Praktična slovensko-nemška grainatika. (Dalje.) xvn. Od lastnili inien. ,,Lastne iiaeaa so imena oseb, dežel, mest, vasi ia okolic sveta". (Gramat.) Kar zadeva Iastne iBieaa dežel ali tudi večjih krajev, je zapomaiti, da imajo v sloveaskem večidel obliko prilogovo na sko, in sklaBJajo se potem kakor prilogi, b. p.: Kranjsko, Kranjskega, Štajersko, Štajerskega i. dr. Vraasko, Vraaskega, Krakovo, Krakovega. Sicer se pa lastBe iniena sklanjajo kakor druge imena, in spozBava se iz rodivaika, kako tiaj se iaie sklaaja. Povedati bi še imeli, da se za aektere imeaa vasi'navadao jemlje le oblika maožaega števila, a. p.: Železaike, Zelezaikov, Lazi, Lazov, IVrnuče, Černuč, Cerklje, Cerkelj, Selce, Selc. To se naai zdi treba opoamiti, kar zadeva rabo lastnih imen v sloveaskeai. XVIII. XIX. Kazavni, prilastivni in vprašavni zaimki in nedoločivni zaiinki in številniki. Kaj posebaega tukaj ni opomaiti, kar bi se sicer že v gramatiki ae vidilo. Nauk od zaimeaov je vgramatiki raztresen tako, kakor je učeacu ložej, da nemsčiao razumeva, zato so tudi nedoločivai zaimki ia številniki skupaj vzeti, ker se oboji po enem obrazu v neoisčini sklanjajo. Tukaj tudi ni nič govorjeno od ozirnih zaimeaov, kajti nauk od ozirnih zaiaien pride pri podučevanji sostavljeaih stavkov, kjer ima ozirao ime — welcher, vvelche, welches— ali namesto njega — der, die, das — svoje pravo mesto. V opombah je rečeno: ^Zaimki so besede, ktere stavimo a^amesto imeB". To je prav kratko ia dobro povedano; otrokom pa je to gotovo premalo; učitelj naj jim to v mBogih zgledih poočitnje. To se Bemara zgodi, ako učitelj tako postopa, kakor je svetovano spredaj pod gt. 3. Der Hase ist furchtsam. Er ist furchtsam. Die Sclnvester ist gehorsam. Sie ist geliorsam. Das Kleid ist alt . . Es ist alt. Iz osebaih zaiaiea izpeljujejo se prilastivne zaimena; n. pr. Kar imam jaz , je moje. Kar imaš ti, je tvoje. Kar ima oa, je njegovo. Kar ima ona, je ajeno i. t. d. Kupil sem kajigo za svoje deaarje, tedaj je kajiga moja, in jo sebi prilastujem: kajiga je moja. Tebe so kerstili Janeza, tvoje kerstno iaie je tedaj Janez; njemu so hišo prodali, njegova hiša je tedaj prodana. Ona iiDie lepo šivati, njeao šivarsko delo je tedaj čislano. ,,V nemškem nimajo prisvojivaega zaimka svoj, svoja, svoje", se hoče reči: v nemškem nimajo besedice, ktera bi ravno to pomenila, kakor pomeni slovenski prisvojivni zaimek svoj, svoja, svoje, kajti svoj — a — e velja za vse 3. osebe v edinem in aiaožaem številu. Nemec pa rabi v tem pomenu za vsako osebo drugo zaime. To zaime rabi se še sedaj pogostoma nepravilao. Dolgo časa je naaireč Slovenec aemškoval, dokler se je pravilae rabe tega zaimka zavedel; ia dolgo časa sloveniziratud slovenski Xemec, dokler se nauči sloveaski zaimek svoj-a-e pravilao v nemsčino prestavljati. Svoj-a-e ne povračuje se le samo na tretjo osebo, temuč tudi na pervo ia drugo osebo, ce ste te osebi podsebek v stavku, in takrat se reče svoj tudi — mein, deia, unser, euer — n. p.: Ob svojem živim; peije se na svojem vozu; ne pusčamo svoje pravice drugitn; povej svojemu očetu! Kadar se pa nemški — seia — ne povračuje na podsebek v stavku, rabi pa Sloveaec priležao prilastivno zaime, n. p.: Poznam njegovega brata, njegovo sestro, njegovo premoženje; v njih liiši aajdel sem. Potem beremo: ,,Man se različno nazaanuje; prestavlja se a) s tretjo osebo ed. štev., ali 6) s pervo osebo maož. štev. in c) s tretjo osebo množ. št.* Dalje: nEs stoji pred časovnikom v stavkih, kteri se s časovnikom začenjajo; se pa tudi v slovenskeai ne naznanuje". Es mora tukaj stati na pervem mestu, sicer bi bil stavek prasavni, n. p.: Es lebea gute und bose Menschea auf der Welt; primeri: Leben gute uad bose Menschea auf der Welt ? Treba je tudi, da se učeacem v mnogo zgledih pokaže, kako se rabijo v neniiskem nedoločivni številaiki: malo, veliko, nekoliko, kajti to prizadeva Slovencem veliko težave, ker se ti številniki v neaiškeai ia slovenskem popolaoma razločao porabljujejo. (U,ije p,iho Poiueuki XX.II. T. Da se sostava s predlogi more spozaati, je poprej treba vediti, kaj pomenijo predlogi posamesno; v ta aamen poglejva v Jaaežičevo slovnico (1863) ia beri, kar je ondi brati o sostavah z w-, u-, ia vz-l V. ,,V (= aemšk. ein —, hinein —, lat. in) pomenja devanje ali prestavljaaje iz kraja v kraj, posebno v zaotraaji del io se loči od neločljivili predlogov u — ia vz—: včlovečiti se, vdelati, vdeti, vdihniti, vdolbsti, vgnati, vgrizniti, vgnjezditi se, vkuhati se, vliti, viožiti, vpeljati, vpiliti, vpisati, vplesti, vpreti se, vrezati, vriniti, vsaditi,' vsesti se, vsiliti se, vstavili, vstopiti, vtakniti, vteči, vtisaiti, vvesti, vživati." T. Kaj piše o predlogu w-? U. ,,U popolnoma različen od predloga v — v sostavah, nazaanja sploh spolaitev kacega djanja, bodi si o dvzetje ali umanjšanje, ubeg ali ustavljeaje, ali pakak drug učiaek ia se vjema z nemškimi prednicaaii ab-t ent-, cr-, ver~, von - ali z Iatiaskimi ab-, de-, per - : učesniti, ubogati, ugoreti, ukratiti, ulomiti, umaajšati, uaesti, upeljati, ustaviti, uteči — učakali, ubiti, ubrati, ugasniti, ugoditi, ugonobiti, ujasaiti se, ukrotiti, umreti, upehati, uprašiti, usehniti, ustrašiti se, ustreliti, ušteti se, utolažiti, utoniti, utruditi." T. Ia kaj se bere o sostavi z vz-? U. ,,Vz, pred terdimi soglasaiki vs (= nenišk. empor-, auf-, lat. e x) poraenja vselej mer djavnosti na kviško; v Ijudski rabi se mu je včasi v, včasi z odbrusil: vzhajati, vzdigoiti, vzdržati, vskipeti, vzeti — zbuditi (m. vzbuditi), vstati (ai. vzstati), vslopiti se (m. vzstopiti), zleteti (m. vzleieti)*. T. Po teh ia unih pravilih ti ne bo pretežko razsoditi, kdaj se ima v - ia kdaj u - pisati, dasiravao je časi dvoaino, in kakor Janežič sam pravi: ^Včasi je težko razločno dogaati, kedaj bi trebalo pisati v, kedaj u v zložeaih besedah, ker so se take besedice s časom zelo obrusile". U. Da se pa doseže ediaost ia pravosledaost v pisavi, se hočem ravnati po Metelkovih pravilih , ker se po njih saiem precej prosto gibati ia, kakor si mislim, pisali v toliko glagolih sedaj v sedaj u. T. Res je, da se sme časi pisati zdaj to, zdaj uno, kakor si človek misli; vendar si posebej o teh predlogib pomai se tole: v in u sta bila v stsl. samostojna ali ločljiva, in sicer v' (in) s terdim polglasnikom ali jerom*) (kakor s' in *V) ia z naslednjim toživaim — na vprašanje kje? —in « (apud) z rodivnim sklononi, kakor ga iuaajo še sedaj , p. Cehi, Hrovatje i. dr. Mi Sloveaci smo ga v teai pomenu zgubili ia rabimo namesti njega v ali pri s skazavaim. V sostavah se vjema u velikrat z gerškim a - (priva(ivura), in tako se da razlagati nektera beseda, p. : ubog, ubožea, ubožaost, ubožati — ravno nasprot besedam: Bog, bogat, bogastvo, obogateti; uima (calamitas, Wetterschade am Getreide) iz u in imem; utek (Eiatrag der Weber) iz u io tkati, kar se potke, pri tkaaji pogubi, po moji misli, v poaienu ver-,ent-, sicer bi se moglo pisati vtek, kar se uaies vtke ali s tem pridobi. Tako ludi ušteti se (im Zahlen eioea Fehler begehea, sich verzahlen), upeči se (sich eiabackea, d. i. an Grosse verlieren), ustaviti (eiastellen, d. i. abstellea, zuai Stehea bringen, hemmen) itd. 11. Ravao ta beseda se tolikanj različno piše in bere simtertje: »stav, vstava, vstaviti, rstanoviti in wstav, ustava, ustaviti, ?/s(anoviti — kako je to? T. Fstati je prav za prav nam. «%stati — torej pišem *) V stari cirilski azbuki ste bile dve pismeni za dvojn! polglasnik. ktere smo v novi abecedi zgubili. Metelko je hotel vsaj eno vpeljati, pa se ni dalo. Ker lastnih znamenj ni v sedanji pisavi. sem znamval doslej, razun nekterih tujih pogreškov, terdi polglasnik z '- ker ravna čerta kaže terdobo sama po eebi — in mehki z ' - ker se uda in svojega pismena nekako oklene. — V slovnicah se uni imenuje jer, ta pa jerek. Učcni slovanski in nemški jezikoslovci znamvajo jer z' in jerek z', časih jer z' in jerek z "; ali pa, kakor Miklosič in mnogi drugi: j er z u in jerek z i. — Taka se nam godi, ker ¦mo pravo zoamnje zgubili! vselej raji v- (v pomean lat. in, nemšk. ein, an ali auf — ): vstav (mstitutum), »stava , vstanova (mstitutio), vstanoviti, ker ustava pomeni to, kar orfstava, oč/prava. Sinešao je pač brati tolikrat v knjigah in v pisaiih i/lisk, wpliv v pomeau Eindruck, 2Łj'nfluss, kar veadar poaieni le v4Adrack, vl&fluss! Pisati se mora vsled danih pravil »lis, vtisk (Emdruck), »liv, t»pliv, vtek ali Hok (.Emfluss), kakor rhod, t\stop (JSmtritt), whod, ustop [Ab- oder Rucktriti); t>vod, rpeljava (Mnleitung) in Mvod, upeljava (odvod, oJpeljava, A&Ieituog); »iti ali bolje »niti (mtrare) ia Miti (evadere). Tako tudi voeti in fžgati (encendere) ia »žigati — ker so glagoli z v lahko d o v e r š i vni ia nedoveršivni; vzeti— ker iz vz in jeti, jaaiem; f*peh ali t-zpeh iz vz ia peh alispeh, kakor?vshod (^"/"gang), rstop QAuflritt), vzrok, t*rok iz vz ia rok, reči (iTočea, vrok incantameatum). Iz tega vzroka pišeai celo vzor, zgled m. vzgled, raji kot uzor, ker se mi zdi razlaga iz vsirati — »azirati(auf—emporblickea zuai Vorbild , Muster, torej Ideal), ne pa iz tizirati se (aftsehen, /pe^rblicken). Tako bi se morebiti dalo Iočiti rdati se koniu (nlan, vdanost) in udati koga ali kaj; »streči komu in Mslreči ali prestreči koga; »brati v kaj ia ubrati ali pobegaiti t. j. potegaili jo ?'pirati se v kaj in i/pirati ali opirati se (wpor, opor) komu ali zoper koga; prevdariti, pre»piti, vprašati (iz vprositi, in^errogare), rdeležiti se, ?'jeti (^mfaagen) itd. — Časi se predlog v kar potegne k nasledoji besedi ia sklene z njo: rravaati, rrediti (v red deti ali djati) vaemaren, fkup, rselej (iz ves, vsa, vse), »prek, vsled, »pričo, i'aovič, »edao (»-edao ali jedao). U. Stoj stoj — ia nikar me ae vpregaj ia ne vkiepaj tako! Ti pač ne pomisliš, kako zlata je pros tost in svoboda! Nikar me torej ne vpeljaj v skušajavo! xz.ni. II. Ker se v' % jerom vjema s predlogom s' ali %' po nekdanji pisavi, ia ker ravno o sostavah govoriva, —• zakaj pišejo eai nekaj časa že .vestava, .vestaviti, .veglasnik, seroden itd.? Vajen sem bil doslej le pisati sostava, sostaviti, «oglasnik, ^orodea; — kteri razloček je v lem? T. Res je razloček in prav bi bilo, da ga delajaio. Predlog s ali z se rabi zdaj v dvojoem pomeau — kaj ne? 11. V saaiostojni rabi, kakor tudi v sostavi, kaže $, % a) zvezo ali združbo ter se vjema z lat. cum in nemšk. niit, sanimt, zusanimen - ; in b) kaže ločitev ali razdruženje od zgoraj na vdol ter je lat. de, aeaišk. von, ab, herab. T. V perveai pomenu se sklaaja s storivaim ali druživnim: z bratom, s sestro , z oslom, s koajem itd.; v drugem pa z rodivnim: s hriba, z gore, s koaja, z osla itd. 11. Sej sva se o tem že aieaila, da se v nekterih zadevah in nekterih slovanskili jezikih piše ludi se, sa, so itd. T. V južniii slovaaskih se piše sa, so, v severaih se brez razločka; ker se pa sloveasčina vj ema bolj z južninii, torej je bolje, da pišeaio so -, ae pa se -, 11. Kako je bilo v starosloveasčiai? T. V stsl. se je pisalo, kakor seai že povedal, z j eroiii in jer je po razlagaaji učeaiii jezikosloveev srednji glasnik aied o in u; po teai se spet kaže, da je bolje pisati so mimo se! Res se v nekterih sostavah v stsl. najde nosnik OD namesti jera (ti), torej so mislili eni, da bi bilo prav delati razloček ter pisati v novoslov. tiste besede, v kterili je stsl. nosaik (?» o,) s so, une pa se. Toda ta razloček ne velja, ker skorej vsaka teh besedi se najde zdaj z nosaikom zdaj z jeroai pisaaa (sosed, soprenik, soprug ali soprog itd. vid. Miklos.), in vidi se iz tega, da se tudi aekdaj ta razloček ni delal v tej zadevi. U. Ktere aiisli si torej li v tej reči? kako čem pisati ? T. Večkrat sem že omeail, da bovosloveBSČiaa prijetno sklepa iB razodeva terdobo severo — ia melikobojugoslovaflskihjezikov: —- tako sklepa iB striBJa ludi obeh pisaieae oblike. Ker torej * ali z ponieai a) cum} niit, ia b) de, vob v saBiostoJBi rabi, — zakaj bi se ta razloček ne oliraail tudi v sostavi, da bi se pisalo: .voslaviti (compoBere) in sest&\\t\ Qde- ali d&poBere, v slov. tudi raz), .vobrati (co/ligere) in scbrati (e - , de - seligere), soglasea (jconsonus, harmoaisch) ia seglasen (jdissonus, rfjsharBioBisch), soroden (cograatus, coBsaflguiaeus, ver\vaBdt) in *eroden (degeaer, aw*geartet), *ogBati (compellere, cogere) in .vegBati (jle -, eo?pellere), sezuti (earuere) itd. U. Prav tako; sicer bi se ne sinelo pisati: Kobj se braai s krepko aogo, lev \n tigra .vo zobmi, orel s kremplji, sova 8 kljuaom, gad sb strupom, bik z rogmi!