Venceslav Winkler Romanje zlatega Jezuščka Drugo dejanje. (Trata sredi gozda. Solnčen dan. Deeki sedijo v travi. Mihec igra na ! orgrlice. Ko konČa, se napol vzdigne.) M i h e c : Lepo je, kaj ne? P e t e t : Lepo. .Bolj kot y Tesni utici. Lojze: Tara je človeka davilo in tiščalo. Tone: Saj nas bo Še davilo, če nas gospotl Trenk dohiti. France: Ne bo nas. 1 o n e : Bog ve. Za seboj smo ga videli. Lojze: Hitro amo 511. In tudi zgrešil nas bo. Franee: Kakor hoče. Saj se mu lahko še enkrat umaknemo. Stanko: Nikar, ko je tukaj tako lepo. Tone: In Če prideta Boris in Drago? S t a h k o : K jiain naj sedeta. Vsi skupaj se bomo veselili. Tone: Zapojmo našo pesem! Vsi: Zapojmo, zapojmo! (Pojo). /eleno, zeleao drevo bo vzraslo pod rdcče nebo. Udari, udari, nioj brat, odgrnil boš srečno pomlad! (Mihec sprcmlja z orglicami. Ko koiieajo, skocijo vsi pokonci in za-vriskajo.) Jezušček (z desne): Kako se ituate. bratci? Peter: Strasno lepo je, samo tebe ni. Lojze: ^°d m skrivas. F r a n c t': Med nas sedi in nam kaj povej! Jezušček: Daleč sera. Domov sem šel pogledat. T o n e : Domov? kje si pa doma? (Sedejo okrog njega.) JezušČek: Daleč in blizu. Moj oce je dober. Povedal sem mu že o vas in je zelo vesel. France: Vesel je? Saj nas ne pozna. ¦ Jezušček: O pozna. Ou pozna vse. Za vae ve. P e t v r : Potem je pa jako učen. T o n f : Ali je dalec do tvojega doma? J e z u š č c k : Ni daleČ. Saj sem bil pravkar iam. Mihec (se čudi): Tako blizu je? Jezušček : K.aj bi Šli radi na raoj dora? Tone in Peter: Radi, radi. Jezu.šček: 1 akoj zdaj? Tone: Ne. najprej moramo ostati nekaj easa tukaj, potem bomo šli uaprej. Tako smo rekli. J e z u š č c k : Dobro, kadar se boste naveliČali tepa kraja, boste šli na moj dom, Petc r: Kadar se bomo naveličali. Ali pa, če pride gospod Trenk za naini. fftme: Le naj pridef Bezušček: Pustite gospoda Trenka! ffeter : Hudoben je. Bezušček: Bogat je, zato je tak. Denar človeka pokvari. Braace: Mene ne bo, ko ga nič uimam. BezuŠček: Pustite ga! Lepo pa pozdravite. ko pritle in pustite, naj f sede med vas. Sarao ljubezen ljudi spreminja. Deuar jih pogublja. (S t a n k o : Saj ga bomo povabili. Toda. če ne bo hotel? Jezu.ŠČek: Poskusite še enkrat, dvakrat. Voda skalo predolbe. Tone: Poskusili bomo. JezušČek (vstane): Dobro se imejte. Delo imam Še pri očetu. Čez nekaj časa se vrnem. ^eier (vstaja): Potem nam pokažeš svoj dom. ¦ ezušček : Pokažem. vse vam pokažein. lysi (vstajajo): Pa kmalu spet pridi! pezušček : Pridem. Zdi se mi, da sem moČan. Ne. vem, <\a srm močan. I \se vas bom prijel za roko in odpcljal. Nikar se me ne bojte. Ne r veste. kako je na mojem domu prijetuo. Vse drugače kot v Tesni I, ulici in stokrat lepše kot tukajle. ln koliko je že vasih bratov id l sesfra tam. Peter (ne razume): Naših bratov in sestra? Bezušček: Tega zdaj še ne razumete. Pride čas. ko se vam bo tudi K to odprlo. wone: Kako je to vse Čudno. Hezušček: Saj sem rekel, da je zdaj vse še zakrito. Kmalu bomo vse 1 odgrnili. Mogoče že danes. tnogoče šele jutri. Samo verujte! HLojze: Saj verujemo! Bezušček: Verujte in čakajte. Kmalu se spet vrnem. (Odide.) Boae: Kako je to vse čudno? BtO j z e : Kdo je ta naš bratec? ^eter: Tak kot eden izmed nas ni. Preveč ve. Ves svet pozna. In očeta I ima tu nekje blizu in dom. W T a n c e : Rad uas pa ima. Iz Tesne nlic-<* nas je izpeljal. S t a n k o : Rešil nas je pri*d gospodoin i reiikoin. Lojze: Le to lni poTejle. kdo je? Peter: jaz »t* \uin. Mogoče kak čatovnik. Lojze: Carovniki niso taki. Čarovniki so hudobni. Mihec: Jn polno bratov in sester je že tam. tako je povedal. Odkod so . prišli, kako so priŠti tja? Peter : Če so bratje in sestre, so gotovo iz Tesne ulice. Kdo je že slišal^ da bi kdaj odsli, Lojze : Lahko, da so odšli. Tone: Kako seui radovedeti. Peter: Potrpi, da se vrae. Prosili g« homo. uaj uas pelje na niste nadejali, kaj? B o r i s : Zdaj vas pa bomo, zdaj! Peter (poraenca roke): Mislim, da nas ne boste. Drago: Ali se bojiš? (Stopi prav k njerau.) Peter (ga prezirljivo pogleda in mu obrne hrbet.) Beži no. beži! Stauko (se porine v ospredje): Počakajtc no. k nam sedite. (ukaj jc lepo. prijatelji boino in pogovorili se bomu kaj. Boris: Kaj se ti meša? S t a ak o : Zakaj? Boris: Ko praviš, naj k vam sedeino. da boino prijatelji. K o j z e : Zakaj bi ne bili. Vsi smo ljurlje. Gospocl TTenk: Boris. proč! Zakaj rinpš mcd beraLe. ProČ nil njih. Račun imamo. I a d va ste tepli. Peter: iNismo jih, io je laž! Gospod Trenk: Če jaz rečein, je resnica. K