Politični ogled. Avstrijske dežele. Drž. zbor se je razsel, in poslanci vseh strank imajo zdaj priliko svojo vest izpraševati, je-li vse prav bilo, kar so storili in kar so opustili. Preden se je drž. zbor končal, so se v njem prav zanimive stvari godile. — Viharna bila je debata o postavi za deželno brambo, ki se ni cel6 po vladnem načrtu sprejela, marveč se je v §. 10. odbila tirjatev, pri konjiškem oddelku napraviti k a d r e (cadres), to je: v službi vedno obdržati toliko oficirjev in prostakov s konji, da zamorejo, kadarkoli je potreba, novinci in dopustniki (urlavberji) brž vstopiti, ter je vse piipravljeno, da je krdelo skoro popolnjeno. Stvar je za izurjenost konjenikov važna in šlo je samo za 78.000 gl. Toda kolovodje nemško-liberalne stranke so bili nasproti. — Poročevalec odborove večine, stotnik Seidl, je pri tej priliki pravo zadel ter v obrambi postave posebno dra. Giskro zgrabil, očitaje mu neke skrivne namene (prusaške alj kali?), iz kterih je proti postavi, ktero je kot minister sam priporočal (bila je namreČ že enkrat predložena.) Kljubu modrim besedam vojnega ministra Horsta so bili kadri s 157 glasovi pioti 97 zaviženi, kar je tudi gosposka zbornica storila. Tako je zopet pri tej priliki kakor tudi poprej večkrat vlada pri svoji lastni stranki na cedilu ostala, ustavaki so pa s svojim postopanjem glede deželne brambe največ sebi škodovali. Piav čedna je bila tudi ta-le : Poslanec Wickhof s tovarši je vpvašal fin ministra, kaj, kako in kedaj da misli s p 1 o š n i denarni in trgovinski nadlogi, ki je zdaj hujša od lani, v okom priti. Minister Depretis je odgovoril tako, kakor je pričakoval vsak pameten človek, ki dobro ve, da fin. minister ni vsemogočen ter mu ne nosi sv. Miklavž vsako noč milijonov denarja. Rekel je minister, da vlada vse skuša, kar je v njenih močeh; da je ustanovila 16 državnib poeojilnic, da pa ne more zato, da je toliko labkomiselnib ljudi pri sleparskih bankah zgubilo in da splošno nevoljo povišuje še — slaba letina itd. Z odgovorom se ve, da ni nihčer zadovoljen, nihčer pa tudi povedati ne ve, k a k o bi se naj stanje zboljšalo? Poslanec žl. Plener jehotel razgovor o tej stvari sprožiti in je predlagal, da naj brž drugi dan odgovor ministrov v pretres pride ; pa glej, ustavaki sota predlog s 126 glasovi proti 70 zavrgli! Kako je to mogoče, se vpraša vsakdo. Ali se ustavaki b oj 6 slišati pravib uzrokov, ki so rodili žalostno gospodarsko stanje vAvstriji? Skoro bi človek to mislil. ,,Wiener Tgbl." ve o tem povedati, da je eden liberalnih poslancev pred sejo na ubo vlekel razgovoi' med vodjem ,,pravne" stranke in nekini tovarišem, ki je rekel: ^Danas hocemo ministrom in liberalcem poštenih povedati!" — ••D&"* Je t»il odgovor, — ,,to hočemo in jaz bom razvil n a š gospodarski progiam". Te besede zanese liberalni poslanec med svoje, iu brž se je sklenilo, proti teniu glasovati, da pride odgovor ministra v pretres, ker so sev bali r e s n i c e, ki bi utegnila na dan priti. Ce pa zdaj ni, bo pa gotovo v jeseni prišla na dan, in tačas bodo srca vsled slabe letine bolj pripravljena resnico poslušati. Z železnico Dunaj-Novi za zdaj nič ne bo, ker menjka piavega fonda, je rekel min. Banhans. — Obveljal je pa sklep, da se cesarjevič Rudolfove železnice do Trsta izpelje. — 0 izjavah rainistra Andrassy-a v delegacijah zastran vnanje politike govorimo prihodnjič, ker nam dauas prostora primanjkuje. Štajersko. Vspeh volitve v Slovengradcu popisuje dopis. Tukaj le opazujemo, da se pri nevednosti mnogih kmetov boljših vspebov tudi v pribodnje nadjati ne moremo. Ko bi ljudje vedili, kaj da nemško-liberalna stranka v dež. zboru dela, bi ne mogli človeka voliti, ki spada k tej stranki. Stroški za šole znašajo že zdaj 7% v s e g a davka; vpeljati se hočejo nove ,,upravne" srenje, ki bodo mnogo novib stroškov prizadevale, med kmete pa zasejale ustavaških pijoniijev v podobi policijskih komisarjev itd. itd. ? — Vse to in druge neugodne razmere skušamo list za listom pojasnovati, pa — kdo bere to ? — Nasproti pa liberalcev neumno hujskanje proti duhornikom, da se že mnogim ljudem res po glavi viti. Poglejte v hrvaški, kranjski, poljski dež. zbor, povsod sede med poslanei tudi duhovniki, v Zagvebu še prav mnogo, ker ljudstvo ve, da bodo tisti vendar najbolj njegove prave kovisti zastopali, ki 80 ž njim v duševnem in materialnem oziru v tako ozki zvezi. Mnogi našib kmetov pa so tako zaslepljeni, da si volijo — nasprotnikov za svoje zastopnike! Zato pa gie vse križem, in bo še hujae. — Od dež. zbora sklenjeni postavi, da se nčnina odpravi in učiteljem plače povišajo, (7 % naklade k vsem davkom) ste potrjeni.