Z RAZPRAVE O DRUŽBENOEKONOMSKEM POLOŽAJU KMETA V USTAVNIH DOPOLNILIH
Veliko vprašanj ostaja nedorečenih
V torek, 22. marca 1988, je bila v zadružnem domu Zadvor razprava o družbenoekonomskem položaju kmeta. Po dobrih treh mesecih smo se ponovno srečali, tako da smo najprej pregledali zaključke z decembrske sekcije o izhodiščih za dopolnjevanje razvoja kmetijstva. Ugotovili smo, da so bili sklepi in pobude glede reševanja problematike invalidskega in pokojninskega zava-rovanja kmetov, neenakopravnega položaja kmečkih in zaposle-nih žena, dedovanja oziroma nujnega deleža, škode, ki jo pov-zroča divjad, vrnitve arondiranih zemljišč in slabega sodelovanja gozdnega gospodarstva, posredovani na ustrezne naslove. Žal pa je večina problemov sistemskega značaja in bo potrebno za njihovo rešitev spremeniti zakonske akte.
V nadaljnji razpravi smo obravnavali mcstna in republi-ška izhodišča intcrvencijskih skladov za leto 1988, problema-tiko razvoja kmetijstva in tako imenovana »kmečka dopolnila«, ki jih predstavljajo amandmaji XV, XVI in XVIII. Nanašajo se na I. poglavje drugega dela Ustave SFRJ, urejajo družbeno-ekonomsko ureditev, tako da lahko govorimo o spremembi družbenoekonomskega položaja kmetov.
XV. amandma je nov in ureja poleg kmečkega še vse druge vrste zadružništva, medtem, ko naj bi XVI. amandma, ki ome-nja le kmečko zadružništvo, na-domestil 62. člen veljavne Ustave SFRJ. V XVIII. amand-maju je na novo določen zemlji-ški maksimum, ki nai ne bi bil manjši od 15 ha, večjega pa lahko določi le zvezni zakon.
V razgovoru se je oblikovalo mnenje, da ostaja precej vpra-šanj nedorečenih. Med drugim
vprašanje delitve dohodka in statusa zadružništva, saj naj bi zadružništvo temeljilo na dru-gačnih lastninskih odnosih kot organizacije združcnega dela. S tem naj bi bile zadruge oproš-čene določenih obveznosti iz do-hodka. V primeru izstopa kmeta iz zadruge ostaja odprto vprašanje deležev na novo ustvarjenega premoženja. Nače-loma bi bilo potrebno urediti tudi lastninsko pravico na tako imenovani »zadružni lastnini iz nreieklosti«. Glede zemljiškega maksimuma je prevladalo sta-lišče, da se ta v Sloveniji ukine. Promet s kmetijskimi zemljišči pa je potrebno zaradi varstva kmetijskih zemljišč, zaradi rabe in obdelavc in ludi zaradi sa-mega prometa ustrezno urediti. Razpravo smo zaključili z že-ljo, da skupno delo nadaljujemo in se najkasneje v jeseni spei vidimo.
ANDREJ MOZER