Kokole Vladimir I z r a e l Malo je dežel v sodobnem svetu, ki bi doživele 1 v burni dobi zad- njih petdesetih let take spremembe kakor Palestina* Še pred par desetlet- ji je bila Palestina poznana svetu kot dežela biblijskih zgodb, kot nek-J danja dežela starega kulturnega judovskega ljudstva, ki pa jo je. moraloJ že skoraj pred dva tisoč leti zapustiti in se razkropiti ter naseliti med tujci. Judovska domovina je obstojala za judovsko ljudstvo le v spo- minih na daljno preteklost. V dobi devetnajstega stoletja, ko je v Evropi pi začela rasti narodna zavest in so se povečaiale razlike v jeziku in \ navadah med posameznimi ljudstvi, so tudi Judje začeli razmišljati o rio~[ movini, ki bi jo imeli v sedanjosti, o svoji državi, kakor so jih imeli- ali kakor so se zanje borili narodi med katerimi so bili naseljeni- v takem vzdušju je nastalo zionistično gibanje, ki si je postavilo za cilj da poišče judovskemu ljudstvu domovino v sodobnem svotu. Ne preseneča, da je bila Palestina, stara domovina Judov, prva na kamero so zicnisti pomislili. Toda tam je tedaj vihrala zelena turška zastava s polmesec'vu. Z orožjem dežele ni bilo mogoče osvojiti, zato so začeli zionisti na drug način. Zionistična organizacija je začela načrtno naseljevanje Ju- dov v Palestini in je akcijo podprla z denarjem, ki ga je nabrala med mnogimi bogatimi Judi po vsem svetu» *• "V;" Ko se je začelo naseljevanje Judov je bila Palestina povsem a- rabska dežela. Osamljeni ostanki starega judovskega prebivalstva so ži- veli tu pa tam po mestih kot trgovci in obrt-niki. Bili pa niso tukaj -> prav nič bolj številni kakor v Siriji ali Maroku. Podeželska naselja so .bila povsem arabska. Polagoma in neopazno so začeli kupovati judovski kolonisti-^zemljo od Arabcev, ki so jo v svoji revščini .in zaostalosti brez pomislekov prodajali, saj je zaradi zaostalega načina obdelave ro- dila le malo. Novi kolonisti so znali to zemljo izrabiti drugače, imeli pa so zato tudi potrebna denarna sredstva. Judje, ki se sicer nikjer drugje po svetu niso lotili kmetijstva, so v Palestini krepko zagrabili za plug in lopato, pa tudi arabske delavce na svojih posestvih so nauči- li učinkovito delati, Ena za drugo so rasle iz tal judovske naselbine in spreminjati se je začela palestinska pokrajina. Na mesto zanikrnih ara v skih njivic ječmena in pšenice so nastale velike, moderno urejene plan--- taže južnega sadja, zlasti oranž in limon, pa tudi novi nasadi oljk la- vinske trte in ne na zadnjem mestu umetni travniki, nasadi lucerne za živinorejo. Mnogo puste, prej marsikje sploh neobdelane zemlje so judov- ski kolonisti spremenili v rodovitna tla. Umetno namakanje je skupaj z •< umetnimi gnojili močno dvignilo rodnost, v kolikor ni v najbolj sušnih • delih poljedelstvo sploh šele omogočilo. Judje so dobro izkoristili mo- derno orodje in načine obdelave, znali pa so smotrno izrabiti tudi pri^ rodno okolje dežele. Judovska naselja so se držala rodovitne Saronske - nižine ob obali in Ešdraelonske ravnine med Karmelsko goro in Galilejo,. Podlago iz mladih pliocenskih in pleistocenskih nasipin pokriva tukaj po večini prav rodovitna prst. V gričevnato Galilejo na severu in na su~1 he^kraške planote Judeje in Samarije judovski naseljenci niso silili,- Pač pa so ¡izrabili znatne kraške izvire ob njihovem robu za umetno nama- kanje ravnin, Skoraj le ob Tiberijskem jezeru je segla judovska kcloni§.- zacija tudi v veliki tektonski jarek proti kateremu se spuščajo palestin- ske pokrajine po večini z zelo strmim, razdrapanim robom. Judovsko agrarno kolonizacijo je v veliki meri podpiralo upanje, da bo dobila dežela tudi politično neodvisnost. Angleška vlada je Judom že v prvi svetovni vojni obljubila, da jim bo zagotovila v Palestini nji- hovo narodno domovino. Po porazu Turčije, pa se angleške čete niso umak-« nile iz Palestine, res pa so ust\-arile red v deželi in omogočile mirno naseljevanje. Ko je angleški mandat za upravo v Palestini potekel, so Judje proglasili 15, marca 194$ neodvisnost svoje države, ki so jo s starim' imenom imenovali Izrael. Arabci so se temu takoj z orožjem uprli, a Judje so hrabro vzdržali vojaški pritisk na meji, katera se je v glav- nem ujemala z mejo strnjenih judovskih'naselij v Palestini. Večina ozem- lja bivše'Palestine / 26.000 m2 / je tako pripadla Izraelu. Arabcem je • ostala le Judeja in Samarija, ki so ju kasneje združili z bivšo Transjor danijo v novo državo Hašemitski Jordan. Dolga prizadevanja zionistov so bila kronana z uspehom. Judje so si pridobili nazaj svojo domovino in svojo državo. Z nastankom neodvisne države pa se je pojavila za Izrael cela vr- sta novih težavnih problemov. Prvo vprašanje je bilo kam z novimi nase--* ljenci, ki so začeli prihajati v deželo sedaj v večjem številu kot kdaj koli prej, saj ni nobena tuja sila več določevala doseljeniške kvote za vsako leto. V treh letih po osamosvojitvi se je judovsko prebivalstvo po večalo skoraj za oolovico, to je več kot za pol milijona v treh letih. Leta 1922 je bilo*v Palestini le še 34.000 Judov in ca 650.000 ostalih, po večini muslimanskih Arabcev, 194$ 760.000, koncem leta 1950 jih je bilo 1,210.000, poleg tega pa še 140.000 arabskih muslimanov in 27.000 raznih kristjanov. t Od 15. maja 194$ do 31. decembra 1951 se je naselilo v Palestini 690.000 Judov, od tega iz 8SSR 5.000, iz Romunije 118.Q00, iz Poljske 106.000, iz Bolgarije 37.000, iz Madžarske 15.000, iz Češkoslovaške 1 - 19.000, iz Nemčije in Avstrije 11.000, iz Jugoslavije $.000, iz Vel. Bri tanije 2.000, iz ostalih evropskih držav skupaj še 10.000. Iz Iraka se jih je priselilo 125.000, iz Jemena 45.000, iz Turčije 35.000, iz Perzi- je 23.000, iz Sirije in Libanona 3.000, iz Egipta 15.000, iz Libije 32.000 in iz Francoske severne Afrike 50.000. Velik del novih doseljencev je šel na podeželje. Poljedelska ko- lonizacija se je okrepila na dotedanjih področjih, posegla pa je zlasti tudi na področja, ki so jih zapustili Arabci v Galileji in v tako ime- novanem jeruzalemskem koridorju. Pogozdovanje in urejanje novih kultur^ nih teras je tu v polnem teku, podobno kot borba s sušo na rodovitnih « puhličastih tleh na severu puščave Negev, kjer z umetnim namakanjem pro- dirajo naselja vedno dalje na jug. V nekaj letih po osamosvojitvi je na-* stalo toliko novih kmetijskih naselij kot prej v nekaj desetletjih. Mno^< ge od novih vasi so veliki zadružni kolektivi. Poleg delovnih zadrug, * pa so tudi sicer druge oblike zadružništva med izraelskimi naseljenci zelo razširjene. Nova judovska naselja se že. po svojem tločrtu ostro ločijo od starih, arabskih vasi. Domovi so na široko razpostavljeni sredi vrtov in nasadov drevja po pravilnih obrisih kroga, šahovnice ali ravne linije. Del prišeljencev'se je usmeril-tudi v mesta. Povečal se' je Tel Aviv / 330.000 preb./, ki je 'zrasel v zadnjih petdesetih letih iz nič. To je povsem moderno mesto, s stavbami iz železobetona in stekla, širo- kimi ulicami in lepimi parki. Pa tudi pristanišče Hajfa / 160,000 / in-» nova prestolnica glavno mesto Jeruzalema / 160.000 / sta močno povečala prebivalstvo. Lahka industrija, ki se je v teh mestih lepo razvila že pred vojno, se je še precej povečala. Ker so možnosti za kmetijsko kolo- nizacijo omejene, mora prevzeti industrija nalogo, da daje kruh pretežne mu delu priseljencev. Razmeroma znatna industrija je sprožila tudi močno sindikalno gibanje, ki je mogočen faktor družbenega življenja v Izraelu. Judovska kolonizacija v Palestini je prinesla v ta del Azije nov svet. Izrael je danes kakor otok moderne civilizacije sredi polfevdalnih gospodarsko in kulturno zaostalih arabskih držav* Obstojati pa more le, ker neprestano in obilno doteka v državo denar iz tujine, bodmsi s poso- jili ali podporami, bodisi s privatnimi darovi, ki jih zbira zionistična organizacija. - 7 - Z izvozom dobi država le skromen del sredstev za mnogokrat večji uvoz. Oranže in južno sadje sploh so še danes vodilni predmet izvoza. Uveljavi li pa so se tydi izdelki mlade industrije, zlasti brušeni diamanti in u- metni zobje. Ce bi bilo na razpolago več surovin bi mogla industrija ves prispevati k izvozu» Tako pa se mora usmeriti na panoge, ki zahtevajo ma- lo surovin, toda visokokvalificirano delovno silo in dajejo velik doho- dek. Usodno vpliva tudi pomanjkanje domačih energetskih virov« Nemara najbolj pa otežkoča večji razvoj Izraela sovražnost sosed njih arabskih držav. To sili Izrael, da vzdržuje znatno oborožene sile in obenem onemogoča sodelovanje pri hidrotehničnih delih v dolini Jorda- na, ki bi lahko omogočila umetno namakanje več desettisoč hektarjev zem- lje ne le v Izraelu, temveč tudi v sosednjih državah. Ze izsuševalna de* la na močvirju Hule / sev. od liberijskega jezera / pogosto privedejo -< do obmejnih incidentov. Politične težave dežele po svoje povečuje dej- stvo, da živi v sosednjih državah skoraj tri četrt milijona arabskih be- buncev, ki tam ne najdejo prave zaposlitve in so zato vedno pripravije-^ ni sodelovati pri vsaki sovražnosti proti izraelski državi. Navzlic vse- mu pa so Judje pokazali v svoji mladi državi veliko vitalnost in prila--- godijivost in ta kaže, da bodo znali in mogli še naprej vztrajati na zem- lji svojih davnih prednikov, v izgubljeni, pa po tolikih sfcbletjih spet pridobljeni domovini. Bohinec Marija Aluminij v Kanadi Ugodni relief, zadostne vodno količine in razmeroma cenena de- lovna sila so omogočile Kanadi gradnjo hidrocentral, s katerimi prido- bivajo električno energijo po posebno nizki ceni. Tako se je mogla prav tu razviti močna industrija aluminija, dasi morajo za^to potrebne suro- vine uvažati iz daljnih prekomorskih dežel. Najvažnejšo surovino za pri- dobivanje aluminija, boksit, skušajo čim bliže najdišču osušiti, da se ^ znižajo prevozni stroški za približno 10$; če je na uporabo ceneno kuri- vo, ga tudi šgo. Boksiti so namreč železnati aluminijevi hidroksidi in -< vsebujejo kot taki tudi kemično vezano vodo; z njeno odstranitvijo se teža rude še bolj zniža-, Na Jamajki si od decembra 1. 1952 pomagajo tudi s tem, da pridobivajo iz rude glinico /A1 2 0-V, ki jo nato izvažajo- v Ka- nado. V teku desetih let nameravajo dvigniti proizvodnjo na.3 milij, tj-» zaloge znašajo 325 mili j, t 50% boksita. Ne ve se še, ali bodo iz Surinama / Nizozemska Gvajana / in z C~ bale zlata izvažali boksitovo rudo v Kanado ali bodo aluminij proizvaja-- li sami.. Vsekakor imajo tu v načrtu gradnjo hidrocentral v zvezi z alumi- nijevo industrijo. Surinam je 1, 1952 izvozil 3 milij, t boksita 3 1.1953- verjetno še več. Zaloge boksita na Obali zlata cenijo na 300 milijo t / 53% ruda /. . Zahodna Indija / Trinidad, Puerto Rieo, Haiti itd, / pripravlja, od^op lateritov, prav tako tudi Britanska Gvajana . kjer rudo pridno prei- skujejo. Zaloge cenijo tu na 150 milij„ t / 60% ruda Kanadčani so si v svojih podjetjih v vzhodni Kanadi pridobili velikih izkušenj. Vendar pa bo vse njihove dosedanje tovarne ž o 1.- 1955 prekosilo gigantsko podjetje Nečake / Kitchako^/ " m pristanišči Kitima- tu severno od Vancouvra v Britski Koium&iji. Izdelalo bo samo toliko alu- minija kakor vse ostale tovarne skupaj, saj bo"z 2 milij * KS proizvajalo^ 500,000 t na leiso / 1. 1951 je kanadska proizvodnja znašala 403.250 t, 1. 1952 450,000 t /. V Kemano - Kitimatu so samo za predhodne študije izdali milijon dolarjev. 160 km dolge umetno jezero bo po 16 km dolgem predor pomnit sita p jo 16 Vreča ve pre daharj je živ skih Knidij želoda na .- oko sliko tako je, , ca s i lene njem gami pa pob nje ol nasadi daleč, njimi vanjem ne ali lucern trije je med je čas deloVn Ijajo za njo pribli in kum ku zač obenem smokve spravi drugeir s smok stem s na sor