Maj živi Ohlobrska socialistična revolucija Obnovljena izdaja - Leto XV. * štev. 39 (639) - Trst - 8. novembra 1963 30 lir *?$00000000000000000 Posledice jedrskih razstrelitev Stroncij 90 škoduje organizmu in povzroča defekte tudi na potomstvu Med zalogami hrane so v Združenih državah Amerike odkrili z i adioaklivnim žarčenjem zastrupljeno hrano. Strokovnjaki izjavljajo, da se je hrana zastrupila zaradi a-toskih eksplozij, ki so jih izvedli v ZDA. Nevarnost izvira od stroncija 90, cezija 137 in joda 131. Zadnji radioaktivni element izgine že po dveh mesecih. Učenjaki pa trdijo, da bi se v primeru obnavljanja jedrskih poskusov ta nevarnost spet pojavila. Stroncij 90 se nabira v kosteh, kjer se zadržuje več let, v organizmu pa lahko povzroči levkemijo. Švedski strokovnjaki so pred kratkim odkrili, da lahko stroncij 90 povzroči tudi genetske poškodbe. Laboratorijske živali, ki so jim dajali stroncij 90, so imele na primer iznakažene potomce. Cezij 137 škoduje vsemu organizmu, defekte pa povzroča tudi na potomstvu. Ameriški gospodarstveniki^ so uvedli poseben postopek čiščenja mleka, zastrupljenega z radioaktivnimi drobci. Sveže mleko je namreč vsebovalo 80% vsega stroncija, ki so ga lani prejeli s hrano Američani. Strokovnjaki menijo, da bi morali postopek čiščenja čimbolj razširiti. Prvo meritev radioaktivne zastrupitve v Ameriki je izvedla zasebna organizacija, Združenje potrošnikov v St. Vernonu v državi New York s pomočjo, federalne zdravstvene službe. Merili so v pr- vih šestih mesecih preteklega leta, torej nekaj mesecev po drugi seriji jedrskih eksplozij. Vzorci hrane otrok in mladine so pokazali, da absorbirajo otroci s svojo hrano za polovico manj radioaktivnih elementov kot mladina, toda telesna teža enoletnega otroka je šestkrat manjša od teže o-draslega človeka, zato je koncentracija radioizotopov v organizmu otrok trikrat večja kot pri odraslih. Če upoštevamo k temu še veliko občutljivost otrok, vidimo, da je ra-dioktivno zastrupljanje njihove organizme najbolj prizadelo. Kolonializem je zelo neenakomerno porazdelil svoja težišča po površini zemeljske oble: medtem ko v Evropi in v Severni Ameriki sploh ni več teh razmer,ki jih je čas in razvoj že zdavnaj prehitel, 14 14 odstotkov afriške površine in približno 6 odstotkov afriškega pre-bivavstva še vedno pod kolonialističnim varuštvom ! Površina 4.3 milijona kvadratnih kilometrov izmed omenjenih petih milijonov je na afriški celini, v Aziji pa je le še 300.000 kvadratnih kilometrov z več kot 3 milijoni prebivavcev, pri katerih je mogoče govoriti o kolonialističnem statusu. Preostanek najde- mo v Južijii in v Srednji Ameriki (okoli 400.000 kvadratnih kilome- trov površine in skoraj tri milijone ljudi) in na raztresenih otokih (vključno z Oceanijo) s 4.2 milijona prebivavci, ki živijo v kolonialnih razmerah. Površinsko največja kolonija je sedaj Angola. Portugalci zatrjujejo, da ne gre za kolonijo, marveč za njihovo čezmorsko provinco, toda — kakor smo že zapisali — takšna besedna igra je dokaj sporna reč, v primeru Angole celo sporna, kajti portugalsko državljanstvo uživa samo 30.000 med skupno 3.4 milijona domačini, vse druge imajo kolonialni gospodje v praktično suženjski odvisnosti, saj jih lahko tudi s silo pošljejo na delo po svoji izbiri in odločitvi. Mozambik - »peta provinca Južnoafriške republike" številčno najmočnejša kolonija našega časa je Mozambik, prav tako portugalska kolonialna posest v Afriki, ki meri 780.000 kvadratnih kilometrov. O tej koloniji so znani tudi natančni podatki o let- RDEČI TRG V MOSKVI OB PRILIKI PROSLAV OKTOBRSKE REV OLUCIJE nem povprečju črncev, ki jih p« Sijejo na suženjsko delo : 80.000. Jugozahodna Afrika je površin sko večja od Mozambika. Tudi tem odvisnem ozemlju s približni 900.000 kvadratnih kilometrov povrz šine, na kateri živi kakih 600.00* ljudi, zatrjujejo kolonialisti, da gri Ju za «peto provinco Južnoafriške ri publike». Toda pravne in dejanski razmere pričajo o nasprotnem : nel danja nemška kolonija je prišli leta 1920 pod mandatno upravo t*'y1c kratne «Južnoafriške unije», ki 'f Gl \e bila tudi sama odvisna od britij „ ske krone. Po sporu z Veliko BO' £j tanijo so južnoafriški rasisti 118 vsem lepem zahtevali to ozemlji zase. Razlogov jim ni manjkalo1 kolonija izvozi vsako leto povprek no 2.7 milijona ovčjih kožuhov k» rakulske pasme, v bližnji preteklo sti so ponovno odprli rudnike dio mantov in bakra, člani plemen* Ovamba — okoli 6.000 brezpravni!1 ljudi — morajo v rudnikih Tsume)1 garati za kralje diamantov in bakra v Johannesburgu, pleme Ho rero. ki velja za prvotno prebiva*1 stvo dežele (če izvzamemo Bušni* ne), je že popolnoma izumrlo Zaradi podobne usode so v skč beh knezi in politični voditelji nadaljnjih treh odvisnih ozemelj B« čuana. Basuto in Svazi — vsa ,fl imena imajo pridevek «land» (dežela). Skupno merijo 800.000 k va dratm'h kilometrov, na tej zemU-živi 1.1 miliiona liudi. Res ie, v tudi ta ozemlja zahtevajo narod p j osvoboditev, se iim pa za zdaj zdi britansko va ruš Ivo maniše zlo kflj vključitev v rasistično Južno A m ko. (Voditelji mariiivesa plemen* Basuto so že nekoč — leta 1868 ra i e snreieli britansko nadobln»1 -Itfrr'irr tntmrrlužnrTTrtišMir Neokolonialne metode na ameriški celini id dc /tj V si >e $/« Naslednje središče tradicionalni ga kolonializma je nekdanja Centralno afriška federacija, iz kateri iz je že izstopila N j asa kot samost«! na država (Njasa se bo predvid» ma skupaj s Kenjo in Zanzibaro«1' ki sta tik pred osvoboditvijo izp«^ kolonialnega jarma, in z Ugani10 združila v Vzhodnoafriško federi*' cijo). Severna in tudi Južna Rod1-” zija so formalno še kolonialna P*J dročja, toda premier Whitche-*0 vlada v južnorodezijskem glavne111 mestu praktično kot popoln f spodar in si, kot vse kaž.e, priz* deva da bi prišlo do federacije t Južnoafriško republiko. Primerno federaci j sko rešite/ išče tudi Gambija, ki je tik pre1 osvoboditvijo in ki bo po svej V? rjetnosti postala sestavni del Sen« galske republike. Zadnja držav* ki se bo v kratkem osvobodila H lonialnega jarma, j e britanska P1! sest na Severnem Bornemu, ki 5 ho — kot želi tamkajšnji sultan z priključila Maleziji. H Pr ■i s/, Razen že omenjenih kolonial^ 1,1 ozemelj je v Afriki še nekaj ma1 ših enklav, področij, ki jih obda)5 tuje državno ozemlje in kjer evr°f ske države upravljajo in odloča)0, brez omejitev: Gambija z 28.0° prebivavci, Portugalska Gvineja ^ ,i*l' 'e koli 600.000), španski Marok (skj raj (100.000). španska Gvineja (P;, bližno 200.000), Francoska Somalia P< s približno 70.000 prebivavci ter 38.-11-1963 DELO • 3 tam Minskih kamnarjev in kriških ribičev ”,./2 sestavka, ki ga je pred )()|t/eč leti napisal tovariš Justo Košuta rt ,V :> 3» 29. novembra bo poteklo 15 'ct od dneva, ko je umrl naš Viabrežinski rojak, pesnik Igo 'f Gruden. Umrl je sredi dela, sv r'v na l.i« lo- ei <0 lo it n» star šele 55 let. Čeravno je večji del svojih let preživel daleč stran od svoje ljubljene Primorske, je vendar v duhu ostal vedno doma, med n ab rutinskimi kamnarji in kriškimi ribiči. To je jasno izpovedal tudi v svojih pesmih. Pred nekaj leti je naš tovariš Justo Košuta, ki je za časa fašizma doživljal kalvarijo, ki je It bila zelo podobna kalvari ji svati1 jega nabrežinskega prijatelja, 1» napisal o Igu Grudnu sestavek IGO GRUDEN povzemamo na- l£ rC iz katerega slednje : Primorski pesnik Igo Gruji d e n je bil tesno povezan s svoltili ljudstvom. To je izpričal v svojih pesmih in v življenju. P borbi proti fašizmu je bil prisiljen zapustiti rodno zemljo 'er se zateči čez mejo, v Ju go- do (p .10-10-J .J, davijo, in pozneje je moral iz-'fusiti vso grenkobo fašističnih taborišč. Doživljal je vso kalvarijo slovenskega naroda, a Posebno je občutil tragedijo J slovenskega obmorskega Ijud-voj stva, čemur je dal duška tudi À v svojih pesmih, za kar ga po vfli Pravici imenujemo pesnika ob- rskega Krasa. Spominjam se Iga Grudna, 11 o sim ga v snominu, veselega, družabnega dovtipneža, polnečega zdravja in humorja. V ci' tem, kakor v ljubezni do rodne ‘■’5 grude obalnega Krasa spomin-^ ta Gruden na Alberta Sirka, sli-y barskega umetnika iz Kriza. Tudi v značaju sta si bila do-1(0 baj sorodna. Bila sta vselej f optimistično razpoložena, iskre-Pa in prisrčna, zato tudi v dru-d ibi resnično zaželena. In nehe-li' 'e, ako gledam Sirkovo sliko, ?e spomnim tudi na Grudna, >n ako berem Grudnovo pesem, lC\-1sOOo>____oooaooooooocooo Še en uspeh sovjetske znanosti "Poljot V' v vesolju Neposredno pred proslavo 46-letnice Oktobrske revolucije so sovjetski znanstveniki in tehniki, ki uresničujejo program vesoljskih raziskav, poslali na pot okrog Zemlje novo vesoljsko raketb «Poljol-I », ki je sposobna širokega manevriranja v vesolju med poletom. «Poljot-1» je prva iz serije podobnih vesoljskih raket, ki so jih konstruirali v Sovjetski zvezi- Uspešna ; izpolnitev programa pomeni \važen korak v nadaljnjem prdučevanju vesolja in prodirali ju v vesoljski prostor. Prvič v zgodovini kozmonav-tike je vesoljska raketa opravila vrsto zelo‘zapletenih manevrskih nalog, tako da je spreminjala ravnino svoje poti in prešla s prvotne na končno pot. predvideno po programu. Usmerjanje «Poljota-1» med poletom kot tudi njegovo široko manevriranje v vesolju, v bližini Zemlje, so omogočile posebne naprave in motorji, vgrajeni v vesoljsko raketo. Današnji poskus bo nedvomno omogočil rešiti problem, kako upravljati vesoljske ladje in jih pošiljati v določena področja v vesoljskem prostoru okrog Zemlje med poletom. Široko manevriranje vesoljskih ladij, spreminjanje ravnine njihove poti in menjavanje krožnih poti je prav tako velikanskega pomena za rešitev problema, kako doseči srečanje vesoljskih ladij med poletom. Današnji in podobni poskusi z. vesoljskimi raketami tipa «Po-liot», ki bodo verjetno še sledili, naj bi prispevali k rešitvi tega izredno zamotanega problema, brez česar ni mogoče poslati kozmonavtov na druga nebesna telesa. Zanimiva študija OECD 0 proizvodnji in potrošnji mesa v svetu Svetovna organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je podala v posebnem poročilu program proizvodnje in porabe mesa v svetu do leta 1970. Vse analize, ki ocenjujejo za prihodnjih 7 let proizvodnjo in porabo mesa, so precej stvarne, ker temeljijo v okvirih splošnega gospodarskega razvoja posameznih dežel in proizvodnih področij. V obširnem poročilu, ki so ga po dolgotrajnem študiju izdelali strokovnjaki posameznih dežel in omenjene mednarodne organizacije so stvarno ocenjene možnosti porabe mesa oh porastu števila prebivavstva v svetu in povečanje dohodkov po posameznem prebivavcu. Po drugi svetovni vojni se je proizvodnja mesa močno povečala v Severni Ameriki, Oceaniji in Zahodni Evropi. Na povečanje je najbolj vplivala vse večja poraba mesa ter gospodarska politika posameznih dežel, ki podpirajo razvoj domače živinoreje. Dve tretjini svetovne proizvodnje govejega mesa (brez SZ in Kitajske) dajo gospodarsko močne dežele, le eno tretjino svetovne proizvodnje mesa pa dajo s slabim dohodkom po prebivavcu, čeprav prebiva v teh predelih sveta dve tretjini vsega zemeljskega prebivavstva. Naj več ii uvoznik mesa v svetu je Velika Britanija, katera krije 45% potreb po mesu iz uvoza. Iz uvoza krile tudi Ttaliia 20%, Zahodna Nemčija 10%, ZDA pa 3% svojih potreb. Na svetovna tržišča prihaja največ mesa iz Argentine, Urugvaja, Avstralije. Nove Zelandije in nekaterih dežel Zahodne Evrope. Pred drugo vojno sta bili največji izvoznici mesa Argentina in Urugvaj, po vojni pa sta njihovo mesto prevzeli Avstralija in Nova Zelandija. Trgovska izmenjava mesa se je po vojni močno razvila med evropskimi državami. Najbolj se je povečal izvoz mesa iz Danske, Holandije, Irske in Jugoslavie, v zadnjem času pa tudi iz Francije. Po letu 1050 je močno porastla tudi proizvodnja mesa v deželah vzhodne Evrope in SZ. Vzhodne dežele, predvsem Poljska, pa tudi Madžarska, Romunija in Bolgarija dobavljajo v zadnjih letih zahod-(Nadaljevanje na 4. strani) ooouoooouooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo Slovenski knjižni trg ob zaključku letošnje sezone 'n Ičuttuuta kuHtilia NAGRADA GIUSEPPE TARTINI. Občinska skupščina v Piranu je sklenila, da ustanovi mednarodno nagrado za najboljšo violinsko kompozicijo. Nagrado naj bi posebna mednarodna žirija priznanih glasbenikov podelila vsako drugo, oziroma četrto leto za najboljšo tovrstno stvaritev. Zmagovavec v tekmovanju si bo razen nagrade pridobil tudi pravico izvesti nagrajeno delo na dan podelitve nagrade v Tartinijevem gledališču v Piranu in igrati na izvirno Tartinijevo violino, ki jo hrani tamkašnji muzej. ♦ NOBELOVO NAGRADO za književnost je letos prejel grški pesnik Georgios Seferis. Nagrajenec je avtor številnih pesniških zbirk. Prvo teh zbirk je objavil leta 1931. V svojih delih Georgios Seferis povezuje prvine stare grške kulture in zgodovine z življenjem svoje dežele, posebno s trpjjenjen v obeh svetovnih vojnah. Pri založbi «Obzorja» v Mariboru je letos izšlo ali pa je tik pred izidom blizu petdeset knjig. Med njimi prevladujejo izvirna dela, in sicer, dve pesniški zbirki, troje leposlovnih knjig, dve memoarski, dve esejistični, dve knjigi z gospo-darsko-komercialnega področja, šest publikacij o narodno osvobodilni vojni, troje šolskih priročnikov in dva slovarja; nekatere izmed teh knjig so izšle kol ponatisi. Nekoliko manj je prevodov, in sicer: trinajst leposlovnih del, trije potopisi, eno poljudnoznanstveno in eno mladinsko delo. Naj novejše so naslednje knjige : E. M. Rcmarque «Nebesa ne poznajo izbrancev», A J. Cronin «Ci-tadela», Jože Pogačnik «Čas v besedi», Paul de Kruif «Moški hormon in zbornik «Didaktični prispevki za plodnejši pouk». Do konca leta pa bodo izšle naslednje knjige : Franc Onič «Iz vrtov ljubezni» (pesniška zbirka), Anton Ingolič «Matevž Visočnik», Pearl S. Bučko «Mati» (že izšla). I Igor Torkar «Pisana žoga» (dramsko delo), Vladimir Bračič «Turistična geografija», Milan Ževart «Narodni heroj Miha Pinter - Toledo», A. Grad «Anglcško-slovenski slovar» in troje mladinskih del : Ugo Scotti Berni «Pinocchijeva nevesta», Alberto Manzi «Najdenec» in Oskar Hudales «Alenka in Zvezdica» (slikanica). Založba «Lipa» v Kopru je izdala lansko leto dvanajst knjig, za letos pa je napovedala sedemnajst del. Med novimi deli, ki bodo ali so že izšla, so: S. Golon «Angelika» (roman), «Izpoved žene», avtobiografski prvenec Marte Grom, Stanka Vilhar «Sence pod Matajurjem», roman Slovenske Benečije v dobi 1918-1945 (to delo je prejelo letošnjo Kajuhovo nagrado), Angelo Col leoni «Krošnja nad reko» (sodobni roman, prevod iz italijanskega izvirnika) itd. Založba je imela v načrtu dve izvirni deli, pisatelj Bogomir Magajna je pripravljal zbirko «Zaznamovani», ki pa (Nadaljevanje na 4. strani) 8.-11-1963 4 • DELO01 Nov'podvig'rasistov Na slovenski napis osnovne šole v ul. Sv. Frančiška v v Trstu so,,neznanci'‘ napisali „smrt Slovencem“ «Neznani» rasisti so napravili še eno podlo dejanje. Na praznik 4. novembra so pomazali en slovenski napis na osnovni šoli v ul. Sv. Frančiška v Trstu, na drugega pa so napisali «Smrt Slovencem». Kje naj iščemo vandale je jasno. In mnenja smo, da bi jih listi, ki so v prvi vrsti za to poklicani, ako hi le hoteli, z lahkoto izsledili. O zadevi se je govorilo tudi na torkovih sejah tržaškega občinskega in pokrajinskega sveta. V občinskem svetu je to nečastno dejanje ožigosal svetovavec lov. To nel. Podžupan Cumbat, ki je nado meščal odsotnega župana, je dejanje obsodil. V pokrajinskem svetu pa je o zadevi spregovoril tov. Gombač. Toda ostri obsodbi, ki jo je izrekel, se predsednik sveta ni hotel pridružiti. Namesto, da bi jo takoj obsodil, je izjavil, da bo na vprašanje, ki ga je postavil tov. Gombač odgovoril pismeno. Značilno je, da predsednik pokrajinskega sveta, ki pripada de-mokristjanski stranki ni hotel obsoditi fašističnih mlečnozobcev, ki so pred par tedni kot podivjanci rovarili proti Slovencem in da tokrat ni bil «pripravljen» takoj po-devati svojega stališča glede vandalskega početja. Prvi rezultati včlanjevanja v KRI Teden včlanjevanja v Partijo je na Tržaškem rodil zelo prožitivne sadove. Številne sekcije so 100% dosegle svoj pan. V mnogih sekcijah so bile ta teden tudi krajevne proslave Oktobrske revolucije. Naj na tem mestu navedemo le nekatere sekcije, ki so že izpolnile svoj plan. Sekcija v Lonjerju je poleg lanskih članov na novo vpisala še 4 tovariše, sekcija v Bazo-\ ici tudi 4 sekcija v Markovljah pa 5. Stoodstotno so obnovile svoje članstvo tudi sekcije v Barkovljah, Borštu in v Padričah. Čestitke Soproga tovariša Rudija Grgiča iz Scmpolaja je povila sinčka. Srečnima roditeljema iskreno čestitamo, sinčku pa telimo srečno livljenjsko pot! «DELO» ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Prosečani bodo zgradili spomenik padlim partizanom in žrtvam nacističnih koncentracijskih taborišč Kakor smo že pred časom poročali, so bivši proseški borci predlagali, naj bi na Proseku postavili dostojen spomenik padlim partizanom in umrlim v koncentracijskih taboriščih. Pred nedavnim so ustanovili skupni vaški odbor za postavitev omenjenega spomenika. Ta odbor sedaj že zbira prispevke v ta namen. Tudi «Delo» pozdravlja hvalevredno pobudo in vabi bravce, predvsem tiste s Proseka in Konlovela, naj po svojih močeh prispevajo za t-pomenik. Prispevke zbirajo v sedežih KP in prosvetnega društva na Proseku. Spomenik bodo zgradili ob glavnem križišču na Proseku, tam kjer je nekoč stala Lukšova gostilna. (Na gornji sliki : proseško križišče. Ob njem bodo zgradili spomenik padlim partizanom in umrlim v koncentracijskih taboriščih.) probleme, ki bi jih morala rešiti tržaška občinska uprava. Te zahteve so v občinski upravi tolmačili komunistični občinski svetovavci. Pretekli teden sta prišla v Pod-1 on j er občinski odbornik za javna dela in glavni ravnatelj oddelka za javna dela. Spremljal ju je svetovavec tov. Tonel. Naj navedemo nekaj problemov, ki jih postavljajo prebivavci Podlonjerja: Problemi Podlonjerja V našem listu smo že večkrat pisali o raznih problemih in upravičenih zahtevah, ki jih postavljajo prebivavci Podlonjerja. Gre za 1. zgraditev osnovne šole in otroškega vrtca ; 2. ureditev otroškega igrišča pri ljudskih hišah ; 3. zgraditev čakalnice ob avtobusni progi L; 4. razširitev ceste, ki vodi v Lo-njer. Občinski odbornik Colautti je zagotovil, da bo občinska uprava vzela zahteve Podlonjercev v poštev. Pripomnil pa je, da obstajajo težave finančnega značaja. Obljubljeno pa je bilo, da bodo vsaj začasno poskrbeli za razširitev ceste na najbolj nevarnem ovinku ob mostu. Prispevek za “Delo" Marija Frank daruje 500 lir za “Delo". Naj lepša hvala ! Nadaljevanje 46 let naših vrstah 2 milijona članov KPI in ZKMI. Tudi nam je Oktobrska revolucija jasno pokazala pot, po kateri naj hodimo ter nam dala novega zaleta. V delavskem gibanju v naši. deželi, v naših delavcih je močno učvrstila in-ternacionalizem, ki je odločilni činitelj enotnosti med Slovenci in Italijani, ki se je v teh 46 letih vedno bolj krepil ter je danes nezrušljlv. Zato proslavljamo to slavno obletnico tudi s tem, da čvrsti-mo našo Partijo in vrste komunistične mladine, s tem, da obnavljamo včlanjevanje in vpisujemo v naše organizacije nove sile, s tem, da vabimo tisoče naših simpatizerjev in prijateljev, naj vstopijo v naše vrste in korakajo z nami po poti emancipacije človeštva, pod zastavami naše slavne Partije. Nenapadalni pakt treba skleniti pakt o nenapadanju med državami članicami Varšavskega sporazuma in državami članicami NATO. O tem ukrepu je bilo govora, kot je razvidno iz komunikeja, izdanega ob sklenitvi moskovskega sporazuma, in slediti bi morala pogajanja med neposredno zainteresiranimi državami. Zamrzjenje in zmanjšanje vojaških proročunov je prav tako u-krep, ki bi veliko pripomogel k nadaljnjemu popuščanju napetosti in preprečevanju oborožitvene tekme. Hkrati s takšnim korakom bi morali seveda nameniti določen odstotek za mednarodni sklad za ekonomski razvoj držav v razvoju.» Kolonializem lotnega procesa splošne in popolne razorožitve». j Nato je Popovič izjavil, da je treba vnovič preučiti prejšnje predloge in načrte o splošni in popolni razorožitvi, da bi v luči novega položaja in novih možnosti zmanjšali in čimprej odpravili sedanje razlike v stališčih. Posebno mesto pripada pri tem tako imenovanim kolateralnim in Tlclnim ukrepom v razorožitvi. Sporazumevanje o teh korakih ne mote biti alternativa razorožitvi, vendar pa bi ustvarilo ugodne pogoje 'in bi neposredno prispevalo k otvoritvi razorožitve-nega procesa, n- «V luči dejktvà, da popušča napetost, in v želji, da bi storili nov bistveni korak k utrditvi miru, je še pet kolonialnih področij : Surinam, ki spada pod holandsko oblast, Gvajana in Hunduras, ki spadata pod angleško oblast, Gvajana in Falklandski otoki, ki spadajo pod francosko oblast. Osvobodilno gibanje je trenutno razgibano zlasti v Gvajani in Hondurasu, ki spadata pod angleško oblast. Američani, ki se ponosno uvrščajo med «tiste, ki niso kolonialisti», pa z vso svojo spretnostjo gojijo neokolonialne metode. To se kaže zlasti v deželi ob Panamskem prekopu, pa tudi na raznih otokih med Severno in Južno Ameriko. Ob zaključku pa še pregled kolonialističnih držav in prebivavcev v njihovih kolonijah : pod portugalsko oblastjo je zdaj 44 odstotkov vsega kolonialnega prebivavstva, pod angleško 32 odstotkov, pod ZDA okoli 9 okstotkov, pod francosko in avstralsko okrog 5 odstostkov, pod južnoafriško in holansko po dva odstotka in en odstotek pod špansko kolonialno oblastjo. Potrošnja mesa nim deželam svinjsko meso. 0 1 časa do časa pa te dežele tudi kupujejo za kritje svojih potreb go- OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC *000 Dopis iz Križa Tov. Romeo Sosič, eden izmed ustanoviteljev KPI je pred kratkim umrl Kakor vsako fèto, so Križani tudi na letošnji Ddn mrtvih, počastili spomin padlih za svobodo. Na grobove in pred: spomenik padlih so položili šopke cvetja in vence, med katerimi je bil tudi venec sekcije KP. Med komemoracijo je vaški zbor zapel nekaj žalostink. Letošnja komemoracija pa je i-mela še en pomen. Bila je obenem tudi komemoracija nedavno umrlega tovariša Romea Sosič. Pokojni tovariš Romeo Sosič je Že od mladih lei deloval v vrstah delavskega gibanja in je bil med ustanovitelji Komunistične partije. Zaradi svoje aktivnosti je mnogo pretrpel za časa fašizma. V dobi črnega terorja je bil mnogokrat v ječi. Fašisti sq ga «kot nevarnega človeka» navadno priprli ob priliki prvomajskega praznika. Bil je tudi v internaciji, najprej v Italiji, kasneje pa v Nemčiji. Po osvoboditvi se je vrnit domov in šele tedaj je zvedel za kruto resnico. V partizanski vojski je zgubil hčerko Aleksandro in sina Karla. Toda kot prekaljen borec je tovariš Romeo še nadalje deloval, hoteč, ta-korekoč, nadomestiti praznino, ki je nastala v naših vrstah zaradi smrti hčerke in sina. In do konca svojega življenja je ostal povezan Z vaško sekcijo KP. Ko se je v Križu porodila zamisel o gradnji Ljudskega doma, se je tovariš Romeo z veseljem lotil deda in opravi! 650 ur prostovoljnega dela. Bil je torej med onimi tovariši, ki so dali največji delež pri gradnji Ljudskega doma in kot tak je prejel tudi častno diplomo. Požrtvovalnega tovariša Romea Sosiča postavlja naša Partija v vzgled in kot takemu klanja svojo zastavo. Teh nekaj vrstic naj bo tudi v tolažbo njegovi družini, zlasti zvesti soprogi in sinu. J. G. Revija .Iniziativa Isontina' Revija «Iniziativa Isontina», ki izhaja v Gorici, je pred kratkim med drugim objavila intervju predsednika ljubljanskega občinskega sveta. Ker so vprašanja, ki so bila postavljena in odgovori, ki jih je dal inž. Marjan Tepina zelo aktualna, bomo o tem intervjuju obširneje poročali v prihodnji številki. veje in ovčje meso na svetovnem tržišču. Poraba živil v svetti se občutljive spreminja s povečanjem ali zmanjšanjem zaslužkov prebivavstva i® cenami živil. Te spremembe pa št najmanj vplivajo v povprečju ni porabo mesa. Zadnjih deset let stalno raste povprečna poraba mesa ni prebivavca, kljub menehnemu lei] rtemu porastu cen mesa. V vseli ocenah nadaljnje porabe se močne , poudarja povečanje, kljub težnjam po rahli podražitvi mesa in mesnilij izdelkov. Ocene kažejo, da se Wj C do leta 1970 povečala poraba mesil —-v svetu za 10 do 12 milijonov toO- > kar znaša skupno povečanje za 36%. To povečanje je računano 5 pogojem, da bi ostale nespremenje; ne sedanje cene mesu. Pričakovati je povečani porast porabe perutninskega mesa in govedine, ker po trošniki po tem mesu najbolj povprašujejo. V svetu zavzema govedina 509t v porabi mesa, 20% meso perutnine, 30% pa svinjsko in ovčje meso-Povečana poraba govedine in perutnine bo, kot predvidevajo strokovnjaki, največja v deželah z višjim standardom, medtem ko po raba svinjskega mesa v svetu n» splošno stagnira. V deželah Oceanije in Mediterana pa bo povečana poraba krita predvsem z ovčjim mesom in jagnjetino. Proizvodnja mesa je v vseh deželah sveta v zadnjih letih na splošno povečana. Živinoreja se zadovoljivo razvija v deželah z visokim dohodkom prebivavstva, ker so tamkaj dane vse možnosti za povečana vlaganja v proizvodnjo. Zboljševa-nje tehnologije prehrane živali; _ zdravstvenih mer, znatnih vlaganj i,^, v pridelovanje krme in proizvodnih^ i0] objektov iz leta v leto številčno in st ji kakovostno povečavajo proizvodnjo vseh vrst mesa. ne ■si- ter hi lai rol dej tiri he tal tile stv dol Rii Knjižni trg Zi k je ostala nedokončana, Mimi M 'ai lenšek pa je napovedala roman lo, protireformacijske dobe z naslovom $k’< za ra, ril Ev Tu «Inkvizitor». Državna založba Slovenije je že v prvi polovici leta izpolnila dobršen del svojega programa, za to jesen pa so bila napovedana naslednja dela : ««Problemi socialistične j poi graditve», to je peta knjiga E. Kaf'jto; delja, ki vsebuje razprave in g0- kit v ore iz let 1956-59, filozofska mE I Dri sti Dri sta tet k, Do; % živali». , L. V zbirki «Pedagoška knjižnic/ Ji(,] ki jo izdaja Državna založba Sli/ k0| nije izidejo (ali so deloma že i0 Šla) sledeča dela : A. S. Ma k a re rk [lr-«Knjiga za starše», Bezdanova-P1’1- f konjaka «Prispevek k metodi k' jtla] nične vzgoje», dr. Leona Žlebnik «Psihologija otroka in mladolct6! ka» (drugi del), A. Gradova «It®, janščina in Nemški jezizovni» Pr' ročnik dr. P. Karlina. ii- > Med sodobnimi izvirnimi deli P*, tir, deta na svetlo drugi del obse#, epopeje Miška Kranjca «Za sve*1, 0 mi obzorji» (dve knjigi), novi pe5*1 5 ški zbirki Minatija in Menarta 'k obl Dst ku- ha mafor mladosti», novele I. Pot F fe «Onstran zarje» in Ele Peroci to ker je na nebu oblak (mlati* ska zgodba). (Nadaljevanje prihodnjič) «ki tez Fa he '«n df.t.o GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO UREDNIŠTVO IN UPRAVA: — DIREKTOR: MARIJA BERNETIC — ODGOVORNI UREDNIK: ANTON MIRKO TRST. UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST. UL. TORREBIANCA 12 KAPELJ - Dri Doj