Boris Orel Čarodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana v slovenskih ženitovanjskih običajih Začasno poročilo. Bosman I. 1. Vzhodna Sp. Štajerska. Bosman je velika ženitovanjska štruca kruha, ki jo poznajo predvsem razni kraji na vzhodnem Sp. štajer- skem. Najstarejše tiskano poročilo o štajerskem bosmanu je iz leta 1858. Tega leta je Davorin Trstenjak pod psevdonimom Vicko Dragan opisal v »Novicah«^ »Gostovanje v Verbovcu (t. j. v V e r ž e j u) ter o bosmanu in njegovem obredju tole povedal : »Drugi dan gostovanske kuharce že zgodaj klopočevo župo kuhajo, in po zajutreku se začnejo igre. Zovčin je ravnatelj vseh iger. Lovijo tate in jih pripeljajo pred sodnika, nesejo v procesiji bosman od nevestinega doma v hi.šo ženina, kjer je drugi dan gostija. Bosman je pogača v podobi deteta, na kteri je viditi celo gospodar- stvo, malih babik, petelinčkov, kravičk itd. Oče starešina bosman prej, kakor mlada žena spat gre med godbo in pesmami nevesti v krilo položi. Ženski spol peva: Darujemo ti bosman. Zakona izgled, — Da bi bila srečna Dosti dosti let! a Darujemo ti bosman. Zakona izgled, — Da bi ti dobila Ljubeznih detet! - 1 Novice 1858, str. 141. Dr. Karel Š t r e k e 1 j , Slovenske narodne pesmi, III., str. 326/27. 26 Boris Orel: Darujemo ti bosman, Zakona izgled, — Da bi v njem le pila Sami sladki med! Mlada žena vzame bosman in ga svojemu možu dâ; možaki pojejo: Darujemo ti bosman. Zakona izgled, - Da bi bil ti srečen Še ko stari ded. Darujemo ti bosman, Zakona izgled, — Da bi skoro prišla Na tvoj'ga brata red. Darujemo ti bosman. Zakona izgled, — Da bi bile polne Parma in klet. Da bi veselili Se drugokrat pa vsi. Dobre volje bili V toti hišici! Bosman vzame mladi mož in ga položi na mizo. Babičke hvalijo umetnost kuharce, otroci pa sline cedijo po njem in željno čakajo časa, kadar se bode razrezal in med gosti razdelil.« Dobrih 24 let za D. Trstenjakom, t. j. 1. 1882., pa je Josip K a r b a v »Slovenskih večernicah«^ opisal popolnoma drugačen štajerski go- stiivanjski obred bosmana iz ljutomerske okolice: »Pozavčina, kuharice in ostale ženske, ki so se okoli kumena (og- njišča) vrtele, prinesejo v sobo ukusno nakinčane bosmane. To pa ni toliko za zob, kolikor za oko. Jedna štruca je lepše opletena od druge; človek se samo z gledanjem nasiti, posebno kakor je želodec že prenapolnjen. Pozavčin stopi pred ženinovega starejšino rekoč: »Oče starejšina! Bi li hoteli za ljubo vzeti toti mali, a vendar lepi dar, ki nam ga je dal večni Bog?« Starejšina vstane, si kruh nekoliko ogleda ter pravi: »Ja, bi že vzel, ali mnogo .taling- še ima.« »No, kaj pa je tedaj za jedna pomota?« vpraša pozavčin. »Orač« odgovori starejšina — »orač, ki je njivo pripravljal za toti dar, ni dobro sprašil.« »A tako?« začudi se pozavčin, potem vzdigne bosman kvišku. Isto storijo tudi ostali za njim stoječi. Godba zaigra, bosmanovi nosači pa ple- šejo posred izbe prepevajoči: »Mi imamo ženina Veselega in mladega. Hopsasa in rajsasa! Gostovanje se vživa!« Odpevši to kitico, stopi pozavčin znovič pred starejšino pa reče: »Sedaj smo sprašili in vse prav naredili; toraj vas prosim, da pre- vzamete prelepi dar.« Starejšina gleda, kima z glavo in pristavi: »Bi že vzel, ali človek, ki je gnoj spravljal na sprašeno njivo, ni dobro navozil in raztrosil.« 2 Josip Karba, Ženitva, Obrazec iz ljutomerske okolice "Slovenske večernice, 36. zv., 1882, str. 63, 76, 77, 78]. čarodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana ... 27 Pozovič in tovariši bosmane povzdignejo ter pojejo: »Mi imamo snebico, Veselo ino mlado. Hopsasa in rajsasa! Gostovanje se vživa!« »No, oče starejšina! Poglejte, kako smo sprašili, gnoj navozili in raz- trosili; vzemite toraj ta dar božji!« »Da, da! Bi že bilo dobro. Toda kmet, ki je oral, ni prav splužil, po- sejal in zvlačil; poipravite ovo okoliščino!« Nosilci vzdignejo bosmane, se tresejo in glasijo: »Mi imamo starejšina dva, Krepka in vesela. Hopsasa in rajsasa! Gostovanje se vživa!« »Ah, oče starejšina!« vzdihuje pozavčin — »mislim, da bo sedaj vse v redu in po volji vam opravljeno; le sprejmite ponujane darove!« Starejšina obrača bosman sem ter tje. Toda: »Res, nekaj že je; pše- nica je sicer lepo rastla, ženske so jo čedno plele, ali žnjeci je niso poželi do čista, k temu je še hlapec zakrivil nesrečo, ker je snopje domu vozeč zvrnil; pojdite in poravnajte to reč!« Pevci zibaje se govorijo: »Mi imamo posnehalji dve, Luštni in veseli. Hopsasa in rajsasa! Gostovanje se vživa!« »Zdaj smo pa vendar vse dobro naredili?« »Nikar, ne! Prav ste sicer naložili ter pod streho spravili; toda mlatci niso očista zmlatili, pa še to, kar so iz slame spravili, so slabo zvejali in zvetrili. Opravite vi to!« Bosmanski nosilci zopet zaokrožijo: »Mi imamo združba dva; Le glejte, kak vesela sta. Hopsasa in rajsasa! Gostovanje se vživa!« »Ali oče starejšina!« oglasi se pozavčin — »ne zadržujte nas; le po- glejte, kako je vse na svojem mestu!« Starejšina premeri vse se svojimi bistrimi očmi, vendar pravi: »Nikdo ne more tajiti, vsakdo mora priznati, da ste veliko pretrpeli; tudi k mlinu ste težko vozili. Pa to vse še ni preveč velika nadloga — mlinar ni dobro zmlel, zatoraj kruh ni okusen. Pojdite po drugo zrnje, pa odpeljajte k mlinu!« Bosmanovci: »Imamo tudi svatevce, Z venčeki na glavi. Hopsasa in rajsasa! Gostovanje se vživa!« 28 Boris Orel: Pozavčinu že ni po godu, ker misli, da »šenkanemu« konju ni treba gledati na zobe. Zatoraj se še enkrat s prošnjo obrne do starejšine. Starejšina stegne roki, da bi dobrotljivega ponujevalca rešil težke bu- tare, a — stoj! neče ga, ker »kuharica kvasa ni dobro postavila, peči ni dobro razgrela, tudi spekla ni do cela!« Pozavčinu pride na pamet narodni pregovor, ki pravi: »Kdor ni z malim zadovoljen, velikega ni vreden.« Toraj še enkrat vzdigne svoj bos- man, njegovi pajdaši ga posnemajo, godba spremlja plesalce, ki pojejo: »Mi imamo tri kote; V vsakem kotu so gostje. Hopsasa in rajsasa! Gostovanje se vživa!« Da starejšina, ki je nedavno dal toliko »cvenka za popravljanje kuhač«, ne bode brez kruha, zato mu še pozavčin jedenkrat ponudi svoj bosman. Starejšina je iz zadnjič odpopevane kitice spoznal, da ni varno se preveč obotavljati; dovoli si le še vprašanje: »Kako je ovemu daru ime?« »Načetek« - odgovori pozavčin. »Kako pa priimek?« zapita starejšina. »Pojedek« — reče pozavčin. Potrpežljivi dobrotnik svoj bosman dene na mizo pred starejšino; ostale pa razvrstijo sem ter tje po mizah.« Leta 1910. pa je Peter Skuhala^ v svoji črtici »Juškovo go- stüvanje«, spisani »po muropoljskem narečju«, prikazal enak gostü- vanjski obred bosmana z Murskega polja, sicer ne tako na široko in izčrpno kot Karba, zato pa je več povedal o bosmanu sa- mem, kako je spleten, okrašen itd.: »Edenajst je minulo, šlo je proti punoči, to je čas za bosmane. Bosman je »štruca« iz pšenične moke. Zamesen je z samo vodo in ima neki poseben pa dober okus. Bosman je spleten: dno iz štirih gib, nad dnom tri gibe, nad temi pa dve, zgorej je torej oziši kak spodaj. Zna- biti pomeni potomce, kar bi po obliki skorej da prav sodili, pa še morda tudi zato, ker se samo na gostiji prikaže. — Vsaka gospodinja prinese bosman s seboj, in sicer na rokah, kakor malo dete. — Sieden bosman je nakinčan, pa vsaki drugače. Na vseh bosmanih se najdejo babike, ptičice, in rob okolnavkoli s krepinami zapleten. Babike so male deklice, naprav- ljene iz pšeničnega testa. Imajo glavo, roke, pa na frkot stoječo gizdavo, pozlačeno janjkico, in so na tenkih palčicah nateknjene po bosmanu. Ptičice so ali samice, ali pa kvokle sedeče na jajcah. Napravljene so iz pšeničnega testa, pa tako, da ni ravno dosta domišljije potrebno, ka ptičico spoznaš. Krepine tudi iz testa, so podobne zaguganemu traku, kakoršne trakove si ženske v različnih barvah šivajo na svoja oblačila. — Prilično po bosmanu so nataknejne snehine solze. To .so male testene pozlačene kroglice, pritisnjene na vejice serkinih vrhov. Po njih visijo tenki papir- nati trakovi vsake barve. Nevestine solze so podvezane s svilnatimi traki, ka preveč ne visijo, pa ka se vejice od vrhov ne odčesnejo. Ta kinč visi po bos- manu, kakor po zimi ivje po grmovju in se pri luči bliskeče in kaj lepo * Peter Skuhala, Povesti, črtice in nekatere pesmi, 1910, Maribor. čarodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana ... 29 poda. To se torej nabaja na vsakem bosmanu. Ves drugi kinč je različen. So ribe, raki, jež itd. Na sredi bosmana se nahaja grb tiste vasi, iz ktere je povablena gospodinja, na primer rak, gosak in drugo. Vse to je iz testa in se pritisne na še ne pečen bosman in ž njim vred speče. To je posebna vrsta bosman na gostiji. Ta starinska šega pa že mineva. Večina si že da pri peku speči bosmanu podobno »štriico«, ki po okusu in kinču ni več pravi bosman. »Bosmani pridejo«, zakriči pozavčin. Vse je tiho. Prvi se prikaže z bosmanom pozavčin, za njim pa po redi dikline. Bosmane držijo nad glavoj, na raspetih dlanih. Igrci zaigrajo, uni plešejo, pa popevlejo: Mi pa mamo ženiha Liištnega no mladega, Hopsasa no rajsasa Gostiivanje se vživa. ... Po kunčanoj zgornjoj popevki stopi pozavčin pred ženihovega sta- rišina, pozdravi: »Hvalen bodi Jezus Kristus! Oča starišina sprimete toti dar, ki nan ga je gosponi Bog da!« »Ge je zrasa toti dar?« ga pita starišina. »Na njivi.« »Ne sprimemo ga, neh, na nikakšo vižo ga ne sprimemo, njiva blaj' ne dobro zorana pa povlačena.« Hajd, se zaigra drgoč in poje kitica ravno tiste popevke. Vrtijo se drgoč z bosmani. Pozavčin stopi drgoč pred starišina, pozdravi ga kak prie, no mu ponudi bosman. Za paj' mlinar ne dobro pšenice semleja. Te pa so ženske ne dobro omesile, neso ga dobro spekle, peč bla premalo zakurjena, bos- man sej' ne dobro zanetjo, no še več takšnega prečopretanja (čenčanja) doklič (dokler) ne pride vse na svetlo, kaj se more prie z bosmanon zgoditi, kak je za pojesti. Na vsezadnjo ga itak starišina vzeme, pa pita pozavčina, kaj mu je ime? »Načetek Pojedek.« Na enok so vsi bosmani na mizi, pa tak, ka se pred vsako gospodinjo dene njeni bosman. . .. Bosmani so zadnja hrana, ki pride na mizo, a nišče se jih ne do- lekne, celi morejo ostati doklič gostiivanje trpi. .. . Tak so se kratkočasili cele tri dni. Tretji den proti večeri je Ka- tica (nevesta) vsakoj gospodinji pol jenega bosmana odrezala, no joj ga dala na dum, te pa so se gostiivajnščaki razišli.« Po povestih in črticah Petra Skuhale, ki opisujejo med drugim, kakor smo pravkar videli, tudi muropoljsko gostiivanje z bosmanom, niso bila o tej svojevrstni štajerski ženitovanjski štruci dolgo časa objavljena nobena poročila, šele 1. 1940. se je Stanko Kociper v svoji razpravi »Pravne starine iz ormoškega okraj a«* dotak- nil tudi bosmana: »Omenjena bodi tu še posebnost s prleških gostij, bosman. Starešine, to so priče, pa tudi drugi dajo na gostijo iz dobrega mlečnega testa ple- Časopis za zgodovino in narodopisje XXXV., str. 52. 30 Boris Orel: teno, s testen irai ptičicami in cvetjem okrašeno pogačo — bosman, ki jo z velikimi obredi prinesejo na mizo. Bosman po ljudskem mišljenju po- menja most iz samskega v zakonski stan. Pojejo ga in potem ni več vrnitve po tem mostu, ženin in nevesta (v Središču sneha) sta stopila v novi stan in odslej sta neločljivo združena.« Več ali manj podobno je Stanko Kociper predstavil bosmana v svojem romanu »Goričanec« (1942) in v priloženem slovarčku na- rečnih besed. Naposled moramo omeniti, da se je za bosman v zadnjih letih zanimal pisec tega poročila, ki je najprej v svoji narodoslovni razpravi »Od kruha do ,malega kruhka'«'"' skušal na podlagi najstarejšega (Trstenjakovega) gradiva razložiti obred in mit bosmana, nato pa je leta 1942. prikazal, »kako ptujski poljanci bosman nakršujejo«." Iz tega prikaza je prečitati bralcu po- glavje d), str. 102—104. S tem smo navedli vsa večja in važnejša poročila, ki opisujejo in razlagajo štajerski bosman in njegovo obredje in ki so bila ob- javljena v našil časnikih, časopi- sih in knjigah. Verjetno je o šta- jerskem bosmanu še ke kaj zapi- sanega, n. pr. v starejših letnikih Slovenskega Naroda, ki ga v svo- jem slovarju pod besedo »bosman« navaja Pleteršnik. Na podlagi o- značbe v Pleteršnikovem slovarju' upravičeno sklepamo, da to poro- čilo v Slov. Narodu ne prinaša nič kaj bistveno novega o štajerskem bosmanu, ampak da le ponavlja starejše opise, kakor n. pr. Pajek v svojih »črticah«.^ V Ljubljani pa živi ta čas mnogo rojakov iz vzhodne Sp. štajer- ske. Da bi zapisana in objavljena poročila, ki smo jih zgoraj navedli, izpopolnil z novimi podatki, z novimi inačicami ali pa da bi vsaj v novem ustnem izročilu našel potrdila za starejše zapise, med njimi zlasti za Trstenjakov, sem nekatere štajerske rojake'', ki se gostü- Št^jerski bosman z Dravskega polja niže Ptaja (Stojnci pri Markovcih) 5 B. O r e 1, »Od kruha do ,malega kruhka'« [Etnolog, X.—XI., 1937/39, str. 211/12]. « Etnolog, XIV., 1942; B. Orel, Ženitovanjski običaji na Drav- skem polju niže Ptuja, str. 102—104. M. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar. L, 1894, str. 46: bos- mani so kvašene podolgaste pogače; na nje prilepljajo iz opresnega testa narejene razne male ptičice in druge živalce, katerih mora na vsakem vse polno biti. Dr. J. Pajek, Črtice iz duševnega žitka štaj. Slovencev, 1884, str. 61/62. Na tem mestu se vsem, ki so mi kakor koli ljubeznivo postregli z raznimi podatki, najlepše zahvaljujem. 31 Čarodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana ... vanjskega bosmana spominjajo, poprosil, da mi povedo vse, kar vedo o bosmanu, o njegovem obrednem vpeljevanju ter pomenu. Iz njiho- vega pripovedovanja, ki je le deloma uresničilo moje prizadevanje, na kratko povzemamo: Sagojiči (fara Sv. Marjeta niže Ptuja). Bosman je fin mlečen kruh, podolgovata štruca, ki je spletena v dve kiti (po tri vitre), položeni druga vrh druge. Po vrhu je bosman namazan z rumenjakom, da dobi, potem ko je pečen, lepo rumeno skorjo, po kateri se vzbrizgava slad- korna kaša v obliki narodnih ornamentov. Velikokrat pa okrase bosman s figurami ptičev in ptičjih gnezd, ki so napravljene iz testa. Svojčas so devali na bosmane tudi lesene in pobarvane figure oračev, dalje iz pa- pirja narejene rože in trakove. Tako okrasje vidimo predvsem na bos- manih, ki so spečeni doma. Bosman mora dati kot darilo vsak par, ki je povabljen na gostijo. — Zadnji večer gostije pa plešejo z bosmani obreden ples in sicer samo žen- ske od vsakega para. Ta ples otvori kuharica, ki pripleše v hišo z bos- manom in s kokošjo pod pazduho. Kuharica nagovori nato očeta starejšino, češ, glejte, kaj vse imamo pri hiši: imamo domače živali, pa tudi otroka. Nato ukaže oče starejšina vsem nosilcem bosmanov, naj zaplešejo, da bo veliko naraščaja pri hiši. Ko prvi ples odplešejo, spet starejšina izrazi željo, da naj zaplešejo še za veliko žito, potem za debelo repo itd. Bosman po starem ustnem izročilu pomeni otroka oziroma rodovit- nost novega zakonskega para.^" Hardek pri Ormožu. Bosman je pletena in okrašena podolgo- vata štruca finega kruha ter pomeni — porod.^^ Ljutomer, Ključarovci pri Ljutomeru. Navadno je tako, da povabljenci prineso na gostiivanje bosmane, ki so podolgaste, zelo lepo okrašene štruce. Na bosmanu so ptice iz testa, razni drugi okraski, predvsem pa napis iz cukra: Bog živi ženina in nevesto! Kadar je vsa ve- čerja na mizi, prineso bosmane v hišo pozavčini in kuharce. Prvi vodilni pozavčin se nato prične pogajati z ženinovim starešino. Če ta pozavčin ne ve odgovoriti starešini, mu pomagajo drugi. Gre v glavnem za bosman, ki ga pozavčin hoče odložiti, pa mu tega ne dovoli starešina, češ da ima kruh dokaj napak. Nosilci bosmanov morajo na ukaz starešine orati, se- jati, žeti, mlatiti itd., to se pravi z bosmani v rokah plesati in peti gostii- vanjsko pesem, ki se njen napev glasi :^- 1" Pbvedala ing. Franjo Ž u p e c in Angela R i ž n a r , Ljubljana. " Povedal Franc H a n ž e 1 i č , bivši župan v Ormožu, sedaj v Ljub- ljani. ^2 Napev je zapisal Franc Z a c h e r 1, bivši učitelj v Ljutomeru, pod naslovom: »Gostiivajnska pesen (Ples z bosmani)«. Zapisek mi je izročila Minka Zacherl, bivša učiteljica v Ljutomeru, sedaj v Ljubljani. 32 Boris Orel: 2. Mi pa mamo ženiha liištnega veselega Hopsasa . . . 3. Mi pa mamo snehico mlado in veselo Hopsasa ... 4. Mi pa mamo starešina dva krepka in vesela sta Hopsasa... 5. Mi pa mamo posnehalji dve luštni in veseli dve Hopsasa . . . 6. Mi pa mamo združba dva le glejte kak vesela sta Hopsasa . . . 7. Mi pa mamo svatevce liištne in vesele Hopsasa no rajsasa gostiivanje se vživa. Bosman, ki ga nosi prvi pozavčin, je nevestin. Bosmane pa razreze nevesta in posamezne kose razdeli svatom, ko se poslavljajo. Vsak dobi nekaj svojega bosmana nazaj. Če jim nevesta dâ majhne kose, jo prično takoj obirati in govoriti o njej, da je skopa. V V e r ž e j u imajo podobne gostiivanjske običaje z bosmanom. Kaj vse morajo v Veržeju bosmanovci delati: prašiti, gnoj voziti, gnoj raztepati, orati, seme pripraviti, seme namočiti, sejati, vlačiti, pleti, poželi, križe zlo- žiti, križe prešteti, snopje domov voziti, mlatiti, zrnje sušiti, v mlin voziti, mleti, moko presejati, kvas postaviti, peč zakuriti, z biirkljo ogenj razgrniti, z grebenco ogenj dol potegniti, omesiti, ptice iz te.sta napraviti, kruh v peč dati, speči .. Sv. Jurij ob Ščavnici. Bosman je pečen v obliki večje štruce, ki je spletena iz več kit. Na bosmanu so figure iz testa: ptički, možiceljni, dalje suhe rože iz raznobarvnega papirja ter končno tudi napis iz tepenega jajca in sladkorja: Živijo ženin in nevesta! Bog daj srečo! Ali: Na mnoga leta! — Navadno je na gostiji več bosmanov. Prineso jih svatje. Največji je starešinov bosman, ki ga prinese on sam ali pa njegova žena. Bosman predstavlja otroka. Zdaj je takšna štruca, pozneje bo živa štruca.^" 2. Slovenska krajina (Prekmurje). Razen vzhodnega dela Spod- nje štajerske pa pozna ženitovanjsko štruco bosman tudi Slovenska krajina ali Prekmurje. O prekmurskem bosmanu pa žal ne razpo- lagamo z nobenimi starimi poročili, saj najdemo prve, večje zapiske o njem šele v prekmurskem Kalendaru Najsvetejšega Srca Jezušovoga za 1. 1925. Neznan avtor (domnevamo, da je bil to Klekl) je v tem koledarju^" opisal prekmurske ženitovanjske običaje ter o bosmanu zelo skopo in nekam odsekano zapisal med drugim sledeče: 1^ Povedala Angela Marš por. S 1 a v i č iz Ključarovcev pri Ljuto- meru, sedaj v Ljubljani. 1^ Povedal Franc G o 1 u n d e r iz Veržeja, sedaj v Ljubljani. 15 Povedala Katarina Z o r m a n por. G u č e k od Sv. Trojice v Slov. goricah, sedaj v Ljubljani. Mati K. Zorman-Guček pa je bila doma od Sv. Jurija ob Ščavnici. 1^ Svadba v Slov. Krajini (Kalendar Najsv. Srca Jezušovoga, 1925, stV. 51—54). čarodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana ... 33 Gostiivanje na Goričkom. »Z bosmana od snebe dobi vsaki eden falat, to je ,prej, dar.« Gostiivanje na Dolens ko m. »Na slednje pride Bosman. Na njem rože (cmer). Na bosman čtejo evangelijom viizemskoga ponedeljka. Polovico bosmana razdelijo gostom, orehe razsiplejo po hiši — deci.« Bosman. »Velke pogače, nacifrane, vse fele forme i testa. Cmer to je piišli z papira so na njem. Prvle, kak razno odidejo gosti, ga razrežejo i vsakomi dajo. .\li ga pojejo ali domo nesejo. — Okoli Sobote bosman krstijo. Po dugih prošnjah sam zvedo, kak se to godi. Pri peči si eden belo janko na sebe potegne, glavo drži, kak maček. Driižban pa posvadbica držita bo.s- man. Na bosmani je z papera pop s belov srakicov, knjigo drži on rokah i druge podobe. Začne se krst. Vu belo oblečeni pita: Odked je to dete? Posvadbica odgovori: Odked je to dete? — Si baba nora? Pita ov dale. Ona odgovori: Si baba nora? Na slednje s vodov poškropi bosman. Eden se pa s meklov po njegovem hrbti spusti.« V Kalendaru Srca Jezusovega za 1. 1929." pa najdemo med drugim zapisano, da so »bosman v Dolencih gibance. Gibance majo 9 gub. Makove so s kravjov mastjov namazane. Nesejo gibance i kolač belega kruha v novoj skleci s snehov na novi dom. Vse je v prt zvezano, s hrastovov palicov na plečaj nesejo. Doma na kuhinjskom pragi na dvoje vsečejo, eden falat na peč liičijo, drugoga pa domo pošlejo.« L. 1935. je prof. Vilko Novak prikazal prekmurske ženitovanj- ske običaje.^^ Ta narodopisni prikaz nam med drugim pojasni, da pravijo Prekmurci ženitovanjski pogači bosman tudi »pletemk«; »Pred večerjo gredo driižbani in posvarbice, starešine s posnehâljo, pozavčini in godba k nevestini botri »po pletenik«.^» Tam se nekoliko po- mudijo, nato pa driižban med godbo odnese veliko ženitovanjsko pogačo, okrašeno s papirnatimi cvetkami. V gostijski sobi položijo to pogačo, »bos- man« ali »pletenik«, na mizo.« — In ko našteva prof. Novak ženitovanjske vraže in verovanja, nam razodene zelo važno lastnost bosmana: »Orehi, ki jih meče sneha gostom, imajo čarobno moč, prav tako koščki »bosmana« ali »vrtanika«, ki jih dobijo svatje.« Dodatno k temu navaja prof. Novak še naslednje podatke oz. po- jasnila o bosmanu v Prekmurju:'^" »Nazivi za pleteno pogačo so: bosman (dolnji kraji: Beltinci, Bo- gojina. Sobota) ; pletenik (Bogojina in okolica, Goričko) ; f ô t i v (madž. fattyn = nezakonski otrok) v Gor. Lendavi, kjer ga ob poroki odneso na župnišče (a ni bosman, nego manjša pogača). Bosman (pletenik) ima ob- 1' Bosman, perec i dari (Kalendar Najsv. Srca Jezušovoga, 1929, str. 52). 18 Vilko Novak, ženitovanjski običaji v Slovenski Krajini (Mladika, XVI., 1935, str. 66—675. 1^ V spisu prof. Novaka (1. c.) je pomotoma tiskano »pletenček« namesto pravilno »pleteni k«. Prof. Novak me je naprosil, da v svoji razpravi popravim to tiskovno pogreško v Mladiki. 20 Pismeno. 34 Boris Orel: liko široke pogače, ne previsoke, ki je ob krajih ožja, v sredini pa širša. Običajno je sipletena iz mnogih zavitkov. S tem je v zvezi mnenje v Bogo- jini, da bo tem več otrok v zakonu, čim več je teh zavitkov. Iz papirja napravijo figure (svatbo) in jih vtikajo v pogačo. Nekoč so te figure obli- kovali iz testa. Samo na Bistricah še delajo figure iz testa: zibel, svatbo itd. Na Ravénskom pa danes »krstijo torto« — kot nekoč bosman. Bosman naredi snehina krstna botra in ko ga od nje prinesejo, ga položijo na svatbeno mizo. Po večerji (zaradi prostora med pojedino ga začasno odneso z mize) ga prinese driižban v sobo, pleše z njim in ko ga odloži na mizo, starešina spregovori: »To-le je naša sneha dala prinesti dar, s katerim nas ho- če obdarovati, kakor je Gospod Jezus v pustini nasitil množico. Blago- slovi nam, dragi Jezus, ta dar, če je majhen, naj bo blagoslovljen, da bi se vsi iz njega na- delili. In kakor želi ona nas in svoje slu- žabnike, kuharice, druž- bane, muzikante, ena- ko naj njej nadeli iz neba mir krščanski in božji blagoslov. Hva- ljen bodi Jezus Kri- stus.« — Zatem stare- šina razdeli bosman - - navadno samo polovi- co — tako da vsak svat dobi nekaj. Drugod (Lipovci) je običaj drugačen: Svatje se zbero ob bos- manu, svatbica in drug ga držita, starešina pa bere nad njim evange- lij velikonočnega po- nedeljka. Svatbica in drug ponavljata: Odkod je to dete? Si baba nora? — Nato ga krstita in ga razdele. (Polovico.)« Končno je potrdil prof. Novak znani običaj iz okolice Sobote: »Pri peči si kdo obleče belo krilo. Glavo drži kot maček. Na bosmanu je papir- nat duhoven v beli srajci s knjigo v roki in druge figure. Belo oblečeni vpraša: Odkod je to dete? Svatbica: Odkod je to dete? »Si baba nora?« — vpraša oni dalje. — Svatbica: Si baba nora? Nato poškropi, kdo drug pa ga udari z metlo po hrbtu.« Franc üllen (Ljubljana) pa mi je postregel s temi podatki o ravensko-prekmurskem bosmanu: »V Bankovcih (fara Tišina, Bavensko) je bosman ve- lika podolgovata štruca, ki ima včasih obliko eliptičnega vrtanka, t. j. Prekmurski bosman z Ravenskega ' (Rankovci, fara Tišina) < čarodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana ... 35 izvrtanega hleba, samo da je luknja pri bosmanu precej manjša kot pri vrtanku. Bosman je mlečen, rozinov kruh, ki je po vrhu prepleten s kitami. Nad temi kitami pa se dviga velik okras v obliki nekakšnega drevesa. V bosmanovo luknjo, ki je na sredi, vtaknejo lesen kolobar, na katerem je pritrjena lesena palica z žičnimi vejami, okrašenimi z raznobarvnim pa- pirjem. Na teh žičnih vejah pa so dalje pritrjene najrazličnejše figure, ki predvsem predstavljajo osebe iz svatbe: ženina, nevesto, starešino, pozav- čina z zvonci, kuharice z metlami, gredicami ali z lonci, driižbane, sval- bice i. dr. Te figure so vse iz testa. Ali pa je iz testa samo glava, ki je nasajena na paličico, okrog katere potem oblikujejo iz papirja ali iz blaga razna oblačila kot n. pr. kiklo, frak i. dr. Bosman podari nevesti običajno kak bližnji sorodnik, največkrat pa botra, boter ali prijateljica, sošolka, družica. Večinoma podarijo bosman nevesti ženske, ne pa moški. Na gostiji je po navadi zgolj en bosman, vča- sih se primeri, da sta dva. Ko pridejo svatje z nevesto in ženinom od po- roke, je bosman že na gostiivanjski mizi; darovalka ga je namreč že zjutraj pred poroko prinesla v hišo. Bosman ostane na mizi v nevestini hiši toliko časa, dokler traja gostija na nevestinem domu. Ko odideta ženin in nevesta s svati na ženinov dom, se obenem z njimi v sprevodu preseli tja tudi bosman. Na tej poti proti ženinovemu domu pa družica z bosmanom pleše. Seveda če se vozijo v oddaljeno vas, je med svati na vozu tudi družica z bosmanom. Ples z bosmanom pa izvajajo še ob raznih drugih prilikah. Ko gredo n. pr. svatje z godbo klicat starešino in sosede h glavni večerji, vza- mejo vedno s seboj tudi bosman. Nosi ga družica (ali darovalka) ter z njim pleše. Driižbani pa vriskajo in nosijo zelenke vina. Stare poročne gostije so trajale po več dni in vsak dan zjutraj so godci in svatje z bos- manom šli budit starešino, ženina ali nevesto, pa tudi druge odlične svate. Ko pa bosman razrežejo, je s tem dano znamenje, da je gostija končana. Bosman razreze nevesta in posamezne kose razdeli odhajajočim svatom, predvsem pa seveda ženinu, staršem in tudi nase ne pozabi. Za figure pa se stepo otroci. Ravensko-prekmurski bosman je bil v starih časih zmerom redko, dragoceno darilo ter lepa podoba gostiivanjske skupnosti in družabnosti.« II. Gostüvanjsko štruco bosman pozna v prvi vrsti slovenski kmet, ki prebiva v vzhodnem delu Spodnje štajerske. Ven- dar moramo k temu takoj pripomniti, da je to obča označba in da bosman ni znan vsem prebivalcem vzhodne Sp. Štajerske, če sku- šamo namreč točno označiti vse tiste predele vzhodne Sp. štajerske, kjer je bosman razširjen, tedaj najdemo, da ta svojstvena slovenska ženitovanjska štruca gospoduje predvsem na gostüvanjih na Spod- njem Dravskem polju niže Ptuja ali na Ptujskem polju, posega ne- kaj malega v spodnji del Pesniške doline nad Ptujem ter zajema sploh vso »lukarijo«, to je ozemlje med Ptujem in Ormožem, pa še dalje ves ormoški in središki okraj. To bi bilo prvo glavno območje bosmana na vzhodnem štajerskem. Od Ormoža pa dospemo preko »Slovenskih goric do drugega glavnega bosmanovega ozemlja, na Mur- sko polje, s središčema Ljutomer in Veržej. Nadaljnje bosmanovo 36 Boris Orel: ozemlje se razteza na eni strani od Veržeja ob Muri proti Gor. Rad- goni, na drugi strani pa prehaja od Murskega polja v ščavniško polje ter v dolino reke ščavnice navzgor. Kakor vidimo, tvorijo vsa ta po- glavitna in osrednja območja bosmana sami poljanski in dolinski predeli vzhodne Sp. štajerske. S tem pa še nismo do kraja označili bosmanovega ozemlja na vzh. štajerskem. Kako je z bosmanom v Slov. goricah? Kar se njih tiče, res ne moremo točno potegniti meje, do kod vse sega gostüvanj- ski bosman, in treba bi jih bilo v tem pogledu podrobno raziskati, toda splošno lahko rečemo, da običaj bosmana izvajajo tisti predeli Slovenskih goric, ki so v živih stikih s poljanskim in dolinskim sve- tom ali pa A'saj z njim v posredni zvezi. Tako prevladuje bosman v Slov. goricah med Muro in ščavnico, poznajo ga goričanci nad Mur- skim in Ptujskim poljem ter nad Ormožem in Središčem. Po starem ustnem izročilu so na priliko pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah nad Ptujskim poljem bosman nosili k poroki in z njim pred cerkvijo celo plesali.-i Čim globlje pa gremo v Slovenske gorice, tem redkejši postaja bosman. Na gostiivanjih pri Sv. Antonu v Slov. goricah se res pojavi včasih kak okrašen bosman-^, kar pa še ne pomeni v tem goriškem kraju rednega in predpisanega običaja. Osrednjim Sloven- skim goricam z glavnimi kraji Sv. Trojica, Sv. Lenart, Sv. Rupert ter zlasti njih delu zahodno od Drvanjskega potoka, to je pravemu goričanskemu svetu (Goričko), pa je bosman domala ali docela tuj. Ignac Koprivec v svojih narodopisnih črticah^^ iz Slovenskih go- ric, na priliko v črtici »Gostiivanje«'-^*, bosmana sploh ne omeni, pa tudi nobenega drugega ženitovanjskega kruha ne. Jasno je, da Go- ričani in Dolanci v Slov. goricah niso brez poročnih kruhov, štruc ali posebnih kolačev in potic, vendar je pri njih značilno, da so ti go- stiivanjski kruhi, štruce ali potice le boljša jed med drugimi jedmi, da jih pa ne spremljajo nobena posebna imena, običaji, in da jim tudi ne pripisujejo nikakršnega večjega obrednega pomena, zlasti ne takega kakor poljanci na Dravskem, ščavniškem ter Murskem polju svojemu bosmanu. To se nam ne sme zdeti čudno, če pomislimo na dejstvo, da so Slovenske gorice pretežno vinoroden, gričast svet, ki je povrh tega naseljen z revnimi viničarji ter z malimi in srednjimi kmeti, tako imenovanimi »želarji«. Nasprotno pa so poljanci in de- loma dolinci večinoma veliki premožni kmetje, ki se ponašajo z bo- gatimi, obširnimi žitnimi polji. In kaj naj bo nujna, naravna posle- dica teh bogatih žitnih polj na vzhodnem štajerskem in v Prekmurju, njih prelestna krona, če ne ravno velika, okrašena pšenična pogača, gostüvanjska štruca po imenu bosman? 21 Povedal prof. dr. Anton S 1 o d n j a k , doma iz Sv. Lovrenca v Slov. goricah. 22 Povedal prof. Janko J u r a n č i č , doma od Sv. Antona v Slov. go- ricah. 23 Ignac Koprivec, Kmetje včeraj in danes, 1939. 24 Koprivec, Kmetje, str. 48—65. čarodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana ... 37 Za Slovenskimi goricami se moramo dotakniti še drugih na- sprotnih goric onkraj Drave, Haloz. Haloze ne poznajo bosmana, ampak samo »štruco«. Razni haloški ženitovanjski običaji pa določno kažejo, da je bosman s svojim obredjem s sosednega Dravskega polja vplival na običaje, ki se pleto okrog štruce na haloških gosti- jah. Zlasti velja to za tiste kraje, ki leže pod Halozami v neposredni bližini Drave in Dravskega polja. Tako n. pr. pri Sv. Vidu pod Ha- lozami ;^pleše na gostiji potašnjica s štruco na glavi, za njo pa ple- šejo vse druge ledične ter ima vsaka prav tako štruco na glavi, štruco, ki jo nosi potašnjica, kršavljejo: gnojvoženec, zoranec, na- zadnje pojedenec«.^^ —V Cerkljanah pa »na konou gostije žegnajo .štruco'. Nevesta jo drži v rokah. En muzikant je za duhovna, drugi za mežnarja. Muzikant mora štruco zagrabiti in dobiti en kos. Po- tem je krščena. Če pa nič ne dobi, potem ni krščena«^''. Podoba je, da je zapustil vzhodnoštajerski bosman svojo sled tudi v zapadni štajerski, na Zgor. Dravskem polju, v slovenjebistri- ški okolici ter na Pohorju. Medtem ko na južnem štajerskem, okrog Celja ali Laškega, poznajo »pogačo«, imajo bistriški okoličani in de- loma Pohorci »štruco«. Od bosmana so torej prevzeli negovo po- dolgasto, pleteno obliko in s tem njegovo splošno, postransko ime »štruca«, ne pa njegovega glavnega naziva »bosman« ter običaje, ki so z njim v tesni zvezi. Zelo značilno in zanimivo pa je, da je na gostijah na vzhodnem in južnem Pohorju štruca znana le pod imenom »štruc«. štruc je kot bosman moškega spola. Dalje je pohorski štruc iz najboljše pšenične moke, mleka in jajc, njegovo testo razrežejo na podolgovate proge, ki jih zvaljajo, da so okrogle, in iz njih spletö podolgovat kruh. če je ta kruh prenizek, položijo na prvo spleteno plast še eno vrhnjo plast tako, da je štruc lepo vi- sok. Za podlago štrucu vrežejo Pohorci smrekovo ali hojkino desko, na vrhu pa ga okrase s cvetlicami iz raznobarvnega papirja. Navadno so na njem trije cvetlični šopki: največji v sredini, ostala dva pa na obeh krajih. S štrucom pa tudi plešejo. Ko je gostije konec, ali pa, da domači hočejo gostom naznaniti njen konec, tedaj prineseta sva- tovski drug in družica na rokah po en štruc, prvega od krstnih bo- trov, nato od birmskih, ter plešeta z njim kratko polko ali valček; nato ga postavita na mizo pred one, ki so ga podarili. Tako zno- sijo vse štruce s plesom pred darovalce.^^ — Na vsak način je pohorski »štruc« v primerjalnem pogledu važen in poučen za bos- man in kadar bomo pisali razpravo o vseh naših ženitovanjskih kruhih, ga ne bomo smeli tako obravnavati, da mu ne bi odmerili med njimi posebnega mesta. Danes naj na kratko ugotovimo zgolj lo, da pohorski štruc ni toliko daljni odmev nemškega »Strutz-a«, kolikor vzhodnoštajerskega bosmana. 2» Dr. F. Kotniku povedal Ivan Ivančič, Dravinjski vrh v Halozah. 2" Dr. F. Kotniku povedal Janez Ptetrovič, Cerkljane 25. 2' Povedal Jože T o m a ž i č , rojen in pozneje tudi šolski upravitelj na Tinju (Pohorje). 38 Boris Orel: Iz vzhodne Štajerske pa prehajamo preko Mure vPrekmurje ali v Slovensko krajino kot na drugo in zadnje razsežnejše ozemlje bosmana na Slovenskem. Iz Prekmurja nam doslej še ni do- teklo toliko gradiva, da bi si na podlagi njega mogli ustvariti točno in pregledno zemljepisno sliko o bosmanu v tej naši deželi. Skromno gradivo, ki smo ga navedli v prvem poglavju, je sicer za naša raz- motrivanja zelo dragoceno, poučno in odločilno, vendar pogrešamo med drugim zlasti podrobnejših narodopisnih poročil z Goričkega in z vzhodnega Dolenskega (Dol. Lendava). Navzlic temu pa lahko splošno ugotovimo, da bosman bolj ali manj poznajo vsi trije pre- deli Prekmurja: Ravensko, Dolensko ali Dolinsko ter Goričko. Z Ravenskega (ozemlje med Cankovo in Soboto) poro- čila imenujejo vas Rankovce v tišinski fari in ravenski del okolice So- bote, z Dolenskega (južnovzhodni del od Sobote do Dol. Lendave) pa preostali dolenski del okolice Sobote ter kraje: Lipovci, Reltinci, Rogojina, Ristrica, medtem ko Goričko (severni gričasti svet Prek- murja) omenjajo le splošno, ne da bi navedla posamezne kraje. Iz objavljenih poročil sledi, da bosman prevladuje predvsem pri Ravencih in Dolencih, kar nam je pač razumljivo. Že Csaplovics je 1. 1829. zapisal, da živi ravninski prekmurski kmet ob lepšem kruhu kot goričanski.^s Hkrati pa je iz teh poročil dobro razvidno, da bos- man s prekmurskih gostiivanj dandanes že počasi izginja in da na njegovo mesto stopa »ipletenik«. Kakor je štajerska štruca bled odsev bosmana, tako je prekmurski pletenik njegova ostalina. Kaj verjetno je, da je povsod tam, kjer je zdaj pletenik, bil prvotno bosman. Ko je moderni čas pričel razkrajati stare ženitovanjske običaje, je tudi naziv bosman pričel zveneti kot čudna, odvečna beseda. Zatorej so ga pričeli opuščati in prevzemati drugo splošno ime, ime, ki dobro, pekov- sko točno označuje take vrste kruh, ki je spleten ves ali deloma iz kit, to je pleteni kruh, pletena pogača ali kratko: pletenik. In bosman je prav za prav okrašen pletenik. Njegovo postransko, splošno in strokov- no ime je zamenjalo njegov prvotni starejši naziv. Takšna je ponekod v Prekmurju usoda bosmana in njegovega imena, a vendar nikakor ne tako žalostna kakor na tistih ravenskih gostiivanjih, na katerih se je začela namesto njega šopiriti meščanska »torta«. Usoda bos- mana v Prekmurju je v bistvu tudi usoda prekmurskega nemešnja- ka, sezonskega delavca in kmeta, ki se oddaljujeta od svoje rodne zemlje in njenega izročila. III. Ako dobro pregledamo vsa poročila, ki smo jih v prvem po- glavju objavili o štajerskem in prekmurskem bosmanu, tedaj po- vzemamo iz njih troje poglavitnih obredov: 2s Johann v. Csaplovics, Croaten und Wenden in Ungarn, Press- burg 1829, Str. 70. . . čarodejni obred in mit nalcolenčiča ter bosmana ... 39 1. Štajerski staroverženjski obred: nevesti, pre- den gre Sipat, položijo ob petju posebne prigodne pesmi v krilo bos- man. Bosman pozneje razrežejo in razdele med goste. 2. Splošni vzhodnoštajerski poljedelski ob- re d : bosman krstijo na ta način, da najpoprej opravijo oziroma popravijo vsa tista poljska, mlinarska, pekovska in druga dela, iz katerih izhaja kruh bosman (podobi njih izvršitve sta vseskozi ples in gostiivanjska pesem), nato pa mu dajo ime in priimek: Načetek Pojedek, kar pomeni, da ga načnejo (razrežejo) in pojedo. 3. Prekmurski obred: bosman krstijo tako, da na po- seben šaljiv način posnemajo pravi krst otroka. Bosman razrežejo in razdele. Imamo torej dva štajerska in en prekmurski obred. Izvzemši staroverženjski obred je v okviru splošnega štajerskega in prekmur- skega obreda večje ali manjše število inačic. štajerski staroverženjski obred je ohranjen zgolj v poročilu Davorina Trstenjaka v Novicah iz 1. 1858. Ne pred njim, ne za njim ni tega obreda nihče opisal. To pa nas ne preseneča toliko, kolikor dejstvo, da je Karba za Trstenjakom 1. 1882. prikazal iz ljutomerske okolice, ki ni prav daleč od Veržej a, popolnoma dru- gačen obred in da se ta obred v nadaljnjih poročilih, preteklih in današnjih, stalno ponavlja. Tudi Verženjci sami izvajajo danes okrog bosmana le ta drugi, poljedelski obred, izvajali so ga v preteklih de- setletjih ter o kakem starem obredu, ko so položili bosman nevesti v krilo, prav nič ne vedo. Ali naj potemtakem pričnemo dvomiti v resničnost staroverženjskega obreda? Ali naj ta obred predstavlja samo neko izmišljeno podrobnost v Trstenjakovi šaljivi povesti, na- pisani po narodni pravljici? če vrhu tega pomislimo, kdo je bil Da- vorin Trstenjak in kako krhko, nezanesljivo je bilo velikokrat nje- govo narodopisno delo, lahko to dejstvo odločilno vpliva na naš odgovor na gornja vprašanja. Vendar je treba, preden izrečemo do- končno sodbo o Trstenjakovem poročilu in staroverženjskem obre- du, upoštevati še druge momente in dejstva. Davorin Trstenjak (1817—1890), znan predvsem po zmotnih nazorih v svojih mitoloških in jezikoslovnih razipravah, si je med drugim tudi prizadeval, da bi ustvaril prvo slovensko šaljivo povest ali humoresko. V Novicah (1858) je pričel pod psevdonimom Vicko Dragan objavljati humoristično-satirične črtice, ki jih je potem na- daljeval tudi v raznih drugih slovenskih časopisih (Glasnik, Leto- pis M. S. itd.). Snov za »slovenske humoreske«, kakor je sam nazival svoje črtice, pa je jemal iz ljudskega življenja v Verbovcu, ki je iz- mišljeno ime za trg Veržej ob Muri-", ali kakor sam zopet pravi, na- pisal jih je »po narodnih pravljicah«. Trstenjak je namreč v letih 1845/46 služboval kot kaplan v Ljutomeru^" in takrat se je seznanil 29 Andrej F e k o n j a , Davorin Trstenjak, 1887. F e k o n j a , Trstenjak. 40 Boris Orel; z Verženjci in s smešnimi zgodbami, ki so po Murskem polju kro- žile o njih. Kaj značilno za njegovo zmedeno in zmotno mitološko gledanje pa je, da je imel te smešne zgodbe ali anekdote o Veržej- cih za narodne pravljice, a ne samo anekdote, temveč sploh vse, kar je narod pravil ali pripovedoval. Trstenjak je sicer pravilno izvajal pravljico iz glagola »praviti«, toda pojmoval jo je mnogo preširoko. Tako je v svojih humoreskah imel za pravljice tudi ljudske gostii- vanjske običaje Verženjcev, ker so mu jih ljudje bržkone pravili oz. pripovedovali. Da pa se je pri tem nerodno in površno zgledoval po pravi pravljici, priča tale značilni konec njegove humoreske »Go- stovanje v Verbovcu«:^! »Jaz pa sklenem svojo povedko s besedami slov. pripovedovavcev: Bil sem tudi jaz poleg, smo dobro jedli in pili — ali meni je samo po bradi kapalo — v želodcu pa ni nič ostalo. Z Bogom dragi mojil« — Kaj naj po tem koncu mimo drugega so- dimo: Ali se je Trstenjak udeležil gostovanja v Verbovcu ali ne? Za nas pa trenutno niso važna vprašanja, ali se je Trstenjak gostovanja v Verbovcu (Veržeju) udeležil in ga potem v svoji črtici opisal (kot kaplana v Ljutomeru so ga verjetno vabili na gostova- nja), ali pa mu je o njem kdo pripovedoval, ter dalje, kaj vse je zanj veljalo za pravljico oz. za humoresko, nas predvsem zanima, ali so običaji v črtici »Gostovanje v Verbovcu«, med njimi zlasti obred bosmana, povzeti iz resničnega ljudskega življenja v Veržeju, ali so vsi podatki o opisanih običajih res točni in zanesljivi, ter končno, ali ni morda Trstenjak kaj po svoje prekrojil, kar bi bilo glede na značaj njegove proze, v kateri je običaje opisal, povsem razumljivo. Na ta vprašanja moremo v prvi vrsti odgovoriti, da je Trstenjak med svoje humoreske oz. anekdote, ki so si jih Muropoljci izmislili o Verženjcih, res uvrstil med drugim tudi ženitovanjske običaje iz Veržeja, ker je o njih menil, da so zreli za humoresko zaradi njih šaljive, radostno-svečane vsebine, da pa so se ti običaji v nasprotju z izmišljenimi anekdotami dejansko vršili, da jih je torej pisatelj vzel iz resničnega ljudskega življenja in da niso njegov ali ljudski izmislek. Gostiivanjske običaje v Trstenjakovi humoreski namreč lah- ko kritično pregledamo in jih primerjamo z mnogimi drugimi opisi štajerskih gostiivanj. Tako najdemo, da nastopajo v črtici same znane gostiivanjske osebe: zovčin, plešoči banderas, starešina, ku- harice, dalje pogača bosman, ki se njen opis sklada s kasnejšimi opisi, ter razni drugi znani prleški običaji. In naposled, priznajmo, Trstenjakova humoristična črtica prikazuje obred bosmana, ta pri- kaz pa je edini v slovenskem ženitovanjskem narodopisju. Glaser je v svoji »Zgodovini slovenskega slovstva« k Trstenjakovim humore- skam pravilno pripomnil, da »tukaj ni vse zanesljivo, ker je (Trste- njak) marsikaj navajal, česar se je iz mladih let le nekako temno spominjal«'*^, vendar trdimo: obred bosmana v njegovi gostüvanjski črtici je tako kratko, a jedrnato, stvarno in jasno prikazan, je vrhu 31 Novice 1858, str. 141/2. 32 Dr. K. Glaser, Zgodovina slovenskega slovstva, 1896, str. 138., čarodejni obred in mit naliolenčiča ter bosmana ... 41 tega tako obtežen z globokim ljudskim smislom (prim. pesem), da je popolnoma izključeno, da bi ga opisal slabo po spominu, da bi ga predstavil prekrojenega ali da bi mu kaj dodal, kaj šele, da bi si ga izmislil. Za kaj takega je bilo pač v Trstenjaku na srečo premalo ali nič leposlovca in dobro znamo v njegovi črtici razločiti stvarni in smiselni običaj od njegovega lastnega, praznega pa nerodno šalji- vega gostobesedja. V bosmanovem obredu pa še posebej čutimo živo nepotvorjeno stvarnost ljudskega izročila. K vsemu temu pa naj pri- stavimo še eno važno dejstvo: bosman, ki ga v podobi de- te ta položijo nevesti v krilo, je določno podoben ženitovanjskemu otroku nakolenčič u^^, kar pomeni, da ta staroverženjski obred z bosmanom le ni tako osamljen v svetu slovenskih ženitovanjskih običajev, kot smo sprva mislili. S takimi vprašanji se nam seveda pri naslednjih dveh obredih, pri splošnem vzhodnoštajerskem poljedelskem in prekmurskem obre- du, ni treba baviti; bila so nujna, da smo jih razčistili le pri staro- verženjskem obredu. Ob splošnem štajerskem obredu pa se pojav- ljajo razna druga vprašanja, v prvi vrsti vprašanja, ki se tičejo prvo- bitnosti in nastanka obeh štajerskih obredov. Ali je bil staroverženj- ski obred svoječasno omejen zgolj na Veržej in na njegovo bližnjo okolico? Ali naj bi bil potemtakem poljedelski obred okrog bosmana že v prvi polovici 19. stoletja splošno razširjen po vzhodnem štajer- skem? Ali pa je ta splošni poljedelski obred šele kasneje nastal (n. pr. v drugi polovici 19. stoletja) ter izpodrinil prvotno staroverženj- sko obredje, ki pa v tem primeru ni bilo omejeno samo na Veržej, temveč tudi na druge štajerske in prekmurske kraje. Končno: ali pa sta morda oba obreda obstojala istočasno? Tedaj bi bil verženjski obred druga faza nekega celotnega obreda. Toda če hočemo na vsa ta vprašanja vsaj približno odgovoriti, moramo poprej priti na jasno s poglavitnim, tako rekoč osnovnim vprašanjem: kaj j e prav za prav bosman, kaj ta ženitovanjski kruh pred- stavlja in pomeni, ter končno, katera dejanja so najznačilnejša za bosmanovo obredje in ka- tera tvorijo njegovo praosnovo, njegovo osred- njebistvo? IV. V svetu proučevanja človeških kultur, narodov, ljudstev ter njih jezikov, verovanj, običajev, naselbin, noš in raznega orodja, so zme- rom odločilne in poglavitne važnosti splošne, skupne lastnosti ali vsaj podobni znaki, ker ti vodijo k izvorom posameznih stvari na zemlji. Približati se bistvu bosmana in osnovni podobi njegovega obredja se torej pravi, prezreti vse ono, kar tri glavne obrede bosmana med seboj razdružuje, ter poiskati tista obredna dejanja in momente, ki so vsem trem obredom skupni ali ki so si vsaj med seboj sorodni ali podobni. B. Orel, Nakolenčič, Etnolog XIV., str. 75—82. 42 Boris Orel: Ob podrobnem pregledu poročil o štajersko-prekmurskem bos- manu najdemo, da so naslednje predstave, momenti, dejanja pri vseh treh poglavitnih štajersko-iprekmurskih obredih bosmana več ali manj skupna, enaka ali med seboj podobna: Staroverženjski obred. A) 1. Bosman je pogača v podobi deteta. B) 1. Bosman položijo nevesti v krilo. Pri tem ženske med dru- gim pojo: Darujemo ti bosman Zakona izgled, — Da bi ti dobila Ljubeznih detet! C) 1. Bosman se razreze in med goste razdeli. Splošni vzhodnoštajerski poljedelski obred. A) 1. Bosman je »štruca«, ki po tej obliki pomeni potomce (Mursko polje). 2. Bosman prinese gospodinja na rokah kakor malo dete (Mursko polje). 3. Bosman je dete (Dravsko polje niže Ptuja). 4. Bosman pomeni otroka (Sagojiči, Sv. Jurij ob ščavnici). B) 1. Pravijo, da bosman »nakršujejo«, ko opravljajo razna poljska dela (Dravsko polje). 2. štruco »kršavljejo« (Haloze). 3. Bosmane bi radi peljali h krstu (Dravsko polje). 4. Z bosmani plešejo, da bo veliko naraščaja pri hiši (Sa- gojiči). C) 1. Bosmane krstijo na ime in priimek: Načetek Pojedek (ali samo Pojedež), kar se pravi: bosmane načno in jih pojedo (vsa vzhodna Štajerska). 2. Nevesta vsaki gospodinji »pol jenega bosmana« odreže (Mursko polje). 3. Bosmane pojedo, ženin in nevesta sta odslej neločljivo združena (ormoški okraj). 4. Bosmane razrežejo, ene polovice ostanejo doma, druge polovice pa razrežejo v manjše kose in jih razdele med svate. 5. Bosmane razreze nevesta in posamezne kose razdeli sva- tom (Ljutomer). Prekmurski obred. A) 1. Bosman je »pletenik« (prekmursko ime za pleteno štruco). 2. Bosman se imenuje tudi »fotiv«, t. j. nezakonski otrok (Gor. Lendava). 3. Bosman je dete (Lipovci, okolica Sobote). Čarodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana ... 43 4. Zavitki, iz katerih je spleten bosman, pomenijo bodoče otroke v zakonu (Bogojina). B) 1. Bosman krstijo takole: driižban in svatbica ga držita, belo oblečeni vprašuje, svatbica ipa mu odgovarja: či- gavo je to dete? Si baba nora? Nato poškropi, kdo drug pa ga udari z metlo po hrbtu. C) 1. Nad bosmanom čitajo evangelij velikonočnega ponedeljka, t. j. evangelij sv. Luke 24. pogl., 13—35, ki govori o tem, kako se je Jezus prikazal učencema na poti v Emavs. Važen in pomemben je za bosman stavek, ki govori o lomljenju kruha. 2. Starešina razdeli bosman tako, da vsak svat dobi nekaj. 3. Bosman razreze nevesta in posamezne kose razdeli od- hajajočim svatom, ženinu, staršem in tudi nase ne po- zabi (Rankovci). Vse te predstave in dejanja pa lahko na kratko zgostimo v sle- deča dejstva, ki so bistvena in značilna za bosman in njegovo obredje: L Bosman je ženitovanjska štruca kru- ha, ki pomeni otroka. ^ J • ¦ i_ J IL Bosman-otroka položijo nevesti v krilo. Osrednji obred- ttt n i i i- i ¦ -, . . . IIL Bosman-otroka na različne načine kr- m dejanji: ^^..^ „ , , . . , , IV. Naposled pa ie ime bosmanu-otroku Z a k 1J u C n o o b r e d - ^^eetek, za tem Pojedež. Bosma- no ejanje. razrežejo, razdele in pojedo. V. Najprej nam je treba pojasniti poglavitno dejstvo bosmanovega obredja: bosman je štruca kruha, ki pomeni otroka, nato pa prvo obredno dejanje: bosman-otroka položijo nevesti v krilo. Silno obsežno, mnogovrstno pa tudi zelo zamotano je v narodo- slovju poglavje tistih človeških podob (likov), ki se po obrednem dejanju in smislu z nakolenčičem skladajo ali so mu podobni, ki pa se z njim razhajajo prav po tem, ker niso živa človeška bitja kakor nakolenčič, ampak mrtvi predmeti. To je poglavje punčk, čeč ali lutk, poglavje namestnikov živega otroka, ki z njimi čarajo rodovitnost. V razpravi o nakolenčiču smo z otoka Sumatre spoznali leseno po- dobo otl•oka^^ ki jo žena, ki je brez otrok, drži v naročju v veri, da ji bo ta podoba izipolnila njeno željo. V antiki je devica na dan svoje poroke žrtvovala boginji zakona posebne punčke.^'^ V ženskem sa- mostanu v Smolensku pa je punčka odvrnila nerodovitnost.-'"' Tudi 31 Etnolog XIV., str. 87, J. G. Frazer, Der goldene Zweig, 1928, Str. 20. 35 Karl Gröber, Kinderspielzeug aus alter Zeit, Berlin 1928, str. 9. 36 Handwörterbuch des deutschen Aberglaubens, Bd. VII., str. 396. 44 Boris Orel: današnji ženitovanjski običaji evi'opskih narodov poznajo posebne dojenčke v povojih ter razne punčke iz cunj, iz slame ali iz testa, če so iz testa, okrase z njimi često ženitovanjsko pogačo, sicer pa jih na različne načine pokažejo ali dostavijo nevesti: ali obesijo ])unčko s štorkljo na strop, ali jo prinese poštar v posebni škatli ali ])a jo nevesti podtaknejo v posteljo. Na račun teh dojenčkov in ])unčk pada na ženitovanju mnogo šal in dovtipov. Zakaj je človek posegel po punčkah kot namestnikih živega otroka, na to vprašanje nam je danes težko izčrpno odgovoriti, kajti vse preveč bi se oddaljili od našega predmeta. Nedvomno ima punčka ali lutka pri primitivnih naturnih ljudstvih svoj izvor v njih ma- gično-religioznem nazoru. Zaradi tega pa je njeno mesto večinoma drugod, ne pa na ženitovanju, kajti vedeti moramo, da ona pred- stavlja predvsem malika, demona, boga.-" če pomislimo na stare In- dijce, ki punčk na svojih ženitovanjih niso poznavali, ampak so se nasprotno posluževali živega otroka, da so z njim čarali nevestino rodovitnost v zakonu, potem bomo o tem njihovem obredu dejali, da je vsekakor pristnejši in po smislu jasnejši in določnejši od običajni s punčko. To velja prav tako za slovansko obredje nakolenčiča. Do- puščamo različna izhodišča običaja s punčko, a eno je gotovo in zanesljivo: ko je svečano, vseskozi resnobno čarodejno obredje na- kolenčiča, živega ženitovanjskega otroka, pričelo razpadati in sča- soma dokončno izginilo in ko se je hkrati s tem začelo gledati na nevestino rodovitnost v zakonu kot na neko veselo, šaljivo ali draž- Ijivo zadevo, tedaj so se na mnogih evropskih ženitovanjih pojavile punčke in dojenčki. V primeri z živim čarodejnim nakolenčičem pred- stavljajo te današnje evropske punčke brez dvoma nekaj drugotnega in dekadentnega, saj na priliko s slovenskih svatb vemo, da so v veliki meri zabavna svatovska šala ali burkast godčevski domislek. ženitovanjsko punčko poznajo n. pr. Čehi, Nemci, Švicarji i. dr., toda pri preprostih balkanskih narodih jo bomo zaman iskali. Te naše ugotovitve pa se seveda ne nanašajo na vse ženitovanj- ske punčke, med njimi zlasti ne na take krušne podobnjake, kot je velika ženitovanjska štruca bosman, ki so jo po Trstenjakovem po- ročilu spekli v podobi deteta. Vprašanje je, kako nam je razumeti to Trstenjakovo označbo. Verjetno bosman v staroverženjskem obredu ni imel stvarne podobe deteta, ampak je bil slično kot danes samo podolgovata pletena štruca, ki je kot taka veljala za podobo otroka, štruca kruha je namreč res v obrisih podobna otroku v povojih, za- radi česar jo ljudje že od nekdaj kaj radi istovetijo s samim otro- kom ali obratno otroka z njo. Saj mnogokrat slišimo, kako pravijo na kmetih v razgovoru dojenčku v plenicah: »Na, vzemi to štruco!« — Bosman kot podoba deteta je torej, ako površno gledamo, nastal na podlagi istovetbe štruce kruha z otrokom. Potem pa je še en " HDA, Bd. VII., str. 388. čarodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana ... 45 drug izvor bosmana-deteta, ta pa tiči globoko v kruhu samem, ali bolje, v pomenu ženitovanjskega kruha in njegove tesne, globoko segajoče povezanosti z otrokom. številni ženitovanjski običaji pri raznih narodih jasno kažejo, da ženitovanjski kruh ni samo znamenje svete zveze med ženinom in nevesto, ampak tudi ena izmed glavnih čarodejnih podob vse- zajemajoče plodonosnosti. Okrašena ženitovanjska pogača upodablja s svojo zunanjo obliko vso bodočo družinsko srečo in hišno blago- stanje, čaroven pomen pa pripisujejo na ženitovanjih tudi običaj- nemu hlebu kruha, odrezanemu kosu kruha, režnju, raznim kola- čem itd. V Ziljski dolini ženinova mati ne pozdravi neveste z otro- kom, pač pa med drugim s hlebom kruha.^** Marsikje v Rusiji pa dajo nevesti v naročje dva kruha.Dalje v Ukrajini sprejme ženinova mati poročni par z dvema kolačema v roki. Oba kolača položi ne- vesti na glavo in nato pokrije par s platnom.*" Tudi v Beli Rusiji- pričaka ženinova mati nevesto s kruhom.*^ V vseh teh običajih na- stopa kruh brez otroka, pa navzlic temu bolj ali manj meri na rodovitnost. Po teh običajih pa naletimo na ženitovanjske prizore, kjer se kruhu pridruži živ otrok. S skupnim nastopom kruha in otroka je ženitovanjska misel na bodočo nevestino rodovitnost še bolj okrep- ljena. Tu se moramo v prvi vrsti spomniti kraškega pokolenčiča, ki mu nevesta daruje med drugim tudi hleb belega kruha.*^ Relokra- jinskemu nakolenčiču pa nevesta natakne na roke mali kolaček, na- kolenčaj imenovan.*'' V nekaterih pokrajinah na Poljskem sprejmejo nevestini starši poročni par s kruhom in majhnim otrokom.** To pomenljivo druženje kruha z otrokom prehaja v tesno med- sebojno povezanost, ki pa se kaže samo na kruhu. Pri tem mislimo na velike slavnostne ženitovanjske pogače in štruce, ki so okrašene s testenimi punčkami. Beli Rusi na priliko peko ženitovanjski »ko- rovaj«, na katerem so majhne deklice in dečki iz testa.*^ Prav tako poznajo Čehi velik koiač, na katerem figura iz testa predstavlja majhnega otroka.*** Naposled pa se tudi kruh sam povsem neodvisno od majhnih ukrasnih testenih figur preobrazi v podobo deteta oz. punčke. Čehi imajo poseben kolač »calta« (Zelte), ki je neke vrste punčka po- dolgovate oblike, podobne storžu.*'' Enako tudi Poljaki poznajo že- nitovanjski kolač v podobi punčke. 38 F. M a r o 11, Tri obredja iz Zilje, Ljubljana 1935, str. 33. 38 Dr. J. P i p r e k , Slawische Brautwerbungs- u. Hochzeitsgebrauche, 1914, Str. 33. *o P i p r e k , str. 44. *i P i p r e k , str. 65. *2 Novice, 1856, str. 27. *3 Slovan, 1914, str. 232. ¦1* P i p r e k , str. 82. ¦*5 P i p r e k , str. 59. ¦*6 Pip rek, str. 91. *' P i p r e k , str. 95. 46 Boris Orel: V ozki neposredni zvezi z otrokom pa so razni predmeti, ki ve- ljajo za namestnike krutia, med njimi zlasti dva: sito in nečke. S sitom se preseje moka, v nečkah pa se mesi testo za kruti in, kar je zelo važno, kopljejo in zibljejo dojenčki. Tako n. pr. v slovaških ženitovanjskih običajih sede nevesta na nečke, da bi bila rodovitna v zakonu."^ Mnogovrstni pa so običaji s sitom. Med njimi naj ome- mimo zgolj ženitovanjski običaj iz Bosne, kjer prožijo nevesti na ko- nju moškega otroka in sito.''" Toda sezimo še globlje, osvetlimo končno še vire kruha kot naj- vernejše in najpristnejše glasnike nevestine rodovitnosti: žito, žitno klasje, žitno zrnje. Kajti v ženitovanjskih običajih bomo našli, da sito, ki ga podajo hkrati z otrokom nevesti, ni prazno, ampak napolnjeno z raznimi žiti. Dalje krasi nevestino glavo često venec iz žitnih klasov, žene pa ponekod obsipavajo novoporočenca z žitnimi zrni ter pri tem verujejo: kolikor zrn se prime nevestine obleke, toliko otrok bo imela nevesta v zakonu.^" — Vsi ti običaji in verovanja nam dovolj jasno pričajo, kako je žitno zrno po pre- prostem ljudskem pojmovanju čarodejno istovetno s telesnim plo- dom.^i Ako se zdaj ob viru kruha spomnimo bosmana in njegovega pomena, moramo o tej prastari ljudski predstavi o čarodejni zvezi med žitnim zrnom in telesnim plodom nakratko ugotoviti, da je prav ona daljni početnik takega čarodejnega ženitovanjskega kruha, kot je štajersko - prekmurski bosman v podobi štruce-otroka. Po vsem tem bosman resnično predstavlja spojitev obeh svat- beno-obrednih predmetov, otroka in kruha, v posebno okrašeno že- nitovanjsko štruco, predstavljajočo otroka. Otrok in kruh sta v bos- manu tako tajno, nerazdružno med seboj povezana kakor žitno zrno in telesni plod, ali, če je dovoljena nadaljnja primera, kakor dojen- ček in testo v nečkah. Na podlagi te tako utrjene ljudske predstave o kruhu-otroku je stari Verženjec kaj lahko zamenjal živega ženitovanjskega otroka- nakolenčiča z ženitovanjskim kruhom bosmanom v podobi deteta. Kakor Belokrajinec posadi nakolenčiča nevesti na kolena, podobno je stari Verženjec položil bosman-deteta nevesti v krilo ter s tem izrazil željo po potomcih, ali kakor pravi pesem, ki so jo tedaj peli: Da bi ti dobila ljubeznih detet! 48 P i p r e k , str. 107. « Pip rek, str. 130. 50 W. Mannhardt, Mythologische Forschungen, 1884, str. 360. E. Samter, Die Religion der Griechen, 1914, str. 25. »1 S tem se ujema ljudska vera iz Slovenskih goric na Štajerskem, ki predpisuje, kako se ubrani ženska otrok: »Ko pride od poroke, se mora skriti v kuhinjo in vreči skrivoma na ogenj pest pšeničnega zrnja, da zgori. S tem sežge svojo rodnost. (Ign. K o p r i v e c , Kmetje včeraj in danes, str. 156.) Čarodejni obred in mit naliolenčiča ter bosmana ... 47 Iz razprave o nakolenčiču®* pg vemo, da posaditev otroka nevesti na kolena ali v krilo v svojem globljem smislu ni nič drugega nego čaranje rojstva bo- dočega nevestinega otroka. Bosman v staroverženjskem obredju pa se porazširja v podobo obče kmetove sreče in rodovitnosti. Pesem sama pravi: bosman je zakona izgled, to se pravi, podoba zakona. Na bosmanu samem je videti celo gospodarstvo, petelinčke, kravičke itd. In ko polože bos- man-otroka nevesti v krilo, žele: da bi novoporočenca pila v zakonu sam sladki med, da bi bila srečna, da bi bile polne njune parme in klet. Prav v tem, da staroverženjski bosman-otrok predstavlja tudi podobo kmetove obče blaginje, pa se razlikuje od ženitovanjskega na- kolenčiča, ki v glavnem ostaja v mejah svojega osrednjega pomena. VI. Tega poglavja o bosmanu-otroku pa nikakor še ni kraj. Iz sveta ženitovanjskih običajev moramo prestopiti v območje drugih običa- jev in obredov, ker je vendar potrebno, da osvetlimo bosman še z druge strani, kajti le na ta način nam bodo on, z njim pa njegova osrednja obredna dejanja dokončno pojasnjena. Po ženitovanju bosman ne mine in še dalje ostane verni sprem- ljevalec otroka in njegov čarodejni dvojnik. S tem hočemo reči, da se ponovno pojavi prav v času, ko je svojo poročno nalogo uspešno izpolnil. Torej se pojavi ne kot dvojnik otroka, ki ga šele čarajo in si ga želijo, temveč kot spremljevalec otroka, ki je na pol ali že ves živa stvarnost. Bosman je ponekod v Prlekiji že tako prešel v poj- movanje otroka, da se zdi, ko da prestopa svoje čarovne imaginarne svetove in postaja otrok sam, ki ga je žena zanosila ali porodila. O tem nas prepričuje tale zanimiva podrobnost iz prleškega življenja: Ko ščavničarji osumijo poročeno ženo (pa tudi neporočeno dekle), da je noseča, tedaj jo takole podražijo: »No, Mi ci k a, a bo b o s m a n ?«°3 s tem prav za prav vprašajo: Ali bo otrok? Seveda moramo to dražilno vprašanje še dalje tako razumeti: No, Micika, ali bo zopet prišla štruca kruha bosmana? In kdaj naj bi bosman zopet prišel, kje naj bi se zopet pojavil, kdaj in kje naj bi znova igral svojo čarodejno vlogo, če ne prav o priliki poroda in krsta otro- ka, v porodnih in krstnih običajih. In res velja ženitovanjski bosman tudi za krstni kruh, to pa ne toliko pri Štajercih in Prekmurcih kakor pri Slovakih. Na Slo- vaškem (okraj Turiec in okolica Nitre) je bosman (bosvan, boslan) znan kot ženitovanjski in kot krstni »kolač«. Ta kolač je podolgo- vate oblike, je trojno pleten ter meri v dolžino večinoma 80 cm.^ •"52 Etnolog XIV., str. 74—95. 53 Povedala Katarina Z o r m a n por. Guček. 5* Pismena sporočila Matice Slovenske (Turciansky sväty Martin) ter prof. dr. Isačenka, Bratislava. 48 Boris Orel: Kako Slovaki v svatbenih in krstnih običajih vpeljujejo svoj bos- man, žal še ne vemo, a eno je vsekakor gotovo, da je poglavitni kolač na slovaških ženitovanjih »radostnik« (radosnik)^^, medtem ko ima bosman več veljave kot veliki svečani kolač pri krstu. Kaj značilno je, da so stari Slovaki svoje dni na ženitovanjih takole izrazili svojo željo po potomcih: Dag Bože, dag Bože to o rok dožit nam, aby na radostnjk prišiou zasa bosman!^^ S tem, da so Slovaki na ženitovanj-u prosili Boga, da bi ob letu za radostnikom prišel zopet bosman, so si prav za prav želeli krstnega kolača bosmana, to se pravi — otroka. Sled za bosmanom kot krstnim kruhom najdemo tudi v vzhod- noštajerskih krstnih običajih, med njimi zlasti na krstnih pojedinah ali gostijah, v tako imenovanih »krstitkah«. Krstitke prirejajo tisti Štajerci, ki se še drže starih običajev, navadno v 8 do 14 dneh po krstu, ko je porodnica že ozdravela in šla v cerkev k vpeljevanju, da se očisti. Tedaj že lahko ona sama postreže gostom. Bosman pa prinese na krstitke otrokova botra ter ga daruje materi (ščavniška dolina).5^ štajerski krstni bosmani niso tako veliki kot ženitovanjski, nego malo manjši in seveda so tudi preprosteje okrašeni. Krstne bosmane poznajo le imovitejši kmetski ljudje na vzhodnem štajer- skem, predvsem kmetje, ki se jim ta navada zdi še imenitna in so jim pri srcu stari krstni običaji. Krstni bosmani so na štajerskem brez vsakšnega obreda. Bosman lahko primerjamo s starim štajerskim »veselim kru- hom« (Zdole)'^**, kajti oba se pojavljata na ženitovanju kakor tudi ob krstu: »Kadar k poroki gredo, nese vodilja s seboj veselega kruha, ki ga deli med vse one, ki goste na poti v cerkev in iz cerkve sre- čujejo. Isto tako deli boter veseli kruh, ko mater z otrokom v cer- kev spremlja.« Dalje na Sp. štajerskem (v okolici Celja) »pošlje botra materi ,pogačo', to je dva hleba belega kruha, babica in vsak prejšnjih otrok dobi eno štruco.«^'' Iz Valvasorja posnemamo, da so tudi stari Gorenjci poznavali na svojih krstnih pojedinah velike »po- časopis Muzeâlnej slovenskej spoločnosti. XIV., str. 116. — Ant. V â c 1 a v i k , Podunajska dedina v Československu, 1925, str. 254. Jan K o 11 â r , Xârodnié Zpiewanky čili pjsnë swëtské Slowâku w l'brâch, W Budjnë 1834, I., str. 243 in dalje IL, str. 507: Bosman, bosivan, loeliky kolač pfi kfestu. — Fr. St. K o 11, Cesko-nemecky slovnik, 1887, str. 1040. Bosman, bosvan, veliky kolač pfi kfiindch, radostnik, Slov. Koli. Zp. II., 507, Daj Bože, to o rok dožit ndm, aby na radostnik prišiol zasa bosman, Ib. L, 243. — Mir. K â 1 a 1, Slovenskv slovnik z literatury aj nâ- reči, 1924, str. 35. »¦^ Povedala Katarina Z o r m a n por. Guček. °8 Pajek, Črtice iz duševnega žitka štaj. Slovencev, 1884, str. 83. 59 Pajek, Črtice, str. 208. čarodejni obred in mit nalcolenčiča ter bosmana ... 49 gače."° Na Dolenjskem (v Sodražici) pa je še nedavno prinesla botra krstno pogačo, ki je bila velika, po vrhu pletena štruca belega kruha. Preden iz krstnega bosmana izvajamo zaključke, bo za nas vse- kakor poučno, da spoznamo še razne rojstne in krstne kruhe pri dru- gih narodih, zlasti take, ki so bosmanu podobni, razen tega pa tudi njih smisle, namene in cilje. Tako spečejo Poljaki v okolici Kra- kova krstno punčko, štruco, ter verujejo, da je od njene velikosti odvisna sreča novorojenega otroka."^ — V Galiciji pa oče položi na mizo pred botra dva večja hleba kruha, pred botro zopet dva, pred babico pa tri hlebe, nakar prižge tri sveče: eno na oknu, drugo na steni in tretjo na peči. Potem boter, botra in babica zložijo vse hlebe skupaj, jih poklanjajo in prepevajo »na mnoga leta«.''^ — V Švici pečejo ob rojstvu oz. krstu posebne pletene stručke, imenovane »Kindbettibrot«, medtem ko poznajo Danci krstno pecivo »barne- fod«, t. j. otroška noga.**^ — Švedi in tudi drugi narodi pa polagajo kruh nekrščenemu otroku v zibel in sicer z namenom, da bi ga za- varovali pred uroki. Po stari veri ni namreč nihče bolj izpostavljen zlim duhovom kakor prav otročnica in novorojenec. S to vero je v zvezi ponekod običaj, da mati otroku, preden ga nesö h krstu, za- takne za pas kos kruha.^* Tudi babica si rada vtakne v svoje nedrje krajec kruha, prav tako mati, ko se poda z otrokom v cerkev k vpe- ljevanju. Lahko bi navedli še mnogo krstnih obredov in običajev, ki ka- žejo, da opravlja krstni kruh svoje posebno določeno delo, toda ti bežno opisani primeri so nas dovolj dobro poučili, kaj je prav za prav krstni kruh in kaj njegov splošno veljavni smisel in namen. Ta smisel in namen pa se naravno skladata s poslanstvom krstnega bosmana. Zdaj ob rojstvu in pri krstu ima bosman večinoma dru- gačne naloge kot pa na ženitovanju: novorojenca varuje pred de- moni in raznimi nezgodami ter skrbi za njegovo dolgo in srečno življenje, kakor da bi bil njegov dobri duh. Vendar za naša razmo- trivanja o ženitovanjskem bosmanu ni toliko važno, kaj vse ima bosman pri rojstvu in krstu otroka opraviti, za nas je pred- vsem dragoceno že odkritje samo, da je bosman navzoč pri krstu otroka. To dejstvo nam dokonč- no potrjuje, da je bosman v resnici trdno in ne- ločljivo povezan z otrokom, da je otrokov veliki obredni spremljevalec in tako rekoč njegova druga, čarodejna podoba. «0 J. W. Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Grain, 1689, VI. knj., str. 282. J. St. Bystron, Slovanskie obrzçdy rodzinne, Krakow, 1916, str. 112. 82 Bystron, str. 112. "3 Dr. M. Ho fier, Gebildbrote bei der Geburts-, Wochenbett- und Tauffeier (Geburts- und Namenstag) v Zeitschrift für österreichische Volks- kunde XV., 1909, Str. 101. 6* Bystron, str. 48/49. 50 Boris Orel: V drugi vrsti pa nas seveda zanima, ali je krstni bosman kaj vplival na ženitovanjski bosman. Katere momente in dejanja je krstni bosman vnesel v ženitovanjske bosmanove obrede? Ali so morda kateri drugi vplivi, ki so povsem neodvisni od krstnega bos- mana? Preglejmo natančno vse tri poglavitne štajersko-prekmurske obrede bosmana in vsa tista dejanja in momente, ki smo jih ozna- čili, da so vsem trem obredom več ali manj skupni ali vsaj med seboj podobni ! Najznačilnejši med obredi bosmana z vidika krsta in krstnih običajev je nedvomno prekmurski obred. V tem obredu odkrijemo najprej daljne vplive nekih posebnih ljudskih krstnih običajev, ki pa niso v zvezi s krstnim kruhom, zaradi česar jih malo poprej tudi nismo prikazali. Te običaje izvajajo razni evropski narodi, spadajo v vrsto čarodejnih krstnih zagovorov ter tu in tam kažejo vplive krščanskega eksorcizma, t. j. zaklinjanja hudobnega duha. Z prek- murski obred bo morda poučen madžarski primer takega krstnega običaja:"" Ko se boter in botra povrneta s krščencem od krsta do- mov, jih na kuhinjskem pragu pričaka stara žena ter jih vpraša: >;Kaj prinašate?« Boter in botra pa na to odgovorita: »Nedolžno ov- čico.« — To vprašanje stare žene (Kaj prinašate?) je precej podobno prekmurskemu vprašanju: »Odkod je to dete?« — Mimo tega pa smo v prekmurskem obredu pozorni na metlo, ki z njo udarijo krstitelja bosmana po hrbtu. Ali ni metla poleg sekire staro in dobro preizkuše- no obrambno sredstvo zoper razne zle duhove, ki obletavajo novo- rojenca in krščenca? Seveda vsi ti prizori iz ljudskih krstnih običajev, povrh njih pa še obrambni krstni rekvizit v obliki metle, so se na pre- čuden, šaljiv način zbrali v našem prekmurskem obredu, ki se nam zdi, ko da bi bil svojevrstna uprizorjena ženitovanjska parodija na krstne obrede in običaje. Splošno pa tako v prekmurskem kakor tudi v štajerskem poljedel- skem obredu spoznavamo površne vplive pravega krščansko-cerkvene- ga obrednega krščevanja. To krščevanje prekmurski obred celo posne- ma (prim. ko »belo oblečeni« [duhoven] z vodo poškropi bosman, nad njim čitajo evangelij itd.; dalje na bosmanu je papirnat duhoven v beli srajci), v splošnem štajerskem poljedelskem obredju pa je cerkveni obred krsta prisoten kot tajno, a zdaj pa zdaj živo ozadje. V tem štajerskem obredju najdemo namreč mnogo dejanj ter oznak in imen za ta dejanja, ki vsa povsem jasno merijo na resnični obred krsta. Tako pravijo, da bosman nakršujejo, kršavljejo, da bi radi krstili, da bi bosmane-otroke radi h krstu peljali, naposled pa bos- man tudi res krstijo ter mu dajo slično kot pri pravem krstu ime in priimek. Za staroverženjski obred pa je značilno, da ne razodeva nobenih vplivov krstnih obredov ali običajev, kar je popolnoma raz- umljivo, saj ta štajerski obred čara nevestin porod. 85 Die Öster.-Ung. Monarchie in Wort und Bild. Ungarn IL, 1891, Str. 94. čarodejni obred in mit nalcolenčiča ter bosmana ... 51 4- Tako smo pri premurskem obredu dognali na eni strani posebne vplive ljudskih krstnih običajev, na drugi strani pa pri prekmurskem in splošnem štajerskem obredu obči vpliv cerkvenega krstnega obre- da. Kako naj si te v^plive na kratko in najbolje razložimo? Ali je morda krstni bosman povzročil, da so v ženitovanjske obrede pričeli vhajati razni krstni momenti? Dopuščamo sicer možnost, da je na- vzočnost bosmana pri pravem krstu posredno zakrivila, da je ženito- vanjski obred bosmana sčasoma dobil neko svojo posebno podobo krsta, vendar mislimo, da je sledeča razlaga najboljša in najverjet- nejša : Kakor hitro se je bosman v podobi štruce- otroka pojavil na ženitovanju, je moral sčasoma po zgledu iz resničnega krščanskega življenja poleg poroda čarati tudi krst bodočega nevesti- nega otroka, kajti v življenju je porod otroka tesno združen z njegovim krstom, krst sledi po- rodu v najkrajšem času ter mu je po ljudskem mišljenju docela enakovreden. Iz tega se da torej konč- no sklepati, da je staroverženjski obred poroda prvotnejši od vseh drugih obredov, ki jih prepletajo razna krstna dejanja in momenti. VII. Po pojasnitvi dveh najznačilnejših dejanj bosmanovega obredja, to je poroda in krsta, ki oba tvorita njegovo osrednje bistvo, se lahko približamo poljedelskemu obrednemu prizoru splošnega štajerskega obreda. Ta prizor je tudi tako značilen in svojevrsten, da si brez njega štajerskega ženitovanjskega bosmana dandanes sploh ne moremo predstavljati. Vsa poročila tam od leta 1882. opisujejo ali omenjajo le ta poljedelski prizor, zaradi česar ga moramo jemati, ako ne kot praosnovno in bistveno, na vsak način pa kot eno najznačilnejših, siplošno razširjenih obrednih dejanj bos- mana. Mi ta prizor kratko in enostavno imenujemo »poljedelski obred ali prizor«, toda poslušajmo, kako mu ljudstvo pravi. Na Drav- skem polju pravijo, da »bosman nakršujejo«, v Halozah pa »kršav- ljejo« štruco: gnojvoženec, zoranec itd. Tudi drugod pravijo, ko ta poljedelski prizor izvajajo, da bosmane krstijo. Potemtakem vsi ti poljedelsko-mlinarsko-pekovski opravki, ki jih nosilci bosmanov v tem prizoru koreografsko prikazujejo in ki prav za prav predstav- ljajo nastajanje kruha bosmana, niso nič drugega kot neke vrste krst, če ne pravi, pa vsaj predhodni, ki se vrši pred glavnim krstom, t. j. pred zaključnim obrednim dejanjem in ki se imenuje: Načetek Pojedek. V tem se kažejo krstni momenti splošnega štajerskega obredja, ki ga ohlapno vežejo z osrednjim porodno-krstnim dejanjem bosmana. V štajerskem poljedelskem obrednem prizoru razlikujemo tele njegove bistvene sesta\ine oz. momente: 1. Prinos bosmanov v hišo pred starešino. 52 Boris Orel: 2. Dvogovor med starešino in pozavčinom, ki nosilce bosmanov vodi. 3. Prikaz poljedelskih opravikov: a) gostiivanjska pesem; b) ples z bosmani. Torej najprej okrašene bosmane prineso v hišo. Pozavčin nosi naj- večji in najlepši bosman ter bi ga rad daroval starešini. Zdaj se razvije med starešino in pozavčinom obredno določen dvogovor, ki je veči- noma šaljivega značaja ter tvorijo njegovo vsebino napake bosmana, ki se jih starešina sproti izmišljuje in jih ukazuje popraviti, kajti šele po teh popravkih je voljan sprejeti podarjene bosmane. Rad ali nerad mora pozavčin hkrati z ostalimi nosilci bosmanov označene dozdevne napake s petjem in plesom popraviti. — Ako želimo to šta- jersko poljedelsko obredje pravilno vrednotiti, ga moramo najprej primerjati s podobnimi ženitovanjskimi obredi. V Medjimurju (Cir- kovljan) n. pr. prineso na mizo pred »šereg kapitana« okrašeno zelj- nato glavo. Sledi nagovor »šereg kapitana«, potem plešejo, drug dru- gemu nazdravljajo, vprašujejo itd.: »Više puta se ovako prekine ples i oni dodu pitati, da li su gotovi. Svaki put moraju reći, šta su radili, na pr. orali, sijali, branali, ali kad treba potući grude i pobirati piri k u, pomaže .im sva prisutna rodbina i najzad na gotov posao meću sv. križ (t. j. sad svi plešu).«•"¦' — V Budinšćini (Hrv. Zagorje) pa prineso v hišo tri mlada dekleta (»pernice«) v skledah »mladinsiko pečenko«. Godba zaigra, dekleta s skledami v rokah nekolikokrat zaplešejo in med plesom postavijo jed na mizo."'' — O pohorskem »štrucu« vemo, da ga s ple- som prineso pred darovalca. — Na Zgornjem štajerskem so znani posebni plesi na ženitovanjih kakor n. pr. »Gugelhupftanz«, dalje »Tanz der Speisenauf trägerinen«. V vseh teh plesih prinašajo dekleta v sobo jedila, ki so okrašena z gorečimi lučkami, ter jih polagajo pred poročni par.^^ Seveda prinašanje in polaganje poglavitnih ženi- tovanjskih jedi, to je v prvi vrsti ženitovanjske pogače, pa ne poteka povsod tako gladko, kajti pogača je dragocena obredna jed, ki jo je ali težko dati iz rok ali pa ima toliko napak, da jih morajo darovalci popraviti. Iz Valvasorja zvemo, kako so stari Dolenjci na svojih že- nitovanjih vpeljevali pogačo ali presnec. »Prinese jo druže, pokaže gostom in dela, kakor bi jo hotel spet odnesti. Starešina pa ga prosi, da bi jo pustil na mizi. Tako se oba dolgo prerekata, dokler se druže le dâ pregovoriti, da jo izroči starešini.«"" V Dražgošah na Gorenj- 86 S. Marija Ilona B 1 a ž e k a , Cirkovljan u Medjimurju. Zbornik za narodni život i običaje južnih Slavena, knj. XXXII., sv. 1., str. 199/200. 8^ Slavka Brolich, Svadbeni običaji u Budinšćini (Hrv. Zagorje), Etnografska istraživanja i grada II. Zagreb 1940, str. 152. 8^ Die Öster.-Ung. Monarchie in Wort und Bild. Steiermark (Deu- tschen) 1890. 89 Dr. M. Bupel, Valvasorjevo berilo I. 1936, str. 217. ^- Valva- sor, VI., str. 290. čarodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana ... 53 skem pa so v starih časih z okrašenimi pogačami na glavi priplesali v hišo. Ponudili so jih starešini rekoč: »Mlinska kolesa imamo, ti jih prevzemi.« Sprva se jih je starešina branil, razne vzroke si je iz- mišljeval, končno pa jih je le prevzel.™ — Kakor vidimo, je ta draž- goški starešina precej podoben prleškemu starešini, ki se tudi na svoj način otepa bosmanov. Splošno moramo ugotoviti, da so vsi ti ženitovanjski obredni dvo- govori in plesi z jedmi v precejšnji meri skupna zadeva alpsko- panonskega ljudstva, mnogih evropskih narodov, in da ima šta- jerski poljedelski obred bosmana svojo osnovo, iz katere seje razvil, prav v tem ženitovanjskem prinašanju in polaganju jedi na mizo pred stare- šino ali pred poročni par. Moramo pa seveda hkrati prizna- ti, da naš štajerski poljedelski obred kaže tudi svoje posebnosti, iz katerih navsezadnje odseva svojstvena zemlja bosmana in njegovih plesalcev. In v čem se kažejo te posebnosti, ki jih do zdaj drugod nismo zasledili, kaj predstavlja glavno značilnost tega obredja? Nika- kor ni nekaj svojevrstnega, če prineso bosmane v hišo in jih ponudijo starešini, ki se jih brani, kajti to je več ali manj splošni običaj, tudi ne, da morajo nosilci bosmanov opraviti razna poljska dela, pogla- vitna in redka posebnost šaljivega dvogovora med pozavčinom in sta- rešino v tem obredju je dejstvo, da ima kruh bosman na- pake in da je te napake treba s ponovnimi polj- skimi, mlinarskimi in pekovskimi deli popra- viti, če štajerski poljedelski obred z vidika tega dejstva dobro premislimo, tedaj najdemo, da nam odkriva neko življenjsko resnič- nost, človeško lastnost, ki je značilna za prleškega in sploh za pa- nonskega človeka. Odkriva nam n am reč silno panon- sko občutljivost in smisel za dober kruh. Pravemu Panoncu, ki se ponaša z bogatimi žitnimi polji, ni nobena moka do- volj dobro zmleta, noben kruh zadosti dobro pečen, tudi vsakdanji ne, kaj šele tak svečani kruh, kot je bosman, ki pomeni bodočega nevestinega otroka in ki ga na koncu razrežejo, razdele in pojedo. Ženitovanjski bosman mora biti res nad vse dober, žlahten kruh, zato ga je treba speči iz najboljše pšenične moke, zato ga je treba še na gostiivanj u popraviti in zboljšati, prehoditi mora še enkrat od začetka do konca vso svojo razvojno pot, ali z drugimi besedami, treba ga je poprej obredno očistiti, treba ga je preroditi, kar se zopet pravi, darovalci-nosilci bosmanov morajo gnoj voziti, orati, sejati, žeti, mlatiti, mleti, peči. . . Tak poljedelski obred, ki na ta način postav- lja v središče vsega kruh in njegov preporod, je moral nastati resnično samo v takem ravninskem žitorodnem svetu, kot je prav štajersko- panonski. Podoba teh poljedelskih opravkov pa je stvarno gostüvanjska pesem, poleg nje pa ples; torej poljedelstvo ni mimično predstav- ljeno kot ponekod v Medjimurju (prim. kolo »Plej baba leneka«), ¦JO B. O r e 1, Od kruha do »malega kruhka«. Etnolog X.—XI., str. 209. 54 Boris Orel: ampak koreografsko in pevsko. Z gostüvanjsko pesmijo smo se se- znanili v poročilu Jos. Karbe iz 1. 1882., pozneje pa iz zapisa učitelja Zacherla. če pri obeh najvažnejših poročilih o štajerskem bosmanu, pri Trstenjakovem in Karbinem, vpoštevamo kronološki vidik ter po njem določimo splošnemu štajerskemu poljedelskemu obredu kas- nejši nastanek in drugoten značaj, potem o gostiivanjski pesmi prvi trenutek ne moremo misliti drugega, kot da je nastala hkrati s ce- lotnim obredom, torej po letu 1858. enkrat. Toda presenetljivo je, da je Peter D a j nko že 1. 1827. v svoji zbirki štajerskih posvetnih pesmici objavil starejšo inačico te gostiivanjske pesmi pod naslovom »Gostiivanje« : 1. Mi pa mamo ženiha Mladega no lepega. Hopsasa! Hajsasa! Gostiivanja se vžimo! stalni pripev 2. Tudi mamo sneho mi Lepo v cvetni mladosti. 3. Ženih, sneha sta oba Lepo dnes opletena. 4. Zdaj je miza puna vsa Jedi, vina sladkega. 5. Bik nam že podkermlen je, Svinje pa debele vse. 6. Gosi, rece tiične so, Da več žmetno hodijo. 7. Tele pa četerti ma Tak, kak glava jiinčova. 8. Kuri no kapiini že Bedre majo maclaste. 9. Mele v hrami znajde se, Kak či sneg košato gre. 10. Vina v kleti mamo mi Tak! kak vode v studenci. 11. Igerci nam čmigajo. Na skakaj vsi plešemo. Naslednjo inačico pa je zapisal v Prekmurju Stanko Vraz in sicer le dve kitici, štrekelj jo je objavil pod naslovom »Gostovanje bomo imeli« C''^ Snočkaj sem se jokala, Kaj sem ne večerjala — Hopsasa, hajsasa! Gostiivanje (s)mo mejli. Mi pa mamo štiri vogli. Per sakšem vogli zet stoji — Hopsasa, hajsasa! Gostiivanje mo mejli. Ako Dajnkovo pesem »Gostiivanje« primerjamo s Karbino ina- čico, tedaj najdemo, da Karbina in tudi vse kasnejše inačice opevajo zgolj gostiivanjske osebe: ženina, sneho ali snehico, starešino, posne- halji, združba, svate in goste, medtem ko je Dajnkova inačica mnogo ^1 Peter D a j n k o , Sto ino petdeset posvetnih pesmi ino vgank med slovenskim narodom na Štajarskem. V Radgoni 1827, str. 42—44. Pesmi je objavil Dajnko v svojem črkopisu, po njem imenovani dajnčici. Da je mno- go pesmi v tej zbirki vzetih iz naroda, priča ta Dajnkova zahvala v pred- govoru: »Tudi vsim pevcom, keri so na mojo prošnjo iz mnogoterih stranov eden drugega primarili, k meni priti ino svoje pesmi dati zapisati, povem mojo serčno zahvalo. ¦^2 Dr. K. štrekelj , Slovenske narodne pesmi III., str. 238 (št. 5263). čarodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana ... 55 gostobesednejša, toda, kar je zelo značilno, od oseb omenja le ženina, sneho in igrce (godce), večina kitic pa se nanaša na jedi, na vino, na domačo živino, na perutnino in na druge kmetske dobrote. Na prvi pogled bi dejali, da je poznejša Karbina inačica slavnostnejša ter nalašč prirejena za bosmanovce, Dajnkova pa je videti kot pesem, ki jo pojo veseli in razigrani gostiivanjščarji, ko sedijo za polno mizo, vendar zadnja kitica zopet bolj meri na ples. Vrazova inačica pa dokazuje, da Prekmurci te pesmi niso poznali in da so nekatere njene kitice slabo ujeli. Začetni vrstici prve kitice prekmurske ina- čice sta zaneseni v pesem od drugod. Ta inačica predstavlja zadnjo ostalino štajerske inačice slično kot ona z Dravskega polja pri Ptu- ju.''^ Splošno pa moramo o gostüvanjski pesmi ugotoviti, da njeno besedilo ni enotno, da bosmana prav nič ne omenja in da se nikakor ne ujema z vsebino štajerskega poljedelskega obredja. Gostüvanjsko pesem pa pojo bosmanovci po napevu ter po njem tudi plešejo. Ta napev pa je izrazito plesnega značaja (polka) ter je bržčas mnogo starejši od besedila gostüvanjske pesmi, ki je bilo pozneje prirejeno na ta plesni napev. Nikakor ne nameravamo po- segati v področja, ki so izključna zadeva glasbenega narodopisca ali slovstvenega zgodovinarja, opozoriti hočemo le na več vprašanj, ki se nam odpirajo ob gostüvanjski pesmi in plesu štajerskega polje- delskega obredja. Ta vprašanja naj bi bila: Ali so Dajnkovo inačico peli tudi pri plesu? Od kod poteka plesni napev? Ali je ta ples zašel na gostüvanje iz drugih ljudskih običajev? Koliko je melična črta štajerskega plesa z bosmani podobna ziljskemu Visokemu rej u in slovaškim podkarpatskim koledam? Kako in kdaj je nastala gostü- vanjska pesem? Itd. šele po razrešitvi teh in drugih vprašanj, razen tega pa potem, ko nam bo doteklo potrebno gradivo, tuje in domače (predvsem moramo podrobno spoznati slovaške običaje in obrede okrog bosmana), nam bo mogoče podati dokončno sodbo o štajer- skem poljedelsko^plesnem obredju in njegovem nastanku. Danes moremo zgolj to ugotoviti, da štajerski poljedelski obred ali pravilneje: poljedelski obredni prizor splošnega štajerskega obre- da sestavlja mnogo raznorodnih elementov, eni so starejši, drugi mlajši, med njimi so zlasti: ženitovanjski običaj slavnostnega pri- našanja jedi na mizo, šaljivi dvogovor med pozavčinom in starešino, gostüvanjska pesem, ples. Vsi ti elementi so v vzhodnoštajers'kem ženitovanju gotovo živeli svoje ali samostojno ali skupno obredno živ- ljenje že mnogo poprej, kakor jih je ujelo Karbino poročilo 1. 1882. v Slov. večernicah, in tudi že sočasno s staroverženjskim obredjem. Kakor na eni strani domnevamo, da je bil poljedelski obred prvotno bolj znan zapadnejšim predelom vzhodne štajerske, tako je na drugi " Trikut, trikut, trikut je, v vsakem kotu so gostje, hopsasa, narejsasa, gostüvanje se vživa. — B. O r e 1, Ženitovanjski običaji na Drav- skem polju niže Ptuja, Etnolog XVI., str. 110. 56 Boris Orelri strani verjetno, da je ta poljedelski obred splošnega štajerskega obredja svoječasno tvoril neko uvodno obredje k staroverženjskemu obredju poroda: poljedelski obred se je namreč izvajal prvi dan na nevestinem domu, drugi intimnejši obred poroda pa drugi dan na ženinovem domu, preden je šla nevesta spat. Potemtakem se nam prikažeta oba obreda, staroverženjski in poljedelski, povezana v neko skupno, celotno obredje, v katerem pa si nista bila v navzkrižju, kot bi sprva površno mislili, zlasti ne, ko zdaj vemo, da je smisel polje- delskega obrednega prizora obredno očiščenje kruha bosmana ozi- roma njegov preporod. In kaj naj bi bilo naravneje in skladneje, ko da rojstvo ženitovanjskega otroka obredno spremlja ali pa ga uvaja rojstvo ženitovanjskega kruha samega. — Sčasoma pa je poljedelsko obredje v tej podobi, kot jo še danes poznamo, prevladalo in zatrlo staroverženjsko obredje. Poljedelsko obredje je bilo namreč veselo, dovtipno in polno šaljivih dramatičnih prizorov in se je priljubilo štajerskemu ljudstvu bolj kot staro obredje poroda, ki je bilo sicer prežeto z globokim smislom, a je bilo svečano, preresno in premrtvo, zaradi česar ga je bilo lahko pozabiti. Koliko so tak razvoj pospešili drugi činitelji (n. pr. Cerkev), nam je danes še težko soditi. VIII. A navsezadnje je bosman zgolj kruh, ki ga krstijo za Načetka Pojedka (Pojedeža). Konec koncev je bosman ženitovanjska pogača, nad katero čitajo evangelij velikonočnega ponedeljka (sv. Luika, 24. pogl., 13—35) in ki se je tiče zlasti tale evangeljski stavek: »Ko pa je (Jezus) sedel z njima k mizi, je vzel kruh, ga blagoslovil, raz- lomil in jima dal.« Bosman torej razrežejo, razdele in pojedo. To je njegov konec, to je njegova stvarna usoda, ki ji ne more ubežati, pa čeprav predstavlja otroka. Stari ženitovanjski obred rezanja poročnega kruha, kot ga po- znamo pri kranjski pogači'^ se nam pri bosmanu žal ni ohranil. Brž- kone takega obreda pri njem nikoli ni bilo. Poročila vedo povedati le to, da bosmane razrežejo in razdele: odhajajočim svatom, ženinu, nevesti, staršem in drugim. Vsak dobi kos bosmana. S tem pa so vsi povezani med seboj v novo skupnost zakonskega para. Odrezani kos bosmana je kakor popotnica, s katero se ženin in nevesta podajata čez most^° v novo, zakonsko življenje, kajti kruh je mogočna vez, ki spaja ljudi med seboj. Iz ljudskega življenja vemo: ko se sin podaja k vojakom, ko mora oče za zaslužkom v Ameriko, ko gre hči v mesto služit, vsak dobi od matere ob slovesu kos kruha, da bi ostal še na- dalje v družinski skupnosti in da bi bil obvarovan pred raznimi ne- varnostmi. Med drugim nam ta stari obred rezanja pogače lepo prikazuje F. Milčinskiv svoji pravljični enodejanki »Volkašin«, 1913, str. 42—47. ¦'S Prim. poročilo St. Kocipra (Ormoška okolica) v I. pogl. raz- prave. čarodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana ... 57 Prav gotovo je s to končno usodo bosmana na ženitovanju v zvezi dejstvo, da bosman ponekod na štajerskem postaja vse bolj nekak obči kruh, popotnica, ki jo peko ob raznih prilikah: kadar se poda- jajo na božjo pot, na daljše potovanje itd.™ Res je, da stopa s tem bosman s svojega vzvišenega mesta na ženitovanju v širše življenje, da se odmika od svoje podobe otroka, toda na drugi strani je prav tako res, da se na ta način bliža svojemu izhodišču, svoji prvotni domovini, ko še ni pomenil svečanega ženitovanjskega ali krstnega kruha, nego le kos kruha, popotnico. Iskati prastaro prvotno do- movino bosmana pa za zdaj večinoma znači, zaviti za trenutek na stranpot, na etimološko-slovarsko polje. Stara domovina štajersko^prekmursko-slovaškega kruha bosmana je v Rusiji, kjer še danes menda ponekod pomeni vsak kruh podol- govate štrucaste oblike v nasprotju z bochnec-om ali bohanec-om (bochnik)''^, ki je okrogel hleb kruha. Beseda bosman sama pa je brž- kone turško-tatarskega izvora (prim. b a s m â, tatarski [kanov] pe- čat'^, dalje kaj vse označuje b a s'^; zanimivo je reklo [kas.] ä k m ä k basty, zmesila, zgnetla je testo itd.).^" — Razni slovarji (Rank, Pawlowsky, Dalj i. dr.)^i pa navajajo: bosmana, bosman (Rank: cirkevni), reženj, kos kruha, popotnica, t. j. kruh, ki se da na pot; bas m an, kruh, dobavljen za potrebe dvora, dvorni, erarni kruh; basmânnik, prebivalec basmanske slobode (t. j. pred- mestja ali svobodne basmanske vasi) v Moskvi, ki peče erarni kruh; dvorni pek. R a t m a n , dolga štruca navadnega ikruha, je tudi v zvezi z bosmanom. Batman poznajo Rusi ob Volgi (kraj Rabotky, 90 kilometrov od Gorkega). Ko je prof. dr. N. Preobraženskij povprašal v tem kraju peka, za koga je spekel te štruce, imenovane batman, je Fran Lasbacher, katehet, doma iz Gor. Radgone, mi je pravil, da so pekli bosmane v njegovem domačem kraju ob raznih drugih prilikah. Ko so se pripravljali na božjo pot, so dejali: »Treba bo speči nekaj bos- manov za na pot.« Marsikje pravijo sploh vsaki podolgovati pleteni štruci bosman. Takega splošnega bosmana pa stari ljudje ne pomnijo. Dr. E. Berneker, Slawisches Etymologisches Wörterbuch, I. Bd. 1908-1913, Str. 67/68. — I. Pawlowsky's Russisch-deutsches Wörter- buch, Riga 1900, Str. 77. .\. Preobraženskij, Etimologičeskij slovar russkago jazika, Moskva, 1912, str. 18. — 1. Pawlowsky, str. 35: basmâ 1. das Bild- nis der alten Chane: ein Schreiben, eine Urkunde mit dem Siegel des Chans; 2. der metallene Beschlag (Bekleidung), die Einfassung der Heiligenbilder; 3. türkischer Zitz; Kattun. Dr. W. R a d 1 o f f , Versuch eines Wörterbuches der Türk-Dialekte, St. Petersbourg 1911, Bd. IV., str. 1524/25, 1678—1680. 80 Radioff, IV., Str. 1525. 81 Josef Rank, Rusko-cesky slovnik, 1874, str. 18, 47. — Vladimir Dalj, Slovar velikoruskago jazika, I., 1880, str. 53. — Pawlowsky, Str. 35, 37. — Dr. Dimitrije Đ u r o v i ć , Bečnik rusko-srpskohrvatski, Beograd, 1936, str. 88, basman (tatar, batmar, švedsk. bezman) dvorski ili državni hleb, koji se merio na kantaru »bezmenu« (bez tegova). 58 Boris Orel: odgovoril, da za ribiče, drvarje in splavarje.'^^ — y Bosni pa je bo c- m a n kruh iz otrob, otrobnjak, tudi das Nachbrot, dalje »hljeb od šeničnih isjevica (pomija, mekinja), koje dobro nijesu isijane; njim se hrane siromašniji«. Kratek izlet po stari deželi bosmana nam med drugim prinaša torej pomembno dejstvo, da je bosman prvotno v ruščini označeval kos ali reženj kruha, vrhu tega pa popotnico, to se pravi kruh, ki so ga jemali s seboj na potovanje, bržkone tudi vojaki na svoje po- hode, saj je bil to državni ali erarni kruh. Zaradi svoje podolgovate oblike je bil zelo pripraven za lomljenje ali rezanje. In na teh svojih potovanih je bosman pripotoval na Slovaško, od tod pa v naše kraje. Tu se je preobrazil v svečani ženitovanjski in krstni kruh s svojim globokim pomenom. Toda pri svojem zaključnem obredu, rezanju, ne more zatajiti svojega davnega popotniškega obraza in grozi mu, da postane to, kar je bil nekdaj : navaden kos kruha, rezina kruha, po- potnica. IX. Posamezne kose bosmana na ženitovanju pojedo, kar zopet ni brez dalekosežnih posledic, kajti posamezni koščki bosmana imajo po prekmurskem verovanju čarobno moč. Po ljudski veri iz ormoške okolice sta ženin in nevesta po zaužitju bosmana neločljivo združena in nikdar več se ne moreta povrniti v prejšnji stan. Zauživanje bos- 82 Prof. dr. Nikolaju Preobražen s kemu se prav lepo zahva- ljujem tako za ta podatek kakor tudi za pomoč, ki mi jo je nudil z raznimi pojasnili o tatar, basmi i. dr. Zahvaljujem se na tem mestu tudi dr. Mi- lovanu Gavazziju, univ. prof. v Zagrebu, za nekatera opozorila. Z raz- nimi domnevami in teorijami o izvoru besede bosman se v tem poročilu ne morem podrobno baviti, to bom storil v svoji dokončni razpravi. Kakor mi je javil prof. 1. Koštial, je dr. Dim. R u v a r a c , Srem. Karlovci, prof. Em. Lilku, Celje, pismeno izrazil domnevo, da je bosman madžarskega iz- vora (od »baszom« = futuo, coëo, inf. baszni). Kako je z bosmanom pri Madžarih, kaj pravijo madžarski narodoslovci? Danes naj naveden pismeno pojsnilo dr. Kâroly Viskija, kustosa Etnografskega muzeja v Budimpešti: »Das Wort bosman (mit ung. Fonetik u. Orthographie boszvâny, bôc- mâny, bôcmânyalma [ = Apfel]: »eine gewiße Art Apfel« (Siehe: Magyar Nyelvör, 1898.: 175/; bôszmânij: »gutschmeckender, gelbschaliger Apfel großer Sorte«, ferner boszvâny: »Kuchen, welchen das ver- heiratete Mädchen in jene Spinn stube trägt, wohin sie als Mädchen ging. [Ipoly—Tal.]« [Magyar etymologiai szôtâr. — Lexicon critico-etymologicum linguae Hungaricae. Heft IV. 1915, 499.] Dalje piše dr. Viski, ki se mu za njegovo pojasnilo lepo zahvaljujem: »Es scheint, daß die Form varianten des Wortes bosman bloß in den Slovaken benachbarten ungarischen Ge- bieten vorkommen, sie erweisen sich also hier als Lehnwörter aus dem Slovakische n.« — Končno naj na tem mestu svoje tolmačenje imena bosman, ki sem ga svoječasno izrekel v razpravi o malem kruhku (Etnolog X.—XL, str. 211, bosman = boesman, boeser man; bose, bozemann, Butzemann), ovržem kot prenagljeno in napačno. 83 Vuk Štef. K a r a đ i Ć , Srpski rječnik, Beč, 1852, str. 38. Ivan Zovko, Narodna jela i pića po Bosni i Hercegovini (Zbor- nik za nar. život i običaje južnih Slavena, L, str. 107.) čarodejni oijred in mit nakolenčiča ter bosmana ... 59 mana pa je še posebej za nevesto nad vse velikega pomena. O tem nas prepričuje tale stara medjimursko-panonska pripovedka (vero- vanje) o coprniku Vidovini in njegovem bosmanu: »Medjimurci imenujejo copernika V i d o v i n o. O Vidovini pravijo, da zna vse zabajati: kravam dojev, kobilam žrebeta, svinjam prasce. Vido- vina ima kapo, da se more nevidljivega napraviti. On zna iz mese- čine moko mleti, iz pšenice peči Vidov bosman. Bos- man je pogača, ktero pečejo za gostovanje. Na njej sto- jijo iz testa napravljene kokoške, telčeki, kravičke itd. Vidov bosman, če ga nevesta je, stori, da rodi same junake, cesarje in kralj e.«*** Ta pripovedka oz. vera o Vidovini nam odkriva dvoje stvari: t. ljudsko vero o učinku zauživanja bosmana; 2. panonski mit Vi- dovine in njegovega Vidovega bosmana. V svetu ljudskega verovanja je znana vera: kar ješ, to tudi postaneš. Glede na ženitovanjskega bosman-otroka in na njegovo za- uživanje po nevesti pa bi se mogla ta ljudska vera tudi takole gla- siti: kar ješ, to tudi dobiš. Ako ljudska vera pravi, da »Vidov bos- man, če ga nevesta je, stori, da rodi same cesarje, kralje in junake«, potem se v tej višji ljudski veri zrcali drugo običajno in splošno ve- rovanje, da ženitovanjski bosman, če ga nevesta je, povzroči, da rodi same moške otroke. Iz tega sledi, da ni samo osrednji obred poroda ali krsta pomemben za bodoči nevestin zarod, prav tako je v tem pogledu važen in odločilen zaključni obred zauživanja bosmana. Naposled pa se je ženitovanjsko-realnemu bosmanu, kot smo ga spoznali v vseh treh poglavitnih obredih bosmana, pridružil še mi- tični Vidov bosman iz panonske pripovedke, hkrati z njim pa se je pojavil njegov skrivnostni čarodejni pek, Vidovina po imenu. Vidovina je mlinar, ki zna iz mesečine moko mleti, razen tega pa je še pek, ki zna za nevesto speči posebno čarodej en in učinkovit Vidov bosman. Ta pek in mlinar je res nekak coprnik, ki je njegovo ime poleg Vidovine še: Vedovina, Vedovin, Vedomec . . ., t. j. vse- dež ali vedež. Podoba je, da je ta čarodej Vidovina strohneli kultno- mitični lik nekega starejšega hišnega boga ali duha, ki skrbi za ne- vestin zarod in ima sploh mnogo opraviti z otroci. V belokrajinski pripovedki Vidovin ali Vidovina res skrbi za rod, kajti »šel je za ka- vranom ter mu vzel tri zrna, katera je prinesel nazaj, da je zopet rodilo«.8» Tako čaranje, da nevesta, če zaužije bosman, rodi same cesarje, kralje in junake, pa predstavlja nekaj izrednega, nadnarav- Dav. Trstenjak, Mythologicne drobtine (Glasnik Slovenski, III., 1859, str. 25). Po tej pripovedki sklepamo, da so tudi Medjimurci poznali bosman kot ženitovanjski kruh. Prevzeli so ga najbrže od sosednih Šta- jercev ali Prekmurcev. Kako je danes z bosmanom v Medjimurju, nam ni znano. Glede pripovedke o Vidovini pa prof. dr. Gavazzi domneva, da je iz zapadnega Medjimurja. 85 Ivan Š a š e 1 j , Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. I., 1906, str. 215. 60 Boris Orel: nega, demonsliega, zaradi česar Vidovina že v tej medjimurski pri- povedki prestopa meje svojega čarovništva ter kaže svoj daljni motni demonski obraz. Vidovina, Vedovina, Vedovin ter Vedomec, to so sami zli du- hovi v slovenski mitologiji, duhovi, škodljivi zlasti otrokom. Belo- krajinska pripovedka nam zli obraz Vidovine kaj dobro osvetljuje. Najprej nam pove, da Vidovina tudi strašno rad je kruh, kar cel hleb naenkrat, potem pa še polovico. Dalje belokrajinski Vidovina razmeče in raznese konoplje, ki imajo raztresene po travi, da pade rosa na nje. Nastopa kot demon vetra in tedaj odnese tudi le- tino iz dežele v deželo. Dete, ki ga doneso k sv. krstu, se spremeni lahko v Vidovino in izgine. Tudi ženske in dekleta nosijo včasih Vi- dovino po sedem ali devet let. Kadar gre potem od njih, zamori ves rod. Ako umre samodruga (noseča) mati, dejali so ji pod jezik kak denar, star groš, desetico ali dvajsetico ali tudi krajcar. To pa zato, ker bi vstal sicer iz groba Vidovina ali »ris«, ki bi uničil ali zatrl ves rod.*" Vedomci pa so sploh zelo nevarni otročičem ter jih radi speče zaduše v zibelkah. Novorojeno dete se lahko samo spremeni v Vedomca. Skratka: Vidovina je res dobri duh, ki skrbi s svojim bosmanom za nevestin zarod, je pa hkrati, in to še v večji meri, zli duh, demon, čudna pošast, ki ugonablja rod, letino ter utegne biti nevaren novo- rojenemu otroku, ki ga uniči s tem, da ga preobrazi v Vidovino. Vi- dovina na eni strani s svojim čarodejnim bosmanom povzroča, da nevesta rodi same cesarje, kralje in junake, na drugi strani pa ško- duje, kjer koli more, in mori. Vidovina hkrati ustvarja in uničuje, prinaša otroke in jih odnaša. Vidovina torej kaže dvojni obraz: dobri in zli. Take dvojnosti pa niso v mitološko-religioznih svetovih drugih narodov nič nena- vadne in jih kaj pogosto srečujemo. Obenem pa nam ti svetovi od- krivajo, da so vsi duhovi in bogovi, ki pospešujejo rodovitnost, hkrati bogovi mrtvih duš ali celo vojni bogovi. Grška zemeljska boginja razodeva dve podobi: dobro Demetro, boginjo rodovitnosti, ter Per- sefono, temno gospodarico mrtvih v podzemlju. Tudi rimski Silvanus, demon rasti, je otrokom prijazen in poguben. Dalje indijska božan- ska bitja (Rakshasa, Gandharva i. dr.) ustvarjajo otroke in jih hkrati požirajo.8^ V germanskih deželah pa so sploh vsi duhovi, ki so bili pr- votno otrokom prijazni in dobri, sčasoma postali njih pošastna stra- šila, največ pod vplivom krščanstva. Panonsko-medjimurska pripovedka oz. vera pa nam mimo dru- gega dalje pove, da je Vidovina tudi z mesečino v zvezi, iz katere da zna moko mleti. O mesečnih in mesečinskih duhovih ter bitjih, ki so njim sorodna, pa je znano, da so še posebno otrokom nevarni. Mesec otroku prej škoduje kakor koristi, zlasti je nevaren noseči ženi. če zdaj 86 Sasel j. Bisernice, .str. 215, 21Ü. J. J. Meyer, Trilogie altindischer Mächte und Feste der Vegeta- tion, Zürich-Leipzig 1937, 1., str. 136. čarodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana ... 61 pogledamo po odnosih med Kresnikom in Vidovino v okrnjenih slo- venskih pripovedkah (Kresnik preganja Vidovino, ki se pojavlja tudi kot krivi Kresnik, dalje skuša Vidovina ukrasti Kresniku zlata ja- bolka itd.88), potem, bi dejali, da je Vidovina nekak zli mesečni obraz slovenskega sončnega mitičnega bitja Kresnika. Glede na bosman in nakolenčiča iz vsega tega končno izvajamo: V ljudskih prii)ovedkah in verovanjih ima Vidovina, belokrajin- sko-panonsko mitično bitje, mnogo opraviti z rodom in otroci. V belokrajinski pripovedki prinaša rodu in otrokom večinoma pogubo, zato pa v medjimurski pripovedki s svojim čarodejnim bosmanom skrbi za veliko nevestino rodovitnost. Vidovina je torej demon z dvoj- no podobo, rodovitno in pogubno, liki mnoga mitična bitja in bo- žanstva pri raznih evropskih in drugih starih narodih. Mitični Vidov bosman osvetljuje navsezadnje stvarno obredno razmerje med nevesto in med tistim davnim božanstvom, od katerega je bila odvisna nevestina plodonosnost v bodočem zakonskem stanu. V štajerskem staroverženjskem obredju posade nevesti bosman- otroka v krilo, na koncu tega obredja pa nevesta bosman tudi za- užije, in sicer z namenom, da se vanjo vseli rodilna moč demona rodovitnosti. Ob takem zauživanju bosmana nam prihaja na misel prastari belokrajinski ljudski izrek: »Zlega boga vživajo.«*** To uži- vanje bosmana je po smislu podobno sedenju neveste na kožuhu in na koži v istrskem in indijskem obredju nakolenčiča. V panonsko-medjimurski pripovedki o Vidovini in njegovem čarodejnem Vidovem bosmanu nam je ohranjen zadnji zbledeli mit davnega božanstva, ki je prinašalo nevesti plodnost v njenem bodočem zakonu, medtem ko v istrskem obredju nakolenčiča predstavlja ko- žuh, ki nevesta nanj sede, njegovo zadnjo čarodejno in realno-obredno ostalino. X. Smisel in pomen bosmana na podlagi tu obravnavanih obredov in inačic sta obsežena v naslednjih točkah: ROJSTVO KRUHA BOSMANA: I. Rosman je okrašena že- nitovanjska štruca kruha, določena za posebne ženitovanjsko- obredne namene. Zato mora biti izredno dober, čist kruh, zato je treba vse njegove napake popraviti, to se pravi, treba ga je še na ženitovanju pred rezanjem in zauživanjem obredno oči- stiti in preroditi. ROSMAN-OTROK: H. Rosman predstavlja ženitovanjskega obrednega otroka, podobnega belokrajinsko-kraško-istrskemu na- kolenčiču. ^8 Jakob K e 1 e m i n a , Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, 1930, str. 8, 37. Katarina Z u p a n i ć , Šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Kra- jini (Etnolog X.—XI., str. 140). 62 Boris Orel: Čarodejni obred in mit nakolenčiča in bosmana... ROJSTVO OTROKA: III. Bosman-nakolenčiča položijo ne- vesti v krilo in s tem čarajo bodoči porod nevestinega otroka. KRST OTROKA: IV. Bosman-otroka nato na različne na- čine krstijo in s tem obrednim ženitovanjskim krstom čarajo porod-krst bodočega nevestinega otroka. PRAVO IME OTROKA: , , , . . NAČETEK POJEDEK: ^- ^ zadnjem obrednem dejanju bosman razrežejo, razdele in pojedo. Svatom je kos bosmana že- nitovanjski odpustek ali popotnica, ženin in nevesta bosman pojesta ter sta odslej neločljivo združena. Nevesti pa zauživanje bosmana čarodejno pomaga roditi otroke. Posebej še zaužit je Vi- dovega bosmana navda nevesto s tako porodno močjo, da rodi same cesarje, kralje in junake. Nevestina porodna moč pa izvira od Vidovine, ene od premnogih pripovednih ostalin tistega dav- nega božanstva, ki je nekoč pospeševalo nevestino rodovitnost. Vzhodnoštajersko-prekmurski gostiivanjski bosman je eden naj- lepših slovenskih ženitovanjskih kruhov ter zlasti po svojih globokih, deloma izvirnih smislih in pomenih precej nadkriljuje kranjsko po- gačo, katero pa bi bilo treba tudi narodoslovno raziskati..