___ 182 ----- Naši dopisi. V Gorici 2. junija. — Bella (comitialia) gerant ce-teri — tu felix dopisnik piši o — vremenu! In to ni šala: vreme bo — če pojde tako naprej — najvaž-niši narodno - gospodarstveni faktor, ki bo posrednje vplival tudi na volitve za državni zbor. Mislimo si na pr. našo Furlanijo, naša Brda. Primorski naši Lahi niso-jeseni sejali pšenice in spomladi turšice ne; trta nič kaj dobrega ne obeta; sviloprejkam je vreme jako neugodno; obup jih je že lani gonil v Ameriko: kaj bo še le letos? Lakota gotova, subvencije potrebne in pa kake subvencije! Ni ii tedaj verjetno, da — če jih bo sploh veselilo, udeleževati se volitev — bodo gledali reveži na tistega kandidata, ki jim zamore kaj pridobiti? Nehote sem zabredel v brezdno volitne agitacije. Brž k vremenu nazaj! V središči sadne dežele smo in skoraj ne vemo, kaj so češnje — konec maja! Ves bledi plehki drobiž, ki pride na lepi naš trg, izgine koj in odnese ga parnik v tuja mesta. Prav taka je z grahom in špargeijni. Godf se nam, kakor čevljarskim ženam, ki hodijo bose, in kakor kovaškim kobilam, ki so ne-.podkovane. Mi pridelujemo zelenino in sadje za druge-Pa naj bo; da bi se le naši kmečki ljudje kaj opomogli! — Te binkosti je dež samega sebe prekosil. Vkljub slabemu vremenu pa in vkljub slabi letini je bilo birmancev vse polno. Nekaj novega smo slišali leto3 pri birmi. Pred 10—12 leti sem sprožil jez, misel, da naj bi se na Včliko noč in Vseh Svetih dan, ko se v naši prvostolnici naznanja popolnoma odpustek, oznanil tudi po slovenski — češ, da ste dve tretjini slov. ljudi v cerkvi. Takrat so nekateri gospodje nos zavihnili. Letos se je zgodilo, česar bi se jaz sam ne bil nadejal: pripravljavne molitve pred birmo je molil č. g. Alpi ne samo po italijanski, temveč tudi po slovenski. Tako je prav. Včeraj se je raznesla po mestu novica, da se je faktični vredni k ,,Soče", g» Ernest Kiavžar, vredništvu odpovedal. — Sinoči smo pokopali učitelja tukajšnje državne deške šole goep. Avgusta Lebana. Rajnki je bil še le 32 let star, zmožen učitelj in v muziki veščak. V cerkvi so mu zapeli odlični pevci slovensko nadgrobnico. — Za ___ 183 ___ popravljanje samostanskega vrta na Kostanjevici «e bodo nabirali milodari po vsej škofiji, ker vlada nič k temu delu pripomoči ne more. — Pisal sem uni pot o naših mestnih volitvah. Tudi v I. skupščini so zmogli — razen enega — vsi kandidati „varčnostnega" odbora. Kaj se pa te dni zgodi? Župan je prejel od namestništva dopis, v katerem je prejšnje sta-rešinstveno gospodarstvo pohvaljeno, in ,,co-mitato economico", o katerem se je mislilo, da je imel o volitval z drugimi veljaki tudi vlado za sabo, ne ve zdaj, ali so to sanje, ali je resnica, kar se pri nas godi. Od sy. Petra pod Mariborom 31. maja, — Naj tudi „Novice" omenijo v svojih listih slovesnost, ki smo jo 25. maja tu imeli, ko so zlato sv. mašo obhajali preč. gosp. Marko Glaser, naš 371etni župnik, častni kanonik, konzistorijalni svetovalec iavantinski in duhovni svetovalec sekovski. Navrelo je veliko ljudstva in do-šlo od vseh strani mnogo častilcev zlatomašnikovih, skup 32 duhovnih gospodov. Pred slovesnim sprevodom je sestra in gospodinja zlatomašnikova, spošt. Marija Glaserjeva , po 50. letih zopet z vencem pristopila in ga položila na bratovo glavo; stregli ste jej 2 družici sorodkinji: Ivana in Rozalija Glaserjeva. Prizor je navzoče do solz ganil. Udeležili so se sprevoda tudi šolska mladež , belo oblečene deklice, pevci, bogoslovci, duhovniki, kanoniki, 3 jubilanti vsak z barvano palico v roki, na kateri je bil venec z napisom: 50 let. Pri sv. maši so asistirali preč. kanoniki Iavantinski, bogoslovci pa in domači in tuji pevci pod vodstvom gosp. Maniha izvrstno peli latinsko Molitorjevo ,,missa Ange-lorum custodum". Po sv. maši so pa nam prečastiti g. kanonik Košar v uzvišeni mojsterski besedi razložili mnogovrstne velike zasluge zlatomašnikove. Po sv. opravilu se je v farovžu zlatomašniku čestitalo in pri tej priliki se jim poklonilo mnogovrstnih daril, diplom in čestitek. Došlo je tudi mnogo telegramov, pisem itd. Krasna je bila čestitka lavantinske duhovščine z krono-grami latinskimi, koje je spretno sestavil častiti gosp. župnik Herg. Pri obedu je bilo veliko veselja; naj povem le to , da med petjem in deklamovanjem so naposled pred gosp. jubilanta stopile narodno-slovanBki oblečene deklice zavoda šolskih sester ter čestitale mu vsaka v drugem slovanskem jeziku: Štajarka, Kranjica, Koro* šica, Bošnjakinja, Cehioja, Slovakinja in Rusinja. Nenavadni prizor je navzoče močno razveselil in izvabil živahno priznavanje. Sploh svečanost je bila velikim zaslugam blagega jubilanta vseskozi primerna. Vsak gost je v spomin tega veselega dne prejel od bivšega preča-stitega gosp. kaplana Zmazeka knjižico: „Fara sv. Petra pod Mariborom" zjakodobro podobo jubilantovo. Zivio mnogozasluženi gospod jubilant Še mnogo let! Iz Ljubljane. — Živahno volilno gibanje, kakor še menda nikoli poprej, se je uže pričelo po deželi in rodoljubom našim razglas centralnepa narodnega odbora ni bil klic vpijočega v puščavi. Prav tako! Troje jim je glavna stvar: 1) da skrbijo za to, da v volilnem imeniku nihče ni izpuščen, ki ima volilno pravico, a tudi nihče va-nj zapisan, ki je nima, 2) da se izbero zanesljivi poštenjaki za volilne može, 3) in izbere pravi poslanec za vsak okraj. Kar se poslancev tiče, teško čakajo pododbori sem ter tje, da bi centralni odbor kmalu že kandidate za Krajnsko razglasil. Al centralni odbor, kakor je razglasil v svoji prvi okrožnici, noče posameznim okrajem diktirati poslancev, in pričakuje nasvetov od pododborov dotičnih okrajev, ki skupaj enega poslanca volijo. Ker pa se porazumljenje med posameznimi okraji ne da lahko pismeno doseči, naj bi tisti volilni okraji, kateri skupaj volijo, na kakem priležnem mestu in odločenem dnevu shod napravili v posvet zarad kandidata, in če je eden ali pa več kandidatov za isti okraj znanih, naj se tudi ti pozovejo v shod. V Ljubljano sklicevati Bohinjcev, Crnomljanov in Trnovcev pač ne kaže, ker 5—10 mož, ki bi od daleč prišli, ne upalo bi si defini-tivno določevati o tako važni stvari; v bližnjih okrajih pa „svoji k svojim" lahko pridejo, a to je kmalu kmalu treba. — Tri poslance od doseda n j ih kranjskih državnih poslavcev imamo, kakor enoglasno slišimo, uže gotove, to so: grof Hohenwart, katerega so nam leta 1873. vrli naši Gorenjci v državni zbor poslali in na katerega smemo Kranjci ponosni biti, kajti on velja za najimenitnejšega poslanca, ki ob svojem času gotovo zopet pride na krmilo ministerstva; poleg njega sta izvrstno značajna rodoljuba gotova: Dolenjci, ki so grofa Barbota izvolili si za svojega poslanca v deželni zbor, nameravajo ga pa zdaj zopet voliti v državni zbor, — drugi dolenjski okraji pa si zopet izvolijo gosp. Vil. Pfeiferja. Nadjamo se, da dobimo tudi za druge volilne okraje pravih poslancev in da ne bode zmagala nikjer nam nasprotna stranka, ki „laži-ustavoverstvo" in „laži liberalizem" na svojem praporu nosi. Zmage se pa temveč smemo nadejati, ker je minister Taaffe — kar se nam v več pismih z Dunaja potrjuje — odločno obljubil za to skrbeti, da se cesarski uradniki nikakor ne smejo v volilne zadeve vtikati, kakor se je to godilo pod prejšnjim minister-stvom, ko je uradnikom za ustavoversko stranko agitirati še prav dolžnost bila. S to ministrovo prepovedjo v zvezi je menda to, da je preteklo nedeljo gosp. dež. predsednik vitez Kalina poklical vse c. k. okrajne glavarje v Ljubljano in jim menda službeno razodel voljo ministrovo. Da se pa volja ministrova tudi izpol-nuje, za to naj skrbijo rodoljubi po deželi in vsak tak prestopek uradnikov naznanijo slavnemu c. k. deželnemu predsedstvu, ali pa tukajšnjemu centralnemu volilnemu odboru, da ga on kar naravnost objavi dunajskemu glavnemu volilnemu odboru, ki bode na višem mestu pomoči iskal zoper rogoviljenje uradnikov. — {Iz seje deželnega odbora 80. maja.) Sklenilo se je, da se služba vrtnarskega pomočnika na deželni vino-in sedjerejski šoli na Slapji razpiše; — sklep občinskega odbora v spodnji Šiški zarad vpeljanja neka-terih občinskih taks se je potrdil; — prošnje za podelitev izpraznjene štipendije za hčere revnih plemenitasev oziroma zaslužnih deželnih ali državnih uradnikov ali častnikov izroče se visoki vladi s stavljenjem terno-pred-loga; — po predlogu kraj nega in okrajnega šolskega sveta se pritrdi, da se Jož. Klopčič v učiteljski službi na ljudski šoli na Jesenicah definitivno potrdi. — Matica naša je 31. maja z likvidacijskim odborom banke „Slovenije" sklenila pogodbo , po kateri kupi njeno hišo poleg zvezdnega drevoreda v Ljubljani. — Izlet v Borovnico in Bistrico namerava, ako bode vreme lepo, napraviti pevski zbor narodne naše čitalnica prihodnjo nedeljo. Odpelje se ob 5*/^ uri zjutraj čez Vrhniko in Bistro v Borovnico, kjer bo obedoval. Ob 4. uri popoldne je veselica v Bistri, kjer pevci poj6 več zborov. Ob 7. uri zvečer se vrnejo zopet v Ljubljano. — Zadnji „Brencelj" se je dobro nališpal za — prihodnje volitve.