iggg
hRj*S,M
QLR5IL0' 510Vm^KKR DIlLRVSTVFV-
7
Vseslovenski krščansko delavski shod.
soc.
na Svečnico se je jako krasno izvršil. Vsak, kdor zasleduje, kako se razvija slovenska kr-Ščansko-socialna delavska organizacija, lahko mirno konštatira lep napredek. 2e to, da so bile oficielno krščansko-socialne delavske organizacije vabljene na shod zadnji teden in da so bile malone vse zastopane na shodu, nam dokazuje, kako da je napredovala zavest in potreba skupnega nastopa med nami. Nekaj pisem bi bilo treba še pisati, pa bi bile prav vse zastopane, a sklicateljstvo je to namenoma opustilo, ker je hotelo znati, v koliko smo prišli glede na umevanje skupnega nastopa slovenskega krščansko-socialnega delavstva naprej.
Debata na shodu! Kak napredek! Stvarna, mirna. Ni še dolgo, ko so tvorili ob takih prilikah glavno vsebino debate pozdravi. Letos Pa stvarna, trezna razprava.
Ljubljana sama je bila boljše zastopana, bakor je pričakovalo sklicateljsfvo. Vabila za udeležbo so so se razdelila ljubljanskim kršč.
' °c- delavkam in delavcem šele dan pred zborovanjem in sicer le organiziranemu delavstvu, ^klicateljstvo se je hotelo prepričati, koliko da P'(-'morejo naši ljubljanski zaupniki in zaupnice 7rez pripravljavncga agitatoričnega sestanka cnem dnevu storiti. Da so storili svojo dolž-'bst, dokazuje okolnost, ker se je moralo zbo-g)vanje, ki se je pričelo vršiti v dvorani S. K.
Preseliti v veliko »Unionovo« dvorano. ^‘Pomnimo pa le še, da je sklicateljstvo pre-K e‘° le dolžnost, da napolni malo dvorano S. liko	prevzelo nalogo, da napolni vehi b'|	0n0v0«	dvorano, bi jo tudi bilo, ker
Z 0 razvilo obširnejšo agitacijo, kakor jo je.
s° agitacijo se ni porabilo niti 10 kron.
7„ .,)anes objavljamo iz shodovega poročila r ?, .^r' Krekovo poročilo o socialnem zava-ovanju z ozirom na delavstvo. Oficielni sho-
\|V„ zapisnik objavimo v prihodnji številki »Nase Moči«.
stvnS«hoi le P°zdr,avil0 češko kršč. soc. delavko s sledečima brzojavkama:
1 II H « BKUnilfl I i mo «111111111 nvjrmi
 __________________
Izhaja vsak :	petek.	:
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 3 -poluletna . . „ 150 Četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 010
Štev. 10. se* ^ V LJUBLJANI, dnč 5. februarja 1909. sa ss* ^ Leto IV.
D*" NAROČNIKOM! "»C
Današnji številki so priložene položnice (čeki), katerih se naj poslužijo vsi tisti, kateri še niso poravnali naročnine za 1. 1909., zlasti pa še tisti, kateri dolgujejo naročnino za preteklo leto.
Pri tej priliki tudi prosimo blagohotne podpore vse prijatelje delavskega našega časopisa.
Upravništvo.
Kraljev Gradec« 2. februarja. Kr. soc. denictvo češke shromazdene, na sjezdu v liradci Kralove, vyslovuje svym slovensky bratrum pozdrav a jednani hojne zdaru. — Jukl, predseda.
Brno, 2. februarja. Krestansko-socialnim bratrim slovinskym mohutneho rozvoje organi-sacniho na panu bolni vrele zela rissky vy-konny vvbor ceskoslovanske strany krestan-sko-socialni. — Šramek.
Socialno zavarovanje z ozirom na delavstvo.
(Poročal na vseslovenskem kršč. soc. delavskem shodu drž. in dež. poslanec dr. Janez Ev. Krek.)
Zavarovanja se je država naučila od delavcev. Rudarji, ki so bili v srednjem veku edini delavski sloj, so imeli pred 500 do 600 leti že svoje bratovske skladnice tudi na Kranjskem. Ako primerjamo vladno predlogo z bratovskimi skladnicami, se prepričamo, da so poslednje po duhu in namenu širše in naprednejše od postavnega načrta, ki ga je vlada predložila državnemu zboru.
V tem načrtu nedostaje dveh reči, ki jih moramo zahtevati in ki jih bratovske skladnice deloma že poznajo, t. j. prvič: zavarovanje vdov in sirot in drugič: zavarovanje brezposelnih delavcev.
Potreba, naj bi se zavarovanje raztegnilo na vdove in sirote, je jasna. Pa tudi zavarovanje proti brezposelnosti je nujno potrebno. Delavec brez posla ni revež, ki bi potreboval miloščine, ampak — dela. Družba je sokriva, če dela ne dobi in zaradi tega je popolnoma opravičeno, da se tudi zavarovanje brezposelnih delavcev izpelje. Fak, ki noče delati, se zavarovati ne more, ker ne bo plačeval prispevkov. Mlatiči, kosci, zidarji in taki sezonski delavci, ki vedo, da dobe te vrste dela samo za gotovo dobo, tudi ne morejo zahtevati, da bi bili zavarovani za slučaj brezposelnosti; za te bi moral dotični stan sam skrbeti. Drugo je pa. če zmanjka dela, kakor nedavno vsled bojkota na T urškem. Naše žice,, papirja, prediva, usnja se ni prodajalo, vsled tega je doma industrija zastajala iu tovarne so1 odpuščale delavce ali pa jim dajale zaslužka namesto celega tedna le dva do tri dni. Kdo je kriv, da delavec trpi? Cela država ali morda cela Evropa.
Zgodi se pa tudi, da tovarne delo nalašč ustavijo, da tako zmanjšajo zaloge blaga in pri tem pritiskajo s cenami. V takem slučaju bi morali tovarnarji skrbeti za delavstvo, ki trpi vsled njihovih špekulacij. Zato pa moramo priti tudi do zavarovanja brezposelnih delavcev. Deloma imamo to že izvedeno po delavcih samih, ki se jim pa to ne sme prepustiti v lastno skrb.
Slovensko kršč. soc. delavstvo stoji torej na stališču, da se mora socialno zavarovanje še izpopolniti v tej smeri, da se pritegnejo zavarovanju tudi vdove in sirote in da se ustanovi zavarovanje za brezposelne delavce.
Toliko na splošno. Kar se tiče postave same, moramo reči, da je 3. novembra 1908. ko je vlada državnemu zboru predložila svoj načrt zavarovalne postave, dan zgodovinske važnosti, ki zaznamuje korak naprej po poti socialne pravičnosti. Dolžnost poslancev bo, skrbeti, da načrt postane zakon, besedo pa
imajo pri tem udeleženci sami. Vi sklepajte sami o sebi!
Zavarovanje se deli v: bolniško, proti nezgodam in za starost in onemoglost.
Bolniško zavarovanje.
Kar se tiče prvega, ostanejo v obče dosedanje okrajne bolniške blagajne in bolniške blagajne v posameznih podjetjih. Okrajne bolniške blagajne pa odslej ne bodo smele imeti manj kot 1000 udov, sicer se morajo razpustiti in zvezati z drugimi. Društvene in prometne bolniške blagajne pa bodo morale imeti najmanj 200 članov. Korberjev načrt je zahteval za poslednje najmanj 500 članov, in meni se zdi, da bi v tem oziru morali seči nazaj po Korber-jevem načrtu. Te določbe so jako važne, kajti pri majhnih blagajnah (n. pr. pri okr. boln. blagajni Črnomelj) se je dozdaj samo za uradnike in stroške sploh porabilo do polovice vseh prispevkov. Če je pa delavstvo za to, da bi prometne in društvene bolniške blagajne sploh opustili in ustanovili samo okrajne bolniške blagajne, jaz sem za to in bom to mnenje zastopal.
V bolniške blagajne bodo po vladnem načrtu spadli vsi oni kakor dozdaj, zraven pa še gozdni in poljedelski delavci. Prvi gotovo služijo podjetnikom in je bila velika krivica, da dozdaj niso bili zavarovani. Kar se tiče drugih, je moje stališče to, da je za kmečki stan ne-obhodno potrebno, da se tudi poljedelsko delavstvo zavaruje. Če ne bo zavarovano, ljudje ne bodo hoteli več ostati na kmetih. To pa ni vprašanje nas, ampak kmetov samih.
Dolgoletna'želja je bila, da bi bili v bolniških blagajnah tudi delavci domače obrti in dninarji. V tem oziru bosta imela minister za javna dela in za trgovino pravico, da sprejmeta tudi te ljudi v zavarovanje, ako bo kazalo. — Bolniške blagajne pa bodo brez tega smele imeti kot člane domače delavce, žene in otroke kot člane, ampak prispevke bodo morali plačevati sami delavci, razun, če bi bili delodajalci zadovoljni, da jih razmerno plačujejo oni. V tem oziru bo treba pritiskati na delodajalce.
Koliko časa se bo dobivala bolniška podpora? Ne več samo 20 tednov, kakor dozdaj, ampak celo leto.^ To je silne važnosti. Doslej so bolniki, ki počasi hirajo, n. pr. jetični, dobivali podporo le 20 tednov, ko bi jo pa najbolj potrebovali, so bili navezani le na miloščino dobrih ljudi. Ako sedaj bolnik, n. pr. jetičnik, v enem letu ne ozdravi, bo pa dalje vlekel pre-skrbnino za onemoglost in bo tako preskrbljen.
Od kdaj se bo vlekla bolniška podpora?
I ravica do podpore prične teči drugi dan potem, ko si zbolel, oziroma se oglasil, da je bolan. Pravico do zdravnika in zdravil pa ima že prvi dan.
Za varstvo mater je tudi nekoliko poskrbljeno. Porodnice bodo dobivale štiri tedne po porodu poldrugo bolniško podporo; ako bodo potem še nezmožne za delo, bodo- prejemale dalje še enkratno podporo. Bolniške blagajne pa bodo imele pravico materam, ki oslabe že pred porodom in se hočejo varovati, dajati že ■ pred porodom podpore. Ta stvar ne bo veliko pomagala. Pomisliti treba, da se gre za mlado bitje, za mladega državljana, kterega treba preskrbeti, da ne konča prezgodaj svojega življenja.
^ Skrb za porodnice in otroke je najboljše plačana, kajti nobena stvar na svetu ni dražja, kakor zanemarjeno življenje, iz katerega pride bolezen, ki veliko več stane. Koliko se dandanes izda za bolezni, ki bi jih treba ne bilo,
če bi imeli otroci zdravo hrano, dobra stanovanja itd.
Važna določba je tudi ta, da bo smel odbor bolniške blagajne skleniti svobodno izbiranje zdravnikov.
Plačila pri. bolniških blagajnah se bodo nekoliko zvišala že zato, ker bo treba poskrbeti za podpore za celo leto.
Važno vprašanje je, kako naj se razdele stroški za zdravnika in zdravila. Po dosedanjih izkušnjah znašajo ti stroški na leto nekaj nad 6 kron za vsakega bolnika. Delavci so po plači, ki jo prejemajo, razvrščeni v 6 razredov, ti pa zopet v podrazrede, kar je docela pravilno, ker bo tako uplačevanje prispevkov in izplačevanje podpor primernejše in pravičnejše. V tem oziru mislim, da je prav, če se stroški za zdravnika in zdravila porazdele proporcionalno. Manj plačani delavci bi naj manj, boljše plačani pa več plačevali za zdravnika in zdravila.
Komisija za pritožbe, sestavljena iz delavcev in delodajalcev bo odslej pri vsakem okrajnem zaštopu. Razsodišča odpadejo. Do-zdaj je bila hitra rešitev pritožb zoper krivice popolnoma nemogoča. V tem oziru bo torej stvar tudi boljša.
Dozdaj je bolniška blagajna, če se je kakšna nezgoda pripetila, plačevala podporo samo štiri tedne; po novem jo bo morala plačevati 13 tednov. To pomeni precejšnjo razbremenitev zavarovalnice proti nezgodam.
Zavarovanje proti nezgodam.
Zavarovanja proti nezgodam bi pravzaprav ne bilo treba, ako bi imeli dobro postavo, ki bi določala, da je delodajalec odgovoren za vsako poškodbo, ki jo dobi delavec v njegovem delu. 1 Naša postava pa je v tem oziru pomanjkljiva, ker mora delavec dokazati, da ni poškodbe sam zakrivil, kar je bilo zelo težavno.
Odslej bo moral delodajalec prispevke v zavarovalnico proti nezgodam sam plačevati. To je docela pravilno, kajti on zavaruje pravzaprav le sam sebe, da mu ne bo treba plačati tiste škode, ki se je zgodila delavcu v njegovem podjetju. Zavaruje se tako, da bodo škodo plačali skupno vsi delodajalci, ne dotičnik sam.
Na novo so podvrženi zavarovanju proti nezgodam vsi delavci pri stavbah. Doslej so morali biti zavarovani -Je stavbeni delavci v ožjem smislu: tisti, ki je ,n. pr. pesek sejal, ni bil zavarovan. In vendar je nevarnost zanj ravno tolika, če ne večja.
Dalje pridejo nanovo zraven vsi rudarski delavci in delavci podjetij, ki so z rudarstvom v zvezi, n. pr. delavci v plavžih. Doslej so imeli rudarji pri bratovskih skladnicah zagotovljenih le 200 kron. Mlad rudar, ki je izgubil roko, mora, morda še ima družino, živeti z 200 kronami na leto do smrti. Velika dobrota je, da se tudi za rudarje stvar pravičnejše uredi.
Nevarnost v rudnikih in podobnih podjetjih je veliko večja nego v ostalih industrijah. Zato hočejo nekateri za rudarje poseben zavod. Ali je to prav? To je sicer stvar podjetnikov, ki delavcev v prvi vrsti ne briga. Meni pa se zdi, da spadajo vsi skupaj v en zavod. I3rez rudnikov, brez premoga, tudi druge industrije ni. In bojim se, da bodo lastniki rudnikov rekli: Mi imamo zdaj veliko več stroškov, zato moramo delavcem plače znižati.
Dozdaj je bilo glede trgovin z lesom (stavbenim in za kurivo) potem glede trgovin s premogom in kurivom sploh dvomno, ali spadajo k zavarovanju, ali ne. Nova postava določa, da je vsaka taka velika trgovina zave-znana, da mora svoje delavce imeti zavarovane proti nezgodam.
V slučaju popolne nezmožnosti se bo dobivala 300-kratna bolniška podpora, to je 60% plače. Nesposobnost za delo pa se meri po 12 razredih. Dvanajst dvanajstink je popolna nezmožnost, za tem pride 11, 10, 9 itd. dvanajstink. Razdelitev na toliko razredov bo povzročala velikih sitnosti. Rečeno pa je v načrtu, da ima minister notranjih stvari pravico, da določi nekako lestvico, škalo za navadne poškodbe, češ: če izgubiš roko, oko, nogo, palec itd., spada ta poškodba v ta in ta razred. Tako navodilo, ki bi ga minister že naprej podal, je silno nevarno. Če zgubi oko graver ali urar, je za delo, ki se ga je izučil, izgubljen. Vse drugo je, če izgubi oko delavec, ki naklada hlode. Ta določba ne sme obveljati! Upreti pa se moramo tudi preveliki razpredelbi po 12 razredih.
Dozdaj je delodajalec naznanjal zavarovalnici skupno vsoto plač, ki jih daje delavcem in od tega plačeval po nevarnostnih razredih dotični odstotek prispevka. Odslej bo moral
naznaniti plačo vsakega delavca posebej in od nje odšteti zavarovalnino. Na ta način se dohodki zavarovalnice znatno zvišajo.
Sicer pa ostane pri zavarovalnicah proti nezgodam vse :kakor 1 dozdaj. Zavarovalnice proti nezgodam bodo kakor doslej za posamezne pokrajine ali za več dežel skupaj. Samo pritožbe ne bodo šle več na razsodišča, ampak na sodišča, kar bo veliko boljše.
Mnogo se govori, da imajo dozdaj skoro vse zavarovalnice proti nezgodam primanjkljaje. To pa niso primanjkljaji v pravem smislu besede. Nobena zavarovalnica še ni prišla tako daleč, da bi ne mogla pokriti svojih izdatkov. Manjka denarja zato, ker nimajo toliko prihranjenega, kakor zakon zahteva, da bi morale prihraniti. Niso dale toliko na stran, kakor postava zahteva. To se šteje kot primanjkljaj. Tudi v tem oziru bo zdaj boljše, ker bo prihajalo več denarja noter. Bolniške blagajne bodo morale plačevati poškodovancem 13 tednov. Za majhne poškodbe se bodo izplačevale odpravnine enkrat za vselej, s čemur se tudi nekaj prihrani. Kdor bo onemogel za delo vsled nezgode, bo vlekel državni prispevek; zavarovalnica bo dajala le ostanek. Tako bo zavarovalnica proti nezgodam razbremenjena.
Zavarovanje za starost in onemoglost.
Za starost in onemoglost skrbijo trije: delavec, delodajalec in država. Dobi se pa renta: 90 kron na leto od države, nadalje petkratno povprečno plačilo delavca in delodajalca in še dve desetinki vsega, kar je delavec v resnici v času, ko je bil zavarovan, vplačal.
Če je bil kdo 30 let zavarovan in je plačeval povprek po 6 kron na leto (enak prispevek je plačeval tudi’ delodajalec), dobi torej od države 90 K, poleg tega petkrat 6+6 = 12 K, to je 60 kron, skupaj 90 in 60 kron, to je 150 K. Poleg tega mu gresta še dve desetinki vsega, kar je vplačal. V 30 letih je vplačal 30X6 je 180 kron; ena desetinka je 18 kron, dve 36 K. Ako prištejemo h gornim 150 še teh 36 kron, dobi dotičnih rento 186 kron. Plačal pa je iz svojega tekom 30 let 180 kron. Torej dobi že prvo leto 6 kron več nazaj, nego je vsega vkup plačal.
Uradi.
V vsakem okraju bo okrajni urad. V odbor volijo delavci, delodajalci in samostojni zavarovanci vsak po eno tretjino članov. Ti uradi lahko prevzamejo vse pisarniško delo. Tega se socialni demokratje najbolj boje. Dozdaj so se razpisovale službe v bolniških blagajnah s pogojem, da je uradnik moral biti obenem agitator za socialne demokrate.
Ako se kmečko zavarovanje ne izpelje, bodo ostale bržkone okrajne bolniške blagajne.
Domači posli.
Glede domačih poslov mi je končno omeniti še nečesa. Hlapci, kuharice, pestunje, dekle itd. po mestih in trgih bodo spadali gotovo v bolniško zavarovanje. Organizacija tega sloja delavstva pa je pri nas le še v povojih. Nekaj se je že storilo tudi na tem polju. Imamo na primer društvo sv. Marte, ki skrbi za podporo svojim članicam za starost in jim podaja na shodih lepe nauke, ampak je v prvi vrsti dobrodelno društvo. Tu bo treba globljeje socialne izobrazbe, da povzdignemo naše posle po mestih in trgih na tisto stopinjo, na kateri stoji naše drugo delavstvo.
Ali se zavarovanje uresniči?
Glede upanja, ali se socialno zavarovanje uresniči, moram reči, da v državnem zboru ni nobene stranke, ki bi imela pogum, da bi nastopila proti zavarovanju delavstva. Vladni načrt bi gotovo v kratkem postal zakon, če bi politične razmere v Avstriji ne bile take, kakršne so. Trma na nemški in češki strani je danes tolika, da eni in drugi silijo, da se mora celi svet vrteti okoli tega, ali bo- kak pisar v Litomišlu ali v Napajedlu par vrstic na uradnem spisu napisal v češkem ali v nemškem jeziku. Imajo pravico, da se brigajo tudi za to. Te pravice pa nimajo, da bi zaradi njihovih, četudi opravičenih jezikovnih zahtev moralo vse drugo delo v celi državi zaostati. Naša dolžnost je, da pospešimo, da postane vladni načrt, izpremenjen in izboljšan, postava. Mi slovenski poslanci branimo in smo hoteli vedno braniti parlament, ker smo z njegovo pomočjo hoteli izvršiti važna dela v korist našega ljudstva. Kakšna bo prihodnost, tega ne morem reči. Kaj bi jaz za prihodnost nasvetoval, to vem; kaj se bo zgodilo, tega ne vem, kaj nam prinese slabost naših vodilnih državnikov. Sal lahko rečemo, da nobena stvar na svetu ni tako neumna, da bi je kak avstrijski minister narediti ne mogel. Gotovo je, da imate v državnem
zboru večino za delavsko zavarovanje zagotovljeno. Odstranitev politiških ovir pa je odvisna od vse drugih ljudi kakor so tisti poslanci, ki so vneti za zboljšanje delavskih razmer.
XXX
Po razpravi, o kateri poročamo prihodnjič, izvaja dr. Krek glede na izražene želje:
Glede previsoke starosti (65 let) in želje, da bi vsak, ki doseže starost 60 oziroma, po drugem predlogu, 55 let, naj brez vsakega preiskovanja vlekel zavarovalnino, naglaša, da bi ob taki izpremembi vplačila delavstva tako narasti a, da bi jih delavstvo zmagati ne moglo. Če bi se določila doba 55 let, bi se morali prispevki potrojiti! Opozarja tudi, da je novi angleški zakon določil dobo 70 let.
Zalibog je res, da dobimo med 82 tisoči industrialnih delavcev na Kranjskem le 2% takih, ki so stari nad 65 let. Med rudarji jih je le 1%, med zidarji in v tekstilni industriji 3, v industriji za papir in usnje 2, istotako med kro:ači 2, splošno torej 2% ali nekaj čez. Pomisliti pa moramo, da se bo dalo v slučaju potrebe lahko ustanoviti onemoglost po pravilu, da je za delo nesposoben vsak, ki ne more redno zaslužiti tretjine tega, kar bi drug v istem kraju in pri istem deiu zaslužil. Ta dokaz bo lažji, kakor se misli. Pri rentnih komisijah, ki bodo o tem odločevale, bodo imeli delavci svoje zastopnike.
Glede delavcev na tujem sme vlada izdati posebna določila, kako naj se tisti delavci izkažejo, ki so na tujem. Vse pravice, ki so si jih pridobili, dokler so bili doma, jim ostanejo in zopet ožive, kedar se vrnejo, ako sc jim niso sami odpovedali. Socialno zavarovanje bo šlo svojo zmagoslavno pot po celem svetu, in ne bo težko doseči s tujimi državami takih pogodb, da pravice, ki jih naši državljani pridobe v tujini, ali tuji pri nas, ne ugasnejo, ampak da jih vsak ponese s seboj, ko se vrne v domovino.
Glede zopetnega vstopa v zavarovalni odsek izjavlja poročevalec, da sta zdaj, ko je stvar glede kmečkega zavarovanja jasna, pripravljena, da gresta s tovarišem Gostinčarjem nazaj v zavarovalni odsek. Stvar pa ni nujna, kajti, kakor vse kaže, bo državni zbor zaključen in potem bodo izvoljeni docela novi odseki. Za par dni je torej popolnoma vseeno, ali sta v odseku, ali nista, zlasti, ker odsek itak ne bo tako kmalu delal. Če bi pa začel zopet delovati, je pripravljen ustreči želji in zopet vstopiti.
Glede prometnih bolniških blagajn (pri tovarniških podjetjih) bo pač treba vprašati udeleženo delavstvo, ali in pod kakšnimi pogoji naj ostanejo ali se razpuste.
Ni se bati, da bi država dobila vse zavarovanje docela v svoje roke, ga takorekoč monopolizirala. Po Korberjevem načrtu bi se to pač zgodilo. Zdaj pa bodo na vseh merodajnih mestih zastopani delavci vsaj z eno četrtino članov in volitve se bodo vršile proporcionalno, tako da bodo tudi manjšine delavstva zastopane po primernem številu zastopnikov.
Za starejše, ki se po načrtu ne morejo več zavarovati, naj bi dajale iz 106 milijonov kron, ki jih je predlagal dr. Lueger kot državni prispevek, podpore. Iz ostanka naj se ustanovi fond za udove in sirote. Kajti zavarovalnica bo z lastnimi dohodki pokrivala svoje stroške.
Glede strogega kaznovanja onih* ki poneverijo denar bolniških blagajn, omenja, da ta stvar ne spada semkaj. To je stvar pravosodja, pravilnega, pravičnega kazenskega postopanja.
Kar se tiče kmečkih poslov, je pametno in pravilno, da se delavstvo briga za kmečke posle, ki so tudi delavci. Zares se je bati konkurence, ki bo nastala iz tega, da bodo kmečki posli trumoma drli v tovarne. Če bi se naše delavstvo ne brigalo za usodo kmečkih poslov in se ne branilo konkurence, bilo bi podobno socialnim demokratom, ki §o tudi žagali vejo, na kateri stojijo. Zavarovanje mestnih poslov je pa gotova stvar.
Tobačno delavstvo.
Občni zbor Krajne skupine avstrijske, krščanske tobačne delavske zveze bo dnč 10. t. m. ob pol 6. uri zvečer v prostorih S. K. S. Z.
Zdravniško pomoč bi bilo prav, da dobe tudi delavski otroci in pa zdravila zastonj. Odboru naše tvorniške bolniške blagajne priporočamo v resni premislek, kako izvesti, da dobe otroci paših delavcev in delavk brezplačno zdravniško pomoč in zdravila.
,,Ljubljana“.
Opozarjamo na bajno »Pravljično noč«,
katero priredi slovensko 'glasbeno društvo »LjubFana« v nedeljo dnč 7. januarja v veliki dvorani »Uniona«. To je prva letošnja velika inskarada v Ljubljani in bo po svoji krasoti tudi ostala najlepša. Vstopnice se prodajajo v trafiki »Unionovi«. Več izvirni lepaki.
Na javno predavanje v veliko dvorano „Uniona“!
Prihodnji torek, dne 9. .t in., priredi »Slov. •krščansko-socialna zveza« velezanimivo zgodovinsko predavanje. Predaval bo č. g. prof. ‘dr. Gruden: »Francozi na Slovenskem«. Predavanje se vrši točno ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani »Uniona«, vhod skozi Frančiškanske ulice. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike, katere je z velikimi stroški preskrbela »Slov. krščansko-socialna zveza« nalašč za ta večer. Predavanje je javno in brezplačno, pristop ima vsakdo. Somišljenice in somišljeniki, prihitite v velikem številu na to predavanje, agitirajte med vsemi svojimi iznanci, da se prihodnji torek napolni velika »Unionova« dvorana!
Prometna zveza.
Zidanmost. Pri nas imamo nekega preiskovalca voz (Wagcnuntersucher) z imenom Rožič. Mož je sam na sebi velik revež, ker silno rad vleče ta kratkega in se ga dodobra navleče. Pa dasiravno je ta mož tak revež, vendar je ba »ober«-agitator za rdečo socialno demokracijo. Na vseh koncih in krajih, posebno rad pa v službi nagovarja in slepi delavstvo, da bi pristopilo k socialnim demokratom. Obljubuje tudi, da kdor nima denarja, da bi plačal članarino, io hoče on zanj plačati. No, pa se ni nič bati. Železničarji ga poznajo kot tacega, ki se ga rad navleče, in s takimi ljudmi naši dobri železničarji nimajo radi opraviti. In tako tudi on nič ne doseže. Pa kako bi kaj dosegel, ker tukajšnji železničarji predobro poznamo rdeče reševalce in vemo, da jim ni za nič drugo, kot *ža naše svetle kronce. Rožič tudi sam dobro v?. da socialna demokracija na Zidanem mostu •kuie, kot sneg pred solncem: in nič jim ne polaga, zima jih bo vzela. Kako je s socialnimi demokrati na Zidanem mostu tudi Kopač dobro v6> ki je nedavno tekel s shoda v Ratečah. Že-Jezničarji spoznavajo in s spoznanjem pokažejo hrbet socialni demokraciji. Tudi neki Stropnik ne pusti delavstva na progi v miru. Grozi namreč delavcem, da bodo vsi odpuščeni, kateri niso pri socialni demokraciji in kateri ž njim Prijazno ne občujejo. Poskrbeli bomo, da bosta Rožič in njegov pomagač Stropnik dobila zasluženo plačilo, ako ne bosta pri delu pustila Poštenih delavcev s svojo rdečo sleparsko agitacijo v miru. Toliko za danes, če ne bo mir, morda še več in če va'u toliko jezi, da si gresta svojo vročo kri hladit v Savinjo, kar je Rožič že navajen.
Višek socialno - demokraške neumnosti. 'Nekje na Češkem so pokopali na božični praznik železničarja socialnega demokrata. Toda njegovim tovarišem socialnim demokratom niso zadostovali pri pogrebu samo rdeči trakovi a vencih, ne, pobarvali so tudi trugo z rdečo hrvo, dasiravno jih je pokojnikova žena lepo •rosila, naj tega ne storč. Taki so socialisti. v.cfJPrej reveža železničarja v življenju pripravo ob precejšen del njegove plače, po smrti ‘ Pa vozijo k pogrebu kot pusta v maškaradi. ,. I}i svetovali pa voditeljem, da v svojem živ-;lju javno pokažejo svojo vero z rdečo bar-
Q	.	_	.	-	—	     ...
si	ne sam0 s kravato, ampak napravijo naj
več obleko rdečo, da bodo vzbujali pa še bodJ° pozornost, naj jo obšijejo s kraguljčki, ki .oo med hojo ves čas pozvanjali. Nobeden nai , zavidal. Mrtve pa naj puste v miru in ne sramote njihovega spomina! dn■> i 3vn‘ °bčni zbor »Prometne zveze« bo obd n	• ™arca na b*unaiu-	I'a občni zbor ima
važ°	• 'ah° veliko resne	tvarine, ki je velike
voHs?s*h Vsaka podružnica pošlje po sklepu 'če j*Va enega zastopnika na glavni občni zbor. zasto a Podružnica pravico n. pr. do treh trj ;nikov, Potem bo ta eden zastopnik imel dila	OVe- Omejitev zastopnikov se je odre-
W('CranKT\ vs,ed tega, ker stanc to ogromne le sii, dnevni red letošmega občnega zbora vil-) t° va,7.en’ her se bodo	letos društvena pra-
deln	J1*0* P.renaijedila.	Zato pa krepko na
zbor b^rnzmcah in plačilnicah, da bo občni avi izraz železničarskih teženj in želja.
Rudar.
Idrija. Ko so pred nekakimi 14 leti hodili prvi socialno - demokraški agitatorji Idrijo »osrečevat«, so vedno kričali, da je vera privatna stvar, tudi njih listi so vedno isto zatrjevali, obenem pa so vse, kar je količkaj po veri dišalo, na najostudnejše načine napadali, in ti napadi se še vedno nadaljujejo. Pravi namen teh »osrečevalcev« pa je bil in je še, delavstvu iztrgati vero, in veliko delavcev se je res novega »modernega« nauka oprijelo in šli so v social-no-demokraški tabor, ne d'a bi se zavedali, kam pravzaprav plovejo. Že nemški voditelj socialne demokracije Vollmar je rekel: »Ko bi mi le tiste socialne demokrate sprejeli, ki pri sprejemu naš program popolnoma razumejo, koliko bi jih morali zavrniti? Skoro večino.« Za skledo leče prodajo prvenstvo, vržejo od sebe vse, kar imajo še dobrega in se vržejo pogubi v naročje. Žalostno tako sliko imeli smo pred kratkim pri nas; umrl je delavec, kateri po svojih starših ni podedoval nikakega imetja, a podedoval je vero v Kristusa, v večnost, in to vero so mu ukradli socialno-demokratični govorniki, ukradle njih strupene knjige in njih časniki, na zadnjo, za celo večnost odločilno uro je odklonil vsako cerkveno pomoč, in bil tako tudi kot brezverec pokopan. Ako ta slučaj ne zbudi zaslepljencev iz duševnega spanja, potem jim ni pomagati. V Ljubljani je morala kri teči, da so se mlačni Slovenci zbudili iz spanja, in žalostno, da se morajo pri nas taki slučaji kot kazalci socialno-demokraških laži goditi, da bi se zapeljanci zdramili. Neumevno je, da mora človeku, ki se še za pametnega šteje, socialno-demokraški nauk: Tukaj živi kakor moreš dobro, pogini pa kakor žival, — bolj ugajati kakor nauk cerkve, ki pravi: Kratko tepljenje, večno neizmerno plačilo. Pa kdor noče, noče. Vsak je sam svoje sreče kovač.
Idrija. V svojem znamenitem govoru koncem lanskega leta v Ljubljani je povdarjal poslanec našega delavskega mesta, gosp. Gangl, »da se ornatu ne sme služiti«. To je lahko zunaj Idrije govoril, tukaj pa vemo, da idrijski davkoplačevalci g. Gangla prav mastno plačujejo, da pri maši realcev službo organista opravlja. Komu torej služi Gangl pri maši? Morda ne ornatu? Služil je gospod poslanec tudi družbi sv. Mohorja s tem, da je neko povest spisal, seveda ne v protiornatskem smislu, sicer bi mu ornat ne bil priznal tiste mastne nagrade. Prepričani smo, da bi služil Gangl ornatu prav za vse, samo da bi mu ornat vedno bece štel. Kaj ne, tako je gospod Gangl. Ker ste torej že precej po ornatu potegnili, pustite tudi drugim ornatu služiti, bodisi že tako ali tako, kajti nevoščljivost je res nekai grdega.
Zagorje ob Savi. Dne 30. januarja je imel odbor bratoske skladnice sejo. Sklepamo, da je bila gotovo dobra remuneracija za trud pretečenega leta. Kajti žajfali so ga na Toplici pri Prosencu do druge ure čez polnoč. Provizijska blagajna ima zopet 37.000 kron dobička. Zakaj bi si ga ne privoščili za ene kravje usta? Saj to je demokratično: vsi za enega. Eden bi bil pa neumen, če bi za vse..
Odprto pismo g. Josipu Kogeju, rudarju v Idriji. Zvedel sem, da ste na javnem shodu dne 31. januarja napadali mojo osebo celo s pride-janim imenom, namreč da sem se smejal na pokopališču pri pogrebu rudar a Sedeja, ker ni bil cerkveno pokopan. To je ostudna laž. V resnici smeha vredni pa so bili vaši pristaši strahopetci na pokopališču, o čemur bodem že še drugič omenil. V obraz pa vam povem, g. Kogej, da vi mi ne bodete zapovedovali kedaj se mi je smejati, kedaj jokati; akoravno vam menda hoče pomagati celo sodnijsko g. Ober-kmet Tauzes. Ker ste pa tako pridni, da hočete vse postranske zaslužke sami imeti, vam naklonim dober postranski zaslužek, in sicer: eden tisoč kron dobite pri meni prvi dan, ko dokažete, da sem se jaz smejal na pokopališču necerkvenemu pogrebu vašega tovariša Sedeja. Koliko lažje bodete zaslužili lepo svoto kronic za pijačo geruŠ, kakor pa na leinštatu pri sejanju peska. — Leopold Lapajne, rudar v pokoju, Idrija, 5. februarja 1909.
v	m
Zenska emancipacija.
Ker se že toliko piše in čita o ženski emancipaciji, prosim, dovolite tudi meni mal prostorček v to svrlio. — Ne mislim govoriti o visoko izobraženih in bogatih amerikanskih in ruskih damah, ki imajo že svoja vseučilišča in jim bolj diši biti v parlamentu, gosposki zbornici in za advokatsko mizo, kakor pa v kuhinji pri loncih z kuhlo v roki ali pri vzgoji otrok. I ri nas v Avstriji vendar še nismo tako daleč.
Nekaj zboljšanja bi pa vendar bilo želeti vsaj pri nižjih slojih ženstva. Tudi tu bi se morale emancipirati in vsaj nekoliko poskusiti rešiti se suženjstva, ki ga imajo mnogokrat služkinje. Če so izobražene Francozinje prišle do tega, da se poganjajo za žensko akademijo in služkinje dosegle toliko, da imajo od devete ure zvečer počitek in predno v službo stopijo navadno vprašajo, koliko steklenic vina bo dobila na teden; bi se li ne dalo tudi pri nas vsaj nekaj zboljšati? Saj je žensko socialno vprašanje vendar tako pereče. Že po demokratiških načelih bi se moralo tu pomagati, gotovo bolj pa še po krščansko katoliških. Ali je morda ta ali ona služba potem kaj bolje, če se dve prav dobro pritožujete čez svoje gospodinje? Bi li ne bilo bolje, da bi se tesneje zjedinile in skupno delale na to, da si svoj položaj zboljšajo? Seveda bi k temu najbolje pripomogel strokovni list, ki je skoro neobhodno potreben, ali vsaj mali prostorček v kakem drugem listu, ki bi dekletam dajal pogum in krepost, da bi se na ta občin slovenska dekleta po vsili mestih skupno organizirala.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Ker smo morali danes objaviti vsaj dr. Krekovo poročilo z vseslovenskega kršč. socialnega delavskega shoda, ki daje celotni pregled o delavskem socialnem zavarovanju, kakor-šnega še ni objavil noben slovenski list, naj nam dopisniki za zdaj oproste, ker smo morali nekaj dopisov prihraniti za prihodnjo številko.
Somišljeniki in somišljenice, razširjajte »Našo moč«.
A. Lukič
s'°
m*'*
n	a	4e*"ce
n .is^ j.*®4"
vo')	n
rt$c i.«16’	u
K°„0<'e
d*
g?
o*?
Ljubljana
Pred škofijo 19
tstaiaian^[gifaiCT[oifO)foiPiCTfaifuJifoiiE3ig=n
Qr ^0
S
a
a
a
a
a
a
0
a
s
s
a
a
0
Dobroznana deželna lekarna
pri
„Mariji pomagaj“
Ljubljana, Resljeva cesta št. 1
poleg jubilejnega mostu
Mr. Ph. Milan Leusteka
priporoča:
Antiseptična Melousine-ustna in zobna
voda...............................—-50	Jfl
Tannochinin-tinktura za lase .	...	—'50	K
Železnato China-vino, velika steklenica	1-20	;0
Želodec krepčujoče vino, velika	stekle-	j g
0 0
0
0
0
0
0
0
0
80
Planinski zeliščni sok, steklenica .	.	.	— 50
Odvajalne krogljice, škatljica	. .	.	.	—21
Želodčna esenca, steklenica	....	—'10
Melousine-mazilo in milo za	lica	.	a	—'35
0 a
uaijaaaa^aaaaaaacaaaaaaaanraninnn:
i
SL. OBČINSTVU SE VbJUDHO PRIPOROČA
SPECER1ISK/1 TRGOVINA
mm tohich
TRŽAŠKA CESTA ŠT. 4.
uaaauau aaaaaa_j aaaaaaai
Angleško skladišče oblek
0. Bernatouic
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja in najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke.
r
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg št. 10
priporoča svojo
IMnosklobuhlinH
Velika zaloga Solidno blago.	Zmerne	cene
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek
v lekarni Trnkoczy zraven
rotovža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje.
Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.
Kdor hoče varno, mirno in hitro v
RJflERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnegi zastopniki
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšmi parniki velikani: Kaiserin Auguste Viktoria nosi 25 000 ton Amerika ...	.	„	24 000	„
President Lincoln .	„	20.000	„
President Grant ...	,	20.010	„
Vožnja Ljubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnin i voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1V2 dneva ter ima potnik prav co porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje 'Fger, naprej.
Velika zaloga. Nizke cene!
Radi velike zaloge znctno Znižane Cene!!!
Ugodna prilika za nakupi vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del. idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Veliko izbiro drobnega in mednega bloga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godove in druge prilike.
Priporoča se velespoštovanjem
F. MerŠOl, Llubljeno, Mestni Kg štev. 1
Velika zaloga. Nizke cene!
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lastna glavnica K 354.645*15
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po
4 VI.
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago
Fotografski umetni zavod
Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov,
■:	interierjev	itd.
Vsa dela se izvršjejo točno tudi v največji množini.	!;
Mr & Mejač
LjuMlano, Prešernoue ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in —.........
novosti v
konfekciji za dame.
Ustanov- , Ijeno leta |
1 862.
MiBko Krap eš urar
Podružnica	I .	1	]■	-	Podružnica
Resljeva cesta St. 2 V 1411 M || flul Resljeva cesta St. 2 prej g. Jos. Černe.	J J	prel	*. Jos. Čeme.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula> in nikelnastih
ur. verlžiCvStenskihin nihalnih ur, uhanov in prstanov
Kupuje in zamenjava .taro zlBto in srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo fournitur. —	— Glavno za-
stopstvo za Kranjsko zolog« strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih Slovenske plošče za gramofone, knkor tudi gramofone in igre.
Poznr. sin»pnshn Mirnim rfriišfw|
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni ::	trgovini:	::
3eml(e Ce$nil(
(pri Česniku)
Stritarjeve u lee LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena lu zanesljiva. Gene najnižje.
|ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo||
mo društvo v Ljubljani
ltoifesnitrnt.19 reg. zadruga z om. por. Kongresni til št.19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/t°/o, to je: daje za 200 kron 9 kron
 	50	vinarjev na leto.	 :
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje  	  —	prekinilo.	-	-	—
Rentni davek plača hranilnica sama. Naisigurnejša prilika za štedenjc. Kanonik R. Kalan I. r., Kanonik R. Sušnik 1. r„
predsednik.	podpredsednik.
|ooo|	|ooo|	|ooo|	|oooj	[o oo|	|ooo|	|ooo|	|ooo|	|ooo|
Pivovarna J. PERLES
Ljubljana, Prešernove ulice 7, Ljubljana
— r- priporoča =
izvrstno marčno pivo
v sodčkih in steklenicah.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.
FR. ŠUPEVC
priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče
za cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke, izborni med-pitanec
kojl se dobiva v steklenicah, škatljali in Skatih v poljubni velikosti ter poceni. — Zn obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči.
Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 7. Perlesova liik
■■
Prva slovenska
zzzz: modna trgovina
Engelbert Skušek
Ljubljana, Mestni trg št. 19
se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence.
Na drobno!
Na debelo!
Glavna trgovina: Zaloška cesta I
Filijalka: Martinova cesta 24
++++++++4* 44 44~,t'4*4*4 4*4*4*4 4*4*444*4**4 4*44*4*4‘4*44,4*4
X
t
X
f
4* f
4-	...
Novourejena	pražarna za kavo z električnim obratom.	4
•f	Vsak dan sveže žgana kava.	4
X	ar	Glavna zaloga rudninske vode.	♦
A. Šarabon
Ljubljana
IlellKa zolosa špecerijskega blaga, žganja, moke In deželnih pridelkov.
X
4’
f
X
4
4
4-
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.