R.\ZSTAVE V LOŠKEM MUZEJU Poročilo razstavah za leto 1960 se je končalo pač z datumom, ko je treba od dati rokopis, in tako moramo letošnje jjoročilo zopet deliti med dve letnici. Po ponovni postavitvi stalne galerijske zbirke, ki je nekaj mesecev ležala v de- I)oju. je razstavna dejavnost v letu 1960 nekoliko zamrla in počivala v poletnih ter jesenskim mesecih vse do novembra. Od 14. novembra do 1. decend)ra je bila v okroglem stolpu odprta izredno uspela arhivska razstava v počastitev arhivskega tedna. Razstavo z naslovom Nastanek in kolonizacija loškega gospo- ^toa je priredila arhivarka Doroteja Go rišek. Razstava je izredno pregledno in smotrno prikazovala nastanek in kolo nizacijo loškega gospostva na priročno izdelanih zemljevidih. Ogled zemljevidov so poživljali jedrnati napisi in razlage ter kopije ali prepisi darovnih listin v latin skem jeziku in slovenskem prevodu. Raz stava je bila tako dobro in študijsko vestno pripravljena, da je z malenkost nimi spremembami čez nekaj mesecev postala samostojna stalna zbirka v mu zeju z istim naslovom. To pa najbolj zgovorno govori o sami kvaliteti razstave, ki jo je obiskalo veliko obiskovalcev. Vseh je bilo 2571, od tega 49 šolskih sku pin z 2150 dijaki. Šolske skupine so bile deležne ob vsakokratnem obisku izčrpne razlage, ki je prispevala k zanimanju za našo ožjo zgodovino in k poglabljanju znanja. Želeti bi bilo, da bi predavatelji 222 v šolah tudi v bodoče vodili dijake v mu zej oziroma v novo zbirko, ko bi ravno obravnavali to ali podobno snov. Ob tej razstavi se je utrnila še misel, da bi po njej priredili [iredavanje za šole, oprem ljeno z diapozitivi, ko je že enkrat snov tako dobro zbrana in scenarij tako rekoč že domala v celoti nakazan. Okrogli stolp je že kmalu nato nudil streho novi razstavi, prirejeni v poča stitev občinskega praznika. Tokrat so bile razstavljene fotografije spomenikov žrfoam NOB na Gorenjskem. Razstava, ki je bila odprta od 14. do 22. decembra, ni vzbudila prevelikega zanimanja, saj jo je obiskalo komaj 300 ljudi. Podobno sla bega obiska je bila deležna tudi naslednja razstava z nekoliko propagandnim na menom in pod naslovom Življenje in delo mladine, ki jo je organiziral občinski ko mite LMS Škofja Loka in je muzej le tehnično in strokovno pomagal pri njeni ureditvi. Res sta bili obe razstavi skrom nejšega obsega ter je bilo glavno raz stavno gradivo črno-bela fotografija in še ta majhnih mer, vendar sta bili za povr šen ogled po svoje zanimivi, nista pa prenesli nekoliko strožje kritike. Tako bi razstavi o spomenikih žrtvam mogli mar sikaj očitati, predvsem pomanjkljiv izbor samih spomenikov, kjer je bilo težišče seveda izven ožjega loškega ozemlja. De ljena je bila na prikazovanje dveh vrst spomenikov: na uspele rešitve pravih spo menikov, torej takšnih, kjer sta sodelovala arhitekt in kipar, in na tihe in deloma pozabljene skromne spominke in obeležja posameznih dogodkov iz NOB. Pri obeh razstavah je močno motila tudi pre skromna in še v polpretekli dobi zasi drana dekoracija. Muzej si bo moral tudi za tovrstne razstave, predvsem za raz stave, ki zahtevajo zasteklitev eksponatov in primerno urejeno ozadje, omisliti nekaj boljše tehnične opreme, kot pa jo ima doslej na razpolago. Ob teh dveh razsta vah je potrebno omeniti še sodelovanje muzejskih uslužbencev pri postavljanju in urejevanju razstave v risalnici osnovne šole ob dnevu JA (22. decembra), ki je prikazovala delo in življenje Jugoslovan ske armade. Od 21. maja do 8. junija so zgornji mu zejski hodnik preplavila dela mladih ustvarjalcev, dijakov osemletk iz vse ob čine. Razstava Otroške risbe, ki je bila prirejena v počastitev 20-letnice vstaje v okviru jugoslovanskih pionirskih iger. je pokazala na izredno živo likovno dejav nost šolskih otrok, hkrati pa je pozor nemu gledalcu nudila vpogled v delo li kovnih pedagogov. Največ del je bilo iz Škofje Loke, manj iz šol v drugih krajih. Kvaliteta loške osemletke je močno iz stopala. Vsa dela te razstave so bila prenesena v Kranj, kjer je bila organizi rana okrajna razstava otroške likovne ustvarjalnosti. To je vsekakor več kot zgolj pohvala — gre za izraz priznanja loškim likovnim vzgojiteljem, predvsem Dori Plestenjakovi in Pavlu Bozovičarju. Po tem otroškem vrvežu so gornji hod nik zopet zasedli resni stari mojstri. Po novno je bila postavljena stalna zbirka, in sicer vse do 15. oktobra, ko je muzej predstavil občinstvu Gvidona Birollo ob njegovem osemdesetletnem življenjskem jubileju (o njem glej poseben sestavek na str. 103—Iti. poročilo o razstavi pa bo sledilo prihodnjič). V okroglem stolpu je prvi ponovno go stoval Etnografski muzej iz Ljubljane z razstavo Barone in druge vezenine na Slovenskem. Razstava je bila s strani prireditelja skrbno pripravljena in je I)okazala najrazličnejše vezenine iz vse .Slovenije ter predstavljala nekakšno na daljevanje razstave o peči na Slovenskem. Razstavljeno gradivo pa v okroglem stolpu ni prišlo do polnoveljavnega iz raza: premajhen prostor, prenatrpan s panoji, je zmanjševal preglednost. Raz stava je bila odprta od 18. junija do 5. ju lija. Obiskalo jo je 450 oseb. Dne 17. septembra je bila v okroglem stolpu odprta razstava Ledena doba, ki jo je prijjravil Prirodosloviii muzci iz I,jubljane. Ta je že preteklo leto zaslovel v l^oki z razstavo ob stoletnici Darwina, ki je bila v telovadnici osnovne šole. Razstava o ledeni dobi je bila nieno na daljevanje in je doživela rekorden obisk. Ze na sam otvoritveni dan si je razstavo ogledalo preko sto ljudi, do 6. oktobra, ko je bila zaprta, pa 35 šolskih skupin s 1750 učenci, skupina odraslih, ki je štela 90 oseb, in 583 posameznikov: skupaj si je razstavo ogledalo 2423 ljudi. Pohvaliti moramo vodstvo gimnazije, ki je s četrto- šolci organiziralo stalno dežurno službo. Dijaki so vestno opravljali svojo dolžnost. Tudi Svet za prosveto in kulturo je pri speval del finančnih sredstev za organi zacijo te razstave. Pomanjkljiv je bil le obisk iz šol izven Škofje Loke. ki bi ob takih prilikah morale organizirati sku- [)inske obiske. Občasne razstave so tudi v sezoni 1960/61 poživile delo muzeja in privabile veliko obiskovalcev. Upajmo, da bo v novo urejeni dvorani mogoče prav kmalu prirejati večje in kvalitetnejše razstave in da jih bo vedno več. Andrej Pavlovec 223