Poštnina рЫам T gotovini. Leto XVI, št 233 Шт f. '935 Ljubljana, torek 8. oktobra 1935 ff\ < 4 >L m Cena t Din ut«i»vui3ivoi Mjubij&ua, &nafljeva uuca it — reieton St. 8122, {П28. 3124, 312Ü, 812& inseratni xiüeieit; Ljubljana, Seien» Durgova UL i - Tet 8492, 2492. eoaruinica Maribor: Uospoafca ulica •L U. — reieton et J4455. Podružnica Jeije; Kocenova ""«»я ц а. — Teleton St. 190. irtaCun» pn poŠt. Сек. zavodin: Ljubljana St. 11.842, Praga Cislo 78Л80, ЛПеп 105.241 Naroönlna znaSa meseCno Oin 25.— Za Inozemstvo Oin 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica Ö. Telefon 8122, 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica U Telefon št 22440. Celje, Strossmayer]eva ulica štev. 2-Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Realno jugoslovenstvo Brezplodno bi bilo spuščati se v teoretična razglabljanja, ali gre političnim vprašanjem prednost pred gospodarskimi in socialnimi problemi ali obratno. Pri sedanji prepletenosti družabnih od-nošajev se gospodarstvo in politika preliva druga v drugo. Posebno odkar je zavrženo nekdanje načelo liberalizma o svobodnem gosnodarskem udejstvova-nju, posega državna oblast v ekonomsko in socialno življenje ter se na ta način veže gospodarstvo in politiko v nerazd vojno organsko celoto. Zatorej moremo le v presoji konkretnih družabnih prilik v določenem razdobju ugotoviti. ali so z ozirom na miselno in čuv-stveno razpoloženje naroda politični prob'emi akutnejši od reševania gosoo-darsko-socialnih vprašanj, ali pa je položaj obraten. Tudi z ozirom na naš pereči državni problem je težko posplošeno odgovoriti, kateremu od teh dveh kompleksov gre prvenstvo. Vsekakor bi v času, ko huda in dolgotrajna kriza pritiska našega malega človeka v taki meri, da je življenjski nivo nazadoval že za desetletja, morali združiti in osredotočiti vse svoje sile na to, da zagotovimo širokim narodnim slojem kulturnemu in civiliziranemu človeku odgovarjajoče eksistenčne pogoje. Toda v življenju narodov niso vedno merodajni in prepričevalni argumenti, ki jih sicer vsak poedinec spozna za pravilne. Samo tako si je mogoče razložiti, da so mogli gotovi politiki z izrabo čirv-stveneera in psihološkega razpoloženja izvestnih delov našega naroda doseči, da mora naš narod prvenstveno reševati politične probleme, čeprav je lačen, gol in bos. Znak ljudske naivnosti ie v tem, da mnogi pričakujejo zlatih časov od oživotvorienja meglenih političnih doktrin, in še posebna naivnost leži v sugestiji, da bi se n. pr. v federalistično urejeni državi cedila med in mleko tako rekoč sama od sebe. Romantično razpoloženi del našega naroda rridaje torei prvenstvo reševanju političnega problema. Realna miselnost govori drugače: predvsem bi bilo treba odločnega reševanja perečih gospodarskih m socialnih vprašanj, kajti le, ako je človek sit, more mirno filo-zofirati in politizirati. V teh dveh gledanjih je tudi glavna razlika m^d hrvatskim m srbskim seljaštvom. Hrvatski del polaga večjo vrednost na revizijo notranie državne ureditve in na druga politična vprašanja, dočim srbsko sel ja št vo, politično zrel piše in realnejše, zahteva predvsem borbo proti gospodarski stiski in socialnim krivicam. Naš notranji problem torej po svoiem bistvu ni enoten, temveč prevladuje v enem do socialno in gospodarsko vsebino jugoslovenske iHo-ie. One us+^ariaio na ta način jugoslovenski nacionalni realizem, ki stavba vp4 svoj idealistični T>olet v službo reševania konkretnih zadev narodnega živlienia ter pred««-avlia чрТобпо "eiiqv- no formulo za reševanje raznovrstnih PO PADCU ADUE VELIKI ВОЛ SE PRIČAKUJEJO NA JUŽNI FRONTI Adua po 39 letih zopet v italijanskih rokah — Napredovanje italijanskih vojsk se nadaljuje na vseh frontah Rim, 7. oktobra, d. Po hudih in izredno ogorčenih bojih so se italijanske čete včeraj dopoldne polastile Adue. Kot predstraža je najprej vkorakala v mesto konjenica eritrejskih domačinov. Ker so Aduo braniie iregularne čete rasa Sejuma, so se še po vkorakanju italijanskih čet v Aduo vršili hodi boji. Abesinci so se zabarikadirali v posameznih hišah, ki so jih morali Italijani vsako posebej osvojiti. Med obema kriloma prodirajoče italijanske vojske, ki je obkolila Aduo, se je borilo 7.000 Abesincev, Id so z zadnjimi napori skušali preprečiti, da bi jih Italijani popolnoma ne obkolili in odrezali od ostalih bojevnikov. Borba za Aduo je nudila sliko povsem modernega vojskovanja. Boji so še začeli s poizvedovalnimi poleti lahkih letal, nakar je sledilo bombardiranje iz težkih ietal, obstreljevanje s težko ar-tiljerijo, napad s tanki in končno prodiranje pehote v mesto, ki se pred silo tehničnega orožja ni moglo vzdržati v svoji obrambi. Drugi italijanski armadni zbor je moral prodirati po zelo težavnem ozemlju in je povsod naletel na hud odpor. Posebno močan je bil odpor Abesincev v neki mali dolini v neposredni bližini Adue. Borba je bila kratka, toda zelo ostra. Na tem kraju so Italijani, ki so jih podpirali tudi tanki in letala, ujeli 28 abesinskih vojakov. Italijansko vrhovno poveljništvo ceni izgube Abesincev v bojih okrog Adue na kakih 600 mrtvih in ranjenih. Ko je državni podtajnik za tisk in propagando objavil zvečer vest o padcu Adue, je med prebivalstvom Rima nastalo veliko navdušenje in so fašisti priredili ogromne manifestacije po mestu. Mussolini je o zavzetju Adue takoj te-lefonično obvestil kralja, ki se nahaja v svojem letovišču v San Rossoru. Obenem je poslal čestitke generalu de Bonu, vrhovnemu poveljniku italijanskih čet v vzhodni Afriki. Zavzetje Adue je za Italijane važno ne samo v strateškem pogledu, nego tudi v psihološkem, ker je z njim maščevan katastrofalni poraz, ki ga je doživel 1. marca 1896. pri tem mestu italijanski general Baratieri, ko so ga premagale čete tedanjega neguša Mene-lika. V ostalem pričakujejo, da bo s padcem Adue nastal v prodiranju italijanske glavne armade za nekaj časa zastoj, ker mora počakati na obnovo hrane, municije in drugih potrebščin, da bi lahko uspešneje prodirala na ozemlju, ki postaja proti jugu čim dalje bolj gorato in neprehodno. Za Italijane je posebno neugodno, ker ne morejo zaradi težkoč v prehranjevanju zbrati v tem odseku večjih vojaških sil. Moč abesinske vojske v bojih pri Adui se ceni na 25.000 mož, dočim je na italijanski strani 100.000 dobro iz-vežbanih vojakov. Kako so vkorakali Asmara, 7. oktobra. AA. O zavzetju Adue poročajo tele podrobnosti: Italijanske čete so svečano vkorakale v Aduo v nedel jo dopoldne z godbo ca čelu. Na glavnem trgu se je bila zbrala okoli tamošnje duhovščine večina prebivalstva. Mesto je precej trpelo od с'оЧге-Ijevanja topništva. Točno število izgub še ni znano. Italijanske izgube so bile neznatne, abesinske pa zelo velike. Pred zavzetjem Adue so v soboto italijanske čete zavzele gorsko verigo Lamba-Auger z velikimi težavami. Prebivalstvo Adue, pravijo v urad-ih krogih, je Ы1о v začetku nezaupljivo do Italijanov, zdaj pa jih pozdravlja. Drhovniki in vaški starešine pr našajo v znak pokorščine častne darove poveljnikom italijanskih enot. Rim, 7. oktobra g. Po uradnem ital jan-skem poročilu je mesto Aduo v nedeljo dopoldne zavzel v naskoku 84. pešpolk. Napad je bil izvršen na progi 3 km in je zadel na neznaten odpor, ker je glavna abesinska sila med tem že izpraznila mesto. Na bojišču iz 1. 1896. so zmagovite italijanske čete razvile italijansko zastavo na velikem drogu, ki so ga nalašč prinesli iz Rima. Abesinsko sporočilo Društvu narodov Addis Abeba, 7. oktobra, b. Abesinska vlada je poslala svetu Društva narodov naslednjo brzojavko: Italijanske čete, spremljane od 20 letal, so po zavzet ju Adigrata vkorakale v Aduo. Abesinske čete se nahajajo izven mesta. Vsi dosedanji spopadi so se vršili samo z abesinskimi obmejnimi stražami in manjšimi oddelki, redne abesinske čete pa do sedaj še niso posegle v boj. Italijani so že več mesecev pripravljeni napad izvedli v pokrajinah, kjer so meje natančno določene. Žrtve bojev za Aduo London, 7. oktobra, о. V borbi za Aduo je po dosedanjih poročilih padlo 3.600 Italijanov in 6.000 Abesincev. Ita-1 lijani so izgubili 200 oficirjev. Boji pri Adui se nadaljujejo Addis Abeba, 7. oktobra. AA. Kljub italijanskim poročilom o padcu Adue trdijo tu, da je Adua zopet v abesinskih rokah. Pred tem je mesto ponovno menjalo svoje zavojevalce. Mesto so Abesinci zopet zavzeli z napadom s strani in od zadaj. Italijanske sprednje čete s tanki so Abesinci pustili naprej. Pri teh bojih je padilo tudi šest italijanskih oficirjev in so Abesinci zaplenili veliko količino vojnega materijala. Ta hip je Adua v abesinskih rokah. Pariz, 7. oktobra, b. O bojih v severni Abesiniji poroča Agencija Havas iz Rima: Adua, ki so jo zavzeli Italijani, je ostala v italijanskih rokah. Inozemske vesti, da je posest mesta še sporna, so najbrže nekoliko zastarele in datirajo še od sobote, ne pa od včeraj. Vsekakor so se po zavzetju Adue začeli novi boji, kajti Abesinci so skušali v protinapadu zopet zavzeti mesto. Po poročilih iz italijanskega glavnega stana so imeli Abesinci pri bojih okrog Adue 600 mrtvih in ranjenih, mnogo pa je bilo tudi ujetih. Pred abesinsko protiofenzivo Asmara, 7. oktobra, o. Že med tem, ko so se vršili poslednji boji za Aduo, so italijanske inženjerske čete z vso naglico pričele utrievati aduanske in adi-gualske gore. Povsod so že dograjene problemov, ne glede na to, ali so političnega ali socialno gospodarskega značaja, in ne glede na to, v katerem delu naroda in v kateri pokrajini se pojavljajo. Tako pojmovano jugoslovenstvo ni doktrinarno .temveč se organsko razvija z narodnim in državnim življenjem ter ga oplaia z neusahnim izvirom optimizma. borbenosti in vere v veliko bodočnost jugoslovenskega naroda. mnoge utrdbe, v katerih so že postavljeni veliki topovi, metalci bomb in zelo mnogo strojnic. Pričaikuje se namreč protiofenziva Abesincev. Po italijanskih vesteh so se pričeli Abesinci v gorah južno od Adue naglo koncentrirati in je sedaj na fronti zbranih že 50.000 vojakov. Abesinci za italijanskim hrbtom London. 7. oktobra. AA. »News Chro-nicle« potrjuje vesti, da je velik oddelek abesinske vojske vdrl preko reke Mareb v Eritrejo n da skuša sedaj priti Italijanom v hrbet. Tudi vojska rasa Sejuma. ki se je utrdila na pobočjih gorovja južno od Adue, si je znatno opomogle. Na pomoč ji je prihitelo 30.000 vojakov. Prodiranje Italijanov južno od Adigrata Milan, 7. ^ktobra. w. »Italijanski listi Poročajo iz Asmare: General Santini je napredoval južno od Adigrata do obmejnega kraja Adgamusa. Istočasno ie armada domačinov pri Endi-siju zavzela utrjene položaje Italijanske čete so že zasedle tri četrtine pokrajine Tigre. Ras Sejurn se je po trdovratnem odporu umaknil do reke Semien. Ras Se jum poveljuje cvetu abesinske armade, «lovitim borcem iz Danakila, ki So pred 39 leti zmagali pri Adui nad Italijani Abesinske čete so Ponekod streljale na italijanska v^-fsko iz 7asede toda slednjič so le Italijani zmagali. Italijanska letala so napadla taborišče 125.000 Abesincev »Stampa« poroča s severnega abesinskega bpfšča da &o itv^anska letala .inž n0 od Adue opazila živahno zbiranje abesinskih <*et. Drugi srmadni zbor je posta, vil v Adui svo^e šotore. General Maravi s?na ima svoj glavni stan v italijanskem k.onzulatu. »PoPolo d'Italia«; Poroča, da so itali- janske čete prodrle že 10 km preko Adigrata. Zavzetje gore Musa Ali Rim, 7. oktobra, b. Pko vesteh iz italijanskih virov so italijanske čete zavzele goro Musa Ali. Izpraznitev Addis Abebe Addis Abeba, 7. pktobra. AA. Cesar Ъа:_ le Selassi je pozval prebivalstvo, naj si izkoplje na višje ležečih krajih okrog prestolnice zavetišča pred letalskimi na- padi. 2e v teku današnjega dopoldneva ee je začelo prebivalstvo seliti iz mesta. Oblasti sp odredile tudi druge ukrepe, ki naj pospešijo izpraznitev mesta zaradi nevarnosti letalskih napadov. Italijanski poslanik Vinci se še vedno mudi v mestu in baje še ni dobil od svoje vlade naročila, naj zahteva Potni list. V pretekli n^oči je prispel v Addis Abe-bo italijanski konzul iz Daro Margosa. Abesinci so zadovoljni s tem, da Italijani odlašajo svoj odhod, ker bo tako abesinska prestolnica še nekaj časa varna pred italijanskimi letalskimi napadi. Splošno prevladuje mnenje, da bodo ita-tijaneka letala takoj bombardira-la Addis Abefojp, čiim jo zapustijo italijanski diplomatski nameščenci. Ameriški novinar žrtev malarije Addis Abeba, 7. oktobra, d. Med Vojni-mi poročevalci je zahtevala smrt prvo žr. tev. Včeraj je podlegel malariji, ki ee ji je pridružila pljučnica ameriški novinar Curtney Barber, poročevalec »Daily He-ralda« in »Chicago Tribune^. Italijanski uspehi na somalski fronti Okupacija Mola in Gerlogubija — Koncentracija velike abesinske vojske pri Djidjigi Addis Abeba, 7. oktobra, d. Italijanske čete so včeraj dopoldne na fronti ob Somaliji nadaljevale svoj pohod v smeri proti Ual-Uaiu. Kolona, ki je prodirala v smeri proti Hararju, je zadela na močan odpor. Abesinci so zopet zavzeli Ual-Ual, ki so ga Italijani lani meseca decembra ob priliki znanega incidenta zasedli. V pokrajini Ogaden se razvija v glavnem četniška vojna Italijani preiskujejo pokrajino z letali in obmetujejo posamezne točke z bombami. Italijansko prodiranje na tem ozemlju je zelo prevdno in brez naglice. Vse kaže, da hočejo Italijani na podlagi dosedanjih izkušenj naprej utrditi zavzete točke in šele nato nadaljevati ofenzivo. Na južnem sektorju somalske fronte so Italijani zasedli obrne?no abesinsko mesto Dolo. Preden so Italijani zasedli mesto Ger-logubi v pokrajini Ogaden. so ga italijanska letala bombardirala, pri čemur je bilo ubitih 50 abesinskih vojakov. Vrhovni poveljnik abesinskih čet v Ogadenu, Habte M keel, ki je sedaj ч okolici Djidjige, je prejel od cesarja Hai-la Selassija ukaz, naj spričo itei janekih uspehov pri Adui in Garlogubiju takoj prične s protiofenzivo. V smerd proti Dji-djigi. ki leži 80 km vzhodno od Hararja, koraka 50.000 nabolj bojevitih abesinskih vojščakov. V okolioi Djidjige bo bržkone prišlo do važne odločilne bitke. Tu je zbranih že 100.000 abesinskih vojakov, ki so mesto utrdili. Okoli mesta so v pričakovanju italijanskega napada izkopali globoke jarke kot pasti za tanke. Koncentracija abesinskih sil pri Dj djigu bo izvr. šena v približno štirih dneh. Nova pogajanja Italijanska vlada se namerava baje za enkrat zadovoljiti z okupacijo Adue in je pripravljena za nova pogajanja Ženeva, 7. oktobra, o. Francoski ministrski predsednik Laval se je davi vrnil v Ženevo in je imel z Edenom in baronom Aloisijem važne politične razgovore. Baron Aloisi je pri tej priliki izročil Lavalu nove Mussolinijeve predloge za ureditev spora v Afriki. Vest o novih Miussolinijevih predlogih je bila sprejeta v Ženevi kot velika senzacija. Pravijo, da se pričakuje cenovni preotoret v ženevskih pogajanjih. Italija se bo z osvojitvijo Adue bržkone zadovoljila m Mussolini bo baje opustil nadaljnje vojaške operacije ter je pripravljen za pogajanja Veliko pozornost je izzvala tudi vest, da je bil ponovno sklican odbor trinajstih, da prouči poročilo odbora šestih, kdo je napadalec v vzhodnoafriški vojni. Poročilo ugotavlja, da je odbor po proučitvi vseh okoliščin pri§el do zakljuSka, da je Italija začela vojno proti doloöbam čl. 12 pakta Društva narodov. Dotični odstavek se glasi do® lovno: Italija je zanemarila svoje obveznosti po čl. 12, 13 in 15 pakta Društva narodov ter, začela vojno. Kakor je bilo pričakovati, je odbor trfr-najstiih odobril poročilo pododbora šestih. Poročilo so prebrali na popoldanski seji sveta DN, ki se je sestal najprej k tajni, nato pa k javni seji ob 17. Angleži stoje na stališču, da ima Društvo narodov poslednjo besedo. Po načinu, kako vodijo vso stvar v Društvu narodov, se vidi, da hočejo izčrpati vse formalnosti, ki jih odreja pakt DN, da pridejo do same skupščine DN, ki ima edina poslednjo besedo. Ali je bil prekršen pakt Društva narodov Javna seja sveta DN — Italijanska vlada trdi, da ni prekršila pakta DN, če je poskrbela za varnost proti abesinski agresivnosti Ženeva, 7. oktobra. w. Danes popoldne je bila javna seja Društva narodov katere Sta se udeležila tudi italijanski m abesinski delegat. Prvi je govoril italijanski delegat baron Aloisi, ki je med drugim izvajal da noče ustmeno izčrpno proučevati poročila, ker je Italija svoje ugovore predložila ze v posebni listini, ki bo razdeljena članom sveta. Italijanska vlada pa je prisiljena izraziti svoje izrecne pridržke in sicer ne samo zaradi netočnosti poročila, temveč tudi zaradi raznih važnih sodb, ki jih vsebuje. Varnost Italije nasproti Abesiniji se ne sme primerjati s položajem ostalih držav, ki mejijo nanjo v teh krajih. Napadalnost Abesinije je v «»lavnem naperjena proti Italiji in zaradi te"ä je treba njene cilje obravnavati v okviru" splošne abesinske politike nasproti Italiji V poročilu tudi niso omenjene ponovne kršitve, ki jih je glede na pogodbo med Abesinijo in Italijo zakrivila Abesinija. Posebno pa je treba poudariti, da poročilo ne upošteva določb čl. 23 pakta Društva narodov. zaradi česar se mora smatrati kot nepopolno in neprimerno. Ce to svet Društva narodov upošteval dejansko stanje, mora italijansko tezo priznali kot utemeljeno. Ce je bil sprejem Abesinije v Društvo narodov zmota bi bila še mnogo večje zmota, če bi se sedai Društvo narodov zaprlo pred mož- nostjo, da to popravi Ce se Abesiniw ne bi bila oboroževala v tako nevarni obliki. Italija ne bi tik imela vzroka za varnostue ukrepe- Ce se sosedni državi Francija in Anglija te nevarnosti ni-» sta bali, je pač dokaz več, da se je Abesinija oboroževala samo proti Italiji. Ce Italija svojih pritožb ni uveljavila v Društvu narodov pred 4. septembrom, se je to zgodilo zato, ker je hotela počakati na izid razsodiščnega postonanja v zadevi incidentov pri Ualualu. Italijanska vlada je nabiranja, da nikakor ni kršila pogodbe Društva narodov, ёе je ukrenila vse potrebno za varnost italijanskih kolonij v obliki, za katero je bila prisiljena po okoliščinah. Za italijanskim delegatom je atesinski zastopnik Havariate še enkrat obrazložil do-sedanje stališče njegove vlade in rotil svet, naj ukrene vse, da se bodo spoštovale določbe pakta Društva narodov. Italija si hoče v Afriki ustvariti veliko kolonialno državo in to je tudi pravi vzrok njenega postopanja nasproti Abesiniji, česar italijanski delegat še ni nikdar izjavil. Govornik je zahteval ponovno, naj se takoj uporabijo ukrepi, kakor jih določa pakt Društva narodov. Poročili odbora trinajstih in šestih soglasno sprejeti Pri glasovanju je italijanski delegat poročilo odbora trinajstih odklonil, abesinski pa je nanj pristal. Ker glas prizadete stranke ne šteje, je bilo poročilo soglasno odobreno. Svet Društva narodov bo vsa poročila predložil plenarni skupščini Društva narodov v končno sklepanje. Zasedanje gospodarskega sveta Male antante Zasedanje je v Beogradu In bo trajalo teden dni — Glavne točke dnevnega reda — Delo v odborih I Beograd, 7. oktobra, р. V zunanjem ministrstvu jc pričel danes zasedati gospodarski svet držav Male antante Kakor znano, je letos predsedstvo Male antante v Beogradu in ее zato vrši tudi konferenca gospodarskega sveta v naši prestolnici. Ž.e v smislu sklepov, sprejetih v Strbskem Plesu, eo prišla na dnevni red letošnje konference mnoga važna vprašanja, ki jih je treba regulirati med državami Male antante. V prvi vrsti prihaja tu v poštev vprašanje pravne pomoči. Na sedanji konferenci naj bi se definitivno uredil tudi problem dvojnega obdavčenja in taksiranja, ki povzroča mnogo škode naš m in češkoslovaškim državljanom. Prav tako je važno vprašanje sodelovanja in izenačenja dela pri vseh treh poštnih hranilnicah. Sodelovanje se je doslej nanašalo le na turizem, za katerega je veljal poseben sporazum, potrebno pa je, da se razširi na vse panoge delovanja poštnih denarn h zavodov. Važno je tudi vprašanje o normalizaciji industrijske proizvodnje v naših treh državah. Med Jugoslavijo in Češkoslovaško je letos nastalo vprašanje dogovorjenega pereferenciala za naše žito, ker letos žita zarad; slabe žetve, žal ne bomo mogli izvažati. Do 12. t. m. bodo zasedali posamezni odbori, 14. pa se spet sestane plenum, ki bo definitvno sklepal o predlogih odborov. Na svoji današnji otvoritveni seji je svet ustanov 1 dva odbora, prvega za promet. drugega za trgovinsko politko Odbora bosta takoj pričela proučevati od-kazana jima vprašanja. Vlada Toieva v krizi? V kratkem je pričakovati velikih izprememb v bolgarski vladi Sofija, 7. pktobra. р. V političnih krogih splošno prevladuje mnenje, da bo že v prihodnjih dneh prišlo do velikih izprememb v vladi in da bo kralj Boris osebno ppšegel vmes, da razčisti situacijo. Čeprav je ministrski predsednik To-šev izjavil novinarjem, da ni pričakovati niti rekonstrukcije, vendar se trdovratno vzdržujejo vesti, da je njegova vlada že v križi in se razširjajp o novi vladi najrazličnejše verzije. Po eni naj bi pre vzel oblast vojaški kabinet, po drugi naj bi sestavil novo vlado sedanji zunanji minister Kjuseivanov s pomočjo zmernih Pplitikov, da bi se tako ustvarila znosnejša notranje politična situacija. Govo ri se dalje, da prihajata za sestavo nove vlade v Poštev tudi bolgarski ppslanik v Londonu Hadži Mišev in Kpsta Murav- jev, sorodnik pokojnega Aleksandra Stana. bolijskega. Caribrod, 7 oktobra, p. Organi polici ,l'e s.o tudi včeraj in danes izvršili mnogo aretacij po Sofiji in na deželi, vendar imen aretiranih nočejo objaviti. Minister pravde je izjavil o zaroti, da bo preiskava v kratkem zaključena, nakar bo takpj sestavljena obtožnica. Ribbentrop na potu v Sofijo Budimpešta, 7. oktobra, p. Po vesteh tukajšnjih listov je Hitlerjev diplomatski em sar Ribbentrop prispel v Budimpešto in je danes nadaljeval svoje potovanje z letalom v Sofijo. Nedeljska shoda ministra dr. Mihe Kreka Tudi to nedeljo je porabil minister g. dr. Miha Krek za agitacijsko delo na korist snujoče se JRZ. Imel je shoda v Slovenj-gradcu za slovenjgrašfci in prevadjski srez ter pri Sv. Frančišku Ksaverju za goraije-grajslci srez. Po poročilu »Slovenca« je bil prvi shod zelo dobro obiskan, dočim se je na drugem poznalo, da je »zelo mnogo moških od 14. do 60. leta s splavi na vodi«. Že v soboto večer je g. minister ustanovil krajevni odbor JRZ na Ježici pri Ljubljani. V svojem govoru je zborovalcem pojasnjeval, »kako je dr. Korošec kot jetnik na H vami utrjeval in dolbel pot slovenskemu ljudstvu in sploh jugoslovenski demokraciji na politični dan, na politično sonce vsega našega naroda«. Kakšno politično sonce je g. minister mislil, iz »Slo-venčevega« poročila ni razvidno. Za predsednika ježiške organizacije JRZ je bil izvoljen g. dr. Krek sam. V Slovenjg.radcu je belo oblečena deklica izročila, kakor pravi »Slovenec«, ministru dr. Kreku »velik šopek slovenskih nageljnov z besedami: Slovenskemu ministru slovenski pušeljc«! V svojem govoru je minister v uvodu rekel, da so se zboro-valci zbrali zato, da pokažejo, da so še tu, in da ovržejo »trditve zadnjih let, da nas več ni, da nič ne pomenimo in da nikdar več ne bomo nič pomenili«. Shod naj tudi priča, »da smo ostali, kakor smo bili, trdni, zvesti, odločni in strnjeni«. Nadalje je g. dr. Krek rekel: »Kakor je v mrtvem stvarstvu vsako bitje raizlično od drugega, tako ima tudi v družbi vsak posameznik svoj posebni obraz, svojo posebno misel. Kdor bi hotel nasilno te razlike izenačiti in vse ukleniti v uniformo ta bi ubil vsako raist kulture in ustavil vsak napredek. Hoteli so nas sicer stisniti v najrazličnejše uniforme, tako politič. društvene in gospodarske, toda to delo se je moralo ponesrečiti in se je maščevalo nad njimi samimi.« Na drugem mestu je g. minister izvajal, da moramo Slovenci z delom ovreči »trditev, da bi bilo to dobro ljudstvo protidržavno. S takimi lažnivimi očitki so škodovali sicer tudi nam, pa nam najmanj, veliko bolj vsej državni skupnosti . . . Slovenski cvet, čeprav ima neko posebno barvo in svoj poseben vonj, je vendarle samo cvet z jugoslovanskega vrta. Čim lepši je, čim bolj skrbno je negovan, tem lepši je celotni vrt. tem bogatejše sadove bo rodil«. O novi stranki je dr. Krek med drugim rekel: »V JRZ gledamo pod sedanjimi zakoni edino možno obliko združevanja in političnega udejstvovanja . . . Ta stranka ne sloni niti na sreskih načelnikih, niti na žandarjib- Z njo hočemo ustvariti le tisti miT, ki je predpogoj, da boste mogli v primernem času svobodno, neodvisno in brez strahu oddati svoje glasove za tiste, katerim zaupate. Zaupajte voditelju Slovencu, ki je ob razpustu SLS dejal: Prišel bo čas, ko vas bom zopet klical. Sedaj vam svetuje, da se te nove politične stranke oklenete, da v njej izvojujete svoje pravice. Govoricam o nestalnosti vlade ne verujte. Ne trdimo sicer, da smo večni, vendar pa vas zagotavljam, da je sedanja vlada tako trdna, da v doglednem času ni mogoče govoriti o kakih njenih notranjih slabostih«. V gornjesavinjski dolini je dr. Krek govoril v istem smislu. Razen njega sta na obeh shodih govorila še gg. Franjo 2ebot in Marko Kranjc iz Maribora. Odškodnina po kafastreSi pri Medlogu Pravda celjskega Celje, 5. oktobra Po težki avtobusni nesreči, ki se je zgodila 9. decembra 1931. v Medlogu pri Celju in pri kateri je bilo usmrčenih 14 oseb, nekaj pa težko poškodovanih, je moralo mestno avtobusno podjetje v Celju pla« čati svojcem umrlih ponesrečencev oziroma posameznim poškodovancem razne odškodnine, nekaterim svojcem smrtno ponesrečenih pa plačuje rento. Ta obveznost je posledica strogih določb zakona o avtomobilnem jamstvu, ki nalaga dolžnost odškodnine lastniku avtomobila ne glede na krivdo. Mestna občina in avtobusno podjetje sta zavzemala stališče, da je težke nesreče sokriva železniška uprava in sta se trudili doseči poravnalnim potom, da bi državni erar povrnil polovico škode. Ker so bili vsi poskusi da se zadeva reši brez pravde, in vse intervencije v ministrstvu brezuspešne, je bila vložena 5. de» cembra 1934 po dr. Ernestu Kalanu zoper državni zaklad kraljevine Jugoslavije tožba zaradi povračila polovice odškodnine. Kot razlog se navaja nezadostno urejena proga, ker na križišču, kjer sc je zgodila nesreča, ni zatvornic, niti ni križišče opremljeno z zadostnimi opozorilnimi znamenji, ki bi odgovarjala sedanjemu prometu na glavni cesti, zlasti glede na bližino mesta. Nadalje, da je dotičnega dne vozil stroj s tenderjem naprej in da kljub gosti megli ni bil razsvetljen ter da niso bili dani signali, predpisani po signalnem pravilniku, ki tudi sicer ni bil vpoštevan. Okrožno sodišče v Ljubljani je v svoji razsodbi zavzelo stališče, da železnice ne zadene nikaka kriv da, ter je tožbeni zahtevek zavrnilo. ugodno rešena Proti tej razsodbr je bil vložen priziv na apelacijsko sodišče v Ljubljani. Pri razpravi dne 1. oktobra je apelacijsko sodišče prizivu ugodilo in po temelju izreklo, da je državni zaklad dolžen občinskemu avtobusnemu podjetju povrniti polovico odškodnine. Apelacijsko sodišče smatra, da je v vseh gori navedenih ozirih podana krivda že» lezniške uprave. Zadeva je vrnjena okrožnemu sodišču ki radi svojega pravnega stališča še ni bilo ugotovilo višine odškodnin skih zahtevkov v onih primerih v katerih je avtobusno podjetje plačalo škodo brez sodne pravde. Med odškodninske zahtevke spada tudi polovica odškodnine za razbiti avtobus. Ta izid pomeni veliko olajšanje bremena, ki so zadela mestno avtobusno podjetje, radi navedene nesreče, kar je trebal v interesu podjetja in občine toplo pozdraviti. Kongres dolžnikov Begrad, 7. oktobra р. V dvorani Delavske zbornice se je danes vršil kongres dolžnikov iz vee države. Zborovanje otvoril Josip Krapina iz Zagreba, ki je Po otvoritvi dal besedo bivšemu ministru dr. Marku Kožulju, predsedniku udruže nja dolžnikov. Njegovemu referatu je sledila zelp dolga debata, ki je trajala do 15. ure, ko so se delegati polagoma razšli. Pred zaključkom kongresa je bila sprejeta resolucija, ki &o jo Posebni delegati že роРюИ'пе izročili ministrskemu pred sedniku Stojadinoviču in ostalim članoim vlade. Beležke Sestanek na Zidanem mostu V soboto popoldan je sklicala sreska organizacija JNS za laški srez širši sestanek zaupnikov, ki se je vršil v Zidanem mostu. Sestanek je vodil in otvoriJ predsednik sreske organizacije dr. Franjo Roš, ki je uvodoma pozdravil navzočega senatorja dr. Kramerja in nar. poslanca Ivana Pre-koräka ter ugotovil, da so se odzvali vabilu na sestanek vsi povabljeni delegati iz laškega krükega, brežiškega m litijskega sreza. V globoko, občutenih besedah se je nato spominjal tragične obletnice marsej-skega atentata. Dr. Albert Kramer je v temeljitem govoru pojasnil politični položaj in očrt a l naloge jugoslovenske fronte. Njegova izvajanja so zbrali delegati že med govorom spremljali z odločnim odobravanjem, po govoru pa priredili dr. Kramerju prisrčne ovacije. Prav tako je bil sprejet z velikim odobravanjem jedrnati govoT narodnega poslanca g. Prekorška, ki je podal poročilo o delu slovenskih poslancev ter pojasnil motive, ki so dovedili njega in ostale prijatelje, da so vstopili v jugoslovenski neodvisni poslanski klub. Sledila je živahna razprava o položaju v poedinih srezih. V razpravo so med drugimi posegli gg. dr. Fran Roš, župan Soban, veletrgovec Pavlin, župan Franjo La-jovic. župan dr. Janko Drnovšek, dr. Vladimir Borštnik i. t. d. Po zaključnih besedah dr. Kramerja je dr. Roš zaključil sestanek nekaj pred osmo uro zvečer ter pozval vse navzoče, da se z novim elanom oprimejo dela za veliko ju-goslovensko stvar. (Jvaževanja vreden predlog V beograjski reviji »Javnost« predlaga dr. Viktor Novak, naj se ustanovi o priliki prve obletnice smrti kralja Uedinitelja na Oplencu muzej, v katerem bi se zbrali vsi dokumenti, ki so v zvezii z našimi borbami in napori za osvobojenje in zedinje-nje. Na ta način naj bi se očuvali nešteti spomini na te težke borbe, ki bodo sicer v teku časa izginili. Z muzejem pa bi bik> tudi omogočeno znanstveno zbiranje vsega materiala o razvoju jugoslovenske misli. Omogočeno bi bilo tudd tujcem, ki posečajo svetišče na Oplencu, da dobe jasno sliko o naših borbah za zedinjenje in da se uverijo na podlagi dokuimentarič-nih dokazov, da ni Jugoslavija plod slučaja ali srečnega zaključka diplomatskih razprav, nego žiivo delo več generacij jugoslovenske nacije. О zasedanju parlamenta Nedeljski »Obzor« priobčuje uvodnik, v katerem razpravlja o vprašanju, kdaj bo parlament sklican is kakšni problemi pridejo na dnevni red. List pravi, da bi se imelo Narodno predstavništvo sestati že v začetku septembra, da bi odobrilo konkor-dat in izvalilo odbor za znane tri politične zakone. Tega zasedanja ni bik»: 1. zaradi rekonstrukcije vlade, 2. zaradi sestanka Male antante na Bledu in 3. zaradi potovanja ministrskega predsednika v Pariz in v Črno goro. Po ustavi se mora parlament sestati 20. oktobra, ko mora izvoliti novo predsedstvo in nove stalne odbore. Toda Narodno predstavništvo se bo moralo bavi ti, — tako izvaja »Obzor« — še s colo vrsto drugih važnih problemov, kakršni so n. pr. kmetska zaščita, prehrana pasivnih pokrajin m redukcija uradniških plač. Vendar še ni gotovo, ali bo parlament te naloge izvrši1!, ker je zaenkrat situacija še premalo razčiščena. Momentano situacijo slika »Obzor« takole: »Vlada je ob svojem nastopu imela večino in organiziral se je tudi skupščinski klub vladne večine. Toda od tega časa se je marsikaj dogodilo v parlamentarnih vrstah. Razbita Uzunovičeva hi Jevtičeva vojska se skuša zbrati, ne sicer v eno, marveč v več skupin. Na drugi strani je po raznih izjavah posameznih ministrov vprašanje, ali bo vlada hotela še nadalje imeti v klubu vladne večine vse dosedanje grupe, kakor je tudi še vprašanje, ali bodo vse te skupine hotele ostati k klubu vladne večine«. »Obzor« zaključuje svoja izvajanja z napovedjo, da se bodo vsa ta vprašanja razčistila v zadnji tretjini tega meseca. Prve nadomestne občinske volitve v Dalmaciji Med prvimi dalmatinskimi občinami, v katerih je na agitacijo mačkovcev večina članov občinskih pdhorov podala de-misijo in s tem povzročila delaneamož-nost občinske uprave, sta bili tudi občini Oaniš in Sutivan. V obeh teh dveh občinah 6|p se v nedeljo vršile nove občinske volitve. Tako v Omišu kakor v Sutivanu je bila vložena le po ena kandidatna lista in to od pristašev bivše Radnčeve HS6. V obeh občinah sta bili ti dve listi seveda izvoljeni Prihod kneza Arsena Beograd, 7. oktobra. AA. Danes ob 10 je prispel iz Pariza Nj. Vis. knez Arsen. Na postaji ga je pozdravil Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Spominska plošča v Zagreb« Zagreb, 7. oktobra, o. Ob obletnici tragične smrti pokojnega vladarja bo po sklepu mestnega sveta zagrebškega na poslopju zagrebškega kolodvora odkrita velika mramorna plpšča v spomin na tragični dan, ko je ves Zagreb izkazal zadnjo čast pokojnemu vladarju. Svečano odkritje plošče bo ob 11. uri. Poštna služba v sredo Občinstvo opozarjamo, da vrše na dan komemoracije za Viteškim kraljem vse poštne telegrafske in telefonske postaje mesto normalne samo delno službo ka-i kor ob nedeljah. Nujne invalidske zadeve Najvažnejši predlogi, ki so jih stavili invalidi na svojem kongresu Ljubljana, 7. oktobra. Zborovanja bivših bojevnikov in iüvalL dov v Beogradu v zadnjih dneh septembra /so bila iskrena manifestacija za svetovni mir. V Beogradu so ее prvič pp svetovni vojni zbrali delegati mednarodne organizacije vojnih invalidov in bivših bojevnikov. Mednarodnemu kongresu je potem sledil kongres naših vojnih in vali dov, ki je dokazal, da so naše vojne žr tve zavedne in dobro organizirane. O kongresih in manifestacijah so listi obširno Porpčali, potrebno pa je tudi, da ее vsa javnost seznani s težnjami naših invalidov, ker so razmere, v katerih živijo vojne žrtve, značilno merilo državne in na. rodne skupnosti. Jugoslovenski vpjni invalidi so na svojem kongresu sprejeli mnogo predlogov ter sprožili cetlo vrsto nujnih vprašanj, ki jih je treba čimprej pravilno rešiti ne samo zaradi vpjnih žrtev samih, temveč tudi zaradi našega ugleda. Najvažnejši invalidski predlogi so naslednji: Protezne delavnice in ortopedični zavodi ne dobijo dovolj kreditov. Ljubljanska prptezna de lavnica dela največ tri dni, potem pa tri dni počiva, čeprav je dela na pretek Ln morajo invalidi mesece in mesece čakati na proteze in druge potrebščine. De. lavnica nima dovolj kredita za mezde in za materijal. Ostali predlogi pa se tičejp invalidskih voznih olajšav, p.oslovanja in validskih sodišč, zaostankov invalidnin, invalidskih domov ter zdravljenja in zaposlitve invalidov О voznih olajšavah je bil letos izdan nov pravilnik. Vse invalidske železniške legitimacije iz vse države Podaljšuje Po tem pravilniku samo ministrstvo socialne politike, nove železniške legitimacije pa izdaja eamo direkcija državnih železnic v Beogradu po predlpgu ministrstva. Vsak prosilec za Podalj. voznih plajšav ali za novo legitimacijo mora vložiti posebno prošnjo z pverovljenim prepisom invalidskega priznanja. To Povzrpča invalidom stroške in na legitimacije morajo dolgo čakati. Pravico izdajanja železniških legitimacij na] bi imele vse železniške direkcije, vse finančne direkcije, ki vodijo kontrolo iz. plačevanja invalidnin, pa naj bi imele pravico podaljšanja legitimacij. Tako ее prakticira pri izdajanju vseh železniških legitimacij aktivnim državnim uslužbencem in upokojencem ter je nerazumljivo, zakaj M morala biti baš pri invalidih izjema. Invalidski kongres je predlagal izpremembo pravilnika p voznih olajšavah na ta način, da bi se invalidske železniške legitimacije izdajale in podalj. ševale, kakor je bilo to poprej. Invalidsko sodišče v Zagrebu Dočim je invalidsko sodišče v Ljubljani večinoma že rešUo invalidske akte, ima invalidsko sodišče v Zagrebu skoro vse predmete iz dravske banovine še ne- rešene. Pod invalidsko sodišče v Zagrebu spadajo iz dravske banovine srez i Cr. nomelj, Metlika, Murska Spbota in Dolnja Lendava, ker so Po vojaški administrativni razdelitvi te pokrajine del vojnega okroga v Karlovou, odnosno v Va_ raždinu. Invalidi jz naveden: -ezpv So se že mnogokrat pritožili, t . Zagreba ne dobijo rešitve svojih proo-^j. Oblastni odbor invalidske organizacije je posredoval tudi pri ministrstvu za spciamo politiko, a razmere se niso izboljšale. Kongres je predlagal, naj se Pooblasti invalidsko sodišče dravske divdzijske oh lasti v Ljubljana, da reši vse mvaliJske akte iz prej navedenih srezov v imen p zagrebškega invalidskega sod'šča. Invalidski prejemki in domovi Pri finančni direkcij: v Ljubljani je likvidnih okrog 1 milijon ibtarev zaostalih invalidnin. Oblastni odbor je prosil za takojšnjo izposLovanje kreditov za izpla-čilp teh zaostankov. Pri izplačilu odkupnin so bili vpoštevaai lani iz dravske banovine le oni k.validi !n vdove, ki so dobili že leta 19X2 rešitev o odkupu. Vsi ostali pa morajo čakati na pdkupnhio Večina Potrebuje odkupnino za osamosvojitev ali za gospodarsko pipimoč in tma veliko škodo pri dolgotrajnem čakanju na izplačila. Sedaj ko je zgrajen invalidski dom ▼ Beogradu, prihaja na dnevni red tudi vprašanje invalidskih <%>moV v pokrajinah, zakaj invalidi ее starajo in med njimi je vedno več hiralcev. Fond za zgradbo invalidskih domov naj bi se ppvečel, da bi se lahko začeli gradita invalidski domovi tudi po drugih večjih krajih v državi. Zdravljenje in zaposlovanje invalidov Ministrstvo za socialno politiko raede. Ii vsako leto sredstva za zdravljenje nih žrtev po banovinah. Ta sredstva pa-ne zadostujejo. Zdravljenja v toplicah invalidi niso deležni v zadostni meri V dravski banovini je bila letos komaj vsaka druga ali tretja prošnja za adravfje. nje ugodno rešena, invalidi, ki so se ndra-vilii, pa so morali že v petih, šestih dnefc zapuščati toplice, ker iri bilo dovolj sredstev za zdravljenje. Pri podeljevanju trafik ее ne vpo&berva prvenstvo vojnih invalidctv. Kongres Je nalpžil central nemn odboru, naj izposln je revizijo vseh nezaščitenSi trafik ter skrbi za to, da bo v novem pravönftn monopalske uprave o podeljevanju trafik vpoštevamo prvenstvo vpjnih žrtev. Invalidski zakon in pravilnik imata določbe o zaposlitvi invalidov. Teh določil pa ne vPoštevajo niti državne, ha samoupravna, kaj šele privatna podjetja, invalidska organizacija predlaga, nej ее uvede pri političnih instancah prve stopnje stalna kontrola o zaposlitvi vodnih žrtev. Tragična smrt uglednega Kamničana Kamnik, 7 oktobTa. J Ves Kamnik je pod vtisom tragične , smrti posestnika in zidarskega mojstra g. Бтапса Homarja. Iz Št Vida pri Ljubljani je včeraj zjutraj prispela vest, da so ga našli mrtvega na železniški progi Ni še ugotovljeno, po kakem nesrečnem naključju je prišlo do nesreče. V soboto dopoldne je g. Homar odšel z doma in se odpeljal v Ljubljano. Ker ga z večernim avtobusom ni bilo domov, si domači niso vedeli razložiti njegove odsotnosti, dokler ni zjutraj prišlo žalostno obvestilo. Pokojni g. Franc Homar je bil v Kcm-nku in v vsem okraju dobro znan. Vo-dül je gradbo mnogih velikih zgradb v kamniškem okraju. Med drugim je zgradil tudi mestno kopališče ob Nevljici, pomladi pa novo bistriško pešpot. Udejstvo-val эе je nad 25 let pri kamniškem gasilskem društvu, v katerem je zavzemal raz- ne funkcije. ШЗ je več let predsednik, zadnji dve leti pa poveljnik kamniške gasilske čete ter član župne uprave. Kamniško gas lsko društvo ga je že ob svoji 50 letnici izvolilo za častnega člana. G. Homar je bil dolgo vrsto let tudi občinski odborn k ter član mnogih naprednih kamniških društev. Vest o njegovi tea-gični smrti je napravila globok vtis in vzbudila iskreno sočutje s hudo prizadeto rodbino. Truplo g. Franca Homarja bodo prepeljali danes v Kamnik ter položiK na mrtvaški oder v domači hiši na Za pričah. PogTeb bo danes ob 16. izpred kamniškega gasilskega doma, kamor bodo pokojoi-ka prinesli ob 14. in položili na katafalk Pokojnik g. Homar bo nastop® svojo zadnjo pot baš na svoj 55. rojstni dan. Pokoj njegovi duši, žalujočim pa iskreno sožalje. Domačije v plamenih Poljčane, 4. oktobra. Te dni sta v kratkem presledku zgoreli v bližnji okolici kar dve domačiji in sicer: skoro npvo zidana hiša posestnika Alojza Zagorde v Studenicah pri Polj-čanah ter lesena s slamo krita zgradba posestnika Colariča pri Sv. Ani nad Ma kolami. Hiša Zagorde leži tik ob cesti in je nesrečo opazila neka ženica, ki je šla pd maše. Na njene klice so prihiteli domači reševat živino in skušali pogasiti senik, kjer je bil ogenj nastal. Plamen pa je veter v hipu zanesel na hišo. Do tal bi bfla zgore&a, da niso o pravem času prihiteli poljčanski gasilci Zgorelo je ostrešje, pujski pridelki m dve postelji ter senik s precejšnjo količino sena Ka-kp je nastal požar, še ni točno dognano. Tudi druga domačija je zgorela pri be- rem dnevu. Maü je Sla z dpzna ж otrc&cen k zdravniku v Poljčane. Ko je prišla domov, je našla le kup ruševin pod pepelom Požar je'nastal bržčas zaradi slabo zgrajenega dimnika. Ko so otrpci, M во bili sami doma, začutili dim v sobd? во hiteli preplašeni na piano. V razburjenosti pa so pozabili vzeti в seboj štiri mesece starega otrpka. V zadnjem hipu je zapazil nesrečo so®ed, H je bil zaposlen v bližnjem vinogradu. Planil je v gorečo hišo, iz katere je v zadnjem trenutku rešil obročička. Takoj nato se je pgrodje hiše sesulo Rešitelj zasluži za svojo snč_ ncet vse priznanje. S hišo vred je zgorelo siroma/kpm tudi vse pohištvo, obleka in živež. Zavarovalnina znaša pri prvmn 30 tisoč, a pri drugem le 6 tisoč Din. glavne zadružne zveze Bograd, 7. oktobra, p. Na seji širšega glavnega odbora glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije, ki se je vršila v Zagreba je bil© sklenjeno, da se vrši glavna skutpščina zveze 26., kongres pa 27. tjm. v Osijeku. Sanacija hrvatskega zadružništva Zagreb, 7. oktobra, o. Poročevalcu >Jn. tarnjega Lista« je minister za kmetijstvo Stankovič izjavil, da smatra sedaj po wveljavljenju kmečke uredbe za svojo prvo skrb sanacijo hrvatskega zadružništva. Poudaril je, da bodo celpkupno vprašanje pri ministrstvu takoj temeljito proučili. Pričakovati je čim prejšnje de-finitivne ureditve. Iz prometne Službe Beograd, 6. oktobre p. Vpokojenci so v I prometni službi strojevodja Karel Kranjc, vlakovodja Janez Ivančič in vlakovodja I Alojzij Ur?- Novi generalni direktor državnih železnic Beograd, 7. oktobra. AA. Snoči Je prispel v Beogard pravkar tmenpvani generalni direktor državnih železnic raž. Nao-movič. Danes dopoldne je inž. Naumovlč prevzel svoje mesto od dosedanjega geu neralnega direktorja državnih žetonic inž. Jojiča. Prihod novega angleškega poslanika v Beograd Beograd, 7. oktobra, p. Nocoj je prtapel v Beograd novto imenovan i angleški poslanik Campbell Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved za tor°k: Manj oblačno, toda marsikje тиддй^ a>. oer pa bolj *»plo. Točno placiH »Jutro« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Naši krapi Koroški praznik v Ljubljani Nedeljski koroški dan че zaradi nalivor ial ni mogel izvršiti v vsem pripravljenem obsegu. Sicer tudi popoldne ni bilo brez dežja, vendar so mogli številnim gledalcem na Cojzovem grabnu prikazati zanimivo »štehvanje«. Na sliki je videti brhke Koro-šice v slikoviih narodnih nošah in »zauher« Korošca državnega tožilca g. dr. Felaherja, ki mu je na prireditvi pripadala naloga ustvarjati dobro razpoloženje vsenaokrog. Podrobno porofilo o »štehvanju« je priobčilo že ponedeljsko »Jutro«. __ in ljudje vseh teh krajih ustanovila Pomo&rške zbore, ki eo povsod nujno potrebni. Upravni odbor Zveze želi, da Ы mu vsi merodajni čnitelji šli na roko, da čimprej izvede organiziranje vseh trgovskih pomočnikov. Vse trgovske pomočnike pa prosi, da se sami prijavljajo Zvezi, kater« naslov je: Zveza pomočniških zborov združenj trgovcev v Ljubljani palača Delavske zbornice, II. vhod, II. nadstropje. Zapreke pri regulaciji Ljubljanice Ljubljana, 7 .oktobra IBadnjl nalivi tudi regulaciji Ljubljanice afe» prizanesli. Zadnje dneve prejšnjega tedna je deževalo venomer, tako da je be-tocairanje, ki bi se bilo moralo nadaljevati ▼ četrtek, zastalo in so mogli delavci šele v soboto dovršiti komaj 8 m širine v strugi. Vse je že bilo pripravljeno, da za_ čno zopet danes z nadaljevanjem, toda v nedeljo popoldne ob 4. si je naraščajoča veda sama napravila svojo pot in visoko naloženo ilovnato blato je zdrknilo sljozi odprto okno zatvornioe na levem obrežju v zadnji del še nezbetonirane struge. Besneče valovje je preplavilo kar vso Ljubljanico, ki se v visokih valovih pe-ni po reguliranem dnu. Danes proti poldnevu so močni valovi reke izpodkopali 5 metersko betonsko ste- no zadnjega opornika na levi brežtoj iz prejšnjih let tam, kjer so nameravali pri_ ključiiti še zadnji opornik) ki bi vezal oporno obrežje od ustja Gradaš-čice do onega preko zatvornioe. Ta izpod jedeni oporni k se je odtrgal od ostale oporne stene in skoro za eden meter prekucnil v dva in рой metra globoki ravnokar izkopani temelj za ta sklepni opornik. Mnogo gledalcev motri ta prizor. Stara zatvornica, ki je v zgornjem delu do malega že razkrita, le še komaj kljubuje silnemu pritisku vode- Prj zatvorni_ ci so morali odpreti od 10 še dvoje oken, skozi katere drve ogromne množine vode. Vsa dela v strugi bodo najbrž počivala nedoločen čas, dokler se voda ne odteče Zemlja ga je zadušila Maribor, 7. oktobra бе je t žalostnem spominu velika tragedija Avgusta Kelnariča ki se je v juniju zadušil pri kopanju vodnjaka na Po-brežju. Listi so nato poročali še o neka. terih sličnih tragedijah. Zdaj pa je prispela v Maribor novica, da je postal žrtev kopanja Štefan Srak na Ivanjci. Kopal je ▼ gramoznici. Nenadno pa se je zemlja vsula- ubogi Srak je izginil pod plastjo in se zadušil. V bližini nj bilo nikogar, ki bi mu mogel pomagati, šele čez čas so ga mrtvega potegnili izpod debele plasti. Zadnja pot veleposestnika Ivana Končine Včeraj dopoldne ob 10. so pokopali na stiškem farnem pokopališču pri železniški nezgodi ponesrečenega veleposestnika Ivana Končino iz Gorenje vasi pri Stični. Na Zveza pomočniških zborov ustanovljena Ljubljana, 7. oktobra. V Trgovskem domu je bil v nedeljo ustanovni občni zbor Zveze pomočniških zborov združenj trgovcev za dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Tega važnega zborovanja so se udeležili zastopn -ki trgovskih pomočnikov iz raznih krajev. Občni zbor je vod i predsednik ljubljanskega Pomočniškega zbora g. Franjo Melicer, ki se je v uvodu spomnil žalostne obletnice smrti blagopokojnega Viteškega kralja, kf.terega sporn n so počastili vsi navzoči. Tajnik pripravljalnega odbora g. Vladimir Kravos je podal pregledno sliko o stanju trgovskih pomočnikov in o veliki nalogi, ki jo bo imela izvršit; novoustanovljena zveza. Zastopnik Z-bor-n ce za TOI g. dr. Ples je pozdravil v imenu Zbornice ustanovni občn: zhor ;n izrazil zadovoljstvo nad delom ob/boječih pomočnišk h zborov, ki so si nadeli hvaležno nalogo, ustanoviti varno organizacijo, ki bo združevala vse trgovske pomočnike v dravski banovin. Obljubil je s strani zbornice vso podporo, ker bo v interesu trgovskega stanu, če bodo tudi vsi nameščenci organizirani tvorili enotno organizacijo. Pravila so bila soglasno odobrena 'n jih je tudi že potrdila kr. banska uprava. V I upravni odbor so bili soglasno izvoljeni gg. Franjo Mel cer, Ciril Lampič, Aiojz'j Sitar, Ivan Vrisk, Rudolf Pibrovc in Anton Pogačnik. V nadzorstvo sta bila izvoljena Edo Lozar in Jos p Blagovič. Soglasno se je tudi sklenilo, da ima prispevati vsak Pomočniški zbor za vsakega včlanjenega člana na mesec po 0.50 Din, kar bodo Pomočniški zbori pobirali skupno s svojo doklado. Občni zbor, ki je trajal dve uri, je pokazal vso resnost nove akcije ki so jo započeli nekateri idealni odbornik- obstoječih Pomočniških zborov, katerih je v dravski banovini 5, medtem ko je 23 krajev, kjer obstojajo trgovske združenja, pa nimajo pomočniških zborov. Nova zveza si je kot prvo nalogo nadela to, da bo v i poslednji poti so pokojnika spremili mnogi znanci in prijatelji z vse Dolenjske, saj ga skoraj ni Dolenjca, ki ne bi bil pokojnega poznal. Z rajnim Končino je le_ gel v grob vzor dobrega gospodarja in družinskega očeta. Jesen v Mozirju Mozirje, 7. oktobra Kakor božajoča, tiha medija je pri. šla k nam bujna jesen. Njena pesem se zliva po Poljih, po šumah in po bistri Savinji. Prav tako je krasna ta pesem jeseni, kakor je bila ona, ki so nam jp prinesli pred kratkim trboveljski slavčki. O j, takrat je bilo lepo! zapeli so nam in naša srca so bila njihova. Predali smo se jim, da sp nas vodili v mrke in trpeče revirje in da eo nas popeljali ven na zelene Jurjeve poijane. V očeh nam je lesketala solza tegobe in — lica so nam veselo žarela. Pa kaj bi, ko so pa bila tu drobna, srebrna grla slavčkpv, malih umetnikov! Da bi jih le še mogli slišati! Neko tiho zadovoljstvo je med nami, ker smo imeli letos na tuj.sko prometnem Polju prav obilno žetev. Obiskalo nas je 255 letoviščarjev, ki sp prenočevali 2044 noči. Statistika nam kaže, da je pp-raslo število tujcev od lanskega leta za 63. Naj bo še več boljših letin! še boli razveseljive so one vesti, ki nam obeta- PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne Franz Josefoue grenclce Registrirano od ministrstva za eoc. politiko ln nar. sdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Sovražniki naših zob so najnevarnejši, če lahko neopazno vršijo svoje razdiralno delo, podobno kakor miljonska armada gnilobnih bakterij. Ce postanejo poškodbe vidne, je že prepozno. Bolje je se temu pravočasno izogniti, s tem da redno čistimo zobe z zobno pasto Chlorodont, ki navzlic svoji izredni Čistilni moči, ne načenja občutljive zobne sklenine. Tubo Din. 8.— Jugoslovanski proizvod jo napredek tudi glede ugpdnosti za tuj. ce. Dobili bomo nov эрепзооп^ nekaj novih tujskih sob in pa večjo izbiro kuhinj! Počasi prjemo ledino, ali vendar delo napreduje. Letoviščarji so bili e krajem in z njegovo okolicp neznansko zadovoljni. Pritoževali pa so se nad slabo mozirsko vodo, ki je nisp in niso mogli spraviti po grlu. Pomagali so si s kislimi vodami, z radensko in rogaško- Ali kaj, ko so ee pa morali še pri teh pritoževati zaradi cene 9 Din. Pretirane cene je treba pd-praviti! Vodovod! To vprašanje nas žuli z vseh plati. Sredi planin smo, pa nimamo dobre vode! Zgraditi ga moramo! če ne zaradi tržanov, pa zaradi tujcev, ki pp-menijo za nas vse vedno večji vir dohodkov! Ako bi se ljudje toga zavedali, bi že zdavnaj stopili skupaj, pljunili v roke in — napravili. Nič na boljšem nismo glede elektrike. Lmamp jo, ali kakšno! Neka tržanka si je kupila petrolejko, češ da jo Potre, buje, ker ne more delati pri naši venomer trepetajoči električni razsvetljavi! Saj bi že imeli boljšo; banpvina nam jo je hotela napeljati iz Polzele velenjsko-Ali večina naše dične električne zadruge in z njo mnogoteri drugi je vsa navdušena za misel, da si zgradi npvo centralo, od katere bi imela korist, ki si jo pa pri načrtu banovine ne pbeta. S takšno ozkosrčnostjo ne bomo prišli daleč! Vsa Gornjesavinjska dpiina je pro-kletp potrebna elektrifikacija tu se pa zavira delo! Najprej je treba gledati in računati z napredkom, ki bo zahterval nekoč mnogo večjih edeiktričnih sil, kakor jih bo nuditi sedanja ali pa morebitna bpdoča elektrarn ica! Zavedati se je treba, da je naša sveta dolžnost delo za bodoče rodove! želimo, da bi banovina zastavila tu v*y> svojo moč. Naj bi našla prihodnja jesen v Mozirju boljšo vodo in elektriko! D S. Na Dravi se razbijajo splavi Ptuj, 7. oktobra V četrtek proti večeru je potovalo ml. mo Ptuja več splavarjev iz Korpške. Ker je Drava zaradi deževja postala zelo deroča, narasla je za 1.50 m, je nesreča hotela, da je zadel en splav pri lesenem mostu v joho in jo razbil. Ker je tik za njim vozil drugi splav je tudi njega zadela ista usoda. Oba splava sta imefla naloženega za štiri vagone lesa. Reševanje lesa je bilo zaradi mraka zelo »težkoče no- Splavov vso noč niiso mogli rešiti, lovili pa »o les, kar ee je ga je pač dalp vloviti. Z otetim lesom so nato v soboto sestavili nov splav, s katerim so nameravali nadaljevati v nedeljo vpžnjo. Na pristanu во preko noči splav privezali na obrežju. Toda ponoči se je zaradi naraste Drave odtrgal in splaval proti Boriti. Pr.oti jutru se je splav pojavil pred lesenim bortskim mostom. Splavar-ji, ki So videli pretečo певто&о in niso mogli obdržati v krm Пи splava, sp ee hitro rešili v čolnu na kopno, splav pa je z vso silo tredcii ob johe ter se zajezil po dplgem ob tri lesene johe. Zaradi hudega udarca in ker je bi'1 most že itak slab, ker so povečini johe že preperele, obstoja nevarnost, da se most Podre. Sreski cestni odfopr v Ptuju je Po svojih tehničnih organih storil vse potröbno, da ee prepreči nesreča. Po vinogradih ne odmeva pesem... Enodnevne senzacije — Dober pridelek — Nadlega škorcev Brežice, 5. oktobra Urno nastopajoča jesen, ki je bila dose-daj tako suha in topla kakor se tu že davno ne pomni je v vsej okolici povzročila neumorno vrvenje kmetovalcev, ki spravljajo svoje, sicer pičlo zrasle pridelke njiv in vinogradov in orjejo še vedno prežgano zemljo za setev ozimine. V našem mestecu pa je vzbudila razne skrite želje, ki prihajajo na dan v spreminjajočih se senzacijah. Imamo par ljudi, ki imajo precej prostega časa pa skrbe redno za zvezo dol» njega konca mesteca od ženskega trga pa do gornjega in pazijo, da se od zanimivih senzacij spotoma nič ne izgubi, temveč rajši kaj pomnoži! Tako smo v teh pustih dneh dobro oskrbljeni z zabavo. Lice našega mesta se je v teku zadnjega leta tako spremenilo, da je v njem zares težko spoznati skupino hiš, ki je desetletja dremala v rekordni zanemarjenosti. Zdaj se dodeluje še ulica v gornjem delu mesta, s čemer bo to delo, ki je že mnoga leta klicalo po pridnih rokah, izvršeno. Nočemo poudarjati, komu gTe zahvala za to prenovitev naših Brežic, saj je to splošno znano. Izvršeno delo samo mu bo najtrajnejša zahvala. Naši okoliški vinogradni hribčki so zadnji teden oživeli. Ni pa sledu onega veselja ki smo ga bili vajeni po naših goricah pred nekaterimi leti. Nič pokanja topičev, uka-nja razposajenih brentarjev (putarjev), nič hrupnih pesmi! Vse je nekam zaskrbljeno in le tu in tam je slišati rahlejšo pesem brezskrbnejše mladine. Dolgotrajna suša je tudi grozdje prisilila k hitrejši zoritvi. Vinogradniki so komaj čakali prvega določenega termina za početesk trgatve, ker se v suhem, vročem zraku in vetru grozdje ni dalje razvijalo, temveč je postajalo velo. I Tam, kjer pomladna slana ni uničila trt, je pričakovati izbornega pridelka. Mešani I mošti vsebujejo 18 do 30% sladkorja m malo kisline. Pridelek pa je tudi tam, kjer ni bilo pozebe a.Li toče, manjši kakor se je pričakovalo, to pa zaradi omenjene suše. Pozebljene trte so začele z vegetacijo šele v drugi polovici in njihov pridelek ni mogel v razvoju dohiteti nepoškodovanega, zato bodo prizadeti vinogradniki zelo oškodovani. Up vinogradnikov in z njim vred veeh drugih pridobitnih slojev (trgovcev in rokodelcev) je, da bi se vsaj ta pridelek, ki bo poleg manjših količin jabolk edimi izvoz našega sreza, vnovčil kar najbolje. Vinogradniki naj se ne prenaglijo s ponujanjem svojih vin za vsako ceno! Škorci so velika nadloga vinogradnika in poljedelca. Zadnje leta opažamo v naših krajih, da škorec, Požeške novine«, ki je edini list Požege. Tednik izdaja Zadruga »Dobra štampa«. List si je vzel za geslo: Bog — narod — socialna pravica. * Spominska plošča dona Frana Buliča v splitski cerkvi, v petek na praznik sv. Frančiška Asiškega so v cerkvi sv. Martina v Splitu odkrili spominsko ploščo donu Franu Buliču. V tej cerkvi je pokojni učenjak imel svojo diamantno službo božjo in tedaj je ustanovil fond za podpiranje učencev višjih šol, ki se bodo posvetili študiju arheologije in zgodovine. Zgodovinski cerkvi sv. Martina je pokojni Bulic naklonil marsikatero podporo in marsikatero zgodovinsko znamenitost tega svetišča je ovekovečil v svojih razpravah. * Odkritje spomenika pesniku Bašagiču. Na dvorišču Husrevbegove džamije v Sarajevu so postavili spomenik lani umrlemu pesniku dr. Safvetbegu Bašagiču. Na eni strani spomenika je srbolirvatski napis: >Safvetb% Bašagič Redžepovič« (Mirza Saf- vet) 6. V. 1880. — 9. ®V. 1934., na drugi strani pa je kratko turško besedilo v pesnikov spomin. * Veliko grobnico vojnih irtev dovršuje-jo v Prilepu. Monumentalno zgradbo so začeli graditi po iniciativi meščanov ^ Pri-lepa in so se izvršile prve priprave že leta 1926. Stroški so znašali milijon dinarjev ter je polovico tega krilo prebivalstvo s svojimi prispevki, 500.000 Din pa znašajo skupni prispevki vojnega in pravosodnega ministra. V kripte monumentalne grobnice bodo položene kosti 714 znanih in 4 9C0 neznanih junakov, ki so žrtvovali svoja življenja na bojiščih od Kumanova do Babune, preko Bakarnega guvna do Kaj makčalana ter okrog Morihova, Bitolja in Prilepa. Й» Vrnitev naših delegatov s prvega evropskega muslimanskega kongresa. V Sarajevo so se vrnili predsednik Ulema medžlisa, senator Muftič, tajnik medžlisa prof. Kamtardžič in sarajevski inddstrijec Nanič, ki so, kakor znano, zastopali jugoslovenske muslimane na I. kongresu v Evropi živečih muslimanov, ki se je vršil v Ženevi. Naša delegacija je s svojimi referati na tem kongresu vzbudila veliko pozornost in v Parizu živeči muslimani so našo delegacijo povabili, da je imela tudi v Parizu nekaj predavanj Delegacija se je sedaj vrnila domov naravnost iz Pariza. * Umor vestnega orožnika. Orožnnki podnarednik France Vrabl je blizu vasi Osanice v okolici Petrovca na Mlavi nedavno padel pri vestnem izvrševanju varnostne službe. Podnarednik Vrabl in orožni-ški kaplar Luka Kranjčevic sta vodila v zapor tri km©te, ki so bili zasafeni pri tatvini. Blizu Osanice pa sta orožnika v mraku naletela na razbojniško zasedo. Razbojniki so streljali na orožnika s puškami in revolverji in je bil podnarednik Vrabl hudo ranjen, da je naslednji dan ranam podlegel. Napadalce so kmalu izsledili in ie bil njih vodja znani raztojnik Paun Dul-kanovič odveden v ječo sreskega sodišča v Žagubici. Iz zapora je zločinec sedaj pobegnil. ♦ Smrt starega zaslužnega Bokel ja. V Bud- vi je umrl v visoki starosti eden od najpopularnejših in najzaslužnejših mož Boke, bivši trgovec Marko Živkovič. Pokojnik se je rodil v Sv. Štefanu L 1849. in že v zgodnji mladosti je moral po primeru tolikih Bokeljev za kruhom v tuji svet. Kot dninar je odšel v Carigrad in tam si je polagoma uredil lepo trgovsko podjetje. ž.e v predvojni dobi je izdatno podpiral svo.ie revne rojake in tudi srbska cerkev in šola v Carigradu sta ga šteii med svoje največje dobrotnike. Kadar je bival v svoji stari domovini, so ga radi obiskovali prijatelji iz Srbije in Črne gore in to je uglednemu možu med svetovno vojno nakopalo sovraštvo avstro-ogrskih oblasti. Nekaj let je bil zaprt in interniran. Po osvcbojenju se je spet vrnil v Carigrad ter je tli tam predsednik jugoslovenske kolonije. * Petrovaradin zahteva odcepitev od Novega Sada. Petrovaradinci so bili proti svoji volji priključeni novosadski mestni občini. Baje so to priključitev izvedli neki javni uslužbenci, ki so zbrali le malo število podpisov za priključitev. Ogromna večina Pe-trovaradincev je že ponovno zahtevala, naj se petrovaradinska občina spet osamosvoji, ker nima od zveze z Novim Sadom prav nobene koristi. Prebivalci Petrovaradina morajo plačevati prispevke za naprave, ki koristijo samo Novemu Sadu. Te dni se je spet zglasila v ministrstvu notranjih zadev deputacija Petrovaradincev ter vložila prošnjo za osamosvojitev petrovaradinske občine. To prošnjo je podpisalo 815 občanov. * Novi savski most v Zagrebu. Novi železniški most preko Save pri Zagrebu bo stal po izdelanem projektu okrog 45 milijonov. Na seji ministrskega sveta je bilo odobreno, da se tolika vsota uvrsti v seznam projektiranih javnih del. Generalna direkcija je dobila nalog, naj izda potrebne odredbe o začetku dela, razpisan pa je bil. kakor že znano, natečaj za skice novega mosta. * Reka Bregava spet teče. »Jutro« ježe poročalo, da je reka Bregava, ki teče skozi Stolac in ki pomeni veliko gospodarsko pomoč celega hercegovskega okraja, začela usihati, ker so lanski plazovi zaprli njuna vrela. Reka se je na nekaterih krajih popolnoma posušila in prebivalstvo vsega okraja je bilo v velikih skrbeh, ker so mnogi mlini vzdolž struge izgubili gonilno silo. Tako je počivalo tri mesece okrog 90 mlinov in ta zastoj se je občutno poznal v Stolcu in okolici. Te dni po hudi plohi pa se je struga Bregave spet napolnila in prebivalstvo si je oddahnilo. V glo-bočini je voda prebila ovire in se spet usmerila v staro strugo. * Regulacija reke Drima. V Strugi v Južni Srbiji se vršijo priprave za temeljito regulacijo Drine in za izsušenje močvirnega polja okrog Struge. Za ta delo bodo po- zanimajo za rastline. Toda zelo malo jih je.« škoda. Naš botanični vrt zasluži, da bi ga malo bolj pridno obiskovali. Morda bodo te vrste kaj pomagale. Stopimo še v hišico< prav za prav čedno vilo, kjer so laboratoriji in shrambe. »Kaj pa pozimi? Ali imate dosti dela?« »O dovolj. Zdaj obiramo semenje- Potem bomo napravili sezname vsega tega, kar smo nabrali, in poslali drugim botaničnim vrtovom po vsem svetu. S petin-petdesetimi smo v stalnih zvezah. Ker nimamo denarja, da bi tuje semenje in rastline kupovali, moramo pač samo menjati.« Da ,denar denar! Ko se človek spomni razmetavanja drugje in vidi tu tolikšno varčnost, začne takšno delo nehote spoštovati. V prvi sobi je ob steni vse polno predalov s semenjem in na mizah na sredi tisto- kar še ni urejeno. Sosedna soba je svetišče gospoda profesorja. Knjižnica s prirodoslovnimi deli. — večina izdaja po svojih hrbtih že častitljivo starost, novih pa skoraj ne opaziš ker ni denarja. Dalje so tu epruvete, majhne kadi in mikroskop- s-še tole- če vas zanima.« Ko sem še drgnil šolske klopi, sem pogosto kukal skozi učeno pripravo s polževimi oimi. Pač pa je bilo vse to za mojo spremljevalko nekaj novega. Debelo je pogledala, res debelo, ko je namesto tan- ELITNI KINO MATICA teL 21-24. Danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri IVAN MOŽU HIN v veseli komediji OTROK KARNEVALA Smeh, zabava petje in šala DoPplnUo: »DIVJE KOZE IN KOZOROGI« Stalno prinašamo filmska vojna poročila iz ABESINIJE kega lasu^ ki ga je v ta namen žrtvovala, zagledala pod lečami precej spodoben kol. In še bolj- ko je v kapljici »čiste« vode z Barja dobila nešteto čudnih- živih in neživih bitij vseh mogočih oblik. Pa dovolj tega! Dosti je še veselega in neveselega, pa je že pozna ura. Gospod profesor, ki je kavalir, nareže še nekaj cvetja. Prisrčno slovo- še nekaj besed o svidenju drugo leto na bohinjskih planinah in nekaj splošnega o vsem mogočem, pa se vrata zapro. Spet na periferiji Ljubljane. Kratek ovinek onstran mostu proti špici. Tudi tarn je že jesen. Skoraj nobenega človeka. Pač. nekaj jih je, ki uživajo v travi poslednje jesensko solnce. Tam za zidom stara ženica v predpotopni kopalni obleki. Ljubek prizor. Zadremala je in naočniki so ji zdrsnili z nosa- Vetrič se zaganja v časnik pod njeno glavo. Na drugi strani Ljubljaničine struge, na tirih, nekaj praznih vozičkov »huntov.« Neki naš brumen jezikoslovec jih je prekrstil v »jamske pse.« Otroci se pode po njih in jih pomikajo sem in tja. Naj imajo svoje veselje! Proti Prulam, nad zatvornico pa je vse bolj živo- Tam še delajo. Pravijo da bo kmalu vsa struga gotova. Nad čim se bo ljubljanski firbec potem kratkočasil? Na koncu šentjakobskega mosta uja-mem s kamero še lep motiv — pogled i mimo stebra s svetilko na Grad — in spet I smo v mirni jesenski Ljubljani-I R R. rabili blizu 4 milijone, iz močvirja pa bodo dobili okrog 2.500 ha rodovitnega zemljišča- Koristi teh del so posebno velike tudi zaradi tega, ker bo na ta način odpravljeno veliko močvirno področje, gnezdo malarije, ki se širi preko teh srezov. ♦ Borski rudnik v vzhodni Srbiji ima na razpolago službo za geometra, 4 risarje, knjigovodjo, 2 rudarska nadzornika in za več strojnikov in kotlarjev. Informacije pri glavni bratovski skladnici v Ljubljani. ♦ Važni zgodovinski spisi v glagolici so tih najdeni v arhivu okrajnega sodišča v Krku. Strokovnjak dr. Laszowski je ugotovil, da so ti spisi večinoma iz 15., nekateri pa tudi iz 13. stoletja. Med najdenimi spisi so razne pogodbe, poravnave, obveznice, oporoke in prepisi raznih naredb. Najdba teh spisov dokazuje, da je prebivalstvo Krka obdržalo svoj narodni značaj tudi v dobi, ko je bil Krk pod oblastjo Benečanov. ♦ Umazana kupčija na deželi. Pišejo nam: Na našem podeželju je opažati že delj časa razne agente in potnike z blagom za obleke, ki obiskujejo manjše trgovce in privatnike. živijp ti ljuidje od te ga, da izrabljajo neizkušenost in lahkovernost naših poštenih podežeianav s tem, da prodajajo blago najslabših vrst. To je ppvsem razumljivo, saj pri boljšem blagu na deželi ne bi mogli ničesar zaslužiti. Opozarjamo vse, da tem malopridnežem ne nasedajo in jih po možnosti ovadijo pristojnim prožniškim postajam, ker je njihovo početje protizakonito- Oblastva pa prosimo, da posvečajo takim eksistencam v bodoče malp več pažnje. I obletnice smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. u— Rezervni oficirji iz Ljubljane in najbližje okolice se udeleže žalne svečanosti ob prvi obletnici smrti Viteškega kralja jutri ob 17.15 uri na Kongresnem trgu. Rezervni oficirji v uniformi z žalnim trakom na rokavu se zbero z aktivnimi oficirji na prostoru med Zvezdo in katafaikom, oni v civilni obleki т društvenim znakom ra žalnim trakom pa na nasprotni strani za gasilci, ki tvorijo špalir. u— Trgovine bodo na obletnice smrti blagopokojnega kralja Aleksandra v sredo 9. t. m, ves dopoldne zaprte, odprte pa samp v času od 2 do t ure popoldne, k» se potem zopet zapro, ker bo ob 5. uri popoldne na Kongresnem trgu komemo-racija, katere naj se ljubljansko trgov-stvo polnoštevilno udeleži. V večernih urah naj se izložbe ne raasvetljljo, v splošnem naj bodo ta dan trgovine zaprte z žaluzijami. Trgovine z živili pa sme. jo Po 18. uri do določenega časa imeti svoje obratovalnice zopet odprte. Uprava Združenja trgovcev. u_ Ob obletnici smrti kralja Aleksandra Uedinitelja bo v sredo 9. t. m. pravoslavna sveta liturgija v tukajšnji vojaški kapeli ob 8., njej pa bo ob 9. sledil parastoe za kraljem Mučenikom. u— V kapeli slov. starokatoliške cerkve na Gosposvetski cesti št. 9 bo v sredo g. t. m. ob 9. slovesna črna sv. maša ter mrtvaške molitve ob obletnici smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja. K sluibi božji se prijazno vabijo društva in odposlanstva oblasti. u— Združenje obrtnikov kovinskih strok poziva svoje člane, da zatvor jo svoje delavnice 9. t. m. dopoldne in od 16.—18. ure radi svečanosti in žalnih manifestacij. ^ Odbor. u— Združenje brivcev, frizerjev itd. v Ljubljani obvešča svoje člane, da morajo brivni ce in dam ski frizerski saloni po odredbi banske uprave v sredo 9. t. m. dopoldne biti zaprti. Ljubljanske in okoliške člane pa vabi, naj od 16. ure naprej, ko se bodo vršile v Ljubljani žalne svečanosti, zaprejo svoje obrate 'n lokale. u— Uprava obc'ne Vič naproša vse občane zlasti hišne posestnike da razobesijo 9 t. m. na dan obletnice tragične smrti blagopokojnega kralja Aleksandra L Ue-din tel ja žalne zastave. Isti dan dopoldne bo od 9. v župiii cerkvi žalna komemora-cija, ob 19. pa pred kraljevim spomenikom pijetetna svečanost. Občani naj se po možnosti udeleže vseh svečanosti. u— Akademska kulturna društva so izdala naslednji letak: Akademiki! Minilo je leto od dneva, ko so nam usodepolni streli v Marseilleu ugrabili Velikega Kralja, našega pokrovitelja. Akademska mladina bo počastila Njegov spomin v sreda dne 9- oktobra ob 16. uri s spominsko svečanostjo na univerzi v zbornični dvorani. Slava Kralju Junaku! u— Poroka Včeraj sta se v frančiškanski cerkvi v Ljubljani poročila g. inž. Pavle Domioelj, uradnik tekstilne tvor.. nice v Litiji, in gdč. Jelka Fettichova Iz ugledne ljubljanske rodbine. Kot priči sta poroki prisostvovala gg. inž. Fettich Viktor in Domicelj Aleksij. Mladima poročene ema iskreno častitamo! u— Še par dni nas loči od premiere ene najlepših operet Karla Zeller-je: »Ptičar«. Filmsko delo je znano kot najzabavnejše polno šale, petja in humorja. O glasbi pisati hvalo je odveč. Slehernemu ljubitelju glasbe je znano to delo. Prihodnji spored ZKD. Za prihodnje svoje predstave si je ZKD. nabavila slovito filmsko opereto »Paganini« v kateri nastopi Svetislav Petrovič. u— Prodaja živil v Ljubljani Iz krajev, okuženih Po nalezljivih boleznih. Mestni fizikat ljiubljansfki skupno z mestnim tržnim nadZorstvpm opozarja prodajalce ži. vil, da ne smejo prodajati v Ljubljani živil iz krajev, okuženih po nalezljivih bolezni. Prodajalci iz neokuženih krajev pa smejo zaradi kontrole potržnem uradu prodajati živila dp preklica le, ako se izkažejo s potrdilom županstva, da blago ni Iz kraja, kjer je razširjena nalezljiva bolezen, živila iz okuženih krajev bp-do zasežena in uničena u— Nov grob. Umrl je poštni kontrolor g. Josip Rupnik, star šele 38 let. Pogreb bo jutri ob 14. izpred bolniške mrtvašnice. Blag mu spomin,, žakijočdm naše isdcre-no sožalje! u— Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v četrtek 10. t. m. ob 13. pri vsakem vremenu izlet v Dvor pri Polhovem Gradcu (velika gotska cerkev, krasen portal, ol-tairji z baldahinom, Metzingerjeva slika). Odhod ob 13. s Kongresnega trga* Zglasiti se je treba v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu pri Hradeckega mostu do srede popoldne ob 5. Vodil bo msgr. Viktor Ste-ska. Vabljeni so prijatelji umetnosti. Za avtobus 20 Din. u— Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi deljeni vaji: od 18. do 20. ženski, ob 20. moški zbor. u— Šentjakohčani otvorijo svojo sezono v so!>oto ob 20.15 uri z Govekarjevo ljudsko igro s petjem »Legionarji«. >Legionarji« so predigra »Rokovnjačem«, ki so lansko sezono doživeli na šentjakobskem gledališkem odru 12 razprodanih predstav. Pričakovati je, da bodo tudi »Legionarji« prav tako zanimali- Pri predstavi sodeluje ves ansain-bl odra. V večjih vlogah nastopijo: E. Wri-scher - Petrovčičeva, Bučarjeva, čemičeva. Subičeva in gg. Hanžič, Karus, Lavrič, Mag-din, Moser, Milčinski, Urbič, Burger in Vi-zjak. Uprava odra je poskrbela za delno novo prizorišče in nove oprave. Prav tako je nabavila nove udobne sedeže. Cene znižane od 10 Din navzdol. V nedeljo se predstava ponovi. u— Filmsko predavanje SPD. Opozarjamo, da bp ga. Ana Esche r predvajala evoje alpinske filme lastnega proizvoda Pod okriljem SPD v četrtek 10. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. P0 kazala nam bo planinske predele Španije. ! Siero Nevado in Pirineje dalje grški ~ Zvočni kino Ideal ~ Danes premiera senzacijonalnega filma Jenny Iz San Frančiška Ljubezen, tihotapci alkohola in nešteto napetih dogodkov. Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI _TELEFON 33-87_ GRETA GARBO kot plesalka Gru-zinskaja v filmu GRAND HOTEL po romanu Vicky Baum. V ostalih vlogah sami največji stari: Joan Crawford, John Barrymore, Walace Berry i. dr. Radi spominske svečanosti 9. X. se predvaja film samo v torek in četrtek ob 7. in 9. uri. Dopolnilo običajno! V petek ob 20. uri: DOKTOR X. _Vstopnina Din 3._ Pride: Jarmila Novotna v filmu: FRASKITA. * Kramarski in živinski sejem v Motnikn je preložen in se bo vršil 16. t. m. * Klobuki iz Škofje Loke na sejmn v Solunu. Beograjsko »Vreme« je v nedeljo objavilo daljši dopis iz Soluna, ki poroča o poteku in uspehu 10. mednarodnega solunskega velesejma, ki je trajal 22 dni. Kot posebno zanimivost omenja dopisnik velik uspeh klobukov iz Škofje Loke, ki so bili najuspešnejši razstavni predmet jugoslovenskega velesejmskega paviljona. Tovarna »šešir« a-d- iz Škofje Loke je dobila več naročil kakor v italijanskem paviljonu znana tvrdka »Borsalino« in druge. Tudi razstavni oddelek Rogaške Slatine z lepimi fotografijami je vzbujal veliko zanimanje. Škoda, da te zdravilne vode zaradi visokih carin ni mogoče izvažati v Grčijo. ♦ Iz organizacije primorskih ribičev. Centralna zadruga ribičev v Crikvenici je imela svojo glavno skupščino, na kateri je dO delegatov predstavljalo 42 ribiških zadrug. Vrednost orodja vseh teh ribičev predstavlja okrog 4 milijone. Centralna organizacija ima tudi svojo tovarno za konzerviranje rib in je glavna skupščina sedaj sklenila, naj se tovarna, od katere je imelo zaslužek lani okrog 1500 ribičev, loči iz centralne zadruge ter osamosvoji kot sa-mostalna zadruga, ker se je njen delokrog tako povečal, da mora imeti samostojno zadružno upravo. * Pergamentne senčnike za dom in urad nudi v največji izbri M. Tičar, Ljubljana. * Tovarnrf JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. * Eno srce — ena radenska! Iz Ljubljane u—Spored javne komemoracije jutri ob 17.15 na Kongresnem trgu je naslednji: Trobentač zatrobi »Mirno!« Streli na Gradu javijo pričetek. 5 minutni molk in ustavitev celotnega prometa v mestu- Istočasno pozdrav in poklonitev okrog katafalka združenih praporov. Strel na Gradu naznani konec Sminutnega molka. Godba zaigra žalo-stinko. Cerkveni žalni obredi s petjem pevskih zborov. Med cerkvenimi žalnimi obredi 5 minutno zvonenje po vseh cerkvah z začetkom v nunski cerkvi. Žalni govor g. dr. Ravniharja Vladimirja. Žalni govor zastopnika akademikov g. Verbiča Dušana. Zalo-stinke pojo pevci Hubadove župe, Pevske zveze in Akademskega pevskega zbora. God ba zaigra državno himno. Streli na Gradu javijo zaključek komemoracije. V zvezi z objavljenim sporedom opozarjamo: Vse depu-tacije in vsi prapori s spremljevalci morajo biti na mestu najpozneje do 17. ure. Dohod za depuacije in za oficielne osebnosti na rezervirane prostore je mogoč samo iz Šelen-burgove ulice in iz Gradišča. V drugih smereh dostop ne bo mogoč. Prijava deputacij je mogoča še do a t- m. ob 18. uri, legitimacije pa se morajo dvigniti v pisarni odbora Šelenburgova ulica 3/1. (Narodna Odbrana) najpozneje do 9. 10. ob 12. u>ri. Za vsak primer bo poslovala reševalna postaja Rdečega križa v teku komemoracije v Ba-hovčevi lekarni. Pri dohodih iz Šelenburgo-ve ulice in iz Gradišča - bodo stali reditelji, ki bodo vodili, oficielne zastopnike in depu-tacije na rezervirana mesta. Občinstvo naj se pokorava rediteljem, da bo potekla žalna svečanost v največjem miru in v največji disciplini. Odbor prosi javnost, da se podredi navodilom policije glede ustavitve uličnega prometa in petminutnega molka. u— Uprava policije opozarja radi točnega ravnanja vsa društva in druge organizacije na to, da je kr. banska uprava dravske banovine odredila, da se ne smejo vršiti v času od 8. oktobra od 12. ure dalje pa do j Olimp in eksotično gorovje na polotoku 10. oktobra ob 12. uri nikake konference in ! Simaji. Predavanje bo zaključila z alpin shodi. Dovoljene so samo komemoracije s(ko tehničnim filmom, ki bo pokazal ple- zalne spretnosti znamenitega italijanskega alpinista Comicija. Planinci, ne zamudite tega pestrega večera Vstopnice stojišča IV) Din 3.— in sedeži po Din 6.— so na razpolago v pisarni SPD na Alek-u— Jesen in zima sta čas večernih prireditev in domačih družinskih večerov, pri katerih se vedno najbolj uveljavljajo mrzla jedila, specialtete in delikatese. Delikatesna trgovina V. A. Janeš, v Ljubljani na Aleksandrovi cesti je za bodočo sezono preskrbela od najboljših dobavnih virov izvrstno praško gnjat, najboljši sir ter vse druge specialne mesne izdelke. Redno bo nudila izbrano pitano štajersko perutnino. Zaloga sardin in postrvi je velika. Nudila pa bo tudi najboljša domača vina, nadalje desertna vina, izborni ver-mut, peneča se vina, likerje, konjak, najboljši rum in vse vrste domačega žganja. Naročila dostavlja na dom. Kličite telefon na Gosposvetski cesti št. 9 bo v sredo 9. o— Udruženje četnikov, pododbor Ljubljana poziva vse svoje člane, da ве udeleže sestanka v gostilni Mrak, Rimska cesta drevi ob 20 uri. deležba 6trogo obvezna po naredbi Beograda. o— Redna plesna vaja Jugoslovenskega naprednega akademskega društva »Jadrana« bo v četrtek 10. t. m. ob 8. v veKki dvorani Kazine. Igra Ronny-jzz. Odbor. o— Začetniški — nadaljevalni ple®ni tečaj »Jenkove šole« v Kazini se prične v četrtek 10. t. m. ob 30. Nove prijave in posebne ure dnevno od 11.—13. m 15.— 19. ure. Dijaki-akademiki 'mejo popust. o— Večerni trgovski tečaj v središču Ljubljane priredi Trgovski uč»: zavod. Kongresni trg 2-II. Vpisovanje vsak delavnik med uradnimi urami. Začetek pouka 15. t m., vsa pojasw'la brezplačno. Ker poučujejo na tem večernem trgovskem tečaju samo strokovni profesofji, se tečaj najtopleje priporoča. Iz Celja e— Člani in članice Sokola se zbero jutri ob pol 8. v slavnostnih krojih ali temni obleki z znakom pred Narodnim domom. Nato bo skupni odhod v Marijino cerkev in v cerkev sv. Save. Ob 18-45 bo v veliki dvorani Narodnega doma slavnostna seja, ki se je morajo brezpogojno udeležiti vsi pripadniki Sokola. — Celjska p>evska društva in pevci javni nameščenci imajo edino skupno pevsko vajo drevi ob 20. e— Gibanje celpke Soče. V ponedeljek je 'mel Sočan odbor sejo in je med drugim sklenil, da na praznik Vseh svetnikov na pokopališču obudi na viden način spomin na primorske heroje, ki »o darovali svoje življenje osvoboditveni ideji naše podjarmljene zemlje. Sklenil je tud'i, da se na dostojen način spomni ra-pallskega dne. Potem je še sklenil, a ne zaradi zabave, ampak zaradi gmotnih sredstev, ki so toliko potrebna za neprestano podpiranje izstradanih pribežnikov, da priredi »Soča«, če ne bo posebnih ovir. martinovanja dne 16. novemb. Odborniki so se tudi razgovarjali o redukciji uradniških plač. Zaradi redukcije so nekateri izstopili iz Soče . Ker pa v anteresu naše misli ne sme propasti Soča, javlja odbor vsem izstop ivš m članom, da jih ne bo črtal iz članskega seznama, pač pa ne bo od njih zahteval mesečnih prispevkov toliko časa, dokler ne pede potrebna re-medura. e— Tri žrtve gostilniškega pretepa. V nedeljo zvečer so se sprli delavci v neki gostilni v Trnovljah. Nastal je pretep. Brezposelni delavec Ivan Ambrož Iz Začreta pri Škofji vasi je izvlekel iz žepa nož in zabodel 32 letnega delavca Ivana Mimika iz če-skovca pri Škofji vasi in 261etnega delavca Tomaža Cerarja iz Tmovelj v levico, nato je še poškodoval 201etnega delavca Franca Ca-tra iz Trnovelj po glavi. Vse tri ranjence so prepeljali v bolnišnico- Tja je prišel po pomoč tudi 321etni Ivan Cvikl, vrtnarski pomočnik brez posla in stalnega bivališča, ki je ponoči padel z nekega kozolca in si na-lomil rebra. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.S0 opereta »Osreči me« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Maribor spominu kralja Uedinitelja. Jutri, v sredo ob 10. v stolnici služba božja, v pravoslavni kapeli ob 9. sv. liturgija, ob 10. parastoe, v evangelijski cerkvi ob 10. služba božja. Ob pol 19. na Glavnem trgu spominska žalna svečanost. Društvene zastave naj se pošljejo ob 18. na Rotovški trg. Zbiranje društev in občinstva ob 18., ob pol 19. zasvira vojaška godba molitev, Ipavčeva župa poje Jenkovo pesem »Moltev«. Sodeluje tudi vojaška godba, • govorita župan dr. Juvan in mestni svetnik dr. Sušnik. Hišni posestniki naj jutri razobesijo žalne zastave, na Glavnem trgu naj se za časa komemoracije razsvetlijo okna. a— Mariborskemu trgovstvn. Po odredbi banske uprave ostanejo na dan obletnice mučen ške smrti kralja Aleksandra I. Uedinitelja v sredo 9. t m. trgovine ves predpoldne zaprte, popoldne pa smejo biti radi komemoracije odprte samo do 5.(17.) ure. Porivamo trgovetvo in trgovsko na-meščenstvo, da prisostvuje ob 6.30 (18.30.) žalni manifestaciji na Glavnem trgu, tr-govce-hišne posestnike pa prosimo, da razobesijo žalne zastave. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. a— Poziv vsem sokolskim društvom v Mariboru. Meddriištveni odbor sokolskih društev v Mariboru poziva vsa bratska društva v Mariboru, da se polnoštevilno udeležijo sknpne komemoracije za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem v sredo, 9. t. m. Zbirališče za vsa mariborska sokolska drnštva bo v sredo, 9. t. m. ob 18. v Narodnem domu. nakar se bo vršil sknpen odhod na glavni trg. Predpisana je temna obleka, obvezno pa črna kravata in znak s črnim florom kakor za časa žalosti. Načelniki in nafelniee ter vodniki oddelkov poskrbite, da bodo vsi pravočasno obveščeni in naj bratje in sestre obveščajo drng drugega. a_ Slomškov trg najlepši trg Maribora. Pri mestnem gradbenem uradu so te dni dovršili idejne načrte aa regulacijo in pre-lErecfitev Slomškovega trga. öe se ta na- »JUTRO« St. 232 5 Леек, 8. (ftMm И05. Crt, za katerega ho treba ogromnega denarja, izvede, pptem bo Slomškov trg najbrže najlepši trg Maribora. V smislu teh idejnih osnutkov bi ae odstranil ae» daaji park s Tappeinerjevim spomenikom ki hi se prestavil na eksponirano točko preurejenega trga, pač pa bi ostala drevesa ob straneh. Vzdplž sedanjega parka na fronti proti stolnici bi ее v smislu načrta lahko Postavila velika tronadstrop-na palača, ki bi v sredini evoje spodnje zgradbe slonela na mogočnih stebrih, sko. zi katere bi bil dan pregl€r izpred stolnice skozi tako nastalo odprtino proti sedanji palači Mestne hranilnice- Ob ro bu pločnika vzdolž kazinekega, kapitalskega ter škofijskega poslopja bi se postavili kandeiabri. Hkrati s takšno preureditvijo bi se tudi izvršila regulacija prometa na tem trgu tako» da bi bila iz pro. meta izločena severna proga od stolnega župnišča do Kazine. a— МеЗДпа občina In najemnine. Ma. riborska mestna občina ima v 62 hišah 260 stanovanj, v 4 barakah 74 barakar. jev, v 29 vagonih 29 vagonarjev. Za na jemnino dpbi v smislu obračuna za leto 1934 dva milijona 73.601 Din. Od stanovanj je 60 natu ralnih. Enosobnih je 130, dvosobnih 87, trisobnih 26, štirisobnih 6 ter eno 6 in eno petscboo. V gradu samem je 57 najemnikov, ki plačajo na leto občini za najemnine 271.024 Din. a— Drava je narasla za 2.65 m preko normale. Zadnji porast Drave v takem obsegu so zabeležili jeseni lete 1926. a— Obsodba sleparja. Včeraj dopoldne je bila pred malim kazenskim senatom obravnava proti 31-letnemu Davorinu Tr-stenjeku iz okolice Ptuja, ker je v času od januarja do meja letos izvabil 10 posestnikom hranilne knj žice in zlatnine v skupni vrednosti okoli 30.000 Din. Med drugim mu je nasedel tudi šmarješki župnik g. Frangež. Tretenjak je z namenom, da: bi pri ljudeh dobil večje zaupanje, nastopal kot inženjer, zlatar in revizor Narodne banke, uradnik itd. Obtoženi Tr-stenjak je krvdo deloma priznal, deloma tajil. Dejal je, da je bil pripravljen vsem oškodovancem škodo povrniti, pa so ga prehiteli orožniki. Tudi je dejal, da bo v 14 dneh vse poravnal če ga pustijo brez spremstva k neki gospe, ki mu bo dala denar. Mali senat je Trstenjaka obsodil na 2 leti robije in na 3 letno izgubo častnih državljanskih pravic. a— Poceni meso. Jutri, v sredo se bo prodajalo od 8. ure zjutraj naprej pri stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 71 kg teletine po 4 Din. Mariborsko gledališče. Ponedeljek, 7. oktobra: Zaprtjo. Torek, 8. oktobra: Zaprto. Sreda, 9. oktobra: Zaprto-Četrtek, 10. oktobra ob 20. uri: »»Izdaja pri No vari. Premiera. Red A. Iz Ptnfa j— Komasacija ptujske občine. Vprašanje združitve okoliških občin k mestu Ptuju še vedno ni rešeno. Kakor dozna-vamo, se namerava prvotni načrt da bi se priključil k mestu samo del občine Breg, Grajene in Rogoznice, razširiti v tem smislu, da bi se mestu priključila cela občina Breg do vasi Dražencev, nadalje cela občina Grajena, od občine Rogoznice pa Mevrh, del Rogoznice, Brstje in Spuhlja. 'Ako se ta združitev uresniči, Ptuj ne bo veliko pridobil, naprtil si bo še več dolga, ker bo moral zadolžene občine prevzeti z dolgovi vred. Pe tudi iz socialnega stališča ta komaea-sacije ne bo primerna. Mestna občina bo morala nastaviti tudi nove uslužbence, dočim jih pri prvotnem načrtu ne bi bilo treba. V ostalem: izvedba komasacje zavisi zgolj od notranjega ministrstva. j— Najstarejša Ptujčanka je zasebnica ga. Gyjureza Katarina, ki je zagledale luč sveta pred 95 leti. Gospa Gyjurieza je kljub visoki starosti še popolnoma čila in zdrava in še vedno rada poseča kino. Naj b: u čakala še vrsto let, ker bi ob njeni 100 letnici redi kaj več napisali. j— Težka nezgoda s kolesom. Gospa Ivanka Götzlova, soproga geometra iz Vi-čave, se je v soboto okoli 18. ure vračale iz mesta domov na svojem dvokoleeu. V bližini sreskega sodišča je zavozüa na neko kamenje, na katerem se ni mogla več obvladati. Priletela je na oster kamen in je s hudo poškodbo ne glavi obležala nezavestna. Prenesli so jo takoj na sodišče, kjer so ji nudili prvo pomoč, jetničar Jerman pa je pozval reševalni avto, ki je ponesrečenko prepeljal v bolnišnico. Tu se je šele proti jutru zavedle. Stanje je še vedno kritično j— Kino predveja v sredo in četrtek obakrat ob 20. uri film »2'g sramote«. Predigra Paramountov tednik. Iz Kamnika ka— Gasilska župa sreza Kamnik po živa vee svoje čete, da se udeleže Pogreba Pokojnega člana župne uprave, poveljnika in častnega člana Prostovoljne ga. gasilske čete Kamnik,g. Franca Hpmär. ja, ki bo danes 8. t.m. ob 16. izpred gasilskega doma v Kamniku. Podrobnejša navodila dobe čete potom okrožnic. Obupno dejanje v duševni zmedenosti Celje, 6. oktobra. Opoldne se je v evojem stanovanju na Bregu obesil 53-letni tipograf Viljem S. Izrabil je priliko, ko je odšla žena po vodo, pritrdil vrv na železni kavelj in si zadrgnil zanko okoli vratu. Ko se je žena vrnila, ga je našla obešenega. Naglo je obvestila sosede, prerezali so vrv in ne • srečnemu tippgrafu rešili življenje. Z reševalni m avtomobilom so ga prepeljali v celjsk/i bolnišnico, odtod pa v umobolnico v Novo Cel-"" Тгя.-fti nesrečniku se je omračil um. I Anton Lap t I Kamnik, 5. oktobra Našega znanega vrtnarskega strokovnja-I ka, ravnatelja mestnih nasadov v Ljubljani g. Lapa je zadel hud udarec. V Kamniku mu je danes v starosti 73 let umrl njegov oče, posestnik in vrtnar g. A. Lap. Pokojnik je bil eden izmed najstarejših stebrov kamniškega meščanstva, gotovo edini, bi je tako dolgo deloval v občinskem odboru. BU je prvič izvoljen za časa župana Fiecher-ja in je za njim preživel ie pet županov: Berganta, Močnika, dr. Kraute, dr. Dere-anija in dr. Karbo. Tudi pod županom Kratnerjem je bil v občinskem odboru do leta 1932., torej nepretrgano 36 let. Kot občinski odbornik si je pridobil mnogo zaslug za razvoj mesta. Odlikoval pa se je predvsem kot nesebičen delavec in resen, preudaren svetovalec. Njegova zasluga je bila, da je odpravil »mauto«, pri- stojbino «• vroč deželnih pridelkov v mesto. Bil je skrben družinski oče in vzoren gospodar, ki je pridobil svoji vrtnariji zaslužen sloves. Dolgo let je bil tudi odbov nik kamniške občinske korporacije in «e je sploh mnogo udejetvoval v javnem življenju. Zasluženega meščana bo spremljal Kamnik v ponedeljek ob 16. na Zale. Hudo prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! * Včeraj je Kamnik izkazal aadnjo čast pokojnemu uglednemu someščanu g. Antonu Lapu. V dolgem sprevodu so nosili 36 vencev, ki so jih poklonili sorodniki, prijatelji občinska uprava in uprava mestne korporacije ter razna društva. Sprevoda so se udeležili občinski odborniki z županom g. Kratnerjem na čelu ter člani uprave meščanske korporacije z načelnikom g. Neržimo. Dalje so bili v sprevodu gasilci ter odborniki in člani raznih organizacij. Gospodarstvo Nova uredba o zaščiti kmeta Že v nedeljski številki je «Jutro» objavilo najvažnejše določbe nove uredbe o zaščiti kmetov, ki jo je izdal ministrski svet na predlog kmetijskega, trgovinskega in pravosodnega ministra in je stopila v veljavo 1- oktobra, ko je prestala veljati dosedanja uredba od 3. avgusta 1934 z naknadnimi spremembami, i Kdo je zaščiten Glede vprašanja kdo je po uredbi za_ ščiten, se nova uredba v glavnem drži dosedanjih določb, vendar vsebuje nekatere dopolnitve. Tako pravi prvi člen. da obsega ta uredba način plačevanja dolgov kmetov, kj so jih ti napravili pred 20. aprilom 1932, in ae nanaša na osebe, ki so s potrdilom dokazale, ne samo, da so bile ob času zadolžitve kmetje, temveč da so tudi sedaj kmetje. K temu je še dodano ,da se kot dolgovi kmeta smatrajo vse denarne obveze privatnopravnega in javnopravnega značaja, brez ozira na to, ali jih kmetovalec dolguje kot glavni odl-žnik, solidarni dolžnik' alj porok. Izvzete pa so od gornje določbe (člen 11.) in se (kakor doslej) ne smatrajo kot kmečki dolgovi v smislu te uredbe naslednje obveznosti kmeta: javne dajatve in z zakonom predpisane pristojbine, dolgovi za nakupljeno blago v višini do 500 Din, ki eo nastali po 20. oktobru 1931, kolikor niso spremenjeni v menične obveznosti, dol_ govi, ki so zavarovani z zastavo, terjatve za vzdrževanje, terjatve obrtnikov za obrtna dela, nastale izza 20- oktobra 1931 itd. Določbe o tem, koga je smatrati za kmeta v smislu te uredbe, so ostale v glavnem nespremenjene in se zaščita nanaša na one osebe» ki jim je kmetijstvo glavni poklic, ki sami ali s člani rodbine obdelujejo zemljo in le v primeru potrebe z najeto tujo delovno silo, katerih obdavčeni dohodkj izvirajo pretežno iz kmetij, etva in katerih posestvo ne presega površine 75 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje. Dodana je še določba ,da se zakupniki, ki obdelujejo tujo zemljo, pa izpolnjujejo ostale pogoje, smatrajo kot kmetovalci v smislu te uredbe, četudi nimajo lastne zemlje Važna pa je nova do. ločba ,ki pravi, da je smatrati kot kmete v smislu te uredbe osebe, Id se poleg kmetijstva bavi jo tudi s posli vaškega obrtni, ka, vaškega trgovca ali vaškega gostilničarja, če njihovi obdavčeni dohodki pretežno izvirajo iz kmetijstva. Obseg zaščite Nova uredba vsebuje poleg določb glede splošne zaščite dolžnih kmetov, še nove važne določbe- ki omogočajo individualno tretiranje posameznega kmeta dolžnika, tako da se obseg zaščite lahko poveča pri kmetu, ki je potreben večje zaščite, zmanjša pa pri kmetu- čigar razmere so take ,da lahko odplača svoj dolg v krajšem času, nego je predpisano z uredbo. Splošni odplačilni načrt Kakor doslej, so določbe glede odplačil na dolgove različne glede dolgov nasproti denarnim zavodom in glede dolgov na_ sproti privatnim osebam. Obrestna mera znaša pri dolgovih nasproti denarnih zavodom kakor doslej 4.5%. nasproti pri-vatnikom pa l*/o. Pri tem je pojm denarnega zavoda razširjen v toliko, da se v to prvo kategorijo prištevajo dolgovi nasproti denarnim in zavarovalnim zavodom, bančnim obratom, ustanovam delavskega in nameščenskega zavarovanja, ustano-nasproti cerkvenim fondom ter kulturnim. humanim in prosvetnim usta_ vam, ki upvavljajo pupilni denar, dolgove nasproti gornjim zavodom in ustanovam počenši od 15- novembra 1936. v 12.letnih obrokih (anuitetah) po naslednjem odplačilnem načrtu A. Prva anuiteta se mora plačati najkasneje do 15. no. vembra 1936, ostale anuitete pa najkasneje do 15. novembra vsakega naslednjega leta. Odplačilni načrt Na bazi obrestovan ja po 4.5% in odpla. čevanja skozi 12 let, počenši od 15. novembra 1936, znaša za vsakih 100 Djn glavnice odplačilni obrok, kakor sledi: SREČKE ZA NOVO KOLO DR2. RAZR. LOTERIJE SO DOSPELE frvo žrebanje se do vršilo 9. ln 10. oktobra. Segajte po srečkah, И prinesejo v vsakem kolu mnogim blagostanje ln izdatne denarne pomoči. Srečke morete kupiti v vseh poslovalnicah »Jutra« in v podpisani hranilnici 7ADRU2NA HRANILNICA R. Z. Z O. Z. LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 19. 5. Beograd. Vojna Skpda 367—357.26 (357.25—368), 7o/o invest. 80 dien. (80), 8«/, Blair — (78), 7% Blair 68.25—69 (68.50), 6% begluške 63.10—64.25 (64), 4*/, agrarne 46—46, PAB — (227). Blagovna tržišča 2IT0. + Chicago, 7. okt Začetni tečaji: pšenica: za dec. 107.75, za maj 105.26; koruza: za dec. 64, za maj 61.25. + Ljubljanska borza (7. L m.) Tendenca za žito čvrsta. Nudijo se (vse franko nakladalna postaja): pšenica; baška 79/80 kg po 165 — 170; prekmurska 78 kg po 170 — 175; koruza baska po 100 — 102.50, banatska po 98 — 100: oves: slavonski po 132.50 —137.50; moka: baška in banatska >Og< po 260 — 270. baška >2« po 240 — 256, baška »5« po 220 — 285; otrobi: baški po 110 — 115. 4- Novosadska blagovna ЬоПм včeraj ni poslovala. f V globoki žalosti naznanjamo, vsem prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, sin, zet in svak, gospod JOSIP RUPNIK poštni kontrolor dne 6. t. m. po dolgem mnkapolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere v 39. letu mirno ▼ Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo dne 9. oktobra 1935. ob 2. uri popoldne, izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. oktobra 1935. Žalujoči: MARIJA, soproga s hčerko MInko, Marija, mati, in ostalo sorodstvo. (Pred SCntri left in У a levi: Prizor iz bitke pri Adui 1. marcal896., ko je stoti soč Abesincev poklalo skoraj do zaii njega borca 16.000 mož broječo italijansko vojsko pod vodstvom generala Baratierija- General i г kazuje svojim premaganim junakom poslednjo east. — Na desni: Prodiranje italijanskih bersa Ijeiov v zadnjih dneh iz italijanske Eritreje na abesinsko ozemlje. italijanski vojskovodje General de Bono In njegovi štirje sotrudniki Mussolini je poveril vodstvo italijanskih armad v Eritreji in Somaliji petorici svojih na. bolj sposobnih in v kolonialni vojni preizkušenih generalov. Vrhovni poveljnik celokupne italijanske vojske v Afriki je general Emilio de Bono. Star je 69 let, vendar še poln energije. De Bono ее je seznanil z Mussolini jem v svetovni vojni, kjer je bil Mussolini navaden vojak. Spoznavši tedaj njegov sijajen organizacijski talent, se je takoj pridružil fašističnemu gibanju nn je bil tudi med tistimi, ki so spremljali Mussoliindja pri njegovem pohodu na Rim. Po tem pohodu je postal de Bono vojaški svetovalec ministrskega predsednika. Pozneje je prevzel poveljstvo nad policijo in fašistično milico. Kot guverner Tripolisa si je stekel velike zasluge za italijansko kolonialno ekspanzijo. L. 1929. ko so podvzeli veliko čiščenje v fašističnih vrstah, ga je Mussolini pozval zopet v Rim. De Bono je mož, ki zahteva od svojih voja- kov predvsem železno disciplino. De Bonov šef generalnega štaba je general Gabba. Velik del svojega vojaškega življenja je preživel v kolonijah, kjer je služil od 1. 1897. do 1911. ko je postal šef generalnega štaba pri eritrejski vojski. Svetovne vojne se je udeležil general Gabba, ki mu je zdaj 61 let, pri topništvu. Poveljnik italijanskih kolonialnih vojakov iz Eritreje in Somalije je 58-letmi general Alessandro Biroli, ki slovi med afriškimi domačini zaradi svoje velike pravičnosti. Zanimiva prikazen v galeriji osebnosti italijanske kolonialne vojske je nadalje general Rodolfo Grazani, ki ima zelo lepo ženo. ter general fašistične milice Attiiio Teruzzi, bivši guverner Cirenaike. V rokah teh generalov je usoda italijanske vojske ▼ Vzhodni Afriki in general De Bono je kot vrhovni poveljnik ekspedieije za vse njeno delo odgovoren direktno MussolLniju. Vrhovni komisar Vzhodne Afrike in poveljnik italijanskih fet v abesinski vojni gene ral de Bono(na desni) inspicira vojsko v Asmari я generalom Rizziom Birolo, zapovednikom motoriziranih divizij. Valjar opustošenja in smrti Toča krogel iz topov in strojnih pušk Poročevalec »Paris Soira« pošilja svojemu listu zelo barvito poročilo o vojnih operacijah v Afnki in piše: »Kakor smrt in uničenje prinašajoči valjar se vali italijanska vojska generala Maravgne proti Adui. Skoro nepredorni so oblaki prahu, ki se dvigajo pod nogam; korakaiočib voiakov. izpod kopit mezgov in izr>od gosenic le hkih tankov. Med ta hrup se meša raglianje ятотч? m repetirk ter treskanje granat napadalcev. Italijanska naskakovalei Adue razvijajo na pohodu nepopisen hrup Kjer se ie Abesinci po ia vi jo. jdb pokose strojnice ter jih pomendrajo tanki. 500 Abesincev. ki so se skušali postaviti v bran. so era'a Ьеге'г <Ч> zelo v;snko in p-o b;la po vsei pril ki poslana na ;7vid Ко и posvetilo sonre se ie vsede' geneza' de Rnno « cvoiim 5'nhom za veliko ш 70 pod mi!;m nebom so zem !if*vid Орп<=-л!пгп «f 'e На и*? t p аИ»пр ОаЬЬч «snoro^iT novinariem Нч so italijanske čete v sredo nr^spele do meje in v četrtek, točno ob petih ziutraj prestopke mejo. Ob 8.30 je blo slišat! prve bor-^r.«- hrj?lo z obrnznv \!ягг- ie зепеги' eksplozije, najprej pred Aduo, poter«* še pred Adigratom Med častniki in kore-spondenti ie zavladalo razumljivo razburjenje Ob e.45 je dvanajst bombar-deriev Caproniievega tipa vrn io k četam General Gabba je poiasnil. da se udeležuje vojaških operacij na tem sektorju bojišča nad sto tisoč mož italijanske voj чке Okrog Adue 'n Adigrata ie zaposlenih šes* divizij s pomožnim' oddelki Napredovanje bo posebno teicko v gorah 'ue<£kl тегеЈш?* ^aliuanska vlada prejela od ravnateli-^'v« Siifik^ga »pokopa doni« с pozivom. nai lemndoma plač« od IS. *pntembra dalje zao-pristojbine га prevoa potnikov skozi ««»вд prefcotp. Piistošenje ruskih pokopališč Grob Turgenjeva rabi fotografom za kuliso! Moskovski listi poročajo o neverjetnib razmerah na starih ruskih pokopališčih P/isebno hudo se dogaja pokopališču Volhova v Leninsradtr. kjer ležijo grobovi znamenitih umetnikov Grob Ivana Turgenjeva uporabljalo n pr fotografi za kuliso, da se more vsak do za 15 rubl.iev slikati pred spomenikom velikeca pokojnika. Ta vamerikanizenu. ki sa celo vladna »Irvestiat 'menujelo »n^sramneTa». na še daleč nI vse Doga jajo se trudi nešteti primeri tatvin, k« jib ту*£атегп'1н nrnr •'чко prakticirajo ka-4or *nn?rebni trustU. Z «rrph^v vo'iVpo-я kritika Bjetlnskega 'n ustanovitelja ruske Socialne demokra-cilje Piehano^a so na pr Izeinfll vsi venci, okrasi ln drugo. Z omenjenega pokopa- lišča so v letošnjem poletju odnesli več sto nagrobnikov. ki во imeli deloma umetniška in zgodovinsko vrednost, cele vozove kovinskih vencev pa so odpeljali v tzdelovalni"e krst. kjer so jih malo obnovili In jih notem prodali za n,pve V Simferopolu na Krtmu f«o celo ceste tlakovali z nasTnbniml kamni Vsak naročnik |e zavarovan za 10.000 Din Težavno prodiranje Iz italijanskega glavnega stana v Eritreja poročajo, da se napredovanju ItaLijanov stavijo v bran velikanske oviire. Mah tanki, ki so doslej sodelovali pri napadalnih akcijah, ne bodo mogli več spremljati čet, ker jim je onemogočeno kretanje v peščenem morju. Tudi oklopni avtomobila so iz istega vzroka obtičali. Italijansko vrhovno vojno poveljstvo je storilo sklep, da bo po padcu Adue začasno ustavilo napredovanje vojske, ker je pričakovati, da zbirajo Abesinci na jugu Adue v goratih predelih močne vojaške oddelke, в katerimi se hočejo upreti napadalcu. David in Golijatu ali beli volk in črna ovca Abesinski cesar m cesarica sta se te dni vozila po prestolniškib ulicah in pomirjevala prebivalstvo. Tudi abesinska duhovščina pomaga vladarju v sedanjem po loža iu in tole-ži ljudstvo s priliko o Davidu in Golijatu. Neka japonska delegacija, ki se mudi v Abesiniji, je del la med ljudi letake г izbruhi proti belokozcem Italijo imenujejo Japonci v svoiib letakih belega volka, Abesinijo pe črno ovco. Psihiatri proti vojni psihozi V Amsterdamu so zborovali psihiatri. Sklenili so med drugim proglas na držav, nike posameznih dežel, ki ga je podpisalo 350 najboljših strokovnjakov v področju duševnih in živčnih bolezni V tem proglasu pravijo, da vlada da. nes na svetu razpoloženje, ki ogroža življenje narodov z velikanskimi nevar nostmi. ker v0di v izrazito vojno psiho zo Samo tisti se lahko imenujejo vodi telje ljudstev, ki kažeio narodom pot mi ru z vzvišenega zrelišča morale ta kulture. Na 70 km dolgi $гояй Italijani obmetavajo Abesince z bombami in letaki R. E k i n s. poročevalec Unuted Press poroča iz Diredawe 4. oktobra: Glede na možnost italijanske ofenzve iz Assaba proti srednjemu vzhodu Abesinije. sta guvernerja abesinsk h provinc Issa in Gugura sklenila osredotočiti svoje čete ob vznožju Muse ter se tam postaviti napadalcem po robu. Italijan- so pripravili za naskok na Musa Ali 95 lahkih tankov, zbirajo pa tudi letala. ki naj bi napadla z bombami Harrar, Diredawo in Džidžigo Ozemlje med oga-densko in danakilsko fronto je zdaj prizorišče vročičnih vojaških priprav na abe-snski strani. Po slabih cestah škripajo noč in dan tovorni vozovi z vojaštvom, municijo in živili. Povsod vežbajo voiake za boj šče. Može in sinove spremljajo na vojnem pohodu tudi žene in matere, ki igrajo vlogo nekakšnih marketenderic. Mnoge pa zahtevajo, da tudi njih oborožijo n pošljejo v prve vrste. Med Diredawo in Harrar jem sem srečal sanitetni oddelek pod vodstvom ame- riškega zdravnika dr. Hockmarma. V«i ostali z>dravn ki v abesinski vojski so domačini. Malarija prizadeva Abesincem hude muke. V Harrarju zboli dnevno 300 mož, v Džidžigi celo 500. V Avašu sem videl v zasilnem lazaretu 200 bolnikov. Vse kaže, da se pripravlja dolgotrajne vojna. Abesdnci grade z vso naglico ceste, ki naj jim omogočijo zveze z zalednjem za primer, da bi Italijani porušili železniško zvezo Džibuti-Add s Abeba. ANEKDOTA >Ne,« je dejal n^ni kratik mlademu Dumasu, »tega stavka v vašem novem romanu ne morem razumeti: »Pred i.je-govimi očmi se je širila z bolečino napol, njena praznota. — Kako more biti nekaj praznega napolnjeno z bolečino?« >Morda pa je le,« se je nasmehnil Dumas. »Ali vas ni še nikoli boleda glava?« Resnična razstreeenost и(«РоШ£кеш£ Poveljnik Somalije Borbe za Musa Ali Žene in matere spremljajo abesinske vojščake VSAK DAN ENA у/ у ' / ' ' s 7 General Rodolfo Graziani, vojaški poveljnik Somalije, ki je dobila v sedanjem položaju posebno aktualen pomen, je eden najbolj izkušenih italijanskih kolonialnih vojakov Floy Gäbone poroča i italijanskega bojišča v Eritreji 5. oktobra ob 16. uri: Italijanski pohod na severu ее razteza čez 70 km dolgo front». Na vzhodu leži operacijska baza pri Senaifeju, na zapadu pri AdiquaÜ. Genoral Santnni poveljuje prvemu zboru na vzhodu, general Biroli askarom v sredini, general Maravigna ре četam na zapadnem sektorju. Vsega skupaj je tukaj pod poveljstvom de Bona nad 110.000 mož. Prvi zbor generala Santinm je do«pel preko Adiquale, stoji torej 20 km gk>boko v abesmskem ozemlju. Poleg bomb mečejo Italijani iz letel fcrJf leiiike v amharščitfi. Letaki pozivajo prebA» valstvo, naj se zateče pod italijansko zaščito. kjer mu bo boljše. Italijanska propaganda kaže na vse nedostatke pod vtedo Haile Se Lasi ie in se poslužuje na koncu be* sed: Ponavljamo vam prorokbo menihe ii pušoave, ki pra»vö: Italija bo naredila velike stvari ! Kdor ее je dotakne, bo uirioen. Krona, kd ne <ЙЙ prave glave, bo vrnjena pro. vincd Tigre-c Askarški jezdec >JUTRO< St. 232 7 Torek, 8. oktobra ®35.v Kulturni pregled Mariborsko gledališče v novi sezoni Ka prvi pogled: drzna misel. Bratje Kara-mazovi na mariborskem odru? Torkova premiera in otvoritvena predstava je -prijetno presenetila. Novi krožni oder je sicer s svojim hreščečim ropotom zbudil nekoliko dobre volje na dijaškem stojišču. Privajenost ki bo prišla sama po sebi, pa bo že pregnala te vesele ofcČutke. Krožni oder je spodnesel tla vsem tehničnim težavam, ki so se predvidevale in napovedovale. Sodelujoti člani pa so s temeljito pripravo in uspelimi stvaritvami pripomogli tej karamazovšči-ni do čim lepšega, nespornega uspeha. Zasedba je prav posrečena, tako da si je pri sedanjem ansamblskem stanju ne moremo drugačne zamisliti. Pretresljiva tragika bratov Karamazovih, osredotočena in projicirana na kompleks dogodkov pred in po očetomoru ter zgoščena v jedro težke kriminalne zgodbe, se je tudi na mariborskem odru živo razpletla v mojstrski dramatizaciji režiserja C. Debevea, prirejeni po dovršenem V. Levstikovem prevodu. Ves ta impozantni material veličastnega romana, ki obsega v svoji epski raztegnjenosti celih 12 knjig in ki so ga svojčas predvajali hudožestveniki v svoji odrski priredbi na dveh večerih, je v C. De-bevčevi dramatizaciji odnosno odrskem romanu zgoščena in zlita v obseg, ki omogoča uprizoritev v treh in pol urah. Ta Debevče-va odrska priredba ima svoj pečat in poudarek v predmetu očetomora, to je v kriminalnem momentu, dočim so ostali elementi te edinstvene umetnine genija F. M. Dostojevskega izločeni in zabrisani. V osem slik je razdeljena ta obširna odreka snov. Profinjen odrski čut in zdrav okus za odrske stvari sta ustvarila v tem odrskem romanu nekaj povsem enotnega, kar priča hkrati o vešči roki preizkušenega odrskega praktika. Iz tega labirinta vseh možnih emanacij hladnega razuma in mistike, samozatejeva-nja in nagona, ljubezni in mržnje, logike in poezije, cinizma in pravovernosti, vstajajo ostro začrtane karamazovske podobe. Stari Karamazov. ta ženskarski razuzdanec in cinični brezverec, ki si teši svoja sladostra-stia z alkoholom, je zadobil v P. Kovičevein podajanju verodostojne karamazovske konture. Pri tem Fjodoru Pavloviču Pavla Kovica je marsikaj pavlovskega. Obstoja pa le druga stran njegove kreacije, kjer zasledimo tisto običajno garnituro že precej poša-blonjenih gibov, mimičnih oznak ter drugih igralskih akcij. V dinamični impulzivnosti in eksplozivni naturnosti, ki zanaša Dimitrija Karamazova od brutalne strastnosti in nagonske razvnetosti v 4. sliki »Zadnja noč« do kontemplativne razmišljenostl, prečišče-nosti in ponotranjenosti v peti sliki (Himna Bogu), se je uveljavila precejšnje rezerva Furijanovih izraznih in oblikovalnih sred' štev- Ivan Karamazov, ta hladni zasmeho-valec in ateistični cinik je v 1. in B. sliki še neugnan punter, v 6. sliki že notranje opustošen in zrahljan, v 7. sliki prehajajoč v blodnje in fantastičnih prividih srečujoč se z vragom, dokler ne doživi v 8. sliki tragiko razkrojenega razuma in polblazne-ga skipenje. Nakrst se je v Ivanu vzpel do svoje najmočnejše stvaritve na mariborskem odru. Dimitrij in Ivan sta v bistvu aktivna činitelja. Dimitrij je nosilec strasti in njene tragike, Ivan razuma in njegove tragike. Aljoši Karamazovu pa pripada v tem odrskem romanu pasivnejši delež. Ta samostanska duša, vase pogreznjena in v kontempla-ciji zbrana, kjer iščeta leka in utehe Dimitrij in Ivan v svoji strtosti, je v Blaževem Aljoši prepričevalno zaživela. Aljoša doživlja tragiko svoje dobrote in mistike. Diabo-lično demonstvo, vražja pretkanost, točno preračunana naklepnost je v (iorinškovem Smerdjakovu-Karamazovu tako v maski, tehniki govora in vsem ostalem svojsko podčrtana. Tehnika izgovarjave in ves zamislek tega Smerdjakova je v >Zadnjem svidenju« nekoliko trpel radi pretihega govora, kar je zbujalo vtis požiranja in goltanja besed in zlogov. Sicer pa je Gorinšek s tem svojim Smerdjakovim upravičil mnoge upe v svoji igralski karijeri. Ta njegov Smerdja-kov je bil v splošnem najbolje plasirana figura v »Bratih Karamazovih«. Predstavnici nežnega spola sta uspešno kreirali Kraljeva in Starčeva. Grušenjka E. Kraljeve je bila vsa v iskreni ljubezni žrtvujoča, zmagujoča, odpuščajoča. Katja E. Starčeve pa v neutolaženi strastnosti maščevalna in brezobzirna. Nosilci ostalih vlog so bili: Joško Kovič, ki je v režijo položil obilo tvornosti in energije, je zavzel mesto zagovornika, Košič je bil v maski polnokrven državni tožilec. Ras-bergerjev predsednik sodišča je z majeste-tično pozo obvladoval hrupnost zadnje sli ke, Verdonikov sluga Gregorij je bil dobro posnet ruski starček, preiskovalni sodnik je bil Just Košuta. Letošnja otvoritvena predstava je pomembna postavka v razvoju našega mariborskega gledališča. Zunanji in notranji element igre sta si bila v zadovoljivem ravnovesju. Eventualno krajšanje bi bilo kvečjemu mogoče pri obeh govorih v zaključni sliki in pri 7. sliki »Vrag«. Vsekako ni bila to zgolj reprezentativna in reklamna otv. predstava. Bilo je tudi veliko prodornosti v globine te edinstvene literarne umetnine, ob kateri je naš mariborski dramski ansambl preizkušnjo svoje ustvarjajoče sile dobro prestal. —c. SPORT Pred lahkoatletskim dvobojem Gradec : Ljubljana V Ljubljani 12. in IS. t. m. na igrišča Primorja Makedonci v starem veku V ponedeljek je v zbornični dvorani naše univerze predaval o makedonskem problemu v starem veku profesor vratislavske univerze dr. Emst Kornemann. Ugledni nemški znanstvenik, eden izmed zadnjih učencev Theodora Mommsena, je osvetlil z novo lučjo davno preteklost makedonskega' dela naše zemlje, ki je bil nekoč prizorišče slavne zgodovine. Profesor Kornemannu je po dvanajstletnem delu uspelo rekonstruirati zgodovino Aleksandra Velikega, ki jo je spisal egiptski kralj Ptolomej. Njegovo znanstveno delo o tem izide v kratkem pri Teubnerju v Lipskem. Med vsemi Ale ksandrovimi zgodovinarji je namreč Ptolomej edin, кГ ni samo skušal prikazati obeh silnih genijev, Filipa in Aleksandra, namreč tudi veličino in moč svojega naroda, ki ga je Ptolomej še potem, ko je poslal egiptski kralj, tako zelo ljubil. Makedonski narod je pri Ptolomeju ob etrani Grkov in Perzijcev tretja narodna, v samem sebi zaključena celota. Posebej ga je odlikovalo visoko pojmovanje vojaške časti, ki jo je cenil bolj od ostalih dveh narodov. Če Ptolomej našteva ljudstva na Balkanu, omenja Makedonce vedno pred Heleni. Slednje označuje težnja po svobodi, prve pa trda pest njihovega domačega regimenta. Do tega jih je pripravil Filip, kar je Ptolomej jasno pokazal v svojem spisu- >Brez Filipa ne bi bilo Aleksandra«. Makedonski narod se nam tu vidno kaže v nekaki mladostni dobi svojega razvoja, obdarjen s posebnimi viteškimi pojmi. Boj je bil v njegovih očeh tekma med posamezniki, ki ji je prav kakor v homerskih časih pripisoval neko plemenitost. Razlika s homersko dobo je bila v tem, da so Makedonci pojmovali odnose med bojevniki nekoliko bolj demokratično kakor aristokratski narod Grkov. Pred sovražnikom so uvaževali samo osebno dejanje posameznika in »prvega« v bitki so enako častili, najsi je bil general ali pro-stak. Tudi k> je opazna demokratična poteza pri temu narodu. Sploh je stari makedonski narod gojil bolj kakor katerikoli narod na svetu kult dejanja. Čut za stvarnost in predvsem za službo domovini sta bila pri njem teko razvita in tolikanj zdru-žena z osebnostjo posameznika, kakor pozneje samo še enkrat v svetovni zgodovini, namreč pri Rimljanih, drugem velikem državnem in dejavnem narodu antike, edinem, ki ga lahko primerjamo po njegovih vrlinah starim Makedoncem. Skratka: bili so, prav kakor mnogi indogermanski narodi v starem veku, možat narod z vsemi močnimi vrlinami, ki označujejo to raso. Pri starih Makedoncih je bila vzgledna tudi tesna vez med kraljem in njegovo vojsko. Samo enkrat je bilo prekinjeno lepo razmerje med vodjem in vojsko: oh vstaji vetranov pri Opisu, ko se je ljudska zavest množic uprla preko ljudskih pojmovanj zraslemu kralju. Diadohi so po Aleksandrovi politiki, ki je strmela po osvajanju in stapljanju drugih življev, prešli v čisto makedonsko gospodovalno politiko; na njo je odgovorila reakcija od vzhoda Tako je makedonski narod po svojem polomu počasi prešel iz samobitnosti v pojem helenstva. Pokazalo se je, da se na vzhodu ne more trajno ohraniti samobitnost zapadnjakov. In na tem je mnogo pozneje trpelo in se zlomUo tudi cesarstvo, s katerim je skusal zapad preko Rima obvladati bližnji vzhod m ta ko nadaljevati delo, ki so ga pričeli Makedonci kot prvi nositelji svežega, ne vojaških vrlinah in vodstvu slonečega talkan-stva- Prof Kornemann si je v Ljubljani ogleda1 naše kulturne naprave in znanstvene institucije in je v uvodu svojega retorično dovršenega predavanja s posebnim priznanjem naglasil cvetoči razvoj Ljubljane in znanstveno višino njene univerze. Zapiski Velik uspeh Škvarkinovega »Tujega deteta«. V nekaj dneh po otvoritvi dramske sezone smo bili včeraj deležni že četrte premiere, Škvarkinove komedije iz dejanja in nehanja sodobne ruske mladine >Tujege deteta«. Delo je doživelo v režiji inž. arh. Stupice izredno topel odmev pri občinstvu, in če sodimo po razvoju in rasti repertoarja v prejšnjih sezonah, najbrž lahko že danes zapišemo, da to ostal to do konca eden najlepših uspehov sezone. 0 komediji in uprizoritvi bomo podrobno poročilo še prinesli. Brnsko Deželno gledališče namerava že v kratkem vprizoriti Cankarjeve »Hlapce« v prevodu Rajmunda Habfine. Po vsej verjetnosti pride še v tej sezoni na češki oder v Brnu tudi drama Antona Novača. na »Herman Celjski« v prevodu Bohuša Vybirala. »Javnost«, ki izhaja v Beogradu v redakciji Nike Bartuloviča, prinaša v šte vilki z 28. septembra zanimiv članek zagrebškega uxriv. prof. Frana Buban0viča, Pisec se v uvodu bavi s problemom in. teligenčnega naraščaja in p m en j a, da je v Jugoslaviji sedaj okrog 80.000 srednje šolcev ln 16.000 slušateljev univerz (brez ostalih visokih šol). Nato se zavzema za predlog prof. čoroviča, da naj se namesti mature uvede poseben sprejemni izpit ha univerzi. Univerze naj postanejo torišče strogo znanstvenega dela. Prav zaradi tega naj hi se univerze reorganizirale tako, da bi z^pet ostale samo štiri tradicionalne fakultete, filozofska fakulteta pa naj bi se razdelila na tako zvane duhovne ve de in matematično prirodoelovne vede. Druge panoge (na pr. gozdarska, polje delska) naj bi se izločile iz univerze in strnile v Hipv tip vseučilišča v gospodarsko univerzo. Taka reorganizacija bi samo ko ristila univerzam, ker bi z ene strani Povzdignila njihovo znanstvenp višino, z dru ge pa omejila dotok dijaštva na univerze, saj bi odpadli taki, ki |Ш ni do strogo znanstvenega študija. — Dr. Josip Bar bieri se v članku »Povodom uredbe o snižavanju prihoda činovnicima« zavzema za pravično ureditev uradniških prejem, kov in postavlja dogmo, da samski uradnik ne imej manj ko Din 1800 mesečno, pženjeni pa ne manj ko 2500 Din plače Tega eksistenčnega minima se ne bi smel nihče dotikati. Pisec objektivno prikazuje položaj po omenjeni uredbi in ne pri kriva slabih posledic, ki jih bo znižanje imelo za državo in družbp. Izmed ostalih člankov omenjamo dr. Bogdana Priče >Dva shvatanja hrvatskog separatizma« in Nike Bartuloviča » Pedesetgodišnjica Družbe sv. Cirila in Metoda«. Pisec se s tpplim priznanjem spominja zaslug naše narodno-obrambne družbe in naglaša njen pomen v sedanji in bližnji bodočnosti. S Franom Simunovičem, mnogo obetajočim slikarjem najmlajše generacije, seznanja javnost oktobrski zvezek »Hrvatske revije«, ki priobčuje reprodukcije večjega števila njegovih risb. Šimunovič, sin pokojnega pisatelja Dinka Šimunoviča, je študiral v Španiji. Weining^jev spis »Gešehlecht und Charakter« je napovedala v slovenskem prevodu založba »Modra ptica«, ki med drugim izda tudi Gine Kausove biografijo Katarine Velike in prevod Turgenjbvljevega romana ^Očetje in sinovi«. Tri nagrobnice za moški zbor je pravkar izdal v samozaložbi Lovro Hafner. Nagrobnice so posvečene spomin^ kralia Aleksandra I. Zedinitelja Reprezentanca Gradca se za dvoboj z reprezentanco Ljubljane, ki ga bo imela у soboto in nedeljo 12. in 13. t. m. v Ljubljani, skrbno pripravlja. Zadnjo soboto in nedeljo so imeli Gradčani izbirni miting, ki so se ga morali udeležiti vsi najboljši atleti graških klubov. Gradec je poleg dunajske najmočnejša avstrijska lahkoatletska reprezentanca, kar dokazujejo odlični rezultati in imena v mednarodnem športu že reuomiranih lahkoatlelov. V tekih na 1<)0 in 200 m se je vodila borba za vstop v moštvo Gradca med Karfom, Gutmayrom, Plattner jem. Karf je v prvi disciplini letos dosegel čas 10-9, Gutmavr 11.1, Plattner za eno desetinko slabše- Na 200 m beležijo vsi trije rezultate okoli 23 sekund. V teku na 400 m bosta Gradec gotovo zastopala dr. Schoefft in D rexler. Prvi beleži rezultate že pod 52 sekund, slednji pa je v obeh dosedanjih borbah z Ljubljano izšel kot zmagovalec z rezultatom par desetink preko 52 sekund. V teku na 800 in 1500 m vidimo že večkratne avstrijske državne reprezentante Pugla, dr. Sienkie-wieza. dr Schoeffta, ki nastopi prvič v tej disciplini, novi graški talent, Drexler, odličen 400metraš itd. Oba prvoimenovana beležita stalno rezultate v teku na 800 m pod 2 minuti, v teku na 1500 m pa pod 4:10 min. Na dolge proge pošiljajo Gradčani prvaka Haderja in najboljšega štajerskega mara tonskega tekača Hadererja. V metih bodo brez dvoma dominirali: Kamputsch, Schwarz -Bergkampf in Tunner v metu diska i rezultati preko 40 m, v metu krogle med 13.550 in 14 m, v metu kopja Alpessy, Schwarz-Bergkampf in E Zahlbruckner med 53 in 59 m, v metu kladiva Alpassy in Schwans med 36 in 38 m. V skokih po vsej priliki nastopijo Karf, Oberbauer in Tunner, ki so dosegli rezultate letos do 6.70 m, v skoku v višino Alpassy, dr. Helffrich. Kneissl in Niederl z maksimalno višinsko marko 1.75 m. Najmočnejši skakač ob palici je Schöber, ki je preskočil že višino 3.60 m. Druga dva, Kneissl in Thaller sta doslej nam neznana. V troekoku je najmočnejši Guttmayr г rezultatom okoli 12.60 m- Postava štafete bo verjetno Plattner, Guttmayr, dr. Schöfft in Karf; ta postava more preteči progo pod 45 sekundami. Najzanimivejša disciplina bo štafeta 4x800 m. Moštvo Gradca ali GACa je v minulem letu dosegla na prvenstvu na Dunaju odlično marko 8:06 minut. Radovedni smo, ali mu bo tudi letos to uspelo. Moštvo Gradca pojde v borbo v polni sestavi in v polni kondiciji. Radovedni smo, ali bo utegnilo moštvo Ljubljene, ki bo po vsej priliki moralo resignirati na sodelovanje svojih dveh najboljših predstavnikov Ko vačiča in Župančiča, ki sta oba tlesira-ne, nuditi ne samo resen odpor Gradčanom, temveč celo ponoviti krasni uspeh pred dvema letoma. Odgovor na to vprašanje so nam prihodnjo soboto in nedeljo dolžni repre-zentanti Ljubljane} Ker hočemp še izboljšati vee ровоЈе sa ugoden razvoj tujskega prometa in nu_ diti letoviščarjem kolikor mogoče veliko ttdpbnoeti, bomo čez zimo štorih potreb no, da privabimo za prihodnje leto še večje število tujcev. Važnosti tujskega prome ta za naš kraj in eploh za ves srez se ob veliki pasivnosti j|>ljedel®tva vei dobro zavedamo- Letoviščarji so biM prav zadovoljni in tako bomo lažje preživeli zimo, ki je v naših krajih pbičajno precej dolga. Dr. M. Službene objave LNP (6. seja k.o. 4. oktobra 1935) ' Kaznovanima igralcema Smolnikarju Dragu in Seifertu Oskarju, prvi Reka, drug1 Rapid, ki sta bila kaznovana ne 3. seji k. o. 12. septembra t. 1. (»Jutro« 17. septembra t. I.) se všteje suspenz in poteče kazen Smolnikarju 5. oktobra t. 1. Seifertu 17. oktobra 1935. Kaznujejo se: Fischer Fraderik, Maribor, po i 24 k. p. z dvomesečno za brano igranja. Sušnik Alojz, Bratstvo, po § 18. k. p. s 14-dnevno zabrano igranja. Mišvelj Anton, Disk, po § 18 k. p. s 14-dnevno zabrano igranja. Zabret Miha, Domžale, po § 36 k. o. e 14-dnevno zebrano igranja. Stiftar Jenko in Ručman Avgust oba Domžale, po § 36 k. p. z enomesečno zabrano igranja. Stare Drago, Maribor, po § 31 k. p. s 14-dnevno zabrano igranja. Vse kazni tečejo od dneva objele. — Klingenstein Karel, Mars po 5 24 k. p. z upora §§ 13 in 14 k. p. s tritedensko zabrano igranja. Všteje ee suspenz in poteče kazen 23. oktobra t. 1. Suspendira se po § 55 k.p. Sajbitz Franc, Moste; Šumetu Rajku, Disk, se dvigne suspenz. Bosina Joško, Mariboo, odnosno Mura, se zasliši preko kluba. V stvari Praha Valterja. Železničar, se še nadalje počaka ne njegovo zaslišanje preko kluba. Kazensko postopanje ee uvede zoper Ceglerje N., Grafika, Smerdujt Egone, Ilirija. Se nekaj nedeljskih tekem. Od nedeljskih tekem za fond Viteškega kralja A'ek-sandra naj omenimo se naslednje: V Splitu je Hajduk porazil SK Sptot e 6:0 (ЗЮ), v Sarajevu je glavna tekma med Slavijo in Saškom prinesla prvi zmago s 4:2 (1:2). V Osijeku je Hajduk рогагЧ Grafičarja s 3:1, tefcma Slavija: Gradjanski pa je ostala s 3:3 neodločena. Odbor za izvedbo lahkoatletskih dvo-matehev v Ljubljani. Vei v reprezentanco proti Gradcu določeni lahkoafcleti imajo na igrišču Primorja obvezen trening v ponedeljek, eredo m četrtek od 15JO naprej. ŽSK. Hermes (moto8ekcija). Seja sek-cijskega odbora danes ob 20. v klubski dvorani pri Keršiou. S. K. Ilirija (Hazenska sekcija). Danes popoldne je na igrišču Jadrana obvezen tiening za vse aktivne Slanice, ki n'so zaposlene. Trening prične ob 16.15. Igralke morajo biti na igrišču točno ob 16. Izostanek se bo opravičil samo v bolezenskih primerih, ki se morajo javiti najkasneje do 14 na nasilov sekcije v kavarni Evropa. Za tisrte, ki so popoldne zaposlene, je sestanek drevi ob 18.30 v klubski sobi kavarne Evropa. Službeno iz a o. LNP. Seja s.o. bo danes ob 18.30 v podsaveznem tajništvu. Na sejo se vabijo gg. Šetina, Kušar, Dolinar. Težavno sestavljanje turističnega pravilnika Vloga škofijskega urada s Krka napoveduje boj modnim kopalnim oblekam Beograd, 30. septembra. Ministrstvo za trgovino in industrijo, ki mu je poverjena tudi skrb ze napredek turizma v državi, se bavi te dni z zbiranjem materiala za ureditev pravilnika o turizmu. Ta pravilnik mora obsegati vse ukrepe, ki so potrebni za razvoj in napredek našega turizma. Naš turizem se mora boriti z raznimi težavami, najnovejša težava pa je sedaj problem kopalnih oblek. Sestava pravilnika zahteva razmeetrivanje najrazličnejših problemov in mora poleg predpisov v pogledu higiene in prometa vsebovati tudi razne olajšave za tujce, b' prihajajo v naše kraje na odmor in na ogled prirodnih lepot. Pri tem ee mora vedno računati z zahtevami najbolj razvajene inozemske publike v pogledu udobnosti. kakor tudi v pogledu oeebne svobode. Tako je seveda povsod po svetu, kjer velja turizem za vir stalnih dohodkov. Da bi dobilo čim več nasvetov za organizacijo turizma, je ministrstvo zahtevalo od raznih turističnih in gospodanskrh ustanov, naj pošljejo svoie predloge. Dobrodošli so bili seveda praktični predlogi tudi cd vseh drugih strani. Takih predlogov ima ministrstvo že mnogo. Prispel pa je tudii nenavaden akt, ki ea je ministrstvu za trgovino po-elal škof g. dr. Srebrnič e Krka. na čigar škofijskem področju je več najpomembnejših morskih letovišč, kakor Crikvenica, Novi. Kraljeviče. Mal i neka, Rab in druga. V svojem spisu je škof g. dr. Srebrnič objavil pravo vojno modernim kopalnim obilicam ter zahteval, naj ministrstvo v pravilniku o turizmu predoiše teke kostume, ki bodo skrivali pohujšljivo goloto. V nasprotnem primeru pa bo morala cerkev nastopiti z vsemi od Boga dopuščenimi sredstvi proti poiavom, ki jevno podkopavajo vero «n moralo. Spis nosi številko 155 škofijske pisarne in datum 15. septembra.-V njem «> navedeni tudi razni primeri, ki škodujejo veri in morali. Tako je navedeno, da so se na Rabu letos pojavili nudisti in da so se »■kopali in sončili skupai moški in ženske, staro in mlado, vsi popolnoma nagi, kakor žimM«. Dalie je navedeno, da je.moral sam škof javno žigosati neke nedostojno oblečene ženske, ko se je 28. julija v Baški vkrcal ne ladjo. Kopalne obleke so, stoji v spisu, tako škandalozne, da mnogi gosti naravnost izzivajo ljudstvo s evojo goloto. Moški se celo po ladjah vozijo v kopalnih hlačah, povsod pa ie videti tudi sbramo nedostojno oblečene ženske. Taki letoviščarji pa se ne vidi io samo ob obali. Kakor etoii v spisu, so skušali priti celo v cerkve. Škof je moral zaradi tega v prazničnih dneh določiti posebne stražnike ob cerkvenih vratih, da so puščali v cerkev samo ljudi, ki so bili oblečeni, kakoir se spodobi. V dneh. ko so se opravljale službe božje, so morale biti cerkve zaklenjene zaradi tujcev, ki so hodili okrog v nespodobnih oblačilih. Poleg predloga, naj bi imel o turizmu stroge predpise o spodobni obleki, se aahte-va in priporoča tudi stroga kontrola o tem, kje in s kom kak gost stanuje. V spisu je trditev, da 90% tako zvanih aakonskih parov na morju niso nič drugega kakor slučajni zaljubljenci. Vodstvo hotelov bi moralo strogo kontrolirati legitimacije svojih gostov. Drugače bodo naša letovišča snezdo nemorale, ki kruto žali prebivalstvo. Gosti sploh ne bi smeli hoditi po obmorskih krajih v nespodobnih in fantastičnih kopalnih oblekah. Spie je zaključen i opozorilom, da je za državo več vreden moralno »d га v narod. kakor pe vsi dohodki, ki so pridobljeni pod izgovorom ugodnosti on svobode za tuje goste. V ministrstvu so ee znašli zaradi tega ▼ neprijetni situaciji. Na eni strani je treba iti na roko gostom, na drugi strani pa je treba računati z razpoloženjem cerkve. Razpoloženje gostov ® razpoloženje cerkve pe je vsaj na plaži težko spraviti v sklad. Gornn grad v luči tujskega prometa Gornji grad, 30. septembra. Letoviščarska sezona je bila letos boljša, kakor lansko leto, k čemur je pri po mpglo živahnejše delovanje tukajšnega Tujsko prometnega društva, ki je postavilo tudi javno kopališče o>b Dreti in pričelo sistematična organizirati tujski promet. Sezpna traja pri nas nekako od konca junija do srede septembra, nekateri bolj vročekrvni letoviščarji pa ostanejo tudi še do konca septembra in tako imamo tudi še letos v tem času tri letpviščarje, ki jim naše hhladne noči prav dobro prijajo- Vsega skupaj je bilo okrog 200 leto viščarjev raznih poklicev m iz raznih krajev naše države, pa tudi iz inozemstva. Največ jih je bilo iz dravske banovine, dobro je bil zastopan Zagreb in nekateri kraji Bosne, imeli pa smo letoviSčarje celo в Sušaka, Splita in šibenika. Med ino-zemci so bili Avstrijci iz Gradca m Dunaja. Med inozemskimi gosti je vzbudil Posebn.o pozornost baron dr. Manfred Pa-vel.Rammingen, komornik Malteškega reda in bližnji sorodnik angleškega kralja Jurija V večjem številu so letos prišli na letovišče tudi oficirji, med njimi podpolkovnik Oton Vidrih iz Pirota. Med največje letoviščarje smo šteli gg. višjega fin. svet Ivana Volčiča ln ne veliko manj šega sodnega svetnika dr. Travnerja iz Maribora, ki nam je povedal mnogo zanimivega Stalno prihajajo ▼ naš kraj na letovišče rodbina dr. Sajovlca iz Kranja in sodnika Franja Juharta in kavarnarja Streharja iz Maribora. Ponovno se je mudila pri nas gospa lektorica CopelandoTa. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Torek, 8. tm. Med včeraj in jutri. Red Sreda Sreda, 9. tjn. zaprto. Četrtek, 10. t.m. Tuje dete. Red Četrtek. Petek, 11. t.m. pb 16. uri: Vihar v kozarcu. Dijaška predstava Po g!o-boko znižanih cenah pd б do 14 Din. laven. Sobota, 12. tan. Direktor Camipa. Red A. Abonente reda Sreda opozarjamo, da imajo predstavo drevi, ker je v sredo gledališče zaradi žalnega dne zaprto- Za njihov abonma se uprizori uspela izvirna hrvatska drama >Med včeraj in jutri« v režiji g. Jermena. Ob premieri je imelo to delo nadarjene hrvats&e pisateljice jako lep uspeh. Prva dijaška precPtava leto&nje eeepne bo t petek ob 15. v dirannl Vpriaori se Igra »Vihar v kozarcu», ki je imela konec lanske sezon« ®ek> velik uspeh. Za dijaško predstavo veljajo globoko znižane cene od 5 do 14 Din. OPERA w« Otvoritvena predstava nove T operi bo Rose kujeva kemična opera »Pe-pelika Angelina» z gdč. fcuipevčevo ▼ siovni partiji in z g- Bebettom kot So-etoon. Druga premiera bo Puccimjeva yMadanne Butterflyc Ы jo je kapeiLnik Štritpf na novo prevedel, na novo našbu. dira! ki insceniral po osnutkih inž. arh. Franz» in bo tako p?ed nami na odru popolnoma nova »MaJdame Butterfly«. Naslovno vlpgo poje go®pa Zlata Gjun. gjenac. Kot tretja premiera pride na oder predelana opereta >Mam®eJle Nitonche<, in nato še na no^o postavljena in tn-eoenirana velika opera »Aida«. Opozarjamo vee prijatelje našega gledališča, ki še niso albonirani za sezono 1935/36, da se priglasi za abonma sprejemajo še vsak dan v pisarni gledališke uprave v dramskem gledališču. RADIO Izvleček iz programo ▼ Torek 8. oktobra Ljubljana 11: Šolska ura: Ob obletaici »mrti Viteškega kraija (prof. Fran Ura-fenauer). — 12: Ruske cerkvene pesmi na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — U.'-Cas, obvestile. — 13.15: Resne narodne pesmi poje Akademski pevski kvmtet — 14- Утете borza. — 18: Resna glasba. (jRadio orkester). — 18.40: Kraljeva pot iz Marseiiles med zastave naših polkov na Oplenac (Vladimir Regally). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvest la. — 1(930 Nac. ura — 20: Prenoe orgelskega koncerta iz stoinice. — 21: Zborovski pevski koncert »Ljubljene«. 22: Čas, vreme, poročila, spored. Be°grad 16-20: Klavirski koncert. — m: Orkester. — 21: Zvočna igra. — 22.20: Komorna glasba. — Zagreb 12.10: Plošče. — 20: Večer v spomin Viteškemu kralju. — Praga 19.10: Pesmi. — 20.20: Orkestralen koncert. — 21.30: Komorna glasba. — 22.15: Plošče. Varšava 20: Lahka godba. 21.15: Simfoničen koncert. — 22.45: Ples. Dunaj 12: Orkester. — 1525: Orkester mandolin. — 16.06: Operna glasba. 17.20: Cerkvena glasba. — 20.10: Glasbena slikanice — 22.10: Komorna glasba — 23.26: PHošče. — 24: Ples. Berlin 20.15: Bachov predhodnik Heinrich Schütz. — 21: Zvočna igra. — 21.50: Kitara. — 23: Iz Münchs. — München 19: Orkester. — 20.15: Iz Berlina. — 21.10: Lahka godba. - Sreda 9. oktobra Ljubljana 12: Beethovnova simfonija »EToica« na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, obvestila. — 13.15: Junaku v spomin (žalne koračnice in orgle na ploščah). — 14: Vreme, borza. — 19: Čas, vreme, poroč-le, spored, obvestila. — 19JO: Nac. ura. — 20: Kvartet pihal. — 20.30: Komemoratnmi koncert. — 21 JO: Čas, vreme, poročila, spored. Be°grad: Ves den žalni program. — Zagreb: Rekvijem. — 12: Žalne koračnice. — 20: Žalni program iz Beograda. — Praga 19,25: Zborovski koncert. — 20.05: Koncert češke filharmonije. — 22.15: Plošče. Varšava 20: Lahka godba — 21: Chopinov koncert. — 21.50: Operna glasba. — 23.05: Ples. — Dunaj 12c Plošče. — 16.05: Plesi. — 16-50: Sodobni avstrijski skladatelji. — 19-30: Simfoničen koncert. — 21.50: Revija. — 22.15: Godba na pihala — 24: šramel kvartet. — Berlin 20.15: Pesmi — 20.45: Dramski večer. — 22JO: Lahka godba in ples. — München 19: Lahka glasba. — 20.15: Iz Berlina — 23: Lahka godba. — Stuttgart 19: Pevski koncert. — 20.15: Prenos iz Berlina. — 20.45: Zvočne igra. — 21.30: Mešan glasbeni program. — 24: Orkester in solisti. Vremenski" pregled številke za oenačbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2, stanje barometra, 3. temperaturo. 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm. 8. vrsto padavin, Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 7. oktobra. Ljubljana 7. 763.4, 12.8, 96, O, 6, dež, 25.6; Ljubljana 14. 763.0,20.5,55, SSW2, 2,—,—; Maribor 7. 761.7, 12.0, 80, O, 3 dež, 6.0, Zagreb 7. 763.2, 13.0, 90, SEI,' 0, —,—; Beograd 7. 762.3, 19.0, 70, O, 3, —, —; Sarajevo 7. 764.3, 13.0, 90, O, 6, —•, —; Skopi je 7. 764.8, 14.0, 90, O, 6, —, —; Kumbor 7. 762.9, 18.0, 90, N3, 4, —, —; Split 7. 763.4, 19.0, 70, NŠNE1, 6 —, —; Rab 7. 764.4, 16.0, 80, O, 3, —, —; Rog. Slatina: Ni depeše! Temperature: Ljubljana 22.0, 12Л; Maribor 20.0, 11.0; Zagreb 21.0, 13.0; Be0 grad 33.0, 17.0: Sarajevo —, 12.0; SkoP-Ije 31.0, 10.0; Kumbor —, 17.0; Snlit —. 19.®; Rab —, 16A H. R Werner: 18 Tür.Thorsten hoče bol! In mahoma je močni mož naslonil glavo med dla-ni. «Strašno je, Wessentin, da se mora človek boriti s *дЛНтпј sovražniku» «Saj se vam ni treba, Mr. Thorsten. Prepustite vso to zadevo doktorju Fabricmsu, ki ni zaman pravni zastopnik trusta, in se vrnite v Ameriko.» «O tem ni govora!» Thorsten je odločno zmajal z glavo. «Doktorja ne morem izpostaviti nevarnostim, ki grozijo meni. In potem gre za prevelike reči, da bi se mogel zanesti na tretjega človeka. Končno je pa tudi še nekaj drugega — nu, reciva, moja osebna ni-čemurnost, če jo hočete tako imenovati. Nihče naj ne poreče, da se je Douglas Thorsten strahopetno izmuznil, ko je šlo za vse. Moje mesto je tu!» Wessentin je neodločno skomignil z rameni. «Predobro razumem vaše stališče. A morda bi bilo vendarle prav, če bi bili nekoliko previdnejši — ne zaradi sebe!» je hitro dodal, videč očitek v Američanovih očeh. «Ampak — zaradi svoje hčerke — in zaradi Miss Garronove.» V Thorstenovem glasu je zvenelo nekaj, kar je že naprej zavračalo vsako oporekanje. «In zdaj pustiva ta neveseli predmet. Še eno naročilo imam za vas. Dobodite mi, prosim, avtomobil za ves čas mojega bivanja v Berlinu, Wessentin! In najemite zanj prostor v hotelski garaži. Šoferja ni treba. Sam bom vozil! In da ne pozabim — o poli enajstih mora stati voz pred hotelom! Potem se popeljeva na konferenco — saj veste•'» «Vem! Imate še kaj, Mr. Thorsten?» «Ne, hvala, mislim, da je to vse. Ob desetih pridite v hotelsko Težo k zajtrku! Do svidenja!» Tajnik je nezadovoljno zmajal z glavo in se porfovSI. Nekaj pred desetimi sta se Wessentin in Regina srečala у hotelski veži. Wessentin je M priskrbel jutrnje časnike in jih je zdaj položil na Thorstenovo mesto za mizo. Mlada človeka sta se nekam v zadregi pozdravila, a v njunih oesedah je zvenela odkrita prisrčnost. «Vaš oče mora takoj priti, Regina!» je rekel Wessentin, ko je naglo pogledal na uro. «Prejle sem bil pri njem. — Snočnji dogodek mu je šel vendarle bolj do živega, nego sam priznava!» Z mokrimi očmi je zastrmela na cvetlice, ki so v kristalni vazi krasile mizo. Nato je zdajci proseče sklenila roke. «Günter, dajte, poizkusite ga pregovoriti, da zapusti Berlin! — Tu je v nevarnosti za življenje — vem, da se tega sam zaveda. Saj lahko drugi branijo njegovo korist! Cemu pa ima svoje ljudi?» «To sem mu tudi jaz že dopovedoval — pa je rekel, da mora sam dobojevati svoj boj — in kaj čuden razlog mi je povedal!» Regina se je vprašujoče zganila. «Rekel je, da ga mora dobojevati zaradi Miss Garronove!» je nadaljeval Wessentin in skomignil z rameni. «Zaradi Miss Garronove —?!» Temne oči so se ji zabliskale. «Zmerom vse zaradi Miss Garronove! — Kako jo sovražim to žensko! — Da, sovražim jo! — Vem, da jo ima oče rad, toda ona se z njim samo igra — podlo, zavratno igro! — Odkar je pred letom dni stopila v njegovo življenje, se mi je popolnoma odtujil! Vrinila se je med naju. In zato jo sovražim, da vam povedati ne morem, kako!» V strastnem razburjenju je skrčila pesti. «Res ne razumem vašega očeta!» je obotavlja je se priznal tajnik. «In ta ženska mi je bogme uganka.» Ta mah je stopil Thorsten v vežo. Ozrf se je, in ko je zagledal Regino iin tajnika sama za mizo, je dobilo njegovo obličje razočaran izraz. «Ali Miss Garronova še nd prišla dol?» je bilo njegovo prvo vprašar;:e, ko se je pozdravil s hčerjo. Wessentin je odkimal. «Hm — vendarle moram pome je pogledati, kaj je z njo!» Tedaj je natakar prinesel jaz zajtrk, ki so ga molče рошаи. Thorsten je malo jedel. Po zadnjem grižljaju je hitro vstal. «Torej o poli enajstih, Wessentin! — Ste dobili avtomobil? Da? Nu, prav. Do svidenja.» S temi besedami je krenil proti stopnicam, ki so vodile v sobe. «2e spet gre k njej —» je tiho rekla Regina in zdrobila košček kruha med prsti. Tajnik ji ni odgovoril. Le oči so mu visele na dekletovem obrazu. Kakor po naključju se segel čez mizo in ji nežno pogladi'1 komolec. «Nikar ne bodite krivični, Regina! — Pomislite — da jo liubi.» * Gloria je začula Thorstenovo boječe trkanje in odprla. Ogrnila Je bila svileno jutrnjo haljo. Njen bledi obraz je ra-Zločno pričal, da vso noč ni bila spala. Temno obrobljene oči so trudno in izmučeno zrle prišlecu naproti, Thorsten jo je odkritosrčno prestrr- prijel za ozko roko: «Kako se danes počutite, draga prijateljica?» Medlo se je nasmehnila. «Kaj me, da sem videti zelo stara, Douglas ? — Ce bi bila bolj m-čemurna, se vam ne bi bila smela pokazati v tem stanju — a saj sva prijatelja.» «Zakaj zmerom tako poudarjate najino prijateljstvo, Gloria ? Kakor da bi bilo med nama samo to in ne več.» Še vedno jo je držal za roko, kakor da je ne bi mislil več izpustiti. Gloria ni odgovorila- S pobešenim očmi je stala zraven njega- Živčen drget ji je stresal telo- Thorsten je to opazil in stisnil ustnice- «Ali ne bi bilo bolje, da pošljem po zdravnika?» «Ne — prosim, nikar! — Saj so samo posledice včerajšnjih razburjenj! Sem pač stara ženska — nikoli se ne bi bila smela odločiti za to pot!» CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ld iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—w Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoca se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Beseda J Oin, davek 3 Din, »a äifjo ali dajanje -aslova 5 Jin. Najmanjši znesek 17 Din. Gostilna »Ljubljana« v Sibeniku (na ooali) Izborna slovensKa kuhinja, prvovrstna vina, sobe za tujce, cene zmer ne. Priporoča se Pranja ln Andrej Zuljan. 21864-18 mmmt Beseda t Oin davek * Din. zn Шго ali daianje .-.aslova 5 Din. NajmanjSi rnesek 17 Din. Odgojiteljico e perfekte im znanjem francoščine m nemščine za deco 12—15 let, iščeta, dve obitelji v Beogradu. Ponudbe z referencami fotografijo in pogoji na Propaganda, Beograd pošt. pred. 409 pod »427 « 22435-1 Uradnika ■trojno tehničnega išče večje industrijsko podjetje, prednost imajo vešči kalkulatorji, ponudbe z navedbo referenc in plače na ogl. odd. Jutra pod »Strojni tehnike. 22306-1 Železninar epreten prodajalec »e sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval, zahtevo plače na ogl. odd. Jutra pod »Želez nina-r Ljubljana«. 223S5-1 Sposoben ključavničar »a orodje, kateri je vešč v izdelavi matric za toplo stiskanje (Wa.rmpr?ss-Gesen-ke) kaior tudi štanc, dobi mesto. Ponudbe z naredbo zahtevka plače naj se stavijo pod šifro »K 2&« na ogl. odd. Jutra. 33017-1 Gospodinjo Iščem za takoj b zdravniku. v Slavonijo, za popolno vodstvo celokupnega hiš. gospodarstva. Predstaviti se pri Dr. Igličarju. Tržaška cesta, dopol. dne 10 t. m. 225156-1 Pletilje prvovr«tne. iščem za stalno delo. K. Soss, Mastni trg. 23540-1 Pisarniška moč s perfektnim znanjem hrvatske, slovenske in nemške korespondenc«, zanes. ljiva moč, verzirana v vseh poslih izvozne trgovine, s prakso (prednost imajo moči ra eksportne stroke deželnih pridelkov, z zna. njem tujih jezikov) dobi nameščenje Natančne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoj št. 500«. 235ČO-1 Lepo učenko z dobrim glasom, potrebujem za familijarno dajn-sko tamburaško godbo Pogoji: hrana, stanovanje in 300 Drn mesečne plače. Ponudbe s sliko ali osebno. Milan Pandurovič Sv. Petra cesta IS/H. nad. Ljubljana. 22583-i Strežnica mlajža, dobi celodnevno zaposlitev. Ni slov v vseh poklovalnicih Jutra. 23585-1 Vsak- beseda 50 par; davek Din. ta dajanje •laslova 5 Din. najmanjši znesek 12 Din. Predilni mojster energičen, samostojen, želi s 1. januarjem ali preje plemeniti mesto. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Fi-leur-specialiite«. 23006-2 Trgovski pomočnik meSane stroke, z odličnimi referencami, želi namešče-nja v mestu ali na deželi. Joško Bregair, Izlake 2, Zagorje ob Savi. 2194S-2 Trgovska pomočnica i-zurjena v trgovini z mešanim blagom, mlada, poštena in marljiva, želi nameščen ja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26058-2 Prodajalka тебадае stroke, zmožna vodstva manjše podružnice, popolnoma vajena vsega kakor tudi gostilne in vseh gospodinjskih del, želi mesta takoj. Ponudbe je poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Veselje do dela«. 220SS-2 G. Th. Rotman: Življenje Jakca Такса Lepega dne, na primer, je našel klop-ko motvoza in jel je.razmišljati, kaj vse bi lahko napravil z njo. Aha! Kar hitro jo je iztuhtal! Telefoniral bom! Vse, kar kdo govori, teče po žici in priteče na drugem koncu na dan. To lahko napravim tudi z motvozom, je mislil. Službo natakarice ali služkinje išče inteligentna gospodična. Govori francosko, nemžko m slovensko. Naslov v vseh poelovaJnicth Jutra. 22627-2 Absolvent dri. trgovske šole, vojaščine prost, strojepisec, Stenograf, išče pj-imerno Bapoelitev v pisarni. Naslov v vseh poslovalnicah Jut. a. 335&-Ž (Vajenci (tee) Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vajenko po možnosti i meščansko šolo, sprejme trgovina. Sugman, Sv. Marjeta pri Moškanjcih. 23544-44 Potniki Beseda t Oin. davek 3 Din, za šlfio ali dajanje oaslc-a 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Potnika za krošnjarenje aa dober predmet, sprejmem takoj. Ponudbe pod »Provizija« na ogl. odd. Jutra. ai95ö-5 Zastopnika za Ljubljano jn Jeeenfce, išče renem. zavarovalnica. Ponudbe na Oprl. odd. Jutra pod »St* lno mesto«. 225.17-5 Potnika - akviziterja za radio aparate, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen«. 235ÖÖ-5 Prodahi л Beseda 1 Din. davek 1 Din. za Šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din- Hubertus plašče aepremofiljive. »troeke 165 Din. za odrasle 350 Din v vseh barvah prt Presker-jn, Sv. Petra oesta 14. 31-6 Obrtni list za šivanje perila in oblek prodam ali dam v najem. Proda se tudi stroj, ki šiva in entla. Naelov v vseh poel. Jutra. 22&M-6 Weckovi kozarci za vkuhavanje sadja in sočivja. eo najboljši, kupite jih pri Josip Jago-dič. Celje. Glavni trg 14. Kuhinjska posoda, železni-na in špecerija. 21896-6 Spalnico z 1 posteljo Prodam. Aleksandrova cesta 16/П, levo. 22501-6 Lutz peč! prodam, več komadov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lutz - nujno«. 33351-6 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Damska ura zapestna, se .'e Mgubila v nedeljo dne 6. okt. na postajališču Jevnica. Pošten najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi v ogl odd. Jutra. 20504.28 Aktovka je Wla pozabljena v vlaku v Celju v petek zvečer. Prosim spise vrniti proti dobri nagradi podružnici Jutra v Ceiju. 23556-38 Zapestna ura zlata, damska. se je izgubila. Najditelj naj jo vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 2ЭМ9-26 шяшшт Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro aii dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Suhe gobe Razpolagam z importnimi boletajni italijanske tvrdke za 30.000 kg gob Ponudbe pod »Suhe gobe« na ogl. odd. Jutra. 32526-33 V najem Beseda 1 Cin, 'Javek 3 Din, za šifro ali dajanje našlo* * S Din. Na'manjSl zne- Jk 17 Din. V najem se takoj odda prvovrstna trgovina z mešanim blagom v mestu radi nujnega odpotovanja v inozemstvo. Ponudbe je poslati na upravo »Jutra« 1935. 23170-117 Beseda i Din, davek 3 Din. zn Slfro ali daianje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pozor gostilničarji! Brez najemnine oddam gostilno na prometni ulici, najraje Dalmatincu. Poizvedbe Einspilerjeva 28. 22Ü33-19 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izurjena šivilja z večletno prakso, izdeluje točno plašče, kostume, obleke. Priporoča se damam na dom. Sv. Petra nasip 4Ö/I. 2354Й-30 Pfaff šivalni stroj malo rabljen z okroglim čolnlčkom, prodam za 1 900 Din. Grada^ nI. 8. 22497.29 Nov stroj prodamo, zbiralni za kavo in drugo, znamka »P-o-bat«, Vösendoj-f. za meha-i.ični in ročni pogon. Ponudbe na »Biser« Kamnik. 22032-29 Ford limuzino dobro ohranjeno, zame. njamo za kuheJc poltovorni avto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33553-10 Beseda 1 Din. Javek 3 D:n, za Šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ugodno priliko nudim kupcem za nakup enonadstropne vogalne hiše. Vrt. štiri minute od tramvaja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo knjižice«. 2Ü304-2O Posestvo v Banatn v Dunavski banovini, cca 500 katastralnih oralov pr-vcvrsixe ioiovitne zemlje, r. r ngim velikimi gospodarskimi poslopji in za vozove, ugodno naprodaj. Lahko se tudi razdeli v več delov. Pojasnila daje lastnik. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20319-20 Vlagatelji pristopite r zaščito lastnih Interesov k »Društvu za zaSčito vlagateljev« Ljubljana. Mi klošičeva cesta št. 7Я1 176-1)6 Knjižice Kmečke posojilnice kupim. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod takojšna gotovina. 22384-16 Prodam kniižico LiudsJce posojilnice ljubljanske, nominale *>">.<* 4) Din Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidnost«. 2234(3-16 Posojilo 35.000 Din iščem proti dobremu kritju za takoj. Ponudbe pod »Oktober 35« na ogl. odd. Jutra. 20339.16 ИМ.МЈМ.Ш Beseda t Din, davek 3 Din. za šifro al) dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI znesek 17 Oin. Enosob. stanovanje podpritlično, e kabinetom, suho in zračno, oddam. Spančeva 166, Šiška. 22014-31 Stanovanje 3 parketiranih sob, pred. sobe in pritiklin, vse pod enim ključem, balkonom, oddam stranki brez otrok. Jelovškova 24 Trnovo. 23563^1 Dvosob. stanovanje oddam, t kabinetom, vrtom drugimi priitikli.na.mi. Kosovo polje 2Ü8. aaseiwi Dvoeob. stanovanje ■ kopalnico, oddam. Na. slov v vseh poslovalnicah Jutra. 2264/6-21 Stanovanje X dvema sobama im kopalnico, v centrumu, oddam s I. novembrom. Naslov v veeh posloval. Jutra. 22584-31 Stanovanja II— ЩИЦ I I I |Щ II II Beseda 1 Din. davek 3 Din xa Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NaimanjSi znesek 17 Din. Stanovanje 4 sob iščem xa 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jetra po »V. L-c 2Э562-21а Dijakih в sobe Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Šifro ali dajanie naslova 5 Din. NaimanjSi znesek 17 Din. Sostanovalca iščem k dijaku Christofo-vega nč. zavoda. Naslov v vseh posloval. Jutra. 32345-22 Be«eda 1 Din. davek 3 Oin. za Šifro all Galante naslova 5 Din. NaimanjSi znesek 17 Din. Opremljeno sobo poseben vhod. z uporabo kopalnice in klavirja oddam stalnemu gospodu takoj. Strellška ul. 33-П 22458-23 Prazno sobico maihno, takoj oddam. Ple-' teršnikova 32, Bežigrad. 23418-33 ' v -• < \ - v t- • ypju f 4. - V-»" .- "-'M, - S-5rtt*3>-' —. # Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dia NajmanjSI znesek 17 Din. Znamke slovenske iz leta 1919 »Junak trga verige« nerabljene in rabljene kupi A. Jug Maribor, Koroščeva 14. 23389-7 Nasrrobni spomenik star kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spo menik« 22267-7 GASILSKA ŽTTPA SREZA KAMNIK in PROSTOVOLJNA GASILSKA ČETA KAMNIK, naznanjata pretresljivo vest, da je član župne uprave, poveljnik in častni član čete, gospod FRANC HOMAR zidarski mojster in posestnik v Kamniku tragično preminul. Zaslužnega delavca na polju gasilske ideje spremimo k večnemu počitku v torek, dne 8. oktobra 1935. ob 16. uri, izpred Gasilskega doma v Kamniku. Ohranimo vrlega tovariša v častnem sporam Kamnik, 7. oktobra 1935. Opremljeno sobico oddam eolidni goepodični. Bleiweisova Ј5/Ш, levo. 22566-23 Separirano sobo v centu mesta oddam boljši stalni oeehi takoj. Ko-p*ln; ■* Nas!ov v v&eh poslovalnicah J iitra. 22561-23 Lepo sobo oddam v centru. Ogled dopoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22631-SS Dve prazni sobi skupaj ali posamezno, oddam Borštnikovem trgu 2. Poizve se istotam. 23530-23 № Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Oin. NaimanjSi xne;ek Г Din. Opremljeno sobo iSčem. zračno, e posebnim vhodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »ftoepod«. 23560-23a Prazno sobico iščem, poceni, s separatnim vhodom, najraje na Kodeljevem aH v bliiini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23&S7-23a Opremljeno sobo iščem, lepo in ndobno, s popolnoma posebnim vhodom Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod vStal-na nameščenka«. 23346.28a Separirano sobo s souporabo kopalnice, po možnost, klavir, event. z vso oskrbo. i.5?em takoj. Ponudb« пя ogl. odd. Jutra pod »44«. 2Э5Й8_23а Dragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eensb Ceme — juvelir Llnbljana. Wolfova alles 3 Dopisi Vsaka beseda 2 Din; davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Oin, najmanjši znesek 20 Oin. Za intimno življenje vse potrebščine, zaščitna sredstva, preparate гл sodobno higijeno žene, vložke. vato kakor tudi razne irigatoTje in tuše. termo-fore, gumaste nogavice itd., potem vee kozmetične in parfumerijske »peoiielitete ra preparate u eport in proti znojenju, za odpravo dlačic na obrazu in telesu, za barvanje lae in obrvi, kodranje in poraet las. cca 100 vrst odličnih kolonjskih vod in parfemov itd. dobavlja v priznano prvovrstni kakovosti parfumerija in kozmetika »Omnia«, Zagreb. Gunduličeva 8/T. kat. Veliki ilustrovani katalog z obširnimi navodili pošljemo brezplačno. 21719-24 Informacije Beseda 1 Din, davek 3 D!«, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Oseba ki mi je ▼ kavarni Leon odnesla klarinet, je bila opazovana in jo opozorim, da mi istega vrne na ogl. odd. Jutra, drugače bom sodnijsko postopal. 2В624-Л Preklicu,jem žaljivke, ki sem jih rz-rekla o g. Jakopiču Av. gustu. Ančka Žilic. 23560.S1 Beseda 1 Din. davek 3 Oin. za šifro ali dajanje naslova i Oin. Nalmanjši znesek 17 Din. IZPOSOJA M О j L, Gramofone po Din 5-' Ploiie PO 1-■?«*! dnevno. □□□□□□□□□ocmooi Telefon 2059 Suha drva, premog, * jL karbopakete Ш » dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva ul. St. 5 □□□□□□□□□□□□no Zimska jabolka že v zalogi — pri Gospodarski zvezi ▼ Ljubljani. —ми—— ШШШШ 4 PRINAŠAMO PRIHAJAMO ZOPET EN ZADNJE MODNE NOVOSTI VELE MANUFAKTUR A. & E. SKABERNE, Ljubljana Oglejte si Izložbe A Borise, da b/a ljubezen svojega »Ni moškega, ki bi bil vreden, da bi se zanj borila«, je dejala neka slavna filmska igralka. Je pa na tisoče žena, ki se z njo ne strinjajo. Te žene s prestraše-nostjo opazujejo prve znake moževe naklonjenosti kaki drugi ženi. Ali se pri tem ogledujejo v zrcalu ter vprašujejo, če niso morda malo tudi same krive? Popolnoma naravno je, da se moški divi svetit, mehki in mladostno sveži polti. Če žena opazi, da dobiva gube in da ji lepota veni, lahko spet pridobi dekliško dražest, ki je nekdai prikle-oila nase poglede njenega moža. Uporabljajte vsak večer kremo Tokalon, rožnate barve. Ta krema učinkuje na kožno tkivo v času, ko spite, krepeč ohlapne mišice lica ter odstranjujoč gube in pomlajajoč kožo Ze zjutraj boste opazili na svojem licu veliko izpremem-bo. Po dnevi pa uporabljajte kremo 1'okalon, bele barve (brez maščobe). Ta krema čisti in osvežuje kožo ter odstranjuje razširjene znojnice, zajedalce in vse druge napake polti. Ta recept mladosti ie vrnil že mnogim ženam ljubezen njihovih mož, ko že nf več pomagalo nobeno drugo sredstvo. Ürejnje Davorin Ravljen, — Izdaja ta konzorcij »Jutra« Adolf Rib nikar, — Za Narodno tiskarno d. d. trot tlskarnarja Franc Jezeršek. — Za maeratnl del Je odgovoren Alojz Novak, — Val f LJubljani