Z bojisča Više deset dai n\ bilo skorej celo aic važnega čati z bojišča, znarueaje, da je zadaja velika bitva pri Metzu tadi Pruse tako oaeaingla, da so tako dolgo časa potrebovali, prei ko 80 8e spet tako po-nogli, da so spet aaspiotnika poprijeli. Ta d-.lga tihota aa bojišču , aeiziiieiae zgnbe Ijadi ve čidel samih očetov in rediteljev rodovia, ia da še ziiiiroin ai videti teinu Besrečaeuia boja skoraj koaca, vse tn je zbadilo ae aarno v Prasiji ia onih državah, ki so v vojsko zapleteae, temuč po celi Evropi strašno aevoljo ia po pravici, ker to se ae more več iaieaovati vojska izobražeaih aarodov, temuč divje klaiije z iiHJstrabovitejšo strastjo! Zgabe 8o že tako velike, da časaiki ae apajo več priaašati zapisnikov ranjenih ia airtvib , kar spet aevolji zbaja, ker vsaka rodoviaa bi rada vendar izvedela, ka'io 8e godi Bjeaim adom aa bojišda. Pnpetijo se tadi veekrat 8tra faovite dogodbe, ko pridejo glasi o airtvib. Tako je aeka mlada žeaa uekega vabtniajstra, mati Iseaterih aeoskrbljeaib otrok 8e aa podstrešja iz nbapa obesila, ko je izvedila, da je reditelj njenib otrok v bibi pal. Takih žalostaih priincr Ijejev se maogo pripovedava. Iu kilo je vse te aesreče krivV Ošabaoat dveb oseb! Ranjeaib je po vseh krajih ia raeslib tako velika raaožiaa, da se ne niorejo več aajti niesta za aje in po8ebao jini že maajka zdravni&kib ponioči, kar je tudi krivo, da mora uiaisikten v atradai bolečiai naireti, ki bi se dragače lebko ozdravil. 30. avgasta je bila spet bitva pri Beaumoata. Bavari ia Saksoaci so aeki del Mak-Mabonove araiade pobili tako, da se je aiorala poaiekaoti čez reko Mnas proti Sedana. — FraBCozi so zgabili 4 mitnleze ia 20 kanonov, ib jib je više tisoč vjetih. Mak Mabon se je aamreč botel zdrnžiti z Ba zaiaoia, ki je v Mctza. Prasi so to izvedeli ia zabraaili. — Prusi grejo proti Sedami ia hočejo tadi to trdajavo obsesti. Pni8ki alaai ia bazari so vzeli že dve vasi blizo Sedaaa, kder so veadar stali saino fraBCoski pešci. 31. avgusta so se že okolo Sedaaa skorej celi daa bili ia večkrat so zmagali Fraacozi, bili so veadar spet tepeai od Pru8fov. Popoldae ao se amrali Prnsi spet Bazaj pomeknoti, ki 80 že blizo trdBJave bili. Tadi proti Bazaiau so se ta celi daa uiorali Prasi bojevati, ki je hotel po aili MakMaboau ua ponioč priti, ali bolj rečeao, ae ž Bjini zdražiti. Bazaia je bil aa vseb straaeb premagan ia spet v Metz vržea. 1. septeaibra je spet bila pri Sedaaa celi daa bitra, jb ker je Mak-Maboa raajea bil, je araiado vodil gea. Wimpfea. Prasi so vgo 8vojo uioč (vae tri armade) ta daa tnkaj sknpčili ia cclo Mak-Maboaovo arniado obdali ia popolaoma pobili, ob 5. popoldne je bil bitve knaec. Mak-Mahoaova armad < ki je imela samo 80.000 mož, je bila obdaaa od 250000 Prnsov. 2. septenibra se je cela francoska arniada v Sedaaa podala PruaoBi. Eer je Napoleon tadi bil t trdnjavi, se je tndi podal praskema kraljo, kterenia je pisal lastaurofBo, da, ker ga aa bojidču ai zadela krogla, n>u izrnči meč ia t-rojo oaebo, kcr zapovedoval oa ai ia se ta<li zadnje čase vladanja več ai vdeležil. P<>p>>l'ine se je Napi>leou podal 8 NV-ijiiiij generali v ghivni kvartir pruskega kralja. Napoleiui ia kralj Wilhelm nta se 8»4la 2. t. ni. v nekem j:radi^u na glj-ziji v 8i-dana. Napoleoti je bil pobit in populoouia miaa. Eralj iuu je odločil za pribuduje piebiva- lišče grad Wilhelrash6'be blizo Easel aa , karaor se je tadi 3. podal Ba pot. Napnleou ia Wiihelni sta sknpao belgiško vlado prosila da sme Napoleoa potovati skozi Belgijo. Belgiška vlada je to dov >Iila, ia Napoleoa je potoval akozi Lllttieh v Nemčijo. Spreailjal ga je pruski general. Dilje 8ta tadi oba vo|skajo(5a se vladarja Belgijo prosila, da bi sinele obe stranke tamo pnslati eaako število ranjeaih, ki bi se tamo zdravili Belgijska vlada je to lira lože (]i*voliia, ker |e to že prej Francn/.om pnaudila. Po za<laji 8tr-ihi>viti bitvi pri SedaBB je 12.000 Fraacozov prestopilo Belgijake nieje, iu je ainralo tamo orožje položiti. Imeli so pri sebi 400 vozov za artilerijo, 12.000 koajev ia 2 kaaoai, vse skupaj se je poalalo v Naniur. Pravi se, da je pri zadaji straboviti bitvi med Metzom ia Sedanoin, ki je trajala skorej tri dfli, padlu od obeb straai vise 120.000 mož. Da ao zgabe atrašao velike, puselmo aa praski atrani, kaže to, da se je pri zadaji bitvi že bojevala tudi deželiiBa straža, ia da za ranjeae v bližini ai nikder več pmstnra ia ao jib zat<> niorali pnslati v Belgijo. V Beroliaa, Moaakoveni, Staltgardu in aploh p<> eeli Nemčiji je bilu zvaaredno veselje, in po tuestib so bila vsa okna r;izsvetlieaa, ia aapab je vse Netnce, kakor aavadno prevzel, ko je prišel glas, da je Napoleoa vjet. Morei>iti je abogo Ijudstvi) zato tako vcselo bilo, ker je tnislilo, da je zdaj vojske koaec; tenia veadar žalibog ai tako, ker kakor bndo častiti bralci videli v denaŠBjeru nP-j|itičBem ogledu", še Franc<>zi aiso zgabili vsega pogama ia v zboraici v Parizu je poHlaaec Jales Favre izrekel 3. 8eptembra: Mi 8ino edini v teai, da bočeaio braaiti domoviao do smrti. Palikao pa je v i8ti zbornici rekel: Pozivljati se mnrarao aa živo nio6 fraacoskn, ia ne bnaio niirovali, dokler prasovsko pleme iz fraacoske zemlje ae izpodiino. Če se aa taako prcgleda vnjskovanjo aied Prnsi ia Fraacozi, se lebko aajde, da je bih fraacoska vojska pnpola»Bia izdana. Praska armada se pnmiče Baj_:lo proti Pariza ia tamo zaa še-biti strašaa bitva. En del fraacoske vojske, kor ViBi>y se ludi porniče proti Pariza, toraj še ai vaa MakMaboaova anaada vjeta. V trdnjave Metz jb Straaaburg se je oa daa, ko je bil vjet NapoleoB aehalo streljati, ker se niisli, da ae bodo tako na ta glas podale. General Mak Maboa, ki je bil zlo ranjen , je vsled ran amrl. General Canrobert je tadi raajen. Praske preduje atraže ao 5. t. ro. prišle že d<> Loavois. Med vjetioii Fraacozi pri Sedaoa je 50 geaeralov.