f
Stev. 31.
V Ljubljani, 2. avgusta 1912.
LIL leto.
mM TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
»piše, v oceno poslane knjige itd. jc pošiljati Mamo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse poiiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h dvakrat. . 12 „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
n »t o
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Pozor!
Z ozirom na obilico in važnost raz-pravnih predmetov se začne seja upravnega odbora v soboto že ob 8. uri zjutraj, delegacije pa ob 2. uri popoldne.
Na delegacljski seji poda predsednik Zaveze, tov. L. Jelene, poročilo o uspehih zadnjega dunajskega posvetovanja.
Občni zbor „Jubilejske samopomoči" se vrši z običajnim dnevnim redom v nedeljo zjutraj ob 8. uri v „Narodnem domu".
_Vodstvo Zaveze.
Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem poživlja
vse slovensko štajersko učiteljstvo, da se glavne skupščine Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev dne 10. in 11. avgusta 1912 v Celju v kolikor mogoče mnogo-brojnem številu udeleži.
Vzroki:
1.)	Letos zboruje Zaveza na štajerskih tleh; torej je štajersko učiteljstvo kakor najbližje moralno zavezano, da tvori glaiv-ni kontingent skupščine.
2.	Živimo v sila resnih časih, ki vsekakor zahtevajo, da da učiteljstvo svojim resolucijam in upravičenim zahtevam kolikor mogoče trdno podlago s tem, da jih izproži v mnogobrojno obiskanih skupščinah.
3.	So na dnevnem redu jako važna stanovska in šolska vprašanja, ki jih bo s pridom čul vsak slovenski učitelj, vsaika slovenska učiteljica.
_ Vodstvo.
Počitniški tečaj Slovenske Šolske Matice v Ljubljani od 26. avgusta do 7. septembra 1912.
I. Predavanja,
A.	Filozofija in pedagogika.
a)	Estetika — kritika — naivnost, (6 ur. Ravnatelj dr. Josip T o m i n š e k.)
b)	Psihologija izpovedi s posebnim ozirom na otroka. (6 ur. Prof. dr. Karel Oz val d.)
c)	Značajnost in značajna vzgoja. (6 ur. Ravnatelj Henrik S c h r e i n e r.)
B.	Slovenščina.
a)	1. Ljudska etimologija. 2. Tujke in izposojenke. 3. Zgodovinski razvoj v pomenu besed. 4 .Besedne skupine. 5. Jugoslovanski jeziki in dialekti. 6. Rekonstrukcija starejšega jezikovnega stanja iz sedanjih oblik in glasov. (6 ur. Prof. dr. Fr. 11 e š i č.)
b)	O ustanovitvi slov. pripovednega slovstva: 1. Začetki, 2. Levstik in Glasni-kovi novelisti, 3. Poizkusi slov. epa, 4. Jurčič, 5. Stritar in Zvonovi novelisti. (6 ur. Prof. Ivan Grafenauer.)
_ C. Prirodoslovje.
a)	1. Kako prebavljamo najvažnejša živila (s kemijskimi poizkusi.) 2. Življenje v domači mlaki (biološko predavanje s projekcijami in slikami pod drobnogledom.) 3. O mravljah. 4. O praživalih, ki povzročajo nalezljive bolezni. (6 ur. Prof. dr. Leopold P o 1 i a n e c.)
b)	1. Žival — rastlina (z demonstracijami objektov in slik). 2. Pregled rastlinskega sistema (s poizkusi in demonstracijami slik). 3. Na rastlinskem cvetju
( z demonstracijami živih rastlin, modelov in slik). 4. Pogled v botaniški vrt in prirodopisni oddelek dež. muzeja. 5. Naše kače. (6 ur. Prof. dr. Gv. S a j o v i c.)
Č. Prirodoslovje.
1. Spektralna analiza. 2. Novi žarki in brezžični brzojav. 3. Visoke in nizke temperature v moderni tehniki. 4. Molekuli in atomi. 5. Naše osolnčje. 6. Kako je zgrajeno naše vesoljstvo. (6. ur. Prof. dr. Pavel Grošelj.)
D.	Kemija in mineralogija.
Izbrana poglavja. (6 ur. Prof. Alfonz Vale s.)
E.	Matematika.
1. Logaritmi. 2. Neskončne vrste. 3. Obrestno-obrestni in rentni račun. (6 ur. Prof. Luka L a v t a r.)
F.	Poučni izleti (glej načrt).
Predavanja se vrše v mestnem dekliškem liceju.
II. Načrt.
cc C
•Sio
C
«o ■So:
Si u!
o-a
% O
O > ° O
Qeo
o
« 2 =f nO « « . S :5o o
C O w •- >
«.S.
U
> o
N <0
O O
•o E
3	5
E	2
.S	c
O)
>NJ	"o
<3	«
-•o E
J a s S
Š*J a
S N g- o ra o n S
10 w C .Ji. C
s § S >
1° Oh N
> O
o Cu
> m
■J
c
B o H
o
o
o k*
O «-i
> P.
STO
o-
.	c
.a	>N
S	Q
■a v
o ca
XJ >
o >
to
CA
TJ
Ol
C O D-
= « > 3
OO (N CN
o
CS
O
H
CO K_>
O
■n
o co
U 3 p 3 } 'I
g
jd H >< xi
«J =i Si irj si
•3"	«
S	a	"g
O	O	C O CU
O.	H	M KJ Cu
to
-S ¿d i v o> "S
X
U 3 p 3 } •Z
V nedeljo 1. IX. poučni izleti v več skupinah. — Udeleženci tečaja se snidejo v nedeljo 25. avgusta zvečer na vrtu pri Novem Svetu.— Sklepni večer v soboto 7. septembra. — Pojasnila daje g. Jakob Dimnik, I. mestna deška šola, Ljubljana.
Jubilejska samopomoč
vabi na občni zbor, ki bo v nedeljo dne 11. avgusta ob 8. uri zjutraj v veliki dvorani Narodnega doma v Celju.
Vzpored: 1. Poročilo podpredsedni-kovo. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Volitev predsednika. 5. Volitev štirih odbornikov, 6. Volitev treh pregledovalcev računov. 7. Slučajnosti.
Opomba: Občni zbor je sklepčen, ako je zastopana ena tretjina društvenikov osebno aii pa po pooblastilih. Vsak navzoči drušievnik sme imeti tri pooblastila.
V	Ljubljani, dne 27. julija 1912. J. Režek,	J. Dimnik,
tajnik._podpred.
Učitelji — vojaki.
Brambna reforma, ki sta jo na čuden način sprejela z mrzlično naglico avstrijski in ogrski parlament, sicer daje malo ugodnosti ljudstvu, a za učiteljstvo je ostrejša. Na podlagi starega vojnegai zakona je imelo učiteljstvo to udobnost, da je bilo na podlagi prošnje uvrščeno v nadomestno rezervo.
Novi vojni zakon pa dopušča učitelj-stvu le enoletno prostovoljstvo; uvrstitev v nadomestno rezervo pa le v onih kro-uovinah, kjer je pomanjkanje učiteljstva. Kot take dežele so v zakonu označene Kranjskav Primorska, Dalmacija in Tirolska.
V	teh deželah torej lahko učitelji-na-borniki vlože prošnje za uvrstitev v nadomestno rezervo; v ostalih kronovinah pa za enoletno prostovoljstvo. Prošnje so vlagati do nabora, neposredno pred naborom, ali zadnji čas do 1. oktobra nabornega leta. Prošnji je pridejati zrelostno izpričevalo in zadnji dekret. V prošnji se je v obeh slučajih sklicevati na § 82. no-vega vojnega zakona, I. del._
Načrt izpremenjenih pravil Zaveze avstr. jugoslov. učiteljskih društev.
I. Ime in sedež.
§ 1.
Organizacija se imenuje Zaveza avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Svoj sedež ima v kraju, kjer biva vsakokratni predsednik.
II. Namen.
§ 2.
Namen Zaveze je:
a)	Združitev vsega jugoslovanskega učiteljstva po Dalmaciji, Ooriškem, Istri, Koroškem, ¡Kranjskem, Štajerskem in v Trstu;!
b)	pospeševanje in bramba duševnih, gmotnih, moralnih in pravnih interesov učiteljstva in šolstva na narodni, napredni in demokraški podlagi.
III. Sredstvo.
§ 3.
Sredstva v dosego namena so:
a)	Zavezino redno zborovanje, ki se vrši vsako drugo leto enkrat v primernem kraju v §2.a) imenovanih dežel in ki se na njem razpravlja o predmetih, nanašajočih se na namen Zaveze, izražen v § 2. b);
b)	občevanje z vsemi avstrijskimi učiteljskimi organizacijami;
c)	vzdrževanje in podpiranje strokovnih in šolsko-politiških listov, učiteljskih gospodarskih podjetij in knjižnic;
č) izdajanje in zalaganje šolskih in znanstvenih knjig in časnikov, učil in drugih šolskih ter učiteljskih gospodarskih potrebščin;
d)	prireranje počitniških tečajev in šolskih razstav;
e)	vzdrževanje šolskega muzeja;
f)	vzdrževanje stalnega tajništva.
IV. Članstvo.
§ 4.
K Zavezi tahko pristopijo vse deželne zveze učiteljskih društev v deželah, imenovanih v §2. a)\ kjer takih zvez ni, pa učiteljska društva. — Članstvo teh zvez, oziroma društev je obenem članstvo Zaveze.
§ 5.
Častni član Zaveze postane lahko vsakdo, ki si je pridobil izrednih zaslug za avstrijsko jugoslovansko učiteljstvo in šolstvo ali za Zavezo ali za učiteljstvo in šolstvo sploh.
Častne člane imenuje delegacija na predlog upravnega odbora.
V. Pristop in izstop članov.
§ 6.
a)	Posamezne zveze, oziroma društva pristopijo Zavezi, ako to sklenejo na svojem zborovanju. Ta pristop je naznaniti pismeno Zavezinem vodstvu, ki o tem sklepa. Proti vodstvenemu sklepu je dovoljen priziv na upravni odbor, oziroma na delegacijo.
b)	Pristop k Zavezi se vrši lahko vsak čas; vendar je plačati društvenino za vse tekoče leto pristopa.
c)	Posamezni član izstopi iz Zaveze, ako to sklene na svojem zborovanju ter svoj sklep pismeno prijavi Zavezinemu vodstvu.
č) Posamezni član se smatra za izsto-pivšega tudi tedaj, ako ne vplača letnega doneska po trikratnem opominu.
d)	Član, ki vkljub trikratnemu opominu od strani upravnega odbora že do-gnano nasprotuje Zavezinemu namenu ali ne izpolnjuje Zavezinih pravil, more delegacija na predlog upravnega odbora izključiti. Za tak sklep je treba dvetretjin§ke večine.
VI. Dolžnosti in pravice članov. § 7.
a)	Visokost letnih doneskov za posamezne člane določa delegacija od enega zborovanja do drugega na predlog upravnega odbora.
b)	Posamezni člani morajo vposlati do-tične doneske vsako leto do konca junija meseca Zavezinemu blagajniku.
c)	Zavezi pristopivši član mora vposlati nemudoma imenik svojih članov (t. j. ime, značaj in bivališče posameznih svojih društvenikov), društvenega odbora ter prepis svojih pravil.
č) Vsak Zavezin član (§ 4.) si mora naročiti Zavezino glasilo.
d)	Štirinajst dni po vsakem občnem zboru posameznih učlanjenih zvez, oziroma društev je prijaviti Zavezinemu vodstvu novoizvoljeni odbor in vse druge premembe.
e)	Vsak Zavezin član (§ 4.) odpošlje na Zavezino delegacijsko zborovanje vse predsednike, oziroma od teh določene namestnike vseh posameznim deželnim organizacijam (zvezam) učlanjenih društev. Vrhutega izvoli vsako teh društev do 50 članov po 1 delegata, s 50—100 članov po dva delegata, s
100—200 članov po 3 delegate itd. Vsakemu delegatu se izvoli namestnik. Vsak delegat je dolžan udeležiti se delegacijskega zborovanja. Mandati delegatov veljajo do izvolitve novih delegatov.
f)	Vsak društvenik Zavezinih članov (§ 4.) ima pravico govoriti na javnih društvenih shodih, staviti predloge in se udeleževati razprav.
g)	Na sejah delegacije imajo pravico svetovanja, glasovanja in predlaganja samo delegatje.
h)	Vsak društvenik Zavezinih članov ima pravico, posluževati se koristi in dobrot v § 3. pod točko c), č), d), e) in f) navedenih podjetij.
i)	S tem uživanjem so združene dolžnosti, kakor jih določajo ta podjetja.
j) Vsak društvenik Zavezinih članov ima pravico paziti in dolžnost sodelovati na izvrševanje namena Zaveze, označenega v § 2. b).
VII. Uprava.
§ 8.
Zavezo upravlja:
a)	vodstvo;
b)	upravni odbor z odseki;
c)	delegacija.
§ 9-
Vodstvo.
Predsednik, I. tajnik in I. blagajnik tvorijo vodstvo Zaveze, ki rešuje vse tekoče zadeve in objavlja svoje sklepe v Zavezinem glasilu. Važnejša vprašanja odkaže v rešitev dotičnemu odseku, ki sodijo v njega delokrog. — Vodstvo določa dnevni red javnemu društvenemu shodu.
§ 10.
A) Upravni odbor.
Upravni odbor tvorijo: vodstvo, uredniki in upravniki Zavezinih listov, predsedniki učlanjenih deželnih zvez ter predsedniki odsekov. Vrhutega pošlje v upravni odbor deželna zveza, ki ima nad 200 članov, enega odbornika; nad 400 članov po dva odbornika, nad 600 članov po tri odbornike itd. Ti odborniki se volijo na občnih zborih deželnih zvez.
B) Odseki.
a)	Vsak odsek ima toliko članov, kolikor je v Zavezi združenih deželnih zvez.
b)	Vsak odsek voli iz svoje srede načelnika in njegovega namestnika ter zapisnikarja in sklepa z dvetretjinsko večino glasov. Načelnik glasuje, ako je enoliko glasov.
c)	Odsekovi sklepi so veljavni, kadar in ako jih sprejme upravni odbor in potrdi delegacija. Tako sprejeti in potrjeni sklepi so za vsakogar obvezni.
č) Člani vodstva Zaveze imajo na vsaki odsekovi seji posvetovalen glas.
d)	Nihče ne more biti član več kakor dveh odsekov.
e)	Vsak odsek ima pravico, da pozove na svoje seje k sodelovanju strokovnjake učitelje in neučitelje, ki imajo le posvetovalen glas.
§ 11.
a)	Upravni odbor določa čas in kraj Za-vezinemu rednemu zborovanju.
b)	Seje upravnega odbora so javne, kadar sam drugače ne ukrene.
§ 12.
Sklepčnost.
a)	Vodstvo je sklepčno, ako so navzoči vsi trije člani.
b)	Upravni odbor je sklepčen, ako je navzoča polovica vseh članov. Glasuje z nadpolovično večino. Ob enakosti glasov odloči predsednik.
c)	Vsak odsek je sklepčen, ako sta navzoči dve tretjini njegovih članov.
§ 13.
Delegacija.
a)	Zavezina delegacija je zbor upravnega odbora, delegatov in članov odsekov ter je sklepčna ob vsakem številu, izvzemši § 28.
b)	Delegacija je v vsakem oziru najvišja instanca v Zavezi organizovanega učitelj stva.
c)	Delegati in člani odsekov se morajo na zborovanju delegacije izkazati s potrdilom svojega imenovanja, ako to zahteva vodstvo.
č) Delegatom plača potne stroške in dnev-ščino dotično učiteljsko društvo, ki jih izvoli, članom odsekov pa dotična deželna zveza.
d)	Delegacija glasuje z nadpolovično večino. Ob enakosti glasov odloči predsednik.
e)	Na dnevnem redu delegacije so predmeti, ki jih na predlog posameznih odsekov določi upravni odbor.
f)	Delegacijo sklicuje vodstvo po sklepu upravnega odbora.
§ 14.
Delegacija voli vsako četrto leto vodstvo, oziroma izvrši ob vsakem zborovanju potrebne dopolnilne volitve, določa Zavezino glasilo in letne doneske (§ 7. a), sklepa o premembi pravil in o razdruženju Zaveze, potrja Zavezine račune, izreka sodbo o delovanju vodstva, upravnega odbora in odsekov ter rešuje predloge upravnega odbora.
VIII. Volitve.
§ 15.
a)	Delegacija voli najprej vodstvo, t. j. predsednika, I. tajnika in I. blagajnika.
b)	Po tej volitvi se volijo člani posameznih odsekov. Delegati vsake deželne zveze izvolijo v vsak odsek po enega člana (§ 10. a). Delegacija to izvolitev potrdi s tem, da jo vzame na znanje.
§ 16.
a)	Urednike, upravnike Zavezinih listov in uradnike stalnega tajništva imenuje v najnujnejših slučajih vodstvo, sicer pa upravni odbor, v obeh slučajih z naknadnim odobrenjem delegacije.
b)	Plačo in naslov uradnikom določa upravni odbor na predlog gospodarskega odseka z naknadnim odobrenjem delegacije.
c)	Mesta uradnikov se vedno razpišejo.
§ 17.
a)	Vodstvo se voli z listki. O načinu izvolitve članov odsekov pa določuje od slučaja do slučaja delegacija; vendar se sme voliti „z vzklikom" samo, ako ni ugovora.
b)	Upravni odbor voli iz svoje srede
I.	in II. podpredsednika, II. tajnika in
II.	blagajnika.
c)	Vse volitve se vrše z nadpolovično večino glasov. Ako se pri dveh volitvah ne doseže nadpolovične večine, pride do ožje volitve. Kadar je enoliko glasov, odloči žreb.
č) Vse volitve so veljavne za štiri leta; vendar se razteza njih doba do novih izvolitev.
IX. Stroški uprave.
§ 18.
a)	Odborniki, ki imajo kot pooblaščenci Zaveze kake izdatke, imajo pravico zahtevati povrnitev stroškov. Članom vodstva, urednikom in upravnikom Zavezinih listov sme določiti upravni odbor iz Zavezinih sredstev za njih delo primerno nagrado. Pri določitvi teh nagrad ne sme biti dotičnik na seji navzoč. O dovoljenih nagradah je poročati delegaciji.
b)	Stroške članov posameznih odsekov pokrivajo posamezne deželne učiteljske organizacije.
c)	Ako takih deželnih organizacij ni, tedaj reši to vprašanje vodstvo v soglasju s posameznimi podeželskimi učiteljskimi društvi, ki skrbe za pokritje stroškov po proporciji.
X. Poslovanje. § 19.
a)	Predsednik vodi seje vodstva, upravnega odbora, delegacije in javnih društvenih shodov; sklicuje vodstvene in upravnega odbora seje; zastopa Zavezo nazunaj; podpisuje s tajnikom vse spise; ima v razpregledu imenik vseh članov; hrani društvene spise in vse zapisnike, je odgovoren za pravočasno izvršitev odborovih, odsekovih in zborovih sklepov in vodi stalno tajništvo.
b)	Ako je predsednik zadržan, ga zastopa I., oziroma II. podpredsednik v vseh njegovih dolžnostih in pravicah.
§ 20.
a)	Tajnik oskrbuje vse posle, ki mu jih poveri predsednik, spisuje zapisnike vodstvenih in upravnega odbora sej ter sestavlja letna poročila o delovanju Zaveze in Zavezinih članov.
b)	Ako je tajnik zadržan, ga zastopa v vseh njegovih dolžnostih in pravicah H. tajnik.
§ 21.
a)	Blagajnik vodi vse v svoje področje spadajoče knjige in račune, sprejema in izdaja denar ter podpisuje s predsednikom vred vse spise, tičoče se denarnih zadev.
b)	Ako je blagajnik zadržan, ga zastopa v vseh njegovih dolžnostih in pravicah II. blagajnik.
§ 22.
Zapisnike sej delegacije in javnih društvenih shodov sestavljata dva zapisnikarja, ki ju imenuje predsednik izmed članov upravnega odbora, oziroma delegacije. Zapisnike vodstvenih sej podpisujejo vsi trije člani vodstva; zapisnike sej upravnega odbora podpisujeta predsednik in tajnik; zapisnike odsekovih sej podpisujejo načelniki in zapisnikarji; zapisnike delegacij in
javnih društvenih shodov pa predsednik | in oba zapisnikarja.
§ 23.
Vodstvene seje mora sklicati predsednik, ako to zahteva vsaj en član vodstva; seje upravnega odbora pa na pismeno za-htevanje vsaj dveh odsekov. Seja vsakega odseka se mora sklicati, ako to zahteva polovica članov dotičnega odseka. Delegacija se mora sklicati, ako to zahteva polovica Zavezinih članov.
XI. Javni društveni shodi.
§ 24.
a)	Javen društveni shod zaključi vsako redno Zavezino zborovanje. Ta obravnava vse predmete, ki jih postavi na dnevni red vodstvo. Besedo dobi lahko vsak, ki se prijavi predsedniku. Natančneje določa o tem poslovni red.
b)	Javne društvene shode more sklicati vodstvo tudi tedaj, ako to zahteva upravni odbor.
XII. Red rednemu zborovanju.
§ 25.
Vsako Zavezino redno zborovanje se vrši v tem redu:
1.	seja upravnega odbora,
2.	seje odsekov,
3.	seja upravnega odbora,
4.	delegacija.
5.	javen društveni shod.
XIII.	Stalno tajništvo.
§ 26.
a)	Stalno tajništvo je Zavezin urad, ki opravlja vse pisarniške posle v ekse-kutivnem in informativnem oziru.
b)	Stalno tajništvo skrbi za stik med centralo in članstvom, za izpopolnitev in ojačenje organizacije ter za izvedbo Zavezinega namena (§ 2.).
c)	S stalnim tajništvom se lahko združi stalno uredništvo in upravništvo Zavezinih listov.
č) Stalno tajništvo vodi predsednik (§ 19. a).
d)	Gmotno stran stalnega tajništva rešujeta združena gospodarski in časnikarski odsek.
e)	Vsak uradnik tajništva se sme po sklepu upravnega odbora odpustiti, ako krši pogodbo.
XIV.	Društveno glasilo.
§ 27.
V društvenem glasilu se objavljajo vsa Zavezina izvestja, sklepi, oglasi in pozivi ter poročila posameznih v Zavezi učlanjenih društev in njih podjetij.
XV. Razsodišče.
§ 28.
a)	Spore, nastale med člani Zaveze, razsoja posebno razsodišče.
b)	Vsaka prizadetih strank naznani vodstvu Zaveze dva svoja zastopnika.
c)	Vse zastopnike skliče na sejo predsednik, ki sejo tudi vodi.
č) Proti soglasnemu sklepu razsodišča ni priziva; sicer pa je priziv dopusten na upravni odbor (sklepčnost § 12. b), oziroma na delegacijo (sklepčnost § 13. a). V obeh primerih morajo biti vabljeni tudi zastopniki prizadetih strank.
XVI. Razdruženje.
§ 29.
Zaveza se razdruži, ako to sklene delegacija s tričetrtinsko večino navzočih dveh tretjin izvoljenih delegatov. Ista delegacija tudi določi, kaj je storiti z društveno imovino; vendar se sme ta porabiti le v korist učiteljstva.
§ 30.
Ako pa Zaveza preneha iz kakega drugega vzroka, prevzame njeno imovino in izdajanje listov društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani dotlej, da se ustanovi nova Zaveza avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva z istim namenom in z istimi smotri. V last te nove Zaveze preide potem vse društveno imetje.
XVII. Občne določbe. § 31.
Zaveza ima svoj pečat z napisom: Zaveza avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Pečat hrani predsednik.
§ 32.
Upravno delovanje in druge podrobnosti se določijo s posebnim „poslovnim redom", ki ga sestavi upravni odbor, a potrdi delegacija.
XVIII. Prehodna določba.
§ 33.
Dokler ni rešena gmotna stran § 26., toliko časa opravlja posle stalnega tajništva vodstvo Zaveze.
Poslovni red
Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
Člen I.
Odseki.
a)	Stalno je voliti člane štirih odsekov, ki so:
1.	gospodarski odsek,
2.	stanovsko-politiški odsek,
3.	pedagoško-didaktiški odsek,
4.	časnikarski odsek.
b)	Delegacija lahko sklene, da se po potrebi osnujejo še drugi odseki, ki jih pa ni smatrati za stalne.
c)	Odseki rešujejo vloge, izročene od vodstva, ter pripravljajo predloge in nasvete za seje upravnega odbora in delegacije.
č) Važnejša, principialna vprašanja mora razposlati dotični odsek vsem okrajnim učiteljskim društvom v razpravo. O teh vprašanjih je sklepati šele tedaj, ko se je zaslišalo mnenje zborov okrajnih učiteljskih društev.
d)	Seje odsekov sklicujejo načelniki, kadar se jim zdi potrebno in primerno, ali če to zahteva polovica članov odseka.
e)	Seje odsekov je teden dni prej prijaviti v Zavezinem glasilu.
f)	Posvetovanjem odsekov je na vsakem Zavezinem zborovanju odmeriti toliko časa, da lahko rešijo svojo nalogo temeljito in vsestransko. Njim je odka-zano najvažnejše in najodgovornejše delo. O predlogih, nasvetih in sklepih poročajo upravnemu odboru in delegaciji odsekovi poročevalci, ki jih izvoli vsak posamezni odsek.
g)	Načelniki odsekov prijavijo 14 dni pred Zavezinim zborovanjem vodstvu, koliko časa si žele za zborovanje svojega odseka.
h)	Zborovanja odsekov lahko trajajo več dni.
i)	Stalni odseki si lahko izdelajo svoj poslovni red in so samoupravni. Njih poslovni red pa mora potrditi delegacija.
j) Člani odseka pa so dolžni opazovati gibanje med učiteljstvom, ki ima stik s programom odseka. Po možnosti naj o svojih opazovanjih poročajo v odseku in v stanovsko-politiškem glasilu, vsekakor pa o kakem kvarnem pojavu, ki bi bil v škodo enotnemu organizmu jugoslovanskega učiteljstva, poročajo odseku, da pride poročilo v razpravo na delegaciji in v okr. učit. društvih.
k) Gospodarski odsek voli stalnega pre-glednika društvene blagajnice.
1) Člani vodstva in upravnega odbora se smejo udeleževati vseh sej odsekov. Imajo pa le posvetovalen glas.
Člen H.
Jayni društveni shodi.
a)	Predavanja in predlogi za javni društveni shod se morajo prijaviti vodstvu najmanj štiri tedne pred zborovanjem; obenem je naznaniti vodstvu dotičnega govornika.
b)	Glasovanje se vrši z vzdigovanjem rok po nadpolovični večini glasov. Ako je glasovanje dvomljivo, se napravi nasprotno glasovanje. Pri enakem številu glasov odloči predsednik. To velja za vse slučaje, kjer ni v pravilih drugače določeno.
c)	Javni društveni shod je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov.
č) Predsednik podeli besedo posameznim govornikom v istem redu, kakor so se oglasili. Vsak govornik se mora prijaviti k besedi z listkom, na katerem je zapisano njegovo ime, značaj in bivališče.
d)	Razpravo uvede poročevalec, ki ima vedno končno besedo.
e)	Na zborovanjih stavljeni predlogi se morajo oddati predsedniku pismeno pred končno besedo poročevalčevo. O predlogu, ki ga ne podpira vsaj ena četrtina navzočih članov, oziroma delegatov, ni razprave.
f)	Nujni predlog je tisti, ki ima to označbo in ki ga je podpisalo najmanj dvajset društvenikov Zavezinih članov. Izročiti ga je pred zborovanjem delegacije ali javnega društvenega shoda predsedniku, ki ga mora dati v razpravo pred dnevnim redom. Utemeljuje ga prvi izmed podpisancev.
g)	O predlogu za konec debate ali za prehod na dnevni red se mora glasovati takoj. Klicem po nasprotnem glasovanju mora predsednik ustreči.
h)	Ako je sprejet predlog za konec debate, smejo govoriti le še oni, ki so se oglasili že pred tem predlogom.
i)	Predsednik ima pravico seči govorniku v besedo, ga opominjati, naj ostane pri stvari, ga klicati k redu ali mu odvzeti besedo.
j) Govornik, ki se mu je vzela beseda, ima pravico, sklicevati se na zbor;
[
V takem slučaju se mora takoj gla- I Stanje in gibanje SlOV.UČi- |
k) Vodstvo postavi za vsak javni ^dru-1 teljiščnikov v zadnjih letih, j
(Dalje.)
štveni shod reditelje, katerih odredbam se mora vsakdo pokorovati.
Člen III.
Društva.
a)	Legitimacije delegatom in članom odsekov morajo dati zveze, oziroma društva, ki jih odpošljejo. Tiskovine preskrbi vodstvo.
b)	Volilne predloge za člane odsekov imajo poslati učiteljska društva — kot sklep zborovanja — deželnim zvezam, ki izdelajo terno in jo odpošljejo vodstvu Zaveze. To jo predloži pred volitvami članom delegacije iz posameznih dežel. Na ta volilni predlog se je treba vedno ozirati.
c)	Društva naznanjajo delegate takoj po izvolitvi svoji Zvezi, ta jih pa naznani vodstvu Zaveze. Kjer zveze ni, store to društva direktno.
Člen IV.
Stalno tajništvo.
a)	Stalni tajnik referira in predava v Zavezi učianjenih društev o stanovsko-strokovnih in organizacijskih vprašanjih, če nosijo potne stroške in dnevščino društva, ki ga povabijo.
b)	Skrbeti ima za okrepljenje organizacije in stanovskega naraščaja ter je strokovni referent za liste.
Člen V.
Članarina.
a)	Vsak v Zavezi organizovan učitelj in vsaka v Zavezi organizovana učiteljica plačuje mesečne prispevke po 1K 50 h, zato pa prejema brezplačno „Učiteljskega Tovariša" in nima niti za okrajna društva niti za deželne zveze plačevati nikakih drugih prispevkov.
b)	Vsaka deželna zveza pošlje meseca decembra vsakega leta vsakemu posamezniku svojega članstva po 12 položnic, ki jih ti mesečno ali vsaj vsak drugi mesec z zneski po 1 K 50 h, oziroma po 3 K oddajo na svoji pošti.
c)	Deželne zveze, ali kjer teh ni, učiteljska društva odpošljejo v Zavezino blagajnico tolikokrat po 10 K, kolikor je v njih organizovanih učiteljev in učiteljic. Iz teh prispevkov se krijejo izdatki za „Učiteljskega Tovariša" in za upravo Zaveze.
£) Ti prispevki se plačujejo Zavezi lahko mesečno, vsekakor pa tekom meseca junija in tekom meseca decembra vsakega leta
Če hočemo pregledati še enkrat v splošnem stanje slov. učiteljiščnikov, o-pazimo,, da se je z zmago kulturne stru-je povzdignil tudi njihov ugled, ki je bil, žal, v prejšnjih časih na nizki stopnji. Razvito je bilo popivanje in krokanje, s tem združena apatija do dela in nje posledica nevednost in neinteligenca. Seveda moramo pomisliti, da je bilo to tudi na
se dopusti, da se izobrazuje naraščaj ne le strokovno, ampak tudi stanovsko.
IV. resolucija poživlja vse mlajše učiteljstvo, da se tesneje združuje in intenzivneje seznanja s težnjami svojega stanu. Osnuje naj se pripravljalni odbor, ki bi proučil, če bi kazalo ustanoviti organizacijo učit. naraščaja za vse slovenske kronovine. Isti odbor naj skrbi, da se vrši k letu sestanek abiturientov; za gibanje naj služi v informiranje in vzgojo »Učiteljiščni vestnik« v »Učiteljskem Tovarišu«.
Tako resolucije!
datkov pa nista poslali 2 kranjski, 3 šta jerska in 1 primorsko Zavezino društvo. Prosimo prav lepo in nujno, da vrnejo ta društva društvene izkaze z vsemi potrebnimi podatki, sicer nam ni mogoče sestaviti natančne statistike, in pomanjkljivo bo poročilo o delovanju Zavezinih društev.
Na prav mnogobrojno in veselo snidenje v Celju!
Vodstvo Zaveze.
Tajnik:
Vlllbald Rus.
Predsednik:
L. Jelene.
Kranjske vesti.
—r— Nagrobni spomenik pokojnemu tovarišu Mirosiavu Žebrcm se odkrije v
... i• v. a x*	i- ^ i Pregledati nam je, v koliko so se za-
drugih zavodih, ali bodočim učiteljem se hteye r|soludj j lnile in v koliko ne.
je to najmanj odpustilo. Deloma pa tudi gtik z ueiteljstvom in učiteljlščniki je bil
niso bili krivi toliko sami, kakor zastareli tak§ ,kot $() č pripuš5ale raZmere. ------- ----------------------- .	.
disciplinarni red, ki s pedanticno stro- y Ljubljani je skrbei0 za to že poprej sredo, dne 7. avgusta, ob 9. uri dopoldne gostjo zasleduje prestopke v malenkostih omenjeno dežein0 učiteljsko društvo, za na pokopališču v Vodicah. — Prijatelji in ovira samostojni razvoj, a pospesuje Qor|ško pa predvsem deželno učiteljsko pokojnega tovariša se vabijo, da se od-prej omenjeno!	društvo za Goriško, ki je ondotnim uči- kritja v obilnem številu udeleže.
A pustimo to! Poglavitna stvar je, teljiščnikom naklonilo tudi več podpor v —r— Na kranjski kmetijski šoli na da so se razmere izpremenile popolnoma svrho samoizobraževanja. Važno, a še Grmu se prične celoletna in zimska sola — nam na dobro! Tu moram opozarjati, Vedno nerešeno vprašanje je ono glede novembra meseca. Za kranjske mladeniče da sem imel pred očmi predvsem ljub- gmotnega položaja učiteljišnikov. V Ljub- je razpisanih 36 prostih mest. Plačujoci ljansko moško učiteljišče, toda na ostalih jjani podpira dosedaj, kakor druge dijake učenci plačujejo v letni šoli 300 K, v zim-
se je skoro popolnoma enako, bolj ali ' - >• -s^-i^*--«-- --j-----I —	„„ icn v	nro-
manj popolno vršil ta pomenljivi preobrat Tedaj so se začeli tudi zavedati, da je potrebno za vsako dobro uspelo akcijo skupno delo, skupno uporabljanje moči. Mogoče pa je to le s pomočjo medsebojnega spoznavanja. K temu je veliko pripomogla korespondenca, ki je bila posebno zadnja štiri leta precej razvita. Toda prava oblika zato so bili abiturientski sestanki.
Do I. abiturientskega sestanka učiteljiščnikov 1909. so obstojali le iz poslo-
tudi učiteljišnike podporno društvo »Domovina«, in sicer največ s hrano, v Gorici in v Mariboru pa dijaška kuhinja. Klerikalni kolegi imajo pač tudi v tem oziru boljše, ker imajo v internatu »Marijani-šču« hrano in stanovanja. Nam bo treba pač še čakati do časa, ko se uresniči ideja »Učiteljskega konvikta«. Vendar pa se naj bi naraščaju tudi že zdaj kolikor mogoče pomagalo. Opozarjam na tozadevno resolucijo, ki sledi.
Važna točka v resoluciji je »Učiteljiščni sklad«, ker je začetek za njegovo
skem tečaju pa 150 K. Nekolkovane prošnje je poslati ravnatelju imenovane šole do 15. sept. t. 1. Tam se dobe tudi natančnejša pojasnila.
Štajerske vesti.
š— Pregled ljudskega in meščanskega šolstva na Štajerskem za 1. 1911 je
izdal deželni šolski svet. Bilo je 21 javnih, 13 zasebnih meščanskih šol z nemškim uc-
, „ .,	. . ------ --------- .... .-------------. nim jezikom (torej niti ene slovenske!)
vilmh večerov zdruzenih z veselico m velevažno delovanje že storjen. Ustanov- Spodnještajerski Nemci jih imajo 6, Slo-plesom. Abiturienti iz leta 1909. so na- jjen je bil lansko leto; podlago pa mu je venci nobene. Javnih ljudskih šol je bilo: redili temu konec. Priredili so zborova- dai čisti dobiček lanske abiturientske ve-, deških 60, dekliških 54 in mešanih 784, nje, tam razvili svoje misli, svoje načrte, seijce. Kako je vsa stvar, je poročal že skupaj 898 Slovensko se je poučevalo na tam se pogovorili o bodočem delu. Videli poprej tov. učitelj Dimnik. Namen fonda 777 nemško na 621 šolah. Enorazredmc je so pred seboj življenje, dolgo in težavno sem že omenil poprej, da mu pa zamore bji0' 170, dvorazrednic 221, trorazrednic pot,, ne posuto z rožami, ampak s trnjem zadostovati, ga je treba pomnožiti. In v 16I, štirirazrednic 117, petrazredme 129 in poraslo z osatom.	to svrho se je »Pripravljalni odbor« obr- '	f ~ *	"
Glavni smoter — namreč kulturno nil na vsa okrajna in druga učiteljska dru stanovsko zbližanje učiteljiščnikov in uči- | štva s prošnjo za prispevke, in na tem
mestu se jim prav presrčno zahvaljujem v imenu imenovanega odbora za njihove odzive. V korist »Učit. sklada« je založil odbor razglednice s sliko našega prvobo-ritelja g. deželnega poslanca E. Gangla
teljiščnic z učiteljstvom — je setanek dosegel sicer le deloma, vendar je bilo že to veliko. Da so se pa zborovalci resno zavedali svoje naloge, dokazujejo tedaj stavljene resolucije, ki zahtevajo pred
šestrazrednic 82, sedemrazrednic 17, osemrazrednica 1.. Nobene enorazredmee ni bilo (izven v avtonomnih mestih) v slovenskih šolskih okrajih Ormož, Ljutomer, Sv.Lenart, Zg. Radgona in Slov. Bistrica ter v nemških Arnovž, Fehring, Feldbach, Radgona. Slovenci smo torej tu na boljšem. Vidi se pa tudi, da imajo
vsem, da naj seznanja Zaveza učiteljiščni | Poleg tega bo treba prirejati priredbe, ki	Slov. gorice najvišje organizirano šolstvo
bi pripomogle k povečanju našega sklada.	na c'elem Spodnjem Štajerskem. Zasebnih
In temu namenu služi tudi (večerna) da-	ljudskih šol je bilo 54, od teh 5 slovenskih,
našnja veselica v »Nar. domu«. Kar pa	tako da je vseh slovenskih ljudskih šol na
se tiče zadnje točke v resoluciji, je pa	štajerskem 282, nemških pa 670. Razmerje
stvar čisto prav taka, kakor takrat, ko so	šolstva je torej 1:2.3, prebivalstva pa
izumili disciplinarni red.	1:3.5. Od 222.599 šoloobveznih otrok ni
Neizpremenjen se nam je čital do-	nouka obiskovalo 3149 otrok; od teh od-
• • _____•____ J.. 1__1 _ Y_____X____ ^ „ ___ I 1	. AOf\ + trcoil ! I
naraščaj s težnjami učiteljskega stanu, ter naj stopi z njim v ožje stike in mu prireja primerna predavanja. Res, učiteljstvo se je začelo za naraščaj bolj zanimati in »Deželno učiteljsko društvo v Ljubljani je začelo prirejati učiteljske večere, ki so se jih smeli udeleževati četr-
TO„ „	toletniki pod nadzorstvom profesorjev, zdaj in upajmo, da takšen ostane še na-	pacje na okraj Sevnico 480 (petina vseh!)
d) Ostanek članarine se porazdeli med	Tudi letošnje leto je priredilo društvo dalje. In morda je baš uspeh resolucije,	La§ki trg 389 (devetina!), Konjice 306,
deželne zveze in njih društva po raz-	tr°J'e takih večerov. Seveda je veljalo to da se je začela šola resnično zanimati za	Kozje 303 (desetina). Ali merodajm krogi
________ ___- l _	cr»£»f J-»r\1i 'r rt T iiiKlionr* \r0t-1H0f c o 1 a «o I niča rriKonio frvHo \r nKrotnom 7tnic1it I ____r__1.r*«o?iV. mic1ii/T\ T1C1	DO-
merju in na način, kakor to določajo občni zbori zvez.
Člen VI.
Končne določbe.
a)	O zborovanju Zavezinih članov (§ 4. pravil) je poročati Zavezinemu glasilu, zakar ima vsak član izvoliti letno poročevalca. Isto velja za vsa učiteljska društva.
b)	Vprašanja, izprožena na zborovanjih Zavezinih članov, ki so za vse učiteljstvo važna, je poslati vodstvu Zaveze, da jih da odsekom v razpravo.
c)	Zavezino glasilo mora priobčati poročila o glavnih skupščinah.
č) Delegacija izvoli vselej tri pregledo-valce računov iz svoje srede, ki pregledajo račune in poročajo o njih prihodnji delegaciji.
d)	Zapisnikarji vodstvenih, upravnega odbora in odsekov sej objavljajo vse sejne sklepe v društvenem glasilu, če se ne proglase za tajne.
e)	Vodstvo Zaveze ima pravico, določiti vsakemu članu upravnega odbora kako poročilo, ki ga je dolžan dotičnik tudi prevzeti.
f)	Učiteljsko društvo, v katerega okrožju se vrši glavna skupščina, priredi vse potrebne krajevne priprave, plača do-tične stroške ter ima pravico zahtevati iz Zavezine blagajnice v slučaju primanjkljaja vsoto do 100 K.
g)	Dokler Goriško nima deželne zveze, volijo člane odsekov društva v sporazumu in tudi sporazumno, skupno krijejo stroške.
S tem izročam delegatom in delegati-njam letošnje Zavezine skupščine v presojo načrt novih Zavezinih pravil, kakor sem jih korigiral z ozirom na želje in nasvete posameznih Zavezinih društev ter v soglasju s posebnim, v ta namen izbranim odsekom, kakor je bilo sklenjeno na zadnji delegacijski seji v Trstu. — Uvaževali smo vse, kar se je sploh dalo uvaževati. — Posebno opozarjam na člen V. poslovnika. — Prosim treznega premisleka, da bo debata kratka, stvarna in uspešna.
spet bolj za Ljubljano, vendar se je na podoben način vršilo tudi v Mariboru in Gorici. Omenjam še to, da je stanovsko vzgojo podpiralo učiteljstvo že prejšnja leta s tem, da je darovalo brezplačno več izvodov stanovskega glasila »Učit. Tovariša«, pedagoškega lista »Popotnika«, »Zvončka«, »Naše bodočnosti« in »Domačega ognjišča«.
Drugo leto 1910. ni bilo abiturientskega zborovanja v smislu prvega, pač pa nastopno leto 1911.
II.	abiturientski sestanek je bil zasnovan na precej obširnejši podlagi kakor prvi.
Udeležili so se ga tovariši in tova-rišice iz Kranjske, Goriške in Štajerske v lepem številu. Resolucija, stavljena glede premestitve koprskega učiteljišča v Gorico, se je ta čas že uresničila in imeli smo priliko pozdraviti jih kot goriške tovariše. Udeležilo se je zborovanja tudi učiteljstvo v lepem številu, in njegova prvo-boritelja Gangl in Jelene sta pozdravila zborovalce, prvi v imenu »Zveze slovanskega učiteljstva,« drugi v imenu Zaveze.
Zborovanje je obsegalo temeljite referate in jako važne resolucije tov. učitelja Dimnika, katere je predlagal v sprejetje na koncu svojega referata: »Učiteljski stan in pota naraščaja«. Resolucije so bile razdeljene v 5. točk, in sicer:
1.	Razmere in učiteljski stan.
2.	Naše organizovanje.
3.	Učiteljiščni naraščaj.
4.	Aktivni naraščaj.
5.	Socialno delo učiteljstva.
Važni sta za nas 3. in 4. resolucija, ki obsegata točke, ki so bile deloma že poudarjane že na I. abiturientskem sestanku.
III.	resolucija zahteva ožjih stikov učiteljiščnikov z učiteljstvom, nadalje, da izboljša gmotni položaj naprednega naraščaja. V svrho vzgoje in samoizobraz-be predlaga, da se osnuje »Učiteljiščni sklad«, ki pa bi služil obenem tudi za ložjo prireditev abiturientskih sestankov. Zahteva od ravnateljstev učiteljišč, da iz-premene ozkosrčni disciplinarni red in dado s tem učiteljiščniku svobodnejšo roko v svrho vzgoje in samoizobrazbe. Naj
naše gibanje, toda v obratnem zmislu Edino, kar je dovoljeno, je posluževanje ljudskih knjižnic, v Ljubljani celo to ne, pa je ravnateljstvo tolikanj tolerantno, da ne iztika za tistimi predrzneži, ki hočejo na vsak način razširiti svoje duševno ob zorje in se ne marajo zadovoljiti s tistimi drobtinicami, ki jim jih meče vladajoči režim. Toda mi ne odnehamo, zahtevamo isto, kar so zahtevali lanski učiteljiščni abiturienti, a zadovoljiti se ne maramo s čakanjem, nego bomo poiskali tudi primernih sredstev, da dosežemo, kar želimo! V kratkih besedah naj omenim še 5. resolucijo, katere zahteve pa so razen nekaterih malenkostij niso izpolnile — in kakor vse kaže, se še tako kmalu ne bodo. Poziv mlajšemu učiteljstvu k tesnejšemu združevanju ni dobil odziva. Ponavljamo ga letos tudi mi, s kakim uspehom, ne vemo!
Pripravljalni odbor, ki bi imel na logo študirati potrebo ustanovitve organizacije učit. naraščaja, se je sicer osno val, a svojega dela še ni dovršil. — »Učiteljiščni vestnik« v »Učit. Tovarišu« iz-polnuje svojo nalogo ko prejšnja leta, in njegovemu uredništvu dvignjemo zahvalo! >■>— Naslednje resolucije so poudarjale važnost nar. soc. dela učiteljstva in z njo v zvezi razširjanje Zavezinih listov, kar je pa do danes ostalo še pri starem In ostalo bo tako
v prizadetih krajih mislijo na strasne posledice teh številk? Slovenske ljudske šole je obiskovalo 64.000, nemške pa 138 000 otrok. Med slednjimi je, če upoštevamo šulferajnske šole pri nas in pa ogromno število slovenskega delavstva po Zgor. in Sred. Štajerskem, gotovo še 5000 slovenskih otrok.
Splošni vestnik.
Hrv. pedagoško-književni zbor ima
dne 8. in 9. avgusta t. 1. svojo XL. glavno skupščino in slavnostno zborovanje v Zagrebu v dvorani »Učiteljskega doma«. — Glavna skupščina se vrši dne 8. t. m. ob 5. popoldne z običajnim dnevnim redom; slavnostno zborovtnje, pa je drugi dan ob 10. dopoldne. Josip Škavič govori o predmetu »U spomen Tomislava Ivkanca«, Anton Tunkl pa o temi »Jean Jaques
Rouseau«. .
Društvo »Mladika« bo tudi v prihodnjem šolskem letu vzdrževalo gospodinjski tečaj, ki se pa ima na podlagi zadob-ljenih skušenj nekoliko preurediti. Večerna kuhinja odpade; na njeno mesto stopi pa kombinirana opoldanska kuhinja. Gojen-ke pridobe s tem na času, kljub temu pa imajo vendar priliko izučiti se v prireja-, . , . ... - nju vsakovrstnih jedil. Znižajo pa se s tem tako dolgo, dokler čni stroški- Ta preUredba bo posebno ne bomo spoznali velikega pomena idej £obro došla |jubljanskim starišem, ki na-A. Peska, k je khcal: Na delo med ljud- | meravajo svoje hčerke pustiti v tem tečaju za gospodinjstvo naobraziti. Tečaj bo tudi zanaprej vodila in večino predmetov poučevala za to stroko usposobljena uči-teljita gča. Jerica Zemljanova, ki je v preteklem letu tečaj jako uspešno in z veliko vnemo vodila. Pojasnila dajeta voditeljica tečaja in predstojnica internata.
Vseslovanski čebelarski kongres. V Moskvi otvorijo dne 6. avgusta t. 1. vseslovanski čebelarski kongres. Iz Bolgarske se je priglasilo 253 udeležnikov, iz Srbije 78, iz Crnegore 17, iz Hrvatske 13, Čehov 48 in 2 Malorusa. Kakor je videti,
stvo!
To bi bilo v kratkih potezah splošno poročilo, naj pridejo poročila še iz posameznih slovenskih učiteljišč. (Konec.)
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Iz Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev.
Delegate je prijavilo:
XXXIII. Šaleško učiteljsko društvo:	______
112.	Miloš Tajnik, učitelj — Šoštanj. 1	ni priglašen za ta kongres niti en Slove-
113.	Frančiška Pristovšek, učiteljica —	nec, dasiravno je pri nas Slovencih čebe-Št. Janž na Peči.	larstvo prav lepo razvito in so bili Sloven-
Delegatov še ni prijavilo 1 kranjsko in I	ci učitelji čebelarstva pri drugih narodih
1 štajersko učiteljsko društvo,* drugih po- |	že v časih cesarice Marije Terezije.

Za avstrijsko zrakoplovstvo so nabrale avstro - ogrske kolonije na Bavarskem 36.000 K, kateri znesek se bo uporabil za nabavo aeroplana za avstro - o-grsko vojno mornarico.
Število odvetnikov v Avstriji. Po zadnjih poročilih odvetniških zbornic justič-nemu ministrstvu je v Avstriji 5444 odvetnikov.
XXIV. glavna skupščina
Zaveze avstr. jugoslov. učiteljskih društev.
Pripravljalni odbor se dovoljuje javiti nastopno:
I. Vabilo h koncertu, ki se vrši v soboto, 10. avgusta 1.1., z začetkom ob 8. uri zvečer v veliki dvorani „Narodnega doma" v Celju po nastopnem vzporedu:
1.Adam:	„Si j' etais Roi," ouvertura. Žalski salonski orkester.
2.	a) E.Adamič: Vasovalec, b) H. Vo-giič: Lahko noči Moška čveterospeva, poje ^t. Jurski kvartet.
3.	R. Wagner: Melodije iz opere Tann-hauser". Žalski salonski orkester.
4.	a) H. Sattner: Zaostali ptič, b) L. Hu-dovernik: V celici. Samospev s spremlje-vanjem klavirja. — Poje B. Zemljič, spremlja C. Pregelj.
5.	Suppe: Boccaccio -potpouri. Žalski salonski orkester.
6.	Beriot: Fantasie Ballet 2 op. 105. Violinski solo s spremljevanjem klavirja. Proizvaja na goslih Anton Nerat, spremlja na klavirju C. Pregelj.
7.	a) Benjamin Ipavic: Ej, tedaj! Me-
šan zbor.
b) Dr. Anton Schwab: Kanglica. Mešan zbor s spremljevanjem klavirja in harmonija.
8.	a) J. Offenbach: Orfej, ouvertura, b) Ciril Pregelj: Na vasi, koračnica. Žalski salonski orkester.
II.	Cenjeni pevci in cenjene pevke, ki sodelujejo, se vljudno opozarjajo, da čisto zanesljivo vsi pridejo k pevski vaji, ki bo 8. avgusta ob 1. uri popoldne v celjskem „Narodnem domu".
III.	8. avgusta ob pol 1. uri je istotam seja pripravljalnega odbora.
IV. Kdor se še ni prijavil zaradi prenočišča in banketa, naj to nemudoma stori. Zaradi prenočišč pojde trda, ker je sedaj v Celju višek letoviščke sezone. Vsem, ki žele stanovanje v hotelu, ne bomo mogli ustreči. Apelirati bomo morali tudi na požrtvovalno gostoljubnost privatnih krogov.
Še enkrat kličemo: Na prav mnogo-brojno in veselo snidenje v Celju!
Pripravljalni odbor.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarit».
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani.
registrov ma zadruga x omejenim jamstvom.
Promet do konca julija K 110.066 29.
Uradne ure: Vsak četrtek od —l/t&. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
in modno blago za gospode in gospe priporoča Izvozna hiša
Prokop Skorkovsky in sin
v Humpolcu na Češkem. Vzorci na Zeljo franko. Zelo
H zmerne cene. Na željo dam tu izgotovltl gosposke obleke.
ME
Velika češka zavarovalnica na življenje sprejme pens. učitelja kot
stalnega uradnika
za potovanje in akvisicijo.
Preda tudi okrajna zastopstva gg.
učiteljem v vseh krajih Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske.
Pogoje jako ugodne. Ponudbe na poštni predal št. 243 v Trstu 1.
Knjigoveznica
Anton Janežič
HLj-ULTolja-zxa,
ZETlcrij anska ulica, 1/3=
m
iii
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem pa za Izvrševanje vseli v knji- pj goveško stroko spadajočili
........................... del............................
Pri večjih naročilih 10% popusta.
K j IgroTreznica,
Iv. Bonae
Ljubljana, ŠeIenburgo\a ul.
priporoča vsakovrstna knjigoveška dela, galanterijo, passepartuje itd. Posebno močna vez za knjižnice in čitalnice.
Cene zmerne, delo solidno.
AVGUST AGN0LA
Ljubljana, Dunajska cesta 13
——poleg „Figovca" ———
priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, aparate za fizikalične poizkušnje.
Prevzema vsakovrstna stek arska dela, tudi nova šolska poslopja ::: na deželi itd. :::
Računski sklep društva „JuMlejska samopomoč"
za XIII. upravno dobo od 1. julija 1911 do 30. junija 1912.
Zap. štev.
2
3
4
5
6
Predmet
V poštni hranilnici koncem XII. upravne dobe .......
Obresti poštne hranilnice . .
Dividenda hranilnice „Učitelj-teljskega konvikta" . . . .
Dividenda „Učiteljske tiskarne"
Iz „Kmetske posojilnice" vzel
Doneski članov.......
K
595 15
5 5 100 1144
41 71
18
1865
30
Zap. štev.
1
2
3
4
5
6
7
8
Predmet
Vdovi Mariji Pintar (Novi Udmat)
Vložek v „Kmetsko posojilnico'
Vložek v hranilnico „Učitelj skega konvikta".....
Pristojbinski namestek . . .
Poštni strošek in tiskovine .
Upravni stroški......
Vložek v poštni hranilnici .
Gotovina.........
K
476	—
28	—
505	—
25	20
60	02
119	58
615	07
36	43
1865	30
Imovina:
V	hranilnici „Učit. konvikta"	K 5710'52
V	„Kmetski posojilnici" . .	„ 2175'87
Deleža hranilnice „Učiteljsk.
konvikta................„ 100'—
Delež „Učit. tiskarne" ...	„ 100-—
V	poštni hranilnici..........„ 615'07
V	gotovini................„ 36'43
Skupaj....................K 8737-89
Koncem XII. upravne dobe	„ 8052'99
Imovina se je povišala ...	K 684'90
Članov:
Koncem XII. upravne dobe.....238
Umrl............... 1
Izstopilo in izključenih ...... 6
Pristopilo..............7
Koncem XIII. upravne dobe .... 238
Studenec-Ig, dne 30. junija 1912.
Račune pregledala in v redu našla: L. Jelene.	Fr. Črnagoj.
Franc Ksav. Trošt,	Jakob Dimnik,
predsednik in blagajnik.	podpredsednik.
e
J. Jsx
Ljubljana
Dunajska ceat»
II II
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
ft Pletilni stroji.
^MWMlli
Sukna
in
modno blago
za moške in ženske obleke priporoča firma
Karel Kocian
:: tvornica za sukno :: v Humpolcu (Češka).
Vzorci franko.


in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu pravega :Francka: „s kavnim miinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost ..pravega :Francka:" se je mnoga desetletja kot naibolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala.	-
1887—1912 — 1887—1912
Še danes ^m
pišite p novo zMo vzorcev letna moflneg in pralnega blaga. J? Zefiri !!
1912. Letne novosti 1912.
- Izvozni dom	=
V. J. Havliček a bratr
Toplice Podebrady (kralj. Češko).
Sklicujte se na naš časopis, dobite vzorce gratis in franko in pri naročilu 5°/o popusta.
Havličkova tkanina in zefiri so najboljši.
Damaste, opreme
za neveste. XXV. trgovsko leto.
1 zavoj 40 m okusno • zbranih ostankov v velikosti do 8 m pošiljam za 18 K po povzetju franko. Od teh ne pošiljam vzorcev. Le pri nas najbolje. — Havličkova tkanina 1 kos 23 m za 12 K, 13-20 K, 14-50 K, 16 K, 17-50 K, 20-40 K, 22-40 K.
Najugodnejši češki nakupni vir
Vzorci poštnine Krasne novosti za pomladansko in letno sezono! Vzorci poštnine
prosti proti vrnitvi.
prosti proti vrnitvi.
Došla je velika izbera vsakovrstnega modnega blaga za ženske obleke. — Elegantne možke obleke od sukna do najfinejšega angleškega blaga. — Možko in žensko perilo v krasni izberi. Novitete v dežnikih posebno v damskih solnčnikih. Priporoča se slavnemu učiteljstvu tvrdka z modnim in oblačilnim blagom
Gorica Ivančič in Kurinčič
Gosposka ulica 11.
(V. G. Carducci.)