Paltehi* nlaJfBaa OAftAvial • wf JpVww W1W1 k— - B9 B lovenski Ccm Mia 1*- Slev. 106 V Ljubljani, petek 10. maja 1940 Leto V Francija in Anglija gresta Belgiji in Holandiji na pomoč! Ntmflla It Ur« Baporcdl napadla Btlčllo, nolandilo In lahscmburč Splošna mobilizacija v Belgiji Anglija je zasedla dansko Islandijo Pariz, 10. maja. o. V prvih jutranjih urah so nemške čete, ki so se že več dni zbirale v vsej tajnosti ob holandski in belgijski meji, brez napovedi vojne vdrle na belgijsko, holandsko in luksemburško ozemlje ter začele te nevtralne države zasedati. Hkratu so nemške letalske sile napadle številna belgijska, holandska In luksemburška industrijska središča ter železniška križišča. Sto letal je priletelo nad Antwerpen in ga bombardiralo. V Luksemburgu, ki ni imel pod orožjem niti enega vojaka, so Nemci takoj razbili železniško križišče, važno za zvezo s Francijo. Ultimat, ki ga je nemški poslanik ponoči izročil belgijski vladi, je na las podoben ultimatu, ki ga ie izročil leta 1914 tedanji nemški poslanik Belgiji in s katerim je Nemčija hotela opravičiti svoj napad na nevtralno Belgijo. Amsterdam, 10. maja. o. Kraljica Vilhelmina je po prejemu nemškega ultimata izdala svojemu narodu proglas, v katerem pravi, da je Nemčija napadla Holandijo, od katere ji ni grozila nobena nevarnost in da je Holandija zaradi tega stopila v vojno z Nemčijo. Holandsko ljudstvo naj bo mirno, zakaj vlada in kraljica bosta storila vso svojo dolžnost. Bruselj, 10. maja. o. Belgijska vlada je po prejemu nemškega ultimata takoj ponoči imela sejo pod kraljevim predsedstvom. Po seji vlade je bila razglašena splošna mobilizacija, hkratu pa je Belgija poslala Franciji in Angliji prošnjo, v kateri pravi, da jo je Nemčija napadla in zaradi tega prosi Anglijo in Francijo, naj izpolnita obveznosti iz pogodb, ki jih imata z Belgijo ter ji prideta s svojo oboroženo silo na pomoč. Belgijski kralj Leopold, ki je prevzel vrhovno poveljstvo svoje vojske, je takoj odpotoval v glavni stan. Belgijska vlada je razglasila prestolnico Bruselj za nezavarovano mesto in ga bo skušala obvarovati pred nemškimi letalskimi napadi s tem, da bo vojsko prevažala v ovin kih okoli prestolnice. Izdana je bila zapoved, da naj oblasti zapro vse Nemce v prestolnici in na ostalem belgijskem ozemlju. Pariz, 10. maja. o. Takoj ponoči je bila francoska vojska v severnih pokrajinah alarmirana in začela izvajati priprave za vkorakanje v Belgijo. Nemška letala so poskušala bombardirati nekaj letališč v okolici Pariza, a jih je francosko protiletalsko topništvo takoj pregnalo. Zjutraj je bilo francoski vojski dano povelje za pohod. Francosko vrhovno poveljstvo je takoj vpoklicalo z dopusta vse častnike in vojake brez izjeme. Minister za informacije Frosard je takoj potem, ko je francoska vlada dobila prošnjo Belgije za pomoč, imel po francoskem radiu nagovor, v katerem je dejal, da v sedanji uri ni potrebna nobena razlaga. Prišel je čas, da vsak Francoz molče in odločno izpolni svojo največjo dolžnost. London, 10. maja. o. Nemška letala so davi skušala napasti London, a jih je protiletalsko topništvo in angleško lovsko letalstvo takoj odbilo. Takoj po prvih vesteh o novem nemškem napadu se je zbrala na sejo ožja vojna vlada. Njena seja je trajala 45 minut. Po seji je bilo uradno razglašeno, da so se angleške čete izkrcale na Islandiji, da bi ta danski otok zavarovale pred morebitnim nemškim napadom. Nemška meja. DNB objavlja z včerajšnjim datumom naslednje uradno sporočilo: Zaradi sedanjega položaja Nemčija ni v tem boju na življenje in smrt pripravljena držati križem rok. Ker sta ta boj vsilili Nemčiji Francija in Anglija, zato ne more pričakovati angleškega in francoskega napada ter pustiti, da bi prišlo čez Holandijo in Belgijo do bojev na nemškem! ozemlju. Zaradi tega je nemška vlada dala nemškim četam nalog, naj z vsemi vojaškimi sredstvi, ki so nemški vojski na razpolago, rešijo nevtralnost teh pokrajin. Nemške čete ne prihajajo v Belgijo in Holandijo kot sovražnice belgijskega in holandskega ljudstva, zakaj odgovornost za ta nemški korak nosita Anglija in Francija, ki sta v vseh podrobnostih pripravljali napad proti Nemčiji na belgijskem in holandskem ozemlju. Krivi sta belgijska In holandska vlada, ki sta trpeli in celo podpirali francoske in angleške priprave na svojem ozemlju. Nemška vlada izjavlja, da Nemčija ne namerava niti sedaj niti v bodoče v ničemer okrniti holandske in belgijske neodvisnosti, niti njihove evropske ali čezmorske posesti. Belgijska, holandska in luksemburška vlada imata še vedno možnost, da v zadnji uri rešita svoje ljudstvo ter storita vse potrebno, da he bo nemška vojska naletela na noben odpor. Nemška vlada vabi obe vladi, naj izdata v ta namen takoj potrebne zapovedi, če bodo nemške čete v Belgiji ali v Holandiji naletele na kakršenkoli odpor, bo ta odpor strt z vsemi možnimi sredstvi. Kar se tiče posledic in žrtev, ki bodo neizogibno prišle, bosta za to nosili izključno odgovornost belgijska in holandska vlada. Najnovejša poročila London, 10. maja. AA. Reuter: Londonski uradni kroji potrjujejo, da sta belgijska in nizozemska vlada zaprosili za pomoč in da je angleška vlada obvestila belgijsko in nizozemsko vlado, da ji bo Anglija prihitela na pomoč. London, 10. maja. AA. Reuter: Uradno poročajo, da bodo zavezniki nudili vso možno pomoč Belgiji in Nizozemski. Hilrersum, 10. maja. Holandska radijska postaja Hilversum jc opozorita prebivalstvo, da so Nemci spustili na Nizozemsko s padali vojake, oblečene v uniformi zavezniške in holandske vojske. Radijska postaja v Hilversumu poroča, da so nemška letala letela nad Frizinškimi otoki. Radijska postaja sporoča, da 38 nemških bombnikov križari nad severno Holandijo. Razen tega se približujeta dve veliki formaciji letal Holandiji. 23 nemških bombnikov so opazili nad Reno. Letela so približno 100 metrov visoko. Bruselj, 10. maja. AA. Reuter: Holandsko vrhovno poveljništvo sporoča, da so nemške čete prekoračile mejo davi ob treh. Bruselj, 10. maja. AA. Na Nizozemskem so spustili vodo iz prekopov v obmejnih pokrajinah, da bi s tem ustavili prodiranje nemških čel Protiletalske baterije streljajo povsod na nemška letala. Doslej je bilo zbitih okoli 10 nemških letal. Bruselj, 10. maja. Havas: Ker Belgija smatra, da je bila napadena, je zaprosila za pomoč Francijo in Anglijo, ki sta dali poroštvo za njeno neodvisnost in varnost. Bruselj, 10. maja. AA. Reuter: Člani belgijske vlade so še vedno v Bruslju. Predsednik vlade Pierlot in minister za zunanje zadeve Spaak sta bila sprejeta pri Nj. Vel. kralju Leopoldu v avdienco. Belgijska radijska postaja je pozvala vse vojaške obveznike, naj se takoj javijo pri svojih enotah. Bruselj, 10. maja. A A. Reuter: Nemška letala poskušajo izvajati napade na posamezna nizozemska letališča. Vojska in protiletalska obramba sta pripravljeni za boj. Po vesteh iz Amsterdama so nizozemske bojne formacije bile poslane nujno v bližini letališča Sipul, kjer se Nemci spuščajo s padali. London, 10. maja. AA. Reuter: Po poročilih angleških listov prodirajo nemške čete ▼ Belgijo tako, da poskušajo pretrgati zvezo med Belgijo in Francijo. Nemci uporabljajo zato mehanizirane enote ter spuščajo istočasno vojake s padali z letal, ki prevažajo čete. Med nizozemskimi letališči, ki so jih Nemci bombardirali, se imenujejo Sipul, Amsterdam in Balhaven. Sovjetski opomin zaradi Balkana Sofija, 10. maja. o. V sovjetskih diplomatskih krogih v bolgarski prestolnici pravijo, da je Sovjetska Rusija po svojih zastopnikih v Rimu, Berlinu, Parizu in Londonu opozorila Anglijo, Francijo, Nemčijo in Italijo, da ne bo trpela nobenega posega vojskujočih se držav na Balkan ali napada proti kateri koli balkanski državi. je prepričana, da bi sleherni vdor vojskujočili se držav na Balkanu privedel do splošnega spopada na tem delu Evrope in da bi zasidra-nje ene ali druge velesile na Balkanu ogražalo Rusijo na Črnem morju ter njena petrolejska ležišča na Kavkazu, hkrati pa ji bi zaprlo izhod skozi Dardanele. Chamberlain bo moral iti Najbolj resen kandidat za njegovega naslednika je Churchil London, 10. maja. Parlamentarni urednik piše: Včeraj je ostal položaj vlade še stalno nejasen. Zdi se, da Chambuerlain ne bo pohitel e svojimi posvetovanji in bo počakal na formalen sklep laburistične stranke glede udeležbe v vladi. Toda ta sklep laburistične stranke bo znan šele prihodnji teden, ko bo skupščina stranke. Razjasnitev v sedanji položaj bi bilo verjetno možno najti v mnenju velikega števila članov skupščinske večine, da leži pravi vzrok sedanje stiske v pretirani lojalnosti Chamberlaina do njegovih starih tovarišev v vladi. Čeprav opozicija napada samo Chamberlaina, pa v krogih, ki so se od blizu seznanili z njegovim delom, ne opravičujejo tega. Isto velja tudi za mlajše člane njegovo vlade, ki so najbolj intimni sodelavci Chamberlaina ter se zdi jasno, da se mora od njih ločiti ali pa z njimi odrti. V tem trenutku dobro informirani ljudje ne vidijo nobene dobre rešitve brez sodelovanja opozicijskih strank razen v primeru, če bi bil predsednik britanske vlade pripravljen izvesti velike spremembe v vladi. Če bi opozicija odklonila dati podporo Chamberlainu, nastane vprašanje, ali bo opozicija pristala na udeležbo v vladi, v kateri bi imel Chamberlain kak portfelj. Mislijo, da bo odgovor negativen. Zaradi tega mislijo, da bo moral Chamberlain, čim bo proučil vse činilce v sedanjem položaju, ugotoviti, da nima dovolj materiala pri roki, s katerim bi mogel rešiti sedanji položaj. Tisti, ki predvidevajo odhod Chamberlaina, prav tako mislijo, da bosta e njim zapustila vlado tudi sir John Simon in sir Samuel Hoare in drugi, ter se tako vsa predvidevanja o rešitvi sedanjega položaja razširjajo. O priliki raznih političnih ugibanj med parlamentarci je bilo danes govora tudi v domu lordov o tem vprašanju in tem so imenovali kot bodočega vojnega predsednika vlade lorda Halifaxa, ki uživa veliko popularnost v vseh strankah. Po tradicionalnem redu mora biti predsednik vlade član spodnjega doma in bi bilo treba zaradi tega omogočiti lordu Halifaxu, da postane član spodnjega damo, čigar popularen član je bil prej. Churchilla ne omenjajo kot orožnega predsednika vlade zato, čeprav so ga omenjali pretekli teden, zaradi tega, ker se je Churchill izrekel solidarnega s Chamberlainom o priliki včerajšnje debate v spodnjem domu. London, 10. maja. Izve se, da je o priliki včerajšnjih razgovorov z laburističnimi voditelji zahteval, naj se laburisti izjavijo, če bi pristali na sodelovanje s spremenjeno vlado pod njegovim vodstvom. Chamberlain je prav tako ponudil laburističnim prvakom drugo kombinacijo, da bi namreč sodeloval z vlado, na katere čelu bi se nahajal kak drug član konservativne stranke. Parlamentarni urednic agencije Reuter pa je izvedel, da sta Attlee in Greenvvood odklonila sodelovanje e vlado, kateri bi načeloval Chamberlain. Prav takšno stališče so zavzeli tudi predstavniki liberalne stranke in opozicije. Če pa bodo laburisti sodelovali z vlado, ki bi bila sestavljena iz raznih 6trank in katero bi vodila kaka druga oseba, bo končno odločeno na jutrišnji seji izvrilnega odbora laburistične stranke. Ta jasno postavljena vprašanja Chamberlaina laburističnim prvakom jasno dokazujejo, da je Chamberlain voljan prostovoljno odstopiti v slučaju, da bi prišlo do nove narodne vlade, ki bi zadovoljila vse politične stranke. London, 10. maja. m. Britanski politični krogi se še vedno bavijo e zadnjim glasovanjem v parlamentu ter povdarjajo, da se vlada nahaja v krizi. Tl krogi računajo, da se bo Chamberlain umaknil, kot njegov naslednik pa se v prvi vrsti navaja Churchill. V primeru odstopa vlade je verjetno, da se bosta umaknila tudi ministra sir John Simon in sir Samuel Hoare. Včeraj pa je imel stari LIoyd George nov govor, v katerem je silno napadal zaveznike in Češkoslovaško. Rekel je, da se zavezniki niso nikdar popolnoma razorožili, povrh pa je mnogo kriva Češkoslovaška in posebej Bencš, ki so zavzeli do Sudetskih Nemcev nepravično »tališče. Ta govor je izzval v vseh političnih krogih silno mučen vtis. V vseh političnih krogih pravijo, da si je s tem Lloyd George uničil vse šanse, da bi postal predsednik vlade. Zaradi tega je eam po sebi stopil kot najresnejši kandidat v ospredje sedanji mornariški minister Churchill. Ljubljana od včeraj do danes Italija proti Sovjetskim posegom v jugovzhodno Evropo Rim, 10. maja. m. Italijanski politični krogi se bavijo s kratkim nagovorom Mussolinija ob včerajšnji proslavi štiriletnice ustanovitve italijanskega imperija. Mussolini je samo opozoril na nevarnost, ki utegne priti nad Evropo, ko je govoril o dogodkih, ki bi prekinili njegov molk. To bi bilo, če bi se sedanja diplomatska akcija končala z neuspehom. Diplomatski krogi trdijo, da je bil Mussolini kratkobeseden glede določitve italijanskega stališča'zaradi tega, ker Italija še ni razčistila svojih odnosov do Anglije, in Mussolini ni hotel dogodkov prejudicirati. Italija bo svoje stališče opredelila takrat, kadar bodo tudi ostale sile pojasnile v celoti svoje stališče. V zvezi s tem je objavila agencija »Echange Telegraph« komentar, v katerem pravi, da je italijanska vlada ob prvem stiku z angleikim veleposlanikom v Rimu opozorila na dejstvo, da postaja sovjetska akcija tako molna, da bi lahko poslala nevarna evropski civilizaciji. Italija je v takem stanju, da lahko zavrne ekspanzijo Rusije. Zato bi bilo koristno, te bi Italija stopila na telo sistema za obrambo proti Sovjetom. Italija bi prevzela vlogo tuvaja reda v zahodnem svetu pod Nemčija je zadovoljna z Jugoslavijo Belgrad, 10. maja. m. Vodja nemške trgovinsko delegacije, ki se v Belgradu pogaja za ureditev vseh molenj v trgovskem prometu med Jugoslavijo in Nemčijo, dr. Landfried, je podal izjavo, v kateri je poudarjal zadovoljstvo Nemčije nad dosedanjim funkcioniranjem pogodbe in rekel med drugim: Naš cilj je, da bi odstranili vse, kar ovira normalno funkcioniranje trgovskih odnosov med našima dvema državama. Mi na nemški strani imamo popolno razumevanje za potrebe Jugoslavije, ker izpolnjuje Jugoslavija vse svoje dolžnosti kot nevtralna država. Prav tako moram ugotoviti, da prevladuje dobra volja tudi na jugoslovanski strani. Zaradi vojne mi nekaterih izdelkov ne moremo več prodajati, in zato me veseli, ko sem mogel ugotoviti, da je jugoslovanska vlada za to pokazala pravilno razumevanje. Prepričan sem, da se bo trgovinska izmenjava med Nemčijo in Jugoslavijo ne samo ohranila v dosedanjem obsegu, temveč bo tudi mdžno, da jo povečamo. Končno poudarja Landfried ponovno, da je vesel, ker kaže Jugoslavija takšno razumevanje za nemške potrebe. Noben trenutek ni bilo videti, da bi Jugoslavija odnehala od svoje nevtralnosti tudi na gospodarskem polju. Nemčija razume Jugoslavijo, ki si hoče ohraniti v tem času vse trge, ki jih je imela pred vojno. pogojem, le bi za nagrado dobila tisto, kar je le zahtevala, namrei svobodni razvoj v Sredozemskem morju in tak štatut v Sredozemlju, da ne bo odvisna od kapric zahodnih velesil in da bo sodelovala pri nadzorstvu Gibraltarja in Sueza. Dalje ji je treba dati možnost, da bo z vojsko čuvala nad vhodom in izhodom v Sredozemlje. Ker se Velika Britanija še ni izjavila, zato Mussolini ni hotel napovedati v naprej svojih sklepov in je bil zato kratek. Ta vest o Mussolinijevem predlogu, da bi Italija načelovala v bloku za oviranje sovjetskega prodiranja v jugovzhodno Evropo, je izzvala v di-plomatičnih krogih veliko pozornost. Ti pravijo, da pomeni ta predlog povrnitev k politiki, ki jo je bila začela Italija v začetku vojne, ko je prišlo do zbližanja med Vatikanom in Kvirinalom in ko je Roosevelt poslal svojega posebnega odposlanca v Vatikan, ki naj bi podpirala prizadevanja za rešitev evropske civilizacije pred vzhodnim barbarstvom. Tedaj sta tudi Francija in Velika Britanija kazali nagnjenje, da bi podpirali ta blok. Toda ta blok ni bil dovršen, ker je istočasno Italija postavila zahteve, katere pa so zavezniki odklonili. Sedaj bi bilo treba to vse takoj rešiti. Od tega je odvisen razvoj vojne v Evropi. Kdo bi si bil mislil, da se bo po tako čmer-nem, deževnem jutru napravil še tako lep in prijetno svež dan, kakor je bil včerajšnji. Proti večeru je bilo nekoliko toplejše, tako da je bilo že videti, da bo današnji dan najbrž spet oblačen. Pa se ni zgodilo tako. Visok krivec jc ponoči do kraja obrisal nebo, v poznih urah se je z Barja priplazila megla, ki je sedla na mesto, in jutro se je rodilo v svetlosivih pernicah. Sonce je bilo sprva skozi gosti zastor komaj komaj opaziti, pozneje pa se je okorajžilo in sc prerinilo zmagoslavno izza sive odeje na piano. Hladno, pa neverjetno lepo jutro se je kmalu napravilo. Dan bo tak, da si ga lepšega ne moremo želeti. Kdor ima danes čas za sprehod, bo vesel, da nikoli tega. To ti je pa res hrust! Neverjetno močan je akrobat Daut Žudje-Iovič, ki v Gn.jevi ulici te dni razkazuje svoje umetnije. Žud jevič iina žico napeto med klasično gimnazijo in hišo, ki ji stoji nasproti. Kaj vse premore ta človek! Z bremenom 700 kilogramov obložen pleše po vrvi 30m nad zemljo. Na žici se postavi nu glavo ali pa se obesi za zobe in drži na svojih nogah svojega pomočnika! Pa tudi na tleh je Žudjevič pravi mojster. L eno roko prime čioveka in ga vrže osem metrov visoko v zrak, potem ga pa ujame z drugo roko. Vsega skupaj ima na profframu 350 točk. V šestih državah je bil doslej že nastopil in dobil tudi številna odlikovanja. Človek njegovi moči in njegovim spretnostim skoraj verjeti ne bi mogel, če ga ne bi videl. To jo vse kaj drugega kakor reči, ki jih gledamo po raznih senzacionalnih filmih! Tam so take reči le spretni fotografski triki — Žudjelovič pa to izvaja dejansko, brez trikov, zgolj s svojo orjaško močjo! V Ljubljani bo ostal kakšnih osem dni ter bo ljubljanskemu občinstvu razkazoval svoje produkcije vsak dan ob pol 7 zvečer (ob delavnikih), ob nedeljah in praznikih pa od štirih do šestih popoldne. Brez dvoma se bo k njegovim predstavam nabralo vselej rekordno število Ljubljančanov. Obleka se ji je vnela Prevžitkarica Ana Pajč z Resljeve ceste si je dala doma opravka pri štedilniku. Po njeni neprevidnosti in po nesreči pa se ji je nenadoma vnela obleka. Kljub temu, da je bila Pajčeva nemudoma prepeljana v ljubljansko bolnišnico, ji ni bilo več mogoče pomagati. Zdravniki je niso mogli več rešiti, tako hudo se je bila opekla po životu. Kmalu po Drevozu je izdihnila. Konji so se splašili posestniku iz Cerknice, Francu Mulcu, ki je padci pod voz in se pri tem hudo potolkel. Bukev je padla nerodno po strani, kjer se je ni bilo nadejati ter je pri tem pomečkala in zlomila roko delavcu iz Dolge vasi pri Kočevju, Ivanu Sešiču. Krajc Alojzij, sin posestnice iz Žapuž, je nakladal hlode, pa mu je eden padel na nogo ter mu jo zlomil. Rejenček iz Sostrega, devetletni Plemelj Ludvik, je šel iz šole, pa mu je neki fant vrgel kamen v oko ter mu ga močno poškodoval. Nc.ki Iladler je s kolom po glavi mahnil Laknerja Franceta iz Strug. Z odra je padel zidar iz Bitnega, Sodja Janez. Pri padcu si je zlomil ključnico. Dva fantina sta pretepla Janeza Novaka, posestnika iz Jarš tako hudo, da se je moral zateči v bolnišnico po zdravniško pomoč. Smrtonosna konjačeva puška Neprevidnost povzročila smrt 18 letnega dekleta Maribor, 9. maja. V Savinskem pri Majšperku se je pripetil žalosten dogodek, ki je bolesno odmeval po vsej soseski. Veselo pirovanje se je končalo s smrtno nesrečo, pri kateri je 18-letno dekle izgubilo svoje mlado Življenje. Pri posestniku Ribiču so se fantje iz soseske poslavljali od mladega Ribičevega sina, ki je naslednjega dne odhajal kot novinec k vojakom. Zbrala se je mladina iz sosednjih hiš ter se je poslavljala od prijatelja pri kupici vina, med petjem in godbo harmonike. To veselo slovo je trajalo do polnoči, ko je gospodar opomnil mlade ljudi, da je čas za odhod. Vsi so se dvignili, med njimi tudi konjač Vincenc Gajšt, ki je imel s seboj lovsko puško, ki je bila nabita, pa je pri prihodu v hišo ni izpraznil, temveč kar napolnjeno prislonil v kot poleg peči. Gajšt je rekel svojemu 18-letnemu bratu Ludviku, ki so je z njim vred nahajal pri Ribiču, naj mu da puško. Ludvik je Stopil v kot ter prijel za orožje, tedaj pa je pristopila 18-letna posestniška hči Pavla Krapše ter v šali prijela puško za cev, jo namerila proti sebi ter dejala Gajštu »če imaš korajžo, pa me ustreli«. Mlada človeka sta se za šalo ruvala za puško ter nihče od ostalih navzočih ni pazil, kaj delata, da bi ju posvaril. Tedaj je Ludvik Gajšt, ni vedel, da je puška nabita, napel petelina in sprožil. V tistem hipu pa je odjeknil v sobi strel, nesrečno dekle je zavil plamen in dim ter je omahnilo ob-Ijto s krvjo, ki je v naglem curku lila iz prestreljenega vratu. Priskočili so ji na pomoč, toda nihče ji ni mogel ustaviti krvi, ker je imela glavno vratno žilo prestreljeno. V nekaj minutah je izkrvavela ter izdihnila. Storilca so orožniki naslednjega jutra prijeli ter ga zaprli. Rezervnim oficirjem sporočamo, da smo predložili pristojni vojaški oblasti seznam vseh onih gg. rez. oficirjev, naših članov, ki so pri pododboru naročili in že plačali kovčeg, da jim tega ni treba prinesti na pregled. Na % pole, katero mora pri pregledu vsak oddati, pripišite poleg imena, čina in bivališča še, da ste nabavili kovčeg pri pododboru Udruženja. Torbo in ostalo spremo Erinesite vsi na pregled. — Uprava pododbora jubljana. Včeraj popoldne se je peljal s kolesom Anton Zdravič, ki je bil pred vojno dolga leta mestni reševalec, pozneje pa je bil zaradi visoke starosti reševalec, pozneje pa je bil zaradi visoke starosti premeščen k mestnemu tržnemu nadzorstvu in nato upokojen. Zdravič se je peljal po Zaloški cesti. Nekoliko od mitnice preč je privozil za njim s svojim motorjem neki motociklist. Nesreča je hotela, da je zadel v Zdravica ter ga podrl s kolesa. — Zdravič je priletel na tla s tako silo, da mu je počila lobanja. Brž so prihiteli njegovi nekdanji prijatelji mestni reševalci, ga urno naložili na avtomobil ter ga naglo prepeljali v bolnišnico. Njegove poškodbe so izredno hude, tako da se zdravniki po pravici bojijo, če mu bodo mogli rešiti življenje. Motociklista je zapisal stražnik, ki je tam služboval. Razstava Elde PiŠčančeve v »Galeriji Obersnel" Na binkoštno nedeljo nam bo Galerija Obersnel — Gosposvetska cesta 3 — zopet nudila novost. Ob pol 11 bo otvorjena razstava akademske slikariee Elde PiŠčančeve, ki se bo to pot predstavila cenj. občinstvu s približno 40 deli (olja, monotipije in akvareli). Elda Piščančeva, kateri je vcepil veselje do slikarstva naš mojster barve R. Jakopič, je študirala slikarstvo ha akademiji v Firenci ter se pozneje izpopolnjevala v Parizu. Po končanih študijah je službovala kot prof. risanja v Ljubljani, trenutno pa poučuje risanje na gimnaziji v Kranju. Slikarka, ki je sicer po posameznih delih znana cenj. občinstvu, razstavlja to pot prvič samostojno. Kritika — tako domača kakor tudi tuja — se je vedno pohvalno izrekla o delih nadarjene slikarke. Piščančeva, ki je močna v barvi in kompoziciji, je izvršila do danes tudi nekaj večjih del (križev pot na Humu pri Dobrni, gledališki zastor za dvorano v Dobrni in olje Kristus Kralj za glavni oltar v Hrastniku). Razstava, ki bo odprta od 12. do 23. maja, obeta biti zanimiva, pa jo zato prav toplo priporočamo ljubiteljem lepe umetnosti. Vstop v razstavne prostore Galerije Obersnel je prosL «♦♦♦♦♦♦♦» Dajte, uredite to zadevo! Jesenice, 49. maja. Zaradi vedno večje industrializacije, ki se raz- mahuje na Gorenjskem to je Kranja, Tržiča, Jesenic itd., narašča tudi blagovni in osebni promet. Tozadevno bi bilo zelo umestno, da bi železniška uprava uvedla med Ljubljano in Jesenicami nov vlak, ki bi vozil iz Ljubljane okrog 10 in bi prišel na Jesenice do 12. Če pa ne bi bilo iz tehničnih ozirov možno uvesti novega vlaka, pa naj bi poskusila prestaviti vlak št. 912, ki vozi iz Ljubljane ob 7.05, da bi ta vlak vozil dve uri pozneje iz Ljubljane. To pa iz sledečih razlogov: Zjutraj ob 6 in 7 vozita na Gorenjsko do Jesenic tekom dobre ure dva vlaka, potem pa skoraj pet ur ni nobenega osebnega vlaka. Izjema j« seveda brzi vlak, 'ki pa za V6e postaje ne pride v poštev in je tudi še enkrat dražji. rihaven Tozadevno bi bilo 6eveda potrebno, nekolik0 spremeniti vozni red, za vlak Tržič—Kranj, ki -»ozi okrog 10 dop. iz Tržiča in pride v Kranj ob 11.15, tako da bi ta vlak prišel nekaj prej v Kranj in bi tako imeli Tržičani zvezo za Jesenice in Ljubljano. Prav tako bi se za malenkost moral spremeniti vozni red Jesenice—Rateče za vlak, ki odhaja z Jesenic ob 11.28 proti Ratečam. Zelo bi bilo s tem vlakom ustreženo vsem poslovnim ljudem, ki se vozijo 6 prvim vlakom z Jesenic, iz Tržiča in Radovljice v Kranj in Ljubljano, posebno pa to velja za Kranj. Frekvenco bi pa ta vlak imel še vedno tolikšno kot ostali ali pa še boljšo. Seveda s tem ni rečeno, da bi kompozicija vlaka obsegala 15 voz, saj jih ima lahko manj. Ponovno torej apeliramo na žel. direkcijo, da 6kuša odpraviti občutno vrzel 5 ur med vlaki in s tem ustreči prebivalstvu Gorenjske. Jasno pa je, da ta vlak presledek med vlaki ni na mestu in tudi obči interes prebivalstva zahteva, da se temu čim-prej odpomore. — Prizadeti. Volni minister pokrovitelj velikih narodnih manifestacij v Gor. Radgoni Dne 2. junija se bodo vršile v^ Gor. Radgoni velike narodne manifestacije, združene z odkritjem spomenika padlim junakom v bojih za osvo-bojenje in za severno mejo. V Gornjo Radgono je sedaj prispela vesela vest, da je prevzel pokroviteljstvo nad temi slovesnostmi sam vojni minister g. general Nedič. Ta gesta bo razveselila vse obmejne Slovence, saj je dokaz, da se naša hrabra vojska, katero predstavlja gospod minister vojske in mornarice, zaveda pomena severne meje in jo budno čuva in straži. Ctaments Ripley: KRBZANA LJUBEZEN Ko jc bil Prcs v sobi in je Julija mimo grede spretno zaprla vrata, je Pres prislonil palico k vratom in ves vzdrhtel in srečen prižel s krepkimi rokami Julijo k sebi. V močnih rokah je njeno telo v mladostnem ognju vzdrhtelo in ostalo mirno v njegovem naročju. Dolgo jo je gledal z željo, da bi ji vroča in polna usta zasul z dolgimi in vročimi poljubi, da bi v teh poljubih zgorelo vse njegovo hrepenenje in želje. »Julija, zakaj vsi ti prepiri? Vse to ja brez haska. Prepirava ®e kot otroci in obnašaš se kot nedorasel otrok. Tako krasna, tako omamljujoča, tako svestna 6voje lepote in moči, Julija!« ji je govoril sklonjen nad njo, Juliji se je zdelo, da jo stiskajo neki sladki okovi, ki bi se jim nikdar ne hotela odreči ali odpovedati. »Nekoč pa si to tako ljubil in nisi hotel, da bi se spremenilal« mu je govorila milo in otročje naivno Julija. Zagledala se mu je v velike oči kot da bi iz njih hotela razbrati vse skrivnosti njegove notranjosti, da bi videla kaj bi nato v resnici rad odgovoril m kaj 6edaj čuti. Mesto odgovora, pa jo jc Pres še močneje stisnil k 6ebi, jo malo dvignil io pritisnil svoje vroče ustnice na njene fi- ne, ljubezni in poljubov žejne ustnice: Miss Julija je zaprla oči v želji, da bi trajalo tako celo večnost. V tem trenutku se mu je zdela kot cvet, ki ga je naenkrat obsulo sonce z vsem svojim sijajem. Nenadoma pa sc Miss Julija zave, vzdrhti in 6urovo odrine Preša od sebe. »Da, vzel te bom za ženo, Ti moja draga, takoj« »Potem me poljubi še enkrat!« mu je odvrnila Julija in 6e privila k njemu. Znova jo je stisnil k sebi ' »Pres, hočeš videti mojo novo obleko?« ga je nenadoma prekinila in vsa razburjena. »Da!« je zamrmral z ustnicami še vedno na njenem toplem, žarečem licu. »Potem me pusti!« Počasi jo je 6pustil iz naročja, 6e vzravnal in jo je gledal z občudovanjem. »To je moja nova obleka!« Mi6s Julija je 6topila k postelji in dvignila svojo obleko kvišku. Pres je globoko vzdihnil. Iz obraza mu je izginila prejšnja zadovoljnost io radost, a oči 60 se mu skalile kot bi šla mimo njih močna svetloba. »To ni za olimpijski ples? Rdeča obleka! Saj dekleta nosijo samo bele obleke!« se je čudil Pres, »No, potem boš jirtri videl eno v rdeči!« mu je mirno odgovorila Miss Julija, ko je zopet odlagala obleko na posteljo. »Tega menda ne misliš resno?« »Kaj ne, bojiš *e, da ne bi ljudje mislili, da sem pokvarjena? Oh, in vendar sem še vedno samo otrok!« je 6 prisiljeno in narejeno mirnostjo odgovorila Miss Julija. »Jaz moram biti še vedno samo naivna deklica!« »Ti hočeš izzvati zgražanje, škandal?« »Da, resnično! To bi moglo škodovati banki! Prosim te, skliči takoj sejo upravnega sveta, da oni odločijo, kaj bom oblekla!« je Julija kljubovalno in zasmehljivo rekla Presu in se zasmejala svoji lastni duhoviti zlobi. »Sicer pa, danes si bil nedostojen!« ga je, nadaljujoč, ukorila Miss Julija. Uživala je, ko ga je v duhu gledala prevaranega, razdraženega in besnega. »To je torej tvoje maščevanje? Toda vedi, da tega ne bom dopustil! Tokrat bo tako kot hočem jaz in ne kot je tebe volja! Jutri pridem po tebe, a oblekla boš belo obleko!« je odločno rekel Pres in se postavil pred njo, odločen, da ne popusti od svojega sklepa. »Da, resnično? Pa jasno, da bo tako, ko ti želiš!« se mu je porogljivo zasmejala Miss Julija. »Ne jaz, ampak zdrav razum te bo spametoval ...! Če ne boš v belem, ostaneva doma in bova delala ročno delo! Lahko noč in na svidenje jutri ob 10. uri!« je suho odločil Pres in stopil proti vratom. Kakor v omedlevici 6e je presenečena Miss Julija dvignila in stopila korak naprej, kot da hoče za njim, pa se hitro ustavila in naslonila na posteljo. Nenadoma je zagledala Presovo palico, ki je bila še vedno prislonjena k vratom. Nekaj časa jo je ogledovala kot bi hotela uganiti, zakaj je Pres, ki običajno ni nosil palice, prišel danes k njej in stopil v sobo s palico. Ali nima to nekega posebnega pomena? Vtisi dogodkov, ki so se odigrali trenutek preje tako nenadoma m nepričakovano, ji niso dovoljevali mimo soditi o stvari, ki bi jo drugače zelo zanimala. V vsem tem se je znašla le toliko, da je stekla k vratom in zaklicala Presu, ko je bil že na stopnjicah: »Preston, pozabil si palico!« Pre6ton se je mirno vrnil v sobo, postrani pogledal Miss Julijo, mrko in odločno in vzel palico, ki jo je krepko stisnil v pest. V slovo je še rekel: »Da, pozabil sem jo, toda pozabil sem jo tudi uporabiti.« Mis Julija se ni mogla znajti, ker 6e je tega najmanj nadejala. Zmedeno in vsa iz sebe je dolgo gledala v vrata in prisluškovala Prestcnovim korakom, ki so se vedno bolj in bolj oddaljevali in se čuli vedno slabše. Še je slišala, kako so 6e tudi vrata v pritličju odprla in zopet zaprla. Prisluhnila je Prestonovim korakom na ulici. Ko pa je okrog nje V6e utihnilo, se jc nenadoma stresla in odločen izraz ji jc prišel na obraz. Iz oči ji je znova vzplamtela mržnja in želja po maščevanju. V trenutku je razumela Prestonove besede, njegove grožnje in uganila pravi vzrok, zakaj je prišel s palico. Njena ponosno in nebrzdana narava se je začela vsemu^ temu upirati. Ona se je upirala že, j° korovanje na Zaplaz, k nebeški Materi Mariji, Kraljici miru, z edinim namenom in ciljem, da nam Ona, katere vsaka prošnja je uslišana, izprosi pri Vsemogočnem mir med sprtimi in pobesnelimi narodi, nadalje da bi vojna vihra prizanesla Balkanu in s tem tudi naši domovini. Jugoslovani ne poznamo sovraštva in iskanja nadoblasti nad drugimi narodi, zato upa pripravljalni odbor, da bo s svojo globoko versko in patriotično zamislijo uspel ravno tam, kjer mnogi ne iščejo jjomoČi. Zato prosimo priporočila za udeležbo romanja vsakogar, kdor čuti in misli z nami. Pripravljanj odbor za romanje na Zaplaz. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« »Ne sme biti več jetičnega, ki ne bi imel svoje postelje!« Ljubljana, 9. maja. Vse prizadevanje Protituberkulozne zveze v Ljubljani je s pomočjo njenih 47 krajevnih proti-tuberkuloznih edinic in 19 protituberkuloznib dispanzerjev v borbi z jetiko, ki ni le znanstveni problem, marveč tudi socialen in gospodarski, torej eminentno političen, ne bo moglo imeti pravega uspeha vse dotlej, dokler ne bo pripravljen prostor vsakemu jetičnemu v bolnišnici ali zdravilišču. Po preteku desetih let delovanja Protituberkulozne zveze je postalo vprašanje danes tako aktualno in nujno, da mora biti v najkrajšem času povoljno rešeno. V to svrho pa so nam predvsem in ne-obhodno potrebna izdatna denarna sredstva. In če je posvečala protituberkuloznemu pokretu svojo pažnjo doslej samo Protituberkulozna zveza s svojimi edinicami, z večjimi ali manjšimi podporami javnih ustanov in zasebne pobude, moramo sedaj skušati doseči svoj cilj s pomočjo vsega naroda brez izjeme. Velik in naporen je ta socialen boj. On zahteva nujn preobrat v javnem mnenju, potrebni so mu zlaBti zavezniki, strnjeni v enotno fronto. Le z dejanskim sodelovanjem vsega naroda moremo in moramo doseči ta cilj, ki je najvažnejšega pomena za zdravje našega naroda. Zato si je izbrala Protituberkulozna zveza za letošnji protituberkulozni teden, ki bo v času od 19. do 25. maja, geslo »Noben jetični brez bolniške postelje!* Uresničitev tega gesla je odvisna od sklada, ki ga moramo ustanoviti. Brezbrižnost in malodušnost moramo smatrati za najbolj nevarni i Mariborski drobiž Razstava osnutkov za lepak IX. Mariborskega tedna. Kakor vsako leto bodo tudi letos razstavljeni 06nutki, ki go bili vposlani v okviru natečaja za lepak letošnjega IX, Mariborskega tedna, ki se bo vršil od 5. do 11. avgusta. Razsodišču je bilo predloženih nad 40, deloma zelo uspelih osnutkov. Razstava osnutkov bo v dvoriščni dvorani hotela Zamorc. v Mariboru ter bo za občinstvo odprta v četrtek dne 9. maja od 15 do 18 in v petek od 9 do 12 in od 15 do 18. Vstop prost. Slovesna blagoslovitev in otvoritev velike nove Pohorske ceste. Mariborski okrajni ceatni odbor je s pomočjo banske uprave dogradil moderno zidano cesto iz Hoč po strminah Pohorja na južni strani do cerkvice sv. Areha, oziroma »Ruške koče«. Cesto so gradili nad 10 let, ker okrajni cestni odbor ni mogel naenkrat dobiti dovolj sredstev na razpolago. Cesta 6e vzpenja po sončni južni strani zelenega Pohorja ter je ena najlepših cest v Sloveniji. Dolga je okoli 15 km ter je sijajno izpeljana čisto do vrha Pohorja. Blagoslovitev in otvoritev te važne nove prometne žile bo prvo nedeljo v avgustu t. j. 4 avgusta predpoldne, Blagoslovilne obrede b oizvršil sam prevzvišeni g. knezoškof dr. Ivan Jožef Tomažič. Uradno pa bo proglasil cesto za odprto g. ban dr. Marko Natlačen. Pri cerkvici sv. Areha bo službo božja, na to pa narodna veselica. Vabimo že 6edaj društva, občine in korporacije v Mariboru in bližnji okolici, da se 4. avgusta udeležijo te pomembne slovesnosti in ta dan ne prirejajo kakih večjih prireditev. Iz Maribora bodo vozili avtobusi. Povdarjamo, da se pripravlja načrt za nadaljevanje te ceste proti Šmartnu na Pohorju na eni strani in po vrhovih Pohorja na drugi strani proti Mislinjski dolini Binkoštno birmovanje v Mariboru Na binkoštno nedeljo in v ponedeljek bo delil mariborski škof dr. Tomažič v stolnici zakrament | sv. birme. Na binkoštno nedeljo ob 8 bo slovesen vhod škofa v stolnico, nato bo pridiga in škofov-[ ska sv. maša. Po maši se začne birmovanje okrog 9.30. Birmanci z botri se v ta namen postavijo v vrsto ob klopeh presbiterija, potem pa dalje po cerkvi, kakor bodo določili duhovniki. Ko bo prva vrsta birmana, se bo dalo znamenje z velikim zvonom. Vsi, ki so bili dotedaj že birmani, 6e zberejo spet v cerkvi, da se opravijo zanje sklepe molitve ter prejmejo birmanski blagoslov. — Na binkoitni ponedeljek bo birmovanje birmancev, ki pridejo v Maribor k birmi iz drugih krajev. Vsi naj bodo že ob 9.30 v stolnici. Ob 9.30 bo slovesna služba bož-| ja, nato pa se vrši birmovanje po istem redu, kakor na binkoštno nedeljo. sovražnici. Naša borba v znamenju dvojnega križa mora zajeti prav vse sloje. Naše geslo mora izzvati mobilizacijo vseh sil naroda. V zadnje gorsko naselje moramo zanesti svojo borbo, ves narod mora zanjo v pohod ter si preko vseh naporov in morda tudi začetnih neuspehov skovati srečnejšo bodočnost. En duh, ena volja, ena želja — naj so nam preroštvo za našo zmago. Ne bojimo se malo-dušnežev s predsodki, češ da je v sedanjih težkih gospodarskih prilikah brezmiselno upati na zadovoljiv uspeh. Trpljenje sobrata naj vžge vsa dobra srca za največje denarne žrtvel Prispevajte za sklad! Apeliramo zlasti na premožnejše sloje, da nas gmotno čim izdatneje podpro. NI naroda na svetu, ki bi v borbi z jetiko ne videl in občutil bistvenega pogoja za svoje zdravje in ohranitev. Pri nabiralni akciji imejmo pred očmi, da umrje v naši banovini za jetiko vsako leto približno 1500 oseb. In koliko drugih zdravih ljudi je od teh bolnikov okuženih 1 Vsi so večinoma v najlepši dobi svojega življenja in ko bi morali za domovino razvijati svoje sile kar najbolj aktivno in produktivno, so obsojeni, da brez haska hirajo in umirajo. Zajezimo zlo Jetike, odprimo srca in roke ter ne štedimo z gmotnimi sredstvi za tisoče bednih, ki težko pričakujejo pomočil Kdor pomaga tem, pomaga tudi sebi. Jetika je nalezljiva bolezen. Zato naj nihče ne zavrne našega nabirateljal Vsalt naj po svojih močeh prispeva in pomaga ustanoviti prepotrebni sklad za jetične Slovence 1 Protituberkulozna zveza v Ljubljani Kraj Barometer-sko stanje Tempe- ratura v C1 -•* i: 3S Oblačnost od | n—if) Veter smer, jakost) Pada- vine • ca 03*0 »g . , K* * 2 I 1 C Ljubljana 763*8 13-6 7*2 89 mi. 10 0 0-3 dež Maribor 761-4 12-0 5-0 90 0 0 — — Zagreb 762-3 21-0 10-0 90 10 0 2-0 dež Bel grad 761-6 21-0 10-0 90 7 w, — — Sarajevo 759-1 17-0 9-0 90 10 0 0-5 dež Vis 760". 16-0 11-0 60 6 SE, — — Split 760-3 21-0 14-0 50 8 0 — — Kumbor 758-8 18-0 13-0 90 9 NWi 14 0 dež Rab 761-6 22-0 12-0 70 2 0 — — Ooupovniti 760-0 23-0 13-0 90 6 SEi 2*0 dež Tekma v slalomu na Okrešlju O binkoštih bodo odprte in oskrbovane vse planinske koče v Savinjskih planinah, tako Kocbekov dom na Korošici, Frišaufov dom na Okrešlju, Piskemikovo zavetišče in Aleksandrov dom v Logarski dolini, pa tudi vse ostale koče v območju Kamniških planin. Na Korošici in Okrešlju je še mnogo snega za smučanje. Pot na Korošico vodi iz Kamnika preko Presedljaja, z druge strani pa iz Luč v Savinjski dolini. Na binkoštni ponedeljek bo na Okrešlju tekma v slalomu v priredbi Savinjske podružnice SPD. Okrešelj bodo o praznikih obiskali zimski športniki iz Maribora, Celja, L{ubljane in z Jesenic, ki nameravajo sodelovati pri smučarski tekmi. Najlažji doetop na Okrešelj je skozi Logarsko dolino, kamor bodo o praznikih vozili tudi redni avtobusi iz Ljubljane (odkod vsak dan od 15.40 iz Tavčarjeve ulice) in iz Celja (odhod vsak dan ob 16.10 izpred kolodvora). V slučaju zboljšanja vremena bo letošnji binkoštni izletniški promet prav Živah en. Odredba Z odredbo kr. banske uprave z dne 21. januarja 1938, VIII. št. 78-3 in z dodatno odredbo z dne 27. oktobra 1939, VIII. št. 6803-1, po § 312 ob. z. in čl. 6 pravil o opravljanju mojstrskih izpitov z dne 31. marca 1923, Sl. list št. 368-36, imenovanim članom mojstrske izpitne komisije 6 fakultetsko izobrazbo pri Zbornici za TOI v Ljubljani je funkcijska doba potekla. Po uvodno označenih predpisih glede na to na predlog Zbornice za TOI v Ljubljani odrejam, da se postavijo za člane s fakutetsko izobrazbo v izpitni komisiji za mojstre: a) mesarske in klobasičarske stroke Peetotnck Ivan, ravnatelj mestne klavnice, in Riglar Vekoslav, mestni vet. višji svetnik; b) podkovske stroke Gunde Alojz, upravnik banov, podkovske šole; c) stroke inštalaterjev vodnih in kanalizacijskih naprav, parne, vodne ali zračne kurjave ing. Štraj-nar Franc, banovinski tehnični višji pristav, in ing. Likar Boleslav, pooblaščeni inženjer; č) stroke inštalaterjev plinskih naprav ing. Štolfa Josip, tehn. višji svetnik, in ing, Zupan Boris, pooblaščeni inženjer pri mestni plinarni; d) stroke izdelovalcev predmetov iz cementa in umetnega kamna, popločarjev, tkkarjev, krovcev, štukaterjev in sadrarjev ing. Černivec Josip, teh. višji svetnik in ing. arch. Ogrin Gustav, profesor tehniške srednje šole; e) stroke kozmetikov in izdelovalcev kozmetičnih sredstev dr. Tominšek Zdenka, zdravnica; f) stroke izdelovalcev ortopedskih predmetov in bandažistov dr. Brecelj Bogdan, sekundarij državne bolnice. Ban: Dr. Natlačen. Vremenska napoved: Pretežno jaano in to- plejše vreme. Koledar Danes, petek 10. maja: Antonin. Sobota, 11. maja: Fran Hier. Žiga. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševacesta 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Zadnji trenutek izrabite) Sušak—Trsat—Rab —Reka (Fiume, Italija) — najlepši binkoštni romarski izlet po morjuI Prekrasen otoki 150 din plačate med vožnjo. Odhod, redni vlak 11. maja: Ljubljana 7.25, Maribor 5.07; Zidani most — posebni vlaki Kupite »K-13« in listek do Zagreba! - »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. Ustanovni zbor Lige dostojnosti bo nocoj ob osmih v Rokodelskem domu. Vsi, katerim sta mar dostojnost in nravnost našega naroda, vabljeni! »Kadar se utrga oblak« je naslov drami, ki Erikaže notranjo razrvanost malomeščanstva. — ramo uprizori društvo Rdečega križa (učiteljski zbor deške šole) iz Apač v nedeljo, 19. maja ob 4 popoldne. Cisti dobiček je namenjen razširitvi šolskega odra v Apačah. Pozivamo občinstvo, da se udeleži uprizoritve in s tem podpre delo obmejnega učiteljstva. Predprodaja vstopnic v trgovini Sušeč. Botrcam in botrom se za birmo priporoča fotograf MANCINI, Ljubljana-Vič Gasilska zajednica dravske banovine v Ljubljani poziva vse tov. gasilske župe in čete, da čim intenzivnejše sodelujejo tudi letos pri organizaciji in izvedbi protituberkuloznega tedna v dneh od 19. do 25. maja t. 1. LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE DRAMA — začetek ob 8 zvečer: Petek, 10. maja ob 15: Hamlet. Dijaška predstava za izven ljubljanske srednje šole. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Ob 20: Danes bomo tiči. Red A. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Sobota, 11. maja: Hamlet. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Nedeljo, IZ maja: Hamlet. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Ponedeljek, 13. maja: Danes bomo tiči.« Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Torek, 14. maja: Rdeče rože. Izven. OPERA — začetek ob S zvečer: Petek, 10. maja: Zaprto. (Generalka.) Sobota, 11. maja: Kleopatra. Krstna predstava. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 12. maja: Modra roža. Izven. Ponedeljek, 13. maja: Madame Butterfly. Izven. Gostovanje Vanje Leventove. Torek, 14 maja: Zaprto. Dijaštvu izven ljubljanskih srednjih šol sporočamo, da bo imelo danes popoldne priliko videti odličnega gosta Zvonimirja Rogoza,, člana praškega Narodnega divadla v vlogi Hamleta. Nekaj parter-nih sedežev in lož v parterju in v I. redu je še na razpolago pri dnevni blagajni v Operi. Lahkotnost, sproščenost, smeh in dovtip vladajo v Nestroyevi burki »Danes bomo Uči«. V vlogi Bobka gostuje gospod Rogoz, ki osvaja tokrat občinstvo s svojo komiko ter izziva skupno z glavnimi predstavljalci: Kraljem, Vido Juvanovo, Lipa-hom, Drenovcem in Levarjevo mnogo smeha. Predstava drevi bo za abonente reda A. Na praznik v ponedeljek bo ponovno gostovala na našem odru kot »Madame Butterily« znamenita bolgarska pevka Vanja Leventova, ki si je s svojimi nastopi pridobila vse simpatije našega občinstva in žela izreden uspeh. V partiji Cho Cho San ji je uspelo pokazati v interpretaciji nekaj popolnoma svojskih momentov, ki so vsekakor plod njenega vsestranskega temeljitega študija posameznih vlog. Predstav bo izven abonmana. Sijajna italijanska komedija Benedettija »Rdeče rože«, za katero je prodajal vstopnice gospod Ko-leša, bivši član našega gledališča, bo uprizorjena v torek, dne 14. t. m. Opozarjamo, da je za to predstavo na razpolago še nekaj galerijskih sedežev in balkonskih lož, ki se dobe pri dnevni blagajni v Operi. Predstava bo izven abonmaja. Krstna predstava dr. Švaro ve zgodovinske opere »Kleopatra«, bo zavoljo redkosti takih prašnikov našega odra nedvomno poseben kulturen dogodek naših dni. Delo, ki je komponirano v stilu umerje-nejših modernističnih stremljenj, je zasnovano zelo širokopotezno in bo predstavljalo v naši operni literaturi nedvomno popolnoma svojevrsten poskus opernega snovanja. Uprizoritev je v glavnem oziru v rokah samega avtorja, režijsko jo je pripravil prvi režiser C. Debevec, načrte za inscenacijo je izdelal ing. arh. E. Franc, baletne točke je naštudiral ing. P. Golo vin. Sodelovali pa bodo predvsem: Heyba-lova, Franci, Janko, Betetto, Ribičeva, Kogejeva, Španova, Banovec, Dolničar, Lupša, Rakovec in Orel. Repertoar Narodnega gedati&a v Mariboru Petek, 10. maja: Zaprto. Sobota, 11. maja ob 20: »Kovurstvo in ljubezen«. Znižane cene. Nedelja, 12. maja ob 14 in 16: »V kraljestvu t palčkov«. — Prireditev ženskega krožka Jadran-Nanos. — Ob 20: »Cigan baron«. Znižane cene. Wi # »sovražnik Za Jugoslovansko tiskamo i Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: Inž. Jože Sodja — Urednik: Mirko Javornik. — Kokoplso* ne vračamo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din, Uredništvo« Kopitarjeva ulica 6-111. Ieielun it 4001 do 4005, Lpiava; Kopitarjeva utica fc Kdo bo zmagal - ladja ali letalo Če »i hočemo vprašanje »pomorska ali zračna sila« od bližje pogledati, ne 6memo pustiti v ne-mar zgodovinskih skušenj. Od kar človek plove po morju, vedno so se slišali glasovi, ki velikim bojnim ladjam osporavajo epo6obno«t in okretnost ter jim odrekajo tisto veliko udarnost, za katero so namenjene. Kadar koli je zagledalo beli dan kakšno novo orožje, se je vedno mislilo, da je to tisto strašno sredstvo, ki bo pogubilo vsako mornarico. Toda kakor so bojne ladje premagale najprej svojega najnevarnejšega nasprotnika — vodo, in niso bile več igrača valov, tako do danes še nihče ni iznašel orožja, ki bi bilo bojni ladji kos. Bojna ladja je kos vsakemu orožju Ko so se pojavile granate, je bilo to vsekakor nevarno orožje. Toda kmalu so našli proti orožje. Bojne ladje so začeli »oblačiti« v jeklene oklepe, ki •o prebojnost granate zelo zmanjšali, če jo že niso naredili neškodljivo. Poleg tega pa so začeli graditi ladje tako, da so bile razdeljene v več predalov, da če je granata le poškodovala ladjo v notranjosti, ni bilo nujno, da se je tudi potopila, če ni bila seveda tako prerešetana, da ji tudi predalčje ni nič pomagalo. V kolikor se je večala udarnost in prebojnost granat, v toliko 60 ladje obdajali z boljšimi in mpčnejšinu jeklenimi oklepi. Kljub temu pa ae hitrost ladje ni zmanjšala. Proti torpedom so bile ladje zavarovane s posebnimi varovalnimi ploščami in sicer na mestih, kjer je bila ladja najbolj občutljiva. S tem je bila moč podmornice precej prizadeta, poleg tega pa eo ladji v borbi proti podmornici pomagale še posebne opazovalne priprave ca odkrivanje potopljenih podmornic in podvodne granrte. Poleg vsega tega pa so bili konvoji (spremljevalni sistem ladij) tako učinkovito orožje, kate-remn podmornica ni bila kos. Kot učinkovito orožje proti minam so se izkazale nalašč za to zgrajene ladje, ki so nevarne mine lovile in jih uničevale, ali pa so ladje obdali s posebno pripravo. Veliko razburjenja in prahu je dvignilo novo orožje — magnetične mine. Toda kmalu je bilo tudi to strašno orožje na tleh in danes ni več tako nevarno in pričakovanja, ki so ga od tega orožja imeli, «e niso izpolnila. Učinek magmetičnih min se lahko paralizira tako, da 6e mino ujame ali pa se jo • pomočjo magnetizma naredi neškodljivo. Poleg tega pa so magnetične mine drago orožje in procent to je število min, ki res dobro in učinkovito opravijo svojo nalogo, ni tako velik. Razmišljanja za zagovornike zračnih podvigov Skušnja uči, da je šla obrambna tehnika bojnih ladij vedno vštric s tehniko, ki je skušala zadati ladji smrten udarec. Iz tega se ne da glede na le- talstvo 6icer še nič dokončnega sklepati, vendar pa je treba vsako navdušenje za take zračne podvige spremljati z budn/m in kritičnim očesom. To tem bolj, ker ravno bojne ladje same dokazujejo, da se majo tudi proti svojemu najmlajšemu sovražniku postaviti po robu. Pomislili je treba samo na namestitev protiletalskih baterij na ladjah, na ojačenje zaščitnih plošč, na izdelavo posebnega zračnega orožja za mornarico ter na gradnjo matičnih ladij za letala. Poleg tega pa ima ietalstvo odnosno letalo še neko drutJo, človek bi rekel prirojeno sla- bost. Iz višine 1200 metrov vidi letalec ladjo kot deset centimetrov dolgo in poldrugi centimeter široko črto. Proti temu se ne da nič pomagati Tako vidi letalec veliko ladjo. Kako vidi šele majhno. £• letalec hoče, da dosti drago bombo učinkovito izkoristi, se mora spustiti precej nižje, pri tem pa seveda izpostavlja sebe in je letalo v mnogo večji nevarnosti, kakor če bombardira iz velike višine. Čim se pojavi pod višino tisoč metrov, se lahko vsuje nanj vsak čas toča krogel iz strojnic. Usodna zmota, ki se bo morda zopet ponovila Zdi se, da se bo tudi glede letalstva zopet potrdila resnica, da bo obrambna tehnika dohitela, če ne prehitela napadalno tehniko. So dejstva, ki dovoljujejo take sklepe. Znano je, kakšne uspehe »o se Nemci nadejali v pretekli svetovni vojni od podmornic, ki so jih začeli graditi na veliko. Podmor-niška vojna je Angležem res prizadejala hude izgube in jih spravila v zelo resen položaj, toda končno so jih le ugnali. Takrat so Nemci sposobnost in uspešnost podmornic precenjevali ter tako zagrešili usodno napako. Zdi se, da so danes storili isto napako, ko precenjujejo udarnost zračne sile. Kako daleč smemo sklepati o tem glede na današnjo vojno, pa prihodnjič. (d) Kdor vidi vsepovsod same prepade, še davno nima globokega pogleda. Angleški mornariški minister Churchil švedska - velika nevtralna država na severu Država 82-letnega kralja Gustava V. se ni bojevala že nad sto let. Celo takrat, ko so hoteli imeti Norvežani svojega kralja, kar bi bili radi Švedi s silo preprečili, da bi se Norveška ne ločila od Švedske, je kralj Gustav s svojo miroljubnostjo dosegel, da so se mirno razšli. Ob tej priliki je minister G. dejal: »Norvežani nočejo biti več skupaj znami? V redu: naj si izberejo svojo pot!« In tako so si Norvežani izbrali danskega princa za svojega sedanjega kralja Hakona Sedmega. Prebivalstvo, rudno bogastvo ter industrija Kraljevina Švedska je prav za prav velesila Skandinavije in šteje blizu 7 milijonov prebivalcev. Glavno mesto Stockholm je zelo moderno in veliko. Ogromna večina prebivalcev je švedske narodnosti, nekaj malega je Rusov in na skrajnem severnem delu države živi nekaj tisoč Laponcev. Tu so Švedi spremenili mesto Boden v velikansko trdnjavo. Pravijo, da je nezavzetna in v njeni okolici ima švedska kopna vojska vsako leto vaje. V državi nepismenosti ne poznajo, sploh pa veljajo Švedi za zelo omikane ljudi. Številne univerze, srednje in strokovne šole skrbijo za izobrazbo vseh državljanov. Prav tako so na »Potujoči grm« bi lahko rekli tema ogromnemu tanku, ki so ga po vrhu pokrili z velikimi vejami, da ga ne bi opazila letala najvišji stopnji skoraj vse športne panoge, za kar ima največ zaslug sivolasi vladar. Švedska je silno bogata na železnih rudah. Produkcija železne rude je znašala leta 1937 15 milijonov ton, od katerih je izvozila 12 milijonov ton v Nemčijo in 2 milijona ton v Anglijo. Naslednje leto pa je znašal izvoz v Nemčijo nekaj manj kot 9 milijonov ton, in to zaradi nesporazuma v plačilu. Švedsko železo je med najboljšimi na svetu. Državna industrija je na zelo visoki stopnji in krije vse potrebe domače vojske. Prav tako prejema tudi velika naročila iz tujine, kjer so njeni izdelki zelo upoštevani, saj spadajo med najboljše na svetu. Največja tovarna orožja je Bofors, ki izdeluje vse, od patrone do bojne ladje. Kopna vojska, mornarica in letalstvo Kako so Švedi miroljubni, je dokaz, da so imeli do leta 1932 pod orožjem samo 14.000 mož in se je to število šele lansko leto povzpelo na 60.000. Po mobilizaciji šteje švedska kopna vojska okrog 400.000 mož. kar je za obrambo nevtralnosti vsekakor potrebno. Vojaški rok je zelo kratek, ker so Švedi tako visoko izobraženi, da jim ni potrebna daljša kadrovska služba. Za obrambo Nordlanda in velikega otoka Gotlanda, južno od prestolnice, so sestavljeni posebni oddelki. V vojnem stanju lahko Švedska mobilizira skoraj milijon izvežbanih in najmoderneje opremljenih vojakov. Oddelki so večinoma motorizirani, topništvo razpolaga z vsemi vrstami topov, prav tako z oklopnimi avtomobili in tanki. Močno in moderno je tudi švedsko letalstvo, ki se deli na pet polkov in obsega vse vrste letal. Vsa letala izdelujejo izključno domače letalske tovarne, od katerih je pet zelo velikih, urejene pa so po domačih in deloma tudi po angleških načrtih. Koliko vojaških letal ima danes Švedska, ni znano, vsekakor pa mnogo nad 500. Letala so nekatera tudi tromotorna; lovci dosežejo nad 500, bombniki pa do 450 km hitrosti na uro. Ponos kraljevine Švedske pa je vsekakor njena vojna mornarica, ki šteje okrog 100.000 ton in spada med najmočnejše na Baltiku. Švedska admiraliteta je mnenja, da lahko obrani obalo pred vsakim tujim napadom. Jedro švedske oborožene sile na morju so tri bojne ladje tipa »Kraljica Marija« in »Gustav V.«. Vsaka ima po 8000 ton. Oborožene so s štirimi topovi kalibra 280 mm in z nekaj manjšimi. Pomorski strokovnjaki trdijo, da imajo dosti močnejše oklepe in da so v vsakem oziru boljše od nemških »žepnih oklopnic« tipa »Deutschlandc. — Močnejši nemški vojni ladji sta bili edino »Gnei-senau« in »Schavnhorst« (26.000 ton vsaka). Dalje imajo 5 obalnih lahkih oklopnic od 2600 do 4000 ton, dve lahki in zelo hitri križarki, matično ladjo Nemčije št. 1« med kanadskimi letalci za 11 letal, s šestimi topovi kalibra 150 mm, 14 torpednih rušilcev, 9 torpedovk, 16 podmornic za obalno službo, 15 minonoscev, 10 lovcev min in okrog 40 motornih torpedovk po 20 do 50 ton. Švedske ladjedelnice trenutno dogotavljajo nekaj podmornic, nekaj torpednih rušilcev, nad 10 pomožnih enot in več kakor deset motornih torpedovk. V zadnjem času pa je švedska vlada kupila v Italiji 4 rušilce, ki so že na poti v domovino. Kakor vidimo, si prizadeva sivolasi vladar modro ohraniti in zagotoviti tradicionalno nevtralnost svoje države. Omembe vredno je tudi to, da je Gustav V., ko je stopil Da prestol, odklonil kronanje. Zaradi tega postavijo ob slovesnostih krono na stol ob prestolu N j. Veličanstva. ♦♦♦♦♦♦♦♦» Program radio Ljubljana Petek, 10. maja: 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročila. — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11 Šolska ura: Proslava materinskega dne (Prva dekliška meščanska šola v Ljubljani). — 12 Za naše prijatelje (plošče). — 12.30 Poročila, objave. — 13 Napovedi. — 13.02 Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14 Poročila. — 14.10 Tedenski pregled tujskopromet. zveze. — 18 Zenska ura: Ali se more žena uveljaviti v vsaki obrti (ga. Francka Gruden). — 18 20 Slike iz narave (plošče). — 18,40 Francoščina (g. dr. St. Leben). — 19 Napovedi, poročila. — 19 ?0 Nac. ura. — 19.40 Objave. — 19 50 Soc. pogodba med Jugoslavijo in Francijo (g. Joško Rozman). — 20.45 lz opernega sveta (radijski orkester). — 22 — Napovedi, poročila. — 22.15 Za ples (plošče). v u j. Orugl programi Petek, 10. maja: Belgrad-Zagreh: 20.30 Pevski in klavirski koncert. — Bratislava: 19 50 Romunske pesmi. — Praga: 19.25 Opereta. — Sofija: 19.50 Čajkovskega opera »Evgenij Onje-gin«. — Beromiinster: 20 40 Jodlerji in lendlerji ter operet, glasna. — Budimpešta: 19.30 Opera, Bukarešta: 20 Simf. konc. — Stockholm-Horby: 19.30 Norveške narodne. — Trst-Milan: 17.15 Klavir; 22 13 Operetna glasba. — Rim-Bari: 21 IIaydnovih »Sedem besedi«. Tudi utemeljitev. — Vera: »Vedno 61 bila zagrizena nasprotnica zakonskega življenja, a vendar 6i se omožila. Kako to?« — Zora: »Hotela sem 6e utrditi v svojem prepričanju.« * Prevelika hvaležnost — A: »Če mi posod:š tisoč dinarjev, bom ostal tvoj ve&ai dožLnik.« B: »Saj se prav tega tudi bojim.« * Težave, — A: »Ali ste imeli kaj težav s svoio francoščino, ko 6te pred 14 dnevi bili v Parizu?« B: »Jaz ne, pač pa Francozi.« * Prezgodaj. — Stražnik pride v trenutku, ko se vlomilec plazi 6 svojim plenom skozi okno. »He, vi — zdi se mi, da prihajam ravno prav!« »Nak, — malo prezgodaj,« odvrne hladnokrvno vlomilce. V omembi o »francoskem uradniku, ki je goTorico razširil«, je . t> mojem odgovor na vprašanje o skrivnostnem premirju 7. novembra 1918. Poizvedovanja na ameriškem poslaništvu v Parizu so pokazala, Ha je tajnik dobil po zasebnem vodu poslaništva telefonsko sporočilo ii francoskega zunanjega ministrstva, in sicer popoldne 7. novembra. »Francoski uradnik« je sporočil, da je premirje podpisano, sporočil, kdaj so bile ustavljene sovražnosti in tako dalje, ter je prosil, naj tajnik sporočilo odda poslaniku Sharpu. Tajniku se sporočilo ni zdelo sumljivo, saj je prišlo po poti, ki je bila znana kot strogo zaupna in uradna. Od ameriškega poslanika je major Warburton dobil svoje obvestilo, naj ga pošlje v zunanje ministrstvo v Washington, prav tako jo tudi kapitan Jackson dobil »uradno« poročilo, ki ga je brzojavil admiralu Wilsonu. Najbrž so sporočila, ki so jih prebrali v več pariških kinematografih, bila iz istega vira. Toda po mojem ni nikdar kak »francoski uradnik« dal ameriškemu poslaništvu 7. novembra vesti o premirju. Po mojem mnenju, ki se v glavnem opira na mnogo pogovorov z ameriškimi in francoskimi obveščevalnimi častniki, je sporočilo poslaniku Sliarpu zelo verjetno dal neki nemški skrivni agent, ki je bil tedaj v Parizu. Precej verjetno je, da se je temu vohunu posrečilo priključiti na zasebni vod med ameriškim poslaništvom in francoskim zunanjim ministrstvom.. Morda se mu je to posrečilo še pred meseci, ko je položaj zahteval, je kar poklical poslaništvo, se v gladki francoščini izdajal za uradnika v zunanjem ministrstvu in poslal sporočilo. Lahko je uvideti, kaj je bil razlog za to igro in kakšna je bila njena vrednost z nemškega stališča. Bilo je znano, da maršal Forh v svojih pogojih ne bo poznal mere. Sodili so, da bi bil on — kakor več zavezniških poveljnikov — gnal Nemce najrajši do Berlina. Nemci so premirje nujno potrebovali in potrebovali so ga hitro. Stali so pred lakoto, zmešnjavo in državljansko vojno. Pridobiti časa je zanje pomenilo vse. Najbrž so se bali, da bi utegnilo priti do usodnih zavlačevanj. Toda zavezniki so bili navzlic zmagi prav tako trudni vojne. Tudi prebivalstvo za zavezniškimi črtami je hrepenelo po miru in po vrnitvi vojakov. Hrepenenje po miru je živelo v vseh srcih. Nemci so to vedeli. Vedeli so. da nevarni vojaški voditelji sovražnih armad ne bodo smeli ostati gluhi do zahtev svojih narodov. Če bi ti zvedeli, da je podpisano premirje, da sta vojna in prelivanje krvi zares končana, bi bilo moči sklepati, da bo radost tako velika, da ne bi nobena sila tvegala nadaljevanja vojne z ozirom na to, da so vsi potrebni cilji že doseženi. Šlo je torej za to, da se razglasi mir In da vojaško vodstvo zaveznikov izpostavijo pritisku glede nadaljevanja vojne. Po mojem se je to zgodilo. In če bo kdaj »francoski uradnik«, ki je bil. kakor mislim, v resnici le nemški vohun na delu v Parizu, če bo kdaj ta uradnik pripovedoval svojo zgodbo ali če bodo kdaj objavili njegovo uradno poročilo v nemškem vojnem ministrstvu, se bo skrivnost o zlaganem premirju zjasnila, drugače pa ne. Zadeva Landru. V Franciji sem bil priča najbolj čudni zločinski zadevi, ki sem jo kdaj v kaki deželi srečal. Bila je to »zadeva Landru«. Življenje Henryja Desireja Landruja, »plavobradea iz Ville Gainbais«, čigar glavo sem v zori 25. februarja 1922 videl, kako se je v Versaillesu skotalila z giljotine v košaro, to življenje se človeku sliši kot zgodba iz srednjega veka. Landru je bil morda najstrašnejši zločinec novejšega časa. Bil je obtožen, da je hladnokrvno umoril deset žensk in enega fanta. Bil je ljubimec 283 žensk in je uganjal obrt zapeljevanja ter morjenja na veliko. Uradna preiskava je ugotovila, da je trupla desetih od svojih 13 »zaročenk« sesekal v kosce ter jih sežgal v štedilniku svoje vile pri Versaillesu. Strahotna zločinska Landrujeva drama je trajala pet let. Leto za letom je po načrtu opravljal mračno delo ljubimca in klavca. »Zaročenka« za »zaročenko« je izginila za zmeraj. Sorodniki so redno obvestili policijo o tem skrivnostnem izgi-njenju. toda v vsakem primeru so bile okoliščine in ime moškega, »ki prihaja v poštev«, druge. Policija ni imela niti najmanjšega prijema. da bi mogla izginjenje tolikih žensk pojasniti kot zločin enega samega moškega. Splošna razrvanost meščanskega življenja med vojno je pomagala Landrujevim naklepom. Možje mnogih žena so bili na fronti. Druge, katerih možje so padli, so se le prerade lovile na ženitne ponudbe. Aprila 1919 je sestra ene izginulih »zaročenk« videla Landruja v Parizu na Rue de Rivoli. Prepoznala ga je, šla za njim do njegovega stanovanja in obvestila policijo. Policija ga je prijela, ne da bi slutila, da se ji je posrečil morda največji lov v pariški zločinski zgodovini. Kriminalni uradniki so Landruja ujeli, ko so ga presenetili na poti do' postaje, pri Čemer je poskušal odvreči mn ihen zapisnik in s tem se je začela vsa fantastična zgodba razodevati. Zapisnik, sloviti carnet. je vseboval ključ za dolgo vrsto neverjetnih zločinov. Brez njega bi policija najbrž nikdar ne bila mogla ugotoviti Ijandrujevih zločinov. Toda v začetku niso zapisnikov odgonetili. ker je knjižica vsebovala na videz samo vrsto poslovnih zaznamb. Toda zaradi neke stare tatinske reči so ca zaprli. Ko se je policija ubijala s pomenom mračnih zapiskov, katerih bi se bil Landru tako rad in tako prizadevno iznebil, se je nazadnje domislila, da bi ženska imena iz zvezka primerjali z imeni mnogih izginulih žensk.