Poštnina plačana v gninulul
Leto LXXn., št. 82 a
Ljubljana, torek tL aprila 1039
Cena Din i.—
Izhaja vaak dan popoldne Izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst S Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5
Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351
cško jamstuo za Grčijo
»i»: •
• jamstvo za zaščito dala nedavno Poljski
RIM, 11. aprila, d. Italijanska vojska je po osvojitvi albanskih pristanišč in prestolnice Tirane zasedla v velikonočnih praznikih Skader, Krajo, Berat, Argirokastron ter Korico in prodira sedaj polagoma v albanske gore ob jngo-slovenski in grški meji. Albanske čete, ki se jim ponekod pridružuje tudi civilno prebivalstvo, zlasti kmetje, se sicer še vedno upirajo, vendar pa se ne more govoriti o kakem organiziranem odpora, ker so medtem kralj Zogn in njegova vlada ter višji albanski oficirji pobegnili v inozemstvo, predvsem v Grčijo.
Kralj Zogn je prispel v nedeljo popoldne iz Lerina, kjer ga je pričakovala kraljica Geraldina, v Solun. Govore, da bo iz Soluna odpotoval v Turčijo, kjer se bo naselil. Kraljev brat Dželal Zogn je prispel v Skoplje. Kakor v Grčijo je tudi v Jugoslavijo pribežalo več albanskih generalštabnih in drugih višjih oficirjev.
Začasni upravni odbor za Albanijo
HRANA, li. aprila. A A. Albanska uradna agencija poroča: Z dovoljenjem italijanskega poslaništva v Tirani je bil imenovan začasni upravni odbor za Albanijo. V ocfboru so predsednik D j afer Ju-pit, ki opravlja istočasno pravosodne zadeve, Mihal Cherko, ki sj mu poverjene zunanje zadeve. Zef, Kadarea, Ki vodi notranje .zadeve, Kosta Marko, ki je prevzel finančne posle, Lan bi Aleksi ki vodi gospodarstvo, in Izedin Bečir, ki je prevzel gradbene posle.
Začasni upravni odbor je sklenil izpustiti na svobodo vse politične kaznence, ki ■o bili v času prejšnjega režima obsojeni kot reakcionare!
Uradno objavljajo, da bodo podružnice
albanske Narodne banke začele danes ponovno poslovati. Albanska valuta bo ostala nespremenjena.
Vpoklic So.ooo italijanskih rezervistov
RIM, 11. aprila, br. Zaradi vojaške akcije v Albaniji je bilo zadnje dni vpoklicanih okrog 50.000 rezervistov, ki so dobili nalog, da se morajo takoj javiti pri svojih kadrih. V severni Italiji je vojaštvo rekviriralo vse konje in vsa motorna vozila. Konji in vozila se morajo oddajati na določenih zbirališčih, kjer jih prevzema vojaštvo. Obmejne straže so bile povsod ojačene in poostrena kontrola pri prehodu meje.
Anglija za status quo na Sredozemskem morju
LONDON, 11. aprila, d. Angleška vlada je imela včeraj sejo pod predsedstvom min. predsednika Chamber-Isžpa, ki se je vrnil v nedeljo zjutraj iz Škotske, kjer je nameraval prebiti velikonočne praznike. Na seji, ki je trajala nad dve uri, so razpravljali o mednarodnem položaju po poslednjih dogodkih v Albaniji, zlasti pa o njihovih posledicah glede na angleško-itali-janski velikonočni dogovor od 16. aprila 1938, ki govori o ohranitvi statusa quo na Sredozemskem morju, kakor tudi o načrtu, da bi Anglija dala Grčiji in Turčiji enaka jamstva, kakor jih je nedavno Poljski.
V tem pogledu gre predvsvm za Grčijo, katere luke bi lahko hile angleškemu vojnemu brodovju važna oporišča za potrebne operacije. V londonskih političnih in diplomatskih krogih govore tudi o morebitni zasedbi grškega otoka Krfa po Angliji, ker je izredno velikega strateškega pomena kot najskrajnejša severna točka Grčije nasproti južne albanske obale v Otrant-skem prelivu.
V zvezi s tem so zbudila pozornost tudi poročila, da so vojne ladje angleškega sredozemskega brodovja zapustile svoja oporišča in odplule v neznano smer, kakor tudi, da so zapustile italijanske luke vse angleške ladje, ki so se mudile v njih. Prav tako je vrhovno poveljstvo angleškega vojnega brodovja na Sredozemskem morju ukinilo vse dopuste mornarjem.
Z druge strani poročajo, da zbira Italija na Dodekaneških otokih z vso naglico znatne vojaške sile. Tako je na primer zbranih na Rodosu že 40.000 italijanskih vojakov, Na Le rosu pa so osnovali Italijani močna oporišča za podmornice in letala.
Zunanji minister lord Halifax je v velikonočnih praznikih ponovno sprejel grškega poslanika, s katerim je imel daljše razgovore, imel pa je tudi posvetovanja s strokovnjaki svojega ministrstva 7a vprašanja Sredozemskega morja in bližnjega vzhoda, kakor tudi s šefi generalnih štabov vojske, letalstva in mornarice.
Italijanskemu odpravniku poslov, ki ga je obiskal, je lord Halifax izjavil, da presoja angleška vlada z veliko resnostjo italijansko akcijo v Albaniji. Italijanski zastopnik mu je odgovoril da je značai te akcije strogo omejen in da je bila naperjena predvsem proti kralju Zogu. čigar koruptivni režim ni onemogočal samo napredka albanskega naroda, temveč je ogražal tudi življenjske interese Italije, ki je investirala v Albaniji že velike vsote denarja. Lord Balifax je pri tej priliki izjavil italijanskemu opravniku poslov, da vztra-
ja Anglija na ohranitvi statusa ouo na Sredozemskem morju, zlasti glede Grčije in njenega otoka Krfa.
O italijanskem sporočilu je angleški zunanji minister obvestil takoj francosko vlado, kakor tudi poslanika Phippsa v Rimu, ki je nato obiskal italijanskega zunanjega ministra Ciana, da bi dobil avtentične informacije o stališču Italije v tem pogledu.
O Sem je razpravljala angleška vlada
London, 11. aprila, br. Med včerajšnjo sejo angleške vlade, ki se je nista udeležila edinole lord Runciman, ker se mudi izven Anglije, in Macdonald, ki je zbolel, je rum unski poslanik Tilea obiskal zunanje ministrstvo, kamor je opoldne prišel tn&i grški poslanik Simopulos. Seja vlade je trajala dve uri in četrt do 13.1a Velika množica, ki je bila zbrana na Dov-nLng-streetu, je posebno živahno pozdravljala ministre lorda Halifaxa, lorda Cnatf'elda in Hora Belisho. Ob 14.30 je obiskal vodja laburistične opozicije Attlee predsednika Chamberlaina, s katerim je razp-avljal o pclofaju.
Popoldne je bila na Downingstreetu seja ministrskega odbora za zunanje zadeve, ki so se je udeležili predsednik vlade Cham-berlain, zunanji minister Halifax, finančni minister Simon, minister za dominione Thomas Inskip, minister za notranje zadeve Samuel Hoare, minister za trgovino in industrijo Oliver Stanlev, minister za koordinacijo državne obrambe lord Chat-field, zastopnik ministra za koordinacijo za državno obrambo v spodnji zbornici Morrison in državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Buttler.
»Press Associationcr poroča, da na včerajšnji seji vlade niso razpravljali samo o pravni strani italijanske akcije v Albaniji ter njenih posledicah za italijansko-angle-ške odnosa je, temveč tudi o strateškem in političnem položaju v vzhodnem dela Sredozemskega morja. Italijansko akcijo smatrajo kot kršitev angieško-italijansfcega sporazuma, čigar najpomembnejša določba je ohranitev statusa quo na Sredozemskem morju. Draga določba I tal t jan^ko-an-gleškega sporazuma določa izmenjavo vojaških informacij. Angleška vlada je opozorila italijansko na one odstavke sporazuma, Id se tičejo vojaških sil v Libiji m omika italijanskih čet iz Španije po končani državljanski vojni. Te kršitve, zaključuje diplomatski urednik >Press Associa-tionc, bi mogle imeti za posledico odpoved celotnega
Sestanek obeh zbornic
LONDON. 11. aprila, br. Z veliko napetostjo pričakuje vsa javnost nadaljnji razvoj mednarodnih dogodkov. Zanimanje je osredotočeno na zasedanje obeh zbornic, ki se bosta po sklepu včerajšnje izredne seje vlade sestali ▼ četrtek. Na teh sejah bosta min. predsednik Chamrerlaki m zunanji minister lord HaHfaar podala po jasnila o mednarodnem položaju in obrazložila tudi ukrepe vlade, v poučenih kro-
gih napovedujejo, da bo angleški parlament dal vladi vsa potrebna pobi a stila za primer, če bi se mednarodni položaj de bolj poostril. Pričakujejo tudi, 5a> bo izvršena, preosmova vlade, ki se bo z vstopom opozicijskih politikov pretvorila v koncentracijsko vlado.
AngleSko-it sporazum bo odpovedan
LONDON, 11. aprila br. »Press Associated« napoveduje skorajšnjo odpoved italijansko-angleške velikonočne pogodbe od 16- aprila lanskega leta.
Posvetovanja francoske vlade
PARIZ, 11. aprila, d. Francoska vlada je imela v velikonočnih praznikih važna posvetovanja. Seji vlade, ki je bila v nedeljo popoldne, so prisostvovali tudi šefi generalnih štabov vojske, letalstva in mornarice. Tako min. predsednik in vojni minister Daladier ter zunanji minister Bonnet sta imela razgovore z raznimi poslaniki balkanskih držav, včeraj pa je zunanji minister sprejel tuii angleškega, poslanika Phippsa in ruskega poslanika Sulica,
Francoska vlada se bo popoldne zopet sestala k seji, na kateri bodo razpravljali o mednarodnih dogf>dkih. Na seji bo predvsem poročaj, zunanji minister Bonnet. ministrski predsednik vlade Daladier pa bo obvestil vlado o sklenih stalnega odbora za državno obrambo. Ni znano, ali so na sejah obrambnega odbora sprejeli poleg sklepov, potrebnih za neobhodno obrambo, tudi obsežnejše sklepe glede na seda-
nje dogodke, vendar pa domnevajo, da je bilo odrejeno vse za vsak primer.
Jutri se bosta sestala zunanjepolitična odbora poslanske zbornice in senata, popoldne ps bo bržkone nova seja vlade.
Sklepi obrambnega odbora
Pariz, 11. apr. d. Posvetovanja ministrskega odbora za državno obrambo so bila sprejeta v javnosti popolnoma mirno. Čeprav o njih ni bil izdan noben komunike se je zvedelo, da so bili sklenjeni vsi potrebni ukrepi za zaščito francoskih interesov. Posvetovanja obrambnega odbora se bodo nadalievala.
Poljski
pri Bonitetu
PARIZ, 11. aprila AA. Zunanji minister Bonnet je sprejel snoči poljskega veleposlanika L*ukasiewicza.
Popolno soglasje med Romunijo, Turčijo
in Grčijo
Bukarešta, 11. aprila, d. Zunanji minister Gafencu se je takoj po povratku iz Carigrada, kjer se je sestal s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom, obiskal min. predsednika Calinesca. Kakor zatrjujejo v političnih krogih, mu je sporočil, da je bilo v carigrajskih razgovorih ugotovljeno popolno soglasje naziranj Rumunije in Turčije glede na novi mednarodni položaj v smislu pakta o balkanskem spora-
zumu. Rumunija in Turčija sta odločeni, da nastopata v vseh vprašanjih zunanje politike skupno, v primeru potrebe za obrambo lastnih pravic pa bodisi tudi z vojaško silo. Prav tako zatrjujejo na me-rodajnih mestih, da obstoja na drugi strani med Turčijo in Grčijo popolno soglasje glede nadaljnjih ukrepov za obrambo skupnih interesov in neodvisnosti obeh držav.
Obrambni ukrepi Nizozemske
Vpoklic rezervistov za ojačenje posadk ob meji
Pariz, 11. apr. br. Listi poročajo o zbiranju nemške vojske ob švicarski meji ter v bliž ni Limburga ob nizozemski meji. Kakor trdijo, sta 7. nemški armadni zbor v Monakovu ter stari lovski armadni zbor v Salzburgu v vojni pripravljenosti.
Haag, 11. aprila. AA Nizozemski tiskovni urad objavlja da predstavljajo po mnenju nizozemske vlade sedanje razmere vojno nevarnost, kakor je to definirano v nizozemskih zakonih. Zaradi toga so bili pozvani vojaški obvezniki za zaščito meje.
Vlada je zaradi nevarnega položaja smatrala za potrebno ojačati obrambne meje.
London, 11. aprila. AA. > Daily Express poroča iz Amsterdama, da so nizozemski obmejni kraji pod absolutno kontrolo vojske in da so bile pod vsemi mostovi postavljene mine. Ukinjeni so bili vsi dopusti vojakov. Pripravljene so tudi mine za raz-strelitev nasipov tako, da bi tretjina Nizozemske s Haagom, Amsterdamom in Rotterdamom vred bila v nekaj urah pod vodo.
Nemčija bo odpovedala pogodbo s Poljsko?
Rim, 11. aprila, br. »Resto del Cariino« poroča iz Berlina, da bo Nemčija v kratkem odpovedala svojo pogodbo s Poljsko iz L 1934, ker je Poljska pri zadnjem obiska zunanjega ministra Becka v Londonu prevzela vojaške obveznosti napram An-gUjL
Nemški vojaški ukrepi
LONDON, 11. aprila, br. Posebni poročevalec iTimesa« poroča iz Berlina, da se opaža v vsej Nemčiji živahno gibanje vojaštva. Zadnje <*ni, zlasti med velikonočnimi prazniki so bili poslani veliki transporti vojaštva na južno in vzhodno mejo. Vojaštvo se prevaža po večini panoa z avtomobili in po železnici. Vpoklicanih je bilo veliko število rezervistov, zlasti tehničnih tn specialnih čet. V nemških uradnih krogih izjavljajo, da so to zgolj varnostni ukrepi za primer, če bi prišlo zaradi dogodkov v Albaniji do kakih mednarodnih konfliktov. Tudi nemška vojna mornarica je pripravljena. Vse nemške ladje, ki so se mudile v tujih vodah, so bile pozvane, naj se takoj vrnejo v svoja domovinska pristanišča.
Utrjevanje španske meje pri Gibraltarja
11. aprila, br. Usti poročajo iz Španije o obširnih ukrepih generala Franca za utrditev španske meje pri Gibraltarju. Utrjevama dela se izvršujejo s Toliko naglico tor je pri njih zaposlenih se 4000 republikanskih ujetnikov, ki delajo pod nadzorstvom 700
Uspešna kitajska protioSenziva
Cunking, 11. aprila AA, Po poročilih kitajske agencije Central News so Kitajci v sedanji protiofenzivi pri Kantonu pobili ali ranili v zadnjih treh dneh nad 2000 Japoncev. Kitajske čete so ponovno zasedle mesto Kukong. Prostovoljci operirajo v raznih krajih ter se posebno živo udejstvujejo v okolici Kantona, od katerega so oddaljeni 20 km. Japonska vojna ladja, ki je skušala včeraj izkrcati vojaštvo v bližini vasi Tanao ob portugalski koloniji Macao. je bila od Kitajcev prisiljena ponovno odpluti na odprto morje
Kitajske čete so izkoristile svoj uspeh na kiangsijskem bojišču ter začele prodirati ob obali reke Kan. Dospele so do Nančanga. Na zapadni obali reke Kan se nahajajo kitajske divizije med Kaoanom, ki so ga zasedle v nedeljo, ter Fengsin-gom. Tudi ofenziva na hupejskem bojišču se za Kitajce ugodno razvija. Kitajske armade se nahajajo v polkrogu okoli Hankova in sicer na severu, zapadu in jugu. Listi poročajo, da so Kitajci zasedli v tej pokrajini mnogo mest.
Izstop Peraja iz DN
Uma, 11. aprila, d. Zunanji minister Conzur je sporočil generalnemu tajništvu Društva narodov, da izstopa Peru iz Društva narodov.
Skalovje zasulo 28 ljudi
BERN, 11. aprila. AA. Včeraj popoldne se je zrušila ogromna skala na mesto Flinz v kantonu Giaubtmdenu. Skalovje je zatrpalo otroški penziona*, v katerem je bik> 28 oseb. Izpod razvalin so izvlekli 11 ljudi, med njimi 5 mrtvih. Pod razvalina-mt je se 12 IJndL_
Postani in ostani član Vodnikovo dražbe!
Po£itičttt vftjcrnH
Današnji imperativ
Revija beograjskega vseučiliškega profesorja dr. Mihaila lliča objavlja tate poziv:
»Preživljamo dogodke, kakršnih ni pred nami doživela nobena generacija Živimo, kakor da smo vsi v kaki podmornici, na katero vsak trenutek lahko trešči mina. Ne samo v Evropi, marveč po vsem svetu grmi in se bliska in to strašne je. kakor kdaj do sedaj. Človek zadremlje z zemljevidom, a ko se prebudi, se zave, da je v veljavi že nov zemljevid. Pieko noči se odcepijajo celi državni teritoriji, kar preko noči izginjajo cele držuve. Vse to se godi z neverjetno brzino. V imenu kakšnih načel in osnov, to ni važno, samo da gre. Državljani, vsaj oni zavedni In skrbni, pozabljajo na svoje osebno m privatno življenje in se samo vprašujejo, pride-li ono najhujše spomladi ali jeseni, to ali drugo leto, kar je tudi v skrajnem rezultatu malo važno, ako že mora priti. Poleg vseh teh zunanjih nevarnosti, ki v ostalem vsem groze, ne samo nam. pa nas razjedajo Še tudi notranje težkoče. In kakor da se ničesar ne dogaja okrog nas in med nami. kakor da živimo na kakem otoku, oddaljenem od vseh vulkanov, se mi še vedno med seboj prepiramo o doktrinah m načelih, še vedno se ločimo v nazorih tudi glede manj važnih vprašanj, še vedno stojimo na tribuni govornika, izgubljajoč iz vida danes najvažnejšo stvar: varnost vseh nas. Osupnemo, ko vidimo, da je kdo padel, a nato krenemo zopet na staro pot. Toda kakor je pri posamezniku najvažnejša stvar življenjska stvar, prav tako je tudi pri državi najvažnejša stvar varnost naroda, zunanja varnost. Pri tem poslu se moramo zbrati vsi složno, takoj, brez oklevanja, brez odlaga-, nja. Vse drugo je manj važno danes in naj je treba za to tudi skrajnih žrtev. To je naš današnji imperativ in kdor ga ne čuti v vsej njegovi veličini, ta pesi proti sebi in proti družbi. Dolžnost vseh poštenih političnih ljudi je, pa naj se oni še tako načelno ali programsko razlikujejo, da danes sprejmo kot geslo: združenje vseh zdravih narodnih sil brzo in odločno v svrho za-siguranja splošne varnosti...«
ffKulturbund" v Sloveniji
»Obzor* piše: »Nemški listi »Volkischer Beobachter«, »Tagespost* in dr. poročajo, da se je vršil ustanovni občni zbor »Kul-turbunda« dne 31. marca v številnih občinah v Sloveniji in da so bile osnovane krajevne organizacije v 32 slovenskih krajih, med njimi v Celju, Ljubljani, Dravogradu, Kočevju, Mariboru. Rogatcu itd. Nemški listi pravijo, da počenja nova doba v kulturnem življenju nemških rojakov v Sloveniji. »Dočim so naši rojaki na jugovzhodu naše države že več let lahko neovirano negovali nemško kulturo, ni imela nemška narodna skupina v dravski banovini že štiri leta nobene možnosti negovanja nemške kulture.ee Tej vesti, ki jo rajhovski listi posnemajo po tedniku »Deutsche Nachrich-ten«, ki je namenjen Nemcem v Sloveniji, a se tiska v Zagrebu, dodajejo komentar, v katerem izražajo iskreno zadoščenje in zadovoljstvo. Češ da vidijo v tej odločitvi resno voljo jugoslovenske centralne oblasti.
„Pa zakaj se potem pretepate?"
Sava Davidovič-Zeremski pripoveduje v novosadskem »Dnevu*: Na eni izmed konferenc v Ženevi sta prišla v razgovor ju-goslovenski in bolgarski diplomat. Govorila sta vsak v svojem jeziku in se izvrstno razumela. Opazoval in pozorno jih je poslušal angleški diplomat. Končno jih je začudeno vprašal, v kakšnem jeziku se raz-govarjata. Dobil je v odgovor, da govorita vsak v svojem jeziku. »Pa kako se potem moreta razumeti?U je nato vzkliknil Anglež. Pojasnila sta mu, da sta jezika tako sorodna in tako drug drugemu podobna, da bi se jih smatralo lahko za narečji enega jezika. Angleški diplomat je ves presenečen vstal, zmajal z glavo in Srbu m Bolgaru zaklical: »Za boga svetega, pa zakaj se potem pretepate?!*
Goring v Tripolisu
Tripoli8, 10. aprila, br. Včeraj ob 17. je prispel s parnikom »Bon Serato« v Tripo-lis maršal Goring s nvojo soprogo in spremstvom. Vojne ladje, zasidrane v lu-ki so ga pozdravile s topovskimi streli. Po pristanku je prišel na krov parnika maršal Balbo, ki ga je pozdravil z nagovorom, nakar sta odšla na obalo, kjer so bili zbrani predstavniki najvišjih krajevnih oblasti. Maršal Goring je pregledal častno četo, nato pa se je v odprtem avtomobilu z Bal bom odpeljal skozi mesto, ki je bilo v italijanskih in nemških zastavah. Zvečer je bila v rezidenci guvernerja intimna večerja, nato pa je maršal G«ring prisostvoval predstavi v gledališču.
Borzna poročila.
Curin, 11. aprila. Beograd 10, Pariz 1LS1 London 20.875, New York 446, Bruselj 75, Milan 23.45, Amsterdam 236.62, Berlin 178J0, Varšava 83*73. Bukarešta 310.
otrarj z
SLOVENSKI  NAROD«, torek, 11. aprila 193»
Ste v. &2
Severni predel in javna dela
Kaj bi bilo treba
, da bi prišli tudi naši do veljave
Maribor. 7. aprila Gospodarski  problemi  severne Slovenije niso bili nikoli prav ocenjeni in upošteva ni. V enako tenkem poRpodarskem položaju je v Sloveniji stvarno samo Sc Bela Krajina. Toda Bela Krajina jc ie majhen okraj, severni predel Slovenije pa obsega skoraj tretjino vsega prebivalstva naše banovine. Poleg tega so tu prirodne razmere mnogo n«2odncj;e. Kmetijstvo in industrija bi lahko tu mnogo bolj proepevatt Ce se torej opaia v teh krajih neka splošna gosnoefar-ska" in socialna zaostalost, moramo to v nemali  meri  pripisati  brezbrižnosti mero-dajnih činiteljev. ki ni«o nikoli dovoljuva-ževali potrebe in težnje tet*a našega tako številnega in tako ek »po ni ranega obmejnega ljudstva. Priznajmo, da se ni dos4ej za ta slikoviti  predel skupne domovine ni5e-sar učinkovitega storilo. Prepuščen  ;e bil samemu sebi. da vegetira, ali propadu. Na bivšem Sp. Štajerskem je po vojni napredoval edinole Maribor, in to zgolj po privatni iniciativi, predvsem  po zaslugi tekstilne industrije, ki se je tu osredotočila radi cenene delovne moč; in cenenega električnega toka. Vsi drugi kraji so zaostali za razvojem našega časa. Najvažnejši problem nam zastavlja v tem prostoru preob-Ijudenost naših vaen z vsemi njenimi ne všeč nimi socialnimi posledicami.  O tem imamo 6-icer že precej literature. Se vedno bi nam pa moglo delo. ki ne bi zaielo le razmere posameznih okolišev, marveč prikazalo z najrazličnejših vidikov in v celoti vse naše gospodarske, socialne, moralne in nacionalne probleme, podati  Se strašnejšo in še vse bolj opominjajočo sliko splošne bede in zapuščen osti.
Sedaj, ko smemo pričakovati, da se bo po novem načrtu pričelo z obsežnimi javnimi deli. je spet potrebno naglasiti, kako nujna so ta dela tu pri na; ter pokazati takoj in predvsem na vse .nedostatnosti našega cestnega omrežja. Če nočemo že po stanju naših cest izpričati sebi in svetu, da se ti predeli namenoma zapostavljajo, Jc potrebno, da 6e začno letos javna dela izvajati najprej pri nas. Saj ni menda nobene druge države na sveti:, ki bi ravms ob svoji najvažnejši meji zanemarjala najnujnejše potrebe prometa in civilizacije. Naše ceste so na mnogih mestih v takem stanju, da resno tvega kdor jim zaupa svoje motorno vozilo. So prej koiovo/i kakor ceste. Nujno je tedaj, da se ob priliki, ko se hoče urediti in modernizirati naše cestno omrežje, predv-em upoštevajo naši kraji, da ne bodo radi svojih neuporabnih cest docela izločeni od turističnega in splošnega prometa.
Predvsem se mora -dograditi m modernizirati glavna državna cesta. To je potrebno že zato, ker so vse najvažnejše cestne zveze v celi državi vezane z inozemstvom ravno preko glavnih dostopnih cest na naši severo/apadni meji. Zlasti stara glavna državna cesta v odseku med Mariborom in Konjicami mora biti nujno obnovljena in modernizirana. Zgraditi se mora pole^ moderna cesta, ki naj z\eže
z Mariborom kot glavnim središčem našega severa ves oni obsežni in močno obljudeni teritorij ki ga druži prometna smer od madžarske meje preko Čakovca in Ptuja na Maribor, in ki je danes radi nezadostnih in slabih cest izločen od naše narodne in gospodarske celote. Ceste te^a teritorija so še vedno tiste in take kot v prejšnjih časih, vežejo <e danes te kraje bolj z Madžarsko in zmanjšujejo možnosti r-anzitnega prometa. Tretji odsek obmejne prometne mreže, ki se mora spopolniti.
je geopolitično in tujsko prometno pomem-bna cesta od Maribora do Prevalja. Na teh treh odsekih je nujnost in važnost gradnje največja, zato bi bilo treba sredstva, ki bo razpolagal z njimi projektirani državni sklad za javna dela, porabiti predvsem za te ceste. S tem ne bodo sicer še rešeni vsi naši cestni problemi, saj se ni za nase ceste sploh še nič naredilo, vendar bodo vsaj glavne cestne žile sposobne prometa. Taka javna dela bodo naše ozemlje povezala z državno celoto gospodarsko, pa tudi drugače, obenem pa omogočila neposredno, da bo s tem zaposlen vsaj del odvisnih delovnih moči, na katerih je tako bogato tukajšnje siromašno podeželje, ki mu je letos povrhu odvzeta možnost sezonskega izseljevanja. Kar zahtevamo torej ni mnogo in spada prav za prav v navadne tekoče naloge državne uprave, ker se s tem ne bo napravilo nič novega. Le obnovilo se bo in moderniziralo ceste, ki so propadle, ker se ni skrbelo zanje. Manj ?e menda ne more želeti in zahtevati.
Poudariti je treba pri tem ponovno kvarni vpliv tega stanja na razpoloženje tukajšnjega ljudstva, ki sklepa iz tega. da je prepuščeni, batnemu sebi. če kedaj. je ravno sedaj potrebi-r da se z dejanji dokaže povezanost interesov naših krajev z interesi celote ter skrb države za ta predel. Ne zadostujejo le besede, treba je vidnih pozitivnih cejanj, da se zamujeno vsaj de-'oma popravi. Tu ni le gospodarskega, je tudi političiicg . pomena. Iz sredstev, določenih za letošnje javna dela, se morajo zato prvenstveno finansirati vsaj dela za državne ceste pri nas. Slep je. kdor ne vidi, kako zelo te razmere škodujejo ugledu, privlačnosti in moči skupnosti!
Sedaj se spet mnogo govori in piše o poti ebi intenzivnega narodno obrambnega dela. Toda najučinkovitejše narodno obrambno delo jc delo za gospodarski obstoj narod i. skrb za njegove življenjske naprave, za njegovo socialno blagostanje. Vse drugo so le brezplodne besede. Kdor hoče prav ra/umeti na! obmejni problem, naj si ogleda naše ceste, pa socialne razmere naših kočarjev in viničarjev. sploh gospodarsko stanje večine naših vasi. Zajel in razumel bo v trenutku ves naš severni problem. Ponavljamo, treb a je predvsem dejanj, hitrih dejanj, da bo to ijudstvo videlo, da se resno upoštevajo njegove potrebe in da se država zaveda njegovega pomena kot najbolj izpostavljenega narodnega dola na tej najbolj   i/postavljeni  državu: točki.
Obupne zdravstvene razmere
Obmejni št« Ilj je ostal brez zdravnika
Maribor. 10. aprila V Maribor je prispelo žalostno poročilo o zdravstvenih razmerah na naši meji. Zadnje čudno vreme, zlasti pa nagle toplotne spremembe so povzročile tudi med sicer zdravim podeželskim ljudstvom poleg običajne hripe tudi še razne druge bole znil zlasti v krajih tik ob državni meji, kjer skoro ni hiše, kjer ne bi bilo bolnika, ponekod kar cela družina.
Sicer so to ob tem času vsakoletni pojavi, letos pa le v večjem obsegu. Morda bi do tega ne bilo prišlo, če bi bila zdravniška služba skrbneje organizirana, kakor se je ravno ob tej priliki posebno drastično izkazalo. Banovinski zdravnik je narodni poslanec, ki kot tak ne more vršiti zdravniške službe. Drugi, zasebni zdravnik, pa je sam — zbolel in sploh odšel iz št. Ilja. Nadomestuje ga zdravnik iz Št. Jurija ob Pesnici. Toda tudi ta ima svoj obsežen okoliš, da ga v primerih večjih obolenj ne
more sam obvladati. Kdor količkaj pozna te obmejne kraje z raztresenimi selišči, vmes globoke grabe in slaba pota, ta si lahko napravi sliko, kako je z zdravstvenimi prilikami ob meji.
Kdo nosi odgovornost za posledice v vseh tistih primerih, ko en sam zdravnik pri najboljši volji ne more in ne more obiskati vseh tistih, ki ga kličejo? In tu naš narod ne kliče zdravnika brez nujne potrebe. In zraven pa še znana mizerija z našo bolnico — stara prenapolnjena, nova pa stoji še zdaj nedovršena. Zato ni tako čudno, če se dogajajo slučaji, ko resni bolniki ali ne dobijo prostora, ali pa ne morejo biti deležni temeljitega zdravljenja in se morajo — če imajo namreč sredstva — šele v skrajni sili zatekati k specialistom, kar seveda silno podražuje zdravljenje. Kaj pa oni številnejši primeri, kjer ni sredstev niti za izboljšanje hrane bolnika? Bo treba jasneje govoriti!
Težka prometna nesreča
Z motrciklom se je smrtno ponesrečil trgovec Avgust
Pajtler iz Rac
Maribor. 10. aprila Na ostrem ovinku ceste, ki pelje sko-zi Hoče na Pohorje, se je pripetila na velikonočno soboto usodna prometna nesreča, ki je zahtevala življenje mladega trgovca. Po tej cesti se je okrog 9. ure vračal iz Reke na motornem kolesu 23-letni trgovec in prekupčevalec Avgust Pajtler iz Rač. Malo prej se je mudil v Hotinji vasi, kjer si je od svojega prijatelja izposodil motorno kolo in se ž njim odpeljal v Reko. Ob povratku je na ostrem ovinku izgubil nenadno oblast nad vozilom, za vozil preko kupa gramoza tako nesrečno, da je padel z motornim kolesom vred v obcestni jarek, kjer je obležal s težkimi poškodbami na glavi in presekan i m čelom nad desnim očesom. Sreča v nesreči je bila, da se njegovemu
Dve žrtvi alkohola
Maribor, 11. aprila Danes ponoči je nesrečni alkohol spet zahteval človeško življenje, druga žrtev se pa bori v bolnišnici s smrtjo. V gostilni Wolfzettel v Košakih pri Mariboru je včeraj popoldne popivala skupina fantov. Zaradi malenkosti so se sprli in sledil je dejanski spopad. Pozneje so se pomirili in okrog1 22. so zapustili gostilno. Spotoma je nastal nov prepir in v bližini gostilne v Vinarjih je nastala med njimi pravcata bitka. Na tleh sta obležala v krvi 251etni delavec Ferdinand Mlinaric iz Ribniškega sela 24 in 221etni čevljarski pomočnik Gašper Goričan iz Ribniškega sela 28. Mimoidoči so ju našli okrog polnoči na cesti t mlaki krvi in so obvestili reševalce, ki so Goričana prepeljali v bolnišnico, ker je Se kazal znake življenja. Bil je ves po-tžolčen po glavi, po hrbtu- in po vsem telesu; a nesrečnemu Ml i nariču niso mogli več omagati, ker je ie umri. Njegovo truplo
spremljevalcu, ki je sedel na zasilnem sedežu zadaj, ni ničesar hu-dega pripetilo. Pajtlerja je vrgel sunek daleč čez kolo in je pri priči obležal ves v krvi in nezavesten. Mariborski reševalci so ga prepevali v bolnico, kjer je pa že naslednjega dne v jutranjih urah podlegel smrtnim poškodbam, ne da bi se bij zopet zavedel.
Na kraj nesreče so kmalu prispeli orožniki iz Reke. ki so prevzeli izposojeno motorno kolo, da ga izroče lastniku, in ki so ugotovili vse potankosti vseh okolnosti težke nezgode. Ovinek, na katerem sc je pripetila letos nezgoda, je bil že večkrat pozori'če sličnih nezgod, ki so zahtevale doslej že nekaj smrtnih žrtev. Tragična usoda tako nenadno preminulega Pajtlerja je pretresla vse, ki so ga poznali.
so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežju. kjer ga bodo popoldne obducirali.
Veleslalom z vrha Pece
Maribor, 11. aprila Na Peci je bila včeraj zadnja letošnja zimskosportna prireditev, ki jo je organiziral tukajšnji SSK Maribor. Bil je to pravi vele slalom z vrha Pece oziroma Kordeževe glave. Proga je bila dolga 2000 m, višinska razlika pa je znašala 400 m. Na startu se je prijavilo 19 tekmovalcev. Rezultati: 1. Eraest Marguč SKK Maribor 3:5, 2. K. Fanedl SSK Maribor 3:13, 3. Franc Leskovar SPD Mežica 3:27.
Po tekmovanju so se zbrali tekmovalci in funkcionarji v Uletovi koči, kjer je izgovoril prisrčne besede agilni načelnik SSK Maribora Vekoalav Golubović, v imenu mariborske zimsko športne podzveze pa jih je pozdravil njen tehnični vodja Viktor Purkeljc, Id je razdelil tudi kras-na darila. Prireditev je bila vzorno organi, zirana.
Žrtve velikonočnega streljanja z možnarji
Tudi letos m ]e pripetilo več nesreč zaradi neprevid-
Maribor, 10. aprila Velikonočno streljanje s možnarji m karbidom je vsako leto združeno z neizogibnimi žrtvami neprevidnega ravnanja. Tudi letošnje streljanje beleži celo serijo žrtev streljanja z možnarji, ki se sedaj zdravijo v mariborski bolnici. Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je 221etnemu posestniškemu sinu eksplodirala v roki Škatla karbida in je revež zadobil pri tem težje opekline po vsem obrazu in obeh rokah. 251etnemu kmečkemu dninarju Avgustu Reichu iz Marenberga pa je eksplodirala patrona v roki, tako da se je mora! s težjimi opeklinami po obrazu in rokah zateči v bolnico. Pri Sv. Križu na meji
se. je pri streljanju z možnarji težje poškodoval 391etni posestnik Ivan Ledine k, kateremu je razneslo možnar v rokah in so mu drobci razmesarili desno stran glave. V Bresternici je postal žrtev možnar. jev lSletni čevlj vajenec Anton Verglez, kateremu so drobci razstreljenega možnar j a hudo poškodovali desno roko. Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. se je nevarno obstreJil s smodnikom 451etni posestnik Ferdinand Rokavec. Smodnik mu je hudo razmesaril dlan desne roke. lTletnemu meh. vajencu Josipu Koresu iz Stoperc je bušnil smodnik v obraz ter mu ga obžgal. Vsi  ponesrečenci  se  zdravijo  v bolnici.
V XIX.
Živahen velikonočni nogomet
ligaškem kolu so zmagali favoriti — Ljubljana si je zagotovila obstanek v ligi
Ljubljana, 11. aprila Nogometni savez hoče čim prej spraviti ligaiko tekmovanje pod streho, ker se bo kmalu začela proslava 20-letnega obstoja JNS. Zato so ligaši tekmovali tudi na velikonočno nedeljo. Konec aprila bo prvenstvo končano, na sporedu so samo še tri kola.
XIX. kolo ni prineslo nikakih presenečenj, povsod so zmagali favoriti z večjo ali manjšo razliko. Zaradi tega prvenstvena lestvica ni doživela, z eno samo izjemo, nobenih sprememb. Ljubljana je s pridobljenima točkama spet zasedla 9. mesto in vse kaže. da ji je s tem obstoj v ligi zagotovljen.
V srečanju z varaždinsko Slavijo je Ljub Ijana sicer zmagala s 3 : 1 (0 : 1), vendar njena igra ni mogla zadovoljiti. Enajstori-ca je v pomladanski sezoni vidno nazadovala in se je le z največjim naporom prebila na mesto, ki ji zagotavlja nadaljnje sodelovanje v ligi. Moštvo nima pravega sistema, z dosledno defenzivno taktiko ni mogoče zabijati golov, kar je razvidno tudi v scoreu: z izjemo Zemuna so Ljubljančani dosegli najmanj golov. V nedeljski tekmi je bila napadalna vrsta spet slaba in če ne bi bili krilci tokrat na mestu, se SLavija bržkone ne bi vrnila brez točke domov. V prvem polčasu ec bili domači v premoči, zaradi brezglave igre pa niso mogli spraviti usnja v mrežo. Gostje sc imeii v sporadičnih napadih več sreče in so po Koprivnjaku dosegli vodstvo. Kmalu po odmoru je Pupo iz prostega strela izenačil. Pri tem se je vratar gostov na grd način spozabil nad Jane/iČem in ga je sodnik poslal na hladno. Bil je to znak za ostro igro. ki je sodnik ni znal zatreti. V 20. min. je Trio po lepi kombinaciji spravil Ljubljano v vodstvo, v 53. min. — sod-
nik je igro zaradi zamude o priliki vratar-jeve izključitve podaljšal — pa jc isti igralec postavil končno stanje 3 : l.
V Beogradu je BSK sigurno zmagal nad Ba-kom 5 : 0. Bil je ves čas v premoči in bi bil izid še znatno višji, če bi bil njegov napad pred Baskovim golom odločnejši. V naslednji tekmi je Jugi>slavija po težki igri premagala Jedinstvo 2:1. Zmaga je bila zaslužena. V Splitu je imel Hajduk lahko delo z Zemunom in si je z rezultatom 6 : 0 znatno popravil seore. Hašk si je v Skopi ju že v prvem polčasu zagotovil zrna go z dvema lepima goloma. Po odmoru jc bila igra izenačena. Gradjanski je končno izgubil s 3 : 5. Kljub sporu se je zagrebški Gradjanski vendar odločil, da bo nastopil proti sarajevski Slavij i. Gostje so igrali podrejeno vlogo in je Gradjanski po izredno lepi igri gladko imagal s 6 : 0.
Včeraj je bilo več prijateljskih srečanj. Kombinirano mcrHvo Jadrana in Reke je nastopilo pod imenom reprezentance južne Ljubljane nasproti varaždinski SI -i vi ji. Gostje so zasluženo zmagali 3 : 0, čeprav se njihova igra ni dosti razlikovala od nedeljske.
Kombinirano moštvo Ljubljane je igralo v Celju nasproti SK Celju. Moštvo jc igralo brez prave volje in je bila zato zmaga domačih s 3 : 2 opravičena.
Na sporedu je bilo še nekaj tekem. V Beogradu je Jugoslavija v prijateljski tekmi s precej sreče premagala BSK z 1 : 0. V Murski Soboti je Mura po raznih neljubih pripetljajih premagala CSK. s 6 : 2. Grafika je igrala na Jesenicah z Bratstvom 3 : 3. V Banjaluki jc mariborski Železničar zmagal nad Borcem 2 : 1. V Ljubljani je na juniorskem turnirju Mladike zmagala Ljubljana, tolažiino darilo pa je dobila Mladika.
Mariborske in okoliške novice
— Xaj?»tarejši naročnik »Slovenskega Naroda« umrl. V Mariboru je preminil g. Anton Novak, ki je bil od leta 1887. zvest naročnik našega lista. Rojen je bil 23. maja 1849. na Mirni pri Vipavi. V mladosti je služil pri mornarici. Leta 1869. se je udeležil službenega potovanja na leseni korveti s parnim pogonom po Grški, Aziji in Angliji. V teh službenih letih so ob smrti admirala Tegetthofa izbrali od vseh edino najpostavnejše in najmočnejše mornarje, da so se udeležili admiralovega pogreba na Dunaju. Med njimi je bil tudi Anton Novak. Pozneje je prišel k Južni in nato k Državni železnici. Kov vnet narodnjak se je leta 1884 udeležil nekega volilnega shoda v čitalnici v Ljubljani in je bil zaradi tega kazensko premeščen v št. Vid na Koroško. Poročen je bil dvakrat, iz prvega zakona živita sin Albin, ugledni trgovec v Mariboru, ki je Mariborčanom znan iz koroških bojev, kjer je bil oropan in pregnan, in pa hčerka Fri-da. Zaslužnemu narodnjaku ohranimo trajen spomin, žalujoči rodbini naše globoko sožalje.
_ Tujega denarja  se je polastil neki
Franc Seliršek iz Taborske ulice, ki je za svojega sostanovalca Miroslava Kri-stla prevzel 250 din, ki mu jih je za veliko noč poslal njegov oče iz Zemuna. Se-linšek je medtem neznano kam odpotoval ne da bi bil prejeti denar izročil onemu, ki mu je bil namenjen.
— Z drevesa je podel 231etni delavec Franc Muri iz Sv. Ožbalda pri Breznem. Priletel je na tla s tako silo, da si je zlomil desno nogo.
— Gori* v Selnici ob Muri je ogenj upepelil domačijo posestnice Ane Hodlo-ve, ki trpi zaradi požara 30 000 din škode. — V Šmartnem na Pohorju je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Josipa Satlerja. Ogenj se je razširil tudi na stanovanjsko poslopje, ki je zgorelo do tal. — Pri Muti je iskra lokomotive povzročila gozdni požar, ki je vpepe-, lil okoli 6 ha mladega gezda. Tudi na Rdečem bregu pri Podvelki so iskre lokomotive povzročile gozdni P°žar ki so sra pa domačini in gasilci kmalu !okalizirali in pogasili. — V železniškem trikotu pred železniškim mostem so pri kretnici št. 8 iskre lokomotive vnele stare prage, ki so zgoreli.
— Z biciRla je padel 381etni tesar Mihael Kostevžek iz Rač ter si pri padcu prizadejal več revamih poškodb po glavi. Zdravi se v bolnici.
— Na okno 3e je naslonil in razbil Šipo tovarniški delavec Maks Ritnja iz Studencev. Slomškova ulica. Drobci šipe so se mu zarili v desno rame in so ga morali odpremiti y bolnico.
— Igla predli nesa str°ja jI je odletela v oko. v Hutterjevi tovarni se je pripetila nezgoda, ki bi bila lahko postala usode-polna za delavko Justino Langovo iz Gajeve ulice 5. Ko je namreč šla delavka mimo predilnega stroja, ji je nenadno odletela igla v glavo ter jo težko poškodovala nad desnim cčesom tako da so jo morali reševalci prepeljati v bolnico.
— T*tvfaie mtk dnevnem redu. V neki kavarni v Kneza Koclja ulici je nekdo odnesel Francu Derenčiču iz Vojašniške ulice 18 zelen plašč vreden 200 din. Delavcu VerSiču iz Krčevine, Aleksandrova cesta 21 je nepoznan rokomavh odpeljal moško dvokolo znamke ^Rekord« z evid. štev. 139344—2, vredno 1.500 dnx Stična usoda je doletela tudi skladiščnika Josipa Fraaa iz Sokolske ulice, kateremu je nekdo jprtafcnžl iz Tezo tukajšnje tvrt-
ke   Kemindustrija   moško   kolo znamke Bv^nabor«  z evid. štev.  128-147, vredno 1000 din.
— Beg v svobodo. Pri čiščenju zaposleni kaznenec Ignac Kranjc iz zikarc pri Dupleku je spretno izrabil križišče Aleksandrove in Meljske ceste ter jo umih nog ubral v neznano smer. Hrepenenje po svobodi ga je premagalo in izmaknil se je bud nim očem jetniškega paznika. Kljub dosedanjemu poizvedovanju in zasledovanju ga še niso našli.
Po srečnem naključju ušel smrti. V bližim kolodvora v Slovenski Bistrici je nameraval prekoračiti železniški tir 391et-ni delavec Cobec, stanujoč v Mariboru, Ciril Metodova 18. V tem trenutku je pri-brzel osebni vlak iz Maribora. Lokomotiva je treščila v ćobca ter ga vrgla ob železniški tir, kjer je obležal nezavesten s težkimi poškodbami na glavi. Sreča v nesreči je, da je čobec padel tik železniškega tira, sicer bi prišel pod kolesa vlaka. Težko poškodovanega Cobca so odpreoni-li v mariborsko bolnico, kjer se zdravniki prizadevajo, da bi mu rešili življenje..
— Tri žrtve Koiesarjen|a. Pri Sv. Ani v Slovenskih goricah je padel s kolesa 66tet-ni preužitkar Jurij Urbančič tako nesrečno na tla. da si je zlomil levo roko in nogo. — V Rad vanju je padel s kolesa 27letni barvar Franc Klampfer in si zlomil levo ključnico. — Ista usoda je doletela tudi Cirila Lampreta iz Radvanja, Ki si je pri padcu zlomil levo ključnico. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnici.
— Mariborski   teKstilni   industrialci so
že ponovno pokazali veliko razumevanje za socialne potrebe, osobito na polju pospeševanja zdravstva in napredka naše bolnice. Na pobudo gospoda inž. Fischer-ja, ravnatelja tvornice Doctor in drug so zopet z človekoljubno gesto in z znatnim prispevkom omogočili, da bo mogla tukajšnja splošna bolnica nabaviti za njen cdsek za pljučne bolezni prepotrebni instrumentarij za thorakoskopijo in kausti-ko. Darovale so sledeče tvornice: J. Hut-ter in drug 8.000 din, Doctor in drug 5 tisoč din. Ju^osviLa d. z o. z. 5.000 din, Avgust Ehrlich 5.000 din, Mariborska teksti-ne tvornica, d. z o. z. 5.000 din, Tho-ma & Co. 5.C00 din. Predilnica bombaža in mehanična tkalnica E. Zelenka. & Co. 5 tisoč din, skupaj 40.000 din. Imenom trpečih bolnikov, katerim bo to naklonilo mnogo pripomoglo • k ozdravljenju ali zboljšanju njihovega zdiavstvenega stanja bodi darovalcem izrečena najisk renejša zahvala.
— Zveza Maistrovih borcev v Mariboru vabi na ustanovni občni zbor odseka Zveze Maistrovih borcev vse one borce, ki bivajo v občini Sv. Barbara in bližnji okolici ter so se v prevratni dobi leta 1M.S in 1919 udeležili osvobcdilnih akcij za našo severno mejo pod vrhovnim poveljstvom generala R. Maistra, ki bo v nedeljo 16. aprila 1939 po rani sv. masi v gostilni Antona Korenjaka pri Sv. Barbari v Halozah. Ker bodo na tem ustanovnem občnem zboru poročali delegati Zveze o dosedanjem delovanju Zveze zlasti o Korakih, ki jih je upravni odbor podvzel za dosego do-brovoljstva, je v interesu vsakega posameznega Maistrovega borca, da se tega zborovanja zanesljivo udeleži!
— Z nožem v hrbet. V Rogozi na Dravskem polju so se za veliko noč spoprijeli domači fantje in uprizorili pravcato bitko, med katero je segel neki fant po nožu In ga zasadil v hrbet 25ietnemu delavcu Maksu Frledlu iz Rogoze 29. Friedl
se je na licu mesta zgrudil na tla in so ga mariborski reševalci morali odpremiti v tuk. bolnico.
— Z vrelim mlekom se Je nevarno opekla šestletna Brigita Kolarič iz Stolne ulice 5. V odsotnosti staršev je otrok pristavil k štedilniku stolček. ki se je pa pre\Tnil. tako da je otrok z vso silo zgrabil za lonec vrelega mleka, ki se je razlilo na  otroka.    Z  nevarnimi  opeklinami po
prsih in hrbtu so otroka prepeljali v nico, kjer se sedaj zdravi.
— Mariborčani smo proslavili velikonočne praznike v znanu-nju starih tradicij. Veliko soboto so bile običajne procesije, velik, nedeljo zjutraj pa v Studencih. V Narodnem gledališču je bila premiera »Dijaka prosjaka . ki je zbudila toplo priznanje občinstva. Na kolodvorih je bil izreden naval. Množica ljudi je hotela izkoristiti velikonočne železniške ugodnosti. Plaaiinci so jo mahnili na Pohorje, vneti dilcarji pa so šli iskat snega na Peco in drugam. Velikonočni ponedeljek smo Sli v »Emavsv, če že ne k znancem in sorodnikom, pa vsaj na razne okoliške postojanke in — vi not oče.
— Mariborski svinjski sejem 7. aprila Okoliški kmetje so prignali 25 svinj, ki so bile vse prodane. Cene so bile: 5 do 6 tednov stare SO do 110. 7 do 9 tednov 115 do 140. 3 do 4 mesece 200 do 2S0, 5 do 7 mesecev D30 do 450. Kg po 6 do S oz. 8 do 11.
Iz Celia
■P
—c Velikonočni prazniki so potekli ob najlepšem pomladanskem vremenu. Velikonočnih procesij na veliko soboto popoldne pri kapucinski in pri opatijski ter v nedeljo zjutra; pri cerkvi sv. Jožefa se je udeležilo zelo mnogo ljudi, pretežno iz okolice. Mnogo ljudi je o praznikih odšlo iz Celja in priredilo izlete v danijo okolico, na hribe in Savinjske planine. O praznikih je vladalo v mestu Celju pravo velikonočno raz]>oloženje.
—c Nesreče radi padca. Na Sp. Rečici ob Savinji je padla 11"detna đnlnarica Marija Lavrenčičeva z gospodarskega poslopja in si zlomila levo roko pod komolcem. V Radečah je padel 151elni sin ko-lar.ske.q-a mojstra Stanko Laznik pii telovadbi in si izpahnil desno roko. Na Cesti na Dobrovo pri Celju je padel petlei ni delavčev sinček tako nesrečno, da si Je zlomil levo roko v komolcu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
—c SK Celje : SK Ljubljana S:! Na velikonočni ponedeljek je gostovalo moštvo SK Ljubljane v Celju in odigralo na Glaziji pred 400 gledalci prijateljsko tekmo s SK Celjem. V moštvu Ljubljane •je nastopilo tudi šest članov liginega moštva in sicer Lindner, Trko, čebohin, Vovk, Nikolič in Hassl. Gostje so .sicer nođfl solidno igro. a niso izpolnili pričakovanj občinstva. Ožja obramba in krilska vrsta sta bili na mestu, napad pa ni bi! dovolj povezan in odločen. Moštvo Celja je tokrat zaigralo z elanom in požrtvovalnostjo. Krilska vrsta z Rikom Presingerjem je dobro zalagala napad. Ožja obramba je v prvem polčasu zaostajala za napadom, po odmoru pa se je popravila. C ski napad je nudil zlasti v drugem polčasu bolj povezano in učinkovitejšo Igro nego napad Ljubljane. Igra je bila že o vsega začetka izenačeni1.. V 0. mini ti je Hassl po kratki soloakciji potresel celjsko mrežo. Igra je valovila s polja na poljC. rezultat pa je ostal skoraj pol ure neiz-premenjen. V 36. minuti je Presingci Lepo dodal Dobrajcu, ta pa Bairamovicu. ki je z lepim strelom iz razdalje 20 m izenačil. Ze dve minuti pozneje je Dobrajc po hitrem prodoiu povišal na 2:1 za Celje. Po odmoru je ostala slika neizpremenjena. Na obeh straneh se je vrstila akcija za akcijo, toda več kot neir.rnbljenih kotov moštvi nista dosegli. V 33. minuti je streljal Trko kot. čebohin je bil na mestu in je izenačil. Tri minute pozneje je diktiral so<lnik enajstmetrovko proti Ljubljani in Dobrajc je povišal na M:2. Celje je začelo uprizarjati nevarne akcije prešlo v lahno premoč, rezultat pa je o-neizpremenjen. Moštvo Ljubljane se je vedlo v drugem polčasu zelo ne disciplinira, no in je vzbujalo med občinstvom hudo nevoljo. Sodil je g. Presinger objektivno. V predtekmi je mladina SK Celja premagala mladino SK Olimpa z S:0 (3:0).
—c Otroci so zanetili požar. Na velikonočni ponedeljek okrog 15.45 sta bili gasilski četi v Gaberju obveščeni, da goii na Zg. Hudinji pri Celju. Gasilci so takoj odbrzeli na kraj požara. Gorela je s slamo krita hiša posestnika Franca Sloserja. Gasilcem se je posrečilo rešiti sosedna poslopja. dočim je hiša pogorela ln so ostali samo očrneli zidovi. Iz hiše so šili samo nekaj pohištva, vse drugo | so uničili plameni. Posestnik ima okrog 75.000 din škode, ki pa je le delno krita z zavarovalnino. Ogenj so zanetili otroci, ki so okoli hiše streljali s papirnatimi patronami, pri čemer so patrone padle na slamnato streho in jo zažgale.
—c Oče ustrelil ^na. Posestnik Kranjc v Novakah pri Novi cerkvi je živel g svojim 261etnim sinom Martinom že dalje časa v sovraštvu. Svojemu sinu je prepovedal hoditi po njegovem posestvu. Na veliko soboto popoldne sta se oče in sin srečala na travniku. Oče je ustavil sina in ga vprašal, ali ne ve, da ne sme hoditi po njegovem posestvu. Beseda je dala besedo. Oče se je zelo razburil, izvlekel je samokres, pomeril na sina in oddal nanj tri strele. Krogle so zadele sina v vrat ter v levo in desno stran prsi. Sir- se je takoj zgrudil nezavesten, oče pa je pobegnil v gozd. Ko so prispeli iz Celja reševalci z avtomobilom, je stopil šofer celjskega reševalnega oddelka g. Klezin pogumno za starim Kranjcem v gozd. Kranjca je kmalu našel. Stopil je k njemu in mu dejal, da je od policije. Kranjc je temu verjel in se je vdal. Klezin mu je vzel samokres. Obvestili so orožnike, ki so odvedli Kranjca v zapore okrožnega sodišča v Celju. Mladega Kranjca so prepeljali celjski reševalci v celjsko bolnico. Zdravniška pomoč pa je bila zaman. Mladi Kranjc je na velikonočno nedeljo podlegel smrtnim poškodbam.
Prva radijska brzojavka
Ob koncu marca bodo v francoskem ko-,>ališkem kraju Wilmereuxu odkrili spomenik oi> 40-letnici prve breziune brzojavke mi Francoskem. Spomenik bo posvečen Marconiju in izumitelju »Branleveve cevi« Edvardu Rran4eyu. 29. marca 1S99. je Mar-coni iz Sant-Margarete v blizini Doovra poslal prekc> Rokavskega preliva v Milmereux pozdrav liranlevu, ki ga je ta brez motnjo i-prejed^