KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 48 (3)
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1. Juna 1931.
PATENTNI SPIS ŠT. 8030
Dr. Kreidl Ignaz, tvorničar, Wien, Avstrija.
Postopek za motnenje stekel in emajlov.
Prijava z dne 1. julija 1930.	Velja od 1. oktobra 1930.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 8. avgusta 1929. (Avstrija).
Predmet izuma se nanaša na postopek za motnenje stekel in emajlov. Kot sredstva za motnenje se v emajlni industriji večinoma uporabljajo spojine, ki učinkujejo potom mehanične porazdelitve in potom svoje neprozornosti, kakor kositrov oksid, zirkonov oksid ali pod. Predmet starejših prijav prijavilca tvori okolnost, da se povzroči motnejne med žganjem emajla potom tvoritve v emajlni vsadi fino porazdeljenih plinskih mehurčkov iz razkrojljivih snovi, ki so pridejane kot sredstva za motnenje.
Pri uporabi takih sredstev za motnenje, ki učinkujejo potom tvoritve plinskih mehurčkov, se je pokazalo, da ne povzročajo uporabljivih motnenj vsa sredstva, katera pri žgalni temperaturi odcepijo pline oz. se razkrajajo, in da niso vsa ta sredstva prikladna v svrho motnenja kot nadomestek za običajna sredstva za belo motnenje, kakor kositrov oksid, zirkonov oksid in pod., ki so učinkovita potom mehanične porazdelitve in vsled svoje neprozornosti.
Izum temelji na ugotovitvi, da so kot sredstva za plinsko motnenje sposobne sa mo take snovi, ki se dajo razkrojiti ali izpuhtijo izpod oz. pri žgalni temperaturi in ki se od kakšne sestavine emajlne vsade ali od emajlne frige ali od posebej dodane snovi kakor na pr. od dotaka v mlinu tako močno adsorbirajo, da se zadržavajo do žganja emajla. Izum temelji nadalje na ugotovitvi, da ne vodijo vse snovi, ki so možne adsorpcije, do enako dobrih efektov
in da poteka plinsko motnenje različno z ozirom na adsorpcijsko sposobnost emajlne vsade in z ozirom na velikost delcev adsorbensa na pr. gline ali pod. napram različnim snovem. Slabi efekti se povzročajo potom tvoritve prevelikih plinskih mehurčkov in tudi potom pobarvanj, katera je očividno pripisovati nepopolni razkrojiti, vsled katere se tvorijo barvajoči vmesni produkti.
Izum temelji po eni strani na ugotovitvi, da je neka snov tembolj prikladna kot sredstvo za plinsko motnenje, čim večja je njena adsorbcijska sposobnost, in po drugi strani na ugotovitvi, da je motnenje tudi odvisno od notranje površine adsorbensa, t. j. od velikosti delcev adsorbensa.
Cim večja je adsorcijska sposobnost neke snovi, tem manjša je snov, ki je potrebna za povzročitev motnenja emajla, ker v bistvu učinkuje samo adsorbirana množina in se tako lahko izhaja z najmanjšimi množinami nekega sredstva za motnenje. Take snovi, ki so sposobne močno adsor-birati in ki so učinkovite že v čisto majhnih množinah in so torej najcenejše, imajo pa še tudi nadaljno prednost, da preprečajo kipenje na robu. Zdi se, da se povzroča kipenje na robu od naplavljenja sredstva za motnenje na rob vsled tamkaj nastajajočih nabogatenj oz. vsled tega tamkaj pojavljajoče se ojačene adsorbcije, čemur se v smislu izuma lahko izognemo z odgovarjajočim zmanjšanjem množine sredstev
Din. 10.
za motnenje. Vsled tega so kot sredstva za motnenje najbolj prikladne one snovi, pri katerih se povzroči motnenje že s tako majhnimi množinami, da se ne more ugotoviti nikakšno kipenje na robu.
Sprememba notranje površine adsorbcij-skega sredstva — to je velikost delcev — se lahko izvrši potom mletja, nadalje potom dodatka peptizacijskih sredstev, koa-gulacijskih sredstev ali pod., kakor na pr. potom dodatka kislih ali soli kislin, zlasti mineralnih kislin ali njih soli, kovinski kislin ali njih soli na pr. vvolframove kisline, wo!framatov i t. d.
Peptizacijska sredstva, koagulacijska sredstva ali pod. so po sebi znana; ta sredstva se volijo z ozirom na adsorbcijsko sredstvo odgovarjajoče predpisom koloidne kemije, pri čemer se more z enostavnim poskusom ugotoviti množina in koncentracija, to se pravi uravnava na neko izvestno velikost delcev.
Na podlagi te ugotovitve izhaja, da mora biti v dosego pravilnega motnenja in da se prepreči izkuhanje, medlenje in pobr-vanje emajlov vsled nepopolnega zgorenja sredstva za motnenje, prisotna izvestna, tc-da za vsako emajlno vsado različna množina plina v plinskih mehurjih neke izvestne veličinske stopnje. Ta množina se more za vsako razkrojljivo, t. j. v adsorbiranem stanju pri žgalni temperaturi razkrojljivo ali puhtno snov za vsako emajlno vsado empirično določiti in sicer potom varijacije.
a)	sredstva za motnenje,
b)	množine sredstva za motnenje,
c)	adsorbcijskega sredstva,
d)	množine adsorbcijskega sredstva,
e)	notranja površina adsorbcijskega sredstva.
Kot adsorbcijska sredstva morejo biti učinkovita na pr. glina ali kalin, steklova friga, deli steklove zmesi, sredstva, ki po sebi ne motnijo zlasti koloidalna sredstva, <lalje tudi tada sredstva, ki sicer motnijo, ki pa se uporabljajo v množinah, ki ne zadoščajo za motnenje.
Pri izvedbi postopka v smislu predmetnega izuma se morejo uporabljati za ad-sorbcijo določena telesa kot taka, ali pa že adsorbirana na adsorbcijsko sredstvo. Slednji način uporabe je potreben tedaj, ako tekom potopka emajliranja ni dana prilika za adsorbcijo, kakor na pr. pri pud-rastih emajlih.
Uporaba sredstva za motnenje, ki je ad-sorbirano na adsorbcijsko sredstvo, eventualno ob istočasni peptizaciji, koagulaciji ali pod., ima tudi to prednost, da se more vršiti adsorbcijski proces neodvisno od postopka emajliranja. Tako na primer po-
viša izredno fino zmletje adsorbcijskega sredstva z adsorbtivom adsorbcijo. Ne bilo bi pa ugodno doseči enak efekt potom istega delovnega načina v mlinu, ker preveč fino mletje v mlinu — kakor znano — škoduje emajlu.
Pri izbiranju sredstev za motnjenje, ki so sposobna močno adsorbirati, eventualno v zvezi s peptizacijskimi sredstvi, koagula-cijskimi sredstvi ali pod., se lahko izhaja že pri ca. 0.01% sredstva za motnenje, in pri odgovarjajoči izberi peptizacijskega sredstva, koagulacijskega sredstva ali pod. zadostujejo dodatki istega v množinah celo izpod 0.1 °/o.
Kot sredstva za motnenje so prikladna tako organske kakor tud; anorgansske ali mešano organske anorganske snovi, kar je predmet prejšnjih patentov oz. prijav pri-javilca. Od organskih snovi naj bodo omenjene organske barvilne snovi, visoko mo-lekularne organske spojine, maščobne kisline in njih soli, aromatične karbon-kisline in njih soli, naftoli i t. d.
Zelo veliko jo število organskih snovi, uporabljivih kot sredstva za motnenje, za katere poseduje emajlna vsada oz. ena sestavina emajlne vsade, kakor na pr. glina, adsorbcijsko sposobnost. Tu je potreben samo enostaven poskus.
Izmed anorganskih snovi naj bodo omejeni nitrati v izmeri njihove adsorbcijske sposobnosti in pod predpostavko, da se v adsorbiranem stanju razkrajajo šele pri žganju emajla i. t. d.
V vodi netopka srestva za motnenje oz. taka sredstva ki se ne dajo absorbirati, se lahko napravijo prikladna za postopek v v smislu izuma s tem, da se rastopijo v rastopilnem sredstvu in se s tem napravijo sposobna adsorbcije.
Ugotovitev, na kateri sloni izum, velja za običajne emajlne vsade, ki so bile predhodno motnene s fluoridi, kakor na pr. kriolitom, kakor tudi za fluora revne oz. fluora proste emajlne vsade, kakor tudi za take fluor vsebujoče emajlne vsade, ki so na pr. potom prežarjenja izgubile svoje predhodno motnenje.
Primeri:
1.	1000 g frige,
500 g vode
0.1 g metilen-plavila,
0.5 g kuhinjske soli,
100 g gline,
2.	1000 g frige,
500 g vode,
0.5 g «-naftola,
0.3 g natrijevega perklorata,
60 g gline,
3.	1000 g frige,
500 g vode,
0.25 g tiazol-rumenila.
5 g boraksa,
2 g kalijevega porklorata,
60 g Vailendarske gline.
Patentni zahtevi:
1.	Postopek za motnenje stekel in emajlov, označen s tem, da se kod sredstva za motnenje uporabljajo take izpod žgalne temperature oz. pri žgalni temperaturi raz-razkrojljive ali puhteče snovi, ki se od ene sestavine emajlne vsade ali od emajlne frige ali od snovi, ki je specijelno dodana emajlu, tako adsorbirajo, da ostanejo adsor-birane do žganja emajla.
2.	Postopek po zahtevu 1, označen s tem, da se na motnenje vpliva potom spreminjanja notranje površine adsorbensa in sicer potom dodatka peptizacijskega sredstva, koagulacijskega sredstva ali pod. k absorcijskemu sredstvu.
3.	Postopek po zahtevu 1 in 2, označen s tem, da se kot sredstva za motnenje uporabljajo snovi, za katere poseduje ena sestavina emajlne vsade ali emajlna friga ali nek dodatek k emajlu tako adsorbcijsko sposobnost, da se motnenja povzročijo s tako malimi množinami sredstva za motnenje, ki še ne povzročajo nikakšnega kipenja na robu, nikakšnega sprebarvanja in
. nikakšnega medlenja.
4.	Postopek po zahtevih 1 in 2 ali 3, označen s tem, da se na adsorbcijsko sposobnost za sredstvo za motnenje vpliva oz. se ista poveča potom dodatka specijelnih snovi k emajlu, v danem slučaju v mlinu.
5.	Postopek po zahtevu 1 ali 2, označen s tem, da se sredstvo za motnenje veže na adsorbcijsko sredstvo v danem slučaju v prisotnostni peptizacijskega sredstva ali pod., predno se prida emajlu, pri čemer se izvršijo ti dodatki v danem slučaju v mlinu.
6.	Postopek po zahtevih 1 in 5, označen s tem, da se sredstvo za motnenje in adsorbcijsko sredstvo kakor v tudi v danem slučaju peptizacijsko sredstvo skupno podvržejo procesu mletja, predno se dodajo emajlu.
7.	Postopek po zahtevu 1, označen s tem, da se kot peptizacijska sredstva ali pod. uporabljajo kisline ali soli kislin, kakor na pr. mineralne kisline, kovinske kisline in soli teh kislin.
8.	Postopek po zahtevu 1, označen s tem, da se kot sredstva za motnenje uporabljajo organske barvilne snovi.
9.	Postopek po zahtevu 4, označen s tem. da se v vodi netopljive, za adsorbcijo ne-sposobne snovi napravijo sposobne za adsorbcijo potom rastopitve v drugem fopil-nem sredstvu.
■
; . 1C
.
.

.

'
'
'
.
-
'
..	-	-	i h . i£
-
'
.
1
<
-
*


.