go
Izhajajo vsako sredo po celi pöli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane
po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.

Ljubljani v torek 19. novembra 1878

Obseg: Vodila, kako sadje dolgo ohraniti dobro
Ali golobje res kvarijo strehe?
kuri, da se drv prihrani
Gospodarske novice.
Prikazen na Golem
Hohenwarta. (Konec.)
Obravnave
deželnih zborov
Štajarska kokoš. Književne novosti.
Kako naj se Govor grofa
dati
Dopisi
Novičar
Kako se imate Bosna in Hercegovina vprihodnje vla-
Gospodarske stvari.
Vodila, kako sadje dolgo ohraniti dobro,
V	časniku Tirolske družbe kmetijske in vrtnarske v Bolcani nahajamo poduk pod gori navedenim naslovom, ki se nam vreden zdi, da ga tudi slovenskim gospodarjem priobčimo v posnemanje. Glasi se tako-le:
Vsa priporočila, kako hraniti sadje čez zimo in še dalje, merijo na to, da ga obvarujemo gnjilobe.
Glavna vodila, kako to doseči, so sledeča:
1.	Mrzle naj so shrambe sadja zato, da se prehitro sadje ne medi in zadržuje razvitek tistih glivic, ki so glavni vzrok gnjilobe.
2.	Primerno zračevanje sadoega hrama, da je mogoče nečisti zrak iz njega izpustiti, in zrak, kolikor mogoče, suh ohraniti.
3.	Popolna tema v hramu.	;
4.	Sadje popolnem zdravo, celo in čedno
a ne prezrelo.
5.	Sadje naj je prav malo zvenjeno, predno se pred zimo v hram položi.
Ce se hoče sadje v velikih kupih in za prodaj hraniti, je neobhodno potrebno, da se z ledom prava stopinja mrzlote v hramu vravnä. V sadnem hramu naj ne bo nikoli več kot 1 stopinja ali k večemu malo več gorkote po R. gorkomeru. Ker pod 1 stopinjo gorkote se začne že led delati, je iz tega razvidno, kako malo gorkote je v takem hramu, kjer je le 1 stopinja. Skušnje novejših časov so potrdile, kako dobro se v tako mrzlem hramu dd sadje ohraniti; po tej poti ostane grozdje in sadje notri do poletja dobro.
V	sadnih hramih se morajo napraviti duški, ki se odpirati in zapirati dad6; napravi naj se pa tacih duškov, kolikor mogoče veliko in različne visokosti, če mogoče, naj se nekateri napravijo skozi streho vun. Tako se da zrak v hramih dober ohraniti, da se odstrani vzlasti mokri in nečisti zrak.
Priporoča se tudi za vzdržanje suhega zraka to, da se na povežene deske raztrese klorovo apno, ki
iz zraka srka vlago; po vlagi napojeno in raztopljeno klorovo apno se vlovi v podstavljeno posodo; ko je klorovo apno potem zopet izhlapilo vodene dele, se iz-novajahko porabi v navedeni namen.
Ce pa ni takih posebnih hramov za shrambo sadja, naj se navadni hram, kolikor mogoče napravi takole: izbere naj se proti severu ali solnčnemu izhodu ležeči
prostor; napravijo naj se hramu dvojna vrata, do-
bra zapora oken; vse to zato, da se hram ohrani mrzel in temen; vsakako pa tudi tukaj ni pozabiti na zračne duške.
Da sadje toliko zvene, kolikor smo gori rekli, je treba, naj sadje leži nekoliko časa na prostem zraku, a ne na velicih kupih.
Prostori, v katere sadje denemo, ae morajo poprej dobro izzračiti, potem pa do dobrega zapreti; nikoli pa se ne sme v hramih, kjer imamo sadj e, hraniti repa, zelje in druga opresnina.
Treba je pa tudi v hramih sadje vrediti po njegovi različni občutljivosti tako, da manj žiahno in lahko veneče sadje pride bliže , ali pa cel6 na tla na slamo ; žiahno sadje z gladko lupino; posebno hruške se položijo na lese (police). Lese naj se potresejo z jelkovim žaganjem ali z gipsom ali pa pepelom, da ae sadje bolje ohrani, pa tudi z les ne pada.
Jabelka se lože dad6 dolgo ohraniti kakor hruške; pri hruškah je veliko na tem ležeče, da se o pravem času z dreves vzamejo.
Sicer pa je treba, in to posebno od konca, večkrat ogledati sadje, da se odbere tako, ki kaže, da bi utegnilo gnjiti.
Kdor le kaj malega sadja dalje časa ohraniti hoče, dobro stori, če vsako jabelko ali hruško zavije v fini (svilni) papir in jih položi v zabojih v gips, pepel ali ogljeni prah, da se obvarujejo dotike vnanjega zraka. Vsakako pa je treba, da se tako shranjeno sadje čez zimo 3 do 4 izloži in po zrelosti prebere.
V podzemeljskih jamah, v katerih se hranuje repa, krompir itd., se sadje ne dd dobro ohraniti.
Ali golobje res kvarijo strehe?
Na to vprašanje, o katerem so si misli gospodarjev, ki se pečajo s tako perutnino, sem ter tje zelo na-vskriž, odgovarja časnik ,,Oest. ung. BI. für Geflügelzucht" tako-le: Slamnatim streham škodujejo golobje gotovo ne le s tem, da bilke iz slame pukajo, in tako streho kvarijo, ampak da tudi na mestih, kjer golobjek obleži, začoe mah in drugo rastlinstvo hitro rasti, pod katerim pa potem slama rada gnjije. Tudi na strehah s skodljami kritih niso brez škode; če je taka streha
1	y •
še nova, ne morejo kaj škodovati; sčasoma pa po dežju in solncu začne les trohneti, ki bi še leta in leta trpel, če pa ga golobje večkrat klujejo na takih mestih, postanejo potem čedalje veče luknje in streha gre veliko
poprej pod zlo.
Stajarska kokoš.
Štajarska kokos slovi daleč po svetu že dolgo tako, da ni odveč, da tudi mi enkrat o njeni imenitnosti kaj več povemo po spisu gosp. Leopold Presoli-a v Gradcu , ki ga je priobčil časnik „Oest. ungar. Blätter
für Geflügelzucht".
Kaj pa dela Štajarsko kokos tako imenitno? Ona združuje vse lastnosti, katere so na hvalo tej vrsti domače perutnine. Te lastnosti so pa sledeče: Stajarska kokoš je trdne in čvrste nature, da strpi tudi ostro in mrzlo podnebje , ni zbirčna v hrani , je rodovitna , precej velika in se izvrstuo dobro izpitati (odebeliti) dd; pute nesč mnogo jajic, po 130 do 150 leto
in dan; mesö izpitanih kopunov in kapunii je tako okusno, da se meriti more s francoskimi. Nepitan petelin ^vaga Ž1/^ do 3 kile, pitan kapun pa 3 do 5 kil.
Stajarske kokoši prvotna domovina je dol j ni (slovenski) Štajer,vod koder se je zaplodila tudi na gorenje (nemško) Štajarsko tako, da so slovenske in nemške kokoši; une od Celja in Maribora, Radgone in Ljutomera gori do Gradca, te pa od Gradca naprej v gornje Štajarsko.
Da je Stajarska kokoš res imenitna, priča nam to, da se prodaja celo v Nemčijo, na Angleško, v Holandijo in Rusijo.
Ker so si Stajarci že nekdaj zaplodili tako dober rod, ga skrbijo pa tudi obraniti. Glavna hrana kokošim je turšica, proso, pšenica, ajda itd.; ž i v a 1 s k e hrane si pa iščejo same na gnojiščih in bližnjih travnikih. Mnogo kmetic krmi jih s samo turšičao moko z vodo ali mlekom podelano. Turšico zato v peči pražijo, da postane potem prav suha in krhka, potem jo z mlekom spod krave pomočijo ali pa tudi z maslom ali špehom zabelijo; s tako krmo pitajo kokoši. Ce se turšici dodä še prosd, postane potem meso pitancev še bolj okusno. Baron Waschingtou, kateremu je posebna skrb za izrejo žlahnib kokoši, je upeljal tuje pleme , namreč
Kohinjsko, Brahmaško, Hovdansko in Dorkinško in
daje taka plemena na kmete, toda pod tem pogojem, da gospodar ali gospodinja, ki sta dobila tujega petelina, ne smeta nobenega druzega domaČega petelina za pleme imeti, in to zato, da se tuji rod čist ohrani.
Naj dodamo tem vrsticam še to naznanilo, da gosp. Leopold Per soli v Gradcu je pripravljen, lepe plemenske peteline in kokoši po pošteni ceni oskrbeti vsa-cemu, kdor se do njega obrne.
Kako naj se kuri, da se drv prihrani. *)
Naj začnemo odgovor na to vprašanje s tem , da našim gospodarjem in gospodinjam povemo, iz česa i. b s toj i j o drva.
Les obstoji iz 51 odstotkov ogelca, 6 odstotkov vo-cienca, 41 do 44 odstotkov kiselca in !/2 do 3 odstotkov
rudninskih stvari.
Da drva gorijo in potem ogenj in toploto naprav-ljajo, se pa zgodi zato, ker se zgorijivi deli lesa (tedaj posebno ogelc s kiselcem) v zraku združijo kot plameči
ali sopuhni izvodi in kakor ogeijno-kislina in voda po-begnejo ali pa kot trdi deli v pepelu zaostanejo. Kedar
*) Od gospodarja M. v Z. smo dobili to le pismice: „Drage „Novice", ki nam za vsako reč veste dober svet, povejte nam, kako naj se kuri, da si prihranimo drv, ki so čedalje bolj draga. Jaz imam s svojo ženo večkrat prepir posebno zato, ker mislim, da se drv prihrani, če niso presuke, ker manj suha drva bolj počasi gorijo."
Vred.
drva gorijo, lahko vidimo tri dobe gorenja, namreč: 1} kedar se drva užgejo, 2) kedar plamtijo in 3) kedar potem žrjavijo.
Da bodo drva gorela, se jim mora s posojeno gor-koto podnetiti, da se do določne stopinje pogrejejo. To prvo pregrevanje lesa pa stori, da se izsopari mokrota (vlaga) , ki je še v njem. Sopub pa, ki pri tej priložnosti iz lesa beži, poteguje mnogo gorkote na-se, katero po tem takem ogenj brez vsega dobička izgubi. Toraj kolikor manj suh je les, ki se v ogenj dene, to.iko več gorkote sam potrebuje, da se posuši, in toliko več toplote gre pri prižiganji v z gubo. Zato se tisti gospodarji in gospodinje celö motijo, ki mislijo, da je bolje gospodarstvo, ako vlažna drva za kurjavo rabijo, češ, da bolj počasi gorijo.
če se pa popolnoma posušena drva podkurijo, je ta zguba na gorkoti le majhna in moč ognja toliko veča. Plamtenje sopuhov, ki se po vročini razvijejo, razdeli po gorečem lesu največ toplote in potrebuje prostega zraka. Ako se plamen po pomanjkanji sape ali zraka in po brezmernem dokladanji moči in pači, ali pa če se ogenj ne more po celem površji lesa razprostirati , tedaj drva le nepopolnoma gorijo, veliko zgorijive snovi pobegne kot sajevina, ki se ni bila vnela, ostane pa tudi več nepogorelih ostankov.
Največo moč ima plamen toraj ie tedaj, kedar dovolj vnanjega zraka (sape) na-nj vleče in se gorenje ne moti, in kedar je plamen primerno in enako razdeljen čez vsa drva. Toraj je veliko bolje, da se s podkladanjem novih drv čaka, dokler plamen popolnoma dogori in preneha, in se še le potlej ne predebelih pa kratkih drv podpali. To stori, da ima ogenj potlej večo moč. Pri tem pa pazi še na
to, da drv ne položiš s skorjasto straojo na žrjavico, ker bi blizo ognja ležeča skorja ali lub motila enakomerno vnemanje lesä.
Žrjavica, to je , živo oglje postane še le tedaj, kedar so se drva izplamenela, in napravlja ostalo gor-koto najbolj popolno in najdelj trpečo, ako se sapa Dolj pozapre. Bolj, ko se je poprej plamen zadušil, toliko več ostane živega oglja. Žrjavica drži vročino bolj skupaj , kakor plameneči ogenj, in je toraj priličnejst ondi, kjer se vročina na tesno zakupiti mora. Po tem takem dobimo največo gorkoto od drv, ako popolnoma gorijo s plamenom, od oglja pa, ako žrjavico prav porabimo, namreč takole: ako dobra, popolnoma suha drva v ne predebelih, čisto kratkih, od ognja popolnoma obdanih polenih ne prepočasno in tudi prenaglo ne gorijo, in Če se podlaga, naj se to zgodi tedaj, kedar plamen že vpada in nehuje, in posleanjič se mora žrjavica dobro zapreti.
Kdor umno kuri in ogenj hranjuje, si mnogo drv in marsikater kraicar prihrani!
Gospodarske novice.
* Angleška sleparija. V Londonu prodaja sedanji čas neka družba pod imenom „Thorleyeva krma za živino"' neko skrivnostno mešanico, o kateri trdi, da se živina po njej močno redi, da konji bistre oči in kot žamet svitlo dlako dobe, pa da je vrh tega še posebno zdravilo pri vseh boleznih.
Po priporočilih imenovane družbe ima ta „krma", katero v paketih po 100 gramov prodajajo, v teh 100 gramih 95 odstotkov redivne tvarine; meterski cent
velja 60 gold. — Po natančnih preiskavah te krme se je pa izvedelo, da obstaja večidel le iz turšične moke in zmletih roži če v, katere v Siciliji res zelo rabijo za krmo konjem in mulam. Cena te skrivnostne
krme po takem ne stoji ▼ nobeni primeri z njeno re- štirikrat. Zadnja 16. oktobra prekosila je vse, kolikor
<• •	«	•	a	1 #	1 • t	1 • 1	* V	• * I	1 1 1 1	1 •	TT	•	A	« a	•
listu povzdigoval t0 je; glorij e, v kateri je
ta „Tborleyeva krma" ni druzega kot anglešk švindel, opazovalčeva senca doli v megli obdana z dvema m&v-ki nam zopet kaže, kako varno je treba pri hvalisanih ricama in svitlim oklepom; ta dan pa me je podučil
divnostjo in prav to se dä veliko veliko cenejše sem jih videl do sedaj. V omenjenem
J/vmaA« Xa X i«« i	v\aU Ia/Ia mm	a4ma l\ itrt 1 a n nn a r\ via a A ti a A	a A TY% Lrro a A f A V\ A n A	rm I A v i i a t i/v ;« „
doseči, če živini pokladamo otrobe in lanene preše. Vsa sem krasoto polne
glorije
novih rečeh postopati, da se človek ne ogoljufa.
da
>>
glorija
ure
■	v».wj/wu# 5 »M	LU U J C UUUUUI,
taka še ni bila polna , kajti videl sem jo zjutraj s tremi mavricami in konečnem
Posknšnje na Slapenski deželni sadje- in vino
okoli
svitlim krogom; prva in druga bila je prav živa
rejski šoli.
Konecletne preskušnje so bile 30. dne u. m.
pa bolj bleda.
Še
ta
7
De-
polna
zares lepa, a redka prikazen!
* ^^^ j v j^i w f MJi * c* y tretja .glorija" toraj, si mislim, je
Toraj zamorem sedaj o vseh prikaznih v spregled želni odbor je poslal k preskušnjam goap. dr. Deu-a, navesti tole različnost: Prikazuje se o ugodnih časih:
deželnega poslanca v Postojni, kmetijsko družbo pa je
17
glorija
z eno mavrico
ricama in
7

,glorija" s tremi mavricami.
glorija" z dvema mav-
Vsak
a
teh
zastopal Vipavski dekan preČ. gosp. Jurij Grabrijan.
Šole vodja gosp. K. Dolenecje izpraševal iz vinoreje zamore imeti ali polni oklep ali pa le ob strančh zače-
in kletarstva, iz zeljenadoreje in iz sviloreje, adjunkt
tega

kakor megla na višavo daje prostora. Kolikor
gosp. Zepič pa iz računstva, iz zemljemerstva, iz spisja, megla za polni obris prenizko stoji, toliko pri vrhu tudi kemije in občnega kmetijstva. Izpraševanih učencev je zmanjka oklepa; ko ae vzdigne do višave oboka, sklene bilo šest; V8i 80 izvrstno odgovarjali. Dva učenca, eden v vrhu se tudi oklep.
j
drugoleten ,
eden enoleten
(ki
pa mora šolo popustiti
Te vrstice naj so določilno vodilo iznajdbam po
zarad domačih razmer), sta dobila spričalo zrelosti za druzih višavah naše gorate dežele , kedar bode še kdo kmetijstvo. Občinstva, kije prišlo poslušat, kako bodo drug o njih poročal, pa tudi v šolske knjige prirode
učenci odgovarjali, bilo je mnogo; vsi so enoglasno pri-
naj
bi se hotelo pomanjkljivo domestiti, in vvrstiti v
znavali, da sta oba učenika svoje naloge izvrstno dovr- optične prikazni meteorologije , na priliko v Matičini
šila.
Hvala jima
t
Schödlerjevi fiziki leta 1869.
v oddelku: „Svetlobne
Zdaj je oddati 5 štipendij, za katere pa, kolikor je prikazni v obsegu atmosfere" na str. 200. pred stransko
do zdaj znano
7
se je
se
iz Vipave. To je res neprijetna prikazen
en sam učenec oglasil in ta številko 235. H koncu sestavka o mavrici naj
^ A	am^m. cl <J	m/\	rv Ai n cm An n 1 a • v> a rv r»	rm I r% w% i i 0% i i «r\n	r\tirl i Ii am« k
86
i
7
ko so se pojasnovalo: na pr

na Golem itd.
glorija
na Kordiljerih, v Škociji,
izprva štipendije lahko oddale, se zdaj taka malomarnost kaže za to šolo, ki je vendar za poduk v umni sadje- in vinoreji mladini zel6 potrebna in se je poslednja leta celö razširila se na več druzih kmetijskih und Wetter", omenjeno v g. Schollmajerjevem dopisu predmetov. Moja naloga ne more biti preiskovati vzro- v „Novicah" na 18. listu 1877. leta, pa tacih reči hri-
81 e 1
Zdavno že sem želel dobiti v roke prof. dr. Pre-
Meteorologische Bilder" in knjigo: ,,Wind
o v e
kov te prikazni, zakaj Vipavci, katerih jo vendar pre- bovec ne dobi za vsakim leskovim grmom, toraj mi ni cejšnje število , ki največ kruha dobivajo iz sadje- in bilo mogoče primerjati Golske „glorije" z enacimi pri-
ce j a n j e število , ki največ kruha dobivajo iz sadje- in bilo mogoče primerjati Golske vinoreje in katere je slavni Matija Vrtovec še pred kazni po daljnem svetu.
z enacimi pn-
Iz lepe podobe 132. „das
far-
30 leti spodbujal n t uapi u j - i 11 uck rv oj uaoi jls vj
lenjci, katerim je tudi sadje in vino glavni pridelek
napredku
in
zakaj
naši
Do-
benrandige Nebelbild oder die Glorie" v „Landwirth.
Wochenblatt"-u štev. 12 leta
i
877.
pa posnamem to-ia
i
k C U J Vi 1 , tVaLCiiUi JU tuui OttUJC I LI V1UU glAVUI puuoicn^ M vvuvuumvv v» ukVT. -LU iviM	n . J/« (juouaujoiu IU'1'
tako malo marajo za šolo, ki ima lepih učnih pripomoč- gotovost: da je ta slika tudi za Golsko polno „glorijo' kov obilo, spretne učitelje, pa tudi deželo mnogo novcev prava, in da, kar ao Spanjoli opazovali pod vodstvom
Pizzarovem na Kordiljerih, kar je videl Bougner na Pambamarki, in Mak Fajt v Skociji, ravno to,
stane. Preiskavanja pa je stvar vredna.
m
Razpis štipendije na deželni vino- in sadjerejski
šoli na Slapu poleg Vipave.
Na tej šoli z dveletnim podukom je ena štipendija z 120 gold, oddati za prihodnje šolsko leto,
o
lem.
ravno tako vidi in opazuje sedaj Kranjec na
Kako sem tej reči prišel na sled, utegnem v zabavo o priliki kaj povedati.
ki
Lovro Mencinger Golski.
Je
meseca novembra t.
pričelo

za uboge sinove Kranj-
skih kmetovalcev, ki so vsaj 16 let stari in so šolo dovršili.
ljudsko
Politične stvari.
osebno
izroče
vodstvu deželne vino- in sadjerejske šole
Prošnje naj se do 25. novembra t. K, če mogoče, fafo Se jmate BOSIM \W HerCegOVfoa prihodnje
vladati.
Dokler se ne ve, čegava bo Bosna in Hercego
na Slapu poleg Vipave.
Od deželnega odbora Kranjskega
v Ljubljani dne 14. novembra 1878.
Naravoznanske stvari«
7)
Glorija na Golem.
Golo 12. novembra.
gloriji na Golem" naj mi dovolijo potrpežljivi
bralci, poročati še to-le
da
77
25
glorij
e
a
7
stu ki
77
Novic" t
na 193. strani potrjujem
prikazuje le en lučaj od duhovnij
7
ne
ravno na tem mestu stoji sedaj moja nova šola pustim nikdar pasirati brez opazovanja. Ako se prikaže med šolskim ukom , tudi otroke vzamem saboj na to
čarobno svetišče. To jesen „glorije" ni bilo več, kot
vina, so pač ne more noben gotov odgovor dati na to vprašanje. Zanimivo vendar pa je izvedeti, kakošna uprava se zdaj namerja tema deželama.
Na Dunaji je posebna komisija v ministerstvu vnanjstva, kateri predsednik je baron Zvegelj (naš rojak), duša tej komisiji pase ve da grof Andrassy, osnovala načrt prihodnje uprave v Bosni in Hercegovini. Tej komisiji nasproti stoji baron Filipovič, slavni vojskovodja v Bosni. Kar se dozdaj sliši, ne odo-bruje Filipovič osnove Dunajske komisije, in tako ste si birokracija in vojaščina popolnem navskriž.
Po poročilih časnika „Deutsche Zeit." zahteva baron Filipovič zd-se ali za svojega naslednika v vojaških in civilnih zadevah skoro polno moč, popolno rav-
*
Nam bo jako drago.
Vred.
*
nopravnost vseh stanov in ver, manj davkov za kristjane, vpeljavo hrvatske upravne sisteme in hrvatsko-srb-ski jezik kot edini uradni jezik, dalje pa tudi to zahteva, da nihče ne more v Bosni in Hercegovini uradne službe dobiti, kdor ni zmožen hrvatsko-srbskega ali vsaj češkega ali slovenskega jezika. Da bi dosedanji turški uradniki v službah ostali, o tem noče baron Filipovič ne besedice slišati zato, ker se na nje prav nič zanašati
ni mogoče.
Filipoviču nasproti pa grof Andrassy hoče, da ostanejo turške postave in turški uradniki, uradni jezik pa naj bode hrvatsko-srbski in pa turški jezik; vrh tega pa Andrasyeva upravna osnova tudi prednost daje mohamedancem, posebno v kmetijskih zadevah.
Kakor gori navedeni časnik poroča, noče baron Filipovič ne za las odstopiti od svojih predlogov; če bi se vendar to zgodilo, odstopi on in ž njim hočejo službe zapustiti vsi uradniki , katere je on v Bosno poklical. Neka posebna komisija pod vodstvom grofa Andras8ya bode tedaj zdaj v Budapešti pretresala Filipovičeve predloge. V ta svet je pozvan tudi hrvatski podžupan Vladimir Mazuranič kot poslanec barona Filipovič a. Vrh tega pa pride k temu posvetovanju še cesarjev generaladjutant baron Beck, ki je bil zadnji čas po naukazu Nj. veličanstva v Bosni m Hercegovini, da komisiji navaja svoje opazke. Potem se sme še le pričakovati, kaj da se bode sklenilo v tej
zadevi.
Da bodo Turkom prijazni Magjari in drugi poslanci v Budapešti vse žile napeli, podreti Filipovičeve pred-loge, je gotovo. Upajmo, da na merodajnem mestu se uničijo vse nasprotne zapletke.
v adresni debati 4. dne tega meseca.
(Konec.)
Vsaka druga nova stvaritev v južnih deželah bi nas biia morda za zmirom od orijenta odrezala in nas prav nevarno od jadranskega morja odstranila. Klic ,,Italia irredente" je jasen kazaj s prstom za to, kaj pomeni posest Bosne in Hercegovine za naše pomorske obale. Za8edenje teh dežel po Avstrijski armadi je torej politično popolnem opravičeno. Celö oni pasivitetni politikarji naj bi pač videli, da je naša dalmatinska in hrvatska meja že tačas, ko je Turška oblast lomila se, v nevarnosti bila. Staro pravilo taktike je, da je večidel najboljša defenzivata, če s-j prestopi k ofenzivi. Posedenje teh dežel je bila tika ofenziva, ki smo jo za svojo brambo morali narediti. Vsi dokazi, ki se iz male omike ljudstva onih de-zelä izvajajo, nimajo nikakoršnega pomena. Mi ne moremo izbirati, kaj bomo zasedli; mi ne moremo kake Belgije zasesti. Natura in geografična lega nam je ukazovala. Meni se zdi, da bi naši, še malo slabi in col-nega varstva potrebni obrtniji s pridobljeujem bogate dežele slabo ustregli — al da je v njenem interesu, če svoje delovanje raztegne na novo deželo, katera se more pod pametno upravo narediti za mnogo obrtnijskih izdelkov potrebna in konsuma zmožna.
Glavni ugovor, ki se od nasprotne strani zoper okupacijo izreka, izvaja se s stališča slabih financ. Politika grofa Andrassya nas financijalao uničuje. Vi veste, gospoda, da stranka, katere ud sem jaz, je vedno se za najostrejšo varčnost potegovala , in ko bi bila ta stranka zmagala, ne bi se bilo potrosilo mnogo milijonov. Al tukaj, kjer varčnost stavlja najvažnejše državne interese v nevarnost, bila bi na napačnem mestu.
Jaz mislim, da ravno ona stranka, ki je tako dolgo milijone dovoljevala, da je nekatera fali-rana železniška podvzetja, da, celö posamezne
fabriške in trgovske firme podpirala, je najmanj poklicana, tam pridigovati varčnost, kjer velja staro svetovno hišo Avstrijo kot Evropsko velevlast ohraniti. (Prav dobrol na desni.) Malo let še le je preteklo, da je večina te zbornice za take firme znamenit znesek 80 milijonov votirala. Io danes, ko se blizo enaka svota potrebuje za vzdržavanje moči monarhi je, danes hočete odgovarjati: ,,mi nimamo denarja !4<
Jaz občudujem pogum onih, kateri si upajo tirjati od vladarja, naj svoj podpis na kongresne akte opo-reče, — ki se drznejo naši armadi pri njeni vrnitvi, po tem, ko je hrabra najvekše ovire premogla, ko smo žrtvovali krv in blago domovine, reči: vi se niste borili za domovino, nego za Turškega gospodarja
(oporekanje na levi), kateri vas je v infamni okrožnici na velevlasti imenoval neusmiljeno divjo druhal! Občudujem pogum teh gospodov, kakor sem že dejal,
a ne zavidam jih za-nj. (Klici: prav dobro!)
Ako je naše finančno stanje res tako slabo, potem tega ni zakrivilo zasedenje Bosne, nego slabo gospodarstvo zadnjih let. (Odobravanje na desni.)
Kaj pa je doslej storil finančni odsek? Tam sedž isti gospodje na istih prostorih, kateri so že skoraj privatna lastnina postali ustavoverne stranke; se li oni gospodje nikdar niso domislili, da bode nastopil čas, ko bode Avstrija primorana razviti svojo moč, in da se mora skrbeti za ta čas? Jaz pozivljem ta odsek, naj odvrne od sebe hudo očitanje, katero zadeva ravno njega: da se namreč se sredstvi ni varno ravnalo. Naše finance so istinito v slabem stanji, a tako slabe vendar še niso, kakor se jih naslikati trudite.
Ne more se dvomiti, da bi se bii dal nas budget tako zmanjšati, da bi se dobile svote za okupacijo vsaj do malega. A naš položaj nas opominja, da se moramo zediniti. Podajmo si roke, zidajmo most onim, ki še niso v državnem zboru. Lahko ste potem preverjeni, da vas bode patrijotizem narodov krepko podpiral, ter bode radovoljno začasne težke žrtve prevzel, ki ne bodo za zmirom. Ako boste krenili na ta pot, koristili boste Avstriji več kakor na vsakem druzem potu.
Po vsem, kar sem povedal, moram zasedanje Bosne odobriti, a dostaviti moram, da ne morem odobriti načina, po katerem seje to uvedlo. Po mojem mnenji bila je to osodepolna napaka , da se ono ni že prej storilo, kar se je pozneje zgodilo. (Odobravanje na desni.) Bil je čas, ko bi bila naša beseda, podprta s par divizijami armade, naši politiki dala polno veljavo. Res , da se je pozneje to tudi doseglo , a zahvaliti se moramo za to armadi, a ne politiki. (Živahno odobravanje na desni.)
Se bolj pa, kakor to zamudo , obžalujem načelo, pod katerem smo zasedli turško deželo in katero no morem drugače imenovati kakor sekvestriranje tuje vlade, češ, da ona slabo gospodari. Kaj tacega bi se
po mojih mislih ne smelo nikdar zgoditi.
Že več desetletij je na Turškem tako stanje, ka-koršnega nobena država ob svojih mejah trpeti ne more in katero bi nam moralo dati že večkrat povoda za vmešavanje. Mi smo imeli pravico red narediti v onih deželah se silo svojega orožja ter zajamčiti, da se tako stanje več ne povrne , katero jamstvo bi pak našli le v stalni okupaciji. (Prav res!) Ako smo pa ta čas zamudili, potem bi pa bili našemu pravu morali dobiti veljavo na Berolinskem kongresu; posebnih nasprotovanj bi tam ne bili našli, ker se je naše pravo in naš interes strinjal z občno Evropskim interesom. Na mesto
tega prevzeli smo pa Evropski mandat, o kat
m
t
n e
m
se preneha, vili smo tako zmed
kdaj bode d tem, da smo prev
i n
kdaj
iz katere je razvila se orijentna debata v tej hiši
od
mandat, napra- baje opravičenja
«vucva t tuj U.Ol, Kf U.
govoril nam je minister, da današnja politika ne potre
v
enostransko narodnem smislu«
pravno vprašanje
kd
stanj
stvari
i
da je
koro To besedo je minister za vnanje stvari tudi izpolnil.
ali Njib veličanstvo naš cesar, ali pa sultan V
v zasedenih deželah vladar, Akcija ni niti nemška , niti slovanska, niti magiarska ;
Vprašam vas
)
k
ki
m
čakali?
Kaj
vlado napotilo, da je
rgia naše pravo in nared
ona je vendar enkrat Avstrijska. (Odobravanje na desni.) Minister je razvil črno-rumeno zastavo, in
to
to
nejasno s:tuacijo? Izvanjsko časopistvo
dgovorilo
J*
v
naših očeh velika zasluga ,
prav
dobro na to ja po iti ka
pras
>
ko
>
nasa
sledek naše
(Odobravanje na desni.) Me
tem
reklo
tranje politike
bolj ceniti , ker že
doiga
katero moramo tem leta nismo več videli te za-
stave. (Dobro! dobro! na desni.)
Gospoda moja
!
)
ko je vendar jasno, da vorom
tem sem pri kraji s svojim go-
malo besedi moram še izpregovoriti o predlo-
združoje manski narod klic ravno ta
skupno c
Avstrija nemški, slavjanski, magjarski in ro- ženem adresnem načrtu samem. Adresa ni nič dru-
cela rajda golih nikavnic. Zastonj iščem
da

d
je BJ
tud
Evrop
bla
bi
družila razne
gotvorni porode v eno
nego
loto
>
se
pa
v
dnjih letih
m
po
zega,
besede v njej , katera bi izražala mnenje , kako naj bi
skušalo politiko delat
se ravnala orientna politika. Adresa na Nj. veličanstvo
principih
tralo se
Ka
ni
bilo
ravno mško ali
za
k a drž
magjarsko
protnih katera v tem momentu nič druzega povedati
ne zna
t
>
sma
kakor da graja formalne pogreške v vladnem postopanji
iz tega sledilo
z e n j e
t
pra
v
pravil
to
(dobro! na desni); in konečno zaveka: „strah nas .je!"
r
da
?
se
pom
db
zato se
v
taka adresa
gospoda moja, nikakor ni vredna, da v imenu ljudskega
ze
smatralo zasedenje Bosn (nemško) stranko, zato se
kot
pad
na
d a i o č
prej zastopa gre pred cesarja
S trgaj t
e ta papir, gospoda
tudi trdilo, da svobodna
moja, in naredite adreso , v kateri Nj. veličanstvu izja-
vite, da je zbornica pripravljena ono obljubo izpol-ustavna Avstrija prav nič ne ve, kaj da bi pričela z niti, katera se je dala v imenu Avstrije, ako bi stalo
novo
dobljenima dežela
(Smeh.) Öd tod izvira to tudi velikih žrtev. Pristavite pa tudi
kar
UV » v	luuk/ijv-uiuj« ucuviuiuu«	^ «	*» '	iv	»	«iiv » . t iigvttdbu pw IU4I , aai 18 v C* O C»
ona politika, ki nam svetuje, križem roke držati in tako notranje prepričanje, da se ne morejo stvari na tak
vase
dolgo
to pa
da
čakati, dokle
)
kak sovražnik ne loti naših mej; način dalje se vršiti
recite, da le z a d o-
se ve d
A V 8 t
m š k
a n e h trank
ne pomeni nič druzega kakor to, voljni narodi radi žrtvujejo. (Dobro! dobro!)
Zato je prvi in najnujnejši nalog vlade, da naredi mir
ostane
ka d _
k a mogoč
zato
r ^ *	" > ~ ~ J	«« Ü^IWVA4 .U * i.
v notranjem. Vladi odkrito recite, da ste pripravljeni
Takega zabtevanja pa ni mogla odobriti še strankarska take predloge sprejeti ter iti za inicijativo vlade
danja vlada ne , da tudi svoje stranke
f
ni mog
pre
ki
bode pravična vsem narodom. Ako se hočete do tacega
govoriti, da bi za njo hodila. Saj je ona že davno vod- dejanja ohrabriti, potem vaaa ne bode nikdo zanikaval,
f
stvo izgubila
sredstva, namreč
takem slučaju p rave g
ustavnega
da
ne
rabiti iz
ko
državnega zbora, ni mog
?
zpuščenja katerih mi ni treba natanko poj
stojite
na vrhuncu situacije, potem boste tudi na
mora
novati. Vendar je
da bi jo kedaj dala zgodo f®
janje stopiti
zoper
P0*
konci svojega delovanja novo boljšo dobo vpeljali in si s tem v srcih hvaležnih narodov, pa tudi v listinah
zasedo pričeti, ako ni hotela, zgodovine postavili spominek, ki bode dalje trpel, kakor
na obtožno klop. Iskati spominek iz brona ali kamenja!
daj morala sredstev, katera bi jej dopuščala v de
P
ne tako , da bi
naravnost delala
voj
astno strank
Silit
se
moral
«v • visi
v a
zato
kcij
pustiti
S tem
pa
stalo ono osod
odlašanje , mesto naše p
topiti je moral Evropski mandat na
(Pr
dobro! na desni.)
Ce
pa
vprašam
kd
je v tem slučaj
j več
krivil?
Književne novosti.
* Hrvatski dom. Zabavnik Hrvatske omladine za godinu 1878. Izdalo ga djačko družtvo ,,Hrvatski Dom"
Zagrebu.
na
Hrvatskom sveučilištu. Godina III.
moram odgovoriti
tranja politik
Oaa
>
ka
tera bi se morala v prvi vrsti obtožiti, in minist
t
za vnanje
t vari moram
tati , da je tej
Tiskom dioničke tiskare. 1878. (V mali 8°. 251 strani.
sliko Dušan Kotura.)
Rodoljuba, ki ima srce za naše vrle brate na jugu,
njegovo delavnost toliko zmirom bilo pokorni s
Zd
in toži
joči polit
zmirom in
ga. (Odobravanje na desni.)
mora veseliti 3. zvezek, tega almanaha, kateri kaže lep napredek med Hrvatsko omladino.
se ve da stopa kviško
?
da
lada ni odkritosrč
d
delala
strank
Do
Ute
omenjenem almanahu se nahajajo poleg družbenih naznanil tudi spisi
v leni . dovršeni obliki.
podučne in zabavne vsebine
mi, gospoda, da postavim tej tožbi en dogodek nasproti
Morda se morejo še nekateri gospodje spominjati
)
da
m mora
ze
krat vladi očitati
sredstev. Odgo
pravilnost
ae m
tačas z ministerske kiopi,
zlasti posebne cene se nam vidijo pesmi Gj. Bujhera,
Kamenara in Milke Pogačičeve. Izvrstno pisana je dalje pove3t R. Jorgovaničeva: ,«Čovjek bez srdca", ia temeljito sta sestavljena spis D. Gru-
da
v
politiki odločuj
večine

vi nimate pravice
i
peh d a r
Vi
?
gospodje izmed
. kar
be rjä! jjuvavmvu guuiun uviuw ui t mim on x uiuk , tu
literarno-zgodovinska študija Iv. Miletica: „Hrvati od
Gaja do godiae 1850." Dobrodejno sklepa knjigo
li drugo v živoiopis Dušan Kotura.
a
koliko godina borbe Hrvata sa Turci'
i
m
to zametavati
ste mi takrat odobravali. (Dobro! na desni.) Ako vam
vlad
i
piraj
se na
60 m i l i j
kredit, danes na vase
a-
Vrli
)
pritožbe odgovarja: ,,v tem morate spokorj maxima
politiki odločuj
le
peh
a
)
na prsa trkati in priznati
culpa!" (Veselost.)
M
f
na
te
strani ostanemo dosled
j
m
gospoa ovega
moj

t
po-
mea
mi
bratje naši, živeli!
V •
juzm
Charpentier.
načela ni-
koli nismo odobravali in ga tudi danes ne odobrujemo,
klada z našimi željami. Dovolili smo mi
čei 60
se
mi
kredit p
za
ta cilj
i
za katereg
se je
bil porabil; zato danes tudi nimamo vzroka pritoževati
jih stvari nam je s to akcijo izpolnil
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor Kranjski.
(Debata o šolski postavi.)
Bistvo jedernatega govora poslanca Kluna bilo je
se.
Minister
to: „Dostikrat smo morali
Je
rekel
slišati na naši
še neko veliko važnejšo obljubo. Na ono interpelacij
i
(levi) strani očitanje, da smo šoli neprijazni ali celo
sovražni. To je gospodom nasprotne stranke tako
navadno, da se je enaka fraza vrinila celö v prvotni načrt te postave, in da se je ta beseda zbrisala še le vsled naših ugovorov. Pri vsaki priliki smo mi kazali, da nam je blagor, napredek in omika našega naroda resnično pri srci, in možje naše stranke so za šolo veliko storili, ko o tako zvani nemško-liberalni stranki
na Kranjskem še ni bilo duha ne sluha. Ce smo se
oglasili tako odločno zoper predloženo postavo, zgodilo se je zarad tega, ker se mora vsakemu poštenemu človeku gnjusiti „humbug", ki se s šolo dela; (dobro! na levi) in nič druzega ni ta predlog, kakor humbug; pri tem načrtu vam je, gospoda moja, šola le deveta briga. To smo razvideli iz vse obravnave, to se razvidi iz postave same. Hitro se je izdala, tako brez pomislika, da se mora vsak začuditi, ker čez noč in dan skovalo se je 45 paragrafov. Kako je bilo toraj mogoče, tako hitro postavo na vse strani pretresati? Ni res, da bi bil odsek postavo delal; njemu se je sestavljen načrt izročil, in reklo se mu je, naj svoje mnenje izreče, naj ga konečno stilizira. Opozorili smo gospode nasprotne stranke, da se tako ne mudi, stavili smo nasvet, ki je bil danes stavljen od g. poslanca Svetca, že v odseku, naj se izroči načrt deželnemu odboru, da ga v soglasji z deželnim šolskim svetom , vlado in drugimi faktorji pretresava in v prihodnji sesiji zboru poroča o njem. Al vsi pomisliki, vsi nasveti so bili bob ob steno; gospodom se je s tem načrtom tako mudilo, kakor da bi se imela zemlja udreti pod nami, če se predlog poročevalčev ne sprejme še v tej sesiji.
Gotovo je, da ima sedaj veljavna postava pomanjk ljivosti, ker ni človeške stvari, da bi bila popolnoma. Pa jaz mislim, da veliko več napak, kakor te, ki jih hočemo popraviti, imajo šolske postave v drugem pomenu. Ce hj)čete napake odpravljati, odpravljajte prej une reči. Ce je bila dosedanja postava pomanjkljiva, moram glede te postave reči, da je pogubna. Ona uničuje pravice naših občin, po sedanjih postavah jim zagotovljene, in uničuje koristi učiteljev samih. Deželi in občinam, kakor sta gg. predgo-vornika razkladala, ta postava naklada veliko bremen, veliko skrbi in stroškov, pravice pa jim popolnoma jemlje. To hočem dokazati.
1. Postava ni na korist občinam. Ko so se nove šolske postave delale in občinam začela nakladati taka bremena, da so ljudje kar strmeli, so jih tolažili: „bodite mirni, zdaj bote imeli veliko pravic; bote učitelje sami imenovali, jih bote nadzorovali4' itd. Takrat se nobenemu ni dozdevalo, da bodo po petib letih te postave odpravljene, da se bodo občinam pustila bremena, ki so se jim naložila, vzele pa vse pravice. (Dobro! na levi.) In to namerava nova postava. Občine naj, kakor §. 3. razklada, skrbe za šolske palače , naj skrbč sploh za denar, pravic pa nimajo čisto nobenih. Dosedaj so bile zavarovane proti vsaki krivičnosti gledč ravnanja z njihovim denarjem. Kedar je bilo treba šolo zidati, stroške za šolo določevati, učitelje nastavljati ali potrditi, takrat so imele občine govoriti v tako imenovanem pomnoženem krajnem šolskem svetu. V tem
svetu so se zavarovale občine proti temu, da niso prišle v manjšino, če so se na drugi strani zedinili duhovnik, učitelj in šolski nadzornik, ker imele so v krajnem šolskem svetu dva, v pomnoženem krajnem šolskem svetu pa štiri zastopnike, toraj zmirom večino. Sedaj pa je mogoče, da pridejo v manjšino; zakaj po novi postavi imajo občine po tri zastopnike, na nasprotni strani pa je duhovnik, če bode zoper občino, učitelj in nadzornik, ker se po tem načrtu ne vzame iz krajnega šolskega sveta, ampak katerega okrajni šolski svet imenuje. Ce ima občina tri zastopnike, potem pride ob-
čina ne le v enak primerljej z drugimi udi, ampak pride v manjšino, če ne bode okrajni šolski svetnik vzet iz krajnega šolskega sveta. Občine se dosedaj tudi imele pravico, kakor je bilo že poprej omenjeno, izbirati in imenovati učitelje. Ravno glede tega občine niso tako nemarno delale, kakor nekateri trdijo. Občine
imajo veliko več pojma za dobrega učitelja, kakor se sploh tukaj sodi. One so gledale sicer na to, da dobč z učiteljem vred tudi orgljavca, ali kdo je temu kriv, da so se morale na to ozirati? Tega niso občine zadolžile, ampak to je zadolžila vlada s tistim ukazom, da se učiteljem ni treba učiti orgljanja, samo da se precej odpravi vsa zveza med učitelji in cerkvijo.
Zakaj se je imenovanje učiteljev vzelo občinam, slišali smo iz ust enega govornika nasprotne stranke, namreč zaradi tega, ker so občine prej imele vzdrža-
vati šole, pozneje pa je prišlo to na d e ž e 1 n i zaklad, da toraj občine nimajo skrbeti za učitelje, ampak da gre to iz normalno šolskega zaklada. (Dobro !) Ali če hočete dosledni biti, morate tako sklepati: Ce normalno-šolski zaklad učitelje vzdržuje, naj tisti, ki ima za ta zaklad skrbeti, uč telje tudi imenuje, ter naj se to imenovanje deželnemu odboru, ne pa deželnemu šolskemu svetu ižroči. Pravijo sicer, da deželni odbor ima tudi govoriti pri imenovanji učiteljev, ker ima dva zastopnika v deželnem šolskem svetu. Gospod baron Ap-
faltrern nam je še rekel, da bomo enkrat, če zopet v večino pridemo, veseli, ker smo dosegli, da bodo pravice deželnega odbora v deželnem šolskem svetu zavarovane. Iz teh besedi barona Apfaltrerna bi zamogel sodili, da se Vam dozdeva, da ne bote dolgo Časa imeli večine, da pa hočete zapraviti vse pravice, katere je
dežela imela. (Pohvala na levi in med polsušalci.)
Rekel sem, da se občinam nakladajo silno velika bremena, da se jim pa ni pustila nobena pravica. Kdo bo hotel tedaj še zastopnik občin v krajnem šolskem svetu biti? Kdo bo hotel postati načelnik krajnega šolskega sveta? To je gotovo, in zato ni treba imeti pro-roškega duha, da se bodo ljudje temu poslu odtegovali f za to je pa že prvotni načrt poskrbel, da se občinski možje ne bodo mogli več upirati tej volitvi s tem, da se jim bodo naložile strašanske globe, ki zaroorejo uničiti vsacega še tako premožnega kmeta.
Se ostreje, kakor z denarnimi globami, kaznujejo se tisti, ki nočejo v kraj ni šolski svet, stem, da se zamore ta v slučaju, ko bi ne hotel ali ne mogel po mnenji okrajnega šolskega sveta izvrševati svojega posla, razpustiti enkrat, dvakrat, trikrat ali kolikorkrat drago» Potem se nastavi šolski administrator, ki ima vse tiste pravice, kakor načeinik krajoega šolskega sveta in občine bodo imele novo stroške, ker ni določeno, da se mora ta administrator vzeti iz domačih ljudi, ampak zamore se poslati od drugod in dana mu je pravica, da si sme zaračunati stroške. Seglo se je tako daleč, da se mu je hotela priznati celö remuneracija, in to se je le vsled našega ugovarjanja opustilo. Ko smo nad vsemi temi določbami izrazili svoje začudenje in smo vprašali, od kod da so vzeh te paragrafe, odgovorilo se je, da nekatere določbe imajo veljavo v Istri, nekatere na Koroškem, da taka postava velja že sploh v sosednjih deželah. Ali, gospoda moja, če gre tako naprej, pridemo še tako daleč, da bomo rekli za opravičenje kacega paragrafa: tako je na Turškem, toraj mora biti tudi pri
nas. (Dobro na levi.)
Mislim, da sem glede prve točke dokazal, da načrt, katerega imamo pred seboj, ni na korist občinam., ampak njih pravice uničuje. Jaz pa nadalje trdim, da ta načrt nasprotuje tudi koristi cerkve. Meni nič, tebi nič, ne da bi bi)i potično mesto vprašali, spremenila se je točka, katera govori o deželnem šolskem svetu,
cerkvi na kvar. Nova postavava je to prenaredila po-	skrbite še za postavo, katera jim odvzame prejšnjo postavo tako, da namesto „Vorschlag des Or-	tudi stroške, in po kateri se namesto n Ordinariates" pravi: „der minis er für kultus und unter-	malno-šolskega zaklada in občinskih done-
seines Vortrages bezüglich der	skov izroči vse vladi, da bo ona za šolske
rieht
t vor
>>
erstattung
beiden katholischen geistlichen das fürstbischöfl. ordina- potrebščine skrbela. (Živa pohvala na levi.) riat anzuhören." Vlada se bode obrnila na škofa, in

>>
vprašala
a.
povej
j
katerega misliš ti?
Ce
bo do
tični ljub, ga bo imenovala, če ne, ga bo zavrgla, in na pritožbo se bo odgovorilo: „wir haben dich ja angehört
smo te vprašali; to pa ne stoji v postavi, da bi
Naši dopisi.
saj
Gorice 17. nov.
se morali tvojega predluga držati." To, gospoda moja, novic; njegov duh je te dni v Ljublj
Dopisnik Goriški nima danes
Prosim
BV UiUl C* 11 L v UJV,^« jsi^VJ^/^t«	* v,	--. - ~ ,	J Ö ~ ~ "" J« »V.	T UJUUIJOUI, X. L U O k LU , Ol
bo toliko časa dobro, dokler med cerkvijo in vlado ni uredništvo, prepustite navadni prostor naslednjemu nje
nasprotja. Vzemite pa primerljej, da nastane nasprotje : govemu voščilu
škof škof
o
)
dva nasvetoval, vl*da bo imenovala dva druga,
t)
Preblagorodni Gospod! Velečastiti Prijatel
DIVUi Jima UU	UUVIVliV T t* V* OKJ VIVOUM ÜVIWUV^W	J w v« övpvillülci	j Ü
sveta; prišlo bo do take razprtge, kakoršua je bila na letnem pismenem občevanji z Vami (po „Novicah") Tirolskem, kjer je moral tudi neki zoper voljo škofa od pred slavno cerkvijo v Logu — v krasni Ipavski
bo prepovedal, udeleževati se dežel, šolskega
Bilo
septembra 1862
ko
sem
osem
vi
a
.w«.^^., «.j-* j- ——----------1— - J -----
e imenovani dekan izstopiti iz dežel, šolskega sveta.
Se hujše pa,
postava pravice in koristi učiteljev samih. Se ve da se
kakor koristi cerkvene, uničila bi ta
Po
ljubili ste me in kot „Oče domovine" narodno posinili
lini
čast in
selje imel, videti Vas v p
Bil
to trenutek
>
ki
se mi je globoko vtisnil v srce
pravi: učitelji so sami prosili za to postavo, al če so in spomin. Pomenljiv je bil shod na Zem
to storili, moramo
del
a
li.
moramo pač reči, da niso vedeli, Kaj so uasuujiva pououa in
Na misel mi prihaja basen, basen od Jupitra mojih misli in Čutov
kaj
so
unu. Vaša
titljiva podoba in beseda je bila tisti dan jedro vseh
in na
in žab, ki so prosile, naj jirn kralja dä. Videle so drugod da je vse vredjeno, da si drugi samostalno opravljajo prej je šlo od tistega dne v Gorici: Vaš duh, Vaših
Slišal sem na Zemunu prvikrat „Nap
SVOje Stvari, IUI «j o u luiouiu,	UU^ ^ »uiviwi	v .. ^ uuu , ju Vil	nauwo pi cul i. xyuc
Jupiter jim je dal kralja in sicer prav dobrega, neob- tistega leta je bila Goriška čitalnica že dovolj
toraj
so mislile
naj
bi še one to smele.
„Novic" duh ,
bil
že Nanos predrl. Dne 26. sept
na
Čutljivega, ter jim je poleno tje zagnal. Pa kmalo so se sprijaznile žabe s svojim kraljem tako zelo, da so začele
8lednj
slavnost in se
J	vi viioatt viiuiu jua v» UKvuijcuo . ua
poletje smo obhajali velikansko Ciril-Mohorjevo
rodil
prvi
na
skakati in niso imele pred njim nobenega rešpekta. 1868. smo imeli prvi tabor na Lijaku
slovenski list v Gorici; leta
Tako
Nekterim žabam to ni bilo prav,
rekle
J*
delal
so
ne velja, daj nam boljšega, ki bo kaj odločnosti imel
tak kralj nič Vaš duh! Prepeljali ste nas naravnost ali po ovinkih
do
9
da se Vam dan
in ne bode dovolil, da se mu po hrbtu hodi. Jupiter društva ter da Vas 15. novembi
poklanj
1878
naše občine in veselo in sve-
Ko
so pa
je Uolišai prošnjo in jim je poslal štorkljo, začele žabe iz vode lesti, segla je štorklja zdaj po eni, zdaj po drugi, tako da je nazadnje vse pohrustala.
čano slavi rudeČe tiskana ..Soča
)9
Tam v Ljublja
Matični" in poiitič
9
so bili prišli med tem na vrsto
shodi
Oni
so
bili
poprej
zlati dan
>
prišel
zlatih „N
u
čast sem si štel v letih 1866. in 1869. ob
Tako se bo godilo našim učiteljem, popolnoma varni, in dasiravno bi se bilo dalo kaj po- čevati z Valili in z možaki našimi razpravljajočimi naj
so bili vendar mirni
in
praviti od strani konsistorija
mnogi so zadovoljno živeli. Ali hoteli so imeti tudi zbolj-
vaznise
dno-polit'cue zad
in
sanje svojega stanu in poprejšnja večina zbora našega je govoril
kdar vprte v Vas
9
Kar
;
bilo
lepo
je
oci sem kdo drugi
mel povsod v teh zborih
dobro, bistroumno
prav mo dro ravnala ter dala jim tako upravo, po kateri modro ste govorili Vi. so bili popolnoma varni. Pa tudi te določbe niso učiteljev	Prišla sta huda dne
)
zanimivo
j
15
zadovoljile, in prosili so premembe. In sedaj se jim nuarij
1875
gusta 1870. in 28
ponuja postavni načrt, kateri bo uničil njih svobodo, pasti steber na levi
Videli ste podreti se steber
na
j
rednj
steber je ostal
Se
kakor je štorklja pohrustala žabe. Sedaj bode imel učite- sikaj je prišlo in — prešlo: steber Bleiwcis stoj
desni
mar ; i
i
lje nastavljati deželni šolski svet. Ta ne bo nobene občine
26
1874
se m
Vas
v
dnj
videl in
vprašal ali ga sprejmete, ampak kar dekretiral ga bo. slišal v deželnem zboru Kraujskem. Spoštljiva tibota
* posebnem paragrafu je doiočeno, ^ prestaviti, ne samo, ako sam prosi, ampak sme se pre- prvak slovensk
da
se sme
učitelj
po zbornici mi
bila
pnea
9
da govori hišni oče
j
staviti tudi ,,aus dienstesrucksichten''
iz službenih
ozirov.
oziri",
In
kaj
da so te ,,dienstesrücksichten
Tudi v domače svetišče ste me ljubeznjivo sp
službeni jeli ta čas in s tem
gospoda moja, kažejo nam mnoge skušnje. Tako
me
do
bila slika Vašega značaj
v
se bo godilo učiteljem. „Aus dienstesriicksichten" bo učitelj prestavljen, ako se zameri okrajnemu glavarju,
Da
z n a c aj a
1
O delovanji Vašem — malo, da ne 501etnem
kakemu briču ali žandarju, ker pri nas tudi to zadostuje, vonti
9
lz tega se razvidi
da
JL& iv^a o^ i cišU v lv-iij ua Vesteneckov predlog ni . V.-.v.^v. v». «VJMUJVUU V C* O 1 UJ J W.WVJWVJ f/UU
ozira jemal na korist šole, ampak je le tako sestavljen, to je zmernost Vaša in skalovita stanovitnost,
zasluge razlagati. Kar
Vaše naštevati
>
bilo
go-
učenjaku Črke
dejanjem Vašim pravo svetlobo podaja
9
da se politični namen lajše doseže, izšel je pravzaprav to je solnce čistega, neomahljivega Vašega značaja.
iz političnega vrelca, pa s koočniin namenom, da se skrije
zajec, ki za grmom leži.
e pojde tako naprej, ne vem; kaj bo post
a
iz
Prečastitljivi Oče slovenski, visokočastiti Prijatel!
Četrt stoletja občujeva pismeno in osebno: poznate me. Dovolite mi tedaj, da Vam za 70ietni rojstni god s
Kranjske dežele. Gospodje nasprotne stranke so to po- kratkimi pa priprostimi besedami voščim, kar danes postavo pozdravili z veliko radostjo, jaz pa rečem, če pojde sebno živo čutim: Bog Vas milost ljivo ohrani
tako
okrajni glavar ne bo samo paša, ampak tudi
naprej, bode postala dežela kakor turški pašalik in še mnogo let
narodu
>
„N o v i c a m", rodbini,
v
eliki
mufti in ulema (veselost), vsim drugim pa se bo
reklo: molči in plačaj!
Konečno nimam druzega dostaviti kakor to, da, ^ sprejmete to postavo, ki jemlje vse pravice občinam
prijatlom in meni.
Gorici, 17. novembba 1878.
Vaš
v
ce
vdani zvesti spoštovavec
in prijatel A. M.
Maribora. (Narodna naša Čitalnica) ima 24. dne tem živina.
t. m. popoldne ob 3. uri izredni občni zbor. Na dnev-
tak
Tudi Sava je zei6 naraatla, na Hrvaškem
povodenj, kak
že od leta 1851
pom
nem redu je: 1) posvetovanje o prenaredbi društvenih Okoli Zagreba je več milj zemlje pod vodo, iz katere pravil in predlaganje novih pravil c. kr. namestništvu mole sela in hiše kakor otoki; prav do Zagreba sega
v Gradcu v potrjenje in odobrenje;
'	WWM.V V f v«	«M VIV ^ VAM M U	** H 4J V/ 4	J	J/*-	f	Vk V/	V UM	O
razni predlogi, povodenj. To bo pa zopet veliko škode, ker so vod6
Častiti udje se vljudno vabijo, obilo se udeležiti tega skoro povsod iz breg
zbora.
dr.
poprej
Ljubljane.
n. B1 eiwe na svitlo. kakor
)
Novice
pri dej
imele
Predsednik.
361etno glasilo gosp.
že danes, tedaj en dan

Brencelj
u
št
topile
21) je prišel danes na čast dr
Bleiweisu v posebno praznični obleki na svitlo
mbra hočej
tud
priti
j
ker 19
one
oni presvitli dan, v katerem
m
njim praznovati
doide toliko dokazov
Novičar iz domačih
tujih
dežel.
prisrčne ljubez
m
skrenega spoštovanja prijatelj
Dunaja. Veliko senzacijo je naredil članek uradnega časnika ,,Bohemia", ki je priobčil nek memoran-
m
prijateljic ter Častilcev njegovih tukajšnjih osobno, dum znanega Dunajskega škofa, ranjcega kardinala Rau
iz bližnjih in daljnih k gramih in pismih odličnih Tako nepopisljivi slovesni dan
pa osobno ali po tele
scherja, do
y
topniko ki
ga
naša
maj k
Ljublj
vlade. Memorandum je od 1. 1854., toraj od
ni doživela nikoli, hočejo tedaj tudi njegove ,,No njim obhajati, ž njimi namreč in z rodovino
Slave, takrat, ko je bila Krimska vojska, in priporoča Avstriji zvezo z Rusijo, pa tudi trdno stalo na Bal
ž
njegovo pred
kanskem polotoku. V kratkih
j
pa
težkih stavkih doka
zuje
;
da nobena druga država Avstriji ne more tako
vsem v cerkev stopiti in milostljivega Boga zahvaliti, da nevarna biti kakor Rusija; vse druge jej zamorejo le
mu je dal doživeti toliko veseli dan, ostale ure 19. no-
vembra pa se udeležiti
svečanosti
škodovati, Rusija
?
pa uničiti. Ogrov se pri tem ni treba
meravajo napraviti prisrčno mu udani rodoljubi in
mu jo na- bati in pri unanji politiki tudi ne gre ravnati se po nji-
mi
ho vi volji.
Tako je mislil pred 24 leti
mož

ki je ve-
domorodkinje naše. To je vzrok , da častiti bralci že liko veljal pri Dunajskem dvoru, a nikakor ni bil pri-
danes dobijo s podobo in častitko založnikov okinčane jazen Slovanom; ta toraj gotovo ni hotel vlade zapeljati Novice" v roke.
9)
tako
a
Kaj tacega v Ljublj
se ni
bilo
ne
bo
u
do poguben politike.
je
kel
k
}
kd
.16
del
Bleiweisu na čast. Vde
oči bakljado
Galicija.
Lvovu so napravili študentje po
slancu Hausnerju, ki je zoper pridržanje Bosne govoril
j
eo se
društva Ljubljanska
>
tudi
vsa slovenska bakljado, pa je bil tak škandal, da so se po cestah tepli
deputacije iz z zastavo in
kraj
>
to lahko rečemo
požarna straža in veteran
med njimi čitalnica Bizovišk
>
vsa
bil
več ko 16.000
di
na
gab
Ljublj Ko
>
ker
ta mno
S policijo.
Iz BudapeŠta. Dne 14. t. m. je prišla k cesarju de-
putacija Hercegovincev vseh treh ver in najodličnejših stanov, zlasti duhovenskih. Cesar jo je prijazno sprejel
J v t »\ß » v^v; uu xv.vvu ljuui u C. ui'^au, U. VJ J ia UIUU" OtCULLUV, ZUdBLl UUUU V C11DIX lil. VJCDai JU j C JJ1 1J ChcJ LIKJ O L71 CI UI,
žica dospela pred hišo jubilantovo, bil je ves mestni ter zagotovil svoje milosti. Povejte svojim rojakom
trg natlačen, nad mestom pa taka svitloba, kakor da bi
Kako je gromelo
bil
gorelo
pri vsem tem pa
Je
rekel
f
o-klicev, se ne da popisati, jim boljših časov in drži svojo besedo." — Enaka epši red. Po bakljadi je deputacija se pripravlja iz Bosne, iz tega je videti, da
da Avstrijski cesar odkritosrčno želi
ostalo največ ljudi v čitalnici
se je do zgodnjega prebivalci zasedenih dežel žele ostati pod Avstrijo.
jutra govorilo in napivalo skoro v vseh slovanskih je- Velike važnosti je to, kar se iz Sarajeva poroča
zikih
To
tančnejega si pridržujemo
površen popis sinočne slavnosti
>
na-
še.
Tam
so namreč prebivalci generalu Filipoviču, ki ima
oditi
;
podali diplom častnega meščana in adreso, v kateri
(Iz seje deželnega odbora 15. novembra.)
De-
pn Avstriji, ter obetajo
da
jo soglasno sklenil
)
deželnega glavarja na-
želni odbor
mestniku g. dr. Janezu Bleiweisu k 70. rojstnemu
Sklenilo seje
izrekajo željo, da bi ostali
se bodo za-njo vojskovali zoper vsacega sovražnika, bodi si kateri koli. Menda po vsem tem Avstrija teh
dežel, ki jih
je s
dnevu 19. t. m. poslati vošilno pismo. - kjaivžuiiv c^ j j ------7 ---^ f---J '
da se ubogim družinam onih reservistov, kateri spustila iz rok!
toliko žrtvami pridobila, vendar ne bo
so se
od vojaških krdel iz Bosne in Hercegovine že na svoj dom vrnili, cela tretja podpora (za mesec no-
vember) izpis ča.
bil namesto
vitez Ga r i b ol di.
izstopivšega
gospodarski odbor za realko je
J. Murnika voljen
Ant.
Pritrdilo se je predlogu krajnega in okrajnega šolskega sveta, da se Anton Vertnikv
Rešilo
e tudi več občinskih zadev, in o izvršitvi raz-
učiteljski službi v Osilnici definitivno potrdi.
Te dni je bil v Pesti Ruski general Suva lov
v posebni misiji, katere namen je gotovo, pridobiti Avstrijo za to, da se združi z drugimi velikimi oblastmi Evropskimi proti Turčiji, če bi ta ne hotela izvršiti Be-rolinskih pogodeb. Ce se bo Turčija še dalje tako ustavljala, bo
treba sile.
Laško. Iz Na p olj a.
se
nih sklepov deželnega zbora seje potrebno ukrenilo.
liudih nevihtah) se poroča tudi v Trstu.
Na
Dne 17. t. m. je nek
človek streljal na kralja, a ranil ga le na levi roki»
General Cairoli ga hoče zgrabiti, pa dobi kroglo v levo nogo. Kralj potegne na to sabljo in vseka napadovaica
in zakaj je hotel kralja umoriti, se še dobro
morji so se razbile tri ladije in ker naši reservisti niso P° glavi; bil je potem prijet in sodniji izročen.
v saboto, kakor smo jih pričakovali iz Bosne, prišli v Ljubljano, je menda vremenska nevihta na morji tudi njih prihod zadržavala. Strašna nesreča pa se je zgodila na Brezini, kjer je ob ya2 uri dopoludne strela udarila v magazin s petrolejem napolnjen, da je zgorelo 4000 sodčkov petroleja.
(Grozna povodenj na Ljubljanskem mahu,) kakor-šne prebivalci 10 aii več let nieo doživeli, traja že več dni po neprenehanem deževanji. Na več krajih stoje hiše v vodi, ljudje se morajo v čolni voziti. Največ trpi pri
Kaj je
ne ve.
Žitna cena
v Ljabljani 13. novembra 1878. Hektoliter v tov. denarji: paenice domače 6 fl. 50
8 fl. 43
tursice 5
20
8oraice 6 fl. 80
rži 4
jemena 5 fl. 63.
prosa 7 fl. 5
ajde 4 fl. 50.
banaske
fl. 34. ovpa 3 fl
60 kr
Krompir 3 fl. 3 100 kilogramo
Odgovorni vrednik : Alojzi Maj er.
Tisk in založba: Jožef Blaznifcovih naslednikov T Ljubljani.