SEKCIJSKA OBRAVNAVA - METODA DELA, Kl JO VELJA RAZVIJATI V SZDL
Več glav več ve
Usklajevanfe najrazllčnejših interesov v naši ob-čini, kjer se srečuje toliko IJudi, želja In potreb ob hkrati tako značilnlh danostih, pa tudi ome/enih mož-nostih, kotjih ima vsako mestno sredlšče, mnogokrat ni lahko. Pa vendar z iskanjem novlh poti in obllk »iskanja skupnega jezika« lahko presežemo marslka-teri, na prvi pogled še tako nerešljiv problem.
Ena Od takih oblik je prav gotovo sekcijska obravnava najrazličnejših vprašanj, ki se vse bolj uveljavlja v sociali-stični zvezi, tako v krajevnih skupnostih kot v občinski konferenci.
Za vse sekcije, ki so poteka-le v zadnjem času v občini, je značilna izredno velika ude-ležba. To dokazuje, da tudi za sestanke ljudem ni škoda ča-sa, če so dobro pripravljeni in zanimivi, predvsem pa korist-ni, se pravi, da na njih resnič-no uskladimo različne inter-ese, se o določenem problemu podrobno in točno seznani-mo. Do nesoglasij namreč ne prihaja le zaradi različnih ho-tervj, temveč pogosto zaradi nezadostnega poznavanja do-ločene problematike ali posa-meznega problema.
Naj omenimo le nekaj tem, ki smo se jih v občini uspešno lotili na ta način: problemati-ka stanovarijskega gospodar-stva in razvoja hišne samou-prave, problem preskrbe ob-
čanov, o družbenoekonom-skem in političnem položaju žensk, o osnutku zakona o po-kojninskem in invalidskem zavarovanju, urejanju prosto-ra in komunalnih zadevah; zlasti na to temo potekajo šte-vilne razprave v vseh krajev-nih skupnostih. Še bi lahko naštevali. Vse to so pereči problemi, ki jih naš občan in delovni človek vsakodnevno občuti na lastni koži, zato mu tudi ni vseeno, kako in kdaj jih- bomo reševali. Demokra-tična in široka sekcijska obravnava mu odpira pot, a tudi sam neposredno sodelu-je, pove svoje mnenje, predlo-ge ali zahteva odgovor, ki ga želi in mora dobiti.
Kako prijeten je občutek, ko odhajaš s triurnega pogo-vora v krajevni skupnosti bo-gatejši za vrsto spoznanj in s skupno ugotovitvijo, da se bo-do vsi trudili, da bi akcija, ki so si jo začrtali, tudi uspela; gre konkretno za pogovor o »bolšjem   trgu«   v   krajevni
skupnosti Stara Ljubljana, na katerem smo - roko na srce -pričakovali ostro kresanje mnenj, izkazalo pa se je, da krajani, čeprav so bili sprva malce nezaupljivi, sprejemajo to novost. Ko so jim člani od-bora z,a prenovo Stare Ljub-ljane natančno pojasnili, za kaj pravzaprav gre, kako bo vse potekalo in za kaj vse bo poskrbljeno, so bili nad idejo navdušeni in tudi sami bodo prispevali svoj delež, da bo skupni cilj dosežen.
Pravzaprav so ga že, saj so s številnimi predlogi že tvorno prispevali k uresničitvi zami-sli in opozorili na nekatere probleme, ki bi jih sicer mor-da celo spregledali. Je žetako, da več glav več ve.
Podobno je potekal pogo vor«v krajevni skupnosti Jo-sip Prašnikar glede ureditve Ajdovega zrna in verjetno bo-do kmalu našli skupen jezik tudi na Taboru, kjer se je po-javila dilema glede nadaljnje usode nakdanje lekarne Ta-bor. Bo v teh prostorih knjiž-nica ali zeliščna lekarna -oboje bi potrebovali in treba bo pač temeljito pretehtati, kaj bi bilo v teh prostorih bolj smotrno, za drugo pa poiskati druge ustrezne prostore.
Načini in poti torej so, od nas pa je odvisno, koliko smo sami pripravljeni storiti za to, da bi bilo bolje.
Lučka Špat