STAJERSKIGOSPODAR Erscheint leden Samstag — Verlag «.Schriftleituog: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark, vierteljUhr.RM IM einschl.9 Rpf Postgebühr ; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr - Postscheckkonto Wien Nr.550» Mr. 52 - III. |ahrgang Marburg a. «L Dran, Samstag, 25. Dezember 1945 Einzelpreis M Rpl S pogledom v zarjo zmage Božični odmor služi nemškemu narodu za zbiranje novih sil t delu in boju Z ojeklenelimi srci in vedrega duha proti pragu novega vojnega leta V letih miru ie bil Božič zlasti nemškemu narod-u praznik miru, obdarovanja in vrnitve k luči iz zimske teme. Usoda je tako hotela,* da nemškemu narodu vsiljena vojna oblikuje tudi letošnje boži-čevanje. Povsem naravno je, da se ob praznikih, ki jih preživlja slehernik po svoje, zgostijo ugibanja mislečega človeka. Silno dogajanje, ki je zajelo malodane vso svetovno oblo, je zasenčilo vse naše nehanje in dejanje. Kot sodobniki vidimo pač zunanji učinek tega ogromnega svetovnega obračuna primanjkuje nam pa meril, za vrednotenje posledic. Ko praznujemo večer obdarovanja, se nam vsiljujejo misli o tem, kaj vse je človeštvu podaril iz globin svoje nesmrtne duše nemški narod. Neovrgljivo dejstvo je, da je ta marljiv, iznajdljiv in žilav narod dal človečanstvu mnogo več, kakor pa je prejemal v dolgih stdTet-jih svojega življenja. Nemški narod je s svojimi velikimi duhovi zlasti svetil v tmino srednjega veka. Ne najdemo zlepa področja v človeškem udeistvovanju, na katerem nemški narod ne bi bil vodilno prispeval k napredku. Umetnost, filozofijo, znanost in tehniko modernega veka so oplojevali veliki geniji nemškega duha tako odlično, da bi bila nepopolna vsa njihova zgodovina, ako bi iztrgali iz velike knjige o člov«škem napredku vse tiste liste, ki so jih pisali s svojim nesmrtnim duhom velikani, porojeni iz nemškega sveta. Če stojimo pred kako sliko, ki jo je naslikal Albrecht Dfl-rer, nas do dna duše pretrese lepota in vernost njegove edinstve«. ne umetnosti, s katero je že pred več sto leti zadivil ves kulturni svet Ako nam zadonijo akordi skladbe, ki jo je pred tolikim časom nap'sal veliki Johann Seba-stian Bach. se nam dozdeva, da odpirajo orgije nevidni zastor, za katerim se nahaja vsa milina nemške disciplinirane stvariteljnosti. Ko se ozremo po vrsti slavnih nemških mož iz davnine, zagledamo podobo velikega Kopernika, ki je zrevolucijoniral poglede na dogajanje v vsemirju Martin Luther ni bil sam živ protest proti mono-polizaciji verstva v večnem mestu, bil je tudi vzor nemške moške značajnosti in pravi učitelj svoiega naroda. Tu so imena velikih nemških filozofov, brez katerih sploh nikdo ne bi mogel napisati splošnef zgodovine filozofije, kakor Im-manuel Kant, Leibniz, Schopenhauer, Nietzsche itd. Veliki Nemci so položili temelje modernemu razvoju tehnike. Brez imen Benz in Liebig — da omenimo samo dvoje — si ne moremo zamisliti niti motorja, ki je danes gibalo v miru in vojni, Die Festtanne. ^-Kriegsb. Cranner (Sch). niti moderne kmetijske kemiie. Robert Koch, veliki nemški zdravnik in človekoljub, je s svojo neumornostjo in s proroško dalekovidnostjo premagal vse težave in omogočil vsemu človečanstvu zdravljenje bolezni, ki so bile pred njegovim pojavom takorekoč neozdravljive. Tu bi lahko našteli stotine imen nemških kemikov, biologov, kirurgov m zdravniških učenjakov, ki so z rezultati svojega življenjskega dela prejemali ne samo slovite Nobelove nagrade, nego tudi od- Bčno priznanje nega sveta. Tako je nemški narod dajal z obema rokama ls globin nemškega idealizma ki v neomajni veri v svoje poslanstvo med narodi sveta. čemu smo vsa to ornem fM ob pričetku našega l*piičnega premišljevanja? Zato, ker )a bila ao-voščljivost Usta sila, ki nemškem« narodu ni privoščila sadov, zraslih na drevesu večstoletnega prispevanja k splošni človeški omiki. Nemški narod je moral zlasti ob zatonu devetnajstega stoletja nastopiti kot mlad narod z vsemi dognanji dobo vsesplošnega napredka in blagostanja. Toda že v prvi svetovni vojni je uspelo koaliciji nevoščljivcov i Anglijo na čelu oropati Nemčijo sadov svojega dela in duhovnega ustvar janja. Po tistem prvem velikem obračunu je sledil z verza jskim mirom nov poskus vzpona Nemčija toda ta poskus je bil obsojen na neuspeh, dokler ni Adolf Hi tiar zbral okrog sebe malo četo vernikov v poslanstvo Nemčije. Is semena, ki je bilo skaljen« v Mth»-chen-o, je vzraslo mogočno drevo nemškega narodnega edinstva, ja bila fundtrana silna nemška sedanjost s še večjimi pogledi in načrti za bodočnost. Stari in v svoji preživeli politični fBozofijl zakrknjeni narodi So zaslutili, da nenv-iki. preporod po naravnih zakonih svojegi učinkovanja ogrota njihove monopolizirano postojanke. In tako je butnil val nevoščljivo«ti ln zavisti ob Hitler-jevo Veliko Nemčijo. Nemški narod je takorekoč s svojo pridnostjo, s svoji* umom, izzval preživeli svet, ki j« hotel prepreči« nemškemu naroda vstop v boljšo bodočnost. To je bil pravi povod Nemčiji vsiljene vojne, ki jo nemški narod vojuje doma in na frontah a tolikim junaštvom ln s tolikim «amozatajo-vanjem, da je s tem izsilil obči»-dovanje vsega s®eta Te misli nas navdajajo, ko praznujemo letošnji Boiit. Ta Božič naj slehernemu pripadniku velikega nejnškega naroda ojači vero, moralo in fizično sposobnost za nadaljevanje boja, ki ga bojuje s pogledom v zarjo zmage. V tem smislu letošnji Božič ni praznik miru, nego kratek odmor v boju, ki bo dokončno zarisal obraz novega sveta. Nemški narod je s pečati svojih velikih osebnosti preobraževal razvoj številnih stoletij. Usoda mu je namenila veliko poslanstvo, ko ga je poklicala in mu naročila, naj obdaruje sredi pokanja v tramovju preživelih naukov vsemu človečanstvu svoj novi socializem neposredne dejavnosti. Nemški narod vzdržuje na vzhodu strašni naval Izjalovljeni poskusi prodora nemške fronie Sovfefi indi t preteklem tednu niso iz««jerall nikakih strateških ciljev sovražne izgube pred nemškimi postojankami bc poročila, ki ga je bilo izdalo nemško vrhovno poveljstvo pretekli četrtek, izhaja, da so se opetovani sovjetski napadi na mostišče Kerzon zrušili v koncentričnem ognju nemškega orožja. V kirovgradskem področju so nemške čete odbile ponovne sovjetske napade, nato pa so v protinapadu zavzele v naskoku, kljub sovražni obrambi, reč vasi in važen teren. Na Pripjetu ao bih medtem odbili močni sovjetski napadi. V bojnem področju pri Zlobinu so se izjalovili vsi sovražni poskusi, prebiti nemško fronto. Medtem ao se južno od Nevela razvili težki obrambni boji s sovražno premočjo. V sredo je bilo nad vzhodno fronto zbitih 76 sovjetskih letal. Tudi iz petkovega poročila je razvidno, da so ae izjalovili ponovni, s tanki in letalstvom podprti sovjetski napadi na mostišče Kerzon. Odbili eo jih nemški planinski lovci ob izrednih izgubah na sovražni strani.. Medtem so boljševiki zaman nadaljevali svoje napade v kirovgradskem podrt^ ju. V trdih protinapadih so si Nemci osvojili nove pasove terena. Med Pripjetom in Berezino ao se zrušili v nemškem ognju številni sovjetski napadi. Tudi v žlobinskem prostoru so nemške čete razbile sovražne priprave za napad že v izhodiščih. Brez vsakega uspeha je napadal sovrstnik tudi zapadno od Kričeva. Jugozapadno od Nevela eo se odigravali težki obrambni boji. Tu Je bilo samo v sektorju enega nemškega armad-nega korpusa uničenih 55 sovražnih tankov. 16. decembra ao boljševiki razširili svoje napade tudi na prostor zapadno in severozapadno od Nevela. IS. t m. m javili, da so bih ob Kerzonskem mostišču odbiti močni sovjetski napadi. V trdih bojih ao ae Izjalovili tudi pri Kirovgradu številni •ovjetakl napadi. V lastnih protinapadih pa so nemške čete dosegle svoje lastne cilje in pri tem uničile 54 sovjetskih tankov. Pod vtisom prej-Injth hudih udarcev, sovražnik v žlobinskem pod-sečjn ni več napadal x večjimi silami. Nemška artilerija Je z uspešnim obstreljevanjem razbijala sovražne priprave za napad že v izhodiščih. Vzhodno ed Kričeva so se ponoči zrušili sovjetski napadi ob velikih izgubah za sovražnika. Južno ln severozapadno od Nevela so bollševiki tudi 17. t. m brez prestanka butali v nemške postojanke. ▼ dveh dneh je ena sama nemška pehotna divi-rfja odbila 34 napadov. Razbila Je številna izhodišča ln pri tem uničila 21 sovjetskih tankov. V Finskem zalivu so nemfke pomorske sile poto-' pile lest sovjetskih podmornic. Iz nedeljskega poročila izhaja, da ao bili ob kerzonskem mostišču odbiti ponovni sovjetski napadi, in sicer ob izredno krvavih izgubah v sovražnih vrstah. V kirovgradskem prostoru so nemške čete uničile vse sovražne poskuse prodora nemške fronte. Z uspehom pa so Nemci izvršili »voje lastne napade. Južno od Nevela so se v nemškem ognju zrušili vsi sovjetski poskusi prodora nemških postojank. Žilavo se boreče nemške čete so tu uničile 41 sovjetskih tankov. Od- 16. do 18. decembra je bilo na vzhodni fronti uničenih 52 sovjetskih letal. Tudi 19. t. m so nadaljevali boljševiki svoje brezuspešne napade na kerzonsko mostišče. Po daljšem presledku pa so obnovili svoje napade tudi na nikopolsko mostišče in na sektor jugozapadno od Dnjepropetrovska. Vsi ti napadi so bili odbiti v trdih bojih. Južno od Nikopola 60 se razvili hudi boji med skupinami tankov Pri tem Je obležalo 69 sovjetskih tankov zbitih na bojišču. Medtem se je nadaljevala huda bitka pri Kirovgradu. Nemške oklopne sile so prodrle neko sovjetsko zaporo in zavzele neko važno višino. V sestavu odseka enega samega nemškega korpusa so uničili 147 sovjetskih tan-kar. Pri Korostenu so nemške čete v teku lokalnih protinapadov z naskokom izvojevale več vasi. Vzhodno od Vitebska so poskusili »ovjeti z močnimi sOoml prodreti nemško fronto. Ti poskusi so bih odbiti v trdih bojih. Sovrainik Je tudi 19. t. m. nadaljeval pri Nevelu svoje poskuse prodota nemške fronte. Njegovi poskusi so se izjalovili. Več sovražnih skupin, ki »o mimogrede vdrle v nemške postojanke, je bilo uničenih ali ujetih. V protinapadih so naše čete zarrzele v tem sektorju par va6i. 21. decembra je javilo nemško vrhovno poveljstvo, da so 6e ob mostišču Nikopol in jugozapadno od Dnjepropetrovska po dvodnevnih trdih bojih razbili vsi sovražni poskusi prodora nemške fronte. Sovražnik je imel ponovno velike izgobe na ljudeh in na materijalu. Jugovzhodno od Kirovgrada so nemške čete v trdih me-njajočih se bojih zaustavile sovražno premoč. Sovražne skupine, katerim se je posrečil mestoma kak vdor, eo bile pri tem razbite ali pa uničene. Lokalni sunki sovjetov južno od Cerkasija so se prav tako izjalovili. V istem času so prodirale nemške čete kljub sovražnemu odporu pri Koro-stenu in ob Berezini. Samo v korostenskem področju Je bilo pri tem uničenih 43 tankov in 42 topov. V področju pri Vitebsku je ojačil sovražnik svoj pritisk. Dan in noč so se stopnjevali težki obrambni boji Uničenih je bilo 80 tankov in 39 topov. Brezuspešni sovjetski napadi so se vrstili tudi severozapadno od Nevela. 20. in 21. decembra je bilo pa vzhodni fronti uničenih skupno 412 sovjetskih tankov. Silne letalske izgube Anglo-Amerikancev Zavezniški letalski odredi nikov in 900 mož posadk so izgubili 20. L ml in v noči na 21. dec. 9ft bomb-— f južni Italiji ne morejo Anglo-Amerikanci naprej azijatske stepe, da bi ohranil todi nehvaležnemu upadu možnost ohranitve vsega tistega, kar imenujemo zapadno kulturo «n Civilizacijo. Je to slasti v tem Božiču borba Luči s temo. Da nemška zvezda na firmamentu človečanstva nikdar ne bo ugasnila, jamčijo vsi duhovni velikani, ki ao prišli iz njihovih vrst. Tudi strahovit teror, s katerim hočejo na satanski način zlomiti morilo Nemčije, ni in ne bo zlomil nemških src. Z ojek-laneiimi srci in- vedrega duha stopa nemški narod doma in na fronti proti pragu Novega leta. Previdnost, ki določa pota ne samo posameznikom, temveč tudi narodom, bo tudi v tej fazi gigantskega obračuna na strani tistih, ki so člo-večanetvu samo dajali in doslej prejemali samo zavist ln sovraštvo. Zgodovina ne bi im?la ni-kakega smisla več, ako bi se krivica ustoličila 'sa stoletja. Adolf Hitler je daj svojemu narodu podlago z nacionalsocialističnim svetovnim na-aorom. Temeljna misel tega nazora je bol. Brez boja bodi v življenju posameznika ni kruha in ne življenja. Boj je vidni, oblika dogajanja v naravi. In tako bo nemški narod nadaljeval svoj boj za boljšo bodočnost vse dotlej, dokler mu boginja Slave ne bo podarila zasluženega lavor-Ja. Narod, ki je dal človečanstvu toliko prispevkov k splošnemu napredku, ne bo nikdar izgubil vere vase. Ta vera v poslanstvo nemškega duha na sveta Je božična zvezda, ki se ji klanjajo vsi Nemci ▼ globokem prepričanju, da je ni sile,, ki M jih omajala v boju za lepše oblikovanje Ev-■ope ln sveta. Preteklo sredo je začel sovražnik na zapadnem sektorju južnoitalijanskega bojišča napadati z močnimi silami na obeh straneh Mignana. Ob istočasnem uničevanju sovražnik tankov, 60 bili ti napadi odbiti. Pri nadaljevanju svojih napadov na vzhodnem odseku so imeli Angleži krvave izgube. Ameriški bomibniški odred je v sredo opoldan napadel mesto Innsibruck. Nastala je škoda na stanovanjskih poslopjih in kulturnih zgradbah. * Na južnoitalijanski fronti sb se odigravali obrambni boji po poročilu z dne 17. L m. na obeh straneh Venafra. Na vzhodnem odseku so nadaljevali Angleži svoje napade po močni artilerijski in letalski pripravi. Kljub hudim krvavim izgubam so pa pri tem dosegli, le male terenske uspehe:' Sovražni bombniški odredi sb bombardirali 17. t. m. več severonemštkih mest, zlasti Bremen, kjer so nastala velika razdejanja. V večernih urah so Angleži in Amerikanci bombardirali Berlin. Nastala je znatna škoda. 38 napadalcev je bilo uničenih. Tako iz sobotneoa, kakor tudi iz nedeljskega poročila nemškega vrhovnega poveljstva je raz: vidno, da ni bilo na južnoitalijanski fronti ni-kakih bistveno važnih dogodkov. V prejšnjih dnevih Anglo-Amerikancem nikakor ni uspel prodor v smeri na mesti Piscara in Rim Na jadranski obali so Nemci iztrgali sovražniku neko važno višino. Sovražni protinapadi so se zrušili ob krvavih izgubah v sovražnih vrstah. V vzhodni Bosni 6o bile močne komunistične tolpe obkoljene in nničene Sovražnik je izgubil 3000 mrtvih in 2668. ujetnikov, 24 topov, sto avtomobilov, več tankov in blindiranih avtomobilov ter mnogo pehotnega orožja, municije itd. Sovražni bombniški odredi so 20- t. m. ponovno napadli Innsbruck V srditih letalskih bojih nad" Alpami in s pomočjo flakartilerije je bilo zbitih 20 sovražnih letal. Nemška letala so medtem bombardirala dlje v jugozapadni Angliji. Počenši z 20. decembrom so se razvili ob jadranski obali v Južni Italiji močni angleški napadi, ki so 6e pa zrušili pred našimi postojankami v uničujočem ognju. Nad Sredozemskim morlem Je bilo zbitih skupno 18 sovražnih letal. Pri sovražnem terorističnem napadu na stanovanjska področja mesta Bremen je bilo v težkih letalskih bojih zbitih najmanj 45 sovražnih bombnikov. 20. t m. zvečer so angleške letalske eile napadle področje Rhein-Main. Težka škoda je nastala zlasti v mestih Frankfurt a. M., Offenbach in Mannheim. Nemška obramba je zbila 49 štirimotornih bombnikov. Nad zasedenim zapadnim ozemljem je tegubil sovražnik še štiri letala. Tako je izgubil sovražnik po še nepopolnih podatkih 98 letaL med njimi najmanj 89 štirimotornih bombnikov. S tem so izgubili Anglo-Amerikanci zopet okrog 900 mož letalskega osobja. Nemška letala so v noči na 21. december bombardirala cilje v področju ustja Temze. □ Boljševizem sega po italijanski deci. Iz Milana poročajo: Sedaj, ko so na tisoče Italijanov nasilno deportirali v Anglijo m v Severno Ameriko, kjer delajo zlasti ^ rudnikih, hočejo na predlog Moskve spraviti* tudi italijansko deco med 4. in 15. letom v Sovjetsko Unijo, kjer naj bi ta deca uživala sadove boljševiške vzgoje Ta rimska vest, ki so jo potrdili tudi v Bernu, spominja po mnenju upravičeno razburjenega italijanskega tiska na barbarsko deportacijo tisoče-' rih španskih otj^ok v sovjetski »raj« Od tistih španskih nesrečnih otrok, ki so jih za časa španske meščanske vojne spravili v Sovjetijo, večina ni več videla ne staršev in ne domovine, D Sodišče za zaščito države v Albaniji. Albanska vlada Je ustanovila posebno sodišče za zaščito države. To 6odišče bo 6odilo vsem zločincem zoper varnost države in naroda Vlada pravi v svoji «temeljitvi, da je ukrep naperjen v prvi vrsti proti inozemskim elementom in agitatorjem. O Posebna izdaja lista »Dally Mali« za New York. Londonski dnevnik »Dally Mail« bo po vesteh ht Anglije v kratkem času izdajal posebno tedensko izdajo v New Yorku Ta izdaja naj bi nekako »pospeševala- anglo-ameriške odnošaje«. Druck «i Verlag Marburg« Verlag» and Druckerei-Gm. m. k,- R Verlagsleitant Efoo Baumgartner Haupt acbriftleiter Friedrieb Golob ali« hi Marborij/Draa Badeaise i Znr Zet* ftr Anzeigen die Preisliste Nr 1 nn 10 April 1143 S«ltt* Ailafall der Lieferung de» Blatte» bei WJberer Gewalf oder Betriebestftrnng gibt keinen Ansprach auf Rückzahlung des Bezugsgeldes PK.-Kriegsber. Söfilling (Seh). * Nach der Einnahacc der Insel Samos. Am 22. November fiel mit der Kapitulation von Samos die letzte Spoi^deninsel in der Ägäis in deutsche Hand. Mehr als 6000 BadogHo-Truppen streckten, von ihren »englischen Bundesgenossen« im Stich gelassen, die Waffen vor unseren siegreichen Truppen. — Unser Bild zeigt: Eichenlaubträger Generalleutnant Malier, der die Operationen gegen Samos leitete, besichtigt mit Major von Saldern, der fftr «einen tapferen Einsatz auf Leros mit dem Ritterkreuz ausgezeichnet wurde, deutsche Transporteinheiten in einem Hafea von Samos. Znak »Fliegeralarm« po znaka Luftwarnung«. Kadar se pojavi .potreba, da sa po saaka »Of-fentliche Luftwaroung« mora dati i* zaak »Fli*-geralarm«, tedaj mora prebivalstvo takoj ▼ zaklonišča hi se v celoti driati predpisov, ki aa določeni za take slučaja. Kakor znaku »OffentBch* T nft ■ m uuiif i. take •ledi tudi znaka »Fliegeralarm«, kadar nost minula, znak »Entwamung« ali »nevarnost minula«,'ki tiaja s tuljenjem siren po eno mimtto v vedno enako glasečem ca glasu. * UspiSno čiščenje Bosna. Uničevanja komunističnih tolp v visokih planinah okrog Sarajeva je bilo uspešno tudi v zadnjih dneh V časa od 1. do 15. decembra so našteli 219« mrtvih bamh-tov ln 3341 ujetnikov. Nemške in hrvatske čtrta so zaplenile 106 topov, številna tovorna bila, konj* in mnogo mataiijala. Svarilni znaki pri pojavu sovražniii leda! Kako se razlikuje znak „Fliegeralarm" od znaka „OHentSich* liillwarnnnf" ? O pomenu svarilnih znakov, ki se dajeta pri pojavu sovražnih letal, še vedno ni povsod jasnosti. Da se izključi vsaka pomota, se dodatno k že izdanim predpisom V nastopnem razglaia in objasnjuje sledeče: »Fliegeralarm« sil »letalski alarm«. Znak »Fliegeralarm« j* znak, ki s« daj* s taljenjem sirene, in sicer z dvigajočim in padajočim glasom in traja eno minuto.- Ko se čaja ta zaak, se mora prebivalstvo, ne oziraj* se, ah j* daa aH noč, pokoravati predpisom, ki so določali sa ta slučaje. Prav posebno s» mora prebivala**» takoj podati v letalska zaklonišča. »Öffentliche Luitwarnung« all »Javna letaMce sparilo«. Znak ali signal »öffentliche Luftwarsausg« rd niti predsvarilo in tudi nikakšen predalaim Svarilni znak »Öffentliche Luftwarnung« ki sc daj* s tuljenjem sirene s trikratno ponovitvijo trajnega in enakomernega glasu, ki tfaja J*s kakih 1 15 sekund, pomeni, de je v kratkem nUhmati t pojavom sovražnih letal. Ta znak se razlikuje od znaka »Fliegaratena« t tem, da se ne računa na večji letalski aapad. Zato se pri znaku »öffentliche Luftwarnang« n* ustavlja prometa in dela, temveč ves prt®«;' ta delo v gospodarstvu ss nadaljuj« Znak sa pa daje v namenu, da bi ®e javnost spomnile na večjo pozornost V ostalem se pa prebivalstvo, v koHkor ni v poklicih zaposleno, i» akt» te samo želi. lahko poda tudi r zaklonišč«, poaeho* tedaj, če obstreljuj« naša flak-artilerijs w»ui-na letala Mnenje, da 6ignalu »öffentliche Loft-wamung« mora slediti signal »Fliegeralarm«, J* napačno To s« sicer lahko zgodi, č* se asadtem pojavijo še nova sovražna letala v vačjeaa Ma-▼ihi in je pričakovati, da bodo napadala. General iedič je obračunal s iNon Srbski narod se bori proti b«Mfie-rirma in angleškemu izdajstva Srbski ministrski predsednik general Nadit j* imel v ponedeljek po radiu govor, namenjea srbskemu narodu Izvajal je med dfugim sledeč« Tito j« danes ljubljenec Moskve in London«, td tekmujeta v tem, kdo izmed njiju se bo Tita bolj* prikupil. London koraka na čelu. Kakor je mmV. f postal Draža Mihajlovtč brigadai, divizijski Jo si Hladni general, šef generalnega štaba in voJeI m> niste ter poveljnik jugoslovanske vojsk«, Uka j* postal Hrvat Josip Broz čez noč general, maršal, komisar za nerodno obrambo in vrhovni poveljnik boljševiških sil v Jugoslaviji. Angine» i* namreč niso prelil! dovolj srbske krvi. Leta 1941 — tako je nadaljeval Nedič — to nas preslepili in nas potegnili v vrtinec vojna z zlatimi obljubami. Pustili so nas na cedilu, tako da smo se morali sami boriti z velikim nemškim Reichom. Takrat smo izgubili državo, svobodo te kralja. Leta 1942 so si izmislili jugoslovansko vojsk* v domovini. Dražo Mihajloviča so kot vrhovnega poveljnika vseh čet v Jugoslaviji pahnili v spor proti Nemcem. 19«: Se vedno Ja hil Draža Mihailov« ttoh-lj«n*c Londona On je vse, vojni minister, tsf generalnega štaba in vrhovni poveljnik, toda vs* to 1* dotlej, dokler je povzročal upor«. Ko te mogel ničesar več dati, so ga likvidirali i» osi*-parili. Njegova naloga j« bila končana. Sedaj na potrebujejo ne jugoslovanskega kralja, na jugoslovanske vlade te ne Mihajloviča, ki jih zasledujejo, Tito Jim J* danes vse Tito deH detel* te mesta, on imenuje vlado in ministre, osi tx-dehije tudi ustavo, ki ne omenja ne kralja te na monarhije So ljudje, katerim ne smemo verjeti. Ca govorijo, lažejo. Kadar p« molčijo, že razmišljajo s tem, kako bodo lagati. Tako so tudi narodi, ki so tako perfldni, ds ntih beseda ne vredl niti para, ker so latnjivci in sleparji. Taki so blB Angleti že od nekdaj, tudi so in bodo tudi redna ostali. Srbski narod žel! ostati samo kot srbski narod. Pred Hrvatom Titom se srbski narod alti ne bo skrival, n'tl se mu bo uklonil Boljševizem nima nikakih zvez s srbskim duhom aR pa s srbsko kulturo. Srbski narod se bo boril do raii-nJega zdihljajs proti Titu in komunističnim pustolovcem, da bi tako obvaroval rodbino, MSo te varo prednikov. Širite Štajerskega Gospodarja! PK.-Kriegsber. Patt! fScfc*. Ein Benztsacag ist eingetroffen. Auf einem frontnahea Bahnhof im Raum voa Kiew ist ein Tankzug mit Treibstoff oluua troffen, der nun in Kanister and Fässer umgefüllt wird. , 0 Unser Doldor erhöh das E. K. I. Oberarzt als Stosstrüppliibrer - Oer beste Kamerad der Grenadiere Von Kriegsberichter Fritz Thost PK. Arzte sind Erhaltei und Handlanger des Lebens. Hier an der Front, wo oft das Schicksal mit harten Schlägen ein vielfaches junges Dasein trifft, ist ihr Wirken von besonderer Bedeutung. Rasches, entschlossenes Zugreifen, ja soldatisch bereiter Einsatz haben ihre Arbeit oft immer gekennzeichnet als allein fachliches Können, denn eine erst wirksame Hilfe in vorderster Front ist mehr wert als eine außerordentliche Behandlung im lernen Lazarett,-wenn es oft zu spät ist. Gerade der eben verwundete Landser ist so dankbar, wenn er bereits hart am Rande der Schlacht in «iohere Hände gerät, wenn ihm auf der Grenze zwischen Leben und Tod einer begegnet, der nur für ihn da ist Nein seelisch gesehen, tst dieses Gefühl de« Gefoorgenseins bei vielen •chon die halbe Heilung. Krankenträger und Sanitätsdienstgrade können «ich gerade bei blutigen Kämpfen nur wenig den Schwerverwundeten widmen. Ihre Arbeit ist nur eine gröbste Hilfe und Linderung der Schmerzen. Der den Verwundeten entgegenkommende Arzt dagegen wirkt wie ein leibhaftiges Wunder auf •ie ein, denn er ist der erste, dem sie begegnen, der eigentlich nicht im Sinne des Krieges vernichtet. sondern aufbaut, er ist ein Träger des Friedens, der Hilfe und Heilung. Völlig von dieser Aufgabe durchdrungen, gab der junge aus Saarbrücken stammende Arzt Walter T. seine bakteriologischen Studien auf und lernte rasch um auf Chirurgie. Sein altes Stek-kenpferd und die Beziehungen zur Universitätsklinik in Würzburg hätten ihm bestimmt ein Arbeitsgebiet weiter Knter der Front eingeräumt, aber er wollte tn diesem höheren Sinne eines Handlangers des Lebens in vorderster Front dienen Wie ernst er diesen Dienst in den harten Jahren des Ostfeldznges nahm, kann uns jeder noch Überlebende seines Regimentes bestätigen. Der Doktor gilt vielen als unverwundbar, weil er so oft sein Leben fOr die hilflosesten aller Geschöpfe tm Kriege, für die Schwerverwtmdeten, einsetzte. Im Stellungskrieg am Min« batite er sich selbst •einen Bunker hart an die HKL, und als damals Der Ietfztfe Appell tin nachgelassener Brief des Hauptmanns K. t Von Kriegsberichter H. Hempe. PK. Das ist die Stunde zwischen den Einsät-■en Wir sitzen auf einem schiefen Bänkchen, an einem noch schieferen Zaum vor dem geduckten, aitersmorschen ukrainischen Dorfhaus. Vor unserer Unterkunft können wir auch sagen. Die gan-se Staffel ist auf das DöTfchen aufgeteilt, in jeder Hütte wohnen einige, und da diese Hütten untereinander sehr ähnlich sind, ist es mitunter nicht leicht, sein eigenes Quartier zu finden. Die Rede geht von Hauptjnann K., dem Staffelkapitän, der vor einiger Zeit vom Feindflug nicht zurückgekehrt ist. Ich habe den Hauptmann nicht mehr kennengelernt, weil ich erst später «ur Staffel gekommen bin. Aber ich habe 6oviel von Ihm erzählen gehört, daß er mir bekannt «nd vertraut wäre, wenn er jetzt hier in unserem Kreis vor dem gedukten Häuschen 6itzen könnte, tim mit uns Melonen zu essen. Ich weiß von seinem Ende. Das war in den Tagen, als die schlechte Wetterlage ein Fliegen schier unmöglich machte, so tief hingen die Wolken und so regenweich waren die Plätze. Was sollte ein Fernaufklärer da 6chon erreichen, dessen Tätigkeitsfeld die höchsterreichbaren Hohen sind, wenn unter ihm in noch nicht tausend Meter eine geschlossene Wolkendecke einen Vorhang vor die Erde zog? Sollte er etwa unter tausend Meter Höhe, tief hl Feindesland, allein auf «ich gestellt, eine sichere Beute der Flak und der Jäger werden? Damit war der Auftrag nicht erfüllt, aber die Besatzungen und die Flugzeuge Äraren verloren Der Hauptmann äußerte seine Bedenken, er war ein alter Fernaufklärer und wußte genau, was er riskieren durfte, um einen Erfolg zu haben. am 9. Juni unsere Grenadiere den sow}etisch§n-Brückenkopf einschlugen, war er jedem Verwundeten so nahe, daß die Spezialfälle unter ihnen bereits über Krankenwagen, Fieseier Storch und Ju 52 nach neun Stunden in den Betten (ieutscher Lazarette lagen. In den folgenden Abwehr-, vor allem aber Nachhutkämpfen nördlich der Asow* Meeres aber Mitfaltete er seine volle Kraft Drei Bilder bleiben den Grenadieren unvergeßlich und haben den Doktor für alle Zeiten in ihr Herz aufgenommen: Absetzen vom Feind Schlammige Rollbahn. Jeder denkt an sich selbst, jeder an seinen Wagen. Es dämmert «chon Der Weg aus der Umklammerung nach dem Westen ward freigekämpft. Die Opfer dieses Kampfes, unsere Pioniere, liegen noch im Sumpf, weitab, viele verwundet. Ver-gessen? Nein, auch wenn ihr Arzt gefallen ist, dann springt eben unser Doktor ein. Ungeachtet jeder drohenden Gefahr, halt er den Letzten heraus. x Nachhut? Wer bildet über den Kalmius die Nachhut? Unser Doktor mit drei Krankenkraft-wagen und einem Lkw., um ja alle Verwundeten ünd Marechkranken aufzuladen. Und als der hartumkämpfte Ort bereits in Feindeshand ist' die zurückgebliebenen Schwerverwundeten sahmerzeo ihn. Und wenn es der Fahrer nicht selber wagt: unser Doktor steuert selbst mitten hinein Ins Dorf. Am Dorfrand trifft er versprengte Grenadiere, rafft sie zusammen zu einem Stoßtrupp, drückt den Feind zurück und vermag alle deutschen Landser noch ru bergen. Jeder, der «ich je von ihm einmal behandeln ließ, der wird Ihn nie vergessen — seine klare, wohlwollende Stimme, seinen scharfen, wie alle Gewebe und alle Gedanken durchdringenden Blick. In diesem Bück Hegt das ganze Geheimnis seines Wesens beschlossen. In diesem Blick offenbart sich nicht nur die Güte und das Können eines sich restlos hingebenden Menschen; sondern spiegeln sich zugleich die tausend und abertausend Dankbarkeiten, die ja zu ihm im Schweigen gelinderter Sctrmerzen strahlend emporechguten. Aber es gibt Lagen in einem Krieg, In denen nicht nach dem Soll und Haben gerechnet werden kann, und als der Befehl kam: »Die Aufklärung muß notfalls erzwungen werden«, da setzte sich der Staffelkapitän selbst in die Kanzel seines Flugzeuges und startete Er war losgeflogen, um das unerbittliche Gesetz des Krieges zu erfüllen, die erforderliche Aufklärung »notfalls zu erzwingen«, und weil er der Führer der Staffel war, konnte er diesen Auftrag jar keinem anderen überlassen. Hauptmann K. ist von diesem Flug nicht mehr zurückgekehrt Noch Stunden nach der zu erwartenden Landung des Staffelkapitäns haben sie in Sturm und Regen auf dem Feldflugplatz in das Grau der jagenden Wolken gestarrt, bis die Augen brannten, haben sie bei jedem Motorengeräusch einen freudigen Schreck bekommen, hat der Bodenfunker wie besessen in «eine Hörmuschel gelauscht Aber dann mußten sie es sich in ingrimmiger Welt eingestehen, daß der-Hauptmann geblieben war. Man weiß nichts von ihm, ob er von Flak oder Jägern abgeschossen worden ist, ob er wegen eines Schadens notlanden mußte und in Gefangenschaft geriet, ob er in noch schlechteres Wetter kam und an einem Hindernis zerschellte. Nichts weiß man Ihm, als daß er hinauszog, um den Auftrag zu erfüllen und nicht mehr wieder kam. Nach einigen Tagen aber stand der Hauptmann K. noch einmal vor der "Staffel, um einen letzten Appell an 6eine Männer zu richten. Er war es nicht selbst, er konnte es ja nicht sein — es war sein Gesicht, der aus Worten seines Nachfolgers sprach, ans einem Brief, den man im Nachlaß des vom Feindlug nicht zurückgekehrten Staffelkapitäns gefunden hatte. Der Brief war in der Nacht vor dem letzten Flug geschrieben worden, und als er verlesen wurde, da hatten die harten Männer Tränen in den Augen. Der Hauptmann aber setzte damit in sich und allen Fl*e- gerkameraden, die vor ihm geblieben waren und nach ihm noch bleiben werden, ein Denkmal wie man es schöner kaum finden dürfte. Der Brief lautete: »Soldaten der Staffel! Ich habe oft vor Euch gestanden und einer Besatzung gedacht, die in vorbildlicher Pflichterfüllung und im Einsatz bis zum letzten wm Feind geblieben ist. Diesmal hat es mich erwischt, und em anderer steht vor Euch, um Euch diesen letz- lesen CmeS' * 861116 Staffel zu Kameraden! Wir stehen in einem Titanenkampf, der nur Sieg oder Vernichtung kennt. Wir stehen n diesem Kampf mit dem Bewußtsein, unsere hei- D UD6er Volk' unser Eiliges Deutsche« Reich, unsere Frauen und Kinder zu verteidigen Dieser Kampf kennt keinen Kompromiß, und das Ziel rechtfertigt jedes Opfer. So bitter für den einzelnen diese Stunde ist, die ihn aus den Reihen der Staffel reißt, so wenig wichtig ist es, daß gerade er aas Glück hat," diesen Kampf zu uberleben. Wichtig ist allem, daß unserem Volk unseren Kindern die Zukunft erhalten und gesichert bleibt. Das wird Bestand haben, auch in hundert Jahren, wenn längst unsere Namen alle vergessen sind und die Schmerzen und die Trauer unserer Lieben in der Heimat von der gelindert und gelöscht sein werden. Wenn nur das Reich besteht — alles andere ist unwichtig! Jungens! Wenn ich heute noch diese Worte an Euch richte, vielleicht ohne selbst noch das Leben zu haben, so deshalb, weil mir meine Staffel als Ganzes und darüber hinaus jeder einzelne von Euch, auch die »Schlote« unter Euch, ans Herz gewachsen ist in den Monaten, die Ihr mir anvertraut ward. Und weil ich nicht ohne Gruß von Euch gehen will. Haltet mir die Ohren steif, auch' wenn es mal wieder hart, ganz hart kommt Denkt immer daran: Der einzelne ist nichts, das Reich ist alles! Und vergeßt mir nie, niemals, was ich Euch ans Herz legte, als ich da« erstemal zur Staffel sprach: Ich verlange von Euch Haltung, Disziplin- Ehrlichkeit und Pflichttreue! Es sind mir viele von der Staffel auf dem schweren Wege, -auf dem letzten Fhig vorangegangen, und vielleicht wird mir und meiner Besatzung noch mancher folgen. Haltet die Ohren steif, wie &jch das für einen rechten deutschen Soldaten geziemt, und laßt Euch nicht unterkriegen! Und bleibt dem deutschen Volk und unserem Führer treu! Dann braucht Ihr nicht Tod noch Teufel zu fürchten!« Pouncil DROB8Z o Vatikan je razburjen. V Vatikanu so po vesteh iz Rima razburjeni, ker še vedno nimajo ni-kake zveze s cerkvenimi oblastmi v Južni Italiji, v kolikor je zasedene po Anglo-Amerikancih. Vsi dosedanji poskusi Vatikana glede vzpostavitve teh zvez so bili zaman. V Vatikanu so mnenja, da gre odklonilno stališče Angležev in Ame-rikancev v tej zadevi na rovaš sovjetskih upli-vov. □ Belgrajsfc* sodba o Titu ur njegovi »vladi«. Povodom imenovanja Titove »šumske vlade« je izdala srbska vlada generala Milana Nediča sledečo objavo: »Komunistična klika Ivana Ribara in Josipa Broz-Tito nima niti pravne niti politične podlage, da bi smela govoriti v imenu srbskega narodŽ" Ta takozvana »jugoslovanska vlada«, postavljena po nalogu Moskve podpirana iz Londona in Washingtona z namenom, da bi tvorila novo oporišče za komunistično delovanje na področju, ki ga. hočejo zavzeti sovleti, je dejansko skupina poklicnih teroristov v službi Moskve. Ti teroristi ogrožajo s svojim nasiljem mir in obstoj vseh balkanskih narodov, v prvi vrsti pa srbskega naroda, ki je na vsem svojem nacionalnem področju v boju s komunističnimi elementi □ Roosevelt je zopet doma. Reuter poroča, tfa se je prezident Roosevelt, ki je bil na znani konferenci s Churchillom in Stalinom v Teheranu, 6rečno vrnil v Washington Vsi trije državni poglavarji so potovali 7 letali. O Tito fe bil poveljnik v Španski državljanski vojni. Po časopisnih poročilih je bil znani »maršal« Ribarjeve »vlade v gozdovih«, Josip Broz, t španski državljanski vojni, kjer je zavzemal položaj višjega poveljnika. Tam si je pridobil tudi prakso in znanje, kako ie treba terorizirati civ'1-no prebivalstvo, ki odklanja partizanske metode. Anglija je prevarala narode evropskega jugovzhoda Anglija nima veZ izgledov, obnoviti svoje gospodarstvo Belgrad: Eden je kriv propasti Jugoslavije Balkana — Na drugem mestu objavljamo tehtno sodbo, kt ]o je izrekla Nedičeva srbska viada na naslov »Titove vlade«. Je pa bilo tudi takoj razumljivo, da je srbska vlada kot prava predstavnica zdravega kmetskega elementa Srbije, morala nujno reagirati na postavljanje šumske »vlade«. Kmei je že sam po sebi nasprotnik komunističnih tolp, ki samo ropajo, plenijo in požigajo. Nadičeva obsodba Titovih banditov je jasna in nedvoumna. To zlasti tam, kjer jih imenuje »skupino profesionalnih teroristov v službi Moskve«. V tem oziru — to ugotavlja tudi nemški tisk — vlada od Zagreba do Soluna eno samo mnenje. Zaslepljeni oficirji, ki jim je bilo zarotništvo mi-kavnejša zadeva kot pravi vojaški duh, so se zvezali s komunističnimi agenti in tako vede ali nevede spravili Balkan v nesrečo. Če te Anglija prvotno še mislila, da ji bo uspelo z intrigami in s financiranjem zarotništva po letu 1941. izgubljeno gospostvo na Balkanu zopet iz-vojevati, se je bridko prevarala. S pobožnjaško hlimbo javlja londolnska »Times« h Ankare, da so v Turčiji zaskrbljeni radi »ne- mira« na Balkanu. V resnici pa nI nikakega nemira, samo tolpe se pač izživljajo v oddaljenih področjih. Dopisnik stare tetke ugotavlja z nekako žalostjo, da se .ti motild miru očividno jie morejo sprijazniti med seboj. Posledica da bo baje kao6. Tu je prišla do pravega izraza vsa zadrega Angležev glede neuspeha tolovajstva na Balkanu. Svojega cilja niso dosegli, ker so sile reda v srt>skem in grškem narodu jačje nego sile nereda. Komunistični banditi so politično izolirani in pri vseh poštenih ljudeh osovraženi. Vsem je še v živem spominu zahrbtna diplomatska igra Angine na Balkanu. Srbski list. »Novo Vreme« imenuje Edena krivca glede poloma bivše Jugoslavije. «Sleparije, ki lih Je izvršila Anglija napram srbskemu narodu, so naravnost neverjetne. S tem, da se Je Anglija odpovedala razkralju Petru, je poučila še tiste zadnje slepce, ki so verovali »odkritosrčni Angliji«. Zares, Anglija v zadnjih 6to letih ni podprla nobenega naroda-na jugovzhodu Evrope. Zgodovina angleške diplomacije na Balkanu je zgodovina neprestanega političnega sleparstva. Marša! Petam na svorem medu Kakor poročajo nemški listi iz Pariza, je sovražna agitacija nedavno zatrjevala, da je maršal Petain odstopil kot državni poglavar Franciji, oziroma, da namerava odstopiti svoje mesto kakemu nasledniku. Anglo-ameriška agitacija se je poslužila kaj hitro te vesti, da bi zanesla negotovost v vrste Francozov. Pri vsem tem je zinimi-vo, da 6e je sovražna agitacija poslužila dveh različnih tendenc. Po eni strani so zatrjevali v anglo-ameriškem taboru, da izvajajo Nemci na maršala Petaina »pritisk« in da se takorekoč prisilno umika s svojega položaja. Na drugi strani pa so hiteli zatrjevati, da je Petamov odstop te-udarec za Nemce, ki ga morajo nagovarjati z vso spretnostjo, da bi le ostal na svojem mestu. Vlada v Vichy-ju 6e doslej ni zmenila »a ta sovražni agitacijski manever. Agitacijski naklepi sovražnega tabora so namreč tak« pogosti in različni, da jih ni možno meriti z resnimi merili. Te dni pa je maršal Petain nekako sam demep-tiral vse sovražne laži v zvezi z njegovias »odstopom«. Imel je namreč pred par dnevi razgovor z zastopniki informacijskega ministrstva, ki so 6e vrnili v Vichy 6 svojega službenega potovanja po francoskih pokrajinah. Ti zastopniki so poročali maršalu, da se še najdejo Francozi, ki verujejo sovražni agitaciji. Nato je izjavil maršal Petain nedvoumno: »Govorijo, da se želim umakniti. To je napačno. Obljubil seea, da bom ostal na svojem mestu. To obljubo bom držal do konca, kajti moja naloga še si končana.« Tako se je zopet lepo razblinila pena iz milnice sovražile agitacije. Isti zastopniki so potrdili tudi vso lažajivost sovražne agitacije glede Petaino-vega zdravstvenega stanja. Maršal je napravil na imenovane zastopnike s svojo svežostjo najboljši vtis "Kako: fo; ->fca ameriška ageuoija »United Ppess«, so re~" "rier> - vesti, ki govorijo o nekih angleških nač gijo. Taki nameni se v ostalem pod- tikajo tudi belgijskim emigrantom v Londonu. Tako piše list »Daily Sketch«, da so eaigranije pripravljeni, položiti usodo Beigije kot članice angleškega imperija ob gotovih jamstvih (morda za žepe emigrantov) v roke Anglije. Sklicujejo se zlasti na neki govor, ki ga "je imel »iaforma-cij6ki minister« Delfosse, čfefi belgijske emigrantske klike v Beifastu Mož je dejal, da je na sile, ki bi bila razen Anglije sposobna zavarovati bodoči mir v Evropi. »United Press« pripominja, da bi bilo preuranjeno. soditi še na osnovi teh izjav, da 4ioče Belgija vstopiti v Britanski imperij. To je resi Toda dejstvo, da se s takimi stvarmi igračkajo ne samo razni bežni elementi v Angliji, temveč tudi mnogi 'arrgleški imperialist!, govoril za 6ebe, 6aj je tudi general Smiuts v svojem govoru pred angleškim parlamentom odkril zaveso in priznal, da si želi London ustvariti svojo »glazijo« v zapadni Evropi. Nezaupljivost londonskih Poljakov Ko Je pan prezident dr. Beneš — prezident brez republike, naroda in države — v Moskvi sklepal s Stalinom in Molotovom »pakt s Sovjetsko Unijo«, je vedel ves nemški in tudi objektivni nevtralni fvet, da gre za 6ila spretno komedijo z limanicami, na katerih naj bi se njele še druge emigrantske ptičice. Navidezna pogodba med Be-nešem in oblastniki v Kremlju Je le nekaka pravna fasada, ki naj bi privabila vse neumneže in puhloglavce v emigrantskih krogih k sklepanju sličnih pogodb v svrho izvršitve samomora Anglija se je pa že prej napram Stalinu obvezala, da mu bo dobavljala emigrantsko tivino za njegovo klavnico. Za Cehi naj bi sedaj sledili Poljaki Ze iz prestižnih razlogov bi v Moskvi radi videli globok poklon Poljakov pred Kremijom V Teheranu je šlo baje vse zelo »gladko«, samo sovjetsko-polj-sko razmerje je ostalo kot odkrit spor, odprto vprašanje. So narodi v Evropi, ki vedo, kaj je boljševizem. Spanjolci so uživali sadove iz sovjetskega »paradiža« v tolikem obsegu, da jih danes nikdo na svetu ne more prepričati o »pohlevnosti že davno preobraženega komunizma« Da je boljševizem volk v ovčji koži, vedo tudi Poljaki, ki so leta 1940 najprej doživeli klanje v pokrajinah, ki si jih je po porazu Poljske ukradla Sovjetija. Pa tudi groza iz katynskih grobov Je londonskim poljskim emigrantom šinila s toliko močlo v kosti, da je nikakor ne morejo pozabiti Moskva hoče podreditev Poljakov, -ker gre za njene odnošaje do, zapada Poljaki v eksihi postavljajo vedno ena in ista vprašanja, in Moskva molči z razumljivo trdovratnostjo Tako n. pr. sprašujejo venomer, zakaj Sovjetija sedaj, ko so katynski grobovi s Smolenskom vred pod njeno kontrolo, ne pripusti kaki poljski ali zavezniški komisiji pregled ozemlja, kjer so pokopali tiste tisoče ubitih poljskih oficirjev Ker Moskva, s krvjo do obraza omadeževana, molči, smatrajo Angleži, da gre za trajen konflikt med Poljaki in boljševikii za spor, ki ga bo le zelo težko rešiti Angleži tudi dobro vedo, da tvori ta spor veliko obremenitev vesti zavetnikov istočasno pa smatrajo takojšnjo in popolno podreditev Poljakov Kremlju kot edini izhod. Poljaki pa ne marajo nikake brezpogojnosti, kakor jo diktira Kremlj ob sviranju angleških siren Sedaj, ko je Beneš v Moskvi izdal češko ljudstvo, pritiska Anglija s podvojeno silo na poljske emigrante, naj sledijo Beneševemu primeru V to svrho je Eden pozval k sebi. poljskega »zunanjega ministra« Romerja, da bi ga, nekako prisilil, naj se vda vabljivim glasovom iz Moskve. Londonski Poljaki so že parkrat poskušali premagati svoj gnjev pro ti vsemu, kar je boljševiškega, da bi se tako ne kako uvrstili kot eden izmed »združenih narodov-v vrste sovražnega tabora Toda, ko se spomni io na Katyn, jih objame groza, kakor jo čuti vsai kadar mu politruk nastavi na tilnik hladno ce* svoje pištole Druge emigrantske skupine gled<» jo na londonske Poljake, kaj neki bodo stonl Če Poljaki ne gredo v Moskvo sklepati pogodb« z boljševiki. se» bodo ustrašili tudi drugi em grantje. Poljaki imajo namreč izkušnje. Anq!ii<* sicer pritiska, toda poljska odločitev naj bi bil» svobodna. Tako zija med Poljaki in boliševik prepad, prekd katerega je položila plutokracija tanko desko premostitve. Tudi Cangkajšek se je uklonil Ifoskv? »Völkischer Beobachter« je objavil zelo zanimiv prikaz najnovejše prelevitve kitajskega mar šala Cangkajška. Po tem prikazu je Cangkajšek svoječasno paktiral a komunisti, nato je spletka ril proti komunistom. Mož si je pozneje zopet premislil in je sklepal z boljševiki nove pakte V zadnjem času pa je poslal proti komunističnim oddelkom, ki so mu hoteli. odreči pokorščino, svoje čete. Sedaj pa Se je Cangkajšek zopet spremenil. Na konferenci-v Kairu je namreč dobil v razgovorih s Churchillom in Rooseveltom nova navodila. V smislu teh navodil se kitajski maršal sedaj zopet približuje Moskvi Znano je, da so se spričo nepreglednosti kitah skega ogromnega ozemlja v nekaterih pokrajinah ali v njih delih vgnezdili razni komunistični lokalni činitelji, ali pa kar naravnost moskovski agenti. Centralna vlada v Cungkingu pa se je z ozirom na vojskovanje z- Japonci vedno trudila, premagati tako nastalo raztrganost. V svojih akcijah proti tem komunističnim pojavom pa Cangkajšek ni prej nikoli prosil, vsi njegovi poskusi so nosili žig kategoričnih zahtev Po konferenci v Kairu pa se je to bistveno spremenilo Cancr-kajšek je poslal enega izmed svojih generalov k poglavarjem raznih komunističnih posebnih vlad in jim je sporočil, da ima napram njim samo »blagohotne namene«./ Zaprosil Je komunistične prvake, da naj ne bodo preveč občutljivi glede vladnih ukrepov. To je bilo pravo opravičilo in obljuba obenem. Očividno je, da 6ta dala šefa plutokracije Cangkajšku migljaj, naj se pokori moskovskim zahtevajp, če hoče imeti v bodoče zavezniško pomoč. Najnovejša spreobrnitev maršala Cangkajška se je pa odigrala izračunano v trenutku, ko objavlja anglo-ameriški tisk nek članek njegove soproge? V 6vojem članku je qospa Čangkajško-va hudo udrihala po boljševizmu -in Je ostrina tega članka v čudovitem protislovju napram po-mirljivosti, s katero je obsul boljševike njen soprog. Gospa Čangkajškova se v svojem člank« uvodoma bridko pritožuje nad postopanjem pit»-tok'ratov, obenem pa ugotavlja, da Kitajska ne ljubi komunizma, in da si ne želi njegovega razširjenja na Kitajskem Čangkajškova Kitajska hoče po njenih besedah napraviti prostora pfiyak-nemu kapitalu, kajti ta kapital razvija individualno iniciativo. Mimo tega so Kitajci dovolj veliki realisti v priznavanju fundamentalnih dejstev. Treba je namreč vedeti, da je gosipa č"angkajško-va članica silno bogate in uplivne rodbine Sung in da se ima zahvaliti 'za svoj visok položaj samo zvezi z velekapitalom v Angliji in Ameriki. Pccdoba je torej, da je politično zadržanje vlade v Cungkingu nekako zmešano. Izgleda tudi, da igrata maršal in njegova uplivna soproga vsak svojo posebno diplomatično vlogo Članek gospe Canqkajškove — tako sodi ^»Völkis'cher Beobachter« — je vsekakor dokaz, da se v Kaira niso dogovorili, nego da so Kitajsko samo pregovorili. V tem je značilnost najnovejše izpreobr-nitve maršala Cangkajška Zatemnitev od 26. do 31. decembra 1943 od 16.45. do 7 ure Sffurl-Bttderdienst (Rostoskif-AatoHex Vrni mmei hilfreichen Schul* iter h unterstützt, begibt sich ein ' ' Soldat xa ieinem Kameraden, um mit Um gemein earn den Weihnachtsabend tu verleben nastopnem prinašamo bofifna bi novoletna trn Spodnještajercev, kt sfuiife kot vojaki Fnh-tn domovini po raznih frontah in garntzi/ah --1 trnope. Čestitke so namenjene osem sorodnikom, prijateljem, xnancem, Spodnještajercem bi bralcem »štajerskega Gospodarja«, doma fn 0 tm-ßmL Skupine imen objavljamo * odstavkih, kakor orno jih prejeli: Fran* Drobnak in Franz Golot tz Ponigt-a prt Ctllij*. — Franz Kamenik bi Franz Atschko tz Martina am Bachern. — Franz Dolschak tz. Fraß-ktea. — Franz Klantschnik tz Gonobitza. — Franz Gaber sehe k iz Rohitsch-Sauerbrunna. — Josef Low-tonisclmk iz Cillija. — Alois Paer h Krainburga. — Amgast Grasser ix Wöllana. — Franz Roprn in Front Belschak ix Ankensteinm. Johann Steiek in Franz Jjtpach tz Marbargm. — M Krischanetz iz Branndorf a pi Marburga. — Freu» Lorber in Gabriel Kröll tz Letlnitza pri Mnr-hetrgn. — Johann Sorko iz Gamsa pri Marbargm. — Anion Tschoder iz Gradisch*. — Johann Wranz te Lorenzena. — Peter Kolar tz Wucherna. — Jörnf Kotnik iz Hohlensteina. — Anton Tarin tn Franz Michelitsch iz Pöltschacha. — Josef Breschen iz Lindenhof a. — fi artin Stre char tz St. Martina. — Johann Glodesch iz KötScha. — Starrt Makomschek iz Hagaua. — Gasper Dobaj iz Rotbach*. — Viktor Nagelitsch ix Hohlensteina — Karl Gatschnik iz Jahringa. — Anton Mlakar tz Preichaaa. — Fritz Martschitsch iz Feistritza. — Karl Mikelitsch iz Rohitscha. — Josef Urbitsch tz Uchtenwalda. — Alois Wabnik tz Wucherna. — Johann Ruprecht iz Saldenhofena. — Josef Wacter iz Gonobitza. — Anton Kosiker tz Weitenstetrm. > Karl Ottorepetz iz Bärentala. — Anton Graschitz tz Jakoba. — Josef Zakeli iz Krainburga — Anton f odfaanrschek iz Waldeggü. — Ludwig Krope iz lednitrm. — Leopold Lamut tz Gonobitza. — An- ton Juchart tz Hagaua. Milan Nag-litsch iz Kunigunda. — Johann Sup-pan iz Aßlinga. — Anton Oreschek iz Lukowitza. —- Josef Porotschnik iz Lindendorfa. — Franx Skerbisch ix Pulsgaua. — Max Tschreschner iz Lorenzena. — Alois Kósoderz iz Ranzenberga. — Stefan Merstownik iz Wal-degga. — Franz Kossi*iz Marburga. Josef Sotoschek, Josef Petschnik in Matthäus Planinz iz Kopreunitza pri Reichenburgu. — Anton Gubenschek in Bokalitsch iz Pilsteina in Lisitz. — Franz Bibitsch, Franz Schkof in Anton Miklaustn iz Pisckezen. — Josef Fer-lesch, Johann Plachuta, Karl Romich, Franz Schibai in Franz Muserlin iz Weichsdorfa. "— Beno Srebre,' Josef Brgles, Josef Schigert, Viktor Koschir in Josef Seibert iz Hagau-Hohlenstei-na. — Stefan Fraß, Franz Petek in Franz Danko iz Marburga. .— Johann Jordan, Johann Jesch in Stanislaus Dolar iz Cillija. — Anton Miklaw-tchin iz Egidia pri Wöllanu. Franz Kraschowetz in Martin Tain-schek iz Fraßlaaa — Vinzenz Tscher-nogoi iz Rohitsch-Sauerbrunna. — Josef Bait tz Sawodena — Ernst Plew-tschak iz Cillija. Franz Speglitsch in Emil Aschen-berger tz Cillija. — Stanislaus Omachen iz Stockenhammerja. — Martin Schaberl iz Erlachsteina. —, Fritz Schoter, Frhnz Resnik in Paul Seme iz Tüfferja. — Alois Staritsch in Franz Gregorz iz Schönsteina. — Josef Waschl iz Heilensteina. — Karl Obres iz Harta — Max Pinteritsch iz Kaa-go — Franz Schlünder in Johann Po-tschiutauschek iz Windischlandsberga. —* 4/oi« Molitschnik iz Leutscha. — Wilhelm Tepesch iz Königsbrunna. — Filip Ownitsch iz Greis*. — Anton „. „ Ropas iz Franza. — Franz Sketa iz rfrnmaaa. — Adalbert Kopuschar iz Sachsenfelda. . Friedrich Wode iz Pettaua. — Emil Mlaker, Stefan Peter, Martin Widowitsch in Josef Supanitsch iz Treuna. — Ferdinand Kramberger iz Strahlecka. — Stanislaus Belschak iz Jörgendorfa. — Franz Preloschnik iz Lorenzena pri Pettau-u. — Jakob Masten tz Friedaua. — Simon Jelen iz Mallen- — Ludwig Geist iz Bergneustifta. — Alois Stopnischek in Johann Puch iz Schilterna. — Max Rebernag iz Winterdorfa. — Rudolf Petek iz Benedikten. — Franz Benko Iz Lotschitschdorfa. — Stanislaus PI einsehet tz Maxaua. — Franz Wese-Ittsch ix Kleindorfa. — Martin Saporschek iz Wo-rowetza. — Josef Kamenscheg iz Thomatberga. — Alois Unuk iz Monsberga. — Lorenz Brseleska iz Smmitscha. — Franz Klenetscheg iz Lieht enegga. — Johann Wirant tz Trifaila. — Franz Kreinz iz Steina. — Stanislaus Seltz iz Ober-Mötniga. — Johann Wakan, Franz Jauschowetz, Rudolf Kaut-schttsch, Jakob Wratschko, Johann Palutz in Gottfried Schleczter iz Oberradkersburga. — Franz Plochl in Felix Khbasa Iz Negaua. — Johann Schneider. Alois Skofitsch, Franz Hantschit/ch in Josef Janisch iz Wöllinga pri Murecku. — Franz Kraner iz St. Anna. — Friedrich Sewer iz Schuten-dorfa pri Luttenberga. — Jakob Koroschetz iz Eichmautdorfa pri Bad Radeinu. — Johann Pichler ix Luttenberga. — Ferdinand Erjawetz iz Lut-tenberga-Steinberfi — Franz Juresch iz Kleinsonn-taga — Alois Zoff iz Schlusendorfa pri Kreuz-dorfu, Kreis Luttenberg. Rudolf Lach iz Sodinetzberga pri Groß-Sonntaga. — Albert Mirkatz iz Wir.dischgraza. — Alois Ras-potnik iz Edlingena. — Franz Kokot iz Türkenberga pri Saaritscha. — Josef Laure iz Rotenbacha pri Windischgrazu. — Alois Strelez iz Prwenzena pri Pettau-u. — Albin Demschar iz Saldenhofena. Max Heritsch iz Rotweina pri Marburgu. — Alois Braischko ts Freigrabena pri Marburga. — Herbert Pletschko tz Marburga. — Felix Lepenza iz Saldenhofena. — Anton Kokol iz Friedaua. — Konrad Dokl iz Draaweilerja pri Marburgu. — Johann Swetschko tz Windischgraza. Richard Malenschek in Albert Lackner tz St. Veiia an der Sawe. — Stanislaus Hrowatschitsch tz Säßenhetma pri Cillija. — Alfons Kollar iz Tren-nenberga pri Cilliju. — Franz Roßmann iz Ober-Kunigunda pri Marburgu. — Josef Goisnik iz Franza pri Cilliju. — Rudolf Joscht iz Lendorfa pri Cillifu. — Stanislaus Kor ose hak iz Lattenberga. — Alois Karba iz Pittberga pri Pettau-u. — Franz Hochnitz iz Pettaua. — Fritz Swenschek h Woltz-berga pri Marburgu. Josef Krainz. Konrad Piwetz, Leopold Kristl, Michael Master, Gustl Mlinaritsch, Franz Jucht-mann, Franz Petek in Stanislaus Kotschewar, vsi iz Marbarga — Ludwig Kugl iz Frauheima pri Marburgu. — Anton Pliberschek iz Klobza. — Alois Potgreischek iz Gorizenberga. — Josef Krumpach " Rohitsch-Sauerbrunna — Andreas Kobula iz Pöltschacha.— Ladislaus Ornig iz Jakobstala — Franz Kristofitsch in Josef Obrownig iz Pettaua. Max Pototschnik iz Waldegga pri Marburgu — Johann Weinhandl iz Murecka — Hans Bobownik iz Wacherna. — Anton Sagorz iz Gurkfeld-Dorla. — Max Fraß iz Oberradkersburga. — Franz Lipo-wetz iz Altstraßa. — Peter Schtefanetz iz Murecka. — Josef Koroschetz iz Dolitscha pri Mißlingu. Alois Fnhrtnann iz Gattersdorfa pri Planken- steinu. — Leopold Prichoschek iz Nesseldorfa pri Reichenburgu. — Martin Selitsch iz Reichenburga. — ],kA°r " Nesseldorfa pri Reichenburgu. — Johann Diwjak iz Ober-Kunigunda pri Marburga. — Stanislaus Dolinschek iz Hrastniga pri Draga. — Michael Slomschek iz Ponigla pri Cilliju. — Franz Kunei iz Könifisberga pri Rannu. — Oskar Okorn tz Retie pri Trifaila. — Heinrich Prosenik iz Siegersberga pri Rannu. Franz Strainschak iz Frauheima pri Marburgu. — Johann Mecke iz Kleinpotlowk. — Rudolf Ja-wornik tz Peggaua. — Franz Wutschnig iz Leibnitza. Marttn Poglajen iz Trifaila. Marian Hamerschek iz Marburg-Wurza. — Franz Horuxsth tz Marburga. — Otmar Pesdirz iz Kranichsfelda pri Marburgu. — Josef Dobreitz iz An-derburga pri Cilliju — Georg Doppler iz Georpen-berga pri Marburgu. — Johann Schöbe iz Rast a pri Marburgu. — Josef ifath iz Gottcnberga. — Stanislaus Schischpk iz Kunigunda. — Franz Kreinz iz Marburg-Wurza. Karl Kodritsch iz Pöltschacha. — Franz Weder nak tz Marburga. — Josef Kopinschek iz Tren-nenberga. — Max Supowetz iz Schönsteina. — Josef Lach tz Bärentala. — Karl Romich iz Fresena. — Johann Plachuta iz Römerbada. — Franz Schi-bai ix Ponigla. — Josef Sotoschek iz Woska — Josef Petschnik iz Kopreinitza. — Matthias Pla-nintz in Franz Ribitsch iz Pischetza. — Johann Koren tz Königsberga. Franz Slana iz okolice Pettaua. Johann Fegusch in Peter Sadrawetz iz Friedaua. Johann Pototschnig iz Windischgra^t. — Heinrich Pirsch iz lapriacha. — Josef Kossi iz Bad Radeina. — Ferdinand F er k iz Saldenhofena. — Paxxi Jerowschek iz Tripphofa. — Josef Ratei iz Bartholomöa. — Franz Heinz iz Ranzenberga. — Marttn Puschnig iz Tepinadorfa. — Anton Tschoder H Windischgraza. — Heinrich Petek iz Meiling-berga pri Marburgu. — Franz Schneider iz Foro-weka. — Stefan Bugscheg iz Marburga. — Anton Großmann iz Brunndorfa pri Marburgu. — Josef Wischner iz Frauheima pri Marburgu. — Antin Podlunschek in Max Adamitsch iz Tripphofa pri Gonobitza. — Josef Turnschek iz Sellenberga. — Anton Koroschetz in Max Kratschun iz Gonobitza. — Marttn Tschertsche iz Pickerna pri Marburga. — August Jechart iz Pametsch. — Franz Lesko-mar tz Schetsche. — Josef Maichen iz Eichene. — Ruprecht Kresnik iz Rotenberga. — Simon Wescw-nik iz Wucherna. — Josef Martschitsch iz Hahlen-Steina. — Max Plocht iz Linda. — Ferdinand Jesene g Ix Giszibla. — Johann Merzdewnig iz Klein-Waldegga. Franx Petvk, Josef Horwat in Martin Horwat brez navedbe domačih kraiev. Max Gobetz brez navedbe domačepa kraja Alois Eriawetz, Vinzenz Pernat Martin Petro-uHtsch, Franz Kreinz. Johann Kreinz, Alois Nowak, Josef Hoinik, Joset Deschelak, Stanislaus Kowat-schetz bt Hermann Michelak brez bližjega označila svojih rodnih krajev. Martin, Franzi, Maxi. Stanislaus in Jelko iz Trifaila. ne da bi navedli moje priimke. Alexander Sipos, Leo Petrowitsch, Wladimir Pe-wetx, Valentin Petrowitsch, Martin Goriischan, Jo- T/ nekaterih krajih Spodnje Štajerske — obdržal t šege in navade, ki imajo tvoj izvor v starem poganstvu. To k najbolj izraza v običajih, k> j>h opazujemo o Božiču na podeželju. Tako položijo v nekaterih vaseh gospodinje »a božični večer tri kruh* na Sito m lepo umito mizo, zraven pa velik lonec piančrih otrobov. Kruhi so iz pienične, ajdove in ržene moke m jim pravijo „kruh nofi" aH „božični kruh". Prva dva kruha načno na dan novega leta. Tretjega pa iele na dan treh kraljev. Razrezati jih mora družinski poglavar m šele potem jih ostaTi lahko zaviijejo. Drugi dan te od tega kruha daruje nekaj sosedom. sosedi pa postopajo na isti način. Čim vež kdo > od tega kruha zavžije, „tem bolj bo postal močan". Po nekod pečejo doma tudi kruh z vloženim sadjem, predvsem s sladkimi hruškami. Ta navada je pritla iz province Bapem m te je drSjo samo za boSirn praznike. Tudi voda igra o BoSču veliko vlogo. Na dan Novega leta hitijo dekleta k studencem po vodo. Taista, k< pride prva k vodnjaka, vrže z rožmarinom okrašeno jabolko v vodo ter ona na ta način upanje, da bo kmalu tiašla zakonskega moža. V nekaterih krajih gredo dekleta, ki bi rade pottale zakonske žene, na dan Novega leta k vodnjaka, m sicer pred sončnim vzhodom. Tam mečejo denarne kovance tli pa rdeče jabolkt v studenec in govorijo na naslov asode sledečo molitev: „Vzemi voda moja darila/ Jaz sem že zrela za moža, ljuba usoda, daj rrn ga! Rada bom imela vsakega, pa naj a gre za T ovija aH Francetja* V krajih nedaleč od mesta Pettau, kjer gojijo znano čebulo, pa imajo navado, da vzamejo na treh kraljev dan šest čebulnih glav, ki jih razrežejo na dvoje, naselijo m jih nastavijo na mizo tako, da stojijo v vrti, ki teče od vzhoda na zahod, kar predstavlja 12 mesecev tekočega novega leta. To te zgodi pred 12. aro po polnoči. Po polnoči gredo potem gledat, na katerih čebulnih elavah te je tol raztopila ali ne. Po raztopljeni »o/i scd'jo potem, kateri meseci v leta bodo bolj deževni ali suhi. Spodnještajertki (fnečfr' pregovor tudi pravi, le "fe božična noč svetla m jama bodo svetVi m jasni skedftfi za seno m slamo, ker bo obojega premalo, če je BoBČ „zelen", pravilo, da ko Velika noč „bela". Dei m veter pred Božičem rta grobarja za bolnike, čt na božični večer piha veter, koristi to sadonotnUom In bo „dobra letina". , SpodnještajersAa rog lepega kraja Plankenstein, ki leii med Gonobitzom in Poltschachom, so si ob zimskih večerih prav radi pripovedovali pravljice, od katerih to bile božične izvor najbolj bujne domišljije. Ker j* tudi piscu teh vrst tekla zibelka v tamkajšnjem okolju naše drage in lepe Spodnje Štajerske, mu je iz predšolske otroške dobe v dobrem spomina božična pravljica, sledeče vsebine: »Konji in krave imajo tudi dar medsebojnega sporazumevanja. To se godi celo leto z dajanjem znakov z glavo, z milovanjem potom stiskanja glavo ob glavo, z medsebojnim brcanjem z nogami, § šaljivimi ali resnimi boji z rogovi in grizenjem ter z rezgetanjem in mukanjem. Da bi si pri tem te domače živali pripovedovale kake dolge pripovedke, seveda ni misliti, pač pa se lahko sporazumevajo, o kolikor jim je potrebno. Narava je pa razen tega tem človeštvu koristnim domačim živalim podarila tudi dar govora, ki so ga deležne samo enkrat na leto in sicer v božični noči med 24. in 1. uro. V tem času se konji in goveda lahko medsebojno glasno pogovarjajo in sicer tako razumno in pametno, kakor povprečni kmečki ljudje. To je pa stvarstvo uredilo tako tajinstveno in čudovito, da ljudje tega govorjenja nikdar ne slišijo, tudi če bi bili takrat v hleva navzoči ter bi opazovali živino. Živali se pogovarjajo točno od polnoči pa do 1. ure zjutraj, nakar izgubijo dar_ govora in menda tudi same potem ne vejo več, kaj se je z njimi godilo Vse to bi sveta ne bilo znanega, če bi že pred davnimi časi naključje ne bilo naneslo, da je nek hlapec, ki je spal v hlevu svojega gospodarja, bil na božični večer od preobilo zavžitega spodnjeita-jerskega vina nekoliko pijan ter kar oblečen legel k počitku. To mu dotično noč ni dalo spati in je zato ležal tiho v budnem stanju ter čakal, da bi ga zajel spanec. V njegovo največje začudenje in presenečenje je pa točno Ob 12 uri slišal, kako to začeli konji in goveja živina glasno govoriti. Ves prestrašen vsled takega čudeža se sploh ni upal ganiti, še manj pa oglasiti. Pokril se je z odejo čez glavo ter v smrtnem strahu čakal, kaj se bo zgodilo. Živali so se pogovarjale o svojem dela, ki ga morajo opravljati, o krmi, ki jo dobivajo od svojega gospodarja potom hlapca, o hlapcu in gospodarju ter sploh o vsem, kar je zanimalo in zadevalo konjsko in kravje življenje na kmetih Pri tem so posebno goveda razpravljala tudi o pitanja in prodajanja mesarjem, kar pomeni smrt. Ko se je pa iz bližne cerkve slišalo udarjanje are »ena po polnoči«, so konjski in kravji pogovori prenehali kakor bi odrezal. Hlapca je pa tudi poslej bilo na svojem ležišču tako strah, da je skoraj umrl. Šele, ko je videl beli dan in ga je gospodar prišel iskati in klicati k zajuterku, te je.upal odpreti svoje z odejo pokrite oči ter spregovoriti. Le t težavo je svojemu gospodarja poročal o vsem, kar je doživel Kmalu je bila osa družina zbrana okrog hlapca ter mu pravila, da je pač bil preveč vinjen in da je vse to samo sanjal, kar pa seveda ni dal veljeti. Doživljaj mu iti dal miru, neprestano je razmišljal o njem, vse noči se je v svoji postelji iz strahu, da se še kaj zgodi, tresel ter ležal pokrit čez glavo. Vest o teh živinskih pogovorih se je razširila 60žična pravljica daleč okrog. Dosegla je seveda tudi Hribarjem Mico, nad šestdeset let staro devico, domačo zdravnico, babico in vedeževalko iz kart. Ya ženica, ki so ji ljudje pripisovali nadnaravno moč in je res živela od samih vraž, je stanovala nekje za P'tn-kensteinbergom v smeri proti Poniglu, v skromni viničarski koči, se je takoj napotila h kmetu, da ugotovi, kako in kaj je s čudežem. Hlapec ji j» seveda drage volje na dolgo in široko razložil vse, kaj so živali govorile ter čakal na njeno mnenje. Mica se je pa najprej podala v hlev, kjer je imel hlapec svojo skromno stanovanje ter ga prosila, da jo pusti pol ure samo pri njegovi postelji. Vsa hiša in soseščina se je med tem časom zbrala pred hlevom ter čakala, kaj bo. Točno čez pol ure so se hlevska vrata odprla, nakar je vedeževalka navzočim radovednežem popolnoma prepričevalno razodela sledeče: Konji in goveda imajo vsako božično noč od 12. do 1. ure dar govora. Ta govor pa ne sme slišati nobeno človeško uho. Ugotovila sem, da je hlapec ta pogovor res slišal, kar je velika sreča za to hišo, za njega in za ves ta kraj ter j>redstavlia velik čudež narave, ki ga je omogočilo praprotovo -seme. Hlapec je . namreč, ne da bi hotel in vedel, dotično noč imel v svojem hlačnem žepu nekaj zrnic, praprotovega semena in ker je imel hlače na sebi, mu je bilo prisojeno, da je slišal pogovore svoje živine v božični polnočni uri. Vse to te j* zgodilo tudi radi tega, ker je bil ves svoj vek dober z živino, da jo je imel rad in je ni nikdar mučil ali pretepal. Iz tega sledi nauk, da bi vsak priden in dober hlapec in živinorejec, če bi usoda to hotela, lahko slišal v j>ožični noči med 12. in 1. uro pogovore svoje živine, pod pogojem, da bi imel v svojem žepu praprotovo seme, ne da bi o tem kaj vedel, nadalje bi moral biti zraven tudi vinjen in te sploh ne -bi smel zavedati, da obstoja možnost, doživeti takšen čudelt. 1 . Ker se je v hlevu, kjer so doživeli takrat ta čudež, nahajalo nad dvajset krav in samo dva konja, je Hribarjeva Mica odšla k župana ter mm svetovala, da naj takoj preimenujejo naselje alt kraj, kjer je stal hlev, v katerem se je pri kravah zgodil ta božično močni čudež, v ime »Kravjek«. To ime naj bi ostalo dotični vasi v spomin na dogodek in čast kravam za vse čase. Župan, ki /s sam vedel, da se mora tajinsti)eni vedeževalki ugoditi, je storil vse, da se je ta njend želja v najkrajšem času tudi izpolnila » Občina Plankenstein, Landkreis Marburg Land, ki se nahaja ob obeh straneh železniške prog* Poltschach—Gonobitz in je sestavljena med drugim iz nekdanjih občin Heiligengeist in Lotsche, Plankenstein in St. Bartholoma, ima po najnovejši preureditvi, ki se je izvršila leta 1943, v seznama svojih katastralnih občin tudi kraj Kuhdorf, ime, ki je nastalo iz imena Kravjek in ga tamkajšnjo ljudstvo uporablja že odkar je tam naseljeno, Kahdort pomeni toliko kakor kravja vas, skrajšano in om starem pa Kravjek. O. hann Gousa, Johann Herzog, Vinzenz Pernat, -Frans Gottwein, Georg Kot, Josef Drusowitsch, Ferdinand Fersch in Jotei Petrowitsch, vsi brat navedbe svojega domačega kraja. Viktor Marinittch, Ignaz Horwat in„Alo leto 1917 in kjer te nepretrgoma še danes nahajam kot v svoji novi domovini (iam v stari domovini, sem po vojni izgubil vse, kar mi je bilo ljubega). P. Bi ßo žičnica spodnjestajersßifi prostovoljnih strelcev - v svetovni vojni Izvleček iz frontnega dnevnika ilo je s rezervnih postojankah jugozahodne fronte na božični večer leta 1917 Tretja hompenija znanega K. k. Freimlliges SchBtzenfeldbataillon-a Marburg IV se je zbirala, da d>čoka svojega poveljnika, ki je odredil proslavo božičnega večera. Podčastniki, ki so stali na čelu vodov, so si ie več dni prizadevali, da je moštvo pri danih razmerah in možnostih storilo vse, da se je takorekoč iz nil *redilo prireditveni prostor, ga primerno okrasilo ter preskrbelo in postavilo božično drevo. Od sovražne strani je bilo slišati posamezno pokanje. Le in in tam je padlo tudi po več strelov hkrati. Izgledalo je, da sta obe bojni črti te noč bebrali zc mirnejši način vojskovanja kakor drage moči. Neki sovražni daljnostrelni top je sicer po svoji stari navadi od slučaja do slučaja tudi la večer pošiljal svoje težke granate, ki so brnele visoko preko nas ter daleč m nami vznemirjale s svojimi eksplozijami v kraškem skalovju izkopane postojanke* naše fronte. V splošnem^pa to noč ni bilo večjih akcij. Točno pet minut pred določeno uro se je pred hornpanijo prostovoljnih strelcev pojavil njen prvi feldvebel, da jo pregleda. Četovodje so izravnavali tvoje vode in mu javili itevilo mož. Feldvebel pa je obhodil vse vrste ter si ogledal natančna vsakega posameznega moža Nato je prevzel poveljstvo kompanije, jo zravnal ter vsem skupaj izrekel priznanje za trud, ki so ga imeli s pripravljanjem božičnega drevesa. Kmalu nato je prihitel podčastnik dnevne sltiihe in mu sporočil, da prihaja kom-pardjski poveljnik t vsemi oficirji. V tem trenutku »o ie odmevala kratka in energična povelja feld-vebela in okrog 200 mož je stalo kakor h kraškega kamenja izklesanih v svojih vrstah. Sledilo je stroge službeno i» eksaktno izkazanje časti s pozdra- vom cele kompanije ter poročilo o itevilu navzočih in postavljenih mol, kar je napravilo na poveljnika in na oficirje očividno-najboljši vtis. Poveljnik je nato obšel vse itiri vode in h obraza se mu je lahko čital ponos in veselje, biti poveljnik tako odličnih.mladih vojakov prostovoljcev, ¡ki sc bili ne samo eden izmed najboljših bojevniških oddelkov, temveč tudi mor vojaškega duha, reda in discipline. Pohvalil jo je za strumen sprejem in lep pozdrav ter odredil svobodnejše stanje. Nato se je z oficirji vred približal božičnemu drevesu, si ga pozorno ogledal, posmatral oficirje, gledal feldvebla, ki je stal zravnan kakor sveča ter čakal njegovih daljnjih povelj, ki so kmalu nato sledila. \ »Primeren■ govor je potreben. Feldvebel, spregovorite kompaniji nekoliko besed«, tako je dejal kompanijski poveljnik. Feldvebel, ki je bil sam prostovoljec in je itel komaj IS let in na tako povelje ni bH pripravljen, si je v prvem trenutka mislil, da bi mu bil poveljnik pač lahko že preje kaj omenil o govoru radi priprave. Kot bister ln duhovit mlad mož, ki je v vojaškem pogledu btl rzor vsem vojakom; kar ga je ftljnb mladosti dvignilo nad vse svoje sovrstnike in tovariie (njegova mlada prša so bila polna krabrostnih svetinj), še fe seveda takoj zna-iel. Mirno in odločno, kakor da izgovarja vsako- Seite 9. dnevna povelja, je stopil pred kompanijo — medtem, ko je podčastnik dneva na poveljnikov miglja/ prižgal svečke na drevesu — vojaško pozdravil ter izvajal sledeče: »Vojaki! Skoraj tri leta že stojimo na fronti. Toliko časa je že za nami, odkar smo po dolgih resnih ter iz srca izhajajočih prošnjah bili uslišani ter kot prostovoljci lahko odšli na bojišče Mnogo naših sovrstnikov in tovarišev, ki S o z nami vred prišli na fronto, žal ni več med nami Kakor so šli prostovoljno k vojakom, prostovoljno ne fronto, tako so tudi prostovoljno žrtvovali svoja komaj šolskim klopem odrasla življenja na oltar domovine. Ko smo leta 1914 zadnjič v krogu naših domačih obhajali božični večer, so vse naše misli bile usmerjene samo v eno edinp 'željo — priti čim prej na fronto. Marsikateri doraslih svojcev je takrat z ozi-rom na našo nežno mladost in telesno nerazvitost imel , pomisleke v naše resno uvel javi jenje kot frontni vojaki. Danes, ko obhajamo že tretji božični večer pred sovražnikom in so prsa nas vseh okrašena z hrabrostnimi svetinjami, predstavljamo čast in ponos ne samo naše ožje domovine Spodnie Štajerske, temveč tudi ostalih dežel naše velike državne skupnosti Najvišja priznanja za hrabrost, ki smo jih dobili deloma osebno iz rok najvišjega poveljnika. in državjiega poglavarja, deloma pa po njegovem navodilu iz rok njemu podrejenih najvišjih poveljnikov, so našo kompanijo in naš bataljon uvrstila na čelu tistih redkih polkov, kr so dobili največ in najvišja odlikovanja za hrabrost in dosežene strategične uspehe no frontah. V tej uri stojijo naši starši, bratje, sestre, prijatelji, neveste in znanci ter vsi ostali Spodnje'! a-jerci okrog svojih božičnih dreves Kcikor tukaj na našem skromnem frontnem božičnem drevesu, tako gorijo v tem času tudi lučke na božičnih dfe-vescih naših mater, očetov, tet, stricov itd Kakor odhajajo v tej uri naše misli v daljno zeleno Spodnjo Štajersko, ki jo sedaj pokriva beli sneg, v tiste prazniške sobe, kjer so zbrani naši svojci pri božičnih proslavah, tako pošiljajo v mislih od tam svoje pozdrave in srčna voščila nam vsem, ki sto-ftmo tukaj v strelskih jarkih ter branimo domovino. Živo si lahko predstavljamo, de se noši nam dragi v ljubi domovini, v kolikor moški niso pri vojakih, ravnokar pred božičnimi drevesi medsehoj-no razveseljujejo z obdarovanjem Mož preseneti s kako pozornostjo svojo življenjsko družico, mati s kako malenkostjo svojega malčka, ženin svojo nevesto itd. Božični večer je neke vrste večer obdarovanja, veselja in zadovoljstva. Akoravno smo ie pred par leti kot šolarji bili deležni doma stičnega obdarovanja, nam danes kot frontne bojevnike po življenjskih izkušnjah, ki jih imame za seboj, veseli, če imajo naši najbližji sorodniki, prijatelji tn znanci prav vesel in zadovoljiv Božič Nas pa veseli in osrečuje, da smo zdravi in zadovoljni ter upanje, da bomo po končani vojni zopet srečno v krogu naših svojcev obhajali božičnice. Božična darila, ki jih dobi naša kompanija, se bo, kakor znano iz kompanijskega povelja, razdelilo jutri in sicer tako, da jih bodo deležni vsi •e enaki meri. Za darila je nekaj prispevala Spodnja Štajerska, nekaj višja poveljstva, nekaj /| pa vrglo tudi gospodarstvo naše kompanije same. V imenu vas vseh, tovariši moji, izrekam zahvalo za darila vsem, ki so nam olepšali naš letošnji Božič na fronti Naš K. k. Freiwilliges Schützenfeldbataillon Marburg rv ne bi bil vreden uglede, ki ga uživa na najvišjih mestih kot eden najodličnejših frontnih odredov s stoodstotno samimi za hrabrost odlikovanimi offtirji in moštvom ter z najbolj vzorno disciplino, če bi sle pri tej priložnosti ne spomnili našega najvišjega poveljnike in državnega poglavarja ter vseh ostalih nam predpostavljenih poveljnikov in jim h tega mesta ne bi izrekli naša pokorna ln vdana božična voščile.« Kakor eksplozija granate je nato zagrmel trikratni klic državnemu poglaterju. Sledilo je feldvebčlevo povelje »Habt acht«, ki fe 200 vojakov zagrabilo kakor de bi bil samo en mož. Medtem ko so ti možje siali kakor skale na jadranskih morskih obalah, je felttvebel stopil pred povetyika, ga yojasko pjazdravil ter tudi njemu v t'ncr.u cele kompanije izrazil božične čestitke Poveljnik je nato kompaniji vojaško odzdravil, stisnil f'ddvebelu desnico ter se glasno in kratko v par besedah zahvalil. Nato je sledil razid kompanije, hi je imela dotično noč službe prosto in se je lahko do polnoči zadržetvala o prireditvenem prostoru. Sledila so čestitanja kompanijskega poveljnika in vseh kompanijskih oficirjev feldvebelu za uspel bo-iični govor. O. UMNI KMETOVALEC Reja malih živali pozimi O juls&ifi proslavah pri starih Germanih Izvleček iz zgodovinskih virov. Vsem ljudem -ni nikoli mogoče ustreči — vsaj vsem hkrati nel O tem priča že starodavna pravljica o mlinarju in njegovem sinu, ki sta gnala osia na semenj: in naj ga je jahal oče ali sin, ali cele oba, ali pa naj sta šla oba peš ob njem — v vsakem slučaju so se našli ljudje, ki so ju grajali, češ, da ne ravnata prav ... Prav tako se tudi nam godi. Ce pišemo o reji in krmljenju konj in rogate živine, so nejevoljni vsi oni, ki nimajo niti krav, niti konj, pa so vendar navdušeni živinorejci. Nasprotno pa 6e bojimo, da ne bo všeč našim kmečkim živinorejcem, Ker Domo naš današnji razgovor glede na od več strani izraženih želja posvetili zimski reji in krmljenju raznih takozvanih »domačih živali«: perutnine, koz, kuncev itd. Četudi 6padajo vse te živali pravzaprav med kmetijske »domače živali«, in donašajo ob ustrezni negi znatne dohodke, jih vendar tako praktični kmetovalci, kakor tudi kmetijski strokovnjaki giedajo bolj po strani. Zakaj? Kmečki gospodar je mnenja, da jemlje reja malih živali preveč časa, da zato na kmečko posestvo, kjer časa vedno primanjkuje, »male živali« ne sjjndajo. Kmetijski strokovnjak pa očita »malim živalim«, da krmo veliko manj donosno izrabljajo, kot velike domače živali: govedo itd. Priznati moramo, da sta oba očitka pravična. Vprav zato pa tudi opažamo, da »malih živali« ne redijo (vsaj v večjem številu ne) na kmečkih posestvih, marveč v družinah, katerih poklic pušča domačim več prostega časa, a po drugi strani vsled premalega posestva ne morejo rediti velikih domačih živali, ki bi krmo bolje izkoriščale. V mirnih časih je število »rejcev malih živali« omejeno samo na redke posameznike, ki gojijo eno ali drugo vrsto malih živali zgolj iz veselja, in na gospodarsko najbolj šibko stoječe sloje, ki si priboljška k vsakdanji hrani ne morejo kupiti, pa si ga zato poskušajo z rejo malih živali sami preskrbeti. V sedanjih, vojnih razmerah pa se je število »rejcev malih živali« podesetorilo, iz .enostavnega razloga, ker si marsikdo želi več mesne hrane, kot mu jo določa mesna karta. Namen naslednjih vrstic ni, pospeševati rejo malih živali, posebno ne v primerih, kjer ni dana zanje krmska podlaga v obliki lastnih pridelkov in odpadkov iz domačega gospodinjstva. Krmila, posebno žitna krmila, ki jih porabijo »male živali«, bi lahko mnogo bolj koristno uporabili bodisi naravnost za človeško prehrano, bodisi za krmljenje »velikih« domačih živali: goveda, svinj itd. Izračunali so, da žito, ki ga človek neposredno (v obliki moke in kruha) zaužije, zaleže štirikrat več, kot pa v primeru, če to žito po-krmimo n. pr. svinjam, a desetkrat več, kot če bi ga pokrmili n. pr. kokošim! Ce upoštevamo še dejstvo* da so na podlagi štetja domačih živali ugotovili, da bi se s krmo, ki je letno potrebna za vzdrževanje istih, lahko spitali toliko svinj, da bi z njih mesom in mastjo lahko oskrbeli vse prebivalstvo za mesec dni, — bomo priznali, da ima boj oblasti proti prevelikemu porastu reje malih živali tudi v resnici utemeljene vzroke. Narobe pa moramo priznati tudi naslednje dejstvo: Toliko in toliko »malih živali« se pri nas goji, in zanje se letno toliko in toliko krmil potroši. In smo mnenja, da je vendarle bolje, da se ravna s temi živalmi pravilno, kot nepravilno) da je nadalje bolj prav, da se s pravilnim krmljenjem za male živali potrošena krma kar najbolj smotrno izrabi, in da dajo »male živali« rejcem — ker jih pač že im^jo —, kar največjo mogočo korist. S tem namenom podajamo naslednja navo1 dila: 1. Reja kokoši pozimi. Izmed vseh »malih« domačih živali so kokoši najbolj splošno razširjene, tako po kmetijah, kakor tudi med ostalim prebivalstvom. Po^bno naša »štajerska« pasma kokoši si namreč od zgodnje pomladi do pozne jeseni v veliki meri sama išče hrane. In je vendar predvsem na kmečkih dvoriščih, pod kozolci, na gnojišču, na travnikih itd., toliko izpadlega zrnja in raznih semen, ki jih ne mote nobena druga domača žival izkoristiti, kot edinole kokoš. Zato tudi najbolj kokošiereji sovražen kmet ne upa prepovedati'gospodinji, da ne bi redila f)r«/nijtf današnjih narodov, k' so »ve/i visoko na se-l vcru današnje Evrope, in -jih pozna zgodovina kot stan Germane, so v „poganski dobi'obhajali vsakoletno » zimskem času svojo veliko zimsko proslavo, ki bi se ji lahko reklo julska slavnost ali julski praznik. Tej svoji veliki prireditvi so pravili Jol, Ceol, Jule. Cevyl, Cevell m JouL. V današnji nemščini se tem slavnostim pravi Jtdfest. Julskt proslave to bile namenjene deloma spominu pokojnih, deloma pa rodovitnosti zemlje. Vrstic so te z uživanjem jedi in pijače in z žrtvami, ki jih j« ljudstvo moralo dajati. Prireditve so trajale po 12 do 20 dni in sicer v letni dobi, ko se je po takratnih pojmih, sredi zime obrnilo sonce » toliko, da je t svojimi žarki začele bolje obsevati zemljo. Bilo je to še v hudi zimi, ampak nekoliko pozneje od današnjega Božiča. Ostanki teh julskih praznikov so še danes vidni na Švedskem in drugod na severu » šegah in navadah ljudstva. Prešli so od generacije do generacije in se iz- ražajo v takozvani jutijski slami, » raznih oblUah pačiva itd. Ker so ravno predniki današnjih Švede* » pradavnini najbolj čislali starega nordijskega malikm Freyer-ja, lo se pravi, gospoda, ki je bil vladar m gospodar miru m rodovitnosti — jahal je na merjascu M zlatimi ščetinami — trdijo zgodovinarji, da je bil Fregat na juttjskih proslavah najbolj milovan m oboževan. T• uči tudi islandska mitologija. Ko je paganski dobi sledila cerkev, je prišlo do prepovedi prirejanja paganskih šeg z julijsko proslavo. Nordijski bolj Olaf je izdal tozadevno najbolj stroge prepovedi. Ker pa ljudstva, kakor vedno, tudi takrat rim hotela opustiti ribjih, po prednikih naučenih m prevzetik šeg in navad, jih je cerkev lpatkomalo povezala z božičnimi prazniki in tako je nastal obred postavljanja božičnih drevesc v svojem prvotnem načinu, ki ** M pozneje izpopolnil in se še izpopolnjuje. V nekaterih krajih severne Evrope pa govorijo ljudje še danes o julijskem in božičnem prazniku, kot enem in ¡dan pojmu. Božično drevo Prvotna ljudstva, takozvani pagani, so bili na-ziranja, da bivajo bogovi najrajši v gozdovih. Zato so sčasoma posvetili posamezne vrste dreves določenemu božanstvu, na primer hrast Jupitru in Ki-beli, pinijo Bakhu in Panu, oljko Minervi, lovor Apolonu, mirto Veneri, jesen Martu, topol Her-kulu, cedro Evmenidam, palmovec Muzam itd. Te paganske vraže je pozneje nadomestilo krščanstvo ter odvzelo drevju verski značaj. Ljudstva pa kljub temu niso opustila starih š&g in napad. To je vzrok, da je takozvano božično drevo ostalo vse do danes do neke meje simbol pomladne dobe. Postavljanje božičnih drevesc pade sicer na 25. december, ki je še precej oddaljen od spomladi, vendar človek jemlje rad upanje za resničnost Božično drevo slavijo prav posebno severni narodi skandinavskega in germanskega porekla. Jako slavnostno obhajajo Božič in božično drevo Norvežani. Božično drevo nazivajo z imenom »Jule«. Ta izraz se"najde pri vseh severnih narodih. Irci, Danci in Švedi pravijo Jul, Jeul, Jol; Finci in Estonci ga nazivajo z besedama Joulon oziroma Joulo. Kelti praoijo božičnemu drevesu Gevyl in Gevell, Laponci pa Jouls. Že od nekdaj je pri naštetih narodih ime Jule, s katerim označujejo božično drevo in božično proslavo v splošnem, kratko malo simbol rimskega enakonočja, drevo pa ali veja oziroma grm, ki ga predstavljajo, ponazorajejo dobro letino. Jalske proslave segajo v prazgodovino, le davno pred nastopom krščanstva jih nahajamo v Skandinaviji. Kralj Olaf jih je prepovedal kot brezbožne ostanke mnogobošiva. Ko se je krščanstvo utrdilo, so vnovič oživele. Beseda Jule poteka iz besede »Joulier«, ki je predstavljala priimek Odina, vrhovnega malika v skandinavskem bajeslovju. Postavljanje jelk ali smrek je torej prav star Ijndski običaj. Posebno germanski- narodi so taka drevesa postavljali z velikimi slavnostml kot znak začetka dobrega leta. Drevesca so bila nekoč zelena, več)kje tudi cvetoča, nekateri narodi so se pa zadovoljevali tudi samo z oenci iz drevesnih vej. Pozneje so taka drevesa tudi okrasili. Postavljanja so se vršila na glavnih prostorih v naseljih, hišah ali veseličnih prostorih Stari Germani ali predniki današnjih Nemcev so se z ozirom na drevje, ki raste bolj na severu v njihovih krajih, skoraj vedrin vse čase za to posluževali jelk, smrek ter jelkovih ali smrekovih vejic, v modernejšem času tu in tam tudi umetnih drevesc, medtem ko so stari Rimljani, ki so živeli bolj v toplih krajih, ob prehodu leta okraševali lavorjeva in oljkina drevesca. Božična drevesa, okrašena in z lučkami razsvetljena, postavljena po še danes običajnih pojmih, pred 17. stoletjem po našem štetju ljudstva na področju današnje Velike Nemčije še ni poznalo. V 17. stoletju se je tu in tam tako drevo te opažalo, in sicer brez lučk. Šele v 18. stoletju »• ljudje začeli taka drevesa tu in tam z lučkami razsvetljevati, kar se je tekom sto let tako posplošilo, da so v 19. stoletju vsako božično drevo opremili s svečkami, v najnovejšem času pa že z električnimi žarnicami V nekaterih krajih Velike Nemčije, kakor na primer okrog gorovja Erzgebirge v deželi Sachsen, so okrog leta 1800 razen božičnega drevesa, ki ga lahko imenujemo, da je nemška šega in navada, okrog leta 1800 začeli postavljati takozvano božično piramido. V nekaterih drugih krajih, posebna v Ostfriesla du. pa nekakšna božična stojala. Na Spodnjem Štajerskem poznamo šego postavljanja okinčanega božičnega drevesa ravno taka dolgo in na iste načine, kakor ga poznajo ljudje v ostalih delih nemške zemlje. Kakor znano, je Spodnja Štajerska živela vedno samo v nemškem kulturnem področju in se je pri nas udomačila navada postavljanja božičnih dreves take, kakor v ostalih pokrajinah naše prostrane domovine. Kakor kraji nekdanje Ostmarke, Bayern ter drugod in prav posebno dežele, ki ležijo v Alpah, taka pozna tudi spodnještajersko ljudstvo razen postavljanja božičnega drevesa tu3i postavljanje jaslic. Jaslice so navadno ročno kmečko delo, ki je bila ponekod na pravi umetniški višini. vsaj nekaj »putk«. V nekmečkih gospodarstvih pa redijo kokoši z raznimi odpadki in — priznajmo — tudi z žitno krmo, ki na kakršen koli način priroma k hiši. Medtem, ko je posebno kmečkim, kokošim poleti paša v celoti nadomeščala krmljenje, jih je treba pozimi redno krmiti. Vendar ni dovolj, da jih krmtmo redno in dovolj, treba je ko-koši krmiti tudi pravilno. Predvsem ne smemo pozabiti, da potrebuje kokoš tudi pozimi dovolj gibanja in dovolj peska, oziroma drobnih kamenčkov, da lahko v redu pre-bavlja hrano. Kokoš dobiva namreč večinoma težko prebavno hrano (cela žitna zrna itd.), ki jI leži najprej pet do šest ur v golši, da se omehča, nato šele pride v želodec. Da želodec bolje prebavlja, se mora kokoš gibati, hoditi sem in tja. In ker potrebuje kokošji želodec za lažje prebavljanje drobnih kamenčkov, ob katerih se »melje« hrana, in ki gredo potem z blatom vred iz kokoši, morajo imeti kokoši tudi pozimi priliko, da od časa do časa lahko pozobljejo nekoliko kamenčkov, ki kokošim nadomeščajo zobe Držati pozimi kokoši stalno zaprte v tesni kur-nici, je torej napačno in za kokoši škodljivo. Na kmetih naj bodo zato kokoši podnevi tudi pozimi zunaj, najbolje pod kakim kozolcem aH drvarnico, ali kjer koli. da so le pod streho! A tudi kmečki kokošjerejci naj preskrbijo svojim kokošim pokrit prostor, kjer se lahko sprehajajo čez dan. Povdarjamo, da morajo biti kokoši s streho zavarovane pred padavinami) kajti kokoi se zelo "hitro prehladi, ker imajo kokoši slabe razvito »trtično žlezo«, iz katere sicer pridobivajo vse ptice maščobo, da si z njo mažejo perje in postanejo s tem odporne proti dežju in mre-zu, — ta žleza je torej pri kokoših slabo razvita, zato so kokoši takoj do kože premočene, če dežuje ali sneži po njih. Kokoš pa, ki je enkrat premočena in premražena, preneha nesti in ne začne zlepa več! Kokoši morajo torej tudi pozimi Imeti na mn-polago pokrit prostor za tekanje in brskanje, pa tudi za kopanje v prahu. S tem se namreč otre-sajo mrčesa. Brskališče. če nimajo kozolca, po-siiiemo za ped na debelo s svižem, ki smo mm primešali presejanega pepela. V brskališču, in ne v kurnici kokoši tndl to-nvmo! Toda ne mečimo jim krme kar na tla; ke» so polna kokošjih odpadkov. Ce mečemo Božično darilcr Mt tnalo nol jo prvič tneiilo. Kakor beli prt ¡t letal sneg po njivah trn travnikih, podoben velikemu klobuka iz sladkorja. Kmet Hans Holltr, posestnik kmetije »a vrhu, ga je pozdravil s komaj vidnim pritrjevanjem svoje glav*. »Je pač tudi že čas se to«, je dejal tvoji leni, ki jt imela opravka » hlevu. S tem je bila zadeva za njega nrejena. Vzel je nato lopato ter očistil pot, ki je vodila od stanovanja do hlevov Kmetica jt postavila svoj iehtar za mleko v tiran ter obstala pred hlevskimi vrati. Njen pogled je bil usmerjen v ravnino, nakar se jt dvigal po bližnjih kribih\ v višino, dokler s» ni končno izgubil v daljavi. »Ja, ja. Božič ni več dalečji rekla sama sebi. Pri tem je gledala po dvorišču, hlevih in hiši, kakor da bi hotela govoriti z njimi. Pa ni bil to govor, temveč milovanje domačije, s katero se je čutila povezana. »Če bo le prišel fant za Božič?* Tako je vprašala moža preko dvorišča, ki se je pa napravil, kakor da je ne bi tlišal. Temu pa ni bilo tako, prav dobro jo je sli-tal, spoznal je pa tudi veselje in upanje, ki sta govorila iz njenih besed. Mož ni verjel, da bi prišel ta Božič sin Loisl, ki te je nahajal že nekaj mesecev na vzhodni fronti. Prekratka je še ta doba ta dopust, tako je računal, ne bi pa bil rad pokvaril ženi in materi upanja in veselja. Zato )e raje molčal,' krmil svoje konje ter pridno čistil kameniii tlak dvorišča. Tudi on je bil vojak, štiri leta s* je bojeval p prvi svetovni vojni ramo ob rami t soo-fimi tovariši. Zato jt tudi dobro vedel, da na fronti nt vedno lahko, ravno za Božič dobiti dopust. V prvi vrsti pridejo na vrsto vojaki, ki imajo doma iene in otroke. Pri tem je Holler mislil na tri božične večere, ki jih je pred 28 leti preživel na frontah ter na malo božično drevo, ki so si ga takrat postavljali v zakloniščih. Tih smehljaj jt šel preko njegovega obraza, ko je mislil na t* minule lase . . . Na Hollerjevi domačiji je zadnje dni vse nekako oživelo. Gospodinja se ni pustila pregovoriti, da ne bi bila napekla In nakuhala in fantu priredila veselja če bi bil prišel na božični dopust. Pri tem delu so se fl večkrat ustavile roke, njent oči Aufnahme: Weißensteiner, Harburg/Drau Die Deutsche Jugend stellt Ihre Spielzeuge out so pa gledale skozi okno v daljino, kakor da bi hotele klicati tistega, ki bi ga nad vt* rade videle. *Ali bo res prišel?« To vprašanje j» jt spremljalo povsod. Ona ga ni opustila ne po noči tn ne po dnevu. Ko je položila svojo trudna glavo v blazinico, je mislila na svojega Loisla, U jt takrat stal prvič pred sovražnikom in jt ponosen, da lahko nadaljuje tradicijo svojega očeta. Pri tem jt tudi mislila na prvi Božič, ki ga bo prebil sin daleč od domače hiše in prvi Božič, kt ga bo ona preživela sama brez otroka z možem. Nikakor ni mogla verjeti, da ne bi prišel. Čim bližje jt prihajal Božič, tam boli redkobeseden in tih jt postajal Holltr. Hodil jt okrog gospodarskih poslopij in po njivah, kakor da bi nekaj iskal. Pa tudi njegova življenjska družica ni veliko govorila. Vestno in marljivo jt opravljala svojo vsakdanjo opravilo. Ko jt pa možu postav Ijala juho na mizo, mu je pri tem itltla t komaj slišnim glasom »Dober tek«. Navadna sta takrat neslišno obedovala. Vmes sta oba usmerjala svoje poglede skozi okno na pol, ki jt vodila iz doline na Hollerjev vrh. Pri tem so »t oH obeh srečale in ona jt v nagubanem obraza svojtga zakonskega tovariša ugotovila bolj redko kedaj viden smehljaj. Bilo je dan pred Božičem. It na rt zgodaj 'je gospodar odšel v gozd. Dolgo ft iskal med malimi jelkami, stresal sneg iz njih s potico ter poprijemal Igličaste vejice. Nikdo ne bi hO m»frl takrat uganiti, kako misli so mu rojile pa glavi, ko je z ostrim nožem odrezal božično drevo. Nato ga je vzel pod pazduho ter odšel ht sicer nt proti svo- jemu doma, napravil ft namenoma vtliki ovinek po gozda ter korakal po visokem snega. To ma seveda ni bilo ttiko. Gozd mu jt prifci, ktr ft bil ie vedno veliki prijatelj gozdov. Pod morjem listja je sklenil in reiil it, marsikaj, prestai marsikatero težko uro. Zato jt tudi takrat korakal počasi skozi gozd proti svoji hiti. Pri srcu mu ft bilo vtliko lažje, ko je od daleč zagledal tvoj dom tn It sin res ne bi prišel na dopust, jt hottl s itno okrasiti božično drevo, prižgati sveče ttr obesiti nanj zlata jabolka. Vst bi naj bilo tako, kakor da je Loisl doma... Gospodinja jt bila nekoliko iznenadena, ko je videla svojega moža, kako jt prihajal vesel domov. Postavil jt jelko na mizo, prinesel iz kleti najboljša jabolka, lena jt pa morala prinesti sveče. Skupno sta potem krasila boiično drevo z veseljem, kakor da sta oba zopet otroka. V bodočem predbožičntm tednu sta zakonca Holler imela mirno spanje. Loisla pa tudi na boiični dan ni bilo domov, ako-ravno je sosedov najstarejši sin prišel dan poprej. Zato je pa pismonoša Hirsl prinesel vojno poštno pismo iz vzhoda. Holler ga jt zagledal le od daleč spodaj v dolini, ko jt po zasneženi poljski poti korakal proti vrha. In to ni mogel več vzdržati. Mudilo se ma jt tako, da jt poštarju šel lepo pot nasproti. Hirsl jt že od daleč mahal s pismom v roki ter kričal »pismo od' Loisla!* Hitro je Holler zagrabil ovitek, ne da bi ga odprl. Vtaknil ga je v svoj lodnast jopič ter jo hitro odkuril proti domu. Za enkrat sploh ni hotel čitati pisma, tudi žena naj za enkrat niiesfer ne izve. Šele, ko bodo gorele svečke na božičnem drevesa, ji bo izročil skupno darilo. In le takrat se je radoval veselih oči svoje žene, ki jih bo Imela pri čitanju Ltislo-vega pisma. Na hribovskem posestvu, na vrha pri Hollerjih, je bila že tema. Nebo je ležalo kakor temno modra ruta nad pokrajino. Milijone svetlikajočih zvezd se je videlo raztroienih nad gorami, ki so razsvetljevale sneg, da je izgledal kakor srebro Kakor kakšen grad so stala Hollerjeva gospodarske poslopja v dotični tihi noči, ponosna, močna in kljubovalna. V stanovanjski hiši je pa sobo razsvetljevalo malo boiično drevo, medtem ko sta na leseni klopi pred istim sedela, roko v roki, gospodar in njegova lena ter s svojimi pogledi potovala v daljine preko dolin In gora, neskončni oddaljenosti nasproti. Ko so se zasvetila jabolka na božičnem drevesa, je gospodinja segla po pisma svojega ljubljenega otroka ter ga srečno In ponosno smehljajoč se svojemu možu vedno zopet Htala: »Moja ljuba ma-mika .. J« Tako je izgledal vojn! boHč hribovskega kmeta na Spodnjem Štajerskem. Norbert Jeglitsch Vs, sem naročnikom, dopisnikom, bralcem, razpečevalcem, oglaševalcem in prijateljem našega lista želita vesele in zadovoljne boiične praznike uredništvo In upravniitvo »Štajerskega Gospodarja«. po tleh, Je pade mnogo prav na te odpadke, ki ao mnogokrat okuženi z raznimi bolezenskimi bacili, predvsem z bacili kokošje Jetlke; kokoš tole] v takem primera pozoblje z onesnaženo plčo vred tudi bolezenske bacile. Zato nasipllmo kokošim krmo vedno in dosledno v plitva In ozka koritca, kt morajo biti seveda pred vsakim krmljenjem osnažena! Se bolje je, ie namestimo krmilna koritca neka) od tal. Na vprašanje, s čim bomo kokoši krmili pozimi, je odgovor lahek in težak hkrati. Kokoš namreč žre vse od kraja, še kamenje, toda pravilno krmljenje ni tako enostavno. Predvsem zato ne, ker učinkuje vsaka hrana drugače. Če a. pr. vzamemo za primer žita: vse vrste žit (razen rži) žre kokoši rade. Toda, če krmimo n. pr. koruzo, kokoši ne bodo nesle lajc, marveč se bodo le redile, ker vsebuje koruza pač obilo masti, a malo beljakovin. Treba Je torej zrnje krmiti kokošim Izmenoma, to Je, danes oves, jutri Ječmen, pojutrišnjem koruzo, naslednji dan ajdo, potem proso itd. Ce bt pa vse te vrste žit zmešali in tako krmili, bi ravnali napačno, kajti kokoši bt pobrale tz mešanice vedno le ono yrsto žita, ki jim najbolj prija, a druge pustile» Kokoš potrebuje na dan povprečno po 10 do 15 gramov beljakovin, 45 do 60 gramov Ikrobne hrane in do 5 gramov maščobe. Toliko hranilnih snovi skupno moramo torej dati kokoši v dnevni hrani. Največji del teh hranilnih «noviVsebuje zrnata hrana, katere naj dobi kokoš pozimi približno 5—6 dekagramov (50—60 gramov) dnevno. Zrnato hrano dajemo kokošim popoldne, proti večeru, da se lahko preko noči, ko kokoš počiva, v golši omehča ln preide v želodec. Zjutraj pa (kokoši krm'«ne namreč samo popoldne in zjutraj!) ne krmimo kokošim žita, marveč krmsko mešanico v obliki žgancev. Te žgance napravimo iz kuhanega tn zmečkane-ga krompirja, iz otrobov, iz drobirja suhe mlade deteljice, iz ftžolove moke, lz ostankov kuhinje itd. Vse te snovi nekoliko omočimo s posnetim mlekom, da nastanejo gosti žganci, katere nekoH-ko segrejemo tu damo kuretint zjutraj v koritce. Važno je, da Je primešane tem igancem dovolj snovi, ki vsebujejo obilo beljakovin, bodist torej otrobov, bodisi fižolove ali grahove moke, bodisi v obliki takozvane krvne moke ali mesnih odpadkov, ali pa v obliki posnetega mleka. Ce kokoši pozimi ne dobivajo v krmi dovolj beljakovin, ne moremo pričakovati, da bi nesle Jajcar-ki so vendar pretežno iz samih beljakovini Razen zrnate krme zvečer ln žgancev z zadostno primesjo beljakovinaste krme pa potrebujejo kokoši tudi še dovolj zelene krme. Dokler Je v vrtu kaj ostankov solate, zelja, ohrovta Itd., narežemo tega kar med žgance. Pozimi pa obesimo v prikladni višini na žeblje ali žico celo peso ali pa zeljnate glavo, da Jo živali lahko s skokom od tal dosežejo; s kljuvanjem ln poskakovanjem se kokeši obenem raz gibi jejo in segrejejo. Nadalje moramo dajati kokošim pozimi sd časa do časa drobno zdrobljenih Jajčnih lupin (nikdar pa ne celih kosov, kajti na ta način se 'kokoši navadijo, kljuvati jajca!) Prav tako koristno je, nasuti od časa do časa v brskaHžče aelcaj starega zidnega ometa. Tako v Jajčnih lupinah, kakor tudi v zidnem ometu se namreč nahaja dovolj apna, ki ga kokoši nujno potrebujeje za tvorb« lupin. 1 Tudi nekbiiko soli (do enega grama na da») potrebujejo kokoši. Ce krmimo tudi o6tanke osolje-nrh jedi, pa je s tem potrebi po soli pri kokoših že zadoščeno. Preveč soli pa kokošim škoduje! Enako pi#več mesne hrane! Od preveč mes- nfe hrane se kokoši omehkužijo in postanejo neodporne proti boleznim, a celo njihovo meso inr jajca dobe nek zopern duh ' Končno ne smemo pozabiti, dati kokošim dvakrat dnevno v kurnico sveže pitne vode, ki je kokošim pozimi še bpij potrebna kot poleti, ko je dfce že v zeleni hrani precejšnjo količino. Tudi posoda z vodo naj bo nekoliko od tal; da je kokoši prelahko ne onesnažijo. Da kokošim hrana bolje tekne, skrbi za čiste In zračne kurnice. V gnezda je kokošim priporočljivo polagati posebna - »jajca«, ki odganjajo, ožinama uničujejo mrčes, s tem, da razvijajo posebne pline, medtem ko sedi kokoš na qnezdu. 2. Zimska reja ostale perutnine. 'Pure so odporne proti mrazu, in so lahko tudi pozimi vedno na prostem, pod milim nebom. Še celo kure, katere hočemo spitati za zakol, nočejo žreti, če jih zapremo v tesen prostor. Torej puram dovolj svobode! In za pitanje dovolj koruznega zdroba, pomešanega s kuhanim krompir-" jem. » Gosi in race je treba tudi pozimi spuščati čimveč na prosto in k vodi. Krmiti pa jih ne-smemo preveč, razen, če jih nameravamo zaklati; kajti premastne gosi in race se potem ne oplodijo in ne začno nestL V krmi dajmo gosem in racam predvsem dovolj zelenjave, da ostanejo zdrave. Nesne race je treba obilno krmiti, predvsem z žitom. Ker race navadno nočejo nesti jajc v gnezda, jih je treba vsako jutro poiskati med slamo na ležišču. Za zakol določene gosi in race pa imejmo zaprte v majhni kletki in jih pitajmo 6 koruzo, otrobi, posnetim mlekom in korenjem. Golobe krmimo pozimi podobno kakor kokoši, dvakrat na dan, zjutraj in popoldne, s prosom in žitom, kateremu primešamo nekoliko koruze, ki daje toploto. Obenem s posodo s krmo dajajmo v golobnjak tudi posodo s čisto, toplo vodo in od časa do časa posodo z apnenčastim peskom 3. Zimska reja kuncev ali domačih zajcev. Tudi domači zajci, posebno mladiči, potrebujejo •pozimi dovolj prostora za tekanje. Le one živali, ki so določene za zakol, Je dobro držati v tesnih kletkah. Naravna hrana kuncev Je zelenjava. Te ne smejo pogrešati niti pozimL Zato moramo kuncem tudi pozimi vedno nuditi dovolj zelja, solate, pese, korenja, ali, vsaj svežega krompirja. Razen tega dajemo plemenskim kuncem v Jasli tudi vedno dovolj zdravega In suhega sena, med katerega smemo pomešati nekoliko ovsene slame. Sena in slame pa ne smemo hraniti v ali nad hlevčkom, ker se navzame vlage ln začne plesneti in prhneti! Enako moramo paziti, da pozimi, ko zmrzuje,' odstranjujemo iz korltc zmrznjene ostan- ke pese in hrane sploh, ker zmrznjena hrana Je strup za kuncel Od časa do časa damo pozimi kuncem v kletko kos veje, da si z glodanjem brusijo zobe ob njej. Najrajše imajo veje mladih Jablan. Plemenskim kuncem dodaj emo le po malem, a pitavnim kolikor morejo požreti, tečne hrane. In sicer jim damo zvečer ovsa in koruze, zjutraj pa kuhanega krompirja, ki mu primešamo koruznega in ječmenovega zdroba, otrobov in posnetega mleka, če je na razpolago 6eveda. Kdor hoče dobiti od kuncev lepe kožuhe, naj jim daje še nekaj lanenega semena ali lanenih tropin, ali pa, če tega nima, seme sončnic/ Od tega dobi ko-žuhovina lepši ble6k. Treba pa Je prenehati s krmljenjem teh semen ali tropin vsal deset dni pred zakolom, ker bi imelo sicer meso čuden, neprijeten okus. 4. Zimsko krmljenje koz. Koza je kravica malega človeka in za marsikatero družino velika dobrotnica, čeprav premožnejši krogi gledajo postrani i koze i kozjereje«. Tudi gozdarji in gozdni posestniki 6o kozam veliki sovražniki, ker jim — žal upravičeno — očitajo, da so največji škodljivci mladih gozdov, oziroma nasadov, katerim obgrizejo vršičke V gozdovih, posebno mladih, koz ne smemo pasti, niti poleti, še manj pa pozimL Kdor hoče kozo rediti in uživati dobro kozje mleko, ki Je veliko bolj mastno kot kravje, si mora preskrbeti dovolj hrane zanjo, da jo lahko preredl čez zimo v hlevu. Toda ne samo ob slamil Marveč imeti mOra na razpolago dovolj zdravega in dobrega senal Za kozo je najfinejše .seno komaj zadosti dobrol Razen sena dajemo kozi tudi dovolj snažne, oprane pese in repe, oziroma korenja. Kozam pa Je treba razen tega dajati še ovsa in otrobov. Koze krmimo trikrat na dani napajati pa jih moramo celo večkrat Prinašamo v naslednjem sledečo navodilo za zimsko krmljenje koz, ki smo ga nekje čitall, a seveda ne jamčimo, da je ta način krmljenja koz edino pravilen, ali vsaj najboljši od vseh: Zjutraj ob šestih kozo napojimo Nato ji damo sena, in za tem pese, repe ali korenja Okoli sedma ure napajamo v drugič in sicer primešamo vscM pol kilograma ovsenega zdroba aH pa otrobov in nekoliko zmečkanega .krompirja. Opoldne napajamo, položimo čez kake četrt ure seno, po kosiln pa damo kozi še kuhtnjske ostanke, in jo nato spet napojimo. Zvečer o mraku spet napajamo, in čez kake pol ure spet začnemo krmiti, najprel s senom ln pese ali korenjem, a nato damo spet ovseni zdrob, oziroma otrobe, bodisi kot oblodo k vodi za napajanje, ali pa napojimo kozo s čisto vodo in ji damo nato zdrob, oziroma otrobe v suhi obliki. ali pa pomešana med krompir, ali pa zribana peso. * V celoti potrebuje koza na dan 1 do poldrag kilogram sena, 1 kg pese ali korenja ln pol kilograma ovsenega zdroba oziroma otrobov. Mol»-nim kozam pa moramo dajati pese ln ovsenega zdroba, oziroma otrobov, dvojno količino. Pa tudi za breje kozs ns smemo varčevati s knnoi GOSPODARSKI VESTI X Nemško-bo 1 garska trgovska pogajanja. Na-davno so med Nemčijo in Bolgarijo sklenili novo trgovsko pogodbo. Podpisali so Jo za Bolgarijo ministrski predsednik Boiilov, trgovinski minister dr Vazov in vrhovni komisar za vojno gospodarstvo, dr. Aladžovi za Nemčijo pa Ministerialdirigent-« dr. Beckerle in dr. Landwehr. —-Nov dogovor velja do 30 septembra 1944. X Nakup tobaka v BolgariJL V bolgarskem trgovinskem ministrstvu so pripravili določbo, Id jo bodo izdali v sporazumu s Kmetijsko in Zadružno banko v pogledu razprodaje tobaka letošnjega pridelka. Ministrski svet bo tozadevni osnutek v kratkem odobriL To bo omogočilo in o tvorilo razprodajo tobaka na kupčevalce. Kakor 6mo že poročali, je bila letošnia produkcija tobaka dobra. X Nova banka za ztinanjo trgovino t Turčiji. Tozadevno priprave so v teku in pravijo, da bo ta državna ustanova verjetno že v šestih mesecih začela s svojim poslovanjem. Njen glavni delokrog bo financiranje izvoza in uvoza ter nadzorovanje zunanje trgovine X Slovaška za svoje železnica. Po objavah, ki jih je izdalo slovaško železniško ravnateljstvo v Bratislavi, je Slovaškar leta 1943. v gradnje železnic investirala 160,6 milijonov kron. Od tega odpadejo na posamezne nove proge sledeče vsote: Strazske—Strajske-Prešau 77,2 mil. Slavosov-ce—Slavošovtse—Chyznia Voda—Chyznia Voda 42,4 mil., Neusohl—Unterstuben 7,9 mil., Goldmo-ravits—Sbehy—Sbehy 3,3 mil. hi Podolin—Orlov —Plavoc—Plavoč 2,1 mil kron. X Zamenjava blaga med Svlco in Madžarsko. Po nedavno sklenjenem trgovskem dogovoru med Švico in Madžarsko bo švicarska industrija ur izvozila za 5 milijonov frankov ur in sestavnih delov ur na Madžarsko. Pri tem ne gre samo za žepne, temveč za ure vseh vrst, kar bo baje le deloma krilo madžarske potrebe Švica je po pogodbi obvezana dobavljati Madžarski predivo. Strokovnjaki računajo, da bo zamenjava blaga med obema državama v nekaj mesecih narasla za 25 dq 30 odst. Septembra so poročali, da je Madžarska izvozila v Švico 300 tisoč centov pšenic«. Sedaj ja pa Švica naTočila nadaljnjih 250 tisoi centov. Dr. F. J. Lukas: «» Ausschneiden! Izrezati! Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično^ 51% Stunde. Lösung der Aufgabe. 1. Ich habe meine Haut gebräunt, jetzt ist sie braun f 2. Ich habe das Eisen erhitzt, jetzt ist es heiß. 3. Ich habe die Türe geöffnet, jetzt ist sie offen. 4. Ich habe den Anzug gereinigt, jeizt ist er rein. 5. Ich habe das Messer geschärft, jetzt ist es scharf. 6. Ich habe den Kaffee« gesüßt, jetzt ist er süß. 7. Ich habe die Wäsche getrocknet, jetzt ist sie trocken. Ich habe den Schläfer aufgeweckt, jetzt ist er wach. " •»- Wärter, die oft falsch geschrieben werden, aa: - 1. Der Aal ist ein Fisch. 2. Dichter sagen statt Adler oft Aar. 3. Ich kaufe mir ein Paar Halbschuhe. 4. Ei raucht täglich ein paar (etliche) Zigaretten. 5. in st. Veit wurde ein neuer KdF-Saal eröffnet 6 Der Frost hat der Saat stark geschadet. 7 Die Waage stand waagrecht auf dem Tisch. Merke: der Saa! — die Säle! ee: 1 Der Gärtner hatte in den sonnseitigen Beeten am Meer Beeren angebaut a 2. Das deutsche Heer ist das best« dar Welt. 3. Er trank lieber Tee als Kaffee. 4. Wir treffen un« nachmittags am See. 5. Dar Betriebsführer soll die Seele des Betriebes sein. Merke: »h« steht in der Regel nur nach einfachen Selbstlauten. ^V. Wörter ohne »h«. 1. Die Blüten dieses Baumes sind prächtig. 2. Seine Gebärden, wie überhaupt sein Gebaren finde ich übertrieben. 3. Ich bin sehr müde, holen Sie mir bitte den Liegestuhl. 4. Ich habe den Namen dieser Person nicht ver-staate« 5. Ich möchte lieber Rum als Zitron« In den Tee. S. Es ist schwüL 7. Ich habe meine® bunten Schal verloren. »h« steht fernen a) am Ende eines Wortes: fKuh. Reh, Vieh) und vor »e« (sehen, stehen)) bl als Dehnungs- »h« vor L m, n und r (Mehl, Ruhm, Sahne. Ehre.) gg: 1. Am \Bauplatx ist ein neuer Bagger eingetroffen. 2. Dieses Flußbeet muß ausgebaggert werden. 3. Der Bauer eggt mit der Egge den Acker. 4. Die Dogge ist ein großer, schöner Hund. 5. An des Führer« Geburtstag werden an alles Häusern Flaggen gehißt 6. Die Schmuggler versuchten einen Waggon Roggen schwarz über die Grenze zu bringen. v (zu Beginn eines Wortes): 1. Sein Vetter heißt Valentin, sein Vater Viktor. 2. Der Vizekönig bewohnt im Sommer ein« herrliche .Villa in Veldes. 3. Sie gab die vielen Veilchen vielleicht in die Vase x: 1. Der Holzfäller hat sich mit der Axt in den FuB gehackt 2. Er lebte so lange in Luxus, bis er sein Geld verbraucht hatte ' 3. Das Textbuch einer Operette wird auch Libretto genannt c 4. Vor einigen Tagen ist eine deutsche Expeditio« nach dem Tibet abgegangen 5. Max war ein leidenschaftlicher Bergkraxle*. 6. Dieser Arzt hat eine gutgehend« Praxis. q: 1. Dieses Ornament besteht aus Kreisen und Quadraten. 2. Für einen Schwerkranken Ist das Leben meist eine Qual. 3. An der Quell« schmeckt das Wasser am besten. 4. Woher kommt dieser Quahn? Der Ofen raucht 5. Ist dies ein Weingeist- oder eine Quecksilber» Thermometer? MALE VESTI * Božična in novoletna Številka »Štajerskega Gospodarja« izide ta radi praznikov za en dan prej kakor navadno. S tem ja olajšano dostavljanje in razprodaj an je, tako, da bodo naši bralci med prazniki, ko je pravzaprav najbolj pripraven čas za branje, imeli naš list v svojih rokah. * Spodnještajerci kot vojaki domovine pozdravljajo svojo oijo domovino. Vesele božične praznike in srečo v novem letu želijo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter seveda tudi vsem bralcem »Štajerskega Gospodarja« v starem delu Reich-a kot industrijski delavci zaposleni Spodnještajerci: Leopold Bisjak, Josef Dolenschek, Josef Metelko, Franz Vizlar, Franz Leksche, Franz Duch, Ignaz Tomasin, Stanislaus Schibert, Anton Kraschowetz, Aloi6 Schibert, Anton Grantz, Johann, Michael in Stefan Schkrlez, Hans Štefani tsch, Franz Aister, Hans Schrlitsch, Anton Rat-schitseh, Alois Zigler. Anton Pegan, Jo6ef Rosto-char, Michael Wogrin, Franz Koschtomaj, Michael Sobaritsch, Franz Jelowetz, Jakob Schwiqel, Max Kutschitsch, Alois Kosinz, Hans Soschko, Anton Jakwetz in Martin Wertsch * Zadnja pot hrabrega Wehrmann-a. V »Štajerskem Gospodarju« smo svoječasno napisali, d« je Gauleiter Dr. Siegfried Uiberreither osebno v bolnišnici v Cilli-ju odlikoval z odlikovanjem Eisernes Kreuz II Kl v bojih z banditi težko ranjenega Wehrmannschafts-TruppführeT-ja Max Ranftl-a iz Marburq-a, ki se je v bojih izkazal ravno tako hrabrega bojevnika, kakor je bil v ^stalem svojem življenju in delovanju vnet in domoljuben nacionalsocialist in Spodnleštajerc. Na tisoče tovarišev iz vrst Wehrmannschaft-a le zasledovalo njegovo zdravljenje v upu, da okre-va.-Ampak usoda je hotela drugače. Rana, katero je imel na glavi, je postala smrtonosna. Njegovo, domovini žrtvovano telo so prepeljali v Marburg In ga na pokopališču v Marburg-Drauvreilef-ju položili k zadnjemu počitku. Počastitvi padlega junaka so prisostvovali med drugim tudi Gauleiter hi Reiehsstatthalter dr. Uiberreither, Bundesführer Steindl, KreisfühTer in Oberbürgermeister Knaus itd. V slovo je ob odprtem grobu spregovoril Bundesführer, častno stražo je pa tvorila kompanija tovarišev iz odredov Wehrmannschaft-a organizacije Steiriecher Heimatbund Pokojni junak in domoljub je bil nosilec hrabrostnih odlikovanj Eisernes Kreuz II. Kl. in Kriegsverdienst-kreuz-a II. Kl mit Schwertern, ki si fih je zaslužil s hrabrim zadržanjem v bojih a partizani v obrambi svoje liulbe Spodnje Štajerske in Reich-a * Počastitev junakov. Ortsgruppa Praßlau je nedavno proslavila spomin v decembru t. 1. na vzhodni fronti padlih petih mož domačinov. Štirje so bili grenadirji, eden pa kanonir. i-—-L 6. Ich würde Sie bitten, mir eine -Quittung auszustellen, b-p: 1. Dieser Bäcker bäckt das beste Gebäck 2. Der Gepäcksträger packt das Gepäck und trägt es zum Gepäckswagen. 3. Das Flugzeug warf allen unnötigen Ballast ab. 4. Sehr bekannt ist der Dogenpalast in Venedig. 5. Er hat einen tiefen Baß. 6. Dieser Paß ist nur zwei Monate im Jahr passierbar. 7. Sein krankes Bein bereitet ihrh viel Pein. Wörter. Aal (m) — jegulja Aar (m) — orel abwerfen (ich warf ab, ich habe abgeworfen) - odvreči ausbaggern — trebiti (struge, jarke) Axt (w) — sekira , Bagger (m) — trebilnica, tiebljača Egge (w) — brana Ballast (m) — breme Baß (m) — bas Bauplatz (m) — stavbišče Beet (s) — greda Bergkraxler (m) — plezalec, hribolazec Blüte (w) ,— cvet Dogge (w) — doga eintreffen — priti, dospeti eggen — vlačiti, braniti Flagge (w) — zastava, prapor Gebäck (6) — pecivo Gebärde (w) — kretnja Gebaren (s) — vedenje Holzfäller (m) — drvar * Odlikovanje spodnještajerskega vojaka* za hrabrost. Gefreiter Paul Wisowischek iz Trifail-Osta je dobil odlikovanje Eisernes Kreuz II. Kl., ker se je v bojih na fronti pokazal junaka. * Popravila samo za moko. Gericht Schönstem je kaznoval na tri mesece ječe 1885" leta rojenega kovaškega mojstra Antona G., ker je za popravilo treh plugov zahteval 25 kg žita in odklonil, da bi se mu to plačalo v denarju. S tem se je pregrešil zoper predpise o vojnem gospodarstvu. * Nadaljnja odlikovanja hrabrih spodnještajer-skih vojakov Za hrabrost na fronti 60 bili odlikovani z odlikovanjem Eisernes Kreuz II. Kl. sledeči vojaki, doma iz Spodnje Štajerske: Soldat Johann Vinzek iz Steindorf-a, Soldat Johann Jan-schekowitsch iz Bründia, Soldata Josef Bratschko in Anton Bochl iz Wurberg-a in Gefreiter Jranz Wantur iz Ortsgruppe Maxau. * Spodnještajerski vojaki so vedno in povsod hrabri bojevniki. Za. junaško zadržanje v boj'h pred sovražnikom - na fronti, sta bila odlikovana V Eisernes Kreuz II. Kl. ff-Sturmmann Franz Smole iz Bärental-Steten-a in Anton Bohnar iz An-derbuTg-Trennenbeig-a pri Cilli-ju * Prodaja blaga, ki služi za dekoracijo izložb. Kakor znano, je po do nedavno obstoječih predpisih blago, ki je bilo namenjeno kot dekoracija izložbenih oken, lahko ostalo neprodajno, dokler se dekoracij6ko blago v izložbah ni menjalo. Najnovejši predpis pa določa, da se to določilo spremeni v toliko, da se kupcem, ki prihajajo z Fl-Bezugschein-i, Fl-Kaufberechtigungen in Fl-An-kaufschein-i, v slučaju potrebe mora prodati tudi razstavno blago iz izložb. * Ureditev dopustov leta 1944. Der Generalbevollmächtigte für den Arbeitseinsatz je za privatno gospodarstvo določil, da veljajo glede dopustov za leto 1944 vsi predpisi, ki so veljali za leto 1943., dokler, in če se isti ne spremenijo. * »Untersteirischer Kalender« za leto 1944. je ravnokar izšel v izdaji organizacije Steirischer Hedmatbund in ga bodo te dni začeli razpošiljati. Koledar je podoben lanskemu in predlanskemu in vsebuje razen koledarskega dela tudi lepe, dobre in koristne prispevke za vse sloje spod-nještajerskega prebivalstva. ■ * Ljudsko gibanje v Marburg-u. V prvi polovici meseca decembra je bilo Standesamt-u prijavljenih: 104 rojstev (zadnjič 101), od teh 57 dečkov zadnjič 36) in 47 deklic (zadnjič 65); dalje 47 smrtnih slučajev (zadnjič 44), od teh 21 moških (zadnjič tudi 21) in 26 žensk (zadnjič 23). Na Standesamt-u sklenjenih porok je bilo napram zadnjič 28 le 19; zato pa se pričakuje za drugo polovico decembra večje število. — Pri rojstvih se je razmerje med dečki in deklicami zopet izdatno izpremenilo: zopet so prišli dečki do rekorda napram deklicam. Libretto (m) — libreto, besedilo spevoigre Liegestuhl (m) — ležalnik packen (anpacken) — zgrabiti, prijeti passierbar — prehoden Pein (w) — muka, bol, bridkost Qual (w) — trpljenje, muka Qualm (m) — gost dim, hlap. zatohel zrak Roggen (m) — rž Saat (w) — setev, sejanje Schmuggler (m) — tihotapec übertrieben —r pretiran, prenapet Vizekönig (m) — kraljev namestnik, podkralj Waage (w) — tehtnica waagrecht — vodoraven Weingeist (m) — vinski cvet Redewendungen. einen Saal eröffnen — dvorano otvoriti Flaggen hissen — zastavo razviti, prapor razobesiti schwarz über die Grenze bringen — tihotapiti sich in den Fuß hacken — vsekati se v nogo eine gutgehende Praxis — praksa, ki uspeva, dobra praksa Aus der Zeitung. Warnung! Warne die betreffenden Persomm, gegen mich noch weiterhin unwahre Behauptungen zu verbreiten, andernfalls ich gezwungen wäre, gerichtlich vorzugehen. Therese Ebner, verw. Splttaler, Unterwollaniq Nr. 34. Bewußtlos aufgefunden In ^der Küche ihrer Wohnung am Gries wurde eine 69 Jahre alte Witwe von Angehörigen mit einer Gasvergiftung bewußtlos aufgefunden. Die Frau hatte in letzter Zeit Spuren geistiger Störung gezeigt und den Gashahn eröffnet, um sich ru töten Als R»wp/t- • Mörtendorf ima svojo Maschinenhall-o, katero so nedavno izročili svojemu namenu. Pri slavnostni otvoritvi je govoril Pg. Wagner in pozival kmetovalce, da se za dvig kmetijske produkcije poslužujejo strojev, ki 60 po zaslugi skupnosti vsem na razpolago * Pristojbine afriških bojevnikov. Vsi družinski svojci bivših bojevnikov v Tunisu, ki so od svojih fantov jn mož že dobili iE ameriškega ali angleškega vojnega ujetništva kaka poročila, in ista še niso oddali svojemu Wehrmeldeamt-u in tudi niso stavili nikakšnega predloga, da bi se za ujetnikom poizvedovalo, naj to nemudoma storijo, ker je drugače nemogoče, da bi se nakazalo pristojbine svojcem, ki še pripadajo dotlč-nim afriškim bojevnikom. ♦ Smrtna kosa. V Tralutsch-u pri Wachsenberg-u je nedavno umrla 59 let stara viničarka M. Kne-del. Imenovana je rodila 9 otrok, od katerih jih živi še pet. Kot žena viničarja, s katerim je 30 let opravljala delo v vinogradu posestnika in trgovca Baumgartnerja, je bila ves svoj vek pridna, poštena in delovna ter vsestransko priljubljena. Razen petih otrok, obžaluje njeno smrt tudi mož, ki je v njej izgubil zvesto življenjsko družico, mater njegovih otrok in neumorno delovno pomočnico * Kdor še nima Arbeitsbuch-a. Der Chef der Zi-vilVerwaltunq in der Untersteiermark, der Beauftragte für Arbeitsfrägen; je z razglasom z dne 10. junija 1943 (glej list »Verordnungs- u. Amtsblatt« des Chefs der Zivilverwaltung z dne 24. junija 1943) določil, da smejo na Spodnjem Štajerskem po 1. juliju 1943 zaposliti samo tiste delavce in nameščence, ki 60 v posesti Arbeits-buch-a, ali pa istega nadomestujoče Arbeitser-satzkarte. Kdor po 1. juliju 1943 zaposluje.delavca, nameščenca, vajenca, volonterja, praktikanta itd. brez Arbeitsbuch-a, zapade kazni. To določilo velja tudi za samostojno izvršujoče poklice, domače delavce, doma izvršujoče obrtnike, medmoj-stre in sodelujoče družinske člane. Vsi . ti poklici smejo svoje delo izvrševati eamo, če 60 v posesti predpisanega Arbeitsbuch-a ali Arbeits-ersatzkarte. Tudi delojemalci so lahko kaznovani •z denarnimi kaznimi do 150 RM ali pa z zaporom, v kolikor drugi zakoni ne predvidevajo še ostrejše kazni. Arbeitsamt pa tudi lahko Betriebs-fiihrer-je indelojemalce, ki se pregrešijo zoper tozadevne predpise, kaznuje z denarno globo do 150 RM, da jih prisili do sp "'ovanja teh določil. Ker obstojajo razlogi, da 6e še enkrat na vse to opozarja, ponavljamo, da ne sme nikdo zaposliti ljudi in tudi nikdo sprejemati dela, če delavci in nameščenci ni60 v posesti pravilno izdanega Arbeitsbuch-a ali Arbeitsersatzkarte. Razen tega se. opozarja, da je treba točno po predpisu vod; ti 'Arbeitsbuch. - Določila so razvidna iz Arbeitsbuch-a samega na strani 23—38. _ ' grund gab sie in einer Aufzeichnung Gram über den Tod ihres Mannes und ihres Sohnes an. Gebe meinen geehrten Gästen von Villach und Umgebung bekannt, daß meine Gaststätte nicht wie bisher am Dienstag, sondern von nun ab Tegelmäßig am Mittwoch wegen Ruhetag geschlossen ist. — Raimund und Helene Vodlak, Neu-Landskron. Hotel, in landschaftlich schöner Lage. Höhe 800—1500 Meter, Sommer- und Wintersportgebiet, ca. 80—100 Betten, bei sofort zu kaufen- gesucht Kaufabschluß und Barauszahlung. Angebote, die streng vertraulich behandelt werden, erb. an die beauftragte Fa. Grundstücksverkehr München. G. m. b. H. München 2, Maximilianplatz 22/1. Wörter. abbürsten — okrtačiti, očistiti annähen — prišiti auffinden (jemanden) — najti • Aufzeichnung (Notiz) (w) — zapisek, beležka Barauszahlung (w) — izplačilo v gotovini beauftragen — naročiti Behaupten (w) — trditev; B. aufstellen — trditi Beweggrund (w) — nagib erb. (erbeten) — zaželen,, izprošen; Anträge erbeten — ponudbe naj se izvolijo poslati Gashahn (m) — plinska pipa GasStätte (w) — gostilna Gram (m) — toga, žalost Kaufabschluß (m) — kupni zaključek verbreiten — razširiti, raznesti warnen — svariti, posvariti Warnung (w) — svarilo, svaritev weiterhin — nadalje, v prihodnie * Začetek astronomske zime. Kakor pri v D 2 Eberhard F 3 Kunigunde S 4 Burkhard S 5 Ingomar M 6 Fridolin D 7 Hartwin M 8 Gundolf D 9 Reinhard F 10 Meinrad ® S 11 Wolfram S 12 Heldengdtg. M 13 Rosalind« D 14 Mathilde M 15 Adclbert D 16 Heribert F 17 Gertrud < S 18 Eduard S 19 Hartwig M 20 Wolfram D 21 Dankward M 22 Hcrlind« D 23 Otto 1 F.24 Friderik« S 25 Humbert_ S 26 Ludwig M 27 Rupert D 28 Guntram M 29 Bertbold D 30 Roswitha F 31 Wido Junj D 1 Konrad F 2 Ulrich S 3 Klothilde S 4 Hildebrand M 5 Winfried D 6 Norbert ® M 7 ßobert ' D 8 Bertram F 9 Irmgard S 10 Margacetfc« S 11 Hilden ch M 12 Hartman« D 13 Roderich f M 14 Gerold T> 15 Lothar F 16 Volker S 17 Adolf S 18 Herta M 19 Meinrad D 20 Adalbert & M 21 Alois D 22 Ortrad F 23 Edeltraud S 24 Hans_ S 25 Berta M 26 Rudolf 'I 77 Harald M 28 Diethild« 9 D 29 Peter u. P««l F 30 Ehrentraad KALENDER 1944 ŠTAJERSKI 00SP0DAS DJ€ WOCHENZEITUNG DES STEIMSCHEN UNTERLANDES Vorlag und Schriftleit%»§ Marburg ¡Drau), Bad gösse 4 Ruf 25-47 hoste ch« de konto Wie« 59030 Juli S t ReinlrUd 2 Herwig 3 Raimaad 4 Ulrich 5 Hag« 6 GottBafc 7 Willibald S Harald S M D M D F S___ S 9 GotttvUd M 1« Am.Ha D 11 Siegb«at M 12 Heinriak D 13 Sigrid F 14 Gisbert S 15 Ego« «r • S 16 Waltal M 17 Anaalda D 18 Friedriak M 19 BotuWd D 20 Wo«, F 21 Helga » 22 Fink«« S 23 Arnulf M 24 KonignaA D 23 MeinaM M 2« Al,l>» D 27 ButLoU Not g« Otf S 29 3 3» TIHnrf M 31 Era« ' Oktober 1 Erat«dank<«g 2 B«r*agar - ® _ 3 Gerhard M' 4 Herta D 5 Gerwig T 6 Bruuo S 7 Gerald S I Brigitta M 9 G3at«r < D 1« Friedrmfc M 11 Roderick D 12 MaliaaiHaa F 13 Reinwald S 14 Bmthard S 15 Irmberta M 16 Herborg D 17 Hedwig M 18 Berthild« D 19 Ferdiaaad F 20 Wend«fa S 21 Uratda S 22 Waiborfa M 23 HertriJ D 24 Harold 9 M 25 Luitgard D 26 Ermenrlafc F 27 Hiltred S 28 Erm«Ka4« S 2« E!fri«4« M 30 Alfo». D 31 WoMgaag ® August D 1 Rigob«*t M 2 Guatav D 3 Herigar F 4 Sigrid ® S S Oswald i Herman« Ulrike I Hedwig > Roland Hugo, Helmut Adelgard S 27 Gebhard M 28 Adel-nd. D 29 Wilram M 30 Siglind« D 31 Gertrud November M I AIlerh«iHg D 2 Ort rud F 3 Bert hold S 4 Kari S S Emmerich M 6 Leonhard D 7 Engelbert t M 8 Gottfried D 9 G.f.d.G.dJt F 10 Irmgard S U Martin S 12 Kumb«rt % M 13 Edelgard D 14 Gerwald M 15 Leopoid < D 16 Otmar F 17 Gertraad S 18 Ott« s n Ei«« . M 20 Edmaad D 21 Amali« M 22 Rfldegar D 23 Adelgaa ) F 24 Emma 5 25 Bepnad S 2* Konrad M 27 UU D 28 Gantar M 29 Walt« D 30 Hild« ® September : 1 Hedwig 2 Degenk. ® S M Diethard M 11 Willibert D 13 Ottiti« M 13 Dietbert D M Notburga F 15 Roland S 16 Ludmilla ' S 17 Hildegard M 1* Richard D 19 Lambert M 20 Friederik« D 21 GeroU F 22 Gunthild« S 23 Thekla S 24 Giaeih«r M 25 Irmenit, D 26 Meinhard K 27 Hiltrud D 2* Dietmar F 29 Lothar S M Gerhard Dezember 1 Edwin* 2 BrnnhiU. 3 Frm* 4 B*rb*r« 3 Reinhard t Gertraad 7 Gerbald 5 Gunthild JJelamt r s^ 8 M D M D F S^ S M Meiorad M 11 Waldemar D ti Kusc M 13 Edbarg D M Folkwia F t3 Reinald 4 S H Ad«;h«id S IT Notg«r M 18 Wunibald D 19 Wilhelm M 20 Hermana D 21 Ingomar F 22 Berta . S 23 Hildegard S M Hernia« M 23 1. Weforig. D 2* 2. Wa&atg. M 27 Hngo D 2* Hubert F 29 Otwald ® S 38 ▼«&«( S K Balduin Kleine? Anzeiger , Jedes Wort koctet tili Stellengesuche b Rpl das .ettgedruckte Wort 2S Rpt. für Geld Re«litätenverkehr Brietweetlse) und Heirat 13 Rpl. das fettgedruckter' Wort 40 Rpl tili alle übrigen Wortanzeigen 10 Rpt das- fettgedruckte Wort 30 Rpt Dei Wortpreis gilt bis zu 12 Buchstaben le Wort Kennwoitgebühr be' Abholung dei Angebote 35 Rpt bei Zusendung durch Post oder Boten 70 Rpt Auskunftsgebühr ftii Anzeigen mit dem Vermerk .Auskunft n der Verwaltung odti Geschäftsstelle' 2« Rpl Anzeigen-AnnahmeschluB: Am Tage «or Erscheinen um 16 Uhr Kleine Anzeigen werden nur gegen Voreinsendung des Betraqes auch gültige Bnetmarkenl aufgenommen Mindestqebühr für eine Kleine Anzeiqe t RM Zu kaufen gesucht Verschiedenes Abfälle! Altpapier Hadern, Schneiderabschnitte Textilabfäl-le Alteisen, Metall, Glasscherben Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter. Marburg/Drau Drau-qasse 5 4 Bandagen allei Art. sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma- FRANZ BELA. Bandagist. Marburg/Drau. Herrengasse 5. 237 14 Prothesen leder Art — Lede^ — Leichtmetall - Holz-orthopadi-sche Apparate Leibbinden. Gummistrümpfe erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie. Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und, Sozialinstitute. Marburg/Drau. Mellingerstr 3. 14 Zu verkaufen Reinrassige Dachshündin, klein, schwarzbraun, rauh hört auf den Namen »Herta«, ist zwischen dem 12. und 13. Dezember durchgegangen. Wer sie findet, möge sie zurückerstatten. Robert Grasselli, Schleinitz bei Olli 154-3 Altmaterial! — Rohstoffe! Eisen, Lumpen, Haare, werden zu den Tagespreisen übernommen, größere Mengen werden abgeholt. Übernahme von alten Autos und Kraftfahrrädern. Große Auswahl von Nutzeisen. Max Weiß, Alteisenhändler, Autover-wertung, Marburg/Drau, Nagy-straße 14 — Tel 21-30 125-14 Offene Stellen Suche Melerieute oder Pächter für 30 Joch Landwirtschaft in den Büchein. Anträge a. d. »M. Z.«, Marburg/Drau, unter »7306«. 129-6 BURG-LICHTSPIELE MARBURG Drau. «URGPtAfZ DAS BA» AUF BEB LEMKE Ein Farbfilm der Tobis mit: HEU FINKENZEILER, WILL DOHM, MARIANNE SIMSON. Die galanten Abenteuer einer hübschen Bürgermeisterin, durch die ein grotesker Krieg um eine Badewanne entfesselt wird. Für Jugendliche nicht zugelassen! Sondervorstellungen; Samstag und' Sonntag Vormittag 10 Uhr, Montag und Dienstag 12.45 Uhr: LENI RIEFENSTAHL, GUSTAV DIESSL, ERNST UDET vertont in dem weltbekannten Hochge-birgsdrama: DIE WEISSE KÜLE vm PIZ PALII Für Jugendliche zugelassen! Freitag, den 24. Dezember bleibt das Lichtspieltheater den ganzen Tag geschlossen! MFI1FC •»uiver Grenadier, nie mehr, zu uns zurückkehren wird. Im Alter von 19 % Jahren hat er sein Leben am 9. November 1943 an der Ostfront geopfert. Ruhe, lieber Edi, in fremder Erde. Unser großes Leid legen wir in Gottes Hand. Du wirst in unseren Herzen weitet leben. 142 Windischgraz, Krdhzdorf, Kronau, Marburg, Cilli, Wien, Reeklinkshausen, Langenbochum, am 15. Dez. 1943. In tiefer Trauer denken an sein feines Grab: Maria Topolnik, verw. Schoster, Mutter; Franz Topolnik, Stiefvater; Adelheid Schöndorfer u. Maria Schoster, Schwestern; Cyrill Schöndorfer, Schwager, im Namen aller Verwandten Gut entwickelte Wurzelreben hat die Rebschule Druso-witsch in Jörgendorf (Kreis Pettau) abzugeben. Für Sorte und Unterlage qarant. der Rebschulbesitzer Alois Dru-sowitsch. 144-3 Pferdekumt, Sattel, Ketten etc. abzugeben um 800 RM. — Obran, Marburg, Drauwei-ler, Dammgasse 31. 145-3 Plansichter zu verkaufen, dreiteilig, freischwingend. — Preis 900 RM. Mauko, Mühle, P Stainztal. 139-3 Kaufe Sesseln u. alle Art Möbelstücke, auch reparaturbedürftige. — Anträge an Jakob Putschko, Ses-sel- und Kleinmöbelhandlung, Marburg-Drau, Triesterstraße 57. . 107-4 Winzer mit 3—4 Arbeitskräften wird aufgenommen mit 1. Februar bei Franz Roth, Marburg, Rothwein 72. 148-6 Winzerei in bestem Zustande, mit großem Deputat, Ru 11 e r vorhanden, für 3—5 Arbeitskr., sofort oder im Frühiahr zu vergeben Angeb. an Weing. Sonnenberg, Ziereg 3 Post Oberku-nigund. 79-6 Meier mit Lohn u. Deputat wird für Bauemwirt-6chaft aufgen. Anzufragen: Lorenzen am Bachern 163. 141^6 2 Kaufmannslehrlinge werden aufgenommen. Franz Pu-chan, Schwarzenbach, Mieß-tai. 140-6 Hausgehilfin wiTd sofort od. mit 1. Januar aufgenommen. Anzufr. täglich: Kokoschinegg-straße 24. 153-6 Tischler u. Säger (Alter mögl. über 55 Jahre) sofort oder später qesucht. ->— Ebenso wird eine Frau f. maschinelle Arbeit in der Kistener-zeuqung aufgenommen. Zuschriften an Fa. Hans Göttlich, Großhandlung Marburg/Brau, KSrntnerstraße 128 152-6 Suche selbständigen Tischler f. ständige Arbeiten von verschied. kleinen Möbelstücken. Jakob Putschko — Sessel- und Kleinmöbelhandlung, Mar-burg/Dr., Trie-sterstraße 57 151-6 Kaufm. Lehrling — ehrlich und kräftig — wird sof aufgenommen. Anschr i. der Verw des Blattes 149-6 Tüchtiger Winzer wird per sofort oder im März 1944 aufgenommen i. d. Umgebung von Pettau. Dauer-posten. Angeb an Franz Te-ment, Pettau — Untere Draug. 4 150-6 UPOŠTEVAJTE PREDPISE LETALSKE Z ASCITEI Biere aus den BRAUEREIEN PU NT IG AM und BRÜDER REININGHAUS GRAZ \ Niederlagen: Marburg a/Drv Tegetthoffstr. 3 Pettau, Ringstrasse 2 Pöltschach - Märchendorf 45 m Unsagbar schwor traf uns die Nachricht, daS un-ser Sohn, Bruder und Neffe FRANZ TERNIÄK Gefreiter, im Südteil der Ostfront, im 21. Lebensjahre, sein junges Leben fürs Vaterland geopfert hat. Pickern, Marburg, Kötsch. 146 Elise Terniak, Mutten RudoM, Bruderi Pauline und Juliane, Schwestern, und Familie Wretzl. cQor * ^ scfiützf eine Spareinlage bei den 93 Cntersteirischen Sparkassen al In treuer Erfüllung seiner Soldatenpflicht, ist am 9. November 1943, nach erlittenen schwersten Verwundungen unser lieber Sohn und Bruder MAX MÄRZEN Grenadier, geboren am 12, April- 1924, in einem Lazarett_ im Osten, gestorben. 137 Puchsdorf, Gemeinde Peilenstein, am 10. Dez. 1943. In tiefer Trauer: Agnes, Mutteri Michael, Rudolf, dzt. im Felde, Brüder. Hart und schwer traf uns die erschütternde Nachricht, daß unser vielgeliebter Sohn, Bruder und Neffe LEOPOLD SKRBOT Grenadier, 23 Jahre alt, am 17. November 1943, bei den AJvwefar-kämpfen im hohen Norden den Heldentod fand. Wer ihn gekannt hat, wird unseren Schmerz ermessen. Mähberg, Oberpulsgau, den 13. Dezember 1943. In tieler Trauer: Anna Skrbot, Mutteri Anna Skrbisch, Magdalena Mlaker, Vera und Agnes Skrbot, Schwestern; Max Skrbisch, Karl Mlaker, Schwäger, und alle übrigen Verwandten. 136 ■■n Hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser lieber, unersetzlicher und unvergeßlicher Sohn und Bruder GEORG SCHELIGO Jäger, im 20. Lebensjahre, an der Ostfront am 29. Oktober 1943 gefallen ist. Wer un»er«> Georg gekannt hat, weiß, was unsere Herzen verloren haben. Sem Grab befindet sich weit, weit von seiner Heimat in fremder Erde. - 135 Stadelberg, 10. Dezember 1943. Ä In tiefer Trauer; Nikolaus, verw-, Vateri Anton, Bruder im Felde; Stephan, Brüderleini Alolsia, Marie, Agnes, Schwestern, und alle übrigen Verwandten.