ŠE ENKRAT O GRADBENIH NAPAKAH V TRNOVSKIH BLOKIH
Mrzla zima »odkrila« vrsto napak
Nova trnovska stanovanjska soseska je nedvomno med najlepšimi, če že ne najlepša v Ljubljani. Načrtovalci in izvajalci so z nje-nim videzom res lahko zadovoljni, v za-dnjem času pa so manj zadovoljni stanovalci v novih stanovanjih. Letošnja mrzla zima je
razkrila nekatere stvari, za katere se ne da trditi, da so nastaje izključno po krivdi sta-novalcev. V stanovanjih se je pojavila ple-sen. Poleg plesni pa stanovalce moti tudi nekakovostna izdelava oken, vrat, premaj-hna protihrupna zaščita...
V zadnjem času so zato hišni sveti blokov A, B, C in D stopili skupaj in k sodelovanju povabili tudi tako načrtovalce kot izvajalce soseske. Namen tega skupnega dela je, da bi organizirano odpravili napake, na katere opozarjajo stanovalci.
Hišni sveti so pripravili tudi enketo med stanovalci. Mednje so razdelili anketne liste, na katerih so naštete najpogostejše po-manjkljivosti, da bi tako dobili kar najbolj celovito sliko pogostnosti napak in po-manjkljivosti ter na podlagi teh podatkov tudi speljali učinkovito akcijo.
Čeprav je anketne liste do prvega od do-sedanjih dveh sestankov (25. marca) z načr-tovalci in izvajalci izpolnilo le 56 odstotkov stanovalcev (448 od skupno 793), je anketa pokazala, da napake niso le slučajne, pri nekaterih stanovanjih, ampak se s številnimi problemi srečujejo skoraj vsi stanovalci.
Če pogledamo nekaj številk: keramične ploščice v kopalnici so začele odpadati v 81 od 448 stanovanjih, v 73 stanovanjih so ploščice že popravljali. Kar 283 stanovalcev se pritožuje nad slabo zatesnjenimi okni,
slabo se zapirajo v 218 stanovanjih, ob nali-vih zamaka v 140 stanovanjih.
Nad ogrevanjem stanovanja se pritožuje 122 stanovalcev. Nekatere zebe, drugim je vroče, prostori so neenakomerno ogreva-ni... Prav ogrevanje je po.trditvah projek-tantov med največjimi krivci za pojav plesni, ki jo imajo po stenah in stropih v 83 stanova-njih (od 443 stanovanj), v 26 stanovanjih se je plesen preselila tudi že na pohištvo in stvari v njem.
Od kje plesen?
Kot so projektanti in izvajalci povedali na prvem od obeh zadnjih sestankov, je plesen prišla v stanovanja zato, ker stanovalci pre-malo zračijo prostore, ko kuhajo in spijo in živijo (torej dihajo) v njih, sušijo perilo na radiatorjih, zapirajo radiatorje... Zaradi varčevanja so kurjači preka noči povsem ugašaii centralno kurjavo, čeprav je bilo za ponovno ogretje stanovanj nato potrebne več energije kot če bi temperaturo v radia-torjih samo znižali. V kurilnicah so odkrili tudi druge nepravilnosti. Jasno pri tem pa je, da kurjačev nihče ni poučil, kakšno je pravilno ravnanje z napravami v kurilnicah in kakšno je pravilno ogrevanje.
Kakorkoli že, za marsikoga pomeni življe-nje v novem stanovanju kar precej jeze in skrbi pa tudi stroškov. Nekateri stanovalci so skušali stvari urediti sami. Tako je 22 stanovalcev za popravila, ki bi jih moral praviloma opraviti izvajalec del v soseski s svojimi kooperanti, porabilo več kot 644 milijonov dinarjev.
Stanovalci in hišni sveti so na sestankih slišali tudi očitke na račun tega, da so si skušali sami pomagati in so poiskali koope-rante za nekatera dela, da bi jim odpravili pomanjkljivosti, ki so jih zagrešili. To pome-ni, da se niso obrnili na vodstvo sektorja, ki skrbi za izgradnjo soseske, ampak so delali na svojo roko. Dejstvo je, da traja kar precej časa, predno se stvari v tem primeru obrnejo na bolje in izvajalci tudi pridejo.
Akcijski program odprave napak je tu
Stvari so zdaj take kot so in treba se jih je lotiti od začetka - z vso resnostjo izvajalcev in projektantov na prvem mestu. Na drugem od obeh sestankov so le-ti že predložili akcij-ski program izvedbe del, da bi sanirali seda-nje stanje. Moramo povedati tudi to, da se je k odpravi teh problemov v stanovanjski so-seski vključila tudi krajevna konferenca SZDL v Trnovem, ki bo pomagala skrbeti za to, da dogovorjene stvari ne bodo ostale le na papirju.
V okviru akcije za odpravo napak bodo opravljene meritve toplotne prevodnosti in hrupa naprav, pregledane bodo vse navede-ne napake in narejena njihova opredelitev, nato pa pride na vrsto tudi odprava naštetih napak. Izvajalec si je v pripravljenem akcij-skem programu postavil zelo kratke časovne roke, ki se jih verjetno ne bo mogel povsem držati. Nekaterih stvari verjetno tudi ne bo mogoče izvesti pred začetkom nove kurilne sezone. Čeprav se bodo morda dela zavle-kla, pa je veliko vredno to, da so se »krivci« črno na belem obvezali, da bodo opravili svojo dolžnost. Kakšen bo konec organizira-ne akcije za odpravo vseh napak, bomo seveda še poročali.
Dragi garažni boksi
Stanovalce trnovske soseske pa motijo še nekatere stvari, ki so skupne: gre za izgrad-njo druge ploščadi s pokritimi parkirišči ozi-roma garažnimi boksi. Po sedanjih izračunih bo en tak garažni boks stal milijon dinarjev in le 16 stanovalcev je v anketi odgovorilo,
da bi bili pripravljeni kupiti tak boks. Načrti za sosesko predvidevajo dve tretjini nepo-kritih in tretjino pokritih parkirišč — po sistemu eno parkirišče na eno stanovanje. Zaradi delnih sprememb zazidalnega načrta bo očitno parkirišč premalo, še posebno, če bodo lahko garažne bokse kupovali tudi »zunanji« občani.
Čeprav načrtovalci stanovalce bloka v Tr-novski ulici (blok B), ki so sprožili vprašanje gradnje pokritih parkirišč, opozarjajo, da bodo imeli brez tega objekta pred blokom samo asfalt s parkirišči in tudi pravijo, da »boksi« niso namenjeni »zunanjim« Trno-včanom, stanovalci bloka B dvomijo, da bo-do imeli dovolj parkirišč. Kar pa zadeva zelenice in otroška igrišča (kar je predvide-no tudi nad pokritimi parkirišči), je tnnenje, da je obojega premalo in še to je načrtovano na najslabših zemljiščih, večine stanovalcev v trnovski soseski.
Vsa sedanja akcija Trnovčanov je dokaz, da bi res imeli radi urejena stanovanja in okolico blokov. Obenem pa so tmovski blo-ki dokaz, da hišna samouprava lahko učin-kovito dela, če se zberejo odločni ljudje, ki jih tarejo enake težave. Čas bo pokazal, če se bo ta odločnost obrestovala v obliki sta-novanj brez napak, zadostnim številom par-kirišč in igrišč ter zelenja v sicer lepi trnovski soseski.
PomJad — čas za kurjavo
Najbii bi po Itaših vaseh te dni težko našli kmeta, ki se ne bi tako ali drugače ukvarjal s kuijavo, Večina je kajpada s srojimi motorkami in sekirami odrinUa v gozd, uekaterim pa je oiitao zadoščal že domači laz, koder so našli vsaj za najnujnejše.
Foto: Branko Vrhovec