155. številka. Trst v sredo 10. julija 1901. Tečaj XXVI ..Sđlaont ., fca.a •■krat aa «■>. razun aadel) i« uaiferjf on 4. uri Vftr«#alM i Riti : c* eek> leto........24 kron za pol Leta.........IS - za t leta........ 4 _ ca en mrr+c ........ S kroni .Saro • plačevati aapraj. Na aa-ročba fcra« oriltrlmme sarr»Amne «» uorm • s aa2ra P-> tobakarnafc v T ratu urodajajo po-hvkm iieviike po C itounk 13 ne.); Trata pa po 8 atotink (4 a*^- Trlfha iti. Grlanilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. je moč! Oglasi ■e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. *e računajo po pogodbe Vsi dopisi naj ae pošiljajo urednlfttva Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema apravnlfttvo. Naročnino in oglasa ji plačevati loco Trat. UrednIAtvu In tiskarna ae untiajala V alici Carinila Siv. 12. IT pravnlfctvo, In sprejemanje tnseratof v ulici Moli* liccoio 5tv. 3, II. na>if«lr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik L>astnik konaorcij lista „Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Osnovni shod društva „Narodni dom" v Trstu. (Zvršetek.) D r. resori n (prisrčno pozdrtrljea) je izjavil : Iz govorov predgovoru i kov je že razvidno. da nam ni preostalo družeča, nego da iz sel>e izberemo predsednika. Njemu je težko prevzeti to nalogo, ker ve, kolike doli-ga čakajo. Ali je moral. l~dal pa se je v nadi. da v Kratkem dobimo drugo sj>oeob-nejo o>ebo. Zahvaljuje se na skazauem mu zaupanju. prosi vsestranske podpore za čas, dokler bo predsedoval društvu, da izvedemo •v«'jo zasnovo, kakor zahtevata čast in bodoč-n«*t nar« da našega. < Vseobče pritrjevanje). Tu je goapod prid". M a n »i i č odstopil preo-^dništvo dru. Gregorinu in je zborovanje nadaljevalo « točko »razni predlogi«. Zborovale«* Anton Hi če k je sporočil željo delavcev, da bi se našemu |*»djetju odprla vrata imovitnikov. Delavcem ogatašev kakor se navadno mi-di. .Se enkrat (»ovdarjam, da nočem braniti inteligence, in tudi jaz bi zahteval od nie nekoliko več dela. Ali pravično moramo saditi tudi njo! Zadnje držav no-zborske volitve so bile jako poučljive v tem pogledu in so pokazale, kje imamo svojo vojsko! V |»eti kuriji je bil vspeh sijajen. A kak bi bil v ostalih skupinah, ako bi bili ju stavili svoje kandidate? Ne treba vam praviti. Ne, nimamo še inteligence. To je sicer žal< «tnof ali nam je računati s tem, kar je. Saj nismo mi krivi, da je tako. Dokler n i m a m o š o 1, ne t>o Indje. A zato bi morali skrbeti drugi, če imajo kaj v e -s t i. (Viharno pritrjevanje). Torej še enkrat: Nočem braniti inteligence, ker zahtevam tudi od nje — kakor od vsakogar — da vr£i svojo narodno dolžnost. Vsi vsi moramo vršiti svojo dolžnost. {Pritrjevanje.) Dr. Gregorin: Dovolite mi. tla tudi jaz spregovorim par l>esed v pojasnilo. Od nas je odvisno v prvi vrsti, da dokažemo, kako se mase zanima za vprašanje »Narodnega doma« in kako živo čuti potrebo istega. Na masi je najprej, da doprinese ta dokaz in potem — o tem sem prepričan — se tudi bogataši navdušijo in podajo se svoje strani dokaz, da se čutijo del naroda. Pa tudi v P O n I. I 8 T E K « V sosedstvu. Hrvai-ki »pisal Sandor Gjalski. — Prevel M. C—t—č. O tem jej je lice izgledalo, kakor da je za<"*ela le navadno dekliško igro ali šalo. Skoro na|»ete so jej bile črte milega lica, vsa itak že komaj nadabnena rudečica v zatemne-lih licih je izginila brez sledi, veliki rujavi očesi sti postali še veči :n črai zenici v njiju sti blestili in sti se povedali skoro na vsako perjice cvetja, ki ga je trgala. Jaz si nisem upal, da bi se utikal ali da bi jej motil to igro. A čim sem se nekaj zglasil, stresla se je v ramenih in bila je, kakor da sem jo probudil. Vsej vznemirjeni jej je ušel kratek »ah« — ter je vrgla iztrgani cvet daleč od sel>e, in vsa rudeča in v sramu se mi je približala neprestano proč obrnenim licem. Sla sva dalje in postajala molčeča. Tudi . I interesu stvari je, da prednjači masa, ker s tem dobiva jK>djetje trdno iu realno podlago in pa narodni značaj. Pustimo za sedaj l>o-trataše, da opazujejo razvoj in tla se navdušujejo na zanimanju mase — potem pridejo že oni na vrsto z izdatnimi doneski. (Odobravanje.) Zborova Lee A. Z 1 obee je izrekel nekatere želje glede razpošiljanja pozivov. Pojasnjevala sta mu zl>orovalea dr. Gregorin in K r a v o s. Zborovalec Peter Može je menil, da bi bilo I>olje, avo bi bili manji deleži. Morda po 10 gld. Ker tako bi lahko jemali deleže tudi delavci. Predsednik je vzel to željo na znanje. Drtr. Mateju Pretnerju se vidi ta želja opravičena. Delavci žrtvujejo razraerno največ za našo narodno stvar. Ali ta predlog bo težko izvršiti. Potem bi morali od vseh teh malih deležev obresti plačevati. To bi bilo pa nevarno za podjetje. Zato bi on raje videl akcijsko društvo. To je uzuelno pri takih zasnovah. Sicer pa : počakajmo malo, da si nalttremo skušnje. Dr. H v bar se deloma strinja z izvajanji dra. Pretnerja. Vendar bi rad opozoril, da iz akcijskega društva bi bile izključene mase. Govornik meni, da bi na akcije dobili manje. Kar se dostaje obrestovanja pa mora pripomniti : Saj obresti vsakdo lahko daruje in ne treba, da bi jih tirjal. Sicer pa se tudi o tem daje razpravljati. To !m# dolžnost danes izvoljenemu odboru. Morda bo isti mogel že na prilunlnjem občnem zboru predlagati primerne sprememl>e. Zborovalec I. Mirt izjavlja, da se že danes odreka obrestim (Odobravanje). Dr. Pretner je izjavil, da on nikakor ni mislil izključati delavcev iz tega j>odjetja. Morda bi se dal zasnovati poseben odsek. Dr. S 1 a v i k je opozoril na dve okolnosti; radi katerih, po njegovem menenju, društvo »Narodni tlom« ne more biti akcijskodruštvo. Prvi razlog je ta, da ima društvo »Narodni dom« namen pripraviti društvu kolikor mogoče skupno, primerna stanovanja, ter jih podpirati s posojili in podporami v to svrho. Ta namen se ne da združiti z načeli akcijskega društva ter bi se v dosego tega namena moralo jndeg akcijskega društva vsta-noviti se drugo diustvo v dosego tega namena. Drugi razlog pa tiči v tem. da bi sicer akcijsko društvo, seveda, smelo prejemati jK>dpore in darila od neakcijonarjev, a ti podporniki ne bi imeli v društvu nobene pravice in zato tudi bi večiua takih, ki ne ui mogli kupiti akcij, iz tega razloga — po vsej pravici — odrekli svojo podporo. Iz akcijskega društva bi torej bili revnejši sloji taktično izključeni — t. j. velika masa na- šega naroda. Govornik je priporočal novemu odboru, da ne pozabi na te dve okolnosti. Z!>orovalec K r a v o s je menil, da je najbolje, ako ostane tako, kakor določajo sedanja pravila, zbor. dr. Gregorin pa je povdarjal to dobro, da je po teh pravilih preprečeno, tla bi kdo dobival več nego 3°/0 ' obresti. Ko je še zborovalec K r a v o s stavil predlog, naj se dosedanjemu pripravljalnemu odboru izreče zahvala na trudu in vspešnem tlelo vanj u in je bil ta predlog soglaBno vspre-jet od zborovalcev, je predsednik dr. Gregorin zaključil to znamenito zborovanje s pozivom do navzočih, naj bodo vsi apostoli ideje gradnje slovanskega narodnega doma v Trstu. meni ni bilo, da bi se razgovarjal. Niti nisem prišel nt kake posebne misli. Nasprotno — moje drobne in lalike nade so vzplavale v višine. Po{»olnoma sem zapal veri, da se je deklica nehotć izdala pred menoj, da me ljubi in da vprašuje usodo, da-li jej vračam ljubezen ? In vendar si nisem upal tudi tedaj, da bi jej odkril svojo ljubezen. Nekaj se mi je zdelo, da ne bi bilo lepo in dostojno, ako bi se hotel okoristiti na tem iznenadnem slučaju, a glavno je bilo — boječnost. Sicer pa sem bil tako vznesen in začaran od lepote trenotkov, ki sem jih preživljal, da sem res pozabljal na svoje namere in na svoje želje. Oduševila me je vsa priroda okolo mene se svojim sijajnim poletnim popoludnevom — tista razžarjena polja in razsvitljene livade, temne sence iz gojzdičev in neštevilni glasovi ptic in hroščev, od daleč otroški krik in dekliška pesem, a najbolj ona sama kakor je se svojim vitkim in tankim telesom lahko kora- Zmagali smo! (Dopis iz okolice). Z velikim zadoščenjem smo čitali mi okoličani v »Edinosti« za nas preveselo novico, da je Mauroner izgubil pravdo. In da bi se mi okoličani ue veselili, ko smo prav radi Mauronerja preživeli že toliko grenkih ur ?! Mi okoličani — Vi meščani sodite morda drugače — nismo videli v tej pravdi Mauronerja kakor oskrbnika mladoletne Eme, mi nismo videli tu dra. Veneziana kakor Mau-ronerjevega pravnega zastopnika, mi nismo videli v tej pravdi dr.a Gregorina zastopnika Eme, — temveč : v Mauronerju smo videli državnega poslanca, našega zastopnika na Dunaju, v dr.u Venezianu smo videli voditelja laške stranke in v dr.u Gregorinu voditelja naše slovenske stranke. S tega stališča hočem reči eno, dve. Za časa zadnjih državnozborskih volitev so prilepljali po okolici lepake, na katerih si mogel čitati, kako so slavili Mauronerja in ga priporočali poslancem. Sode po tistih plakatih, ga ni takega poslanca od jednega kota Erope do druzega. Čez nekoliko tednov videl si na onih lepakih, ki so še ostali, kričečo številko »53*04Mt<. Kaj je pomenjalo to? To vemo danes. Na Dunaju nas zastopa, ne nas Slovencev, temveč zastopa tržaško okolico in tržaško mesto mož, kateri je kakor stric in kakor varuh napravil se svojo lastno var-vanko tako pogodbo sebi na korist, da je morala pravica uničiti to pogodbo. In vendar je bila ta varvanka Mauronerjeva njegova sorodnica! Že kri v človeku zahteva, da skrbi za svojce. In vendar: kako je skrbel Mauroner za otroka svoje krvi ? Kaj naj po takem pričakujemo od Mauronerja kakor državnega poslanca ? On zastopa na Dunaju mesto in oicolico. Kako zastopa on mesto, kako skrbi on za okolico : kala j»oleg mene ali pred menoj — skoro bolj plavala, a lahek pih zraka ali topline se jej je plel med kodrastimi lasmi nad vratom, igraje žujimi, ter se mu je od trenotka do trenotka pridruževal zlat soluČni žarek, ki je posejal iz-med listja na drevju in je potem se svojim svetlim prahom ali dihom obsipal nje rujave neuglajene lase, ki so od tega dobivale temnozlato barvo. Povsem sem slutil in povsodi občutil vso poezijo življenja in sem prejemal v dušo objavo skoro nekake splošnosti, v kateri vse skupaj spada in vse skupaj ustvarja eno in isto, a poleg tega se mi je okolo duše ovijalo nekaj tajinstvenega, neumljivega, daleč in globoko v večni, nikdar nedogledani lepoti. Ko sem se pozneje spominjal teh svojih misli in občutkov v onem času, često sem se vpraševal v dvomu, da-li sem Denko v resnici ljubil, ali je bilo to le klanjanje vse-obči lepoti in življenju, kajti zaljubljen človek nima v takih trenotkih ni takih misli, ni to vemo žalibože mi, a upajmo, da tudi oni,, ki so ga volili, izprevidijo, kako jih zastopa na Dunaju, kako skrbi za njih koristi, ko vidijo, kako zna on izvrševati-dolžnosti — ne proti ljudem, ki so mu tuji — ampak proti lastni krvi ! Če pa še pomislimo, da je Mauroner star, da je samec brez družine, da ima dovolj premoženja, da izhaja : tedaj vidimo še-le moža v pravi luči. Dolžnost, sveta dolžnost njegovih volil-cev je torej, da rečejo Mauronerju, svojemu zastopniku in branitelju svojih koristi : »Poslanec Mauroner! mi smo se prepričali, kako braniš koristi svoje varuhinje, zato nimamo več zaupanja v te, da bi branil naše koristi! položi kar hitro mandat!« Tako bi morali storiti njegovi volilci. Storijo pa to? Če so politično zdreli, doživimo odstop Mauronerjev, če pa on ne od-' stopi, tedaj bo svet sodil o njegovih volileth tako, kakor so — vredni ! To pogodbo, katero je morala pravica uničiti, delal je dr. Venezian, ki je vodja laške stranke. Kolikokrat smo že slišali o krivicah, ki jih dela laška stranka! Koliko pritožb je že bilo čuti o raznih političnih sleparstvih laške stranke! Poglejmo samo, kaj je delala ta stranka o volitvah, kaj je delala o ljudskem štetju ! In vodja te laške stranke je dr. Fe-lice Venezian. Ta stranka je bila vsemogoča; delati je smela, kar je hotela, vsemogočen je bil njen vodja Venezian. A prišla je težka roka pravice in udarila stranko in voditelja. Nemeza je tu in je udarila. A ta udarec ni zadel le Mauronerja, zadel je tudi stranko in nje voditelje. In kar je pravičnega, kar je poštenega, naj ostane še v tej stranki ? Naj se-li še vse slepo klanja dr. Venezianu ? Ne! nam se zdi to nemogoče po pravdi proti Mauronerju, radi vitalicija. Varvanka Mauronerjeva je morala — ako je hotela očuvati svoje pravo — zapustiti Mauronerja, zupustiti Veneziana in zatekla se je k našemu voditelju, k voditelju okoličanskih in tržaških Slovencev, prišla je k c!r. Gustavu Gregorinu in prosil«, naj jej on, naj jej vodja Slovencev izvojuje pravico. In vodja Slovencev je šel v boj, v boj proti mogočnemu nasprotniku. Vodja Lahov je naredil pogodbo — vodja Slovencev j o j e uničil. Vodja Lahov je naredil krivično pogodbo, branil je krivico — a vodja Slovencev boril se je za pravico; za pravico — Italijanke! In mi okoličani, da bi se ne veselili ?! Da bi v zmagi našega voditelja ne videli svoje lastne zmage?! Naš voditelj vodil nas je že v razne boje in sedaj je dokazal javno, da je mož na pravem mestu, ki ne brani le takih občutkov. No tedaj — sem bil jaz globoko prepričan, da ljubim, in ljubim silno i in resnično. Jaz sem cel<5 vsa ona vzbujena čutstva za vso krasoto okolo sebe smatral za znak in merilo svoje ljubezni do Denize. Kakor na tem sprehodu, tako tudi dru-zega dne nisem znal in smel zagrabiti prilike, ki se mi je nudila, da bi se izrekel. Denka se namreč ni izogibala razgovoru o ljubezni. Nasprotno — mogel sem soditi, da jej ugaja govoriti o tem. Seveda, o tem sem moral slišati večkrat: »Ah, Vladimire, vi ste premladi, da bi umeli to«, ali: »Vi v svojih letih, še ne veste, kaj to pomenja« — in take vsklike in vprašanja je vsikdar spremljal vzdih. V svojem mladeništvu in prvi samozavesti njegovi sem občutil žaljenje v tem, ali nisem si znal tolmačiti tega ! Narobe, to mla-deniško samoprepričanje me je zavajalo v misli, da deklica v teh vzklikih obžaljuje razliko v najini starosti. (Pride še.) pravice Slovencev, ampak splošno — pravo človeško. To je pravi izgled humanizma.....! In on nas bo vodil še v razne boje in mi poj demo navdušeni za njim, ker smo gotovi, da bledeči njemu, iščemo pravico ! Naš voditelj in mi ne borimo za pravico proti krivici, in zmagati moramo prej ali slej ! I)a l»i b>li videli, g*>spod doktor, kako veselje je zavladalo po okolici, ko smo izvedeli o Vaši — naši zmagi. Da bi bili slišali pogovore, da bi bili videli solze veselja ! Le neustrašeno naprej in mi, Vaši ftogumni bo-rilci, neustrašeni vojaki navdušeno za Vami ! Naprej zastava Slave! Okoličan. \i VsesoKolsKi M v Prafi. (Zvršetek.) Beseda »Slovanskega kluba« v »Domačnosti« imela je intimen značaj in so bili zastopani vsi tuji gostje ter mnogo čeških od-ličnjakov iz vseh krogov. Napitnice je pričel načelnik »Slovanskega kluba«, dr. Schei-n e r, ki je povdarjal, da so bile sokolske slavnosti prav za prav dokaz češke moči, z udeležl>o drugih slovanskih gostov pa so postale i?»te dokazom slovanske moči. Xa to so razni češki govorniki {»ozdravili vsaki posamični narod v njegovem jeziku. Na te napitnice se je zahvalil v imenu vsake narodnosti posebe po jeden govornik. V imenu Slovencev je govoril odvetnik dr. T r e o iz Gorice, ki je jtovdaijal, da se Slovenci zanašajo na pomoč druzih slovanskih narodov. Srb M e i k i <• je izrekel nado, da zavzamejo Srl »i na balkanskem poluotoku isto mest«), katero jim pristoja. Starina poznanjskega »Sokola« je govoril o preganjanjih, ki jih rao afera poneverjenj v občini Vrgorski. Krivci so sicer že obsojeni na ostre kazni, ali v deželnem zboru je bil stavljen predlog, da se preišče, v koliko zadevlje krivda tudi one, ki so imeli nalogo nadzorovati upravo rečene občine: organe dež. odl>ora. Poročevalec do-tičnega odseka pa je predlagal včeraj, da ni podlage za kako krivdo teh organov. Italijan Lubin je predlagal grajo dež. odboru in vladi. Temu predlogu se je pridružil tudi posl. T r u m b i ć. Ptedlog Lubina je padel; zanj so glasovali Italijani, hrvatski radikalci in 1 Srb. S to nesrečno afero so včeraj zaključili dež. zbor. Tirolski. V tem deželnem zboru so torej srečno dospeli do obstrukcije. Začeli so jo seveda italijanski poslanci. Povod jim je bil ta, da je večina dala deželnemu odboru polno pooblastilo za kontrahiranje dolgov za vodovodna in cestna dela. Italijani pa so se bodo mirovali, dokler ne ho zadoščeno zakoniti pravici.' Za danes le jedno: milo je človeku pri srcu, ako to možko, pošteno resolucijo čeških socijalnih demokratov primerja s postopanjem naših primorskih socijalistov. Navedena resolucija pa priča tudi, da razmerno ugodna sodba dra. Riegra o čeških socijalisti!) ni neutemeljena. Ruii Z& Slovake. Rusko-slovansko dobrotvorno društvo je imelo v Kijevu svojo letošnjo glavno skupščino, na kateri je vse-učiliščni profesor Florinski govoril o slovanskem vprašanju. Govoril je o Jugoslovanih in še posebej o sirotah Slovakih. Med Jugoslovani — je rekel — silijo ua površje vprašanja, ki morajo vznemirjati človeka, a najbolj nas boli slovaško vprašanje. Slovaki so med vsemi Jugoslovani v najtežjem stanju in najbolj beden narod. Noben narod ne nosi odločili, da ne !>odo glasovali za ta dela, | tako težkega jarma kakor Slovaki, a noben dokler ne bo rešeno vprašanje avtonomije | se ne bori vspešneje proti protivnikom nego Trentina. oni. Niti misliti si ni možno hujega narod- Kazmerje med Italijani in Nemci v Ti- i nega stanja, nego je ono Slovakov. Tojenaj-rolu se torej poojatruje zopet. Mi ne zame- I nesrečneji slovanski narod, kateremu so vzkra-rimo Italijanom, kajti postopanje Nemcev v i čene njega pravice, kije ponižan in preziran; vprašanju avtonomije je res skrajno nelo- i jarm, ki ga tišči, je naravnost neznosen, a jalno. Prvo so le-ti kazali vso dispozicijo za pomoči je ni od nikjer. pogajanja v deželnem zboru radi avtonomije, Nadalje je prof. Florinski govoril, kako Slo- za hrbtom pa so nahujskali vse svoje občine, Vaki nimajo nobenega zastopnika v parlamentu, sedaj na bojnem polju, nadaljevati vojno še kakih 18 mesecev. Dewet sam pa se bo mogel v gorah braniti še kake tri do štiri leta. Iz južne Afrike prihajajo vedno nova poročila o manjših ali večjih vspehih Burov, in da bo ti vspehi resnični, porok nam ja najbolj angležka vlada, katera misli, kakor zgoraj omenjeno, zopet na spremembo vrhovnega poveljništva, ker sedanje poveljništvo ne odgovarja svoji nalogi. da protestujejo proti podeljenju avtonomije jim )ezlk pr0ganjan v šoli in v cer- in da imajo potem oni lep izgovor za zavla- j kvi> ^o ao popolnoma izključeni od vlade, čevanje stvari. Ali baron Malfatti in družba kako na slOVaški zemlji vlada madjar^ki duh, še ne vidijo, kako stoje na ne vzdržljiv i, skoro j kakQ se vlada poslužuje vsakega sredstva ^a bi rekli nemoralni poziciji, ko se v Tirolu madjarizacijo, kako slovaške mučenike tirajo ljuto bore proti Nemcem v Primorju pa so v je6e? tla bi 8iOVaško inteligenco ,zistema- zavezniki zaveznikov istih Nemcev! ! tično iztrebili ter laglje raznarodovali G a l i š k i. Exodus maloruskih poslan- : narod, cev iz deželnega zbora sicer ne bo imel ve- Ohranitvi slovaškega naroda preti velika morajo prestajati Poljaki na Nemškem in je likega praktičnega pomena, ker ima ta deželni poguba, a ta bedni narod ne nahaja nikjer zatrdil, da se Poljaki ne dajo nikoli požreti z'x,r absolvirati le še malo sej. Ali protest obrambe. Ruski narod ne sme mirno gledati, od Nemcev. Rus prof. Svatkovskv je M*l°ru®°v ni brez moralnega pomena. Du- kako se ta bratski narod pogublja. Novin- napil francozko-slovanski zvezi najski listi poročajo, da je odhod Malo ruso v stvo in dobrotvorno društvo morata resno Slovo p a r i ž ki h gosto v Kakor to'' protestu napravil na Poljake razpravljati o tem vprašanju. Prof. Florinski ob prihodu, tako so bile tudi ob odhodu mužen utis- ° tem Je P"čela tudi predvče- je zaključil: Francozov vse ulice pred kolodvorom natla- raJšnja ^J3- Govorniki, uštevši namestnika, Dvignimo svoj glas proti krivici, ki se čene k»kor tudi prostori na kolodvoru Fran- 80 96 tr°dili, da bi dokazali, kako da je de- dela Slovakom, protestujmo proti barbarskemu coske goste sta spremila na kolodvor oba z^>or pravičen Malorusom ter da je njih tlačenju, ki se izvaja proti kulturnemu na- praška podžupana, dr. Fric in inž. Neul»ert, ratlikalni korak neopravičen. rodu slovaškemu v XX. stoletju, pa jih pod- ter mnogo občinskih svetovalcev. Francoze je Mučno je Slovanu, ako mora govoriti o pirajmo moralno in materijalno! pozdravil v francozkem jeziku mestni svet sl>orih me(l slovanskimi plemeni, a najmuč- Iz »Obzor«-a posnemamo, da se mad- dr. L u boš Jefabek ter jim zatrdil, da v srcu neJe 3e' ako mu veleva dolžnost, da pove, jarski listi silno jeze radi tega govora in da komu daj« prav in komu daje krivdo. Ce le pravijo, da treba storiti vse v ta namen, da more, se človek izogiblje tej dolžnosti. Včasih Rusi ne bodo imeli nikakih zvez s Slovaki. vsar-ega Ceha ostanejo globoko tople simpatije in ljubezen do slavnega naroda francozkega. Naprosil je goste, naj sporoče t i v svoji do- I>a n' možno ,n koristno. Resuica je Ker je bil predlog Florinskega vsprejet so- movini. Odgovoril je župan pa riški Dausset če8to najl,olJe zdravilo, če tudi peče. Tako glasno, sklepa list »Bude. Hirlapc, da tudi ki je zatrdil, da jim spomin na krasne, dneve moremo tudi v tem slučaj" reči mirno vestjo, ruska vlada podpira to g i -preživljene v Pragi, ostane neizbrisen. da Po,Jakl ne postopajo pošteno z Malorusi. banje. Zaključil je z besedami: »Ne pravim Vam Le-ti so v svojem protestu, s katerim Torej nečuveno se zdi Madjarom to po- »Adieu«, temveč »Na shledanou !« (Na svi- opravičili odhod iz zbornice, navedli ka- sjtopanje dobrotvornega družtva. Mi jim rao-denje !) Zbrano občinstvo je radostno ponav- kor vzrok, da tudi v tem zasedanju niso po- remo dati najjednostavneji nasvet, kako se ljalo Doussetov pozdrav. Nekatere dame so števali preskomnih narodnih in kulturelnih °eha to »nečuveno postopanje«. T n taje: oni odhajajočim gostom izročile krasne šopke postulatov naroda maloruskega. In da ta tožba sami Madjari, naj nehajo nečuveno postopati cvetlic. Govorila sta potem še dva češka go- Malornsov ni opravičena, priča le en pogled s Slovaki! Potem se jim tudi ne bo treba vornika in slednjič zopet Dausset, ki je za- v poljsko delegacijo v parlamentu na Du- bati nikakih »zvez« med Rusi in Slovaki, ključil z vsklikom: »Sliva kra'lovske Prage ! c naju. V večini so, a zastopnika imajo menda! Angleika liberalna stranka. Spor »Slava ĆecLum!« Gromoviti navdušeni vskliki dva ali tri med okolo 66 poslanci Galicije, v angležki liberalni stranki je — proti vsa-so sledili tem besedam. Na to so se Francozi Se le na Dunaju, ampak tudi doma v Ga- kemu pričakovanju — poravnan. Načelnik podali v kupeje, kamor pa so se težko preri- i naj bi pokazali Poljaki, da jim je načelo iste Campbell-Bannermann je sklical včeraj rili, ker jim je vse stiskalo roke v slovo, ravnopravnosti nekaj več, nego — fraza. shod vse stranke, kateri mu je jednoglasno Občinstvo je zajelo himno »Kde domov mije Češki SOCljalni demokratje za na- izrekel zauPnico> ie ° vprašanju stališča na. iu j »o tem marziljezo. Navdušenje je bilo ve- rodno šolo Češki socijalni demokratje so 8Proti južno-afričansk. vojski pndržal s. je livansko. Na goste je kar deževalo cvetlic, imeli dne 1. t. m. na Dunaju šest shodov, ! Asquith v imenu imperialistične frake,je po-Slednjič je govoril na vratih kupeja še jugo- na katerih se je vsprejela resolucija s približno l,oluoma slobodno roko. slovan Akačič, ki je v navdušenih besedah to - le vsebino: »Že mnogo let živi na Nižje- Vojna V južni Afriki. Iz Londona slavil češki narod ter završil z vsklikom: avstrijskem in posebno na Dunaju veliko ste- so prihajale te dni vesti, katerim se mora »Živeli Cehi!«, »Živela Praga!« ; vilo Čehov, ki so s svojim delom in pridnostjo človek smejati. Se le sedaj daje ministerstvo Ko je vlak že odhajal je župan pariški mnogo pripomogli do razvoja stolnega mesta. | sklenilo, v kratkem dovršiti vojno in sicer talco. da popolnoma uniči svoje nasprotnike.' Naše skromno menenje je to, da skuša vsaka država, ki je pričela vojno, čim hitreje uničiti svojega sovražnika. Za tak sklep vendar ni treba ministerskih posvetovanj, ker neverjetno je, da bi kdo odlašal z zmago, ako isto lahko doseže v kratkem času. Angležko ministerstvo pa da je prišlo še le sedaj na to dobro misel, ubralo prav resne gube na svojem obrazu in sklenilo premagati Bure. Skoda, da se temu sklepu ne bodo pokorili Buri in škoda, da v vojskah zmagujejo navadno le generali, ne pa sklepi ministerskih kabinetov in naj si bodo ti kabineti makar angležki. Kako pa mislijo Angleži doseči tako hitro zmago ? Ce ne bo drugače, pravijo, pa pošljemo tja dol: zopet našega lorda Robertsa. Ta je lepa ! Saj je bil Roberta že enkrat tam doli, zakaj pa jih ni takrat premagal, teh sitnih Burov ? Ce niso imeli takrat Buri rešpekta pred bobneči mi naslovi maršala Robertsa, ne bodo ga imeli gotovo niti sedaj, da-si je dobil med tem novo odlikovanje od samega nemškega cesarja Viljelma. Iz Haaga pa poročajo, da zamorejo oni Bari, ki bo se kliknil iz kupeja: »Slava češkvm že- To veliko število, na Nižjeavstrijskem in na nam!«, čemur je sledil pravi vihar Slava- Dunaju živečih poštenih državljanov, ki preklicev. Kakor ob prihodu, bil je vlak s fra n- sega 250.000 duš, bilo je dosedaj oropano coskimi gosti tudi ob odhodu {m> vsej poti na najprimitivneje pravice, ki se v nobeni kul-< eškem predmet prisrčnim ovacijam. turni državi ne vskrača kakemu narodu, in Slavnosti v Pragu so dokazale vsemu svetu kije v Avstriji zagotovljena potom ustave, moč in eneržijo češkega naroda, okrepile so to je prava do šolskega pouka v materinem se zoj>et vezi meti jMjsamezuimi slovanskimi jeziku. To krivica je trpela vlada do sedaj narodi in pojavita se je prvič v določenih molčć, V slednjem času pa hočejo to nezasli-potezah francozko - vseslovanska zveza, ki bo šano stanje na Nižjeavstrijskem, potom pred-mogočno uplivala na nadaljnji razvoj evrop- loga dra. Kolišča sprejetega od deželnega skih razmer. Izvestni slovenski krogi — ti nihilisti narodnega življenja — naj crpijo iz dogodkov v Pragi pouk, da sokolska ideja ni igrača, ampak veliko sredstvo za vzgojo čilega, zdravega in značajnega naroda! Politični pregled. V TESTU, dne 9. julija lSMJl. Deželni zbori. Dalmatinski. V včerajšnji seji je zopet razburjala nesrečna zbora, še celo uzakoniti. Na shodu zbrani Čehi protestirajo najodločneje proti takemu brutalnemu nasilju, ki izvira iz šovinističnega sovraštva in poživljajo vlado, naj se ne pridruži kršenju ustavnih zakonov ter naj prisili avtonomne oblasti do izpolnjevanja šolskega zakona s tem, da iste ustanovijo potrebne ljudske šole s Češkim učnim jezikom. Zbrani češki socijalni demokratje poživljajo svoje poslance, da vsemi dovoljenimi sredstvi prisilijo vlado, da stori ista svojo dolžnost. Zborovale! izjavljajo, da nočejo trpeti še dalje sramotnih protizakonitih in proti-kulturnih odnošajev in da ne Tržaške vesti. Pravda Ema jJIauroner-Giherti contra Leopoldu 3Iauroner in Tereziji Stengle. Jutri zjutraj ob 6. uri izide posebno izdanje „Edinosti", ki prinese razsodbo z razlogi v tej zanimivi pravdi. Za posebno izdanje smo se odločili v prvi vrsti z ozirom na veliko zanimanje našega občinstva za to pravdo. Vemo namreč, da bo temu občinstvu vrlo ustreženo, ako dobi to razsodbo čim prej in dobesedno. V drugo pa je bil odločilen tudi po 11 i s le kf da je razsodba zelo dolga in bi vzela v navadnem listu preveč prostora na škodo dr uze ga nujnega gradiva. Navadno izdanje „Edinosti" pride jutri popoludne ob navadni uri. Mestni svet tržaški je imel sinoči pod predsedništvom župana dr. Sandrinellija javno sejo. Razpravljali in rešili so več stvari, ki nas ne zanimajo posebno in odobrili tudi novi načrt o gradnjah novih cest skozi gojzdie »Pon-tini« med sv. Jakobom in ulico Montecucco. Pred volitvami v delegacijo in razne odseke je izjavil svet. G o r i u p, da se okolieanski svetovalci vzdrže glasovanja, ker vidijo, da se nadaljuje stara krivica, ker ne misli večina izvoliti nobenega okoličanskega svetovalca niti v delegacijo, niti v posamične odseke. Od slovenskih svetovalcev je bil izvoljen Iv. M. Vatovec v odsek za javne zgradbe, Fran Dollenz in Iv. Goriup pa sta bila izvoljena v odsek za trgovino, obrt in kmetijstvo. Torej milostno v par odsekov, ki nič ne delajo ali pa so sploh — nedolžni. Z naših srednjih šol. Dne 7. junija je tržaška državna gimnazija zaključila. ljetos je poučsvalo 32 učnih močij, med temi pa nekaj pomožnih učiteljev. Vseli učencev je bilo 448. Tržačanov in okoličanov 280, z Goriškega 100, s Kranjskega 7, iz drugih avstrijskih kronovin 37, z Ogerskega 5, Bosne 3, Nemčije 2, Italije 3, Bolgarije 1 in Egipta 1. Po narodnosti je bilo, Slovencev 137, Srbov in Hrvatov 29, Italijanov 153, Nemcev 118, Grkov 7, Cehov 1, Madjara 2, Francoz 1. Po veri jih je bilo: katoličanov 382, grško-orijentalov 13, protestantov 22, Zidov pa 31. V 1 rst pristojnih je bilo 387, tujcev 61. Kar se tiče klasifikacije je bilo 48 od-ličnjakov. Med odličnjaki so bili ti-le Slovenci: I. Kovač Maks. II. Rebek Marij, Gorup Kari in Mikuletic Srečko. III. Gnezda Anton, Milič Karol, Remec Alojzij. IYT. Motika Ivan. V. Ferluga Karol. VI. Visin-tin Franjo. VII. Ceper Josip, Obersuel Maks, Pertot Milan, Zupanič Karol. VIII. Grego-rič Florian. Slovenski jezik je obiskovalo 131 učencev. Italijani so nas letos prekosili po številu. Ali tega je kriva navadno nemarnost starišev, ker se bojć vpisati svojega sina za Slovenca. Ne morda, da ni res, to so fakta. Tudi, kar se tiče slovenske biblioteke, smo jako na slabem. Kupilo se ni ničesar. Darovalcev je celih — lin sicer gospod profesor dr. I. Merhar. Naši premožnejši krogi bi se morali več zanimati za tako kulturno podjetje. Ako nimamo slovenskih šol, naj bi podpirali vsaj tako podjetje, da bi se mogli učenci spopolnjevati in izobraževati ! Glejte na primer nemško knjižnico! Tarn bo zastopani vsi znamenitejši Nemci iz Trsta. P. S. Letošnja matura prične v torek. Oglasilo se je 20 učencev, med temi pa le 2 Slovenca. Na c. kr. realki je bilo letos 344 učencev ; mej temi le 54 Slovencev. To je žalostno, a še žalostneje je, da od teli 54 jih je obiskalo le 19 pouk v slovenščini. A stvar se spreminja v sramoto, v škandal, ako pomislimo, da se od strani učiteljskega osobja — vsaj kolikor smo poučeni mi — ne kaže nasprotsvo pouku slovenščine. Tu je kriva le r»«*odpu«tTia malomarnost starisev. Z narodnega stališča je taka malomarnost naravnost zločinska. Zaključujemo z nado, da 1k> v prihodnje l>olje in da se starisi zavedo svoje dolžn'»sti. Letošnje veselice otroških vrteev po okolici. (Doslo nam poročilo). V Rojanu. Tu so priredili otroško veselico m:D<>li (»etek na vrtu konsumnega društva. Otrok ni bilo posebno veliko. Tudi mnov., stariAev smo j»ogrešali. Vspored se je vršil redno. — Nekateri dečki in deklice eo d e k 1 a m o v a le precej dobro, nekatere njih pa skoro ni bilo umeti, ker so menda se le v zadnji dan dobili nahtge v roke. Opazili smo tudi, da so otr«»ci malo iz-vežbani v j»etju in deklatnacijah ter — nepazljivi. Tako skromne otr«>ške veselice uismo videli še na otroškem vrtcu v Kojanu! Sta kim profframom ni smeti preti javnost! Kje tiči vzrok, da tamošnji otroški vrtec nazaduje? — Francoze! Kes, res: nepreračunljiva so pota avstrijskega zistema v avstrijskem Primorju ! V pojasnilo. V krogih trgovskih pomočnikov je čuti menenje, da so bili oni prvi med darovatelji za »Narodni dom«. To sicer ne odgovarja resnici, ker sta župnik Meglič in »Del. pod p. društvo« darovala že leta 1*97., dočim je predsednik plesnega odseka trgovskih pomočnikov, gospod Anton Vatovec, dopo-s 1 a l dar 60 K v mesecu februvarju 1 «98. To pa nič ne )H>menja, ali 1897 ali 1*98. ; trgovskim pomočnikom gre Čast, da so bili med prvimi darovatelji. Iz pred naših sodišč. Včeraj zjutraj se je pred tukajšnjim porotnim sodiščem vršila kazenska razprava proti onemu 62-letnemu Valentinu Romano, ki je nedavno temu v starem mestu z nožem umoril svojo 60-letno P. S. Med razvitjem zastave izpusti pirotehnik J. Zobec krasen umetaleo ogenj v barvah slovenske trobojnice. Vspored koncerta objavimo jutri. Kouvert na banketu stane 2 kroni (brez pijače). Ustop-nina na slavnost na vrtu 60 stot. za osel>o. Otroci pod 14 let plačajo polovico. (Sodelujoči členi so vstopnine prosti). Blagajna se odpre ob 3. uri popoludne. NB. Kedor se želi udeležiti banketa, naj se prijavi najdalje do 19. julija t. 1. in sicer v »Delavskem podpornem društvu« ulica Molin piccolo št. 1, I. YT slučaju slabega vremena se prenese slavnost na dan 28. julija. Na znanje. Podpisani naznanja, da je naprosil slavno »Konsumno društvo« pri sv. Jakobu in pa gosp. Babiča, naj preskrbita vse potrebno za slavnost razvitja zastave dne 21. t* m., da ne bo pritožeb glede pijače, jedil in sploh postrežbe. Govorica, da bo isti dan točil na vrtu tudi gosp, Krašna, je neresnična, ker imata v to pravico le gori imenovana, ki sta mnogo potrosila za pripravo za krčmarenje na vrtu. ženo radi — ljubosumnosti. Po p reč i ta nju Ta vrtec, ki je bil nekdaj m e d prvimi! obsežne obtožnice, sta bila zaslišana obtože-Kdor ima kaj na vesti, naj pazi, dokler je *>ec Valentin Romano in priča, njegov brat še čas? »Najprej dolžnost, potem zabava« — Vincenc Romano. Na vsa stavljena mu vpra-tako govori Polj a kov a v Kokovnjačih. Tudi ^nja ni hotel obtoženec ničesar povedati in glavna vodstvo v Ljubljani prosimo, naj malo Je ,,aJal *ame brezpomembne odgovore, kakor Toliko na znanje vsem onim, ki se zani-svoje pozornosti obrne otroškemu vrtcu vRo- urga (Bavarsko) in 42-letnemu tiskarju j spodo, ki mislijo o priliki slavnosti dne 21. znat da " -pića Podkrajškova zelo pazi na Franu Zhiuku iz Trsta —sama dišeča Židov- t. m. ostati v Trstu eno ali v -č noči, naj red in snsinost ter lepo vedenje, kar je glavno. *ka imena. se, ako želć, da jim podpisani preskrbi pre- Po veselici so otroci dobili, kar je v Rojanu Dražbe premičnin. V četrtek, dne 1 1. nočišča, obrnejo do podpisanega vsaj do 19. prestalo. Tu bi priporočali predsedništvu, julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled t. m. Isto velja za one, ki se žele udeležiti na; pazi, da se stvari, namenjene za pogo- naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- banketa. ODBOR ščenje, primerno razdeie. vilne stvari vršile Bledeče dražbe premičnin : pevskega društva »Kolo« v Rocolu Tu smo se radovali od srca!! "lica Foscolo 4, ulica Farneto 5 in ulica S. "1- Molin picolo 1, I. n. Pred malo časa ^e je ledena skorja tiščala Sebastiano 4, oprema v zalogi, jestvine, po- Otroški vrtec pri SV. Ivanu bo praska : vse je bilo v mrtvilu. Kaka sprememba! hištvo in vina; ulica Mercato Vecchio 1, znoval god sv. Cirila in Metodrja v nedeljo Popred matere Roedske le od daleč in v hišna oprava: Verdela 392, preši č; Skedenj, dne 14. t. m. z malo vrtno vesel.co. O tej skrajni nezaupljivosti gledale naše dame, ki hišna oprava: ulica Stadion 23, hišna oprava; priliki so pogoste otroč.či z mahnovcem tn prihajale tja: in na prvi otroški veselici ni ulica Cruciferi, hišna oprava. sladčicami. Ce bi katera gospa blagovolila bilo gotovo ni toliko mater, kolikor je prstov Vremenski vestnlk Včeraj: toplomer kaj podar.t! v to svrho, naj posije v ul.co na eni roki. A v nedeljo? Kakov preobrat! ob 7. uri zjutraj 24 4, ob 2. uri popoluda* Stadion 19, al. pa v otroški vrtec k sv. Leti se že taja, srečen začetek je storjen tudi 27.5 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 763.1. Ivanu, v zapuščenem Roeolu. Na veselici otročičev — Danes plima ob 3.50 predp. in ob 3.51 se je zbralo toliko občinstva, tla se nisi mogel ; <**>ka ob 11.5 predpoludne in ob —.— ni iraniti in je vladala tropična vročina. In popoludne. Brzojavna poročila. Kuga. LONDON 10. (B) Uradno javljajo, da se je v minolem tednu pripetilo 47 novih slučajev kuge, 46 pa je bilo smrtnih slučajev. CARIGRAD 10. (Bj Govori se, da pokličejo semkaj nekega angležkega bakterijo-loga, ki je v Indiji proučeval kugo. Deželni zbori. ZADAR 10. (B) K sporočilu o zadnji seji deželnega zbora je dodati, da se je vsprejel predlog, da se imenuje revizijski odsek 7 členov v proučenje odgovornosti nadzoroval-nih činiteljev, oziroma deželnih poslancev v slučaju Vrgorskem. Deželni zbor pa nima nikacega razloga, da bi omenjene faktorje klical na odgovor glede moralne odgovornosti členov deželnega zbora. Imenovanja in premeščenje v sodni stroki na Primorskem. DUNAJ 10. (B.) »Wr. Ztg.« objavlja: Minister za pravosodje je sotlnega tajnika na tleželnem sodišču v Trstu, Antona Vidotza, premestil na okrožno sodišče v Gorici ter je sodna pristava Rudolfa barona pl. Farfoglia v Gradišči in Otela Brelicha v Kopru imenoval sodnima tajnikoma na dež. sodišču v Trs'u. Vojna v južni Afriki. LONDON 10. (B.) Uradni list priob-čuje dolgo poročilo lorda K.itclienerja od 8. maja o operacijah v južni Afriki od meseca marca. Poročilo pravi, da s^ Buri, udrši v Kapsko kolonijo, prav gotovo dobili novih novincev od Burov Kapske kolonije. Znaten tlel prebivalstva da je dajal Buroin ne le znatno živil, ampak jim je dajal tudi sporočila o gibanju angležkih oddelkov; to sta dva momenta, ki sta jako koristila Burom. Nekoliko nemirnosti se je kazalo nedavno v skrajnem zapadu Kapske kolonije, kjer so burski oddelki tu pa tam skušali, da bi vzeli angležke postojanke. Dosedaj pa so bile te poslednje popolnoma v stanu, da so se vzdržale ter da so pre-prečale napredovanje sovražnika v notranjost kapske kolonije. (To sporočilo pl. lorda Kit-chenerja nam zvene nekam malodušno. Tako ne pišejo tisti, ki zmagujejo, najmanje pa tisti, ki so uverjeni, da v kratkem popolnoma vržejo sovražnika ob tla. Op. Ur.) namanje navzočih so bili domačini : ma- tere. očetje, otroci, veselili. Da, da: iz srca smo se Odbor društva »Narodni dom« v Trstu se je konstituiral nastopno: Josip P n sram veselice je bil obširen in zelo Mahne podpredsednik. Josip U 1 č a k a r zan m:v. Kako sti ti mali slavčki nastopali : blagajnik in tir. Josip Abram tajnik. Na- kako lejN, in gla>tio so deklamovali, izgovar- čelnikom pregledovalnega odseka je izvoljen jali o |w 'vdarjali l>esede ! — Roeoljski stariši dr. Matej P r e t n e r. so lahko |>on<»sni na <od spretnim vod- fx>sameznimi dejanji se poje: »Naj vzbudi se«! Velika vrtna veselica, ki bi morala biti dne 14. t. m. v korist družbe sv. Cirila in Metodija, morala se je odložiti do druge nedelje v avgustu. Će nastane do takrat zopet kakšna zapreka, jo že objavimo pravočasno. Veselica »Slave«. V nedeljo, dne 14. t. m. imelo bo simpatično pevsko društvo »Slava« pri sv. M. Magdaleni svojo letno veselico istotam, v gostilni gosp. Josipa Mi-klavca. Razpored veselice in podrobnosti prijavimo pozneje. Ker se »Slavaši« kaj radi in pridno udeležujejo vseh veselic v Trstu in po okolici, ker prireja društvo »Slava« samo po jedno veselico na leto in ker je gotovo vsakemu znano, kako izboren je ta pevski zbor, pričakovati je z vso opravičenostjo mnogoštevilno udeležbo iz Trsta in okolice. Aleksander Levi Minzi Pr*a In največja tovarna pohištva vseh vrst. -1{ T R S T ZALOGE: IPiazza Rosario št. 2 (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM- .TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-vršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ^ ILUSTKOVANJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ^jj ali železnico franko. Vesti iz ostale Primorske. X Strela ubila štiri može. Iz stv -m tr. Kreka |**li kakor slavčki. — Po Začetek veselice točno ob 6. uri popol. Vstop- ▼es*di«'i -o bili v-; otroci pogoščeni. Roeoljčani nina na veselico 20 nč., sedeži 20 nč., otroci g^jj narn pišejo: Predvčerajšnjim, v pon- gotovo ne pozabijo tako kmalu te prelepe 10 nč. lilagodarnosti niso {»ostavljene meje. (|eljek, ubila je strela na nekem travniku med otro-ke veseiice. — Slovenski rodoljubi! Slavnost »Kola«. Razvitje zastave *e Štorjami in Sinadolom štiri kosce, dva druga Otn -rvi vrteči s-, »sajenice«, vzgojevališča in 1k) Vf-jlo (ioe julija. Razpored slavnosti: privezal š- a nedolžnih slovenskih otrok. Ne j ^el. Ob 10. uri in pol zjutraj vspre- zapu-t mo jih. skrbimo za nje, da jih ne jem po,-jških in drugih gostov na kolodvoru umon slana ah su>a! južne železnice. Zbirališče zunanjih gostov bo Rujanska pošta jako napreduje. < 'ujte! v prostorih slav. »Tržaškega podpornega in V nedeljo je pr;~!a k meni neka goepa ter me bralnega društva«, vis Stadion št. 19. Tam napr -ila, da bi jej iz|KiInil poštno nakaznico, ^ shranijo zastave in drugo. katero je sel»oj prinesla. Ali to sem gledal, ko -em zazrl tek-t v nemškem in — franco- Točno ob 1. uri popoludne bo banket na vrtu restavracije pod gori omenjenim -kem ježku! Ni-em verjel svojim očem ; »Tržaškim {»odpornim in bralnim društvom«, pogledal sem zoj*-t in |w>gledal, da-li se ne vis Stadion št. 19. motnn. Ali — nisem se motil. Na vprašanje moje, kje tla je dobila to nakaznico, rekla mi je dotična gospa, da na pošti v Rojanu. Na taki nakaznici seveda nisem hotel ugoditi pr» -nji g<»spe- Rekel sem jej marveč, naj prinese nemško-slovensko tiskovino. Torej po poslovanju c. kr. pošte v Rojanu bi morali seliti, da je Rojan napolnjen Italijanov, Nemcev in — Francozov! ! Pa morda ne?! Mari l>eseda »Piščanci« ne zveni tako lepo po — fraeozki ! Zistem na jugu je dosleden, to mu treba pripoznati. V Dalma- parcelah ali večjih skupinah na lio u mesta nastopna posestva : I. dne s. julija K*01. oh 1». uri pred p. hišo i te v. li* na Colu z vrtom in pašnikom. ob 11 uri pred poldan gojzd »Doline« ležeč v katast. ol>čini V<>di<*e, okraj Vipava v izmeri 67 oral klft ali H. 6(1 A. m. JI. dne 12. julija 11*01. <»b i*. uri predpol. hiše štev. 22. 2-"i in 28 v Vipavi, nadalje mlin in žago z vodno silo na \ ipavi, kakor zraven stoječa gos»j>odarska |»o-»lopja. III. dne 1;>. julija 11HH. ob 9. uri predpol. gojzd »Zadlop« ležeč v katast. občini Zatllog okraj Idrija v izmeri 297 oral 7*OQ* ali iH 79 A 16 m*. J V. dne 22. julija l4.»01 ob 9 uri predpol. gojzde ležeče v katast. občini Crnivrh okraj Idrija v izmeri los oral 142SC° ali »*>!' H 43 A 47 m- in gojzd ložo«" v katast. občini Lome v izm«-ri 2^2 oral 67*n# ali 170 II XI A 2<> m2. Spisek iz zemljiške knjige, posestni listi in draži »en i pogoji ložijo na v j »ogled v o. kr. notarski pisarni v Vipavi. Vipava, dne 2S. junija 11M H . Mark Pushnik /. r. c. kr- notar. Poslano. Nekateri p. n. letovišoniki iz Trsta dvomijo o pit nos ti in zd ravst v enosti studenčne vode. prihajajoče semkaj iz zgornjih Ležeč; v izogib tega, šteje si podpisano županstvo v dolžnost javno objaviti analizo, storjeno jh> e. k. kmetijskem kemičnem poskuševališči v Goriei, kakor sledi: An. št. 4<»41. Fr. št. 437/221. SPRIČEVALO. Potrjuje se s tem, da je dne 17. t. m. po o. kr. okrajnem glavarstvu v Sežani z dopisom 1 :>. t. m. t. 1. št. 7591. semkaj poslana jM»-kušnja vode imela sledeči vspeh: V HJOOOO delih vo ne varno* t ljudstvo. Kedor -i torej vkupi rino t moji zalogi, j« foco*. da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego u« e »ino čisto in naravno, da se sme z mirno vestj« al bolnikom in konvalescentom. ker analizacijskd x«' vi stavlja pod svoje varstvo samo ona vina. ki čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo moraj« toeti najfinejša vina. CENE: L*tr«ki teran . . liter po 32 novć, Viuo i* Ka^telov pri Splitu „ 34 w Fino vino iz Visa ... . 34 „ Vino Opollo .... . 38 Belo vino iz Visa ... „ 40 B Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna št. 6 (Dvorišč«^ Restavrant f f 4 s prenočiščem aaa na Opčinah aa/\ odpre podpb*ani z jutršnjim dnem v hisi gusp-Mla J a m - e k a -t. 174. Sobe so lepo meblirane. postrežba bo točna. Točila »e bodo razna vina najbolje kvalitete, posebno teran I. vrste, potem I»reheijevo pivo. Kuhinja izborna. Priporočujč se mestnemu občinstvu in onemu na deželi za obilen obisk se beleži u dano Grand Hotel-Restaurant Obelisk OPĆIMA == Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. = Vallkanski vrt in veranda. — Krasen razgled. Izvrstna kuhinja II Plzensko in Kulmbaško pivo. dobro perskrbljena vsaki f-as. [j • Specijaliteta: Kraški teran. KEGLJIŠČE. — LAWN-TENNIS. — KR0GUIŠČE. — BILIJARD. — TELOVADNE PRIPRAVE. --| Telefon Str. 657. ( OD nedeljah tn praznikih ? lepem vremenu vozne zvEze od restavracije „Centrai Pilsen" na Općino. Haj zmernejše cene. Točno poatreibo vodita laatnika-ra vnatelja osebno. Vsakojaka pojasnilu daje in slučajna naročila prejeinlje gospod BERRETTINI „JCova restavracija Centrale pilsen", (Crst Via Jorrente 10) z vrtom, kamor no pride prah, ker je v zavetji. O O Kegljišče. O -O Izvrstna kuhinja dobro preskrbljena vsaki čas. — Poštene cene. — Najtočnejša postrežba. Ivan Seipulič TRST - ul. Bel edere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. Os. kr. priv. tvornica strojev, brizgalnic, čelad, revij, pasov in prva moravska mehanična tkalnica tvrdke cmVp™Pm R. A. SMEKAL-A mam podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9 priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo. Parne brižgalice, s katerimi za-moreta že samo dva človeka delati : izuči »a lahka in brez masi-nista. Dalje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori „Vermorel" po 1<> kron. „Avstrija" po 20 kron franko na vsako posto Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno. — Ugodni plačilni pogoji — Prodaj alnica jestvin. Via Chiozza 12. — Trst. Prrulaja vsakovrstne jestvine kakor : kavo sladkor, Hž. testenine, fižol, krompir, maslo, olje kis, nadalje milo, razne konserve sveče, vino v buteljkah. Vsak dan svež kruh, Poštne pošiljatve od ■> kjj naprej po zmernih cenah. Za obilen obisk se toplo priporoča Jožef Start', trgovec. Josip Bizjak nrarski mojster v Trstu ulica štadion 25. naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za popravljanje ur vseh vrst. bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da si bo prizadeval zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela, za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojna podporo se udano priporoča. Zaloga dalmatinskih vin iz last-n i h kleti in istrski teran toplo priporoča cenjenim družinam, gg. krčmarjem in hotelirjem. Simeon 1'av-linovič v Trstu, Via Chiozza 11. Pekarna in sladčičarna Jakob .1 el len v Trstu, ulica Settc Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan svež hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Zaloga moke iz prvih ogerskih mlinov. U Prodaja vina „Ai Maestri v ulici Valdirivo stv. 7. Od danes naprej se prodaje istrski teran po 32 nvč., za na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I. vrste po 20 nvč. liter. Na debelo po zelo ugodnih cenah. Podružnica K. Spoštovanjem A. S M E K A L v Zagrebu, Tomsig Ludvik v Gorici, ulica Morelli št. 30. IV DEL A VN CA ~Wtt za Dozlačevaaie in dekoracije. Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah. Albert Brosch Trst. — Via S. Aittonio 5. — Trst. Hi Koznhar in izdelovalec kap Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kežuhovine in kap za civilne in vojaške osebe. Izvršuje jH>prave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju. Josip Vouk. Restaurant SILBEREOG Via Ghega št. 9 A. ■■ najugodnejša gostilna ■■ PLZESSKO PIVO SILBEREGG po 24 novč. lit«r. Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje o«l 20. novč. više. Pivo v buteljkah iz zaloge SILBEREGG (G. E. POHLY), j/0- Via Zovenzoni št. 2. g Tam se nahajajo tti^li najpristnejša ^^ vina: opollo, istrsko črnt> in belo. jm* Rinnione Ađriatica i\ Sicnrta v Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. .000-— 13.326.34tf-98 248-22 49. 50u Glavnica in resen; M?a dne 31. ieeesDr 1892 Glavnica društva..... gld. 4.000. Premijna reserva zavarovanja na življenje....... Premijna reserva zavarovanja proti ognju........-» 1,632. Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju..... Rezerva na razpolaganje . . Reserva zavarovanja proti premi- njan u kurzov, bilanca (A) . n 333 Rese rva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (B) „ 243 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . n 500. Občna reserva dobičkov . . 1,187. Urad ravnateljstva: Via Valdirivo it. 2, (v lastni kUij. Nova čevijarnica Fran Benćića v Trstu ulica Giulia št. 3. Velika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za moške, ženske in otroke. Blago kakor : podplati, usnje iu pripadki so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo pomeri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu. Cene brez konkurence. Kože v vseh barvah. Trgovina z izffotovljeiiiini oblekami. Q I ; ; Ponte d e 11 a Fabbra Št. 2, vogal Odidi lllla ul. Torrente. Podružnica Piazza P o z z c del Mare štev. 1, druga podružnica „Alla. citta di Londrau z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nuove 3 (Brunerjeva hiša). Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke in sicer: obleke za moške od gl »i.50 do 24, za dečke od gl. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8, suknene hlače od gld. 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.50 do 9- Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. 9 do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 do 9, od platna ali satena v raznih barvah od gld l do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina (alodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiuu od gld. 1.30 do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške no meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovija. z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. Julij Redersen + izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedienih aparatov. Trst. — Via del Torrente st. 858-3. — Trst. (Nasproti „Isola Chiozza.") Kirurgični instrumenti, ortopedidni aparati^ modrci, umetne roke in nmre, Uerglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice: snspenzori, elektroLerapevticni aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike Zaloga predmetov zt kirnrgična zdravljenja, angležki predmeti ol gumija in nepremočljivih snovij. ___ Štefan Cruciatti ornamentalni kamnosek v Trstu, via della Pieta st. 26. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najnavadnejsega do najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, akarje, kakor tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih cenah. 465-07 .000 — 822-42 .331-8 000 — 164-8« Anton Pečenko Vrtu a ulica 10 - GORICA - Vrtna ulica 10. priporoča pristna bela in čriia vina iz vipavskih, furlanskih, bliskih, dalmatinskih in isterskili vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Xa zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena.