AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 67 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 21ST, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Kongres je glasoval za 90-procentno znižanje novih naseljencev Washington, 19. marca. Na-selniški odsek zbornice poslan- IJnija elektrikarjev tožena po lastnih članih radi ra» ketirstva v New Yorku New York, 19. marca. Howell Breach, predsednik International cev Je danes odglasoval, da se j Brotherhood of Elcctrical Work-novo naseljevanje tako i'z Evro- ers, je dobil poziv od najvišje Pe kot iz drugih delov sveta, na- j sodni je, da pride prod sodnika dalje omeji za najmanj 90 pro- in se zagovarja, ker unija pre-centov od sedanjega našel jeva- • ganja 15 svojih članov. Teh 15 Jl.ja. Ta korak je kongres pod-1 članov je na sodni j i pod prisego vzel v borbi zoper brezposelnost, izjavilo, da so uradniki unije zaLe deset procentov oseb, kot je ; nemarili podati račun članstvu sedaj dovoljeno prihajati jim v!unije, kaj so naredili z $7,500,- Zedinjene države, bo lahko zana-Prej prišlo sem. Ta odredba se tiče tudi Mehike, Centralne in Južne Amerike kot Kanade. Do-sedaj je postava tudi dovoljevala nekaterim naseljencem stališče izven kvote, toda nova postava, ki bo prišla v veljavo najbrž 1. julija, bo to odpravila. Tudi razne druge ugodnosti pri naseljevanju bodo odpravljene. Edino se bo pod gotovimi pogoj i pripustilo se žene ameriških državljanov, toda tudi te ne v vsakem 000 tekom zadnjih pet let, ki jih je članstvo vplačalo kot pristojbino. Nadalje trdijo člani, da so uradniki unije mnogo denarja potrošili nepostavnim potom, in da so zbranih članom, ki so zahtevali račune, dohod na linijske seje, ali da so jim vzeli delo, so jih suspendirali, nakladali jim težke kazni ali pa jih celo pretepali, linijski uradniki morajo sedaj na sodnijo in se zagovarjati. linijske člane, ki tožijo, zagovarja bivši zvezni pravdnik, slučaju. Podrobnosti nove po- j V New Yorku se nahaja 8,000 Rtave bodo znane šele, ko pride Predlog pred zbornico in bo debata o njem končana. Na vsak način pa bo precej sprememb v naseljevanju. Dočim je bilo doslej dovoljeno letno kakih 160,-000 naseljencem, da. so prišli sem, bo v bodoče pripuščenih v Ameriko letno iz vseh dežel sveta le nekako 16,000 novih naseljencev. članov unije elektrikarjev, in po vsej Ameriki je 140,000 elektrikarjev v uniji, člani se pritožujejo, da so izpostavljeni nenavadnim persekucijam, ako ne store, kot jim velevajo unijski uradniki. Novi državljani Pretekli petek se je vršilo zaslišanje za državljanstvo na zvezni sodniji v Clevelandu, in sledeči naši ljudje so dobili ameriško državljansko pravico: Mary Kovač, John Fabijančič, Anton Može, Vincent Vidmar, John Rester, John Bender, John Ma-vilovič, Mary Žagar, Nikolaj Kushlan oropan za $1,000 V soboto predpoldne je šel An-|tcn R. Kushlan, pomožni poslo-j vodja Virginia Life Insurance Co., v podružnico Clev. Trust banke na 79. cesti in Euclid Ave. po denar za izplačila uslužbencem. Ko se je vrnil iz banke v svoj avto, sta prišla dva bandita, ki sta prisedla k njemu v avto in ga z revolverji prisilila, da je peljal proti E. 75. cesti, in sta mu spotoma vzela $1,000 v goto- Iz življenja naših rojakov v raznih mestih po širokem svetu Iz Kerkradeja, na Nizozemskem, se poroča: Tudi tukaj nam Slovencem kriza odjeda kruh. Znižali so nam plače in nedavno tega, so odpovedali 450 delavcem delo. Med temi je mnogo naših rojakov. Kam naj se obrnejo Governer namerava poslati milicijo v premogarske okraje v južnem Ohio 6,080 kitajskih civilistov je Učenjak, ki prostovoljno bilo ubitih v bojih umira kot v protest proti Athens, O., 2fl. marca. Več kakor 1,500 premogarjev, ki se nahajajo na štrajku, se je zbralo v mestu Milfield, sedem milj od tu, in ob tej priliki je bil di-namitinm neki železniški most, naši rojaki za pomoč. Domov je!ki se je zrušil, in padlo je več pri šangaju sedanji brezposelnosti Šangaj, 19. marca. Japonski Washington, 19. marca. K7 Dr. vodi do Sunday Creek premo- general Širakava je imel včeraj j Frederick Walter,' 57 let, tri-govnika. Stražniki premogov-i poslovilni govor japonskim če-1 krat doktor, učenjak in šolnik, nikov, ki so bili pozvani takoj i tam, ki so odhajale iz šangaja v ' je sklenil toliko časa stradati, po eksploziji, so bili napadeni j domovino, in je med drugim iz- j dokler ne umre, ker ne more do-in obmetavam s kamenjem, javil tudi sledeče značilne bese-[biti dela. Pred 19. dnevi se je Brzojavne in telefonske žice do de: "Položaj doma kot tudi izven {začel dr. Walter postiti, odločen daleč in ni sredstev, sredi tujine jih pa nihče ne pozna. Iz Argenteuila, Francija, poročajo : I^a.i tudi mi pišemo, kakšne so pri nas delavske razmere. Za vse delavce je položaj vedno slabši. Tudi tisti, ki imajo še zaslužek, slabo živijo, ker so plače vedno manjše. Toliko hujše je pa za brezposelne, katerih je yedno več. Iludo nas je zadela smrt, ki je ugrabila mladeniča, komaj 23 letnega Jožefa Vidonjo, doma iz Rogašcev. Pogreb je vodil jugoslovanski duhovnik iz Pariza. Iz Tucquenieuxa, Francija, se poroča: Tudi pri nas kriza vedno bolj pritiska. Nekateri delajo po dva ali tri dni na teden, drugi pa prav nič. živimo v zelo bornih razmerah. Glede na hudo stanje zaradi brezposelnosti naših ljudi v republiki Argentini, je jugoslovansko poslaništvo v Buenos Aires ustanovilo urad za nameščanje, ki je začel poslovati v ulici Avenide de Mayo, št. 1370, kjer je konzularni oddelek poslaništva. Oni nezaposleni državljani Jugoslavije, ki iščejo delo ali potrebujejo kako posredovanje, naj se obračajo na ta urad, ki bo storil vse mogoče, da dobi čim več naših ljudi delo. -o- strelov, potem ko je prišlo do posameznih napadov. Do nemirov med premogarji je prišlo, ko so lastniki dveh premogovnikov, ki sta bila zaprta že od 1. februarja, naznanili, da pri- vrši čnejo v pondeljek z obratovanjem. Generalni adjutant narodne garde države Ohio je zahteval, da ostanejo premogovniki zaprti. Dasi so voditelji štrajkarjev pozvali svoje ljudi naj se vzdržijo vsakega nasilja, pa se je bati, da nastanejo novi nemiri, če bo kompanija v resnici skušala operirati premogovnike. Telefonske zveze s premogovniki. ki so bile piiskinjene včeraj, so bile popravljene, toda danes so bile žice znova prerezane. Premogovnik št. 6, last Sunday Creek Coal Co. in Lick Run Mine, last Athens & Rocking Coal Co., sta premogovnika, ki so ju hoteli odpreti. premogovnikov so bile poreza-' ne. Dva rudniška uradnika, ki sta hotela na lice mesta v avtomobilih, sta bila ustavljena od 40 mož in napadena. Že od 1. februarja, 1932, se pri obeh imenovanih rud- nikih štrajk, na katerem se nahaja nekako 4,000 premogarjev. Slednji so zaštrajkali, ko je kompanija naznanila, da bo premogarjem plačevala na dan in nakladačem 35 centov od tone. Štrajk se je pozneje razširil tudi v Perry county, tako da je tam danes nad 6,000 premogarjev na štrajku. Dvainosemdeset premogarjev je zgubilo življenje v Sunday Creek rudniku 6. novembra, 1930, ko je nastala eksplozija. Governer White je sinoči pozval 12 stotnij narodne garde v južnem delu države Ohio, da je pripravljena za nastop. Vse popoldne se je posvetoval z generalnim adjutantom Henderso- Japonske postaja dnevno bolj' umreti kot v protest radi svc-neznosen, in vojaške japonske če-j tovne brezposelnosti. Ko se je te se morajo spoprijazniti s to Izvedelo o njegovem početju, so idejo. Ko se vrnete domov, se mu ponudili delo v neki knjižni-morate neumorno vežbati, da bo jci, toda dr. Walter je delo odklo-ste pripravljeni, kadar vas zopet nil, kajti dobival bi le $15:00 na pokliče dolžnost." Isti general je i teden. Dr. Walter upa vzbuditi tudi izjavil, da so Japonci ves čas i mednarodno zanimanje s tem, obleganja Šangaj a se trudili, da j da se posti, dokler ne umre. Vče-niso povzročali nepotrebnega j raj je postal dovolj slab, da je ■streljanja v mednarodni naselbi-! pojedel en peanut, takoj potem ni. Japonci tudi poroča jo, da Ki-1 je pa zopet začel svoj post. "Pota jci zbirajo nove čete v bližini stil se bom toliko časa, dokler se šangaja, kot da bi hoteli izzvati i ne zgrudim," se je izjavil vče-nov boj. Nadalje se naznanja, da ; raj. "Ko bom mrtev, bodo dobijo bilo tekom japonsko-kitajske- ,li v moj ih žepih vso mojo žalost- nom. Kot se naznanja gover-Kmalu po tem naznanilu sojnerju, želi večina premogarjev se začeli zbirati štrajkujoči pre-] na delo, toda v očigled nepre-mogarji in ne dolgo potem je I slanih napadov in nemirov, je zletel v zrak železniški most, ki nemogoče začeti s poslovanjem. Novi naročniki Tekom preteklih dni so se sle-vini, nakar sta ga spodila iz a v- i deči rojaki naročili na dnevnik Kuharic, Katarina Oberstar. tomobila in se odpeljala naprej. "Ameriška Domovina": Chas. Hele n Perme, Anton Ožbolt, Fr. Rožič, Frances Mihelčič, Paul Rastaič, Mary Slabe, Mary Udo-vich, Mary Obreza, Štefanija Tušin, Mike Relič, Elizabeth Mi-kHč, Mary Brodnik, Ana Janže-kovič, John Volk ,skupaj 24 novih državljanov in državljank, toed temi 12 naših Slovenk. Zadnjič smo jih izkazali 24, danes 24, torej je v letošnjem letu že 48 novih naših državljanov v Clevelandu. Vsem skupaj prav iskrene čestitke! Policija je pozneje dobila avto na 75. cesti in Linwood Drive. Kushlan je oba bandita dobro Schaberl, Jos. Perušek Jr., Anton Urankar, Joseph Sval, Matija Bukovec, Jugoslavija, Anton opisal in je policija naredila Škufca, Frances Nemec, Milka splošen pogon v okolici. Farmarji ne morejo prodajati jajc Muskegon, Mich., 19. marca. 146 zdravnikov obsojenih v New Yorku New York, 19. marca. Zvezni sodnik Inch je danes obsodil 146 zdravnikov iz Brooklyna. in Long Islanda, potem ko so se priznali krivim, da so prodajali žganje na predpise lekarnarjem in prodajalcem žganja. Vsak zdravnik je bil obsojen v globo $50.00. Nekateri zdravniki so se izjavili, da nimajo dovolj de Jštefančič, Anton Voznjak, Mike j Maver in Jennie Ljubi, Con-i neaut, Ohio, ter neimenovani. Prav iskrena, hvala vsem novim naročnikom in se vljudno priporočamo tudi še drugim rojakom. Taki grešniki... V clevelandskem časopisu "Press" piše neki George Slingerland, da je večina gangežev in raketirjev v Ameriki tuje-zemskega rodu, deloma državljani, deloma ne. Lansko leto so deporti^ali 19,000 tujezemcev. In to nikakor ni dosti, pravi Slingerland. Deportirati bi jih morali še enkrat toliko, in samo iz Clevelanda bi morali deportirati nemudoma 19,000 tujezemcev, teh lumpov in gangežev! ga konflikta pri šangaju vsega skupaj ubitih 6080 kitajskih civilistov, nad 2000 jih je bilo ranjenih, in 10,340 oseb se pogreša. Poleg tega je bilo 160,000 kitajskih družin prepodenih iz svojih stanovanj in so se morale drugje naseliti. Skupna škoda, ki so jo Japonci povzročili z obstreljevanjem v šangaju, znaša 1,400,000,000 srebrnih dolarjev ali nekako $350,000, -, 000 v zlatu. Nasprotno temu pa naznanjajo Japonci, da so v no zgodbo." Dr. Walter prebiva pri Salvation Army. Gradu-iral je na univerzi v Novi Zelandiji in je bil svoječasno za-posljen v kongresni knjižnici. Leta 1926 se je odpovedal svojemu delu kot v protest, ker so povišali v službi druge, ki so bili manj časa uslužbeni kot on. -o- Rusija se pripravlja? Washington, 19. marca. Iz zaupnih virov se poroča, da dela Rusija odločne in obširne priprave za vojno proti Japonski. Vojna se bo vršila v Mandžuriji. Glavno težišče ruskih pri-, * . v , , , . . . , . ,,, rnoz m zena sta utonila v bližini prav se nahaja v okolici Vladi- „ -n ru.- i • , , . T. , v. Zanes ville, Ohio, ko ie njun av- vostoka. Neizmerne zaloge ži-i+__., , ,. ...... , , tcmobil zavozil v deset čevljev ta prihajajo tja, poleg tega pa imajo municijski vlaki prednost pred drugimi. Položaj bo postal neznosen, lco pride pomlad in se bo lahko začelo z, vojaškimi ope- Rusija se zapira Moskva, 20. marca, Boljševi-ška vlada je ustanovila poseben mandTurskfin7S£jskTkam- ffdni^ oddf;k' katere«'a panji zgubili vsega skupaj 2089 i dolfost bo nadzirati vse one ki mog ' prihajajo in odhajajo v Rusijo __ali iz Rusije tekom prihodnje l'i'l j v • pctktke, ki se konča v letu 1937. IZ UDltin V državi I že pred enim tednom je vlada Dvanajst oseb je bilo ubitih v; naznanila, da tujci, ki prihajajo državi Ohio včera j radi avtomo- j v Rusijo iz same radovednosti ali bilskih nezgod, štiri osebe jr;! na lovu za delom, ne. bodo dobi-zadela smrt v Clevelandu. Neki. li več potniških viz. Rusija na- Sploh tujezemci ne bi smeli v j racijami. Da Japonci kolikor ni j a jim je dala čas do 25. marca,, da spravijo skupaj denar. Zvezni pravdnik sam je priporočal milostno postopanje, ker so zdravniki sami vse priznali. Farmarji, ki so pripeljali na tu- narja, da bi plačali kazen. Sod-kajšni trg jajca in so jih ponujali po osem centov ducat, niso mogli oddati blaga, ker ni bilo kupcev. Mnogi farmarji so ime-'' več stroškov z vožnjo v mesto, kot pa bi naredili dobička, če bi vsa jajca prodali. Nagla smrt V nedeljo zjutraj je nagloma preminul rojak John Beljan, 968 E. 70th St., kjer je stanoval pri družini Beličič. Star je bil 46 let. Tu zapušča dva brata, Chas. in Matija. Doma je bil iz vasi Belo, občina Brod na Kupi, kjer Ognjegasci rešili 14,000 bolh in 4,000 uši Savannah, Georgia, 19. marca. Ogenj je izbruhnil v vladnem poslopju za ekseperimenti-ranje, toda ognjegascem se je posrečilo še ob pravem času re- Ameriko! Odkod se je neki pobral ta Slingerland? Tudi on ali njegov oče sta privandrala sem, in najbrž vidi v sebi naj-j večjega svetnika, pa meči je kamenje v druge! George Washington bi moral biti tudi deportiran, tudi cn je bil po svoji družini tu naseljenec, tudi Lincol-na bi morali deportirati, sploh vse, ki so prišli sem! Zakaj so ukradli Ameriko Indijancem, ti lopovi nečedni! Indijanci imajo pravico biti v Ameriki, nihe šiti iz poslopja 14,000 bolh in 4000 uši, katere je imela vlada drugU "Dobro, da adTitov,'kot'je tam, da je preskušala z njimi Poginilo je pa 12 vladnih pod gan. Tisoč milijonov Tekom zadnjih šest let je cena zemljišč, to je, posestev in farm, v državi Ohio padla za več kot en tisoč milijonov dolarjev Vrednosti. Farma, vredna pred 6- leti, recimo $10,000, prinese [ zapušča mater, brata in sestro. danes komaj $6000.00, in hiša V Cleveland je dospel pred 19 vredna $6000, prinese danes le $3000.00. Temu primerno so se seveda znižali tudi davki, in do-*va država Ohio letno $22,000,- 000 manj denarja od davkov na leti. Bil je aktiven na društve nem polju in direktor Hrvatskega Narodnega Doma in član društva Napredni Slovenci št. 5 S. D. Z. Pogreb se vrši v sredo ob zemljišča. Raditega morajo bi- 1 :S0 popoldne pod vodstvom Jos. ^ upeljani novi davki. Zvezni suhači Sest zveznih prohibicijskih agentov iz Clevelanda je včeraj vdrlo v štiri razne prostore v Akronu, kjer so aretirali osem oseb. žele in Sinovi. Prizadetim sorodnikom naše iskreno sožalje! Mr. Tauchar v mestu V soboto nas je obiskal v uradu Mr. Frank S. Tauchar iz Chi-cage. Obiskal je tu več svojih prijateljev. Surov rokoborec Nick Mazarri, znan v krogih rokoborcev kot "Nick Martin" je bil izročen veliki poroti, ker je pobil svojo mater na tla. šel je k svoji materi, od katere je zahteval denar, in ker ga ni dobil, jo je z železnim čevljem pobil na tla. Mali banditi Policija je prijela na Eddy Rd. dva mlada bandita, katerih eden je star 14 let, drugi pa 18. Prijeta sta bila, ko sta nekega avtomobilista oropala za $7.00. Oba sta imela revolverje s seboj. Računi za vodo Danes je zadnji dan, da plačate račune za vodo, ako hočete dobiti procente. Plačajte do 4. ure popoldne. Jutri bo veljalo več. * Republikanska Argentina je ustavila vse naseljevanje. Slingerland, ni dosti v Ameriki, ker povprečen Amerikanec je vse k a j d r u z e ga kot "Slinger-mud." mogoče preprečijo ruska vojaška gibanja, bodo najbrž prepovedali voziti ruskim vlakom preko Mandžurije. Mr. Nemanieh umrl Iz Jolieta se poroča, da je v soboto popoldne, 19. marca, umrl tam po daljšem bolehanju Mr. Anton Nemanieh starejši, bivši gostilničar, lastnik pogrebnega zavoda, in večkratni glavni pred- ma dedičev New York, 19. marca. Na tu-kajšni sodniji je bila vložena oporoka 93 let stare čudakinje Ide Woods, ki je umrla pred nekaj dnevi. V oporoki navaja, da naj podeduje denar njena sestra in njena hči, toda obe sta sednik Kranjsko Slovenske Ka-jže zdavnej umrli. Mrs. Woods, znanja, da nima nobenega dela za tujce, še pred kratkim je dospelo v Rusijo kakih 100 Ame-globok kanal. Ostale nesreče so rikancev, ki so imeli začasne pot-se pripetile v raznih kolizijah |niške vize. Dovolilo se jim je ali pa na, železniških križiščih. V ' ostati, toda nimajo dela in so po-Clevelandu je bilo letos ubitih | trebni vladne pomoči.- Nobenih v avtomobilskih nezgodah že 45 nadaljnih Amerikancev se ne bo oseb, toda v istem času lanskega sprejemalo. Mnogo tisoč ljudi leta pa 50. ;je prihajalo v Rusijo kot potni- ----| ki. tocla so ostali v Rusiji in islca- Umrla milijonarka, ki ni- ^ delo. Odslej ne bo dobil nihče Posestniki na Addison Rd. Znano vam je, da nameravajo letos tlakati Addison Road. Siguren sem, da več posestnikov ni zadovoljnih s tem, kar zlasti zagovarja Mrs. Bronstrup. Raditega sem podpisani pričel pobirati podpise proti tlakanju, kar posestniki lahko ovrže j o. Nespametno je v tej depresiji nakladati še večje davke, ker nas že sedanji preveč tiščijo. In Addison Road ni še v tako slabem stanju, da bi bil neraben. V Clevelandu je dosti slabših cest kot Addison Rd., pa se mestni očetje nič ne zmenijo za nje. Bodite pripravljeni, kadar vas ob išče m. — Frank Kačar. Smrt rojakinje V mestni bolnici je preminula Katie Fidel, 5608 Bonna Ave. Več poročamo prihodnjič. tclišks Jednote, znan rojakom po širni Ameriki. Zadnjikrat se je mudil v Clevelandu leta 1922, ko je bil delegat na konvenciji s svojim sinom vred. Ranjki je bil eden prvih pionirjev med ameriškimi Slovenci. V Ameriko je dospel pred 50. leti. Umrl je v starosti 68 let. Naj mu bo mirna ameriška gruda. Preostali družini naše iskreno sožalje! Za Velikonoč Na zadnji strani današnje "Ameriške Domovine" dobite lep oglas naših slovenskih groceri-stov, ki so člani Narodnega Trgovskega Kluba. Kot razvidite iz cen, ki so priobčene v listu, so naši slovenski trgovci znatno ki je zapustila v gotovini in dra- vizuma, kdor nima povratnega petnega lista, ker v Rusiji ni dobiti dela. Suhači se še vedno držijo Hooverja Washington, 19. marca. Suhači Zedinjenih držav se še vedno držijo Hooverja in republikanske stranke, dokler slednja guljih nekako $1,000,000, je na-j ne ovrže prohibicije, kar se zna pisala oporoko pred 42. leti. Več j zgoditi na predsedniški konven-kot dvajset let je živela kot pu-|ciji republikanske stranke v Chi-ščavnica, Oglasil se je sedaj ne- cagi. Vodja suhačev, dr. Wilson, ki nečak, ki bo najbrž podedo- se je izjavil, da je prepričan, da val denar. Hoover ne bo zapustil prohibici- --je in suhači se bodo enostavno Nov gost Hooverja oklenili. Pri družini Vinko Godina, - 19805 Mohawk Ave., so dobili v goste novorojenca, krepkega sinčka. Mati in sinko se nahajata v St. Ann's bolnici. Vse je zdravo! še en državljan Gostje v mestu Včeraj so se mudili, v naselbini poznani rojaki iz naselbine Girard, Mr. Cekuta, tamojšni councilman, Mr. Anžiček, naš astopnik in Mr. Dolčič, poznani in prinesla čvrstega znižali cene grocerijskemu blagu fantiča. Mati in dete se naha-za praznike, da dajo priliko vsa- j jata v Mt. Sinai bolnici. Vse je komur poceni priti do potrebne-; zdravo ! Družino Jos. čampa, 1161 j dopisovalec v časopisju. Vsi so Norwood Rd., je obiskala tetica j prisostvovali igri "Pasijon." štorklja ga živeža. Ponovno opozarjamo naše slovenske gospodinje, da kupujejo edino pri slovenskih trgovcih, ki v teh težkih časih obilno podpirajo svoje ljudi. Prijazna apeliramo na gospodinje, da vpoštevajo člane Narodnega Trgovskega Kluba. Pšenica pride župan Miller je imenoval te dni odbor 21 mož, da deluje, da dobi Cleveland čimveč pšenične moke, katero je daroval kongres za razdelitev med brezposelne. Za znižane plače Stavbinski delavci železarske stroke so končno sprejeli znižane plače, in sicer $2.00 na dan manj. 300 izmed 800 unijskih delavcev se poda takoj na delo. Influence Mestni zdravstveni urad poroča, da influenca letos ni nič kaj razširjena v mestu. Le neka- * Tom Mix se je zopet poročil j ko 400 slučajev je bilo doslej z neko cirkus igralko. ' sporočanih mestu. \ "AMERIŠKA DOMOVINA (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays J» naročnina: Za Ameriko In Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3rd, 1879. No. 67, Mon., March 21st, 1932 Zakaj imamo slabe čase! V nedavno priobčeni statistiki o poslovanju verižnih trgovin, katero statistiko je dala v javnost poznana firma Merrill, Lynch & Co., ki ima svoj sedež na Wall Streetu, beremo poročilo o poslovanju 51 raznih verižnih organizacij v Zedinjenih državah, in to poročilo nam prinaša sledeče številke : Letu 1926 je bilo v Zedinjenih državah 46,504 verižne trgovine, v letu 1927 jih je bilo že 49,898, in v letu 1928 pa 55,228. Videti je, da rastejo verižne trgovine kot gobe po dežju. In te verižne trgovine so stržile v letu 1926 svoto $2,-266,321,900, v letu 1927 že $2,576,565,800, in v letu 1928 pa $2,973,981,100. Čisti dobiček teh verižnih trgovin je znašal tekom treh let nekako petsto milijonov dolarjev. Pomislite samo za trenutek! Pomislite nekoliko o tej ogromni svoti čistega dobička! Skupni čisti dobiček je znašal nad 500 milijonov dolarjev, in to je bilo pred dobrimi tremi leti. Toliko profita so verižne trgovine potegnile iz posameznih mest in ga vlekle iz teh mest na veliki denarni trg na Wall Streetu! V treh letih so verižne trgovine odnesle iz naših mest nad petsto milijonov dolarjev. To je čisti dobiček! Ta denar ni ostal doma, za domače potrebščine, pač pa je bil ves prenešen na sedež središča vseh ameriških špekulantov, na Wall Street. Ako bi ta denar ostal v cirkulaciji, med ljudmi, tedaj bi bilo stotisoče ljudi manj brezposelnih, domače trgovine bi prospevale, mestom bi se bolje godilo, kot se jim godi danes. Nepobitno dejstvo je, da je naše narodno blagostanje odvisno od prosperitete vsakega mesta in vasi v teh širnih Zedinjenih državah. Napredk naših velikih in cvetočih industrijskih središč bi bil nemogoč brez manjših mest, ki v časih prosperitete bistveno podpirajo napredek vse dežele. In kaj vidimo danes okoli sebe. Mala mesta propadajo, domače industrije so pritisnjene k tlom, tisoče trgovin vidimo praznih, stanovanja zapuščena, ljudje hodijo obupani okoli. Vrednost zemljišč je tako nizka, da je ne pomni ameriška zgodovina, milijone ljudi je brez dela — ker se je denar zbiral in zbiral na Wall Street v rokah denarnih mogotcev, dokler ni tudi pri njih zaropotalo z neverjetnimi špekulacijami, in so za seboj potegnili stotisoče drugih eksistenc. Verižne trgovine so vrhunec trustijanstva. Priprosti človek zgubi pri njih svoje osebne pravice in svobodščine, naša zemljišča propadajo, neodvisne trgovine zginjajo, stanovanja so prazna. Verižne trgovine pijejo življensko kri napredka vsakega mesta, za; katerega .zgradbo so se ljudje trudili dolga leta in se žrtvovali. Poglejmo samo na mala mesta. Po ogromni večini tvorijo male trgovine največji del njih trgovskega prometa. V mnogih malih mestih je trgovina za drobno edina trgovina, ki obstoji. Dasi so to male trgovine, pa vendar združene po vseh ameriških mestih, tvorijo ogromno neodvisno enoto, ki daje življenje malemu človeku. Ti neodvisni trgovci v srednjih in malih mestih, pa tudi enako v velikih mestih, predstavljajo vrednost najmanj 15,000,000,000 dolarjev. Te neodvisne, domače trgovine imajo v normalnih časih zapo-ljenih najmanj sedem milijonov uslužbencev, ki s svojimi družinami reprezentirajo najmanj trideset milijonov ljudi. Toda trust verižnih trgovin polagoma uničuje te neodvisne in samostojne trgovine. Ena za drugo zapira, ena eksistenca za drugo se umika iz javnega življenja, upropa-ščena. Ali bo ameriški narod dolgo gledal to tragedijo pred seboj in dopustil, da se premoženje zbira v eni sami ogromni skupini, namesto, da bi bilo pošteno razdeljeno med milijoni neodvisnimi ljudmi? Kje preti nesreča bolj, kot če je narodno premoženje v rokah nekaj posameznikov, ki kontrolirajo potem usodo naroda no ljubi volji, ali če je premoženje pošteno razdeljeno med narodom! Ameriški narod je bil pred več leti neodvisen in samostojen, toda trust se je vsedel med njega in med premoženje, ki polagoma zginja v ogromnih špekulacijah na Wall Streetu. ln doslej se ni še pojavil borec, ki bi naredil temu konec in rekel: do tu, in ne dalje! kamor je ravno prišel po prestani težki poti čez morje. Začelo mu je kruliti v želodcu in sklenil je, da prvo stvar, ki jo bo napravil v Ameriki, da se bo prav pošteno najedel, potem bo šel pa naprej. Dobil je v restavraciji toliko jedil na mizo, da bi se bila kmalu miza podrla, toda tega, česar si je želel, ni bilo. Ob taki igri se človek nehote spomni na čas, ko je prišel v to deželo in je imel velike ovire radi govorice. Igra je bila vseskozi zelo komična in se je igrala v veliko zadovoljstvo navzočim. Igralci so bili izvrstni in kako ti zapojo! Skoro bi se bilo zidovje zamajalo, ko so dali glas iz svojih slovenskih grl in zapeli lepe slovenske pesmi. Da pa je bil program izpopolnjen, smo pa tudi imeli dve mladi deklici, hčerki Mr. in Mrs. Turk iz Girard, O., ki sta nam zapeli z nežnomilim glasom pre- Girarda za njih prireditev. Obenem pa jih priporočam tudi rojakom v drugih naselbinah, ker če želite veselje, vam ga bodo ti igralci in pevci gotovo napravili. Nadalje se zahvalimo vsem rojakom, ki ste nas posetili na ta večer in nam s tem pripomogli do boljšega uspeha. Posebna hvala rojakom iz Girarda za njih naklonjenost v predprodaji vstopnic. Kaj pa sedaj ? Ker bodo postni dnevi kmalu minili, imamo zopet na programu nekaj, o čemur bomo pa pozneje poročali. Tukaj šne društvo, Bratska sloga št. 32 SDZ priredi na 2. aprila zopet nekaj novega. Ker je od vseh živali pes najbližji in najzvestej-ši človeku, ga bomo imeli tukaj na odru omenjeni večer. On zna vse, samo govoriti ne in vas bo gotovo zanimalo. Omenjeni ve-krasne slovenske pesmi, ta so'čer nas bosta zopet posetili oni bili navzoči kar očarani. Torej se tukajšni delničarji Jugoslovanskega doma najiskre-nejše zahvalimo igralcem iz Bessemer, Pa. in mladim pevkam iz mladi pevki iz Girarda, da bo tako dana prilika onim, ki jih na zadnji prireditvi niste slišali. Pozdrav! Frank Ponikvar. 25-LETNI JUBILEJ S. N. ČITALNICE V nedeljo 13. marca je S. N Čitalnica na St. Clair Ave. v Clevelandu praznovala svoj srebrni jubilej, ali 25-letnico ustanovitve in svojega kulturnega delovanja in hvalevrednega udejstvovanja. Ob tej priliki je bil pripravljen tudi kaj pester, zanimiv in animiran program. Naš slovenski poet in skladatelj ter splošno zaslužni narodni buditelj, g. Ivan Zorman je imel krasno predavanje o slovenskem književniku in pisatelju Levstku ter o slovenski literaturi sploh. Ko je pesnik zaključil svoje predavanje, sta zapela naša odlična pevca: gg. Bele in Plut zbranim čitalničarjem več krasnih pesmi. Spremljala ju je na klavir ga. Plut. Pevca, kakor tudi pianistinjai so želi za svoje krasno izvajanje "velik in hvaležen aplavz. Temu je sledila zakuska, nakar se je razvila splošna zabava, ki je potekla v največjem zadovoljstvu vseh prisotnih, tako da nam ostane ta krasen, kulturni večer v najlepšem in trajnem spominu. Kar je naredila Spovenska narodna čitalnica v Clevelandu tekom svojega 25-letnega obstoja za splošno izobrazbo in napredek slovenskega živi j a, tega ne bom na tem mestu opisoval, kajti vsakemu posamezniku je znano, da je »poučna ali zabavna knjiga najboljša tovarišica, ki blaži srce in razbistruje duha, česar ne more dati nobena tova-rišija pri alkoholnem omizju. Izmed vseh kulturnih ustanov, ima čitalnica eno najlepših in najplemenitejših misij. Na tem mestu bodi tudi omenjeno, da ima S. N. čitalnica v Clevelandu razmeroma majhno število citalničarjev, ki jo s svojimi skromnimi sredstvi po svojih močeh podpiramo, da more nadaljevati z vrši t vi j o svoje kulturne misije. To dejstvo je dokaj žalostno, čq pomislimo, da prebiva v bližini njeni.h prostorov, ki se nahajajo v S. N. Do- mu, okoli dvajset tisoč Slovencev in Slovenk, med katerimi je tudi mnogo petičnih in finančno podkovanih rojakov. Samo takrat, kadar bomo svoje kulturne in izobraževalne zavode podpirali, kakor je naša narodna dolžnost in jim dali zdravo fi-nančno-gospodarsko podlago, šele tedaj bomo mogli upravičeno reči, da smo res izobražen in kulturen narod. Slovenska Narodna čitalnica ima v svojih omarah do dva tisoč knjig različne vsebine, izvirna dela naših domačih pisateljev in prevode svetovnih literarnih mojstrov. In vse to kulturno bogastvo je na razpolago si." Šel sem ga obiskat še tisti dan. Pri vstopu v sobo me je strašno nejevoljno in jezno pogledal in se obrnil v steno. To bo že prešlo, sem si mislil in ga-prijazno nagovoril: "Slišal sem, da ste bolni in prišel sem malo pogledat, kako vam je." "Kdo pa vam je povedal, da sem bolan?" je hotel vedeti. ".O, to se izve. Saj ste menda že dolgo časa v postelji," sem rekel ter dostavil: "Sosedje smo in se spodobi, da vas obiščem. Vidim pa, da še ni nič tako hudega. Ko pride spomlad in vas solnce ogreje, boste pa zopet okrevali." Ni se mi videl slab in bil sem gotov, da se zdravje vrne. To ga je očividno potolažilo. Pogovorila sva se še malo, nerad je odgovarjal. Odšel sem z obljubo, da kmalu pridem zopet pogledat. Nič ni odgovoril in vedel sem, da bi bil najrajše videl, če bi bil jaz tisto uro odšel na Kitajsko. Čez par dni sem se zopet zgla-sil. Sedel je na velikem mehkem stolu. Vesel sem bil, da je toliko pri pomoči in to sem mu tudi povedal. Navdušal sem ga k trdnemu prepričanju, da ozdravi. Trdna volja dostikrat pomaga. Zelo napačno ravnajo toraj ljudje, ki bolniku jemljejo pogum. Komaj par dni je tega, ko sem slišal, da je prišla prijateljica k svoji bolni tovari-šici, ki se je ravno pripravljala, da pojde v bolnišnico. Zelo nerada je šla in z velikim strahom. Prišla je torej njena prijateljica k nej na dom tik pred odhodom in se je prav ljubeznjivo oklenila okoli vratu ter s solzami v očeh rekla: "Oh, nikoli več te ne bom videla." Vidite, to je prava tolažba!? Jaz bi ji bil odgovoril, "Upam da ne." Danes sva govorila že lažje. cenjenemu slovenskemu občin- Pogovarjala sva se o raznih te- DOPISI Warren, O.—Ker se v zadnjih časih večkrat vidi kak dopis iz te naselbine in okolice, bodo gotovo čitatelji tega lista ugibali, da smo mogoče začeli s tekmo, kdo bo več pisal in večkrat. Toda ni tekma, ampak naj bo malo za Domovine podpirati in gledati, da bo vsaj on imel dovolj posla in nasj kratkočasil s priobčeva-njem dopisov. Ako človek kaj dobrega in zanimivega bere, pozabi vsaj za trenutek gorje in vsakovrstne stvari, ki ga nadle- opomin cenjenim čitateljem, da gujejo. stvu, ako pristopi pod okrilje tega kulturnega zavoda, članarina je 25 centov mesečno, torej tako malenkostna, da jo lahko utrpi vsak Slovenec in Slovenka. Dasi sta o 25-letnem jubileju naše čitalnice poročala oba lokalna lista, pa je bila kljub temu slaba udeležba. Kljub temu, da imamo v Clevelandu veliko število slovenskih inteligentov, vendar nisem opazil na tej pomembni proslavi čitalnice niti enega boljših profesijonistov, razun dr. Kerna. Od naše domače organizacije, to je od njenih predstavnikov, je bil navzoč samo vrhovni predsednik, ki je tudi ustanovitelj čitalnice. Ker je čitalnica velik in važen kulturni faktor med našimi naseljenci, zato bi bilo želeti, da bi imeli funkcionarji naših slovenskih ustanov in zavodov nekoliko več smisla za narodni blagor. Valentin E. Sever. (Opomba uredništva.—Imate prav, zlasti v zadnjem odstavku in bomo to upoštevali, kadar boste imeli pri odboru može, ki jim ne bo prišlo slabo, kadar zagledajo poleg sebe pri kaki prireditvi katerega "izmed nas." čitalnica naj bi bila v prvi vrsti nadstrankarska, to se tiče odbora, pa bo podpirana, od ljudi vseh mišljenj in prepričanj. Saj se razumemo, ne? Zdravo!) DVAJSET LET MED CLEVELANDSKIMI SLOVENCI J. J. Oman Nekoč sem bil poklican, da sprevidem za smrt bolnega bor-darja, moškega, srednje starosti. Dobil sem ga v luknji pod streho v raztrganih cunjah in bolnega, da je komaj še vedel, da živi. Sam si siromak že ne- se bo vw kaj več oglasilo. Radi zvemo tudi iz drugih naselbin, kako da se imajo naši rojaki, s čim se ukvarjajo in zabavajo. Vsak človek nekaj ve in če se prinese v javnost, pa lahko koristi s tem še drugim. Ker so ča si bolj kritični in se nas veliko nahaja brez dela, zato je treba našega g. urednika Ameriške Tukaj v naši naselbini smo j kaj dni ni mogel pomagati prav imeli zalo zanimivo igro na 12. S nič. Ležal je v lastnem blatu in marca, ki so nam jo priredili ro-j v položaju, v katerem bi se člo-jaki iz Bessemer, Pa. Sme se re- vek usmilil psa. Bordar je bil. či, da teko vesele in ljudem uga-j Denarja ni imel več in s tem je jajoče igre se ne vidi vsak dan. | bilo vse postrežbe konec. Po-Igro je vodil Mr. Snežič in v; klical tsem mestni zdravniški > ej igri je imel on vlogo Kranj- J urad, da ga je spravil v, mestno skega Janeza, V tej vlogi je prav j bolnišnico, kjer je čez par ur dobro ogledal rrjasto New York, j umrl. danjih zadevah. Seveda, nisva izpustila vremena. O tem se vedno sme govoriti. Od tedaj sem ga i obiskaval skozi več mesecev vsaj parkrat na teden. Postala sva dobra prijatelja. Ves stari kraj sva djala gori, ne le enkrat ampak večkrat. Prav rad sem ga poslušal, ko je pravil od raznih krajev, kjer je hodil. Sam sem takrat poznal stari kraj le po imenu in v toliko kar sem slišal ali bral o njem. Nikdar pa ni ne on, ne jaz pripomnil kaj verskega razun v splošnem. Ko pridem drugikrat zopet k njemu, je bil vidno vesel, da sem ga obiskal. Po nekolikem raz-govarjanju pa me obotavlja je vpraša: "Gospod, povejte mi vendar, zakaj ste postali to kar ste — duhovnik?" "Ej, zakaj ? Menda zato, ker me je Bog klical v ta stan. Jaz si drugače ne vem tolmačiti vzroka." "Bežite, bežite. Bog nobenega ne kliče," je odgovori nekam čmerno. "No, kako to da ne? Zakaj pa naj bi bil vzel nase stan, katerega dolžnosti nikakor niso lahke?" "Zaradi zaslužka. Gospodje dobijo denarja. Nedeljo za nedeljo mečejo ljudje v pehar-ček." "To ni naše. To je cerkveno. Farni denar je to. Mi dobimo le mesečno plačo od tega. Vse drugo gre za cerkev in šolo. Kako pa naj se vsa ta poslopja vzdržujejo? Vsaj pri sv. Vidu samo luč pride v zimskih mesecih na osemdeset dolarjev vsak mesec." "A tako?" se je začudil. "Da, tako je. Premog mora biti plačan. Učiteljice morajo i imeti hrano in teh je čez dvaj- zakopal v par tisoč dolarjev dolga in vse zato, da sedaj vlečem $33.00 plače in vsakdanja maša, kar je vse skupaj komaj $63.00 na mesec. Ali res mislite, da sem tak bedak, da bi šel to napravit, ako se gre samo za denar?" "Ne, tega ne mislim, da ste bedak in ravno zato se mi čud no vidi, zakaj bi bili šli v to. Mogoče ste pa šli radi časti." "Prijatelj, komaj je par tednov, odkar so na cesti vpili za menoj in me sramotili, zato ker sem" duhovnik. Ali si želite take časti?" Razvnel sem se. Njegova nezaupnost in kriva sodba me je užalila. Ker pa sem vedel, da ne govori iz hudobije, sem začel zopet bolj polagoma. "Ne, ničesar drugega me ni napotilo v ta stan, kakor trdno prepričanje, da me kliče Bog, da delam za zveličanje duš. Kdor bi postal duhovnik radi udobnosti, ali' iz ozira na denar, ali časti, ta se bo bridko kesal. Pa če bi bilo vse to res, kakor nam predbacivajo naši nasprotniki in sovražniki vere in cerk ve, in včasih naši lastni ljudje, kako je to, da ti ljudje ne dajo svojih lastnih sinov v šolo, da bi tudi oni postali enkrat 'bogati,' ali pa bi uživali 'čast?' Prigovarjal sem že marsikaterim staršem, da bi poslali tega ali onega sina v višjo šolo in v se menišče, pa so mi vselej odgovorili, 'ne maramo, da bi se mojemu sinu tako godilo, kakor se vam." Vstal sem in se poslovil od njega. Prosil me je, naj mu ne zamerim, kar mu tudi nisem, še dopadlo se mi je, da je govoril odkritosrčno. Vsekako pa sem šel domov s težkim srcem, ker sem bolj jasno videl, ko kedaj poprej, resnico nemškega pregovora, ki pravi: "Undank ist der Welt lohn." Navzlic njegovi trdni postavi in tudi trdni volji pridobiti si zdravje, se je bolezen ubožcu le shujšala. Postal je tako slab, da postelje sploh ni več zapustil Tudi hrana se mu je ustavila in od takrat je dnevno postajal slabejši. Bal sem se, da se mu odpre kri in mu zalije pljuča. Zato ga nekega dne spomnim na sv. zakramente. Zmračilo se je njegovo obličje in izgovarjal se je, da bo sam prišel, ko pride malo k moči. Ko pridem v drugič, je bil še slabši. Povem mu naravnost: "Jutri vam prinesem sv. obhajilo, zato bova sedaj opravila spoved. Nič se ne bojte, jaz vam y Ce verjamete al' pa ne. Cigan je šel k spovedi in se prav skesano spovedal svojih grehov. Najbolj sta ropotala z ' gospodom radi ukradenih kokoši in petelinčkov, na katere so cigani vsi mrtvi. Ko je cigan obljubil, da ne bo nikd'ar več stegoval svojih prstov po tujem blagu, ga duhovnik vpraša: Imaš še kakšno stvar na vesti?" Eh, nekaj bi še povedal, pa ni vredno besede, gospod," odvrne cigan. "Prav vse moraš povedati, do pičice vse!" "No, bom pa povedal, dasi menda to ni greh. Nekoč sem šel namreč po cesti, pa sem videl viseti čez plot dolgo vrv. Tisto vrv sem vzel, saj ni bila dosti prida." "Veš, vzeti se ne sme nobene stvari, tudi stare vrvi ne. To si zapomni za bodoče," ga pokara duhovnik in zapre okence v spo-vednici. Cigan pa potrka na linico in ko mu duhovnik odpre, mu cigan nedolžno reče: "Pozabil sem povedati, da se je tiste vrvi držala krava, kar sem šele pozneje opazil." A Angleško kraljico Viktorijo je nekoč obiskala zamorska kraljica iz avstralskega otočja, ki je spadalo pod Veliko Britanijo. Črna kraljica se je hotela po-bahati, da ni tako "gmej," kot bi kdo mislil, pa reče: "Tudi v mojih žilah se preteka angleška aristokratska kri." "Kako to?" se je začudila kraljica Viktorija. "Moj ded je pojedel angleškega generala Millerja!" je menila črnka, A V gostilno "Pri zadnjem gro-šu" v Ljubljani stopi gost s petimi otroci. Vsede se oblastno za mizo, posadi okrog sebe otroke in zapove gostilničarju: "Kranjske klobase na mizo! Otrokom vsakemu po eno in meni jih prinesite pet. Pa še pol litra cvička povrhu!" čim so klobase na mizi, se prične veselo cmokanje, otrokom zlasti so šle klobase v slast, kot bi melo. Ko so klobase pospravljene, se dvigne gost in reče otrokom: "Otroci, sedaj pa lepo počakajte, moram še skočiti pomagam, le odkritosrčno odgo- j malo na pošto." varjajte." i Preteklo je pol ure, pretekla Začela sva in po daljšem času je cela ura, gospod se pa ne vr- dokončala. Izpovedal se je prav skesano in ne vem, če sem kdaj videl človeka tako veselega navzlic njegovi bolezni, kakor je bil ta moj prijatelj. Zgrabil je mojo roko in jo šiloma poljubil, dasi sem mu jo hotel izpuliti, ker nisem nikdar rad imel tega. "A, sedaj je lahko tu notri!" je rekel ves srečen. Drugi dan sem mu podelil še druge zakramente za bolne. Prinašal sem mu sv. obhajilo vsak teden od takrat naprej, dokler končno ni smrt pretrgala življenja niti. Nekoč sem ga vprašal : "Povejte mi, kaj je bilo vzrok, da ste zapustili versko življenje?" In rekel "mi je: ne. Tedaj se pa gostilničar približa otrokom in jih vpraša: "No, kje pa se očka zadržuje tako dolgo?" "Saj to ni naš očka," odvrnejo otroci kot v zboru. "Kdo pa je potem?" se začudi gostilničar. "Mi smo se igrali na cesti," je dejal eden otrok, "pa nas je prijazni tuji gospod povabil na klobase ..." A Dva se pogovarjata o vremenu in drugih vsakdanjih stvareh, pa zine eden važno vprašanje: "Kako si razlagaš to, da se i dandanes ljudje bolj poročajo Gospod, če človek dan za kakor pa so se v prejšnjih ča- dnem sliši zabavljanje čez vero in cerkev in končno začne še brati brezverske liste, potem mora izgubiti vero. Socialisti so nam venomer trobili, da je sreča za delavca le pri njih. Dokler sem bil zdrav, sem imel veliko prijateljev, kateri so pili z menoj in igrali karte. Ko pa me je bolezen zgrabila, ni bilo nikogar izmed njih več blizu." Kar zopet potrjuje rek: "Po- vej mi s kom se družiš, in pove- in nepočesani. dal ti bom, kdo si." Prav tako "Moj mož je bolan že več mesecev," mii je rekla gotova žena, ko sem jo srečal na ulici. "Bom pa prišel ga obiskat, mogoče še danes. Ali je nevarno?" "Ni ravno nevarno, toda j set." zdrav najbrže več ne bo." K; '% pa vendar imajo duhov- "No tako hudo pa morda ne niki mastne plače." ■ . ( ki spada k brodovju A1 Capcnija. Skoraj vesel1 je bil te misli. Ker je poznal nevarnosti, ki jim je šel sam kot krepak in odločen j Je plačal z sto let starim mož nasproti, je dobro vedel, da j denarjem bodo te nevarnosti za mladenko i Easton, Penna,, 19. marca. — neprimerno strašnejše, saj so |Neki, raoški je prigel danes v tu_ kajšno grocerijo in je plačal bla- go s starim denarjem, ki ga je privlekel iz stare nogavice. Imel je več pol dolarjev iz leta 1832, 1836, 1848 in 1858. mu bila docela znana vsa sibirska pota. Ker je potovala v Ir kutsk, se je morala držati iste poti kakor on. Skušati bi morala, da se prerije skozi orde vpad-nikov, kakor se je hotel preriti sam. Verjetno je bilo, da je raz-1 Dobil pri kartah $47,000 polagala samo s sredstvi, ki bi v dveh tednih zadoščala le za potovanje v na- j Monte Carlo> 19> marca. ja8. vadnih okoliščinah. Kako naj j Slade je tekom dveh tednov igra- nja v tukajšnjem mestu dobil prebije ž njimi v razmerah, ki so vsled: dogodkov postale ne le nevarnejše, ampak tudi mnogo dražje? "Dobro!" si je dejal. "Ker potuje v Perm, je skoraj nemogoče, da je ne bi srečal. Mogel bom torej čuvati nad njo, ne da bi kaj $17,000. Igral je vsak dan samo štiri ure, brez ozira, če je imel srečo ali ne. Francija izključuje ameriške izdelke Paris, 19. marca. Francoska opazila, in ker se ji vidno prav j vlada je odklonila ameriški im-tako mudi kakor meni, da pride port orodja in tiskarskih stro- v Irkutsk, me ne bo kar nič za-1 jev. A merika je $8,000,000 mudila." i vrednosti letno izvažala v Fran- Ena misel navadno rodi dru-jcijo, ki bo odslej dobivala te go. Mihael Strogov je dotlej mi- predmete od Nemčije. slil samo na to, kako bi mogel!--------- mladenki napraviti kako uslugo. MALI OGLASI Naenkrat pa mu je šinila v gla-i_________ vo druga misel, ki je dala vpra- j V najem ali naprodaj šanju popolnoma drugačno lice.; trgovina na 15425 Waterloo Rd. "Mogoče je," je pomislil, "da; Pripravna za I bom jaz bolj potreboval nje ka-|no, čistilnico, čevljarska trgovi-beauty parlor ali kor ona mene. Njeno spremstvo j enako trgovino, mi lahko koristi in služi v to, da spect 5446. odvrne od mene vsak sum. Ako j sam potujem po stepi, bom sumljiv kot carski sel. Ako pa me i spremlja mladenka, me bodo vsi j mnogo laže imeli za trgovca Ni-j kolaja Korpanova, kakor svedo- j či moj potni list. Zato me mora ! spremljati! Najti jo moram na Pokličite PRo-(69) Dve sobi se oddasti za fante ali dekleta, poceni, zelo pripravno tudi za pečlarje. Vpraša se na 6513 Edna Ave. (67) pan Rudolph Tenerovics, poli- j same, ki so bile odprte noč in li z biči in palicami ali pa so po- si bila od sinoči preskrbela voz Dr u št v o" Zoriš lava, pik- cijski načelnik Wurmurskerken dan, so oblegali domačini in tuj- dirali šotore celo sami, še preden in zapustila Nižnji Novgorod. ........ - • ■ •• so jih zapustili ubogi cigani.;Iskati jo torej hočem in Bog naj čedna soba se odda za fanta, brez hrane, vsak način! Ni verjetno, da bi 6404 Carl Ave. (68) Noble, O. 19.—Zaključek zloglasno hiše in druge zločine v; delo, da je sel pozval policijske- vodi moje stopinje!" Mihael Strogov je ostavil ve-očividno'še pred večerom izpraz-; liki trg v Nižnjem Novgorodu, šole z igro j mestu. Mestni 17.—D. D. D. D. Dalmacija (šolskih otrok fare sv. Kristine, i j® bi! oproščen. Priredi igro in ples v Grdinovi i 19.....Društvo sv. Družine, dvorani. pravdnik Cohen i ga načelnika v namestnikovo pa-: njeno in hrupnemu semnju ju lčičo. Vzrok je bila baje važna j morala slediti pustinjska tišina. V Sydney, Avstralija, so. iz- brzojavka iz Moskve. Za vse te nomade, ki so bili piknik na cerkvenih prostorih I ročili prometu most, ki je veljal' Policijski načelnik je odšel k i izgnani, je bila namestnikova ženski klub Slovenske- j v Maple Gardens. '$45,000,000. 'pokrajinskemu n a m e st n i k u. i naredba še ostrejša zato, ker so ko ,ie bil vrišč zaradi vladne naredbe največji. Glasni ugovori pregnanih tujcev .vpitje stražnikov in kozakov, ki so jih porivali sem in tja: vse to se je str- TREII KOSOV SETI ZA SPREJEMNO SOBO RASTAVNI VZORCI> PREVLEČENI Z NAJBOLJŠIM JACQUARD VALORJEM $39.75 Vwimjle w. Mr. Peruika The Stern Furniture Co. 15428 Waterloo Rd. i AMERIKA DOMOVINA, MARCH 21 ST. 1932 V pustiv je šla... Matija Novi j an v Hudem Koncu in Mica Novljanova, rojena Strok z Babjih Gredi sta mož in žena. Ko bi hotel natančneje pozvedovati, pozvedel bi lahko, kdaj sta stopila v zakon. Ker pa ni toliko važno, ne maram pozvedovati; zvezana sta že, meni ju ni treba šele ženiti. Opisovati vse trnjeve poti, po katerih sta se ubijala toliko časa, da sta se našla in vzela, pa tudi nečem, da bi mi kdo ne očital. — kar se zgodi tako rado — da ljudi opravljam. I.. Minulo je dobro leto po poroki. Pri Novljanovih je že tekla okajena rodbinska zibel, v kate-. ri se je zibal bodoči gospodar. Srečna mati, mlada Novljanka, je prepevala veselo, kadar ga je devala v zibel. Stara Novljanka ga je varovala urokov in drugih nezgod, katere so nevarne otrokom. In srečni oče, Matija Novi j an, visel bi bil najrajši nad zibel,jo in mu igral, da bi se Novljanček smejal. "Micika, men je podoben," je dejal cesto ženi prav ljubeznivo. "Ej, ti nič ne veš: moje oči ima, pa moja usta," ugovarjala mu je žena in se radostno smejala. ' Mož pa pogleduje ženo in sina, da bi se prepričal, ali je res tako. Potem pa, ko se ni mogel prepričati, dejal je odločno: "Pa naj bo! Nos je pa moj! Pa reci, da ni res !" In stisnil je sinčka za drobni nosek, da je otrok zajokal. "Oh, še odtrgal mu ga boš s svojo debelo roko," posvarila ga je ona in ga pahnila od otroka. Mila da, Nov I j an in Novljanka, sta se imela rada. Ljudje, ki vse zvedo in vidijo, niso vedeli povedati nič hudega. Včasi sta si prišla res malo navzkriž, toda poravnala sta kmalu in bilo je zopet dobro. Stara dva sta živela sicer na kotu, vendar sta jedla pri mladih, ker sta delala. Precej nista mislila iti na kot. Ko je pa mlada prijela takoj burkle, ko se je pri-možila, .je dejala stara: "Nama ne bo merila želodcev!" In prenesla sta stara dva svoje reči v drugi konec. Celo kuhala sta si v začetku sama. Eh, stari se neradi umikajo mlajšim in hišna mati le z veliko novoljo in jezo izroči burkle snahi. Večje nezgode pa ni bilo. Stara Novljanka je pazila vedno, kako kuha snaha, ali varčuje z moko in soljo, ali se ji smilijo drva in druge reči. Mica je to opazila in zato je varčevala z vsem. Ko je pa stara iz-previdela, da snaha ne gospodi- nj i prenapačno, se je omedila in ji je bila poslej dobra, kolikor je mogla. Novljan je bil prodal telo mesarju. V nedeljo pred poldnem, mu je naštel mesar kupnino. Novljan vesel spravi denar. Popoldne po nauku krene v gostilno, da ga izpije polič ali dva, ker je dobro prodal tele. Vest mu je sicer dejala: "Po njo pojdi!" Toda odgovarjalo mu je nekaj : "Kdo bo pa pri otroku"? Sam bodi enkrat vesel!" Novljan je poslušal zli glas, stopil sam v gostilno in sedel k mizi. Brž se je lesketalo ru.jno vince v steklenici in kozarcu. Prihajali so še sosedje in znanci in pričelo se je popivanje. Novljanka je pa zibala, pela in prav željno čakala moža. Ozirala se je vedno skozi okno, toda mož se le ni prikazal-. Skrbelo jo je, kam je šel, ker ji ni povedal že iz davna, za molitev pa tudi ni bil prevnet. Izprašu-je ljudi, ki so prihajali pod oknom, ali ga je videl kdo, toda nihče ga ni Videl niti vedel, kje bi bil. Jezila se je, ker ji napravi j a take skrbi. Naposled pride mimo soseda Rožička. "Ali si videla kje našega??'?' vpraša v veliki skrbi Novljanka. "Kaj ne veš, kje je?" začudi se soseda. "Ali ne veš, da je pri Skobcu in pije . . . pije "Pije? Ni mogoče!" odmaje neverjetno Novljanka. "Saj sem ga videla! Saj sedi pri Skobcu za mizo! Misliš, da pije vodo? Mnogo .jih je tam, moj je tudi, in pijo, hudo pij o . . . Oh, reve smo me žene, nihče se ne briga za nas, delamo in se potimo, toda možje zapravljajo," nadaljuje Rožička vzdihujoča, ko je videla, da je znanki hudo. "Jaz sem že vajena, ker sem dolgo poročena — pa ti? No, ti se moraš šele privaditi." Po teh ne pretolažljivih besedah odide, ker se ji je mudijo. "Oh, v gostilni sedi in pije," vzdih ne bridko mlada žena. "Mene pa je pustil samo doma. Prodal je tele, denar pa zapiva. Uh, kaj bode! Pa mi niti ne pove, kam gre!" In hipoma ji je bilo hudo, kakor še nikdar ne, kar je poročena. željno je pričakovala moža domov, toda njen mož, po katerem je tako hrepenela, pustil jo je doma ter šel v gostilno, česar ji niti povedal ni! Nasloni se na mizo in se zamisli. bil vsaj dejal: "Micika,. pojdi z' menoj, da tudi ti p i.ješ!" Pa nič, niti no pove mi ne! Gotovo bi ne bila šla ž njim, naj bi bil šel sam, kakor je šel sedaj, samo povedal naj bi bil! Oh, pokazal .je, da me ne pogreša, da mu je pijača več kakor jaz. Tudi denar se mu ne smili, kakor da bi ga imel preveč. Za tele je izkupil nekaj, a sedaj misli, da mora pognati. Dete se je zbudilo in se zajokalo, ker ni tekla več zibel. Mlada mati se nagne čez zibel, da potolaži in zopet uspava dete. "Kje je pa Matija? Kam je šel?" vpraša stara Novljanka, ko pride čez nekaj časa v hišo. "Pit!" odvrne Mica nevoljno. "Ali sta se kaj sporekla, ker se držiš tako jezno?" "Nič sporekla. Menite, da bom vesela, ker zapravlja denar? Saj ga nimamo toliko odveč! In to tele tudi ni bilo predrago!" odvrne osorno. "Zakaj «e jeziš, ako si ga privošči mero? Ali ne dela?" "Dela? Kajpak! Jaz pa s prekrižanimi rokami sedim za. pečjo, kaj ne?" "I, ne huduj se! Gospodar je le on. Stori lahko po svoji volji, saj je vse njegovo." "In mojega ni nič? Kaj sem pa jaz pri hiši?" zavpije razžaljena mlada žena in zajoka. "Oh, gorje meni, pa tudi Vam pred Bogom, ker mi ščujete moža, da je sedaj tak!" "Kakšen je? Zakaj ga opravljaš? — Dober je bil vedno, popival ni nikdar, in ako je danes šel na en kozarec, zato še ni pijanec. — Naj ga izpije, kolikor mu ga je treba!" zagovarja Novljanka sina, ker ni mogla premagati materinske narave. Vest njena je pa bila čista, ker sina ni nikdar ščuvala zojser snaho, kar se je dozdevalo snahi le v naglici in razburjenosti. "Naj pije torej? Zapije naj vse? Sedaj vem, da ste ga Vi naščuvali, ker doslej še ni bil tak. Kaj sem Vam storila ža-lega? Kaj sem se pregrešila? Ali sem Vam morda kaj očitala?" "Pa pojdi ponj, če misliš, da zakonskega življenja so .ji greni-e sleherno vesolje in ji rosile jujna lica s solzami. Iskala je na vrtu samote, da bi je ne videl nihče in bi sama premišljevala svoje žalostno stanje. Nikdar se .ji še ni zdelo na svetu tako hudo, kakor to nedeljo popoldne. Pritiskala je ihteč svoje drobno dete k sebi in vzdihovala: Oh, da imam vsaj tebe, sinek moj! Ne, ti me ne zapustiš, nikdar me ne boš žalil in jezil tako, kakor tvoj oče! — Oh, dete, ljubo det-!" In poljubila je sinka iskreno in se tako tešila. II. Toda Matija Novljan je bil v gostilni svojo ženo pozabil popolnoma. Ker ni bil vajen pijače, je postal kmalu židane volje ter je vesel objemal svoje sosede, kateri so slastno pili za Nov-.janov denar. Bili so pravi bratci, kakršnih je mnogo v Hudem Koncu, katerim se denar za pijačo ne smili nikdar. Trkali so z Novljanom, peli zdravice in mu dopovedovali, da!\,je Matija Novljan šele sedaj pravi mož, ko je prišel v njih družbo. In Nov-ljanu je to govorjenje tako ugajalo, da so mu stopale solze v oči. Nespameten se je zdel samemu sebi, da je doslej ostajal doma. "Tako je, Matija, tako! Kdo bi vedno stražil ženo doma in zibal!" pravi sosed Meden in ga udari na ramo. Vsi se zakrohotajo in urežejo za starim Kozarčkom, kateri je krožil staro Kančnikovo: Ne dajte ženam. Da b' hlače nosile, vDa bi prof vam Oblast zadobile! Varujte vsaj to Največje blago! "Kaj? Ali jaz nisem mož? Ali ne nosim hlač?" vzroji Novljan, ko razume pomen pesmi. "Kdo tega ne ve? Vina na mizo!" Kaša je že vrela, njega pa le še ni bilo. Sedaj se pa ne more več premagovati. "Mat, poglejte malo v peč, da e ne zasmodi," veli stari in gre lio moža. "Meni nič mari," zavrne jo mati jezna, ker prej ni hotela govoriti ž njo. In tako se je kuhala kaša sama pri ognju. Trdna tema je bila že po vasi, ko je hitela Novljanka po moža. Premišljevala je, kaj bi govorila v gostilni, in kakšen je mož, ali je že hudo vinski ali še ne. Pride do gostilne. Glasno vpitje in govorjenje se razlega v tiho noč. Postoji in posluša, da bi ujela glas svojega moža. Ko spozna moški glas, osupne, zakaj v tem kratkem času, kar ni slišala moža, se je bil njegov glas izpremenil, da ga je komaj spoznala. To je bil hripav, votel in odl.juden glas, kakršnega ni bila vajena. Gostilničarka stopi na prag, Novljanka pa gre bliže, da bi Skobčevka ne slutila, da je poslušala. "Ali je naš notri?" vpraša na videz mirno in brezskrbno. "Oh, lej jo, lej! Kaj, mu ne zaupaš, da bi prišel sam domov? Ali .jo tako daleč? Notri je, notri !" pravi Skobčevka, nekatere besede žaljivo nagla,su.joč. (Dalje prihodnjič) -o- DVAJSET LET MED CLEVE-LANDSKIMI SLOVENCI John J. Oman (Nadalievanie iz 2. struni) je bilo v nepopisno tolažbo soprogi to, da je umrl kot kristjan. Malo ljudi se ,je udeležilo njegovega pogreba, a kaj za to? V nebesih.je bilo med angeli veliko veselje, ker se je povrnil zopet eden izgubljeni sin v naročje Boga Očeta. Te slučaje sem popisal zato, da spoznajo ljudje, kako resnične so besede sv. Pisma, ko pravi: "Vedi in spoznaj, človek, kako bridko in hudo je za te, da si zapustil Gospoda, svojega Boga." Koncem življenja vsa k, kdor ima priliko, rad pride nazaj k Očetu. Kje se nahaja? Mr. Anton Grdina je dobil iz stare domovine spodaj navedeno pismo in če more kdo kaj pomagati v zadevi, naj sporoči na Mr. Anton Grdina. Vrhnika, Jugoslavija. — Dragi sorodnik Anton G r d i n a:-Oprosti mi, ako Te morda nadlegujem s svojim ponovnim dopisom, gre se namreč za poizvedbo že dolgo pogrešane osebe, ki se nahaja dalj časa nekje v Ameriki. Išče jo namreč njena sestra tukajšna moja gostilničarka ga. Rosalja Lapornik z ostalimi sorodniki. Piše se Ana Aug. lollander Co. (poprej Mihelich Co.) : 6419 St. Clair Ave. =ssr ■ v Slov. Nar. Domu tgj PRODAJA paro b rodne listke za vse prekmor-f ske parnike; ; POŠILJA denar v staro | domovino ' točno in po HI dnevnih cenah; IZDELUJE vsakovrstne notarske listine kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. POSLUŽUJTE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA ........■■■ Maytag aluminum $ Washer MANDEL HARDWARE 15701 Waterloo Ud. Tel. KEnmove 1282 JOSEPH J. OGRIN ODVETNIK 401 Engineers Bldg. Mala 4128 Zvečer: 15621 Waterloo Rd. Kenmore 1691 Michael Casserman I 18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING KEnmore 3877 P Tako! Tako! Novljan! Pij- H™evar' ro-)ena na Studencu rao, dokler je denar in nedelja!" Pa so zopet pili in zopet peli. Denar je ginil Novljanu iz moš-njice, glavo mu je polnilo vino, in tako ni videl nič drugega, kane moreš biti pol ure brez nje- kor pijačo v steklenicah in vrto- ga," zavpije mati in gre iz hiše v svoj konec. "Ponj ne grem, kakor bi ne vedel sam, kam domov," misli ?ama pri sebi. "Smejali se mi bodo ljudje in mi privoščili. Oh, mar bi bila ostala rajša doma pri očetu in materi!" In tožilo se ji je po solnčnih Babjih Gredah, kjer je preživela lepa dekliška leta. Vzdigne otroka iz zibeli in gre na vrt. Pomladansko solnce je prijazno obsevalo* Krajino; iz tal so klile cvetice in odpirale pestrobojne svoje glavice; na cvetočem drevju so šumeli bu-čelni roji in krilati pevci so se kosali v napevih. Vse se je veselilo, vse radovalo novega živ- Vajena je bila, da ni storil ljenja brez njene vednosti ničesar in ni šel nikamor. Na, sedaj pa tako naredi, da gre v gostilno, Le Novljanka, mlada Novljanka v Hudem Koncu ni bila vesela in se ni radovala pomlajujoče njo pa pusti doma! Oj, da bi so narave. Bridkosti in težave glave sosede okoli mize. Zato-nilo je zlato solnce in tihi mrak se je spuščal na zemljo. Trez-nejši so drug za drugim izginjali iz gostilnice in bežali skrivaj domov, kamor jih je podila vest. Po nekatere so pa prišle žene in jih odtrgale od pijače. V mraku je bila Novljanka zakurila in pristavila večerjo. Celo popoldne ni bilo moža domov; celo popoldne je popival. To je bilo mladi ženi vendar že preveč. Zdelo se ji je, da jo zaničuje in draži nalašč, ker je ni povabil s seboj, niti povedal, kam gre. To dozdevanje jo je tako jezilo in žalostilo, da je prejokala skoraj vse popoldne. Smilil se ji je tudi denar, katerega daje za pijačo. Mati je ne-katerikrat pričela pogovor, toda, ker ji snaha ni odgovarjala, je obmolknila in se na tihem jezila na-njo. r | r.tn PRIPOROČILO Letos, kot vsako leto, imamo za velikonočne praznike veliko zalogo doma posušenega okusnega mesa, kot: ŠUNKE, ŽELODCE, KLOBASE IN PLEČETA Pošiljam tudi po pošti v druga mesta C. O. D. ANTON BAŠCA 1016 E. 61st St. HEnderson 2695 pri Krškem, nato preselila v Za-bukevje pri Sevnici, dd tam odšla v Ameriko, Cleveland, O., leta 1902, potem se vrnila v staro domovino in spet odšla leta 1910 V Ameriko v Boston, kjer se je baje poročila z nekim premožnim Angležem. Od tedaj naprej pa ni nikakih poročil ali sledu od nje več. Ker pa ima iskana oseba v neki tukajšni banki naloženo večjo vsoto denarja (izplačane dote), da v določenem roku dvigne, sicer zapade vsa imovina jugoslovanski državi. Prosim Te torej v imenu njene sestre ge. Lapornik, ako Ti bo mogoče poizvedeti kaj o njej, je p * *< - ^ " -1" Q iiiiiiMUiiiniMiiiiiiiiitiiiniMtiitiiiiiiMiiiiiiiiiuuiMiiiniiiiiiniifniiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiMMiiiimn1'1'^ li še živa ali ne, in kje se nahaja. Obrnil sem se nate, ker vem, da veliko prepotuješ ameriška mesta in si vsepovsod kot organizator dobro poznan. Za dobrodelno uslugo se Ti vnaprej prisrčno zahvaljujejo g. Lapornik in soproga ga. Lapornik in njeno sorodstvo. Prosim, objavi tudi v angleške časopise! Tischler Ivan. KLOBUKI najboljši izdelek, pomladni vzorci — po sledeči ceni: §2.95 - $3.95 - $4.95 izdelane iz najboljšega blaga po najnovejšem kroju — vseh barv — primeri kakovosti — cena: $4.95-$6.50-$9.50-$12.00-$14.00 Za nakup moških in deških potrebščin, se zaupno oglasite v znani, zanesljivi trgovini FRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave. B B B B B B 6 56 B B B B B B B B B B B B B B JB ANTON BARTOL 1425 E. 55th St. JOHN BOICH 6213 St. Clair Ave. R. BUKOVEC 4506 Superior Ave. LOUIS CIMPERMAN 6128 Glass Ave. FRANK CENTA 1115 Norwood Road JOHN FILIPIC 1048 E. 76th St. STEVE GERAY 3142 Superior Ave. LOUIS GREGORIC 1171 E. 74