Poštnn (ekf)ci račun >l. 24. (Conto corrcnte con hi posla.) Stev. 2. V G-orScf «fine S. |»r«ii«*r]lo 1Q253. Posamezna številka 20 stotink. Letnik VI. ˇ ^0^W mmŠ&B mJ^m 0 m m mJ^mJmMFj^m ¦J Izhuju vsuk pondeljek in četrtek ob 8. uri prcdpoldne. :: Stirne za celo lcto 7.5 L., zu pol leta 8 L., za četrt leto 4 L. Za inozemstvo celo leto 30 L. • -" Nu naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. :: Odgovorni urednik: ROMAN CEJ. 1Q23 NeffunkiriiAu pismu s>e nc sprcjemajo. Oglast se plačejo r.uprei in st ane jo 6 L. v visočini enega cm v enem stolpu. List izduja .konsorcij »GORISKE STRAŽE«. Tisk »NARODNE T1SKARNE« v Gorici. Uprava: ul. Vetlurini 9. Ured.: ul. Mameli 5. (prej Scuole.) POTRATA CAS A. Kakor je iz nastopneea elan- ka irazvidno. je fasistovslka vlada razglas-ila uradni sklcp. da jse razbiie na kose sroriška dcžcla. Slovence iz Krasa in l'osifcojuc dohi »nod nadzor- stvo« Trst in qijesra »ztrodovin- s*ka naloga« ie. da iih kinalu »ixwka<\ Videmski Lalii pa >noi a.io »vsrikati« vise os>tale Slovence. Mussolini ite kot min. pred- s^. in znnanii mini, italiianskc države dal torei oznainiti ipo do- »isneni iVadu Stcfami domačc- lnii nrebiivalstvu ön vsci cvrop- ^i *in a'mcriikainsiki iavnosti, da ie'naijvisr.i poiiitični cilj Itn- ¦!.ic v novih pokraiinali razna- |"'Odi(i slovensko liudstvo. Itali- ui liočc 'torci skrbeiti za maš na- rod in;', ta način. da ira sipravi fco* narod z obiliaia zemljq. In M'cn lminisitrski qnredscdnPk raz- *lusa to taiko nedolžno> in m/ir- !lo, kakor l)i me bilo na teni nič wosebnevra. Tiflkcvra lnimiistrslkc- Kii predisednilki imamo prvič srcjo vid'eti v Kali id. Sc noben drzavnik si ni unai nilkier in ni- K(xli .jtaiko o niiis Lrovoiri4i. Res, ^enc, nraiv Icdc ipo.inic \ima o nas Mussolrimi. Co misli fašistovski niinistr- ^1<;'5*Predscclinjik. da se bodo dali Priniorakii Slovonci kakor ne- Wki analfabeiti raziuwoditi. mil ITioramo odlocun in lwez ovin- !kov odtgovoriti: cosnod Musso- lini nei Slovenci smo narod niasliib knieio/v im delavceA7, ki mu vsi niavali avstnislkcKa ab- »olulizrna niso zlomWi tilnoka. Pretfiesli smo več, kakor prc- more navaden narod in zalo naK ni sram Dogledaiti tudii veli- kini narodoin v obraz. Sloven- es sc cntinw eile, zilavc, collie fliotraiiiih sil. ki brubaio na dan. Naš iiiarod ie Ddiiovreden, je doziorel, poln živlicniia in ne bo povesil oei 'pred italiiamsfkim. Kdo'r nas stavi pod nicfifct, ta ie ziisvamovalce našeira liudstVii kdor nas drži za manivredine, tejia odrinemo ad sebe.* Ne zapravljajte energij. K'ctor nas na lioče iDo4ujčiti, tejra proirlasimo za nasii>rotnika našejra rodu, za oslkninievailca vrrobo/v nitSih mater in kceti na šili očctoiv. tGüiu napovenr,- boi. Kaiti maSo cawd smo vajemi braniti odločno. ncnno^ljövo, zvesto do (konca. Čc mnloži fcdo se/kiro na naš dnševni obstoi se žitvam ne iMnilkaino. Mali smo. a ic ni Kile in ni oblawtii, (kd hi nas v6ocnila. da bi nrodali svoio dušo. Zaito ie ediino pametno, ODUstiti vsalko misel ilia raznarodovanie. Za- pu'üivliaiÜ bofS'te eii'crjriie zastonj, tra*ilii cais po ncDotrcbnem. Vli- li boiste v naše nlcmo Ie crlobo- Iko sovra^tvo, ki \za mi ne ma- ramo, ker lie veliiko socialrto yAo. Ce hockte, da v diržan/i so- ddujemo. da se z. italiianiskim Ujudstvom traino isPürazume- iiio, 'izbijtc ai iz irla've za vedno in vekomai ideio raznarodova- nia. Kajti naš slovcnski anačaj je Ie v naši, popolnoma naši ob lasti. Vzeti nam s:a ne more riiihce, če ira Kami ne izdamo in prodamo. Mi sami smo torej nad seboi trosoodarii in nihče driiKi! Držasvno misel smo si osvojili iin si io bomo čedalie bolj, toda vsa nosvotna sikt, ki io imaite, vsa ^viiača in vse vabe, ne bodo nifkdass zrusile sbvcmske diVe naseLra l.iud- stva. Kako smo postals Furlani. V čctstek zvečer ie padla v Rimu od'locitev o razkosanju maših iknajev. Ker ie odlok zgo- dovinske važnosti za Slovencc in Hrvate v Italiii, poročamo o vsei stvari obširno v »Ooriški Straži«. Mussolini ie piedlaral in mi- msin so spre.ieli za novc po- krajinc sledeče meic: 1. Južno Tirolsko tvori eno r^kraWno z clavnhn mestom Trfdcntom. ooMaiaia ou iz io okrožii. Okrožie Amoezzo se odcepi In pfiključi ookraiini Belluino. Ravno tako se odce- pHo prebivalci v Val d'Astico in priklopijo nokraiini Vicenzi. 2. Zader tvori z okolico eno pokraiino. 3. Fnotna furlanska ookrajjina z jzlavnim mestom Vidmom bo obstaiala iz videmske pokra- jine in coriške dežele. Od Koriške dežele se edee- pita ob morski obali Gradež in otok Morosini, ter eel s. dni okrai Tržič. ki se prikljiiiiio Trstii. (Oglei nc!) Tako r^jide vsa morska obal bivše üoriskö razen Ogleia k Trstu! Nadalie se odcepiio od Uo- Goriske potojnski pol. okrai. (razen vipavskcua sod- okr^ja) sežanski sodni okrai in 4 ko- menske občine . (MavMnie Süvno. Šctnoolai in Auri 5na fmi&liena ie r.aibrž Nätbrfi-.iw). kraiini. toda se zdrriži s Tol- mezzom. 4. Trst bo elavno mestp f>o- sebne pokraiine. Tržaško oo- krajino bodo tvorili razen rtie- sta Trsta in okolice: tržisiki od ni okrai. Gradež. otok Mar-jsi- ni, postoniski pol. okrai (r?*z2n bistriškega in vipavskeca sod- neea okraia). sežanski svdni ilkrai in inienovane 4 kom-n- ske občine: Mavhinie. Slivno, Šemoolai in Nabrezina. Razen Jules Verne: tRNA INDIJA ROMAN. Proslo poslovenll Z. Z. lzčrpan prcmo^ovnik je nalikoval ti*np!u o^romne^ja mastordona, ki so mu odvzeli vse za življenje potrebnc orga« ne in mu pustili lc okostje. V zcmlji je ostalo le šc nekaj dolgih lescnih lestev, ki so omo^oeale dohod v rudokop skozi yarow-jamo. l'olc/4 te^a so na prejšnje življenje «Pominjalc stavbe, ki so služilc delav* cem za prchivališča, a so zdaj bile zapu* •j»cenc in osamljcno kot sosedne jamc, ki so tvorile ves aberfoylski rudnik. Takrat je bil žalostcn dan, takrat k<> so rudarji poslednjič zapustili svoje jame, ki so v njih toliko let prcbivali in dclali. In/cncr James Starr je zbral okroiLj Scbe tisoče deiaveev, to pridno in delav^ no rudnisko ljudstvo. Vsi: kopači, voz^ niki, vzpenjači, nakladači, tesarji, ce- ?t{Jr.ii, plezalci, sprevodniki, kovači, K'iucavniearji, možje, žene, starčki, ^kratka vsi rudarji so se zbrali na veli* kem dvorišču dorhartske jame, ki je b.U lil nckdaj tako bogata zalo^a prcmoga. Ti dobri ljudje, ki jih bo zdaj skrb za vsakdanji kruh razkropila na vse strani, ti, ki so rod za rodom toliko de* setletij preživeli v starcm Aberfoylu, ti so zdaj eakali le še na poslovilne inže* nerjevc bescde. Družba jih je nagradila z izkupički tekočega leta. Siccr ta vso* ta ni pomenila kdovekoliko, kajti stroš? ki so skofo dosegali dobiček, vendar jim je dala možnost življenja vsaj dotlej, da dobe kako novo službo v sosednjih rudnikih. James Starr je stal pred vrati pro* storne orodjarne, kjer so toliko let br* neli in šumcli prevažni stroji. Simon Ford, nadpaznik dorhartske jame, ta? krat petinpctdcsctlctni mož, in nekaj ! drugih paznikov in naddelaveev, je tvo* rilo okrog in/xnerja /alosten polkrog. James Starr se jc odkril in se ozrl po rudarjih, ki so držali čepice v roki in bili zatopljeni v najtišji molk. Ta prizor slovcsa je bil obenem ganljiv in vendar tudi veličasten. »Prijatclji«, je začel inžener, »uda* rila je ura ločitve. Aberfoylski rudnik, ki nas jc družil toliko časa v medseboj^ nein delu, jc usahnil. Najskrbnejše iz* sledovanjc ni niti najmanjše žile odkri* Io in iz dorhartske jamc ste izkopali po* slcdnji kos premoga!« PÄ teh besedah je pokazal Junges Stair rudarjem koščck preir.oga, ki je še ostal v enem vozieku. »Prijatclji«, je inžencr nadaljcval, »ta kos je podoben poslednjcmu tc^ lescu krvi, ki se je nekoč pretakala po žilah Aberfoyla. Spravili ga bomo kot" smo tudi prvi kos, ki je prišel pred sto* petdesetimi leti iz tcsia rudnika. Med tcma dvema kosoma premoga lezi tako pestra zgodovina: o, koliko rodov se jc v teh rudnikih že izmenjalo! In zdaj je vsega - konec! Poslednje besede, ki jih vam govori va.š inžener, so besede k ločitvi! Ta jama, ki je sedaj izčrpana, vam jc dajala življenjc! Delo je bilo —• res, da — grenko in trdo, toda bilo ni za vas brez prednosti. Vsa ta na5a ve* lika družina sc bo razšla in ne upam si misliti, da sc šc kedaj tu sestanc kot zdaj. Toda vsecno ne pozabite, da smo toliko let živeli složno skupaj in da jc vsakega aberfoylskega rudarja castna dolžnost si medsebojno pomagati. Tudi vaši prejšnji gospodarji se vas bodo spominjali, saj se ljudje, ki so toliko časa dclali rarao ob rami ne morejo medsebojno odtujiti. Tudi poslej bomo mislili na vas in kamorkoli se boste obr? nili, vas bomo priporočili! Bodite srečni, prijatelji, Bog bodi z vami!« teca se nrikliuci Trstu istrski okrai Milic. 5. Istra tvori eno Dokrajino z glavnim mestom Pulo in ne več Porečom. Odcepi se Milie, ori- klooi na bistriški okrai. POSREBATI NAS HOČE.JO KAKOR MLEKO! Ko so tako položili nove po- kraiine na mizo in till prerezali na vse straini, ise ie oalasil Mus- solini še enkrat Ik beseidi in po Viedal, zaikaj je bilo ipotrebno tako ravnati. Prvič lie zalntevafla 'to ivcaiina kalijanov v Julijskii Kraiini, dru «jic se je tako tilstvarila tržaška Dokrajina, ki obsasza monsiki bretr od Tržiča do Mali. Trst naj »nadzoruje DOtom želcznice Postoina - Sežana - Trst Slo- vence svoiega ozemlia, do ka- terih bo morala vršiti zjjodo- vinsko naloizo. da iih vsrka,« ali do domaee noitaliianči. Tretjič je bilo potrebno ustva riti enotino furianisko pokrajino »za modro obinefno- nolitiko. ki je za Ifcaliio vöMikanske važno- Sti.« »Vsrkanie (ootuičenie) enot- nega in mnogoštevilnega slo- vanskega prebivalstva in nem- škeea Drebivalstva v trbiškem okraju bi se ne tnotrlo izvršiti v maihni pokraiini. kakor bi bi- la coriška« — ie rekel Musso- sini — ker bi bil tarn italijanski živeli kvečiemu Ie cnako mo- čen kakor tujerodni. Z ustano- vitviio velike pokraline na orav lahko naprei vidimo. da se bo tuierodno Drebivalstvo dalo vsrkati. ker se bo nahaialo v uoravneni živlieniu v oopolni manjšini. üorica na drugi stra- ni mi bila niikdar clavno mesto DokrajiRG. pod Avstriio ic ime- lči 'laiKo zvane avtonomue in dež. zbor, toda ostala ie vedno gilavairstvo. to ie podorefektiV ra. Tafka potkraiiua bi bila v oblasiti tujerodcev in bi značila narodino in voiaško ši.fokost na- še meije. Gorica bo Da kljub temu 'Ohrainila poveliništvo vo- iaäke divuziie in vse drusre pod- rejene urade. Da pa more re- slti otno posebno nalosro. ki jo ji je iprisodiila .nova z&odovina Italifie, bo vilada poslkirbela, da se v mestu ustanoviio. oziroma razviijejo razne važne kuftume in tchničuie naorave. Taiko bo nostalo mesto važno središee za šknienje italriians>tva.« Predsedinik ie na koncu po- vdarjal da ie morala staiti pri reševanju tejja vprašanja na prvcm mestu edino Ie skrb za najvišje državne koristi. »Pozneje. ko bo nonarodo- vanie (poitaliiančevante) na- rodnih manišin — in s pomoejo naše tisočletne kulture bodo Dri tern Dotuicevaniu! živahno so- delovali vsl Italiiani. v Drvi vr- sti na oni. ki stoic danes okoli vlade — ko bo torei raznaro- dovanie teh manišin že veliko- potezno v tdku. sc bodo če trc- ba spremenili danasnii sklcpi. danes ipa bodo morals vsi is- kreno in vdaiiio izvršifti sklepe, ki jih napraivi vlada.« „iia» v vsako slnv. hi!! Kaj se godi po svetu. Zadnjič smo poročali. da so SK2 zbrali v Parizu zastapniki velikih ovropsikih diržav, da se zmenijo j^lede nemslke odskod- nime. Zastowiilk Ancliie se jc vz- digniil in .ie rekel: »Mi liočemo da mam iplača Nemčiia 100 tisoč miljonov zktta odäkodnine. Te- j?a strašne^a denaria Nemčija ne more pJačaiti. Neumno je, da zahtevamo od iroveža več, ka- kor sam ima. Vii veste. da iz prazin-ega žepa ni mojroče je- mati denairja. Bodiimio torej pa- mctni in znižaiino odäkodmino na polovico. Potem pa dajmo Nemcem itudi nekaii oddiha. Šrti- ni leta naj ne plačuieio nič, da se v tern času okrcpiio. nekaj zaslu/jiio in za mas shranijo. Ce hočete. da vam 'krava daje mle ko, ji mo/rate dovoliti. da se na- paise im maje. Mi med seboij pa si dajmo črtati vse doJ^ove. — Napraviimo ois^e račune. An- deži so pripravlieni zbnisati ves doJgf, ki ga ima jpri nas Francija in Italiia. Nibi vinairja mii ne boš več dodžan. prcstal Francoz cospodar nieizmernega bocaistva premo- KU im ždeza. Kdor pa ima pre- mog: in železo likazuie nad vscm lindustrivsikiim življenjem. Že danes ima Francoz straho- vio otblasd: v EvraDi. Majnjka mu §e rtnrs(ka kotlina. Iki je ena najivečiih zalkiladnic Drcimosra na svotu. Polne oozclionja se obračajo niecrove oči že lota proti rt^rski kotlini. Ce zasede to zemljo, pioitem je Kospodar jndusitriie vse Evrone. Lisjak si misili, da ie sedai dana lepa priliika in za^to pritiiska z vso •' silo na zaveznilke. Aii'^lez, (ki ni neumen. pa ne siiši dobro na'to uho. in zaito je vstail in irelkel: »Ne bodimo o- troci! Kako hočete ßiospodar- sko okrepiti Nemčiio. če ü vza- mete najboKaitteJšo pokrajino diržave? Ne ijjraimio se slepo mis! Jaz sem (proti zasedbi!« DEŽELA SliŽN IEV. Nemec pa s*to*i ob sitrani in jjleda mnko. Za niajrovo Ikožo, wre, ipa mihče >ra ne vpraša, r( kaj on miisli. Strašne so svo^e \ miljonov, ki jih mora plačati. Kalko nali pride Nemčiia do de- naria? Samo ena ie oo>t, ki je odixnta. Država jnora naJaKati prcbiivalstvu siilovite davke, da ipridc do dena\rja. Ciim večja odškodnina, 'tern huiši dajvki. In kdo iih olačuie? Vsi po vr- sti. boga'ti in reveži. .Toda bo- jjataš si že ztna ipomatrati, inic- mu ni trcba sitraidati. Najhu;,še troi ubojro liudstvo. ki si mora trjra'ti kruh iz ustt. da plača Fran coze in Itaüiiane. Nemški delavci JmaJO' dva- krat mižjo plačo kakor niihovi tovariši na Fraiicoskcm. Kineč kc in delaA'sikc /one stradajo. n.iihove družine se ziviiajo v črni bedii. neidolžni otroci in sta-rclkfl mrdio sainio .zato, da pridejo Francozi do zlaita. Na tern zlaitu ie naleu'licna kri mem skewa delavnejra liiid'stva. Ve- lika, izobrazena 70. miljonska država se trudi in dela za žive in mntve v kordst tujcov. Sedaj pa pride Francoz in ii noče u- Krabiti kar najbojratejši del njcRove zemlie. kaliia ic topot poteirniila z Francozom. Tudi Italiian, jc mi-"CM.ia, üia le tretia Nemcu za- sessti rursko koitlino.. Vzdiigni'l se ie mi relkel: »Hotrebno jc, da stopimo Nemcu/ na prste. Za- lvtwam, da mi plača voino od- škodnino. Ce se mara sra mo- ranw) lopmiiti ix> srlaivi. McOih 500 miljonov zlata. Iki sem jih založil v L^^ndonu. pa nc boš vzel ti Anelež«. Nemec naj torei olača. za- veznrlki sami sri tvd ne maraio plačaiti med'seboinih dolgov. Lep z^lcd za Ncmice! SESTANEK SE IE RAZBIL. Ko j»e slišail Anirlež 4e stvari, ffa je zffrabila ieza in ie udaril po mizi: »Mcjri zp zidi vse že preocumino! Jaz vzameni k'lo- buk in gfreiii domov. Zbouroin, delaiite, kao- hočete«. Vzeil je kovčeik in odpoitoval. Taiko se je zqpeit razbila etro samostoiino polistično or- Kanizaciio ki nai bi bila popol- uioma neoidvisna od trzaskc^ra vodLsrtva. Zaito so .Istrani okoli »Pu/;kes:a prijatelia« obnorvili »Politično dnis'tivo za Hrvat© dn Slovcnce v Jsitri« ter začeli or«:aiwziraiti Istro brcz ozira na Trst. Sku'pnoi vodstvo öez vse Slovence in Unvote v Italliji nai prevzame Narodni svet za Is- itro, Trst in üoriäko. Toda osta lii del Isttra.nov sc ni niairal lo- čifti od Tirsta in ie vz-lraial še naQ)rej v Kkupnem društvu »E- dinosbi» za Trsl kn Istro. Razikol ic poistaiial cezdailje boli rcsen. Tedai na so. kc ix)- iavili v Istri in 4udi na Ooriš- kem mozje. Iki so' biili mnenia, da se mora soor v lsitira prcmo- stiftii in so zah'tcvali. nai pride zopet do sporazuma. Končno so sc začela med obema struHa- ma pojrajanja. ki so tra^iala pre- cci dolvro in so bila dokaj te- žaivna. Danes javliam» naši javnosti vcseilo vesit. da se ie po dališcm dclu sporazum jk)- srečil. Istrskii ts'truiii K'ta skk'nili docrofvor in sitop*ili zopot v slkup mo orjranizacMo. Podla^a, na kateri temclii sporaznin, je Rle- deča: 1. »Pučfki piriiaiteli« in »Stara Naša silojra« se ukincita in izdajal se bo zopet skr/pcn list, ki ise bo iincnoval »Ri- ieč«. To Je biilo zelo potrebno, ikaiti v nasih raznierah nc amc- mo cepiti moei. Kn list za vsa- ko deželo zadostuie üopolmo- ma. Sicer liiora nrooasti edcn ali drujri ali m\ oba. 2. Nadailje *se ustanovi za Istro samostonna politicna ončanizaoiia. v Ikaitero sifcrxpijo vsi Istrani brez razliitke. »Druätvo za Hrvaite in Skwen- oe v Istni« pastane torei slkup- na organizadia obeli struj. V odboru bosta zastoroani obe strujfii v cnakem številu. 3. U- stanoivi sc »Nairodui svet« za Iistro, Trst . " K obilni vdeležbi so vabljena vsa bratska društva. IpRIJA. ZelO' ic vznemirila Hiiše lncsto novica. da se pod- Drefcktura odnraivi in preuese v 'solinin, ozii'Oina celo v T>r- biž! To bi bil luid ntiarcc za nies'tio, rudnik in vcs oikraj. Na- sa zaokrožena idriislka dežcli- ca mora iniciti unravno oblasl v nairavnem središču. v mestu Idriji. Bi'la ba vdiiika v?ioospodar- ska škoda, ko bi ldriiicani nio- ll!llllli1lll1lllll|||||ll!llllllll|!l!lllil1tllil!lll!l>lll!llll»»IIIIII»UIII!l!lllllllllll Širite naš list! irali hoditi v oddalieni Tdmin v vseh neštctih zadevah poli- tične in občinskc wprave. Naše niočno indu^triislko sreidišoe bi padlo irlede držaivnik uradov ma stališčc navadnc vasi. — Da opozoriio vilado na. Sikodilji- ve posledicc, kl bi nastale, če se piodprefeiktuira odpravi. so se zbrali župaiii idriisikeKa o- loraia na nuiiio posvetovanie. Seistavili so spomenico na vaee- Drcfckta v üodci in na kralj. prefekturo v Tirstu/. V sponie- nici so zbrali župani vise razlo- jre, iki irovorijo za olwanäLev poidiprefelklure v Idriii. — V sredo 4. t. m. se ie wodalo pod vods'tvoni mestiiejra župana Karla Trevcna ipoisebtrio odpo- slanstvo h uLrzavmim obiUistvoin JJepuituciio so tvorili župan ko- doiviälüi ir. Uru/Jcn. župain obči- no Dole, a. pi. Prcmerstein in mes'tni tainilk Sreüko Koroj. Deputacijo ie predstavil dr. 11 Besednjak vicepreiektu Fdo- marti v üorici. Zuixmi so raz- ložili viceprefektu položaj. Vi- cQprefekjt jim je dal zafiotovi'lo, dä bo liiih želie priiwrocid vJu- di, Popoldne se ie deputacija županov v si>renisLviir ooslamca Sč-clka ipredstavila tržašikcinti Piefelktu CrisDo - Moncadi. Žu- pani so naslilkali prei'dktu te- žavni položaj, ki bi, nasital v id'rj.iskein okraiu. ko bi se pod- prefolktitfra zaitirla. Po- dal.išem razRovoru je iprefekt iziavil, da podprefeikture ne misli od- praviti. Tako se ie enerjfičiii alkciji župainov posrečilo. &i za- enkrat potiprefektura v Idriii ostane. BENESKA SLOVENUA. Fütiisti in olje. Tudi na Bcneškem so za* čeli fašisti rasjpečavati svoj dobro znani špeccrijski liker. One 29. decembra sc je pe* Ijaio dvanajst omenjcnüi /dravnikov skozi Sempctcr. Izstopili so v Pctjaga in pois^ kali delavca Mavra. Nanj so pritiskali kakor z drutfimi v tDakih slučajili toliko easa, dokler }4a niso spraviii do te= Ha, da je izpil pripravljeno mcro olja. Palic in samokre- sov niso rabili, Ie eno bom- bo so vrgli v bližino biše go- spoda Mavra, pa — brez sko* de. Istega dac so sli tudi v Až? lo iskat delavea Ignaeija Pa* son*a. Iztaknili so ga v tovarni cenicnta v Mjcrsi ter ga s samokresi v roki pripeJjali na nje^ov doin. Tarn se je raz- vila prava bitka. Ker l^mono? •va žcna ni pustila, da bi njcn mož pil olje ter ga je z kozar? cem vred trešeila v glavo ne# kemu fašistu, so jo dobro oklofutali in zaprli v hišo. Di^ ho vita ž.en a je skočila skozi okno na «'«orifice, zijrabila drugo časo olja ter jo trešČila proti fašistom. Na to je na* stala strašna zmešnjava, v ka* teri so imele besedo palice in klofute. Vsa vas je prihitela na pomoč sovaščanu. V me* težu so tudi streljali, posebno proti sedemdesetietnemu stri* cu, ki ga pa k sreči niso za* deli. Najbolj so bili obdelani stric in nekoliko gospodieen. Fašisti so se poslovili s tern, da so razstrelili bombo, ki pa ni storila velike škode. Tako so hoteli tudi pri nas naznaniti nastop nove civili? zaeije! KO.ISKO. V našo faro se ie nasalil pre- pir. Prei smo živeli mirno in složno, kakor tavariš s tovari- šem. Nesreča (ua ie h'cxtela, da se ie med aiamn poiavil mož, ki je precei domiisliav in so se niu zato zacedile si ine »)o župan- islkem stolcu. Ta žubanski kan- didat ic Giovanni Sfilijroj, ne- koč SJoivenec. navduson sokol, in za časa okupacine strahovit iiiarodnjak, ki ie dz navduseinja s'kaika'l na mize III J^ovoril og- nicvite govore: untoie postal po fasistovsiki rövoluciii v eni noči fašisl Luč avoiih idej je raznašal i\\fl\ ipo Furlaniji, kijer ie nastopal ikioi fasistovski %o- vornik na lašlkih shodih ter ncpooblaščem irovonil v iinenii »iiepreirlednih« innožic brišlkili i'asistov. Ddovanie niewvega fašia ie bilo talko vzorno. da ga ie niwailo üroniSko vx>distvo kral komalo razipustiti. 'Tudi kon- zulu licilandu Re ie zabliskalo, da vodiilio fašisla Giovaninija YM nieirovih številoiiih nremeni- bali sebični. nameni in i-.icer to pot poželjenjc po žitoanskem stolen. Ker je vaien nenresta- nih spircineinb. svcituiemo ßo- sipo'dii üiovaoniiu. mai irre, ka- Ikor ic liioclti) i>rei na rniizo, sedaii !>od mizo, da se slkriie pred koiščansiko iavnoptio, kii je spre Na seii ministrskeira sveta ou 4. januaria ie stavil Musso- lini tpredloK. nai se razte^nejo na naše kiaie. v&i občinsiki in dežel/ni zakoni, ki veliaio v sta- ri Ualiji. Ministri so uredlogu priitrdüd. S item so razveljavlje- ne vse naše postave, na kate- rdh so slonele občiiie in dežela. Naši župani sc bodo morali po- koriti novim zakonom. ki so jim še mepoznaiH. Naseira sta- reira dezelneea zbora in odbo- ra ni več. S ttern ie pokončana vsa naša dežeilna in obCinska. avtononiija. rlo ie cdein najlep- sih darov, ki nan; vh ie dala fa- šistovska vlada. Keir pa ni mosroče izpelijaiti noviih iposit^'tv Ikar v 24 urah, je vlada izdala" posebna d^lo-jHa za prehodno dobo. DEŽELNE VOLITVE V 3 MESECIH. V Italiiii iiiiaio til\di oidke vr- ste deželnih zborov in odbo- rov. a so brez moči an vpliva. Oblasti imaio "toliko. kakor ka- iki povecaini cestni odlvori. lme- nuiejo iih »dcželnc svöte«. Mi- liistrski sve't ie dolocäl. da mo- raio 'vrsiti vo-liitve v t» deželni svet v teku treh niesecev. Ob- činske volrtve 'se bodo vršile saniu v listlii iibokiah, kier je idedala njegrov *kremenit« zria- čaj. V katero stranko se ho v bodoče vpisal. nam ni še zna- no. Sicer bi bilo naiboliše zanj, da ostane pri svoiem ooštar- skem »štempliu«. Koiščan. ŠTEVERJAN. Umirl je pretekli iteden v boJ- niänici v üorici Anton Trpin, ki je bil 40 let kolon ori baro- n id Tacco. Vrlemil mozu naj sveti večna luč! Lokve nad Gorico. Od nas se mailokdai kai čuje. Mairsikdo bi mislil, da si>imo spanie pra- vičn-ejfa, tker ni niikaksuiei^a «la- sU od iiiaše üorske vasice. Pa ni stalko! Tudi mi se praiv prid- no tfMiemo. Pretöklä mesec nam je .»lira-lno peivsko dru- štvo« priiredilo Miiklavžev in Silvestrov ve6er. ki ie nam nu- dil mnotro Jepe in Došitene za- bave. Naso »Bralno i>evsko drnšftvo« se sedai prav sijajno razvija. Prj tern lima naivnč za- sIukc; krosp. učitcli VižJn, ki neumormo deln/fe rwi našem društvu, bodisi s poučevanjem ipeitija, aili z driuzim ix)ukom. Odikar se ie porodilo prj nas društveno živlienie. beležimo velilk u/speh ma kmlturnem in jrO'SPodarskem noliu. Mladina ie začeia boli resno misli'ti in se zavcdr.ti sedamje- ea važneira časa. da ie treba z boli ircsno in trezno živeti in delaiti. da Dridemo enkraf. do boljse bodočnosti. Zaito na stii- vinio vse nine v našo mladimo, da bo älio do zaortani T>oti na- pr«ii. ki bo« v dobrobit celi naši vasÄ. Da razšiirimo no tiommvili liarodni 'tisk, hvAüü začeli riabi- niti nairočniike zn »OoriSko Straž'0«. SlovensJki časopis. slovensika knjijea . *n sloven ska pe?ven im>ra r>rMn v vsako naso hi šo! Haša ottka in tetia zakonodaia odpravljena. staresinstvo zvrubilo 2 treljini svojih ulanov. Pri nas prideio toirej v požtev občinje v kafte- i ill so bilä občinslki sveti s silo razpuščeni, ali so pa nod prili- skoni sami odstopiili. Vlada je izdala tudi ooselna določila, ki se nanašajo ma občinske tajni- ke. KazKlašcni so Dotroji. pod katerdrn sine kdo posit at i občin- ski taiaink. Dolkier ne ytonwiio novi zaiko- ni v popioino veliavo. vodijo deželno upravo izircdni deželni odbori.' Na Uoriäkem. in stioer edino na üoriäkem. ie bil de- žeini odbbr našiino razbit in zaito bo vodila pri nas deželno upravo nzredma küini^ija, ki jo imenuÄe vlada. Ta komisdja bo izvoJila iz svoie srede nekaj članov za deželni odbor- in u- pravni odbor. V Italia obstaja- ta namreč dva odbora: uiprav- ni odbor in dezeilni odbor. v ka terih sediio uoleir voliemih čla- nov tudi zastopnilki vlade. 0 tej poselnosti bomo 'vrovorili v pxi- hodnjiih šiteviiJlkah »Straže«. TaJko je torei fašistovska vla- da vničila vse naše liudsike svo boščine in »e mi oni tern prav nič zmeiTila za volio pirebival- stva. Skleioali »so o nas brez nas in proti nam. DNEVNE VESTI. VOJAŠKA SLUŽBA SE t PREUREDI. Pred voino ie traiala voja- | ska služba v Itailiii. 2 l©ti. Po vojni, in sieer leta 1920 se je znižaia voiaäka' služba na 8 mesecev. V resnici oa ie ostal letmik 1901 20 do 22 inesecev in lelnik 1900 celo 33 mesecev v vojaški službi. Za/to je po- zneje minister Üasparo'tto iz- dal üditoik. da mo-raio državija- lii itiužiiti pri voialkih niesto 8 mesecev emo celo Icto. Te dni pa ie fasis-Luyslka vilaiakom4une- toni za časa setve. zotvc, oran- ja lin sploh poljskih idol, aiko bo- do to zahtevale posebne dru- žmske razmere vipoklicanca. Mi smo odiločni nasDrotniki povisanjw voiaške službe! KDOtt ZIDA NOVO HISO, JE PKOST VSttt DAVKOV IN DOKLAD. ivünistrsiki svet ie v peLek zvecer sklenil izda>ti odiolk, s kaienni ix) vlada posoesevaia in pod/puraia zidaivo movili his. kdor začne, oziiroma ie začel ziidati in dozida novo hišo med 30. juniiem 1922 in 3D. liuiLijem 1925, 'ta bo prost x vseh hisnih davkov in vseh deželinili in ob- činsikih doklad za dobo 25 let. lliše smejo zidati zasebniki, družbe vseh vrst. tudi zadfu- Ke, so pa iprosti djiv'kov in do- klad Ie 'teidai. aiko služiio hiše za stanovanja civiilisdom, ako so v mjih «rostiUne. uradi ali pro- daialne. Davka ie ludi prost, kdor žc ohstojeco hišo zviša, v inienoivanem času. Trddeset let bodo proste davka občine z vec ikakor 10 'tisoč duäaini, aiko zidaiio hišo brez drža>vne pod- pore, torei 'izikliuano s svojim denar.iem. Ta odlok ie podpisal krali v soboto. Sianovania se bodo urosto oddajala. Vlada ie izdala odlok, ki do- loča, da se smeio od 1. juli.ia 1923 dalje stamovania dajati prosto v naiem, prosrto odpo- vedovati ter maicmnina zvišati. V izrednih slučaiih se morajjo obstoječe naiemnjjisike po^od- be, im sicer od leta do leta po- dajljšovati. To ;podaljsainie sine traiati ikveč.iemu do 30, jjiUnjja 1926. Po 'tem času nastopi po- polna in brezpoaroina najcm- iiiinsika svoboda. Za slučaje, kjer zahteva naiemnilk v znii- Si!u teßfa odl oik a PO'daLisanie ob stoieče pajrodbe. lie ustvainila vlada razsodiiščc, obstoieče iz treh člamov: iz zastownika na- iemnikov, iz zastotrjnika hisnih gospodariev in sodniika okra.ia. iki predseduie. TUDI V ITAUJI VERSKI POUK. V starili poikraiinah ne po- znajo versilveira ipouka v soili. Zdaj pa iz.iavl.ia naučni iniiinisiier uuntiie, da ye on, Iki ie že od 1. 1907 branii vcronauik v soli, prepričaii, da more, isaino ono ljuüstvo postati veliko in samo oni narcxd rnocan. ki jinia versiki svctovni nazor. Da se to- dose- že, je treba otroke poučevati o verskih naukih. Minister üen- tile piraivi, da sicer ni aktiven Ikatoiličan. ^da pa vendar spo- znava, da ic 'treba deoo vzgoje- vaiti v versikom dulnu. Ker cden lizmed itemelinih vzrokov, da je nastalo razsulo> v duluwih ita- Uje je ravno to propadanje in omalovaževanie vcrske vzgo- !Je. Zato hoče naučni iministeir predlozi'ti zakoni. da se obvc- zino poučuje veronauk. Oni o- čotje, ki bodo zeileli, da se oitro- ci ne vdeležu/leio veronauka bodo nioraii ipismano pnositi za oprostföev. Polnoieinost znižana na 21. Isto. Izšcl je vladen odiok, ki doluča, da se v novih poluajinah polno- letnost ne doocže več šele z do- polnjenim 24. letom, tcmveč že s konČnim 21. letom starosti, kakor velja to v oslali Italiji. Glcdc po- roke sinov pa o.stana že nadaijc v veljavi določilo, da je do dopol- njenega 25. iota poirebno dovo- Ijcnje legitimnega očeta, in se hoče sin oženiti. üdlok stopi v veijavo 5. febiuarj.'1. Osebna doiaodrtlraa. Med naiboli kirivione in ne- čloivešike daVike spada danes osebma dohotlnima. Sam na sebi je sicer 'ta diavck Danielen in so cialno ipravioen, toda kaikor se sedai .v novih pokraiinah od- merja iin iztirjuie. ie postal pravi bič nasesra liudstva. Osebna dohodnima leži na na- šeni ikmotu, Gbrtniiku in uraid- nikii( ikaikor si/!oviia teža. ki vsc sikupaj ujsonablia. Zakai ie po- stal tu dober davek itako ne- znosen in ikrivioon? Edino in samo zato, ker ie ncobdačcn minimum dz prcdvoine dohe ostail do dajiašniih idni neiznrc- menjeai. Kdor ie imel v prej- šnjih časih 1600 ikron letnih. do-. hodkov. ta je mioral 'lA'tcati do- hodnino. Cq..si imel manj do- hodkov, si bil vsakesra davka prost. Ko je Italiia zascdla " te | Ikmjc ie sprcnieiiida 1600 kroai l.ikraic, ie siDrenicnila 1600 krom ! lotne^a zasluzika, Ie bil že si- ljen plačatii dahodnä/mo. \o je bila silna krivica. ika.it! vred- lio&t denarja se ie na.imani po- petorila. Kar ie biilo pred vojno 1600 Ikron, ie nomoni&o no vojni in ipoineiiii tu/iii sedai naimanj 5 Ikirat (toliko, t. I 8000 lir. Ako bi hotela btti vlada pravicna. bi morala poviša-ti neobdačeni mi- nimum na 8000 lir. tako da bi bili vsi, ki zaslu/iio mani kailcor 8000 lir na leto, davka popol- noma prostn. T-cjfa preišnje via d« niso storile Lti taiko ie ptod- Vižoa oiscbni dokoilnini vsak berač. i(je najdeš dancs clo- veka v deželi, ki ne zasluzi na leto več kalkor 1600 lir? Tako morajo vsi, prav vsi od kiraja pod davčni vijak dohodnime. Kevni (kinelie, ba.itarji, nižji uradniki. ki druzino komaj pre- življajo. iki večlkrat stradajo, so ipodvrženi aieujsiniljenemu dav- čiiemu pri'dsku in ni :ie isile ina svetu, kii bi jiin moirila poma- ¦gati. Kjc je neobdačeiii eksi- sifcenčni minimum? Saj stoje njihovi dohodki eloboko pod mejo živlienske lnožnostd! Vrhu teKa zahtcvaio davkarije od teh reivežev, da iilacajo tuAii dohodnioo za nazai. vcčikrat za več let nazaj. So med nami ikmetiči, katerim jc predpisala davikarija do 10 tiisoč lir doluod- nine! PomisMti moramo nam- reč, da iprideio k državnemu davkjj^jiavrh še številne dofcla- de. Ce lioče plačats talk kinetic iprodpisain davck, ie to tako, 'ka- lkor da bi si zadirsrnil vrajt z vrvjo. Mnoeo slučaiev pozma- mo, ko bodo kinetic šli narav- most s isvojim posestvom na boben, če odšteieio prcdpi- sami davek. KJE .IE POT REŠITVE? Na splošnem smemo torej trdi- il da se naš Ikmotsiki stau v par luLih vtniči. če se ta krivica ne odpravi. K.ic naj dščemo izho- da, k^lko naj si pomajjramio? Edino oirožje ic odločna alkcija daivtkqplacevalccv. Trcba je pri'tisniti na vlado. da zviša življenski .iuiiuimum na 8000 do 9000 lir. Edino ta mcia ie daiics pravicna. Pri posivetovalni komisiji v Trstul se je biilo svoi čas posl. Podtfomiiiku uuareüilo, da se je dviisrniila davcuia meia na 6000 lir. soda tisLe^a iskleoa vlada ni še do danes potrdila in najbrže .ie romal v pozablienie. iNasa ipol. orjianizaciia v Go- rici je osebno dohiodnino več- (krat pretresala in i>risla do za- kljucJka, da moiamo Sliovunci nastopitii v itej stvari skupüiO' z vsemi davkopiačevalcS dežele. Edino tak nasloip more rodiii uspehe. Zato ie or^anizacija nairociia drju ijesedničiikus, nai stopi v stik z vsemi Ltaiijansiki- mi stranlkamii in orKaiiizacija- mi, da jib ipridobi za sikupaii sia- »top. IJr. liescdnjak ie imel ise- stanetk z zaistopiiikom furlan- ske wAjirarne zveze« drjem bturunilem, Iki je v imenu svoje turiraiLizacije prisital na prediliOK yiovencev. Nato so se ,vršili razKovoiii z driem Pettarinom, zastcjQJiniikom It. Uudske strain- ike, z drjeni Luzzaitom, ki za- sitopa itai. iasisybovako »Iranko, z inž. Viillanijem, taiiniikom Ital. kinetsike stranke i. dr. Tc dni isc vrši prvti sestanek zaslopniikov vseh slranJk. Slo^ veuci bodo stavili ipredlbj?, da ise 1. zviša lieobdačeni nuini- lnuÄn na 8000 do 9000 lir, 2. da vlada ustavi pobiranje do- hodnine, dokler se minimum ne spremcni, 3. da se zneski, ki so iih davkoplačevalci državii že odšteli, zaračunaio v davike za prihodnja leta, 4. da se zaoista- la doliodnima . vsai deloma hriše. GOSPODARSTVO. Zanemarien del cosoodarsiva. Kdor ima priliko potovati po deželi, vidi v vsaki vasi ka? ko silno jc pri nas zanemar? juna ravno ona panoga gospo* darstva, ki povzroea razmcros ma najinanj dcla in bi biia ialiko za naše kraje siino do? bičkonosna. V mislih imamo pcrutnino. KÖ.O se bri^a pri uas za te zi= vaii? Takorekoe nihče! Na* vauno so kokoši prepusčcnc .siimim scbi. ln kljub siabeiau iavnanju ž njimi so tc živali? cc že za tisto ubojtjo pest zr> nja, ki ga do'oc po enkrat nn dan, tako siino hvaiežne! Vsak pamctcn go.spotW vc, knko velikc važno.sti je das ncs plemc za živino. Pri r.oko* sih in sploh pri perotnini :>o to skoro nikdar nc upošteva. i^etelin je po navadi star ^o? spod, ki sc ženi nemoteno s svojimi sestrami in hčcrami! Jasno, da inora tak zarod biti podvržen vsem mo^očiivi bo? lezm'rn, da hira in propada. Zato mora biti prva vaša britfa skrb zn pleme, kakor pri vcliki živini. Kdor skrbi za mcšanjc krvi z izmenjavo pctelinov, bo kmalu vi, marca še manj, to jc 92.71, aprila sc je nckoliko podražalo, in siccr na 93.21, maja sc jc življcnje zopct močno poccnilo, in naša št.e- vilka jc padla na 87.50. ''unija jc naša številka kazala 87.84, julija 89.17, avgusta 88.97, scp tcmbra 90.12, oktobra 90.56, novcmbra 91.56, dcccmbra 90.68. Tc številke imenujemo indeksne stevilkc. So zclo važ nc, kcr sc določuje po tch stc* vilkah draginjska doklada mnogim dclavccm in ura4ni; kom. Iz njih vidimo, da je bi== lo lansko lcto v üorici naj? draxjc življenje mcseca ja* nuarja, februarja, aprila in no? vembra. Najbolj po ceni pa je bilo mcseca maja. Življcnjc v Trstu jc bilo za nckaj točk žjc. Vrednost denarja (valuta). Na de- narnem trgu, to je na borzi v Trstu si dobil 5. januarja 1923 za 100 lir: 285.714 nemško ay- strijskih kron — ali 465 jugo- slovanskih dinarjev (enako 1860 jugoslov. kron) - ali 5 dolarjev in 5 stotink — ali 12 holand- skih goldinarjev in 34 stotink — ali 26 lir v zlatu in 17 sto- tink — 169 Čeških kron in 49 stotink — ali 1.08 angleški pfund šterlinov — ali pa švicarskih frankov in 56 stotink — ali 72 francoskih frankov in 29 stotink — ali pa 76 belgijskih frankov in 92 stotftik — ali 125.000 ogrskik kron. MESTNE NOVICE. VJdem se vescli. Ko ie prišia na dun vest, da wide Gorica Dod Vidcm, ic zavlaüaio med viaemslkiinij Italifcuni ncbcško yeselje. Gospodie so zaeeili kar ra.iaiti in njihova rado?' še ved- "o ni nehala. Videmski zujmn ^Dczzoti ie poslal v svoiem jja'vxlüßen.m kooo brzojavk Mussoliniju, ministrom Giuria- ti-iu. De Stfcfaniiiiu in Acerbu, Kjer iini izraia elohioko hva- »eznost Viidma. Vsi Videmci pa niso nstegfa innonia. V krogih jmd.ske stranlkc irovore. da ie »"Jkorak vlade vclik pogrc- sek. Po niihovem bi biia mo- jfala vlada boli trezno ootstopa- *J. Calkarti bi bila morala. da se Utorava v celi ItaJiin swrcmcni "i notem šelc odnraviti avlono- "Uio in idoločiti novc moie .Ju- "lslki Kraiinii. Talko oa ie ?ma- sal nad pametjo Giiunta in posl. ^niriati. 9°/ica do svoii srnrtni ob- soubi. ZadnjsJc sino poročali, da so se v/ršile v Goirioi žalne jnanifestaciie radi Driiklopävc K Vidmu. Sole so bile vse za- Drte, demonstranti fu> sežoKali "st »Giornale di Udinc« in »ficcola«, razbili okna kavar- ni OiuUaffii. kcr mi izobesila er- Jlic zaslave, scsitaivdl se ie pose- ken (Klbor. ki nai vodi brczob- ^rcn bo] iproti vladi. itoliko ča- ^ dokler nc nrckliče svojiih ^Klepov. Toda Jrlci. Mussolini Jp Dosiial v Gorico brzoiav, v Katerem je ukazal Goričanom nai neliajo s protesti in demon- straciiami, kaiti ito novzro' • •veselic Slovencem tu in onfkrai nicie. Obliuhil iim ie. da se bo- ^o skleni vlada spremenl/li po- zpeie, iko bodo Sloycnci na Go r'äkem poitaliiančeni. Kar na :ilah so se pas^krili vsi Korišflri UaliUuii. Umakniili so s cesit čr- ne^ zastave in leoo umolknili. Včeralj bo.i vladi. dunes pc na ukaz BK)d intizo. Trünii in juna- ski niozic! Kdor ie Slovencc. raora biti naročnik »Goriške Straže«. — Naročaite v skuoinah in skuD^ no odnošliaite naročnino! Nor list. »Corricre di Gori- zia«. o katcrcirt sino zadnjič piisal'i,^da je prioboil celo vrsto napadov jia tforišlkera Iknezio- nadšlkofa, se ie vreeil sedoj na naše iwslamce. Pretckli teden si jc izmislil, da ie oosl. Šček irlasovai za združ/itev z Vid- mom, natfo na nišc. da sita se tu/li posl. Wilfan in posl. Pod- «ronnik topilo potejrovala zaito, da pride Gorica ood Videin. Ka lkx>r vidimo. list noiri. Posl. Ščck niu jc doposlail Dooravek, ki mcd druirim pravi: 1. Vcdno in novsod scin zasrovarial brez- g^oKojiio p.otrcbo. da se olurani dežela nespremenicna. in sioer s sedežcm prefdkta v Gorici. 2. V t€m smislu sem se iziavil tu- di v osrednjii posvctovalni ko- niasi.ü v Kimu. .3. Sklicuiern se itozadcvjio ludi na »Gor. Stira- žo« od 2. dccembra. ki ie bil ediaii list v Itallii. kaiteiri ie v obšinni obiiikii p