------ 302 ------ Novinar iz avstrijanskih krajev. Od sv. Katarine. '-•^ Večkrat že smo slišali, kako prijetno je potovanje na goro sv. Katarine, in kako prijazen je ogled 8 te gore krog in krog. Preteklo nedeljo smo ja udarili tudi mi gori z veselo družbico, in res je, da se ne bo kesal, kdor se v lepem vremenu, kakorsno smo mi imeli, iz mestnega prahu poda na to goro vživat saj en dan tisto čisto veselje, ki ga nam daruje le mila narava. Nad sv, Katarino je še precej visok in sterm griček, na kterega ------ 303 ----- splezati moraš, da se ti, skor vštric sv. Jakoba, odpre veličansk pogled na vse strani: dopoldne ^ori na gorensko «tran, popoldne pa doli cez Ljubljano. Pa, dragi moj bravec, ne bom ti ga popisoval: pridi sam lesem, in nehote ti bo v spominu ^Planinar" — mična pesem našega častitega gosp. Potočnika, ktere s te višine poprositi moram, naj «a8, ker jim je, kakor nobenemu drugemu, dano prijetne pesmi stvariti z besedo inznapevom, po predolgem omolku spet kmali razveselijo s kakošno novo domačo! — Ob desetih je bilo navadno cerkveno opravilo; majhna sicer pa čedna cerkvica je bila tako polna, da ni mogla vsa množica va-njo, ki pride od več strani k službi Božji na to goro. Tudi v šolo hodijo na goro otroci, kterim so verli gosp. fajmošter Finžinger dobrovoljen duhoven ia šolsk učnik. Hvala jim! — Na gori ni nobene gostivnice. Ker pa trudni človek vendar kaj vžiti mora, da veselo dušo še bolj priveze na telo, in ker nismo hotli preljubljene gore berž zapustiti in si kje drugod kosilo iskati, smo seboj vzeli nekoliko jedila in pa kuharco, ki nam je, po prijaznem dovoljenji častitega gosp. fajrnoštra, s pripomočjo postrežljive njih kuharce, skuhala dobro kosilce v čednem farovžu. Še le ob štirih smo zapustili prijazni kraj in prijazne njegove «tanovnike, in se potem po drugi poti nazaj podali v Ljubljano. Naj povemo vsem, ki želijo iz Ljubljane brez vsega truda k sv. Katarini priti, prav zložno pot na goro; po tej poti naj vsak gre, kdor se noče preveč utruditi. Iz Ljubljane naj vzame voziček in se, pustivši Dobrovo na levi, pelje po prijazni Polhograški cesti do Zi rovka; tu se verne voz nazaj; in potovanje k sv. Katarini, ki jo že vidiš nad seboj, se nastopi po tisti poti, ki je sicer enmalo dalja, pa celo nič težavna tudi za slabe noge; še ne 6 let star fantič in dve deklici so šli z nami, in vendar smo v dobri uri bili na gori. Nazaj smo sli čez Turško Celo na Glince itd. Kdor pa po ti zadnji poti hoče k sv. Katarini, si je zbral veliko težavnišo in stermejšo pot; tudi se ne more deleč peljati; ta pot je tedaj le za terdne noge in dobre pljuča. V vseh vaseh, skozi ktere smo na goro šli, smo povsod vidili obilo lepih debelih tepk, kakoršnih se malo kje drugod vidi, tudi vodenic in druzih hrušk, kaj polnih kostanjev, jabelk malo, ajdo še v cvetji. Končaje te verstice se v spominu še enkrat vstopimo na verh gore in te, mestjan in mestjanka, s „Planinarjem" vabimo: Prid' verh planin Niža ve sin! Tam dol' megle se vlačijo, Duha more in tlačijo! Iz Logatca 12. sept. — Kako živo je bilo nekdaj na naši veliki cesti! Vozniki so veseli z bičem pokali; voz, ki je terdo kamnje terl, se je že od deleč slišal; al zdaj je vse drugače. Cesta ni več o lepem vremenu tako prašna in o dežji blatnasta, kakor nekdaj, — lii in tam že trava po nji raste. Pa tudi obrazi kerčmarjev in kerčmaric niso več tako veseli kot nekdaj. Zdaj se le derdranje in žvižganje hlapona že od deleč sliši, pa komaj priderdra po železnici bližej vasi, kmalo spet zgine — in zopet je tiho vse. Logačanje so veliko zaslužka zgubili, ki ga je velika cesta ji»n dajala; tako na pr. so zadnje leta le za vožnjo vojakov v poli leta blizo 8000 gold. si zaslužili. Tega zaslužka, kakor tudi zaslužka za vožnjo blaga ni več; za popravo ceste tudi ne bojo več toliko denarjev dobivali, kakor do zdaj. Zatoraj pa je tudi vse žalostno in toži o slabih časih. Res je, da se še s pridnim obdelovanjem polja in z živinorejo živiti morejo; al za letošnje leto jim oboje iz rcvšine veliko ne pomaga. Letina je slaba, červ jim je vse poškodoval. Žita je malo, krompirja tudi ne bo veliko; kar ga ni červ poškodoval, ga bo menda bolezen. Sena je bilo malo, otave pa skoraj nič; le fežola bo obilo. Zatoraj skoraj vsakega skerbi, kako se bo živelo. — Zdaj pa še nekaj, kar je prijetniše slišati, kot uno. Ce kdo v logaško šolo stopi, 66 mu notranja naprava kaj prikupi. Preteklo šolsko leto je veliko več otrok (okoli 150) šolo obisovkalo, kakor prejšnje leta. Zatoraj so mogli dva razdelka narediti, tako, da en razdelek zjutraj, drugi popoldne v šolo hodi. Pa tudi cerkev je vsako leto lepša. Ravno danes so postavili dva nova svetnika sv. Petra in Pavla na veliki oltar na mesto, ki je že pri izdelovanji oltarja menda «a dva svetnika odločen bil. Nove podobi ste prav lepo izdelane in lepo pozlačene. Prav dobro se ujemate z drugimi podobami, ki so bile nekdaj na Laškem narejene. Izverstno delo podobarja Antona Kušlan-a iz Cerknice prav dobro priporoča vsakemu, ki njegovega dela potrebuje. Pa tudi vse hvale so vredni častiti gosp. fajmošter Marinko, ki tako umno za olepšanje šole in cerkve skerbe. Logačan. Iz Podlipe. V nemških časnikih se bere, da Novo-meščani hočejo prositi, naj bi se njih mestu zopet podelilo ime Rudolfswert po nemškem jeziku, in to sicer v spominek veselega rojstva preblazega cesarjevlča Rudolfa, kakor tudi v spomin nekdanjega utemeljitelja tega mesta nadvojvoda Rudolfa IV. — Prav je, da se tako spomin po-vračuje na nekdanjo zgodovino naših krajev. Pa sej Novo-mesto svojega starega imena ni tako naglo pozabilo, kakor se zdaj piše; prijohe novomeškega gimnazija so še dolgo, saj 1. 1826 še vem, nosile napis: Juventus Gymna8ii Rudolfvertensis. Sicer se je takrat na steni perve hiše, ko se je prišlo v Novomesto iz gornje strani, še vidila izobražena podoba nadvojvoda Rudolfa IV., sedečega na prestolu; ravno to podobo tudi nosi gerb novomeški. — Ce se Novomeščanom dovoli ime Rudolf-wert po nemško, kaj bomo Slovenci storili? ali ostanemo pri starem Novomestu? ali rečemo Rudolfevec (^kakor ee ^Karlstadt'' pravi „Ka r I o vec'')? Prevdarite! Novomeščanom pa morebiti utegne všeč biti, ako zvedo, kako se je njih kraj imenoval v starjem času; naj zvedo, da Gradec. Tako namreč stoji zapisano v letnikih zatiš-kega samostana: ^Anno 1365 permutatio erat facta quo-rundam mansorum pro loco Gratec seu villa , ubi nune Rudolphsvvertum est." Kaj bi bilo tedaj, ko bi po slovensko zdaj rekli Rudolfov Gradec? Eno ali drugo. Da je bila najstarja cerkev novomeška cerkev sv. Antona v gojzdu (^S. Anton im Walde), je drugod znano; samo, žali Bog! je tista cerkev, po navadi klicana sv. Florjana (^ker je stranska kapelica temu svetniku bila posvečena}, zdaj shramba za sol in za tergovske koče. Vredno bi bilo ponoviti tudi ta stari spominek. Pri tej priložnosti naj opomnim tudi druzega slovenskega kraja, kterega ime se je v novejših časih spremenilo, ali prav za prav pokvarilo. To je Postojna, po nemško Adelsberg, in to ne toliko zavoljo slovenskega imena, temuč po starih spričbah. V starih akvilejskih rokopisih se namreč že leta 1136 naj pred nahaja ime Ariperch, po tem Arisperch, Arensperch, to je, po sedanji nemščini Aarsberg (Aar, postojna), in ravno toliko, kot Adlersberg. Valvasor piše, da pravo ime tega terga bi moglo biti Adlersberg, pa ne pove, kako in kdaj se je beseda spremenila. Ime Arisperch se bere še leta 1300, ime Arensperch še leta 1375; kdaj pa se je začelo ime Adlersberg in Adelsberg, to bi mogle povedati novejše listine, ki pa, ne vem, kje bi bile. Hicinger. Iz Ljubljane. Tistega skrivnostnega kamna, ki je pod krilom učene družbe parižke prišel za „demanta^' v Ljubljano, in kteremu so se od nekterih strani podtikovale sila čudne naklepe, je sedaj — konec! Ker so ^Novice'^ dosihmal povedale celo zgodovino tega kamna, naj povejo še konec njegov. Nezadovoljen s razsodbo dunajsko, da kamen ta ni demant, ampak le to pas, se je lastnik njegov, major Dupoisat, podal čez Videm v Benetke. Tii je zadel na nekega juvelirja, ki je bil z več drugimi juvelirji pripravljen, kamen kupiti, ako se pri novi preiskavi za de- * ------ 304 ------ manta poterdi. 13. dan t. m. so pod posebno rnasino, s kterimi skušajo terdobo dragih kamnov, djali tudi ta kamen, — al te stiske ni prestal: sterl seje na dva kosca, in tako je bila dunajska razsodba tako očitno poterjena, da je Dupoisat hipoma zbežal in je zvečer — v morje skočil, pa so ga oteli in v bolnišnico nesli, kjer ga imajo sedaj zdraveg^a sicer, pa zapertega. Kaj se bo dalje ž njim zgodilo, bomo že zvedili, kadar bo na dan prišlo: zakaj se je hotel ob življenje pripraviti. Mogoče je to iz dveh vzrokov, ktera si vsak sam lahko misli. Čudno je sedaj le to, da sta — kakor iz verjetnih pisem od 18. t. m. vemo — una dva Francoza in Dupoisatova tovarša Boillot in Leduc v saboto iz Pariza v Benetke prišla. Kako se bo ta klopčič za vse te tri tam razmotal, se sedaj še ne ve. To pa se sliši, da tisti dnarji, ki so bili od drugih strani za mnoge preiskave in pota potrošeni, bi se morebiti utegnili popolnoma poverniti iz prodanih dveh podob, ki ste lastnina Dupoisatova, in ktere, če ste res izdelk slavnega malarja Murilla hi Van Dyka, bi utegnile veliko vredne biti. Da bi pač to upanje se ne potopilo v morji, kakor se je potopiti hotel sam nju lastnik, bo želel vsak, kdor ne želi škode nobenemu kupcu, če se včasih tudi pre-zaupno poda v kupčijo. — Ravno smo slišali, da namesto dosluženega gosp. fc^laker-ja je gosp. KorI Legat, sedaj vodja idrijske šole, za vodja ljubljanskih šol izvoljen.