Leto ril., štev. 29S Poštnina pavšaDrana. V Lfublfanl, petek dne 15. decembra 1922 Posamezna Rev. stane 1 DI* tarta)a Ob 4 zjutraj. Stane mesečno 10-— Din ca inozemstvo 20-— » Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon st 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlfttvo: Ljubljana, Prešernovi si. št 64. Telet it 96 Podružnico,' Maribor. Barvarska ulica št L Tel. št 22. Cel|e, Aleksandr. eeata Račun pri poštn. čekov, zavoda štev. 11.843- Ljubljana, 14. decembra. Gospod Pašič je danes vrnil mandat za sestavo poslovne vlade. Vzrok tega svojega koraka utemeljuje sam v komunikeju, ki ga je neposredno po avdijenci sestavil in objavil. Ta komunike je zelo interesan-fcen političen dokument, ki ga je treba pazno čitati. Iz njega odseva vsa neiskrenost politične taktike, e katero so postopali radikalci pri reševanju vladi-ne krize, in vsa brezobzirnost, s katero stremijo za tem, da dobijo državno krmilo izključno v svoje roke. Morda fte ne varamo, če sodimo, da so si pa ravno s tem komunikejem pokvarili skrbno spleteno intrigo. Predvsem je iz komunikeja razvidno, da se je gosp. Pašič ves čas nahajal napram kroni v čudnem položaju. Vladar je bil očividno o pravem razpoloženju v radikalnih vrstah precej drugače informiran, nego mu je to pripovedoval designirani ministrski predsednik. Gosp. Pašič je zato zelo potreboval današnjega soglasnega sklepa radikalnega kluba — za svoje kritje. Enako se zdi, da krona ni prav verjela Pašičevim zatrdilom o razdvojenosti demokratskega kluba, 8 katero je designirani ministrski predsednik utemeljeval neizvršljivost svojerra mandata. S tem, da sedaj gosp. Pašič s svoje strani javno govori, da z demokrati ni mogoče sodelovanje radi dvosmiselno-fti njihove taktike, se nahaja v ostrem protislovju z dejanskim položajem in le odkriva težko pritajeno jezo, da se intrige proti demokratom niso posrečile in da se demokratski klub ni dal razbiti na dva dela. Manever, ki ga je vodil gosp. Pašič, nf uspel. Ni nam seveda znano, kaj in kako je designirani ministrski predsednik referiral vladarju, smatrati pa moramo, da je skušal kroni sugerirati sinenje, ki se jasno izraža v komunikeju. To mnenje je povsem partizansko la gosp. Pašič sam ima očividno vtis, aa ž njim ni prodrl. Zato poskuša segaj 5e z zadnjim sredstvom: grozi z opozicijo radikalne 6tranke in skuša s tem nedovoljenim pritiskom izsiliti, da vladar pristane na takojšen razpust parlamenta in izroči radikalcem volil-eo vlado. Dve predpostavki sta pri tej špekula-rSji očividno pogrošni. Predvsem je demokratski klub ohranil popolno solidarnost in je živ ter stalen dementi njihovega glavnega argumenta proti cadaljnemu delu parlamenta in obnovitvi koalicije. Drugič pa prenizko ce-sijo odločnost krone, ki vztraja pri tem, da se morajo pred razpustom narodne skupščine sprejeti še uradniški. invalidski in agrarni zakon, dobro redoS. da bi mogla ta silno važna in aujna zakonodajna vprašanja biti odložena — ad calendas Graecas. Motijo se pa radikalci, kakor vse kaže, tudi $ede posledic svoje špekulacije. Oni -ačunajo, da bo sedaj vrsta na demo-sratih. da sestavijo vlado in so trdno jverjeni, da se jim to ne bo posrečilo. Končni izhod je po njihovem mnenju — vrnitev manda.ta gosp. Pašiču s pooblastilom, kakršnega si oni želiio. Toda demokratski klub je odločen rztrajati pri svojem znanem stališču, ki se strinja z vladarjevo željo. Ako •>ride red na demokratskega politika, -otem je po našem mnenju potrebno, Sa so designirani ministrski predsednik — demokrat pogumno loti izvedbe. Ako radikalci nočejo izvesti parlamentarnega programa, potem naj demokrati poskušajo ga izvesti, če treba, brez njih. Pokazati se mora, ali se res ae da v parlamentu rešiti vprašanj, katere smatra narod in vladar za neodložljive. Jutri dopoldne bo predsednik parlamenta stavil kralju nove predloge. Gosp. Pašič ima torej še nekaj časa, da si premisli . . . Pašič vrnil mandat za sestavo vlade ZADNJI RADIKALNI PRITISK. - POSVETOVANJA PRI KRALJU. S SESTAVO VLADE BO POVERJEN S. PRIBIČEVIČ? Beograd, 14. decembra, rg. Danes dopoldne je imel radikalni poslanski klub sejo, na kateri Je g. Pašič razložil svoje stališče, zakaj po njegovem mnenju nI mogoča sestava poslovne vlade z demokrati. Dokazoval je, da demokratski klub v svoji današnji sestavi ne more nuditi garancije, da bo v celoti podpiral vlado, ki bi imela nalogo, izvesti uradniški, invalidski in agrarni zakon. Radikalni klub se Je po kratki debati soglasno pridružil nazorom g. Pašiča ln odobril njegovo stališče. Po sej! kluba Je imel Pašič še kratko konferenco s poslancem Ljubo Jovano-vičem, nakar je odšel v ministrsko predsedništvo, kjer Je pustil sestaviti akt o vrnitvi poverjenega mu mandata za sestavo koalicijske vlade. Opoldne se je podal g. Pašič na dvor, kier Je kralju Izjavil, da se mu ni posrečilo, v določenem mu dvodnevnem roku sestaviti koalicijske vlade, in da zato vrača mandat. Pašičev komunike. Po končani avdijenci se je vrnil g. Pašič v ministrsko predsedstvo, kjer Je sestavil službeni komunike o dogodkih dopoldneva. Komunike je bil izdan ob 13.30 in se glasi: cBeograd, 14. decembra 1922. Radi nasprotujočih si vesti o stališču radikalne stranke napram vprašanju podaljšanja koalicije z demokrati, ki so prišle tudi do Nj. Vel. kralja, je g. Pašič ponovno pozval radikalni klub in ga prosil, naj še enkrat razmišlja o možnosti podaljšanja koalicijske vlade z demokrati ter mu odgovori točno in jasno, da se izogne vsem dvomom v tem važnem vprašanju. Designirani ministrski predsednik g. Pašič je ponovno dobil soglasen odgovor radikalnega kluba, da z demokratskim poslanskim klubom ni mogoče stopiti v koalicijo, ker obstojata v njem dve nasprotujoči si politični smeri, vsled česar ni sigurnosti za izvršitev dogovorjenega de- krogih, baš nasproten, kakor ga Je hotel g. Pašič doseči. Skoro soglasen komentar Je, da izraža komunike razočaranje nad dejstvom, da se Je vsled odpora kron« izjalovila radikalska intriga, izigrati demokrate in doseči mandat za sestavo samoradikalne volilne vlade brez demokratov. Značilno Je, da g. Pašič ne da nikakih pojasnil o svoji avdijenci, niti o svojem referatu pri kralju, niti o stališču kralja Seveda je naravno, da Je referiral kralju v smislu svojega komunikeja. Tudi v demokratskem klubu je vplival Pašičev komunike vse prej kot slabo, ker Je v jasni luči pokazal, da gre vse radikalno stremljenje za razbitjem demokratske stranke. Nekateri Davidoviče-vi pristaši so bili mnenja, da bi mogel sedaj nastopiti g. Davidovič, a ta sam Je označil, da Je to po dogodkih zadnjih dni nemogoče. Predsednik Lukinič pri kralja. Ob 5. popoldne Je dobil skupščinski predsednik dr. Lukinič vabilo, naj pride ob 6. na dvor. Predsednik Je ostal pri kralju pol ure, nakar se je že takol z dvora telefonično zvezal s Pašičem in se žnjim kratko razgovarjal. Ob 7. se Je podal nato dr. Lukinič še osebno k g. Pašidu, da ga v imenu kralja naprosi še za nekatera pojasnila. Jutri dopoldne ob 10. bo Lukinič vnovič sprejet od kralja in mu bo stavil svoje predloge, komu naj se sedaj poveri mandat za sestavo vlade. Ker Je radikalna stranka kot najmočnejša odklonila sestavo vlade pride, ako ostanejo radikalci pri svojem sklepu, po parlamentarnem običaju na vrsto po moči druga stranka, to je demokratska. Zato se smatra, da bo predsednik Lukinič predlagal jutri kralja, naj poveri sestavo vlade g. Svetozaru PribICeviču. Situacija demokratske stranke se je v lovnega programa. Radi tega ponovnega zadnjih dneh kljub pogrešeni taktiki Krediti Narodne banke Beograd, 14. decembra, r. Danes popoldne ob 3. se je vršila plenarna seja upravnega odbora Narodne banke, kateri je predsedoval guverner Narodne banke Vajfert. Na seji so pretresali novi pravilnik o dovoljevanju kreditov. V prvi vrsti se je sklenilo, da se morejo eskomptirati menice samo z dvema do tremi podpisi, in to samo onim, katerim so krediti že odobreni. Sezonski krediti za izvoz pa se bodo ie nadalje dovoljevali. Povodom podeljevanja kreditov se bo vodil račun o premoženjskem stanju, o izvrševanju poslov in o obrestih. Ju jih plačuie za-jrod, ki prosi za kredit sklepa poslanskega kluba radikalne stranke je šel g. Pašič danes ob 12. urt na dvor in obvestil Nj. Vel. kralja, da radikalna stranka odklanja koalicijo z demokrati, dokler se ne odstrani dvosmi-selnost njihovega zadržanja. Radikalna stranka gre raje v opozicijo, kakor da prične posel, za katerega ni možnosti, da bi se mogel častno izvršiti. Na podlagi tega sklepa poslanskega radikalnega k'uba je g. Pašič danes vrnil Nj. Vel. kralju mandat za sestavo koalicijske vlade. Iz kabineta ministrskega predsedništvo.* Vtis komunikeja. Pašičev komunike je samoumevno vzbudil v Beogradu zlasti pa v parlamentu splošno pozornost. Vtis, ki ga Je naredil, pa je povsod, razun v radikalnih Iztreznenle v francoski politiki VEČINA PARLAMENTA IN SENATA PROTI NADALJNI OKUPACIJI KORENJA. — ODLOČITEV PADE DANES NA SEJI PARLAMENTA Pariz, 14. decembra, u. Napetost v po- j položenja v tukajšnjih parlamentarnih litičnib krogih ni bila še nikoli tako ve- j krogih se more zagotoviti, da večina lika kot danes, na predvečer izjav, ki j zbornice in senata odobrava namero jih bo Poincare jutri podal v zbornici, j francoske vlade, odreči se pravid po Francoska zunanja politika stoji prsd ! nadaljnji zasedbi ruhrskega ozemlja. Ju-preobratom. \ trišnja seja zbornice bo vsekakor prlne- Splošno pozornost so vzbudile torko- ! sla gotovost, da se bo opustila zasedba ve izjave Poincareja, iz katerih se sploš- ; ruhrskega ozemlja, ki Jo zahtevajo eks-no sklepa, da se bo Francija odrekla na- tremni nacionalisti. Poincarejevo minlstr-daljnji zasedbi ruhrskega ozemlja. Izgle- i stvo ne bo padlo vsled tega vprašanja, da, da bo nasilna politika ostala v manjšini. Večina senata je odločno proti nadaljuj zasedbi. Tudi v poslanski zbornici so pristaši takojšnje akcije na ruhr-skem ozemlju v manjšini Zagotavlja se, da je večina poslancev za sodelovanje z zavezniki, kar pa je mogoče le, aio se Francija odreče vsaki nadaljnji zasedbi. Poincare bo pričetkom jutrišnje seje zbornice podal poročilo o londonskih pogajanjih ter odklonil nato vsako nadaljnjo izjavo. Vlada hoče, naj se zbornica pri glasovanju izreče za zaupanje vladi ali za nezaupanje. Včeraj je Poincare konferiral z nekaterimi politiki in vodilnimi poslanci, da jih prepriča o potrebi politike, ki bo dosegla sporazum z Anglijo. Danes so se ti razgovori nadaljevali. Kljub prizadevanja gotovih oseb, ki bi prišli v poštev kot nasledniki Poincareja, je položaj sedanjega kabineta precej dober. Kakor poroča «Eclair», je Briand včeraj izjavil, da ne bo napadal vladne politike, ker ne namerava stopiti na Poincarejevo mesto. Zato je malo verjetno, da bi dobila vlada nezaupnico. London, 14. decembra, u. Iz Pariza poročajo: Po natančnem proučevanju raz- NEMCI UPAJO NA POINCAREJEV PORAZ. Berlin, 14. decembra, u. Kakor javljajo iz Pariza, se v tamošnjih parlamentarnih krogih še vedno razpravlja o možnosti, da odstopi Poincare. Kot naslednik Poincareja v vodstvu francoske politike se imenuje Tardieu, ki je baje že sestavil kabinet, v katerem so izključno člani desnice. On sam pa noče prevzeti ministrskega predsednižtva, temveč ga hoče ponuditi Clemenceauju, ki pa ima pomisleke, da bi prevzel vodstvo ministrstva, ki bi bilo sestavljeno le ii članov desnice. ITALIJA GROZI Z EKSTRA-TURO. Rim, 14. decembra, u. V nacionalistič nih krogih se pričakuje, da se bo vršila do dne 2. januarja živahna izmenjava misli med zavezniki in da se bo v Parizu dosegel sporazum, ki ee je v Londonu izjalovil. Tukajšnji krogi poudarjajo, da nudi le Mussolinijev projekt pod lago za pravično in praktično rešitev reparacijskega vprašanja. Vsekakor s« bo morala do dne 15. januarja najti rešitev, sicer bi Italija, prosu vsake obveznosti, morala nastopiti samostojne pot za, zaščito svojih interesov. Bonar Law o reparacijah GOVOR V SPODNJI ZBORNICI. — NEMČIJA PRED BANKEROTOM. skrajnih levičarjev znatno ojačila. se ne politike v reparac'jskem vprašanju ker ne bi dovedla do produktivnih reparacij, temveč bi te le otežkočila ali celc onemogočila. Povoljna rešitev reparacij London, 14. decembra, u. Bonar Law je imel danes v spodnji zbornici govor glede stališča Anglije v reparacijskem j vprašanju. Iz tega govora izhaja, da bo j Demokratski designirani predsednik bi: Anglija trdno zastopala svoje stališče. ; skega vprašanja je mogoča le tedaj, ako pogajal za sestavo vlade na podlagi | Bonar Law je poudarjal, da stoji Nem- i bosta šli Francija in Anglija roko v ro-znanega parlamentarnega delovnega pro- i čija pred bankrotom in da bi bila nasil- i ki. Bonar Law je končal svoj govor j ----- j---—t« i- •—na poljska proti njej brez vsakega po- izrazom prepričanja, da bodo medseboj- grama demokratske stranke, ki vsebuje predvsem uradniški, invalidski in agrarni zakon, ter bi v slučaju, da radikalci odklonijo sodelovanje, na tem programu sestavil vlado, ki bi izzvala odločitev v samem parlamentu. V političnih krogih se smatra, da bi se izvedba tega programa posrečila tudi čisto demokratskemu kabinetu, ki bi potem seveda ime! tudi politično in moralično pravico, da Izvede volitve. Vsekakor Je, kakor vse kaže, izključeno da bi radikalske špekulacije bile mena. Anglija in angleška vlada ne mo- i na pogajanja dovedla do sporazuma in reta odobriti pod nobenimi pogoji nasil- | povoljne rešitve. Turško stališče v manfšinskem vprašanju ODGOVOR IZMET-PAŠE NA IZVAJANJA LORDA CURZONA. - TUR* ČIJA JE PRIPRAVLENA VSO PITI V ZVEZO NARODOV. Laasanne, 14. decembra, u. Izmet-paša je danes na prvi seji podkomisije za uspešne in je marveč današnji dan sma- j manišin5ka vprašanja podal svojo z na-tratl kot odločilni njihov poraz. j p^tostjo pričakovano izjavo, kot odgo- « v m . > . ■. m I vor na včerajšnja izvajanja lorda Curzo- Nove madzarsko-italifanske - * -v j? t m m * sa Mehmeda n. manjšine v Turčiji zlo- intrige D' ANNUNZIO KONFERIRA S ČRNOGORSKIMI OFICIRJI. — MADŽARSKE VOJNE PRIPRAVE. Beograd, 14. decembra, n. ' 1' n 1- a nosetil radi soudeležbe pri atentatu na Draškoviča na 15 let obsojenega Cola-koviča in se je pri tej priliki razgovarjal tudi z drugimi kaznjenci, Lienfnova bolezen Moskva prof i Mussolin'iu jalnih demokratov. Za gotovo _se mora smatrati da bodo pri razpravi v plenumu poslanci čeških vladnih strank. Berlin, 14. decembra. L Na kongresu . nemški demokrati in nemški krščanski tretje intemacionale v Moskvi je Zinov- socijalci glasovali za predlog, dočim jev ostro obsodil sedanji italijanski pro- bodo nemški nacijonalci, nemški na-tidelavski režim in je naznanil kot pro- ; rodni socijalisti in nemški soeiialni de-tiukrep proletarijata fuzijo italijanskih mokrati — zadnji kot znak solidarno maksimalistov in komunistov v svrho i sti s svojimi avstrijskimi kolegi — gl* Pariz. 14. decembra, s. Kakor jav- skupnega pobijanja fažizma. Italijanski sovali proti predlogu. ljajo «Times* iz Rige, se je zdravstveno stanje Ljenina vnovič poslabšalo. List javlja, da popušča Ljeninu spomin in da mora mnogo trpeti veled delirija. Ljenin je bil primoran znatno skrajšati svoj delavni čas. OBČINSKE VOLITVE V MILANU. Milan, 14. decembra. 1. Občinske volitve v Milanu so končale z zmago nacionalističnega bloka proti unltarcem, mak-slmalistom in komunistom v razmerju 87.257 : 45.000 : 17.000 : 3291. Nacionalističnemu bloku so se pridružili tudi po-pclarL delegat intemacionale Bordigo je izjavil, da bodo njegovi somišljeniki v Italiji lojalno in disciplinirano izvajali vse , sklepe intemacionale. Italijanski listi to j vest živahno komentirajo. RUMUNSKA KRALJICA ODPOTOVALA. Beograd, 14. decembra. Rumur.sk,. kraljica Marija Je danes odpotovala v j spremstvu kraljevega ordonančnega of;-! ciria Pogačnika v Bukarešto. DUHOVNIKI OPROŠČENI Praga, 14. decombra. u. V odseku- VOJAŠKE SLUŽBE. zbornice za zunanje zadeve je bil da-1 Beograd, 14. decembra, n. Vojni rr.i-nes predlog o zakonu za garancije av- nister ie oprosti! vojne dolžnosti vse di;-strijskih kreditov spri jet proti glaso- hovniške in svečeniške osebe vseh pri-vom nemških nacijonalistov, nemških znanih veroizpovedanj v naši državi-narodnih socijalistov in nemških soci-i ---- Češka garancija za Avstrijo Stojan Prof?* o blokaiki politiki Beograd, 13. decembra. Danes Je gosp. Stojan Protič v prisot-eseti dr. Momčila Ivaniča sprejel posebnega sotrudnika »Rijcči*. Na vprašanje sotrudnika »Rijcči*. kako mnenje ima o današnjih prilikah pri vladi -- Beogradu, je gosp. Protič odgovoril: - Saj mora biti vam to bolje znano, ka-l.or meni, ker ne grem nikamor in ni-^am nobenega stika z radikalno stranko.* Na vprašanje, kako sedaj, dokler ;-.*aja kriza, izgleda vprašanje prihoda ilrvatskega bloka v Beograd, je Protič odgovoril: «0 bloku samem, to je, sii bo šel blok v Beograd ali ne, mi ni uičesar znanega. Moje mnenje je, da sedaj, dokler traja kriza vlade, nI pravi moment za prihod, ker blok ne bi »iasegel nobenega vidnega uspeha, saj j »e ne bi imel z nikomur pregovarjati.* j Na vprašanje, kaka situacija bi mo- i da nastati ako pride Hrvatski blok v j Beograd po sestavi vlade, je menil g.; t*rotič: »Prihod Hrvatskega bloka po i sestavi vlade ima lahko ta učinek, da j 'ada zopet pade. Neuspehi gosp. Palica pri sestavi vlade imajo poleg osta- i Uh tožkoč svoj vzrok tudi v tem, da hrvatski blok ne pride, dasi gosp. Pa-V;.e poizkuša to prikriti.* Dopisnik »Riječi* je potem prosil g. frotiča, da mu pove svoie mnenje o abstinenci Hrvatskega bloka. Gosp. ?rotič je odgovoril: «Politika abstinenca se ne more obnesti. Njene i>osledice > 6 jasno izražajo v vsem našem političnem življenju. Hrvatski blok naj pride v Beograd, pa se bomo tu pregovarjali 3n delali. Brez Hrvatskega bloka so olnilo. Smatram f» samo za njihovo željo. Nove volitve }?a bi mogle prinesti v Srbiji znatne spremembe in. kakor se mi zdi, tudi v Mrvat-kem političnem življenju.* Dalje je dopisnik vprašal, kakšni so •-inošaji gosp. Protiea do Hrvatskega hloka. Gosp. Protid je odgovoril: «S Hrvatskim blokom sem neprestano v r.vezi, njegovi delegati prihajajo često k tneni, pa tudi dr. Ivanič gre, kadar jc treba v Zagreb. Razgovori pa še Riso prinesli ničesar clefinitivnerta. Jaz bom, če bo treba, tudi sam šel v Zagreb na razgovore, ker Brod, katerega 29 blok predlagal za sestanek, za to ni Prikladen.» Poročevalec je dalje vprašal: »Kako Vi presojata položaj v demokratski stranki?« Gosp. Protič: »Današnja de-»okratska stranka je z akcijo gosp. "Davidoviča radi spora s Hrvati formalno razdeljena, kljub vsem Izjavam. Tjanes nihče več ne more zanikati, da v stranki ne obstojata dve naziranji. S tem računa tudi gosp. Pašič * Ko je poročevalec stavil še nekatera lfcanj važna vprašan«; je gosp. Protič % nasmeškom vprašal sotrudnika »Riječi*: »Do sedaj ste Vi mene izpraše-rsli, sedaj pa mi do. olite, da jaz vprašam, ker Vi živite v Zagrebu. Recite mi, kako Vi presojate tam oš nje politično življenje?* Sotrudnik »Riicči* mu je nato podal 11 oje subjektivno mnenje. Javna m pfengsraa $ef § trgovske irs obrtnik« sbornlca v Liubifani Včeraj popoldne se je vršila v trgovski in obrtniški zbornici javna plenarna seja ob mnogobroini udeležbi zborničnih članov iz vseh delov Slovenije. Za oddelek ministrstva za trgovino in industrijo se je udeležil seje dr. Ratej. Otvoril ie sejo zbornični predsednik g. Ivan Knez, nakar je zbornični tajnik dr. Viktor Mur-*ik podal obširno poslovno poročilo o zborničnem delovanju v letošnjem lotu ter o splošnem gospodarskem položaju vseh panog industrije, trgovine in obrti v zborničnem okolišu. Zanimivi so biti jrredvsem podatki o gibanju rokodelskih fibrtov, o prijavah trgovinskih obrtov, o stenju našega denarstva in trgovskih s«ružb, njihovi kapitalni moči ter g delovanju našega zadružništva. Zlasti zanimivo je bilo poročilo o podjetnosti v tekočem letu ter o porazdelitvi novo-usta-»svlienih trgovskih in industrijskih družb. K poslovnemu poročilu se je razvila »Mirnejša debata, posebno glede deviz-nsga pravilnika, ker povzročuje zavlačevanje izdanja pravilnika našemu trgov-stvu znatno škodo ter ovira obratovanje ¥*še industrije. Plenum je določil 4-člati-*1co deputacijo gg. Ivana Rakovca, Lo-vra Petovara, Jakoba Zadravca ter Iva-sa Mohoriča, ki Je naprosila Inšpektorja Ministrstva financ g. Ačimoviča, ki vrši v Ljubljani revizijo deviznega poslovanja, da bi se udeležil plenarne seje ter rojasnil vprašanje novega deviznega »ravilnika. G. Acimovič je obljubil, da jaseti v svrho konference z interesira-fsimi krogi danes v petek dopoldne trgovsko in obrtniško zbornico. Nato se }e vršila razprava o načrtu zakona za izenačenje davkov, o katerem ie podal izčreno poročilo g. dr. Fran VVindischer. Sprejete resolucije objavimo jutri. G. Ivan Jelačin je zahteval, da se tali zadružništvo, kl le po načrtu zakona sproščeno posebne pridobninc in premo-2rajskega davka, primerno obdavči ter ukine tudi določb« načrta, ki predvideva za one zadruge, k! izplačujejo manj kot I odst. eridobnine. znatno znižanje orl-iiobalnskesa in tosovinskoza davka, ker bi na ta način vse zadrege Izigravale poklicno trgovstvo ter podjetniške družbe. Predlagal je tudi, da se spremenijo določbe načrta glede sestave davčnih odborov. Načrt zakona predvideva namreč, da naj za vsako občino obstoja poseben davčni odbor, kar bi pri velikem številu in malem obsegu občin pomenilo v Sloveniji nad 900 davčnih odborov, za katere bi bilo treba ogromnega števila davčnih uradnikov. Po daljši debati je bil sprejet predlog, da naj se davčni odbori sestavijo po sodnih, odnosno političnih okrajih, 2ivalma debata se ja razvila o nepravilni praksi sodišč pri postopanju proti trgovcem in obrtnikom v kazenskih zadevah po zakonu o pobijanju draginje. Navajali so se konkretni primeri, da sodišča niso vpoštevala zgube na teži radi dolgotrajnih transportov ter niso dopustila kalkulirati valutnih izgub in rizika ter da je bilo tako mnogo starih uglednih tvrdk krivično kaznovanih. Sklenilo se jc, da se odpošlje v Beograd deputacija trgovskih in obrtniških organizacij, kateri se pridruži zbornica s svojim odposlancem. da intervenira pri ministrstvih proti sedanjemu načinu izvajanja tega zakona. Tajnik dr. V/indischer je dalje referiral o spomenici zbornice v zadevi znižanja eksekucijskih pristojbin, ki so zelo občutne. Nadaljevala se je nato razprava o zborničnem proračunu, ki je bil sprejet razen točke podpor strokovnim organizacijam, glede katerih se Jc razvila obširna debata. Večina članov je vztrajala na tem, da naj se podpore podelijo samo strokovnim obligatornim organizacijam in njihovim zvezam, ne pa tudi društvenim organizacijam, ker bi potem nebroi društvenih organizacij reklamiralo isto pravico zase. O naših prometnih razmerah ter o vzrokih zastoja železniškega premeta na progah zagrebške železniške dirckcije jc podal obširno poročilo g. Ivrn Moho-rič. Poročevalec Je slikal neugodne posledice. kl jih trpi radi večnih prometnih omejitev naša slovenska industrija, ter ncprilike, v katerih se nahajajo naši trgovci in konzumentl zaradi nerednega dovažanja živil Iz Vojvodine v Slovenijo. Očrtal Je posledice nezadostnih kreditov v lanskem ln predlanskem proračunu za obnovo železnic, dalje nevzdržne razmere, ki jih Je povzročil zak-n o državnem računovodstvu v železniškem gospodarstvu. Kot glavni vzrok zastoja je navajal pomanjkanje lokomotiv, slabo kvaliteto premoga, pomanjkanje prcmika'nih kolodvorov in beg Izurjenega uradništva in osobja iz državne službe. Dalje jc opisoval neugodnost položaja, v katerem se nahaja naša Industrija v Sloveniji zbog neurejenosti tarifnega vprašanja, in predlagal da se čim preje dalo naši industriji notrebne zveze In smerne tarife, da Ji bo omogočena konkurenca z Inozemstvom. Referat in resolucije objavimo v celoti. Nato je bilo sprejeto še več predlogov g. Zadravca, nakar je bila ob 8. uri seja zaključena. borskšh posest- nikov Maribor, 14. decembra. Nocoj je sklicalo mariborsko društvo hišnih posestnikov protestni shod proti nameravanemu povišanju davkov in določbam novega stanovanjskega pravilnika. Udeležba je bila kljub aktualnemu dnevnemu redu, ki so ga objavili lepaki in priobčili časopisi, precej skromna. Zbralo se je le 250 ljudi, med njimi pa veliko število najemnikov. Shod je otvoril in vodil stavbenik Ju-lius Glaser, član nemškega političnega društva. Zato je menda zborovanje Izgledalo skoro čisto nemško. Glavno poročilo o novem stanovanjskem pravilniku je podal predsednik ljubljanskega društva hišnih posestnikov Frclih, najpr-vo v nemškem Jeziku. Na protest občinstva je svoje poročilo končno tudi v slovenščini kratko ponovil. Nato je v dolgem in zelo stvarnem govoru razpravljal odvetnik dr. Pipaš o načrtu izenačenja davkov, v kolikor zadeva hišne posestnike v Mariboru v primeri s kmetskimi posestniki. Kot zadnji ie nastopil klerikalni poslanec Zebot, ki jc nekako v imenu mariborskega občinskega kluba SLS velte-mentno nastopil proti že sklenjenemu 5 odst. davku na nezazidane parcele, za katerega jc tudi že glasoval njegov klub v izmeri 2 odst. Napovedal ie najostrej-ši boj »firmi Bahun-Grčar*, kakor se je Zebot ponovno izražal o svojih zaveznikih v mestnem zastopstvu, ter predlaganemu stanovanjskemu in užitninskemu davku. Zatecn je dr. Pipuš predlagal resolucije, stavljene v smislu izvajanj govornikov, s katerimi ss protestira proti omejitvam in proti preostremu obdavčenju hišnih posestnikov. Zborovanje je trajalo od 19. do 22. Med hišnimi posestniki sn bili večinoma manj premožni posestniki. IfTrrf red. kakor ga Je preizkusila Ljnbljana. ni slovenska demokratska iznajdba, v njem je uveljavljen večinski princip delazmožnosti za naše velike občine, ki ne smejo biti politični parlamenti. v kojih si bo pet ali celo deset strank igralo politiko na škodo uprave in gospodarstva občine. Ta volilni red ni kriv tega. kar je Ljubljana doživel?, po lastni zaslugi pri zadnjih občinskih volitvah. Ljubljana je dovolj samoto j no misleča, da bi si bila položaj, kakor ga ima. lahko priborila z vsakim volilnim redom. Isto in prav isto velja tudi za naša avtonomna mesta na Štajerskem. kjer se nam volilnega reda ni prav nič bati, ker ni za nas in za narodni značaj naših mest prav nič katastrofalen — bati M se nam bilo le ljudi, ki bi si zaigrali tako jolitiko, ka-| kor so si jo v Ljubljani. Za talo poj.v ! ve duševno in moralne bolezni pa ni iskati leka v volilnem remi, pač pa v delu mož narodnega značaja in narodne poštenosti. Če bo pa naš kulturni in narodni razvoj po vzoru in vzgledu Ljubljane šel pri nas v to «mer, da bodo slovenske narodne in še napredne skupine volilo zastopnike renegat-ske in Sfldmarkovske manjšine, potem ne bo kriv posledic tisti volilni red. ki ie bil nedavno še za Ljubljano idealen in simpatičen, danes pa je že za naša štajerska mosta »katastrofalen* — tedaj bomo tega krivi mi sami v Celju in Mariboru in tedaj sme priti »Slov. Narod* nad nas vse na Štajersko, pa nas naj kamenja, ako ga le bo volja. Krivda bo naša.» + ie eden minus. Za račune, ki jih z minuciiozno »natančnostjo* delajo politične Šcmbilje. ni brez pomena ko-munikč, ki ca obiavl.ia orozicijonalni »Narodni seljački klub*. Komunikč te j parlamentarne skupine, ki šteje sicer i le šest poslancev, pravi med drugim iz-i rečno: »Narodni seljački klub . . . jc | odločno proti postavljanju vprašanja revizijo ustave, ker bi to vprašanje raz.plamtilo borbo, katera bi potisnila v ozadje reševanje gospodarskih in so-cijalnih vprašanj ... in smatra, (la je vprašanje ustave rešeno z Vidovdan-sko ustavo.* -f- Znamenje časa. Hrvatsko Zagorje ;e bilo dosedaj prava trdnjava radi-čevstva. Zlasti tudi meščanstvo tamkajšnjih mest in trgov je bilo povsem blokaško orijentirano. Kraninski okraj je dal pri zadnjih rkupščinekih volitvah od 4961 glasov Radič t 4124 glasov, demokratom pa 33 glasov! V samem mestu Krapini so dobili blokaši od 5S9 volilcev 481 glasov, demokrati na 13. Prošlo nodeljo so se vršile občinske volitve, ki so pokazale povsem drucro sliko. Lista demokratske stranke je dobila 310 glasov, radičevska 286^ lista združenih zajedničarjev in frankovccv pa 74 glasov. Demokratska stranka je na mah gospodarica mesta! Volilni rezultat kaže. da je z neorloliivo silo pričelo iztreznjenje hrvatskega ljudstva. Krapina je samo e n primer, kateremu bodo skoraj sledili še drugi. Jasno jo sedaj, zakaj bi blokaši tako radi vlado, katere protekto-rat naj bi jim omogočil, da zadržijo vrste, ki se vsak dan bolj maiejo in redčijo. Originalno je. kako skušajo blokaški listi obrazložiti kraninski dogodek. »Hrvat* piše, da je izid volitev posledica pomanjkanja »slobodnog duha, inicijative i samostnlnosti grad-janstva*, češ. dokaz »političnega mrtvila* jc tudi slaba volilna udeležba. Pri tem pa je bila udeležba tokrat skoraj za 100 volilcev večja nego pri volitvah za konstituanto, kar v malem mestu znači vsekakor mnorro! Krapln-ske volitve so znamenje nove dobe, dobe iztreznjenia. + Novi kardinali. Te dni je papež imenoval osem novih kardinalov, med ! njimi 4 La>'e. 2 Francoza. 1 španea in l" Nemca. Več let se že govori, da se b0 Vatikan končno vendarle odločil poklicati v kardinalski kolegij vsaj ene:ra jugoslovanskega cerkvenega ve-ledostojnika. Sveti oče pa očividno itreveč ljubi svoje dobre jugoslovanske katoliške pastirie ovčic in tako sc tuli tokrat ni mogel o-lločiti. da odlikuje vsaj enega s kardinalskim škrlatom. V vrhovnem vodstvu katoliške cerkve ni nobenega Jugoslovana, pač j>n je med 67 kardinali 33 Italijanov! Labi -kolske misli v našem okraju, plod intenzivnega podrobnega narodnega dela. —■ Društvo vabi k udeležbi občnega zbora, ki se vrši dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani br. Fr. Rajšteria v Šoštanja Z bratskim Zdravo! — Odbor. Spori Gradlanski ne pride v Llub![an<%. Kakor nam sporoča ljubljansko »Primorje*, je v ponedeljek odpovedalo že dogovorjeno tekmo z Gradjanskim iz Zagreba, ker z ozirom na odločitev gleda g. Matejčka in na nekatere kazni, oziroma preiskave proti dvema igra!cema; ki so se zaključile šele po odpovedi, ns more nastopiti proti zagrebškemu ffln-štvu. Na smučeh v Švicarskih Alpah. Po dol sem prizadevanju posrečilo se je »Ju-goslov, zimskosporlnemu savezu. doseči, da pride omenjeni, znameniti smučarski film tudi v Ljubljano. Film se bode predvaja! v kinu »Ideal, in to le tri dni v pondeljek, torek in sredo t. i. dne 18„ 19. in 20. t. m. Ker Je ta film res nekaj Iz-vanrednega, kaže v divnih posnetkih ve-ličanstvenost alpskih snežnikov in nastopajo v filmu mojstrski krmarji-smučarji, opozarjamo vse občinstvo, v prvi vrsti pa turiste in prijatelje prlrode, da ne zamude te prilike ln si ta film ogledajo (TPR.) Smučarski tečaji (skikurzl) v Bohinju. Na izrecno prošnjo beograjskih športnih krogov, ki se jako zanimajo za letošnji smučarski tečaj v Bohinjski Bistrici, priredi »Jugoslov. zimskosportm savez. dva tečaja za novince i. s. prvega od 27. decembra t 1. do 6. januarja 1923 in drusrega ob 6. do 14. januarja 1923. Pojasnila dnje in sprejema prijave Jugoslov. zimskosnortni savez, Ljubljana, Narodni dom. (TPR.) Mariborska porota Maribor, 14. decembr:. Uboj na plesni vescllcl v Prekmuria. V Dolnji Bistrici pri Murski Soboti so dne 17. septembra pridno plesali ns veselici v gostilni Marka Godine. Proti večeru pa je nastal prepir med fanti is Dolnje in Srednje Bistrice. Ljudje so sicer razburjene duhove pri prvem spopadu miril!, toda mir ni traial dolgo. Kms-!u se je armada iz Srednje Bistrice okrepljena vrnila in kakor hitro je bila mizs nolna vina, se je prepir obnovil. V zakajeni in z vinskimi duhovi prepojeni sobi kmalu ni bilo več moRoče ločiti srednje in dolnje bistriške nadebudne mladine. Po zraku so frčali stoli in steklenice m vse je be*a!o pred pobesnelimi fant!. Med tem pa je že tekh kri. Oženjeni 25-letni poliedelec Ivan lalik je s tako sile udaril Matijo Jakšiča s hrastovim kolom po glavi, da mu ie prebil lobanjo. .Takšič n' več izprcgovoril besedice in čez net dni ie umri v bo'nici v Murski Soboti. 7.-VM se je tudi danes Izgovarjal, ds le Jakšiča udaril le v silobranu. Priče mu sicer niso prmastale pri zagovo-n, vendar so porotniki zaniks'! vprašanj* uboja ter označil! d-itnje le kot sllobr*^ Vsled česar je bil Zalik obsojen samo » U mesecev leča. o m a č c vesti * Pfva avdijenca kraljice. Kraljica Marija ;'e sprejela v torek v uradni avdijenci upravni odbor Kola srbskih srestara in se ž njim dalje čas>a razgo-varjala. Informirala se je zlasti o delovanju in ciljih tega največjega humanitarnega društva v naši državi. To je prva uradna avdijenca, ki jo je sprejela naša kraljica Marija. * Odhod rumunske kraljice Marije iz Beograda. Rumunska kraljica Marija ie /čeraj ob 15. uri s posebnim vlakom odnotovala iz Beograda v Buka- re?tA * Strossmayer pafron osiie?kerca arterijskega polka. Osiješki 15. artilerijski polk je na predlog polkovnika g. Torlora Zivkoviča izvolil za svojega ^olkovnega patrona biskupa Stross-«sayerja. Dne 4. februarja, na obletni-fr> rojstnega dne velikega Jugoslovana bo proslavil polk svojo krstno sla- Na ta način bo odslej polk vsako teto obhajal svojo krstno slavo. 4 Francoska odlikovanje našega rojaka. »Orjtina* iz Sarajeva nam piše: Saš odlični pristaš in predsednik »Organe* v Sarajevu gosp. Julij U r 1 e p. železniški uradnik, je bil za svoje izredne zasluge za časa svetovne vojne odlikovan te dni od francoske vlade z zlatim redom »Feeonnaissanee fran-tjaise*. * Kongres «Orjune» v Novem Sadu. Dne 12. t. m. se je vršil v Novem Sadu velik kongres vseli nacijonalistič-»ih organizacij iz Vojvodine. Kongresa se je udeležilo nad 100 delegatov organizacij iz Novega Sada. Vršca, Velike Kikinde, Sente. Somhora in Osijeka in kot gost tudi polkovnik Pavle Jurišič, ki jo naglašal važnost jugoslovanskega nacionalističnega pokreta. Nato je nastopilo še več drugih govor-cikov, ld so poroč.ili o delovanju posameznih organizacij. Kon-rres je poslal brzojavno pozdrave kralju, centralnemu odboru »Orjune* v Splitu in Oblastnim odborom v Beogradu in Zagrebu. Skupščina je bila zelo živahna in je v vseh vprašanjih prišla do po-?olnp£ra soglasja. * Odlikovani hrvatski sokolski delavci. Kralj je odlikoval sledeče zagrebške sokolske delavce: z redom sv. Save III. razreda dr. Lazarja Topo-viča. z redom sv. Save IV. razreda pa •Tanka Ljuštino, Dušana Bogunavida in Branka Palčiča. * Naši begunci iz Carigrada. V Ca-ribroil je prispelo v torek 167 naših beguncev iz Carigrada. Med njimi je večina žensk in otrok in so vsi v neverjetno bednem stanju. Begunci izjavljajo, da jo položaj v Carigradu narav-sost neznosen. Zavezniške oblasti so k*ez moči. da bi ščitile kristjane, kata-ih življenje je ogroženo zlasti po vsto-lieeniu novega kalifa. * Orkani v Dalmaciji. Silni snežni viharji, ki so divjali zadnje dni po raznih krajih Dalmacije, so napravili povsod ogromno škodo. Največ je trpela Vrlika v gornji Dalmaciji. Splitski »Život* poroča o nevihti v VriPi sledeče: Popolnoma nepričakovano je sastala strašna burja z gostim snejrom. ?.ivina, ki se jo nahajala na paši, je večinoma poginila in zmrznilo ie tudi osem oseb. Snežni vrtinci so bili tako silni, da so na prostem zasačeni ljudje izgubili pravo sled. Samo v vasi Kijev je zmrznilo 1300 ovac in 160 goved, cločim se skupna škoda na živini ceni na 4600 glav. Nekateri seliaki so gospodarsko popolnoma uničeni. Pod *ne kritičen. * Samomor. Včeraj se je v Mariboru ustrelil s samokresom kapetan druge klase Takič od inženjerske podoficirske šole. Vzrok samomora ni znan. Prejšnji večer je bil v družbi prijateljev še popolnoma dobre volje. * Samomor. Z britvijo si Je prereza! žile v samomorilnem ramenu hoteiirev sin z Bleda, Josip Sekovanovič. T->i!ko ranjenega so prepeljali ▼ ljubljansko bolnico. * Ponesrečeno tihotapstvo. V Velikov-eu na Koroškem so avstrijski carinski uradniki prišfi na sled tihotapstvu svilenih robcev, katere je poslovodja solčavske zadruge iz Avstrije nameraval vtihotapiti v Jugoslavijo. Blago je bilo zaplenjeno. Proti tihotapcu je uvedena kazensko postopanje. * Svedrovci s> posetili predvčerajšnjem stanovanje tesarsk*^ masira Iranca Ravn k-irj* r Linhartovi uli«'i v Ljubljani in vdnesii stiri-a dMavirm obleko za približno Ij.OGO kron. * Drobne vesti. Na glavnem kolodvoru je včeraj ponoči razgrajal že neštetokrat predkaznovani Frane Rupar iz Zeleč, Spri se je celo s stražnikom, ki ga je končno aretiral Presedel bo pet dni v policijskem zaporu. — Tvrdki Bunc & Klemenčič v Črnomlju so neznani vlomilci odnesli avtomobilski magnet, vreden 45.000 kron iz stanovanja Jakoba Pavloviča pa raznega blaga v vrednosti 10.000 kron. Koncert Od danes naprej vsako sredo, soboto in nedeljo koncert salonskega orkestra v kavami »Tratnik* na Sv. | Petra eesti St. 2o. Začetek ob pol 21. do pol 1. urt ponoči. Za obil« »hi*k se priporuAa L. Tratnik. £43 Gospodarstvo PREIZKUSI Z UMETNIMI GNOJILI SPOMLADI LETA 1923. Kmetijska družba Je sklenila spomladi 1923. I. nadallevati preizkuse z umetnimi gnojili, ki jih je že v tekočem letu zapo-čela, na podlagi katerih bi se zbrali podatki, ki nai pokažejo potrebo naše zemlje v različnih delih Slovenije po hranilnih snoveh. Letošnji gnojilni preizkusi so navzlic suši ugodno uspeli. Pričakovati je torej, da bo učinek tudi v prihodnjem letu zadovoljiv. Na temolju letošnjih preizkusov smo prišli do izkustev, ki Jih bo pri prihodnjem tostvarnem delovanju treba upoštevati. Preizkusi z umetnimi gnojili v letu 1923 se bodo Izvedli na nastopni način: 1. Pri Izvedb! teh preizkusov se bodo naiprej upoštevale delovne podružnice, absoiventl kmetijskih šol in potem vsi umni kmetovalci, ki se za to zanimajo. 2. Vseh preizkusov bo približno 200, od katerih bo 50 izvedenih v demonstrativne svrhe, da sc ž njitni sploh pokaže učinek umetnih gnojil Ti bodo Izvedeni na površini od 2000 m*, razdeljeni na štiri zemljišča po 500 m'. Ostalih 150 preizkusov bo pa Imelo namen pokazati ne samo splošen učinek umetnih gnojil, ampak tudi ugotoviti, katera vrsta umetnih gnojil je v enem ali drugem kraju učinkovitejša; Izvedeni bodo na površini od 000 m' s 6 preizkusnimi zemljišči. 3. Od vseh 2C0 preizkusov se bo Izvedlo 80 na travnikih, 40 na raznem žitu, 40 na koruzi, 40 na krompirju in pesi. 4. Prijave za te preizkuse sprejema Kmetijska družba do 30. decembra t L Na podlagi došlih prijav bo družba določila, koliko In katere vrste preizkusov se izvedejo v posameznih krajih. Vsak priglasilec mora natančno navesti ime in naslov posestnika, ki bo izvedel preizkus, vrsto kulture, za katero se Je odločil, In površino prostora, ki ga v ta namen da na razpolaganje. 5. Vsi preizkusi naj se po možnosti Izvedejo ob cestah in potih, da lahko vsaw mimoidoči opazuje učinek umetnih gnojil V posameznih krajih, kjer se oglasi po več posestnikov, se bodo preizkusi izvedli na eni kulturi (na pr. vsi preizkusi na travnikih, ali vsi na žitu itd.), da se lažje da kontrolirati uspeh na podlagi enakih vremenskih vplivov. 7. Vsi ti preizkusi se izvedejo pod nadzorstvom kmetijskih strokovnjakov, ki jih določi Kmetijska družba. 8. Vsi preizkuševatclji se bodo morali zavezati, da se bodo točno držali navodil, ki jih bodo pri tem delu dobili, posebno pa. da bodo pridelek natančno iztehtali, določili učinek posameznih umetnih gnojil in o tem svoječasno poročali Kmetijski družbi. 9. Prijave za preizkuse z umetnimi gnojili je doposlatl družbi najkesneje do 39. decembra t 1. Do konca januarja 1923. leta se bodo določili preizkuševalci In način preizkusov ter se bodo brezplačno doposlala za to določena umetna gnojila. Začetek dela pri preizkusih bo pa konccm februarja, oziroma ob začetku spomladanskega obdelovanja. Poživljajo se podružnice, absolventi kmetijskih šol in sploh vsi umni gospodarji, da se čim pre) priglasijo za tc preizkuse pri Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani. TRŽNA POPOČTT A. Novossčsfca «>r^dtiWna b^rr*. 03. t. m.) Plenica Hška 400 — 40? 50. Ječmen baški 287.50, eves br^i 27fi.75 — 280. koruza bafka stara 315 — 320. nova 200 _ 212.50. f?ol 35fi. m^ki »o, 576 — 582.50. »2» 557.50. otrobi 155 Din. ZatrrehSk! žitni fT. Zagreb. 13. decembra. Postivno br^ka, obnosno vojvo-d'ti«ka postala notiralo: pšenica lfi20 — 1650. Vonrra JMt* trnictrio nostt^-n* '080 — 1120. stara 1300 — 1350. rž 1350 — 1450. Ječmen za pivovarne 1400 — 1^50. r?. krmo 1200 — 1350, oves 1OS0 — 1120. f'*o1 nfsunl M75 — 1500. bril 1400 — 1450. moka «0» 2400 — 24s0, »2» 23«o — 2350, «4» 2200 — 22^0, za kmio 900 — 1050. r*roH (»robni 750 — poo. debeli _ 1000. feritne* ntsnremjnim:?. ž!"»rirV| fe^"' (12. t m.) Pr!n»li so ff> volov. (S bikov. 281 lcr*v, i telet in 1 kon'a. C^ne *a kg flve te*e v Vrorrh: debrll voli 27 — 30.50. rr^eMi vol! 23 — 26, rf~menskf 14 — 18 Hkl 'a kbnle 20 — 24. Vivre krave 20 — 2-1. riem-n^ke kr?ve 16 — '0. k^sve za k1ob-wie 9 — 14. molzr« krtve 17 — 23. breie krave 17 — 23. m'ada ?Mm 22 — 30. svinje r,rmenske 55 _ SvWe roldeMe z* klan'- sn se tržile po 70 K kg mrtve teže. — Mesne ene: vdovsko T. 56, B. 48. meso bikov, krav bi tetic <<0 — 44. te'ečj<-"»so 1. 60, II. 56, sveže svinjsko meso 80 — 88. 73!»reb?!,<-t fe^nstrl «e'er> (13. t m.) Po?ron s^ednil. Prvovrstne živine z»'o rr?1o. Cti« rs kg *lve te?e v kron?*': vrli T. 36. II. 26 — 28. krave II 18 — 24. III. 13.50 — 18, mlada flvfria Ž3 -i 24, teleta I. 40 — 41, II. 36 — 38. svinje L 70 — 71, II. 66 — 68, III. 56. Seno se Je tržilo po 650 — 700, detelja 850 — 900. slama 450 — 500, šaš 400 za 100 k*. Intervencija Narodne bank« na borzi Včerajšnji »Zagreber Tagblatt* piše: »Neki današnji list prinaša vest, da bo enega zadnjih borznih dni bile dovedene beograjeki borzi bajo težke devize, med drugim 27.000 funtov šterlingov in pol milijona dolarjev, dočim zagrebška borz* ni dobila deviz. Kakor se je le večkrat omenjalo, pričakujejo naSi gospodarski krogi z razumljivo nepotrpežljivoetjo intervencij Narodne banke, kajti le te ia. tervencije morejo ta res ne preveč ugoden položaj na našem deviznem trgu iona kak način spremeniti Kakor je znano, je bila ta intervencija na pristojnih mestih najavljena za čas, ko stopijo * veljavo novi devizni predpisi Istočasn® z novim deviznim pravilnikom naj bi se tudi na trgih interveniralo. Sedaj pa j« objava novega deviznega pravilnika od-•jrodena na 1. januarja 1923 in • tem tudi upanje na oiivljenje deviznega trga. Tem bolj presenetljivo je učinkovalo gori omenjena vest, ki pa je sicer krožila tudi na včerajšnji borzi, in katera bi, ako je resnična, pomenila re« briskira>-nje zagrebške borze. Mi smo »e informirali tako pri komisarju g. Ceraniču kakor tudi pri zastopniku Narodne banke. Oba sta zanikala možnost dovedbe deviz beograjski borzi Zastopnik Narodne banke g. Krušae je še pripomnil, če se bo s takimi intervencijami pričelo, da se bodo vršile le istočasno na obeh borzah. G. Krušac je tudi mišljenja, da ne bodo denarnemu trgu v doglednem času dovajale devize. Končno je še treba omeniti, da se v borznih krogih, zlasti s strani zastopnikov bank, zatrjuje, da ja vest resnična in da so bili beograjski borzi v soboto res nakazani imenovani zneski*. — V zadnjem času, ko je dinar zopet znatno padel, kroži po naših li-< stih vse polno veijetnih in neverjetnih vesti o g. Plavšiču, o dolarjih in avstrijskih zlatih kronah, o deviznem pravilniku etc. etc. Zato bi bilo pač potrebno, da se z merodajnega mesta di pojasnilo. Stvari, ki jih prinašajo zlasti nekateri beograjski listi, naravnost izzivajo tako pojasnilo. Tem listom seveda sledi vse ono časopisje, tudi slovensko, ki * neprikritim veseljem beleži vsak neuspeh in vsak nov padec dinarja. Prinašanje takih pretiranih in zavitih vesti že samo po sebi ne more koristiti zaupanju inozemstva v naš dinar. Bilo bi dobio, ko bi se vsaj v takih zadevah nekoliko otresli takozvanega balkanizma, čeprav smo na Balkanu, ki pa pričenja — v tem pridobljenem slabem pomena besed« namreč — že od Maribora naprej. — Obtok bankovcev v Češkoslovaški se je po izkazu 7. decembra zmanjšal za 11,005.000 na 9,.785,675.000 Kč. «=■ Nova avstrijska emisijska banka se otvori, kakor javljajo t Dunaja dne ZŽ. decembra. = Lesna borza v Budimpešti se je otvorila dne 6. decembra. Vseraiina borza Zagreb, devize: Dunaj 0.1175 - 0.1225, Berlin 1 — 1.20, Budimpešta 3JO, Bu-karešt 47.25 — 47.75, Milan 369 — 373, London 338 50 — 343.50, Newyork 74 — 75, Pariz 523.50 — 528.50, Praga 227.50 — 230.50, Sofija 50, Švica 1405, Varšava 0.45 — 0.55, valute: dolar 73 — 74, avstr, krone 0.1205, levi 53 — 55, funti 335.50 — 338.50, franki 518.50 — 523.50, madžarske krone 3.30, marke 0.96 — 1.16, leji 47, lire 365 — 369, efekti: Jadranska banka 325, LJublj. kreditna banka 200; Slavenska banka 102 — 105, Ljub. stroj-* ne tovarne 155, Trbov. premog, družb« 280 — 290. Beograd, devize: Bukarešt 47. Berlin 1.06 — 1.16, Dunaj 0.135 — 0.145, Pešta 3.75 — 3.85, Solun 110 — 114, Pariz 52? — 532, Praga 238, Ženeva 1410 — 1420, Milan 374 — 378, Newyork 74 — 75, London 345.50 — 348.50. Praga, devize: Berlin 0.3550 — 0.4550, Curih 608.75 — 611.25, Milan 164.25 —< 165.75, Pariz 223.25 — 224.75, Londos 148.85 — 150.35, Newyork 31.9250 -r 32.3250, Beograd 36.75 — 37.25, Sofij? 24.9250 — 25.3250, Dunaf 4.30 — 4.80, Varšava 15.37 — 20.37, Budimpešta 132 — 142, valute: nemške marke 0.40 —• 0.50, franc. franki 230.25 — 231.75, do-larji 33.80 — 34.20, avstrij. krone 4.25 — 4.75. Curib: Berlin 0.0675. Newyork 527.25, London 24.51. Pariz 37.55, Milan 26.42, Praga 16.20, Budimpešta 0.2275, Zagrefe 1.55, Bi karešta 3.20, Varšava 0.0325, Du-1 nai 0.0075, avstr. krone 0.0076, Sofij» 3.95. Odgovorni urednik Fr. Broiovli lastnik In izdalatell Konzorcij »Jutra*« Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Liubliant Vremensko poročilo l,inhlj»na. 14 decembra 1922. Ljubljana 30« m aid moriero i T L j ubija« j Kraj : nna/o»anjs ob Zračni tlak Zračna remnerstnra Veter Oblačuo 0-10 Padavine mm ; l.juhljaua . 7. 774-7 — /•3 Drezretra megla — . i Ljubljana 14. 773-1 82 jasno — Ljuhljaui . žl 7724 —13 t* megla — I '/.azreli . . 7 773 8 — 10 »ever n — | Beoerad 7. 773 6 —IO brezvetra B — 1 ! uuaj . . T. 77;-3 1 0 jug. rzb. ▼ee obL — i Praea . . 7. 7728 00 sapad oblačno — j laomcst. . 7. 177 8 ifc-9-0 brezvetra jamo •MU aizU. SoIom *ahaia ot> 7 38 zahaja o|> # ČŠaude Farršre: 15 Obsojenci PESTL 1. Na nasprotni stranL V Blok štev. 16. ima dvajset nadstropij. Devetnajst jih spi in njegova okna Bo ugasla. Delavsko mesto šteje šeststoindvaj-get blokov, razdeljenih na dve nejed-paki polovici. Med njimi tečejo vode osmega izliva. Na tem mestu so zelo |iroke. Trije tuneli vodijo od zapadnih y iztočne bloke. Najkrajši je tri milje dolg. Uprava je uvedla sicer vožnje z električnim tramvajem, in sicer zastonj, pa kljub temu se delavstvo zapadnih in iztočnih blokov redko obiskuje med teboj. Sicer je pa vsak del mesta zase. Iztočni bloki, na prirodnem otoku, so šteli okrog stoindeset tisoč duš, mo-gkih. žensk, starcev in dece; V blokih pa zapadni strani pa jih je najmanj dvesteinpetdeset tisoč. V celotnem prebivalstvu tristoinšestdeset tisoč duš je najmanj etošestdeset tisoč žensk, pa le štirideset tisoč dece. Amerikan-fci v splošnem niso rodovitno pleme. Delavski zakoni eo na ozemlju _ Sitnr-gica sicer obvezni, vsak konkubinat je najstrožje zabranjen in neomožene ženske so strogo prideljene kategoriji manjvrednih, ... so njih zakoni blagoslovljeni le od pastorjev in drugih svečenikov, ce pa v svetopisemskem smislu. Šeststoindvajset blokov, tristosest- deset tisoč duš. Okrog šeststo prebivalcev pride na posamezno zgradbo, ki ima vsaka po dvajset etaž. Trideset jih je v vsakem »kareju*, kakor jih imenujejo v svojem lastnem žargonu. Povprečno po trideset teh prebivalcev tvori po deset gospodinjstev, deset stanovanj, po pet na vsaki strani hodnika. Deset stanovanj, ki so drugo drugemu jednaka. Po tri sobe, ena stanovanjska, ena spalnica, ena kuhinja. S po štirimi okni, kurjavo, električno n osvetljavo, z lifti in dvigali. Izkrat-ks„ vsako stanovanje ima vse, ne le kac je neobhodno potrebno, ampak iraj tudi nekaj luksusa. komforta. Zic ovi so jednakomerno obloženi s tajati so, ker je uprava hotela združiti čim večjo higijeno e čim največjo šted-ljivo-stjo in enostavnostjo ter tudi nekoliko elegance. Toda delavec je vedno nasproten vsaki novotariji, zlasti pa takšni novotariji, ki prihaja od zgoraj. zato delavstvo v blokih nikakor ne zna oceniti teh čis'ih in svetlih oblog ln zidov. Da, celo tem čistim in svetlim zidovom splošno pripisujejo krivro za katare in prehlajonja, ki niso baš redka v teh nizkih, ob reki ležečih stanovanjih. Delavstvo pa lepi po svojih stenah razne cunje katuna ali pa barvanega papirja in si i one navlake. ki je pravcato gnezdišče za bacile. Tudi ta so si pokrili, dasi so iz z žico prepletenega 6tekla, skozi katero so položere cevi kurjave. Ti podi so snažni, se lahko čistijo, in so topli. Pa delavstvo jih takorekoč sovraži in ni ga Objave * Predavanje prof. dr. Radojčiča. Tovariše akademike vabimo, da se udeleže sredavanja g. univ. prof. dr. Radojčiča: Jvera v sebe*, ki ga priredi J. A. D. «Trlglav» v Ljubljani danes dne 15. decembra, ob 20. uri v učilnici »Akademskega kolegija*. — Odbor J. A. D. »Triglav*. * Ljudska vzgoja in ljudska visoka Šota! Akademska mladina, ki je spoznala potrebo vzgoje in izobraževanja našega jOudstva, to je našega kmeta in delavca, sklicuje za danes ob 8. uri zvečer v slavnostni dvorani na univerzi sestanek s sledečim dnevnim redom: 1. Nekaj misli o ISudski vzgoji in o ljudski visoki šoli. X'2geč Franjo). 2. Porazgovor o resničnem delu med ljudstvom. Na sestanek so jvabljeni vsi, ki se za to važno nalogo-(današnje dobe zanimajo, zlasti pa še zastopniki vseh delavnih, kulturnih, Izobraževalnih in mladinskih organizacij, da spoznamo potrebe in možnost delovanja med najširšimi plastmi našega naroda. * Organizacija jugoslovanskih nacijo-MaHstov Ljubljana Vil. (Šiška, Št. Vid i okolica) sklicuje prvi izredni občni zbor, ki se vrši dne 21. decembra 1922 ob pol 8. uri zvečer v dvorani restavracije Ker-šič (Šiška). Vse članstvo naj se zaveda idolžnosti in discipline ter naj se brezpogojno udeleži omenjenega občnega zbo- - J. A. D. «Triglav» v Ljubljani sklicuje v soboto, dne 16. decembra ob 14. uri jna univerzi v dvorani št. 90 izreden občni #bor. Radi važnosti in nujnosti zadeve je pdeležba za aktivne Triglavane strogo efcvezna. — Odbor. * Klub esperantistov v Ljubljani. V pro-Sfavo rojstnega dne dr. Zamcnaofa, iz-fcajditelja esperantskega jezika priredi jpodpisani klub za svoie člane in prijate- fe esperanta v petek dne 15. t. m. ob 20. ri v salonu pri »Levu* na Gosposvetski «esti na to nanašajoče se predavanje, ^stopnina 1 Din. Op. Pouk za tečaj B se vrši vsled tega v četrtek dne 14. t m. ob 19.30. — 21. ure. Odbor. , • Diskusija o načrtu kazenskega za-fsonika. Predavanje gospoda odvetnika dr. R. Krivica: »Silobran in nujna sila* vrši v soboto, dne 16. t. m. točno ob feol peti uri popoldne v pravosodni pala-Š št. 79 in ne v petek, kakor je bilo to Včeraj pomotoma naznanjeno. * Izjava. Dne 1. decembra med 11. in }2. uro ponoči sem v igralni sobi kavar- fs Union izrekel proti tajniku francoske- a konzulata g. Jean Findeisnu nekaj ne- Zimska sezija! STeiike množine zimskega blaga ravnokar došle. 84/lV l g E. SSahernž .ast?« osnovanih očitkov in ga neutemeljeno žalil. To iskreno obžalujem. Prosim tiste gospode, ki so bili pri neljubem dogodku navzoči, da vzamejo to obžalovanje na znanje. — J. K. delavskega stanovanja, kjer ne bi bili svojega poda skrili in pokrili s kakšnim neokusnim plišovim ali lino!ej-skim kobrcem. Ni ga menda bilo delavca, ki no bi bil svojih težko prislu-ženih grošev porabil za nakup te navlake, da skrije pod. ti kobrci pa so kmalu gnili, kajti klima je bila takrat v delti še prav vlažna. Izkratka. bilo je, kakor v večini takratnih delavskih mest. Delavska stanovanja bi bila morala biti lepa. ali vsaj dovolj prijazna, dovolj prostorna, in zdrava. Toda stanovanje je naturalno. skorai prisilno. Da, prisilno, kajti izven mesta si delavec ni smel postaviti lastne hišice. Si je tudi ni mogel. Ta prisil ri os t pa je izzvala od[>or, sovraštvo. Prisilno stanovanje ni stanovanje, ampak ječa. Delavstvo ovraži to ječo In ker je uprava gospodarjeva predpisala čistočo, enostavnost, in ker je želela okusna stanovanja, je odpor in nezadovoljnost ustvarila v teh stanovanjih zlagano krasoto, zamazano razkošje, nezdravo in vsiljivo prdobo Taki so ljudje. Vsi. Moralist, ki se nad tem zgraža, in utopist, ki bi vse to rad odpravil, eta otroka in nič boljša. Na razpotjih ulic so električne ure kazale enajsto uro ponoči. Po občem predpisu so kinematografi že zaprli, ravnotako bari. Skrivne beznico še delujejo. kajti kljub strogi policiji so takrat še poznali takšne ljudske »ustanove*. Toda ti lokali so seveda nevidni. Mesto je zato sedaj že kakor izumr- • Pokušnja dalmatinskega olja. ki bi se imela vršiti v pondeljek 18. decembra v prostorih Kmetijske družbe, se vsled obolelosti strokovnjaka za olje preloži na poznejši čas. Nosile zaf&cll nj ihovih velikih r ednosli priprava za * li* z zraven nil^illni^n na zdo ProraetnemJC pnT Q1P spadajočo HlldllllJllfU pravnem prostoru. \ postavi se lahko žaga ia razširi mlin. Cena 350.000 Din. Naslov se poizve v npravi „Jutraa. 4243 M* Po kratkem trpljenju je danes boguvdano za vedno zatisnila svoje blage oči naša zlata mamica, soproga, sestra, tašča in babica gospa » roj, lo. in enajsta ura je ura občega spanja. Devetnajst nadstropij bloka 216 spi isto spanje. Devetnajst nadstropij je pogasilo vse svoje luči. Blok 216 je na iztočnem koncu, na oglu tretje in štirinajste ulice. Ulica štev. 3. končuje na tem mestu, štirinajsta ulica pa tu zavije in se nadaljuje zdolaj na obrežju. Blok 210 je torej na ogtIu in ena njegeva stran gleda na obrežje. Štiri okna te zgradbe so še svetla. kakor svetle točke sredi ogromnega čtiriogelnoga bolvana, ki črno kipi v nebo. Štiri okna. torej celo stanovanje. Eno 6amo. Štiri svetle točke v eni vrsti, visoko zgoraj, štiri okna dvajsetega nadstropja. Dvajseto nadstropje sme porabljati teraso. Streh ni. Te terase so zgrajene po vzorcu Velike palače in večinoma stanujejo tu zgoraj inženerji ali pa mojstri. V toplem letnem času bi te terase bile prav prijetne. Ker |>a ima deset najemnikov dvajsetega nadstropja skupno pravico do teh teras, ni še nikomur med njimi nikdar šinilo v glavo, da bi si napravil kakšen izdatek za te terase in postavil gori kakšno drevo ali karkoli, in tako je prišlo, da je vseh šeststoin-dvajset blokov ostalo golih Vse te terase so skuf>aj kakor ena sama puščava ali kakor šeststoindvajset majhnih puščav skupaj, in le redkokedaj pride živa duša na vrh, na požirek zraka ali razgleda . . . Navadne platforme iz železnega betona. dvanajst sežnjev široke, dvajset sežnjev dolge. Mesto ograj so pritrjeni navadni železni drogovi. Ce jih odstraniš, si spremenil vso teraso za pristanišče za letala Toda na to ni nik-do mislil, ker so v blokih letala še bolj redka kakor nad Veliko palačo. Štiri razsvetljena okna. Eno stano« vanje. Stanovanjska Foba, spalnica, kuhinja. V kuhinji poje samovar nad plinom. V stanovanjski sobi sede trije možakarji za mizo iz suroveca lesa, in pišejo. Molče. Skozi polodprta vrata pogledaš nekoliko v spalnico, ki jo mnogo elegantneje opremljena, kakor navadno delavske sobe. Vezena svilena odeja je položena čez nizko in zelo široko posteljo. Akvareli so obešeni po stenah, iz širokih kitajskih vaz rastejo krasne rdeče rože. In plišasti koberr končno. — seveda tudi ta spalnica ni brez plišastesra kobrca, — toda ta kobre je prekrit z lepimi debelimi turškimi tkaninami, ki imajo barvo cvetja. Prva soba pa ne kaže niti sledu elegance. Edino orientalska preproga, ld visi z vrha do tal, je obrabljena, zamazana. lisasta. . . . izgleda tako zanemarjeno, da je ta zanemarjenost skoraj kakor nalašč, kakor da bi jo kdo razkazoval in se ž njo bahal. Na beli mizi iz smrekovega lesa leži preproga tako raztrgana, da se ti tudi pri pogledu nanjo vsiljuje misel: Te luknje «o tu razstavljene, lastnik jih razkazuje, je nanje ponosen. Mož, ki tu stanuje, . . . njemu očividno ni dovolj, da je delavec", on želi, da ga tudi drurf smatrajo za delavca, za ponižanega ia razžaljenega . . . M eo o...dl Oln. S-—, »aaltlk «adal|i,|l» 6 »aaadl • Ol«. — Trao»«H aglall l»o»»(i|«. «•■ tromlAnlna i, BO ti.aadl 5 Ol«. •••»»> ••d»l|«|ll> • >>«»•<* 9 O'"- - •• ••<>'•■ • — cnimktM N» ipraian)« m «nr.nja v svrho j ženitve z gospodično do 24 i Mlad trgoveo, 4223 samostojen, se želi i^naniti z naobtaženo gospodično ne-omadežetane pretekioeti v starosti od 17 do 22 let z nekaj premoženja ▼ svrho ženitve. Prednost imajo tr-sovsko izobražene ali boljše šivilje. Dopise s sliko Ee pr si pod šifro »Sreča-Bo-noenost* ua upravo »Jutra« Tajnost zajamčena. Prijatelji vrtnarstv« se vabijo k pristopu v društvo »Vrtnarska 6o!a». 424€ Kegulaoija Tetova. Občina mesta Tetova je razpisala konkurs za napravo mestnega regulacijskega na-čita. Rok za zglasitve dc v?to'eira dne l.jauuarji. In-fo>m»6"'* daje oddelek gra-dievn»*ke opštiue Tetovo __42U "Godalni orkester išče kapcinika. Ponudbe pod »Orkester« na upravo »Jutra* ?ki za takoj ali tudi pozneje se vzame v najem. Eventualno tudi dve sobi. V poštev pride samo pohištvo. — Ponudbe se prosi na unravništvo »Jutra« pod šifro »Osamljen«. soproga vlšj. poštnega kontrolorja v p. V soboto 16. t. m. bomo spremili blagopokojno iz hiše žalosti Rimska cesta št. 13. ob pol 4. uri pepoludne na bridko zadnjo pot k sv. Križu. Ljubljana, 14. decembra 1922. Jernei Grošelj, višj. poštni kontrolor v p. soprog; prof. Rudolf Grošcij; Micl Grošelj, učiteljica; dr. Pavel Gro-gelj, otroci; Josip Vilian, prokurist Kranjske industrijske družbe, brat; Davorina Grošelj, roj. Karlin, sinaha; Boštjanček, vnuček. Vsako množino 4 U2 trezni in zanesljivi, dobro izvežbaui (tudi z dežele) dobijo za stalno proti kavciji razno konfekcijsko delo na dom. V^ra^a sev Ljubljani, Etnonska oesta št. 8 I., v pisarni. 42d7 IV di¥ja€8f!6 jeleni, sme, zajce, fazane, jerebice itd. kapi po najvišji dnevni oesl Anten Loschn g-] trgovina perutmn1, fiivjačine lajc lr deželnih pridelkov, Maribor. za Same, gospode in otroke po znižanih cenah pri jI. Sinbvic nasl. K. Ssss I Ijubijana, Mestni trg št. 19. S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš srčnoljubljeni soprog in najboljši skrbni oče, gospod posestnik in trgovec danes zjntraj ob 5. uri, po kratkem trpljenju, previden s svetimi zakramenti, izdihnil svojo blago neiia(30mest]jiVega soproga in očeta se bo vršil v soboto dne 16. de- eembra 1922 ob 10. uri dopoldne na pokopališča k av. Marjeti. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin. V Radomljah, dne 14. decembra 19 22. 4244 Ivajia Jerman, soproga. MimI, Ivan, Slavko in BUca, otroci. ■ i, f. jer, Mestni pogrebni zavod t Ljubljani. Za božič in novo leto kupujte nove knjige Tiskovne zadruge v Ljubljani! Ivo Šorli, Čirimnroi. Mladinska povest s slikami. Broš. Din 16"—, vezana Din 21—, po pošti Din 1 2b več. Andrejev, Povest o »odmik obešenih. Broš. Din 13-, po pošti Din 1 50 več. Jos. Jurčiča Zbrant splet, III. zv. Uredil dr. lr. Prijatelj. Bro5. Din 50'-, po pošti Din 2 5U več. Strog. Jutri. Povest Broš Din 10—, vez. Din 15'—, po pošti Din 1-50 več. 5ienkiewicz. Z ogn]em ia mečem. Zgodovinska povest s slikami. 1—4 snopič Diu 28 -, e poštnino Din 30"—. Shakespeare-Zupančič. Othello. Broš. D;n 19'-, po pr.šti Din 125 več. Melik. Jugoslavija. II. del, 1. snopič. Brol Din 21-, po pošti Din 15U več. Hobhouse. Liberalizem. Broš. Din 25 - po pošti Din 125 več. Knjige se naročajo pri Tisfeonni zadrugi u Ljubljani, Prešerna ulica št. 51