Poštnina plačana v gotovini
Cena Din
Stev. 164.
V	Ljubljani, petek 22. lulifa 1938.
Leto III
Sovjeti in Japonci zbirajo vojne sile na Daljnem vzhodu
za primer če se zadnji obmejni spori ne bodo mirno poravnali
Tokio, 22. julija. Iz japonskih uradnih krogov zavračajo vesi, da bi bil japonski poslanik v Moskvi šigemicu v razgovoru s sovjetskim zunanjim ministrom zagrozil z vojaškimi ukrepi, če se ne bodo sovjetske lete takoj umaknile s griča Čang Kufeng, katerega so zasedle in ki. leži na mandžur-skorjaponskem ozemlju. Japonci trdijo, da si je njihov' poslanik v Moskvi prizadeval samo doseči mirno poravnanavo spora pod pogojem, da se sovjetske čete umaknejo in da Rusija in Japonska imenujeta komisijo, ki bi nanovo sporazumno določila mejo med sovjetsko Korejo in med Mandžurijo. Sovjetska vlada pa je la japonski predlog brezpogojno odklonila. Ni pa mogoče še govoriti o tem, da so razgovori docela ustavljeni, pač pa ni misliti na to, da bi Japonska odnehala od zahteve, naj se sovjetski oddelki umaknejo s japonskega ozemlja. Kaj bodo storili Sovjeti, ni znnno. Zdi se pa, da hočeta Sovjetska Rusija in Japonska pustili odprto moinost za nadaljnje razgovore. Res pa je,
da je Japonska dala potrebna navodila za ojačenje obmejnih garnizij.
Berlin, 22. julija. Nemški lisk pripisuje sporu med Japonsko in Sovjeti velik pomen. Pravi, da utegne priti zaradi sovjetskega izzivanja do resnih dogodkov na Daljnem vzhodu. Japonci bodo po nemškem mnenju storili vse za miren sporazum, če pa ga. ne bodo mogli doseči, bodo morali pač odgovoriti, z vojaškimi ukrepi. Po podatkih nemškega tiska upajo mandžurske in japonske oblasti, da bo spor vendarle v miru poravnan.
Tokio, 22. julija. AA. (DNB) List »Nici Nici« poroča, da je prišlo iz Sisina na severnovzhodni obali Koreje v Vladivostok v zadnjih dneh 50.000 sovjetskih vojakov vseh vrst, zlasti pa motoriziranih čet. Na vzhodni meji Mandžurije med Nikol-skom in reko Usuri utrjujejo SovjeU svoje posto-jauke. Skupno število sovjetskih čet v okolici Vladivostoka znaša 100.000 vojakov. Vzhodno od
Bajkalskega jezera so sovjeti zbrali 20 divizij s
400.000	vojaki. Istočasno so ojačili letalstvo in pomorsko oporišče v Vladivostoku. Tam je sedaj 400 letal in vodnih letal in 20.000 vojakov na bojnih ladjah. Na ozemlja, odkoder so Sovjeti pognali korejske kmete, so naselili 50.000 bivših rdečih vojakov kot poljedelce in graničarje.
Ministrski predsednik knez Konoje in vojni minister general Itagaki sta včeraj razpravljala o dogodkih na korejsko-mandžurski meji pri Hun-čunu. Nato je bila konferenca, katere so se udeležili knez Konoje, zunanji minister Ugaki, vojni minister Itagaki in finančni minister llieda. Razpravljali so o ukrepih, katere mora izdati Japonska, če Sovjeti ne bodo dali ukaza za izpraznitev Čang Kufenga. O isti zadevi je kasneje sklepal tudi državni svet, katerega sta se udeležila tudi novi
feneral Matcui, bivši poveljnik japonskih čet v anghaju, in bivši kolonialni minister Ohtani.
Vesti 22. julija
Predsednik Francije bo obiskal London
Pariz, 22. julija. AA. (Havas.). Kralj Jurij in kratite* Elizabeta sta povabila predsednika Lebruna in njegovo gospo na obisk na Angleško. G. Lebrun in njegova gospa sta se vabilu odzvala.
Uradno poročajo iz Pariza, da sta se predsednik Lebrun in njegova gospa odzvala vabilu britanskega kraljevskega para, da obiščeta London. Predsednik Lebrun bo s svojo gospo uradno prijel v London v prvem trimesečju leta 1939.
Nemško časopisje napada francoski tisk zaradi poročanja ob obisku angleške kraljeve dvojice v Parizu in mu očita, da pripisuje temu obisku napačen pomen.
Razgovori v Parizu temelj za mednarodno pomirjen!e
London, 22. julija. AA. DNB.: Listi pišejo obširno o uradnem poročilu, ki jc bilo objavljeno po sestanku med lordom Halifaxom in Bonnetom. »Evening Standard« piše, da morajo biti ti razgovori temelj za mednarodno akcijo pomirjenja. Nobena država v Evropi ne bi smela biti izključena iz tega dela za pomirenje. Sporazum med Parizom in Londonom se ne sme izkoristiti tako, da bo kdo hotel komu drugemu vsiliti svoje pojmovanje. Nemško vprašanje jc zavzelo tolikšen obseg raz. govorov v Parizu, da je moglo biti ioansko vprašanje komaj omenjeno.
Parada francoske vojske pred angleškim kraljem
Svečano kosilo v zgodovinskem gradu francoskih kraljev
Pariz, 22. julija. Višek včerajšnjih svečanosti na čast angleški kraljevi dvojici je bila velika vojaška parada v Versaillesu in slovesno kosilo v zrcalni dvorani versajlskega gradu.
V	prisotnosti kralja Jurija in predsednika Le-hruna je defileju poveljeval general Guillot. De-file se je začel ob 11. Na čelu čet je. jezdil eskadron učencev vojne akademije v Saint Cyru, ki so jahali mimo kralja in predsednika republike v strnjenem redu. Nato so prijahali trije polki moderne konjenice, sestavljeni iz huzarjev, dragoncev in severnoafriških spahijev, katerih bogate uniforme so naredile poseben vtis. Za konjenico je prišla pehota in sicer 6 polkov. Pešci so marši-rali s puškami, na katerih so bili nasajeni bajoneti. Oddelek posebnih čet je sledil pešcem, nato pa so se vrstili motorizirani oddelki topništva vseh kalibrov in nekaj sto tankov, oddelkov s strojnicami, težki tanki in motociklisti. Defile je zaključila množica bombnih in lovskih letal. Množice, ki so gledale defile, so burno vzklikale in pozdravljale francosko vojsko. Obenem so vzklikale angle-
škemu kralju in predsedniku republike. Defile se je zaključil ob 12.20.
Po končanem defileju vojske sta se kralj Jurij in predsednik Lebrun z avtomobili vrnila v versajski dvorec. Nekaj minut kasneje sta prispeli v dvorec kraljica Elizabeta in ga. Lebrunova. Točno ob 13 so vsi skupaj odšli v zrcalno dvorano, ki je najlepši prostor v versajskem gradu. Ta velika dvorana je izza Ludvika XIV. in je ohranjena v vsem sijaju. Z njenih 17 velikih oken se nudi krasen pogled na versajski park. Velika zrcala še bolj povečujejo krasno sliko te dvorane. V sredi dvorane je velika miza, dolga 37 m. Okrog mize je bilo postavljenih 40 stolov za najuglednejše povabljence. Med temi povabljenci je hil tudi angleški poslanik v Parizu s soprotro, predsednik vlade Da-ladier, zunanji minister Bonnet s soprogo, angleški zunanji minister lord Halifax s soprogo in drugi Miza je bila krajno okrašena z rdečimi rožami. Gostom so streglj livrirani lakaji z belimi lasuljami. Pred vsakim gostom je bilo 12 čaš, iz katerih so vsi pokusili najboljša in najbolj slavna francoska vina ter več vrst šanipanica. Med kosilom je igral izbran orkester.
Polet iz Evrope v Ameriko v 22 urah
Angleško letalo flMercury,f s filmi o kraljevem obisku v Parizu, je potoSk o vse rekorde v smeri Evropa - Ncwyork
NeMyork, 22. julija. Sinoči ob 21. uri in 9 minut je na pomorskem letališču Port Wasliington srečno pristalo vodno letalo >Mercuryc, ki je v 22 urah in 31 minutah priletelo od irskega pristanišča Foynes v Ameriko. Letalo se je dvignilo v zrak s hrbta orjaškega angleškega trimotornika Mayo. Neslo je čez Atlantsko morje 500 kg filmov, poročil in časopisov z vestmi o sprejemu angleške kraljeve dvojice v Parizu. Letalo >Mercury« je vozil kapitan Bennett. Letalo je last angleške državne družbe Imperial Airways. Letalo Mercu^« je s tem poletom prekosilo vse dosedanje čase, ki so jih dosegli razni letalci na poti iz Evrope v Severno Ameriko. V Newyorku je bilo letalo deležno navdušenega sprejema. Filme, ki jih je letalo prineslo v Newyork so že sinoči kazali
po tamoSnjih kinematografih. Po en izvod vsakega filma o sprejemu in bivanju angleške kraljeve dvojice v Franciji so z letalom poslali takoj na križarko »Houston«, s katero se vozi predsednik Roosevelt ob mehikanski obali.
Letalo je bilo vso pot po radiu v zvozi z angleškimi in francoskimi postajami ter parniki, ki plovejo med Evropo in Ameriko. Pristalo je včeraj malo pred 17. uro v kanadski prestolnici Montrealu, kjer je vzelo bencin, nato pa takoj nadaljevalo pot proli Newyorku. Polet kapitana Ben-netta pomeni nov mejnik v letalskih zvezah med Evropo in Ameriko, saj so poleti v tej sineri težji in nevarnejši, kakor pa iz Amerike v Evropo. Zaradi tega jih v zadnjih 10 letih zaznamujejo veliko manj kakor onih v Evropo.
Italijanska vojna mornarica v Dalmaciji
Prvi ob sk italijanskega vojnega brodov a v naših vodah
Belgrad, 22. julija. Danes pripluje v jugoslovanske vode na uradni obisk peta divizija ita.ijan-«ke vojne mornarice. To je prvi obisk italijanskega brodovja v naših pristaniščih. Divizija vsebuje naslednje epote: oklopnici »Cavour« in »Cedare«, torpedne rušilce »Alifieri«, »Carducci«, »Orsani«, »Gioberti« ter spremne ladje.
Včeraj zjutraj sta se odpeljala v Kotor na »prejem 5. divizije italijanske vojne mornarice odpravnik italijanskega poslaništva v Belgradu Gui-dotti in polkovnik Coronati, italijanski vojaški od-
Naročajte in širite Slovenski dom!
poslanec. Peti pomorski diviziji poveljuje admiral Riccardi, poveljnik prve eskadre; vozi se s svojim štabom na ladji »Cavour«. Na sporedu obiska italijanskih mornarjev v Boki Kotorski je med drugim tudi izlet na Cetinje. Italijanske vojne ladje odplovejo iz Boke Kotorske 24. t. m. v Šibenik in ostanejo tam do 28. julija. Italijanski eskadri pripravljajo v naših pristaniščih prisrčen sprejem.
Finski zunanji minister Holsti, ki se je nekaj dni mudil v Parizu, je odpotoval v Kopen-hngen na konferenco tako imenovanih nevtral-rvh severnih držav.
V	Berlinu so včeraj izvršili smrtno kazen nad
Helmuthom Kuljnannom iz Bratislave, ki je bil obsojen na smrt zaradi vohunstva.
Predsednik vlade naSušaku
Sušak, 22. julija. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovč je snoči v spremstvu ministrov Stošoviča, Letice in dr. Novakoviča z avtomobilom odpotoval z Bleda na Sušak. Med-potoma 6e je ustavil v Kastavu, kjer se je poklonil pred spomenikom kralja Petra I., nato pa 61 je ogledal gospodinjsko šolo, kjer je daroval 3000 din kot nagrado trem najboljšim učenkam te šole.
Na Sušak je prišel dr. Milan Slojadinovič okoli osme ure burno pozdravljen od številnega občinstva. Pozdravila sta ga zastopnik krajevne organizacije JRZ in zastopnik omladine JRZ. ZvcčeT je imel predsednik kr. vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič več sestankov z voditelji krajevnih in sreskih organizacij JRZ ter z narodnimi pos’.anci primorskih okrajev. Na čast predsedniku vlade je ban savske banovine dr. Viktor Ružič snoči priredil večerjo v Park-hotclu.
Uradno poročilo o obisku —vttimu:
Tesno politično in gospodarsko sodelovanfe
Rim, 22. julija. Po obisku madžarskega predsednika vlada Imredyja in zunanjega ministra Kanye v Italiji je bilo izdano naslednje uradno poročilo: »V času svojega obiska v Italiji sta imela Imredy in Kanya več dolgih prisrčnih razgovorov z Mussolinijem in grofom Ciancm. Prisrčnost teh razgovorov najbolje označuje odnose med obema državama. V teku razgovorov so državniki proučevali mnoge podrobnosti pri odnosih Italije z Madžarsko, kakor tudi z drugimi državami, zlasti z državami v Podonavju. Pri tem so državniki ugotovili popolno skladnost svojih pogledov na vsa vprašanja. Zastopniki Italije in Madžarske so ugotovili popolno soglasnost glede vseh političnih in gospodarskih vprašanj in poudarili! da je treba rimske protokole šc v večji meri upoštevati pri odnosih med obema državama. Cilji miru in pravičnosti, ki so glavne smernice madžarske in italijanske politike, 60 tudi v soglasju s smernicami osi Rim-Berlin. To je temelj sodelovanja med narodi, zlasti tistih, ki iskreno delajo za red in mir.
V	Moskvi pripravljalo proces proti bivšim ministrom
Varšava, 22. julija. V Moskvi so bili pred kratkim imenovani novi ljudski komisarji za prosveto, za poljedelstvo in za rečno plovbo. Ničesar pa ne vedo, kakšna usoda je zadela prednike novo imenovanih sovjetskih komisarjev. Posebno 6e javnost zanima za usodo bivšega predsednika Sovjetov So-limova, bivšega komisarja za prosveto Bubnova, bivšega komisarja za poljedelstvo Lisičina in njihovih tovarišev. Nekateri krogi trdijo, da se vodi proti njim že preiskava in da bo v najkrajšem času prišlo v Sovjetski Rusiji do velikega procesa proti bivšim komisarjem (ministrom).
Mednarodna tekma letalskih modelov
Danes je bil na aerodromu tehnični pregled letalskih modelov za mednarodne tekme.
Pri komisiji so bili zastopani: inž. Tadija Sonder-mayer za Jugoslavijo, A. B. Thurstoo (Anglija), Sem-rad Bretislav (Češkoslovaška), Dušan Lučič (Jugoslavija), Gustav Bengsch (Nemčija), Claude Breguet (Francija), Abdel Meguid Omar (Egipt) Hiimer de H (iti (Madžarska), O. H. C. Messner jun. (Švica), John Zaic (Združene ameriške države). Komisija si je ogledala posamezne modele.
Na aerodrom je prišel komandant zračne plovbe, armijski general Dušan SimoviČ, ki si je ogledal hangarje in aerodrom. Pozdravil je funkcionarje in voditelje posameznih ekip.
Potres na Grškem
Atene, 21. julija. AA. Atenska agencija: Predsednik vlade Metaxas je s 6Vojo soprogo včeraj obiskal kraje, ki so trpeli zaradi silnega potresa. Pri tej priliki je predsednik vlade s toplimi besedami tolažil nesrečnike in sam nadzoroval pomožna dela na kraiu samem. Vse prebivalce, katerim je potres porušil hiše, so preselili v rimske vasi ter jim dali živil za nekaj dni. Posebni'vlak za prevoz ranjencev je prispel v kraj po odločbi prometnega ministra Spiridonosa in prepeljal v Atene težko ranjene, medtem ko j« lažje Tanjene sprejel v svoje šotore na kraju samem Rdeči križ, Uradno
Nizozemska kraljica Viljemina se je prišla zdravit v kopališče Weisisenburg blizu Berna. Kraljica bo ostala tamkaj daljši čas.
Francoski marijanski kongres se je začel danes v LUIeju. Včeraj je dospel tja papežev legat kardinal Lieenart, nadškof lyonski. Popoldne je bila v stolnici kratka pobožnost, pri kateri je legat prebral papeževo poslanico.
1 etiko škodo so povzročile poplave v porečju Branniaputre v Indiji. Uničena je vsa riževa žetev, na stotisoče ljudi je brez strehe. Vse železniške zveze med to pokrajino in ostalo Indijo so pretrgane.
V Moskvi se je snoči končalo prvo zasedanje vrhovnega sveta sovjetske Rusije, ki je potekalo cisto neopaženo. Končalo se je s hvalnico Stalinu.
Veg zlat denar, bodisi nemški, bodisi tuji, moralo nemški državljani oddati do 1. septembra državni banki v Berlinu, kjer bodo dobili za zlato papir, tako je odredil gospodarski diktator maršal Goring.
Predsednik egiptovske vlade Mahtnud-paša je. imel včeraj dopoldne prve razgovore z angleškim ministrskim predsednikom Chamberlainom. Razgovori so se nanašali na vprašanja, ki se tičejo Egipta in Anglije.
Sedemdnevno dvorno ialovanje ob smrti romunske kraljice-matere so odredili tudi na italijanskem dvoru.
Na uradni obisk Islandije je odpotovala kneginja Ingrid, žena danskega prestolonaslednika. Kneginja je prva ženska iz danske vladarske hiše, ki je kdaj obiskala ta najsevernejši naseljeni evropski otok.
Predsednik italijanske vlade Mussolini bo še letos obiskal Budimpešto, tako piše evropsko časopisje^ ob obisku madžarskih državnikov v Rimu.
Z zaiigalnimi bombami so napadli Arabci judovsko naselbino Kiriat Haroset blizu Haife, porušili nekaj ihiš, pet judovskih naseluikov ubili, veliko pa jih ranili.
Važna seja angleške poslanske zbornice bo prihodnji četrtek. Na njej bo predsednik Chamberlain razložil mednarodni položaj po kraljevem obisku v Franciji.
Vojaške vaje za obrambo angleške in škotske obale so se začele včeraj. Pri njih sodelujejo vse panoge angleške vojske, tudi podmornica
V Neinjorku se je ustrelil senator Bertad, član vodstva demokratske stranke in predsednik judovske zveze bivših bojevnikov. V samomor so ga gnala odkritja o korupcijskem škandalu z dovoljenji za prodajo alkohola.
Zunanji ministri skandinavskih držav bodo imeli v kratkem sestanek v Kopenhagenu in se bodo posvetovali o obrambni zvezi baltiških držav.
Za septembrski Vzhodni sejem v Bariju se je do zdaj priglasilo 17 držav, med njimi tudi Jugoslavija.
Predsednik madžarske vlade Imredi/ je včeraj obiskal italijansko letalsko mesto Guidonio, kjer so italijanski letalci priredili parado z novimi letali.
Državni praznik so slavili včeraj v Belgiji z velikimi svečanostmi, katerih se je v prestolnici udeležil tudi kralj.
Holandska preslolonaslednica Julijana in knez Bernard sta včeraj s hčerko odpotovala v Nemčijo na oddih.
Varnostno službo oh obisku angleške kraljeve dvojice v Franciji izvršuje v Parizu in po ostali Franciji, zlasti na predelu od Pariza do Boluognea, nad pol milijona ljudi: policistov, orožnikov, mobilne garde, vojske itd. V pripravljenosti je tudi vse francosko vojaško letalstvo.
Nemško-francoski trgovinski dogovor, ki vsebuje več važnih določil, so včeraj podpisali v Parizu.
V	Barceloni so ustrelili zadnje dni 16 ljudi, osumljenih vohunstva za nacionaliste.
Angl(-!ca vlada bo gostoljubno sprejela vse tujce, ki so iz verskih, plemenskih ali političnih razlogov morali zapustiti svojo domovino.
Vesli iz Belgrada
Dubrovnik, 21. julija, m. Iz Splita je dopotoval v Dubrovnik [x>štni minister g. Cvrkič. V Dubrovniku ee bo zadržal zaradi pregleda podrejenih ustanov nekoliko dni, za tem pa bo ostal nekoliko časa tani na dopustu. Iz Dubrovnika bo g. minister Cvrkič obiskal še Ercegnovi, Kotor in druge kraje v okolici Boke Kotorske.
Belgrad, 21. julija, m. V Belgradu ee mudi te dni kamniški župan g. Nande Novak, ki je v spremstvu narodnega poslanca g. Kersnika posredoval v občinskih zadevah v več ministrstvih. Sprejet jo bil tudi pri ministru g. dr. Kreku, ki mu je obljubil vso svojo podporo.
Dodatni kredit za tlakovanje ceste Maribor-ft. lij
Maribor, 20. julija.
Državna cesta Maribor-Št. lij je bila lani od Košakov do državne meje v Št. liju modernizirana ter prepojena z asfaltom. Sedaj se vrši še ponovna pre-pojitev asfaltirane površine ceste. Odsek ceste v Košakih pa je tako obremenjen, da asfaltna površina ne bi dolgo časa vzdržala. Zaradi tega je bil že lansko leto predložen gradbenemu ministrstvu načrt, naj bi se ta del ceste tlakoval z granitnimi kockami. Zaprošen je bil potreben kredit. Ministrstvo je sprejelo spremembo načrta ter je odobrilo 1 milijon din za tlakovanje. Z ureditvijo ceste Maribor-Košaki se bo v kratkem pričelo.
se objavlja, da je potres zahteval 18 smrtnih žrtev, 194 ljudi pa je ranjenih. Predsednik Metaxas je dal tudi nalog, naj 6e takoj začno popravljati raz-I drte hiše. Prebivalstvo teh krajev je prisrčno po-: zdravljalo predsednika vlade in se mu zahvalje-: vaio za skrb, ki mu jo je pokazal. Kralj Jurij in j prestolonaslednik Pavle sta rodbinam ponesrečencev izrazila sožalje, obenem pa zahtevala, da ju oblasti obveščajo o poteku reševalnih del.
Živahna delavnost na cestah mariborskega okrožja
Maribor. 20. julija.
Manb.orski okrajni cestni odbor razvija lotos živahno delavnost. Te dni so bila končana dnin nn novem železobetonskem mostn med graščino Fala—Pečina—Ruše. Most je izvršila mariborska tvrdka ing. Ferluga za vsoto 200.000 din. Od mostu dalje se bo sedaj gradila nad železniškim tunelom nova cesta od Falo proti Rušam in na drugi strani proti Puščavi in Sv. Lovrencu. To bo ena najlepšili eestnih zvez med Mariborom in Pohorjem. Zlasti pokrajinska slika nad železniškim tunelom nad Falo bo nekaj posebnega. Pod cesto se vije železnica s tunelom, dalje doli pa znana globelj Drave in pogled na falsko elektrarno, graščino Falo in na obmejno pogorje Kozjak. Letos namerava okrajni cestni odbor zgraditi cesto med graščino in čez pečino vrh tunela, a drugo leto se bo nadaljevalo z deli proti Rušam v Dravski ravani. Pozneje se bo od Fale v smeri Puščava—Sv. Lovrenc potegnila nova moderna prometna žila proti Ribnici na Pohorju. S tem se bo podala tudi možnost nove avtobusne linije Maribor—Fala—Sv. Lovrenc—Ribnica. — Na novo Se začnejo te dni graditi sledeče nove cestne zvezo v mariborskem okraju: Od Sv.Jakoba v Slov.goricah preko Poličke vasi do Št. lija. Okrajni ccstni odbor je oddal ta dela mariborski tvrdki ing. Zivic. — Nadalje nova velika cesta Sv. Lenart v Slov. goricah—Sv. Benedikt—Radgona. Delo je bilo na sobotni seji cestnega odbora oddano tvrdki ing. Ferluga. Za sedaj se bodo dela izvršila na prvem delu te ceste, t. j. v smeri od Sv. Lenarta. — Lepo delo se izvršuje tudi na novi cesti proti cerkvi Marija Snežna. To je najvišji hril> v Slov. goricah s krasno razgledno in izletniško točko. Dosedaj pa ni bilo
mogočo priti z motornimi vozili na ta hrib. Okrajni ccstni odbor gradi sedaj od banovinske ceste Št. IIj—Cmurek odcep, ki bo dolg približno 2 km. To delo vrši okrajni cestni odbor sporazumno z občino Velka v lastni režiji. — Pri Slovenski Bistrici se gradi nov most pri Spodnji novi vasi v lastni režiji občine in cestnega odbora. — Nadaljuje se z novo cesto Slov. Bistrica—Oplotnica. — NajveČje delo letošnjega leta pa bo gotovo dokončanje velike pohorske ceste iz Hoč mimo Reke do Sv. Archa vrh Pohorja. Delo je oddano že do vrha in je isto prevzela potom licitacije tvrdka inž. Ferluga. Računa sc, da bo delo do julija 1939 končano in se bo v poletju 1939 ta znamenita cesta lahko izročila prometu. Tudi odcepi do Mariborske koče in Pohorskega doma se bodo nanovo uredili, ravno tako tudi odcep do cerkve Sv. Areha. — Delo na cesti Bresternica— Sv. Križ se bo nadaljevalo v najkrajšem času, ker morajo biti načrti poprej potrjeni od nadzorne oblasti. Ta cesta bi vezala čez Sv. Križ Dravsko dolino s Pesniško dolino pri Sv. Juriju oz. Zgornji Kungoti. — Okrajni ccstni odbor je tudi pripomogel, da se je začelo pred tednom dni s preložitvijo občinske ceste v Kamnici proti »Griču« in s preureditvijo ceste na Jelovcu. — Prometu bo kmalu izročena tudi nova cesta Slivnica—Radizel. — S cestnimi deli Sv. Ana—Sv. Lenart pa se še ni moglo začeti, ker so nastale lokalne ovire. — S pomočjo okrajnega cestnega odbora se konča tudi nova cestna zveza Duplek—Korena—Sv. Barbara. —
V	programu je še cela vrsta novih in preure-ditvenih del. Vsa ta dela za zboljšanje cestnega omrežja pa je bilo mogoče začeti in deloma že izvršiti samo zaradi tega. ker se je okrajnim cestnim odborom vrnila nvtnnr.wiia teh korporacij.
78 žarnic bo razsvetljevalo mariborski
Glavni trg
egulacijska dela se izvršujejo s polno paro ter bodo končana
ie avgusta
Maribor, 21. julija.
S polno paro se nadaljujejo regulacijska dela klavnega trga v Mariboru. Mestni gradbeni urad si je izposodil še parni valjar ptujskega okrajnega cestnega odbora, da bodo Sla cestna dela hitreje naprej. Tlakarji so do sedaj izvršili tlakovanje cestišč na starem trgu in so sednj zaposleni ie na novem delu trga v smeri proti Vetrinjski in Tat-tenbachovi ulici. Avtobusna postaja s pokritim peronom se naglo dokončuje. Postaja bo slovesno otvorjena 10. avgusta. Pozornost vzbuja zlasti peron z uadstrešjem izredno posrečene konstrukcijo. Tudi spodnja betonska plast na vzhodnem prometnem otoku je že položena. Ta otok bo služil za parkiranje avtobusov zasebnih avtobusnih podjetij v Mariboru, tako da bo ves ta del trga izpremenjen v velik centralni avtobusni kolodvor. Jutri začnejo tlakovati tudi zapadni prometni otok, ki dobi tlak iz dravskih prodnikov, da se bo primerneje prilegal starinskemu okolju zapadnega dela Glavnega trga. Glavni poudarek pa bo dobil trg z razkošno razsvetljavo. Včeraj so monterji mestnega električnega podjetja začeli s postavljanjem visokih kan-delabrov, ki bodo obrobljali ves trg. Vsega skupaj
Kapelske raibo nike so prijeli
Maribor, 21. julija. Na Kapeli pri Radencih je bil leto« na Treh iCraljev dan izvršen drzen roparski napad na trgovca Ivana Lukovnjaka, o katerem je »Slovenec« tedaj obširno poročal. Lukovnjaka 60 napadli trije zakrinkani možje, gsl zvezali ter mučili in nazadnje so mu odnesli iz trgovine blaga za 12.000 din. Orožniki v Radencih so že tedaj osumili, da je imel pri tem napadu svoje prste vmes neki Trstenjak Davorin; ta pa je odločno zanikal vsako krivdo in ker ni bilo dokazov, so ga morali izpustiti. Vendar pa orožniki niso mirovali. Neprestano 60 na skrivaj poizvedovali ter so zbirali dokazno gradivo, dokler niso nazadnje imeli toliko obte* žilnega materiala v rokah, da 60 te dni izvršili aretacije. Prijeli so zopet Davorina Trstenjaka, v Središču ob Dravi pa so aretirali Alojza Šantla. Oba sta sedaj priznala napad na Lukovnjaka. Nenadoma se je pojavil še tretji krivec v osebi Jožefa Hcrica, ki pa se je kar sam prijavil sodišču, da ga orožniki ne bi okrog gonili. Našli so tudi že del blaga, ki je bilo Lukovnjaku ukradeno.
bo 36 takih kandelabrov, ki so jih vlili na češkem. Dvigali se bodo vsi 11 metrov nad tlak. Kandelabri 6o na vrhu vpogtijeni, tako da bodo visele žarnice v višini 10 in pol metra. 80 kandelabrov, ki bodo razmeščeni okrog trga na robu trotoarja, je eno-ramuiih, štirje so dvoramni, dva pa štiriramna. Dvoramni kandelabri bodo stali v vrsti po sredini vzhodnega prometnega otoka, na srednjem otoku bo postavljen štiriramnl kandelaber ter bo na njem pritrjena električna ura, drugi tak kandelaber pa bo stal na razširjenem hodniku pred vhodom na most. Kandelabre, ki so do sedaj razsvetljevali Glavni trg, bodo predelali v dvoramne ter jih namestili na Kralja Petra trgu. Maribor se bo lahko ponašal z razkošno razsvetljavo najvažnejših predelov v mestu, kakor je nima nobeno drugo mesto v državi. To razkošje si pa Maribor tudi lahko privošči, saj ima najcenejSi električni tok za ulično razsvetljavo v Jugoslaviji.
Drobne iz Kranja
Meščanska šola v Kranju. Sedanjemu občinskemu odboru je uspelo doseči, da se bo v Kranju ustanovila meščanska šola. Pouk s« bo začel že z šolskim leto 1938-39 in sicer v prostorih stare ljudske šole v Kranju. Zaenkrat bo pouk samo v dveh razredih. Pri prvem vpisovanju se je vpisalo v I. razred 72 dijakov, za II. razred pa 22, Ker je bil sedaj prav kratek rok za vpisovanje in še niso bili vsi starši obveščeni, se bo število dijakov prt drugem vpisovanju prav gotovo še precej povečalo. Meščanska šola v Kranju bo mešana, t. j. dekliška in deška ter obrtno-industrijskega tipa.
V	meščanskih šolah tega tipa se dijaki največ usposobijo za obrtnike, mojstre, trgoviske pomočnike In druge ter jim pozneje kot vajencem ni potreba obiskovati obrtno - nadaljevalnih šol. Tudi prehod iz gimnazije na meščansko šolo je mogoč, samo mora dijak položiti sprejemni izpit iz nemškega jezika. Iz samega vpisa, za katerega pa še ni bilo dovolj časa. je videti, kako prepotrebna )e bila nova Sola.
Mesto venca na grob gospe Slavki Savnikovi
so darovali Vincencijevi konferenci po 200 din: g. dr, Anton Megušar, g. Janko Rant, trgovec, in otroci pokojne gospe Ivanke Logarjeve v Kranju. Plemenitim darovalcem Bog povrni!
Pod udarom kazenskega paragrafa
Ljubljana, 22. julija.
V	justlčni palači je zavladal zaradi sodnih počitnic nekak poseben mir, po hodnikih je mirno, le tu ih tam pred kakimi vrati čakajo ljudje, da pridejo pred kadija ali pa da dobe gotove informacijo. Pred sobo št. 28 pa je dnevna gneča, kajti kazenske zadevščine 6e sproti rešujejo in je tam vedno precej kandidatov za »Spetirzimerc. Tudi dal je pred sobo generalnega varuha je mnogo strank, moški in Ženske, ker tam gre za varstvo nezakonskih in nedoletnih otrok. Zemljiška knjiga deloma počiva. Civilne pravde počivajo. Tudi v II. in III. nadstropju je sodnim počitnicam primeren mir. Le Soba št. 79 je skoraj dnevno zasedena. Pa tudi tam nekako i»iriuejo kazenski procesi.
Avtomobilska nesreča na Visokem
Kazenski sodnik-poedinec okrožnega sodišča ima vedno mnogo posla s tako zvanim »avtomobilskim paragrafom«, to je § 205 k. z., po katerem se obravnavajo in 6odijo razni avtomobilski, motociklistični in kolesarski karamboli s smrtnim izidom, ko vozači povzročijo iz malomarnosti, zaradi nepravilne in neprevidne, prenagle in nepazljive vožnje kako smrtno nesrečo potnikov ali pa pasantov. 0 lem paragrafu je zbrana že prav zanimiva kazenskopravna literatura in bi bilo zlasti potrebno, da bi mnogi avtomobilisti in drugi divji dirkači črpali iz nje mnoge, za nje prav važne nauke.
Na Visokem, pri Tavčarjevem gradiču, se je 25. oktobra lani primerila huda nesreča. Pod ži-rovski avtobus je padel kolesar, posestnik in bivši občinski svetovalec Franc Varl. Zadnje desno kolo avtobusa mu je zmečkalo lobanjo in je Varl obležal na mestu mrtev.
Drž. tožilstvo je uvedlo proti šoferju avtobusa Franu Tavčarju, ki je nameščen pri avtobusnem podjetju Poljanšku v Ziroh, kazensko preiskavo po # '205 k. z. Zaslišanih je bilo m nog A prič, takratnih avtobusnih potnikov. Drž. tožilec je končno Šoferja Tavčarja obložil prestopka po omenjenem paragrafu.
Pred sodnikom-posameznikom g. Jožom Kokaljem je bila včeraj zadevna kazenska obravnava, ki je trajala od 8.30 do 13.30. Obtoženi šofer Tavčar je priznal dejanje, zanikal ie krivdo. Kolesar Varl je vozil po njegovem opazovanju isto smer kakor on, še nekoliko bolj na levo. Dajal mu je znake, da ga hoče prehiteti. Kolesar pa je z leve krenil na desno proti robu banovinske ceste. Blatnik ga je prijel in vrgel .tako, da je prišel kolesar pod zadnje kolo. Voz je takoj ustavil, a ni mogel nesreče preprečiti.
Pri razpravi je bilo zaslišanih več prič. Glavne priče, ki so sedele (akoj zadaj za Šoferjem, so izpovedale, da je bil Fran Varl sam kriv nesreče.
Priča Terezija Jesenkova je z grozo opisovala, kako je Varl prišel pod avtobus! Vozil je bolj levo in je hotel kar pred vozom kreniti ua desni
rob ceste in tako prečkati cesto tik voza. Priča je dejala: »Vsi smo se ustrašilil Tu bo gotova sni rt 1<
Nekatere priče so navajale, da eo videle kolesarja peš korakati, držečega za kolo, druge zopet, da se je nahajal tik ob jarku na desni strani. Izvedenec g. Joso Goreč, ki je podal svoje mnenje že v preiskavi, je poslušal in sledil celi razpravi in je izjavil, da zadene krivda na nesreči le kolesarja.
Šofer oproščen
Po govorih drž. tožilca dr. L. Pompeja, zastopnika zasebne udeleženke Varlove dr. Frana Frlana in branilca dr. Urbanca je sodnik objavil sodbo, s kalero je bil šofer Fran Tavčar popolnoma oproščen od obtožbe po § 205 k. z. Sodba navaja, da je obtoženi šofer, ko je vozil mimo kraja, kjer je Tavčarjev gradič na Visokem, dohitel kolesarja Varla, ki je vozil isto smer. Ta je vozil bolj po levi in je hotel na 3 znake prečkati cesto proti desni. Zasebna udeleženka Varlova je bila s svojimi odškodninskimi zahtevki napotena na civilnopravdno pot.
Razstava Petra Lobode in D. Inkiostrlja
Ljubljana.n 21. julija.
Peter Loboda in Dalmatik Inkiostri sta podaljšala svojo razstavo v Jakopičevem paviljonu do 31. t. m. Lobodova razstava se je včeraj povečala še za eno skulpturo, za sijajni portret hčerke dr. Koruna. Občinstvo opozarjamo, da bo razstava zaključena že 31. t. m. in sicer nepreklicno. Obračamo pa se hkratu tudi na ljubitelje upodabljajoče umetnosti z nasvetom, naj si zdaj, ko je prilika najugodnejša, omislijo za svojo zbirko kako delo domačih razstavljajočih umetnikov. Pri tem posebno podčrtavamo dejstvo, da so skulpture Petra Lobode izredne umetnine, ki bi ne smela manjkati » nobenem domu zavednega slovenskega kulturnega človeka. Cie te skulpture ne bodo ostale v domači, slovenski posesti, se bo zgodilo, da se bodo pozneje z njimi postavljali tujci. Kulturna sramota bi bila, da bi umetnik tako velikega'formata kakor je Peter Loboda moral doma doživeti zloglasno geslo >Nemo propheta in patria«. Na nas je, da pokažemo polno razumevanje za visoki razred njegove umetniške ustvarjalnosti. Kdor si razstave še ni ogledal, naj to stori nemudoma!
Slov. Konfice
Stanje v naiih vinogradih je sedaj, ko so sovražniki vinske trte v glavnem že brez moči, prav zadovoljivo. Razume se seveda tam, kjer spomladi ni uničevala pozeba. Grozdje se zelo lepo razvija. Vinogradniki so se budno na straži pred plesnijo, kajti trto so pred peronosporo in oidijem zavarovali z večkratnim škropivom in enkratnim žveple-njem. Le poletje naj bi bilo brez nesreč!
Raznoterosti iz dnevne kronike
Ljubljana, 22. julija.
Kronist danes najprej zapiše, da je po dveh zelo vročih dnevih, ko je bila včeraj ua prostem dosežena najvišja toplota + 28" C, ko se je Že včeraj popoldne pripravljalo k nevihti, davi okoli 3. poškropil lahen dež polja, travnike, vrtove in nasade. Po nekaterih krajih jo bila močnejša ploha. Davi je bilo prav prijetno hladno. Drugače se te dni vrste navadni dnevni dogodki.
Preiskava proti ciganski tolpi
Policijska uprava nadaljuje in vodi z največjo pazljivostjo in natančnostjo poizvedbe in preiskavo proti 6-članski tolpi, ki je bila 18. t. m. aretirana v Domžalah. Glede obeh cigank so dognani zanimivi osebni podatki. Ciganka Ida Kak je drugače zuana pod imenom Ida Rosenfeld, rojena leta 1911 v Velikovcu na Koroškem, pristojna v Bizeljsko. Ciganka Breščak pa je znana tudi pod imenom Fanika Taubmann roj. Reirhert. Ta ciganska tolpa ima najbrž prav hude zločine na veRti, toda cigani so tako rafinirani, da .znajo policiji in drugim varnostnim organom sledove umetno zabrisati in zakriti. Morda bodo odkriti hudi zločini umorov! Tej tolpi pripisujejo v breme tudi dve manjši tatvini, izvršeni nekaj dni poprej pred aretacijo.
Ta ciganska tolpa je najbrž 12. t. m. posestniku Franu Rusu v Zgor. Pirničah odnesla mnogo perila in obleke v vrednosti okoli 3000 din. Pri tatvini je moral sodelovati kak droben ciganski otrok, ki se je splazil skozi okno v sobo in nato
(hnjdnAuj—
Srce se mi je stisnilo in odšel sem dalje.
Malo dalje sem zagledal žensko kakih tridesetih let, skromno oblečeno. Stopala je nekaj korakov pred mano.
Dohitel sem jo ter ji povedal, kdo sem. Potem sem jo začel spraševati, kako to, da srečujem po cestah toliko ljudi, ki kažejo znamenja takega siromaštva. Zakaj vlada ne stori nič zanje? Besede rdečega vojaka so mi še vedno odmevale v ušesih.
Zenska mi je odgovorila:
»Dragi graždanin, saj nisi videl še ničesar. Ce hočeš videti zares, kaj se godi pri nas, stopi v tramvaj in skoči z njega na zadnji postaji. Potem pojdi kakih pet minut po cesti naprej. Tam boš priča prizora, katerega ne boš nikdar pozabil. Videl boš stotine in stotine siromašnih kmetov, ki umirajo od gladu, kako životarijo pod milim nebom. Prihajajo sem v mesto z dežele, ker ne morejo tam dobiti več ničesar za pod zob. Vojaki jih izganjajo iz mesta. Res je, da tudi mi, ki stanujemo v mestu, nimamo pečenih piščet. 2e tri tedne sploh ne dobimo kruha. Toda še tisto malo, kar imamo, delimo s temi nesrečniki. Prav svetujem ti, graždanin, da greš pogledat ta žalostni prizor.«
Prav rad bi bil poslušal njen na-
svet, toda bal sem se, da se bom docela izgubil od svojih ljudi, zato sem sklenil, da grem nazaj na ladjo. 2e sem slišal sitne klice sirene, zato se mi je zdelo pametneje, če svoj načrt opustim.
Ko sem se približal nabrežju, sem zagledal dvajset ljudi, ki so v žgočem soncu kopali jarek.
Blizu njih me je ustavila lepo oblečena ženska. Videti je bilo, da ni iz Samare. Prosila me je, naj ji dam malo kruha ali pa nekaj kopejk.
Kopači so slišali, kaj prosi in so začeli tuliti:
»E, povej vendar, graždanka, odkod pa prihajaš? Kako si upaš prositi kruha, ko ga pa mi, ki smo prisiljeni delati kakor sužnji, že tri tedne nismo videli? Če brž ne pobereš šil in kopit, ti bomo pa mi pokazali pot. Zgubi se! Brž! Proč!«
XX. POGLAVJE Iz Sirzana v Volsko.
Naš prihodnji pristanek bi po programu moral biti v Sirzanu, kjer smo mislili obiskati kolektivno kmetijo,
kolhoz.
Ko smo se približali tamošnjemu nabrežju, smo že od daleč videli, da so bregovi Volge natlačeni z ogromno množico ljudi, ki so čakali našega prihoda
Ladja pa je nenadno spremenila smer in zavila na sredo reke, ne da bi nam kaj pojasnili, zakaj. Postanek v Sirzanu je padel v vodo.
Šele pozneje sem razumel in zvedel, zakaj.
Ta dogodek je vzbudil veliko razburjenje, kakor si lahko mislite. Sklenil sem, da bom o tem spregovoril s Tzelmanom.
A Tzelmana ni bilo mogoče nikjer najti. Dobil sem pa nekega tajnika, razumnega in prijaznega človeka, katerega sem poznal že v Moskvi. Povedal sem mu, kako smo razočarani nad tem dogodkom. Vprašal sem ga:
»Kaj pa nameravate s temi sleparijami? Zakaj se ne ustavimo tu, kakor določa spored? Zakaj nam ne poveste razloga? To ne bo šlo tako dalje.«
Tajnik me je potrto pogledal:
»Da, tovarišč Smith, potovanje se je spremenilo v popolno polomijo. Če govorim odkrito, ti moram povedati, da si mi, ljudje iz Moskve, nismo mislili, da je tu res tako slabo. Nihče nas ni opozoril na to. Krajevne oblasti nam niso sporočile ničesar in niso pripravile ničesar za sprejem. Ta izlet nam bo silovito škodil. Bolje bi bilo, če bi ne bili vedeli za Hitlerjeve načrte. Toda ni »e vse izgubljeno.«
Svetoval sem mu, naj takoj skliče sestanek stranke, če hoče stvari dobro. Obljubil mi je, da bo o tem govoril s Tzelmanom, nato sem ga pustil.
Zdaj pa zdaj se mi je ponudila prilika, da sem ga spomnil na to obljubo, toda ni se menil za to.
Nekega dne ml je zaupal:
»Tzelman je docela izgubil razsodnost. Nič več ne ve, kaj dela.«
Potem mi je zaupal, da bodo vo-
ditelji Izleta imeli Še tisti večer sejo in mi je prigovarjal, naj bi se je udeležil tudi jaz.
Ko sem po večerji stopil v Tzel-manovo pisarno, se je bila seja že začela. Na seji je bilo pet oseb.
Ko sem vstopil, se je razgovor na mah ustavil, Tzelman pa se je nevoljno obrnil k meni:
»Tovarišč Smith, seja je tajna. Zdaj ne utegnem. Pozneje me dobiš na krovu. Oprosti!«
Jaz sem pa začel:
»Ne vem, na kake skrivnosti meriš, toda zdi se mi, da imam kot ud stranke pravico vstopiti sem in poslušati. Zakaj nismo od začetka potovanja imeli nobenega sestanka? Ali ne veš, da me zelo boli, ko moram poslušati besede zoper stranko in njene voditelje in ne morem na to nič odvrniti? Ta zadeva v Sirzanu, kjer ste nas brez utemeljitve prikrajšali za pristanek, je sramota. Zdi se mi, da gre vsa reč kaj slabo.«
Tzelman mi ni odgovoril, pač pa me je skušal potolažiti Clark, voditelj tujskega oddelka pri nadzorstvu kmetov in delavcev. Dejal je:
• »Ni razloga, da bi se tako zelo razburjal, tovarišč Smith. Ml obravnavamo zdaj tajna vprašanja, pozneje se bomo posvetovali o tem, kar sl sprožil ti.«
Videti je bilo čisto jasno, da se me skušajo otresti. Odšel sem iz pisarne in jeza mc je kar razganjala, da sem zaloputnil vrata za sabo.
Naslednji dan smo bili v Volskem, središču za izvoz pridelkov s sovho-* zov in kolhozov, državnih in kolektivnih posestev. Tu smo se morali ustaviti, da smo se založili za nadaljnjo pot.
metal oiganom razne stvari. Pri dveh posestnikih pa eo pobrali 4 kokoši, vredne 120 din.
Pred odkritjem velikih vlomov
Neznan vlomilec se je splazil v stanovanje železniškega uradnika v pok. Frana K. ter mu odnesel mnogo dragocenosti in zlatnine v vrednosti okoli 2100 din. Ko so bili domači odsotni, je vlomilec. odklenil glavna vrata stanovanja na hodniku in nato mirno preiskal sobe in pobral vredne stvari. Pobral je zlato, staro amerikansko uro, vredno 1000 din, zlato zapestnico, vredno 250 din, mnogo starega srebrnega denarja in še druge drobnarije.
Policiji se je zadnji čas posrečilo prijeti tri sumljive osebe, ki so zapisane v kriminalni evidenci kot zelo nevarne tuji lastnini in so znane kot drzni, poklicni vlomilci. Pričakovali je, da bo v kratkem polovljena drzna tolpa, ki je zlasti zadnje tedne napravila mnogo večjih vlomov. Neki tat je iz spalne sobe natakarice Nežike Lovšetove odnesel bankovec zn 1000 din. O tatu ni nobenega sledu. Baje si je tat nato privoščil pravo gostijo v me*tu in je celo pogostil svoje znance. To ga bo najbrž izdalo.
Kragulji napad na kokošce farmo
Poročali smo ie, kakšne skomine so imeli nedavno Cigani in ciganke, ko so 60 ob jutranjih urah vozili po Ižanski cesti mimo hiše St. 118, kjer je organizirana kokošja farma g. Ahčana. V oddaljeni okolici je bilo že več takih farm, toda nobena ni uspevala. Na Lesnem Brdu pri Horjulu so pred leti gojili lekhornske kokoši. Zavod je dobro zalagal z jajci in piščanci ljubljanske restavracije in razne delikatesne trgovine. A najxx>led je zavod začel nazadovati.
G. Ahčan in njegova gospa se nista ustrašila, ojunačila sta se in ustanovila kokošjo farmo ob Ižanski cesti, za katero je sedaj veliko zanimanje. Gojita plemenske kokoši rdeče islandke in bele Sussex. V farmi je Izredno mnogo dela od zore do poznega večera. Treba je paziti na stari in Še bolj na mladi rod. Treba je imeti povsod oči, da se ne zarede kake bolezni, da ne nastane v farmi kokošja kuga. ki v nekaj urah lahko uniči dolgoleten trud. Zato je na farmi potrebna največja higiena. Pred leti še je vtihotapila med kokoni kolera, ki je grozila, da uniči cel zarod. Strokovnjak živinozdravnik je kokoši cepil in bolezen je bila zatrta.
G. Ahčan pa ima še druge težave in boje. Pred leti so kokošji tatovi pri njem dobili izredno bogat plen, kajti psa-čuvaja so premotili in nato so iz kurnikov odnašali najlepše kokoši. Ti dvonoini roparji imajo sedaj strah, kajti farmo čuvata dva dobra in huda čuvaja.
Pred dnevi pa je hotel pobrati Iz farme svoj plen velikanski kragulj, ki plove v zračnih višavah nad Barjem. Ropar je planil kar dvakrat med bele kokoši, ki so v posebni veliki ograji. Jasno, da je prav bela barva roparja zvabila, da je pripravil napad na farmo. Bele 'kokoši so pač na daleč in na visoko vidnejše kakor pa rdečc-rjave islandke. Kragulj Je praščil med mladi in stari zarod, ki sta ga čuvala drugače dva velika in močna petelina. Nastal je velikanski hrušč In trušč. Kokoši so zakokodajskale, piščanci začivkali. Vse se je skrivalo pred roparjem, ki ei jo že izbral svoj plen ,veliko in lepo kokoško. Petelina pa sta se mu krepko postavila v bran. Pra-ščila sta vanj in ga od vseh strani začela kljuvati, tudi kokoši so se ojunačile in so pomagale obema branilcema. Kragulj jo moral brez plena odleteti in nikdar več si ne poskuša na farmi poiskati plena. —
Od tu in tam
Promet z motornimi vlaki sc jc odprl pred dnevi na progi Belgrad - Sarajevo - Dubrovnik in obratno. Za potovanje veljajo vozne cene za prvi in drugi razred brzih vlakov z dodatno karto za 80 din. Že na prvem potovanju pa se jc pokazalo, da pri nas doma ni prevelikega zanimanja za te nove vlake. Predvčerajšnjim se je iz Belgrada pripeljal v Sarajevo le en potnik, iz Sarajeva v Dubrovnik pa iso se peljali samo sprevodniki in drugo spremno osebje, le potnika ni bilo nobenega.
Včeraj |e bilo v Belgradu zborovanje pravoslavnih bogoslovcev, ki so že dovršili študije. Sestanku jc predsedoval znani dr. Voja Janjič, vodja protikonkor-datske gonje, bivši pop, kj se je proti predpisom svoje vere v drugo poročil na civilen način. Kljub temu so ga bogoslovci izvolili ponovno za svojega predsednika.
Stavka zavarovalniških uradnikov pri dveh inozemskih zavodih »Internationale« in »Jadranska zavarovalnica« traja še naprej. Vsi posredovalni poskusi so ostali brez uspeha. Podjetniki so za pogajanja predlagali predpogoj, da pri pogajanjih sodeluje ne organizacija uradnikov, temveč nekaj zastopnikov izbranih iz srede uradništva. Če uslužbcnci ta pogoj sprejmejo in gredo na delo, potem sc bodo podjetniki z njimi razgovarjali. Uradništvo v to past ni šlo, ker ve, da bi se izvzemanje organizacije pri pogajanjih protivilo predpisom obrtnega zakona. V korist uradništva je posredoval tudi podban Mihaldžič, toda tudi to ni spremenilo ničesar. Podjetniki, odnosno zastopniki tujega kapitala, so ostali slej ko prej trdovratni in nočejo pristati na izboljšanj položaja domačega uradništva. Uradniki bodo ostali v 6tavki tako dolgo, dokler se njihove zahteve ne izpolnijo.
Po nesrečnem naključju se je ustrelil 18 lelni
puškarski pomočnik Ivan Ivančič iz Zagreba. Pri prijatelju je dobil samokres v popravilo, Ker ni imel kot pomočnik svoje delavnice, je prišel kar k prijatelju in pri njem na podstrešju popravljal orožje. Za poskus ie vtaknil nekaj nabojev v samokres in streljal skozi strop, Pri tretjem strelu se je nekaj zataknilo. Ivančič je obrnil orožje proti sebi in pri luči pregledoval. Takrat pa se je samokres sprožil in krogla se je zarila Ivančiču naravnost v srce. Brez besede se je mrtev zgrudil.
Slinavka te parkljevka se nenadno naglo širita po Hrvaškem. Uradno je ugotovljeno, da se jc ta bolezen naselila že v 17 okrajih, 6 mestih, 113 občinah in 294 manjših krajih. Začetki bolezni so bili ugotovljeni še v 14.000 dvoriščih. Bolezen se širi tako bliskovito, da so ostali brez uspeha vsi ukrepi oblasti. Boje se, da se ne bi bolezen pojavila tudi v Zagrebu samem.
Prihod vojvode Kentskega in njegove soproge pričakujejo vsak dan v Dubrovniku. Z njima bo najbrž prišel za nekaj dni tudi vojvoda Windsorski. Tudi več drugih uglednih gostov pričakujejo tamkaj. Sedaj se mudi že poštni minister Cvrkič, ki bo najbrž pričakal predsednika vlade dr. Stojadinoviča.
Danes dopoldne ob devetih jc priplul v Split in
druga dalmatinska pristanišča oddelek angleške vojne mornarice. Številne ladje se bodo usidrale v Splitu, Šibeniku, Tivatu, Korčuli, Dubrovniku, Hvaru, Kotorju, Makarski in Crikvenici. Z vso sredozemsko mornarico pride tudi poveljnik admiral Dudley Pould. Angleži bodo gostje pri nas mesec dni. V Splitu se bo zasidrala admiralska ladja »Warspite« z rušilcem »Aberdeenom«. Admiralska ladja ima 31.000 ton. V Splitu se že nahaja angleSki konzul v Sarajevu, ki' se je udeležil slovesnega sprejema. Admiral Dudlej bo • obiskal -tudi Plitvička jezera, kjer bo lovil kot strasten ribič postrvi.
Železniško nesrečo je na progi Sarajevo-Mo-star preprečila mala pastirica. Zaradi obilnega dežja se je vsul na železniško progo med postajama Drežnica in Raška plaz kamenja nekaj minut prej, preden bi moral privoziti osebni vlak. Ker se je plaz vsul na ovinek, bi bila katastrofa neizogibna, kajti strojevodja ne bi mogel pravočasno videti preteče nevarnosti. Mala pastirica Marta Antič je videla zasuto progo in tekla nasproti vlaku. Z robcem je mahala, da jc ustavila vlak. Potniki, ki «o spoznali, da jih je mlada, deset let stara deklica rešila pred nesrečo, so jo obdarovali z denarjem in drugimi darovi. Dekletce bo dobilo tudi posebno nagrado od železniške uprave.
Za 80.000 sta okradla svojega gospodarja trgovca učcnec v trgovini in pomočnik v Bajmoku pri Somiborju. Trgovec Vladislav Scpel je zadnje čase opazoval, da mu iz blagajne zmanjkuje denar. Ko mu je zadnjikrat zmanjkalo kar 4000 dinarjev, je prijavil zadevo policiji, ki je prijela 15 letnega vajenca in pomočnika. Mlada pokvarjenca sta stalno kradla iz blagajne denar in ga potem razmetavala pri pijančevanju in na izletih. Pri preiskavi «o našli pri njima še 15 jurjev. Vsega sta okradla trgovca za 80 jurjev.
Med igro se je obesil 13 letni deček Šlipo Marič iz Vrelina pri Slavonskem Brodu. Fantiček se jo s tovariši igral in se nazadnje domislil, da bi 6e šel igrat obešenca. šel je k bližnjemu plotu, nataknil nanj vrv, naredil zanjko in vtaknil vanjo svoj vrat. Ko je imel vrv okoli vratu, mu je pa spodrsnilo, da je padel vznak in si zadrgnil vrv. Fantiček si n-i mogel na noben način pomagati in še preden so pritekli njegovi tovariši, sc je zadušil.
Huda avtomobilska nesreča se je pripetila včeraj popoldne v Belgradu. Odvetnik dr. Horvat se je peljal z motociklom na kopanje. Pri povratku je našel svojega prijatelja In ga vzel v prikolico. Ko sta pridrvela v mesto, se je pred njima nenadoma pojavil tovorni avtomobil in že je bilo trčenje neizogibno. Oba, dr. Horvata in njegovega prijatelja, je sunek vrgel na pločnik, da sta obležala. Dr. Horvatu se je zlomil kolk, vilice in roka, prijatelj pa se je poškodoval manj nevarno. K sreči dr. Horvat ni zadobil nobenih notranjih poškodb.
Nova dva zoba je dobil 120 letni Amavt Kurtiš Muslijevič iz Dolnjega Pologa pri Tetovu. V tem kraju pomnijo več svojih sovaščanov, ki so dosegli izredno starost. Pred nekaj leti je tamkaj umrl človek, za katerega so rekli, da je doživel 130 let. Sedaj je najstarejši v vasi Kurtiš, ki ima 120 let. Reven mož je moral vse življenje prestati mnogo trpljenja. Kljub vsemu temu je ostal prožen in mladeniško razpoložen, posebno od tistih dni, ko 6ta mu v spodnji čeljusti pognala dva nova zoba.
600.000	dinarjev bo morala plačati svojim uradnikom občinska uprava v Pančevem kot razliko na Plačah, Občina je v času krize vsem uslužbencem znižala plače. Uradniki niso bili zadovoljni s tako odločbo jn so se šli pritožit. Tožarjenje je trajalo do sedaj, ko )• državni svet razsodil, da mora mesto plačati uradnikom vso razliko v letih od 1932 do 1935 v znesku
600.000 dinarjev.
Zahtevajte povsod nas list!
Zelena Ljubljana raste
Pot čez Rožnik Je urejena v zadovoljstvo vseh sprehajalcev
Ljubljana, 22. julija.
Menda Se nobeno ničelno delo ni vzbudilo tako splošnega odobravanja in odkritosrčnih pohval, kakršnih so deležne nove poti na Rožnik in z Rožnika daljo čez Drenikov vrh in po tivolskih gozdovih ter okrog šišenskega vrha spet dol v Tivolski park. Nove poti so vsak dan bolj polne in od nikoder ni bilo čuti ob vsakem novem delu običajnih zabavljanj, od ust do ust pa hiti vabilo na sprehod v tivolske gozdove.
Sele s temi lepimi in suhimi poti je mestna občina prav za prav odprla te gozdove vsem ^domačim in tujini sprehajalcem. Poli so tako zložno, da se brez truda lahko no njih sprehajajo starčki ter mamice lahko v vozičkih vozijo svoje ljubljence po senci in najboljžem zraku. Seveda Ljubljančani še ne vedo vsi, da je skoraj po ravnem stekla popolnoma nova, rekli bi, prava cesta od Rožnika okrog Šišenskega vrha, saj so nove poti res tako široke, da bi po njih prav radi vozili tudi avtomobili — če bi smeli. Vse nove sprehodile ceste so posute z drobnim belim peskom in zvaljane ter utrjene kakor glavni drevored v Tivoliju. Poti so pa vedno tudi suhe, ker imajo ob kraju jarke za odtok vode in je na primernih krajih pot tudi nagnjena, da se voda ob nalivu naglo odteče. Treba je bilo dolgih in globokih zarez v trdo ilovico in kamenito pobočje hriba, da so se znižalo vse strmine ter cesta sedaj v vsej svoji dolžini skoraj po ravnem opasuje zeleno gričevje na zapadni strani Ljubljane. S tem je pa naše mesto za večkrat pomnožilo svoje parke, zakaj tudi ti gozdovi z dosedanjimi svojimi strminami in razritimi kolovozi ter neprehodnimi grapami so sedaj pravi zaščiten narodni park in gotovo tudi naj večji mestni park vse države.
Ljubljana je že itak morda edino mesto na svetu, kjer prekrasna zelena okolica z lesovi, gaji, logi in vrtovi sega prav do osrčja mesta. Na to neprecenljivo vrednost in privlačnost našega mesta nas dan na dan opozarjajo tujci, edino sami pa teh blagrov Ljubljane ne znamo niti ceniti, niti izkoriščati. Ne vemo še, kaj za zdravje pomeni zelena Ljubljana. Z Aleksandrove ceste, glavne ljubljanske promenadne avenije, si že v parku, kjer se lahko vedno po drugih potih z vedno mičnejšimi perspektivami na mesto in z vedno širšimi razgledi na le[K> okolico sprehajaš po več ur. Od tod pa lahko nadaljuješ pot, recimo, po Večni poti in dalje čez naše Dolomite v Poljansko in Selško dolino tja v Bohinj in prav na vrh Triglava, ne da bi se kjerkoli dušil v cestnem prahu, ker neposredno iz središča Ljubljane lahko po zeleni in nepokvarjeni ter nezazidani prirodi prideš prav na planine. Pljuča ljubljanskega mesta so skoraj brez meja — Ljubljana leži v paradižu — Ljubljančan pa hodi na letovišče v tuje države! Tam pa seveda neznansko občuduje in neizrečeno slavi vsako gredico in strmi pred vsakim ovelim, prašnim drevescem.
Ob novih belih potih je že mnogo klopi za odpočitek in za občudovanje okolice, a Ik> še več, če jih razni neotesani gostje sproti ne podero. Občinstvo naj samo pazi na prelepo novo pridobitev, da ne bomo slišali vsak dan pritožb o izruvanih in ukradenih klopeh. Sprehajalci naj pa varujejo tudi gozdove, saj na nekaterih krajih, zlasti ob Drenikovem vrhu, skoraj ni nepoškodovanega drevesa. Na mladih nasadih, predvsem igličastega drevja, so podivjani smučarji naredili že toliko škode, da si nikdo več ne up« saditi mladih smre-
čic. Ko grmovje in drevje ozeleni, lahko povsod vidite polno nalomljenih, odkrhnjenih in zvitih vej, da hirajo in se posuše tudi cela drevesa. To pustošenje nasadov in gozdov je pa pravo načrtno gospodarstvo zlikovcov in gozdnih tatov, da imajo pozimi več suhljadi. Zuto je nabiranje suhljadi popolnoma prepovedano in dovoljeno dostojnim revežem samo s posebnim dovoljenjem. Pravim in podpore vrednim revežem bodo lastniki gozdov gotovo še vedno radi pomagali, a zlikovci naj bodo kaznovani za tatvino! Mestni uslužbenci in državna policija so dobili posebno strogo naredbo, da pride vsak grešnik, ki bi na potih in v gozdovih delal kakršnokoli škodo, v roke pravice.
Z ureditvijo in napravo novih širokih, lepih poti pa še ni zaključen program mestne občine, ki namerava na vsej tej poti odpreti tudi najlepše razglede ter na najpripravnejših točkah urediti tudi razgledne galerije. Ce bo uspelo obvarovati poti in klopi pred zlikovci v sedanjem stanju, se bo mestna občina lahko zanesla, da sme sedanje delo nadaljevati z izpopolnitvami in 6 podrobno olepšavo potov in gozdov. Če ostane ta ali oni lepo zagrajeni studenček tak, kakršen je danes, dobimo kmalu več še lepših in mičnejših studencev in potočkov. Če klopi in ograje srečno preživo zimo, prično brezposelni pomladi spet postavljali nove klopi in gradili ograje, galerije ter nove poti in stezice.
Vsak dan brezposelni težjo občutijo pomanjkanje dela, ker je pred kratkim ustavilo obrat nekaj velikih podjetij. Vse nove poti in nasade, kar jih je sedanja mestna uprava uredila Ljubljančanom in jih jim olepšala, so pa delo brezposelnih. Zato se pa moremo na prijetnih sprehodih s hvaležnostjo in s sočutjem spominjati tudi njih, ki jih je usoda prisilila k temu delu. Med njimi je dosti pridnih in marljivih obrtnikov in za najrazličnejše stroke kvalificiranih delavcev, ki radi primejo za vsako delo, vsaj da si prislužijo majhen košček vsakdanjega kruha. In ko se vaši otročički naužijejo čistega zraka in se sprosti vsa njihovi mladost, da se vam srce napolni sreče, tedaj pomislite, da imajo oni reveži, ki so vašim ljubljencem zgradi Hi te sprehode, tudi majhne otroke. Mnogo, premnogo njih otrok je lačnih in bolehnih, ker starši spet nimajo zaslužka niti zadostne podpore. Mestna občina nima dovolj sredstev, da bi vse podpore vredne brezposelne podprla z delom. Večkrat jo prosila že javnost za podporo pri svojih Človekoljubnih prizadevanjih, toda odziv je vedno mnogo, mnogo premajhen.
Ko se sprehajate po ljubljanskem gradu ali ob regulirani Ljubljanici in občudujete, kako prijetna je postala Špica, ali pa če greste po na novo urejeni poti na Golovec, so na drugi strani ra-dujete slikovitega rimskega zidu ter parkov ob njem in uživate ugodnosti drugih nasadov, pomislite tudi na brezposelne, ki so vam vse to napravili tako lepo, in spomnite se na njihove otroke in na njihovo bedo! Po drugih mestih razna podjetja in zavodi ter sploh pridobitni krogi sami od sebe dajejo na razpolago občinam za zaposlenjc brezposelnih ogromne vsote. V Ljubljani je tisočak v ta plemeniti in splošno koristni namen že redkost in skoraj izjema. Kdaj dobi n,aša zelena Ljubljana svojega mecena in z njim svojega dobrotnika tudi |K>dpore in zaposlitve vrednih brezposelnih? Kdor nima mnogo, naj vsaj z majhnim darom izkaže svojo zahvalo brezposelnim!
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Na tomboli v Središču so aretirali nevarno rokovnjaško tolpo
Razbojnike so izdali ukradeni tombolski listki
Maribor, 21. julija.
„ V necieIL° 80 Priredili gasilci v Obrežu pri Središču ob Dravi tombolo, ki bo ostala nekaterim obiskovalcem v slabem spominu. Na tomboli se je namreč posrečilo orožnikom prijeti nekatero člane velike razbojniške tolpo, ki je hodila iz sosednjo Hrvaške na našo stran Drave krast in ropat ter ima na vesti že nešteto zločinov. Ta tolpa je zadnja leta stalno ogrožala trgovine in posestnike v središko-ormoški okolici, vlamljala je v zidanice, kradla je kolesa ter je bila strah in trepet teh krajev. V zadnjih dveh mosecih je izvršila celo vrsto drznih vlomov. Največji uspeli ji je prinesel vlom v Kuharičevo trgovino v Ormožu, ki so ga razbojniki izvršili v noči od preteklega petka na soboto ter so odnesli za 20.000 din blaga. Dalje so vlomili na Bolfenku v vinogradno Kosijcvo vilo ter ukradli vse perilo in posteljno opremo in vso kuhinjsko posodo, v Središču pa so oplenili tri hiše. Usoden jo bil za vlomilce vlom pri trgovcu Kosiju. Ukradli so tam tri kolesa in pa blok tombol-sklh kart za tombolo gasilcev v Obrežu pri Središču. V bloku je bilo 100 kart, njihovo serijo pa je imel trgovec Kosi zapisane. Središki orožniki so pravilno domnevali, da bodo prišli vlomilci s temi kartami na tombolo v Obrež, ker so bili razpisani zelo lepi dobitki.. Zato so organizirali na tomboli posebno izvidniško službo, pri kateri so zaposlili nekatere središke fante. Ti so se med tombolo previdno smukali med ljudmi ter so oprezovali na ukradene tombolske karte, katerih serijske številke so jim bile znane. Res so kmalu odkrili nekaj takih ljudi, katere so orožniki takoj aretirali, čim pa je bila izvršena prva aretacija, se je pognalo kakih 30 igralcev tombole v beg. Orožniki so jih še več polovili, mnogo pa jih je ušlo. Bili so to sami Hrvati. Pri zasliševanju so je potem pokazalo, da je padel orožnikom v roko dolgo časa iskan plen. Aretirani Hrvati »o bili člani razbojniške tolpe ter so izdali še dvoje tovarišev. S pomočjo orožnikov se je posrečilo potem
Pratnik sv. Krištofa
Kakor vsako leto, tako bo tudi nje avtotaksijev praznovalo god svoje** ,.airona in zaščitnika.
V cerkvi sv, Krištofa, ki je posvečena našemu patronu in kjer že več let obhajamo naš praznik, ki je postal že tradicionalen in katerega se vsako leto udeleži Združenje avtotaksijev, se daruje dne 25. julija ob 9 6V. maša s cerkvenim govorom.
V to Svrho prosi Združenje avtotaksijev svoj® člane, šoferske organizacije in njih sorodna združenja, da se ta dan udeleže sv. maše v čim večjem številu.
Vozovi naj se postavijo na prostor ob zidu pokopališča, obrnjena proti mestu, kjer bo po cerkveni proslavi tudi blagoslovitev vozil in plaket. *
Motociklista avtokluba pozivam, da se zberejo v nedeljo ob 7 pred Kazino na Kongresnem trgu, nakar se skupno podamo na Jezersko k proalavi našega patrona 6v. Krištofa. Prijatelji in znanci dobrodošli. — Načelnik.
prijeti celo vrsto sokrivcev, ki so raztreseni po Ilrvatskeni Zagorju tja doli do Ludbrega. Dobili so tudi že vse blago, ki je bilo ukradeno trgovcu Kuhariču ter 15 ukradenih koles. Kako nevarna pa je bila ta tolpa, dokazuje najbolj dejstvo, da ji pripisujejo nič manj kot 300 tatvin koles.
Jugoslavija : Belgija 2 : 0
2e prvi dan teniškega dvoboja za Davisov pokal med našimi teniškimi mušketirji in Belgijci nam je prinesel obe zmagi. Tudi najboljši belgijski teniški igralec Lacroix, ki je lani še premagal Pun-čeca, jc moral kloniti pred našim drugim igralcem Pallado. Zmaga z dvema točkama že po prvem dnevu jasno kaže, koliko je teniški šport pri nas napredoval v enem letu. Belgijci, ki sicer dobro poznajo naše igralce, so še vkljub temu upali na zmago. Po sijajnem rezultatu prvega dne pa z gotovostjo lahko računamo, da bo Jugoslavija evropski finalist.
Danes popoldne se začne tudi dvoboj mod Francijo In Nemčijo v Berlinu. Po zadnjih rezultatih nemških teniških igralcev pri nemškem prvenstvu v Hamburgu so se Nemci slabo odrezali. Po tem sodeč lahko pričakujemo, da bodo zmagali Franoozi, kar bi bilo zlasti za Jugoslavijo zelo pri-Hčno. V tem slučaju bi bil namreč evropski finale za Davisov pokal prihodnji teden v Zagrebu. V slučaju zmage nemških igralcev v polfinalu pa bodo morali naši igralci nastopiti v Berlinu proti nemški teniški reprezentanci.
Včerajšnjim prvim dvem poediničnim igram v Bruxellesu je prisostvovalo okoli 3000 gledalcev. Tekmo so bile na teniških igriščih kralja Leopolda.
V	prvi igri je nastopil Punčec proti Van den Ey-denu, nad katerim je zmagal v štirih setih z 2:6, 6:0, 6:1, 6:2. Punčec je bil le v prvem setu nekoliko nesiguren, v drugem setu pa se je razgibal in z lahkoto premagal belgijskega zastopnika.
V	drugi poedinični igri sta nastopila Pallada in najboljši Belgijec Lacroix. Zmagal je gladko v treh setih Jugoslovan Pallada. Rezultat je bil 6:4, 6:1, 6:2. Pallada, ki je v zadnjem času gostoval v Angliji, se je pokazal v odlični formi.
Teniški dvoboj se danes nadaljuje z igro v dvoje. Kapetan jugoslovanskega zastopstva bo za to igro postavil najbrž« Kukuljeviča in Mitiča.
Iz športne krošnje
Polfinale lukam, za srednjeevropski nogometni pokal bo v nedeljo. V prvih dveh tekmah ae srečata Juventus (Torino) in Ferencvarosz (lanski zmagovalec) v Torinu ter Genova in praška Slavija v Genovi. Nedeljsko tekmo v Genovi bo sodil jugoslovanski sodnik Popovič.
Spominska kolesarska dirka Zagreb—Varaždin —Zagreb (150 km) bo prihodnjo nedeljo. Na tej progi je že pred vojno postavil pokojni Gregl Josip rekord v času 5:02, ki ga doslej še nihče ni prekosil. Za dirko vlada veliko zanimanje in prireditelji računajo na udeležbo ca 100 dirkačev.
1 Kraj	Barometer- J sko stanje!	Temperatura v C"		a > .5« 28 &>	Oblačnost 0-10	Veter	Pada- vine	
		■ 9i 'rt*?	ffl • KR ea*S a*e			(smer, Jakost)	S H	vrsta
Ljubljana^	763-4	28-5	17-4	86	10	St	2-2	dež
Maribor	760-0	24-0	14-0	90	10	sw,	33-0	dež
Zagreb	762-8	2^*0	16-0	70	0	St	—	—
Belgrad	762-1	29-0	14-0	60	0	0	—	—
Sarajevo	763-5	28-0	11-0	90	0	0	—	—
Vis	762-2	J0t)	20-0	80	0	ESE,	—	—
Split	761-2	32-0	21-0	40	0	u	_	—
Kumbor	759-6	2S-0	23-0	40	0	W,	—	—
Rab	761-4	28-0	21-0	40	0	0	—	—
Dubrovnik	759-6	28-0	25-0	40	0	1 NE,	—	—
Vremenska napoved: Deloma oblačno, spremenljivo vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj ;e bilo iz noči do 5.30 jasno, nakar se je nekoliko pooblačilo in tako ostalo do 11.10. Ob 11.10 ae je naglo pooblačilo in je bilo ves ostali čas dneva večinoma oblačno. Ob 20.40 se je oblačnost zmanjšala, ponoči pa zopet narasla. Deževalo je ob 1.30—2.10 in od 3.05—3.45 (naliv).
Koledar
Petek, 22. julija: Marija Magdalena.
Sobota, 23. julija: Apolinar, škof.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: Dr. Kmet, Tyr-ševa 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Uslar, Šelenburgova 7.
Izposojevanje modernih električnih namiznih štedilnikov. Mestna elektrarna nudi odjemalcem električni tok za kuhanje po 1 din kilovatno uro s trošarino vred. Da olajša nabavo in uporabo modernih električnih štedilnikov, ki varujejo gospodinjo pred veliko vročino štedilnikov na premog, se je mestna elektrarna odločila za izposojevanje teh aparatov po nizki mesečni najemnini od 25 do 30 din po kakovosti aparata; elektroštevnina stane
4	din. Izposojevanje aparatov je mogoče le v toliko, v kolikor so na razpolago. Začasno je Mestna elektrarna določila v ta namen nekoliko komadov. Posluiite se poleti te ugodnosti čimprej, dokler so aparati na razpolago.
Sadjarska podružnica šiška, V nedeljo, 24. t. m. ob 9 dopoldne bo predaval predsednik podružnice g. Začek na vrtu g. Perka Matija, Celovška cesta 97 o poletnem obrezovanju breskve, marelice in trte.
Dekliški tabor na Brezjah 1
Dekliški tabor na Brezjah v nedeljo, 34. Julija, bo ena nnjvočjih dekliških prireditev v naši domovini, kjer »o bodo na Mariji posvečenem mestu, pri Kraljici Slovencev, tisoči slovenskih deklet sestali in manifestirali ja pošteno življenje, vredno slovenskega dekleta. Vesele bi bile, ko bi v tem času mogle priti med nas tudi nnši dragi gostje — zastopnice Zonske Zvozo v Ameriki, ki se mude med nami. Hotolo bi ob tej priliki (udi slovenskim dekletom v Ameriki izrazili svojo sestrsko ljubezen in jih vneti za Ideale, ki napolnjujejo naša srca.
Navodila za udeleženke
Taborna knjižica ln znak sta za adeiežlio obvezna. Nabavite Bi jih takoj pri Pripravljalnem odboru «Dom dijakinj*, Miklošičeva 21. ali v trgovinah: Jugoslo-. vanska knjigarna, Pred Škofijo; A. Sfiligoj. Frančiškanska ul.; Pollak, Rimska c.; Mohorjova knjigarna, Miklošičeva o.; Ničman, Kopitarjev* in Vera Romee, Poljanska cesta.
Vozni red vlakov Je bil priobčen v včerajšnjem ^Slovencu«. Ker polovične vožnja ni, naj vsaka kupi nedeljsko povratno karto, ki jo mora dobro shraniti.
Kolesarite
Ob 5 zjutraj se zberemo |irud palačo Vzajemne zavarovalnice, Masarykova 12. Skupine iz različnih krajev Gorenjske uaj so vedno pridružijo glavni skupini na koncu.
Odhod iz Ljubljane točno ob 5.18, St. Vid 5.40, Medno B.S0, M od vodo 6.10, Jeperce (skupino iz Kamnika, Smlednika itd.) B.30 Kranj 7.10, Naklo 7.3S, Bistrica 7.50. Srednja vas 8.05.
Vsa dekleta, ki so bodo pridružila na tej progi, naj bodo pripravljena že četrt ure pred zgoraj navedeno uro Ob glavni cesti. Shramba za kolesa bo na raz* polago proti mali odškodnini.
Povratek ob !t izpred shrambo kole* pod brezjanskim klancem.
Kolesa dobro preglejto doma, da no bo po poti defektov.
Okrasite kolesa z zelonjnm in cvetjem. Glode hrane v«lja isto kot za ndeleienke na vlakih.
Roditeljice, držite se navodil, ki Bte jih prejelo v okrožnicah! Iteditoljioo z Gorenjsko morajo bili ob pol 7 zjulruj na Brezjah.
na bo tabor potekel v lepom redu, se morajo vso tidelošSenke strogo pokoriti navodilom in odredbam redi tol jto. j
Informacijska pisarna pripravljalnega odbora bo ta dan v frančiškanskem samostanu, in sicer v pritličju. Poslužite so je. Tudi za izgubljeno in najdene predmeta sč obrnile nanjo.
Zdravniška služba bo poslovala v frančiškanskem samostanu. Samaritanko bodo nosile znak Rdečega krif.a na levi roki. Zdravnika kličite lc v nujnem primeru.
V	cerkvi naj dekleta pri »v. obhajilu, ki bo prod sv. mašo do 10. no delajo gneče, temveč so pokorijo roditeljicam.
Obleka naj bo preprosta in praktična.
Narodno noše bodo imele posobuo mesto na tabornem prostoru. Pridite v čim večjem Številu.
Hrano naj vsaka prinese s seboj. Kako malenkost boste lahko dobile tudi na Brezjah v gostilnah. No pozabite prinesti * seboj kozarcev za vodo.
Med opoldanskim odmorom bo na razpolago senčnat vrt, kjer so bo lahko vsaka odpočila.
Dekleta, pridite k Mariji Pomagaj na Brezje v vo-likom številu, spremlja naj vaa slovenska pesom in cvetje!
Vloge pri slovenskih hranilnicah
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so naraele vloge pri 29 človečkih samoupravnih hranilncah v juniju 1938 za 2,544.058 din na 1.073,390.080 din. Vloge na knjižice so sicer padle 1.6 milij.. na 634.8 milij., zato pa so narasle vloge v tekočem računu za 4.2 milij. din na 438.5 milij. Število vlagateljev na knjižice je naraslo za 124, v tekočem računu za 2 in je značalo 134.058. Vloge na knjižice so naraele pri 7, v tek. računu pri 11, skupno vloge pri 9 hranilnicah, število vlagateljev pa je naraslo v vsaki skupini pri 6 hranilnicah.
Treba je omeniti, da se pri hranilnicah pripisujejo obresti vlagateljem šele na koncu leta. V primeri s stanjem 31. decembra 1937 se kaže porast 33,449.433 •din. Povečanje zaupanja je utemeljeno zlasti v tem, da je dala Narodna banka na razpolago hranilnicam kredite za izplačila vlagateljem. Sicer se pa opaža zboljšanje položaja ori denarnih zavodih vseh vrst.
Nesnaga izpod sita »boljših" listov
Poglavje e dostojnosti (fSlov. naroda"
V	»Slovenskem Narodu«, tem našem imenitnem očetu »glavnega dravobanskega dnevnika«, se je v torek neki mož obregal v članku »Viteško« .poročanje’ ob način pisanja kakor ga kažeta »Slo-venec« in naš list. Na vso moč rohni nad tem načinom, ki inu očita vse drugo, samo viteškost ne. Sicer je že stara stvar, da »Slovenski narod« in »Jutro« jemljeta pri nas žurnalistični bonton v zakup, drugim pa očitata robavsarstvo in neotesanost, vendar pa je zadnje čase »Narod« — kakor v nekaki satiri na samega nase — začel dajati našima dvema listoma nauke o lepem vedenju in spodobnem pisanju še v močnejši meri kakor jih je bil dajal doslej. Ni dvoma, da smo tudi v naših listih o priliki odgovorili krepko in jedrnato, z dobro in zdravo primero, mirno pa lahko trdimo, da je bilo pisanje vselej spodobno, da ni žalilo nikomur čuta za primernost in oliko. Razumljivo je seveda, da se »Narod« in ».lutro« jezita nad nami, če jima o priliki malo osmešimo njune »sto-tisočglave triumfe«, ali gospoda, to še vedno napravimo tako, da ostane le zbadljivka, napisana spodobno, čeprav zadene prizadete v živo — ni pa taka rokomavharska prostaščina kakor si jo zadnje čase dovoljuje naš »purgarski« list »Slovenski Narod«, ki je bonton pojedel z veliko žlico. Zadnje čase je izšlo v »Slovenskem Narodu« nekaj tako golidnih izlivkov v rubriki »Izpod sita«, kakor jih pri nas doslej nismo poznali. Tako pobalinskih izrazov, takega zagovednega in ogabnega kvasanja in kvantanja niso sposobni niti najbolj pokvarjeni žganjarji. Gospodje, ki pišejo v rubriko »Izpod sita«, pa so najbrž silno učeni in vzgojeni ter družabno verzirani celo tako, da si po kavarnah upajo zafrkavati natakarje. Postregli vatu bomo s citati zadnjih dni (dovolj bo, kajti že po teh dveh zgledih bo vsem jasno, da bi bilo prehudo in presmradljivo brskati pa tem gnojišču za daljšo dobo nazaj!). Takole duhovito piše »Slovenski Narod« v svoji rubriki »Izpod sita« z dne 19. julija 1938 (v isti številki, v kateri priobčuje članek »Viteško poročanje«, ki je naslovljen na nas):
»... Tudi nam se zdi, da možgani človeku niso več potrebni, tudi če so nepopolni. Rabiti jih itak ne more, ker lahko ali pa celo mora misliti z drugimi deli telesa. Za razmišljanje bo menda rajprikladnejši tisti del telesa, kjer izgubi hrbet pošteno ime. Tam spodaj ima torej človek za možgane polnovredno nadomestilo, priporočljivo tembolj, ker sadovi tega dela telesa nikogar ne bodo bodli v oči, niti v nos. No, v nos bi še utegnili koga zbosti, a to ni tako huda nesreča. Zato pa imajo ti sadovi veliko prednost pred sadovi dela možganov. Lahko jih namreč s pridom porabimo za pospeševanje rasti recimo zeljnatih glav, kolerabe ali kumar, dočim nam oni drugi prav nič ne koristijo, nasprotno, še v škodo in napotje so nam. Kar ostanimo torej pri tej koristni zamenjavi glave z možgani za zadnjico, ker bo tako vsem prav.« (Najbrž vsem pri »Slov. Narodu!) Potem se ta salonska finesa »Naroda« nadaljuje takole:
»Da pa ne boste mislili, da nas vodi skrivna želja po namigavanju na karkoli, vam povemo, da govorimo odkrito in da mislimo pošteno. Drugače tudi ne moremo, saj sami vidite, kako sodobno nadomestilo možganov gloda in razjeda možgane, da jih je vedno manj. In čimprej jih bo konec, tem bolje bo, vsaj ne bodo več sitnarili in ovirali novega sedeža misli. Srečno stoletje in srečno v njem živeče človeštvo, ko je zadnjica tako uspešno nadomestovala glavo!« (v kolikor meri sitar nase, se z njim glede nadomestka z njegovimi izvajanji strinjamo.)
Naslednji dan, 20. julija, pa se je rubrika »Izpod sita« z vsem srcem posvetila dobesedno klozelni kozeriji:
»Gospoda Kaj pravite nezgoda. Gospod Kaj-pravite je poleg prečastitega Frtavčkovega Guština in prelepe Korenčkove Nežke najbolj spoštovana politična osebnost. Zato je tudi opolnomo-čeni profesor točasno moderne moralke. V prostih urah pa sebi in svojim kruhodajalcem v zabavo pobira nesnago in odpadke po greznicah, gnojiščih in straniščih, pobira v eno edino svrho: da bi z njimi obmetaval svoje in svojih kruhodajal-cev nasprotnike. V zadnjih dneh je z veliko muko nabral čeden kupček in čakal za plotom. In ko vidi po njegovih računih ugodno priliko, poskoči in poskusi kakor pri nogometu — brcniti cel kupček v nasprotnika.
Sreča pa je opoteča. Spodrsne, zvali sc vznak, smrdljivi kupček pa vrže nase. Posebno izbrana in v stari gnojnici namočena konjska figa pa mu zleti naravnost v goltance. V obupu kriči: »Kaj pravite? Kaj pravite?« — Pa pride mimo tisti stari samaritan in vpraša: »Kaj pa se ti je zgodilo hudega?« — Gospod s konjsko figo v goltancu pa po točasni morali vpije: »Ali ni to strašno? Ali ne vidite kakšne nasprotnike imamo? Ali ne vidite, kaj delajo z nami?« — »Nič ne vidim, nikogar ne vidim, in vse, kar se jo zgodilo, je le tvoje delo!«
To rekši porine konjsko figo še globlje v goltanec in koraka po svoji poti, gospod pod lastnimi odpadki pa venomer vpije: »Kaj pravite, kaj pravite?« — Samaritan pa se vrh hriba še enkrat obme in požuga s prstom: »Kdor se z barabijo bori, bo z barabijo končan!«
Priobčili smo te »Narodove« ,blagodati\ da bo spodobno slovensko občinstvo videlo, kdo je zmerom kazal na iver v sosedovem očesu, sam pa nosil bruno v svojem. Menimo, da se »Slovenski Narod« poslej ne bo hotel več ponašati pred našo javnostjo s svojimi moralnimi pridigami in nauki o lepem vedenju ter oliki. Dokazal je, kaj je.
Pri tej priliki se hočemo ustaviti prav na kratko še pri neki drugi stvari. Pri nas v Slover niji smo od pamtiveka razdeljeni na »liberalce« in »klerikalce«. »Liberalci« so v očeh naroda in — pri vestnih ter objektivnih — tudi v svojih lastnih očeh jara gospoda, »klerikalci« pa so de-
Najpopolneiši dvojčki na svetu
te
'■ A,
Mii ■ " " im
*1 |lt	y
i ,4 v • '”'f*,W jf <.	•	„	•	.
j	i-
Divje race beže pred nevihto.
* i- ; sms
Ali se vam ne zdi, da so si obrazi na zgornji sliki tako čudovito podobni, kakor da gre v vsakem primeru za dva izvoda enega obličja, kakor, da gledamo isti obraz v resnici in zraven še v zrcalu? Njihova podobnost jo tolika, da človek v sliki nehote išče prevare. Toda v resnici imate pred očmi dva para najpopolnejših dvojčkov na svetu. Njihova podobnost je zaslovela po zaslugi filma. Moški par poznate tudi vi: T° Sta Billy in Bobby Maiich, nepozabna junaka iz zgodovinskega filma »Kraljevič in berač«, ki smo ga pozimi videli tudi pri nas. Ženski par pa sta tudi mladi igralki Rosemary in Ix»la Lane, ki igrata v filmu »Hotel Hollywodd«. Film so pred kratkim prvič kazali v Parizu in je bil deležen velikega odobravanja.
lovno katoliško slovensko ljudstvo. »Liberalci« »klerikalcem« neprestano ustno in po svojem časopisju očitajo, da izzivajo, da so nestrpni itd. itd. Čas pa je, da napravimo.že enkrat točno in objektivno konstatacijo, ki ji bo moral sam pri sebi pritrditi tudi slednji liberalec. Vprašanje nestrpnosti, izzivalnosti itd. itd. izgleda domala takole:
Nikdar se še ni zgodilo, da bi »klerikalci« motili »naprednjaške« manifestacije. Stali so tiho ob strani, kvečjemu, če so se prizanesljivo smehljali. Največjo strpnost so kazali zlasti še takrat, kadar so imeli »liberalci« svoje goste iz drugih držav v svoji sredi. »Liberalci« pa so dosledno izzivali ob vsaki priliki, kadar so imeli manifestacije »klerikalci« z notoričnimi pozdravi in z demonstracijami. Višek so si v tem oziru dovolili ter si posadili krono na glavo na Aleksandrovi cesti za časa »klerikalnega« mednarodnega mladinskega tabora. Takih manir so zmožni le potomci tistih nezanesljivih kmetov, ki so prišli v mesto pred šestdesetimi leti ter ostali jara gospoda na ta način, da so si naročili novo obleko pri mestnem krojaču, novo duševno perilo pa so si omislili pri Renanu in Haecklu, češ, na kmetih so nas »farji« lahko »farbali«, zdaj nas pa ne bodo več, ker smo gospodje, ki smo zanje »pre-kšajt«. Tak je resničen, bridko resničen historiat postanka naših tako imenovanih »naprednjakov« in v tem smislu se ta znameniti pokret tudi razvija. Sramuje se kmeta, sram ga je materine in očetove vere, začel je tudi pačiti materin jezik.
Te ugotovitve prinašamo, ne da bi se hoteli prerekati z jalovim pisanjem »boljšega« tiska. Ob njih bo lahko videl vsakdo, kako in kaj je s fineso, dostojnostjo in vestjo pri tistih, ki bi bili radi vesoljnemu svetu učitelji in modrijani. Spričo teh navedb bo lahko vsakdo ugotovil, kaj vse je danes možno in dovoljeno pisati, kvasiti in svi-njariti.
Oglašujte v Slov. domu!
Mariborski teden
Razvoj Maribora. Maribor je edino naše mesto, ki se po osvobojenju še ni povečalo na račun in-korporacije okolice. Povečanje števila prebivalstva v teh 20 letih je povzročil le naravni prirastek iu pritok novih naseljencev. To povečanje znaša okoli 10.000 duš, kar v primeri s povečanjem drugih večjih mest naše kraljevine gotovo ni veliko, a upoštevati moramo, da se je tembolj razvila neposredna okolica, ki dejansko že davno ni nič drugega kakor mariborsko predmestje. Ta okolica je narasla prav tako za okoli 10.000 prebivalcev in skupaj z njo šteje sedaj Maribor nad
55.000	duš. Mnogo večje kakor številčne so pa spremembe, ki so nastale v povojnem Mariboru na področju gospodarske in socialne strukture. Prejšnji značaj mesta se je docela umaknil novemu razvoju, ki je dobil najvidnejši poudarek v industrializaciji. Toda tudi industrija se je docela preorienlirala. Dočim je po osvobojenju prednjačila usnjarska, lesna, mlinska, pivovarniška in sorodna industrija, prednjači sedaj tekstilna, kovinska in kemična. Prejšnje vodilne industrije so večinoma shirale ali pa celo popolnoma izginile. Kako močno je ta razvoj uplival na preobrazbo in razvoj mesta, bodo pokazale najlepše letošnje razstave VII. Mariborskega tedna od 6.—15. avgusta.
Slovenske gorice in vznožja Pohorja rode najboljša vina v Sloveniji in sploh v vsej Jugoslaviji. Ta vina so bila znana pred vojno daleč po Evropi in celo Ameriki, kamor so se v znatni meri izvažala. Da je pa ostala njihova kvaliteta kljub vsem krizam še vedno na višku, se bomo lahko prepričali na vinski poskušnji v okviru letošnjega VII. Mariborskega tedna od 6. do 15. avgusta. Na njej se bodo lahko tudi tuji obiskovalci in interesenti seznanili z našimi kvalitetnimi vini z Jeruzalemskih in Slovenskih goric, Peker, Frama, Haloz itd.
Kulturno poslanstvo Maribora. Kot drugo največje svobodno slovensko središče je prevzel Maribor po osvobojenju velike naloge biti kulturno torišče in žarišče vsga obmejnega severovzhoda. To nalogo je Maribor vršil v polni meri, čeprav so mnoge ovire onemogočale tak razmah, kakor bi si ga bili želeli. Posebno pomembno je pa bilo prosvetno in umetnostno snovanje. Brez števila je bilo prosvetnih in kulturnih prireditev, ki jih je Maribor organiziral bodisi v svoji sredini ali po obmejnih krajih. Mnogo je storil za razvoj naše gledališke, likovne, glasbene, leposlovne in druge umetnosti in pripravil tako novo dobo razvoja in napredka. Kaj vse je storil in kaj pomeni, bo pokazal na svojih kulturnih razstavah od 6. do 15. avgusta, ki bodo prirejene v okviru letošnjega velikega VII. Mariborskega tedna, katerega bo obiskala ogromna množica ljudi.
Mariborčani, priglasite zasebna stanovanja
Zanimanje za obisk letošnjega VII. Mariborskega tedna in proslave osvobojenja dokazuje, tla bo prišlo v času od 4. do 17. avgusta v Maribor toliko tujcev, da vseh nikakor ne bo mogoče nastaniti po hotelih in drugih javnih prenočiščih. Zaradi tega se obračamo na vse meščane, ki bodo imeli v tem času na razpolago zasebna prenočišča, da jih dajo na razpolago prireditvenemu vodstvu, seveda proti primerni odškodnini. — Prijave sprejema od 25. julija dalje vsak dan od 15—17 pisarna »Putnika« v Gradu.
Programi Radio Lfubllana
Petek, 22.: julija: 12 Iz naših krajev (plošče) " 4 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Vesele pesmice poje ga. Vaiči Smerkolj — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 111.30 Nac. ura: Epoba „aše gotike (Željko Jiroušek, univ. asistent, Zagreb) — 19.50 Zanimivosti (g. Mirko Javornik; — 20 Strauss Griiufeld: Večer na Dunaju (klavir: Karl Szeter, ploSče) — 20.10 Zenska nra: Navodila za konserviranje sadja ln zelenjave (ga. Simoničeva) — 20.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Rogafike Slatine — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Angleške plošče.
Drugi programi
Petek, 22. julija: Belgrad: 21 Konc. Rad. Ork„ 22.15 Komedija, 22.45 Razue pesmi — Zagreb: 20 Komorni konc., 20.30 Konc. Marije Frankl-Borčič (sopran), 21 Klavirski konc. Ladislava Palfyja, 21.30 Koncert zbora, 22.20 Konc. Rad. kvarteta — Varšava: 21.10 Stare pesmi 22 PloSče — Praga: 20.25 Dvofakov večer, 20.55 Orkester čške filharmonije — Budimpešta; 19 Cig. ork., 20.35 Pev. solistični konc., 21.20 Konc. godalnega kvarteta, 22 40 Koncertni ork. — Milan: 20.30 Pestra gl., 21 Poster konc 21.30 Simf. konc. (prenos iz Maksencijeve bazilike), nato Radložural in ples. gl. — Rim: 21 Opereta, 23.15 Ples gl. — Dunaj: 20.10 Baletna gl.. 22.30 Lipsko: Plesna in zab. gl.. 24 Konigsberg: Nočna gl. — Miinchen: 20.10 četrta simf. v e-molu (Brahms) — Hamburg: 19.15 Verdi: Don Carlos, oper, 22.30 Hannover: Koncert orkestra.
32
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Po tistem, ko jo je prvič zagledal v cerkvi, ga je prišla obiskat na dvorišče. Pogovarjal se je z otrokom v vodi. Videl je, kako stoji na eoncu in začeli so	6e pogovarjati v treh.
Oni drugi fant je	ležal v vejah na drevesu,	napol	skrit	v	temi.
Listne sence so tekle čezenj. Razločili je bilo kamo njegov lepi obraz.
mesece in mesece dolgo je našel vso zabavo v teh čudnih tihih pogovorih v treh.
Vsi so se mu smejali, kadar je pripovedoval o onem drugem fantku. Vsi, razen patra Ksaverija. Zdelo se je, da pater jemlje stvar resno. Majal je	z glavo in nazadnje dejal,	da	je	deček	v	vodi
morda samo senca, kakor temne sence na zemlji.
Za to se Antonio dozdaj še ni nikdar zmenil. In res je videl, da senca teče vedno s človekom, povsod, 6amo v posteljo ne. Torej bo že držalo, da je bil tudi deček v vodnjaku senca, to je moral zdaj vsakdo uvideti.
Toda njegovo veselje ni bilo prav veliko, ko je to uvidel. Vse, kar je pater Ksaver dejal, je bilo seveda resnično. Toda otrok 6e je le nerad ločil od svojega prvega prijatelja. Tista podoba v vodnjaku je še vedno prihajala igrat se z njim, toda na njenem obrazu je ležala skrb. To je izviralo iz tega, ker je Antonio vedel, da je sa mo senca.
Deček na dvorišču je bil 6pet 6am. Nekaj časa ni imel nikogar, da bi se igral z njim.
Nazadnje je našel izhod. Izmišljal si je »resnične zgodbe« o otrocih v vodnjaku. Otroci so bili samo namišljeni, toda zgodbe so bile resnične. In če si je dolgo izmišljal zgodbe in ga pater Ksaver ni nič izpraševal zaradi tega, potem so postali otroci resnični. Ce je sedel čisto tiho, so celo prihajali iz vodnjaka in se spet igrali z njim.
Nikogar pa ni bilo, da bi bil Antoniu povedal, da so na svetu razen njega še pravi resnični otroci. Vsakomur se je zdelo samo po sebi umevno, da Antonio to ve.
Toda kako naj bi bil vedel? Gledal je svet, kakršnega je našel nikdar ga ni nihče nesel izven samostanskega zidu.
Če je prednica tako strogo prepovedala Contessini ali komurkoli drugemu jemati fanta iz samostana, je imela utemeljene razloge
Ni bilo to zaradi tega, ker je hotela biti kruta ali da bi bila čez mero pobožnjaška, morala pa je izpolnjevati dolžnosti, ki so jo vezale do zavoda, katerega je vodila. Ona in otrok, zaupan njeni skrbi, sta bila do neke stopnje žrtvi vladajočih razmer, kakor pač vsakdo na tem svetu.
Dolga leta pred tistim, ko je markizi skrbna roka potisnila Antonia skozi luknjo v steni, je rodbina Medicejcev povzdignila malo ribiško vas Livorno, ki je ležala nekaj milj pod samostanom, v prosto pristanišče, obdarjeno z vsemi ugodnostmi. Livorno je od tedaj zaslovel po svetu. Novica o Livornini, kakor so imenovali vojvodski odlok o prosti trgovini in verski svobodi, se je širila v najbolj oddaljene kraje. V Livornu so našli pribežališče angleški katoličani, Flamci, ki so pobegnili pred vojvodo Albom, francoski Hugenoti, Turki in Judje. Mesto je postalo svetovnjaško in je cvetelo. Zaledje je imelo od tega tudi svoje koristi.
Toda pri tem je bilo nekaj kočljivega. Gori na hribih so bili l]udje strogo verni. Če so ljudje gledali na cvetoče pristanišče, kjer so se po besedaili Svetega pienia šopirili brezbožniki, so pritajeno vzdrhtevali.
Prebivalcem samostana ni ostalo drugega kakor molitev. Njihovo bivališče je bilo čisto pozabljeno. Samo po redko se je oglasil zvonček. Tistih nekaj najdenčkov, ki so jih ljudje še pustili tu, so sestre iz same nebogljenosti pošiljale čimprej kam drugam.
To se je doli v mestu razvedelo. Ze nekaj let se zvonček sploh ni več oglasil. Zdelo se je že, da bodo zadnje članice kongregacije pomrle v miru in uboštvu, tedaj pa je samostan Deteta Jezusa ne nadno dobil novega življenja in dela po nepričakovanem nastopu sestre Marie Jose.
Ta sestra ni bilo samo dosti mlajša kot druge nune, marveč tud; sposobna, stremljiva in polna volje do dela. O njeni prejšnji usodi niso v Livornu vedeli ničesar. Poklicali so jo tja, da bi samostan spet spravila do slovesa. In res se je navzlic vsem težavam uveljavila
Ze od vsega začetka so jo druge sestre zgolj zaradi njenega močnega značaja in pod pritiskom okoliščin dejansko priznale za prednico. Po smrti dotedanje prestojnice je postala tudi uradno prednica.
Po kratkem premišljanju je našla rešitev za težave, ki so grozile z vseh strani. Predvsem ni smel samostan več dajati povodov za spore. To se pravi na primer, da je nova prednica čisto na tihem opustila sirotišnico, ki je dejansko že tako in tako ni več bilo. Namesto tega je ustanovila šolo za premožna dekleta.
Odobritev od cerkvenih oblasti je zaradi tedanjih razmer zlahka dobila. Sestri Marii Jose se je celo posrečilo, da je vzbudila za svoje načrte zanimanje celo pri malce mlačnih višjih.
Sestra je bilo izobražena ženska Za svoje napore je dobila krepkega pomočnika v patru Ksaveriju. Pater Ksaver je bil 'jezuit, ki je po zatretju svojega reda zapustil dvor vojvodinje Parmske in se
moral naseliti v tem tihem bivališču blizu Livorna.
Pater Ksaver je v sebi družil preprosto, toda olikano občevanje _ sluhom svetosti in s slovesom učenjaštva. Na kratko, bil je svetov-njak, duhovnik in učenjak v enem. .
Z veliko previdnostjo si je dobil dovoljenje za nadaljnje delo v Livornu. Po imenu je 'bil spovednik v samostanu, v resnici pa se je udejstvoval v nekaterih mednarodnih mestnih krogih, kjer so iskali in znali ceniU diplomatsko spretnost in navzočnost čuječega, sposobnega in izobraženega moža.
Z novo samostansko šolo je, kakor je čutil, dobil v roke močen duhovni vzvod. Sestre so se morale predvsem zahvaliti njegovim prizadevanjem, da so dobile za učenke hčerke nekaterih najboljših rodbin iz mesta in okolice. Celo od angleških protesttfntovskih trgovcev v Livornu so nekateri pošiljali svoje hčere v »Šolo na hribu«.
Pred kratkim so tam nastavili pet novih sestra za učiteljice.
S	pomočjo teh in s podporo dohodkov, ki so polagoma rasli, so hišo spet lahko vodili naprej in vzdrževali tudi starke izpod prejšnjega reda, ki so še vedno sedele v samostanu, njihove dolžnosti pa so bile samo na papirju.
Pater Ksaver je nad vsemi temi rečmi bdel z mirnim pogledom.
V	večini zadev sta on in mati prednica ravnala enodušno. Toda prednica je bila po pravici ponosna na novo šolo kot na svoje osebno delo. Zato je ljubosumno varovala njen sloves. Njeno teženje je merilo na to, da bi v nekaj letih prišla šola tako daleč, da bi jo prištevali k najboljgim, kamor so sprejemali samo bogataške in plemiške hčere.
Zato ni bila malo prestrašena, ko jo je nekega januarskega večera v letu 1776 nenadno zmotilo nedobrodošlo bingljanje najdeniškega zvonca, ki se že tako dolgo ni oglasil. Ena od nun, ki je imela v krvi še navado iz prejšnjih let, je kar sama od sebe šla za klicem zvonca.
Nekaj minut pozneje je mati prednica gledala v zevajoče žrelo črne torbe, v kateri je ležal moški novorojenček in na glas tožil nad svojo usodo.
V	torbi je razen njega bil še dragocen temen damski jezdni plašč, starinska Marijina podobica z Detetom v čudno izdelanem ohišju ter deset španskih zlatnikov. Sicer pa ničesar drugega.
Po pravBOveljavnih določilih ustanovnikov samostana je bila dolžna otroka sprejeti. Po drugi strani pa je bila zadnje čase poklicana za vodstvo elegantne dekliške šole, z ugledom katere se poživitev najdeniškega obrata nikakor ni ujemala. Obe stališči sta bili neraz-družljivi. Vrh vsega pa je otrok bil še moškega spola.
Iz vsebine torbe je bilo jasno videti, da ne gre za kakega črvička, ki so ga pobrali na mestnih cestah. V to stvar so bile zapletene osebnosti iz boljših stanov. To je bilo očitno. Posebno sumljivo pa je bilo, da so plačali vzdrževalnino kar za celo leto naprej. Razen tega pa je podoba Matere božje, ki je ležala pri otroku, dajala najdenčku že od vsega začetka poseben soj in varstvo.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za Inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivau Rakovec. Urednik: Jože Košiček.