96 Dr. Dragica Žvar (roj. 1947), avtorica knjige, je glasbena pe- dagoginja in doktorica znanosti na področju glasbene pedago- gike (na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani). Najprej je končala študij glasbene vzgoje na nekdanji ljubljanski pedagoš- ki akademiji (1971), potem pa še na AG, kjer je diplomirala (1981), magistrirala (2000) in doktorirala (2006). Svoje glas- benopedagoško delo je opravljala kot glasbena pedagoginja in zborovodkinja pevskih zborov na osnovni, glasbeni in srednji šoli, in nazadnje kot svetovalka za glasbo in zborovodstvo na Zavodu RS za šolstvo. Je avtorica mnogih strokovnih člankov, didaktičnih in drugih učnih gradiv ter monografije Kako naj pojejo otroci (2002. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo) in soavto- rica predmetnikov, predmetnih katalogov in učnih načrtov za glasbo v osnovni, srednji ter glasbeni šoli. Zasnovala je Zbo- rovsko šolo, državno revijo Pika poka pod goro, revijo Ciciban poje in igra, sooblikovala pa je tudi državna in mednarodna tekmovanja otroških in mladinskih zborov. Bila je odgovorna urednica revije Glasba v šoli in vrtcu (2002–2008), nazadnje pa je spet članica uredniškega odbora te revije (2012–2014). Grlica, revija za glasbeno vzgojo, ki je izhajala v letih 1953– 1988, je veljala v vseh petintridesetih letih za temeljno sloven- sko literaturo s področja otroške zborovske pesmi. Ustanovilo jo je Društvo glasbenih pedagogov Slovenije v Ljubljani, njeni Dragica Žvar, Grlica za otroke – ocena knjige Franc Križnar franc.kriznar@siol.net uredniki pa so bili Radovan Gobec, Pavle Kalan, Pavel Šivic in nazadnje Jakob Jež – torej kar neke vrste ustvarjalni (sklada- teljski) in poustvarjalni (pedagoški in organizacijski) cvetober slovenske glasbene polpreteklosti. V reviji je bila predstavljena mladinska zborovska ustvarjalnost slovenskih skladateljev, ki so se v povojnem času ukvarjali s to zvrstjo. Vsebovala je knjiž- ni in notni del. V knjižnem delu je prinašala članke o glasbeni vzgoji, posameznih glasbenih delih, folklori, spremljala je delo glasbenovzgojnih ustanov (šol) in obravnavala glasbeno življe- nje nasploh. V notnem delu je objavljala predvsem mladinske zborovske skladbe živečih slovenskih skladateljev, preprostejše in zahtevne, eno- in večglasne, z inštrumentalno spremljavo in brez nje. Redkejša so bila le inštrumentalna dela, ljudske pesmi ali dela neslovenskih skladateljev. Nekatere številke Grlice so bile tematsko zaokrožene, npr. zbirka kanonov, zbirki mladin- skih zborovskih skladb R. Gobca in Marija Kogoja, pa prikaz (glasbenih) inštrumentov. Kot da bi brali našo revijo Glasba v šoli in vrtcu? Saj smo očitno njen, torej Grličin neformalni kon- tinuum oz. nadaljevalec. Izbor otroških zborovskih pesmi revije Grlica od leta 1953 do 1988 je zdaj na 440 strani obsegajoče knjige izdala Dragica Žvar v založbi Zavoda Republike Slovenije za šolstvo (Ljubljana 2012). Glavni del knjige je seveda ponatis oz. nova notografija skladb. 97 Poroc ˇila Na 308 straneh (111–418) je objavljenih 172 skladb, ki so jih (po vrstnem redu objav) podpisali izključno slovenski sklada- telji Marij Kogoj (3 skladbe, nadaljnje 3 pa prir. Jakob Jež), Pa- vel Mihelčič (2), Aldo Kumar (1), Radovan Gobec (8), Marijan Lipovšek (1), Ciril Cvetko (1), Jani Golob (3), Vilko Ukmar (5), Slavko Mihelčič (11), Dane Škerl (2), Samo Vremšak (2), Uroš Rojko (11), Karol Pahor (7), Janez Kuhar (10), Jakob Jež (14), Pavel Šivic (6), Igor Štuhec (1), Albin Weingerl (2), Miro Kokol (3), Danilo Švara (1), Rado Simoniti (5), Marjan Kozina (2), Pavle Merkù (10), Makso Pirnik (4 + 1 klavirska spremljava S. Mihelčič), Pavle Kalan (1), Peter Lipar (6), Emil Adamič (2), Janez Bitenc (5), Karel Jeraj (1), Ciril Pregelj (12), Breda Šček (2), Franjo Luževič (1), Mira Voglar (1), Karel Boštjančič (3), Pavle Kernjak (1), Matija Tomc (2 + prir. A. Weingerl), Brina Jež Brezavšček (1), Lojze Lebič (4), Ubald Vrabec (2), Vasilij Mirk (1), Zvonimir Ciglič (1), Rafko Fabiani (1), Danijel Grum (1), Janez Močnik (1), Stanko Premrl (1) in France Marolt (1 prir. R. Gobec); vsega skupaj le petinštirideset avtorjev; ker pa niso med njimi vsi skladatelji in je zato objavljenih tudi nekaj del avtorjev, ki morda tudi tisti čas še niso imeli skladateljske »licence«, je bera v primerjavi z vsakokrat zastopano vsaj stot- nijo skladateljev v njihovem strokovnem stanovskem Društvu slovenskih skladateljev, komaj ena tretjina. Zato pa je vsak med objavljenimi zastopan z več deli. Ali to pomeni stalno inflacijo glasbe za otroke in mladino, ali je potemtakem res vedno naj- boljši tisti, ki zmore navkljub svojemu visokemu akademizmu tudi na najbolj preprost, pa še vedno visoko umetniški način napisati tudi kaj za otroke in mladino? To so seveda le izsledki, ki sami po sebi vejejo iz omenjene monografije. Ta bo še zlasti z objavljenimi deli pomenila povsem praktičen priročnik no- vodobnim zborovodjem. Sicer pa je omenjeni izbor dopolnjen še z neke vrste znanstve- no sistematiko, komentarji, razlagami in seznami. Predgovor oz. predmisel (str. 5–10) je prispeval dr. Mitja Reichenberg, ki je hkrati tudi redaktor notnega zapisa v knjigi Grlica za otro- ke. »Uradni« recenzenti (11–14) celotne knjige pa so bili zasl. prof. dr. Primož Kuret, dr. Dimitrij Beuermann in Sonja Čibej. Avtorica Dragica Žvar v uvodu (str. 15) razloži cilje in smotre Grlice. Predstavitev (prvotne) Grlice (1953–1988) se nadalju- je tudi v njenem avtorstvu (17–21). Iz tega dela knjige je npr. najpomembnejši podatek, da je bilo v vseh petintridesetih letih njenega izhajanja objavljenih 797 skladb, ki jih je podpisalo le štirideset skladateljev. Od tega jih je 562 eno-, dvo-, tri- in več- glasnih (a cappella) in 220 pesmi s spremljavo. Dragica Žvar je prispevala teoretična izhodišča za izbiranje otroške zborovske pesmi (22–35) in jim dodala tudi literarna izhodišča za izbira- nje otroške zborovske pesmi (35–37). Kako tudi ne, saj je sama prav prva poklicana med slovenskimi tovrstnimi strokovnjaki (mdr. glej njeno doktorsko disertacijo na ljubljanski AG, 2006, z naslovom Razvoj in dosežki zborovske pesmi za otroke – otroš- ka zborovska pesem 20. stoletja, izšla tudi v knjižni izdaji). Sledi analiza Grlice (38–44), v okviru katere med najpomembnejši- mi podatki že uvodoma lahko razberemo tudi pevske obsege otrok (v preglednici 7). Da se je avtorica temeljito poglobila v omenjeno problematiko, kaže tudi spisek literature, virov (45– 49). V prilogi 1 (51–98) je objavljen seznam vseh objavljenih skladb v reviji Grlica (1953–1988) po naslovih (skladb), avtor- jih glasbe in besedil, številu glasov v skladbah, obsegu (glasov), primernosti (npr. manj zahtevno, primerno zahtevno, zelo zahtevno in manj primerno) in letnik Grlice, v katerem je bila objavljena določena skladba. Sledijo izbrane skladbe (99–439): Grlica za otroke od eno- do večglasja, skladbe, Grlica za otroke po abecednem redu skladateljev, Grlica za otroke po abecednem redu naslovov pesmi in Grlica za otroke po abecednem redu av- torjev besedil; in nazadnje še kratek življenjepis avtorice (440). Jezikovni pregled knjige je opravila Mira T urk Škraba, avtor fo- tografije je Matjaž Očko. Urednica izdaje v založbi ZRSŠ je bila Andreja Nagode, kakovostno in že omenjeno novo notografijo pa je opravila AccordiA iz Ljubljane. Knjiga je izšla je v nakladi 600 izvodov, lično pa jo je oblikovala Vesna Vidmar. Pripravo in tisk je opravila tiskarna Present.