ELES Eles začenja gradnjo največje investicije v času svojega obstoja AKTUALNO POGOVOR DR. JANEZ HUMAR Z e-mobilnostjo se razumevanje mobilnosti v celoti spreminja E-mobilnost je že tu ŠTEVILKA 5/2020 naš Stik 3 UVODNIK Dosegljiva je tudi infrastruktura za polnjenje elek- tričnih vozil, ne nazadnje pa je na trgu iz leta v leto več novih in zmogljivejših modelov vozil. Ljudje so tudi vse bolj ozaveščeni, kar potrjujejo tudi trgovci, saj jih posamezniki, ki stopijo v prodajni salon, z zelo konkretnimi vprašanji velikokrat presenetijo ali celo spravijo v zadrego. Tudi v elektroenergetskih družbah se vse bolj zave- dajo, da bo e-mobilnost vedno bolj vstopala v naše življenje. Nekatere svojo pot začenjajo z elektrifika- cijo svojega voznega parka, druge so korak naprej in vzpostavljajo električne polnilnice, nekaj pa je že takih, ki so tudi močno vpete v mednarodne projek- te. Vse pa opozarjajo, da so za množičnejše uvajan- je e-mobilnosti pomembni usklajenost politik na več področjih ter dodatni ukrepi in ustrezni pogoji za po- spešen razvoj omrežja. Predvsem pa bi morala biti zagotovljena potrebna sredstva. Brez posodobitve omrežja popolne elektrifikacije prometa ne bo Polona Bahun novinarka revije Naš stik Električna vozila so na slovenskem trgu vedno bolj razširjena, saj se ljudje vse bolj zavedajo, da je promet eden največjih onesnaževalcev okolja. Če so bila še pred nekaj leti električna vozila draga, so danes cenovno povsem dostopna, sploh s pomočjo subvencij Eko sklada, predvsem pa pri njih pritegnejo nižji stroški vzdrževanja in prihranek pri nakupu goriva. Kaj pa država? V strateške dokumente je zapisala zelo ambiciozne cilje na področju e-mobilnosti, a za doseganje teh ciljev in pospešeno spodbujanje e-mobilnosti je treba povečevati zmogljivosti omrež- ja, saj obstoječe ni bilo grajeno za popolno elektrifika- cijo prometa. To najprej velja za distribucijsko omrežje, posledič- no pa tudi za prenosno. Na to, da bo breme elektri- fikacije predvsem na njih in da tega sama finančno ne bodo zmogla, distribucijska podjetja opozarjajo že dolgo. Ustrezne pogoje za pospešen prehod iz obstoječe v novo dobo prometa bo torej morala vzpostaviti drža- va, ki bo tudi za elektrogospodarstvo morala zagoto- viti bolj razvojno naravnano financiranje, saj samo evropska sredstva, predvsem nepovratna, na katere država največ stavi, preprosto ne bodo dovolj. 4 naš Stik 5 vsebina Dr. Janez Humar Z e-mobilnostjo se razumevanje mobilnosti v celoti spreminja Dr. Janez Humar mobilnost živi, zato ga že zjutraj vidite, kako v službo prihaja z električnim skirojem ali kolesom. E-mobilnost in obnovljivi viri energije so njegova strast. Elesu se je pridružil šele pred dobrim letom, a je dandanes vanj že krepko vpet. ELES Eles začenja gradnjo največje investicije v času svojega obstoja Izgradnja daljnovoda Cirkovce–Pince in posodobitev ter dograditev RTP Cirkovce sta že vrsto let na seznamu pomembnejših Elesovih projektov, saj je Madžarska edina sosednja država, s katero Slovenija še nima visokonapetostnih elektroenergetskih povezav. Pri tem bo en sistem daljnovoda električno povezan z RTP Heviz na Madžarskem, drugi pa v RTP Žerjavinec na Hrvaškem. SODO RTP Kobarid zgled dobrega sodelovanja T ermoelektrarna Brestanica Dela na sedmem bloku dobro napredujejo TE-TOL Epidemija nekoliko zamaknila začetek remontnih del EIMV EIMV nadgrajuje in razvija regulatorje napetosti in jalove moči elektrarn GEN-I GEN-I sonce je inovativni poslovni model Borzen Samooskrba in e-mobilnost recept za zeleni prehod Nuclear Energy for New Europe 2020 Povezava znanosti in industrije s fokusom na jedrskih novogradnjah Elektro Celje Elektro Celje vpeto v vrsto raziskovalnih projektov SODO Tipizacija distribucijskega elektroenergetskega omrežja Institut Jožef Stefan S sodelovanjem do odličnega izdelka ELES Uspešen zagon projekta INCIT-EV E-mobilnost je že tu Elektromobilnost ni več samo vizija posameznih navdušencev, ampak je že postala del naše vsakdanje stvarnosti. V zvezi z množičnejšo elektrifikacijo prometa, ki je eden ključnih pogojev na poti v nizkoogljično družbo, je sicer še veliko odprtih vprašanj, a nanje dobivamo tudi vse več odgovorov. Gradimo GEN-I V Svetu energije omogočen vpogled tudi v e-mobilnost Maša Švab Želeli smo omogočiti uporabniško izkušnjo Dušan Tomažič Čebelar in ustanovitelj godbe Dušan T omažič je vodja elektro-kovinske delavnice Elektra Primorska v Kromberku pri Novi Gorici, ko ni v službi, pa je mož, oče štirih otrok, dedek dveh vnukov in čebelar. Bil je celo ustanovitelj Pihalne godbe Vrhpolje, Vipava, čeprav trdi, da nima posluha. 80 let HE Plave I 16 48 20 72 IZ ENERGETSKIH OKOLIJ POGOVOR AKTUALNO V ŠTEVILKAH POD DROBNOGLEDOM TRENUTEK ZANIMIVOSTI IZ SVETA PRIMERI DOBRE PRAKSE PORTRET SPOMINI 6 16 20 22 24 26 28 30 34 36 38 40 42 44 46 48 62 64 68 70 72 74 Izdajatelj: ELES. d.o.o. Uredništvo: Naš stik, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjić Novinarji: Polona Bahun, Vladimir Habjan, Janja Ambrožič Lektorica: Simona Vidic Oblikovna zasnova in prelom: Meta Žebre Tisk: Schwarz Print, d.o.o. Fotografija na naslovnici: iStock Naklada: 2.682 izvodov e-pošta: uredništvo@nas-stik.si Oglasno trženje: Naš stik, telefon: 041 761 196 Naslednja številka izide 15. decembra 2020, prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 30. novembra 2020. ČASOPISNI SVET Predsednica: Eva Činkole Kristan (Borzen) Namestnica: Mag. Renata Križnar (Elektro Gorenjska) ČLANI SVETA Katja Fašink (ELES) Mag. Petja Rijavec (HSE) Tanja Jarkovič (GEN energija) Mag. Milena Delčnjak (SODO) Majna Šilih (DEM) Jana Babič (SEL) Martina Pavlin (SENG) Doris Kukovičič ( Energetika, TE-TOL) Ida Novak Jerele (NEK) Monika Oštir (TEŠ) Sonja Živič (HESS) Martina Merlin (TEB) Mag. Kristina Sever (Elektro Ljubljana) Karin Zagomilšek Cizelj (Elektro Maribor) Mag. Maja Ivančič (Elektro Celje) Tjaša Frelih (Elektro Primorska) Pija Hlede (EIMV) Tjana Kozlin (GEN-I) naš Stik 7 6 iz energetskih okolij Elektro Maribor je v začetku oktobra s priložnostno slovesnost- jo zaznamoval stoletnico začetka distribucije električne energi- je izmenične napetosti v Mariboru. Maribor sicer lahko štejemo za zibelko elektrifikacije na Slovenskem, saj se prva uporaba električne energije v tem delu države omenja že leta 1883, še posebno pa je bilo živahno dogajanje v začetku 20. stoletja, ko je leta 1914 mariborski mestni svet s Štajersko električno druž- bo v Gradcu podpisal pogodbo o dobavi električne energije. Ta je med drugim predvidevala, da bo mestna občina zgradila napeljavo in skrbela za prodajo elektrike, zato je mestna obči- na ustanovila Mestno elektriško podjetje za elektrifikacijo mes- ta in distribucijo električne energije izmenične napetosti, ki je predhodnik podjetja in skupine Elektro Maribor. 2. oktobra 1920 je bil daljnovod iz HE Fala, tedaj največje elektrarne v tem delu Evrope, prvič povezan s srednje in nizkonapetostnim omrež- jem, kar pomeni tudi začetek distribucije električne energije izmenične napetosti v Mariboru in pozneje tudi v širši regiji. Kot je na priložnostni slovesnosti ob tem pomembnem jubileju poudaril predsednik uprave Elektra Maribor mag. Boris Sovič, pomeni začetek distribucije izmenične napetosti pomemben tehnološki preboj in podlago za vzpon gospodarstva in blaginjo prebivalstva. Distribuirana električna energija izmenične nape- tosti je namreč takrat mestu in pokrajini omogočila razvoj javne razsvetljave, oskrbo stavb z električno energijo za vsakod- nevne namene, v delavnicah in obratih pa uporabo električne energije kot primarni proizvodni vir ter tako kot eden glavnih dejavnikov v 20. stoletju pomembno vplivala na razvoj gospo- darstva in dvig življenjske ravni prebivalstva. Podobno vlogo ima po njegovih besedah električna energija tudi danes, pri čemer električna energija, kot ena najžlahtnejših oblik energije, ostaja pomembno gibalo razvoja tudi v 21. stoletju, ko v ospred- je prihajajo prizadevanja za trajnostni razvoj in vzpostavitev niz- koogljične družbe. »Neprecenljivi sta strokovnost in odgovornost generacij sodelavk in sodelavcev družbe. Predanost zaposlenih izvajan- ju poslanstva družbe tudi v najtežjih terenskih, vremenskih in epidemioloških razmerah, v vojni in v miru, je zgled družbene odgovornosti, ki si zasluži pohvalo. Elektrifikacija je Mariboru in pokrajini omogočila dobre možnosti za razvoj in tako bo tudi v prihodnje. Zavedajoč se številnih izzivov, sprejemata družba in skupina Elektro Maribor svoj del odgovornosti za prihodnji raz- voj v razmerah prehoda v nizkoogljično družbo. Soustvarjamo obsežne tehnološke spremembe, ki prinašajo tudi veliko novih priložnosti, naš primarni cilj v prihodnje pa ostaja prebivalstvu in gospodarstvu zagotavljati visokokakovostno oskrbo z električ- no energijo,« je sklenil mag. Sovič. zaposlenih je v skupini Elektra Maribor transformatorskih postaj upravlja elektro Maribor tisoč odjemalcev je priključenih na omrežje Elektra Maribor vseh merilnih mest na oskrbnem območju Elektra Maribor je opremljeno z naprednimi merilnimi sistemi kilometrov znaša dolžina omrežja v lasti Elektra Maribor ELEKTRO MARIBOR BRANE JANJIĆ STOLETJE ELEKTRODISTRIBUCIJE V MARIBORU VLADA BRANE JANJIĆ Vlada je sprejela Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn Paški Kozjak, pri čemer se na območju Paškega Kozjaka načrtuje postavitev polja vetrnih elektrarn s štirimi vetrnimi agregati in spremljajoče ureditve na območju Paškega Kozjaka ter priključitev v omrežje z dvo- sistemskim 20 kV kablovodom v RTP Trnovlje. Čeprav gre šele za prvi korak in bo pot do začetka gradnje še dolga, je sklep o pripravi državnega prostorskega načrta izhodišče za izdelavo vseh potrebnih strokovnih podlag, pro- jektne dokumentacije in okoljskega poročila. Kot rečeno, naj bi na območju Paškega Kozjaka postavili štiri vetrnice s skupno močjo 14 MW, pri čemer na vladi poudar- jajo, da bo načrtovana izgradnja polja vetrnih elektrarn Paš- ki Kozjak pomembno prispevala k povečanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Strategija razvoja Slo- Zelena luč še za eno vetrno polje venije potrjuje kot ciljno vrednost do leta 2030 vsaj 27-od- stotni delež obnovljivih virov v končni rabi energije, od tega 43-odstotni delež v sektorju električna energija, kar sta glede na dosedanje izkušnje precej ambiciozna cilja in ju bo težko doseči brez izrabe vseh potencialnih virov obnovljive energi- je, tudi vetrne. Vlada je v začetku julija sprejela tudi sklep o izvedbi državne- ga prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn Rogatec. In- vestitor Dravske elektrarne Maribor je že pred časom izvedel obsežne meritve in študijo potencialnih lokacij za postavitev vetrnih elektrarn v severovzhodnem delu Slovenije, pri čemer je ocena pokazala, da bi lahko na območju Ojstrice, Paške- ga Kozjaka in Rogatca postavili 13 vetrnic s skupno močjo do 46 MW ter predvideno letno proizvodnjo 122 GWh, s čimer bi lah ko pokrili štiri odstotke potreb slovenskih gospodinjstev po električni energiji. ELES POLONA BAHUN Eles je objavil letno poročilo, iz katerega je razvidno, da je družba poslovno leto sklenila s čistim dobičkom v višini 17,3 milijona evrov in je ta v zgodovini družbe nominalno najviš- ji. Čisti dobiček za pet odstotkov presega tistega iz leta 2018 in je za 4,8 milijona nižji od planiranega. Razlogov je več: od neizplačila dividend/deležev iz dobička, nižjih aktiviranih in- vesticijskih vlaganj in posledično nižjega reguliranega donosa in preseganja stroškov zaposlenih kot posledica nerealiziranih upokojitev. Investicijska vlaganja so bila rekordna, in sicer so znašala 73 milijonov evrov, kar je za 60 odstotkov več kot v letu 2018. V primerjavi s planom so bila za 19 odstotkov nižja, glavna razlo- ga za to sta kasnitev upravnih oziroma gradbenih dovoljenj in dolgotrajni postopki javnih naročil. Družba Eles je za nove in- vesticije lani namenila 61,8 milijona evra, za obnove oziroma rekonstrukcije 7 milijonov evrov in za male investicije 4,1 mili- jona evrov. V letu 2019 je potekalo 56 projektov za izgradnjo novih in nad- gradnjo obstoječih prenosnih povezav ter razdelilnih transfor- ELES lani z najvišjim dobičkom do zdaj matorskih postaj. Tako kot v letu 2018 so bili tudi v letu 2019 v ospredju raziskovalni, razvojni in investicijski projekti na po- dročju pametnih omrežij ter investicija v projekt skupnega in- teresa, to je izgradnja daljnovodne povezave med Cirkovcami in Pincami z dogradnjo in rekonstrukcijo regulacijsko transfor- matorske postaje Cirkovce. V obdobju 2020–2022 družba načrtuje za približno 317 mili- jonov evrov investicij, za katere se bo morala delno zadolži- ti. Gre za projekte, kot so 2 x 400 kV Cirkovce–Pince in RTP Cirkovce, mednarodna projekta SINGRO.GRID in NEDO ter gradnja II. faze Tehnološkega središča Beričevo. Družba Eles je kljub razglašeni epidemiji koronavirusa delova- la skoraj nemoteno, se bodo pa negativni učinki poznali pri izpadu prilivov v višini približno 20 milijonov evrov in posle- dično 6 do 10 milijonov evrov slabšem poslovnem izidu. Kljub temu bo leto 2020 rekordno z vidika investicijskih vlaganj v višini prek 100 milijonov evrov, pri čemer naj bi izvedba vseh ključnih investicijskih projektov potekala v okviru terminskih planov, zanje pa imajo že zagotovljene tudi vire financiranja. 885 3.600 220 90 % 17.000 naš Stik 9 8 iz energetskih okolij GIZ DISTRIBUCIJE WEC POLONA BAHUN POLONA BAHUN Pet distribucijskih podjetij električne energije (Elektro Ljublja- na, Elektro Celje, Elektro Maribor, Elektro Gorenjska in Elek- tro Primorska) je vzpostavilo novo spletno aplikacijo (www. mojelektro.si) za pregled podatkov na prevzemno/predajnem merilnem mestu. V aplikaciji imajo uporabniki na voljo vpogled v splošne podat- ke merilnega mesta (naslov, pogodbeni podatki, obračunski podatki in drugo) ter tudi podrobnejši vpogled v podatke o po- rabi in proizvodnji električne energije (dnevna stanja, 15-minut- Svetovni energetski svet (WEC) je nedavno objavil novo lest- vico tako imenovane energetske trileme (Energy Trilemma Index 2020), na kateri se je Slovenija znova dobro odreza- la, saj se je med 128 državami uvrstila na 14. mesto. Doseg- la je 78,2 točke (ocena ABA), Švica na prvem mestu pa 84,3 točke (ocena AAA). Na prvih desetih mestih je po poročilu Ener gy Trilemma Index 2020 sicer dvanajsterica držav. Kot že omenjeno, prvo mesto zaseda Švica, drugo Švedska in tretje Danska. Četrto mesto delita Avstrija in Finska ter peto Franci- ja in Združeno kraljestvo. Na šesto mesto je uvrščena Kanada, na sedmo Nemčija, osmo Norveška, deveto ZDA in na deseto Nova Zelandija. Distribucijska podjetja vzpostavila nov spletni portal Slovenija se je tudi letos dobro odrezala BORZEN POLONA BAHUN Družba Borzen je objavila letno poročilo za poslovno leto 2019. Podatki kažejo, da je družba poslovno leto 2019 zaključila s čis- tim dobičkom v višini 1,33 milijona evrov. V tem obdobju so ust- varili za 4,53 milijona evrov prihodkov in za 2,9 milijona evrov odhodkov. Bilančna vsota družbe je 31. decembra 2019 znaša- la 227,72 milijona evrov in se je v primerjavi s predhodnim let- om povečala predvsem zaradi višjega presežka sredstev centra za podpore. Družba je tako 31. decembra 2019 izkazovala 5,82 milijona evrov kapitala. V podporni shemi je bilo ob koncu lanskega leta 3.858 elek- trarn s skupno nazivno močjo 417 MW, kar predstavlja približno 12 odstotkov instaliranih zmogljivosti v Republiki Sloveniji. Pro- izvodnja elektrike v letu 2019 je dosegala približno povprečno raven preteklih dveh let, medtem ko so izplačila nihala glede na zunanje vplive na posamezne proizvodne vire, predvsem vreme, in tudi spremembo referenčne tržne cene. Proizvod- nja enot v podporni shemi v preteklem letu je predstavljala 947,5 GWh, kar je slabih 7 odstotkov slovenske letne pora- be, ob tem pa je bilo izplačanih 123 milijonov evrov podpor, pri čemer je povprečna podpora znašala 129,83 evra/MWh. Sicer je trg z električno energijo zaznamovalo manjše povišanje vrednosti evidentiranih količin zaprtih pogodb, skupna količina je znašala 56.239 GWh, pri tem pa se je v primerjavi s pretek- lim letom zmanjšalo število evidentiranih zaprtih pogodb in je Družba leto 2019 zaključila z 1,33 milijona evrov dobička znašalo 62.781 pogodb. Kar se tiče gibanja koncentracije na veleprodajnem trgu, podatki iz leta v leto kažejo pove čano kon- centracijo, saj je deset največjih bilančnih sku pin v letu 2019 ev- identiralo nekaj manj kot 96 odstotkov vseh količin zaprtih po- godb. Konec leta je bilo na slovenskem trgu z elektriko prisotnih 52 bilančnih skupin in 18 bilančnih podsku pin, kar je primerljivo s preteklimi leti. Slovenija je bila v letu 2019 neto uvoznik elek- GEN-I VLADIMIR HABJAN Družba TEM Čatež se zaveda, da moramo vsi skupaj ukrepa- ti proti podnebnim spremembam, ki smo jim priča. Zato so se odločili za postavitev sončne elektrarne na svojem proizvod- nem obratu, s katero so uresničili enega svojih okoljskih cil- jev. Projekt, ki je vključeval postavitev več kot 1.000 fotona- petostnih modulov, so v celoti zaupali družbi GEN-I Sonce, ki je na strehi proizvodnega obrata s površino 3.000 m 2 postavi- la sončno elektrarno z nazivno močjo 285 kW. Elektrarna bo v enem letu proizvedla približno 285 MWh električne energi- je in tako pokrila petino potreb družbe TEM Čatež po elek- trični energiji. Hkrati se bodo družbi zmanjšali tudi stroški os- krbe z električno energijo, vsaj za del porabljene elektrike pa dolgoročno zmanjšala tudi tveganja sprememb cen elek- S sončno elektrarno občutno zmanjšali ogljični odtis trike. Podjetje bo tako lahko preusmerilo več sredstev v druge naložbe in si zagotovilo delež lastne brezplačne energije. Ocenjujejo, da bodo z lastno proizvedeno električno energijo iz obnovljivega vira zmanjšali ogljični odtis na letni ravni za kar 150.000 kg. Kot so ob še enem uspešnem poslu zapisali v GEN-I, ver- jamejo v trajnostni razvoj. Prizadevajo si pisati zgodbe, ki bodo prispevale h kakovostnejšem življenju bodočih generacij, ter skušajo z razvojem novih tehnologij in poslovnih rešitev premi- kati meje. Prihodnost je zelena, pravijo v GEN-I, kar dokazuje tudi nov uspešen projekt z družbo TEM Čatež. ni podatki). Ker je aplikacija skupni projekt vseh distribucijskih podjetij, omogoča spremljanje vseh merilnih mest v eni aplika- ciji, ne glede na lokacijo merilnega mesta v Sloveniji. Zaradi vzpostavitve navedene aplikacije, v kateri je omogočen vpogled tudi v podatke proizvodnih virov, bodo distribucij- ska podjetja sčasoma nehala obveščati oziroma posredova- ti podatke o proizvodnji po elektronski pošti. Zato uporabni- kom svetujejo, naj se prijavijo v aplikacijo ter si tako zagotovijo omenjene podatke in vse druge podatke, ki so na voljo. Slovenija je v primerjavi z letom 2019 na lestvici zdrsnila za dve mesti, pri čemer pa je WEC metodologijo ocenjevanja le- tos znova nekoliko spremenil, tako da neposredna primerjava z lansko uvrstitvijo na 12. mestu ni mogoča. V analizi WEC energetiko drugače ocenjuje po treh ključnih dimenzijah: energetski varnosti, energetski enakopravnosti in okoljski trajnosti. V dimenziji energetske varnosti je Slovenija dosegla 67,9 točke (na prvem mestu je Kanada s 77,1 točke), v dimenziji energetske enakopravnosti 93,4 točke (na prvem mestu je Luksemburg z 99,9 točke) in v dimenziji okoljske traj- nosti pa 77 točk (na prvem mestu je Švica z 90 točkami). trične energije. Neto uvoz je znašal 2.512,5 GWh, kar je nekaj več kot 17 odstotkov slovenske porabe elektrike. 10 naš Stik 11 iz energetskih okolij HSE VLADIMIR HABJAN V začetku oktobra sta minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak in generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Stojan Nikolić podpisala koncesijsko pogodbo za rabo vode pri proizvodnji elektrike na srednji Savi. Podpisana koncesijska pogodba za srednjo Savo za izgradnjo HE, bodo v HSE takoj začeli aktivnosti. »Najprej moramo izbrati izvajalca DPN in okoljskega poročila, temu primerna bo časovnica. Če bi projekt potekal optimalno, bi lah- ko v roku štirih let začeli graditi prvo hidroelektrarno.« HSE ob ELEKTRO LJUBLJANA POLONA BAHUN Nagrado za večletno uspešno vodenje podjetja je prejelo osem gospodarstvenikov iz petih slovenskih regij, med njimi tudi pred- sednik uprave Elektra Ljubljana mag. Andrej Ribič, ki je v letu 2019 prejel tudi nagrado Evropski najmanager Evropskega združenja managerjev in revije Euromanager. Mag. Andrej Ribič je vodenje družbe prevzel leta 2010. V tem času so se čisti dobiček, dobičkonosnost družbe, donosnost sredstev in donosnost kapitala povečali za več kot 300 odstotkov. Razvoj- no usmerjenost podjetja potrjuje sodelovanje z raziskovalnimi or- ganizacijami, strateškimi in drugimi partnerji pri projektih, ki uvaja- jo nove trende v razvoju pametnih omrežij in tehnologij. Elektro Ljubljana je vodilno podjetje na področju e-mobilnosti in upravlja največjo mrežo polnilnic. Strateškim načrtom družbe sledi strategija načrtovanja kadrov. Podrobno opredeljeni okoljski pro- grami so sestavni del poslovne politike. S podporo razvoja brezo- gljične družbe, projekti družbene odgovornosti ter obsežnimi sponzorskimi in donatorskimi sredstvi, namenjenimi športnim, kul- turnim, socialnim in okoljevarstvenim združenjem potrjujejo svojo izjemno družbeno odgovornost do širšega družbenega okolja. Mag. Andreju Ribiču nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke Andrej Ribič je o znanju in učenju povedal: »Živimo v prelom- nem času, v katerem so dobro izobraženi ljudje, nova znanja in razvojni oddelki ključni. Ni dovolj, da imaš znanje, bistveno je, da ga znaš uporabiti, zbrati ljudi z znanji in jih postaviti na mesta, kjer lahko ta znanja uporabljajo. Pomembno je, da vodja okrog sebe zbere ljudi, ki znajo več kot on. Uspeh vodje je odvisen od tima – boljši je tim, večji je uspeh. Tehnologije se spremin- jajo zelo hitro, zato je treba znanja stalno izpopolnjevati in do- polnjevati z znanji z različnih področij – danes so znanja mul- tidisciplinarna. V skladu s tem moramo spreminjati tudi profile zaposlenih. Med panogami in poklici so določene razlike, pov- sod, tudi v naši panogi, pa so pomembna informacijska znanja in tudi znanja managementa, vodenja ljudi. V Sloveniji je znanja dovolj, smo konkurenčni, se pa morda premalo povezujemo. Za napredek družbe je nujno, da je gospodarstvo tesno povezano z znanostjo, da dosežke znanosti, inovacij in raziskav čim prej iz- koristimo za gospodarski napredek. Le z roko v roki smo lahko resnično dobri in delujemo v dobrobit družbi. Sam bi si želel več takih povezav, sodelovanj. Če se ne bi zapirali v skupine in bi prerasli tekmovalnost v slabem pomenu besede, bi skupaj lah- ko dosegali boljše cilje.« Koncesijska pogodba velja na delih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola. HSE je koncesijo prejela decembra 2005, zaradi mnogih usk- lajevanj med državo in HSE, tudi zaradi političnih dogajanj, pogostih menjav vlad in posledično menjav delovnih skupin, pa žal v medresorskem usklajevanju nikoli ni prišlo do poe- notenega osnutka in s tem podpisa pogodbe. Podpis po- godbe pomeni, da se bodo po 15 letih dogovarjanja vendar- le lahko začeli strokovni postopki presoj vplivov na okolje in umeščanja možnih novih hidroelektrarn na srednji Savi v pros- tor. Kot je povedal mag. Jure Šimic, vodja projektne skupine tem zagotavlja, da bodo ob gradnji hidroelektrarn zagotovili še poplavno varnost na tem območju. Še pred podpisom pogodbe je Vlada RS sklenila koncesijsko pogodbo za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola s kon- cesionarjem družbo Holding slovenske elektrarne Ljubljana. Vlada je sklenila tudi sporazum o ureditvi načina izvajanja kon- cesije za rabo vode za proizvodnjo električne energije na de- lih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola z družbo HSE ter lokalnimi skupnostmi, občinami Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Laško. Letošnji nagrajenci GZS, mag. Andrej Ribič prvi z desne. 12 iz energetskih okolij naš Stik 13 NGEN IN MERKUR JANJA AMBROŽIČ Družbi Merkur in NGEN sta sklenili strateško partnerstvo na področju energetske transformacije ter se zavezali, da bosta sodelovali v prehodu v brezogljično družbo. V Merkurjevih tr- govskih centrih so tako že na voljo Teslini hranilniki električne energije, za katere so v NGEN razvili integracijsko platformo, s katero kupec lahko sodeluje na energetskem izravnalnem Teslini hranilniki Powerwall v Merkurjevih centrih trgu. Generalni direktor Merkur trgovine Blaž Pesjak je pove- dal, da je tudi Merkur stopil na pot optimizacije porabe elek- trične energije v svojih 23 trgovskih centrih, na katere name- ravajo namestiti sončne elektrarne (do zdaj so jih s sončnimi paneli prekrili pet), poleg tega bodo pri vsakem od njih vgradi- li še pet do deset hranilnikov Powerwall. Začeli bodo s trgov- skim centrom Primskovo. Direktor NGEN Roman Bernard je pojasnil, da ti hranilniki de- lujejo na temperaturnem območju od minus 20 do plus 50 stopinj Celzija, življenjska doba baterije je 30 let. Enota je v velikosti navadnega radiatorja, sistem omogoča nadgradnjo do 10 enot, inteligentna oprema pa nadzor celotnega objek- ta z mobilno aplikacijo. Cena posameznega hranilnika z mon- tažo stane od 9.000 do 9.500 evrov, je še povedal Bernard in dodal, da je ta hranilnik še zlasti primeren za tiste, ki na mesec porabijo za vsaj 80 evrov elektrike. Tako Pesjak kot Bernard sta poudarila, da bodo ti hranilniki odigrali zelo pomembno vlogo, ko se bo večalo število elek- tričnih avtomobilov, zelo dobra rešitev pa so tudi za vse tiste, ki že imajo sončne elektrarne. TERMOELEKTRARNA BRESTANICA BRANE JANJIĆ T ermoelektrarne Brestanica je v poletnih mesecih oziroma v času od julija do septembra proizvedla kar 40,4 GWh električne ener- gije, kar predstavlja tudi glavni delež od 44,5 GWh vse dose- danje letošnje proizvodnje. V prvih devetih letošnjih mesecih je tako elektrarna za potrebe ročne rezerve za povrni tev frekvence proizvedla »le« 2,1 GWh električne energije, preostanek oziroma natančneje 41,3 GWh pa se je nanašal na komercialno obratova- nje, saj so bile razmere na trgu električne energije in zemelj skega plina v poletnem času izjemno ugodne. Največ je obratoval plinski blok PB6, ki je proizvedel 40,3 GWh električne energije, kar znova potrjuje pravilnost odločitve glede gradnje nadomest- nih blokov PB6 in PB7, ki bosta zamenjala dotrajane bloke 1-3 iz leta 1974. Skupna proizvodnja električne energije plinskih turbin od začetka leta do konca septembra je sicer znašala 44,5 GWh in je bila v primerjavi s sprva načrtovano skoraj trikrat večja. V TEB ob tem poudarjajo, da je bilo obratovanje elektrarne ves čas zanesljivo, varno in znotraj ekoloških standardov, kar V poletnih mesecih občutno povečanje proizvodnje je predvsem rezultat dobre usposobljenosti kadra in okolju pri- jazne tehnologije. TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ BRANE JANJIĆ V Termoelektrarni Šoštanj so 21. avgusta načrtno ustavili blok 6, in sicer zaradi izvedbe pregleda glavne tehnološke opreme in rednih vzdrževalnih del. Zaustavitev bloka 6 je trajala do 5. septembra, ko so ga ob 6.18 uri znova sinhronizirali z elektro- energetskim omrežjem. Blok 6 TEŠ je bil zaradi vzdrževalnih del nazadnje načrtovano zaustavljen v času od 27. aprila do 11. maja, do avgustovske zaustavitve pa je neprekinjeno obratoval 103 dni ter v tem času proizvedel 1.034.338 MWh električne energije in 38.238 MWh toplotne energije. Ob tem je treba poudariti, da je v času obeh zaustavitev bloka 6 proizvodnja električne energije in toplote za Šaleško dolino, ki so jo v tem času zagotavljali z obratovanjem bloka 5 in po potrebi še s plinskima blokoma, potekala nemoteno. V prvih letošnjih osmih mesecih so sicer v TEŠ skupno proiz- vedli že 2.121.126 MWh električne energije in 197.876 MWh Na bloku 6 opravili preventivni pregled in redna vzdrževalna dela toplotne energije za Šaleško dolino, za kar gre delno zasluga tudi nemoteni dobavi premoga iz Premogovnika Velenje. ELEKTRO GORENJSKA POLONA BAHUN Konzorcij podjetij, med njimi tudi Elektro Gorenjska, je uspeš- no združil moči in znanje ter v pilotnem projektu Pametna Mlaka izdelal rešitve, ki sledijo usmeritvam kranjske občine pri vzpostavljanju Kranja kot pametnega mesta. Vloga sku- pine Elektro Gorenjska v projektu je zagotavljanje podatkov Elektro Gorenjska sodeluje v pilotnem projektu Pametna Mlaka o porabi električne energije iz pametnih števcev in posre- dovanje anonimiziranih podatkov na skupno platformo, kjer se ti dodatno obdelajo in prebivalcem prikažejo na intuitiven in pregleden način. Poleg tega v projektu za lastne potre- be demonstrirajo najnovejšo generacijo pametnih števcev, ki tudi pri gospodinjskih odjemalcih omogočajo zajem po- datkov o porabi električne energije vsakih 15 minut. Končna rešitev projekta bo omogočala zbiranje, prikazovanje in ana- lizo podatkov iz pametnih števcev (elektrika, plin, voda) in pa- metnih senzorjev za okolje in promet. S tem bo kranjska obči- na dobila vpogled v organizacijo, vodenje in izzive tovrstnih projektov ter model, primeren tudi za uvajanje po drugih pre- delih občine in širše. Cilj je z uporabnimi digitalnimi rešitvami v soseski Mlaka izboljšati kakovost bivanja občanov. Projekt bodo predvidoma izvajali do sredine decembra. 14 iz energetskih okolij naš Stik 15 ELEKTRO MARIBOR BRANE JANJIĆ Družba Elektro Maribor zaradi naraščajočih potreb odjemal- cev že vrsto let pospešeno sistematično vlaga v povečevanje robustnosti, jakosti in naprednosti lastnega omrežja, pomem- ben del naložb pa je usmerjen tudi v vključevanje odjemal- cev v napredni sistem merjenja, ki je osnovni gradnik pamet- nih omrežij. V družbi so septembra dosegli pomemben mejnik, saj je bilo v sistem naprednega merjenja vključeno že 90 od- stotkov merilnih mest odjemalcev na območju severovzhodne Slovenije, ki jih z električno energijo oskrbuje družba Elektro Maribor. T o z drugimi besedami pomeni, da bo cilj, po katerem naj bi bila do konca leta 2025 v sistem napredenega merjen- ja vključena vsa merilna mesta, dosežen že bistveno prej. To je pomembno tudi s stališča odjemalcev, saj je sistem napred- nega merjenja osnovni gradnik pametnih omrežij ter prinaša Nov mejnik pri nameščanju sodobnih merilnih sistemov številne pozitivne učinke za uporabnike omrežja, dobavitelje in operaterja distribucijskega omrežja, kot so izdaja računov po dejanskem odjemu, uporaba naprednih tarifnih sistemov, zmanjšanje obremenitev omrežja s prilagajanjem odjema in zmanjšanje izgub v omrežju. V sistem naprednega merjenja na območju Elektra Maribor bo letos na novo vključenih več kot 15 tisoč merilnih mest, do zdaj pa je od skupnega števila 220.572 merilnih mest vanj vklju- čenih že 198.944 merilnih mest. Ob tem je treba omeniti še, da vgradnjo števcev električne energije, ki omogočajo napredno merjenje, sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz kohezijskega sklada. Celotna vrednost projekta v obdobju med letoma 2017 in 2022 pa znaša 19,4 milijona evrov. MREŽA MLADE GENERACIJE VLADIMIR HABJAN Mreža mlade generacije, ki deluje v okviru Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, je zadnjo septembrsko nedeljo med 11. in 16. uro na Prešernovem trgu v Ljubljani izvedla informa- tivni dogodek v okviru globalne pobude Stand Up for Nuclear (https://standupfornuclear.org). Mladi jedrski strokovnjaki (mlajši od 35 let) so, podobno kot nji- hovi kolegi v 49 mestih po vsem svetu, javnosti na poljuden in zanimiv način približali jedrsko energijo in tehnologijo ter os- vetlili z njo povezane mite. Več kot sto obiskovalcev stojnice je organizatorjem zastavljalo zanimiva vprašanja o jedrski energi- ji in njeni rabi, o vlogi jedrske energije pri blažitvi posledic pod- nebnih sprememb, varnosti jedrskih elektrarn in deležu elek- trične energije, proizvedene iz tega vira. Stojnica je bila opremljena z informativno-izobraževalnimi plakati in kljub jesenskemu vremenu dobro obiskana. Obis- kovalci so si z zanimanjem ogledovali slike, grafe in zanimive podatke o jedrski energiji. Poleg odraslih so veliko zanimanja za jedrsko energijo pokazali tudi najmlajši, česar so bili organi- zatorji še prav posebej veseli. Kot dogajanje povzema Janez Kokalj, predsednik mreže, sicer zaposlen kot mladi razisko- Mladi predstavili jedrsko energijo valec na Odseku za reaktorsko tehniko Instituta Jožef Stefan, je bilo organizatorjem v veselje konstruktivno razpravljati z obiskovalci. »Zanimanje javnosti nakazuje, da je ljudem mar za našo prihodnost, za čisto okolje in prehod v nizkoogljično družbo,« poudarja Kokalj ter dodaja, da so v pogovorih »zazna- li širšo podporo jedrski energiji in navdušenje nad dogodkom, ki ponuja informacije iz prve roke«. BRANE JANJIĆ 81 ODSTOTKOV Tolikšna je bila po podatkih Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo pokritost slovenske po­ rabe električne energije z domačimi viri v prvi polovi­ ci leta 2020. Kot so zapisali, je domača proizvodnja v slovenski elektroenergetski sistem v tem času prispe­ vala 5.550 GWh električne energije, z njo pa smo lahko pokrili 81,1 odstotka porabe električne energije končnih odjemalcev. Drugo četrtino letošnjega leta je zaznamoval predvsem manjši odjem električne energije zaradi ustavitve gos­ podarstva po razglasitvi epidemije koronavirusa. Tako je v obdobju med januarjem in junijem 2020 znašal sku pni prevzem električne energije 10.989 GWh, od tega prevzem od proizvodnje v Sloveniji 7.063 GWh oziroma 64 odstotkov in prevzem iz tujine 3.925 GWh oziroma 36 odstotkov vse prevzete električne energije. V prenosni sistem je bilo skupno oddanih 6.513 GWh oziroma 59 odstotkov prevzete električne energije, v distribucijski sistem pa še 550 GWh oziroma pet od­ stotkov skupaj prevzete električne energije. Domača proizvodnja z upoštevanjem polovičnega deleža proiz­ vodnje NE Krško je tako v slovenski elektroenergetski sistem v prvi polovici leta prispevala 5.550 GWh elek­ trične energije, kar je za sedem odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Prevzem električne energije iz tuji ne, ki je večinoma zagotovljen prek prenosnega omre žja, je bil v prvi polovici leta za 19 odstotkov manjši kot v enakem času lani. 16 pogovor naš Stik 17 ri svojem delu v družbi Eles skrbi za razvoj e-mobilnosti. S tem področjem se v Elesu ukvarja majhna skupina ljudi. Nekateri so bolj vključeni v delo, povezano s konceptom E8, konceptom celostnega razvoja infrastrukture za masovno pol- njenje e-vozil, drugi v projekt INCIT-EV, skozi katerega želi ELES vizijo oziroma koncept E8 prenesti tudi na evropsko raven. »Koncept E8 širim naprej, s ciljem, da bi ga vpeljali v dejanske končne rešitve in ne bi ostali le pri konceptu,« pravi dr. Humar. Je bila ideja o konceptu e-mobilnosti na Elesu razvita že pred vašim prihodom ali ste jo razvijali prav vi? Z Elesom sem najprej sodeloval pogodbeno na projektu NEDO. E-mobilnost in obnovljivi viri pa so bili vedno moja strast. Tudi v prejšnji službi sem bil v to precej vpet. Sam kon- cept E8 je bil izdelan že pred mojim prihodom v Eles, ga pa zdaj širim in peljem naprej. Ali pri svojem delu in sodelovanju z mnogimi deležniki ugotavljate, da ljudje na prvo žogo ne vidijo povezave med Elesom, sistemskim operaterjem prenosnega elektroenergetskega omrežja, in e-mobilnostjo? Množična uporaba e-vozil gre z roko v roki s fleksibilnostjo, zanesljivostjo elektroener- getskega omrežja. Ugotavljam pa, da zunaj te ozke tehnične sfere Elesa in sorodnih družb zelo malo ljudi sploh razume koncept fleksibilnosti omrežja in sistemskih storitev. Večina sogovornikov se res odzove z vprašanjem, da jim ni popolnoma jasno, zakaj se mi v Elesu sploh ukvarjamo z e-mobilnostjo. Že po energetskem zakonu Eles skrbi za razvoj elektroenergetskega sistema kot celote in zato nas mora vse, kar je v povezavi s proizvodnjo in odjemom električne energije, zanimati. Eles je zato že zelo zgodaj začel iskati odgovore tudi na vprašanja, povezana z uvajanjem e-mobilnosti, in nato na podla- Pomemben del pilotnega projekta je tudi pokazati drugim podjetjem, da je mogoče postaviti infrastrukturo pametnih polnilnic ter na njih nuditi polnjenje zaposlenim in tudi poslovnim partnerjem. DR. JANEZ HUMAR KOORDINATOR IZVEDBE PROJEKTA E8 IN INTEGRACIJE PAMETNIH POLNILNIC V SISTEM UPRAVLJANJA TER POVEZANIH STORITEV Besedilo: Katja Krasko Štebljaj; fotografiji: Vladimir Habjan Z e-mobilnostjo se razumevanje mobilnosti v celoti spreminja Dr. Janez Humar mobilnost živi, zato ga že zjutraj vidite, kako v službo prihaja z električnim skirojem ali kolesom. E-mobilnost in obnovljivi viri energije so njegova strast. Elesu se je pridružil šele pred dobrim letom, a je dandanes vanj že krepko vpet. naš Stik 19 18 pogovor V Elesu smo se odločili področju e-mobilnosti nameniti več pozornosti predvsem v preventivnem smislu – da bi skupaj trezno razmislili, kakšna polnilna infrastruktura mora biti vzpostavljena in na katerih mestih, da bo e-mobilnost lahko normalno rasla in ne bo prišlo do kakršnih koli omejitev s strani električnega omrežja. gi ugotovitev razvil koncept celostnega razvoja infrastrukture za masovno polnjenje e-vozil E8. Še pred prihodom e-mobilnosti je bil aktualen koncept prožnosti, aktivnega odjema. Priključitev naraščajočega števila e-vozil v prenosno omrež- je bo za prilagajanje in fleksibilnost našega omrežja še dodaten izziv. Ko se uvajajo nove tehnologije, in če niso pod nadzorom, če nekdo ne bdi nad njimi, če se ne razvijajo na način, ki bi omogočal širšo integracijo – fotovolatika in toplotne črpalke so tak primer v distribuciji –, to ni dobro. Kot družbeno odgovorno podjetje zato v Elesu želimo bdeti nad e-mobilnostjo, biti v po- moč deležnikom, med njimi tudi ministrstvom. V e-mobilnosti ni- mamo komercialnega interesa, smo nevtralni, zato smo še bolj kompetentni, zanimivi sogovorci. Ali se skozi leta spreminja tudi e-mobilnost? Najpomembnejši se mi zdi premik iz razmišljanja, da je e-mo- bilnost le podaljšek trenutne mobilnosti, ki temelji na motorjih z notranjim izgorevanjem, torej vozilih, ki se polnijo z gorivom na bencinskih servisih. Mnogi so v e-mobilnosti videli le to razliko, da namesto polnjenja avtomobila z gorivom priključiš avtomo- bil na elektriko. Zato je tudi šlo na začetku uvajanja e-mobilnosti vse v smeri javnega polnjenja in posledično hitrega polnjenja. Pr- voten cilj je bil hitro napolniti avto. Priljubljene so bile 150–300 kV polnilnice, ki v 15 do 20 minutah napolnijo avto. Začeli so dela- ti kable in baterije, ki to omogočajo, ampak so ob tem dokaj hi- tro spoznali, da na tak način ne bo šlo v nedogled, ker bomo omrežje preveč obremenjevali s hitrim polnjenjem, ki je sun- kovito. Ugotovili smo tudi, da bodo ljudje polnili avtomobile, ko bodo ti stali, to pa je doma ali v službi. S tem so v ospredje prišle možnosti tako imenovanega pametnega polnjenja, ki je časovno in cenovno veliko bolj zanimivo. Če namreč avtomobil polnimo na pametnih polnilnicah, in to pretežno čez dan, ko smo v službi, ko sije sonce, lahko to energijo tudi bolje izkoristimo. Kaj je inovativni del koncepta E8, ki se razvija v okrilju Področja za strateške inovacije? Koncept E8 ni tako inovativen v smislu same tehnologije, am- pak bolj v pristopu – v tem, da smo pri oblikovanju koncepta E8 resnično poskušali vključiti vse vidike: uporabniško izkušnjo, omrežje, digitalizacijo, nove poslovne možnosti. Inovativno je tudi to, da se razvoj in postavitev polnilne infrastrukture postavlja ta na pameten način. To pomeni, da se vzpostavlja pametna polnilna infrastruktura z vodenim polnjenjem. Tako bo mogoče polnilnice izkoristiti tudi za storitve prožnosti elektroenergetskega omrežja, kar bo imelo koristi za operaterje omrežja in tudi za upo rabnike, saj je eden od ciljev znižati stroške polnjenja. Glavna usmeritev je, da bodo od tega imeli koristi vsi deležniki. Na evropski ravni je že nekaj držav šlo v smeri pametne- ga polnjenja, ker so tudi oni spoznali, da javne polnilnice in hi- tro polnjenje na dolgi rok ne bodo dovolj za masovno uvedbo e-mobilnosti. Drugi pa bodo zdaj sledili, tudi skozi velik med- narodni projekt INCIT-EV, v katerem Eles svoj koncept E8 uspeš- no širi na mednarodni oder. Eles je skladno s konceptom E8 zasnoval demonstracijski projekt, v okviru katerega imate v načrtu tudi postavitev 21 pametnih polnilnic. Katere aktivnosti še načrtujete? Že ko smo pripravljali razpis za mrežo 21 pametnih polnilnic za dolgotrajno polnjenje na devetih lokacijah družbe Eles po Slo- veniji, smo predvideli, da poudarek ne bo le na polnilnicah in možnostih polnjenja službenih vozil in vozil za zaposlene. Ta koncept smo želeli v vseh njegovih osmih točkah izpeljati tudi v obliki demonstracijskega projekta. Tako smo želeli ob names- titvi polnilnic in vzpostavitvi sistema, ki omogoča vodeno, dina- mično polnjenje, vsem skeptikom prikazati, da je mogoče biti z e-mobilnostjo prisoten tudi na energetskem trgu v Sloveniji in da bo, ko bo prišlo do množičnejšega polnjenja e-vozil, to- likšno naraščajoče število e-vozil mogoče brez večjih vlaganj v dodatno infrastrukturo polniti le na pametnih polnilnicah. Veliko ponudnikov opreme nas je čudno gledalo, ko smo za razliko od dosedanjih podobnih naročil polnilne infrastrukture zahtevali veliko več komunikacijske povezljivosti, zmožnosti pametnega vodenja polnilnic, vertikalne povezljivosti do različnih ponud- nikov sistemskih storitev … Počasi so z našim ozaveščanjem tudi sami razumeli naše želje. Najboljšega partnerja namreč dobiš, če je ustrezno izo- bražen in se lahko poistoveti s tvojo filozofijo. Zato smo ponudnike te in- frastrukture najprej izobrazili, jih nav- dušili, jim prikazali, zakaj menimo, da je tako pravilno, in potem so se tudi sami veliko bolj aktivno lotili projekta namestitve pametnih polnilnic. Se pa ne nameravamo ustaviti in načrtujemo še širitev aktivnosti, pove- zanih z elektrifikacijo prometa. V ta namen smo se že povezali z nekate- rimi drugimi skrbniki strateške infra- strukture, s katerimi bomo izvajali projekte združevanja energetske, prometne in komunikacijske infras- trukture. Načrtujemo širitev električne- ga avtomobilskega parka in posledično tudi širitev sistema električnih polnilnic na lokacijah družbe Eles ter vgradnjo in te- stiranje najnovejših tehnologij, ki bodo omogočale udejanjenje vseh osmih točk koncepta E8. Kako bi opisali začrtano vizijo koncepta E8? Naša vizija, kar se tiče polnilne infrastrukture, je v družbi Eles in tudi v drugih družbah omogočiti zanesljivo polnjenje električnih službenih vozil brez nujnih posegov v nadgradnjo priključnih zmogljivosti ter omogočiti zaposlenim, ki doma nimajo možnos- ti polnjenja električnih vozil, da vsaj enkrat dnevno lahko svoje vozilo napolnijo brez strahu, da bo cena dolgotrajnega polnjen- ja pretirano narasla. Skupni cilj je pospešiti prehod na trajnost- no mobilnost in s tem slediti zavezi Slovenije po zmanjšanju toplogrednih plinov. Na ta način želimo v kar največji meri po- magati ohraniti naš planet čist in zdrav za naše otroke. Korenine koncepta E8 so v Elesu – znanje in tudi poligon, kjer se koncept testira v praksi. Znotraj koncepta ste želeli tudi zaposlenim omogočiti uporabniško izkušnjo e-mobilnosti s službenimi e-vozili. Kako pa ste zastavili spreminjanje njihovih navad v bolj e-mobilnostne? Katere aktivnosti ste v to vključili? Že na začetku smo zastavili več aktivnosti za spodbujanje zaposlenih k prehodu na uporabo električnih vozil – names- titev polnilnih postaj je bila le predpogoj. V ta program smo za- jeli teoretično in praktično izobraževanje zaposlenih za uporabo e-vozil, najem še dodatnih e-vozil, ki bodo razširila obzorje upo- rabnikov/zaposlenih in jih dodatno motivirala.Zaposleni mora- jo spoznati in razumeti vse zakonitosti, prednosti in značilnosti e-mobilnosti. Po drugi strani pa tudi prevzeti vlogo ambasadorja množične e-mobilnosti po našem konceptu E8. V teoretičnem delu smo zaradi epidemije koronavirusa dobršen del izo- braževanja opravili po spletu, v praktičnem delu pa so zaposle- ni lahko preizkušali različne tipe e-vozil in polnilnih infrastruktur. Izdelali smo tudi lastne, prepoznavne kartice RFID za polnjenje e-vozil na Elesovih lokacijah, ki so zdaj integrirane tudi v sistem polnilne infrastrukture Elektra Ljubljana. Odzivi zaposlenih so iz- jemno dobri. Pokazalo se je, da nismo bili predrzni v želji, da želimo biti vzor tudi drugim podjetjem na področju e-mobilnosti. Namestili smo tudi dve pametni domači polnilnici, ki omogočata prilagajanje polnjenja trenutni porabi gospodinjstva. Tako bomo iz prve roke pridobili odziv o uporabnosti, koristih in morebitnih potrebnih izboljšavah. Od zaposle- nih smo želeli pridobiti povratne in- formacije o uporabi e-vozil, da bi tako tudi skupaj nadgradili koncept E8 in izboljšali uporabniško izkušnjo. V človeški naravi je, da se najprej vsaki novosti raje izogibamo, zato pa potre- bujemo malo spodbude in motivacije. Povezovanje z drugimi deležniki, ak- terji zunaj Elesa, je bilo prav tako zelo pomembno. Zagotovo ste se pri snovanju koncepta E8 in njegovem razvoju naslonili na raziskave, ki poskušajo predvideti prihodnost e-mobilnosti v Sloveniji. Kakšne so napovedi teh raziskav za Slovenijo? Za namene tega koncepta smo naročili kar nekaj študij, tako o uporabi e-vozil kot obremenitvah elektroenergetskega omrež- ja. Študije so nakazale, da naj bi bilo v Sloveniji do leta 2030 že 200.000 električnih vozil. To je sicer spodbudna številka, saj je to petina vseh registriranih vozil v Sloveniji oziroma polovica na novo registriranih. Žal praksa tem študijam trenutno ne sledi, saj v letu 2020 po naših cestah vozi le nekaj več kot 2.000 elek- tričnih vozil namesto predvidenih 10.000. V kratkem bo sicer na trgu večje število novih modelov električnih vozil, proizvodne zmogljivosti bodo narasle in zato v prihodnje pričakujemo tudi več zanimanja za nakup električnih vozil. Predvsem pri podjet- jih, ki se jim z uvedeno nižjo boniteto za električna vozila in niž- jimi stroški vzdrževanja, splača vlagati v elektrifikacijo voznega parka že zdaj. Pogovor opravljava v času Evropskega tedna mobilnosti. Kako trajnostni, e-mobilni pa ste vi v svojem življenju? Večinoma izkoriščam alternativne vire prometa. Kar petnajst let sem se, na primer, vozil v službo z vlakom, do postaje pa peš ali s kolesom. Tudi danes sem zelo e-mobilen. Že od nekdaj sem rad hodil ali se vozil s kolesom namesto z avtomobilom. Električni skiro je moj zaveznik že skoraj tri leta in z njim se vozim tudi v službo. naš Stik 21 20 aktualno Izgradnja daljnovoda Cirkovce–Pince in posodobitev ter dograditev RTP Cirkovce sta že vrsto let na seznamu pomembnejših Elesovih projektov, saj je Madžarska edina sosednja država, s katero Slovenija še nima visokonapetostnih elektroenergetskih povezav. Pri tem bo en sistem daljnovoda električno povezan z RTP Heviz na Madžarskem, drugi pa v RTP Žerjavinec na Hrvaškem. nvesticija se je v zadnjo, izvedbe- no fazo prevesila lani, ko je Eles zaključil z javnimi razpisi in podpisi pogodb za izvedbo rekonstrukcije/do- gradnje RTP Cirkovce, kjer se dela izva- jajo skladno s terminskim planom. Dvosistemski daljnovod 400 kV Cir- kov ce–Pince prinaša številne koristi, in sicer povečanje zanesljivosti delovanja slovenskega elektroenergetskega siste- ma, povečanje uvoznih zmogljivosti in možnost večje integracije trga z elek- trično energijo v regiji ter lažji dostop do vzhodnih trgov, kar bo dolgoročno prineslo ugodnejše cene električne ener gije za slovenske odjemalce. Nova RTP Cirkovce bo hkrati tudi precej raz- bremenila obstoječo RTP Maribor. Daljnovod Cirkovce–Pince bo sicer potekal skozi občine Kidričevo, Videm, Markovci, Gorišnica, Ormož, Ljutomer, Beltinci, Črešnovci, Velika Polana in Len- dava, dolg pa bo 80,5 kilometra. Daljno- vod bo imel 264 stebrov, v zaščitno vrv pa bodo vgrajena optična vlakna. V okviru navedenega projekta bo v obstoječi RTP 220/110 kV Cirkovce rekon- struirano 110 kV stikališče in v razširjenem delu zgrajeno novo stikališče 400/110 kV z novo komandno stavbo ter izvedeno kabliranje obstoječih 110 kV daljnovodov pred razširjeno RTP. Projekt je bil uvrščen na seznam pro- jektov skupnega interesa in bo iz okvira Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) prejel nekaj več kot 48 milijonov evrov nepovratnih sredstev, saj gre za interes- ni projekt več držav. Investicijska vred- nost izgradnje daljnovoda s pripadajočim RTP Cirkovce znaša 145 milijonov evrov, končan bo predvidoma leta 2022. Z izgradnjo tega daljnovoda bo dosežen pomemben strateški cilj slo- venske elektroenergetike, in sicer bo povezana z vsemi sosednjimi državami, čezmejne termične prenosne zmogljivosti bodo dosegle petkratnik konične porabe električne energije v naši državi. KRONOLOGIJA PROJEKTA Projekt gradnje daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince se je začel že leta 1999. Takrat je bil daljnovod vključen v državne načrte. Leta 2001 se je začel postopek pri- prave lokacijskega načrta. V fazi izdelave primerjalne študije variant so bila izvede- na usklajevanja z lokalnimi skupnostmi o poteku možnih različic. Po potrditvi naj- primernejše trase daljnovoda so bila leta 2006 na vladi izvedena dodatna uskla- jevanja z lokalnimi skupnostmi za optimi- ziranje potrjene različice. Ta uredba je bila podlaga Elesu za izvedbo nadaljnjih korakov za pridobitev gradben- ega dovoljenja, in sicer za pripravo projek- tne dokumentacije in za sklenitev ustreznih pogodb z lastniki nepremičnin, ki se na- hajajo znotraj območja državnega pros- torskega načrta. Slednje bodo podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja za dal- jnovod 2 x 400 kV Cirkovce–Pince. Eles je nato v februarju in marcu 2013 izvedel informativne dneve za lastni- ke in solastnike zemljišč na trasi, na ka terih so lahko pridobili številne infor- macije. Vlogo za pridobitev okoljevarst- venega soglasja je vložil 27. avgusta 2015. Javna razgrnitev dokumentacije za izda- jo okolje varstvenega soglasja za izgrad- njo daljno voda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince je potekala med 24. majem in 23. juni- jem 2016. Januarja 2018 je Eles pod- pisal sporazum o sovlaganju s hrvaškim sistemskim operaterjem HOPS za izgrad- njo približno dvokilometrske trase, ki po- teka po hrvaškem katastru. Ministrstvo za okolje in prostor oziroma Agencija Re- publike Slovenije za okolje sta odločbo o okolje varstvenem soglasju za projekt daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce–Pince in RTP 400/110 kV Cirkovce izdala 20. mar- ca 2018. To je bil klju čni dokument za pridobivanje gradbenega dovoljenja in za nadaljevanje projekta. Nato je 9. avgusta Eles pridobil še gradbeno dovoljenje za gradnjo RTP 400/110 kV Cirkovce ter raz- plet daljnovodov in 24. septembra 2019 gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo daljno voda 220 kV Cirkovce–Žerjavinec, ki je del predvidenih prostorskih preureditev, skla d nih z DPN za izgradnjo daljnovo- da 2 x 400 kV Cirkovce–Pince. Izvajalca za gradnjo daljnovoda Cirkovce–Pince in prestavitev daljnovoda Cirkovce–Žerja- vinec (izvedba gradbenih del, dobava in montaža jeklenih konstrukcij ter izvedba elektromontažnih del) sta bila na javnem razpisu izbrana 10. julija letos, s pripravo del in njihovim izvajanjem na terenu pa je Eles začel sredi septembra. Projekt je uvrščen tudi na prednostni seznam naložb, ki ga je vlada določila na podlagi interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19. Na seznam so uvrščeni projekti, ki naj bi prispevali k zagonu slovenskega gospodarstva ter s tem k ohranjanju obstoječih in odpiranju novih delovnih mest. Sicer se je na seznamu znašlo 187 projektov iz različnih področij, med njimi 19 energetskih, v vrednosti 650 milijonov evrov. ELES Eles začenja gradnjo največje investicije v času svojega obstoja Besedilo: Polona Bahun; fotografija: Dušan Jež Konec leta 2009 je potekala javna razgrnitev dopolnjenega osnutka DPN za gradnjo daljnovoda na trasi med Cirkov- cami in Pincami. Na podlagi teh pripomb so bile izvedene dodatne optimizaci- je trase, ki so bile predstavljene lokalnim skup nostim na območju trase daljnovoda, kar je zamaknilo začetek projekta. Ta pa se je zamaknil tudi zato, ker je predvide- na trasa kar nekajkrat posegala v območ- je Nature 2000, zato je bilo treba poiskati tudi nadomestne habitate, kar je bil eden izmed pogojev za pridobitev okoljske- ga dovoljenja. Vlada je uredbo o držav- nem prostorskem načrtu za daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce–Pince izdala julija 2012. naš Stik 23 22 aktualno Družbi SODO in Elektro Primorska sta v začetku septembra v uporabo predali novo razdelilno transformatorsko postajo 110/35/20 kV Kobarid, ki bo bistveno izboljšala napetostne razmere na območju Zgornjega Posočja ter zagotovila nadaljnji razvoj tamkajšnjega gospodarstva in turizma. SODO Besedilo in fotografiji: Brane Janjić RTP Kobarid zgled dobrega sodelovanja re za enega pomembnejših infra- strukturnih objektov na območju Zgornjega Posočja, dogovor o sprejetju ustreznih ukrepov za izbol- jšanje napetostnih razmer v tem delu države pa je bil sprejet že leta 2015, in sicer na pobudo tamkajšnjega gos- podarstva in odjemalcev, ki so jih ob naravnih ujmah pestile pogoste preki- nitve dobave električne energije. Di- rektor družbe SODO Stanislav Vojsk je na otvoritvi poudaril, da je RTP Ko- barid zgled dobro vodenega projekta in zglednega sodelovanja med dvema družbama, MzI in tudi lokalno skupnos- tjo, pri čemer je sama izgradnja nove 110/35/20 kV RTP Kobarid po pridobit- vi gradbenega dovoljenja v letu 2018 potekala manj kot dve leti. Kot je de- jal, bo nova RTP omogočila kakovost- no napajanje odjemalcev na območju Zgornjega Posočja ter nadaljnji raz- voj turizma in industrije. S postavitvijo nove RTP Kobarid se bo močno pove- čala sama zanesljivost napajanja z električno energijo, zaradi povečanja zmogljivosti bosta mogoča tudi priklju- čitev novih odjemalcev in nadaljnji raz- voj obstoječih, poleg tega se bodo zmanjšale tudi izgube v omrežju. Za dokončno izboljšanje napajalnih razmer na tem območju bo sicer treba zgraditi še 20 kV kablovod do Bovca. bena dela, dobava in montaža opreme ter vsi funkcionalni preizkusi, s čimer so tudi finančno in časovno optimizirali iz- vedbo celotnega projekta. Stanislav Vojsk je ob tem izpostavil tudi dobro sodelovanje z lokalno skup- nostjo, ki se je pokazalo v razmeroma hitri pridobitvi gradbenega dovoljenja, in izrazil upanje, da bodo lokalni pre- bivalci tako razumevanje pokazali tudi ob izgradnji omenjenega povezoval- nega 20 kV kablovoda. Kot je poudar- il, so pred slovensko distribucijo še številne zahtevne naloge, saj se potre- be odjemalcev hitro povečujejo, vse več je toplotnih črpalk, zahtev po vklju- čevanju novih proizvodnih obnovljivih virov in napajanju električnih vozil, zato bosta ključnega pomena v prihodnje še tesnejše sodelovanje in izmenjava znanja med elektroenergetskimi podjet- ji, ter dodal, da je tudi ta projekt dokaz, da lahko z lastnim znanjem izpolnimo tudi najzahtevnejše naloge. Predsednik uprave Elektra Pri- morska Uroš Blažica je ob otvoritvi poudaril, da je vključitev sodobne RTP Kobarid v omrežje Elektra Primorska poseben dan, saj gre za pomemben objekt, ki bo zagotovil nadaljnji razvoj gospodarstva v Zgornjem Posočju, pri čemer je lokalna skupnost prepozna- la tudi možnost sinergije in povezo- vanja z razvojem turizma, saj bo na trasi kablovoda zgrajena tudi turistična kolesarska pot. Po njej naj bi se sicer predvidoma lahko zapeljali leta 2023, ko naj bi dokončali tudi vgradnjo kablo- voda, za katerega pa naj bi bili prvi raz- pisi objavljeni že letos. »Modernizacija distribucijskega omrežja,« je dejal Uroš Blažica, »je potreben pogoj za pre- hod v brezogljično družbo, vendar pa sta izgradnja in umeščanje eleaktro- energetskih objektov v prostor vedno zahtevnejša in od vseh nas terjata prav posebno pozornost. Danes, ko dajemo v uporabo odjemalcem skrbno načrto- van in tehnično dovršen energetski ob- jekt RTP Kobarid, smo zato lahko še posebej ponosni. Veseli nas, da je ob- jekt nastal v razmeroma kratkem času kot odgovor na realne potrebe odjemal- cev in ob konstruktivnem sodelovanju vseh vključenih deležnikov. Elektro Pri- morska ima 7.600 km daljnovodov in 17 RTP-jev, naše omrežje pokriva več kot petino Slovenije. RTP Kobarid, ki ga bomo predali v uporabo odjemalcem, je pomemben del v mozaiku primorske in slovenske elektroenergetske infrastruk- ture ter je izjemnega pomena za nadalj- nji razvoj Zgornjega Posočja,« je sklenil Blažica. Minister za infrastrukturo Jernej Vr- tovec je ob tej priložnosti izpostavil, da je posodobitev distribucijskega omrežja potreben pogoj za prehod v brezogljično družbo, pri čemer elek- Z ENO SAMO POGODBO FINANČNO IN ČASOVNO OPTIMIZIRALI IZGRADNJO Kot rečeno, so z gradbenimi deli v RTP Kobarid začeli junija 2018 in jih uspešno zaključili že septembra lani, vsa preos- tala elektromontažna dela pa so konča- li februarja letos. Pri tem so učinkovitost in vodenje celotne naložbe po besedah vodje projekta mag. Milana Vižintina zagotovili z enim razpisom in eno po- godbo, v kateri so bila zajeta vsa grad- trogospodarstvo čaka vrsta zahtevnih nalog. »Zanesljiva, vsem dostop- na in kakovostna oskrba z električno ener gijo je pomembna za vse držav- ljane in gospodarstvo, zaradi vedno večje ga pomena električne energi- je v končni rabi energije pa je to, kak- šno oskr bo bomo imeli v prihodnje, odvisno tudi od premišljenega raz- voja omrežja. V Slovenji ta čas spre- jemamo vrsto strateških dokumentov, povezanih s prehodom v nizkoogljič- no družbo do leta 2050,« je dejal Vr- tovec, »pri čemer bo treba sprejeti tudi pomembne odločitve o prihodnjih proizvodnih virih, da dosežemo žele- no stopnjo samozadostnosti. Zaradi za- vezanosti k racionalizaciji, digitalizaciji in dekarbonizaciji pa bo treba veliko ukrepov izvesti tudi v elektrodistribu- ciji. Nova razdelilna postaja v Kobaridu je pomembna za preprečevanje ško- de v gospodarstvu, ki je do zdaj nas- tajala zaradi prešibkega omrežja v teh krajih. Upravičeno se pričakuje, da bo izvedena naložba omogočila nadalj- nji razvoj gospodarstva in turizma v Zgornjem Posočju, pri čemer je kako- vostna oskr ba z električno energijo tudi eden temeljnih pogojev, da bomo lahko ustvarjali nova delovna mesta in bodo ljudje ostajali doma,« je še dodal minister Vrtovec. Zgraditev RTP Kobarid je največja in najzahtevnejša naložba družbe SODO v zadnjih treh letih, zanjo pa so namenili kar 4,5 milijona evrov. naš Stik 25 24 aktualno Sedmi plinski blok je tik pred zaključkom montaže in začetkom hladnih in vročih testiranj, ki naj bi jih začeli izvajati sredi oktobra. TERMOELEKTRARNA BRESTANICA Besedilo in fotografiji: Janja Ambrožič Dela na sedmem bloku dobro napredujejo Termoelektrarni Brestanica in- tenzivno potekajo aktiv nosti, povezane z grad njo sedme- ga plinskega bloka (PB7), ki bo skupaj s šestim zamenjal stare plinske bloke PB1–3 iz leta 1974. Predvidevajo, da bodo uporabno dovoljenje zanj pridobili v prvi polovici prihodnjega leta. Nalož- bo v sedmi plinski blok, ki se je začela z objavo javnega naročila za glavno teh- spadajo blok transformator, visokonape- tostne kabelske povezave in stikališče, je pogodbeni partner Kolektor Igin, za pomožno tehnološko opremo (LOT3), pod katero se štejejo dovodi goriv, de- mineralizirane vode, instrumentnega zraka ter hladilni sistem, kabelske trase in kabelske povezave, pa so v postop- ku javnega naročanja izbrali družbo Eso- tech. Z izgradnjo tega plinskega bloka se bo skupna zmogljivost Termoelek- trarne Brestanica povečala na 404 MW. Ko smo konec poletja obiskali grad- bišče, je bilo zelo živahno, na njem so delali številni podizvajalci. Vodja projek- ta gradnje PB7 Bojan Vovčko je takrat povedal, da zaključujejo montažo glavne tehnološke opreme, med katero sodi- jo generator, plinska turbina, 60-metr- ski dimnik in dizelski agregat, poleg tega so potekale tudi aktivnosti na pomožnih sistemih. Gradbena dela, ki so se zače- la lani junija, so v večini opravili do letoš- nje pomladi, zdaj jih čakajo le še manjši posegi. Vovčko je pojasnil, da so jim plins- ko turbino pripeljali iz Švedske, kjer jih proizvaja Siemens Industrial Turboma- chinery AB v Finspångu. Z njimi imajo dobre izkušnje že od prej, saj so jim do- bavili že tovrstno turbino za PB6. Med prelomne trenutke gradnje je izpostavil tistega, ko so v Brestanico pripeljali dim- nik. »Bil je zahteven logistični zalogaj, saj so ga s štirimi kompozicijami, na katerih so bili kosi po 15 metrov, pripeljali iz Dan- ske. Z dvigali smo ga preložili na plato pred turbinsko stavbo, nakar je sledila montaža. Znotraj smo dimnik zavarili, zu- naj pa so segmenti vijačeni,« je povedal vodja projekta. Kot prvi pomembnejši mejnik pa Vovčko izpostavlja dobavo plinske tur- bine in generatorja v začetku maja. Tudi ta dva kosa opreme so s specialno dvižno opremo preložili na samovozni modularni transporter in prepeljali do te- melja, kjer sta bila s kombinacijo dvižne in potisne opreme postavljena na te- melj. Zaradi prostorskih omejitev je bila z logističnega vidika postavitev celotne opreme na temelje bistveno zahtevne- jša kot pri PB6. Sta pa tako pri PB6 kot tudi pri PB7 to nalogo za Siemens uspeš- no opravili podjetji Numip in Prangl. KORONA ZAČASNO USTAVILA DELA NA GRADBIŠČU, A NAJ BI ZAMUDO NADOKNADILI Zaradi koronavirusa so 14. marca začas- no zaprli gradbišče. Med zaustavitvijo del so odgovorni za ta projekt v termo- nološko opremo decembra 2018, bo v celoti plačala Termoelektrarna Brestani- ca, za kar je namenila 26,45 milijo- na evra. Njegova moč bo 54 MW, moč šestega plinskega bloka, PB6, pa je 53 MW. Za glavno tehnološko opremo (LOT1) je T ermoelektrarna Brestanica marca lani podpisala pogodbo s Siemensom, za vi- sokonapetostno opremo (LOT2), kamor elektrarni delali od doma, ves čas so bili v kontaktu z izvajalci in pripravljali doku- mentacijo, da je bilo vse pripravljeno za nemoteno nadaljevanje del po odprtju gradbišča v začetku maja. »Seveda je prišlo do nekaj zamude, a se trudimo ta časovni izpad nadoknaditi. Tehnični pre- gled in pridobitev uporabnega dovoljen- ja sta bila po prvotnih načrtih predvidena v januarju 2021, a zdaj bo verjetno do tega prišlo kakšen mesec ali dva pozne- je. Veliko je odvisno od tega, kakšne bodo razmere v jesenskem času zaradi koronavirusa,« je dodal Vovčko. Sredi oktobra bodo začeli hladna in vroča testiranja, saj je po montaži treba preveriti vse sisteme, izvesti testiranja, zagonske preizkuse, urediti formalno sti, pridobiti certifikate, izjave in podobno. Pomemben mejnik bo tudi prvo vrtenje oziroma sinhronizacija na omrežje, ko bo oddana prva kilovatna ura. To pričakuje- jo letos decembra. Nato se bodo začeli testi operabilnosti, s katerimi bodo po- trjene zahteve iz soglasja za priključitev v električno omrežje. Sledili bodo teh- nični pregled, poskusno obratovanje in pridobitev uporabnega dovoljenja, ki bodo omogočili, da bo Termoelektrarna Brestanica s plinskim blokom lahko zače- la nastopati na trgu električne energije. Bojan Vovčko je izpostavil, da jim pri gradnji PB7 zelo koristijo izkušnje, ki so jih pridobili s PB6, saj so ga zagnali pred le dvema letoma. »Takrat smo se veliko naučili, izkušnje pa so še zelo sveže. Lahko rečem, da pri PB7 sodelujemo utečene ekipe in imamo posledično veliko manj težav, kot bi jih imeli sicer,« je dejal in omenil, da pa so imeli tokrat zahtevnejše delo z vnosom opreme v stavbo, saj je bilo okoli šestega bloka veliko prostora, zdaj pa ni tako. V Termoelektrarni Brestanica se s PB7 zaključuje obdobje večjih investicij, treba pa je ob tem omeniti, da so v sklo- pu projekta zamenjave plinskih blokov ena do tri predvidene štiri enote, kar pomeni še plinski blok osem in devet, za katera že imajo gradbeno dovoljenje. »Terminsko ta dva bloka še nista pred- videna. Šesti in sedmi plinski blok sta pravzaprav zamenjava in sta nujna, da bomo lahko začeli postopno zaustavitev PB1–3, naložba v osmi in deveti blok pa je odvisna od potreb na trgu električne energije oziroma področju sistemskih storitev,« je še dodal sogovornik. 2021 je predvidena pridobitev uporabnega dovoljenja. 26,45 milijona evrov bo Termoelektrarno Brestanica stala naložba v PB 7. 54 MW je nazivna moč novega plinskega agregata. naš Stik 27 26 aktualno V Energetiki Ljubljana večino remontnih del izvajajo v poletnem času oziroma od maja do oktobra, saj je takrat potreba po toploti manjša. Vsa dela se izvajajo v skladu s plani remontnih del, usklajenimi s pogodbenimi obveznostmi za prodajo toplote, pare in elektrike. Za letos so za obnove in redno vzdrževanje proizvodnih naprav predvideli 6,6 milijona evrov. TE-TOL Besedilo: Polona Bahun; fotografija: arhiv Energetike Ljubljana Epidemija nekoliko zamaknila začetek remontnih del Energetiki Ljubljana na obeh lokacijah, to je v enoti TE-TOL (Moste) in v enoti TOŠ (Šiška), so tudi letos izvajali letna redna vzdrževal- na dela oziroma vsakoletne remonte in obdobne generalne remonte (pravilo- ma na pet do šest let). Gre za preven- tivno vzdrževanje naprav (v določenem delu tudi po stanju naprav) in s tem za zagotavlja nje zanesljivosti in varnosti obratovanja ter nemoteno zagotavljanje proizvodnje in oskrbe s toplotno in elek- trično ener gijo . Pri izvajanju del večjih težav niso imeli, so pa obnove in vzdrževanje do- kaj kompleksni, saj vzdržujejo naprave s premogovno, plinsko, visokotlač- no in visokotemperaturno tehnologijo. Na sam potek vzdrževanja je neko- liko vplivala tudi epidemija novega korona virusa. Zaradi tega so spomla- di remonte zamaknili za enega oziro- ma dva meseca, nato pa to uspešno nadoknadili in vse vzdrževalne aktiv- nosti zaključili do začetka kurilne se- zone v oktobru. Pojavljale so se tudi zamude pri dobavi materiala in otežen prehod meje za delavce iz tujine, ven- dar so mejni organi ustrezno upošteva- li njihove izjave o nujnosti sodelovanja teh delavcev pri njihovih remontih in in- vesticijah. V enoti TE-TOL so bila pri remon- tih premogovnih kotlov 1, 2, 3, remon- tih turbin 1, 3 in generalnem remontu turboagregata 2, remontu hladilnega sistema, remontu naprav za proizvod- njo ogrevne vode in tehnološke pare, remontu odpepeljevanja in transporta premoga (največji poseg je zamenjava glavnega nosilnega ležaja korčastega rotobagra) in remontu naprav za kurje- nje lesnih sekancev izvedena strojno vzdrževalna dela. Na področju elektro vzdrževalnih del v enoti TE-TOL so izvedli remontna dela na elektro delu vseh že omenjenih naprav ter na vseh napravah skupnih pomožnih sistemov. Prav tako so iz- vedli preglede in nadgradnje strojne in programske opreme vseh sistemov avtomatizacije in vodenja, ki zaradi sta- rosti in težav pri dobavi rezervnih delov ter zastarele programske opreme po- trebujejo zamenjavo ali nadgradnjo. Poleg tega so vzdrževalna dela po- tekala tudi v enoti TOŠ, in sicer sanaci- ja sistema zbiranja odpadnih vod in prečrpavališča nevarnih snovi (kemika- lij), redni remont plinske turbine in kom- presorja zemeljskega plina ter notranji pregled in tlačni preizkus dveh plinskih vročevodnih kotlov. Kot poudarjajo v Energetiki Ljublja- na, bodo zaradi povečanega obse- ga tehnoloških električnih porabnikov in dotrajanosti opreme razširili in po- sodobili nizkonapetostno stikališče (predhodno je bilo že posodobljeno in pripravljeno na 20 kV distribucijsko napetost tudi srednjenapetostno sti- kališče s pripadajočimi transformator- ji). Ta dela se bodo nadaljevala tudi v letu 2021. Gre za preventivno vzdrževanje naprav (v določenem delu tudi po stanju naprav) in s tem za zagotavljanje zanesljivosti in varnosti obratovanja ter nemoteno zagotavljanje proizvodnje in oskrbe s toplotno in električno energijo. 28 naš Stik 29 aktualno Raziskovalna skupina Oddelka za visoke napetosti in elektrarne EIMV že leta aktivno sodeluje pri izgradnjah malih elektrarn in ponuja strokovno podporo proizvodnim enotam tako na ozemlju Slovenije kot v tujini. EIMV Besedilo: Jalen Štremfelj; fotografiji: arhiv Seng in Jalen Štremfelj EIMV nadgrajuje in razvija regulatorje napetosti in jalove moči elektrarn obratuje z močjo 2,5 MVA. Velik del jih je na območjih Severne Primorske, Goren- jske in Pohorja. Glede na konstrukcijsko izvedbo sinhronskega generatorja vz- bujalni tokovi znašajo od nekaj do 200 amperov. Za obratovanje skrbi indus- trijski krmilnik s tehnologijo FPGA (angl. Field Programmable Gate Array), na kate rem tečejo merilne in regulacijske zanke. Omenjeni regulator je sposoben obratovati v AVR (regulacija napetosti), Q (regulacija jalove moči) ali cosπ(regu- lacija faktorja moči) režimih obratovan- ja, ob tem pa ima številne omejitvene in zaščitne funkcije, ki dodatno ščitijo gen- erator in zmanjšujejo število nepotrebnih izpadov elektrarne. Sodobnejše različice omogočajo tudi kompenzacijo porabe transformatorja, s čimer se odziv še bolj približa zahtevam. Poseben izziv so bile hidroelektrarne, ki imajo vgrajenih več generatorjev, pove- zanih z omrežjem prek skupnega trans- formatorja. Za zagotavljanje karakteristik jalove moči tovrstnih elektrarn vgrajeni vzbujalni sistemi komunicirajo med seboj in s tem zagotavljajo optimalno karakteri- stiko ob vzporednem obratovanju enega ali več agregatov. Vodenju in nadzoru sistema sta namenjena komunikacijska vmesnika Ethernet ali RS485. Male hidroelektrarne so pogosto na redkeje poseljenih ruralnih področjih, do katerih so speljani relativno dolgi radialni vodi. Kratkostične razmere takih omrežij so praviloma slabše in zahtevajo optimi- rane odzive na spremembe napetosti. Za dušenje nihanj moči je bila razvita enos- tavnejša različica PSS (angl. Power Sys- tem Stabilizer), ki jo je mogoče nastaviti na terenu. Za povečanje zanesljivosti obra- tovanja elektrarne in podpore omrežju so vgrajeni številni omejilniki, kot so V-Hz omejilnik, omejilnik kolesnega kota, ome- jilnik rotorskega in statorskega toka ter omejilnik območja nastavljanja napetosti. Iz uveljavljenih vzbujalnih siste- mov se je z leti razvila merilna enota, ki omogoča dodatno inženirsko podporo večjim elektrarnam med rednim obrato- vanjem in ob izrednih dogodkih. Sistem beleži vredno sti ključnih parametrov z možnostjo lokalnega shranjevanja in pošiljanja na oddaljene strežnike. Na krmilniku v realnem času teče korek- cija kotnih pogreškov, točnost meritev frekvence pa močno presega zahteve iz RfG in SONPO. V primeru izrednega do- godka enota posname surove vrednos- ti napetosti in tokov, na podlagi katerih je mogoče lažje določiti okvare v elektrar- nah ali njihovi okolici. Vgrajeni sistem se je v preteklosti izkazal pri dia gnosticiranju napak turbinskega regulatorja hidroelek- trarne in okvare transformatorja v termo- elektrarnah. Med obratovanjem je posnel tudi številne izredne dogodke v omrežju. V zadnjem letu se je zaradi povpraše- vanja razvoj usmeril v kompenzacijski sistem, ki je namenjen regulaciji jalove moči malih hidroelektrarn z vgrajenimi asinhronskimi generatorji. Sistem temelji na vezju FPGA, ki prek analogno-digi- talnega pretvornika zajema napetostne in tokovne signale generatorja. Iz njih se izračunavajo parametri U, f, Q in P, ki so osnova za vklop kondenzatorjev. Namen projekta je zagotavljati karakteristike jalove moči skladno z RfG in SONDO, ob tem pa dodati še pomembnejše zaščitne in omejilne funkcije. Slednje so ključne pri prehodih v otočno obratovanje ali pri po- javu feroresonance. S tem se omogoči regulacija napetosti tudi pri manjših hidro- elektrarnah (tip B po RfG) z asinhronskimi generatorji, ki so v Sloveniji zelo pogoste. Danes v Sloveniji obratuje več kot 30 vzbujalnih sistemov na malih hidro- in termoelektrarnah, od katerih največja obratuje z močjo 2,5 MVA. Velik del jih je na območjih Severne Primorske, Gorenjske in Pohorja. zadnjem desetletju Rok Le- skovec, Anže Zaletel in Jalen Štremfelj sestavljajo skupino in- ženirjev, ki svoje aktivnosti osredotoča na področje regulacije napetosti in jalove moči malih hidroelektrarn. Leta 2014 sta bila razvita prva analogna vzbujalna siste- ma, ki še danes obratujeta na dveh 160 kVA sinhronskih generatorjih. Generatorja sta gnana s horizontalnima Francisovima turbinama. Vzporedno razviti prvi digitalni sistem je bil instaliran leta 2015 za 185 kVA agregat s Peltonovo turbino. Z nastopom nove evropske za- konodaje (RfG) in vpeljavo smernic v slovenski prostor (SONDO, SONDSEE) so se spremenile nekatere zahteve na področju obratovanja manjših elektrarn. Zaradi natančnejše regulacije jalove moči in enostavnejšega postopka na- dgradenj se je več časa namenilo razvo- ju digitalnih vzbujalnih sistemov. Številne dodatne funkcije so bile glede na potre- be končnega uporabnika razvite na pod- lagi terenskih izkušenj. Sistemi poleg regulacije napetosti podpirajo različne komunikacijske protokole za voden- je in nadzor, hkrati pa beležijo parame- tre ob izrednih dogodkih, kar uporabniku poenostavi diagnostiko okvar. Danes v Sloveniji obratuje več kot 30 vzbujalnih sistemov na malih hidro- in termoelektrarnah, od katerih največja Vgrajen vzbujevalni sistem v MHE Kneža. Drobovje vzbujevalnega sistema. 30 aktualno naš Stik 31 Družba GEN-I je leta 2017 zastavila projekt, imenovan GEN-I Sonce. Kot je ob predstavitvi povedal predsednik uprave dr. Robert Golob, lahko projekt enačimo z novim mejnikom v razvoju slovenske energetike, ki bo spremenil naše življenje in življenje naših zanamcev. Tako kažejo tudi podatki in dosedanje izkušnje. GEN-I Besedilo: Vladimir Habjan; fotografije: arhiv GEN-I Sonce, iStock GEN-I sonce je inovativni poslovni model rojekt GEN-I Sonce pomeni prehod iz fosilne v solarno dobo. Sonce je vir, ki se ga vsi zavedamo, je ne- skončen, čist in vsakomur dostopen. Žal je tudi vir, ki ga najmanj izkoriščamo, zato je napočil čas, da ga začnemo uporablja- ti aktivno. Tri napredne energetske teh- nologije so se razvile do točke, ko so komercialno dostopne vsakomur. Gre za toplotne črpalke, električne avtomo- bile in polnilne postaje ter shranjevalni- ke energije, ki jih z uporabo digitalizacije povežemo v dom prihodnosti. Prek sa- mooskrbe s sončno energijo vzpostavi- mo neodvisnost posameznika. Tako sami postanemo gospodarji svoje en- ergije. T ako razmišlja Gregor Hudohmet, direktor GEN-I Sonce, s katerim smo se pogo varjali o izkušnjah. Kot je povedal, s projektom GEN-I Sonce zagotavljajo zanesljivo in dol- goročno partnerstvo ter uporabnike spodbujajo k uporabi obnovljivih virov energije, kar bo omogočilo prehod v brezogljično družbo. Projekt spodbu- ja energetsko samooskrbo s pomoč- jo sonca. V to smer gre energetska tranzicija, to je pot do preobrazbe svetovnega energetskega sektorja, ki z opuščanjem rabe fosilnih goriv preha- ja v brezogljično proizvodnjo električne energije iz OVE. »Dejansko zaradi pod- nebnih sprememb, ki jih ne moremo več zanikati, druge izbire tudi nimamo in tega se v GEN-I Sonce tudi zaveda- mo. V središču je potreba po zmanjšan- ju emisij toplogrednih plinov, ne samo CO 2 , pač pa tudi vseh drugih, ki pripo- morejo k degradiranju naravnega okol- ja. Verjamemo, da bo proizvodnja iz sonca imela ključno vlogo, in sicer zara- di njene dostopnosti kot naravnega vira in cenovne in tehnološke sprejemljivo- sti za širši krog prebivalstva. Bistvenega pomena je zavedanje, da smo mi tis- ti, ki kreiramo spremembe. Mi smo tis- ti, ki moramo biti okoljsko ozaveščeni in proaktivni pri ohranjanju okolja s svojimi življenjskimi navadami. S tem prispeva- mo k trajnostnemu razvoju družbe in dajemo zgled mlajšim generacijam. S prehodom na samooskrbo z električno energijo in njeno rabo iz obnovljivega vira – sonca, lahko vse to tudi doseže- mo,« razmišlja Hudohmet. Z energetsko tranzicijo se bo delež razpršenih proizvodnih virov iz OVE močno povečal. Z opuščanjem rabe fosilnih goriv se elektrificira promet, s toplotnimi črpalkami pa ogrevanje. Vse to kljub ukrepom učinkovite rabe ener- gije povečuje porabo električne ener- gije. »Če upoštevamo vse te trende,« pravi Hudohmet, »hitro ugotovimo, da se iz dneva v dan v omrežju pojavlja- jo novi elementi, na katere obstoječe 32 naš Stik 33 aktualno elektroenergetsko omrežje ni prip- ravljeno in niti ni bilo zgrajeno za tak način delovanja. Zato ne preseneča, da distribucije, kot lastniki omrežja, napovedi o energetski tranziciji spre- jemajo z zadržkom. Pri GEN-I smo dru- gačnega mnenja in verjamemo, da je energetsko tranzicijo mogoče izpelja- ti, če v ospredje postavimo inovacije in sodelovanje med deležniki (lastniki omrežja in uporabniki). Naj naštejem nekaj projektov, pri katerih sodelu- jemo in so namenjeni elektroener- getskemu sistemu prihodnosti: GEN-I Sonce – sonce (sončno elektrarno) na vsako streho; Demand response – iz- koriščanje fleksibilnosti pri odjemal- cih in malih proizvajalcih, kjer že več let nastopamo kot agregator na dveh trgih, v Avstriji in Sloveniji, kjer tržimo fleksibilnost na trgu sistemskih storitev; Future flow – gre za evropski projekt s podporo Obzorja 2020, kjer je koordi- nator Eles, GEN-I pa pomemben part- ner znotraj konzorcija. Skupaj z Elesom razvijamo novo platformo za čezmejno trgovanje s sekundarno regulacijo, ki jo zagotavljajo prilagodljivi odjemalci in razpršeni proizvajalci iz obnovljivih vi- rov energije; Aktivni odjemalec – prikaz možnosti prilagajanja odjema na strani malih odjemalcev za potrebe različnih sistemskih storitev oziroma storitev iz- ravnave na trgu; Newcomers – projekt za vzpostavitev energetskih skupnosti, ki bodo v prihodnje odigrale pomemb- no vlogo,« je izčrpen Hudohmet. Na vprašanje, kako so se pripravili na ta projekt, pa pravi: »V Sloveniji so med letoma 2009 in 2012 gradili sončne elektrarne za poslovne odjemalce, ki so bili vključeni v sistem podpore, sama tehnologija fotovoltaike pa je bila že pred tem stara več desetletij in je do danes preizkušena. S sprejetjem ured- be o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki je v upo- rabo stopila s 15. januarjem 2016, se je pokazala možnost, da se odjemalcem zagotovi energetska neodvisnost (pos- tanejo energetsko samooskrbni in s tem neodvisni od nihanj cen energije na trgu, saj si zagotovijo lastno proizvod njo električne energije za svoje potrebe) s proizvodnjo stroškovne in okolju pri- jazne električne energije. S proizvodnjo čiste energije iz sonca pomembno pri- pomoremo k ohranjanju našega okolja. GEN-I je konec leta 2016 kot prvi do- bavitelj energije v regiji vstopil na trg sa- mooskrbe ter slovenskim odjemalcem s celovito storitvijo »vse na ključ« poenos- tavil odločitev za samooskrbo. Urad- ni začetek naše zgodbe beležimo leta 2017. Pod vodstvom našega predsed- nika uprave dr. Roberta Goloba smo v prvem letu postavili 300 malih sončnih elektrarn. Ko se ozrem nazaj, moram priznati, da je šlo za izjemen dosežek, ki ga brez vrhunske ekipe, ki je sestav- ljala zgodbo, ne bi bilo mogoče izpeljati. Veliko procesov je bilo treba definira- ti na novo in klasično projektno voden- je s standardizacijo produkta obrniti na glavo. Pri oblikovanju ponudbe smo k sodelovanju povabili najboljše in naj- zanesljivejše proizvajalce. Ekipa GEN-I Sonce je kombinacija izkušenega in strokovnega kadra, ki se konstantno krepi in bo do konca tega leta uspela postaviti 800 malih sončnih elektrarn.« GEN-I SONCE PONUJA STORITEV NA KLJUČ Storitev na ključ vključuje celoten posto- pek svetovanja, projektiranja, izgradnje ter ureditve potrebne dokumentacije in soglasij do zagona elektrarne oziroma priključitve v omrežje. Za tak koncept so se odločili zato, da strankam olajšajo odločitev za samooskrbo. Svojo lastno elektrarno lahko tako rekoč naročijo iz domačega naslanjača, saj profesional- no usposobljena ekipa za stranko uredi celoten postopek izgradnje elektrarne, ki ustreza investitorju, njegovim potre- bam, željam in pričakovanjem. Poleg izvedbe na ključ zagotovi- jo tudi dolgoročno 25-letno garancijo za brezhibno delovanje elektrarne. Ob tem, zaradi najkakovostnejših vgrajenih komponent in kakovostne montaže, stranki pripada tudi 10-letno jamstvo na nepuščanje strehe pod elektrarno. Ob odločitvi za sončno elektrarno pa strankam priporočajo še razmislek o ogrevalnem sistemu. Če se namesto za ekonomsko in ekološko manj učinkovite ogrevalne sisteme stranka odloči za toplotno čr- palko, lahko za njeno namestitev in zagon poskrbijo hkrati z izgradnjo elektrarne. Kot je povedal Hudohmet, so odjemalci z njihovimi storitvami zadovolj ni ter pravijo, da imajo pozi- tivne izkušnje tako z ekipo svetovalcev kot s samimi izvajalci in monterji. Gre za rezultat tega, da sami prisegajo na dolgoročnost, strokovnost, kakovost in seveda na asistenco ter zavedanje, da je vsaka stranka unikatna in mora biti kot taka obravnavana individualno.« STROŠEK INVESTICIJE SE RELATIVNO HITRO POVRNE Kot je povedal Hudohmet, je sončna elektrarna za samooskrbo namenje- na proizvodnji lastne, zelene električne energije za pokrivanje lastne porabe, zato velikost elektrarn prilagajajo porabi vsakega posameznega investitorja. Us- trezno dimenzioniranje in načrtovanje elektrarne sta namreč ključnega pome- na, saj s pravilno dimenzionirano elek- trarno po prehodu na samooskrbo odjemalec mesečno plačuje le še strošek obračunske moči in prispevka za SPTE in OVE, ki pri povprečnem gos- podinjskem odjemalcu znašata približno 15 evrov na mesec. Omenjena stroš- ka sta neodvisna od porabe električne ener gije, saj sta vezana na priključno moč elektro priključka, zato velja, da je na samooskrbno elektrarno smiselno priklopiti čim več porabnikov, saj si s tem zagotovimo večje prihranke pri računih za elektriko, investicija v lastno elektrar- no pa se tako tudi najbolje obrestuje. »Če govorimo o izgradnji elektrarne na stanovanjski hiši, potem ocenjujemo, da se investicija izplača vsakemu odje- malcu, ki ima letno porabo, večjo od 3.000 kWh, oziroma njegov mesečni račun za elektriko znaša približno 40 evrov ali več. Pri večstanovanjskih ob- jektih je izračun malce drugačen, saj je odvisen med drugim tudi od števila sta- novanj v objektu, vendar pa na sploš- no lahko rečemo, da se investicija v samooskrbo izplača vsakemu izmed njih. Glede samega povračila investici- je lahko povem, da je višina investicije v izgradnjo sončne elektrarne za sa- mooskrbo odvisna od več dejavnikov. Zaradi tega je tudi doba vračanja in- vesticije različna in v povprečju znaša okrog 12 let, s pridobitvijo subvencije Eko sklada pa se lahko povrne tudi v 10 letih, pri čemer naj bi sončna elek- trarna delovala 30 let in več,« je pojasnil Hudohmet. Kot pravi direktor GEN-I Sonce, je uredba o samooskrbi zagotovo pozi- tivno pripomogla k večanju števila odjemalcev s samooskrbo in tudi ved- no večji uporabi električne energije za ogrevanje stavb s toplotnimi črpalkami. V zadnjem času se precej povečuje- jo tudi potrebe po polnjenju električnih vozil. Po podatkih Agencije za energi- jo je v letu 2019 obratovalo že 4.686 naprav za samooskrbo. V poročilu o stanju na področju energetike v Slo- veniji, ki ga je pripravila Agencija za energijo, je prikazana ocena trenda in scenarijev samooskrbe. Na podlagi di- namike v zadnjih štirih letih je ocenjeno, da bo leta 2023 predvidoma 23.000 odjemalcev samooskrbnih z električno energijo, skupna moč naprav pa naj bi znašala 278 MW. »Glede na napovedi in glede na naše postavljene plane smo v GEN-I Sonce skladni s predvideno rast- jo. Še naprej želimo biti vodilni ponud- nik sončnih elektrarn za samooskrbo. S popravki uredbe, ki jih v GEN-I pozdrav- ljamo, so bile uvedene napredne rešitve – samooskrba večstanovanjskih stavb, skupnost OVE in možnost, da je last- nik naprave tretja oseba, s čimer se je omogočila večja fleksibilnost pogod- benih odnosov, razvoj novih izdelkov in storitev na področju samooskrbe, ki bi omogočali postavitev fotovoltaičnih sistemov za vse državljanke in držav- ljane. Žal je stvarnost malo drugačna in imajo določene rešitve veljavne ured- be v praksi tudi zaviralne učinke, kar negativno vpliva na namen teh napred- nih rešitev. »Naj omenim samo ključno, ki pravi, da morajo biti odjemalci, ki so člani skupnostne samooskrbe, znani že vnaprej, pred postavitvijo naprave, in da so vsakršne spremembe skoraj ne- mogoče (spremembe deležev, izstopi, vstopi itd.). Za zaključek bi poudaril, da je cilj projekta GEN-I Sonce ponuditi ino- vativen poslovni model, ki bo s trajnost- nimi in naprednimi rešitvami ustvarjal sinergije z obstoječimi dejavnostmi sku- pine GEN-I ter omogočal širitev v bliž- nje države. S celovito storitvijo že danes odgovarjamo na nekatere izzive dekar- bonizacije, stopamo na pot decen- tralizacije in prispevamo k povečanju deleža brezogljične energije. Vse bliž- je smo tudi povezovanju teh storitev z inovativnimi rešitvami na področju elek- tromobilnosti,« je sklenil naš pogovor Gregor Hudohmet. Številčni podatki in poslovni rezultati GEN-I Sonca so nadvse zadovoljivi, saj so število postavljenih sončnih elektrarn povečali s 300 v letu 2017 na 367 leta 2018, lani so jih postavili 623, letos pa že 800. Samooskrbne sončne elektrarne ponujajo tudi poslovnim odjemalcem na Hrvaškem, kjer so letos oblikovali ekipo in storitev samooskrbe iz sonca ponudili poslovnim odjemalcem. »Cilj projekta GEN-I Sonce je ponuditi ino vativen poslovni model, ki bo s trajnost nimi in naprednimi rešitvami ustvarjal sinergije z obstoječimi dejavnostmi sku pine GEN-I ter omogočal širitev v bliž nje države.« Gregor Hudohmet: naš Stik 35 34 aktualno V organizaciji družbe Borzen je septembra potekalo že 6. strokovno srečanje Trajnostna energija lokalno, ki se je tokrat osredotočilo na zeleno transformacijo in novo realnost. Tokratno srečanje je bilo eno od prvih energetskih srečanj, ki je bilo izvedeno v hibridni obliki, saj ga je približno 70 udeležencev spremljalo tudi prek spleta. BORZEN Besedilo: Polona Bahun; fotografije: Vladimir Habjan Samooskrba in e-mobilnost recept za zeleni prehod deleženci so se seznanili z vplivom novega zakona o URE na lokalne skupnosti, z novo vlogo odjemalcev in energetske skupnosti ter z zelenimi projekti in e-mobilnostjo. Izve- deli so, kako se pametno lotiti lokalnih prometnih strategij in trajnostne mobilno- sti ter prisluhnili interaktivni razpravi o vkl- jučevanju občanov v zeleno energetsko transformacijo. skih in nestanovanjskih stavbah ostajajo enake, precej težav pri tem pa pov zroča razpršenost lastništva. Za občinske stavbe je treba izvajati določene ukrepe, med drugim obveznost izvajanja pre- gledov klimatskih in ogrevalnih siste- mov. Potrebna sredstva in spodbude za izvajanje ukrepov OVE prihajajo iz več virov, zato zakon o OVE predvideva vzpo stavitev novega enotnega sklada. Prav tako predpisuje mehanizem med- narodnega sodelovanja, ki prinaša možnosti izvedbe skupnih projektov. Samooskrba se bolj razčlenja in daje več konkretnejših usmeritev za ustano- vitev samooskrbne lokalne skupnosti. Zakon uvaja omogočitveni program, v okviru katerega bi infrastrukturno mini- strstvo analiziralo morebitne težave, predloge aktivnosti in skrbelo za ustrez- no zakonodajo, da bodo občine lažje iz- vajale ukrepe. Ker je še vedno največji problem izkoriščanja OVE umeščanje v prostor, želijo v zakonu poenostavi- ti, skrajšati in poenotiti upravne postop- ke ter vzpostaviti kontaktno točko, ki bo investitorjem omogočila lažje izvajanje teh postopkov. Župan občine Luče Ciril Rosec je predstavil prvo lokalno energetsko sk- upnost v Sloveniji. Občina je iskala us- trezno rešitev za neprekinjeno oskrbo z električno energijo, saj so se srečeva- li s prekinitvami napajanja z električno energijo zaradi razgibane konfiguraci- je terena in ob neugodnih vremenskih razmerah. Samooskrbni sistem v Lučah omogoča, da je del občine popolnoma neodvisen od napajanja iz omrežja vsaj za kakšen dan, v sončnem vremenu še več. Ocene kažejo, da je skupnost la- hko samooskrbna prek 6.800 ur na leto. Projekt ima pozitivne okoljske in družbene učinke, s katerimi se poveču- jejo zanesljivost, varnost in samozadost- nost oskrbe, odložila pa se je tudi sicer potrebna investicija v nadgradnjo om- režja. V svoji predstavitvi energetskih skupnosti in e-mobilnosti je dr. De- jan Paravan iz GEN-I poudaril, da so sončne elektrarne prava rešitev za zeleno transformacijo, saj ima Slo- venija vse pogoje za to – energetski potencial, ustrezno tehnično znanje, podporo, poslovni interes in finančna sredstva. Potrebna je le ustrezna regu- lativa. Za zmanjševanje ogljičnega odti- sa pa so idealna kombinacija projekti, v katerih se povezujeta samooskrba in e-mobilnost. Mag. Erik Potočar z MzI je predstavil novosti na področju zakonodaje, pred- vsem na področju URE in OVE, ki so še zlasti zanimive za lokalno energet- sko skupnost. Zakon o URE prinaša no- vosti o prihrankih energije. Podaljšuje se obveznost, da mora biti 0,8 odstot- ka prihrankov energije glede na pretek- lo leto. Zahteve za postavitev polnilnih mest za električna vozila v stanovanj- Svetovalec za elektromobilnost Željko Purgar je izpostavil, da v Slo- veniji pri bližno tretjino vseh emisij proiz- vedemo z osebnimi vozili, zato se prav v električnih vozilih skriva največ poten- ciala za zmanj ševanje emisij. Prav tako je električna mobilnost velik potencial tudi za oskrbo z električno energijo, saj odslužene bate rije električnih vozil postajajo hranilniki električne energije. Na omizju o lokalni zeleni trans- formaciji in novi realnosti je mag. Meta Gorišek z okoljskega ministrst- va spregovorila o velikem potencialu odpadkov kot OVE ter pomembni vlogi, ki bi jo odpadki lahko imeli pri energet- ski samooskrbi in vzpostavljanju krožne- ga gospodarstva na lokalni ravni. Dr. Karlo Peršolja iz Borzena je poudar- il, da med prebivalstvom ostajata vol- ja in priprav ljenost za e-mobilnost in samooskrbo. Težave so v birokratskih ovirah in neustrezni zakonodaji, pred- vsem pa bi v investicijah morali videti priložnosti in ne le težave. Kot ugotav- lja, se način razmišljanja odločevalcev o trajnostni energiji spreminja v pozitivno smer. Strokovni posvet se je zaključil s t. i. svetovno kavarno udeležencev, v kateri so razpravljali o lokalnih izzivih energe- tike in novi realnosti ter na podlagi vse- ga povedanega iskali skupne rešitve. Lokalna energetska skupnost v občini Luče je bila vzpostavljena v okviru 42-mesečnega projekta Compile. Nameščenih je bilo za 102 kW moči sončnih elektrarn na devetih objektih in sistemska baterija z zmogljivostjo 333 kWh, ki napaja 35 merilnih mest. Temu ustrezno je bilo treba preurediti obstoječo transformatorsko postajo, namestili pa so tudi nekaj hišnih baterij. 36 aktualno naš Stik 37 Letošnja, že 29. mednarodna konferenca Jedrska energija za novo Evropo 2020 (Nuclear Energy for New Europe 2020), je potekala pod sloganom povezovanja znanosti in industrije. Vabljeni predavatelji prvega in drugega konferenčnega dne so se v svojih prispevkih osredotočili na vlogo jedrske energije v današnjem in prihodnjem zagotavljanju zanesljive oskrbe z nizkoogljično električno energijo. NUCLEAR ENERGY FOR NEW EUROPE 2020 Besedilo: mag. Mojca Drevenšek; fotografije: Žiga Intihar in osebni arhiv Povezava znanosti in industrije s fokusom na jedrskih novogradnjah ot je ob odprtju konference poudaril slavnostni govornik Wil- liam D. Magwood, IV., generalni direktor Agencije za ener gijo (NEA) pri OECD, je jedrska ener gija pomemben, če ne kar bistveni del rešitve prihodn- je oskrbe z elektriko; in to ne le z okolj- sko-podnebnega, ampak tudi z vidika zaneslji ve oskrbe odjemalcev ter zag- otavljanja ustrezne cene elektrike za pre- bivalce in gospodarstvo. Vlogo jedrske energije v Sloveniji sta kot vabljena predavatelja v uvodu v dru- gi konferenčni dan predstavila Janez Kra- jnc iz NEK in Bruno Glaser iz skupine GEN. Prvi se je osredotočil na dosedanje obra- tovalne rezultate in prihodnje načrte ob- stoječe jedrske elektrarne NEK, drugi pa na priložnosti in povezane širše družbene in ekonomske koristi širitve jedrskih proiz- vodnih zmogljivosti v Sloveniji. NEK JE ROBUSTNA JEDRSKA ELEKTRARNA Kot je v uvodu poudaril Janez Krajnc iz NEK, so izvirne projektne rešitve Jedrske elektrarne Krško dobra osnova za varno in stabilno obratovanje. »Vendar pa to ni dovolj za zanesljivo dobavo električne energije pri vseh izzivih, ki jih prinaša hi- tro spreminjajoči se svet v celotni življenj- naštel zanesljivost oskrbe odjemalcev, za- gotavljanje ugodne cene elektrike za gospodinjstva in gospodarstvo, krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarst- va ter okoljsko, podnebno in prostorsko sprejemljivost tega vira energije. »Ko se pogovarjamo o virih ener gije za prihodnjo oskrbo z električno energijo, pogosto pozabljamo na makroeko nomske in druge učinke, ki jih ustvarjajo posamezni viri energije oziroma proizvodne tehnologi- je,« je poudaril Glaser in dodal, da jedrska energetika dosega dokazano odlične re- zultate v Sloveniji in tudi v EU. »Na ravni EU so izračunali, da bi v pri- meru tako imenovanega »visokega sce- narija«, po katerem bi v obdobju do leta 2050 v Evropi umestili 150 GW novih jedrskih proizvodnih zmogljivosti, doseg- li tudi velike ekonomske učinke. Vsak gigavat inštaliranih jedrskih proizvodnih zmoglji vosti ustvari 4,3 milijarde evrov za BDP Evropske unije,« je ključne ugotovitve študije Economic and Social Impact Report, ki so jo lani po naročilu jedrskega združen- ja FORATOM pripravili v družbi Deloitte, povzel Glaser. T a študija med drugim nava- ja, da bi 150 GW novih inštaliranih jedrskih zmogljivosti v EU do leta 2050 pomenilo na letni ravni 1,3 milijona (ohranjenih ali ust- varjenih novih) delovnih mest, 576 milijard evrov prispevka jedrskega sektorja v BDP EU (kar pomeni od 1,5 do 2 odstotka celot- nega BDP EU za leto 2050) in 491 milijard evrov prispevka k povprečnim neto let- nim dohodkom gospodinjstev iz dejavno- sti evropskega jedrskega sektorja. »Če Evropa misli resno z razgoljičen- jem svoje ekonomije do leta 2050, bomo morali tudi v prihodnje približno četrti- no električne energije na evropski ravni proizvesti iz jedrske energije. To ne bo prispevalo le k razogljičenju, ampak bo prineslo tudi druge pozitivne družbene in ekonomske učinke,« je prepričan Glaser. Kot je poudaril, velja enako tudi za Slo- venijo, pri čemer bi morali projekt JEK 2, za kar si v skupini GEN tudi aktivno priza- devajo, zagnati takoj. Poleg priprave potrebnih strokovnih študij in drugih projektnih podlag so po Glaserjevih besedah januarja letos na MZI oddali vlogo za energetsko dovolje- nje za JEK 2, ki so jo februarja dopolni- li še z naknadnim dogovorom z Elesom glede priključitve novega proizvodnega objekta na omrežje. Sicer so na letoš nji konferenci odpirali strokovno razpravo tudi o številnih drugih aktualnih razvojnih vprašanjih jedrske energetike, med dru- gim o razvoju malih modularnih jedrskih elektrarn in jedrske fuzije. ski dobi elektrarne. V Nuklearni elektrarni Krško zato vseskozi izvajamo aktivnosti, s katerimi gradimo odpornost elektrarne na morebitne motnje: znova ocenjujemo pro- jektne osnove in predpostavke, posoda- bljamo opremo, izboljšujemo procese ter vlagamo v visoko usposobljenost zapos- lenih in sodelavcev, brez katerih ne more uspešno delovati nobena tehnologija,« je dejal in dodal, da NEK tudi letos zagotav- lja stabilno proizvodnjo električne energi- je kljub dogodkom, kot sta pandemija ali potres v bližini Zagreba. Na elektrarni že nekaj časa potekajo intenzivne aktivnosti za zagotovitev stabil- nega delovanja do konca podaljšane živ- ljenjske dobe NEK. JEDRSKA ENERGETIKA USTVARJA POZITIVNE DRUŽBENE IN EKONOMSKE UČINKE Dolgoročen pogled na rabo jedrske ener gije v Sloveniji je v svojem prispev- ku podal Bruno Glaser iz skupine GEN, ki je pomen projekta JEK 2 že v naslovu svojega prispevka postavil v širši okvir uresničevanja trajnostnega razvoja in za- gotavljanja kakovosti življenja: »Projekt JEK 2 je pravi odgovor na aktualne izzive energetske prihodnosti Slovenije in širše- ga okolja,« je poudaril Glaser ter med njimi »Društvo jedrskih strokovnjakov bo decembra prihodnje leto praznovalo 30-letnico svoje ustanovitve, kar bomo obeležili z nizom dogodkov.« »Priča smo hitremu razvoju malih modularnih jedrskih reaktorjev, ki bodo v prihodnje zagotovo pomembni. Vendar bodo močno vlogo ohranile tudi konvencionalne jedrske elektrarne.« »Jedrska energetika prinaša številne pozitivne ekonomske in družbene učinke za Slovenijo. Med drugim ta dejavnost danes prispeva kar 2,2 milijarde evrov v slovenski BDP in zagotavlja 5.500 delovnih mest, od tega vsaj polovico visoko kvalificiranih. Širitev proizvodnih zmogljivosti s projektom JEK 2 lahko pozitivne učinke dodatno okrepi.« Tomaž Žagar William D. Magwood Bruno Glaser MEDNARODNA KONFERENCA NUCLEAR ENERGY FOR NEW EUROPE 2020 Kot poudarjata doc. dr. Tomaž Žagar, predsednik Društva jedrskih strokovn- jakov, in izr. prof. dr. Luka Snoj, pred- sednik programskega odbora letošnje konference Nuclear Energy for New Eu- rope, se je letošnji hibridni format kon- ference, ki je združila udeležence v živo in na daljavo, obnesel odlično. Zabeleži- li so 200 regi striranih udeležencev iz 21 držav, v živo se jih je konference udeleži- lo 126. Na konferenci, katere rdeča nit je bilo povezovanje znanosti in industrije, so predstavili 107 prispevkov, od tega je bilo skoraj 50 ustnih predstavitev. Prihodnja konferenca Nuclear Energy for New Europe 2021, ki bo potekala od 6. do 9. septembra 2021 na Bledu, bo slavnostna, že 30. po vrsti. 2,2 1,6 5.500 0,6 prispevek 2,2 milijarde evrov v slovenski BDP prispevek 1,6 milijarde evrov k dohodkom slovenskih gospodinjstev zagotovitev 5.500 delovnih mest, od tega 2.500 visoko kvalificiranih prispevek k javnofinančnim prihodkom v višini 0,6 milijarde evrov 38 naš Stik 39 aktualno V družbi Elektro Celje se zavedajo pomembnosti sodelovanja na področju tehnološkega razvoja in inovativnih rešitev, zato sodelujejo v več mednarodnih projektih, ki se neposredno nanašajo na tehnološka področja distribucije električne energije. Vsi ti projekti, ki jih bo v prihodnosti še več, so pomembni za regijo in tudi za razvoj omrežja. ELEKTRO CELJE Besedilo: mag. Maja Ivančič, Vladimir Habjan; fotografija: iStock Elektro Celje vpeto v vrsto raziskovalnih projektov sebina projektov je raznovrst- na, od povečanja samozadost- nosti in zanesljivosti oskrbe z električno energijo, prek iskanja sinergij med energetskimi viri in tehnologijami, do povečanja zmogljivosti že vgrajenih energetskih tehnologij. Projekti bodo zanesljivo prispevali dodano vrednost mnogim deležnikom. Prvi projekt, pri katerem sodeluje- jo, je Compile. Namen projekta je vz- postaviti lokalni energetski sistem za povečanje samozadostnosti in zanes- ljivosti oskrbe z električno energijo ter upravljanje fleksibilnosti lokalnega ener- getskega sistema, ki vsebuje stanovanj- ske, gospodarske (predvsem kmetije in delavnice) in poslovne stavbe z veli- kim deležem obnovljivih virov energije. Ta bo pomagal upravljati in nadzoro- vati mikroomrežje (micro-grid) tako, da bo izboljšal njegovo prilagodljivost, stabilnost in varnost. Poleg tega bo sistem nadzoroval in upravljal lokalno prožnost ter zagotavljal storitve opera- terjem distribucijskega in prenosnega omrežja. Lokalni energetski sistem, ra- zvit v sklopu projekta Compile, vključu- je tehnološko in nadzorno integracijo malih fotovoltaičnih elektrarn, sončnih malcev/proizvajalcev ter ponudni kov storitev prilagodljivosti, vključno z dru- gimi posredniškimi akterji, kot so trgovci na drobno in agregatorji. V sklopu projekta X-Flex bo, kot prvi v Sloveniji, na nizkonapetostni del omre žja priključen tudi baterijski sistem zadostne zmogljivosti, ki bo delu odje- malcev, ki se napajajo iz transforma- torske postaje Luče - Urtelj, omogočil tudi avtonomno napajanje ob izpadu električne energije. V projektu BD4OPEM se bodo uk- varjali z razvojem in preizkušanjem analitičnih orodij na osnovi umetne inteligence za obdelavo masovne količine podatkov, ki so na voljo dis- tribucijskim operaterjem električne energije za izboljšanje spremljanja, de- lovanja, vzdrževanja in načrtovanja distribucij skih omrežij, ter s tem prine- sli dobrobit vsem deležnikom v veri- gi trga z električno energijo. Projekt BD4OPEM, ki poteka pod okriljem pro- grama Obzorje 2020, se je začel izvaja- ti januarja 2020 in se bo zaključil junija 2023, vrednost projekta pa znaša 9,8 milijona evrov. Namen projekta je vz- postaviti re ferenčno platformo, ki podpi- ra skalabilno večdeležniško izmenjavo, obdelavo in upravljanje podatkov za elektro energetski sektor. Platforma bo podpirala modularna in odprtokodna analitsko-podatkovna orodja za varno in učinkovito delovanje elektroenergetskih omrežij. Razvita orodja in storitve bodo z izrabo podatkov odražala realne pozi- tivne vplive na omrežje in trg z električ- no energijo. Zbrani podatki, obdelani z ustreznimi metodami, bodo zagotavljali natančnejšo sliko realnega in napove- danega prihodnjega stanja omrežja s ciljem optimizirati procese obratovanja, vzdrževanja in načrtovanja omrežja in s tem izboljšati zanesljivost distribucijske- ga omrežja, vzpostaviti nove poslovne prakse, izrabiti do zdaj zbrane podatke za vzpostavitev podatkovnih storitev, ki bodo omogočale nadaljnji razvoj in digi- talizacijo podjetij v elektroenergetskem sektorju, ter pospešiti energetsko tran- zicijo teh podjetij. Rešitve oziroma orod- ja, razvita v sklopu projekta BD4OPEM, bodo preizkušena v realnih pogojih na treh pilotnih lokacijah, in sicer v Sloveni- ji, Španiji in Turčiji. Cilj projekta Uporabljaj pametno, ki bo trajal 30 mesecev (2019–2021), je zmanjšati obremenitve lokalnega omrežja v času koničnih obremenitev, zagotavljati uravnoteženost med proiz- vodnjo in porabo energije, zagotavlja- ti lokalno porabo lokalno proizvedene električne energije iz obnovljivih virov električne energije in s tem zmanjšati tehnične izgube in informirati odjemalce o »alternativnih metodah« zagotavljanja stabilnosti in vzdrževanja elektrodistri- bucijskega omrežja tudi v luči izboljšan- ja tehničnih kazalnikov SAIFI in SAIDI. V pilotni projekt bo vključenih do 700 odjemalcev električne energije, kate- rih odzivnost bodo spodbujali z upo- rabo dinamičnega tarifiranja električne energije (PKKT, NKKT) in s spodbudami pri obračunu omrežnine za distribucij- ski sistem. Projekt bo v celoti financirala Agencija za energijo. Naslednji projekt, pri katerem sodelu- jejo, je iFLEX. Cilj projekta je opolno- močiti uporabnike električne energije in omogočiti čim lažjo udeležbo na trgu z električno energijo pri odzivanju na povpraševanje. Poudarek je predvsem na gospodinjskih odjemalcih in odzivu na povpraševanje za podporo viso- ki penetraciji obnovljivih virov energije. Projekt neposredno obravnava ključne politike Evropske unije s področja pod- nebnega in energetskega okvira do leta in soproizvodnih elektrarn na biomaso, hišnih in skupnostnih baterij ter polnil- nih postaj za električna vozila, skupaj z nad zorom fleksibilnega povpraševanja za povečanje nosilnosti OVE in samoza- dostnosti lokalnega energetskega siste- ma. Projekt izvajajo na območju Zgornje Savinjske doline, Elektro Celje pa ima v projektu vlogo svetovalca in podizva- jalca nalog v distribucijskem omrežju. Drugi projekt, pri katerem sodelujejo, je evropski raziskovalni projekt X-FLEX. Cilj projekta je ustvariti in povezati si- nergije med vsemi viri in tehnologija- mi energetske prožnosti, spodbujati sodelovanje med vsemi akterji pamet- nega omrežja in energetskega trga na stroškovno učinkovit način. S tem ce- lostnim pristopom si partnerji projekta X-FLEX prizadevajo ustvariti optimalno kombinacijo sredstev decentralizirane prožnosti, ki se nahajajo vzdolž celotne energetske vrednostne verige, ter zago- toviti koristi vsem akterjem pametnega omrežja, maloprodajnega in veleproda- jnega trga z energijo. V okviru projek- ta X-FLEX bodo razvili orodja, ki bodo ponujala storitve vsem zainteresi ranim stranem na področju energetike, od upravljavcev omrežij do končnih odje- 2030 ter Energetske unije z močnim poudarkom na obnovljivih virih energije, lastni proizvodnji, prenovi energetskega trga in opolnomočenju uporabnikov. V okviru projekta bodo razvili t. i. pametne pomočnike za upravljanje prožnosti pri porabi in proizvodnji električne energi- je. Projekt se bo začel izvajati novembra letos, Elektro Celje pa bo zagotavljalo podporo pilotnemu testiranju. Zadnji projekt družbe je OneNet. S projektom želijo zagotoviti neopazne integracije vseh akterjev v elektroener- getskem sistemu v skoraj realnem času. S pomočjo odprte IT-arhitekture, ki bo zagotavljala interoperabilnost celin- skega nivoja, bo projekt ustvaril pogoje za sinergijsko delovanje oziroma opti- mizacijo celotnega upravljanja energije, hkrati pa ustvaril odprto in pošteno trž- no strukturo. Projekt OneNet bo teme- ljil na treh glavnih stebrih: na opredelitvi modela skupne ureditve trga za Evro- po, opredelitvi skupne IT-arhitekture in skupnih IT-vmesnikov in preverjanja predlaganih rešitev v pilotnih testiran- jih večjega obsega. Elektro Celje se je v projekt vključilo v okviru konzorcija za pospešitev zelene transformacije. 40 naš Stik 41 aktualno Projektna skupina za tipizacijo, v kateri sodelujejo strokovnjaki iz vseh distribucijskih podjetij in družbe SODO, je do zdaj pripravila štiri tipizacije, povezane z elementi distribucijskega omrežja, v pripravi pa je že tudi nekaj novih. V prihodnjem letu sledi večji poudarek na tipizaciji transformatorskih postaj. SODO Besedilo: Projektna skupina za tipizacijo; fotografija: arhiv SODO Tipizacija distribucijskega elektroenergetskega omrežja ipizacija distribucijskega elektro- energetskega omrežja je namen- jena osnovni tehnični podpori pri razvoju, gradnji in vzdrževanju om- režja, s poudarkom na določanju min- imalnih zahtev za osnovne materiale, načrtovanje in način vgradnje za var- no ter zanesljivo obratovanje objektov in naprav skozi njihovo celotno predv- ideno življenjsko dobo. Je hkrati tudi pokazatelj zadnjega stanja tehnike in uporabe dobre inženirske prakse. Izdelava prvih tipizacij v Sloveni- ji sega v leto 1965, ko so se distribuci- jska podje tja dogovorila, da ustanovijo združeno podjetje za distribucijo elek- trične energije v Sloveniji (DES), pod okriljem katerega so nato izdajale strokovne publikacije DES. Te je izde- lovala komisija za standardizacijo in tipizacijo, ki je razpoložljivo opremo na trgu proučila in tehnično ustrezno tudi tipizirala ter tako priporočila upo- rabo navedene opreme. Leta 1983 je prišlo do preoblikovanja distribucijskih podjetij in s tem tudi preoblikovanja združenega podjetja. Ustanovljena je bila sestavlje na organizacija elektro- gospodarstva Slovenije (EGS), izdela- va strokovnih publikacij EGS pa je bila zaupana službi za tipizacijo in stan- dardizacijo. DO ZDAJ OBJAVLJENE ŽE ŠTIRI TIPIZACIJE, V PRIPRAVI ŠE NOVE Dokumenti tipizacije so produkt sodelo- vanja, usklajevanja, prenosa znanja in izmenjave izkušenj med družbo SODO in elektrodistribucijskimi podjetji. Tipi- zacija po opravljenem postopku javne obravnave in z objavo družbe SODO postane obvezna za uporabo vsem upo rabnikom distribucijskega elektro- energetskega omrežja. Prva tipizacija, ki jo je izdelala projek- tna skupina v sodelovanju med SODO in elektrodistribucijskimi podjetji, je tipi- zacija 110 kV daljnovodov z nazivom SODO T-1 110 kV daljnovodi in je bila ob- javljena novembra lani. Septembra letos je SODO objavil še tri nove tipizacije, in sicer o načrtovanju in gradnji 20 kV kablovodov ter eno- in trižilnih kablov (SODO T-2 Načrtova nje in gradnja 20 kV kablovodov, SODO T-3 Enožilni energetski kabli 12/20/24 kV in SODO T-4 Trižilni energetski kabli 12/20/24 kV). V postopku izdelave so trenutno še štiri tipizacije, in sicer o univerzalnih ener getskih kablih, načrtovanju in grad- nji nizkonapetostnega omrežja, 1 kV ener getskih kablih in 1 kV samonosilnih kabelskih snopih (SODO T-5 Univerzal- ni energetski kabli 12/20/24 kV, SODO T-6 Načrtovanje in gradnja NN omrež- ja, SODO T-7 NN energetski kabli 1 kV in SODO T-8 Samonosilni kabelski snop (SKS) 1 kV). Navedene tipizacije bodo predvidoma objavljene konec tega oziroma v začetku naslednjega leta. V naslednjem letnem načrtu bodo imele prednost tipizacije za načrtovanje in gradnjo transformatorskih postaj. Delo na področju tipizacije distribuci- jskega elektroenergetskega omrežja ne glede na starost panoge lahko opišemo kot stalno nalogo, saj mora slediti spre- membam zakonodaje ter tudi standar- dov, materialov, opreme in postopkov, ki jih prinaša želja družbe po transfor- maciji v nizkoogljično družbo. Ne glede na želeno hitrost mora tipizacija na po- dročju elektroenergetike zasledova- ti cilj vgradnje preizkušenih tehnologij osnovnih gradnikov, ki so predpogoj za zanesljivo in varno delovanje distribuci- jskega omrežja v prihodnosti ob mini- malnem vplivu na okolje. Člani projektne skupine za tipizacijo se trudijo, da bi s pripravljenimi doku- menti v čim večji meri prenesli znanje, podprto z izkušnjami, na širšo strokov- no populacijo ter s tem postavili trdne temelje za ohranitev in nadaljnji razvoj sloven skega elektroenergetskega om- režja. Elektrodistribucijska podjetja so nato leta 2013 v okviru združenja GIZ distri- bucije električne energije vzpostavila projektno skupino na področju tipizaci- je naprav in elementov elektrodistribu- cijskega omrežja, ki je v obdobju med letoma 2013 in 2018 izdelala in objavila 16 tehničnih smernic, ki pokrivajo glavne elemente elektrodistribucijskega siste- ma. V letu 2018 se je projektni skupini pridružil še član družbe SODO. Skupina deluje po letnem planu dela, ki ga člani glede na prednostne naloge in razpoložl- jiv čas ob rednem delu v svojih podjetjih sprejmejo ob začetku leta. Poleg dela iz letnega plana skupina pregleduje in podaja mnenja na predloge dokumen- tov z vplivom na elektrodistribucijsko omrežje, kot so izdelava študij, standar- dov, pravilnikov in drugih zakonodajnih dokumentov. Člani projektne skupine za tipizacijo se redno srečujejo na de- lovnih se stankih predvidoma enkrat na mesec. Osebna srečanja so v zadnjem času zaradi nastalih razmer, povezanih s koronavirusom, zamenjala elektronska središča za sodelovanje in komunikaci- jo, ki omogočajo nemoteno nadaljevanje dela. Poleg delovnih sestankov se člani skupine med seboj pogosto obveščajo o tehnično aktualnih temah in uporabljajo skupne izkušnje pri vsakodnevnem delu. Videz in sestava enožilnih in trižilnih srednjenapetostnih kablov naš Stik 43 42 aktualno Znanost in industrija gresta pogosto z roko v roki, kar vedno znova dokazujejo na Institutu Jožef Stefan (IJS). Na odseku za reaktorsko fiziko in reaktorju TRIGA so pomagali razviti na sevanje odporno luč, ki je nenadomestljiva v vseh sevalnih in jedrskih objektih in preživi tudi težke nesreče v jedrskih elektrarnah. Izdelek je trenutno najboljši na svetu. INSTITUT JOŽEF STEFAN Besedilo in fotografija: Vladimir Habjan S sodelovanjem do odličnega izdelka a reaktorju TRIGA na IJS že več kot dvajset let obsevajo elektron- ske komponente za veliki hadron- ski trkalnik v Cernu. Različne elektronske komponente, ki se uporabljajo za detek- cijo delcev in procesiranje signalov, so izpostavljene visokim sevanjem in se pos- ledično pokvarijo. Zato je treba izdelati take, ki se v življenjski dobi eksperimen- ta, tj. približno deset let, ne pokvarijo. Kot je povedal prof. dr. Luka Snoj in vodja odseka za reaktorsko fiziko na IJS, lahko pri njih v eni uri simulirajo deset let obse- vanja na pospeševalniku: »Zaradi dobre karakterizacije, ki je posledica odličnega dela ope raterjev in raziskovalcev razis- kovalnega reaktorja TRIGA, smo postali referenčni center za obsevanje z nevtroni za Cern, in to delamo že dvajset let.« To jim je še kako prav prišlo, ko so se pred leti nanje obrnili iz podjetja DITO Lighting iz Gorice pri Slivnici. Ti so se povsem slučajno oglasili v Podgorici, če bi jim lahko pomagali izdelati luč, odpor- no na sevanje. Podjetje je že pred tem izdelovalo luči, vendar ne v območju ra- dioaktivnega sevanja. O tem dr. Snoj: »Njihovemu direktorju sem povedal, da so prišli na najboljši kraj v Evropi, če ne na svetu. Mi smo imeli na tem področju precej izkušenj. Začeli smo testirali nji- hova vezja in ugotavljali, katere kom- ponente se kvarijo pri obsevanju. Tega testiranja je bilo res ogromno in poča- si smo zamenjevali komponente z bolj odpornimi. Podjetju DITO Lighting smo posredovali natančne informacije o pol- ju žarkov gama in nevtronov, sami pa so potem izdelek izboljševali, vse dok- ler nismo prišli do dobrega vezja. Po tem smo testirali naprej in ugotovili, da navad- no steklo pri odmerku 1.000 Gy potemni. V sodelovanju z odsekom za raziskave sodobnih materialov smo nato razvili na sevanje odporno steklo, t. i. cerijevo steklo, ki prenese tisočkrat večje od- merke. Ker se steklo pri težkih nesrečah lahko razbije, smo pozneje prešli na upo- rabo polimerov. Prva luč je kmalu priš- la na trg, naslednje različice pa smo še izboljševali. Sedanja izvedba je že tako dobra, da je nima smisla več izboljševati, dokler konkurenca ne bo napredovala,« je bil izčrpen dr. Snoj. Podjetje DITO Lighting je manjše pod- jetje, ki je našlo odlično tržno nišo. Ko so pred desetletjem prepovedali žar- nice na žarilno nitko, so jih zamenjali s fluorescentnimi in LED svetilkami. Obe vrsti svetilk vsebujeta precej elektron- skega vezja, ki pretvarja napetost in tudi tok iz izmeničnega v enosmernega, in taka vezja so na sevanje zelo občutljiva. Kot je povedal dr. Snoj, srečamo sevan- je v raziskovalnih pospeševalnikih, kot je na primer v Cernu, v medicinskih po- speševalnikih, v skladiščih radioaktivnih odpadkov ter seveda v jedrskih elektrar- nah. »Sevanje to elektroniko praviloma uniči in posledično je treba pogoste- je menjati svetilke. To pa pomeni, da je osebje, ki to izvaja, izpostavljeno višjim tveganjem zaradi ionizirajočega sevan- ja in tudi zaradi dela na višini. Tukaj se je za nas pojavil izziv. Pravzaprav cela vrsta izzivov, od napajanja in konec koncev do stekla, ki zavaruje svetilko. Testirali smo ogromno različnih materialov in na kon- cu je bil izdelek tak, da smo se morali kar truditi, da smo svetilko uničili s sevanjem. S pazljivo izbiro elektronskih komponent in topologije je napajalno vezje popol- noma drugačno od običajnih. Podjetje je šlo še korak naprej in je luč prilagodilo za težke nesreče v elektrarnah, to so najhuj- še nesreče, ki se lahko zgodijo v jedrski elektrarni. Svetilka je prilagojena na vi- bracije pri močnem potresu in tudi na vročo borovo kislino. Tudi to smo testirali na IJS. Pri določenih nesrečah v jedrski elektrarni se namreč reaktor šprica s to kislino. Dodatno ta luč zdrži tudi visok tlak in visoko temperaturo. Skratka, je skoraj neuničljiva. Zanimivo je, da je to izdelek z zelo visoko dodano vrednostjo. Za prime rjavo, običajne LED svetilke stanejo nekaj sto evrov, taka luč pa stane nekaj ti- soč evrov. Danes je ta svetilka najbolj na sevanje odporna LED svetilka na svetu in se prodaja skoraj po vsem svetu.« Dr. Snoj ocenjuje sodelovanje z DITO Lighting za zelo uspešno. »Zagoto- vo gre za uspešno sodelovanje. Če se izdelek prodaja po vsem svetu in ima vi- soko dodano vrednost, je to že uspeh. Mi moramo podpirati slovensko gospodarst- vo. Treba je vedeti, da se v jedrski industri- ji vse dela na dolgi rok. Ta luč je trenutno najboljša in najboljši časi za prodajo te luči še prihajajo. Vesel sem, da je naše znan- je prišlo prav slovenskemu podjetju, ki je svoj izdelek nadgradilo, uporabilo še svo- je znanje in naredilo najboljši izdelek na svetu,« je sklenil dr. Snoj. Že več kot 20 let na odseku za reaktorsko fiziko testirajo elektronske komponente za veliki elektronski trkalnik v Cernu. Pri 1.000 Gy navadno steklo porumeni, v IJS pa so naredili takega, ki prenese 1.000-krat večje odmerke. V eni uri lahko na IJS simulirajo 10 let obsevanja na pospeševalniku. 20 večinoma visoko izobraženih je zaposlenih v odseku za reaktorsko fiziko, 4 pa so v reaktorju TRIGA. 20 1000 1 20 + 4 Pri razvoju luči sta sodelovala odsek za reaktorsko fiziko ter reaktorski infrastrukturni center, v okviru katerega sta raziskovalni reaktor TRIGA in objekt vroča celica. Vroča celica je prostor, obdan z debelimi stenami, kjer se lahko dela z visokoradioaktivnimi snovmi. Pogled v notranjost omogoča 80 cm debelo svinčevo steklo, delo v njej pa se opravlja z daljinskimi manipulatorji. Prof. Snoj je tudi vodja raziskovalnega reaktorja TRIGA, v katerem se izvajajo raziskave na treh glavnih področjih: okoljske znanosti, reaktorska fizika in odpornost komponent na sevanje – ravno na to področje pa spada sodelovanje pri izdelavi na sevanje odporne luči. Dodatno se reaktor TRIGA veliko uporablja tudi za izobraževanje in usposabljanje bodočih jedrskih strokovnjakov. 44 naš Stik 45 aktualno Glavni cilj projekta je predstaviti uporabnikom prijazne rešitve polnjenja e-vozil z namenom spodbujanja množične uporabe e-vozil v Evropi. ELES Besedilo: Maša Repež Gril in dr. Janez Humar; fotografija: Vladimir Habjan Uspešen zagon projekta INCIT-EV začetku leta se je 33 partner- jev iz osmih držav podalo na inovativno pot razvoja uporab- nikom prijazne infrastrukture za polnjen- je e-vozil. Pod vodstvom družbe Renault bo konzorcij, katerega član je tudi Eles, čemer gre za prvi projekt s področja e-mobilno sti, ki bo vključeval tudi upora- bo najnovejših nevroznanstvenih tehnik. Družba Eles se je vanj vključila, ker se zaveda možnih negativnih vplivov hitre rasti e-mobilno sti na elektroenergets- ki sistem, pri čemer je projekt INCIT-EV zasnovan skladno s konceptom celost- nega razvoja infrastrukture za masov- no polnjenje e-vozil E8, ki so ga razvili Elesovi strokovnjaki. Koncept izpostavl- ja pomen dobre uporabniške izkušnje pri uporabi e-vozil, kar seveda vklju čuje tudi čim bolj preprosto, intuiti vno in upo- rabniku prijazno polnjenje, ki dobro vpliva na družbo in elektroenergetski sistem. S tem projektom bo Eles sloven- ski koncept E8 razširil na evropsko ra- ven. S projektom INCIT-EV se druž- ba Eles prvič podaja tudi na področ- je kognitivne psihologije. Izjemno pomemben del projekta je raziskovan- je vedenja upo rabnikov e-vozil z upo- rabo najnovej ših nevroznanstvenih tehnik, s katerimi bodo skušali prido- biti večje razumevanje pričakovanj in potreb uporabnikov e-vozil. Upora- ba nevroznanstvenih tehnik omogoča prepoznavanje nezavednih želja upo- rabnikov glede možnosti pol njenja e-vozila, uporabe e-vozila, uporabe polnilnic ipd. Uporabljena bo mobilna senzorska oprema, ki spremlja čust- vene odzive uporabnikov in omogoča oblikovanje sklepov glede neartikuli- ranih potreb uporabnikov. Na podlagi teh ugotovitev bo Eles s partnerji razvil aplikacije in storitve za upravljanje, nadzor in optimizacijo polnilne infrastrukture za zagotavljan- je uporabnikom prijaznega polnjenja in vožnje z e-vozili. OD POTREBE DO PROJEKTNE IDEJE Projekt je nastal iz potrebe po izbolj- šanju kakovosti zraka v urbanih okoljih in po zmanjšanju zvočnega onesnaže- nja, saj se upravičeno pričakuje, da bo množičen prodor e-vozil zmanjšal tovrstno onesnaževanje. Ob tem je tre- ba izpostaviti tudi problematiko elek- trifikacije transporta, ki lahko povzroči težave in zviša stroške obratovanja elektroenergetskega sistema, če ni op- timalno načrtovana in vodena. Polnjenje električnih vozil lahko negativno vpli va na omrežje ter povzroči nestabilnost na- petosti, zamašitve (preobremenitve) de- lov omrežja, zmanjšanje rezerve, slabšo zanesljivost delovanja omrežja in težave s kakovostjo električne energije. V okviru projekta INCIT-EV bo v diseminacijo in testiranje različnih pol- nilnic neposredno vključenih kar 3.475 zasebnih uporabnikov električnih vozil, lokalne skupnosti, združenja taksistov, podjetja za souporabo avtomobilov in podjetja za souporabo osebnih in lahkih električnih vozil. Na petih demonstracijskih območjih v mestnem, primestnem in podeželskem okolju (Amsterdam/Utrecht, Pariz, Tori- no, Talin, Zaragoza) bodo partnerji pro- jekta testirali sedem primerov uporabe: pametno dvosmerno polnjenje e-vo- zil, optimizirano na različnih stopnjah združevanja; dinamični brezžični polnil- ni pas v mestnih središčih; dinamično brezžično polnjenje na dolge razdal- demonstriral uporabo napredne polnilne infrastrukture in tehnologij ter s tem pov- ezane nove poslovne modele. Cilj projekta INCIT-EV je razvoj nove tehnologije prilagoditi subjek- tivnim pričakovanjem uporabnikov, pri je; polnilna vozlišča na parkiriščih P+R; super hitre polnilnice za evropske cestne koridorje; polnilnice za dvosmer- no polnjenje električnih vozil, vključ- no z dvokolesi, z enosmernim tokom; priložnostno brezžično polnjenje na čakalnih pasovih za taksije na letališčih in centralnih postajah. V okviru projekta naj bi razvili tudi sistem, ki bo podpiral odločevalce pri načrtovanju in ocenjevanju scenarijev uvajanja in namestitve polnilne infrastruk- ture z uporabo analize stroškov in koristi. Že obstoječe orodje se bo nadgradilo in bo upoštevalo štiri glavne vidike: 1. infrastruktura – umeščanja polnilnih mest; 2. pametna energija – ugotavljanje učinkov različnih scenarijev na ceno energije in pametno polnjenje; 3. urbana mobilnost – ugotavljanje vpliva stopnje penetracije električnih vozil, lo- kacije polnilnih mest ter omejitev om- režja na mobilnost in promet; 4. uporabniške navade – ugotavljanje dnevno prevoženih kilometrov in šte- vilo ur, ko je vozilo parkirano. VLOGA ELESA V PROJEKTU Pomembno vlogo bo Eles imel pred- vsem v sklopu, ki se nanaša na izdela- vo modela elektro-mobilnega omrežja v urbanem naselju za podporo odločeval- cem in različnim deležnikom pri izgrad- nji in širjenju polnilne infrastrukture za električna vozila (DSS – Decision Sup- port System). Eles je že pripravil opise in arhitekturo dveh od štirih modelov, ki tvorijo jedro DSS, ter pripravil opise upo rabniških primerov in izhodnih zahtev za DSS. Prvi je elektroenerget ski model, ki se ukvarja z vprašanji obre- menitev energetske infrastrukture ob različnih scenarijih vključevanja e-mobil- nosti. Drugi je model polnilne infrastruk- ture, ki se ukvarja z vprašanji, vezanimi na stroškovne, lokacijske in količinske zahteve pri planiranju umešča nja pol- nilne infrastrukture v mestih. Pri obeh modelih je bilo treba predvideti in opre- deliti potrebne vhodne informacije in izhodne kriterije (KPI-je). Ti modeli se bodo v nadaljevanju uporabljali za iz- vedbo programske opreme DSS, ki jo bodo med drugim razvijali tudi na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. V okviru projekta INCIT-EV naj bi razvili tudi različne aplikacije, ki bodo zbirale podatke o uporabniku z namenom spodbujati boljše izkušnje polnjenja. Mednje spadajo rezervacija parkirnega mesta za specifično parkirno mesto, medsebojno povezane in interoperabilne plačilne storitve ter pametno polnjenje z uporabo optimalne polnilne sheme glede na specifično ceno, potrebe omrežja in željo uporabnika. 46 naš Stik 47 v številkah PRIPRAVILA BRANE JANJIĆ IN BORZEN OBRATOVANJE IN TRGOVANJE Slovenija septembra celo neto izvoznica elektrike ŠTEVILKE Do konca septembra je bilo evidentiranih 74.921 zaprtih pogodb in obratovalnih pogodb v skupni količini 60.639 GWh. Od tega je bilo na mejah regulacijske- ga območja evidentiranih 7.353 pogodb v skupni količini 13.870 GWh. Skupni uvoz elektrike je znašal 6.393 GWh in je bil za 11,5 odstotka manj ši v primerjavi z enakim obdobjem lani. Izvoz elektrike se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšal za 0,8 odstotka in je znašal 7.477 GWh, brez upoštevanja izvoza iz hrvaškega dela NEK pa je znašal 6.210 GWh in se je povečal za 20,2 odstotka. Količinsko se je uvoz najbolj zmanjšal na avstrij ski meji, in sicer za 704 GWh oziroma za Hidroelektrarne letos celo boljše kot lani V prvih osmih letošnjih mesecih za podpore izplačanih 89,9 milijona evrov Odjem neposrednih odjemalcev avgusta krepko pod lanskim Zmanjševanje globalnega povpraševan- ja po izdelkih težke industrije se pozna tudi pri slovenskih proizvajalcih alumini- ja in jekla, posredno pa se odraža tudi pri manjšem povpraševanju po elek- trični energiji. Tako so odjemalci, ki so neposredno priključeni v prenosno om- režje, avgusta letos prevzeli zgolj 101,3 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo kar za 35,3 odstotka manj kot v istem mesecu lani in tudi za 30 odstot- kov manj, kot je bilo najprej načrtovano z letošnjo elektroenergetsko bilanco. Zmanjšanje odjema je bilo po prvih os- mih letošnjih mesecih sicer nekoliko manjše, saj so neposredni odjemal- ci iz prenosnega omrežja v navede- nem obdobju prevzeli milijardo 30,4 milijona kilovatnih ur oziroma za peti- no manj električne energije kot v istem času lani in »le« 13,4 odstotka manj od prvotnih bilančnih napovedi, končno oceno o letošnjem realnem zmanjšan- ju odjema pa bo mogoče dati šele ob koncu leta.Posledice spomladanske us- tavitve gospodarstva se sicer odraža- Avgust 2019 Avgust 2020 Odstotki Neposredni odjemalci 156,6 GWh 101,31 GWh - 35,3 % Distribucija 850,9 GWh 825,4 GWh - 3 % ČHE Avče 30,0 GWh 29,7 GWh - 0,8 % PREVZEM ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ PRENOSNEGA OMREŽJA V AVGUSTU 2020 ODDAJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V PRENOSNO OMREŽJE V AVGUSTU 2020 NEK 506,0 GWh HE 417,7 GWh TE 337,2 GWh V prvih osmih letošnjih mesecih je Borzen v okviru podporne sheme izplačal za 89,9 milijona evrov podpor (brez DDV), kar je bilo za 2,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ob tem je bilo v navede- nem obdobju iz naprav na obnovljive vire in soproizvodnih naprav proizve- denih 651 GWh električne energije, kar je bilo za 1,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Primerjava celoletne proiz- vodnje in izplačil v letu 2020 glede na enako ob dobje lani ne kaže posebnos- ti, kljub temu je zanimivo pogledati pred- vsem proizvodnjo najbolj zastopanega jo tudi na skupnem odjemu, pri čemer je ta v prvih osmih letošnjih mesecih znašal 8 milijard 48,1 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 7,2 odstotka manj kot v enakem lanskem primerjalnem ob- dobju. Kot rečeno, so neposredni odje- malci s skupno milijardo 30,4 milijona EVIDENTIRANE ZAPRTE POGODBE Z UPORABO ČEZMEJNIH PRENOSNIH ZMOGLJIVOSTI 0 ­4.000.000 ­6.000.000 ­2.000.000 2.000.000 4.000.000 6.000.000 MWh IZVOZ UVOZ 2020 (jan.–sept.) 2019 (jan.–sept.) AVSTRIJA HRVAŠKA ITALIJA AVSTRIJA HRVAŠKA ITALIJA Čeprav letošnja mila zima z malo snežnimi padavinami ni obetala nič kaj dobrega za proizvodnjo hidroelektrarn, so se hi- drološke razmere v naslednjih mesecih precej popravile, in to celo do te mere, da je osemmesečni izkupiček hidroelektrarn precej boljši od lanskega. Naši ključni proizvodni objekti na Dravi, Savi in Soči so v prvih osmih letošnjih mesecih v omrež- je skupaj oddali že 2 milijardi 852,3 milijo- na kilovatnih ur električne energije, kar je bilo kar za 7,9 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Pri tem se pozna, da je bilo letos več padavin v severozahod- nem delu države in so posledično imeli za skoraj četrtino boljše proizvodne rezul- tate od lanskih v Soških elektrarnah, ki so v navedenem obdobju v omrežje prispe- kilovatnih ur prevzete električne ener- gije za lanskimi primerjalnimi rezultati zaostali za 19,9 odstotka, medtem ko je bil odjem distribucijskih podjetij, ki so v tem času prevzela 6 milijard 770,1 mili- jona kilovatnih ur, od primerljivega lan- skega manjši za 6,6 odstotka. proizvodnega vira v podporni shemi, to je sončnih elektrarn. Te so v prvih petih le- tošnjih mesecih proiz vedle 116 GWh elek- trične energije in s tem lanske primerljive rezultate presegle kar za 18 odstotkov, pri čemer je nato proizvodnja v poletnih mesecih v primerjavi z lani precej padla, in je bila za 8 odstotkov nižja. Zaradi tega so bili kljub obetajočim začetnim podat- kom ti po prvih osmih letošnjih mesecih nekoliko slabši, tako da je bila proizvod- nja sončnih elektrarn, vklju čenih v pod- porno shemo, od primerljive lanske večja »le« za 4,4 odstotka. vale 422,8 milijona kilovatnih ur. Z boljšimi rezultati od primerljivih lanskih se lahko pohvalijo tudi v Dravskih elektrarnah, saj so z milijardo 961,8 milijona kilovatnih ur lanske primerjalne rezultate presegli za 9,8 odstotka, medtem ko je bil letošnji iz- kupiček iz elektrarn na zgornji in spodnji Savi za 9,3 odstotka slabši od primerljive- ga lanskega in je znašal 467,8 milijona ki- lovatnih ur. Drugače smo iz domačih virov v prvih os- mih letošnjih mesecih uspeli zagotoviti 9 milijard 111,8 milijona kilovatnih ur elek- trične energije, kar je bilo za 1,2 odstot- ka manj kot v istem obdobju lani in za 6,1 odstotka manj, kot je najprej predvidevala elektroenergetska bilanca. 14,8 odstotka, izvoz pa najbolj na italijan- ski meji, in sicer za 913 GWh ali za 47,8 odstotka. Uvozna odvisnost glede elektrike (brez upoštevanja hrvaškega dela NEK) iz sosednjih držav se je tako v prvih deve- tih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 42,6 odstotka in je znašala 1.181 GWh. Če se osredotočimo le na september, ugotovimo, da je bila Slovenija celo neto izvoznica elektrike v višini 16 GWh. Razlog za to sta višja evidentirana proiz- vodnja in nižji evidentiran odjem v pri- merjavi s septembrom lani. Slovenija je bila septembra neto izvoznica elektrike, razloga sta zmanjšan odjem za 5 odstotkov in hkrati povečana proizvodnja dobrih 26 odstotkov. Uvozna odvisnost glede električne energije (brez upoštevanja hrvaškega dela NEK) je do konca septembra znašala 1.181 GWh, kar je za bilo za 42,6 odstotka manj v primerjavi s predhodnim letom. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je količina sklenjenih poslov na izravnalnem trgu zmanjšala za dobrih 50 odstotkov. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je število sklenjenih poslov na izravnalnem trgu zmanjšalo za dobrih 34 odstotkov. Izplačila v okviru podporne sheme so v prvih osmih letošnjih mesecih dosegla 89,9 milijona evrov. Povprečna izplačana podpora je v prvih osmih letošnjih mesecih znašala 137,9 EUR/MWh. V prvih osmih mesecih je bilo iz naprav vključenih v pod- porno shemo proizvedeno 651 GWh elektične energije. naš Stik 49 48 pod drobnogledom Besedilo: Brane Janjić, Vladimir Habjan, Polona Bahun, Janja Ambrožič in dopisniki; fotografije: arhiv Naš stik, iStock Elektromobilnost ni več samo vizija posameznih navdušencev, ampak je že postala del naše vsakdanje stvarnosti. V zvezi z množičnejšo elektrifikacijo prometa, ki je eden ključnih pogojev na poti v nizkoogljično družbo, je sicer še veliko odprtih vprašanj, a nanje dobivamo tudi vse več odgovorov. E-MOBILNOST JE ŽE TU naš Stik 51 50 pod drobnogledom stopamo v novo dobo elek- trifikacije, pri čemer naj bi pomembno vlogo imela tudi množična elektrifikacija pro- meta. Na cesti je mogoče vsako leto opaziti vse več električnih vozil, vse bo- gatejša in raznolika je tudi njihova ponud- ba, pri čemer največji svetovni proizvajalci vozil že napovedujejo, da bodo proiz- vodnjo klasičnih vozil v nekaj nasled- njih letih povsem opustili. Pri soočanju s tokratno osrednjo temo smo sicer ugoto- vili, da teme, povezane z e-mobilnostjo, naslavljajo bistveno več sektorjev, kot se mogoče zdi na prvi pogled, ter vključu- jejo tako vprašanja prihodnje prometne, gospodarske, energetske in podnebne politike kot posodobitve in razvoja elek- troenergetskih omrežij, brez katerega načrtovana elektrifikacija vsega ne bo mogoča. Elektroenergetska podjetja smo tudi povprašali, kako se soočajo z izzivi, ki jih prinašajo pričakovane spremembe na- vad in potreb odjemalcev, ter tudi, kako daleč so sama pri uvajanju e-mobilnosti. Kot rečeno, je tem in dilem, ki jih odpira načrtovana elektrifikacija prometa, izjem- no veliko, upamo pa, da nam je v pogo- vorih z nekaterimi ključnimi akterji ter s predstavitvijo njihovih pogledov in nekate- rih dejstev uspelo vsaj malo osvetliti pot do odgovorov na ključna vprašanja. BREZ TEMELJITE OKREPITVE OMREŽJA ELEKTRIFIKACIJA PROMETA NE BO MOGOČA Promet je danes eden glavnih pov- zročiteljev emisij toplogrednih plinov, zato ne preseneča, da je bilo njegovi obravnavi v Nacionalnem podnebnem in energetskem načrtu namenjeno pre- cej prostora, sploh ob dejstvu, da smo še vedno priča precejšnji letni rasti tovorne- ga in potniškega cestnega prometa. Eno ključnih vlog pri razbremenje- vanju okolja naj bi zato v prihodnosti imela tudi množična elektrifikacija pro- meta, pri čemer se v razpravah o uva- janju e-mobilnosti pogosto pozablja na pomen in pripravljenost obstoječega elektroenergetskega omrežja. Študija o vplivu množične elektrifikacije osebne- ga prometa in ogrevanja na razvoj distri- bucijskega omrežja, ki so jo na pobudo sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in distribucijskih podjetij pripravi- li na Elektroinštitutu Milan Vidmar, razkri- va, da bo ravno okrepitev slednjega prvi pogoj za večje uvajanje e-mobilnosti in tudi vse pogostejše elektrifikacije ogre- vanja s pomočjo toplotnih črpalk. Izdelovalci študije poudarjajo, da se- danje distribucijsko omrežje ni bilo gra- jeno za namene množične elektrifikacije osebnega prometa in ogrevanja ter da bi zaradi predvidenega velikega povečanja obremenitev morali dejansko takoj začeti z novo elektrifikacijo in intenzivno izgrad- njo močnejšega srednjenapetostnega omrežja, transformatorskih postaj in na- pajalnega 110 kV omrežja ter vlaganja v distribucijsko omrežje vsaj podvojiti, če želimo uspešno slediti postavljenim cil- jem energetske politike. Študija, ki so jo v EIMV opravili leta 2018, torej še pred sprejetjem NEPN, prinaša vrsto zanimivih ugotovitev. Pri tem so za izhodišče uporabili optimistič- na predvidevanja, da naj bi do leta 2030 imeli v Sloveniji že 17-odstotni delež elek- tričnih in hibridnih vozil (200 tisoč) in 12-odstotni delež električnih lahkih tovor- nih vozil (11 tisoč) ter da naj bi bilo do leta 2030 pri nas skupno vgrajenih 100 tisoč toplotnih črpalk. Koliko od teh pričakovanj se bo v na- vedenem roku kljub zastavljenim am- bicioznim ciljem dejansko uresničilo, je težko napovedati, dejstvo pa je, da se število registriranih električnih vozil pri nas, podobno kot tudi drugod po svetu, zelo hitro povečuje ter da se vse več gos- podinjstev pri novogradnjah ali prenovi sistemov ogrevanja in hlajenja odloča za vgradnjo toplotnih črpalk. Avtorji študije ob tem opozarjajo, da načrtovana podnebna energetska poli- tika vodi do zelo velikega povečanja porabe električne energije, pri čemer viri te zaželene, predvsem obnovljive ener gije še niso definirani, še bolj skrb zbujajoče pa je predvideno izjemno ve- liko povečanje obremenitev omrežja na vseh napetostnih nivojih, pri čemer naj bi se težave zaradi pričakovanega pove čanega odjema najprej pojavile na nizkonapetostnem omrežju. To je pone- kod že danes tako obremenjeno, da ne dopušča več nobe nega dodatnega odjema. Ne glede na to, da obremenitve razumljivo ne bodo prostorsko in časov- no enakomerno porazdeljene, izračuni kažejo, da bi omenjenih 200 tisoč elek- tričnih vozil in 100 tisoč toplotnih črpalk v letu 2030 v povprečju podvojilo sedanje obremenitve nizkonapetostnega omrež- ja, kar z drugimi besedami pomeni, da bi se ponekod obremenitve omrežja lah- ko povečale za nekaj deset odstotkov, drugje pa za celo več kot 400 odstotkov, in to še pred ciljnim letom 2030. Pripravljavci študije zato opozarjajo, da je, čeprav ne moremo vnaprej vedeti, kje se bo to dogajalo, in tudi ne moremo vplivati na to, kje in koliko bo prik ljučenih toplotnih črpalk in električnih vozil, vendarle mogoče reči, da bi pred množič- no elektrifikacijo ogrevanja in prometa morali najprej zgraditi ustrezno omre žje, saj obstoječe ni bilo dimenzionirano za tako velike obremenitve. Po izračunih naj bi se namreč obremenitve nizkonapetost- nega omrežja povečale kar za od šest- do sedemkrat, konična obremenitev posa- meznega individualnega gospodinj stva pa s sedanjih 5 kW na 15 kW. Z DODATNO ELEKTRIFIKACIJO BI MORALI ZAČETI TAKOJ Kot rečeno, se bodo težave najprej po- javile na nizkonapetostnem distribucij- skem omrežju, a jih je ob predpostavki množičnejše uporabe toplotnih črpalk in individualnih polnilnic za električna vozi- la posledično mogoče pričakovati tudi na višjih napetostnih nivojih. V obsto- ječem omrežju je na srednjenapetost- nih vodih v povprečju nekaj več kot 1.000 odjemalcev, ponekod ta številka seže tudi do 2.000, na celotnem RTP-ju pa je običajno okrog 10 tisoč odjemal- cev. Če se upošteva, da bi v celoti elek- trificirano gospodinjstvo (elektrifikacija vsega je eden ključnih elementov v boju proti podnebnim spremembam) prispe- valo 10 kW v konični obremenitvi izvoda in RTP, bi to v povprečju pomenilo do- datnih 10 MW obremenitev posamezne- ga srednjenapetostnega voda oziroma dodatnih 100 MW za RTP, kar z drugimi besedami pomeni, da bi bilo za obvlado- vanje razmer treba zgraditi kar nekaj do- datnih RTP, visoko- in srednjenapetostnih daljnovodov oziroma za en obstoječi RTP zgraditi vsaj še dva do tri dodatne s pri- padajočim 110 kV omrežjem in srednjena- petostnim razvodom. Teoretično bi problem preseganja zmogljivosti obstoječega omrežja lah- Tipično slovensko gospodinjstvo, ki danes porabi 4.000 kWh na leto, bi, opremljeno s toplotno črpalko in dvema električnima avtomobiloma, porabilo okrog 16.000 kWh na leto. Najmanj sorazmerno s tem bi se povečale tudi obremenitve omrežja, ki jih povzročijo gospodinjstva. Prilagajanje odjema bi teoretično lahko funkcioniralo samo, če se odjem ne bi bistveno povečeval (največ 5 odstotkov toplotnih črpalk in električnih vozil). V primeru množičnejše elektrifikacije ogrevanja in prometa pa večanje odjema za 10-kratnik presega teoretični doseg prilagajanja odjema. naš Stik 53 52 pod drobnogledom ko nekoliko omililo prilagajanje odjema, vendar pa bi se ob nespremenjenih obremenitvah, bistveno, celo do 6,6- krat, povečale tudi izgube v omrežju, kar posredno pomeni, da bi morali spet ojačevati omrežje. Kakor koli, iz vsega povedanega sledi, da naj bi se konične obremenitve elektro- energetskega sistema v primeru izpol- nitve predpostavke o 100 tisoč toplotnih črpalkah in 200 tisoč električnih vozi- lih do leta 2030 najmanj podvojile, kar pomeni, da bi morali takoj začeti dodatno elektrifikacijo Slovenije, če želimo slediti zapisanim ciljem energetske politike. Ob tem je treba še omeniti, da se na- vedena študija ni ukvarjala z vprašan- jem, iz katerih nizkoogljičnih virov naj bi v naslednjem desetletju sploh zagotovi- li potrebne precejšnje dodatne količine električne energije. ELES: Z E-MOBILNOSTJO SE DRUŽBA V ZADNJIH LETIH INTENZIVNO UKVARJA Eles trenutno sodeluje v mednarodnem projektu Demonstracija uporabnikom prijaznih rešitev polnjenja e-vozil za kraj- še in daljše razdalje INCIT-EV, katerega glavni namen je spodbuditi množično uporabo e-vozil v Evropi. Eles je s tem projektom koncept E8 razširil tudi na ev- ropsko raven. Ker želijo v Elesu bodočim uporab- nikom e-vozil pomagati, da bodo vo- zila po čim nižji ceni polnili doma in v službi, so pred dvema letoma zasnova- li koncept E8. Pri tem niso ostali le pri teoretičnem konceptu, ampak so ga na lastnem primeru preizkusili tudi v praksi. Zasnovali so demonstracijski projekt, s katerim so vozni park posodobili z e-vo- zili, vzpostavili mrežo pametnih polnilnic in jih povezali v centralni sistem za dal- jinsko upravljanje polnilnic. Dokazali so, da lahko gospodarske družbe s sleden- jem temu konceptu bistveno zmanjša- jo tveganje prehoda na električni vozni park. S tem projektom so želeli prika- zati tudi uporabnost pametne polnilne infrastrukture za nove poslovne mode- le, ki bodo izhajali iz nudenja storitev prilagajanja odjema. V Elesu upajo, da se bo tudi zaradi te priložnosti čim več gospodarskih družb odločilo za prehod na električni vozni park in opremljanje parkirnih prostorov s pametnimi polnil- nicami. Zavedajo pa se, da bodo ob širjenju e-mobilnosti na profesionalne flote (av- tobusi, dostavna in tovorna vozila) po- trebovali tudi hitro polnjenje. To bi se najučinkoviteje izvajalo na lokacijah, kjer bo na voljo dovolj prostora za parkiran- je množice različnih tipov e-vozil in dovolj priključne moči za njihovo masovno in hi- tro polnjenje. V sodelovanju z Darsom bo Eles zato najprej razvili simulator elek- tro-prometnega sistema, s katerim bodo preverili geografsko in količinsko potre- bo po novi mobilnostni infrastrukturi, pri čemer bodo upoštevali trenutno in načr- tovano obremenitev elektroenergetske in prometne infrastrukture ter vpliv cene energentov v različnih obdobjih dneva. Rezultati analize bodo osnova za pilotni projekt vzpostavitve multimodalnega vo- zlišča za masovno polnjenje profesional- nih flot in osebnih e-vozil. V družbi so že pred časom začeli vozni park posodabljati z električnimi vozili in bodo ta proces nadaljevali tudi v prihod- nje. E-vozila so za opravljanje službenih poti na voljo vsem zaposlenim. Da bi bila njihova uporabniška izkušnja čim bolj pozitivna, so pripravili tudi izobraževan- ja, na katerih se zaposleni seznanijo z različnimi vidiki e-mobilnosti ter prak- tično preizkusijo različne tipe e-vozil in polnjenje na polnilnicah. Ker lahko vod- stveni kader veliko prispeva k spodbu- janju e-mobilnosti med zaposlenimi, jim omogočajo neprekinjeno testiranje e-vo- zil za daljše časovno obdobje. Ob zak- ljučku testiranja morajo izpolniti anketo o uporabniški izkušnji vožnje in polnjenja e-vozil, saj bodo rezultati vodilo za sno- vanje nadaljnjih aktivnosti spodbujanja e-mobilnosti v družbi. Rezultati dosedan- jih testiranj so pokazali, da so zaposleni program prehoda na e-mobilnost dobro sprejeli zaradi enostavnega dostopa do polnilnic, ki so jim bile ves čas na razpo- lago pred Elesovimi poslovnimi stavbami, zaradi dobrih lastnosti električnih vo- zil in nižjih stroškov prevoza. Nad vsemi drugimi vidiki uporabe e-vozil, ki se ra- zlikujejo od uporabe vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem in zahtevajo večjo mero prilagajanja, pa so uporabniki izrazili nekoliko manj zadovoljstva. Od lanskega decembra, ko so names- tili pametno polnilno infrastrukturo, ki je omogočila spremljanje polnjenja e-vozil, do septembra so zaposleni z električnimi vozili prevozili dobrih 80 tisoč kilometrov. S tem so ustvarili več kot štiri tisoč evrov prihrankov pri strošku goriva in emisije CO 2 zmanjšali za skoraj 10 ton. Pomemben del demonstracijskega projekta uvajanja e-mobilnosti je bilo tudi zagotavljanje stabilnega polnjenja e-vo- zil na lokacijah družbe ELES po Sloveni- ji, zato so vzpostavili mrežo 21 pametnih polnilnic in centralni sistem za daljinsko upravljanje polnilnic, ki bo omogočil, da se bodo vozila polnila takrat, ko bo to na- jugodneje za elektroenergetski sistem. V družbi se zavedajo, da bo e-mo- bilnost vedno bolj vstopala v naša živ- ljenje, kar pomeni, da bo tudi vedno več zaposlenih lastnikov e-vozil. Prepričani so, da morajo biti e-vozila vedno, ko so dlje časa parkirana, torej tudi takrat, ko so zaposleni v službi, priključena. Zato bodo v prihodnosti tudi parkirna mesta, namenjena parkiranju zaposlenih, posto- poma opremili s polnilnimi postajami in jim tako omogočili polnjenje e-vozila med službenim časom. Možnost zanesljive- ga polnjenja med delovnim časom bo še zlasti zanimiva za bodoče lastnike e-vozil, ki živijo v blokovskih naseljih brez možno- sti postavitve lastne polnilne postaje. T ako bodo tudi zaposlenim omogočili, da bodo svoja e-vozila polnili po čim nižji ceni. V Elesu ocenjujejo, da se pristojne državne in lokalne ustanove zavedajo pomena uvajanja e-mobilnosti kot ene- ga izmed ukrepov za prehod na bolj traj- nostne načine mobilnosti. Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno poli- tiko je že pred časom sprejel Akcijski pro- gram za spodbujanje uporabe električne energije v prometu 2018–2020. Večina ukrepov, predvidenih na področju vozil in zagotavljanja polnilne infrastrukture, se izvaja. Ker so trenutno e-vozila dražja od klasičnih, je pomembno, da država prek Eko sklada s subvencijami spodbuja na- kup e-vozil. Za zagotavljanje dobre uporabniške izkušnje je ključno, da imajo lastniki za- gotovljeno stabilno možnost polnjenja svojega vozila takrat, ko avtomobil sto- ji dlje časa. Torej doma in v službi. Meni- jo, da je zdaj čas, ko se je treba bolj kot na javne osredotočiti na zasebne polnil- nice, ki bodo prek daljinskega upravljan- ja omogočale dolgotrajno polnjenje. Pred časom so bile na voljo tudi subvencije Eko sklada za vzpostavitev polnilne in- frastrukture pri gospodarskih družbah in zato upajo, da bo Eko sklad pripravil še kakšen podoben razpis. Država je za spodbujanje gospodarskih družb k upo- rabi e-vozil sprejela še en ukrep. Višino bonitete za zasebno uporabo službenih e-vozil je znižala z 1,5 na 0,3 odstotka nabavne vrednosti vozila mesečno. Zato pričakujejo, da se bo povečalo tudi šte- vilo podjetij, ki bodo vlagala v infrastruk- turo za dolgotrajno polnjenje in tako na eni strani optimizirala stroške lastnega VIR: SURS. V letu 2017 so emisije CO 2 iz prometa obsegale 44 odstotkov vseh emisij CO 2 , medtem ko je ta delež pri NOx znašal celo 57 odstotkov, pri emisijah trdnih delcev PM10 pa 15 odstotkov. Leta 2019 je bilo v Sloveniji registriranih 1.165.371 osebnih vozil, pri čemer je 50 odstotkov teh vozilo na dizelsko, 49 odstotkov pa na bencinsko gorivo. V odstotku vozil na druga goriva je bilo električnih skoraj 2.000, na hibridni pogon pa 6.800 osebnih avtomobilov. 33 odstotkov vseh emisij CO 2 iz cestnega prometa izvira iz osebnih vozil. V zadnjih 20 letih (2000–2019) se je stopnja motorizacije v Sloveniji povečala za 28 odstotkov. Leta 2000 je bilo na 1.000 prebivalcev 435 osebnih avtomobilov, leta 2019 pa že 556. V letu 2018 je bila Slovenija po stopnji motorizacije med državami EU na desetem mestu. Emisije CO 2 iz cestnega prometa so se v desetletnem obdobju med letoma 2008 in 2017 povečale za 2 odstotka, medtem ko so se skupne emisije CO 2 v enakem obdobju zmanjšale za 17 odstotkov. 44 % 15 % 57 % 33 % +2 % -17 % CO 2 50 % dizel CO 2 28 % CO 2 CO 2 CO 2 NO X 49 % bencin PM10 1 % druga goriva 54 naš Stik 55 pod drobnogledom voznega parka, po drugi strani pa zapos- lenim in obiskovalcem s tem zagotovila dodatne ugodnosti. S pojavom novih modelov e-vozil in nji- hovo boljšo dobavljivostjo bo e-mobilnost v naslednjih letih vedno bolj množično vs- topala v naša življenja. Najbolj učinkovita točka, ki bo prebivalcem omogočila prvo izkušnjo z e-mobilnostjo, so ravno gospo- darske družbe, so še poudarili v Elesu. ELEKTRO MARIBOR: ZA ŠIRJENJE ELEKTROMOBILNOSTI BO POMEMBNA USKLAJENOST POLITIK NA VEČ PODROČJIH Družba Elektro Maribor je bila med prvi- mi, ki je začela razvijati polnilno infrastruk- turo v severovzhodnem delu države. Za službene namene imajo v družbi ta hip dve električni vozili, ki ju lahko uporablja- jo vsi sodelavci podjetja, načrtujejo pa, da bodo v naslednjih letih razširili vozni park z električnimi vozili, tako da bi vsaka poslovna enota imela vsaj eno tako vo- zilo. V Elektru Maribor poudarjajo, da bo sicer za množičnejše uvajanje elektro- mobilnosti pomembna usklajenost politik na več področjih. Najprej razpoložljivost primernih vozil, spodbude in olajšave za nakup električnih vozil ter prometne ureditve (npr. prednost električnih vo- zil v mestnih središčih). Pomemb no bo tudi zagotavljanje možnosti za poln- jenje električnih vozil, kar je povezano zlasti s povečevanjem jakosti, robustno- sti in naprednosti elektrodistribucijskega omrež ja ter s spodbudami za prilagaja- nje odjema (npr. premik polnjenja v nočni čas). Že za elektrifikacijo približno petine sedanjega voznega parka osebnih vozil v Sloveniji bi po nekaterih izračunih dodat- no potrebovali kar okoli 400 MW moči, pri čemer bo treba ustrezno prilagoditi tudi elektroenergetsko omrežje. Obstoječe omrežje ni bilo grajeno za predviden ob- seg elektrifikacije mobilnosti in ogrevan- ja (toplotne črpalke) ter predviden obseg razpršenih proizvodnih virov (male elek- trarne na distribucijskem omrežju). Zato bodo potrebne obsežne investicije v ja- kost, robustnost in naprednost omrež- ja ter tarifni sistemi, ki bodo spodbujali prožnost proizvodnje in odjema. Električ- na vozila bodo priključena v elektrodis- tribucijsko omrežje, od njegove jakosti, robustnosti in naprednosti ter od sposob- nosti prilagajanja odjema pa je odvis- no, koliko električnih vozil in kdaj jih bo mogoče priključiti v omrežje. Pri tem je pomembno tudi, kakšni bodo časovni vzorci polnjenja, kakšna bo njegova intenziteta in kje bodo pol- nilnice, zlasti hitre. Najzahtevnejše z vidi- ka zagotavljanja potrebne moči so hitre polnilnice. V NEPN je bil upoštevan pred- log družbe Elektro Maribor o mapiranju območij, ki so posebej primerna za hitre polnilnice (npr. v bližini RTP), kar je tudi os- nova za bodoče načrtovanje in investi- ranje v mrežo hitrih polnilnic. Elektro Maribor je zaradi zakonskih omejitev oziroma evropske direktive, po kateri operaterji distribucijskih siste- mov ne smejo imeti v lasti, razvijati, voditi ali upravljati polnilnih mest za električna vozila, razen kadar imajo v lasti zaseb- na polnilna mesta, namenjena izključno njihovi lastni uporabi, svojo polnilno in- frastrukturo lani prenesel na hčerinsko družbo Energija plus. Ta upravlja tudi polnilnice Dravskih elektrarn (tiste, ki so zunaj elektrarniških objektov in niso namenjene lastni rabi) ter tudi novi javno dostopni 22 in 50 kW pol- nilni mesti na Veselovi ulici 10 v Mariboru, ki sta namenjeni širši javnosti. Med dru- gim tudi stanovalcem bližnjih blokovskih naselij, ki nimajo lastnih garaž in s tem možnosti polnjena doma. V kratkem naj bi mrežo polnilnih postaj še razširili na več kot 20 javnih polnilnic na 14 novih lokacijah, pri čemer izvajajo tudi posodobitve obstoječih polnilnic. Kot so še sporočili iz Elektra Maribor, je Energija plus konec lanskega leta proda- la in montirala tudi prvo pametno domačo polnilno postajo za podjetje iz Maribora, pri čemer so prodajni program letos razši- rili še z enajstimi novimi modeli e-polnilnic za zasebno rabo. ELEKTRO LJUBLJANA: V PODJETJU V TEKU VEČ PROJEKTOV S PODROČJA E-MOBILNOSTI V sistemu Gremo na elektriko, ki ga upra- vlja distribucijsko podjetje Elektro Ljublja- na, je skupaj zdaj že več kot 150 polnilnic, od katerih jih je 69 v njihovi lasti, druge pa so v lasti partnerjev v sistemu. T o so javne polnilnice, namenjene vsem stalnim upo- rabnikom njihovega sistema in sistemov, s katerimi že imajo urejeno gostovanje, ter tudi naključnim uporabnikom. Upora- ba polnilnic Elektra Ljubljana je praviloma plačljiva. Nekateri partnerji v sistemu sicer še vedno ponujajo tudi brezplačno poln- jenje, vendar jih vse več prehaja na plač- ljivo storitev. Vsak partner v sistemu lahko sam določa ceno za svoje polnilnice. Kot so povedali v Elektru Ljubljana, se pojavljajo tudi zahteve po postavljanju polnilnic za zasebne uporabnike. S tem se sami ne ukvarjajo neposredno, tem- več se s tem ukvarja njihovo hčerinsko podjetje Elektro Ljubljana OVE. Postav- ljanje polnilnic je popolnoma liberalizira- no in vsakdo lahko v skladu z zakonodajo postavi javno polnilnico. Zato ne vidijo težav, če bi se število teh zahtev poveča- lo. Če tega ne bi zmogli sami, bi to storilo kakšno drugo podjetje. Ponudbe je pre- cej, problem pa je trenutno cena. Distri- bucijsko omrežje po njihovi oceni namreč brez večjih posegov lahko prenese le ne- kaj deset tisoč povsem električnih vozil, za kaj več pa bo treba uresničiti zahteve po počasnem pametnem polnjenju in precej ojačati omrežje. V Elektru Ljubljana za službene potre- be že uporabljajo nekaj električnih vozil, še več pa jih nameravajo kupiti letos in v prihodnjih letih. Ob tem opozarjajo, da se je treba zavedati, da popoln prehod na električna vozila ne bo mogoč, saj mora- jo njihove ekipe v času havarij delovati na območjih, kjer tedaj ni električne energi- je, zato si ne morejo privoščiti popolne odvisnosti od tega pogonskega vira. V podjetju trenutno poteka več pro- jektov, vezanih na e-mobilnost. Glavne aktivnosti so usmerjene v razvoj rešitev za zagotavljanje polnilne infrastrukture za večstanovanjske zgradbe, v rešitve za vz- postavljanje konkurenčne tržne ponud- be storitev na isti polnilnici in za množično počasno pametno polnjenje, brez česar ob napovedanem povečanju števila elek- tričnih vozil v naslednjih 30 letih omrežje nikakor ne bo zmoglo. Kot so v družbi že večkrat poudarili, bi morala biti podpora e-mobilnosti zastav- ljena drugače. Osredotočiti bi se morali na elektrifikacijo prevoženih kilometrov in ne na število vozil. Če zamenjamo le tre- tjino vozil, rešimo približno 60 odstotkov prevoženih kilometrov, s tem pa bi bistve- no zmanjšali emisije. Subvencionirati ne bi smeli nakupa električnih vozil, temveč njihovo uporabo. To bi lahko storili s sub- vencioniranjem izgradnje infrastrukture za polnjenje električnih vozil in zelene ener gije, ki se uporabi zanje. Električna vozila dejansko lahko zmanj šajo emisije le, če energijo zanj pridobivamo brez emisij, torej z jedrsko, hidro, sončno in vetrno proizvodnjo elek- trične energije. ELEKTRO CELJE: DO ZDAJ SO SI NABRALI ŽE PRECEJ IZKUŠENJ S POSTAVITVIJO POLNILNIH POSTAJ Družba Elektro Celje OVI (obnovljivi viri in inženiring) ima v lasti sedem polnilnih postaj moči do 22 kW. Na polnilnicah za javno uporabo imajo v povprečju v zad- njih treh mesecih evidentiranih 65 poln- jenj. Na polnilnicah za interno uporabo so avtomobili priključeni vsakodnevno po vr- nitvi iz terena. Javne polnilnice so vklju- čene v sistem Gremo na elektriko, ki ga upravlja Elektro Ljubljana. Z njihove stra- ni sta zagotovljena vsa informacijska pod- pora za nadzor nad delovanjem polnilnic in ustrezno evidentiranje za izdajo raču- nov za polnjenje avtomobilov. Uporaba javnih polnilnic ni brezplačna. Za uporabo velja cenik v skupini Gremo na elektriko, ki je javno objavljen. Elektro Celje svojim uporabnikom priporoča, naj naložijo de- nar na kartico RFID (predplačniško poln- jenje) in se tako izognejo plačevanju takoj po uporabi polnilne postaje. Elektro Celje OVI ponuja tudi storitev priprave potrebne dokumentacije in postavitev tako javnih kot zasebnih pol- nilnih postaj. V zadnjem obdobju se po- javljajo povpraševanja predvsem večjih gospodarskih družb, ki želijo svoje vozne parke okrepiti z električnimi vozili in hkrati tudi svoje zaposlene spodbuditi k naku- pu električnih vozil. V Elektru Celje pravijo, da imajo kar pre- cej izkušenj s postavitvijo polnilnih postaj. Prve polnilne postaje so pred leti postavi- li izključno s svojimi kadri in z namenom pridobitve znanja. V določe nem obdob- ju so se osredotočili predvsem na možne lokacije postavitev polnilnih mest glede na možnosti dolgoročnega zagotavljan- ja potrebnih zmogljivosti omrežja, tako da že imajo izdelan ustrezen poslovni model, ki ga lahko ponudijo potencialnim investi- torjem v polnilno infrastrukturo. V podjet- ju tudi zelo skrbno spremljajo dogajanje na področju e-mobilnosti in razvoj elek- tričnih vozil ter tudi statistično spremljajo, koliko električnih vozil se na novo registri- ra v njihovem distribucijskem omrežju, ki ga sproti posodabljajo. V družbi že imajo več električnih vo- zil, v prihodnje pa bodo pri zamenjavah vozil predvidevali tudi nakup novih elek- tričnih vozil in tovrstni vozni park posto- poma širili. Kot še pravijo v Elektru Celje, ima- jo država in lokalne skupnosti vpeljane določene oblike podpor, ki se odražajo v subvencijah ob nakupu e-vozil in raz- nih prednostih v prometu, očitno pa to za večjo elektrifikacijo prometa še ved- no ni dovolj, saj se ljudje še ne odloča- jo za množičnejši nakup električnih vozil. Problem je tudi, ker tudi dobavitelji elek- tričnih vozil ne sledijo vsem potrebam slo- venskih kupcev električnih vozil in teh za letos praktično ni več na zalogi oziroma so čakalne dobe več kot pol leta. Glede množičnejše elektrifikacije prometa pa je, kot pravijo v Elektru Celje, odprtih še cela vrsta vprašanj. Trenutno strošek izgradnje javne pol- nilnice (do 22 kW), skupaj s soglasjem za priključitev, znaša približno 9.000 evrov. V obdobju do leta 2030 bi po ocenah EIMV rabili približno 150 milijonov evrov na leto samo za nizkonapetostno omrežje, da bi lahko z omrežjem sledili obremenitvam, ki jih prinašata elektrifikacija prometa in ogrevanja. Celotne investicije v distribucijsko omrežje bi morali okvirno podvojiti glede na investicije v preteklih letih. naš Stik 57 56 pod drobnogledom tako na ravni države in širše še ni poe- noten plačilni in prijavni sistem, tako da morajo imeti uporabniki polnilnih postaj pri sebi več različnih kartic, kar otežuje njihovo uporabo. V Elektru Celje še opozarjajo, da še nimamo izdelane strategije izgrad- nje polnilnih postaj glede na zmogljivo- sti omrežja, pri čemer bi v njej morala biti zapisana tudi usmeritev k samooskrbi polnilnih postaj s kombinacijo sončnih elektrarn in hranilnikov, nerešeno pa ostaja tudi vprašanje zagotavljanja pol- nilne infrastrukture v »spalnih« blokovskih naseljih, kjer ima vse več lastnikov stano- vanj električna vozila, ki jih sedaj polni- jo čez dan na javnih polnilnicah in s tem dvigujejo konično porabo. Zato bi bilo treba spodbuditi izgradnjo polnilne infra- strukture v naseljih za nočno polnjenje med 22. in 6. uro, ko je omrežje manj obremenjeno. ELEKTRO GORENJSKA: S PRIKLJUČEVANJEM NOVIH POLNILNIH POSTAJ ZA ZDAJ ŠE NI TEŽAV V skupini Elektro Gorenjska imajo 17 javnih polnilnic za električna vozila, ki jih upravlja hčerinska družba Gorenj- ske elektrarne. Vključene so v skupno mrežo Gremo na elektriko. Storitev poln- jenja na e-polnilnicah na Gorenjskem so začeli zaračunavati 1. oktobra lani, jih je pa pri oblikovanju cenika vodila želja, da še naprej spodbujajo razvoj elektrifikaci- je prometa. Tako strošek polnjenja temel- ji na času polnjenja, cena za opravljeno storitev pa je primerljiva s ceno za poln- jenje doma. V Elektru Gorenjska še nimajo težav, povezanih s priključevanjem novih polnil- nih postaj, kar je po njihovi oceni poveza- no s številom električnih vozil. Ocenjujejo, da se za zdaj za polnilnice odločajo pred- vsem podjetja in občine, nimajo pa po- datka, koliko zasebnikov je ali še bo postavilo polnilnice, saj jim v vlogi za izda- jo soglasja za priključitev zaradi pove- čanja priključne moči ni treba navesti podatka, ali se povečanje izvaja zaradi polnilnice ali česa drugega. V skupini Elektro Gorenjska imajo tri električna vozila, dve osebni in eno do- stavno. Glede na potrebe in odzive bodo vozni park ustrezno dopolnjevali z novi- mi vozili. Razvoj e-mobilnosti predstav- lja za skupino Elektro Gorenjska (Elektro Gorenjska in Gorenjske elektrarne) velik izziv in hkrati tudi priložnost, da izkoristijo svoj inženirski potencial in z vpeljavo naj- sodobnejših rešitev omogočijo čim hitrej- ši prehod v nizkooglično družbo. Skupina je podpisala pismo o na- meri in podporo mednarodnemu pro- jektu e-MOTICON. Poleg njih in županov gorenjskih občin so pismo o podpori in memorandum o sporazumu, ki bo vsem uporabnikom e-vozil omogočal enostav- no uporabo, podpisali tudi Turizem Bled, Turizem Bohinj in Regionalna razvojna agencija Gorenjske – BSC Kranj. V Elektru Gorenjska menijo, da bo za dosego ciljev, opredeljenih v NEPN, zanesljivo potrebnega bistveno več de- narja in tudi drugih ukrepov, saj je trenut- no obseg e-mobilnosti v Sloveniji zelo skromen. Povečanje števila e-avtomobi- lov v odstotkih je sicer veliko, vendar pa v absolutnih številkah še vedno govorimo o zanemarljivih vrednostih. ELEKTRO PRIMORSKA: PRVI KORAK K UVAJANJU E-MOBILNOSTI NAREDILI LANI Z nakupom enega priključnega hibrida in dveh povsem električnih vozil so v Elek- tru Primorska v letu 2019 naredili prve korake v e-mobilnost. Trenutno vsa vo- zila polnijo še na obstoječih polnilnicah hčerinske družbe E3, so pa v družbi tik pred nakupom petih polnilnih postaj, ki bodo funkcionalno sledile najsodob- nejšim trendom postavitve trajnostne polnilne infrastrukture. Tako bodo vse polnilne postaje tehnično prilagojene poslovnemu modelu počasnega poln- jenja in bodo podpirale upravljanje pol- njenja, s čimer bo polnjenje prilagojeno lokalnim zmogljivostim naprav (porabni- ki, proizvodni viri), polnilne postaje pa ne bodo preobremenjevale priključnih vodov, s čimer bodo posredno zmanj- šali tudi potrebe po ojačitvah v omrež- ju. Vse postaje bodo morale omogočati prepoznavnost uporabnikov z ločeno alokacijo in zaračunavanje stroškov pol- njenja ter bodo morale imeti vgrajene ustrezne komunikacijske module, prek katerih se bodo lahko v naslednji fazi nadgradnje sistema informacijsko pove- zale v standardizirane energetske plat- forme agregatorjev. Prek teh bodo lahko vključene v sistem naprednih storitev na širšem trgu električne energije, kot so sistemske storitve za prenosno in distri- bucijsko omrežje, fleksibilnost, virtualna elektrarna in podobno. Drugače nameravajo v Elektru Pri- morska svojo električni vozni park še širiti. Tako naj bi v kratkem kupili še pet električnih vozil, ki bodo namenjena zaposlenim za opravljanje del in nalog znotraj posameznih služb, nove nakupe pa načrtujejo tudi v prihodnje. HESS: ELEKTRIFICIRANJE VOZNEGA PARKA NAJ BI POTEKALO POSTOPNO Družba Hidroelektrarne na Spodnji Savi ima v lasti tri električne polnilnice moči do 22 kW, namenjene potrebam pol- njenja službenih vozil, vozil poslovnih partnerjev in zaposlenih. Ena polnil- nica je prednostno namenjena poln- jenju lastnih električnih vozil in je zato večji del dneva zasedena, drugi dve pa sta trenutno večino časa nezase- deni. V HESS imajo dve električni vozili. Od teh je eno novejše in ga uporablja- jo vsi zaposleni za službene poti. Drugo je starejše, ki ga uporabljajo za potrebe vzdrževalnih del na lastnih objektih. Šir- jenja parka z električnimi vozili v družbi zaenkrat ne predvidevajo, je pa njihov cilj, da vozni park postopoma elektrifici- rajo, ali vsaj uvedejo uporabo hibridnih vozil. Uporaba polnilnic je še brezplačna in jih trenutno upravljajo sami. V prihod- nosti predvidevajo vključitev v nadre- jeni nadzorni sistem, ki bo omogočal naprednejše vodenje polnilnic in obračunavanje porabljene električne energije. Sami zahtev zasebnikov po postavljanju polnilnic niso prejeli, so pa zapisali, da bi v primeru, če bi se število zahtevkov za postavitev polnilnic pove- čalo, potencialne težave lahko moč- no vplivale, še zlasti v primeru polnilnic večjih moči, predvsem na zagotavljan- je prenosnih zmogljivosti elektroener- getskega omrežja. V tem primeru bi bil strošek gradbenih del in razširitve infra- strukture za distribucijo električne ener- gije razmeroma velik in precej večji od samega stroška postavitve polnil- nih postaj. Pri tem obstaja vprašanje, opozarjajo v HESS, ali bodo take in- vesticije za investitorje sploh finančno upravičene oziroma bo treba poiskati drugačno rešitev pri obravnavi tovrst- nih investicij. Ključno vlogo v nadaljnjem procesu elektrifikacije prometa bodo sicer imeli operaterji polnilnih postaj in distribucijska podjetja. Slednja se po mnenju HESS potencialnih težav zave- dajo, kako uspešno bodo lahko sledila naraščajočim potrebam odjemalcev, pa bo pokazal čas. TERMOELEKTRARNA BRESTANICA: ZA ZGLED SKANDINAVSKE DRŽAVE V Termoelektrarni Brestanica imajo tre- nutno v lasti eno hitro polnilnico, ki je namenjena zaposlenim in zunanjim upo rabnikom. V njihovem voznem parku električnih vozil še ni, a v ob- dobju enega do dveh let jih nameravajo nabaviti. Menijo, da bi se Slovenija lahko zgledovala po skandinavskih državah, kjer odločneje izvajajo podporo e-mo- bilnosti. Tam podpore namenjajo tudi pravnim osebam (malim, srednjim in velikim podjetjem) in ne v večini samo fizičnim osebam. Da bi omogočili elektrifikacijo prometa in ogrevanja, bi morali do leta 2030 posodobiti približno tri četrtine obstoječega nizkonapetostnega omrežja, kar okvirno pomeni gradnjo okrog 3.500 km nizkonapetostnih vodov in 1.000 SN/NN TP na leto. Pri ojačitvah omrežja na višjih napetostnih nivojih bi bil zahtevani tempo nekoliko počasnejši, kljub temu pa naj bi morali do leta 2030 zgraditi ali zamenjati še okrog 8.000 km srednjenapetostnih vodov. Na daljši rok, od 20 do 30 let, pa bi morali vsaj podvojiti tudi število 110/20 kV RTP in zagotoviti 110 kV vode za njihovo napajanje. Glede na vgrajeno opremo (zaščitna in telekomunikacijska oprema) v družbi ocenjujejo življenjsko dobo teh polnilnic na maksimalno deset let, pri čemer še ni- mamo zapisanih jasnih navodil glede cen oziroma stroškov uporabe polnilne infra- strukture, saj obstaja več modelov. Prav 58 naš Stik 59 pod drobnogledom NEK: ELEKTRIČNA VOZILA UPORABLJAJO LE V NOTRANJEM TRANSPORTU Nuklearna elektrarna Krško ima v lasti dve polnilnici oziroma štiri polnilna mes- ta za električna vozila, ki so namenjene zaposlenim in obiskovalcem, ki prihajajo poslovno v NEK. Sami uporabljajo elek- trična vozila le v notranjem transportu in trenutno nimajo načrtov za povečanje uporabe električnih vozil. Polnilnice up- ravlja NEK, njihova uporaba pa je brez- plačna. Obstoječa infrastruktura sicer na njihovem območju ne omogoča ve- likega povečanja števila novih polnilnih mest. Kot so še sporočili iz NEK, bi bila ustrezna državna davčna politika oziro- ma subvencije dobra podpora pri ustvar- janju pogojev za večjo konkurenčnost električnih vozil. TEŠ: ZA HITREJŠI DOSTOP DO DELOVIŠČ NABAVILI 14 E-TROKOLES V Termoelektrarni Šoštanj so že pred časom za zaposlene nabavili štirinajst varčnih in okolju prijaznih električnih triciklov. Namenjeni so le za službene namene, uporabljajo pa se za dostope zaposlenih do delovišč na območju Ter- moelektrarne Šoštanj ter do delovišč na deponiji premoga, črpališču Topolšica, Grmov Vrh in drugih. Do omenjenih de- lovišč z njimi prevažajo tudi manjše ko- ličine ročnega orodja. Kot so sporočili iz Termoelektrarne Šoštanj, lahko tako z njimi delavci zdaj razdalje, ki bi jih mora- li znotraj območja termoelektrarne pre- hoditi, kar bi jim vzelo precej časa, za marsikoga pa bi bil to tudi velik napor, s pomočjo električne energije prevozijo. Do zdaj se je za varno uporabo trokoles usposobilo že 170 zaposlenih, in sicer vsi zaposleni v strojni, elektro in gradbeni službi ter zaposleni v strokovnih službah obratovanja. Na območju Termoelektrarne Šoštanj je hitrost vožnje omejena na 10 km/h, v notranjosti objektov pa na 5 km/h. Zunaj območja Termoelektrarne Šoštanj je hi- trost kolesa omejena na 25 km/h. V ob- močju Termoelektrarne se za vožnjo z trokolesi ob upoštevanju vseh varnost- nih pravil in uporabi osebne varovalne opreme uporabljajo obstoječe trans- portne poti, zunaj območja TEŠ pa se za vožnjo uporabljajo kolesarske steze in druge poti, na katerih je dovoljena vožnja s kolesom, saj je električno trokolo sklad- no z evropskim standardom EN 15194-1 in se z vidika Zakona o cestnem prometu obravnava kot navadno kolo. EIMV: NA PODROČJE E-MOBILNOSTI SE PODAJA TUDI EIMV V začetku leta je ob Laboratoriju za vi- soke napetosti Elektroinštituta Milan Vidmar začela obratovati električna pol- nilnica (dve polnilni mesti po 22 kW). Upravljajo jo sami, in sicer eno pol- nilno mesto uporabljajo sami, drugo pa njihov partner. Polnilnica se za zdaj upo rablja interno, razmišljajo pa tudi o načinih, kako vključiti zunanje uporabni- ke. Kot pojasnjujejo v EIMV, trenutno še nimajo službenih električnih vozil, se pa pripravljajo, da jih bodo začeli uporabljati. EIMV aktivno sodeluje na različnih področjih elektroenergetike in tudi pri njihovi polnilnici bodo poleg samega polnjenja vozil preizkušali različne kon- cepte električnega polnjenja vozil in upo rabe elektrike v prometu. Prav tako v okviru internih projektov proučujejo pre- poznavanje polnjenja električnih vozil iz podatkov pametnih števcev, napovedo- vanje odjema električnih polnilnic z umet- no inteligenco in stohastično mode liranje odjema električnih vozil. Izdelali so tudi že oceno vpliva množične elektrifika cije osebnega prometa na razvoj distribucij- skega omrežja. PRI SOUPORABI ENO VOZILO NADOMESTI DO DESET LASTNIŠKIH Ko razmišljamo o trendih na področju mobilnosti, ne moremo mimo soupora- be vozil, ki je tudi v Sloveniji vedno bolj priljubljena. Izpostavljamo dve podjetji in dva modela. Družba Avant car ima svojo floto vozil, ki jo daje v souporabo, podjet- je Giro Car Share pa je lansiralo aplikaci- jo za deljenje vozil, tam se srečata lastnik vozila za oddajo in najemnik. Družba Avant car se že skoraj dve de- setletji ukvarja z upravljanjem voznih par- kov podjetij, kratkoročnimi najemi vozil, v zadnjih letih pa so razvili tudi storitev souporabe električnih vozil Avant2Go (car sharing). Matej Grošelj iz tega pod- jetja je med glavnimi prednostmi soupo- rabe izpostavil, da je na voljo 24 ur na dan, sedem dni v tednu, poteka prek uporabniku prijazne aplikacije, ključno pa je, da uporabnik plača samo toliko, kolikor porabi. Spomnil je, da je last- niško vozilo drago, v EU je povprečen mesečni strošek na vozilo prek 500 ev- rov, njegova izkoriščenost je nizka (manj kot 10-odstotna), od lastnika zahteva skrb za vzdrževanje, poleg tega povzroča še gnečo. Ob tem je navrgel, da pri soupo- rabi eno vozilo nadomesti kar deset last- niških. Souporaba se je po njegovi oce- ni odlično izkazala tudi v podjetjih, saj omogoča preprosto in transparentno up- ravljanje mobilnosti, poleg tega pa pri- naša še prihranke zaradi manjše potrebe po stalnem voznem parku in stroškovni optimizaciji, saj se plača dejanska upora- ba storitve. Sistem souporabe Avant2Go trenutno deluje v štirih slovenskih mestih – v Ljubljani, Mariboru, Kranju in v Mur- ski Soboti – v načrtih imajo tudi skorajš- njo širitev v Novo mesto. Njihovi cilji niso omejeni zgolj na Slovenijo, saj se name- ravajo širiti tudi po hrvaških mestih, tre- nutno je storitev aktivna v Dubrovniku. »Z električno mobilnostjo se intenziv- no ukvarjamo že skoraj desetletje in z našo floto električnih vozil smo skupno prevozili prek 10 milijonov kilometrov,« je povedal Grošelj in omenil, da so v svoje storitve do zdaj vključili blizu 400 električnih vozil različnih uveljavljenih proizvajalcev, kar že presega 10 odstot- kov celotne flote. Njihove izkušnje pravi- jo, da ko greš enkrat na elektriko, ne želiš več nazaj na fosilna goriva. »Vožnja je namreč povsem drugačna: pomirjujoča, nezahtevna, odzivna in zelo prijetna. Ko se navadiš na električno vozilo, to zlahka postane del tvojega življenjskega sloga, saj je toliko pozitivnih stvari, med drugim tudi prihranki (gledano skozi celotno živ- ljenjsko dobo) in nižji tekoči stroški (manj vzdrževanja). Tudi doseg ni več problem, saj danes že tudi manjša električna vozi- la omogočajo okoli 400 kilometrov dose- ga z enim polnjenjem. Z razvojem vozil in rastjo povpraševanja ter ob ukrepih držav pa napreduje tudi polnilna infras- truktura. Navdušujejo hitrost razvoja in možnosti, ki se s tem odpirajo. Digitali- zacija in povezljivost pa pri električnih vo- zilih dobita še dodaten pomen,« je dejal in državo pohvalil zaradi nižjih bonitet za električna službena vozila. Nik Primc iz družbe Giro Car Share je pojasnil, da pri njih razvijajo visoko tehnološke rešitve za skupno rabo vo- zil, e-koles in e-skirojev. »Lani smo na slovenski trg lansirali aplikacijo GiroCar- Share, prvo slovensko aplikacijo za del- jenje vozil, letos smo dodali tudi možnost zavarovanja vozila za čas najema prek Zavarovalnice Triglav, poleg tega pa še aplikacijo za deljenje e-skirojev in e-koles GiroMobility. Začeli smo s floto 35 e-skirojev v Ljubljani in hitro dodali ne- kaj skirojev tudi na Bled. Interes za tovrst- no storitev je ogromen, zato bomo sistem deljenja GiroMobility kmalu vzpostavili še v Portorožu, Celju in Mariboru.« Opažajo, da je povpraševanja po električnih vozi- lih vedno več, zato spodbujajo lastnike in tudi poslovne ponudnike električnih vo- zil, naj jih objavijo na aplikaciji in si zago- tovijo dodaten prihodek. Na področju trajnostne mobilnos- ti nam je glede voznega parka lahko vzor Norveška, kjer je nakup električne- ga vozila povsem običajna stvar, glede mikromobilnosti Nizozemska, ki je narod kolesarjev, kar se tiče delitvene ekonomije, so modeli souporabe najbolj razviti v sodobnih ameriških mestih (New York, Los Angeles, San Francisco), že čez mejo, v avstrijski prestolnici, pa je na voljo več modelov souporabe električnih skirojev, prav tako sta na tem podro čju zelo razviti Nemčija in Slovaška, je na hitro naštel nekaj dobrih praks Nik Primc, ki pričakuje, da se bo povpraševanje po sistemih za avtomatizirano oddajo ter deljenje električnih koles in električnih skirojev povečalo med slovenskimi pod- jetji, turističnimi ponudniki in tudi po ce- lotni družbeni vertikali. »Če bomo želeli zmanjšati ogljični odtis in gostoto pro- meta, bomo vsekakor vsi skupaj morali narediti nekaj v tej smeri. Rešitve že ob- stajajo, spremeniti moramo navade in jih začeti uporabljati.« NAJVEČJA TEŽAVA NEUNIVERZALNOST JAVNE POLNILNE INFRASTRUKTURE V sklopu okrogle mize o trajnostni mo- bilnosti, ki jo je pred kratkim organiziral časnik Finance, so udeleženci razumljivo veliko govorili tudi o e-mobilnosti. Anže Sernel iz Renault Slovenija je na podla- gi izkušenj kupcev njihovih električnih vo- zil izpostavil, da se trenutno kot največja težava za hitrejši prodor e-vozil kaže ne- enotnost sistema polnjenja. »Če bi nekdo želel uporabljati večino polnilnih postaj, ki so na voljo, bi moral imeti več raču nov in kartic, kar pa ni praktično.« Ob tem je dejal, da imamo glede na število elek- tričnih vozil precej polnilnih postaj. Znano je, da imamo v Sloveniji okoli 2.300 elek- tričnih avtomobilov in 600 javnih polnil- nic, kar je bistveno več od evropskega povprečja oziroma priporočila. Tudi drugi so kot največjo coklo javne polnilne infrastrukture izpostavi- li njeno neuniverzalnost. Dejan Para- van iz GEN I je pripomnil, da ga to čudi, saj je veliko te infrastrukture financirane z evropskim denarjem, a se očitno pri njenem vzpostavljanju ni mislilo na upo- rabnike. Tadej Smogavec iz Petrola pa je povedal, da tudi drugje v Evropi še niso razvili enotnega sistema polnjenja. Po njegovih predvidevanjih bodo v pri- hodnosti ponudniki vendarle razvili take sisteme, ki bodo kompatibilni z drugimi. 60 naš Stik 61 pod drobnogledom Ob tem je spomnil, da so bile razmere na začetku zelo podobne tudi na po- dročju mobilne telefonije, ko je bilo zelo pomembno, pri katerem operaterju si imel številko in v čigavo omrežje si kli- cal, danes pa ni več tako. Govorili so tudi o tem, da sta za us- pešen prehod na e-mobilnost nujna izobraževanje in ozaveščanje, pozna- vanje sodobnih tehnologij pa se mora začeti že v avtomobilskih prodajnih salonih, kjer morajo kupci dobiti ce- lostne informacije. Izobraževanju se po besedah Lucije Sajevec iz AMZS skrb- no posvečajo tudi pri njih, kajti to je edini način, da uporabnikom lahko zagotovi- jo kakovostne izkušnje. Polona Demšar Mitrovič z Ministrstva za infrastruktu- ro je opozorila, da je treba elektromo- bilnost gledati v kontekstu trajnostne mobilnosti, kar je širši pojem in vključu- je zmanjševanje energije na področju mobilnosti. Se je pa ob tem razvila raz- prava, da je še vedno velika težava v in- frastrukturi, ki temu ni prilagojena. Praktičen primer prehoda na elek- trifikacijo službenih vozil je predstavila Branka Leskovšek iz Pošte Slovenije. Njihova flota nikakor ni majhna, saj ob- sega 1.200 dostavnih vozil in več kot dva tisoč dvokolesnikov. Trenutno je delež električnih vozil v njihovem voz- nem parku 4,6-odstoten, imajo pa cilj, da se bo leta 2025 ta številka dvignila na 46 odstotkov. Da se bo samo zaznavanje prome- ta z e-mobilnostjo spremenilo, je pre- pričan Janez Humar z Elesa, ki je ob tej priložnosti predstavil koncept mul- timodalnih vozlišč. Gre za točke na obrobju mest z več polnilnimi mesti, ki bodo namenjene tudi tovornjakom in avtobusom. Zaradi potrebe po zago- tavljanju velike priključne moči jih bo smiselno postaviti v bližino obstoječih RTP. Dejal je, da se o postavitvi prve že pogovarjajo z Darsom. Srečanje so sklenili z mislijo, da bodo nove oblike mobilnosti lahko uspešne le v primeru, če bodo različni sektorji sodelovali med sabo. SLOVENSKI ELEKTRIČNI AVTOMOBIL IŠČE VLAGATELJA V povezavi z električnimi avtomobi- li imamo v Sloveniji kar nekaj inova- tivnih pionirjev, ki so se s svojimi izdelki že odlično odrezali tudi v mednarodni konkurenci in se ponašajo z zavidljivimi rezultati. Nekatere med njimi smo vam v naši reviji v preteklosti že predstavili, tokrat pa smo obiskali strojnega tehni- ka Janeza Aliča iz Ljubljane. Kot nam je povedal, se je v preteklosti posvečal dirkalnim vozilom, zadnjih dvajset let pa razvijanju slovenskega električnega vo- zila (SEV). Do zdaj sta nastala dva koncept- na prototipa, zadnji, o katerem je tekel pogovor, je še v fazi preizkušanja. To je 350-kilogramski dvosedežni malček z zelo aerodinamično obliko ribe, ki ga poganjata dva elektromotorja (skupno 6 kW) in lahko z enim polnjenjem prevozi od 100 do 150 kilometrov. To pomeni specifično porabo energije 4–6 kWh na 100 km, odvisno od načina vožnje. Baterijski sklop (10 kWh) je vgrajen v sprednjem delu vozila in se prek hišne električne napeljave (230 V/16 A) napol- ni v treh urah. »Mogoče ga je polniti tudi na hitrih polnilnicah, vendar tega ne priporočam zaradi večjih energetskih obremenitev, kar negativno vpliva na življenjsko dobo baterij. Predvidevam, da če uporabnik čez dan prevozi 50, 60 ali 100 km, ga bo čez noč z lahkoto napolnil z navadnim hišnim polnilnikom,« pravi Janez Alič in dodaja, da ima njegovo vozilo glede na karakteristike razmeroma dobre po- speške. Tako hitrost 60 km/h doseže že v os- mih sekundah, najvišja hitrost, ki jo lah- ko razvije, pa je 80 km/h. Njegovo vozilo električno energijo pridobiva tudi med vožnjo z regeneracijo zavorne energi- je, izkorišča pa tudi nihalno energijo, ki se ustvarja pri vožnji in se shranjuje prek elektrogeneratorskih blažilnikov prav tako v baterijskem sklopu. Kot nam je zaupal, ga je k razvoju take- ga električnega avtomobila spodbudi- lo zavedanje, da ekološke problematike množične uporabe osebnih avtomobi- lov (predvsem v mestih) ne bo mogoče rešiti brez odločnih korakov. Pri svojem prototipu mora izboljšati še nekaj malen- kosti, sicer pa je njegov največji izziv SEV spraviti na trg. Ob tem je še poudaril, da je prednost tega vozila predvsem ugodna cena, ki po njegovih izračunih ne bi smela biti višja od desetih tisočakov. EKO SKLAD: SUBVENCIONIRANJA NAKUPA E-VOZIL PRILAGAJAJO RAZMERAM Slovenski načrti elektrifikacije prometa so ambiciozni, zato jih bo zelo težko doseči brez zadostnih materialnih spodbud države. Eko sklad je sicer že leta 2004 začel spodbujati nakup okolju prijaznih vozil z ugodnimi krediti, leta 2011 pa je izdal tudi prvi razpis za pridobitev sub- vencije za nakup električnih in priključnih hibridnih vozil. Danes Eko sklad dodelju- je nepovratne finančne spodbude za na- kup električnih baterijskih vozil (osebnih vozil, motornih koles, koles z motorjem in koles na električni ali hibridni pogon) občanom in pravnim osebam. Poleg nepovratnih finančnih spodbud ponuja tudi ugodno kreditiranje za pravne ose- be, samostojne podjetnike in občane. Čeprav so bili začetki skromni, se družbena naklonjenost širše javnosti traj- nostnim okoljskim rešitvam hitro veča, z njo pa tudi zanimanje za okolju prijaz- nejša vozila. Po podatkih Eko sklada so tako leta 2011 subvencionirali nakup le 16, lani pa že 1.003 električnih vozil, sklad- no s tem pa se na letni ravni povečujejo zneski izplačil, in sicer z 0,7 milijona v letu 2015 na 5 milijonov lani. LETOS PRI SPODBUDAH EKO SKLADA NEKAJ NOVOSTI Nova javna poziva za dodeljevanje spodbud za nakup električnih vozil za občane in pravne osebe, ki jih je Eko sklad razpisal 19. marca letos, sta prinesla dve večji spremembi. Spodbude za elek- trične osebne avtomobile so zmanjša- li s 7.500 evrov na 6.000 evrov in ukinili spodbudo za priključne hibride. Razlog za zmanjšanje oziroma uki- nitev spodbude je večanje obsega spodbud za ta ukrep v zadnjih letih, saj je število vlog vsako leto večje za 60 do 80 odstotkov. Višina spodbud za druge kategorije na obeh javnih pozivih ostaja nespremenjena. Kot je pojasnila direktorica Eko sklada Mojca Vendramin, je bilo do konca av- gusta izplačanih že za pet milijonov evrov podpor za nakup električnih vozil, poziva sta še vedno odprta, nova pa naj bi bila objavljena predvidoma v prihodnjem letu. Za občane je letos razpisanih za tri mili- jone evrov nepovratnih finančnih spod- bud, za pravne osebe pa 2,5 milijona in še dodatne štiri milijone evrov za možnost hkratne pridobitve ugodnega posojila. Novost pri letošnjem javnem pozivu za pravne osebe je namreč kombiniran poziv, ki vključuje možnost hkratne pridobitve kredita in subvencije. Po mnenju predstavnikov Eko sklada bo ta sprememba poenostavila in skrajšala čas obdelave vlog, predvsem pa bo laž- je vlagateljem, saj bodo z eno vlogo pre- jeli dva finančna instrumenta – kredit in nepovratna sredstva. Eko sklad bo spodbude za električ- na vozila občanom in pravnim osebam namenjal tudi v prihodnje. Nadaljnje spodbujanje nakupa električnih vozil, in sicer v okviru spodbujanja trajnostne mobilnosti, ohranjanja narave in spod- bujanja razvoja trga alternativnih goriv v prometu, je predvideno tudi v programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020–2023. O spodbudah za nakup okolju prijaz- nejših vozil govori tudi NEPN, pri čemer sta predvidena intenzivno izvajanje in prilagajanje tega instrumenta razmeram na trgu. Tako se v zvezi s spodbujanjem nakupa in za večji učinek tega instru- menta do leta 2025 načrtujeta postopno zmanjševanje spodbud na letni ravni ter določitev zgornje višine vrednosti vozila za upravičenost do spodbude. Po drugi strani so predvidene nekatere dodatne spodbude, denimo ob odjavi starega vozila iz prometa, spodbude za elektri- fikacijo voznega parka v mestih (JPP – avtobusi, taksiji) in spodbude za aktivno trajnostno mobilnost. 2015 2016 2017 2018 2019 fizične osebe e-vozila 0,19 0,45 1,06 1,65 2,45 hibridi 0,02 0,12 0,3 0,42 0,36 skupaj 0,21 0,57 1,36 2,06 2,81 pravne osebe e-vozila 0,28 0,53 1,23 2,09 2,09 hibridi 0,24 0,03 0,04 0,09 0,09 skupaj 0,52 0,56 1,27 2,18 2,18 SKUPAJ 0,7 1,1 2,6 4,3 5,0 Št. vozil SKUPAJ rast 2011 16 2012 79 4,9 2013 42 0,5 2014 75 1,8 2015 132 1,8 2016 231 1,8 2017 378 1,6 2018 624 1,7 2019 1003 1,6 2580 ŠTEVILO SUBVENCIONIRANIH ELEKTRIČNIH VOZIL PO LETIH ZNESKI IZPLAČIL EKO SKLADA, NAMENJENIH SPODBUDAM UVAJANJA E-VOZIL, V MILIJONIH EVROV Vir: Eko sklad. naš Stik 63 62 trenutek V okviru projekta SINCRO.GRID v RTP Pekre intenzivna potekajo številna dela. Aktivnosti so se začele sredi septembra z betoniranjem temeljev za baterijske hranilnike. Sledili so izdelava meteorne kanalizacije in izkopi za temelje pomožnih objektov. Konec septembra so na lokacijo dostavili T esline baterijske enote in jih namestili na temelje. »Montaža baterijskega hranilnika bo potekala predvidoma do konca oktobra, začetek obratovanja baterijskega hranilnika pa je predviden v decembru« pravi vodja projekta vgradnje baterijskih hranilnikov elek- trične energije iz Elesa Ervin Planinc. Vgrajena bosta dva praktično identična hranilnika z nazivno močjo 5 MW (z zmogljivostjo 25 MWh). Drugi hranilnik bo nameščen v RTP Okroglo, tam pa so začeli delati konec septembra. Glavni namen baterijskih hranilnikov je povečanje fleksibilnosti delovne moči in s tem boljše prilagajanje elek- troenergetskega sistema sodobnim obratovalnim izzivom. Besedilo: Nadja Novak; fotografija: arhiv Elesa GRADIMO 64 zanimivosti iz sveta PRIPRAVILA JANJA AMBROŽIČ naš Stik 65 V Nemčiji bodo do leta 2038 opustili premog Nemški parlament je potrdil predlog zakona o opus- titvi rabe premoga najpozneje do leta 2038. Zakon predvideva postopno ukinjanje uporabe premoga za pridobivanje električne energije. Poleg tega so spreje- li še zakon o strukturni pomoči v višini 40 milijard evrov za zvezne dežele, ki jih bo opustitev premoga najbolj prizadela (Severno Porenje - Vestfalija, Saška - Anhalt, Saška in Brandenburg). S tem denarjem bodo lažje ob- vladovali spremembe in nadomestili izgubljena delov- na mesta. Do pomoči bodo zaradi predčasne ustavitve upravičeni tudi upravljavci elektrarn. Da bi se odrekli sodnim postopkom, so jim namenili 4,35 milijarde ev- rov odškodnin. Premog ima v Nemčiji tradicionalno velik delež v proiz- vodnji elektrike, največje evropsko gospodarstvo pa raz- polaga tudi z velikimi zalogami rjavega premoga. Lani so v Nemčiji iz domačega premoga proizvedli 18,8 odstotka električne energije, 9,4 odstotka pa iz uvoženega. Kot je znano, se je Nemčija odločila, da bo najpozne- je do leta 2022 opustila jedrsko energijo, pri premogu bo prelomno leto 2038. Hkrati si bo prizadevala še za 55-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. WWW.ZEIT.DE V Nemčiji vse črpalke z e-polnilnicami V Franciji raste fuzijski reaktor Uber prehaja na električna vozila Nemška vlada bo vse bencinske servise v državi obvezala, da bodo uporabnikom ponudili tudi polnilnice za električna vozi- la, za namestitev katerih je zdaj mogoče pridobiti 6.000 evrov subvencije. To je del nemškega načrta za okrevanje gospo- darstva po epidemiji, v okviru katerega bodo porabili 130 mili- V bližini Marseilla na jugu Francije so začeli sestavljati največ- ji fuzijski reaktor na svetu Iter. Namen poskusnega reaktor- ja bo preučevati postopek pridobivanja elektrike z zlivanjem vodikovih jeder, s čimer bi posnemali postopek nastajanja energije sonca. Proizvedel naj bi 500 MW toplotne energije in z njo oskrboval okoli 200.000 gospodinjstev. S poskusi naj bi začeli decembra 2025, polno moč pa naj bi reaktor dose- gel desetletje pozneje. Projekt, v katerem bodo uporabili na milijone komponent, je vreden 20 milijard evrov in velja za najzahtevnejše inženirsko delo v zgodovini. Reaktor bo teh- tal kar 23 tisoč ton, sestavljalo ga bo skoraj tri tisoč ton su- perprevodnih magnetov. Pri sestavljanju bo sodelovalo okoli 2.300 ljudi. Namen projekta je s pomočjo fuzije ustvariti desetkrat več energije, kot jo bodo dovedli reaktorju. Gorivo za fuzijsko elektrarno je v osnovi vodik oziroma njegovi izotopi, ki jih je dovolj v morjih in oceanih. Projekt izvaja konzorcij, sestavljen iz članic EU, ZDA, Rusije, Južne Koreje, Japonske, Indije in Ki- tajske. Sporazum o sodelovanju so podpisali že pred skoraj 14 leti, potem ko sta pobudo za skupno pridobivanje elektrike Avtomobilska proizvajalca Renault in Nissan sta s ponudnikom prevoza Uber podpisala sporazum, po katerem bodo Uber- jevim voznikom omogočili nakup električnih vozil pod ugod- nejšimi pogoji. Najprej bodo tovrstnih ugodnosti deležni vozniki na območju Velike Britanije, Francije, Nizozemske in na Portu- jard evrov. V Nemčiji imajo trenutno 14.118 bencinskih črpalk, pri čemer ocenjujejo, da potrebujejo vsaj 70.000 polnilnih mest in še 7.000 hitrih polnilnic. Statistika pravi, da so električni avtomobili lani v Nemčiji obse- gali le 1,8 odstotka registracij vseh avtomobilov, dizelska vozi- la 32 odstotkov, bencinska pa 59,2 odstotka. Maja letos se je tržni delež električnih avtomobilov nekoliko popravil, saj se je dvignil na 3,3 odstotka. Poleg množične postavitve polnilnic in subvencij za električ- na vozila nameravajo v Nemčiji postopno uvesti tudi davke za lastnike SUV z notranjim zgorevanjem. Upajo, da bo to državljane spodbudilo, da se bodo odločali za nakup okol- ju prijaznejših vozil. Ker pri najbolj priljubljenem nemškem proizvajalcu avtomobilov Volkswagnu veliko vlagajo v elek- trične avtomobile, bi to lahko pospešilo prehod in uresničilo načrte vlade. WWW.THEDRIVE.COM leta 1985 dala takratni ameriški predsednik Ronald Reagan in voditelj takratne Sovjetske zveze Mihail Gorbačov. WWW.ITER.ORG galskem. Renault in Nissan bosta omogočila nakup modelov Nissan Leaf in Renault Zoe, začeli pa naj bi tudi s posebnimi marketinškimi in izobraževalnimi programi, namenjenimi oza- veščanju o prednostih električnih vozil. Uber ima ambiciozne načrte za prihodnja leta, saj naj bi njihovi vozniki z električnimi vozili do leta 2025 prevozili polovico kilometrov na območju Amsterdama, Berlina, Bruslja, Pariza, Londona, Lizbone in Ma- drida. T eh sedem mest pomeni kar 80 odstotkov njihovega pro- meta v Evropi. Pri Nissanu naj bi sicer že v začetku letošnjega leta potrdili, da nameravajo dobaviti 2.000 modelov Leaf Uber- jevim voznikom v Londonu, ki naj bi v sklopu tega dogovora ob nakupu dobili okrog 4.500 funtov (5.000 evrov) popusta. Do konca letošnjega leta naj bi z uporabo dogovorjene sheme začeli še v Franciji, nato pa naj bi jo razširili še v druga mesta. Uber je novemu partnerstvu dodal zavezo, da bodo vsa vozila v njihovi floti do leta 2040 brez emisij, že do leta 2030 pa naj bi bile take tudi vse njihove vožnje na območju Evrope, ZDA in Kanade. Uber bo v prehod na električne avtomobile vložil 678 milijonov evrov. WWW.AVTOMOBILIZEM.COM 66 naš Stik 67 zanimivosti iz sveta Finska vlaga tudi v jedrsko energijo Veter in sonce lani prispevala 8,2 odstotka električne energije Finska je ena redkih držav EU, ki ne vlaga le v obnovljive vire energije, ampak tudi v proizvodnjo jedrske energije. Poročilo družbe GlobalData navaja, da sta veter in bioma- sa vodilni tehnologiji obnovljivih virov v tej državi, hkrati pa dodaja, da ima Finska štiri jedrske reaktorje in da načrtuje gradnjo nove jedrske elektrarne, ki naj bi začela delovati leta 2024. Finska si je postavila cilj, da do leta 2035 pos- tane ogljično nevtralna. Poročilo še pravi, da se je moč iz obnovljivih virov (brez hidroelektrarn) na Finskem poveča- Vetrne in sončne elektrarne so lani proizvedle 8,2 odstotka svetovne proizvodnje električne energije, v EU 18 odstotkov, v ZDA 10 odstotkov, na Kitajskem in Japonskem devet in v In- diji osem. Danska je s svojimi 55 odstotki vodilna država na svetu, močno nad povprečjem so tudi Irska (30 odstotkov), Nemčija (29 odstotkov) in Portugalska (27 odstotkov). Združe- no kraljestvo in Nemčija sta v samo treh letih svoj tržni delež povečala kar za deset odstotnih točk. Slovenija se s svojima dvema odstotkoma uvršča na sam rep, kjer sta tudi Slovaš- ka in Srbija. Med državami, ki jih večina ne bi pričakovala med la z 2,1 GW leta 2000 na 4,6 GW v letu 2019, medtem ko se pričakuje, da se bo do leta 2030 povečala na 10,8 GW. Vlada zagotavlja številne spodbude in ugodnosti v obliki subvencij za obnovljive vire energije, da bi tako zmanjšali emisije v državi. Finska je sicer med največjimi proizvajal- ci električne energije iz biomase v Evropski uniji. Velik del biomase porabijo za ogrevanje. WWW.GLOBALDATA.COM vodilnimi, sta omembe vredna Maroko s 17 in Urugvaj z impre- sivnimi 38 odstotki. Delež vetrne in sončne energije globalno zelo hitro narašča in se je v samo petih letih več kot podvojil, saj sta še v letu 2013 veter in sonce prispevala le tri odstot- ke svetovne proizvodnje električne energije. Na svetovni ravni so vetrne elektrarne proizvedle več električne energije kot sončne, vendar pa se v zadnjih letih delež sončnih elektrarn zaradi novih projektov povečuje. WWW.EMBER-CLIMATE.ORG Brezplačni električni avtomobili za vso vas Povečujejo proizvodnjo električnih avtobusov Plavajoči terminal za LNG na poti v Omišalj Vas Appy na jugu Francije, ki ima le 24 prebivalcev in velja za eno najodročnejših v državi, je postala 100-odsototno električna. Renault je vsem gospodinj- stvom naselja, ki je od francoske prestolnice oddal- jeno 800 kilometrov, od Barcelone pa 221, za tri leta podaril nove električne avtomobile Zoe, poleg tega jim je priskrbel še potrebno opremo za polnjenje. V zameno za darilo bodo morali uporabniki deliti vtise in izkušnje, pridobljene z novimi jeklenimi konjički. Tako nameravajo v Renaultu dokazati, da je e-mo- bilnost mogoča povsod, tudi v najodročnejših krajih, kakršen je Appy. Ob začetku projekta so v Renaultu Ameriški proizvajalec avtobusov Blue Bird je pred dvema leto- ma začel prodajati električne šolske avtobuse in namerava zara- di izjemnega zanimanja letno proizvodnjo povečati na tisoč enot. Družbi se obrestuje, da se je specializirala za električne šolske avtobuse, saj se je letošnja prodaja v primerjavi z lansko pov- ečala za več kot 250 odstotkov. Računajo na to, da bo do konca Na Kitajskem so končali predelavo tankerja za utekočinjen ze- meljski plin (LNG) v plavajoči terminal za LNG. Ladja z imenom LNG Hrvaška bo iz Šanghaja v Omišalj na otoku Krku pred- vidoma prispela v drugi polovici oktobra, še prej pa jo bodo napolnili z LNG za poskusno obratovanje, ki je prevideno z novembrom, medtem ko naj bi terminal na Krku začel komer- cialno obratovati 1. januarja prihodnje leto. Plavajoči terminal je nekdanji tanker za LNG Golar Viking, ki so ga zgradili leta 2005 in ima zmogljivost 140.205 kubičnih metrov. Podjetje LNG Hrvaška ga je za 159,6 milijona evrov kupilo od norveške družbe Golar. Hkrati potekajo dela na kopenskih napravah za sprejem zemeljskega plina, pa tudi na plinovodu, ki bo terminal LNG povezal z glavnim plinovodom Pula–Karlovac in naprej. Na gradbišču celinskega dela terminala so končali gradnjo po- mola iz 164 pilotov (povprečna globina je 21 metrov). Skup na vrednost projekta gradnje terminala za LNG na Krku je 233 izpostavili, da ima Zoe doseg do 395 kilometrov, med polurnim polnjenjem pa pridobi doseg do 150 kilo- metrov. Poudarili so, da električna vozila ne smejo biti omejena le na urbana središča, saj se lahko prilago- dijo vsakršni rabi. Tako so prebivalci Appyja postali ambasadorji, ki naj bi dokazali, da je prehod na elek- trična vozila preprost in nikakor ne otežuje vsakdan- jega življenja. Renault ima zelo pomembno vlogo na hitro rastočem trgu električnih vozil, Zoe je bil lani sed- mi najbolje prodajani električni avtomobil na svetu z okoli 48.000 dobavami. WWW.CARBUYER.COM letošnjega leta na cestah okoli 300 njihovih električnih šolskih av- tobusov. Sicer je njihov trg velik, saj v ZDA in Kanadi danes vozi več kot 600.000 šolskih avtobusov, v povprečju so stari enajst let in jih trenutno v 95 odstotkih poganja dizelsko gorivo. Razmere so podobne tudi v Rusiji, kjer proizvajalec gospodarskih vozil Kamaz napoveduje, da bo prihodnje leto izdelal dvakrat več e-avtobusov kot letos. Letos naj bi jih do konca leta izdelali 200. Družba je lani poleti v Moskvi začela graditi proizvodni obrat za električne avtobuse in njihove sestavne dele ter inovacijski cen- ter za raziskave in razvoj s poudarkom na izboljšanju kakovosti električnega potniškega prometa. V projekt so vložili približno 14 milijonov evrov. Takrat je to podjetje z županom Moskve pod- pisalo sporazum, po katerem naj bi v ruski prestolnici izdelali vsaj 500 električnih avtobusov na leto. Električni avtobusi vozijo po ulicah Moskve od jeseni 2018. Mesto je v lanskem in letošnjem letu skupno nabavilo 300 električnih avtobusov, po letu 20121 pa računajo na to, da bodo popolnoma ustavili nakup dizelskih avto- busov in bodo kupovali samo še električne. WWW.ELECTRIVE.COM milijonov evrov, od tega je nekaj več kot 101 milijon evrov nepovratnih sredstev. naš Stik 69 68 primer dobre prakse lanskem letu je družba GEN-I dala pobudo, da bi v in- teraktivnem centru Svet energije v Krškem uvrstili nov eksponat na temo e-mobilnosti. Njihov namen je bil ce- lovito predstaviti tehnologijo e-mobilnosti in njen razvoj v pri- hodnosti: o tem, kako naj bi potekalo vključevanje električnih avtomobilov v Sloveniji, o povezavi z elektroenergetskim om- režjem, polnilnicami, infrastrukturo, ki jo je treba pripraviti. Kot je povedal Garsia Kosinac, profesor fizike in tehnike in strokovni sodelavec Sveta energije, so v GEN energiji pobudo prepoznali in podprli, saj so tudi sami razmišljali o predstavitvi podobnih vsebin v svojem centru za obiskovalce. »Za proizvajalce električne energije so te teme izziv. Vizija o električni prihodnosti pomeni tudi opuščanje fosilnih goriv in motorjev z notranjim izgorevanjem, kar povečuje porabo elek- trične energije. Že preprost izračun pokaže, kolikšna je do- datna potreba po električni energiji, saj je odstotek električnih avtomobilov okvirno znan. Rezultat skupnega dela obeh pod- jetij je eksponat, sestavljen iz dveh delov. Prvi je kratka, dvo- minutna animacija, ki spremlja dan življenja značilne slovenske štiričlanske družine. Prikazuje, kako bi ravnali in uporabljali električni avto, način vožnje, doseg avtomobila. Animacija pri- kazuje tudi, kako bi ob obstoječi infrastrukturi potekala proiz- vodnja »dodatne« električne energije, potrebne za polnjenje avtomobilskih baterij. Podnevi lahko ob ugodnem vremenu za polnjenje baterij v dobršni meri poskrbijo obnovljivi viri, ponoči pa predvsem bolj stalni viri – večji del energije prispevajo jedrska elektrarna in hidroelektrarne, ki sta oba nizkoogljič- na vira! Eksponat prikazuje zmanjšanje ogljičnega odtisa zara- di uporabe električnih avtomobilov, ob tem pa ozaveščamo tudi o pomenu zmanjševanja onesnaženosti s prašnimi delci, posebej škodljivimi za zdravje ljudi. Predstavljena je tudi ideja o avtomobilski bateriji kot zalogovniku električne energije. To bi lahko zvečer, ko avtomobil priključimo v domače omrežje, iz avtomobilske baterije krajši čas tudi črpali. V prihodnosti, ko bo takih baterij mnogo več, bi to v porabi predstavljalo akumu- lacijo električne energije, kar bi lahko deloma prispevalo tudi k Družba GEN energija je v začetku leta v Svetu energije v Krškem postavila nov eksponat na temo e-mobilnosti. Pobuda za to je prišla s strani družbe GEN-I, izvedba pa je bila rezultat sodelovanja obeh družb. Besedilo in fotografija: Vladimir Habjan uravnavanju elektroenergetskega sistema,« je razložil Kosinac. Po besedah Kosinca je drugi del eksponata rezultat razvoja GEN-I. Prvi del, interna aplikacija Portal GEN-I, prikazuje stan- je električnih avtomobilov v njihovem portfelju, tj. stanje bate- rije, lokacijo in čas polnjenja ter 24-urni graf uporabe baterij prikazuje aplikacija Portal GEN-i. V drugi interaktivni aplikaciji, Kalkulatorju potovanja, obiskovalec uvodoma izbira med elek- tričnimi avtomobili, ki so trenutno na voljo na trgu, ter izbere tudi model in velikost baterije. Nato na zemljevidu Slovenije določi izhodiščno točko in cilj potovanja. »Aplikacija se z upoštevanjem različnih dejavnikov us- pešno približa realnemu stanju, upošte- va celo topografijo, višinsko razliko, ki jo mora premagati avto, in temperaturo okolja, ki vpliva na zmogljivost baterije. V prihodnosti bo aplikacijo mogoče nad- graditi še z dodatnimi dejavniki, ki vpli- vajo na doseg avtomobila. Kot primer lahko vzamemo model trenutno najbolj razširjenega avtomobila v Evropi. Če ni zastojev, pridemo s 50 kWh baterijo iz Ljubljane do Krškega in nazaj, medtem ko bi bilo za tako pot v primeru manjših baterij, med 20 in 30 kWh, potrebno do- datno polnjenje. Aplikacija interaktiv- no in na poenostavljen način prikazuje izzive in priložnosti e-mobilnosti,« je ra- zložil Kosinac. »V skupini GEN želimo spregovori- ti o e-mobilnosti v širšem energetskem kontekstu – tudi v luči potrebe po do- datnih proizvodnih zmogljivostih, pred- vsem nizkoogljičnih, kamor spadajo tudi jedrske in hidroelektrarne. V prak- si države, ki kombinirajo jedrsko ener- gijo z OVE, najuspešneje uvajajo e-mobilnost in uresničujejo cilje razo- gljičenja energetike oziroma družbe. Zelo pomemb no je, kako proizvajamo električno energijo, potrebno za elek- trifikacijo prometa. Če polnimo elek- trični avtomobil z električno energijo iz termo elektrarne, to ne omogoča zmanj- ševanja izpustov CO 2 . Zato ob simulaci- ji poudarimo tudi, da je kot prvi ukrep treba razoglji čiti proizvodnjo električne ener gije,« je skle nil sogovornik. V Svetu energije omogočen vpogled tudi v e-mobilnost Vsak voznik si želi vedeti, do kam lahko pride s svojim avtom. Aplikacija upošteva celo topografijo, višinsko razliko, ki jo mora premagati avto, in temperaturo okolja, ki vpliva na zmogljivost baterije. GEN-I naš Stik 71 70 primer dobre prakse Eksponat e-mobilnosti v Svetu energije v Krškem, ki je nastal na pobudo GEN-I, je nekaj posebnega, saj podobne prakse, kjer bi obiskovalci dobili izkušnjo e-mobilnosti iz prve roke in realen vpogled v upravljanje polnilne infrastrukture, pregled nad polnjenjem in dosegom, v družbi niso zasledili nikjer. O tem smo se pogovarjali z Mašo Švab, vodjo službe za trajnostni razvoj in elektromobilnost v GEN-I. Želeli smo omogočiti uporabniško izkušnjo Od kod ideja za eksponat? Ste na podobno prakso naleteli kje v tujini? Ideja za postavitev eksponata so dali v GEN-I, medtem ko je dogovor omogočil generalni direktor GEN energije Mar- tin Novšak. Projekt je tako rezultat pri- pravljenosti in želje obeh družb. Samo zasnovo eksponata, torej idejo za ani- macijski film, ter vpogled v sistem uprav- ljanja polnilne infrastrukture in tudi idejo za aplikacijo optimizacije poti smo raz- vili v GEN-I, do končne različice pa smo ves čas tesno sodelovali z ekipo GEN energije, saj je bilo treba upoštevati cilj- no publiko, ki obiskuje Svet energije. Iz tujine so nam znani številni muzeji eks- perimentov, med bolj znanimi je zago- tovo amsterdamski, vendar pa podobne prakse, torej eksponat e-mobilnosti, na katerem obiskovalci lahko dobijo iz- kušnjo e-mobilnosti iz prve roke in tako realen vpogled v upravljanje polnilne infrastrukture, pregled nad polnjenjem, hkrati pa se soočijo s trenutno največ- jim strahom, to je strah pred dosegom (t. i. range anxiety), nismo zasledili nik- jer. Zato smo na eksponat zelo ponosni. Kaj je osnovni namen eksponata? Cilj eksponata je bodočim uporabnikom e-mobilnosti prikazati slednjo v čim bolj realni luči in hkrati demonstrirati, kako se lahko dopolnjujeta proizvodnja lastne električne energije in električni avto ter kaj se zgodi, ko električni avtomobil pos- tane hranilnik energije. Poleg tega smo v idejo animacijskega filma želeli vključiti potrebo po razogljičenju družbe. Ravno razogljičenje kot del zelene transfor- macije je ključno v boju zoper podnebne spremembe in tudi zelo pomembno pri vpeljavi elektromobilnosti. Prav zaradi tega smo v animirani zgod- bi, ki je del eksponata, želeli prikazati de- gradacijo okolja z izpusti CO 2 in vlogo prometa (kot enega ključnih onesnaže- valcev) pri tem. Promet pomembno zmanjšuje kakovost življenja, še zlasti v večjih urbanih središčih, saj poleg emisij CO 2 povzroča onesnaževanje zraka z drugimi plini ter ustvarja moteč hrup za naš organizem in s tem posledičen stres za telo. Za lažjo predstavo, kako lahko že danes prispevamo k zmanjšanju CO 2 , smo v zgodbi prikazali običajen delovni dan mlade družine, ki se je odločila za na- kup baterijskega električnega vozila in za svoje potrebe uporablja brezogljične vire električne energije. Hkrati mladi druži- ni baterijsko električno vozilo omogoča napajanje doma, saj vozilo v tem prime- ru igra vlogo hranilnika električne energi- je, ki jo je pridobilo iz sončne elektrarne. Ker se zavedamo, da je celotno po- dročje elektromobilnosti kompleksno, smo obiskovalcem za lažje razumevan- je in predstavo želeli omogočiti prido- bitev prave, življenjske, uporabniške izkušnje. V eksponatu smo zato zas- novali tudi polnilnico za električna vozi- la v realni velikosti, vključno s polnilnim kablom tipa 2, ki ga morajo obiskovalci priključiti in izključiti. Tako lahko izkusijo upravljanje polnilne postaje in se sami prepričajo, da je polnjenje električnega vozila preprosto. Eksponat poleg že omenjene ani- macije na interaktivnem zaslonu obis- kovalcem omogoča tudi vpogled v del portala GEN-I, ki prikazuje dejan sko polnjenje električnih vozil na lokaciji v realnem času in je kot tak tudi del naše- ga inovacijskega poligona za razvoj učinkovitih rešitev. Pri obravnavanju težav množične vpeljave elektromobilnosti smo še zlasti ponosni na aplikacijo optimizacije poti z električnim vozilom. Zavedamo se, da je prvo vprašanje, s katerim se bodoči (po- tencialni) uporabnik električnega vozila sreča, strah pred dometom. Ker smo se s tem v začetku srečali tudi sami, smo torej zelo dobro vedeli, kako uporab- nik razmišlja in kaj potrebuje. V Svetu energije si lahko obiskovalci s klikom na ikono na interaktivnem zaslonu iz- berejo tip električnega vozila in velikost baterije. Nato sledi možnost preveritve dometa vozila od začetne točke, ki si jo obiskovalci sami izberejo. Hkrati pa opti- mizacija poti omogoča tudi načrtovanje poti. Če želijo obiskovalci preveriti toč- no določeno pot, jim optimizacija poti prikaže potek začrtane poti, morebitne postanke za polnjenje električnega vo- zila in domet na končni lokaciji. Postan- ki za polnjenje celo prikažejo, na kateri polnilnici se morajo obisko valci ustavi- ti, koliko kWh bodo pridobili s polnjen- jem in koliko časa bodo potrebovali za polnjenje. Optimizacija poti omogoča brezskrbno potovanje, saj upo števa številne dejavnike, ki so pomembni pri dometu električnega vozila, kot so topografija, vremenske razmere, teža vozila, hitrost ipd. Katere službe v GEN-I so delale na tem projektu? V GEN-I smo eksponat pripravljali v službi za trajnostni razvoj in elektromo- bilnost v tesnem sodelovanju s službo za strateški razvoj oziroma našim R&D- jem. Ekipa, ki je delala na tem projek- tu, je bila multidisciplinarna in ima tako naravoslovna kot družboslovna ozadja. Zelo hitro smo ugotovili, da je izjemno pomembno, da so timi mešani. Samo tako, torej z različnimi pogledi, mnenji, znanji in izkušnjami, lahko zaobja memo izzive, s katerimi se srečujejo naše stranke, ter jih tudi ustrezno naslovimo in seveda rešimo. Koliko ste dela izvajali sami, koliko pa zunanji izvajalci? Celotna idejna zasnova eksponata in tudi posameznih elementov je plod dela ekip v GEN-I ter izkazuje dejan- ske potrebe in odgovarja na vprašanja, ki jih ima povprečen (bodoči) uporabnik električnega vozila. Izvedba animirane- ga filma (ne pa sama ideja animacije) je delo zunanjih izvajalcev, prav tako smo v sodelovanju z zunanjimi izvajal- ci razvili aplikacijo za optimizacijo poti z električnim vozilom. Ta je rezultat naših tehničnih specifikacij, izkušenj z elek- tričnimi vozili in drugih gabaritov, zajetih za ustrezno izvedbo. Medtem ko so por- tal, polnilna postaja in povezanost vseh sestavnih delov eksponata v celoti delo naših ekip. Kje vse bo predvajan film? Animacija bo poleg prikazovanja v Svetu energije uporabljena za namene širjenja zavesti o zeleni transformaciji, saj razbija nekatere najpogostejše mite iz področja e-mobilnosti. Na GEN-I pa ves ta čas še naprej razvijamo storitve, ki bodo pomagale družbi pri transfor- maciji v brezogljično realnost. Besedilo: Vladimir Habjan; fotografija: arhiv GEN-I MAŠA ŠVAB VODJA SLUŽBE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ IN ELEKTROMOBILNOST GEN-I Zavedamo se, da je prvo vprašanje, s katerim se bodoči (potencialni) uporabnik električnega vozila sreča, strah pred dometom. naš Stik 73 72 portret Dušan Tomažič je vodja elektro-kovinske delavnice Elektra Primorska v Kromberku pri Novi Gorici, ko ni v službi, pa je mož, oče štirih otrok, dedek dveh vnukov in čebelar. Bil je celo ustanovitelj Pihalne godbe Vrhpolje, Vipava, čeprav trdi, da nima posluha. Nekaj časa se je navduševal nad padalstvom, a ko se mu je zaradi premočnega vzgornjika zaprlo padalo, bi ga to skoraj stalo življenja in takrat se je kot odgovoren družinski človek odločil, da se temu hobiju odpove. Besedilo in fotografiji: Janja Ambrožič Čebelar in ustanovitelj godbe DUŠAN TOMAŽIČ ELEKTRO PRIMORSKA Vodja delavnice ste od leta 1992, vendar ste se Elektru Primorska zapisali že veliko prej. Pri Inštalacijah, ki so bile takrat del Elek- tra Primorska, sem bil na praksi še kot dijak, ko sem se izučil za elektromonter- ja, pa so me leta 1975 zaposlili. Ob delu sem dokončal še šolo za strojnega teh- nika v Ajdovščini. Dvanajst let sem de- lal v Ajdovščini, na terenu v skupini za priključke. Takrat smo bili skoraj edino podjetje na Primorskem, ki je izvajalo napeljave za večja podjetja. Potem sem prišel v delavnico, ki je bila takrat na Rej- čevi ulici v Novi Gorici. Bila je v razsulu in nekateri v podjetju so menili, da je ne potrebujemo in bi jo lahko zaprli. K sreči se to ni zgodilo. Takrat sem si želel, da bi bila naša delavnica vsaj tako opreml- jena, kot sta bili tisti, ki ju je imelo podjet- je v Sežani in Kopru. No, danes je prav naša najsodobnejša. Kaj vse nastaja v delavnici? Ko sem prišel, smo izdelovali omare in druge izdelke, ki so jih pri svojem delu potrebovali zaposleni v Inštalacijah na terenu, delali smo tudi za gradbene sku pine. Zdaj nas je v delavnici sedem, štirje kovinarji, dva električarja in jaz. V dežju nam pridejo pomagat še skupine, ki so na terenu. Izdelujemo inox omare za transformatorske postaje, največ za sumarne meritve. Ob mojem prihodu smo jih delali iz pločevine, nekaj časa smo pri zasebnih ponudnikih nabavljali aluminijaste. Ko sem videl, koliko plaču- jemo zanje, smo jih iz inoxa začeli izde- lovati sami. Takrat v delavnici skoraj nismo imeli strojev, zato smo hodili k za- sebnikom in v vrsti čakali, da smo lahko kaj naredili. Leta 2002 smo se preselili v novo, sodo- bno delavnico, kjer smo zdaj, in od takrat je vsak dan več dela. Trenutno smo zelo zasedeni. Delamo tudi obesni material za skupine na terenu, vijake, podaljške, ob- jemke, podeste za okoli transformator- ja … Izdelamo 90 odstotkov stvari, ki jih naši delavci za nizko napetost potrebuje- jo na terenu. V času izrednih dogodkov moramo reagirati hitro. Na primer, ko je bil potres v Bovcu ali ko je bil žled, smo delali od jutra do večera, in ko je zmanjka- lo materiala, smo marsikaj tudi predelali. Ker se je obseg dela za sumarne meritve močno povečal, smo se povezali z elek- trotehniško šolo v Novi Gorici. Zdaj dijaki pri praksi v šoli izdelujejo plošče za su- marne meritve, plošče za javno razsvetl- javo, luči v omari. T a šola sodeluje s šolo v Italiji, zato smo pravzaprav postali medn- arodno podjetje. K nam prihajajo tudi dija- ki na prakso. Ste vodja delavnice in hkrati še skladiščnik, projektant, pišete ponudbe za tržne izdelke, zadolženi ste za stroje in material ... Vaše delo je naporno, kljub temu pa najdete energijo še za hobije. Ko nisem v službi, se rad ukvarjam z vnu- koma, dva otroka imam še v srednji šoli, dva sta odrasla. Starejša hči je profesori- ca matematike in računalništva, en sin je programer, drugi je dijak tretjega letnika na Vegovi šoli v Ljubljani, najmlajša hči hodi v prvi letnik gimnazije. Konec prihod- njega leta se nameravam upokojiti, saj imam 63 let in 43 let delovne dobe. T akrat bom imel tudi več časa za čebelarjenje. Kako ste prišli do tega konjička? Rojen sem na kmetiji kot najstarejši od desetih otrok in sem vajen, da se ves čas nekaj dogaja. Že kot otrok sem s kosilnico, ki mi jo je v tretjem razredu kupil oče, kosil pri sovaščanih, v prvem letniku sem naredil že kakšno napel- javo. Ko sem se poročil, sem hodil pomagat staršem. Takrat sem začel če- belariti, imel sem 54 čebeljih družin. Učil sem se iz knjig, hodil na predavan- ja. Celo za preglednika sem naredil iz- pit. Ko sem ustanavljal pihalni orkester v vasi, kjer živim, in je bila žena noseča s sinom, ki je zdaj na Vegovi šoli, mi je začelo zmanjkovati časa, zato sem če- bele podaril. Pred petimi leti pa mi je poslovni partner prinesel kozarček medu in mi povedal, da je to njegov prvi pridelek. Takrat se je v meni nekaj zganilo, pripeljal sem si prvo čebeljo družino in tako se je spet začelo. Tre- nutno jih imam dvajset, kar je za hobi kar malo preveč. Omenili ste, da ste ustanovitelj Pihalne godbe Vrhpolje, Vipava. Torej ste tudi glasbenik? Verjetno sem edini predsednik ali usta- novitelj pihalne godbe brez posluha. Pred 19 leti smo se starši po nastopu otrok pogovarjali o tem, da otroci hodi- jo pet, šest let v glasbeno šolo, po- tem pa vse skupaj pustijo, ker nimajo kje igrati. Takrat je starejši sin igral tro- bento krilovko. Mama ene od glasbe- nic je povedala, da ima bratranca, ki je ravnatelj glasbene šole v Sežani in gre v pokoj. Rekla je, da je ustanovil že kar nekaj godb, nakar sem ga pok- lical in smo šli v akcijo. Začetek je bil težak, ker ko ustanoviš društvo, nimaš kaj pokazati in je težko iskati sponzor- je, ki so pri godbi skoraj nujni. Glasbila stanejo tudi po nekaj tisoč evrov. A nam je uspe lo. V sklopu godbe smo ustano- vili še zasebno glasbeno šolo in že prvo leto se je vpisalo 70 učencev. Igrati so začeli jeseni, na zadnji dan šole pa so imeli že prvi nastop. Po ustanovitvi sem bil pet let predsednik godbe. Sem pa tudi gasilec prostovoljnega društva Vrh- polje, v osemdesetih letih sem opravil šolo za gasilskega častnika in bil nekaj časa poveljnik. Dva mandata sem bil občinski svetnik in predsednik odbora za družbene zadeve, pa tudi član sveta OŠ in sveta vrtca. Bil sem še član sve- ta krajevne skupnosti, takrat sem vodil izgradnjo telekomunikacijskega omrež- ja v vasi. To so bili časi, ko si je morala vsaka krajevna skupnost sama zgraditi telefonsko omrežje, če smo hoteli imeti telefone. Zanima me tudi zgodovina in se rad udeležujem srečanj na to temo. Verjetno sem edini predsednik ali ustanovitelj pihalne godbe brez posluha. 74 spomini 80 let HE Plave I ačetki raziskovalnih del za HE Plave segajo v leto 1936, ko sta bila določena mesto za jez pri naselju Ajba in lokacija strojnice HE Plave v kraju Plave. V strojnico, zgra- jeno pod zemljo, sta bili vgrajeni dve Kaplanovi turbini Echer-Wyss, moči po 11.800 kM, in trifazna generator- ja Marelli z zmogljivostjo 11.000 kVA, 10,5 kV in 42 Hz. Strojnico z akumu- lacijskim bazenom Ajba povezuje dovodni rov podkvaste oblike s pros- to gladino premera 6,3 metra v skup- ni dolžini 6.542 metrov. Elektrarna je začela obratovati 31. maja 1940. V obdobju po drugi svetovni vojni je HE Plave s svojimi zmogljivostmi os- krbovala slovensko Primorje in Istro, skupaj s HE Doblar pa sta pokrivali 40 odstotkov takratnih slovenskih potreb po električni energiji. HE Plave od vsega začetka obratuje zelo zaneslji- vo, in to brez večjih rekonstrukcij. Besedilo: Janja Ambrožič; fotografije: gradnja jezu Ajba, arhiv SENG Dogodki, ki so zaznamovali elektrogospodarstvo v letu 2020. V NASLEDNJI ŠTEVILKI WWW.NAS-STIK.SI