«ill, i934 Poitnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. I94 LJubljana, petek 24« avgusta 1954 Cena 2.— Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — TelefoD št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Hindenburgov testament V grandiozni propagandi, ki je pripravljala zadnji Hitlerjev plebiscit, je igral najvažnejšo vlogo politični testament državnega predsednika Hinden-burga. Ta dokument je imel v Gobbel-sovi režiji služiti kot dokaz, da je popularni general in proslavljeni nacionalni heroj tako rekoč sam designiral Adolfa Hitlerja za bodočega državnega glavarja, in tako prepričati tudi dvomljivce, ki so po zmedah zadnjih mesecev morda dvomili, kako bi glasovali pri plebiscitu. V javnosti so se pojavili sicer skeptiki, ki so dvomili v avtentičnost testamenta, toda po vsej priliki je šla taka nezaupljivost daleč preko cilja, kajti besedilo samo nosi vse znake pristnosti glede svojega izvora in bi se dalo k večjemu misliti na možnost retuse pri zaključnih odstavkih, ki govorijo o kan-celarju Hitlerju in katere je mojstrska propaganda znala postaviti tako v ospredje, da je ostala vsebina historičnega dokumenta bila bolj ali manj zasenčena. Vendar pa je važno upoštevati Hindenburgov testament kot nedeljivo celoto, ki ima pomen političnega programa tudi še po izvršenem plebiscitu, tem bolj, ker si je smernice testamenta osvojil tudi Hitler sam. Hindenburgov politični konfiteor ni izražen ob koncu testamenta, njegovo jedro tvori odstavek, ki ga je treba navesti doslovno, da se izlušči iz gostobesedne navlake, ki jo je okrog te izpovedi nagromadila Gobbelsova propaganda. Stari maršal je zapisal te-le besede: »V sedanji dobi je vihra divjih političnih strasti in podžigajočih rečemo vse naše prejšnje pojmovanje o državi pokopala pod seboj in, kakor se zdi, iz-podkopala vse svete tradicije. Toda ta poplava bo zopet odtekla in tako se bo iz razburkanega moria narodnega življenja zopet prikazala ona skala, ki se je je nekdaj oklepala nada naših očetov: nemško cesarstvo.« Če je nastopil Adolf Hitler kot izvrševalec oporoke, se je podal v novo smer in na novo pot v bodočnosti. Kajti Hin-denburgovih besed nobena interpretaciji ne bo mogla tolmačiti kot sankcijo danes obstoječega stanja, ki je dobila s Hitlerjevo solucijo prezidentskega vprašanja svoj zaključni izraz. Hinden-burg sam govori o sedanjosti kot o ne-všečni prehodni dobi, ko še niso premagane strasti in še veljajo plamteča retorična gesla. Šele kadar se vrne, kar je bilo pred razsulom, kadar vstane iz razvalin tradicionalni cesarski prestol, posvečen po tradicijah, bo dosežen cilj, kateremu je veljalo njegovo življenjsko celo. Ganljivo je, kako stari legitimist in vojak pruske observance govori o potrebi samozatajevanja, o kompromisih, kih jih je bilo treba sprejemati v zunanji in notranji politiki, da se pripravi pot za vrnitev izgubljenga cesarstva. Ni pa hitlerjevsko »tretje cesarstvo«, ki ga je imel Hindenburg pred očmi, marveč cesarska krona, skovana v Versaillesu po nemški zmagi leta 1871, krona, ki so jo takratni nemški knezi posadili na glavo pruskemu kralju. Priborila jo je nemška armada in zato nalaga Hindenburg tudi za bodočnost armadi nalogo, da bodi čuvarica in simbol države. »Vedno mora biti armada instrument najvišjega državnega vodstva, nedotaknjena od notranjepolitičnega razvoja.« Na armadi, zgrajeni na starih pruskih tradicijah, ima biti osnovana nova nemška bodočnost. In zato morajo znova oživeti te tradicije, danes zasute in pokopane pod lavino političnih strasti. Ni treba brskati po arhivih in starih knjigah, da spoznamo bistvo staropru-ske tradicije. To je kraljestvo rodu po božji milosti, podprto po historičnih stebrih trona in oltarja, po starih plemiških rodovih, po aristokraciji meča in zemlje. Ta aristokracija je bila neizprosna sovražnica Napoleonova ne samo iz nacionalnih, nego pred vsem iz legiti-mističnih nagibov. Revolucionarja na prestolu ne bo nikdar priznavala, ker bi to nasprotovalo po njenem pojmovanju božjemu in človeškemu redu. Sprijaznila se je z nacionalno socialno revolucijo kljukastega križa, ker je vodila »k velikemu cilju, združiti nemški narod preko stanovskih in razrednih razlik v notranjo enoto«. S tem pa še ni vse opravljeno in vojak na smrtni postelji se zaveda, da bo treba še mnogo storiti. V resnici ima izpolnitev šele priti, kadar bo obnovljena stara armada priborila obnovljeno nemško cesarstvo. Armada, — ne morda Hitlerjeva partijska vojska, katere maršal niti ne omenja, akoravno je zapisana njegova poslednja volja dolgo pred 30. junijem, tedaj v času, ko je še živel Rohm in je bila moč udarnikov še neokrnjena. Od 11. maja, ko je Hindenburg podpisal svoj testament, se je v Nemčiji mnogo spremenilo. V kako razmerje se je postavil umrli prezident napram temu razvoju, iiz listine svet ni izvedel. Zgodovina njegovih zadnjih dni pa, v kolikor je javnosti znana, priča, da .je ostal zvest svojim vodilnim smernicam in da FRANCIJA SVETUJE SPORAZUM Z AVSTRIJI MALO ANTANTO V Parizu ne bi mogli mirno gledati italijanskega protektorata nad Avstrijo — V Srednji Evropi odklanjajo vsako politiko, naperjeno proti Mali antanti — Apeli francoskih listov Pariz, 23. avgusta, r. V tukajšnjih političnih krogih pozorno opazujejo razvoj dogodkov v Avstriji. Splošno smatrajo, da je dobila po smrti dr. Dollfussa italijanska orientacija avstrijske zunanje politike še večji poudarek. V tem smislu tolmačijo listi tudi sestanek avstrijskega kancelarja dr. Schuschnigga z Mussolinijem v Firenci in smatrajo, da je ta sestanek najbolj pokazal, kako zelo si italijanska diplomacija prizadeva, da bi tako politično, kakor gospodarsko priklenila Avstrijo nase. V pariških političnih in diplomatskih krogih prevladuje vtis, da si želi Italija prisvojiti neke vrste mandat za varstvo avstrijske neodvisnosti. Francija ie slej ko prej pobomica avstrijske neodvisnosti; zato pa bi tem manj mogla pristati na tako rešitev avstrijskega vprašanja, ki bi v stvari pomenila italijansko hegemonijo v Sred nji Evropi. Italijanski mandat nad Avstrijo bj po mnenju francoskih krogov pomenil naravnost izzivanje Male an tante. Zato poudarjajo, da Francija ne bi mogla pristati na nobeno rešitev avstrijskega vprašanja, na katero ne bi pristala tudi Mala antanta, ki je kot neposredna soseda Avstrije na tem najbolj zainteresirana. Iz Pariza je bilo zaradi tega nasvetovano dunajski vla di, naj se poskusi sporazumeti tudi z državami Male antante, ki so dale že dovolj dokazov, da se resno zavzema jo za neodvisnost Avstrije in da so pripravljene 'o pri tem stremljenju z vsemi močmi podpirati. Zdi se, da je francoski nasvet na Dunaju zalege!. Dunajski listi danes že napovedujejo, da bo avstrijska vlada v najkrajšem času pričela razgovore s Češkoslovaško v pogledu gospodarskega, pozneU pa tudi političnega sodelovanja. V Parizu tudi v najkrajšem času pričakujejo poset avstrijskega kancelarja jn ne izključujejo možnosti, da bo že o priliki sedanjega bivanja avstrijskega kancelarja na francoski Rivijeri prišlo do stikov med njim in francoskimi državniki. Poslednje vesti iz Rima prav tako potrjujejo, da so tudi tam uvideli, da je vsaka samostojna akcija Itaiije v Srednji Evropi nemogoča. Italijanski listi v zvezi s firenškim sestankom poudarjajo potrebo, da se razširijo rimski gospodarski sporazumi, nanašajoči se sedaj samo na Italijo, Avstrijo in Madžarsko, tudi na druge srednje - evropske države, predvsem pa na Malo antanto. Seveda prikazujejo stvar tako, kakor da bi bil to edini izhod za Malo antanto, v resnici pa je vsaka italijanska akcija brez sporazuma im sodelovanja Male antante obsojena na neuspeh. Vse kaže, da bo prišlo v Ženevi do podrobnejših razgovorov med zastopniki zainteresiranih držav. Pariški tisk o odnošajih med Italijo in Avstrijo Pariz, 23. avgusta, d. Pariški listi se zelo živahno bavijo s sestankom avstrijskega kancelarja Schuschnigga z Mussolinijem v rirenci. »Excelsior« pravi, da presega vprašanje Avstrije okvir odnošajev med Dunajem in Rimom. Obenem opozarja na potrebo sodelovanja velesil, Male antante in Društva narodov. Kakor piše, ima Italija glede na svoj geografski položaj izmed vseh treh velesil sicer res najugodnejši položaj, da pomaga Avstriji v primeru potrebe, toda Avstrija ni Italija in zato tudi ni nikakega vzroka, zakaj naj bi se baš Italiji poveril mandat za varstvo avstrijske neodvisnosti. To je zelo kočljivo vprašanje, zaradi katerega je potrebno, da zavzamejo vse prizadete države svoje stališče. List pripominja, da bo predstavljal logično nadaljevanje razgovorov v Firenci obisk zunanjega ministra Barthouja v Rimu, ki je določen za jesen. Tudi »Pariš Soir« nastopa proti enostranskemu protektoratu Italije nad Avstrijo ter izraža bojazen, da bi mogel povzročiti iz-premembo stališča Jugoslavije napram Franciji. Prav zaradi tega je nujno potrebno skupno postopanje vseh prizadetih držav. Pariz, 23. avgusta. AA. Praški dopisnik »Tempsa« priobčuje pod naslovom »Italija, Mala antanta in obramba avstrijske neod- je z vso svojo avtoriteto podprl in kril državno brambo, kot čuvariico države, kateri je veljalo vse njegovo zaupanje. Izgleda, da tudi novi predstavnik nemške suverenitete išče podlago za svojo in za državno moč tam, kamor mu je pokazal pot njegov neposredni prednik v državnem vodstvu. Ali pa bo izvajal vse konsekvence Hindenburgovega programa, je vprašanje, ki bo nanje dala odgovor zgodovina bližnje dobe. Malo pa je verjetno, da bi Adolf Hitler krenil v to smer. Kajti dosedanja izkušnja ga ne kaže kot moža, ki bi hotel pripravljati pot — drugemu. visnosti« članek, v katerem pravi: Pogajanja, ki sta jih vodila v Firenci predsednik italijanske vlade Mussolini in avstrijski kancelar dr. Schuscnnigg, so v Pragi spremljali s posebnim zanimanjem zato, ker je vprašanje sodelovanja med Malo antanto in Italijo glede obrambe avstrijske neodvisnosti zaradi zadnjih krvavih dogodkov na Dunaju aktualnejše. kakor kdajkoli prej. Ni treba naglasiti da Mala antanta nikakor ne nasprotuje sodelovanju z Italijo. Njeni državniki žele že več let, da bi prišlo do takega sodelovanja kljub temu, da priobčuje fašistično časopisje neprestane napade na države Male antante. Če je bilo pogajanjem dr. Schuschnigga in Mussolinija stvarno do tega, da ohranijo neodvisnost in nedotakljivost Avstrije, potem smatra Mala antanta, da spada to načelo k nujnim pogojem za ohranitev miru v Srednji Evropi Prav verjetno je, pravi poročevalec končno, da bo gospodarski svet Male antante to vprašanje razčistil na svojem prihodnjem zasedanju v drugi polovici septembra. Nemško mnenje se enkrat strinja s francoskim Berlin, 23. avgusta, č. Nemški tisk precej vznemirjeno kometira Schuschniggove razgovore v Firenci. Listi opozarjajo na to, da skuša Italija za vsako ceno ustvariti iz Avstrije deželo, ki bi bila izključno pod njenim protektoratom. Obenem opozarjajo ponovno na želje nemških voditeljev, da bi se dala garancija za avstrijsko samostojnost. Razgovori v Firenci pa so pokazali, da Avstrija zares sili pod italijanski pro-tektorat, kakor so to ugotovili tudi že v Londonu. Zaradi tega sedaj zavisi od Avstrije, da povzame iniciativo za sporazum z Nemčijo, ker je Nemčija že dovolj dokazala svojo dobro voljo. Posebno oster je odgovor »Berliner Tag-blatta« na članek »Giornaie d' Italia«, ki govori o zgodovinski skupnosti italijanske in avstrijske civilizacije, češ da sta obe sredozemski. Vsi listi pa se strinjajo v tem, da Nemčija ne bo nikcai priznala italijanskega protektorata nad Avstrijo. ' »Angriff« piše, da se v zvezi s konferenco v Firenci mnogo govori o neodvisnosti Avstrije. V nekih državah pa imajo o tem svoje posebne načrte. Ni pa države, pravi list dalje, ki bi bila na pravi avstrijski neodvisnosti tako zainteresirana, kakor Nemčija. »Deutsche Zeitung« pravi, aa je bilo stališče nemške vlade tako z gospodarskega kakor s političnega stališča napram avstrijski neodvisnosti popolnoma pravilno. Avstrija je vračala sabotažo ali pa s sovražnostmi. Zdaj je na Avstriji, da stavi Nemčiji boljše predloge. Napetost med obema državama je predvsem nastala zaradi zadržanja Avstrije napram narodnim socialistom v Avstriji. Nemčija hoče pokazati vso svojo dobro voljo. »Berliner Lokalanzeiger« pravi, da Nemčija ni posegala v avstrijsKe notranje zadeve. Hitler je opetovano izjavil, da je neodvisnost avstrijske države pogoj za bodočnost. Zato se moramo čuditi, kako skušajo sosedne države izkoristiti ta nemški pridržek za svoja lastna politična stremljenja. Zato zahtevamo, naj bi avstrijska nedotakljivost, ki so jo v Firenci tako svečano vnovič proglasili, ne bila za Rim kulisa za druge namene. Italijanska zatrjevanja Rim, 23. avgusta, r. Italijanski listi zelo previdno pišejo o sestanku v Firenci in mu skušajo dati zgolj značaj prijateljske izmenjave misli o nadaljnjem razvoju Avstrije. Vsi listi, očividno na migljaj od zgoraj zanikajo domneve inozemstva in zatrjujejo, da je šlo le za to, kako očuvati neodvisnost Avstrije. Po zatrjevanju rimskih listov so bile predmet razgovorov Schuschnigga in Mussolinija tri točke in sicer obstoj agresivne politične manjšine v Avstriji, ki skuša vreči sedanji režim ter uresničiti s pomočjo inozemstva priključitev Avstrije k Nemčiji, nadalje dejstvo, da obstoja v Avstriji zelo močna večina proti tej nameri in tretjič dogovor zapadnih evropskih velesil za ohranitev avstrijske neodvisnosti. Listi ugotavljajo, da omogoča italijansko-avstrvjsko sodelovanje naioge zgodovinske civilizacije, ki so sedaj dobile Naročnina znaša mesečno Din 25._ Za inozemstvo Din 40._. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št_ L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. realno podlago. V ostalem pa priznavajo* da so bili razgovori v Firenci za Italije zelo zadovoljivi in da je našel Mussolini v Schuschniggu odkritosrčnega sodelavca Izjave v oficielnih italijanskih poročili* glede popolne notranje avtonomije Avstri je se tolmačijo kot migljaj političnim agitatorjem na avstrijskem ozemlju kakor tudi izven njega. Avstrijski kancelar išče stikov s Francozi Pariz, 2. avgusta AA. »Pariš Soir« pri občuje poročilo iz Berlina, v katerem Dravi med drugim: Nemški politični krogi smatrajo, da v F> renči med Mussolinijem in dr. Schuschnig. gom ni prišlo do nobenega pozitivnega re-zultata. To trde iz dveh razlogov; Predvsem kaže, da Mussolini ni naše) pri dr. Schuschniggu tistega razumevanja, kakor pri pokojnem dr. Dollfussu v Rjockv nu. Nemški dobr0 poučeni krogi celo trde, da je dr. Schuschnigg izjavil Mussoliniju, da Avstrija v nobenem primeru ne more sprejeti posebnega vojaškega varuštva Italije nad Avstrijo. V Berlinu dalje smatrajo, da Francija in države Male antante, ki so bile zelo rezervirane glede zadnjih dogodkov v Avstriji, niso niti najmanj pripravljene, da bi prepustile Italiji, da sama jamči za neodvisnost Avstrije. Nemški krogi zato verujejo, da bo zadnjo besedo o vseh teh vprašanjih imel francoski znnanji minister Louis Barthou. Zato je tudi dr. Schuschnigg odpotoval v Francijo, da bi ga kak član francoske vlade informiral o pravih Barthou je vih namenih in načrtih glede Avstrije. Avstrijski zvezni kancelar je danes prispel v Nico. Kakor zatrjujejo, si hoče privoščiti le krajši oddih, splošno pa se smatra, da se bo poskusil sestati s kakim zaupnikom pariškega zunanjega urada. Steidle bo avstrijski poslanik v Rimu Dunaj, 23. avgusta. AA. Za avstrijskega poslanika v Rimu bo imenovan bivši vodia tirolske Heimwehr dr. Steidle. Vedno nove zaloge razstreliv Linz, 23. avgusta, d. Po uradnem poročilu so na Pfennigbergu pri Linzu našli večje množine ekrazita, amonitnih patron, 48 ročnih granat nemškega izvora, več samokresov in več drugega razstreliva. Kakor domnevajo, je bilo skladišče napravljeno že pred 25. julijem. Zemljišče, na katerem so našli orožje in razstrelivo, je last narodnih socialistov. Zaradi te najdbe so aretirali več ljudi. Japonci v Mandžuriji vedno bolj pritiskajo Zopet so aretirali celo vrsto sovjetskih uradnikov — Atentat na japonski vojaški vlak Harbin, 23. avgusta, č. Napetost med Rusijo in Japonsko se .ie z aretacijo nadaljnjih 18 ruskih državljanov v Mandžuriji še bolj poostrila. Aretiranci so bili vsi nameščenci centralnega urada vzhodne kitajske železnice. Zaradi aretacij so se na novo razširile alarmantne vesti o vojni, ki naj bi v kratkem izbruhnila med Japonsko in Mandžurijo na eni strani ter Rusijo na drugi strani. V Harbinu je med ljudmi nastala panika in nekateri se že pripravljajo na beg. Kakor vseh 60 doslej aretiranih ruskih državljanov je tudi teh 18 osumljenih, da so sabotirali mandžursko-japonski promet na železnici in da so imeli tajne zveze z zarotniki, ki so pripravljali atentate proti višjim mandžurskim uradnikom in njihovim japonskim so-trudnikom. London, 23. avgusta, g. Kakor javlja »Daily Express« iz Harbina, se je število doslej aretiranih ruskih nameščencev pri vzhodni kitajski železnici skupaj z včeraj aretiranimi 18 Rusi zvišalo na 80. Nove aretacije so med obmejnim prebivalstvom izzvale veliko razburjenje. Inozemski novinarji, ki se nahajajo na obmejnem ozemlju, ugotavljajo napetost, ki more vsak čas povzročiti eksplozijo. Po poročilu »Timesa« iz Mukdena se je mogla v zadnjem tednu na ozemlju vzhodno-kitajske železnice zabeležiti vedno večja serija terorističnih dejanj, za katere delajo mandžurske oblasti odgovorno Moskvo. V zadnjih treh tednih so pognali v zrak nič manj kakor 31 železniških mostov ter izvršili 91 napadov na železniške vlake. 16 vlakov so vrgli s tira. Število mrtvih še ni točno ugotovljeno, je pa zelo veliko. Iz Harbina poročajo, da so preteklo noč kitajski razbojniki izvršili nov atentat na japonski vojaški vlak v Mandžuriji, ga vrgli s tira približno 50 km od postaje Imienpo. Število mrtvih je zelo veliko, vendar pa še ni točno znano, ker japonske vojaške oblasti še niso objavile podrobnosti o tem atentatu. Japonsko uradno poročilo o aretacijah Tokio, 23. avgusta AA. Agencija Rengo poroča iz Harbina: V noči dne 19. avgusta je 300 banditov pobilo »3 korejskih kmetovalcev, ki s0 se bili naselili v pokrajini Kirin ob severnomandžurski železniški pr^ gi. Mandžurska policija je aretirala 62 uradnikov severne mandžurske železnice zaradi nedavnih incidentov na tej progi. Mandžurske oblasti trdijo, da so ti incidenti nastali zaradi sodelovanja med banditi in sovjetskimi uradniki na tej progi. Od 20. do 22. avgusta je mandžurska policija aretirala 14 oseb. Rusi zvračajo krivdo na Japonce Moskva, 23. avgusta, d. Oficielna brzojavna agencija Sovjetske unije poroča iz Habarovska, da je uprava vzhodne kitajske železnice formirala 10. avgusta 3 posebne napol oklopne vlake za pomoč povelj-ništvu mandžurskih zaščitnih čet. Te vlake, ki so bili določeni za varstvo prometa na vzhodni kitajski železnici in ki so imeli vedno pripravljene zakurjene lokomotive, niso doslej zaščitne čete še nobenkrat uporabile za spremstvo ostalim vlakom ali pa za boje proti Čunguzom. To dejstvo dokazuje, kdo je kriv, če se ne izvrše ukrepi za opemogočenje napadov na vlake, ki vozijo po progi vzhodne kitajske železnice, zaradi katerih so se že večkrat pripetile nesreče. Protest sovjetske vlade Moskva, 23. avgusta. AA. Agencija Tas poroča iz Harbina: Generalni konzul je izročil zastopniku zunanjega ministrstva Mandžurije protest, v katerem zahteva pojasnila o aretaciji 38 sovjetskih uradnikov vzhodne kitajske železnice. Konzul zahteva njihov takojšen izpust iz zaporov. V Londonu še ne računajo na vojno London, 23. avgusta, d. Vpoklican je ruskih rezervistov v vzhodni Sibiriji je v angleških političnih krogih zbudilo precejšen vtis, vendar pa izjavljajo, da zaradi vzhodne kitajske železnice vsekakor ne bo prišlo do oboroženega spora med Japonsko in Rusijo, ker se Japonci kot gospodarji Mandžurije morejo vsak čas polastiti te železnice, dočim se more na drugi strani Sovietska unija šele v primeru kršitve teritorialne suverenosti odločiti za vojno. Tudi mnogi obmejni incidenti še ne morejo biti povod za oborožen spopad, kar dokazuje že dejstvo, da se iih je že dovolj pripetilo takih, ki so nudili Japonski kakor tudi Rusiji priliko za reševanje vprašanj Daljnega vzhoda z orožjem Dejstvo je. da se obe stranki še ne čutita dovoli oboroženi. Nočejo potihniti vesti o angleško-japonski zvezi London. 23. avgusta, d. »Daily Herald« je danes ponovno objavil vest o tajnem vojaškem sporazumu med Anglijo in Ja- ponsko. Drugi listi že komentirajo tozadevne vesti in pravijo, da so izzvale v vseh diplomatskih pa tudi v ostalih političnih krogih veliko pozornost. Danes pa je bil tudi objavljen komunike iz Tokia in Dow-ning Streeta, ki jih demantira. Pospešeno ameriško oboro« ževanje na morju Washington, 23. avgusta AA. Vojno ministrstvo je podpisalo pogodbo o zgraditvi dveh križark po 10.200 ton, dveh torpedovk po 1850 ton, dveh po 1500 ton in treh podmornic po 1300 ton. Vse te vojne ladje bodo zgradile civilne ladjedelnice. Ladjedelnice vojne mornarice pa bodo zgradile dve križarki po 10.000 ton, 4 podmornice U 7 torpedovk. Koncentracija ameriškega brodovja na Pacifiku Washington, 23. avgusta AA. Državni tajnik vojne mornarice je izdal povelje, naj odide 48 izvidniških ladij z atlantske obale na pacifiško, dokler »se sedanji položaj ne izpremeni«. Poučeni krogi pravijo, da so v mornariškem ministrstvu ta ukrep proučevali dalje časa. Kitajci kupujejo letala London, 23. avgusta AA. »Daily Herald* poroča, da namerava kitajsko letalsko ministrstvo kupiti v Veliki Britaniji večje število letal najnovejšega in najhitrejšega tipa. Letala naj bi dosegla hitrost 300 km na ure« Spomini nadškofa Kordača zaplenjeni Praga, 22. avgusta. w. Češkoslovaški fašistični list »Poledny list« je napovedal, da bo objavil spomine pokojnega praškega nadškofa dr. Kordača, do katerih je prišel na tajinsfcven način. Popoldne sta prišla v redakcijo lista dva policijska inšpektorja, ki sta zahtevala od odgovornega urednika takojšnjo izročitev rokopisa. Izkazala sta se s pismenim policijskim nalogom, da izvršita hišno preiskavo in da zaplenita me-moare. ako j,iih ne bi prostovoljno izročili. 2e prej je sorodnik pokojnega nadškofa protestiral proti objavi teh spominov. Odgovorni urednik je danes policiji izročil rokopis. Italijanski vulkani Rim, 23. avgusta, č. Vulkan Stromboli na Liparskib otokih je pričel nenadoma močno delovati. Iz vrela se dvigajo silni pla meni in se vliva žareča lava. Iz podzemlja se čuje strašno grmenje. Tudi Etna na Siciliji je pričela bruhati goste oblake dima in ogenj Delovanje južnoitalijanskih vulkanov spominja na erupcije pred štirimi leti. Listi poročajo, da se ljjdstvo v krajih pod Etno in na Liparskih otokih že prioravlia na beg. Belgijski kralj v Švici Lnsern. 23. avgusta. AA. Danes je prispel semkaj belgijski kralj. »JUTRO« št. 194 2 Petek, 24. VHL 193* Banovinska konferenca JNS v Celju Zbralo se |e 452 delegatov ln drugih strankinih funkcionarjev — Razpravljali so pred vsem o gospodarskih in socialnih vprašanjih Celje, 23. avgusta. Po otvoritvenem govoru _predsedni- Ko k predsedstvo JugosJovenske nacionalne stranke sklenilo, naj se po vsej državi vršijo pokrajinske konference strankinih sreskih organizacij, so se prvj sestali delegati iz dravske banovine na konferenco, ki je bila dne 4. junija t. 1. v Ljubljani. Vsa razprava je bila takrat, kakor znano, osredotočena na politične razmere, zlasti na razdiralno delo tako zvanega bojevni-štva. Junijska konferenca je bila zaključena s sklepom, da se bo čim prej nadaljevala in razpravljala o drugem delu dnevnega reda, to je o gospodarskih in socialnih vprašanjih, ki jim morata stranka in država posvetiti vso .svojo skrb. Nadaljevanje konference je bilo danes v Celh. Kakor pred poltretjim mesecem v Ljubljani, je bila udeležba upravičencev (delegatov sreskih organizacij, senatorjev in narodnih poslancev. banovinskih svetnikov in članov glavnega odbora JNS) tudi na celjski konferenci polnoštevilna. Zbralo se je 452 strankinih funkcionarjev. Navzoči so bili tudi glavni tajnik stranke dr. Albert Kramer. podpredsednik stranke Ivan Pucelj in minister za socialno politiko dr. Fran Novak. Predsedovali so senator dr. Vladimir Ravnihar. dr. Er-nest Kalan in Ivan Pipan, ki so tvorili že predsedstvo ljubljanske konference v juniju. ka dr. Ravniharja sta podala ministra dr. Kramer in Pucelj kratki politični poročili, minister dr. Novak pa je očrta! delo vlade, zlasti na gospodarskem področiu. Sledili so uvodni referatu Nar. posl. minister n. r. Ivan Mohoric je podal splošno sliko gospodarske krize, podpredsednik senata dr. Pipi je poročal o finančni, zlasti kreditni krizi, nar. posl. Lovro Petovar o kmetijstvu in nar. posl. Ivan Prekoršek o najnujnejših socialnih vprašanjih. Poročilo zadržanega ravnatelja Frana Trčka o zadružništvu je prečita! Ivan Pipan. Sledila je obširna razprava, katere so se udeležili delegati iz vseh srezov. Na koncu so bile sprejete resolucije, ki vsebujejo konkretne zahteve za oblažfeiije gospodarske in socialne krize. Z navdušenjem je bila odobrena pozdravna brzojavka, šefu JNS predsedniku Nikoli Uzunoviču. Konferenca se je pričela ob 10. dopoldne in je trajala do 6. popoldne. Med konferenco so se k posebnemu organizacijskemu posvetu sestali še sreski tajniki JNS. Razgovor je vodil banovinski tajnik glavnega odbora JNS dr. Marjan Zajec, prisostvovala pa sta mu tudi ministra dr. Kramer in Ivan Pucelj. Madžarski apel na Italijo Naivno senzacionalen članek nacionalističnega glasila — Italija in Avstrija naj pokažeta Madžarom svojo dobro voljo z vrnitvijo Reke in Gradiščanske Bratislava, 21. avgusta. Vsa Madžarska z navdušenjem govori o pozivu, ki je izšel prošlo nedeljo v nacionalističnem listu »Nemizeti Elet«, kjer njegov izdajatelj Laszlo Budavary na cel: uvodni strani opominja Mussolinija, naj vendar že enkrat izpolni svoje večne obljube. Budavaryjev apel je začetek za dogovorjeno ponovno akcijo madžarskih šovinistov in revizionistične lige. Nestrpni Madžari so že siti samih lepih obljub, zato so sklenili prirejati hrupne demonstracije tudi proti prijateljem, da jih spomnijo žalostne usode zgodovinske Ogrske. V ta namen so nacionalisti v Budimpešti že priredili demonstracije pred italijanskim in avstrijskim poslaništvom z zahtevo. naj se jim vrneta Reka in Gradiščanske, ozemlje. Ti iznadi so bili seveda prijateljski in krotki, zato se je Budavary poslužil ostrejšega sredstva in naslovil na Duceja odprto pismo, ki ga v Rimu menda ne bodo ravno preveč veseli. Mož je svoje pristno madžarsko ime dobil šele nedavno, zato pa je od tega dne dalje nedvomno najhujši madžarski nacionalist. Budavžry ima dobre zveze l madžarskimi uradnimi osebnostmi, zato sklepa javuest, da je svoj siloviti poziv obiavil v sporazumu z odgovornimi vladnimi krosi. V omenjenem članku ostro obsoja »krivično« razdelitev predvojne Ogrske in našteva v ogorčenih besedah, kaj je kdo do-bil od »ukradenega« madžarskega ozemlja. Da med glavne krivičnike šteje držav« Male antante, je razumljivo, ni pa brez vsakega čara okoliščina, da smatra Buda-vary tudi Reko za »ukradeno« ozemlje in potem takem Italijo javno dolži tatvino članek se bridko pritožuje nad ponižujočim ravnanjem inozemstva z Madžari. Mnogi inozemci jih trepljajo po rami in jih zagotavljajo svojega sočutja ob tako silni »krivici«, toda to je tudi vse, dalje se za Madžare nihče ne meni. Od takega treDlia-nja po rami so Madžari že čisto potlačeni, da se niti ganiti ne morejo. »Ako mi Madžari Domislimo na to«. — pravi apel dalie doslovno, »nas boli duša. Ko se spomnimo naše sramote, nam obraz zaliva rdečica Povešamo oči. kadar nas razni zmešani tujci trepljajo po rami in nam pri svojih posetih na Madžarskem zagotavljajo svojo naklonjenost. Z zobmi škripljemo! Tako smo Madžari postali najhni in siromašni! Kakor da nimamo niti sledu ponosne upornosti. Madžari, ki so Dred tisoč leti prega-zili in porazili vso Evropo, so danes pro- sjaki pred vrati tujih narodov! Srečni morajo biti, če kje najdejo tolažbo tn sočutie Mi ne moremo več nikomur verjeti. Vse inozemske obljube nimajo za Madžare nikakršne praktične vrednosti, še deset let. pa smo izgubljeni...« Za tem uvodnim jadikovanjem. ki kaže ves obup madžarskega šovinista, postavlja Budavžry konkretno zahtevo na Duceja in pravi: »Dragi Mussolini. trikrat st nam že obetal tuje ozemlje, daj nam vsaj, kar je naše. Ne srdi se, največji sin Evrope, al' mi Madžari smo se že tolikokrat razočarali, da je za nas vsaka minuta korak do propasti.« Po mnenju Budavaryja Mussolini čisto lahko pokloni Madžarom Reko: »To lahko napraviš, ker nam s tem samo povrneš, kar je naše«. Solzavi poziv se konča z ugotovitvijo, da sicer borba za revizijo nima prav nikakega smisla. S tem je dobri Budavary zadel problem prav v črno. kajti Madžarom gre le to, kar jim kdo podari na njihovo ponižno piošnjo. S krikom in vikom gotovo ne bodo dosegli prav ničesar. Objava tega apela je med madžarskimi nacionalisti izzvala ogromno radost. Takoj so sklenili, da pošljejo v Rim velikansko odposlanstvo, ki naj Italiji predloži ponižno in z vsemi razlogi podprto prošnjo za vrnitev Reke. V zvezi s tem naglašajo, da je pred vojno živelo na Reki dobrih 6000 Madžarov, ki o njih italijanska uradna statistika ne ve ničesar. S tem daje Rim državam Male antante in Avstriji slab vzgled, kako je treba omalovaževati madžarske narodne manjšine. Slična akcija je v teku tudi glede Gradiščanske, le da Schuschnigga Madžari menda ne bodo tako ponižno prosili, kakor moledujejo okoli »največjega sinu Evrope«. Naivni Budaviryjev poziv po vsej priliki ne bo imel zaželjenega uspeha, če pa smo že tako daleč, da se bodo ukradena ozemlja vračala, naj se madžarska gospoda spomni, da je baš ona ukradla Reko Hrvatom in to ne pred tisoč leti, marveč še nedavno v 19. veku. in to na prav nasilen način. če bi Duce ustregel mili prošnji, na kar je smešno pomišljati, potem se bo oglasil pravi lastnik Reke s starejšimi in boljšimi pravicami do nje. Vsekakor pa je madžarska ponižnost zanimiva. Kako ponižni bodo morali šele postati, kadar bodo prosili ■ svoje sosede za povratek večjih predelov, ko se že samo za Reko valjajo v prahu pred ducejem. Seveda bo vsaka taka prošnja tako brezuspešna, kakor bosta oni, ki pojdeta v Rim in na Dunaj. Nova razkritja o madžarskem oboroževanju Zanimive informacije francoskega lista Nove aretacije v Sofiji Vlada nadaljuje energično obračunavanje z makedon-stvujuščimi in ne trpi izigravanja Sofija, 23. avgusta. AA. Po naloga vlade so organi sofijske policije včeraj izvedli hišne preiskave v stanovanjih članov nacionalnega odbora makedonskih dobrodelnih društev, v stanovanjih bivših makedonskih narodnih poslancev in drugih makedonskih funkcionarjev. Pri tej priliki so aretirali pet članov nacionalnega odbora, in sicer predsednika Georgija Kondova, tajnika Kuzniana Georgijeva in Hristova Zografo-va ter člana Kolarova in Cteuianova. Obenem so aretirali Vasilija Razvigorova. dr. Kuše-va in bivšega narodnega poslanca Petra Mrneva. Nacionalni odbor šteje 6edem članov. Na svobodi sta sedaj 6amo še dva člana, in sicer Nikola Gatrovski in Dimitrov. O aretacijah in hišnih preiskavah je ravnateljstvo sofijske policije izdalo naslednje poročilo: Izvršujoč točko 14. svojega programa, je vlada odredila razpust nezakonita makedonske organizacije na Bolgarskem in njeno popolno likvidacijo. Makedonska kulturna. prosvetna in dobrodelna bratstva eo ostala kot zakonita izven gornje prepovedi. Oblast pa je v zadnjem času prejela pogoste in nedvoFiJjjve dokaze, je večina ^nov makedonskega nacionalnega odbora prekršila evo je dane besede in da sodeluje z osebami razpuščene nezakonite organizacije Proti pravilom teh bratovščin so morala ta društva na povelje nezakonite organizacije pravilno izbrane odbornike zamenjati z novimi. Člani nacionalnega odbora so sodelovali na konferencah centralnega odbora nelegalne organizacije. Na teh konferencah so dobili razne naloge, med drugim tjdi dolžnost poročanja. V prostorih narodnega nacionalnega odbora je policija našla nezakonite pozive in druge listine, ki potrjujejo, da je bil nacionalni odbor v svojem sedanjem sestavu podrejen od bom nelegalne organizacije. Zato iim je vlada odvzela pravico, da predeta vi i a io svoja društva pred državnimi oblastvi; najaktivnejše pa je dala zapreti. Po zaslišanju jih bo vlada internirala. Makedonska kulturna, prosvetna in dobrodelna društva bodo lahko tudi vnaprej obstajala. Volitev novega odbora je stvar teh društev samih, vendar pa ee morajc društva v vsem pokoriti pravilom in zakonom. Madridska vlada v borbi s separatisti Separatisti med Baski in Katalonci postopajo roko v roki — Razkrite zarotniške priprave Madrid, 23. avgusta, d. Madridska vlada je prišla na sled zaroti baskiških in katalonskih separatistov. Poslane baskiške nacionalistične stranke in katalonske levice so baje nameravali sklicati za nedeljo skupno z zastopniki socialistične stranke v B-ilbau konferenco, na kateri naj bi bila oficielno sklenjena njihova podpora baskiškim občinskim oblastem v odporu proti osrednja vladi. Na ta način so hoteli Izzvati osrednjo vlado k nasilnemu postopanju proti baskiškim nacionalistom kar bi dalo povod za proglasitev splošne stavice v Španiji z revolucijskim namenom. Kakor govore v političnih krogih, je osrednja vlada razpravljala včeraj na svoji seji o podrobnostih tega zaKrtmškega načrta. Prav tako zatrjujejo, da je ministrski predsednik Samper stopil v zvezo s katalonskim predsednikom Companysoni ter ga posvaril, naj ne sodeluje pri separatističnem pokretu, ki ni v skladu s katalonskim avtonomnim statutom. Vlada up«, da bo na ta način onemogočila zarotnikom nadaljnje sklepe na nameravani konferenci. Če pa se to ne bi posrečilo, bo vlada, kakor zatrjujejo v oficielnih krogih, vložila proti Companysu tožbo, ker je ustavni sodni dvor edina instanca, ki more po ustavi posredovati v sporih med madridsko ia barcelonsko vlado. V vladnih krogih trdijo, da predstavlja sklicanje konference za nedeljo samo del velike zarotniške akcije, ki bi izbruhnila že 1. avgusta, če bi vlada tega pravočasno ne preprečila. Priprave v ta namen so bile izvedene že po vsej državi. Po zadnjih vesteh je predsednik katalonske vlade Companvs sporočil, da se katalonska vlada ne bo vmešavala v spor med Madridom in Baskii. Bracelona, 23. avgusta. AA. Iz Sabadel-la poročajo, da je izbruhnila splošna stavka prometnikov. Zarota v vojni mornarici Madrid, 23. avgusta AA. List »E1 Socialista« zahteva že več dni energično, naj ministrstvo mornarice pojasni incidente v Kartagini, ki so se odigrali prejšnjo nedeljo. »La Epoha« piše, da so incidenti v Kartagini posledica komunistične zarote na neki španski vojni ladji. List pravi, da bi vstaja morala izbruhniti 15. septembra na vseh španskih vojnih ladjah. V zvezi z odkritjem zarote so aretirali več mornarjev. Med temi so tudi oficirji vojne mornarice. Kazen za zverinski uboj poštarja Kobeta Ubijalec Rudolf Šober je bil obsojen na 10 let robije Pariz, 23. avgusta AA. Pod naslovom »Kako madžarska izigrava določbe mednarodnih mirovnih pogodb« poroča budimpe-štanski dopisnik listu »Pariš Soir« zelo podrobno o tajnem oboroževanju Madžarske Madžarska vlada, pravi dopisnik, neprestano povečuje svojo vojsko. Pri tem se poslužuje najraznovrstnejših sredstev Tako si je izmislila, da mora povečati svojo obmejno stražo. V to svrho je ustanovila sedem novih polkov. Prvotno ti polki niso imeli strojnic, sedaj pa jih že imajo. Tudi druge vojaške oddelke je madžarska vlada povečala. Posebno močan je postal orožni-ški zbor. Madžarska ima že sedaj 400 vojnih letal. Dobila jih je deloma 1z inozemstva. deloma jih je zgradila sama Ma- džarski letalski inženjerji so zgradili posebna letala za bombardiranje. Vojni ma-terijal skriva madžarska vlada po madžarskih mestih, v katere tujci redko zaidejo. Madžarsko letalstvo vodi polkovnik Rakoczy, ki je izreden pilot in znan strokovnjak. Za pomočnike ima dva polkovnika in majorja, ki so vsi strokovnjaki za letalstvo. Po vseh madžarskih mestih so društva za pospeševanje letalstva. S temi društvi so v zvezi letalske šole, ki pripravljajo letalce. Dopisnik pravi na kraju: »Velike sile ne bi smele pozabiti, da je Budimpešta najnevarnejše središče agitacije za revizijo mirovnih pogodb, in bi morale madžarski oborožitvi posvetiti enako Pozornost kakor nemški.« Cosyns zopet doma Bruselj, 23. avgusta. AA. Inž. Cosyns in njegov pomočnik van der Elst sta danes ob 16.50 z letalom prispela v Bruselj. Cosynsa in Van der Elsta so sprejele mnoge visoke osebnosti, predvsem predsednik Fonda za znanstvene preiskave Francqui, prometni minister Dierck ter prosvetni minister Maistriau, ki je govoril v imenu vlade. Poveljnik vojaškega letalstva general Gilliaux je letalcem prinesel pozdrave belgijskega kralja. Nato se je vršila velika recepcija. Mednarodni geografski kongres v Varšavi Varšava, 23. avgusta. AA. Danes je Američan Bownan otvoril mednarodni kongres za geografijo. Svečani ot%'oritvi eo prisostvovali predsednik poljske republike Moscicki, finančni minister Zawadski. ki je zastopal zunanjega ministra Becka, člani diplomatskega zbora in drage ugledne osebnosti. Prosvetni minister Jedrzejewicz je pozdravil kongresiste v imenu poljske vlade. Po končani otvoritvi kongresa ie predsednik poljske republike Moscicki otvoril mednarodno kartografsko razstavo. Na kongres je prišlo- tudi iz Jugoslavije več delegatov, med njimi univ. prof. dr. Me-lik iz Ljubljane Zarota proti Pilsudskemu Poznanj, 23. avgusta, č. Listi poročajo, da je policija v vrstah narodne radikalne stranke odkrila zaroto proti Pilsudskemu. Aretiranih je bilo 48 članov te stranke in nekaj oficirjev. Zarotniki so imeli baje zveze z neko tujo državo, ki jih je tudi finančno podpirala. Posaarski odgovor na nemški protest Saarbriicken, 23. avgusta. AA. Posaarska vlada je odgovorila Nemčiji na njeno noto z dne 14. avgusta. Kakor znano, je nemška vlad* v svoji noti protestirala proti žalitvam nemških državnikov v posaarskih listih. Posaarska vlada pravi v svojem odgovoru, da so v Posaarju listi svobodni in da ni zakonskih določb proti njihovemu delu. Vložila pa je v deželnem zboru predlog glede zaščite časti tujih državnikov. Vlada opozarja pri tej priliki nemško vlado, da nemški listi, nemški uradi in nemški radio neprestano napadajo posaarsko vlado na način, ki je mnogo hujši, kakor so bili napadi posaarskega časopisja. Zmede na Irskem London, 23. avgusta, č. V vrstah ireke opozicije so nastala hjda nesoglasja. General O' Duffv se je spri z bivšim predsednikom organizacije modrih srajc Cosgrave-6om. >News Chronicle« poroča, da je hotel O' Duffy uvesti v državi fašistični 6ietem, dočim se Cosgrave temu protivi. Vladni listi so mnenia, da bo ministrski predsednik De Valera izrabil ob pravem času priliko in zadal opoziciji smrtni udarec- Dublin. 23. avgusta, č. Opozicijske stranke še vedno vodijo akcijo za sabotaž na dejanja proti režimu. V Croomu eo izruvali okrog 20 telefonskih drogov m z njimi zaprli ceste. V Kerryu imaio vlaki velike zamude, ker so bile po reza ne žice pri vseh signalih. V Dublinu še vedno ne izhajajo listi. ker vztrajajo stavci v sporu proti tiskarskim podjetjem in stavkajo dalje. Podjetniki eo jhn ponudili po 4 šilinge do 6 pene plače na teden. Na Kubi se zopet streljajo Havana, 23. avgusta. w. V vojaškem taborišču v Kolumbiji, sedežu generalnega štaba, so odkrili zaroto, o kateri se dozna-vajo naslednje podrobnosti: Zarotniki so nameravali pridobiti polkovnika Batisto, da bi proglasil vojaško diktaturo. Najprej je bilo aretiranih 20 zarotnikov, med njimi tudi oba glavna voditelja, neki podpolkovnik in neki kapetan. Ko so v mestu Pinar del Rio hoteli aretirati kapetana, ki je bil baje vodja zarote v tem mestu, je prišlo do bitke, v kateri je bilo ubitih 6 vojakov, dva podčastnika in končno tudi omenjeni kapetan. Razprave proti zarotnikom pred vojnim sodiščem so se že pričele. Za podpolkovnika in kapetana je glavni državni pravdnik predlagal smrtno kazen. Pristaši bivšega predsednika San Martina so pozvali predsednika Mendieto, naj se upre izvedbi smrtnih kazni, ki bi jih izreklo vojno sodišče. Med tem pa je bilo že justificiranih 12 vojakov in tudi omenjeni podpolkovnik. Po petih letih rešeni polarni raziskovalci Moskva, 23. avgusta, d. Ledolomilcu »Krasinu« se je posrečilo rešiti skupino ruskih raziskovalcev, ki so bili že pet let odrezani od vsega sveta na Vranglovem otoku. Prvotno so nameravali ostati na otoku samo dve leti, vendar oa so morali vztrajati pet let, ker se ni posrečilo nobeni eks-pediciji predreti ledenega pasu, ki je obdajal otok. Osamljeni raziskovalci so že dolgo časa trpeli zaradi pomanjkanja živil in so bili že dve teti brez vsake zveze z ostalim svetom, ker so bile izčrpane tudi že njihove baterije, za radio aparate. Zaključek beograjskega šahovskega turnirja Beograd. 23. avgusta, p. Beograjski šahovski turnir za amatersko prvenstvo Ju-oslavije je bil snoči zaključen. Poslednje olo ni prineslo posebnih izprememb v tabeli. Vukovič je z žrtvijo kraljice premagal Grenčarskega. Matjejev je dobil partijo proti Nikoliču. Nikolič je zmagal nad Feuerjem. Pavlovič je imel lahko zmago nad Nagymeljkutijem Schreiber je dobil proti Šorliju brez igre. Broder je remiziral s Ca-revim. Petrovič pa z Dizdinskim Končno stanje tega turnirja je: Schreiber 13. Broder 12, Vukovič 11 in pol. Petrovič in Nikolič 10 in pol. Matjejev in Feuer 10. Pav-lič 9 in pol, Jurišič in Dizdinskv 8 in pol. Grenčarski 7 in pol. Sikošek 7, Bajer in Carev 5 n pol, Sorli 5, Nagymeljkuti 1 in pol, Maksimovič 0 točk. Prvo nagrado v znesku 1200 Din si je torej priboril Schreiber. 2 Broder. 3. Nikolič. 4. in 5. sta delila Petrovič in Nikolič. 6. in 7. pa Matjejev in F&uer. Novo mesto, 21. avgusta V Uršnih selih je priredilo gasilno društvo v nedeljo 1. julija veselico na vrtu gostilničarja Ivana Jakšeta. Sama prireditev je bila zelo dobro obiskana, saj so jo obiskali ljudje od blizu in daleč ter se dobro zabavali. Nekako po 20. uri se je pri-zibala na veselični prostor skupina devetih fantov iz Laz, ki se je takoj ob svojem prihodu vedla zelo objestno. Že prej malo okajeni, so na veseličnem prostoru popili še osem litrov vina. Posledice tega popivanja so se kmalu pokazale v divjaštvu. Prvi znak za razgrajanje je dal okrog 22. ure Rudolf Macele, ki je iz hudobije razbil ob kamnu dvelitrsko steklenico. K razgrajaču je tedaj pristopil Konček Ivan, ki je bil zaposlen na veselici kot strežaj, in ja zahteval za ubito steklenico denar. Pristopila je k njemu tudi gostilničarjeva žena Angela Jakšetova, ki je iz Maceletovih rok iztrgala del razbite steklenice, zahtevajoč povračilo za napravljeno škodo. Ker fant o tem ni hotel ničesar slišati, je žena odšla v klet po svojega moža Ivana, da on napravi red. Ko pa se je žena vrnila iz kleti, je videla kako je skočil Šober Albert na mizo, kjer so objestneži prej sedeli. Po mizi je pričel skakati, da je vsa na mizi stoječa posoda popadala na tla in se razbila To je bil znak za splošno divjanje in spopad. Z vpitjem »Auf, Madona in prekleti Kranjec« so se fantje zagnali v zakonca Jakšeta. Oba sta pred pobesnelo drhaljo zbežala v hišo in zaklenila za seboj vrata. Nasilneži pa so s poleni razbili vežna vrata in okna in pričeli metati polena in kamenje v gostilniške prostore. Vprav, ko so fantje najbolj razbijali po mizi, je prišel k njim nič slabega sluteč, Kobe Jože, posestnik in pogodbeni poštar v Uršnih selih v dobrim namenom, da fante pomiri. Toda njegove pomirjevalne besede so delovale na pobesnele baš obratno. Iz družbe je skočil proti Kobetu Štricelj Andrej, ki je imel pri sebi veliko poleno. Z njim je udaril svojo žrtev s tako močjo po glavi, da se je Kobe takoj zgrudil onesveščen na tla. Potem je h Kobetu priskočil Rudolf Šober, star 25 let, sin posestnika iz Laz. Ta divjak je nesrečnega družinskega očeta zabodel s svojim čevljarskim nožem v trebuh, da je siromak takoj izdihnil. Po krvavem zločinu je vsa drhal ucvrla pot proti domovom in se poskrila. Ali takoj naslednje jutro so topliški orožniki aretirali vseh devet razgrajačev in jih ukle-njene odgnali v zapore novomeškega okrožnega sodišča. Od vseh devetih areti-rancev pa je ostal v zaporu kot glavni krivec le Šober Rudolf In ta divjak se fe moral v torek zagovarjati zaradi uboja poštarja Kobeta. Malemu senatu je predsedoval g. Romih, prisednika pa sta bila gg Meršol in Beljan. Rudolf Šober je sodnikom priznal krvavo dejanje. Njegov zagovor oa je bil takle: — Prijel sem za nož po nastalem vrvežu, da bi branil sebe. ako bi me kdo napadel, in da bi branil svoje tovariše, ki so bili ogroženi. Ko sem pristopil na kraj, kjer je nekdo (Kob6) ležal, me je nekdo od zadaj. tako močno sunil, da sem se na onega prevrgel. Pri padcu sem pa nehote sunil na tleh ležečega z nožem, ki sem ga imel v rokah Zadel 'sem ga žalibog v trebuh Priča Štriceli Andrej pa ie orožnikom izpovedal, da mu je obtoženec po dejanju v Klemenčičevi gostilni pokazal čevljarski nož, rekoč: »S tem nožem sem ga zabodel!« Po ugotovitvi sodnega zdravnika-izve-denca se je dokazalo, da je obtoženi Šober ravnal z naklepom, ker je šla smer sunka in poškodbe od zunanje kože pa do notranje žile, popolnoma vodoravno. V svojo obrambo je obtoženec še navedel, da je bil v metežu in splošni zmedi zadet od kamna, kar ga je še bolj razburilo. Sodišče, ki se je uverilo o obtoženčevi krivdi, je Rudolfa Šober ja obsodilo na 10 let robije in na trajno izgubo častnih pravic. Po razpravi je obtoženčev zagovornik dr. Ivan Vašič prijavil revizijo in priziv zaradi izreka o krivdi in kazni. Vsi Šoberjevi tovariši s Štricljem Andrejem vred pa pridejo zaradi tepeža pred sresko sodišče. Grški lahkoatleti v Zagrebu Zagreb, 23. avgusta n. Balkanskih iger se bodo udeležili tudi grški poslanik Melas turški poslanik Hajdarbej in albanski poslanik Rauf Fico, ki se pripeljejo v Zagreb v soboto zvečer. Davi ob 6.40 se je pripeljala v Zagreb grška lahkoatletska reprezentanca pod vodstvom tajnika grške športne zveze Jorgo-polusa. Pripeljalo se je 23 lahkoatletov, 2 druga delegata športne zveze in 5 novinarjev. Zaradi rane ure so jih na zagrebški postaji sprejeli le glavni zastopniki prirediteljev ter grški konzul in vicekonzul. Danes dopoldne so se naši športni novinarji razgovarjali s trenerjem grške reprezentance Madžarom Simickom, ki je med drugim dejal, da pričakuje, da se bo grška reprezentanca kljub slabim uspehom v poslednjih dneh v Zagrebu dobro odrezala. O Mantikasu je dejal, da bo gotovo za tek 110 m z zaprekami rabil manj kot 15 sekund. Zaradi tega bo med njim in dr. Bu-ratovičem gotovo huda borba. Dejanski vodja grške lahkoatletike Ni-kolaides, ki sicer ni prišel v Zagreb, pa napoveduje naslednje rezultate. Grki bodo zasedli v teku na 100 m drugo in četrto mesto, 200 m prvo, tretje in četrto, 400 metrov tretje in četrto, 800 m, 1500 m in 500 m prvo in tretje mesto, 10.000 m morda prvo in drugo ali prvo in tretje mesto, v maratonskem teku zadnja mesta v tekih z zaprekami na 110 m prvo in četrto mesto na 400 m obe prvi mesti. Pri skoku v daljavo drugo in četrto, pri skoku v višino drugo in tretje, prav tako pri skoku ob palici, v troskoku prvo in četrto mesto, pri metu krogle četrto in peto, pri metu kopja prvo in drugo, pri metu diska prvo in peto, pri metu diska v helenskem stilu pa drugo in četrto mesto. Glede na to pričakuje Nikolaides, da bodo Grki dobro branili svoje lahkoatletsko prvenstvo na Balkanu. Obžaluje le. da ne bo mogel nastopit! v Zagrebu njihov najboljši atlet Frangudis, ki je zadnje dni obolel Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved za petek: Toplo in večinoma jasno vreme ne bo več trajalo dolgo. V petek ali v soboto najbrž nričetek zapednega vremena e frontalnimi nevihtami. Državna razredna loterija žrebanje 21. avgusta 1934 Din 2.000 št. 17.450. Din 1.000 št. 5.829, 5. 865, 10.852, 15.738, 15.793, 17.499, 24.846, 24.860, 24.892, 33.060, 33.061, 33.081, 46.110, 46.199, 51.576, 51.581, 75.651, 75.653, 89.887, 89.891, 95.779. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Maši kraji in ljudje Angleška vojna mornarica na Jadranu Orjaki se bodo mudili pri nas od 1» septembra do 22. oktobra Moderna letalska matica — velika angleška vojna ladja »Glorious« Split, 22. avgusta Kakor skoraj vsako leto doslej, poseti tudi letos velik del angleškega vojnega brodovja, ki je odrejeno za Sredozemsko jnorje in ima svojo bazo na Malti, naš Jadran in naša glavna pristanišča. Na čelu vsemu brodovju bo dreadnaught »Queen Elisabeth« z vrhovnim poveljnikom admiralom sirom Fisherjem na krovu. Med ostalimi vojnimi ladjami so še trije dread-naughti: »Resolution««, »Royal Sovereign« in. »Revenge«, matična ladja za aeroplane »Glorious«, križarki »Coventry« in »London« ter veliko število rušilcev in visokogorskih torpedovk. Po načrtu, kakor ga je sporočilo angleško ministrstvo vojne mornarice našim obiastvom, se bo to bro-dovje mudilo v naših vodah in pristaniščih naslednje dni: V Bakru se bo 1. do 10. septembra mudila križarka »Coventrv« s kontreadmira-iom Cunnighaniom na krovu. V Crikvenici bodo od 10. do 19. septembra štirje rušilci, od 12. do 21. septembra pa tudi še aeroplanska matična ladia »G,lo-tious«. V Gružu bo od 7. do 17. septembra zasidranih 7 rušilcev (na čelu »Kite«), 24. septembra pa pride križarka »Coventry« z bTodovjem rušilcev in ostane do 1. oktobra, a 12. oktobra se zasidra pred gruško luko »Queen Elisabeth« in ostane tu do 22. oktobra. V Hercegnovem bodo od 12. do 22. oktobra zasidrani dreadnaughti »Resolution« z viceadmiralom Forbsom na krovu ter »Royal Sovereign« in »Revenge«, a od 12. do 15. oktobra tudi še »Glorious«. V Jelši bo od 25. septembra do 1. oktobra križarka »London« s kontreadmiralom Thurnom na krovu. V Korčuli se bo mudila križarka »Devon-shire« od 18. do 24. septembra. V Makarski se bo mudila od 17. do 21. septembra križarka »London«, od 25. sep- tembra do 1. oktobra pa dreadnauflht »enitno idejo. Najel je stanovanj© Pred škofijo 13, in ustanovil nekako posredovalno podjetje. Na vrata je napisal, da sprejema samo v določenih urah. Pričel se je pečati s posredovanjem pri kupovanju vložnih knjižic in je pričel inserirati. Najavljal se je raznim strankam tudi kot špediter, ki ima podružnice v Novem Sadu in Beogradu. Seveda je tudi imel štampilje. Dalje se je udejstvoval tudi kot ženitbeni posredovalec in od prilike do prilike je še sam nastopal kot ženin. V teku mesecev je razpletel svoje mreže prav na široko in so mu posli imenitno uspevali. V zadnjem času je posredoval tudi večja in manjša posojila, vsa seveda že naprej določenim sleparskim namenom. Njegove žrtve so bile iz vseh slojev, kar je najbolj razvidno iz obilne korespondence, ki jo je policija zaplenila v njegovem stanovanju. Nekaj osleparjencev je slednjič namreč le izpregledalo njegovo igro. Zdaj se je v njegovi pisarni zglasila neka trgovka zaradi obljubljenega posojila. Ker mu je bila izplačala že lepe denarce za provizijo, posojila pa ni dobila, je nastopila precej energično. 2 njo je bil tudi neki trgovski potnik, ki je spravil Jonkeja v tako jezo, da je ta pograbil nož in skušal navaliti nani. Na policiji se je včeraj zglasilo več oško- Naval krvi, tesnoba srca, zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. — Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri zagate-nju vseh vrst z najboljšim uspehom. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Obilen Petrov blagor z Jadrana Zaradi modernizacije ribolova ln za hranjenega uvoza v Italijo je tudi Ljubljana deležna cenene tunine Ljubljanski trg je bil. včeraj naenkrat Založen z obiljem ribjega mesa. Ribiška zadruga na Sušaku je namreč v sredo zvečer pripeljala v Ljubljano okoli tisoč kilogramov tunine. Bilo je vsega okrog 200 rib, dolgih celo blizu 1 m. Dokaz, da so primorski ribiči imeli ta teden izredno blagoslovljen Petrov blagor. Ali z obiljem se je pojavila tudi skrb, kako spraviti plen v promet in to čim hitreje. Prejšnje čase so na-ii ribiči izvažali tunino zlasti tudi na Reko, zdaj so italijanska oblastva uvozza-branila. Ribiška zadruga se je zatorej odločila, da spravi tunino s tovornimi avtomobili v večja mesta, predvsem v Zagreb in v Ljubljano. Običajno prodajajo na ljubljanskem tngu tunino po 36 Din kg, včeraj pa so si lahko slastno ribovje privoščili tudi manj premožni meščani. Gospodinje so krepko pritisnile k zalogi in okrog 11. ure je bila zadnja riba raz-sekana in prodana. Meso je okusno, rdeče kakor govedina, prodajali pa so ga po 12 do 16 Din kg. Jasno, da so se nekatere gospodinje založile kar za več dni. Ribo so sekali prije prodajalci in so imeli polne roke dela. Posamezni komadi so tehtali od 5 kg dalje, največja pa je imela 25 kg. To so si razdelili dalmatinski gostilničarji po 10 Din kg. Ko je ob 11. blago pošlo, so prišle na prodaj še odsekane glave. — Mesa ni več, še glave, če hočete, drage gospe! — Po čem? Po 5 Din? Kaj ste obnoreli? Odločno predrago! Po 3 Din bo zadosti! In obveljala je slednja cena, nakar so gospodinje pobrale tudi ribje glave. Namreč tiste gospodinje, ki znajo na prav imeniten način pripraviti tržaški brodetto. Pravijo, da bo Ribiška zadruga tudi prihodnji teden pripeljala na ljubljanski trg veliko množino tunine. Želimo, da bi bilo tako. • Odkod naenkrat toliko obilje z Jadrana? Pri nas še ne vemo, da se je ribolov na Jadranu letos zelo moderniziral in da edino naši ribarji premorejo motorne tuno-lovke, ki lovijo po kalifornijskem načinu z obkroževalno mrežo. Od pričetka avgusta do konca novembra je motorna tuno-lovka stalno na odprtem morju. Križari levo in desno, najbolj pa v tistem pravcu, od koder domnevajo, da se bodo prignale jate tun. Avgust, september, oktober, november so tisti srečni meseci, ko prihaja tuna najrajši v naše morje. Te ribe plavajo tik pod morsko gladino, na kateri povzročajo majhno valov je, ki ga bistro ri-barsko oko takoj opazi. ^ Najrajši priplujejo zarana. Opazovalec, čigar bistro oko opazi sleherni gib na mirnem morju, ima svoje mesto na jamboru Tramvaj je podrl malega beračka Ljubljana, 23. avgusta Malo pred 14.30 se je v središču mesta, ▼ Prešernovi ulici, nasproti Suttnerjeve trgovine spet pripetila huda tramvajska nesreča. Tisti čas je pohajal po ulici gor in dol 61etni sinček mestne uboge Renat Ko« z Grajske planote. Nadlegoval je mimoidoče za »dinarčke«. Kos je namreč eden tistih malih beračkov, ki begajo po mestu od jutra do poznega večera in moledujejo ne samo po ulicah, marveč tudi po lokalih. Na poslu so vsepovsod in celo pozno v noč. Tudi danes je Renat ustavljal slehernega pasanta in se sukal po pločniku, ne meneč se za tramvajski voz, ki vozi tam tik mimo robnika. Mali Renat je stal baš na kraju hodnika, ko je voz pridrvel mimo. Skušal se je ogniti nekim mimoidočim ljudem in je stopil na ulico, pa ga je že voz neusmiljeno zagrabil in naslednji trenutek pahnil v stran, da je dečko udaril z glavo na hodnik in obležal ves krvav Okrog malega ponesrečenca so se takoj zbrali številni ljudje, ki so mu skušali pomagati. Množica je čedalje bolj naraščala. Slednjič je dečka, ki je bil že spet kar čil na nogah, odvede! stražnik v Sušnikovo lekarno na Marijinem trgu, kjer so mu iz-prali rane. Istočasno so tudi pozvali reševalno postajo in je malega ponesrečenca odpeljal reševalni avto v bolnišnico. Poškodbe, ki jih je dobil Renat po glavi, so sicer precej hude, vendar niso nevarne in bo fantič kmalu okreval. m:*. Odkritje spornei Dušanu Gora na izgraditvi vodovoda. Pred 11. uro je drvelo vse meščanstvo k izviru Obrha. Tam se je zbral nad izvirom ves občinski odbor, ki je pričakal predstavnike. Prišli so med drugimi: zaslužni rojak g. Engelbert Gangl, sreski načelnik dr. Hrašovec Fran, narodni poslanec Dako Makar, banovinski svetnik Bajuk Martin, zastopnika mestnega gospodarskega odbora gg. Weiss Franc in Kopi-nič Julij, prošt g. Cerar in še zastopnike raznih korporacij. Predsednik občine je pozdravil vse ra se zahvalil za naklonjenost. Odposlana je bila brzojavka g. banu. Spomnil se je tudi z izrazi zahvale vseh naših v Ljubljani bi-vajočih rojakov, zlasti dr. Rika Fuxa in dr. Bana Milana, ki so se trudili, da na pristojnih mestih prikažejo potrebo našega mesta. Opisal je, kako je bila Bela Krajina skozi stoletja zapostavljena in pozabljena, a v največji meri Metlika in nje--na okolica celo še v osvobojeni domovini, čeprav že od nekdaj visoko dviga prapor jugoslovenstva. Presrečen, da je doživel ta svečan in važen trenutek in z željo, da čimprej steče voda po metliških ulicah in hišah, je župan zasadil prvo lopato. Enako so nato storili predstavniki, vsak s primernim kratkim nagovorom. Na koncu je g. Malešič pozval vse navzoče na vztrajno sodelovanje. Pri tem je poudarjal, da sklep občinskega odbora za najetje posojila v znesku 150.000 Din ne bo obremenilo meščanov, ker se bo amortiziralo v 10 do 15 letih, tako da bo odpadlo na vsakoletni proračun borih 10 do 15 tisoč dinarjev, kar je bilo tudi doslej vedno v proračunu. Sedanji občinski odbor se dobro zaveda, da živimo v resnih gospodarskih časih ter pred odločitvijo temeljito pretehta svoj9 sklepe, da mestnih občanov ne preobremeni z dajatvami, ki bi jih ne zmogli. V tej zavesti je tudi sedanje občinske doklade znižal za 50 odst. S končno željo, da prihodnjo jesen otvorimo vodovod, se jo predsednik zahvaH vsem za udeležbo pri svečanem aktu. Za 300 Din nož do ročaja v telo Krm j, 23. avgusta »Jutro« je poročalo o krvavem zločinu, ki je bil v nedeljo zvečer storjen v mirni vasici Trbojah, oddaljeni poldrugo uro hoda od Kranja. 541etni vdovec Oselj Franc je bil v svoji hiši s 30 cm dolgim kuhinjskim nožem zaklan in nato oropan. Že v ponedeljek popoldne je orožnik Nehrae-dovič Pašan prijel zločinca Knifica Janeza 6 Prebačevega, ki je dejanje takoj prignal. O žalostnem dogodku so dognane naslednje podrobnosti, ki jih velja navesti v popolnitev prvega poročila. V nedeljo je bila v Trbojah veselica, ki jo je priredila tamošnja strelska družina. Tudi v gostilno pri Kocjanu je prispela z veselice precejšnja družba, med njimi posestnik Oselj Franc. Mož je pred dnevi prodal hišo in imel pri sebi precej denarja. V gostilni je prisedel k družbi prebačevskih mož in fantov in parkrat pokazal celo pest kovancev. Obenem je pridno dajal za pijačo. Nekako ob 21. uri je povabil Janeza Knifica in Janka Pravsta k sebi na večerjo, češ da ima bobe in obilo jedače, ki jo ne bo mogel sam pospraviti. Vsi trije so odšli v komaj 30 korakov oddaljeno Oslje-vo hišo, ki leži pravokotno na Kocjanovo gostilno onstran banovinske ceste za lepim sadovnjakom. Vsi trije vinjeni so precej dolgo odpirali zaklenjena vežna vrata in odšli na desno v malo izbo. Pravst je povabilo naj sede, odklonil, vzel le dva boba in odšel. Janez Knific pa je prisedel na edino dolgo klopico k Oslju. Kakor je Kniric pozneje izpovedal orožnikom, sta s pokojnikom jedla meso in bobe. Pri tem pa je pričel Knific siliti v Oslja, naj mu da 20 Din, katere mu je baje pokojni dolgoval že leto dni za živino. Knific in Oselj sta se tedaj pričela prerekati. Oselj ni hotel o denarju nič čuti. Zatorej ga je Knific sunil parkrat s pestjo. V jezi je nato še pograbil na mizi ležeč dolg kuhinjski nož, da bi Oslja ustrašiL Ker se pa Oselj vseeno ni vdal, ga je Knific sunil z nožem v srčno stran in zasadil prav do ročaja. Pokojnik je baje vzkliknil: »O Marija, zdaj imam pa dosti, zdaj ti bom pa dal!« Nato se je naslonil na mizo in izkrvavel. Iz desnega hlačnega žepa mu je Knific vzel ves denar, okrog 300 Din, odšel po strašnem dejanju na veselico in pozneje še h Kocjanu, kjer je pil in plesal in zapravil kakih 200 Din. Okrog polnoči si je izposodil kolo in peljal svoje dekle v Smlednik—Ko se je vračal, je zadel v drugega kolesarja, Janeza Rozmana iz Hraš. Sprva v Trbojah nihče ni opazil, da e je v njihovi sredi zgodil tako strašen zločin. Ker pa v ponedeljek dopoldne Oselj ni prišel i z svoje lične, zidane hišice, sta sosedi okrog dveh popoldne odšli pogledat. Ka sta skozi priprta vežna vrata vstopili v kamrico, se jima je nudil strašen prizor. Na prevrnjeni klopi« je ležal vznak na kupu jabolk Oselj, ob desnici so še ležale vilice in bob. Tik ob vhodu je bila mlaka krvi, na vratih in na steni poleg so se poznali krvavi madeži. Ob levi strani prsi pod pazduho je štrlel kratek ročai noža. Močno presunjeni nad strašno najdbo sta tekli sosedi sporočit novico gostilničarju Komurki, ki je o dogodku nemudno obvestil orožnike. In ti so prav kmalu izsledili ubijalca v vasi Hrašah, ko je utrujen od nočnih dogodkov na polju sladko spal. V torek popoldne ie prispela sodna komisija iz Kranja, ki je izvršila ogled in obdukciio, včeraj pa so umrlega pokojnika pokopali. Rejen »kampeljc« — v ozadju Bakar motorne tunolovke. Posadka je disciplinirana kakor na vojni ladjL Na stražarjev signal je vsak mož takoj na svojem mestu, kapitan pa požene motorko natančno v tistem pravcu, kakor mu je pokazal stražar. Motorka preseka tropu pot in se postavi tako, da čim lažje z desne strani v polkrogu z mrežo opaše jato. Manevriranje traja največ dve minuti. Pri metanju mreže je glavno, da opaše vodje ribje jate, kajti ostale trume slepo dirjajo za vodjami v mrežo. V polkrogu objame mreža motorne tunolovke okrog 500 m, potopi pa se kakih 50 m globoko. V 10 minutah je jata tun opasana in ji ni več rešitve. Ladja nateguje mreže in pomalem vleče plen vase. Ali istočasno ko tovorijo plen, so ribarji že tudi pripravljeni, da takoj nato opašejo morebitno novo jato. Nalovljene ribe, težke od 1 do 150 kg, potem na ladji sproti očistijo ali pa tudi ne, kakor pač kaže. Na ladjah, ki lovijo v bližini Splita aH Sušaka za domače trge, se plen navadno ne očisti, pač pa morajo dobro očistiti ostalo zalogo, ki se hitro trans-portira daleč v zaledje ali v sosedne države. Takoj na ladji očistijo notranjost vsake ribe in Škrge. Znano je, da se turie izležejo v globinah oceana, toda kraji še niso natančno dogna-ni. Sodijo, da priplavajo tune v naše vode iz Atlantskega oceana. Najprej se odbijejo od italijanske obale, potem pa se v naših vodah razdelijo v dve struji: ena hiti proti ustju Neretve, druga pa v Gornji Jadran. V jati je lahko na tisoče tun, včasi pa so tudi samo po dve ali tri, ali v tem primeru so navadno komadi po 100 do 150 kg. Možiček in ženka se menjaje se držita za rep, tako da njihova karavana sliči gosjemu pohodu. Takšne, kakor verige sklenjene jate, so prava blagodat za motorne tunolovke. Sledovi so vidni že od daleč in opasanje z mrežo je igrača. Tune se najrajši hranijo z drobnimi ri-hami, zlasti s sardeJami. V neprijetnem srečanju sardeljih množin s tunami nastane zmešnjava, silovita borba, ki kaže izredno strategično spretnost tun. Sardele se poženo v globine, a tune izvršijo nanje pravcati juriš. Že od daleč, ko zaslutijo plen, se tune razdelijo v dve enaki četi, katerih prva plava zgoraj nad sardelno množino, druga pa spodaj, ki sardele plaši in jih goni navzgor. In tako se obe četi izmenično gostita. Čim pa so tune site, postanejo objestne. Se dolgo rijejo tam naokrog, ker so se namastile s sardelami. Ali baš ta njihova Pirova zmaga jih navadno stane življenje. Kajti že jih je opazilo ri-barsko oko in jih je opasala velikanska mreža. Z enim samim opasanjem lahko motorka ulovi 10 do 20.000 kg tune v vrednosti 3 do 10.000 Din. Ako bo oddaja in prodaja spretno organizirana, tedaj bo modernizacija ribolova na Jadranu ustvarila zlato rudnike sredi morja. ČItaJtc tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Danes velika premiera velefilma iz dobe carske Rusij' RUMENA KNJIŽICA V glavni vlogi Elissa Landi To delo nam pokaže vse grozote in okrutnost, s katero je delovala policija carske Rusije. ELITNI KINO MATICA. Telefon 21-24. — Predstave danes ob 4^ 7.15 in 9.15 uri. lomače vesti ♦ Počastitev spomina žrtev avstrijskega nasilja. V Avtovcu in Gackem je bilo veliko število zvestih rodoljubov žrtev avstrijskega nasilja med svetovno vojno. Nekatere so obesili kot politične osumljence in kot talce, druge pa so ugonobili pri raznih »kazenskih ekspedicijah«. Prebivalci obeh krajev so zbrali denarna sredstva za ureditev lepe grobnice, v katero so prenesli kosti rseh teh narodnih mučenikov. V nedeljo so se vršile spominske slavnosti ln je prihitelo v Avtovec in Gacko preko 10.000 ljudi iz Bosne in Hercegovine in tudi iz Črne gore. Med udeleženci je bil tudi ban Soč'-ca, ki se je potem podal v Fočo, kjer bodo tudi v kratkem slavili spomin svojih narodnih mučenikov. Bana so povsod pozdravljali tudi kot sina legendarnega usta-škega vojvode Lazarja Sočice, ki je vodil ne samo svoje rojake rz Pive, temveč tudi borce iz Herceg-Bosne v osvobodilnih bojih. ♦ škof dr. Tomažič na nemškem zaPadu. Kakor nam poročajo iz Westfalije, je mariborski škof dr. Tomažič obiskal ondotne naše rojake. Zlasti lepo je bil sprejet v Gladbecku, kjer so slavili 25letnico Društva sv. Barbare in 201etnico slovenske bratovščine rožnega venca, škof dr. Tomažič je obiskal prosvetne in cerkvene oblastnike, med njimi tudi katoliškega škofa v Milostni. ♦ Angleškj znanstveniki v črni gori in Južni Srbiji. V Peč je prispela večja skupina angleških zgodovinarjev, geologov, entnologov in geografov, ki si je za področje svojih študij izbrala črno goro in Južno Srbijo. Izletnike .posebno zanimajo srednjeveške umetnine in bodo zaradi njih več dni ostali tudi v dečanskem samostanu Vodja ekspedicije je izjavil, da bodo razprave posameznih angleških znanstvenikov združene z obširnimi ediciji o jugoslovenskem jugu in o njegovih umetninah. ♦ Split bo slovesno sprejel pravnike. Udeleženci kongresa pravnikov bodo 10. septembra prispeli v Split ter od tam nadaljevali svojo ekskurzijo v Dubrovnik, Kotor in Cavtat. Med izletniki bo tudi okrog 150 pravnikov iz Bolgarije in bo to prva večja bolgarska skupina, ki je obiskala naš Split. Da bi bil sprejem pravnikov čim slovesnejši, se ukvarjajo s pripravami ne samo splitski pravniki, temveč tudi S članski odbor, ki ga je sestavila mestna občina. ♦ Smrt uglednega gospodarja. Iz Loškega poto-ka nam pišejo: Spet je neizprosna smrt posegla s svojo koščeno roko po enem naših najboljših; iztrgala je iz naše srede človeka trdnih načel, moža poštenjaka. Po kratki in mučni 'bolezni, posledici ran, dobljenih v svetovni vojni, je 22. t. m. za vedno zatisnil oči gospod Franc Levstik, posestnik v TravniTiu št. 7. Obče znan kot dober in skrben gospodar se je dolga leta udejstvcval na vidnem mestu v občinskem odboru ter se kot dolgoletni predsednik in blagajnik krajevnega šolskega odbora z vso vnem0 zavzemal za interese šole in širjenje kulture med narodom. V zadnjem času se zaradi bolehnosti politično ni udej-stvoval, pač pa je vsakomur vedno rad .pomagal z dobrim in pametnim nasvetom. Ohranili mu bom0 trajen in časten spomin! Globoko užaloščeni rodbini, ki je tako nenadno izgubila skrbnega gospodarja in nad vse dobrega očeta, izrekamo iskreno so-žalje! ♦ Iz državne službe. Za glavna arhivarja VII. skupine sta imenovana pri banski upravi v Ljubljani Karel Ferjan in pri upravi policije v Ljubljani Anton Gregorič, cba upravna pisarniška uradnika VUL skupine. + Nova groba. V Mariboru je umrl g. £va.n P a 11 1 i n, železniški uradnik. Pogreb blagega pokojnika bo Jutri ob 16. na Po-1 rež ju. — V ljubljanski bolnišnici je umrl pismonoša g. Peregrin Jamšek. V Kamniku je bil uslužben 6 let in le bil kot vesten in p-ostrežljiv pismonoša zelo priljubljen. Pred kratkim je zboV! na posledicah številnih ran, ki jih je dobil v svetovni vojni. Bil je star šele 33 let. Zapušča'ženo in dva nepreskrbljena otroka. Pokopali ga bodo danes popoldne. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Tragična posledica eksplozije na čolnu finančne straže. Kakor je »Jutro« že poročalo, se je pr<*d nekaj dnevi na motornem čoLnu finančne straže »Neznani junak« pripetila eksplozija, baš ko je motorni čoln pristal, da bi pregledal neko dospelo ladjo. Pri eksploziji je bil ožgan mehanik Vladimir Detela. Sprva so mislili, da njegove poškodbe niso nevarne, potem v bolnišnici pa so zdravniki ugotovili, da je nesrečn! mehanik v veliki nevarnosti. Vsa zdravniška skrb ni mogla pomagati in Vladimir Detela je v banovinski bolnišnici v Dubrovniku podlegel opeklinam. Pokopali so ga v torek zjutraj na pokopališču na Boninovu ob prisotnosti mnogoštevilnih finančnih uslužbencev in civilnega prebivalstva. ♦ Vsesiovanski čebelarski kongres, ki bo otvorjen 6. septembra v Beogradu, bo šesti po številu in drugi, ki se vrši v Beogradu. Prvi vsesiovanski čebelarski kongres se je vršil I. 1910. v Sofiji, drugi naslednje leto v Beogradu, tretji L 1912. v Moskvi, četrti I. 1927 v Pragi, peti pa 1. 1929, v Poznanju. Poleg naših čebelarjev iz vseh pokrajin bodo prišli na kongres 104 Čehi, 41 Bolgarov in okrog 20 Poljakov. Ta kongres bo posebno važen zaradi tega, ker bo položil trdne temelje vzajemnosti slovanskih čebelarskih organizacij. ♦ Beda železniških invalidov. Usoda železniških invalidov je še vedno kruta, kakor je bila. Svoje pičle prejemke prejemajo ti invalidi od železniške direkcije v Zagrebu. Za mesec avgust še vedno ni nakazila in so zaradi tega železniški invalidi v nai-hujših stiskah. Društvo železniških upo-koiencev za dravsko banovino nujno prosi, da 'bi se takoj uredilo pravočasno nakazovanje invalidnin. ♦ šibeniške šole v nevarnosti deloža-clje. Kakor je »Jutro« že poročalo, so lastniki privatnih poslopij, v katerih so nameščene šole v šibeniku, mestni občini sod-nijsko odpovedali vse prostore, ker je najemnina že več mesecev na dolgu, šibeniške šole so tako v veliki nevarnosti, da ob začetku šolskega leta sploh ne bodo imele strehe. Mestna občina v šibeniku se je sedaj v tej veliki zadregi obrnila na bano-vinsko hranilnico s prošnjo za kredit od 150.000 Din, da bi lahko še pred začetkom šolskega leta poravnala zaostale najemnine. ♦ Avstrijski hitlerjevci v Varaždinu se resno pripravljajo na prezimovanje. Ker &o varaždinski trgovci in obrtniki prosili občinsko upravo, naj beguncem, ki se bodo morali izseliti iz šole, poišče drugo bivališče, se bavi s tem vprašanjem sedaj posebna komisija. Za taborišče mislijo preurediti neko staro poslopje, v katerem so bili nekdaj vojaki. Od tabornikov imajo trgovci lepe dohodike. Prodali so jim poleg drugega 540 srajc, 800 parov čevljev, 600 metrov sukna in še nekaj drugega blaga za preko 200.000 Din. ♦ Včerajšnje poročilo o stanju letine je navajalo, da se pojavlja po nekaterih sre-zih gniloba krompirja. Kmetijski odsek banske uprave je doslej prejel kratka poročila od nekaterih sreskih načelstev, ki omenjajo pojav gnitja. V celjskem srezu je gniloba napravila že večjo škodo. V konjiškem so se kmetovalci pomladi veselili, da bo letos krompirjeva letina izredno dobra, dočim so spomladi drugi srezi tožili, da krompir zaostaja v rasti. Sedaj pa je konjiški srez najhuje prizadet. Z novomeškega sreza so prišla prav tako kratka poročila, da je začel krompir gniti. Na Gorenjskem kaže krompir dokaj dobro, enako na Notranjskem, kjer je kraški svet in kjer letos ni bilo suše. ♦ Kozje mleko da otroku rdeče lice. Narodno gospodarski pomen koze je tako velik, da se jo ne nazivlja zastonj: bera-ška krava. Drugi narodi: žvicari, Nemci, Francozi in Angleži so že davno spoznali, da ta mala živahna živalica ni samo igrača otrokom, marveč je za gospodarstvo malega človeka velikega pomena. Kozie mleWi 5«» izredno izdatno, polno vitaminov in toi-šče ter neprecenljive važnosti za bledolič-no delavsko in meščansko deco. Koza ni podvržena tuberkulozi zaradi tega je njeno mleko popolnoma zdravo in se ga lahko uživa surovo. Zaradi tega je posebno ža Je-tične ljudi in slabokrvne otroke najboljši lek, ki si ga moremo želeti. V inozemskih sanatorijih gojč na stotine koz samo zato, da dobivajo dovolj mleka za 'bolnike. Pravijo, da kozje mleko smrdi. Temu je vzrok samo nečistota v reji. Pravilno krmljena in oskrbovana koza daje letno do 800 1 mleka. Lahko si mislimo, kaj to znači aa malega človeka, če računamo, da stane 1 liter .mleka 2 Din in da je treba ta denar zaslužiti in da zahteva deca mleko, tudi če ni denarja. Stroški za njeno krmljenje niso ve- liki, posebno zaradi tega. ker koza raje pobira plevel in obira grmičevje, kakor mehko vrtno travo. Na najmanjšem posestvu se brez večjih stroškov prehrani do 2 kozi. V Sloveniji je bila pred vojno sanska koza zelo razširjena, a je zadnja leta reja popolnoma propadla. Sedaj v času gospodarske krize prihaja zopet bolj in bolj do ugleda. Z oziram na sedanje stanje in gospodarski pomen koze, razstavlja društvo »živalca« na jesenskem velesejmu sanske koze z namenom, da ljudje vidijo in spoznajo koris* te reje. ♦ Premlranje govedi v dravski banovini. Kakor druga leta, je tndi za letos banska uprava stavila v proračun večjo postavko za premirknje plemenske govedi. V dravski banovini je že ustanovljenih nad 100 selek-cijskih živinorejskih zadrug, ki so združene v posamezne zveze, obsegajoče večje gospodarsko tn živinorejsko enotne predele. Posebne komisije nadzirajo premlranje goveje živine. Banska uprava je doslej za premiranje izdala Že 66.000 Din SO selekcij-skim živinorejskim zadrugam, sJiu&ectuS* dunati mik, da It** M* ♦ Krvavo dejanje ljubosumnega moža. V mirnem kraju Despot Sveti Ivan pri Novem Sadu je premožni kmetovalec Gjo-ka Bariaktarev iz Bukovca s sedmimi udarci ® nožem zaklal svojo ženo, ki ga je bila pred dvema tednoma zapustila in se preselila v Despot Sveti Ivan. Mož je bil strahovito ljubosumen na njo. Bila je stara 3-2 let in lepe vnanjosti. Ko je krvavela, so 'bile njene zadnje besede: »Nisem kriva!« In tudi njeni znanci trde, da ljubosumnost ni bila upravična. ♦ Obsodba morilskih zarotnikov. Okrožno sodišče v Petrinji je obsodilo morilce upokojenega gozdarskega svetnika in lastnika lesnega podjetja Marakoviča, ki je bil pred nekaj meseci iz zasede ustreljen, ko se je vozil v gozd k svojim delavcem. Atentatorja, nekega čučkoviča so kmalu izsledili in on je potem izdal zaroto. Umor je zasnoval Marakovičev konkurent podjetnik Ore-ščanin s svojim zaupnikom Madjarcem. Po prvotnem načrtu bi bil moral Madjarc ustreliti svetnika. Zločinec pa ni dovolj zaupal svoji strelski spretnosti in je za izvršitev umora najel čučkoviča. Oreščanin mu je obljubil za konkurentovo glavo — 25.000 Din. Obsojeni so bili: naročilca umora na dosmrtno, izvršilec pa na 20 letno rob i jo. ♦ Prevozne olajšave za potnike in blago na jesenski ljubljanski velesejem, so dovolile naslednje tuje države: Avstrija, Bolgarija, Cehoelovaška, Grška, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska Rumunija in Saareko ozemlje. ♦ Varčna gospodinja pere vedno le z Zla-torogovim milom, ker si zaradi njegove izdatnosti prihrani denar in ker je zaradi njegove velike čistilne moči kljub manjšim stroškom njeno perilo vedno lepo in čisto. Gospodinja, ki zna obračati denar, trdi: »Le Zlatorog milo da belo perilo!« In to je tudi res. Samo enkrat preizkusite Zla-torogovo milo ki nikdar več ne boste .prali drugače kakor le z Zlatorogom. Zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrecno le Zlatorogov© mi|o! ♦ Politiranje m močenje lesenih površin je naslov brošuri, ki jo je pravkar izdal Oton Griinhut v Beogradu (Vlajkovičeva ulica 11-a). To je prvo strokovno delo te vrste in zasluži pozornost vseh obrtnikov, katerim je namenjena. Tiskala jo je v latinici tiskarna »Svoboda«. Knjiga je bila predložena kot učbenik in bo v najkrajšem času kot taka odobrena. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar-vah In pllsira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Promenadni koncert priredi Tujsko-prometni svet mesta Ljubljane jutri ob 20. v Zvezdi, na kar opozarjamo občinstvo. Koncertira godba »Zarja« pod vodstvom g. Danila Cerarja. Sporedi se dobijo na prostoru po 1 Din za komad. u— Jutri na polšji lov. Udeležence jutrišnjega polhanja pri Sv. Duhu nad Višnjo goro opozarjamo, da bo treba prenočevati kar v gozdu, odnosno na kozolcu na otavi, ker drugih prenočišč tam ni. Zato bo najbrž večini ustreženo z avtobusom, ki bi 6e vrnil v Ljubljano okrog treh ponoči. Vožnja bi stala tja in nazaj okrog 20 Din. Zveza z vlakom ni ugodna, ker prispe vlak v Višnjo goro šele ob 20, a do Sv. Duha je peš še dobro uro, polhom je pa treba nastavljati pasti podnevi, da vsak lahko vidi, kako se nastavljajo, če se prijavi danes dopoldne dovolj udeležencev, bo vozil okrog 17. ali pa tudi malo pozneje iz Ljubljane do Peščenika avtobus po potrebi tudi dva. Polhanje prireja SK Polž letos samo za po-skušrojo, prihodnje leto ko bo že na razpolago smučarski dom pri Sv. Duhu, pa v večjem obsegu. Prijave sprejema iz prijaznosti drogerija Gregorič (telefon 28-85) do Danes premiera senzacionalnega velefilma Njegova senca (Suženj na vražjih otokih) Film napete vsebine in globoke za-mislL ZVOČNI KINO DVOR. Predstave danes ob 4., 7. in 9. Cene 4.50 in 6.50. danes opoldne, biti pa morajo obvezne. u— Jesen bo lepa. V Ljubljani in okolici je od aprila dosedaj padlo v 76 dneh že 757 mm dežja. Druga leta je sicer tudi močno deževalo, toda le v prvih pomladnih mesecih, dočim so bili poletni meseci suhi. Letos je bilo aprila v 14 dneh 76.8, maja v 23 dneh 154.9, junija v 16 dneh 297.7, julija v 11 dneh 137 in avgusta do danes v 12 dneh 90.6 mm dežja. Avgust je letos sploh izredno deževen. Računajo pa, da bo jesen prav lepa in ugodna za pozne pridelke. u— če je okno odprto. Učiteljica Albina Tomanova, ki stanuje v Florjanski ulici 27, je pustila na hodniku odprto okno in odšla iz sobe. Takoj nato je prišel v hišo neznanec, ki je brž izkoristil ugodno priliko. Na mizici poleg okna v sobi je opazil šatuljo, ki jo je stisnil pod suknjič in že izginil. V šatulji sta bili dve zlati uri, dolga verižica in pa 700 Din gotovine. Tomanova trpi okrog 5000 Din škode. u— Ukradena kolesa. V Gajevi ulici je bilo te dni ukradeno 1500 Din vredno kolo dijaku Dominiku Rodetu. Iz veže davčnega urada na Vodnikovem trgu je bi-lolo istotako ukradejo 700 Din vredno kolo na škodo trgovca Franca Mediča. V zadnjem času so tatvine koles v Ljubljani in okolici spet prav pogoste, vendar je mogoče tatove izslediti le v redkih primerih. u— Udobno prenočevanje nudi zelo ceneno hotel Slon. DOVRŠENI GENTLEMAN uporablja za umivanje samo Lavender Soap Paracelsus odlično milo karakterističnega vonja, ki se dobro peni in varuje kožo. Za britje pa uporablja samo Paracelsus valj-často milo za britje (Shaving Stick), najboljše blago, antiseptično milo, ki omehča brado in prepreča kožne infekcije b Celja e— Na deški In dekliški meščanski šoli v Celju bodo 31. t. m. popravni izpiti, 1. in 3. septembra od 8. do 12. pa bo vpisovanje v vse razrede. 10. septembra se prične redni šolski pouk. Vse ostalo je napisano na deski na hodniku v šoli. e— Dve nesreči. V sredo Je padla 391et-nemu delavcu Ludviku Gaberšku s Teharja pri delu v cinkarni plošča cinka na levo nogo in mu presekala palec. Istega dne si je 321etni brezposelni rudar Jože Drnovšek pri Sv. Krištofu nad Laškim pri cepljenju drv odsekal polovico palca na levi roki. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. e— Na svinjski sejem je bilo r sredo pripeljanih 89 prašičev. Prodanih je bik>i | %1 prašičev. Cene so bile: do 2 meseca stari prašiči 60 do 100, 2 do 3 mesece stari 100 do 200, 3 do 4 mesece stari 200 do 300, 4 do 5 mesecev stari 300 do 460, 6 do 7 mesecev stari 500 do 600, 8 do 10 mesecev stari 660 do 800, 1 leto stari 800 do 1000 dinarjev. e— Kino Union. Danes ob 16.16 ln 20.30 zvočni velefilm »Cesarjev adjutanU in zvočni tednik. e— Kupujte kruh in peciv« v Delavski pekarni! Iz Maribora a— Glasbena Matica v Mariboru. Izredni občni zbor Glasbene Matice bo drevi ob 20. v društvenih prostorih. Odbor. a— Splašeni kot.ji. Ko se je včeraj popoldne peljal iz mesta proti domu na Vrh-logo posestnik Janez Duoman ,so se mu v bližini polskavskega klanca na državni cesti splašili konji. Zdirjali so z vozom preko travnikov, kjer so se ustavili pred globo-kejšim jarkom. Konji so bili močno potol-čeni in razpraskani, le posestniku se na srečo ni zgodilo nič hudega. Konji so se »plašili nekega avtomobila, ki je drvel po klancu navzdol. Voz se je popolnoma razbil in ima Ducman precejšnjo škodo. a— Ukradena kolesa. Zadnje čase so se pojavili v Mariboru zopet dobro organizirani tatovi koles. Kolo je bilo predvčerajšnjim ukradeno nekemu zasebnemu uradniku izpred mariborske davkarije ta Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Jose-fove« grenčice. tapetniku Alojziju črepanju, ki Je imet tem večjo smolo, ker si je bil kolo izposodil od svojega tovariša. a— Aretiran vlomilec. Dolgo časa so zasledovale varnostne oblasti zloglasnega vlomilca Frica š. s Teznega. Predsinočnjim Pa ga je po srečnem naključju ustavil službujoči stražnik, ko je nesel dve večji sekiri. Fric je skušal pobegniti, toda ni se mu posrečilo. Včeraj ves dan so ga na policiji zasliševali, vendar pa doslej še ni priznal niti enega greha, čeprav mu je marsikaj dokazanega. Po zaslišanju bo policija izročila Frica sodišču. a— Zobozdravnica dr. med. dent. Bosi I j-ka Krajnovič je odpotovala in do preklica ne ordinira. Iz Kamnika ka— Razstava kaktusov in slik domačih umetnikov, ki jo je organiziralo Kolo ju-gosdovenskih sester v Kamniku, je vzbudila mnogo pozornosti in priznanja. Kamniški slikarji so razstaviti okrog 40 slik, ki jih imajo doma alli pa so jih dali na razpolago za to priliko zasebni lastniki. Maks Koželj je razstavil celo vrsto novih lepih pokrajinskih motivov iz planin in kamniške okolice v živahnih barvah. Najbolj je brez dvoma ugajal njegov najnovejši umotvor motiv iz Skute. Med slikami Jožeta Gerčarja je vzbujala splošno občudovanje prekrasna Madona, prav tako pa seveda tudi portreti in druge slike naših znanih umetnikov Staneta Cudermana in Mihe Maleša. Tudi za ostala razstavljena dela je našlo občinstvo mnogo pohvale. Kaktusov so Obrale na razstavi naše agilne kotašice okrog 1000. Zastopanih je bilo toliko vrst v vseh mogočih oblikah in velikostih, da so ljubitelji teh rastlin, ki so prišle zadnje čase tako v modo, prišli v polni meri na svoj račun. Zelo lepe zbirke kaktej sta razstavila vrtnarja Anton Flere iz Kamnika in Jakob Pančur 5z Vrhpolja, tvrdka »Kak-tokeramo« iz Domžal pa je razstavila kakteje v originalnih pisanih lončkih, ki jih je pmčela izdelovati pred kratkim. Tudi kamniški razstavljalci so dokazali, da imajo pri gojitvi in izbiri kaktej mnogo okusa in smisla. Obiskovalci so se prav radi dalj čas pomudili med kaktejami in izrazili svoje priznanje vrlim kolašicam za vzorno aranžirano razstavo. ka— Strelska družina v Mekinjah je bila ustanovljena letos in šteje 60 članov, med katerimi je tudi lepo število Kammčanov. Napravila si je lepo strelišče, ki ga je prepustil strelcem veleposestnik g. Rebolj. Tudi strelne lope so že gotove in člani že dalje časa prav pridno streljajo na 100 in 200 metrov daljave. Ofioielna otvoritev strelišča bo prihodnje leto, v nedeljo 26. tega meseca pa ima mekinjska strelska družina na vrtu g. Avgusta Ogrinca v Mekinjah zanimivo nagradno streljanje s sobno puško na daljavo 20 metrov. Za najboljše stfelce je določenih 10 nagrad. Iz Hrastnika h_ Obvestilo strelske družine. Od nedelje 26. t. m. naprej se vrši streljanje strelske družine vsako nedeljo popoldne od 2. do 5. na strelišču nad Roševo gostilno. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pcnnenljd: L čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačtnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin Temperatura: prve številke pomenijo najvišje, druge najnižje stanje. 23. avgusta Ljubljana 7, 763.0, 18.4, 90, 0, 10, 5.5, dež; Ljubljana 13, 761.5, 24.9, 69, SI, 8, —, —; Maribor 7, 760.7, 19-0, 80, 0, 6, —, —; Zagreb 7, 762.1, 20.0, 90, SE2, 9, —, —; Beograd 7, 760.8, 22.0, 60, SE2, 1, —, —; Sarajevo 7, 763.8, 18.0, 80, 0, 7, —, —; Skoplje 7, 764.0, 21.0, 60, 0, 0, —; Split 7, 7661.7, 20.0, 80, ENE3, 10, 3.0, dež; Kumbor 7, 762.4, 24.0, 70, ENE5, 5, —, —; Rab 7, 761.8, 23.0, 60, 0, 7, 0.2 dež. Temperatura: Ljubljana 26.5, 17.6; Maribor 25.3, 18.0; Zagreb 28.0, 19.0, Beograd 31.0, 20.0; Sarajevo 31.0, 11.0; Skoplje 23.0, 15.0; Split 31.0, 18.0; Kumbor —, 21.0, Rab —, 19.0. KULTURNI PREGLED Pozabljeni Kašpar Rojko Na pozabljeni grob pozabljenega Slovenca me je opozoril Alois Jirasek, ki se nekje spominja dveh vnetih narodnih delavcev in odličnih mož preporodne dobe: Jana J. Rybe, učitelja in skladatelja, »češkega muzikanta«, čigar krasno božično mašo je nedavno zopet odkrila praška oddajna postaja (Radio-žurnal) in Gašparja Rojka. Rojko je pripadal ožjemu krogu Josefa Dobrovskega in je bil prvi zagovornik Jana Husa, katoliški mož, profesor generalnega seminarja in univerze v Pragi. Grob Slovenca Gašparja Rojka sem našel na koširskem pokopališču v Pragi. Dokaj težko ga je bilo najti Majhen, s plevelom zarasel kupček zemlje je tam, nad njim pa je na zidu spomenik s komaj čitljivim napisom »Caspar Royko« in z verzom: Was ich verschweige, sagen meine Werke. Grob je zapuščen, vendar je na njem ležal šopek poljskega cvetja. Vprašal sem pokopališkega čuvaja, kdo neki ga je bil položil na ta grob. Odvrnil mi je: — Siromašne ženske iz Košir nabirajo poljsko cvetje in ga prodajajo po Pragi. (In res jih je Praga polna!) Cvetja, ki ga ne prodajo, pa ne zavržejo, marveč prihajajo sem na pokopališče ia ga polagajo na zapuščene grobove. Zares, po grobeh je precej takih šopkov. Gašpar Rojko bi vsekako zaslužil večjo pozornost zlate Prage. V opravičilo pa bodi povedano, da se na koširskem pokopališču ne godi bolje niti lastnim mrličem, Čehom, ki jih je tu mnogo pokopanih. Vsi grobovi so pozabljeni, le tu in tam se spomni nanje kakšna preprosta predmestna ženska. Gašpar (pisal se je Caspar) Royko ali Rojko se je rodil, kakor njegovi živ-ljenjepisci dosledno navajajo, v »Met-tau« (Metavi) pri Mariboru 1. 1741. Za duhovnika je bil posvečen L 1766, 1. 1773 je postal profesor cerkvene zgodovine na graški univerzi. Tam je izšel 1. 1780 anonimno prvi del Rojkovega spisa, ki je imel v tistih časih zelo široke odmeve: »Geschichte der grossen allgemeinen Kirchenversammlung zu Kostnitz (Rojko ne piše Konstanz, kakor se mesto imenuje po nemško, marveč rabi češko ime), oder die Geschichte des J. Huss«. L. 1782 je izšla na Dunaju druga izdaja tega spisa, to pot ne več anonimno, in Josef Dobrovsky, ta prvi in največji bu-ditelj češkega naroda, ie označil delo za prekrasno; zahvaljuje se Rojku, da je obvaroval čast češkega naroda in »na- šega velikega rojaka«. (Tudi Dobrov-sky je bil katoliški duhovnik.) L. 1783 je bil Rojko, po vsej verjetnosti s posredovanjem Dobrovskega in njegovih dunajskih prijateljev iz okolice cesarja Jožefa H., premeščen na univerzo v Pragi in je od te^a leta dalje predaval tu cerkveno zgodovino. V Pragi je ostal vse do smrti, 24 let. 2 njo se je popolnoma zrastel in je tu tudi prebil prevrat, ki je nastal za prosvetljence po smrti cesarja Jožefa H. in kateremu je marsikdo podlegel, med njimi tudi Do-brovsky. Rojko je dosegel visokih časti in je bil v Pragi jselo čislan. V Prago je prišel Rojko v dobi velikega duhovnega gibanja, znanega pod imenom prosvetljenost in je sam postal navdušen prosvetljenec. Škofje in drugi visoki cerkveni dostojanstveniki (med njimi ljubljanski škof Herberstein, pa-sovski škof Jožef grof Auersperg, kra-ljevograjski škofi Jan Leopold Hay), prelati, profesorji, visoki državni uradniki, plemiči, odlični pisatelji so marljivo delovali v tem duhu, opirajpč se na prosvetljenega cesarja Jožefa H. Borili so se zoper duševno temo, zoper izkoriščanje ljudske omike, skrbeli so za večje širjenje ljudske omike, čistili so zgodovino praznoverstva in legend in iskali pravo resnico. Večkrat so nehote polagali široke in trdne temelje bodočemu narodnemu preporodu Čehov in Slovencev. Eden iz družine teh, ki so t zažigali luč v temi«, je bil poleg patriarha če- škega naroda, Dobrovskega, Slovenec Gašpar Rojko. Deloval, živel, trpel, veselil se je z buditelji češkega naroda, med njimi je umrl in med njimi, na čeških tleh, počiva. Njegov grob pa je pozabljen, kakor mnogi drugi grobovi iz te dobe. In vendar je bil Kašpar Rojko eden izmed buditeljev češkega naroda, kakor posebej poudarja tudi Francoz Eimest Denis, ki je po Pa-lackem nadaljeval zgodovino češkega naroda. Neki življenjepisec je o njem napisal, da je imel pogum, nastopiti in vladajoče nazore postaviti če treba na glavo. Pred vsem je to storil s svojim že omenjenim spisom o koncilu v Kostnici, s čimer je prehitel vse Čehe. Tako je ta Slovenec iz mariborske okolice bil sploh prvi, ki je vstal v obrambo časti mojstra Jana Husa in češkega naroda sploh. L. 1783, ko je bil že profesor bogoslovja v Pragi, je izdal drugi in tretji del svojega spisa. S tem spisom, ki je bil kmalu preložen v češemo in je vzbudil burne polemike za in proti, je Rojko zaslovel daleč naokrog. Po smrti cesarja Jožefa H. pa je ta jožefinec vendarle ohranil svojo pozicijo. L. 1798 je bil rektor praške univerze, 1. 1809 so ga izvolili za kanonika praškega kapitlja pri sv. Vidu, dosegel je tudi čast stolnega proSta in je umrl 1. 1819. Pokopali so ga na praškem »malostranskemc pokopališču V Koširich poleg mnogih odličnih sodobnikov. Po sto petnajstih letih je skoraj že pozabljen spomin na moža, ki je stal pri zibeljki današnjega češkega naroda, ki je vzgojil vrsto rodoljubnih čeških duhovnikov in ki si je sploh pridobil velikih zaslug za češki narod. Alois Jirasek se je spomnil Gašparja Rojka, nato pa je njegovo ime padlo zopet v pozabo. Ostala je samo še peščica trave na zapuščenem grobu odličnega jugoslovanskega rojaka. Naši prijatelji v Pragi naj bi se zavzeli za grob tega prosvetljenega duhovnika in odličnega moža, da ga ne bi čas popolnoma zbrisal z zemeljskega površja.* J. H. (Praga). • Gašparja Rojka all Royka omenja nekajkrat prof. dr. Kidrič v svoji razpravi o Dobrovskem in pravi na nekem mestu, da so ga v preporodni dobi smatrali za Slovenca. Da je bil po rodu Slovenec, nI menda dvoma; zasluge, ki si jih je pridobil za češki narod in ki jih naš sotrudnik omenja prvič v slovenski javnosti, pa kažejo, da je treba Kašparja Rojka rešiti iz pozabi jen ja in ga uvrstiti med odlične Slovence prosvetljene dobe. Ce izkazujemo tolikanj časti rojakom iz tega časa, ki 90 bili zaslužni samo za Nemce. nI dvoma, da gre temu sodelavcu Dobrovskega in zagovorniku Jana Husa častnejše mesto nego ga je doslej zavzemal med našimi možmi i.8. stoletja. To naj bi upošteval tudi Slov. biografski leksikon. (Op. ured.) fioipodaritTo Veliko nazadovanje svetovne trgovine po vrednosti Gospodarski odsek tajni§tva Zveze narodov izdaja vsako leto splošen pregled svetovne trgovine. Tudi za leto 1933. ga je izdal. Iz teh podatkov je razvidno, da i« znašala vrednost svetovne trgovine v letu 1933. 24179 milijard zlatih dolarjev nasproti 68.64 milijarde v L 1929. To je vrednostni padec za 64.8%, medtem ko znaša padec po količioi 25%. Količinsko nazadovanje svetovne trgovine se je ustavilo že v lanskem letu. Različni deli sveta in države so pri tean slabljenju svetovne trgovine različno udeleženi. Najhuje sta prizadeti severna in Južna Amerika, katerih odstotni delež pri svetovni trgovini je v dobi 1929.-33. opešal od 262 na 20.6%. Delež Evrope brez Rusije je zrasel v tem času od 52.1 na 55.6%. Pri tean se je evropski delež pri svetovni n vozni trgovini močneje dvignil, in sicer od 55.4 na 60.5%, medtem ko kaže njen delež po svetovni izvozni trgovini skromnejši prirastek: od 482 na 50.7%. Ti podatki govore na eni strani o neenako močnejši odvisnosti Evrope glede na sirovine in živila od drugih kontingentov, na drugi strani pa o tem, da izdeluje evropska iz-Tedno specializirana industrija blago, ki ga drogi konttingerrtj totjtub avtarkijskim stremljenjem ne morejo pogrešati. Razmerje med evropskimi državami je ■r>rav različno. VeHka Britanija, Francija, Švica. Belgija, Hoiandska, Švedska in Italija (z izjemo Italijo kreditorske dežele) »padajo v skupino, katerih odstotni delež pri svetovni trgovini se je dvignil. V i 1933. je znašal uvoz 16 gospodarsko važnejših držav v povprečju samo še 35.1 odstotka tega, kolikor je znašal 1. 1929. Razmerje tned temi državami pa je spet zelo različno. Za Švico samo znaša to število 58, za Francijo 4^8 in za Holandsko 43.9 odstotka. Izvoz te skupine 16 držav je do- segel v 1 19& še 35.4% izvoza v 1. 1929. V slik:, svetovne trgovine lanskega leta so učinki evropskega kmetijskega protek-cionizma razločno vidni. Množ'na živil, ki so l 1933. prišla v svetovno trgovino, je nasproti i. 1932. za polnih 8 odstotkov manjša. Nasproti pa je bila množina siro-vin, razpečanih v svetovnem prometu, za 8 odstotkov večja, medtem ko je bila množina izgotovljenega blaga v svetovni trgovini spet manjša, in sicer za 2 odstotka. Naravnost v presenetljivem obsegu so se nekatere države v teku najkrajšega časa oprostite uvoza nekaterih živiti jz pre-komorskih držav. V povprečju 1. 1924.-28. je Nemčija letno uvažala 1,999.000 ton žita, a v t 1933 je uvozila še samo 58.000 ton. Enake številke za Francijo so: povprečje 1. 1934.-28. 1,247.000 ton in L 1933. 188.000 ton; za Italijo: povprečje l. 1924,- 1928. 2,241.000 ton in L 1933. 325.000 ton. Posledica tega je bila na pr. za Zedinjene države prav huda: izvozile so 1. 1933. še samo desetj del ž tne množine, ki so jo leta 1929. spravile na svetovni trg. Nasprotno pa sta brli izvozni množini Avstrije in Kanade v i. 1933. večji ko v L 1929., kar je posledica britanske žitae preference. Žitno-izvozna trgovina Zedinjenih držav je bila torej v štirih letih zavoljo žitnega pretek-cionizma veljk;h industrijskih držav kontinentalne Evrope in zaradi britanske žitne preference praktično skoro ugonobi j en a. Kakor so gospodarkko nevarne prefe- Kako so gospodarsko nevarne prefe-renčne carine, kažejo tudi drugi primeri. To velja med drugim zlasti za zmrzlo meso, pri katerem je prav tako britanska preferenca zakrivila padec izvoza iz Južne Amerike in povišek izvoza iz Oceanije. Britanska politika gre seveda za tem, da dvigne trgovino med posameznimi deli britanske države. Enaki pojavi se kažejo med deli francoske svetovne države. a» hmeljskega trga Nemški odsek Hmeljarske zveze v 2aleu (•CSR) javlja z dne 22. t m., da je nakupovanje na deželi nekoliko oživelo. Sklenjenih je bilo več nakupov po 1800 Kč za 50 kilogramov (okrog 70 Din za kg) brez ej«o-hdstotnega prometnega davka. Hmeljarska zveza iz R o u d n i e (CSR) poroča z dne 22. L m., da ee bo obiranje končalo najbrž v enem tednu. Kupčiie se še ne sklepajo. Sem in tja so trgovci ponudili 1500 Kč za 50 kg, toda hmeljarji po t*'h cenah ne oddajajo blaga. Hmeljarji so očitno odločeni, da počakajo na nadaljnji razvoj cen. Gospodarske vesti = Italija Je znižala železniške tarife ea prekomorsk« pošiljke žaganega lesa is Jugoslavije na Trst in Reko. Italijanska vlada je fi 15. t m. uvedla za žagani les, sirove frize in sirove parkete (tarifne postavke 140, 142 in 168) posebne znižane izvozne postavke od jugoslovenskih železniških postaj do italijanskih pristaniških postaj Trsta in Reke. Te postavke veljajo za pošiljatve, ki 6e iz Trsta ali z Reke v roku šestih mesecev od dneva oddaje dalje odpravijo po morskem potu v neitalijanske dežele. Odpo-Siljatelj mora v tovorni list vpisati o tem utitrezno pojasnilo. Prejemnik je dolžan doprinesti dokazilo o izvršenem vkrcanju celotne pošiljatve za neitalijanske dežele v roku šestih mesecev, računajoč od dneva oddaje, s predloženjem listine o vkrcanju, uverjene od italijanske carinarnice. V primeru, da se vkrcanje za neitalijanske dežele ne izvrši v določenem roku, ali češe ugotovi, da ee je vsa pošiljka ali le del odposlal v kraj. ki do gornje ugodnosti nima pravice, bodo železnice izterjale od prejemnika na pristaniški postaji tovominsko razliko in še tovorninski pribitek. Ako prejemnik v določenem roka javi kontroli prejemkov italijanskih državnih železnic v Torinu, da pogojev ni mogel izpolnit;', plača samo razliko med normalno in znižano tarifo. Ta tovorninska olajšava do Trsta in Reke pride pač v poštev v glavnem za pošiljatve, ki gravitirajo v Trst in na Reko. Podobni tarifni popusti za žagani les v Trat in Reko eo bili že prej dovoljeni avstrijskim postajam- Gornje znižanje znaša okroglo 50% na italijanskem ozemlju, a na našem ostanejo postavke neizpremenjene. Razume ee, da poizkuša Italija e tako izdatnimi podrasti povečati promet preko Trsta in Reke. = Mesečni obroki za obveznice Vojne škode.. Po sklepa Poštne hranilnice znaša mesečni obrok za nakup obveznic Vojne škode na obroke 30 Din za vsako obveznico. To velja od 22. t. m. do nadaljnje odredbe. Prošnje za nakup obveznic Vojne škode rešuje nadzorni odbor. Drugi pogoji eo neiz-premenjeni. Kupci, ki ee prijavijo, plačajo 12 mesečnih obrokov do 30 Din = Ustanovitev zavoda za preučaranje konjunkture. Pri nas doslej še nismo imeli zavoda, ki bi vodil evidenco o izpremembab v gospodarskem življenja, kakor se to vrši že v mnogih državah, n. pr. v Nemčiji. Kakor poroča »E6tropc, se je zdaj v našem ministrstvu za trgovino in industrijo izdelal načrt za ustanovitev takega zavoda. = Vinogradnišvo v naši državi. Po statističnih podatkih je obsegala površina vinogradov v 1903. letu 342.200 oralov, a pridelek vina je znašal 3.85 milijona hI. = Tekstilna industrija za povečanje premije na devize. Kakor čitamo v časopisju, vodi naša tekstilna industrija akcijo, da se poviša premija na devize. Naglasa se, da naši izvozniki dobivajo na devize službeno premijo v znesku 28 50 odstotka, medtem ko morejo na devize, s katerimi plač j jejo uvoz, dajati premije po svobodnih tečajih, kateri znašajo 42 do 50 odstotkov. Naglasa se zahteva, naj se premija zviša na realno višino. == Zmanjšan primanjkljaj v francoski trgovini s tujino. Iz Pariza poročajo, da 6o bili pravkar objavljeni podatki o francoski trgovini e tujino za prvih sedem mesecev letošnjega leta. Celoten uvoz je znašal 14.328 milijonov frankov (za 2891 milijonov manjši nasproti istemu času preteklega leta), a izvoz 10.150 milijonov (za 280 milijonov manjši nasproti enakemu čas j lanskega leta). Uvozni presežek j« torej 4177 milijonov frankov (v enakem času preteklega leta 6888 milijonov). = Avstrijska trgovina s tujino v julijn. V mesecu juliju je znašal pri zmanjšanem uvozu in izvozu primanjkljaj 19.4 milijona šilingov, to je za 2.6 milijona manjši kakor v j on i ju in za 13.4 milijona manjši kakor v lanskem juliju. V prvih sedmih mesecih tekočega leta je znašala vrednost uvoza 648.6 milijona šilingov, to je za 13.5 milijona šilingov več kakor v enakem času krnskega leta; vrednost izvoza pa je dosegla mesek 475.9 milijona in je bila za 72 milijonov šilingov večja kakor v isti dobi lani. Uvozni presežek znaša 172.8 milijona šilingov in je za 58.3 milijona ali okroglo za 25 odstotkov manjši kakor v enakem času lanskega leta. Kar se tiče prometa z izgotov-Ijenim blagom, je omeniti, da je znašala vrednost uvoza od Januarja do julija 207 milijona in je bila za 17.6 milijona večja od enake dobe preteklega leta, a vrednost Mariborska „Kulturna pri-reditev v črni mlaki" Kakor vsako leto, tako je priredilo mariborsko Narodno gledališče tudi letos v priliki Mariborskega tedna predstave na prostem. a z mnogo manjšo srečo kakor doslej. Po predlanski Smetanovi »Prodani nevesti« in lanskih Kreftovih »Celjskih grofih« je pomenila letošnja Golieva »Kulturna prireditev v Črni mlaki« vsekakor veliko nazadovanje. Seveda ne po krivdi režiserja in igralcev, marveč po krivdi igre same. Ta »Kulturna prireditev, ki naj bi bila menda komedija ip celo satira, je v resnici prav plehka burka brez orginalnosti, duhovitosti in višine, je pa mestoma celo tjdi prav neokusna. Ko je Ivan Cankar bičal slovenske slabosti, je storil to na. način, ki je rezal v živo. je bolel a tudi zdravil. Golieva burka pa kvečjemu le žali in ne zdravi. Ne-odoustljiv pa je »Narobin« s svojim učinkom. S takimi sredstvi komediograf ne sme operirati in odkloniti bi ga moralo tudi vsako gledališče, ki se zaveda svojega k j 1-turnega poslanstva. Take vrste »kulturo t odklanjamo enkrat za vselej vsaj v Mariboru. Pa tudi sicer je delo vodeno, najprej vaje, potem ponovitev itd. in naposled tisto solzavo slovansko pobratenje, ki naj bi menda bilo satira, a Je v resnici limonada. Mariborsko občinstvo, tudi povprečno, je delo odklonilo, in je to pokazalo tudi majhno zanimanje za reprize ško4a zato trida. ki ga »e vložil v »Kulturno prireditev v Črni mlaki«, režiser Jože Kovič s svojim velikim ansamblom in kom- parzerijo, škoda tudi velikih naporov za oo-stavitev pozorišča in vsega ostalega na otroškem igrišču v Mestnem parku. Vid«sl sem ljubljansko v Tivoliju, a reči moram, da je bilo mariborsko dvakrat boljše. Tu je bila iluzija okolja zares popolna in se mi zdi kar škoda vse to spet podreti. Aparat, 9 katerim je režiser operiral, je bil skoraj ogromen. Pred nami so se razvijale velike in nenavadno pestre skupinske scene in vse harmonično ter naravno; Jože Kovič je s tem pokazal, da bi nam mogel ustvariti, ako bi imel srečno roko pri izbiri del, na prostem reprezentativne in dovršene predstave. Dobro je pa rešil tudi vsa tehnična vprašanja pozorišča, 6cen, razsvetljave *d. V kolikor je torej uprizoritev uspela, je le njegova zasluga in pa zasluga igralcev, dasi mi vse pretiravanje, ki bi ga bil režiser lahko zabrisal, tjdi ni ugajalo. Tudi burka ima menda svoje meje, k: jih precej kritični Maribor težko pogreša. Tako glede d^l in glede igre je treba enkrat odločno povedati, da emo v petnajstih letih v Mariboru vzgojili v občinstvu precej kriticizma in zato ne sprejme vsega tako, kakor morda kje drugje. Dokaz za to je dejstvo, da so razne puhle burke, ki eo po drugih gledališčih naše države polnile blagajne, doživele v Mariboru popoln polom. Pri dolgi vrsti nastopajočih bi bilo preveč. ponuditi se podrobno pri posameznikih. v splošnem pa lahko trdim, da eo bili liki precej posrečeni, nekateri celo dovršeno karakterizirani. tako po maski kakor 00 igri. Naii naštejem samo sijajno, le kdaj pa kdaj mak) preglasno učiteljico Puterletovo izvoza je dosegla 327.4 milijona in je bila. za 42.6 milijona večje nasproti istemu Sašu lanskega leta. V izgotovljenem blagu znaša torej izvozni presežek 120.4 milijona, ki je za 24 milijonov šilingov večji nasproti enakemu času lanskega leta. = Zveza obrtnih društev sa dravsko banovino v Ljubljani bo imela 2. septembru v Ljubljani delegatsko zborovanje vseh obrtnih združenj in društev z nastopnim dnevnim redom: Splošni gospodarski položaj in naše obrtništvo; davčna preobremenitev ia eksistenca obrtnega stanu; nujna -»»treba 6tanoveke zaščite obrtnega stanj in propaganda domaČega dela. = Vseslovanski kongres iebelarjev ia prva čebelarska razstava r Beogradu. Kongres bo 26. t. m. v dvorani nove vseučilišk® zgradbe. Istočasno bo v novi vseučiliški zgradbi otvorjena prva čebelarska razstava v naši državi. Na njej bodo zastopani visi čebelarski pridelki, čebelarska industrija in propagandistični odsek. Razstava bo imela tudi prodajni oddelek za med in ostale čebelarske pridelke. Kongres, ki se bo začel ob 9. dopoldne, bo otvoril predsednik Srbskega čebelarskega društva Svetozar Djordjevič. Doslej se je prijavilo iz naše države čez 300 čebelarjev in več sfco iz ostalih slovanskih držav. V vsej. naši državi je okoli 700.000 panjev, od katerih pa se samo četrtina racionalno izkorišča. Borze 28. avgnsta. Na ljubljanski devizni borzi Je Newyork spet popustil. Slabši so tudi Berlin, Brusel* London in Praga. Neznatno {vrsteiša sta Amsterdam in Pariz. V privatnem kliringu ao ostali avstrijski šilingi v Ljubljani neizpremenjeni nai 8 do 8.10; v Zagrebu so malce nazadovali na 7.85 — 7.95 (7.90), a v Beogradu eo se neznatno popravili na 7.84 — 7.94 Grški boni so se ponujali v Zagrebu po 29.25 in v Beogradu po 29 brez povpraševanja. Angleški funti so notirali v zagrebškem privatnem kliringu 227.70 — 229.30 z zaključkom 228.50. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda po daljšem dviganju danes popustila. Za kašo se je zaključevala po 340 in 344 (včeraj 345 in 347). V Beogradu je zabeležila zaključka po 340 in 338 (včeraj 344). V Zagrebu se je dalje zaključila za december po 340, 344 in 350 (včeraj 3471 Drugih zaključkov ni bilo. Device Ljubljana. Amsterdam 2301.51 — 2812.87, lin 1333.47—1344.27, Broselj 797.18—801.12, Curih 1108.35—1113.85, London 170.08— 171.68, New York 3316.61—3344.87, Parit 223.96—225.08, Praga 140.84—141.70, Trs* 290-90—293.30, (premija 28.5»/o). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.—8.10. Curih. Pariz 20.2075, London 15.3725, New-vork 301-87. Bruselj 71.90, Milan 26.2850, Madrid 41.90, Amsterdam 207.6250, Berlin 120.30, Dunaj 56.75. Stockholm 79.25, Oslo 77.22, Kobenhaven 68.62. Praga 12.72. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 12.60, London 27.05, Milan 46-17, Newyork 530.03, Pariz 35.56, Praga 21.73, Curih 175.63, 100 S v zlata 128 S pajp. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 343 — »4, 7V« investicijsko 71-50 den., 8°/o Blair 68 bi., 7*/t Blair 58.25 bi., 7°/o posojilo Drž. hipotekarne banke 68 de., 4% agrarne 40 — 41.50. 6% begluške 62 — 63. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda za kašo 338 — 339, za december 338 — 341, 7% investicijsko 71.50 den., 4°/» agrarne 39 do 41, 7*/o Blair 56.50 — 58.25, 8»/o Blair 65 do 67, 6% begluške 61.50 — 63.50; delnice: Narodna banka 4000 den., Priv. agrarna banka 217 — 219, Osiješke livarne 145 M., Šečerana Cteijek 120 bi., Šeaerana Bečkerek 750 bi., Trbovlje 71 — 76, Impex 50 den. Beograd. Vojna škoda promptna 339—340 (340, 339), za september 340 — 341 (340, 039.50), za november (34{).50), za december 340 — 341 (341), 7°/o investicijsko 72 — 73 (72.50), 4% agrarne 39.50 — 4050 (40), 6*'« begluške 60.50 — 61 (61-50), za december 60-50 den., 8% Blair 66 — 6750, 7% Blair 58 — 59, Narodna banka (4080), Priv. agrarna banka 217.50 — 218.50 (218.50, 217). Dunaj. Trboveljska 9.85, Alpine - Mon-tan. 8.99. Blagovna tržiSča SITO + Chicago (23. t m.) Začetni tečaji: pšenica: za september 103.50, za december 105, za maj 107; turščica: za september 76.375, za december 78.126. + Winnlpeg (28. t m.) Začetni tečaji: pšenica: za avgust 84.50, za oktober 85.75, za december 89.375. + Ljubljanska bor« (28. t m.) Tendenca za žito neizpi emenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79/80 kg po 155 — 157.50; baška, 80 kg po 157.50 do 160; korusa (po navadni tarifi): popolnoma suha s kakovostno garancijo za avgust 147.50 — 150; moka: baška, ,0« po 250—255, banatska »0« po 265 — 260. + Novosadska blagovna bom (23. t m.) Tendenca prijazna. Promet je bil srednji. Pšenica: baška okolica Novi Sad, srednje-baška, gornjebeška in gornje banatska 104 do 106; baška okolica Sombor 102 — 106; baška, ladja Tisa in Begej 115 — 117.50; slavonska 104 — 106; sremska 102 — 104; baška in banatska, ladja Dunav 112.50 do 115 (vse nova. 79 kg, 2®/®). Ove«: baški, eremski in slavonski 62.50 — 65; banatski 60 — 62.50: baški. ladja 68—70. Rž: baška 80 — 82.50. Ječmen: baški in eremski novi, 65/66 kg 95 — 97.50; baški jari, 67 68 kg 105 — 107.50. Turščica: baška 85 — 87; baška okolica Sombor 86 — 88; banatska 83 do 85; sremska. pariteta Indjija 85 — 86; baška. ladja šid 94 — 96; baška, ladja Tisa in Dunav 95 — 96 Moka: baška in banatska »Gg« in »Ogg« 180 — 200; »2« 160—180; »5« 140 — 160; ,6« 120 — 140; >7« 105 do 110: »8« 105 — 107.50; sremeka in sla von. ska >0g« in «0gg< 180 — 190; »2« 160—170; »5« 140 — 160; »6« 120 — 140; »7« 105 do 110; »8« 105 — 107JO. Fiiol: baški in srem. beli brez vreč, 2•/» 120—122.50 Otrobi: baški in srem&ki, v jutastih vrečah 75—77.50; banatski, v Jutastih vrečah 72.50 — 75; baški ladja 81 — 83. + Budimpešta nska termin^ka borza (23. t m.) Tendenca nedoločna. Promet živahen. Pšenica: za oktober 16.06 — 16.07, za marc 16.98 — 17. Turščica: za september 10.80 10.82, za maj 10.70 — 10.71. mnogo občinstva, Id je navijalo za doma ce, a tudi živahno odobravalo lepo ign Beograjčanov. Ta pojav je razveseljiv, kei Celje doslej ni pokazalo mnogo zanimanja za teniški šport. Šport SK Ilirija: SK Austria V nedeljo na Stadionu ob 17. Da izrabi prosti termin, ki je nastal zaradi reprezentančne tekme Jugoslavija : Poljska M zaradi odgoditve prvenstvenih tekem, je povabila SK Ilirija v goste simpatično in tehnično dokaj uglajeno enaj-storico SK Austrije iz Celovca. Gostje nosijo naslov prvaka Celovca in spadajo v »gornjo hišo« avstrijskih amaterskih klubov. O njih moči nam bi mogli povedati Eirijani, ki so bili pred meseci poraženi v Celovcu s 5:4. Ilirija bo skušala predvsem popraviti svoje zadnje neuspehe ter z lepo igro zopet enkrat zadovoljiti svoje pristaše. V ta namen bo svoje moštvo deloma pregrupd-raila, deloma ojačila z novimi močmi, pred vsem z vratarjem Hermanom. Vse to nam nudi polno jamstvo, da bo igra na višini mednarodnih tekem. Vstopnina je propagandno nizka. Teniški turnir Beograd : Celje Na teniških igriščih SK Celja v mestnem parku v Celju je bil v ponedeljek odigran medmestni turnir med Beogradom in Celjem. Beograd sta zastopada prvak Beograda g. Konjovič in g. Ristič, člana teniškega kluba »šumadije«. Ostali beograjski igralci, ki so tudi igrali v soboto in nedeljo v Mariboru, zaradi zaposlenosti niso mogli nastopiti v Celju. Za Celje so igrali gg. dr. Bleiweis, Skoberne in Toplak. Beograjčanoma, ki sta bila nadmočna, so nudili Celjani krepak odpor. Konjoviča je močno ovirala poškodba na nogi, a je kljub temu pokazal svojo visoko kvaliteto. Prav tako dobro je igral Ristid, ki ima posebno dober volley. Skoberne, ki je bil izmed Celjanov razmeroma najboljši, je odvzel Konjoviču prvi set. Tudi Toplak je dobil proti Risrtiču z ostrim in sigurnim forehand udarcem drugi set. Dr. Bleiweis Je začel dobro, a nI zdržal tempa ln je po vodstvu 5:2 v prvem setu izgubil v dveh setih. Ostale igre so zaradi poškodbe g. Konjoviča in zaradi teme izostale. Rezultati iger so: Ristič : Toplak 6:3, 3:6, 6:3. Konjovič : Skoberne 4:6, 6:2, 6:3. Ristič: Bleiweis 9:7, 6:3. Turnirju je prisostvovalo (ftadat mo gtaku in &o£neu vam datk NlVEA 1 rnianJSnte nevarnost soinčariee a dobit« obenem prekrasno bronasto barvo kože. NlVEA na &aku in soineu! Pred Mtačenjena rate svoje telo drgniti C NI vea krono aH Nl-oijem. S tem gdč- Elvire Kraljeve, izvrstnega učitelja Opombo g. Vladimirja Skrbinška, karakUr-no izdelanega lekarnarja Narobeta g. Pavla Kovica, Rusa Mihaila g. Jožeta Koviča, ftrno-mlaškega poeta g. Gorinška in g. Blaža, prof. Nemca g. Furijana in njegovega asistenta Milerja g. Naknsta, glavarja g. Groma. Opombovko ge. Zakrajškove, Narobe-tovko ge. Dragutinovičeve, Frfihechoppna g. Crnoborega, Rjsa Ser ježo g. Medvena rtd. Mimo naštetih so pa dobro izpolnili svoje naloge tudi vsi ostali: financar g. Harasto-vič, ravnatelj Prašek g. Rasberger, Zlatica Opombova ga. Savinova, Libuška Nemcova gdč. Barbičeva. glavarica ga. Gorinškova, kakor tudi v sJUTRO« St. 194 6 ^ '£&§!stl2it.xnL&m Vodljiv zračili torpedo dva senzacionalna vojna izuma francoskega pilota, ki pomenita pravo revolucijo vojne tehnike Francoski listi poročajo, da je vojno ministrstvo začelo preizkušati dva izuma pilota Paula Duboisa. Pri prvem izumu gre za zračni torpedo, ki lahko preleti ogromno razdaljo 400 do 500 km in ga pri tem ravna brezžična postaja na zemlji. Ta vodljivi torpedo se izstreli iz tako zvanega solenoida. Solenoide imenujejo neke vrste električnih topov, ki niso povsem nov izum, a jih doslej niso mogli s pridom uporabljati. Na zunaj so podobni običajnim topom. V notranjosti cevi imajo tračnice, pod katerimi je na primernem mestu nameščen zelo močan fllektromagnet. Ta elektromagnet pritegne ©roti koncu žrela nekakšen voziček, na katerem leži v tem primeru novi torpedo. Torpedo zleti z velikansko przmo v zrak. Pogon, ki mu ga je da! elektromagnet, pe učinkuje samo za del njegove potu Nadaljnji pogon oskrbuje poseben mehanizem v izstrelku samem. Da pa nadaljuje torpedo pot do določenega cilja, je opremljen z brezžično sprejemno aparaturo, kfi je zvezana s krmilno napravo in ki jo ravna oddajna postaja na kraju izstrela. Druge potankosti o konstrukciji strašnega vojnega orožja so seveda izumiteljeva tajnost Tudi o drugem izumu so znane le glavne stvari. Gre za novovrstno letalo, ki je povsem drugačno od običajnih letal in bi ga z večjo upravičenostjo imenovali raketo. Nima ne motorja ne vijaka. Zene ga kakor raketo povratni sunek uhajajočega plina. Najbolj čudno pri vsem pa je to, da ni ta plin baje nič drugega nego zelo se- gret zrak. Tri naprave, ki so Duboisova tajnost skrbijo za proizvodnjo zelo visokih temperatur, ki rabijo za segretje stisnjenega zraka. Dubois je zgradil velik model tega letala, ki tehta sicer »amo 170 kg, a je vendar sposobno spraviti s seboj 5 stotov bremena, torej razstreliva. Tudi ta naprava ne potrebuje posadke m jo krmari kakor navadni torpedo skrita _ brezžična postaja. Dubois pravi, da doseže njegovo raketno letalo brzino 300 km na uro in ga je mogoče z vsem njegovim bremenom spraviti na poljubnih oddaljenih točkah do eksplozije. Ni čudno, da se vojaški krogi in to ne samo francoska zelo zanimajo za poskuse, ki jih dela francosko vojno ministrstvo sedaj z obema Duboisovima izumoma. Rusi pripravljajo nove vzlete v stratosfero Gradnja novega balona — Izpopolnitev gondole Skupina prominentnih sovjetskih strokovnjakov je v Leningradu izdelala načrt za bližnje ruske vzlete v stratosfero. Po izkušnjah dosedanjih poletov gradijo že nov balon, »Osach II«, ki bo lahko dosegel višino 25.000 m. Njegova prostornina bo znašala dosti več nego 30.000 m3. Gondola ostane v splošnem kakor dosedanje, samo da bo izpopolnjena z raznimi podrobnostmi, ki bodo olajšale bivanje in znanstveno delo v njej. Letalci bodo imeli na razpolago tuds padala in lahko možnost skočiti z njimi iz gondole, če bo to potrebno. Skupina leningrajskih inženjerjev in zdravnikov pripravlja tudi primerno opravo za letalce. Vzlet se bo izvršil po predhodnem proučevanju ozračnih višin z registrirnimi baloni, ki med poletom avtomatično oddajajo brezžična poročila na zemljo. Fozabljivi profesorji Profesor Cosyns je pozabil doma denar, pa se je spomnil nanj šele v stratosferi Naši učenjaki ne romajo več po svetu z dolgimi bradami in dežniki, kakršne jih poznamo iz karikatur. Najslabši med njimi, tudi nagrajenci z Nobelovo nagrado, so celo izvrstni športniki, če ne počenjajo ie hujših stvari. Eden med njimi je n. pr. prof Cosvns, mladi, pogumni, simpatični učenjak, ki nas je te dni tako neobičajno obiskal iz nebesnih višin. In vendar — vendar je -novodobnim profesorjem ostalo nekaj, brez česar si jih v starih časih ne bi mogli misliti. Ostala jim je tista slavna pozabljivost, ki jo poznamo kot predmet milijonov dobrih in tudi slabih dovtipov. Kdo bi si n. pr. o mladem, simpatičnem Cosvnsu, zmagovalcu stratosfere in ljubljenca mas, mislil, da spada med pozablji-ve profesorje? A vendar je tako, kakor prihaja šele sedaj na dan. Odločil se je za polet v višave, kakršnih ne tvegajo niti najdrznejši ptiči, tisoč stvari je bilo treba s.krbno pripraviti, od katerih zavisita tam jgorri življenje in uspeh. Pripravil je tudi r resnici vse. Samo na eno je mlad.i profesor pozabil: na denar. Šele med potjo, ko je moral polagoma misliti na pristanek, se je spomnil in ga je vroče spreletelo. Ali je bil to vzrok, da se je tako dolgo mudil s pristankom na trdna tla in da je njegova brezžična postaja tako trdovratno molčala? Vsekako je potem, ko se je tako nepričakovano pojavil med našimi vrli- Balon na vroči zrak Na nemškem letališču v Eberswafldu je avstrijski izumitelj Brunner demonstriral novovrsten balon, ki se dviga v zrak s pomočjo vročega zraka. V gondoli ima ta balon kurilno napravo ea surovo olje, tako da ostane lahko poljuben čas v zraku. Izumitelj se je z balonom, ki ima pro-atornino 1500 m3, sam dvignil v zrak, kjer je dosegel višino 600 do 800 m. V zraku je ostal pol ure in pristanek se je izvršil gladko. Novi listi v Pragi V začetku oktobra prične v Pragi izhajati slovaški dnevnik z imenom »Slovensky fflas«. Njegov ustanovitelj je poljedelski minister dr. Hodža, glavni urednik pa bo dr. Jožef Rudinsky. List bo v finančni zver » z legionarsko banko. V jeseni se preseli v Prago tudi vladi naklonjeni madžarski list »Magyar Ujsag«, ki izhaja sedaj v Bratislavi. mi Prekmurci, mislil najprvo na to, da je brzojavil na belgijska konzulat za denar, da bi mogel skrbeti za odpravo balona, za hrano in povratek domov. Hvala bogu. da je prišel v deželo, kjer takšne stvari razumemo in jih zamolčimo. Tem bolj pa pišejo o njih po širnem svetu. Človeku de dobro, da v našem tehničnem in neromantičnem stoletju še vedno živijo figure iz starih dovtipov. So nam zato dvakrat bolj simpatične. Konec najstaršega časnika M:vi> .V:/:.:-..::;:,::: Prva stran najstaršega kitajskega časnika, ka je obenem tndi naj starši na svetu, ustanovljenega 1. 400 pred našim štetjem pod vlado cesarja Tin Kuangtsanga. časnik je nedavno prenehal izhajati. »Kužni tvor na londonskem telesu" Nad 200 hiš bodo podrU — Senzacija za potnike s vse v smradu in skrajni bedi! - Zatočišče zločincev — Policija brez moči Dolgo let je angleSka vlada debatiral« o tem, kako bi odpravila največjo ubožno četrt na svetu, londonski Eastend. Sedaj je končno parlament sprejel zakonski načrt ki predvideva zrušitev 224.315 »hiš« v tej četrti in po ubožnih predelih drugih angleških mest. Med drugim pade tudi zloglasni londonski predel revščine in zločina NVhitechapel. Kdaj se bo ta načrt uresničil, ni znano, gotovo se ga pa bodo Angleži lotili čim prej, kajti to, kar predstavlja londonsfki Eastend (vzhodni predel), je gotovo največja sramota za bogati in močni angleški narod, tega predela ne imenujejo zaman »kužni tvor na londonskem telesu«. Vedeti moramo, da šteje ta del Londona več prebivalcev nego vse tri nordijske prestolnice, Kodanj, Stockholm in Oslo skupaj. In kako živijo! Noben pesnik bi si ne mogel izmisliti večjih strahot in hujšega pekla, nego ga je ustvarila tu resnica sama. Eastend je najbolj nečloveška kaznilnica za več nego poldrug milijon ljudi, z razliko, da niso imeli vsi ti ljudje, ki so tu živeli; do danes absolutno nobene nade, da bi se te kaznilnice kdaj osvobodili. Že stoletja žm tu pena človeške družbe, najbednejši proletariat in največji del angleškega podzemlja. Na ogromne daljave se odpira človeku vedno isti pogled: skrajna umazanost na pol podrte, zgnite hiše, stanovanja, ki so prave podzemeljske jame in grobovi za sto tisoče živih ljudi, brez zelenja, brez sonca, brez zraka. Vse Pozdrav v domovino rrrponske športnice, kl so se udeležile veflke mednarodne športne konkurence «a dame v Londonu, kjer so se tako lepo sporazumevale z zastopnicami jugoslovenskega ^tega športa, pošiljajo telefonske pozdrave v Tokiu, ki aa iih »ft«*««"« nr"—- šale vse --1---- ▼ tej četrti je temno in grozotno, smrdljivo, umazano. Otroci, ki se pretepajo po cestnem blatu, so videti, kakor da niso vse življenje slišali ničesar o vodi in rr*i-(hi. In vsak napor neštetih posameznikov, da bi olajšali malo to bedo, da bi poldrugemu milijonu ljudi omogočili vsaj kolikor toliko ljudem spodobno življenje, vse miloščine so kakor kaplja na žareči kamen. Edino najvelikopoteznejša in skrbno organizirana akcija s strani države in oblasti bi nekaj zalegla. Oblasti so to akcijo začele že pTed leti, e so jo izvajale v preveč enostranskem obsegu. Šlo jim je doslej v glavnem za to, da bi eastendske ceste napravile nekaj varnejše. nego so bile stoletia, da bi z njih spravile zločinske elemente, ki so se morali po sili pojaviti v tem ozračju bede in obupa. Nekoč tujec ali bolj človeško oblečen človek ni smel stopiti v Eastend, ker je postal po nekoliko korakih žrtev razbojnikov in morilcev. Policija je bila brez moči, saj se sama ni spoznala v tem labirintu gnilobe, revščine in zločina. Leta 1910. je ruski časnikar Malikovski prišel v Eastend. da bi proučeval njegove v nebo vpijoče razmere. Prva njegova poročila so pretresla ve* svet. a potem so mahoma izostala. Malikovski ie b^ez sledu izginil m do danes niso mogli dognati, na kakšen način. Sedaj j« v tem pogledu neka? boljše, toda človek še vedno stori dobro, da se za pr.tovanie no Easten^u preobleče v pro-siaka ali vagabunda. kakor je storil angleški duhovnik Frank .Tennin-gs. ko ie hotel prm*čiti eastend«Ve razmere. Njegovo poročilo je presunljivo. Stonfl je med drugim v neko beznico. da bi povprašal kje bi lahko dobil nrenočrš^e. Nekateri teh lokalov, v katerih ne točiio najbolj strupenih pijač, bi v rokah spodobni gostilničarjev imeli lahko dober vpliv. Stanovantske razmere v Ea*tendu so nepopisne. Ali ni potem bo1ie. d« se ses*aia'o revež', namenu v svorh kužnih 1ukni*h. v kolikor toliko spodobnem lokalu pri čaši piva ali vina9 Neki revež «e ie pričel z .Tenningsom razgovarjati. »Pravi io«. ie de bi. »da Priti me bodo nikoli su/nii. in vendar sva oba sužnja n«iimh lačnih želodcev Todi. Jack (v Eastendu imen"5eio v«*kega neznanca Jack — Jaka\ l-«h'Vo pride spet do vorne in potem bomo doživeli lepe čase.« Odšla v meglo skori labirint rimopis-no bednih cest." Sam bi človek nikoli ne n«5e1 poti nazai. Jenningsu se ie zdelo, tokor d« do??vlia osebno Danteievo pot Skozi peklo. Končno st« dosoela do »prenočišča«. na pol sesute barake, pre^ katero je čakal trop stroanrh postav P-Mru-žil se jim je m prišel z njimi v oddelek, v katerem im? b? spalo mož. fenrav je bilo prostor« koma i za 20 Tragiko- mično ie bilo prisostvovati «1*čeniu vflga-bundov. Vsak ie imel namreč vs* svoie na sebi. Nek* mož ie odložil tri pare hlač. drugi ie nosil pet sraic. Noč ie bila ctraS-na. Zrak. v katerem skorai nisi mogel dihati. je napolnjevalo preklinia-nie m je-čurtie. Proti 3.. r jutra i ni več zdržal in ie zbežal ne prosto. Tn ti doživljaji ee niso hili najbolj ore-treaijml Proti južnemu tečaju Odhod Berata Balchensa iz Los Angelosa s parni kom Montercy, ki ga bo prtTJa! proti južnemu tečaju preko Novega Zelanda, kjer ga pričakuje EIlsworth. V ospredja letalo »Tečajna zvezda«, s katerim hočeta prelete ti antarktično ozemlje »Smrtni žarki" v človeški koži ne obstojajo, zatrjujejo nemški učenjaki Ce odvzamemo živečemu človeškemu ali živalskemu organizmu drobec tkiva, ga prenesemo v primerno stekleno posodico (nosilec objekta) s primerno hranilno tekočino, ki je približno tako sestavljena kakor tekočina v telesu, od katere ta drobec tkiva normalno živi, tedaj ni za današnjo znanost skoraj nobena težava več, ohraniti to tkivo izven telesa kakor bakterijsko kulturo poljubno dolgo pri življenju. Treba je tulturo samo s stekelcem pokriti, da je ne inficirajo bolezenske klice. Pred časom so raziskovalci ugotovili, da takšne tkivne kulture že po razmeroma kratkem času odmrejo, če pride steklena posodica mimogrede človeku v roke aH če se z njo dotaknemo kakrSnegakoli mesta na površini človeškega ali živalskega telesa. Treba je le, da se je ta dotik izvršil s strani tenkega stekla, ki pokriva kulturo, medtem ko kultura ne izgubi svoje živ-ljenjse sile. če se je dotik izvršil z debelejše strani objektnega nosilca. To je bilo v času, ko je ruski učenjak prof. Aleksander Gurvič odkril v živih organizmih znamenite življenjske žarke, ki pospešujejo delitev in rast stanic. Zato ni čudno, da so omenjeno uničevanje tkivnih kultur po dotiku z živimi organizmi pripisali skrivnostnemu žarkovju, ki izvira iz teh organizmov in ki je tako šibko, da ssa-dostuje za njegovo paraliziranje že steklo v debeilini objektnega stekla. Te žarke so zato v nasprotju z Gurvičevimi imenovali »smrtne žarke«. Razlaga je bila videti čisto verjetna. Toda danes vemo, da ti fantastični smrtnr žarki vendarle ne eksistirajo. V dveh frank-furtskih vseučiliiških zavodih so opisani fenomen med tem časom skrbno preiskal: in so prišli do prepričanja, da je vsega krivo le enostransko ogretje kulture. Dotik povzroči, da tekočina v posodici s IcuHtrro malo izpuhti in čeprav ta para ne more uiti in orosi v podobi kapljic ostenje posodice, vendar zadostuje zgostitev redilne snovi in s to zgostitvijo zvezane koloidno kemične spremembe, da uničijo življenjsko moč kulture. Vsak drug toplotni vir, ki ga tako pristavimo kulturi, da se enostransko ogreje, ima isti uničujoči učinek. A najlepši dokaz za to. da je samo to enostransko ogretje in z njim zvezana zgostitev tekočine vzrok smrti, je ta, da kultura ne odmre, če posodico do vrha napolnimo z redivor* tako da ne more izpuhtevati. Manevri italijanske vojske Kralj in duee v spremstvu častnikov generalnega štaba zasledujeta potek glavnih operacij Mrtvec se hoče poročiti Resnična zgodba o resničnem »uradnem konjičku44 Knjigovodja moskovskega svetflobnega trustva N. je izgubil dragega sorodnika in ga je spremil na zadnji poti. Pogreb je bil 27. julija. Po sovjetskih odredbah je v pokopališkem uradu oddal svoj potni list da se opravijo formalnosti, nato je ob grobu nekaj časa žaloval za sorodnikom, odšeil po potni list in se vrnil domov. Čez nekaj časa se je hotel N. poročiti. Odšel je s svojo zaročenko na poročni urad. Vesela sta stopila k mizi, da bi se vpisala. Gospodična, ki bi ju morala vpisati, se je jima prijazno nasmehnila. Hipoma se je izraz njenega obraza spremenil in je dejala z ledenim glasom: »Mrtvecev ne moremo poročiti!« — »Kaj?« je ogorčeno vzkliknil N. A tudi on je pobledel, ko je v vrnjenem potnem listu bral opazko: »Pokopan 27. julija 1934., grob št 494o., Dorogomilovsko pokopališče, načelnik pokopališča X. Y.« Zaročenka ni gledala nic manj v grozi nego on, kakor bi hotela reči: »Prevaril si me. dragi. Nisi mi povedal, da si mrtev. Vsi moški ste sleparji...« Poroka se ni izvršila. Knjigovodja je stekel na pokopališki urad, da bi popravil nesporazum. Veliko je bilo "Viegovo presenečenje, ko mn je gospodična tu začudeno rekla: »Kaj pa hočete prav za prav? Opomba je čisto v redu.« Zaman je skušal dopovedati, da ni umrl. Pokopališka uprava se je branila napako Geografski kongres v Varšavi Včeraj se je otvoril v poljski prestolnici svetovni kongrea geografov, katerega se udeležuje 900 delegatov iz 40 dežel. Največ zastopnikov so poslale Francija, Belgija, Italija in Zedinjene države. V sovjetski delegaciji je tudi prof. šinit, vodja znamenite ekspedicije »čeljuskina«. Istočasno s kongresom se je otvorilla kartografska razstava, po njegovem zaključku pa se bodo posamezne komisije udeležile ekskurzij v razne dele poljske dr- popraviti. In tako živi knjigovodja kwfc mrtvec daJje. Račune bi moral potrjati, denar sprejemati, a nihče ne prizna njegovega podpisa. Zadnjič je hotel iz zastavljalnice nekaj dvigniti in so ga napodili. Ljudje ne marajo imeti z njim nobenega opravka. Kako dolgo bo to stanje še trajalo, nihče ne ve. Kajti sovjetski Birokra-cius ni prav nič drugačen nego po ostalem svetu. A N E K D O T A Ko je Richard Strauss pred vojno ▼ Ba-rizu vadil za svojo »Jožefovo legerrdosc, je šlo čisto dobro, le da je v orkestru vsaK dan videl druge obraze. Godbeniki so se dajali nadomestovati. Samo pavkist ni nikoli manjkal. Strauss je s skrbjo premišljeval, kaj bo. Na dan generalne vaje je poskusil orkester podžgati z majhnim nagovorom. »Gospodje, vseh vaj se sicer niste udeležili, vendar vem, da boste dali svoje najboljše. Gospodu pavkistu, ki je obiskal vsako vajo, pa moram izreči seveda priznanje.« Pavkist se je dvignil in odvrnil v vljudni francoščini: »Zahvaljujem se vam za to počaščenje. Veljalo bo vsaj za današnji dan, kajti jutri pri predstavi me bo nadomestoval moj brat...!« VSAK DAN ENA aiKoJjiko decijev popiješ »aečer 3« _.>V splošnem dva, včasf tri, največ p« 6tt4S< X»T5de«c Tega«), Kadar pustošijo orkani Razprostranjenost neviht in silovitih ciklonov, ki so se minuli teden javljali na vsem južnem robu zmernega pasu in povzročili tudi v naši državi veliko škodo Ljubljana, 23. avgusta. Naš dnevnik je nedavno razložil čita-teljem nastanek in usodne posledice velikega razdejanja toče. Povzročila je v prvi polovici poletja pred vsem v Sloveniji, Hrvatskem Zagorju in notranji Dalmaciji nad stomilijonsko škodo. Nevihtno razgibano, neprijetno deževno poletno vreme ji redi julija nad našo banovino se je bilo poslej umirilo. Ali pravega, prav toplega poletja, katerega so bile do srede avgusta zdržema deležne vzhodne in južne pokrajine države, na severu pod Alpami nismo imeli. Vztrajno so posegale k nam jačje ali šibkejše depresije ter nas z malimi presledki zalivale z odvisnim dežjem. Ozračje se je toliko ohladilo, da je Ljubljana v drugi polovici poletja, od Srede julija do današnjega dne komaj dvakrat še i-abeiežila 30 »top. C^ imela pa istočasno precejšnjo mero padavin, čim dalje na jugovzhod in jug" države pa so bili prebivalci medtem deležni zmerom več toplih in jasnih dni ko je prav vroče sonce vztrajno držalo in gnalo živo srebro v cevi na 30 in še mnogo stopinj čez. že Zagreb je z 11 dnevi s 30 stop. C. znatno prekosil Ljubljano, Beograd prav tako, Sarajevo je zabeležilo 12, Split 27, Skopi je celo 28 dni s 30 stop. in mnogo čez. Sorazmerno temu je bila porazdeljena tudi vedrina neba in padavine nad Jugoslavijo. Ljubljana se v navedenem času sploh ne more pohvaliti s povsem jasnim ctnem, Zagreb in Beograd sta imela že po. 12, Sarajevo 14, Skoplje 17 jasnih dni, dočim je Split z 19 jaSnimi dn©vi potrdil Sloves naše sončne riviere. Sredi avgusta, tik pred Velikim šmarnom, pa je nastal nenaden preokret. Prisodila se je nova depresija ter na svoji poti iz naše banovine preko Bele Krajine, Hrv. Zagorja, severne Bosne, Srbije in na obeh straneh Dunava tja k črnemu morja sprožila plaz neviht z nalivi, debelo točo in povodni jo. .Sredi te dolge fronte je nad Beogradom in okolico zdivjal sidovit orkan in par dni kasneje so hude ciklo-Ealne nevihte z orkanom zajele tudi srednje in južno jadransko Primorje. Na mah Je bilo konec dolgotrajnih lepih dni, temperature so po vsej državi krepko upadle. rejo lO—15, v severni Nemčiji, na češkoslovaškem, Madžarskem, v naši Vojvodini, Rumuniji in Ukrajini z izjemo obrobja črnega morja 15—20 nevihtnih dni v letu. Alpske pokrajine, Slovenija, vSe jadransko Primorje, Italija imajo že povpreček 20 do 30, Portugalska, obrežna Francija in Anglija pa zaradi hladnejših morskih tokov mnogo manj. čim dalje na jug, bliže deževnemu tropskemu pasu ob ravniku letni povpreček neviht spet krepko narašča. Na Sundskih otokih, v zapadni Afriki, severno- povtzročeno izžarevanje podunavskega bazena na eni, ter moravsko-vardarske doline na drugi strani, z uvodoma navedenimi vprav tropičnimi temperaturami 30—36, ceio 41 stop. C., je tu sproščalo velike množine segretega zraka v višje, hladnejše plasti. Hladni in težji zrak, izpodrinjen še s pritiskom ciklona z zapada, je vpadel z veliko hitrostjo na zemljo ter sprožil silovit vrtinec, ki je z orkansko močjo in zavojem na desno na svoji vnanji strani krepko vpadel v pokrajino, pod Novim Sadom preko Zemuna na Beograd in okolico. Nevihte, ki so imele daleč tja k črnemu morju v prenasičeni vlagi neizčrpen vir, je v naši državi podpri še sekundarni ciklon nad Jadranom. Jadranski ciklon je prav tako z orkansko močjo pljusknil hude nevihte v Primorje od šibenika navzdoL Prvenstveno tipičen primer razsajanja ciklona v pomikajoči se dep^esijski struji Vsakoletni prizor razdejanja tornadov na ameriških farmah zapadnem delu Južne Amerike, v Srednji Ameriki in večjem delu otočja Zapadne Indij« so deležni te nadloge celo po 80 do 100 nevihtnih dni v letu. Srečnejši v tem pogledu so na Islandu s komaj 1 neurjem v letu, na Faroerskih otokih nad Anglijo je umirjeno podnebje sprožilo le 15 neviht v 10 letih, žalostni rekord v tem pogledu pa beleži Batavia na otoku Javi s povprečkom po 2 nevihti v petih dneh, na istem, prelepem, silno rodovitnem- in preobljudenem Sundskem otočju pa se morajo potolažiti ponekod ljudje s komaj 40 dnevi v letu. ne da bi bilo neurja. Nevihte ne nastopajo v pokrajinah istega vzporednika sočasno. Največ neurij je v Srednji Evropi v juliju, na španskem v maju, v Italiji, Dalmaciji in južni Srbiji V septembru, na Javi v novembru. Podne- Od postanka do razdejanja silovitih tornadov Dokler ni zadnje dneve visok anticiklon prinesel z vedrino neba in močnim vžare-vanjem sonca vsej državi spet teden lepih in. jasnih dni, naraščajočimi temperaturami, ki so včeraj na vzhodu in jugu države spet presegle 30 stop. C. * Nenadne, številne nevihte v poletnih dneh seveda niso neobičajen pojav. Bolj poredki so pri nas siloviti orkani; ker pa so vsi viharji skoro vselej spremljevalci neviht, se lahko tolažimo z ugotovitvijo, da so na svetu ogromne pokrajine, ki jih po-sečajo še številnejša neurja in neprimerno jačji, vprav orjaški viharji. Vremenosiov-na veda, ki se dandanes že opi-ra na izsledke opazovanj mnogo tisočev postaj Sirom, sveta, je po točni statistiki nad 3000 opazovalnic za 1. 1928. n. pr. ugotovila, da je razsajalo .to leto okrog 16 milijonov neviht nad našim planetom, 44.000 na dan, ali 1800 na uro. V tem niti niso vštete prostrane, neobljudene pokrajine. V splošnem gospodarijo nevihte najčešče krog zemeljskega ravnika, proti tečajema pojemajo. Vendar pa posegajo neurja na naši polobli mnogo višje na sever, ko na južni polovici Zemlje, kjer je precej manj kcipna, morje samo pa zelo blažilno vpliva na: uravnovešenost prevelikih toplotnih razlije. Zato so tudi nad oceani, posebno nad morji s hladnimi vodnimi strujami nevihte razmeroma redkejše, na obalah že številnejše. Dalje v notranjost zemlje so neurja do neke meje oceanskega vpliva spet številnejša, nakar še posebej vpliva tudi geografska lega posameznega kraja. Pariz n. pr. beleži 27.3, Barcelona samo 12.6 neviht v letu. Trst ima n. pr. v juniju povprečno 4.2, Ljubljana 6.1, Maribor že 7.3 nevihtnih dni. Puščave in stepe nevihte le redko pose-čajo, še redkejša so neurja na skrajnem obljudenem severu. Opazovali so jih še na Spitzbergih in Novaji Zemlji (vpliv Zalivskega toka!) V kratkem, a tembolj vročem poletju trepeta tudi sibirski kmet pred pu-stošenjem neviht, celo najmrzlejšemu kraju na svetu, Verhojansku, neurje ni neznano. V pasu od Belega morja k Ohotskemu morju znaša srednje letno število nevihtnih dni 5—10, v pokrajinah južneje od Danske preko srednje Rusije, južne Sibirije na Ko- vt se pojavljajo največkrat krog poldne do 18. ure, najredkejše zjutraj od 4—6. Ves ta pregled nevihtnega ozračja na Zemlji pa nudi obenem verno sliko, kje najpogosteje in s tem večjo silovitostjo pustošijo neredki spremljevalci neviht — orkani. Za Evropo so tipičen primer in vsakokratni vzrok poslabšanju lepega vremena tako zvane depresije ali cikloni Ti nastajajo ponajveč iz središč nizkega zračnega tlaka nad Atlantikom. Zaradi zemeljske rotacije in svojega odklona na desno, v nasprotni smeri urinega kazalca, se ta vrtinčasta ciklonska središča pomikajo čez evropsko kopno na severovzhod in vzhod. Cikloni vzhodne smeri na zapad so zelo redki. Nastanek ciklonov je v pretežni meri dinamičen, v stiku hladnih in suhih severnih zračnih struj s toplejšimi ia vlažnimi južnimi vetrovi. Ti dinamični cikloni se pojavljajo vse leto, obsegajo često vso Evropo in so glavni vzrok padavinam. Drugi manj obsežni, kratkotrajni cikloni, spremljani z jačjimi električnimi pojavi so termičnega, lokalnega porekla. Nastajajo pred vsem poleti v močnem segrevanju Zemlje v notranjosti kopna v popoldanskih urah. Za naše pokrajine so poleg redkejšega nastopa s severa pogosti vpadi ciklonov z Atlantika preko Francije, Genovskega zaliva in sevemoitalske nižine na Severni Jadran, kjer se poleti cepijo, največ preko Slovenije na Severovzhod in vzhod, pomladi in jeseni pa pogosteje na jugovzhod, v dalmatinsko Primorje. Poleti je namreč nad Evropo relativno toplejši zrak ko nad sosednjimi južnimi morji. Cikloni tedaj potujejo najraje, izogibajoč se alpske pregrade, južneje, preko Slovenije in Panonske nižine dalje. Pri vpadu z morja na evropska tla izgube cikloni zaradi trenja nad kopnim mnogo na jakosti. Zato so obale Francije viharnejše ko notranje pokrajine Evrope. Da pa- tak potujoči ciklon, kljub izguhi na hitrosti in udarni sili, občutno prizadene notranje pokrajine, pričajo nedavna razdejanja in človeške žrtve viharja nad Beogradom. Prodirajoči ciklon, ki je na svoji poti na jugovzhod sprožil povsod velike nevihte, je tu zadel tako rekoč na lokalni termični ciklon. Močno, z dolgotrajno sončno pripeko Kakor ob potresu, se dvignejo tudi ob pojava Orkanov na morju velikanski valovi so občutili hudo poškodovani gorenjski gozdovi ob veliki povodnji L 1926. Vendar pa vsi viharji naše domovine s svojevrstnim pojavom kraške burje vred, kljub občutni škodi, ki jo povzročajo, ni malo ne dosežejo strahotnega razdejanja silovitih orkanov v drugih pokrajinah Zemlje. Ameriški tornadi V ogromnem bazenu Missisippija se javljajo tornadi v aprilu, maju in juniju, običajno trije veliki, strahoviti orkani, ki povzročajo krog 8 milijonov funtov šterlingov škode. Povprečno 250 ljudi izgubi vsako leto življenje po pustošenju vrtinčastega zračnega lijaka, ki s spodnjo šilasto odprtino v premeru 10 do 100 m in s povprečno hitrostjo 13 m na sek. posrka in razruši vse ter vrže daleč naokrog. Zgodi se, da pri velikanskem pritisku in hitrosti orkana do 200 km na uro pade barometer v komaj 7 urah za 60 in še več milimetrov. Tak strašen tropski orkan je v aprilu 1892 razdejal otok Mauritius v Indijskem oceanu. Tretjina mesta Port Louisa je bila razdejana, nad 1500 oseb ubitih, 3000 ranjenih, največje ladje vržene z morja na suho. Ko se je v par urah spet prikazalo zvezdnato nebo, je bilo krog 25.000 ljudi naenkrat brez strehe Približavanje tropskih orkanov spremljajo na kopnem in morju značilni pojavi. Morjeplovec ve, da se bliža orkan, kadar ob tišini naokrog nenadoma stalno narašča •razburkano morje. Na obalah se najavlja orkan še ob povsem mirnem vremenu z udarjanjem in silovitim lomljenjem valov. Barometer tik pred vpadom orkana nenadoma in vztrajno pada. Med pustošenjem strahovitega tornada v ameriškem kopališču Miamiju na Floridi v septembru 1926 je n. pr. padel barometer za celih 73 mm! Oblaki in megle naglo zatemne sonce ali mesec, ki se zavijeta v motno rdeče kolobarje. Zrak je silno vroč, vlažen in težak. Po nenavadno sumljivi tišini se zgromadi-jo oblaki še tesneje, nebo je zmerom temnejše. človek in žival postajata nemirna, ptice prestrašeno letajo brez cilja naokrog. Naenkrat udari krepak veter, vrtinec pobira prah in listje. Strašni, črni oblaki, temno bakrene barve se z velikansko naglico pode po nebu in že zabuči silovit orkan. Val za valom se podi zapovrstjo, kakor da tekmujejo z orkanom, ogromni parobrodi so igTača razbesnele'ja morja. Na kopnem pobira, ruši in odnaša tropski orkan vse, kar se najčvršče ne drži matere zemlje. Po tem silovitem uvodu se sproži močan naliv, pravcat prelom oblakov, kakršnega je bilo deležno zadnje dni tudi naše Primorje. Ogromne množine vode prodro povsod, veter nosi naliv s hitrostjo 40—-200 km, dokler se neurje polagoma ne umiri in zvedri nebo. V Atlantskem oceanu, na obeh straneh ravnika, med Južno Ameriko in Afriko je veliko ognjišče oceanskih orkanov Tu vlada neobičajna tišina, tako zvani tihi pas. Zračni tlak je razmeroma majhen, vlaga prenasičena, vročina nepopisna. Izhlapevanje oceana je znatno, vlažni, segreti zrak se naglo dviga v veliki množini pod nebo. Namestu toplega vpada jo hladne gornje plasti zraka. Ledena struja se zaradi zemeljske rotacije zaokrene od ravne smeri v obliki spirale proti svojemu jedru, v katerega notranjosti zavlada mirno zatišje. Tu je gnezdo, orkana, zdaj nekaj km, pa tudi do 40 km obsežno. Premer pasu, v katerem je orkan nevaren, je 80 do 100 kilometrov, vnanji premer - orkanske . nevihte pa doseže dostikrat. 2000 km. Ves ta kompleks vetrov se pomika z bliskovito naglico prek morja na kopno in prizadeva obalam velikansko škodo. Oceanogratfija, ki je dandanes v zvezi z meteorološko vedo z signalnimi napravami ob obalah zavarovala morjeplovbo, beleži v preteklosti strahotna razdejanja morskih orkanov. Že v 12., 13. in 14. stoletju so morski viharji opustošili zapadno-nemško obal in zalili veflik del Holandske. L. 1570. in 1717. je izgubilo življenje nad 150.000 Hoiandcev, pomladi 1825. so morski viharji spet dvignili gladino Severnega morja na obali Cuxhayena za 3.50 m. Strašno -je bilo pustošenje tropskega, orkana ob delti G%igeSa l 1876., kjer je utonilo nad 200 ti»oč ljudi. V 20. stoletju in zadnja desetletja so tropski cikloni, med katerimi so posebno razsajali tako zvani tajfuni v kitajskih morjih in sosednjem otočju povzročali prav tako veliko človeško in materialno škodo. V najnovejši dobi je meteorologija z radijsko obveščevalno službo preprečila marsikatero razdejanje orkanov na morju. Na pravočasno opozorilo kapitana ladje, ki je n. pr. v septembru 1928. zašla v vrtinec ogromnega ciklona sredi Atlantskega oceana, so ameriške obalne .vremenoslovne postaje in ladje na odprtem morju takoj zbrale podatke o vremenskem stanju svojega okoliša. Meteorološka centrala v Was»hing-tonu je na podlagi teh podatkov izdelala karto ter točno določila,. v kateri smeri se bo pomikal orkan. Vse. ladje na morju v rfevarnem pasu so bile obveščene o prodi-rajočem ciklonu in so ?e pravočasno, zatekle v varna pristanišča. _ Naša lahkoatletska reprezentanca Potrebno je, da se izvršijo gotove Jzpronembe — Krevs mora startati v teku na 800 m Naši dnevniki so objavili postavo naše lahkoatLetake državne reprezentance, ki bo zastopala našo državo na letošnjih balkanskih igrah v Zagrebu 26. avgusta ter L in 2. septembra. V moštvo so bili določeni vsi naši najboljši lahkoatleti, na katerih sodelovanje je savez zaradi njihove dobre kbndicije in možnosti dopusta z gotovostjo računal. Morali smo pa tudi letos žal resignirati na nekoliko odličnih atletov, ki bi pri normalnih prilikah brez dvoma našli svoje mesto v reprezentanci. Spahič, poleg Ko-vačeviča naš najboljši in najsodidnejši metalec krogle, se nahaja v Belgiji; tudi lista >maroderjev« je precej močna! Ihž. Kallay, ki bi nas poleg dr. Buratoviča najbolje zastopal v skoku v daljavo, je zaradi blesu-re odpadel; ista usoda je doletela Perpar-ja, ki je od vseh troskakačev kazal letos največji napredek; izpadel je v zadnjem času iz istih razlogov Zupančič Neli, ki je z rezultatom, doseženim v začetku sezone (3.40" m) vzbujal največje nade; Gaber-šek, ki bi bil najbolje izpopolnjeval vse nastale vrzeli v srednjih progah in štafetah, se nahaja na listi blesiranih že preko dva meseca in končno Starman Adolf — sedaj vojak — je moral svoje sposobnosti staviti na razpolago naši vojaški ekipi, ki se bo borila ravno v teh dneh v Bukarešti na vojaških igrah Male antante. Pogrešali ga bomo precej v teku na 10 km. Pri tem pa ne omenjam onih atletov, ki so s svojimi odličnimi rezultati vzbujali najlepše nade za ta naš največji reprezentativni nastop in ki so zaradi nazadovanja v formi izpadli iz vsake kombinacije. da zastopajo našo državo na letošnjih balkanskih igrah. Tedaj naša reprezentanca je sestavljena najboljše, kajti v njej se nahajajo vsi najboljši tekmovalci! Drugače pa je z ugotovitvijo, ali je reprezentanca pravilno sestavljena; kajti pogreške, ki so v tem oziru bile. napravljene. in se dajo še pravočasno popraviti, bi nas znale stati zmage, na katero v svojem velikem optimizmu račun amol V večini disciplin je postava določena pravilno. Izjemo tvorijo le v programu prvega dne (26. t. m.) tek 800 m: Nikha-zy, žorga Aleš, štafeta 4 X400 m: Banščag, Madžarevič, Stevanovič, Nikhazy in iz programa drugega tekmovalnega dne (1. sept.) balkanska štafeta: 800 X400X 200X 100 m v postavi žorga Aleš, Madžarevič, Bauer, dr. Buratovič. . Največja pogrešita je napravljena v teku na 800 m. kjer bi bil poleg Nikhazyja moral biti določen Krevs, danes brez dvoma naš najboljši tekač na srednje proge Dvakrat je Krevs na balkanskih igrah v Atenah "(J. 1932 in 1933) bil steber naše reprezentance v tekih na 1500 m, 5000 in na 10 km, vedno najboljše plasirani Jugoslovan v vseh treh disciplinah, 1. 1933 celo balkanski prvak na 10 km, ne da bi pred balkanijado v onem letu beležil boljšega rezultata od zmagovalca na drž. prvenstvu — istočasno izbirnem mitingu za balkanijado — ki je vedno bil naš drugi repre-zentant v omenjenih disciplinah, in ne da bi nastopil na drž. prvenstvu izbirno. Letos se je Krevs bolj specializiral na srednje proge: 800 in 1500 m, ne da bi pri tem zanemarjal teka na 5 km. Napredek ni izostal! Izkazal se je kot naš daleč najboljši atlet v vseh treh disciplinah; tako n. pr. v Gradcu začetkom junija: v hudi konkurenci v teku na 1500 m — 4:12.8, v štafeti 4 X 800 — 2:01.6, v teku 5 km (brez konkurence) — 15:51; v Bukarešti začetkom avgusta v hudi borbi z znanima romunskima reprezentantoma na balkanskih igrah Lapusanom in Maneom: v teku na 800 m — 1:59.4, na 1500 m*— 4:12.9 in v teku na 5 km (borba samo na zmago) —-16:12! Nastopila je nato mrtva točka, ki se je Izražala v odstopu pri teku na 800 metrov na državnem prvenstvu! Toda Krevs se je kmalu dvignil z mrtve točke in dokazal, da je bila samo časovnega značaja. Teden dni pozneje, na izbirnem mitingu, je brez konkurence — tekel je v disciplini 1500 m zadnjih 700 m sam — postavili svoj najboljši rezultat — 4:12.7! To je dokaz, da se Krevs nahaja danes v svoji najboljši formi in da je sposoben v močni konkurenci rušiti obstoječi rekorde na 800 m (1:59.2), 1500 m (4:11) in 5000 m (15:45)! To dejstvo imperativno veleva odločujočim faktorjem JLAS, da mora zastopati nkšo državo v teku na 800 m p»leg Nikha-zyja Samo Krev»! Sicer izgubi naše moštvo he samo najlepše izglede na zmago, temveč tudi nekaj dragocenih točk, ki jih ne bo moglo nadoknaditi nikjer drugje! Zaradi te izpremembe bi' iz kombinacije za 800 m izpadel žorga Aleš. Njegovo mesto je v štafeti 4X400 m, ki se Vrši isti dan, kamor je poleg Banščaga, Madžarevi-6a in Stevanoviča določen tudi Nikhazy in ki. ta moral zasesti mesto slednjega. Nikhazy, ki je letos v teku na 800 m zmagal na prvenstvu v času 2:00.8, bo moral, pokazati največjo borbo v dosedanji športni karijeri, ker naleti na enakovredne nasprotnike: oba. Grka -GeorgacopouJosa (2:00.6), Passija (2:00.5) in oba Rumuna Lapusana (2:00.8) in Popovicija (2:01). Ta borba ga bo izčrpala do skrajnosti, zaradi česar je razumljivo, da ne bo mogel postaviti eno uro pozneje na start polnovrednega nasprotnika in svežega finalista, žorga Aleš zaostaja za par desetink za Nikhazyjem v teku na 400 m. Spočit žorga pa bo v štafeti dokaj pretehtal utrujenega Nikhazyja. Zaradi take spremembe bi tudi celotno moštvo 4 X 400 m: Banščag, Madžarevič, Stevanovič in žorga pridobilo na hitrosti, kajti nastopilo bi spočito proti nekoliko handicapiranima moštvoma Grkov in Rumunov, ki morajo oddati vsaj po enega tekmovalca v konkurenco na 800 metrov, Grki Passija, Rusnuni Popovicija! - In Krevs bo za svoje nadaljnje nastope: teka 1500 ln 5000 m, po enotedenskem počitku popolnoma svež in pripravljen za najtežje podvige! Tretja sprememba, ki bi morala biti iz-vi^šena in k;i se na prvi "pogled zdi brez-pomebpa, bi bila v balkanski štafeti (1. septembra). Pravilno je," da niso bili vzeti 'v -poštev za teke na 800. 400 in 200 m Nikha-zv. ki ga treba štedi ti za nastop v teku na 400 m (zadnji dan tekmovanja, 2. sept), Banščag in Stevanovič. ki absoJvirata, preje tek 400 m"Čez zapreke. Pogrešila pa je določitev za .200 m Bauer in za ^100 m clr. Buratovič. Slednji absolvira pred štafeto skok v daljavo, zadnji dan ga pa čaka brez dvoma dosedaj najvažnejši nastop — tek 110 m z zaprekami, v katerem bo kot enakovreden skušal odvzeti zmago atletu evropskega formata Grku Mantijjasu! Kovačič in jSauer, ki prideta v poštev za 200 m oziroma 100 m, bosta sicer imela že v nogah progo 200 m, ki jo absolvirata preje, toda imata kot najhitrejša sedanja jugoslovenska tekača prednost pred vsema ostalima: Kovačič za tek 200 m (ki je poleg Jamnickega edini jug. atlet, ki je dosege' čas 22.5) in Bauer za tek 100 m (10.7). Postava Žorga Aleš, Madžarevič, Kovačič, Bauer bo vse-.kakor, upoštevajoč prej-e omenjene zapreke (Krevs absolvira isti dan tekmovanje na 5000 m) najmočnejša! Te vrstice sem napisal, ker poznam kon-dicijo in sposobnosti onih atletov, zaradi katerih sem predlagal spremembe v postavi, zlasti pa Krevsa in globoko prepričan, da nam bodo te spremembe prinesle nekoliko dragocenih točk, mogoče ravno (me, ki jih bomo pri končnem štetju potrebovali za zmago na letošnjih balkanskih -igrah! Od merodajnih faktorjev pa je odvisno, da sledijo temu javnemu nasvetu, objavljenem od odkritosrčnega športnika in Jugo-slovena, ki želi od vsega srca zmago Jugoslavije na balkanskih igrah v Zagrebu. Savo Sancin. Sokol IV. okrožni zlet slovenjegoriškega okrožja bo to nedeljo v Št. Lenartu. Svojo udeležbo so prijavile vse sokolske edinice v °Jcrožj'u zategadelj lahko s sigurnostjo pričakujemo, da bo naša prireditev impo-zantna manifestacija sokolske misli ob naši severniimeji. Nekaj novega in prav posebnega bo telovadni nastop, ki se bo vr« š;l v obliki telovadne ure, tako da se bo nazorno pokazaio, kako se dela v telovadnici- Vabimo vse prijatelje Sokolstva, da prhitijo na našo prireditev in tako pokažejo. da vedo ceroiti sokolsko delo in njega napore. Nastop se prične s povorko ob 14.45 skozi trg k Sokolskemu domu, kjer se bo vršil nastop in nato zabava. Sokolsko društvo Vitanje. Trg Vitanje, s svojo romantično okolico, ležeče v kotlini ob južnem delu Pohorja, praznuje v nedeljo 26. t m. svoj nacionalni praznik Sokolsko društvo priredi na vrtu bivše trške šole ob 15. uri svoj prvi javni teio-vadni nastop. Kdor je pobliže poznal vi-tanjske predprevratne in še celo popre-vratne nacionalne razmere, bo z veseljem in zadovoljstvom vzel to vest na znanje. Prebujati se je začela narodna misel tudi v kraju, kjer je svojčas bila najnedostop-nejša. Tudi tukaj se je 1. 1930. vgnezdil Sokol in začel s svojim plodonosnim delovanjem. Da se pa sokolska ideja tudii v tem kraju razvija do popolnega razmaha, je pa tej mali sokolski družinici prepotrebna moralna opora vsega narodno čutečega občinstva. Komur je nacionalni preporod naroda pri srcu, naj ta dan pohiti; v Vitanje, da skupno z domačini manifestira sokolsko-državno idejo tudi tam, kjer se do danes še ni. To nedeljo bodo prvič vkorakale v Vitanje rdeče srajce, prvič bo v Vitanju Sokolstvo pokazalo svoje vzvišeno poslanstvo, moč in veličino. ŠOLSTVO Pričetek vpisovanja vajencev na šon šoil Združenja trgovcev v Ljubljani, popravni izpiti se vršijo dne 5. septembra od 2. do 6. ure popoldne. Vpisovanje za vajence v I. letnik se vrši dne 5. septembra od 9. do 11. ure dopoldne ter od 3. do 5. ure popoldne, dne 6. septembra od 9, do 11. ure dopoldne. Za sprejem v I. letnik se zahteva tri razrede srednje ali meščanske šole. Vsak vajenec mora prinesti s seboj zadnje šolsko spričevalo. Vpisovanje za n. in m. letnik se vrši dne 6. septembra od 2. do 5. ure popoldne, v pisarni združenja trgovcev, šolnina znaša za I. letnik 600 Din, za H. in III. letnik 500 Din. Brez plačane šolnine ne bo nihče vpisan v šolo. Istotako se pod nobenim pogojem ne dovoli plačevanje šolnine na obroke. Prošnje za znižanje oziroma oprostitev šolnine so. brezpredmetne. Pričetek šole dne 10. sep-. tembra ob 2. uri popoldne. Podrobno je razvidno na šolski deski, Trgovski dom. Združenje trgovcev. Na drž. meščanski šoli v Ljutomeru bodo popravni izpiti dne 31. t. m. Vpisovanje za L razred bo 1. septembra. Več na šolskih vratih. Dri. II. deška meščanska šola v Ljubljani. Vpisovanje bo 1. in 3. septembra vsakokrat od 8. do 12. in 15. do IS. ure. Za vpis je potrebno zadnje šolsko izpričevalo, rojstni list ln potrdilo o davčni obveznosti. Popravni izpiti bodo 30. in 31. avgusta. Podrobnejša navodila so na oglara4 deski v šolski veži. Glasbena šola »Sloge«. Vpisovanje gojencev v Glasbeno šolo »Sloge« v Ljubljani se vrši v času od 1. do 5. septembra t. L dnevno od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure v pisarni Glasbene šole v Ljubljanskem dvoru (Pražakova ulica). Dne 7. septem- . bra razdelitev učnih ur in dne 10. septembra pričetek rednega šolskega pouka. Več je razvidno iz razglasa, ki je izobešen v veži Glasbene šole. Naknadno vpsovanje nčencev(enk) na vseh ljubljanskih osnovnih šolah se bo vršilo v soboto 1. septembra od 8. do 12., na man jšinski osnovni šoli od 11. do 12. ure — V ponedeljek 3. septembra bo šolska maša, v torek 4. septembra pa se prične redni pouk. Na drž. meščanski šoli na Viču bodo popravni razredni izpiti dne 30. in završni dnv* 31. t. m. Natančnejš'" razpored je nabit v oglasni skrinjici. Vpisovanje dijakov(kinj) ™ U. 2. m 3. septembra, vsakokrat od J UrC' dne in 3' sePt€mb;ra P« tu-d- od 3. do 6. popoldne. Natančnejši pogoji za vpis so razvidni iz oglasa v eolski ve-ž-. Otvoritvena služba božja bo 7. sepiem-** ,8. uri. Po masi se učenci zberejo v svojih razredih, kjer se jim objavi urnik. Kedm pouk prične 10. septembra. Meščanska šola na Jesenicah. Popravni izpiti hodo. 30. in 31. t m. od 8. do 12. Vpisovanje bo od 1. do 3. septembra v šolski pisarni. Navodila na oglasni deski in pri upravi. Drž.' meščanska šola v Slovenjgradcu. Popravni izpiti bodo 31. t. m. Pričetek ob 8. Vpisovanj? se bo vršilo 1. in 3. septembra od 8. do 12^ Učenci, ki vstopijo na novo, morajo priti v spremstvu staršev ali njfib namestnikov ter prinesti s seboj zadnji izkaz oziroma izpričevalo, rojstni list domovnico. izkaz o cepljenih kozah ter potrdilo pristojne davčne uprave, oziroma urada o višini predpisanega neposrednega davka. ■ - L. WolfI: 81 Garragan Roman Niti ji ni pritrdil, niti ji ni odsvetoval. >In vi, Garragan, pridete že jutri v Berlin?« »Jutri zvečer se mislim odpeljati.« »Tedaj rajši opustim obisk v Heiligenbergu,< je rekla in odšla to sobe. Garragan je stopil k oknu in pogledal v meglo. Mnogo misli mu je rojilo po glavi, a vendar bi bil težko povedal, kaj premišljuje. -1 Cez nekaj časa se je Nikolina vrnila. »Pripravljena 6em, Garragan.« Srce se mu je stisnilo. »Tedaj se popeljeva, Nikolina.« Negibno je stala in mu gledala v oči. Počasi je stopil proti njej. »Bolje je tako, Nikolina.« »Da.« Njen dih je dehtel kakor sama mladost. »Pojdiva, Nikolina,« je poprosil s tesnobnim glasom. Kakšna nerazumljiva blaznost, da zdaj odhajam! je mislila Nikolina v svojem obupu, ko je z ljubljencem zapuščala Alt-Dol-gelin. Cez dva dni je prišel Garragan z Ewedingom v Berlin in takoj yse ukrenil, da si priskrbi potni list v Pariz. Ko je pa z velikim trudom in nemajhno nejevoljo uredil vse, kar je bilo treba, je jel zdajci omahovati v svojem sklepu, da se popelje v Pariz. Zagoneten VABIMO VAS J —— strah, ki ni spoznal njegovega izvira, ga je odvračal od svidenja z Glorijo. Ko skoraj vso noč ni zatisnil oči, se je namenil, da opusti potovanje v Pariz in napiše Gloriji pismo. Ta rešitev se mu je zdela najboljša. Pisal je svoji ženi resno, a vendar prijateljsko pismo, v katerem jo je prosil, naj privoli v ločitev zakona, ki v resnici že toliko let ne obstoji, da pomeni samo še papirnato formalnost. Ko je oddal to pismo, je navdalo Garragana čuvstvo, kakor da bi bil ušel nevarnosti, ki je v vsem njenem obsegu niti pregledati ne more. Zvečer je nepričakovano prišla Nikolina in pozdravila presenečenega prijatelja z besedami r »Nikar se ne jezite in ne hudujte! Vem: ne spodobi se. A tolikanj sem korpnela po vas, Garragan.« >Veseli me, da ste prišli, Nikolina,« je prisrčno odvrnil in ji poljubil roko. »Kdaj se odpeljete v Pariz; v Nekam sitno se mu je storilo. »Vse je bilo že pripravljeno za odhod, a potem sem se premislil, Nikolina. Rajši bi se ognil osebnih pojasnil.« »To je kaj pametno!« je vzkliknila vsa vesela. »Torej ste kratkomalo izročili zadevo odvetniku?« »Pisal sem Gloriji in jo poprosil, naj privoli v ločitev.« »Tudi to ni slabo,« j*> menila brez navdušenja. »Glavno je, da ne odpotujete, Garragan.« »Nekaj dni ostanem celo v Berlinu, da počakam Glorijinega odgovora. Naprosil sem jo namreč, naj mi odpiše semkaj. Gloriji ni treba vedeti, da je na svetu kak Alt-Dolgelin.« Nikolina ga je hvaležno pogledala. Čudno prepadeni dnevi so se pričeli za Garragana, ki ni znal čakati. Nemir ga je mučil in delal vse njegove korake negotove. Nikolina je prišla vsak večer za malo časa v vas, a tudi ona, ki jo je čakanje prav tako mučilo, ga ni mogla zdramiti iz te pogreznjenosti vase. Molče sta sedela pri večerji, ki jo je bil priskrbel Eweding, podobna zakonski dvojici, ki nima drug drugemu ničesar več povedati. Vse besede so "bile že izgovorjene. Nazadnje je prišel odgovor. Nikolina je bila pri Garragann v njegovi delovni sobi, ko je Eweding prinesel pismo. Garragan je zagledal francosko znamko in se oddahnil. >Glorija piše,« je rekel, neodločno tehtaje pismo v roki. »Podvizala se ni preveč,« je z nagrbaneenim čelom dejala Nikolina, kakor da bi se nehote pripravljala na odpor. Garragan je odprl pismo. Samo ena vrstica je bila v njem: »Edino smrt naju more ločiti! G 1 o r i j a.v Garragan je strmel v teh nekaj besed, kakor da bi bilo treščilo vanj. Nikoli ni bil pomislil na možnost, da bi se utegnila Glorija upreti in ne bi privolila v ločitev. Nikolina je po Garraganovem obrazu uganila Glorijin odgovor. Oči so se ji zaiskrile. Podal ji je pismo. Kratko se je zasmejala in se porogala. »Gospa izvoli biti patetična.« Zaničljivo je vrgla pismo na mizo. Vroče sovraštvo do soper-nice, ki je hotela zavleči ali onemogočiti njeno srečo, se je dramilo v njej. »Kaj naj storim?« je vprašal Garragan, ki je sedel za svojo pisalno mizo, ne vedoč kod ne kam Nikolina je razjarjeno skomignila z rameni. Da se ji ta ženska, ki se z zalim mladim ljubimcem klati po svetu, le upa metati polena pod noge! »Kaj naj storim? Nič ne pomaga, če po odvetniku tožim na ločitev, dokler se Glorija brani.« LJUBLJANSKI VELESEJEM 1. — 10. IX. 1934« železniška izkaznica za 50 % popust na železnicah se dobi na vseh postajah po Din 5.—. 40.000 m: — 15 razstav: Glasbena — umetniška — higijenska — izseljenska — ribarska — perutnine, koz, ovac, psov — arhitektonska — >Weekend« — hranilniška — pohištvo — radio — živila.. Festival SLOVANSKIH PLESOV Tekmovanje harmonikarjev — Velikomestno zabavišče. CENE MALIM" OGLASOM PO 5« par za besedo, Dtn 3.— davka za vsak oglaa In enKratno prt-stoibino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. ki ttčejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 18^-. Dopisi m tenitve se zaračunajo po Din 2— za vsako beseda Din 2.- davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Dtn 5.— za Šifro aM dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din ZO.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l— za besedo, Din 2-— davka ztv^ak oglas tn enkratno pristojbino Din 6,- za 8Hro a^ dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17. Hali v glasi Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, ee zahtevate oa Ostasne^oddejka »Ju*« [)}„ J,. „ Inamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana« štev. 11842, sioer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila ln vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Potniki (B«ieda 1 Dtn. da vel: 2 Din tfes silro ali dajanje ca 5 Din. Najmanj« znesek 17 Din. Provizij, zastopnika m. ljubljansko okolico takoj sprejme domača tovarna.. Ponudbe na og^as. ndrl elek »Jutra« pod šifro »Obiščem vsakih 14 d«i-«. 214S8-5 Sluf.be išče (Becieda 90 par*, davek S Din. ea Silro aU da-J&rJe naslova 3 Dtn. Najmanj »Dsee* 13 Dtn Hotelska sobarica išče fiuitvo. — Ponudbe ne c«H3S. odedek »Ju>tre« pod »načfco »Hotele&a sobarica« 31048-2 Mehanik-šofer Tnejaščine prosr. zm vtm TFfih popravi!. išče eliuabo Nastof r o-kf. oddelku ►Jntra«. 215411-2 Kuharica a»1a.,¥a. išče na.m eščemje pn boljši dciniirii, kjer bi ee V.Uky privadila nem-Sfmi. N«lov pove odfbetek »Jutra«. 2K581-3 Službo dobi fteseda 1 Din. davefc 2 Dto M SUro ali dajanje na slova 5 O.n. Najmanj^' Enesek 17 nin Kuharja afi kuharico sprejmemo. Ponudbe n« oglas. oldeJet »Jutra« pod »Jed H niča.«. 31417-1 Modistko saanostv.jino, sprejme Klo^ čar, Kongresni trg št. 7. 31504-1 Natakarico čedne Einna.n,:ost.i, veščo dribreea servi.ron.ja io d™-frih restavracijskih poslov T prvovrstni rndnišlki re-staiv raciji, r dobrimi dohodki. spremnem takoj. — NasSo-v v oglasnem oddelku »Jutro«. 31538-1 Deklico m vsa biš-na d-eia, bi »na nekoliko kuhati, sprejmem Naslov pove ogiaeni oddie-iek »Jutra«. 21&4S4 Služkinjo g ta m do 30 let, pridno in poSteno, ki saa kuhati io opravljali hišna dela — sprejmem e 1. eii 15. septembrom. — Nesi-ov pore oglasni oddelek »Jutra«. 21040-1 Kontorrst tudi nemškega jezika, dobi mesto v veletrgovini d« Štajerskem. — Ponudbe na. oglasni oddelek »Jutra« pod ttiačik-0 »Korartorist«. " 21307-1 Kuharico sairvostojiio. r večJetot®1} Hpričevaii, sprejmem taikoj Pomudbe ne oglas- oddelek »Jutra« pod »Samostojna kubarica«. 31538-1 Dečka pridnega, za pomoč v trgovini sprejmemo. Neslov v ohlapnem oddelku Jutra 21568.1 Prodajalko v trgovino f kuhinjsko posodo in hišnimi potrebščinami sprejme VieeJ v Maribora. 31580-1 rfeeeda 1 Din davek 2 Din za SUro ali dajanje na slova 5 Din. Najmant« enesek 11 Din Učenko ki ima veselje do trg novo. radi razprodaje poceni odda.m. Ogledati v Mariboru, Slom- Skonr tag 6. 21581-6 Kupim Beseda 1 Din davek 3 Din. za SUro aU dajanje na slova S Dtn. Najmanjši eneeek 17 Din. Prazne sode od IS—ffl bi, rabljene kupi Lasain v Mostah, Po-14. 31544-7 Tovorno šasljo 1%—2 toni, rabljeoo, a v dobrem eta/njra kupimo. — Čnmfprejšnje ponudbe z oipi-som n« EVobrovoljaio va-trogasno četo v Čakovcu. 2J5SŽ-7 Oblačila Beseda 1 Dtn davek 3 Din za Slfro alt dajanje na slova 5 Din. Najmanjši enesek 1? Oin. 2 moški obleki dobro ohra.nje>ni, io suknjič prode Micii Briški v Gregorčičevi n'ici 3S.1V. Vprašati v popoJda.nBkib turah. 315M-13 Seseda 1 Din, davek 2 Din, sa šifro ali dajanje na-•lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Čebulo ter krompir (rožnik) dobav+ja- vagion^ko "Ti bosovno nejcemeje Urši«, Močkaajoi. 31026-33 Seseda 1 Din davek 2 Din sa Slfro ali dajanje ns slov« 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din Hranilne vloge r«• h bsok kupujemo to prodajamo oa.jpovo!joeje io promptDO. Backajeiko poslovni ta.vod d. d., Zagreb. Praška trlfea 6/n. Tet. tot. 38-38. Za »dgo to» ppUodite toemko ta 8 Din. 1S6-16 500.000 Din posodila v giotovioi, iščem proti vknjrižbi na prvo mesto nepremičnine več milijonske vrednosti. Vrnitev kakor 1rad.i obresti po dogovoru. Cenj. ponudbe na podružnico »Juitfa« v Ma-rifciorn pod »Ront®bi<|iif.eta« . 31563-16 Popohioma zastonj dam 4000 I>m vredno, pri-javijeno io v dobrem stanju 6e nahajajoče motorno kolo tistemu, ki mi preskrbi 7000 Din nujnega posojila proti mesečnemu odplačevanju po 400 Din. — Cenjeme ponudbe prosim pod »lodriau« as oglasni oddolek »Jutra«. 21870-16 Hranilne knjižice akcije, vrednostne papirje kupuje, prodaja, lombardi-ra St. Pramik, Z-a-greb, Varšavska 6, teiefoo 38-33 30668-16 Hranilne knjižice Mestme hraniloice. Ljudske aid Kmetske posoji'l«ice v Ljubljani, ku.rwm proti mesečnemu odipiačita. Ceaj. ponudbe na oglae. oddelek »Jutra* pod šifro »l^giodmo vuplačiJo«. 31578-16 deeeda 1 Din. davek 2 Din sa SUro aU dajanje na slova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din. Hišo ali vilo 2—s^Sie.no-va.n jeiko, o o v o, komfortno, klican a Dm 100.000 gotovine, io i nekaj dolga. Samo podrobnejše ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro »Da ni predaleč«. 21i453-20 Hiša z gospodarskim podopjem v mestu na- Dolenjskem — pripravna ilastri ta peka-rijo, .pa tndi za druge obrti, ker na kookureivc v bližioi, naprodaj. Nasl-ov pove g. Ja-ncigej, Zgornja SiSka. 31656-20 Manjša trg. hiša na Jesenicah ugodno naprodaj. Naslov ipove goep. Jaočigaj, Zg. šišfka. 31555-20 Hišo z upeljano trgovino na zel« pr om-etrni cesti na periferiji Ljubljane ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Juitra«. 21654-30 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 2 Din zo Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek '"i Din. Dvosob. stanovanje išče tričla.-nrika mirna _ in stalna uradniška družina brez majbnih otrok. Dopise oa oglasni oddelek »Jutra« ,pbod šifro mSigu-reo plačnik«. 315617-ai/a Dijc^ilte sobe Beseda 1 Din davek 2 Din za SUro ali dajanje ua alova B Din. NaJmanlSi enesek 17 Din. 2 dijakinji ali 2 dijaka sprejmem v ziračrno in soinčmo sobo v vili pri parku v Maribora, s pruo-vrettno oskrbo, uporabo telavirja, kopalnice in vrta. Naslov v inseratirtem oddelku H loko Su. Maribor. 21531-32 Zračno sobo nov oopr emil j eno, perketŠTa-no, t vso oskrbo in brano ali brez oddam takoj po najnižji ceni dijaku aH dijakinji. — WajšeJ, Stari trg 34/11. 315Ti6-23 Lepo dijaško stanovanje v sred™ mesta, i zajtrkom, pranjem perila, ra.z-svotiljavio io kurjavo oddam Za 320 Dim mesečno. Čevljarska nJica 2/UI — zraven Jurčičevega trga. 21547-32 V Celju sprejmem dijakinje v wM»&no staoovaoje in dobro orikrbo. Nasloiv pove podružnica »Jutra« v Ce-l.jo. 21585-22 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje oddam v Rožni do4inA, costa IX štev. 35. Ogledati med 10. io 1B. dopoldne. 21583-31 Trisob. stanovanje komfortoo, v eemtro mesta oddam s 1. novembrom Naslov v oglefnem oddelku »Jutra c. 2UJ16-31 ,;eseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro aU dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din Lepo sobo oddam blizu sodišča, na željo s hrano im vso oskrbo. — Naslov v ogiasaem oddelku »Ju«ra«. 31561-33 Prijem studenata u Študentski dom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. u Beogradu za školsku godinu 1934—1935- U Studentskoi dom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. primače se kao i ranije izključivo študenti beogradskog univerziteta prvenstveno odlični i vrlo dobri učenici. Kandidati za prijam u dom treba, da izpune propism formular (prijavu), koji se dobija u domu po ceni od 1 Din. Uz prijavu treba priložiti dve fotografije (7 — 10 cm) i sledeča dokumenta: „ .. 1 Uverenje o svim položenim izpitima odnosno kolokvijuma, ako dotični študent po uredbi fakulteta nije imao pravo, da polaže ispit. Svršeni maturanti dužni su, da prilože overen prepis maturske svedodžbe i dokaz o upisu na beogradski umverzitet. 2 Uverenje o višini poreza kučne zajednice, odnosno roditelja i študenta, staralaca ili mase, ako nema roditelja. Uverenje mora biti izdato od nadležne poreske uprave. 3 Obavezu roditelja, odnosno staralaca potpisanu i od strane dvojice jemaca, da če se odredjeni mesečni ulog za dotičnog študenta plačati redovno i u odredjeno vreme, kao i da se eventualni dug može naplatiti odmah i bez sudskog potraživanja. Obveza mora biti overena kod suda ali policijskih vlasti sa potvrdom, da su izdavalac obaveze odnosno jemci, u mugučnosti, da redovno i na vreme uplate odredjeni mesečni ulog za dotičnog študenta. 4. Overenje o stanju zdravlja, koje če prijavljenom i primlje-nom kandidatu pre useljavanja izdati domski lekar. Za potpuno izdržavanje u domu (stan, hrana, ogrev, osvetle-nje, poslugu, pranje rublja, kupatilo, lekarski pregled i lekarsku pomoč u svaku doba) študenti, čija kučna zajednica ili masa plača godišnje do 300 Din neposredne poreže, plačaju po 450 Din mesečno, a ulog za ostale odrediče se prema višini neposredne poreže. Prijave treba podneti najdalje do 25. septembra t. god., use-ljavanju u dom vršitče se od 1. do 15. oktobra, koga če se dana početi i sa ishranom. Svaki študent, bilo da u dom stupa prvi put, bilo da je i ranije bio u domu, dužan je, da se lično javi upravniku, jer pre toga neče se o njegovoj prijavi donositi nikakva odluka. Prijave, koje prethodno treba tražiti od blagajne doma, mogu se slati sa označenim dokumentima i preko pošte. Za prijavu poslati poštanskr marku od 1 Din i 1.50 opet u po-štanskim markama za pismo. Svaki kandidat je dužan, da prijavu popuni svojeručno i izjavi, da če se u svemu pridržavati odredaba pravilnika. Študenti prava, filozofije, teologije, šumarstva i agronomije, koji su na univerzitetu proveli punih 8 kalendarskih semestara, ne mogu biti primljeni u dom. Študenti medicina mogu biti primljeni i ostati u domu najdalje do kraja XI. semestra, a tehnike do kraja X. kalendarskog semestra. Netačne i nepotpune prijave neče se uopšte uzimati u obzir. Svaki od primljenih studenata dužan je, da sobom donese i pokaže odredjenom licu najmanje dva ubrusa za lica i ruke i dve servijete, jer ove stvari dom neče nikome davati, a bez ovoga neče niko biti u dom useljen. 6786-a Opremljene sobe eoimčme im •zračne, s posebnim vbodom, z 1 ali 2 poete! jaitta po 135—250 Din eveot. z vso oskrbo po 450—600 Din oddam v Sto. Šiski, Černertova 31. 21537-33 Sobe išče Beseda 90 para. davek 2 Din. za Slfro ail da-lanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 13 Dtn Sobo s brano žeJi solidna gospodična pri mirni stiramki. Ponudbe z navedbo cene pod značko »Uradnica« na oglasni oddelek: »Jutra«. 31530-23/a. Četrtošolka iSoe sobico. Ponudbe na ogla«, oddetefc »Jutra« pod značko »Ceno«. 31545-23/a Sobo s klavirjem (me pianioo) iščem. — Ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kon-servatoristka«!. 21S25-26/a Prazno sobico v Šiški iščem za taikoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »■j97c. 21372-33/a Informacije deseda i Din. davek 3 Din za SUro ali dajanje na slova 6 Din. Najmanis enesek 17 Din. Izjava Podpisana nisem plačnica eventualnih dolgov, ki bi jih kjer]oo!i napravil Jože Zan;č. — Katarina Zanič, Ttbovije. 21671-ai Obžalujem preoaglijeno in mepremi»-l'jeme besede, ki sem jih izrekel o gospodični Antoniji Zdo«»ek proti njeni gospodinji ge. Marijfi Rns, gost. v Planini pri Rakeku. — Amd.rej Bole. 31331-31 Stroji .Beseda 1 Dtn. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pisalni stroj »Ideal«, »eno dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra c. 01577-39 Dopisi Beseda 2 Din. davek 2 Din, sa SUro aU dajanje naslova 9 Din. Najmanjši znesek 20 Din. V oglasnem oddelku »Jutra« j« dvigniti sledeča pisma: Advokat, Akademik. Bri-n etika 300, Do stiotisoč, Dober zastopnik. Edinka, Gostilna 185, Ideal, Jjzmež-ban, Kovine, Krka, Kuharica I, Kavcije zmožma. Kadarkoli, Lokcanobila 35 Ljubljana 20, Ljubljana ves komfort, Milijon dinarjev, Miroljubne, Mlir 2550, N. M. 290. Novopo-ročeoca, Najvišja cena, Notranjska, Navesti oemo, Odrasle osebe, Obrt, 0. J. 26, Obiščem veakih '14 dni Odkrit mačaj, Primerno, Poslovno usposobi jiema, Pek im slaščičar, Profesor 560, Poceni 222, Potožim kavcijo, Panexoi, Potrebno gotovino 60—70.000 Dim, Prijateljstvo R 1, Rabljen Radost 25—35, Am Smrekar, Sodelovanje, Siguren plačnik 22, 1. seipt. 11&34, Takoj aH pozneje, _ Tričlanska družina, Takoj rabim, Točen plačnik 10, Udobnost 345, Ubogljiva 44, Ugodno takoj, Ugodna parcela, V«stna, Vrtnar, Veselje do dela, Vzorna moč, Vselitev septembra ali pozmej«. Vdove, Vestna natakarica, Zvočnik, Zmožen potnik. Zanesljiva in sigurna moč. Zamenjam vilogie. Znanost, Zegreb, Zukerl, Zimožen krojač, Zmožen io pošten., 18516, 30. Postranski zaslužek se nudi absolventu medicine, mlademu zdravniku ali magistru farmacije s stalnim bivanjem v Ljubljani, ki bi obiskoval zdravnike za znanstveno propagando farmacevtskih specialnih preparatov. Ponudbe na: Publicitas, Zagreb, pod št. 733. 6784 Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ranje, entel vložkov in čipk, predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. 129 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je dne 23. avgusta preminul naš ljubljeni soprog, oče, tast, stric itd., gospod IVAN PAULIK železniški uradnik Pogreb predragega rajnika bo v soboto, dne 25. avgusta ob 16. uri izpred mrtvašnice na pokopališče v Pobrežju. Fala, Maribor, Ljubljana, dne 23. avgusta 1934. Rodbine: Paulinava, Doležalova in Sušnikova. 6789 Radie Petek, 24. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 19: Moje srečanje s Hitlerjem (Br. Kozinc). — 19.30: Prizori iz narave (Jos. Herfort). — 20: Plošče. — 20.15: Prenoe iz ZaeTeba. — 21.45; Čas, poročila. — 22: Lahka glasba. Sobota. 25. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45; Poročila. — 13: Čas, plošče. — 19: Koroška ura. — 19.30: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). — 2): Operne arije poje Tone Petrov-čič, vmee poje mladinske pesmi Ntrša Kristanova. — 21: Radio - orkester. — 22: Čas. poročila, harmonika na ploščah. BEOGRAD 19: Komorna glasba, — 19.45: Plošče. — 20.30: Slovanska glasba. — 22-Srbski večer. — 22.30: Ples. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20.45: Godba na pihala. — 21.45: Lahka in plesna glasba. — PRAGA 20.20: Mešan program. — 21.35* Plošče. — 22.30: Prenoe iz Brna. _ BRNO 19.30: Vojaška godba. — 20.20: Iz Prage. — 21.35: Klavirski koncert. — 22-»): Orkester. — VARŠAVA 19.15: Plesi in pesmi. — 21.12: Lahka glasba. — 22.10: Ples. — DUNAJ 12: Orkester. _ 15.45: Pesmi. — 17-15: Lahka godba orkestra. — 19.15: Mozartova opera »Don Ju a a* iz Salzburga. — 22.50: Orkester. — BERLIN 20: Mešan program. — 24: Komorni orkester. — KSNIGS-BERG 21.10: Operetni večer. — 22.30: Plošče. — 23: Plesna glasba. — MOHLACKER 19: Mešan prograim. — 20.15: Spevoigra. — 21-15: Ples. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17: Delavski pevski zbori. — 18.35: Plošče. — 20: Operetna glasba, — 21.40: Ciganska kapela. — 22.50: Lahka glasba. .— RIM 17.10: Orkestralen in pevski koncert. — 20.45: Plošče. — 21.30: Simfoničen koncert. Iz življenja na deželi ŠT. VED PRI STIČNI. Poleg Sokola se v našem kraju lepo razvija tudi strelska, družina. Ustanovljena Je bila lansko pomlad, njeno udejstvovanje pa je v polnem teku šele lestos, ko si je društvo pridobilo ugoden prostor za strelišče. Organizacija šteje že okrog 100 članov, ki se posvečujejo organizaciji z vso vnemo ter se zbirajo tu-ai vsako nedeljo k strelskim vajam p^d Gradiščem. Sedaj se vrši tudi nagradno tekmovanje, pri katerem so bili dosežena že iepi rezultati. To tekmovanje bo zaključeno v nedeljo in bodo najboljši stre'ci dooiL tudi lepe nagrade. Strelski organ;za-c.ii predseduje France Krašovec, ki se ravno tako vneto udejstvuje tudi pri Sokolu. RIBNICA. Zvočni kino Sokol predvaja v soboto ob 8I4 ter v nedeljo ob 3V» in 814 velezanimšiv zvočni film ».Mati«' kot predigro pa nov Foxov journ-al. LESKOVEC V HALOZAH. Zadnja tombola, prirejena v korist naše gasilske čete dne 1. julija se je kljub slabemu vremenu prav dobro obnesla. Iskrena zahvala gre vsem obiskovalcem, zlasti pa' župne-mu predsedniku, ki je blagohotno prevzel vodstvo tombole in pripomogel, da so mnogi dobili primerne in lepe dobitke. Hvala vsem, ki so darovali v ta namen! To nedeljo bomo blagoslovili novo briz-galnc pod vodstvom župnega predsednika Ljudevita Mureka, ta blagoslovitev bo pa izvršil č. g. dekan Skamlec Ignac. Kumstvo prevzameta gospa Olga in gospod Franc Česen, veleposestnika v Leskovcu in re-stavraterja v Mariboru. K proslavi vabimo ponovno vse somišljenike od blizu in daleč in upamo, da bodo odnesli prijetne spomine. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET" Urejuje Dasanu fi&zljen. iaiaja za Konzorcij »Jutra« Adoll Ritmikar. Ž5a Narodno tiskarno d,