☆ ПРС ДС1ДИИЦЈТВ0 КОКФСРКНЦИЛ CABCSA СОЦИЈДЛИСТИЧК1 ОМДАДИИ1 ЈУГОСЛАвИЈв PRIOBJIDNlftT VO KONPIRINCIJI BAVKZA BOC I J A L IST I č K I OHLADIM JUOOILAVI JI PAtD.BD.TVO KONPIMHCB IVIH S O C I A L • • T I 6 N I M L A Dl N « JU0 O.L A V! Л ПР1Д ССДАТСДСТВО HA КОМФСРвМЦИ JAT A HA COJVSOT HA OOUMJAJIMCTHHNATA МЛАДИНА HA ЈУГОСЛАен.'* K*T***A * KOSPISISCIS Tt LIDHJII S| HI NI St SOCIALISTI Tt J U OOSLL AV ISI A juooszlAv szoci a list a ipjusAoi s zO v iTsts vAlasztmAnvAnak ILNOKStOI • UL*VA* LCNJIHA S »»OTO NOVI SIOSRAD • TILIPONt sa*-«««. ea7-*»a. SaT-HT . P. F AH MO ČUDOVITI SVET RAČUNALNIKOV , os GLAVNIM UREDNICIMA' OMLADINSKIH GLASILA SIOSRAD, /Л Dragi drugovi, Imajuči u vidu vrlo t«5ke posledice koje je po život stanovniStva izazvao zemljotres na Kopaoniku« Predsedni-štvo Konferencije SSO Jugoslavije je, na svojoj sednici od 25. 10. 198*4. godine, donelo odluku o nizu aktivnosti ko j ima če se mladi uključiti u akciju solidarnosti i pomoči ugroženom sta novniStvu u stvaranju povoljnih, usl<*?a za njihov normalniji život. * Očekujemo da u va§oj sredini i vi budete značajan subjekt u mobilizaciji, informisanju i propagandi ovih aktivnosti kako bi se Sto veči broj mladih odazvao jednoj istinskoj potrebi da se u ovom trenutku stanovniStvu Kopaonika pruži što veča pomoč. s Molimo vas da na stranicama vašeg lista objavite Odluku*i Uputstvo Predsedništva o organizovanju aktivnosti u povodu 23. novembra, na toj sednici proglašenog, "Dana omla-dinske solidarnosti sa stanovniStvom Kopaonika". S drugarskim pozdravom,^ Z'jv T • o ■ ' .a • -v, / v - v fer >.\;Л ii e «*5P^56!!IIITcohisije za informisanje »M ,*.a 3 - *•3 ^ » ti' Bogdanovič, r i Mladi Jugoslavije, svih naših krajeva, svih naroda i narodnosti izražavaju veliku zabrinutost za vrlo težak i egzistencijalno ugrožen položaj naroda kopaoničkog i podkopaoničkog kraja. Kao i uvek, u svim teškim prilikama izazvanim raznim nepogodama, tako i sada iskazuju svoju spremnost da raznim Vidovima svoje aktivnosti doprinosu sveopštoj društvenoj akciji na prevladavanju posledica od zemljotresa koji je zadesio narod Kopaonika. Tu svoju spremnost več su iskazali učeščem u omladin-skim radnim brigadama na saniranju posledica od zemljotresa i izgradnji neophodnih objekata za dalji i normalniji život naroda toga kraja, kao i u drugim brojnim akcijama koje su u nekim sredinama vodjene. Upravo na tragu te spremnosti i velike potrebe da po-krenuta društvena akcija solidarnosti dobije još šire razmere, a sa ciljem da organizuje i u nju uključi što veči broj mladih. Predsedništvo Konferencije Saveza socijali-stičke omladine Jugoslavije donosi ODLUKU Da se 23. novembar 1984. godine proglasi za Dan omla-dinsko solidarnosti sa stanovništvom Kopaonika Toga dana shodno Uputstvu Konferei SSO Jugoslavije koje če biti dostavljeno svim opštinskim konteren-cijama SSO, celokupna organizacija spletom najraznovr-snijih aktivnosti, koje če trajati ceo novembar, treba da se uključi u akciju solidarnosti i pomoči stanovništvu teško pogodjanom posledicama razornih zemljotresa. študentski list KATEDRA. Naslov uredništva: Ob parku 5, 62000 Maribor, tel: (962) 22-004. številka žiro računa: 51800-678-81846. Izdaja UK ZSMS v Mariboru. Uredništvo: Mirjam šega, Edmund Turk, Marko Klasinc, Lidija Herman, Sandi šenekar, Branko Greganovič (glavni in odgovorni urednik (v. d.) Tehnični urednik: Marjan Hani Tajnik: Dušan Tomažič Lektoriranje: Irena Smole Sodelavci: Milko Poštrak, Peter Podgorelec, Samo Resnik, Lidija Hartman. . . Predsednik izdajateljskega sveta: Tomaž Kšela. KATEDRA izhaja ob podpori UK ZSMS Maribor, Kulturne skupnosti Slovenije, Raziskovalne skupnosti SRS, Izobraževalne skupnosti SRS in Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS. Tisk ČGP Večer, Tržaška c. 14, 62000 Maribor, cena izvoda 20 din. Letna naročnina: študentje in dijaki 150 din, ostali posamezniki 200 din, inštitucije 400 din. Naročenih tekstov in slik ne vračamo. Članki izražajo mnenja avtorjev. Oproščeno temeljnega davka na promet po sklepu št. 421-1/70, z dne 11. 1. 1973. Sestanki uredništva: vsak torek od 13.— 14. ure. Bit, Moj mikro, Čudoviti svet računalnikov. Računalniški izziv . . . nas vabijo s strani vseh slovenskih časopisov in revij. Ustanavljajo se računalniški klubi, organizirajo se tečaji za lastnike hišnih računalnikov, v prodaji so uvoženi računalniki, dobili smo in dobivamo prve domače hišne (osebne ali mikro ali kakorkoli jih hočete imenovati) računalnike. Junija bo šolske zidove zapustila prvo generacija usmerjenih srednješolskih strokovnjakov za računalništvo. Torej smo dosegli to, kar potihem in naglas zahtevamo že več let? Smo končno le stopili na pot odpravljanja računalniške nepismenosti? Pravzaprav bi človek to kar verjel, ampak žal samo tako dolgo, dokler ga ne zamika, da bi sam postal računalniško pismen. Revije in knjige (predvsem knjige) imajo lepotno napako — so zelo drage in za dijaka ali študenta težko dostopne. Ce le prideš do katere izmed teh knjig, pa ugotoviš, da bi bilo bolje, če bi si najprej nabavil računalnik, po možnosti Sinclair, saj je večina teksta v teh knjigah namenjenega lastnikom le-teh. Izjema je morda le Evansov Računalniški izziv, ki daje splošen pregled nad tem, kaj sploh računalnik je in kaj zmore. To pa je za tistega, ki bi se rad podrobneje seznanil z delovanjem skrivnostne škatle in s tem, kako jo pripraviti do tega, da bo delala natanko tisto, kar od nje zahtevaš, odločno premalo. Žal pa je računalnik navadnemu smrtniku, ki nima očka obrtnika, generalnega direktorja ali kakšne podobne težke (v denarnem smislu) živine, nedosegljiv. Ostane ti (grenka) tolažba, da bodo vsaj naši nadebudni usmerjenčki posvečeni v. vse skrivnosti računalnikov, saj imamo predmet računalništvo na vseh srednjih šolah. Toda računalništvo spoznavajo s svinčnikom in knjigo v roki, enkrat v letu pa jih peljejo v kak računalniški center, da sploh vidijo, kako to ,,čudo" izgleda. Na tistih šolah, ki so si oriborile računalnike (to so seveda predvsem šole tehnično-naravoslovno-računalniške usmeri- tve), pa je zmogljivost računalnika in število terminalov tako nizko, da se jih pri enem terminalu tare več in to — razumljivol — ne vsak dan. Pustimo srednje šole ob strani in si oglejmo spoznavanje računalništva na VEKŠ-u. Študentje I. stopnje smeri poslovna informatika (ki se ponavadi zaposlujejo v računalniških centrih) pridejo v stik z računalnikom deset- do petnajst krat po približno dve uri (se pravi največ trideset ur), za vsakim terminalom pa ,.delata" dva ali trije študentje. Res je, da diplomanti VEKŠ-a ne bodo programerji ali celo..operaterji, pa vendar — če hočeš spoznati računalniško logiko, način „razmišljanja" računalnika, obstaja samo ena pot — čim več samostojnega dela z računalnikom. Nekateri se računalnika sicer bojijo (kot dr. Hubert Požarnik), dokazujejo, da uvajanje računalnikov vodi v prevlado stroja nad človekom in trdijo, da hišni računalniki povečujejo socialno diferenciacijo. To ni posledica računalnikov, ampak izkoriščanja človeka po človeku in izkoriščanje države in domačih proizvajalcev, ki si na račun zanimanja za računalnike polnijo žepe. Zanima me, komu v primeru računalnikov koristi omejen in’visoko ocarinjen uvoz? Domačim proizvajalcem? Ne verjamem, saj smo pri proizvodnji hišnih računalnikov dosegli tako malo, da si tega enostavno ne moremo privoščiti. Ne gre za to, da nimamo več dosti časa — kar se časa tiče, smo že v „minusu". Na tiste, ki si računalnik kupijo v tujini in tako skušajo priti do zmogljivejšega in hkrati cenejšega računalnika, pa še zmeraj gledamo kot na tihotapce in „protidržavni element". Kako se to ujema s tako zaželenim odpravljanjem računalniške nepismenosti? Je poplava specializiranih revij, knjig in člankov v vseh časopisih samo metanje peska v oči?! Mirjam Šega ZDRAVSTVENO VARSTVO ŠTUDENTOV V MARIBORU RAZDROBLJENO MED ŠTIRI TOZDE Ob srečanju Študentskih poliklinik Jugoslavija v Zagrebu 19. 10. 1984 (45-letnica delovanja Študentske poliklinike Sveučili-šta u Zagrebu) imamo možnost, da si ogledamo, kje smo s to dejavnostjo pri nas. (Med trinajstimi referenti sta dejavnost našega Dispanzerja za zdr. varstvo študentov prikazali dr. Slavica Ravnik in prof. Tilka Kren: Mogučnosti preventivnog rada u Studentskoj populaciji) Kompleksno zdr. varstvo študentske populacije v večini univerzitetnih središč Jugoslavije izvajajo cpecialisti splošne meai-cine, šolske medicine ali medicine dela, poleg zobozdravnikov, ginekologov, psihologov, psihiatrov in laboratorijskih služb. Poročevalci dejavnosti ugotavljajo, da je študentska populacija v glavnem zdrava, vendar 1/3 terja povečano pozornost v smislu preventive, zgodnjega odkrivanja okvar, pravočasnega zdravljenja, preprečevanja obolenj glede na vzroke nastanita in rehabilitacije. — Okvare vida so najpogostejša ovira za študente, 20 — 25% nosi očala. — Sledijo okvare kosti, mišic, vezi; 8—10 % ima slabo držo. — Bolezni kože mučijo 15—25 % mladih v fazi razvoja. — Motnje srca in ožilja se kažejo pri 10 % štud. populacije. — Motnje osebnosti in nevrotične motnje se tudi javljajo v 10 % popul. Ankete in anamnestični podatki (sistematski pregledi vseh študentov) opozarjajo na vzroke navedenih okvar v načinu življenja v družini prej in sedaj med študijem. Posledice nezdravega načina življenja (sterilnostno okolje je poudarjeno!) se kažejo v že omenjenih motnjah in boleznih, saj jih včasih imenujemo posledične težave, kot so motnje prebavil, urinarnega trakta, psihosomatske težave . . . še bolj kot redno spremljanje zdr. stanja mlade populacije in aktivnost v smislu preventive je pomembna za mlado generacijo, ki bo po končanem šolanju delovala na najpomembnejših mestih družbenega dela, usposobljenost posameznika za aktivno-lastno skrb za zdravje in angažiran odnos do varstva zdravega naravnega okolja. Dejstvo, da objektivne kriterije obolenj prekrivajo subjektivni občutki anksioznosti, depresij, psihosomatike . . ., opozarja na stresne pogoje življenja študentov in nujno potrebo po sodelovanju med zdravstvene službe, pedagoškimi, socialnimi in družbenopolitičnimi skupnostmi. Anketa o zdr. počutju študentov v Zagrebu je pokazala, da študij ovirajo mnogi občutki: napetosti (21%), trema (29%), glavobol (48%), anksioznost (24%), nervoznost (28 %), osamljenost (14 %), tolažba v alkoholu (24%), pretirano kajenje (34%) . . ., bolj kot objektivno ugotovljene bolezni in okvare. Ni naključje da 5% populacije išče zdr. opravičilo za „izgubljeno" leto brez otipljive bolezni in šele obravnava pri psihologu razjasni vzroke neuspeha. Največ prispevkov so v Zagrebu dali ginekologi, saj 75% študentov aktivno spolno živi a nima pogojev za normalno družinsko življenje. Prekinitve nosečnosti še vedno zelo presegajo porode (2/3 : 1/3). Mladi sicer poznajo fiziologijo (89%) in menijo, da AB ni ustrezna kontracepcija, pa vendar se je držijo. Zakaj? Ginegologi menijo, da spolna vzgoja ni le pouk, ampak humanizacija odnosov med spoloma, za kar pa niso zadolženi le zdr. delavci, ampak tudi naravni in poklicni vzgojitelji v širšem okolju. Izrazito je pomanjkanje posvetovalnic za mlade v stiski, pogovor, ki ni psihiatrični pregled za „nore". Možnost spremljanja ugotovitev tudi s pomočjo računalniške obdelave podatkov je teoretično dana, v praksi pa še neuporabljena. Možnost usmerjanja preventivne zdr. dejavnosti je npr. odločitev preusmeritve planiranih sredstev za fluorografiranje (ki postaja manj potrebna) v anketo o športnem udejstvovanju študentov in njihove predloge za rekreacijo (kar je bolj potrebno!). Strokovna utemeljitev dejavnosti zahteva seveda raziskovalno delo, izmenjavo strokovnih izkušenj med občinami, republikami, državami. Pred leti načrtovano raziskovalno delo v okviru takratnega „Sklada za zdr. varstvo študentov" je njegova ukinitev zelo zavrla. Zal je vplivala tudi na organiziranost te dejavnosti pri nas, saj so z ukinitvijo izostale še rutinske spremljave dela, in plani ter poročila dela so se razpršili med dokumente štirih TOZD-ov pri nas v Mariboru. Nekoliko boljše in lažje se organizirajo v načrtovanju dela zdr. službe za študente v večini mest in republik pri nas, saj so organizirane kot samostojni TOZDi. V Mariboru je vključen DTVŠ (splošna ambulanta in mentalno-higijenska posvetovalnica) v TOZD MDPŠ, zobne ambulante v svoj TOZD, laboratorij v TOZD OZV, ginekologi pa v TOZD ŽVOM. Morda bi kazalo ovirajočo organizacijsko shemo vsaj delno preseči s povezovalnim strokovnim kolegijem, ki bi deloval med TOZD-i in v povezavi z Univerzo v Mariboru kot nosilcem programa usposabljanja za delo, ki zajema mlade populacije v dobi podaljšane mladosti, podaljšanega šolanja oz. pripravo za kompleksno produktivno delo na najzahtevnejših mestih družbene delitve dela. Maribor, 22. 10.1984 Tilka KREN RAZPIS ZA STRIP 1. nagrada 2000 din + objava 2. nagrada 1.200 din + objava 3. nagrada 800 din + objava $4L°rt Шр/<а$та14 ^.ГгфИ^пШ lius-гфј Ц1») fiffto«- tjjzsHlcfl 2 NATEČAJ ZA STRIP NATEČAJ ZA STRIP NATEČAJ ZA STRIP NATEČAJ ZA STRIP Po svoje je že kar smešno, da se na slovenskem še vedno najdejo nekateri, ki strip uvrščajo k manjvredni literaturi, in ne vedo ali nočejo vedeti, da je samosvoj medij, kakor so samosvoji vsi ostali mediji: film, literatura, televizija, raaio in drugi. Še čudno, da nihče od teh ne reče, da je radijska igra manjvredna gledališka igra. Kje tiči vzrok za ta odpor, ki je še najbolj značilen za književnike in bi ga najlažje označili za apriorističnega? Kdo ve, morda je to zato, ker je oseba, ki velja za pisatelja, še vedno jako cenjena med slovenskim življem. Precej bolj kot ostali ustvarjalci. Tako je lahko nekdo kot pisatelj brez pretiranega truda hudo spoštovan in pomemben. In takega je nemara strah, da bi popularnost stripa omajala njegov svečeniški položaj, ki mu ga je s toliko truda postavila večstoletna tradicija in šolski sistem. Precej smešno, a mogoče. STRIP! Strip je, kot je na' okrogli mizi o stripu na radiu Ljubljana marca letos dejal Marjan Amalietti, ena od zvrsti, ki jih uporablja umetnost pri posredovanju svojih sporočil. Kot vsaka druga zvrst ima tudi ta obliko piramide. Na dnu, na največji ploskvi, je obilica plaže, proti vrhu pa se zbirajo vedno bolj kvalitetna dela, Sam vrh te piramide predstavlja le nekaj redkih del vrhunske umetniške kvalitete. Vzroki, da se pri nas dobijo večidel stripi z dna, so znani. Za uvoz so ti najcenejši, domača produkcija pa ni ravno pretirano velika. RAZPIS ZA IZVIRNI DOMAČI STRIP Uredništvo študentskega časopisa KATEDRA razpisuje natečaj za izvirni domači strip. Z natečajem poskušamo spodbuditi ustvarjalnost mladih tudi na tem področju umetniškega ustvarjanja. Upamo, da bomo s tem prispevali in pripomogli k uveljavitvi stripa kot enakopravne oblike umetniškega izražanja. POGOJI NATEČAJA: - PRI NATEČAJU BODO IMELE PREDNOST PRIPOVEDNE OBLIKE STRIPOV, TOREJ NE TOLIKO KRATKI SKEČI OZIROMA GEGI, AMPAK ZGODBE. - STRIPI MORAJO: - ODGOVARJATI ENEMU OD STANDARDNIH FORMATOV (pasica, tablo); - IZDELANI MORAJO BITI V TEHNIKI, KI DOVOLJUJE KAKOVOSTNO ČRNO-BELO GRAFIČNO REPRODUKCIJO. - IZRISANI MORAJO BITI IZKUUČNO S TUŠEM, STRIPE RISANE S SVINČNIKOM, KEMIČNIM SVINČNIKOM ALI FLUMASTROM NE BOMO UVRSTILI V OCENJEVANJE. - AVTORJI MORAJO SVOJA DELA OPREMITI ŠE Z NASLEDNJIMI PODATKI: IME IN PRIIMEK, TOČEN NASLOV. . . - POSLANI STRIPI MORAJO BITI ŠE NEOBJAVLJENA DELA IN SICER IZKUUČNO ORIGINALI IN NE FOTOKOPIJE. SPREJEMALI BOMO SAMO FOTOKOPIJE PRISPEVKOV, KI BODO OBJAV-UENI NA RAZSTAVI V UUBUANI. - VSE POSLANE STRIPE, KI BODO IZPOLNJEVALI RAZPISNE POGOJE, BO OCENILA KOMISIJA V SESTAVI: IZTOK LIPOVŠEK (predsednik aktiva za strip pri RK ZSMS), DRAGO SENICA (karikaturist), BRANKO GREGANOVIČ (odg. urednik KATEDRE). - ZADNJI ROK ZA ODDAJO STRIPOV NA NATEČAJ JE 31. JANUAR 1988, VEUA POŠTNI ŽIG NA PISEMSKI OVOJNICI. - IZIDE NATEČAJA BOMO OBJAVILI V FEBRUARSKI ŠTEVILKI KATEDRE. - MIMO NAGRAJENIH STRIPOV BO NA PREDLOG OCENJEVALNE KOMISIJE UREDNIŠTVO KATEDRE OSTALE KAKOVOSTNE NA NATEČAJ POSLANE STRIPE OBJAVUALO V REDNIH ŠTEVILKAH ČASOPISA IN JIH AVTORJEM HONORIRALO PO CENIKU, KI GA JE SPREJEL „AKTIV MLADIH STRIPARJEV" PRI RK ZSMS. - NA NATEČAJ PRISPELIH DEL AVTORJEM NE VRAČAMO. Uredništvo KATEDRE NAJVEČJA RAZSTAVA MLADIH SLOVENSKIH STRIPARJEV Novo ustanovljeni aktiv mladih striparjev, ki deluje v okviru centra za informiranje, raziskovalno dejavnost in založništvo pri republiški konferenci zveze socialistične mladine Slovenije vabi vse mlade ustavarjalce k skupni razstavi stripov. Kot smo že poročali bo prva postavitev razstave 4. januarja 1985 v prostorih občinske skupščine Bežigrad v Ljubljani, zatem pa načrtujemo ,.selitev" razstave po Sloveniji in sicer v kraje, kjer ji bodo ponudili le brezplačen prostor in panoje. Zato aktiv mladih striparjev poziva vse občinske konference ZSMS v Sloveniji, ki so pripravljene gostiti razstavo v svojem kraju, naj svojo „ponudbo" z navedbo datuma, kdaj naj bi bila razstava pri njih, sporočijo na naslov aktiva mladih striparjev. Mlade avtorje obveščamo, da bo vsa najkasneje do 1. decembra 1984 prispela dela ovrednotil aktiv in najboljše uvrstil na razstavo, ostale pa vrnil avtorjem. Zato morajo avtorji na razstavo poslati originalna dela in ne fotokopij, poslane stripe pa morajo opremiti še s podatki: ime in priimek, točen naslov, datum rojstva, koliko časa se že ukvarja jo z ustvarjanjem stripa, ali so svoja dela že kje objavljali ter kje in ali so imeli morda že samostojno (ali sodelovali na skupinski) razstavo stripa ter kje in kdaj. Vse te podatke aktiv potrebuje za pripravo priročnega kataloga, ki bo spremljal razstavo. Edina omejitev za sodelovanje na razstavi je starost. Ustvarjalci namreč ne smejo biti starejši od 30 let. In kam pošljete svoje stripe, oziroma sporočite, da bi želeli postaviti razstavo tudi v vašem kraju? Vašo pošto pričakujemo na naslovu: Aktiv striparjev, republiška konferenca ZSMS, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana. Prvič se je strip pojavil ob koncu prejšnjega stoletja v ZDA kot kratek humoristični dodatek v časopisih. V začetku tridesetih let pa so se pojavili daljši realistični stripi, ki so izhajali v nadaljevanjih. Podjetni Amerikanci so kmalu ugotovili, da jim ti neverjetno povečujejo naklado, in tako se je strip kmalu razvil v pravo industrijo. Vsi ti stripi so bili namenjeni predvsem odraslim. Na evropski celini pa so se najprej pojavili stripi, namenjeni otrokom, in tako še vedno marsikje na stari cenili velja prepričanje, da je strip otroška zadeva. Po drugi svetovni vojni so ZDA v Evropo na veliko izvažale ne le kapital, marveč tudi miselnost in kulturo, s tem pa tudi strip kot njen del. Prvi so se temu postavili po robu Francozi, in sicer v stilu: klin se s klinom izbija. Razvili so izredno močno lastno stripsko produkcijo (najznačilnejši predstavnik je strip Poročnik Blueberry). Za razliko od ameriškega stripa, ki je narejen takorekoč industrijsko (en risar pripravi sceno, drugi postavi figure, tretji tušira . . .), je v Evropi bolj cenjen strip, ki je v celoti delo enega samega avtorja, tako imenovani avtorski strip. Na tem področju so najdlje prišli Španci in Italijani, ki se lahko pohvalijo z vrsto kvalitetnih avtorjev, kot so Arturo del Castillo, Tacconi, Bataglia, Manara in drugi. In kako je s stripom pri nas? Medtem ko ima v Jugoslaviji že kar dolgo in bogato tradicijo, lahko za Slovenijo rečemo, da kljub mnogim poskusom ni prišel dlje od svoje začetne stopnje: biti humoristični dodatek v časopisu '7*okov z? to je veliko, od odklonilnih pogledov na strip, do slabe stimulacije avtorjev. Še vedno je strip, ki obsega šest sličic, za polovico slabše plačan kot ena ilustracija. In to navkljub dejstvu, da so stripske rubrike ene najbolj branih. Eden od pomembnih vzrokov pa je gotovo tudi nestalnost v objavljanju in ustvarjanju stripov. Ko en risar odide, ostane za njim praznina, ki jo zapolnijo druge stvari. Nedavni natečaj v Dnevniku in sedanji v Katedri predstavljata poleg spodbujanja mladih avtorjev tudi poskus pridobivanja večjega števila avtorjev in tako preseganja te nestalnosti. KAKŠEN NAJ BI BIL STRIP Pri tem moramo ločiti predvsem vsebinsko in tehnično plat. Poglejmo si najprej vsebinsko. Že uvodoma je bilo rečeno, da je strip medij, torej prenašalec sporočil. Preko stripa dejansko lahko marsikaj sporočimo. Od tega, da dela naša tovarna najboljše čevlje, do globjih ideoloških sporočil. Pri tem je učinek kratkih sporočil v obliki humorističnih prispevkov sicer jasnejši, daleč učinkovitejša pa so tista, ki se plazijo v bralca neopazno, ob prebiranju daljše pripovedne oblike stripa. Tako je na primer Tarzan, s tem ko je kot superiorni beli Človek vzdrževal red in mir v džungli, pred domačim in tujim bralstvom opravičeval vlogo svetovnega žandarja, ki so jo želele in jo še želijo igrati ZDA. Milton Caniff je sicer res iznašel nov grafični pristop, toda kdo ve, če bi bil doma deležen tolikih priznanj, ko ne bi v času hladne vojne v svojem stripu „Steve Сапуоп" zagovarjal blokovske politike teh istih ZDA. Skozi strip o pilotu Michelu Tangyju so skušali desničarski krogi v Franciji opravičiti svojo kolonialno politiko v Afriki. Ne brez uspeha. Kot primer naj navedem epizodo, v kateri pilot rešuje skupino poštenih Francozov (kolonialnih podjetnikov) iz rok umazanih, primitivnih upornikov, (pripadnikov osvobodilnega gibanja). Prepovedati uvoz takih ideološko spornih stripov bi bila prav tako kratkovidna rešitev, kot slepo posnemanje obrazcev le-teh. Ustvariti moramo predvsem tak strip, ki bo dejansko izhajal iz naših razmer, pri čemer še zdaleč ni dovolj, če kavboje preoblečemo v partizanske uniforme! Zelo pomembno je vedeti, za koga ustvarjamo strip in kaj mu hočemo povedati. Nek strokovni strip, na primer, je lahko ičisto zanimiv za kolege iz stroke, vendar je neumno pričakovati, da ga bo objavil časopis namenjen zelo širokemu krogu bralcev. Za tak časopis je potrebno zajemati iz tematike, ki je blizu vsem. In še o tehnični plati. Strip je objavljen bodisi v obliki časopisnega prispevka ali kot knjiga stripov. V obeh primerih se mora prilagajati tehničnim možnostim. Risba s svinčnikom je lahko še tako lepa, a se je ne da reproducirati, oziroma bi bila reprodukcija predraga, da bi bila še opravičljiva. Enako velja za kemične svinčnike različnih barv. Zato po navadi uporabljamo tuš ali črni flomaster. Druga pomembna stvar je format stripa. Vsak strip, ki ni v enem od dogovorjenih formatov, zahteva od delavca v tiskarni določen postopek prilagajanja, ki zakasni pripravo časopisa za tisk. Pri mesečnikih in tednikih to še gre, huje pa je pri dnevnih časopisih, ki jih je treba pripraviti zelo hitro. Dogovorjeni formati so pasica (podolžno razpolovljen A format) in tablo (pokončen A format). Sama velikost pri tem ni toliko pomembna kot razmerje stranic (pasica približno 1:3 in tablo približno 2:3). Sašo Jankovič mmmm KO BOM VELIK, БОЛ1 RISAL STRIPE. a o? ZRKflJ? m KER LAHKO V STRIPU UPODOBIŠ, KARKOLI Sl ZAMISLIŠ.... d[\ ...PA TAKO MAUO OTARI potrebuješ za to. Ш: NATEČAJ ZA STRIP NATEČAJ ZA STRIP NATEČAJ ZA STRIP NATEČAJ ZA STRIP 3 V četrtek, 11. 10. 1984 sta Slovensko sociološko in Slovensko filozofsko društvo organizirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani javno tribuno z gornjim naslovom. Povod za javno tribuno je bila želja organizatorjev, da postane širša javnost obveščena o zamegljenih dogodkih okoli zadnjih političnih procesov v Sarajevu in Beogradu, in da se o teh zadevah javno spregovori. Pričakovani odziv je bila natrpana predavalnica in prisotnost predstavnikov sredstev javnega obveščanja, ki so kasneje na svojevrsten način četrtkovo diskusijo tudi komentirali (v povzetkih si lahko te komentarje ogledamo v 38. št. Mladine). V uvodnem razmišljanju je bila izražena nujnost svobode pri intelektualnem delu, ki je po eni strani individualno in primarno početje posameznika znotraj njegove pose bnostne strukture, po drugi strani pa je to početje tudi družbenega pomena in je kot tako lahko spodbujano, kar prispeva k družbeni prosperiteti, ali pa blokirano. Predpogoj svobodnega intelektualnega dela je pravica do zmote. Nove ideje se morajo v znanstveni konfrontaciji preverjati in se na tem mestu osvojiti ali ovreči. INTELEKTUALNO DELO IN SVOBODA Razprava se je nato iz abstraktnega razmišljanja o odnosu intelektualnega dela in svobode, katerega teoretične predpostavke naj bi bile vsem jasne, preselila na konkretnejši nivo. Postreženi smo bili s podatki o zadnjih političnih procesih, ki pa so do organizatorjev tribune prišli v glavnem po neformalnih poteh v obliki dopisov in peticij znanstvenih delavcev prizadetih republik. Omenjena je bila spornost izvedbe omenjenih kazenskih postopkov in prepričanje, da bi Šešljeve teze o SFRJ kot federaciji le štirih republik v znanstveni razpravi strokovno padle in da s prepovedmi dosežemo le določeno mitologi-zacijo idej. Kot sporni elementi procesov so bili omenjeni: krimi-nalizacija idej, ne dejanj, kaznovanje zaradi uresničevanja ustavno zajamčene pravice svobode govora in zbiranja, ne da bi bili pri tem navedeni kakršnikoli razlogi za sum, da so s tem ali pri tem storili kaznivo dejanje; v Beogradu so v obtožnici upoštevane tudi med hišnimi preiskavami najdene peticije organom državne oblasti, ki pa so pravno dopuščene v naši ustavi. Največ upravičene jeze vzbujajoče je kršenje osnovne državljanske pravice do javnosti sodnih procesov in pravice do resnične obveščenosti javnosti o vseh pomembnih dogodkih doma in v svetu (v 28/29. številki Nove revije smo priča protestni peticiji, ki zahteva od odgovornih državnih organov temeljite informacije o procesih na podlagi z ustavo zajamčenih pravic). Na predlog pravnikov se je razprava ognila beograjskega procesa, ki še traja, potrebno bi bilo počakati na sodbo, ki pa bo spričo dejstva, da so v zadevi Šešelj v veliki meri funkcionarji proicirali sodbo, preizkušnja za naše sodstvo. Po njihovem mnenju le-ta nikakor ne bi smel biti kaznovan po 114 čl. KZ SFRJ, temveč po I33 čl. istega zakona, pa še po tem ne, ker ni razpečeval svojih idej. V istem trenutku je razprava, potem ko je prešla od abstraktnega h konkretnemu, doživela drugo selitev, in sicer v našo rodno Slovenijo, kjer omdnjeni zakoni, ki na mnogih mestih dovoljujejo uveljavljanje samovolje organov oblasti za potrebe vsakdanje politike, prav tako obratujejo. Zvedeli smo, da je čl. 133 s svojim „hudobnim namenom", ki lahko vsako intelektualno delo sprevrže v politični delikt, dobesedni prepis iz kazenskega zakonika protiruskega delovanja. Omenjeni so bili tudi nekateri členi novega Zakona o javnem obveščanju (ki bo po utrudljivi javni razpravi končno sprejet), po katerem se lahko časopis (ali kaj drugega) prepove, če se prenašajo ali raznašajo neresnične vesti (po mnenju prisotnih, bi bilo v tem primeru bolje objaviti resnične vesti, kar je ustavno zajamčena pravica, kakor pa prepoved neresničnih v osti, kar pa je omejevanje svobode tiska) ali trditev (trditev je mnenje, kar je nedokazljivo), ki povzročajo ali bi lahko povzročilo hujše nerazpoložen je ali vznemirjanje občanov, ogrožajo ali bi lahko ogrozile javni red In mir. Objekt varstva Je v tem primeru javni red in mir ter dobro razpoloženje občanov, kar je nedvomno velik prispevek k skrbi za našo srečo, vendar je na drugi strani vse več življenjskih dejstev o našem gospodarskem in socialnem položaju, ki naše dobro razpoloženje kali. V nadaljevanju nam je Alenka Puhar predo-čila poseben zgodovinski peticijski paradoks, ko se ciklično dogajajo „slučaji", ko generacija, ki v nekem času peticije piše, v naslednjem zgodovinskem trenutku take In podobne peticije preganja. V celoti se razprava ni izgubljala v konkretnosti posledic, temveč se je pri njihovih vzrokih skristalizirala v zahtevo po odpravi spornih zakonov, ki onemogočajo svobodno intelektualno delo in družbeno komunikacijo idej. Sociološko in filozofsko društvo se je po tribuni (ki ni nobeno pravo telo) sestalo, naredilo povzetke in sklepe razprave, s katerimi bo poskušalo srečo na socialistični zvezi. Za konec naj omenim, da so raznorazna ožigosanja četrtkovo razprave neutemeljena, saj ni prihajalo do provokativnih in emocionalnih izbruhov, temveč se je poskušalo trezno razmišljati z željo, da bi končno nehali pre-ganjati čarovnice in bi raje z mobilizacijo intelektualnih potencialov poskušali priti iz dreka, v katerem smo se znašli. PEČAR MARJAN JOŽETOV SVOBODNI FANTOM nekatere nekonkretnosti odtujenega subjekta FANTOM (fr. FANTOME iz gr. phantasma) — 1. slepilo, prikazen, privid, 2. lutka, model telesnih delov za vaje pri operiranju Karl MARX: nemški filozof 19. stoletja Friedrich ENGELS: intimni prijatelj zgoraj omenjenega filozofa Žalostno, a hkrati simptomatično, je dejstvo, da se v naši, z marksizmom prepojeni deželi 140 let po nastanku Nemške ideologije redno pojavljajo sestavki, kot je tale, ki ga tukaj pretresamo: Jože PLEVNIK: Fantom svobode (MLADINA, št. 36, 18. 10. 1984, str. 1) ,,NJEN NAMEN (namer tribune, op. p.) JE BIL PO KAZATI NA NUJNOST US TVARJALNE SVOBODE PRI Tl STEM DELU USTVARJALCEV. KI JIM JE JAVNOST IZP0VB, DOVANJA IDEJ TAKO REKOČ NUJEN PREDPOGOJ, DA BI 0 IDEJAH SPLOH RAZPRAVLJALI." (Jože Plevnik: Fantom svobode) Ali obstajata dve vrsti ustvarjalcev — takšni, ki ustvarjalno svobodo potrebujejo, in drugi, ki si z isto nimajo kaj početi??? Ali obstajajo tudi ideje, ki jih ni potrebno javno izpovedovati, če se hočemo o njih pogovoriti??? Praksa je edini kriterij res ničnosti. Idej ne sodimo po tem, s kakšnim namenom ali željo so nastale, ampak po tem, ali spodbujajo akcije za spreminjanje dejanskosti, in na koncu: v kakšno spreminjanje vodijo. In v kakšno akcijo vodijo Jožetove premise? V boj za ustvarjalno svobodo intelektualne ustvarjalnosti?! Boj za ustvarjalno svobodo nikoli ni mogel biti, ni in nikoli ne bo samo boj za svobodno produkcijo idej. Boj za svobodo ustvarjalnosti mora biti zavzemanje za svobodo razvoja obeh velikih oblik ustvarjalnosti: materialne in duhovne. To ni nikakršen novinarski boj, miselni napor ali spekulacija. To je boj med dejanskimi ljudmi, v dejanskih družbenih razmerah, z dejanskimi sredstvi, boj s tistim, kar ti oroDaairaš in noalahliaš-DRUŽBENA DELITEV DELA NA MATERIALNO IN DUHOVNO PRODUKCIJO. Zavzemanje za svobodo duhovne produkcije vsebuje kali in smeri borbe za svobodno ustvarjalnost, vendar je samo po sebi, v lastni omejenosti in ab-solutizaciji, dejansko samo upor družbenega sloja, ki mu položaj v družbeni delitvi dela navidezno omogoča zanemarjanje svoje materialne osnove. Gre za ozek, parcialni interes skupine ljudi, ki je svojo relativno samostojnost absolutizirala, in se sedaj bori za SVOJE pravice, za SVOJE interese, za svobodo SVOJE oblike ustvarjalnosti. Obstoječo cenzuro skuša nadomestiti s SVOJO cenzuro, obstoječo politiko s SVOJO politiko, obstoječo demagogijo s SVOJO APOLOGIJO I ! ! Tako kot mnogi tudi oni SVOJ interes skrivajo z masko in ga imenujejo DRUŽBENI interes. Skrivanje posebnega pod krinko splošnosti je, (na srečo), praviloma posledica krat-kovidno-naivnega empirizma, svetovnonazorska zmota, včasih pa tudi zavestna, demagoška akcija skupine ljudi v boju za oblast. Čeprav v prvem citatu Jože go voiij o ,, . . delu ustvarjalcev . . .", poskuša ustvarjalnost tega dela ustvarjalcev na koncu prvega odstavka posplošiti: ,, . . .ilustrirajo različne poglede na ustvarjalno svobodo v Jugoslaviji danes." (podčrtal B. G.) Že v najkrajšem času lahko doživimo, da delavci od svojih plač enostavno več ne bodo mogli živeti. Ti ljudje se bodo, seveda na svoj način, temu uprli. Če ta upor doživimo, oziroma ko ga doživimo, si boš lahko svojo ustvarjalnost samo nekam zataknil. Svoboda tvoje ustvarjalnosti obstaja samo in vedno kot svoboda njihove ustvarjalnosti .. . Od ravni njihove osvobojenosti je odvisna tudi stopnja svobode tvoje ustvarjalnosti, pa če ti to hočeš ali ne! Mislim, da se ne zavedaš, kako zvesto služiš idealom tistih, s katerimi se tako ogorčeno spopadaš. Enostranskost tvojega pojmovanja je ravno v tem, da pojmuješ pod izrazom USTVARJALNOST, samo duhovno produkcijo, pod izrazom USTVARJALEC samo intelektualca, izobraženca. USTVARJALNA SVOBODA NE MORE BITI SAMO SVOBODA PRODUKCI IF IDEJ: — vsaka ustvarjalnost je pogojena s svobodo lastnega razvoja, — vsaki ideji je osnovni pogoj njena javna predstavitev; ideja dejansko obstaja samo takrat, ko obstajajo ljudje, ki so jo sposobni reproducirati. Zato sta trditvi iz citata navadni tavtologiji, ki ničesar ne povesta, kaj šele, da bi bili sposobni nekaj razložiti ali dokazati. Na zahodu so že zdavnaj odkrili preprosto dejstvo: človek, ki razmišlja, konec koncev samo razmišlja. Razglasili so svobodo in javnost misli, jo imenovali demokracija in jo razvili do zavidljive stopnje. Oblast res od časa do časa zaboli glava, a v Afriki še vedno ljudje umirajo od lakote (od lakote...)' in pershingi mirno križarijo po Evropi, kar je oblastnikom še vedno trdno zagotovilo njihove moči, ki jim omogoča miren sen, čeprav nekateri zagnanci odkrivajo, s kom spi predsednik in komu prisluškuje. Odkar se je začel izvoz kapitala in odkar je s tem tudi dejansko promovirana integriranost sveta v enotno družbeno celoto, obstaja potreba in prisila: obravnavati svet kot heterogen, enoten organizem. Kozmopolitizem je dobil tudi svojo materialno osnovo. Mi tega še nismo uspeli doumeti, čeprav smo se poimenovali marksiste. Verjetno čakamo tretjo svetovno vojno, da nam ta, če že sami nismo sposobni, na svoj način, v praksi in s prakso, razbije naše predstave o Svobodi. Stane Pučko in ostali so lahko samo veseli nasprotnika, kot si ti. Občutek tov. Pučka za starost prisotnih nima zveze z njegovo trditvijo in namigovanji o aplavzu, namenjenemu izjavi o izstopu iz ZKJ-. Če mu ne znaš drugače razbiti njegovih predpostavk, se jih raje ne dotikaj. S svojimi „argumenti" si mu samo potrdil njegova razmišljanja. Tvoj FANTOM svobode je zato še vedno samo FANTOM, čeprav se pojavlja „nenadoma v cikličnih zaporedjih" (???). Zakaj so se Mile, Bojan in Darko odločili tvoj članek objaviti (celo) kot uvodnik, je zame pretežka uganka. Sestavek ne spada v kontekst vsebinske politike MLADINE. ALI MOGOČE LE . . .? JUGOSLOVANSKA KRITIKA VSE DO SVOJIH NAJNOVEJŠIH PRIZADEVANJ NI ZAPUSTILA FILOZOFSKIH TAL (parafraza stavka iz Nemške ideologije, nekje zgoraj omenjenih avtorjev). Branko GREGANOVIČ m m H! Џу ČU/F V. £ \.ПГ.МШШ'Ж K \ Lu&mcfl! , TRflnČEh, roGLEJ l •SPET ЕП IflTELfKnjRLffl -5ШРЈ * «*■ d I 4 trarevoiuciunaiiio... ---------* „ členom KZ SFRJ). Ravno taKOte IVC V tvtt' - kava proti Gordanu Jovanoviču. k Radomirja Radovica. usluz notranje zadeve so zaradi drotehnika- v Beogradu. Organ, za ^preiskovalni ^dnik tega še isti dan opravil, prebavo, dezu u ^ s0(jn0 beograjskega okrožnega sod^ ^ucira. Poleg tega je okrožno medicino, naj Radovičevo ocj preiskovalnega sodnika javno tožilstvo v Beogradu zameva ^ ^ jp okol,sči- ’v Beogradu naj uvede Dreiska>'°a^^adoviča. Na podlagi !“*b*» в*в°”м " °‘“'t ”■ ■benih mehaničnih poškodb; j^sasisssa "t S« *;jy-jE3Sr, dejanje. slabem zdravstvenemstanju esa proti V. Sešelju D. Olujič, V. Miianovic.P^mširoviče^av, je okrožni javni tožilec Beograd, 6.8.84: Po konč P r>htožnico proti 6 osebam, na okrožnem sodiščtiv B^^ovražne dejavnosti po prvem osumljenim združeva j • členom KZ SFRJ- kovna izobrazba. brez stalne za^skN^ du diplomiran, programu Radia Beograd _ G Jovanovič, rojen 1961 v Kraljevu, stanujoč začasno v Be^SnS-e«al948 stanuj čana prometna fakulteta^rezsta^z^pOprot. jn državj “S SSSTiSKSS^.«*»«*•« *■““,0 *: vse do aprila 1984 v Beograd ev skupjne, katere namen za ustanovitev in orga™d ,Реп0 političnega sistema in obstoje- “3*Si SfflSK rietomn nraamziTcinega meuocu j y Li.ftijhipno ea Oetavci *tr»jkaj°. W“ini to_ obkrožijo oborož^lmUKinlkkO^^ toyarne x oatallmsvetom M,VC' "* °*\/se to nima nikakršne zveze s^v^nikom ^ti Le da (a ni bri- S£ST-3S— Integracija (ali zdru,ž®^aran ^mata vsaka tudi svoj nogch rib Sileksa in Idnine ^eh t^arn,^ ^ Bms) naj bi dala nova metni klub — prva NK Si eks rug^ strojev ter rast dohodka, delovna mesta m P^a^ °kl in tovamiški veljaki ie podpisali Toda kljub temu, da so obCmseuin ™ prihodnosti, ki elaborat o združitvi, delavci idnine • rokj z g0|obom na jih je čakala. Kajti: oni "^"‘^L^jihovi tovarni bila lani strehi. Vedo, daje ^konščenost str^ev v nji ^ gR Makedoni)1 nad povprečjem v odstotkov,n'presežek dohodka 71.9%). izvoz so za 400 v ^ velikana9 'П«,•««“ vladajoča garnitura vstopila v tovarna ing ^ slab0 beli (»nihče me ne more tekoma bStavitev proizvodnje), delam-). malo klas,čn. videla živega.) T-tr.. nniaipiiica le zadnja, ki ga ... ,„„0„п7а- svojo intimno prijaieijivu ... »• ■--- je vldeia živega.) (Radovičeva prijateljica je • ^ s0 vse privedene po za- ( Beograd,28.4.84: Sporoč to, SNZ,.daso^p slišanju izpustili in da bo proti n utemeljen sum, da so SaS.iP»i»«t»«e“'?0 4 »»««"«■ se udeleženci »hišne tribune- au. SNZ ,0 PO-opravili preiskav^ " II. »Ta štrajk je sramota za delavski razr«! Krat® preds0d. nljein Jugoslavije,-jedruga. «e v .^ ^ ^ ш nobenega ^v^majrajkonkretno je s ^^Г<;.”Н,ћ4в РГВ V*^ravM^v^^^^®^a^b^kfetariati^PnotranjeK^ye. imajo popolne podatke o Strahih s pove6ati proizvodnjo, rasti družbenega - p.p-i ^SSStSSSS’-• P T0 pisanje nima i“^JSSJ™“lS^P“«aliP“ kvaliteti življenja inv Tovarm gl n c jb lin,h jn v prahu U,n halah. - ^"SSSi 2~ - ■ OMožmcadaj e ve ^ urediW gli nam sicer ni popolnoma ■ nam )e vsem drago — omembe vredna^ Zaso ni 1 tudl kmaiu prejeli zasluženo — razen nekaterin izjem, P potrebno poudariti. Svsem tem bode v oči dejsNadadel Svo,e pojnomazadovoljenj^hom^i ^ ^ pet|C1| kot ustavno do- 1ШК J „л . ел Pozno ponoč. ,o uslužbenci SNZ vdrli v Beograd,2°.4 W - P« MPeljno. utlc, št 40, arebral. m od-stanovanje D- Olu|,ca ^ed niiml s0 bili: Stojan Cerpvic. L. vedli na zaslišanje^ ^ ^ M||jč Aretacija ,e bila izve- Stojanovič. M. Ojilas. V - J da se v terri privatnem stanova- ločeni materija!, m spisi- Beograd, 9. 5.Zaradi vražno propagando(i30,člen^ e razšjrjena na kazn,vo dejanje 114. členom KZ SFRJ (združevanje za-radi sovražne dejavnosti) _ repubj,škega podsekre- Beograd,11-5.85.'Politik oadovič je zajedno sa ostalih tarja SNZ Obrena Diordjevča.» _ ,stog dana pušten 2*‘lica priveden u ' ^av u svojof vlLrTi nedaleko od kuči. Kasnijo iepronad,enmilav^s м (elu nema tragova 5- 84: АТис,ГЈе§е1,а e« verzi v Sarajevu SFRJ l0C^i£^-l: ^ pUHIUMin --- nezadovoljstvo so v voljeno sredstvo ne?°^kfaU^ ° |1Г vereno in na tak način še en podpisniki peticij zahtevajo v glav Ijanju tistega za kar so pla^an'd J^dkov podrobnejše informacije nem razčiščevanje neiasn.h dc^j J P podp,hovali usode po- -vrš™« ** »f ~ ”£sroS:r;,c™; ne spreglePn ga «a poPohn. usoda kot zgoiaj omenjene! _ Večine (včasih tihe. pa Učinkovitost je na strani,eal ' bltl vseh marginalnih preo- nič zato; kar pomeni da se ;e reba / srcdotežnostne tokove Stankov iri se v cim večji men vključevati v srudc.e študentski časopis - tribu» a ve), regionalno pripadnost (bolj ali manj razvita regija, večje — manjše mesto, mesto — vas), poklicno in izobrazbeno določenost in še kaj. Vse te sestavine vplivajo na oblikovanje glasbenega okusa človeka. Zdi se mi, da je pri tem neposredno pomembna predvsem izobrazbena plat (ki je seveda naddoločena s slojno/razredno pripadnostjo). Pri tem mislim predvsem na (šolsko in/ali po nešolski poti izoblikovan) človekov pogled na svet, človekovo razmišljanje o tem ali drugem pojavu v družbi, seznanjenost človeka s tem ali onim (družbenim), dogajanjem. Mislim, da ;prav osnovne premise mišljenja nekega človeka bistveno določajo njegov glasbeni okus, dovzetnost za to ali ono zvrst glasbe, njegovo opredeljevanje za ali proti neki glasbeni zvrsti. Še toliko bolj velja to za tisto glasbo, ki je močneje kot druge povezana z neizključno glasbenimi področji človekovega bivanja in delovanja (zabava, druženje, način oblačenja, . . .), sem pa spadajo predvsem glasbene zvrsti iz okvira množične popularne in kreativne sodobne glasbe. Iz osnovnih premis mišljenja nekega človeka izhajajo njegova merila ocenjevanja te ali one glasbe. Opaziti je moč veliko ne-izdelanost teh meril pri večini (mladih) porabnikov množične popularne glasbe. Ta neizdela-nost, celo odsotnost meril, seveda kaže na pomanjkljivosti v mišljenju teh ljudi. Za te pomanjkljivosti pa niso odgovorni le sami. V večji meri je moč to odgovornost naprtiti nerazvitosti družbe in vzgojnoizobraževalne-ga sistema — pri tem ne mislim samo šolskega sistema, pač pa štejem sem vse družbene dejavnike, ki tako ali drugače vzgajajo in izobražujejo (mlade) ljudi: družino, kulturne institucije, množične medije, književna dela, ... Če benega okusa poslušalcev — torej tudi glasbena neizobraženost in neosveščenost slednjih. A pustimo to vprašanje (ki je vpiaao nje razrednega boja na področju glasbe) ob strani — vredno je namreč posebne in obsežne obravnave. Zaključno temo tega pisanja naj predstavlja poskus navedbe splošnih meril ocenjevanja (ne le množične popularne) glasbe, ki so izvedeni iz družbeno zavzetega, kritiškega, naprednega mišljenja človeka. Najprej nekaj o vsebinski plati množične popularne in kreativne sodobne glasbe, o njenem razmerju do tukajšnje in zdajšnje stvarnosti ter mestu njenega nastajanja. Ta glasba lahko po vsebini izhaja iz (ne le glasbenega) razmišljanja njenih ustvarjalcev, ko se ti odkrito soočajo s 'srečami in nesrečami v svojem družbenem okolju in osebnem življenju — lahko pa tudi ne. Lahko je namreč umetno, sintetično, klišejsko narejena, lahko poje o povsem nestvarni temi, ločeni od vsakega konkretnega kraja, časa in oseb. V tem primeru gre za glasbo, ki je narejena predvsem z namenom, da bo (izkoriščajoč nizko glasbeno izobraženost in osveščenost povprečnega poslušalca) všeč čim širšemu krogu ljudi in se bo lahko torej dobro prodala — zato je poceni, lahka, zrabljena in plehka kot vse, kar se prostituira. Zabava, ki ji taka zabava služi kot osnova, je nujno prazna, umetna, lebdeča v zraku. Glasbeno in družbeno osveščen poslušalec razpolaga z dovolj veliko in globoko mero glasbenega okusa, da razpozna polakirano lažrtost in umetno industrijsko proizvedenost take glasbe ter odločno reče: ne, ti pač ne boš kradla denarja iz mojega žepa in zanašala gonoreje v moja ušesa! To lahko reče toliko bolj ustvarjalcem in poslušalcem, koliko je resnično, dejansko njihova, koliko verno reflektira njihovo osebno in družbeno stvarnost, koliko je posrednikov (kj hočejo kot vsaki posredniki za svoje posredništvo mastno zaslužiti) med ustvarjalci in potrošniki te glasbe. Koliko je pristna, resnična, iskrena glasba, ki jo poslušalci na neki zabavi poslušajo, toliko je tudi ta zabava pristna in neodtu-jena. Tudi z oblikovne, formalne plati je moč oceniti relevantnost, ustreznost neke glasbe. Razmere znotraj naše in svetovne družbe nikakor ne vzbujajo vtisa urejenosti, izdelanosti, ustreznosti temeljnim potrebam človeka. Priča smo najrazličnejšim družbenim nesoglasjem in konfliktom. Spričo vsega tega bi pričakovali, da bomo v glasbi (če samo le-ta reflektira stanje v družbenih odnosih) odkrili vsaj delček glasbenih principov kot so disharmonija, trganje in popačenost melodij, dvo, tro ali večboji instrumentov in podobno. Glasba, ki ni umetno proizvedena, ki jo ustvarjajo konkretni ljudje, živeči sredi takšnih in drugačnih družbenih problemov, vsaj deloma vsebuje tovrstne glasbene principe. Če pa je lepo polakirana, aromatično napar-fumirana, gladka (kot kača), pravilna, tekoča, sladka, dosledno harmonična, pač ni iz tega sveta — je iz nebeških študijev, kjer je prva božja zahteva socialna kontrola, red in mir ter ustrezno velik dobiček (če smo že pri nebesih: ni čudno, da snemajo hlt-skupine video posnetke za svoje (bodoče) uspešnice na Bahamih in podobnih rajsko lepih, čistih, nedotaknjenih otokih — potovanje na Bahame seveda plačajo kupci plošč in kaset, na katerih so ti posnetki). KAKO POSLUŠATI MNOŽIČNO POPULARNO GLASBO? Pišem vam ta članek. Pišem ga naravnost iz kraja spopada med duplino odsotnosti všdenja o glasbi in panjem glasbene in družbene osveščenosti. Ta kraj spopada je v podobi mreže odnosov ljudi do glasbe prisoten na plesiščih mladinskih in disco klubov, pri oblikovanju in poslušanju radijske oddaje, ki predstavlja najnovejše hite, v pogovorih o glasbi, v tujosti pogleda na pank oblečenega mladinca, . . . Začenjam trobiti besede osvetlitve omenjenega spopada. Obstoj dokaj napetih odnosov med ljubitelji te in druge glasbene zvrsti iz okvira množične popularne in kreativno sodobne glasbe dokazuje, da se ne eni ne drugi celovito ne zavedajo družbenih razmer in odnosov, ki ta spopad v vsej njegovi razsežnosti in trajno- sti določajo. Te napete ali celo konfliktne odnose omogoča ravno ne-vseobsežnost glasbenih (in tudi drugih) pogledov teh ljudi. Te ne-vseobsežnosti ni moč kar tako šteti za obsojanja vredno lastnost ljudi. Je namreč objektivno dana — izhaja iz parcialnosti, ozkosti, omejenosti vsebine družbenega položaja slehernika na današnji stopnji (vsakršne) razvitosti naše družbe. Vemo, da vsak od nas pripada določenemu družbenemu sloju oz. razredu, kar na eni strani določa boljše ali slabše možnosti za seznanitev in ukvarjanje z glasbo, na drugi pa (lahko — zaradi vpetosti človeka v temeljne interese sloja oz. razreda) omeji širino človekovega pogleda na glasbo. V splošnem se ljudje ne zavedamo, kako in v čem vse naša slojna oz. razredna pripadnost določa naše mišljenje in delovanje, še manj pa se (lahko) zavedamo, kako določa naše pojmovanje glasbe in glasbeni okus. Naj takoj dodam, da gre za določanje v splošnem, v končni instanci — vsekakor je namreč pri obravnavi npr. glasbenih pogledov nekega človeka potrebno upoštevati še njegovo specifično konkretno življenjsko prakso, psihološke značilnosti in podobno. Kljub temu pa se zavzemam za tezo, da glasbeni okus človeka z dokajšnjo verjetnostjo kaže na (izraža) njegovo družbeno determiniranost in z njo v zvezi na njegov pogled na svet. Omenjeno družbeno determiniranost lahko razstavimo na slojno oz. razredno pripadnost (ki zaradi svoje široke posplošenosti za opredeljevanje posameznikovega odnosa do glasbe bolj malo po- govorimo o (množični popularni) glasbi, so razmere in pojave v njenem okviru dolžni bolj kakovostno in v večji meri kot doslej pojasnjevati zlasti tisti, ki profesionalno delujejo pri radiu in televiziji, v glasbenih šolah, v produkcijah plošč in kaset, pri izdaja-nju glasbenih revij in časopisov in podobnem. Odsotnost kriterijev ocenjevanja glasbe pri večini (mladih) ljudi kaže na veliko delovno področje,, na katerem bodo morali omenjeni (družbeno-glas-beni) dejavniki v bodočč krepko pljuniti v roke. Drugo vprašanje je, če bodo to hoteli ali ne. Glasbena industrija (produkcije plošč in kaset, glasbene revije in časopisi, koncertne poslovalnice, ...) si namreč lahko ustvarja dobičke le s prodajo velikih serij plošč in kaset, za kar je predpogoj uniformiranost glasbe in glas- upravičeno, ker prinaša tovrstna glasba posredno pobude za-beg iz stvarnosti in odvrača človeka od spoprijema s svojimi (in) družbenimi problemi. Boj proti taki glasbi je razredni boj proti glasbenim multinacionalnim družbam, ki vlečejo profite iz žepov instant saturday night glasbenih potrošnikov, glasbeno manipulirajo z njimi, jih odtujujejo in s tem prispevajo svoj delež k zaviranju njihovega glasbenega in družbenega osveščanja ter osvoboditve (izpod vsakršnih — tudi neposredno nevidnih — totalitarizmov). Na kratko povedano: eno izmed meril za ocenjevanje kvalitete, pravšnosti, ustreznosti množične popularne in kreativne sodobne glasbe je torej to, koliko je ta glasba resnično blizu njenim Merilo za kvaliteto množične popularne in kreativne sodobne glasbe je tudi razvojnost te glasbe. Družba se neprestano spreminja in razvija, zato bodi taka tudi glasba. Sicer pa glasba kot zvrst umetnosti že po definiciji vsebuje razvojnost — slednja je namreč bistveni moment kreacije, akta ustvarjalnosti. Ce razvojnosti ni, ni torej kreativnosti (in obratno). Glasba, ki vsebuje v sebi moment status quo-ja, posredno pridiga tudi družbeni status quo in s tem zavira družbeni razvoj. Kot taka pa ni za nič drugega, kot da jo kakor sprijeno sol vržemo na cesto in poteptamo! Kos-Grabar Jožef KDO SE BOJI „RESNE" GLASBE? 2e od nekdaj človek deli glasbo, če 2» ne drugače vsaj na ljudsko in ,,ono ta drugo", torej umetno. Ena nastane spontano, v glavah neuke večine, druga pa v glavah „izbrane" manjšine, polne znanja, mojstrstva, božanskega navdiha ipd. . . . V novejšem času se je ta poulična filozofija o delitvi glasbe še razmahnila. Sedaj govorim o „zabavni" glasbi in jazzu. Obe smeri se namreč sprehajata nekje med prvo delitvijo, saj zabavno glasbo pišejo tudi ljudje, polni znanja, pa tudi „reveži" iz večine. Torej? O jazzu je tako ali tako težko spregovoriti. Morda bi ga najbolje označili, če bi ga (muzikološko gledano) postavili kar vzporedno z „resno" glasbo. In vendar je jazz našel več ušes kot „koncertna" glasba. Kako to? Zanimiv je fenomen ljudske (narodne) in zabavne glasbe današnjega časa. Tukaj mislim na vse njune zvrsti in podzvrsti, veje in vejice. Obe sta namreč našli v vsem tem vrtiljaku življenja dovolj trdno mesto, vsaka pač na svoj način. Le „resna" glasba (alias „klasična"), ravno tako z vsemi svojimi inačicami, ni našla svojega trdnega, poslušljivega položaja. In zakaj? Morda je tragedija nje- 6 nega obravnavanja ravno v tem, ker temelji na tako dolgi tradiciji, ki pa ji je, preko cerkve in njej podobnih stanov, dala pridih elitnosti, morda odmaknjenosti, ker neposredno posega v ,,stil" nekega obdobja. To obdobje pa vsekakor ni naš včerajšnji dan ali prejšnji teden. K vsemu temu pripomore še predznak, da je pravzaprav zgodovinsko potrjena veja umetnosti in se zaradi tega z njo „kot takšno" sploh ni za hecat. Tudi v šoli imamo „glasbeni pouk". Res ne vem, od kod se je vzelo to ime, sicer je to tudi vseeno in je problem slavistov. Verjetno bo nekako takole: imamo pač glasbeni in ne-glasbeni pouk. Ne-glasbe-ni predmeti so vsi tisti, kjer zraven knjig ni potrebno poslušati glasbe. Imamo pa tudi „glasbeno vzgojo", ki pa vrag si ga vedi koga in v kaj vzgaja. Edino, kar se še včasih naslanja na glasbeno umetnost, je tu in tam kakšna glasbena šola. Ta je včasih pravi „hram" umetnosti . . . V glavnem se tako človek v šoli sreča' z glasho, nakar je kot skora'j odrasel človek prepuščen lastni usodi. Ne bom pridigal, kako je glasbena vzgoja (kultura) pomembna, saj včasih še celo sam sistem poreče obratno . . . Skratka — vsi mediji, ki se nam ponujajo sedaj že kar sami od sebe (radio, kasetofon, gramofon, delno pa tudi televizija), so nam glasbo približali v naš vsakdan, celo tja bi lahko rekli, kamor niti tako strogo očetovo in materino oko ne more pogledati ... In po kakšni glasbi segamo? Po takšni, kot nam jo ponujajo, jasno. V vseh javnih občilih lahko, na primer, izvemo o svetovnem glasbenen. dogajanju na področju popa, rocka, punka (celo sub-kulture), jazza že manj. In dalje? Ostale glasbe pa kakor da ni, kakor da že 100 let tam vse stoji. Morda le še v kakšni „Glasbeni mladini" izvemo o rezultatih tekmovanja učencev in študentov glasbenih šol, namreč: kdo jo najboljše zaigral dela Brahmsa, Bacha, Beethovna ali Mozarta, čudakov, ki že kar nekaj časa gledajo marjetice od spodaj. Res, da na teh skladateljih temelji „resna" glasba vseh naslednjih stoletij, ampak — kaj potem in po tem? Kdo si upa? „Bo že tako, ce strici v šoli tako rečejo, ampak jaz sem za................" (tukaj naj vsak vstavi svojo vejico glasbenega prepričanja). em-er Underground potovanja Iskanje za davno izgubljeno „protikulturno" skupnostjo mladih se najpogosteje končuje v institucionaliziranih in skomercializiranih komunah, namenjenih v glavnem ameriškem instant hippyjem. Konec turistične sezone je priložnost, da se spomnimo, da obstajajo tudi drugačni načini potovanja in spoznavanja sveta, kot so različna organizirana potovanja (turistični paketi) in enakost okusov, ki pomenijo masovni turizem. Razen te brezosebne mase obstajajo tudi posamezniki, ki v iskanju svojih notranjih potreb in ciljev potujejo širom Evrope. Tudi pri nas lahko srečamo mlade klateže z nahrbtniki, ki med svojimi, bolj ali manj osmišljenimi in poduhovljenimi se pravim hippy-jem lahko oprosti nezainteresiranost za evropsko kulturo, ker so krenili v lastno smer evolucije, pa ne moremo tega oprostiti brezčutnim hippyjem, ki delujejo zelo neotesano in tuje, z blodnjo med razvpitimi turističnimi atrakcijami, katerih smisla ne razumejo. „Nahrbt-niška revolucija" beatnikov se posveča reklamam masovnih in poceni potovanj za mlade, ki so že izgubila čar pravega klateštva. Najočitnejši ostanek „odbijanja" so komune, pri katerih nekatere kot oaze vsebujejo duh velikih utopijskih sanj, ki pa na žalost niso uspele preobraziti grobega materialističnega sveta. Za razliko od prejšnjih, brez čarovnije takratnih NEKAKŠNA DRUGAČNA EVROPA jentalne meditacije, oživljanje interesov za mistična in okultna gibanja ter hippy gibanja. Najboljša ilustracija za to je „Festival uma, duha in telesa", ki je vsako leto v Londonu in na katerem se vsako leto zbere ok. sto predstavnikov gibanj tega tipa. To so večinoma gibanja, ki propagirajo naravno prehrano in naravno zdravljenje. Tu se lahko dobi računalniški horoskop in bioritem, nasvet poklicnega astrologa itd. Danes se širijo in odlično delujejo tudi različni centri, ki nudijo akupunkturo, kitajsko masažo, različne možnosti sprostitve in samopomoči, tečaje joge in meditacije, naravno prehrano ipd. Te „organi-zemske" smeri in orijentalne psevdoreligije so odraz „novega srednjega razreda", ki v lagodnosti in brezperspektivnosti svojega položaja, kakor tudi v pomanjkljivosti kulturne identitete. klatenji potujejo skozi naša mesta. Neki klasik modernega klateštva je to imenoval „underground travel", ki je značilno prav po tem, da se odvija na obrobju konvencionalne skupnosti in na svojstven način povezuje originalne posameznike. Njegova knjiga vsebuje nekatere nasvete, kako potovati z malo denarja, kako preživeti v naravi, kako vzpostaviti stik z domačini, kako se izogniti nadzoru policije in kako ustvariti potujočo komuno somišljenikov. Ti (na pogled) tehnični detajli kljub vsemu ustvarjajo novo kulturo z lahko spoznavnim stilom. To je nadnacionalna kultura, izven časa in prostora. Zanimivo je srečati takšne ljudi, ki so sicer iz različnih koncev Evrope, vendar se razumejo tudi brez uporabe jezika, ker imajo isto mentaliteto. RAZBITA ČAROVNIJA Današnji „nadomestki" vzbujajo nostalgijo za časom hippyjev in drugih gibanj mladih iz šestdesetih let. Na vrhuncu teh gibanj je vladala evforična atmosfera skupnosti, ki je vsaj za trenutek ukinila razdvojenost med ljudmi. Z zamiranjem teh gibanj čarovnija izginja in ostali klateži delujejo kot iskalci spomina za nekim boljšim svetom. Mnogi od njih so prevzeli stališče Castadeno-vega „bojevnika": iti predano in brez odvečnih emocij za odsevi boljšega sveta v tem svetu. Veliki upori mladih v šestdesetih letih so omogočili, da je ta generacija odrasla brez pritiska družbenih tabujev, vendar jim je represivna strpnost družbe odvzela možnost za radikalizacijo. In tako bivajo potisnjeni v „slabo večnost", v stanje relativne svobode, vendar brez možnosti korenite spremembe. Od tod izraz resignacije (obupanja) in blaziranosti (duhovne otopelosti), pri mnogih že v srednješolski dobi. „Zakleti Holandec" so manjši del klatežev, ker se po pravilu družbene imitacije vedno pojavlja določeno število tistih, ki nekaj prevzemajo samo formalno in ne resnično občuteno. Tako se razen klatežev, ki večji del leta potujejo, ostali del pa preživijo v alternativnih skupnostih, vsako leto pojavlja val „part-time hippies", kot so jih za časa „San Francisco renesanse" poimenovali pravi alternativci. Za druge je značilno, da si prevzemajo zunanjo obliko brez notranjega občutenja, oziroma da nimajo moči popolnoma preiti med alternativce. Tako eni kot drugi uporabljajo isti žargon, isto, že serijsko proizvedeno opremo in ista zbirališča. Danes iz Združenih držav Amerike ne prihajajo več pravi hippyji, „na poti proti vzhodu in hašišu", temveč pomanjkljivo izobraženi najstniki, eksistencialno neobremenjeni in nesposobni, da doživijo duh Evrope. In ko komun današnje delujejo mračno, pokazujoč, da življenje v komuni več vzame, kot da. Integralna življenjska in proizvajalna skupnost — kmetijska komuna v Švici — je značilna za usodo komunalnih gibanj. V začetku so sicer bili narejeni veliki načrti za razvoj novega kmetijstva in zasnovo novih komun. Ustvarjena je bila korespondenca z velikim številom simpatizerjev. Kakor drugje se je tudi tukaj pokazalo, da zaradi „ekonomije razmer", komuna z desetimi člani le težko živi od kmetijstva. Forsirana seksualna revolucija, z ukinjanjem parov in z natančno enakostno razdelitvijo spolnih odnosov med vse člane komune, je pokazala, da sama vodi do viška nezadovoljstva in razpada komune po nekaj letih. Nova garnitura uvaja realnejše principe — prehaja na ekonomič-nejše usmerjenosti, seksualna revolucija pa postaja privatna zadeva. Če lahko komune merimo s smelostjo njihovih utopičnih sanj in ne po ekonomičnosti in trajnosti, potem je ta druga možnost prej podjetje kot komuna. Hippyji so bili pravilnega mnenja, da je treba komuno razpustiti, če omejuje posameznika in če življenje v njej ne pomeni več zadovoljstva. Zato so utopični primeri vizionarskih komun pomembnejši od številnih kooperativ, ki se danes razvijajo, vendar ne nudijo obsežne vizije spremembe sveta. Danes izginjajo predvsem komune, ki so usmerjene k smotru s sporočilom. Sirjenje kooperativ in skupnosti pri mladih pa ne more ponovno vzpostaviti že izgubljenega entuziazma. Kot pravi v svojem epitafu neki naš pesnik: „Potrebno je biti dovolj pogumen, da bi sanjal!" Najpomembnejše komune, ki so nastale iz gibanja mladih, kažejo danes stagnacijo, ponekod pa tudi dekadenco. „Chri-stiania", komuna v Kopenhag-nu, ki je bila zasnovana v četrti zapuščenih kasarn, je imela v začetku tudi do dva tisoč članov in je tako bila največja med intencionalnimi (usmerjenimi k smotru) komunami. Do danes se je število močno zmanjšalo. Nekdaj tako hvaljene obrtniške delavnice zamirajo, namesto teh pa je zaživela preprodaja hašiša, ki ga filozofija komune poveličuje kot nekaj, kar izboljšuje ljudi in svet, vendar v stvarnosti deluje na Christianio zelo turobno, in samo ogrdeli ljudje lahko ostanejo v njej. Komuna „Eindhorn" na Škotskem, ki je propagirala umetnost in sodelovanje z naravo, je pokazala, da komune, ki forsirajo ekspresijo zaradi umetnosti ali samega spoznanja, pogosto prehajajo v formalizem, sterilnost in dogmatizem. „Akvarijanska doba" je naziv za različna gibanja, ki so težila k duhovnim ciljem. Sociologi (npr. Theodore Ros-zak) uvrščajo v ta gibanja: ori- tonejo v poveličevanje nove tehnike, duhovnih vodij in sistema, posebno v kult zdravja, ki se je na tem festivalu prikazoval v prevladovanju kvaziznanstvenih gibanj „novega zdravja". Celo v skrajnih dehumanizi-ranih pogojih se pojavljajo iskre duha. „Tent City" v Londonu je mesto šotorov, v katerem pod velikimi vojaškimi šotori prebivajo mladi, ki se med svojim klatenjem po svetu ustavijo tukaj, ko potujejo skozi London. Vso svojo imovino in osebne stvari morajo pustiti v plastičnih vrečkah, ki jih zaklenejo in obesijo v prostorih zraven recepcije. Kljub tej množičnosti neartikuliranih oseb, se včasih doseže neka zavidljiva širina duha. Podobna situacija je tudi v kmetijskih taborih v Veliki Britaniji, kljub izpraznjeni in duhovno otopeli atmosferi, ki je posledica reduciranja (omejevanja) mentalne aktivnosti na zahajanje v najbližje pube. Jugoslovanske kvaziklate-že, ki kot edini prihajajo tja z osnovnim motivom zaslužka (ostali skoraj vsega potrošijo v pubih), obravnavajo kot revne in pridobitniške. Londonski klateži kažejo večjo živost duha kakor tisti, ki želijo za njih skrbeti. „Vojska rešitve" je priložnost, da dezorientirane osebe najdejo neko identiteto z oblačenjem uniforme, z integracijo v organizacijo pa člani le-te delujejo duhovno mnogo bolj bedno od tistih, ki jim želijo pomagati. Podobno je tudi v številnih cerkvah, ki včasih delijo obroke nepreskrbljenim, vendar tudi tu ne obstaja iskrena krščanska dajatev, temveč pazljivo doziranje z namenom onemogočiti nastajanje družbenih parazitov. Čeprav vodič „Alternativni London" sicer omenja možnosti prehrane z brezplačnimi obroki v cerkvah, je to težko dosegljivo, ker so takšni primeri redki, ali pa je pri tem nujno denarno nadomestilo v višini materialnih stroškov. Ta vodič, ki svetuje, kako preživeti brez denarja, prenočiti na železniški postaji, parku ali porno-kinu, kako prevarati obračunovalce električnega toka, ali kako najti duhovnega učitelja, je tipični odraz čiste protikulture. Ali obstaja torej „evtopija", blago mesto, kot je Charles Erasmus imenoval prizadevanja mladih, da ustvarijo idealno skupnost, brez prisile, in to „tukaj in sedaj"? Pokazalo se je, da so preostale komune institucionalizirane in komercia-lizirane do takšne ravni, da več ne sprejmejo potnika, ki želi prenočiti pri njih. Vendar upanje vseeno obstaja. Potrebno je le uporno iskanje za sicer že davno izgubljeno skupnostjo. Do takrat je vredno biti različen in imeti „oči oddaljene in tuje, v katere vstopajo Muze", kot je nekoč zapisal največji pesnik potepu-štva — Stefan George. Danas; št. 134, 11. 9. 1984 Prevedel: Peter Podgorelec MIROVNO GIBANJE DA ALI NE?! Pri RK ZSMS že nekaj časa deluje delovna skupina za mirovna gibanja, in sicer v okviru sveta za mednarodne odnose. Skupina se deli še na nekaj manjših oddelkov, ki so razdeljeni po področjih dela (študijska, prevajalska, agitacijska, informativna in kulturna skupina). V zvezi s tem je treba omeniti povezovanje in do neke mere iskanje skupnih poti z ostalimi mirovnimi gibanji v svetu. Najbolj je zadnje čase slišati za „Zelene" v ZRN, ki imajo to prednost, če obravnavamo kapitalistični sistem, da so politična stranka. Znano je tudi gibanje „Tretja partija" v zahodnih deželah, ki si prizadeva čim bolj vplivati na neuvrščene, šno bi bilo stanje v svetu brez takšne oblike boja proti militarističnim in drugim težnjam, ki jim je vsem skupno — uničenje človeka. Ravnotežje v svetu obstaja tudi zaradi politike neuvrščenih. Iz tega pa je treba izhajati, ko lepimo mirovnim gibanjem pozitivne ali negativne etikete. Res je sicer, da lahko pri globji poglobitvi v značajnost protestnih oblik ugotovimo, da so demonstracije ventil, kjer množice izražajo svoje nezadovoljstvo in odpor. Vse to oblasti dovoljujejo, saj se zavedajo brezupne nemoči ogromnih mas ljudi. V svojih velikih in s tem mnogo premajhnih glavah mislijo, naj se ljudje veselijo. Pravzaprav grama, da se ljudem prikaže vsa temačnost oboroževalne dirke, ugotavlja vzroke za njo, in da se uveljavi prizadevanje (in tudi realizacija) za boj proti omejevanju človekove svobode. Predvsem pa je najprej vse to treba prikazati mladim in jih spodbuditi, vliti kanček entuziazma. Treba jih je izzvati v najmanjših kotičkih življenja, da bodo sodelovali s svojimi iniciativami in sugestijami. Predvsem je gibanje zamišljeno kot samostojno in direktno gibanje ideje, seveda kot sestavni del najširše frontnosti mladinske organizacije. S tem opredeljevanjem ga postavljamo v politični sistem socialističnega samoupravljanja. Poli- tako da bi le-ti prešli iz večinoma pasivnega stanja v večjo aktivnost (s tem je mišljen večji vpliv na pogajanja ipd.). Sicer pa bolj ali manj vemo, kako je z mirovnimi gibanji. Časopisi pišejo o demonstracijah širom po sve- _ tu, o raznih protestnih shodih in zborovanjih. Vsekakor so to oblike, ki doprinašajo delež k ohranjanju miru v svetu. Na kratko bi vsa ta mirovna gibanja lahko imenovali podružblja-nje neuvrščenosti, saj gre za iste cilje in prizadevanja. ' Seveda se kaj konkretnega kar čez noč ne more zgoditi, spremeniti na bolje, ali kot nekateri pričakujejo — velik preobrat s črnega na belo. Tudi za neuvrščene vemo, da niso .spodbudili velikih preobratov glede oboroževalne tekme in zaostrovanja odnosov v svetu, doprinesli pa so vendarle ogromno pri ohranjanju miru. Lahko si samo zamislimo, kak- bi človek potemtakem resnično priznal, da so mirovna gibanja brez veze in da se z njimi Sč ne gre ukvarjati, pa se spet opozorimo na nekaj pomembnih dejstev iz zgodovine človeštva, ne moremo in ne smemo tako razmišljati. Delovna skupina za mirovna gibanja si vse od nastanka prizadeva, da bi svojo dejavnost razširila na čim širše območje Slovenije, svoj program in usmeritve ter prizadevanja pa čim bolj približala mladim in vsem občanom. Za zdaj vemo, da pri nas to gibanje nima velikega razmaha in je šele v povojih. Ta dejavnost se je do zdaj najbolj razvila v Ljubljani in okolici, nekaj je je najti v Zagrebu, Beogradu in Novem Sadu, in če bi k temu dodali še nekaj individualnih interesov, bi s tem mirovno gibanje pri nas zaokrožili. Delovna skupina za mirovna gibanja izhaja iz pro- tično in finančno podporo gibanju daje ' ZSMS, kar pa še ne pomeni, da so zagovorniki gibanja za mir tudi njeni simpatizerji. Nedvomno pa obstaja med obojimi določeno razmerje, ki je ne-obhodno. Pomembno se mi zdi poudariti, da se mora fronta ZSMS izgrajevati v smislu dopuščanja samostojnosti in lastne organiziranosti gibanja, na način, ki ne izpodriva najrazličnejših interesov in posameznikov (seveda pa s tem ne zagovarjam kontrar-nost). Močno je prisotno prizadevanje, da to gibanje postane del Jugoslovanske lige za mir, ki pa resnici na ljubo obstaja le formalno. Upamo, da bo to gibanje pridobilo na razsežnosti in učinkovitosti, lepo pa bi tudi bilo, če bi k temu tudi sami (torej vsi mladi) kaj prispevali!!! Lidija Hartman POVRATNO INFORMIRATI ALI NEPOVRATNO V tej kulturni številki smo poskusili oceniti literaturo, ki ste nam jo poslali na uredništvo. Avtorji, ki se predstavljajo in izpostavljajo, se strinjajo s takim načinom objavljanja. Če enako želite tudi vi' nam pošljite svoja literarna dela in zraven pripišite: Prostovoljno pred poroto. Hm!? GERALDINEHRELJA Objavljene so vse pesmi, ki jih je poslala. Njen način pisanja bolj ali manj temelji na kopičenju podob, vendar ne samo vizualnih, tudi zvočnost je sestavni del pesemskega sporočila. Vendar to ni vse. Poleg podob Geraldine ugotavlja, zapisuje dejstva in šele s tem, omogoči sodobno, zahtevnejšo poetiko, se pravi večji razpon čustveno-miselnega sporočila in večji domet jezi-skovnega sporočila. V pesmi Evterpe (v starogrški mitologiji Evterpa predstavlja muzo glasbe in lirskega pesništva) rima v prvi kitici zraste v domislico, ki se najmočneje potrdi prav v zadnjem verzu (transformator se obenem simbolično in absurdno zaseka v svet Ev- terp). Kot v njenih drugih pesmih je tudi v tej mogoče opaziti, da Geraldine pravzaprav trdno ostaja na tleh, pa čeprav zgodovinskih, in da enako trdno tudi gradi pomensko sporočilo (odsekano naštevanje — kopičenje in dirkanje po zgodovini ter zaokroženost misli — konec pesmi je ključ šifre). V nasprotje temu ,,realizmu” Geraldine postavlja jezikovni eksperiment: deflacija ločil, velika začetnica na začetku vsakega verza, strahotno pomanjkanje glagolov, kar deluje zajedljivo in emancipirano, zelo zanimive sintagme (Jaz sem živio, Slaba dobra in jaz), ki abstrahirajo misli in jih obenem naredijo večpomenske, kar je lahko ena največjih odlik poezije ipd. itd. Evterpam so zelo podobni Maratonci, pisani v skorajda identičnem slogu, medtem ko v pesmi Ali bom pesnico še posebej zanima slušno-vizualna podoba, se pravi jezikovna, estetska plat poezije, ki skupaj s preračunano pomenskostjo ustvari dinamično in ironično vzdu- šje, čeprav na mah razpoznavno, nikakor enoznačno razložljivo. In to je tudi posebna moč poezije. Podobne pesmi Ali bom so Rime. Tudi Kako ljubiti vse Aljoše Kazimire ne , štrli iz poetičnega konteksta ostalih pesmi, morda bi lahko to dejal le za pesem Prerod, ki je drugačna zaradi slabše jezikovne oz. estetske intenzitete, ki nosi v sebi za poezijo premočan pomen, preveč filozofije. O poeziji Geraldine Hrelja menim, da je zmožna zadovoljiti zahtevnejšega bralca poezije, predvsem zaradi tega, ker se pesnica očitno zaveda fatalnega dejstva, da jezikovna umetnost ni nič drugega kot umetnost jezika. MATJAŽ IRSlC Besedilo Uničeno življenje, razvrednotena hotenja na žalost potrjuje pomensko logiko naslova, to pa zato, ker pisatelj na nekaterih mestih agitira proti alkoholizmu in vsem kar izhaja iz njega, agitira enopomensko in dokaj plitko. V takšnih „črnih/luknjah”, kjer umetnost, rada izgine, se plazijo nevarna retorična vprašanja in nedoživeta poza. Pa naj bo dovolj o šibki plati Uničenega življenja, razvrednotenih hotenj! Po drugi strani je Iršičevo besedilo dovolj močno, da pritegne. Že na začetku me je navdušil uvod, predvsem zaradi dovolj opazne zvočne igre (tod — pot — naokrog). Kar se tiče jezika, besedilo še zmeraj precej niha, od zelo posrečene primere za pijanca (Kakor majhna gostilna na prostem, v travi ali med grmovjem), nekaterih metafor (. . . prikazal cerkovnik in vrtel z očmi.) zanimivega eksperimentiranja s pomenom (ni-sem), domislic in efektnih (Cerkovnik nima posluha) stavčnih in med-stavčnih konstrukcij (cel četrti odstavek, začne se z „Ob desetih je gostilničarka . . .") Pa vse do preveč poudarjenega psihologiziranja (. . . čeprav si je na vso moč prizadeval, da bi usmeril mojo zamišljenost drugam. Postalo ga je sram. Ošinil me je z zlim pogledom, v resnici pa o njem nisem spremenil mi- šljenja.), velikih besed in misli, ki na žalost učinkujejo naivno pro-svetiteljsko (Pa ima tak človek sploh ideale? . . . Uničimo lahko človeka, idealov ne gre uničiti . . .), slabih stavčnih konstrukcij (Udarjal je močno, kakor da bi zabijal žeblje na nakovalu, in še več, občutek popolne iztirjenosti, malenkost, da je bilo nekaj kot neutolažljiva misel o propadajočem svetu posameznikov.), apokaliptične vznesenosti (podobe iz sanj, ali pa morda celo žive podobe, tedaj še veliko bolj žive, so sejale hrup in mrtvilo. Ta strup je bil namenjen samo človeku. Tudi, ko se je tresla zemlja, ni bilo nič drugače. Vse je bilo še veliko bolj prhlo in vodeno.) itd. Kljub temu razumljivemu nihanju, saj Matjaž obiskuje šele tretji letnik srednje šole, in iskanju lastnega sloga, Uničeno življenje napoveduje, boljšo literaturo, boljši jezik. Umetnik je namreč najprej dober obrtnik, človek, ki dobro pozna material in delovne (postopke.) METKA PELC V Metkinih pesmih je nekaj dobre poezije, skrita je v pesmih. Ulica vrablov in pa Nihče ni več sam v svoji sobi. V Ulici vrablov pritegne kompozicija pesmi. Prvi del pesmi (prva kitica in naslednja dva verza) prinaša spoznanje dejstva in na sredi vprašanje, ki ne učinkuje kot poza, čeprav se vzklikanje in monolog sodobnemu bralcu poezije tuja, delujeta izumetničeno, drugi del pesmi pa nam naslika vizualno podobo, podobo, ki s posrečenim izborom besed (v vlogi nosilk pomena) učinkuje ekspresivno in poetično. „Nihče ni več sam v svoji sobi" spominja na „vsak sam stoji na srcu zemije," prvi verz znamenite trovrstičnice italijanskega nobelovca (dobiš liziko), toda „saj skozi okno zrejo ti stroji" z nekoliko posiljeno rimo razbije skrivnost prvega verza. Škoda. Zadnji trije verzi so tudi zelo v redu (so dovolj močni, da delujejo poetično), celo malce dišijo po nadrealizmu (. . . in gredoč lovi muhe.), kar Slovencem še vedno ostaja srbska vas. (MARKO KLASINC) EVTERPE Slike s platnic Rože s polic Vse je vseeno (egaD Vse je hoteno Ex nune Jaz sem živio Kerberjev ni Vse smo Gorgone Slaba dobra in jaz Živimo kot transformator. MARATONCI Fidipides me lovi Izgubljam ga v vetru streh On pa ljubi lepo Daphne Oljka in vrba — ni vseeno Gapit je zaljubljen v izložbene figure In lancknecht Pa bulvarji revolucij Pa Majakovski Samo kaj imam rada? PREROD Oblak si zagrnila s svojim neboglenim telesom Popustil je in te oprhal s ploho dežja Po dolgem času si spi postala sveža. ALI BOM Ko mi bo din dan ko ne bom ne smrt sprt uprt krt ALI potrt ko ne bom ne skrit pokrit ko ne bom rit in ne bom izoliran ko bom akumulator in akumuliran ko ne bom sezonec BOM Rit ritmov in nekaj več kot jaz. RIME Poa kotom kot pod protom prot dež in kapnik srk in sapnik zemlji in krt vino in smrt. Ш Kako ljubiti vse Aljoše Kazimire Kako postati gasilec in pobijati ptice Najprej — s pogumom roke Zatreti križpotja In postati skrajnost. % 8 Geraldine Hrelja Takšne so bile te vaške gostilne. Ponavadi neka osamljena hiša, ki se je nagibala v klancu. Vodila je tod le ozka, nepregledna pot, da bi se izgubil v trenutku. Razstresene hiše daleč naokrog. Ob gostilniški pult se je naslanjal pijanec. Pred seboj je imel svetlo tekočino, ki ji ne vem imena. Človek se vendar kar tako ne zanima za pijačo. Nikoli nisem preveč pil. To je bilo tako zelo značilno za vaške gostilne. Pijanec se je nevarno majal, toda vsakdo bi vedel, da ne bo padel. Nekateri pravijo, da ima tedaj človek neizprosno moč. Rdeče otekle oči in nemirne roke. Mrtvo. Vse je bilo mrtvo. Stare oguljene mize. Kakih pet. Debelušna natakarica se je pozibavala za pultom. Potem so vstopili štirje moški in pričeli kvartati. To je tod dovoljeno. Svoje kmečke klobuke so položili pred seboj in tedaj sem jih pričel opazovati. V vsakem, popolnoma vsakem, sem tiste trenutke našel nekaj, kar je bilo skrito globoko v najglobljem ribniku, takem, ki ga ni daleč naokoli. Nepozabni so se mi zdeli ti ljudje, ko sem jih opazoval docela in nisem zgrešil niti njihovih najmanjših gibov. Tisti prekipevajoči vonj po zgani pijači je vrel iz njih. prepričanju. Uničim lahko človeka, idealov ne gre uničiti . . . Zanimivo, da so prav ti ideali, ki so se mi zdeli tako nerazumljivi, neka nenasičena pot, ne več kakor hotenje, ki je lilo s potoki deževnice navzdol po hribu. Zmeraj sem ga občutil nekoliko drugače. Bili so trenutki, ko nisem vedel, ali sem resnično dobro premislil, in tedaj se je oglasil zvok, ki ni bil človeški glas. Udarjal je močno, kakor da bi zabijal žeblje na nakovalu, in še več, občutek popolne iztirjenosti, malenkost, da je bilo nekaj kot neutolažljiva misel o propadajočem svetu posameznikov. In v tem zvoku — odgovor, vpijoč na vse strani, in čeprav se je razlezel od tisočerih sapic vetra, hlipečega pod rdeče nebo z nadomestkom neznane in neizprosne sle, je bil slišati miren, človeka je odrinil v skrajnost. Bij je resnično samo en zvon, visok zvonik, podoben podaljšanemu dimniku tovarne, kiji odpada omet. Čutil si, še več, dojel si, le če si poslušal dovolj zbrano in premišljeno, kajti ni bilo neresnic. Same gole podobe iz sanj, lepljene v dolge, zložene verige. Te so bile pritrjene na obrobje, od tod visoko navzgor. Potem je tam iz- priprte oči. Nekaj sivine je šinilo mimo in se usmerilo proti meni. Preveč? Oh, da! Čudno je to, ko razmišljaš, pa je sreče preveč. Nenadoma se znajdeš med srečo. Sreča ob sreči, že tako zaobjeta in obilna, da se nagiba čez svoje meje in kaplja v reko. Ko sem se pozneje čedalje bolj bližal podobam brez obrazov, sem bil tak kot človek z razklenjenimi rokami. To je bila le utvara. Četudi sem želel zaobjeti vse svetlo in vse tisto, kar je bilo manj ožarjeno z bliski zmagoslavja, je postalo to nenadoma nemogoče. Preprosto je padlo v tisto reko kot sreča. Vse je bilo venem. Upanje po uresničenem, in sreča. Kamenje, ki sem ga drobil s hlastjo in poželenjem, je bilo rjavo in umazano. Prepredeno s hojo oholih, nenatančnih, nesrečnih in bolj srečnih ljudi. Tista podoba, ki je molela vame, je bila tiha in nepozabna. Na semenji dan je prodajal teleta. Potem je zbledelo. Ni bilo nikogar. Morda tudi zato, ali pa, ker mi ni bilo do smiselnih nagonov, sem lebdel, in blodnje, ki sem jih doživljal ob teh trenutkih, so bile neresničn, ker se sploh niso nikoli dogodile. Najprej je bilo nekaj takega kot 1 UNIČENO ŽIVLJENJE, RAZVREDNOTENJE HOTENJA (novela) in čeprav so mi bili tudi nepoznani, me to ni motilo. Toda nekaj umazanega, življenjskega in nenavadnega me je potiskalo sunkovito k iskanju njihovih idealov. Pa ima tak človek sploh ideale? Najti ni bilo tako enostavno, bolj enostavno je bilo samo iskati. Pred seboj sem imel vinjak. Sem mar malomeščan? Ne zato, da bi pil. Gostilničarka je tistim štirim prinesla pijačo. Pili so podobno svetlo tekočino, ki je hlapela po raztrganem in ožganem požiralniku pijanca. Tedaj se mi je zazdelo, da je še tiše, kot je bilo pred njihovim prihodom. Oster glas vsakih nekaj minut. Tišina. čas za razmislek. Tistega, kar sem želel najti, nisem našel. Ponekdaj sem občutil, kako sem zabredel v odtujen svet, tja, kjer je bilo življenje tako drugačno. To se je ginilo. Zvonilo je neenakomerno. Cerkovnik nima posluha. Prišla je sreča. Prav tisti trenutek. Spodaj je stal berač in rahlo hlipal. Mislim, da ni bilo renčanje, ker berači ne renčijo, slišati pa je bilo kot pomehčan obupajoč jok s prikaznimi nekega lepega, stvarnega življenja in žalostjo zelene barve. ,,Kaj delaš?" „Čakam." „Kaj čakaš?" „Nič. Ali pa, da bo nehalo bobneti." „Kaj to bobni?" „Ne, samo zdi se mi, da bobni." Berač se je za trenutek odmaknil in si obrisal roke v plašč. Hrapave roke, odrgnjene in popraskane, so silile in bučale iz notranjosti, čeprav si je na vso moč prizadeval, da bi usmeril mojo zamišljenost drugam. Postalo ga je sram. Ošinil me je z zlim pogle- ga ognjišča in razpadajoče strehe in razklanega dimnika. Bilo je vse veliko več. Morda prav zato nisem hotel ustvariti samo svoje predstave. Bila je boleča in izkoreninjena v moji, neštetokrat pogubljeni strasti po nadčloveštvu. Žato so bili samo ljudje. Veter, ki je rezko rezljal razburkano razo življenja, je zapihal močneje in vse je bilo še veliko bolj občutljivo, kot je izgledalo v prvih trenutkih. Ostanki, prepredeni s pajčevino časa, so nemo segali v nebo in čakali, da bo ponovno še enkrat vihar, da bodo razklani in uničeni. Vedno sem omrtvičen obstal, ko sem se nenadoma spomnil prejšnjih dogodkov. Že samo včeraj se mi je zdelo kakor pred nekaj dolgimi, neskočnimi leti, ko sem še gorel v strasti. Izgubil sem. Kako naj nato upam še dalje, ko pa je resnica neizpodbitna in je čutiti le prepih, vrata so ostrim rezilom na enega izmed tistih belih križev. Želel sem ga zaznamovati, sedaj pa se je ponesrečilo še to. Ni bilo pomoči . . . Nesrečni človek! Glas je drl skozi gozdove, nasičene s hladnostjo in mrakom. Misli na pogubo so bile neizrazite, kakor da bi bile izprane svoje gnusobe, zven resničnosti je miroval in ponekdaj je bilo vse, ali pa je le izgledalo tako, popolnoma mrtvo, brez žh vljenjskih gibov, ko se človek nenadoma prebudi iz zdolgočasneg in umirjenega življenja. Nebo je bilo razklano. Brez oblakov, toda kalno, rinilo je v notranjost, v brezdaljnost in izgledalo je, da se želi umakniti proč, proč od tod. Toda ni se umaknilo. Ni se moglo umakniti. Priklenjeno na okove je ždelo in čakalo poslednje žrtve. Kaj takega človek seveda ni opazil. Mislil le na kaj onostranskega. Ostajal Bila je ženska. V roki je držala vedro za zalivanje rož. Niti malo nisem pomislil, kako sem v resnici neumen, da lahko sploh dopustim kaj takega. Ženska si je brisala roke v oguljeno pelerino, čeprav ni kazalo, da bo pričelo deževati. „Mislim, da sem ga vsaj malo poznal." Zamahnila je z roko, meni pa je telo preletela nepoznana jata črnih ptic, namenjenih v neznano. Sploh nisem vedel, čemu ogledujem še čedalje natančneje ostanke tiste zareze. Menda kaj drugega tedaj res nisem počenjal. „Poznate njegovo ženo?" ' „Ne." ..Škoda!" „Zakaj?" Zenska ni odgovorila. Pa saj ni imela kaj. Blebetala je v nekaj, česar nisem razumel. Nisem je nagovarjal. Na drevesu so se oglašali enakomerni zvoki ptičev, ki so izgle-dali nevidni, skriti pred nevarnostjo. Stal sem sredi teh belih križev. Podobe iz sanj sem skušal zaznati veliko bolj zbrano, kot se mi je to posrečilo. Res, človeka nisem poznal. Vse, kar je ostalo v spominu, je slika nizkega in dolgega, v neskončnost molečega klanca, pod katerim je stala tista vaška gostilna. Odzivi, ki sem jih posnel z dreves omrtvelih sanj in prerokb hudičev, so postali globoki, v sebi so nosili ponos. Ker je že tako, da tistega berača več nisem srečal, sem sedel pred zvonik na mesto, kjer je sedel on. Stopnice, trde in odvratne, kamnito odbijajoče in hladne, so lezle vame. Lezle so vame, dokler ni pričelo zvoniti. In to zvonenje se je odslej v meni oglašalo kakor bobnenje. Pijanec je ležal sredi poti in izgledalo je kakor majhna gostilna počasi in previdno razlezlo na nevidno in to nevidno je potem žgalo vame, žgalo z vso silo, da sem se počasi spreminjal v (brikazen. Sedel sem in pil vinjak. Čudno?! Že celo popoldne sedim v tej vaški čumnati in mozgam otrdele možgane z resničnostjo. To je bilo tako, kakor da bi želel spremeniti nekaj, kar je neresnično, v resnično. In obratno. Ob desetih je gostilničarka ugasnila luči. Kvartači so odšli. Odšel je pijanec. Kar sam je odšel. Zaklenila je za njimi. Najprej sem jih slišal, kako govorijo, oni štirje, pijanca nisem slišal. Sam sem odhajal pozno. Pljuskanje vode, ki je tekla po pipi. Umivali so kozarce. Gostilničarka je umiki tudi kozarec, iz katerega je pil predtem tisti pijanec. Zapomnil sem si ga po majhni zarezi. Verjetno je bil odlomljen. Ko sem se utrudljivo vzpenjal po klancu, pozno, sem zagledal pijanca. Ležal je ob poti. Da, tisti pijanec. Pogledal sem mu naravnost v oči. Steklene oči so zijale vame. Okrog je vela sapa po izparelem žganju. Kakor majhna gostilna na prostem, v travi ali med grmovjem. Pustil sem pijanca. Bilo je spanje pravičnega, neutrudljivo, brezizrazno, le hrepenenje, ki je bučalo v spreobrnjenje, neutolažljivo slo po napačnem dom, v resnici pa o njem nisem spremenil mišljenja. Ko je bobnenje prenehalo, so se slišali odmevi. Beraču se je po vsem obrazu razlezel topel smehljaj. Občudoval sem tega človeka. Želel sem, da bi že odšel, name-hjen sem bil namreč drugam. Podobe iz sanj, ali pa morda celo žive podobe, tedaj še veliko bolj žive, so sejale hlad in mrtvilo. Ta strup je bil namenjen samo človeku. Tudi, ko se je tresla zemlja, ni bilo nič drugače. Vse je bilo le še veliko bolj prhlo in vodeno. Sedel je kraj vhodnih vrat, ki so vodila v zvonik, in zaprl oči. Svet se je v trenutku obrnil v napačno smer. Potoval je zmeraj tja, kamor nisem želel. Nihče mi ni nikoli povedal, da bo tako. Nekaterim se tedaj prikaže sreča. Tistim, ki jo imajo, se jim ne prikaže, čudno, tod razmišljati o sreči, ko pa si prvotno hotel nekaj popolnoma drugega. Čudno, gledati tod to srečo, ko se sliši bobnenje in želiš, da bi ne šinile mimo teba tiste podobe, ki se raztezajo v neskončnost. Ne moreš jih zaobjeti v enem samem pogledu. Kakor goli križi, vsi v enem, vsi en velik, neskončni križ, nekoliko povzdignjen in vladajoč nad vsemi. Berač je sedel in še imel nadalje razpad, razkol človeštva. Sam sem doživljal to nekoliko drugače. Zame ni bilo pustega hladne- široko odprta. Nihče jih pač ni zaprl. Blodil sem še nekoliko dalje, zaobjel sem več podob, toda tokrat ni bilo nikogar, ki bi me usmeril v razdvojenost. Zasopi-han sem pritekel nazaj do zvonika v upanju, da bom ponovno videl berača, kako svojo okamenelo srečo beza iz žerjavice spominov. Ni ga bilo. Stopnice so samevale v grenko-sladkih doživetjih, neizpolnjenih do popolnoma zadnje mere, saj ni bilo nikogar, ki bi si kanil kaj takega. Tudi bobnelo ni. Tedaj pa se je pred durmi prikazal cerkovnik in vrtel z očmi. Stopil sem predenj, kakor takrat pred berača in ga prešinil. „Kot bobnenje se je slišalo.” „Prosim?" „Bobnenje." Kislo se je zdrznil in omahadral z raztrganimi hlači in senenim kašljem. Obrnil se je. „Ne. Samo zvonil sem. Umrla je neka ženska." Niti oči tedaj niso nehale govoriti, kajti govorile so resnico, ki je ni mogel razumeti. Pogrešal sem berača. Mislim, da bi spoznal kaj več. Ni mi bilo zadoščeno. Več ljudi sem srečal tisti večer. Neka ženska je zalivala rože. Ni bilo vroče. Naslednje dni so dežne kaplje izlizale zarezo, ki sem jo napravil z je sij, čuden na trenutke, vsakdo je priznal, da ga tišči k tlom stres blaznosti in obupa. Čeprav obup sploh ni bil tisto, kar so pričakovali vsi. Le mislili so, da je tako. Zenska, ki je zalivala rože, je oddrobila za grmovjem. Ne vem, če jo je prevzela prav ta duševna stiska, postala je votla, mala in slednjič, kakor da bi je sploh ле videl. Nekdo je odprl vodovodno pipo. Umivanje veder, s katerimi so zalivali nagrobne rože. Postava se je oprla name čvrsto in prisiljeno. Obrnjen proč, sem zrl v te podobe velih križev, hkrati pa občutil nezadržno slo po vrnitvi svojih hotenj v obrobje svoje otrdelosti. Trpek občutek, napolnjen s hladom in nepričakovanimi odzivi življenj. Bilo je mučno in neznosno. Ko sem se dokončno obrnil, sem postavi zrl naravnost v svetel, pozlačen obraz. Brez sonca bi si takoj ne mogel predstavljati tega zoblede-lega obraza in praznega ter ne-produšnega pogleda, ki je razdraženo hlipel vame. Temu sem včasih Vnogel reči nerodnost odrevenelih misli, ki so nastopale neusklajeno, prehitevale drug drugo in vse mislile, da imajo prav. Da, misli so mislile kar same od sebe. Kaj sploh govoričiš, človek!? „Ga poznate?" „Ne bi si mislila, kaj lahko človek vse uniči." Zdrznil sem se. Oh, ta prekleta ženska. Misli ne trpe nepokorščine. „Ali je sploh kaj uničil?" vprašam. „Da. Pogubil je sebe, ženo in otroke. Kaj več ne vem." „Ni vam potrebno vedeti." „Prosim?" na prostem. Vonjal sem ta vonj, čeprav ni bilo kaj vonjati. „Ne. Samo zvonil sem." „Ah, da. Saj res. Umrla je neka ženska, kajne?" Kakčpak. Izgovori, izgubljeni v pijano nebo, odtrgano od sveta. MATJAŽ IRSlČ Srednja družboslovna šola Maribor Ulica vrablov Vsi ti muzikalični godci, morajo imeti pokvarjen želodec in vsi ti kamniti ljudje, kam so odšli. Mož, ki ga mislim, je v bistvu zdrav, le čez oči ima dva črna curka. Cez dan sedi v invalidskem vozičku in ko grem mimo, zašumi okoli mene temna, težka pesem iz grobov. Metka Pelc Nihče ni več sam v svoji sobi, saj skozi okno zrejo ti stroji. Izgubljeni otrok joče, joče, joče in gredoč lovi muhe. Metka Pelc 9 HELENA KLAKOČAR ANDREJ BLATNIK: Poizkus (odlomek) Veš, v knjigah je zapisano, da je ta trenutek minil, da je prekrit z naplavino neštetih kasnejših. Zadnji izmed njih, tisti, ki /e poimenovan zdajle, v svojo neizmerno prostranost sprejema krhotino novega, kdovekaterega izpisovanja Ješuove zgodbe, pomnožuje število možnih resnic tistega dne, upravičuje Ješuovo bojazen, ogroža njegovo resničnost. Znova se zapredeš v labirinte dvoma, je resnica? je ni? jih je neskončno? je ena? Žeja po spoznanju ti izsušuje usta, zateguje ti goltanec, dozdeva se ti, da vendarle mora biti na vsa ta vprašanja, na vse to nepre-števno zaporedje negotovosu vsaj en samcat odgovor, vsaj eno zagotovilo; zdi se ti, da mu je smiselno pripisovati pomen, ga iskati, prsti (i zastanejo, obležijo vsak na svojem vzvodu, svojem znaku, miruieš, čisto obmi-ruješ, le še v komaj zaznavnem dihu obstajaš, pred seboj zagledaš podobo človeka, zapognjenega nad popisano tastaturo mehaničnega zabeleževalca, osupel prepoznaš bele, kredaste prste, poteze svojega obraza, saj to sem jaz, si rečeš nejeverno, tu sem vendar . . . podoba se razblinja, noč je nepredirna, čutiš hladnost kovine v blazinicah prstov, ne zmoreš se več ugledati, znova in znova se srečuješ z zaporedjem odisov, ki ti pripoveduje neko tujo zgodbo, tujo . . . tujo? resničnost? iščeš se, nemočen se zaziraš v temo to, v prste, polegle na pisalnem stroju, zde se daljni in neresnični, sprašuješ se, kaj je resničnost tistega, kar je izpisano, resničnost, ta magični fluid, se zadržuje? ne, same besede, ki, kakor je bilo že izrečeno, zmorejo le obrekovanja, tok življenja se ne spreminja, kdor je danes mlad, bo jutri star, kdor je zjutraj živ, bo zvečer mrtev, tako je! ne premoreš u~ ves, samo besede, me odločune-oa ni to, nič zaresnega, od 10 nehaj, si prigovarjaš, nobenega kosa kruha ne prinaša tvoje trmoglavo početje, nobene solze ne obriše. Z grabežljivostjo turbin iščeš spomin nase, iščeš prizor, ki bi ti mogel zagotoviti, da si bil, da si, ni ga, takega spomina, mrzličnemu iskanju se razprostrti ponujajo le nepomembni drobci, nametani brez ključa zaporedja, neko zamrače-no, osamelo pokopališče, usiočena ženska roka, sladkast okus prve pomladanske jagode, izzvenevanje melanholičnega napeva, neka mahovnata in nezemeljska krajina, izginevajoči' sledovi gibke pisave na prepogibanem papirju, vonj po zasušenem listju, nahitro izšepe-tana besedica brez pomena, prezebla drgetajoča . žival, uplahujoča tišina sveče, zastrmljene otroške oči. . . nikjer ni najti sledi, nikjer zaznati pričevanja, vrisa svoje podobe, spomin je nemočen, trudnost ti zastira misli, čas mineva, si porečeš, zazreš se v nedopisano zgodbo, ki zastaja pred teboj, veš: vseeno, svet se oži, pomisliš, vse manj zbranosti je potrebno, da bi se domislil vsega, kar je bilo, vse manj je izpuščeno, življenje se zgoščuje v en sam komaj slišen zvok, v en sam zaustavljen, mirujoč prizor, vstajaš od pisalne mize in glej! že izgineva, zaziraš se predse, v praznino, temno, nepredirno in hladno, zatisneš oči, prizadevaš si, da bi pomislil na nekaj, kar se bo zgodilo, kar bo jutri, v migetajočih obrisih se ti zarisuje tvoj lastni obraz pred kopa/ničnim zrcalom, oprhan z ■ mrzlo vodo; osredotočaš se na kapljice, na vsako posebej, trudiš se začutiti vlago na licu, dopoveduješ si, da obstajaš, živiš, sem, se zaklinjaš, sem, si ponavljaš zarekljivo, verujoč kot otrok, si, ne smeš zblazneti, si prigovarjaš, moraš biti, ne izgubljaj razuma, jutri pride, jutri zagotovo pride. OBRAZI Za kolonialne pobude mladih slovenskih literatov in nekaterih starej&ih tovarišev se navdušujejo tudi neki kontraobveščevalno decentro-vohunski krogi v našem uredništvu, ki sicer slovi po svojem zrelem in premišljenem odnosu do novinarstva. V duhu te ugotovitve bomo v prihodnje malce bolj popazili na takšne vrste odmikov od normalnega in tudi sicer mladim literatom svetovali, naj se odslej raje dobivajo v Cankarjevem domu, seveda v znak protesta ob nevarni odločitvi, da Borštnikovo srečanje še nadalje namerava vznemirjati prijazno mariborsko tihožitje. Ali smo v prazno zbirali sredstva za Cankarjev dom? Smo zastonj sanjali o Ljubljani, vsej beli od kulture in omike? Mladi, na vas je, da dokončate tisto, kar smo si v uredništvu zamislili . . . P. s.: tisti sumljivi krožni iredentist, ki je zakuhal celo stvar, nekaj sumljivo tvezi, da naj se prav lepo zahvalimo sumljivi Dragici Breskvar, ki da je zelo velikodušno odstopila tekste za to sramotno protisamoupravno dejanje. Oddelek za postopno uvajanje postmodernizma v študentskem tisku MLADI SLOVENSK MARKO KLASINC: MAJA VIDMAR: Jesenski motiv Tam doli, tam gon razvidna praznina, pregledno jesensko nebo, in na ročni zavori komaj zadržani breg tej vinorodni gori Ararat. Že sedmi dan v brentah vsak zase sedimo, vsak zase trpimo nebeški razgled. Notri in zunaj Se v sliki otrok preko sence se nag zbudi. Za travo pri mlaki porinjen v vse na njej zardelo sedi. Zjutraj je in zvečer jo na koledar nago pritisne. ALDO ŽERJAL Polkrožna apsida prepih zgoščenih sap. nemir, mir potopljiv, nemiren in razlezen, mir pronicljiv, nemir, nemiren se pogrezam, za pest zgoščenih kapljic: trk, odprta vrata, se pogrezam v les. ključavnica, nejasen kot, bulji v tla. nastavim dlan. pojavi se svete/ krog. tresoč nastavim dlan: prebujena podoba neurejeno valovi po površini, zgoščen nastavim dlan: razburkana gladina, nosi sem ter tja: slabost, slabotnejši! potopljiv! razlezen srh podira zidove, gradi v bran pogledu, vse širši obraz približujem odprtini: žareča svetloba, goreča slabost. . . duši... duši! nenadoma pa )pod utežjo novega) prevrne po stopnišču! V polkrožni apsidi svetniki s pogledi tonejo v svoja telesa. Česa se je zbal ikonograf? Uokvirjeni z drobnopisi: zdaj si, zdaj nisi . . . Zdaj si, zdaj nisi v polkrožni apsidi. Pod vrati je še za nekaj dni gorečnosti. In ko nas za temeni prerasejo stopnišča, se v polkrožni apsidi v zahvalo svetlobi samo za malo podaljša tisti dan. BORUT GOMBAČ JOSIP MURN: Pa ne pojdem prek poljan BREDA SLAVINEC Na velikem psu jaham skozi to divjo noč in jočem kot nikoli doslej Zvezde sem pustila na nebu ker jih nima smisla potrgati Kresno noč bom poiskala in postala žena mrhovinarju SLAVKO KVAS v meni je pika brez stavka kot pijavka je pesem takrat ko me muči me pije ko sem izsesan pade v globel kjer je sama in tvoja Pa ne pojdem prek poljan je v poljani črni vran je v poljani noč in dan. Jaz bojim se ga močno črno vranje je oko črna slutnja gre z menoj. Ah v tujini bodem pal vran oči mi izkljuval krakaI bo, ne žaloval. IGOR BRATOŽ / bežen vpogled v gradivo / zgodnja faza organiziranja in lepljenja I delovni naslov „ Wir glauben ali' an einen Gott" / odlomek epi-zzaI ° deievnem iutru in manjkajoči Ariadni" / con amare Tako je. Vse se godi počasi in nepreračunljivo, da bi se človek ne prevzel, da bi bil zmeraj pobit in negotov. Jerofejev: Mos-Pet In bila je noč, in bilo je jutro, dan deževni. Deževni dnevi so mrki in tucobni — po Njegovi volji. Deževne dneve [si) je gospod Avtor ustvaril izključno za premišljevanje in prevračanje spominov. Podprl si je gospod Avtor trudno glavo in se potopil v morečo sivino deževnega jutra; preletel je s krotkim duhom in trezno mislijo vse dneve, leta in stoletja, ki so se imela po njegovi volji zarodih’ v času od takrat, ko je dokončal prvo delo svoje — delo, ki je spočelo besede in voljo, delo-delo, ki je preglasilo grozljivo tišino pra-praznine in na širokm odprlo vrata v skrivnostnost [ne)spoznavnega. Potoval je gospod Avtor z mirno mislijo po času in se zaustavil pri nesrečniku, ki je nekoč nekje zapisal: ,, Saj se nismo zbrali, da bi rešetali zgodovino in vse prirepke njene, temveč zbrali smo se, da .. ." Zamislil se je gospod Avtor, zamislil globoko, uprl pogled v počasi polzeče jutranje meglice, naredil z jezikom nekaj kot ccc ali tk-tk in v srečnem trenutku avtorsksga razsvetljenja sklenil zapisati svoje drugo delo; delo, ki bo moralo pomesti z nerazumniki, razsvetliti nemarne klečeplazce in zopet, zdaj že v pozgodovinskem obdobju, nekako zorganizirati raztepen trop nevednih zapeljanih ovčic. Saj, saj..........ne gre pozabiti šir- ših dimenzij cele zadevščine: z globokim čudenjem je treba žal ugotoviti, da so lažni mistiki, poklicni odreševalci in reakcionarni nejeverneži pretrgali svojo zvezo z gospodom Avtorjem v najbolj kritičnem, lahko bi rekli zgodovinskem trenutku redefini-ranja gospoda Avtorja vsezaje-majoče Misli, s tem pa so ti blodni odpadniki samovoljno začeli umazano, zvijačno partijo odprtega pokra, katere izid nam je še predobro v spominu. Obremenjeni z dvomljivo preteklostjo, napakami in številnimi grozodejstvi, zaradi katerih so odgovorni tako gospodu Avtorju kakor tudi množicam, se niso niti mogli niti hoteli sprijazniti z vračanjem na osnovna izhodišča Komaj doumljive Misli. Tako so bili [in so) revizionisti, sektaši najslabše vrste in okoreli dogmatiki, ki so se krčevito oklepali starih, preživelih form in zavrženih metod ter podcenjevali vse novo, vse, kar se poraja iz vsakdanjega življenja, in vse, kar izhaja iz interesa in razvoja Komaj doumljive Misli. Tako pač je; temne sile so na delu venomer! In trpel je gospod Avtor, trpelo je njegovo srce, trpelo dolgo in zelo. Bil je v takem, ko se misel pregrešno lepi za misel, beseda pohotno žre besedo, stavek skrivaj krade stavek. Nedoumljivi crescendo. Vsega zmožna napetost, kot trenutki, ko se tik. pred bleščečim allegrom orkester grozeče uglašuje, da se zdi vse skupaj precej podobno napetemu drsenju prepotenih atletovih dlani po nogah trenutek pred startom ali pa morda nenasitni predigri igre za dva . . . Prav tako je bito gospodu Avtorju s trnjem posuto, tako sp mu jele nečiste sile obletavati um, ko si je trudoma zamišljal delo, katerega prva stran je ir svoji končni podobi imela izgle-dati takole: ZGODOVINA Komaj doumljive Misli Kratki oris v redakciji g. Avtorja odobril Igor Bratož — njega blagoglasni in potrebni uvod pa takole: Komaj doumljiva Misel [Avtorjeva) je prehodila dolgo in slavno pot od prvih pritajenih začetkov, komaj zaznavnih utrinkov, ki so svečano zazveneli dan sedmi, do grandiozne strukture, ki vodi sedaj poučene kot deco varno mimo vseh strašljivih prostorov večne teme neavtorstva. Komaj doumljiva Misel [Avtorjeva) je rasla in se krepila v načelni borbi z nečistimi silami teme. Krepila in kalila se je v nikoli končanem boju z vsemi sovražniki edino prave Misli, z vsemi sovražniki gospoda Avtor ja, z vsemi najemniki nečiste ob kolitve. Zgodovina Komaj doumljive Misli [Avtorjeve) je zgodovina nikoli končane revolucike Besede! Proučevanje zgodovine Komaj doumljive Misli [Avtorjeve) nas bogati z izkušnjami borbe gospoda Avtorja za edino pravo Besedo. Proučevanje zgodovine Komaj doumljive Misli [Avtorjeve), n;oučevanje zgodovine boja gospoda Avtorja z vsemi sovražniki edino prave Misli, z vsemi najemniki nečiste obkolitve nam pomaga obvladovati Besedo in povečuje našo avtorsko budnost. Proučevanje junaške zgodovine Komaj doumljive Misli [Avtorjeve) nas oborožuje s spoznan/em zakonov avtorstva, s poznanjem gibalnih sil revolucije Besede. Proučevanje zgodovine Komaj doumljive Misli [Avtorjeve) utrjuje našo prepričanost v končno zrna go velike stvari gospoda Avtorja. Tale zapis razlaga na kratko zgodovino Komaj doumljive Misli [Avtorjeve). [kdaj drugič na drugem mestu že) PETER REZMAN: PRVO SREČANJE Z VRTACKO Vrtačka se je zopet vrnila in se mi zazrla naravnost v oči: ,,Tako, tako!" je rekla. ,,Si le podlegel!" Čudil sem se ji in nisem mogel verjeti, da je res vse vedela. ,,Hi, hi, hi!" seje zvito hihitala, ko je odprla pred mano sodne akte. ,,Tule, poglej! Vidiš ta paragraf?" Zresnila se je. ,,Nihče vpč te ne reši!" Berem paragraf: Paragraf št. 788: Grešiti v smislu tega zakona je prepovedano, ker se z grešenjem proti temu zakonu postavlja dvom v ta zakon. Obrazložitev: Nemogoče je, da bi ta zakon ne veljal, ker bi bilo to proti zakoniku o zakonih. Zakonska osnova za sprejem tega zakona za zaščito zakonika o zakonih, ki jih je treba spoštovati, je zapisana v uvodnih poglavjih tega zakonika in ga je treba kot zakonsko postavljenega tudi upoštevati. Greh je torej vse, kar se postavlja proti zakonu, četudi je videti, da je po zakonu in to ni. S tem se omaja zakonska osnova za zakonsko potrditev zakonito postavljenih zakonov. Greh je tudi vse, kar se že takoj vidi, da ni po zakonu, da je torej proti zakonu in kot takšno ogroža zakonsko osnovo, ki se po njej postavljajo zakoni, da se prek zakonov lahko ugotavlja, kdaj je storjen greh, in kdaj se samo zdi, da bi greh lahko nastal, ali da greh že nastaja, pa tega še ni videti. Greh je torej že storjen, če se greši samo v mislih proti zakonu in je torej možno grešiti takoj, ko začneš misliti o zakonih. Zakoni so zato postavljeni tako, da je v njih jasno razčlenjeno vse in zatorej ni potrebno o njih nič razmišljati, ker je to že z zakonom zapisano tako, da je zapisano po zakonu, in ni torej nobenih zakonskih osnov, da bi bilo treba o zakonu razmišljati., Iz tega zakona zakonskega zakonika se torej jasno vidi, da je greh, če razmišljaš o zakonih, ki so v zakoniku zapisani, ali če razmišljaš o zakoniku kot celoti. Greh je tudi, če kdo izkorišča zakone v prid greha ali proti zakonu in je zato to z zakonom prepovedano. Prepovedano je po vseh zakonih grešiti, zato je treba zakone upoštevati. Kdor ne upošteva tega zakona zakonskega zakonika o zakonih, greši in se kot grešnik v tem zakoniku ne upošteva. Neupoštevanje prinaša s sabo kup zakonskih problemov o grešnikih in vseh, ki bi lahko postali grešniki, zato je treba ta zakonik upoštevati, s čimer se zmanjšajo težave, ker se iz zakonika črtajo grešniki in se upoštevajo samo pravoverni, ki ta zakonik o zakonskih osnovah za postavljanje zakonov upoštevajo. ,,No, si prebral?" je vprašala Vrtačka. ,,Sem." Takrat je poblisnila z očmi in siknila: ,,Kaj še čakaš?!" BORIS PINTAR: Zgodba trpečega srca Take vrste človek je bil moj prijatelj. HOTEL JE BITI VZROK SMRTI. UBIJAL NI. POTREBOVAL JE TRUPLA. TRUPLO. DRUGO ALI SVOJE. Vojna, ki se je ravno takrat razširila po Evropi, ga je rešila te dileme. JAVIL SE JEV PARTIZANE. UBIJAL BO. TEŽKO. BO. ALI UMRL. Kmalu se mu je ponudila priložnost, ko so šli v napad. USTRELIL JE NEMCA. ŠEL JEDO NJEGA. DOTAKNIL SE GA JE. NEMEC JE US TRELIL NJEGA. POLJUBIL JE NEMCA NA USTA. Ni jima bilo dano, da bi čutila svoje umiranje in umiranje tistega, ki sta ga ustrelila. Kot z neba je z neba padla bomba in ju ubila. [Nekoliko vstran sta ležala zlepljena jezika in vojak, ki je šel mimo, ju je pobral in shraniI v formalinu za spomin na vojno.) Konec 11 DUŠAN BREŠAR Kako naj imenujem trenutek, ko po burji pleše mesto in topljenje snega očesu odkriva kopno, ko ne vem, ali blešči zlato ali cvetje teloh in se najina ljubezen končuje z remijem. oči z modrimi čermi prebodene Nad vrtom vran v posodo z neba črne sanje snuje 3. So plameni in njihovi bogovi ki so ukazali jelenom naj njihove kože dišijo naj bodo njihovi rogovi čudežne piščali netopirjev Njihovi glasovi so iz žarkov in njihovi obrazi maske demonov noči s kristali Vendar se nobena pesem od njihovih zvokov ne spreminja v smaragde le v srcu iz medu konoplje MARINKA POSTRAK: Agonija ukinitve 4. v sredici mesa se kurba v zven kosti ki rime z odbitimi zadki koti. tako sunkovito zatlačena usta. zaritje nohtov z rimanimi udarci ko se razširi kri. tako prožno telo za strganje jezika, ritual zgodovine za ljubljenje v pas. zacementirani izhodi, ritem razdevičenja nikoli udomačenega. MILENA MEDIC: Largo- largmetto krhliki sta čudotvorni vse veje razprostrli natrosili vroče zarje mi poljubov v blagonoč pesmi bele sta grleli FRANC-BRANKO JANŽEK: Kostanj (odlomek) Vola sta utrujeno vlekla voz po dolgi, ravni, beli cesti, ki se je kot kača vila med hišami. Na pragih so postajale ženske in se ozirale za klice, ki so prihajali s ceste. — Kostanj, kostanj, orehi, .. . ore . . . Dobro so že poznale te klice. Pozno jeseni so Goronci, kot so jim pravili, pripeljali prodajat kostanj in orehe. Bili so glasni kot na svojih hribih doma in prepirljivi. Vsak kostanj so gledali, kot da je zlat. Vsako leto so tudi najprej dvignili ceno, pa jo potem spustili, tako da sta bili obe strani zadovoljni. Jakec je sedel na vozu stisnjen med vreče. Z velikimi otroškimi očmi je požiral svet okrog sebe, ki se mu je zdel prav čuden. Velike, dolge hiše, velika dvorišča, hlevi, zadaj pa dolga ravna polja. — Joj, kako velika okna imajo te hiše? je naenkrat vzkliknil. Naša, doma, pa so tako mala, da nič ven ne vidiš. Katera hiša mu bo novi dom? Kateri izmed gospodarjev, ki 1trguje z očetom za kostanj, mu bo ukazoval? je začel premišljevati in si jih izbirati. V vsakem ga je videl. V vsaki hiši nov dom. To je Pole. Vse veliko, pa tako prazno, ena sama ravnina, ravnina, .. . oh, da bi doma imeli vsaj eno tako njivo, kos travnika, kaj vse ne bi bilo treba delati, pa še služit za pastirja mu ne bilo treba iti. Pa ti ljudje ... res čudno govorijo, da jih komaj kaj razumeš. ' — Kostanj, kostanj, . . . boste mogoče orehe, . . . kostanj, . . . je še kar naprej vpil Tihec. Ustavil se je pri vsaki hiši in ponujal. Letos je precej dvignil ceno, pa mu prodaja ni šla prav od rok. Doma sta z ženo že vse preračunala, koliko pšenice, koruze pa tudi denarja bo dobil za kostanj. Nekateri nočejo zamenjati, raje kar plačajo. — Kostanj, kostanj, . . . ROZALIKA MOHORIČ hišo so sezidali vetrovi, ocean živih teče čeznjo in pod streho sovraštva ni prostora za smeh . . . visoko in skrivnostno nebo je blizu kot stisk roke, nerojen beg je še v meni in glas tujih zmed kliče vase SASA ŠKOF: Vrnjena sva v polsen Vrnjena sva v polsen, v naključnost. Bodiva stenj. ZDENA GAJSER: Iz cikla Angelov vrt Ko je devica zgodnjega jutra odsotna stopila v angelov vrt so se maliki vsuli iz templjev kjer so opravili svojo prvo molitev Drsali so mimo nje z razoranimi bosimi nogami in udarjali zmajeve pečate na njene bele dojke da bi jo s sončnim žarkom uročiti In ko so zjutraj prihajati še od večerne molitve da bi jo darovali so jo videli na rožnati planoti kako se je ljubila z nekim sončnim bogom in je od njenega spolovila dišalo po jutranjem glogovem grmu ANDREJ LUTMAN: Sest tvojih dlani v jasnini v grobih sencah rož plešejo iskre iz glave ven, ven skoz prostore noči ko je ležanje muka in hoja strah da ne zgrešim v beg se ti razprejo rezi in žile in skorje vsaka dlan me stisne in šestkrat zbriše do zemlje še globlje v zavist toplo me sonce ne žge več v jermenje šest borov in škrbasta dlan lezem vznak padam in šestič ležim 12 MATEVŽ GROS bitka proti patetiki mora biti dobljena, je reklo truplo nadvse uglednega generala na obdukcijski 'mizi. medalje so zložili na rdečo žametno blazinico. TUGOM IR ZALETEL Ko pa jim zmanjka praznih besed, te postavijo pred zid in zahtevajo od tebe herojsko obnašanje. Obdajo te z oblogo prastare puhlosti in tvoje ideale malomarno vržejo na gnoj, da prestrašeni petelin išče zavetje na pravkar požeti njivi, razbijajo tvoj svet, ga, razkosavajo z vso ostrino poskusov molka, za katerega nikoli ni bilo upanja. DAVID TERČON sneg mi je zamašil rit ko je padal sneg sem moral pljuniti in vroče mi je hudičevo vroče na žalost me ne greje ljubezen, kje si ljubezen moja še postelja je postala velika kot grad kaj grad ko t tri glav in sem moral pljuniti. čudovite visoke zelene smreke preklete bodoče smrdljive smreke prozorna ptica je z gozdnatih vrhov poletela na skalnate vrhove da bi mi pomagala stopiti sneg v riti led na očeh moral sem pljuniti. pobožal sem tvoje telo žive! sem tvoje telo golo sem te položil v sneg da ne bi pljuval VLADISLGV STRES Na začetku je bil dotik m dotik je hit Vse in dotik si bil Ti. Tako je bil premagan Spanec in postavljen si bit trdno na zemljo (iz blodne, daljne, krvave more). moto S. V. MILAN SKLEDAR: Kmečki ljudje Se z leščerbami v očeh prekrižajo pred spanjem S prebiranjem roženkranca Udomačeno orjejo in sejejo ljubezen Za sebe in Boga V slamnatih domačijah spokojno vedrijo kot bele gosi v sanjah S sončnicami v duši in s peščenimi srci Svarijo oblačnost V bojazni pred nevoljo s kramljanjem o politiki polnijo želodce do bi še preden jih pobere s kot smrt navajeno kletvico poljubili oblizane kolnike 13 FRANC TOMŠIČ: Zanka (odlomek) Anjo je prebudilo Miletovo stokanje. Šla je v njegovo sobo. V tistem trenutku je planil pokonci, bled, izbuljenih oči, ,,Skala", je zajecljal, ,,zanka, konec ..." ,,Samo sanjalo se ti je, pomirjevalo vzemi, pa bo dobro ..." Odšla je in ostal je sam. Dolgo je ležal z odprtimi očmi. Tesnoba je popuščala, čutil se je izpraznjenega . . . Vstal je, taval po hiši, stopil na vrt, se vrnil. Naenkrat je poln groze, vsi živci na mah popustijo. Zlom je tako silovit, da se počuti razgaljenega. Z zadnjimi močmi pomisli: Votlina . . . rešitev. . . V Viliju so gomazeli tesnobni občutki, ko je šel mimo šepetajočih ljudi pred MHe to vi m domom. Bilo je deževno in resnobni obrazi so pričali o pretresenosti nad nenadnim dogodkom. V veži je začutil močan vonj po cvetju. Slišati je bilo le šelestenje vencev, ki so jih razporejali ob stenah. Stopil je v žalno sobo. Prvi trenutek je skoraj ni opazit Črnina njenih oblačil se je v polmraku zlivala s temnimi zavesami, ki so obdajale steno, in njen bledi, upadli obraz je nenadoma planil'» u teme. Stisnil ji je roko in ona se je zazrla v njegove oči; ničesar nista rekla. ,, Vili je vedel, "jo je spreletelo in usta so se ji stisnila v bolečini. Stopil je h krsti in se zagledal vanj. ,, Napo sled, " je pomislil, ,,si dokazal veličino svojega gorja. " ,, Cernu se ne gane?" ji je šinilo v možgane. ,,Kaj išče v njem? Ničesar ni. Le jaz sem tu, strta. Vame je zalučal svoje stiske. Nisem mogla vedeti..." Vili je še naprej stal nepremično ob Miletovem zglavju. ..Kako je človeku, ko se nepreklicno odloči? Je to strah ali junaštvo ali oboje hkrati? Dokončno. In vsi računi so poravnani in vsa bolečina se razblini ... le del nerazumljivega trpljenja preide na žive. " 14 v? NIMAM RAZLOGOV PROTI, IMAM TISOČ RAZLOGOV ZA Pogovor z Radoslavom Milenkovičem, dobitnikom nagrade za najboljšo monodramo v Zemunu KATEDRA: Kaj meniš o Borštnikovem srečanju kot največji slovenski gledališki manifestaciji? Radoslav Milenkovič: Tukaj sem drugič. Pred dvema letoma sem sodeloval z Izhodom, letos pa z monodramo Naši dnevi. 2al nikoli nisem imel priložnosti spremljati BS v celoti, vendar sem ob branju katalogov in ob pogovorih s kolegi In prijatelji iz Maribora in Slovenije dojel, da opravlja ta prireditev pomembno nalogo in da je absolutno potrebna. Takšni festivali morajo obstajati, vprašanje je samo, kako zagotoviti njihov nenehni napredek. Žalostno je, da imajo igralci na gledaliških festivalih v Jugoslaviji premalo možnosti spremljati delo svojih kolegov. Morda je najvažneje, da lahko predstave vidijo gledalci, ljubitelji gledališča. Morali bi urediti tako, da bi se videli igralci med seboj in ne le oni — tudi režiserji, celotni ansambli. Naslednje, kar se mi zdi pomembno pri BS, ni pa prisotno na drugih festivalih (vsaj ne v tolikšni meri), je njegova odprtost. Vzporedno s programom slovenskih gledališč teče tudi spoznavanje s pomembnejšimi predstavami iz ostalih jezikovnih področij. Tako dobimo celovito sliko jugoslovanskega gledališča in informacijo o vsem,' kar se pomembnega dbgaja. Ob tem poteka še BS na ulici, v šolah, različnih ustanovah, . . . Odprtost za druge, alternativne prostore je kazalec visoke ravni organizacije, raznolikost in iskanje drugih možnosti gledališkega izražanja je njegova največja kakovost. KATEDRA: Kaj bi dodal ali odvzel programu, ki si ga videl v Mariboru? R. M.: Morda bi ob predstavi institucionaliziranih gledališč dodal jasneje zastavljeno alternativno sceno, čeprav je določena odprtost opazna — Tes-pisov voz, ki je letos sodeloval v uradnem programu. Lahko bi pripravili festival alternativnega gledališča, t. i. off BS, neke vrste ogledalo, s katerim bi si BS zastavilo vprašanje obstoja in razvoja; ogledalo s predstavami, ki so estetsko in celo organizacijsko drugače zastavljene. KATEDRA: Katere predstave si si ogledal in kakšno mnenje imaš o njih? R. RA.: Videl sem Kocbekovo Tišino osmega jutra, Nočne prizore in Mazedonische Zu-staende. Najbolj zanimiv se mi zdi Tespisov voz, predvsem v estetskem pomenu. Mislim, da je predstava izjemna, drugačna od tistih, ki jih lahko vidimo v gledališčih. Skupino poznam že od leta 1981 in je s Trudnimi zastori, Mrtvecem in Nočnimi prizori naredila izjemen vzpon, predvsem s pogumom glede oblike (forme), po drugi strani pa s spretnostjo, s katero artikulira odrski jezik, ki ga je izbrala. Tomaž Pandur, ki zdaj študira režijo in ga že dalj časa poznam, dobiva s svojimi igralci pravo gledališče. čeprav je animator in začetnik tega gledališča, je za Tespisov voz pomembno predvsem dejstvo, da so ga obogatili igralci — Peter Boštjančič in nekateri mlajši, ki zdaj študirajo na AGRFT. KATEDRA: Kaj meniš o neprofesionalnih igralcih, ki sodelujejo v njegovih predstavah? Se uspešno vključujejo? R. RA.: Menim, da je to predstava, ki temelji prav na razliki med notranjim ritmom udeležencev in na dramaturgiji, ki jo je Tomaž „sestavil" iz tekstov Draga Jančarja. Vse to mu je omogočilo oblikovati popolno sliko, sestavljeno iz zelo zanimivih sekvenc, kot je tista na koncu, ko se vsi predstavijo. Tomaž tudi estetsko dopušča različne smeri, ki se skozi prizmo režiserske optike zlijejo v eno in skupaj artikulirajo problem. V tem smislu je predstava, če jo gledamo od zunaj; res eklektična, nedosledna iz prizora v prizor, vendar je ne glede na to formalno sliko v svojem mišljenju in v tem, zakaj je narejena in s čim se ukvarja, gotovo celovita. Poleg tega je to predstava, ki se ukvarja z Mariborom; predstava, ki izhaja iz zelo konkretnega in posebnega prostora, vendar oblikuje skoraj civilizacijski problem. Ta problem je univerzalen in pomemben tudi zame, za človeka „iz vlaka", pomembna je za vsakogar. To je predstava, ki se ukvarja s posebnim, vendar doseže univerzalno, je kakovostna predstava, ki (ob vseh zamerah kritike) premika BS naprej. V tem primeru imamo opraviti s pravo alternativo, alternativo v estetskem, ne la organizacijskem pogledu. Kajti alterna- tiva ni to, da se zbere pet ljudi in „preko puta teatra" nare-dijo-enako predstavo, kot bi jo lahko naredili v teatru. To je le maloprodaja, to je le mali ali veliki honorar, dobre ali slabe kritike. Alternativno bi predvsem moralo pomeniti estetsko narejen projekt, ki je možen le kot tak — tako reper-toarsko, dramaturško in izrazno — projekt, ki ni proti, marveč se razlikuje od običajnega institucionaliziranega dela gledališč. V tem smislu je Tespisov voz redkost, čeprav je v Jugoslaviji preko sto ad hoc skupin. To je ena redkih alternativnih skupin v estetskem smislu gledališča. KATEDRA: Katere so pomembne alternativne skupine v Jugoslaviji, če odmisliš Glej in Slovensko mladinsko gledališče v Sloveniji? R. RA.: . . . Mladinsko je dober primer alternative, ki deluje kot institucija! Alternativa je tudi v instituciji! SNG je institucija, ki se neprestano ukvarja s problemi svojega razvoja, kar se izraža v njihovem delu. Vsaka Institucija mora nenehno preverjati samo sebe, Iskati možnosti drugačnega načina dela in razmiiljanja. Od drugih alternativnih skupin v Jugoslaviji se mi zdi najzanimivejši romski teater PRALIPE iz Skopja, ‘ki pod vodstvom Rahima Bur-hana dela izjemne predstave (od Soške, Edipa, . . . ). KATEDRA: In katere v Zagrebu? R. RA.: V Zagrebu je alternativna skupina KPDT — RADNA ORGANIZACIJA OSLOBODJENJE IZ SKOP-LJA, ki pa že dolgo ni napravila predstave. Ne obstajajo v smislu nekega permanentnega dela. Ni avtentične alternativne skupine, ki bi imela jasen koncept in izjemno energijo, da obstaja ne glede na reakcije . . . KATEDRA: . . . ponavadi take skupine vzklijejo, nato pa organizacijsko in finančno propadejo. R. RA.: Gotovo! Denar je velik problem. Ljudje pri nas so se navadili, da alternativno pomeni siromašno, da se ukvarjajo z alternativo zanesenjaki z osebnim fanatizmom, ki velikokrat spominja na svojevrsten mazohizem. To ni potrebno. Družba bi morala omogočati znotraj institucije oz. ob instituciji popolnoma drugačen način dela, pa čeprav to zahteva veliko denarja. Vem, da je kultura v nezavidljivem položaju, da ni denarja niti za institucije, vendar je še vedno navada, da financiramo institucije in na programa, kar je velika napaka in je v nasprotju z logiko. Najprej bi morali rešiti ta problem in potem bi vse alternativne sku- pine delale drugače — z manj notranjimi nasprotji, z manj prepiri okoli denarja. Vse je sijajno, dokler ne govorimo o tem. Ko se vse zreducira na denar, se'neha razum; to so že iracionalni nagibi, ki jih je težko razložiti. KATEDRA: Velikokrat srečamo izraz „rojen igralec". Je to dejstvo ali le fraza, ki se omenja v zvezi z dobrimi igralci? R. RA.: Veliki igralci, teh je zelo malo, imajo nekaj, kar Angleži imenujejo „touch of god". Ne verjamem v boga, verjamem pa, da je nekaj v genih, v krvi, ne vem v čem; nekaj zares obstaja, nekaj kar loči velike igralce od „zanat-lija" — odličnih igralcev, ki svoje delo opravljajo brezhibno, vendar ne bodo nikoli imeli moči, kakršno imata Brando ali De Niro. Prav tako verjamem, da je delo oz. vaja tisto, kar igralca privede do stopnje, ki je nad običajno. Ne moremo trditi, da se je bog nekoga dotaknil, nekoga pa se ni. Nekdo morda tega v sebi ni odkril. Vprašanje rojenega igralca se lahko postavi šele, ko igralec to odkrije. Nisem pa še videl takega rojenega igralca, ki bi ničesar ne počel' in bil kljub temu izvrsten. Veliko pomembneje je, da poskuša s permanentnim izobraževanjem in delom odkriti kaj je, kar ga dela močnega ali nemočnega na odru. Najprej mora odkriti svoj problem (imamo jih pa vsi), ga odpraviti in v igro stopiti popolnoma čist, absolutno močan: z ene strani čist in pripravljen razumeti, kombinirati, komponirati, z druge pa se kot človek pripravljen kompromitirati pred samim seboj, kar velikokrat boli, saj igralec „manipulira crevima i jetrom". Tu je veliko več biologije, kot bi to hoteli priznati mnogi. tudi veliki igralci. Vse je zaman, če igralec nima izredne tehnike, če nima sposobnosti, s katerimi bi vse odkrito podal. Poleg „božjega dotika" je nepogrešljivo imeti maksimalen razpon glasu, ki ga perfektno obvladamo, osveščen mora biti vsak sklep, vsaka pora, kajti instrument, na katerega igralec igra, ja njegovo telo in njegov gias. On drugega nimalll Tudi najbolj nadarjen glasbenik je slab, če odkrije KAJ, ne ve pa KAKO bi to dosegel. Lahko rečemo, da se rojen igralec rojeva z delom, z veliko veliko veliko znoja, dela in krvi v teatru, na odru, doma, dela petindvajset ur na dan, vstaja uro prej . . . KATEDRA: ... in z delom in učenjem odkriva tudi samega sebe . . . R. RA.: Absolutno! KATEDRA: . . . in nato na odru uprizarja samega sebe . . . R. RA.: Prav gotovo! KATEDRA: ... in nekaj dodaja . . . R. RA.: Gotovo! Če igralec ni prisoten z vsem svojim bitjem, mu bodo stežka verjeli. Nič ni bolj resničnega kot to, kar on dejansko je, le da je včasih težko, včasih smo zelo slabotni in občutljivi in ranljivi, včasih to zelo boli. Ni potrebno ubiti, £e hočeš igrati ubijalca. Toda če se igralec ne vpraša kje je tisti del njegovega bitja, ki utegne biti morilec — ta je v vseh nas, vsi bi lahko ubili — če se igralec ne vpraša, kje je njegov problem Richarda III.? Ali bi tudi on pobijal v boju za oblast, ali bi tudi on ubijal kot Macbeth, ali je tako slaboten, da bi ga privedli do tega . . . ? Morda je igrati Macbetha slast za igralca, za gledalca pa možnost, da mu popolnoma verjame. Lik na odru ne sme biti lutka, biti mora živo bitje! Jamstvo, da to je živo bitje, je lahko le igralec sam — ne režiser, ne luči, dež, sneg, led; zaman so vsi efekti, če ni živega bitja, če ni tistega, ki si postavlja vprašanja. To je lahko le igralec in seveda gledalec na drugi strani. KATEDRA: Vukmirica in ti popolnoma obvladata prostor. Igrata zbrano in hkrati opazujeta publiko, njene reakcije. Je to kontakt z njo? R. RA.: Igralec in gledalec sta edino, brez česar teater ne more. Prav na tej nevidni osi, kjer komunicirata, se dogaja tisto, kar je bistveno za teater; kar ni film, kar ne moreš poslikati, kar je zd«j in tukaj in nikoli več. Pravi oder mora dihati tako, kot to naredijo igralci. Na pravi predstavi se ritem dihanja menja, ko to hoče igralec, in obratno: igralec ne more igrati zase, začutiti mora to energijo, to vibracijo, ki prihaja iz publike. V tem feed backu se dogaja teater. Zgodba obstaja v literaturi, dogodek obstaja v življe- nju, neke osebe in zrežirana stvarnost obstajajo tudi na filmu — toda to, kar teater dela teater, je ta feed back. V tem trenutku se hkrati rojeva in umira in nikoli več ne bo in ne more biti isti. To je čar teatra in absurdna usoda umetnika: a svoje stvaritve nima, on je ne more imeti. KATEDRA: Zakaj si postal igralec? R. RA.: Ko sem šel na akademijo, nisem razmišljal o tem. To je bil zelo nejasen občutek. Kasneje sem si moral pojasniti, zakaj bi OSTAL igralec. Razumem potrebo vseh ljudi — postati igralec, postati nekdo drug. Težko pa je pojasniti potrebo zakaj ostati igralec, zakaj to delati celo življenje. Moj motiv je spoznati Richarda III., Hamleta, Macbetha, spoznati vse osebe, ki so jih ustvarili geniji. Če spoznam njih, bom spoznal tudi samega sebe. Najbolje je, če postanem to, kar so oni, če poskušam misliti tako kot oni, delati kot oni. To je razlog, da ostajam igralec. Miren sem, čeprav človeku ugaja, ko naredi dobro stvar in vidi, da ljudje reagirajo. V tem primeru imam tudi pravico do napake. Trudim se, da je moja napaka, če se zgodi, kvalificirana. Lahko igram napačnega Hamleta, vendar ga ne smem igrati slabo. Vznemirjajo me vprašanja kdo sem, od kod prihajam, kam grem, to me jebe, to so stara vprašanja, starejša od mene in tebe in starejša od tega sveta. Ta svet bo drugačen, če bomo vsi vedeli kdo smo. Svet ni zapleten, zapleteni so posamezniki. KATEDRA: Katera besedila najraje uprizarjaš? R. RA.: Najraje delam adaptacije proznih del, ne drame. Tudi te sem že delal. V zadnjem času sem delal.Domano-viča, Bečkoviča — to je proza. Trenutno se pripravljam na Kafkin Proces. Kriterij je, da delo izbere mene. Imam to srečo, da lahko izbiram kaj, s kom in kje. KATEDRA: Možnost za izbiro torej je, igralec lahko izbira . . . R. RA.: Da, vendar je obsojen, da ni popularen tako, kakor se dosega popularnost v Jugoslaviji (serije tipa Odpisan), da ni posebno priljubljen. Včasih je pomembneje biti poslušen kot imeti svoje stališče. Igralci so morda razvajeni, posebno mlajši. Nihče, ki je šel na akademijo, ne bi smel stopiti v to šolo, če ni spoznal, da v tem poklicu ni jokave pravice. RAama tukaj ne mora več presoditi, niti ati. Prične se borba s samim seboj, to je zelo zapleteno, in če se tu laže. Igr« ni več. Neumno je delati predstavo za festival: tam imajo radi takšne predstave — naredimo jol Nihče ne slika za likovne kritike. Chagall ni slikal za njih, marveč so oni začeli misliti na njegov način. Teorija lahko „vodi", toda praksa je tista, ki odloča. Tako je v znanosti, v vsaki veji umetnosti, tako je v življenju. KATEDRA: Kaj misliš o gledaliških kritikah? R. RA.: Ne poznam kritika, ki bi se koeksistentncukvarjal z igralstvom kot fenomenom nasploh. Ljudje imaio zelo nejasno predstavo o tem, kaj je to igra, kateri so njeni psihični mehanizmi. Bojim se, da igralci pogosto nimajo sreče, če kritik ni sposoben spoznati tega, kar igrajo. Noben kritik še ni priznal, da ni dojel igre. Jugoslovanski kritiki ponavadi uporabljajo kliširane izraze. Bolj koristno bi bilo, če bi se igralci in kritiki spomnili, zakaj so si potrebni, zakaj se ukvarjajo z gledališčem (če so to že pozabili). Ali prihaja kritik v gledališče po službeni dolžnosti, ali pa zato, ker ne more brez teatra in je le eden od gledalcev (najbolj nadarjen) s pravico in potrebo, da analizira predstavo?lgralci po drugi strani v kritiki iščejo svoje ime, najdejo ga na koncu kritike, ostalo pa preskočijo ali berejo površno; iščejo le, če je dobro ali slabo. Tako imajo tudi od dobronamerne kritike zelo malo. Eni drugim preprosto ne verjamejo. Kritik mora biti udeleženec, gledalec, kritika mora biti umetniško delo. Igralec citira, njegova moč je prav v tem, da iz citiranega napravi svoje. Uspeva le, če govorjeno popolnoma čuti. Ne zanima me zgodovina srbske satire, ta tudi ne zanima gledalcev. Zanima me fenomen neumnosti, ki je tudi v socializmu, kakor pravi Krleža, enako neumna. Citiram sebe, pravzaprav citiram svoja stališča. Citiranje je samo dana narava našega dela. KATEDRA: Si zadovoljen z današnjim jugoslovanskim teatrom? Če ne, kaj bi spremenil? R. RA.: To je zgodba za počitnice in celoletno objavljanje v Katedri. Težko je na kratko povedati vse. Nisem zadovoljen in mislim, da ne smemo biti zadovoljni. Igralec mora negovati nezadovoljstvo ne glede na lepe dogodke. Nimam razlogov proti, imam pa tisoč razlogov za. Obnašamo se, kot da se ne bi ukvarjali z umetnostjo, kot da gre za najbolj prozaičen birokratski poklic in ne za nas same. Nismo dobri. Nismo dobri ljudje. Tu je nesreča jugoslovanskega gledališča. Ostale pomanjkljivosti so pomanjkanje denarja, kompromisi, . . . KATEDRA: Kaj bi še dodal? R. RA.: Potrebno je aelati, delati. Oder je edini prostor, kjer lahko razpravljamo o problemih gledališča. Edino mestolll Pogovor je vodil E. Turk 15 19. Borštnikovo srečanje - Maribor, 20. do 29. novembra 1984 * O GLEDALIŠKI KRITIKI Gledališki Jezik Je GLEDALIŠKA IGRA. Iz tega spoznanja Izhaja vsako razmišljanje In čutenje gledališkega medija. Na srečo ni tako, kot nekateri, med njimi tudi gledališki kritiki, mislijo, da Je dramsko besedilo nadrejeno UPRIZORITVI dramskega besedila. Nelogično Je namreč, da se dramska besedila uprizarjajo In obenem izhajajo v književni obliki. Torej, če se gledališki kritik loti uprizoritve dramskega dela, izhaja iz vsega tistega, kar je doumel in občutil v dogajanju na odru. Kot vemo, se dober režiser nikoli ne zadovolji samo z razpoznavnimi plastmi dramskega besedila, nasprotno, on skupaj * Igralci in ostalimi ustvarjalci gledališke predstave skuša dojeti čimveč pomenskih In občutiti čimveč čustvenih komponent dramskega besedila. To mu predstavlja osnovo, kjer se vsaj približno zave meja konkretnega gledališkega sporočila. Torej, bistvo gledališke uprizoritve Je ustvarjalčev odnos do dramskega besedila. Naloga gledališkega kritika Je prepoznati ta odnos oziroma odkriti osnovne sestavine gledališkega sporočila, znotraj teh pa se zagotovo najdejo tudi komponente dramskega besedila, ki se dialektično povezujejo s sestavinami gledališke uprizoritve. Tako. Bralcem Katedre se opravičujemo, ker so želje eno, resnica drugo, toda nikar obupati! Kdo pa pravi, da ne boste prebrali dobrih ose bn opri povednih refleksij? K(OČIJAZ) KLAMAR William Shakespeare: HAMLET Najbolj nagrajena predstava letošnjega Borštnikovega srečanja me je zelo presenetila z drugačnim pristopom do slavnega dvomljivca Hamleta, pri čemer je izvirni prevod Otona Župančiča ostal nedotaknjen. Režiser Mile Korun je iz poudarjeno psihološkega teksta napravil kolektivno dramo, kjer vsak junak intenzivno doživlja lastno usodo, kjer Hamlet neha biti os sveta. In to je za Shakespearovega Hamleta revolucionaren preobrat, verjetno eden največjih. V Hamletu najdemo tudi nekaj pristnega ironičnega humorja, ki se na trenutke zelo razpoznavno pokaže v odnosu med Hamletom (Boris Ostan) in Polonijem (Zlatko Šugman) in kar pritegne občinstvo. Temačnosti skorajda ni, ostala je ironija, ki včasih preide v sarkazem, pa vendar tudi v grotesknost; ni značilnega vzdušja, ki tako zelo pripada Hamletu: ,,Nekaj gnilega je v deželi Danski..." raje je ponekod igrivost. Vendar ne mislim, da je Mile Korun zakuhal burko, sploh ne, menim le, da je štiristoletni tekst posodobil na tak način, da je težišče dogajanja prenesel na kolektiv, v kulturno okolje ljudi, ki so pri vrhu kateregakoli po hierarhiji napravljenega človeškega sistema. Zdi se, da obdobje slovenskega psihologističnega gledanja na svet počar, izginja, če seveda tako sodimo po izredno zadovoljnem občinstvu in nagradah. To je vse, kar sem lahko novega povedal o Hamletu. Marko KLASINC ZATEMNITVE Ljudje, ki so bili navzoči pri Zatemnitvah, tega nikakor ne morejo obžalovati. V. Kostičevi je uspelo izraziti veliko stvari, predvsem z bogato paleto kvalitetno obvladanih izrazno plesnih elementov, in od otroške razigranosti do utesnjene osamljenosti izraženih razpoloženjskih stanj. Najsi bo predstava monodrama, pantomima ali moderni balet, poglavitno je, da smo jo videli. Bila je uspešna poživitev. M. P. Samuel Beckett: Konec igre Konec igre Samuela Becketta v režiji Igorja Likarja je pričaralo mistiko groze, človekovo majhnost in ujetost v boju z nepoznanim, s človekom, s svetom, kateri nas obdaja, neguje in obsoja. Konec igre je utopija, toda utopija resničnosti, ki kakor ptica z razširjenimi krili in ostrim pogledom kondorja, namenjenega žrtvi čaka nad nami, da nam Beckettovo utopijo prenese v stvarnost. Dokler bosta obstajala svet in človek, bo ta drama aktualna, ker MEDIA VITA IN MORTE SUMUS. Perforacija iz sivine večne teme v drami obstaja. Je kratka in tako hitro kot pride tudi izgine. Režiser Igor Likar je Becketta reinterpretiral in ga popolnoma predal stvarnosti. S posebnim fenomenom scenskih možnosti je dočaraf celoto, katera pripada povsem drugemu času, času izza življenja, vendar tukaj zraven nas. Vsaka usoda je segment in funkcionira le, če je vezana na ostale usode. Če se osvobodi, se emancipira od celote, če se dinamizira kot samosvoja fikcija, nikoli več ne eksistira. Resničnost, točno določena dokumentarnost, je privzdignjena z igro, z umetnostjo celega ansambla. Virtuoznost in dinamika sta popolnoma podrejeni nastajanju osrednjega lika (slepega Hamma, igra ga Franci Gabrovšek) vzvišenega nad človeško tragiko, a vendar nizkotnega propadajočega trupla. Konec igre je privid stvarnosti, a je tako jasen, da nas vznemirja. Ali je današnja resničnost že taka, ali pa je vse samo slepilo časa, ki bo.n“!ovraUivo potrdil Beckettovo sporočilo. Beckett, irski pisatelj in dramatik, Nobelov nagrajenec za književnost 1969. leta, pisatelj paradoksalnih misli, ki živijo od nenehne negacije samih sebe, in črnega humorja, je s to ekipo (Vlado Novak — Nagg, Minu Kjuder — Neli, Franci Gabrovšek — Hamm, Ivo Leskovec — Clov, režiser Igor Likar in ostali) prikazan v vsej svoji lepoti in vsebini. E. Turk Drago Jančar: NOČNI PRIZORI Od vseh predstav, ki sem jih gledal na letošnjem Borštnikovem srečanju, so mi najbolj ostali v spominu prav Nočni prizori. Verjetno tudi zato, ker se predstava dogaja v zelo zanimivem prostoru, v bivšem Uršulinskem samostanu. Je pa še nekaj drugih, prav posebnih značilnosti, zaradi katerih marsikateri gledališki sladokusec rad prste poliže. Na prvem mestu je gledališko besedilo, ki je lepljenka odlomkov iz Jančarjevih proznih in dramskih tekstov. Prav gotovo je režiserja Tomaža Pandurja pri ustvarjalni sestavi gledališkega besedila (adaptacija) vodila določena ideja, in ta je zelo verjetno obsodba ideologije kot sredstva za pridobivanje in ohranitev oblasti; oblasti, ki se v blodnih prizorih noči kaže v oudarjeni čutni podobi skozi teror nad posameznikom, individuom. e v prejšnjih Pandurjevih predstavah se je čutil značilno izkrivljen odnos med družbo in posameznikom, vendar se tokrat kaže v tolikšnem obsegu, da je moč trditi o gledališkem sporočilu z zelo poudarjeno politično noto. Drugo, kar pritegne, je način postavitve besedila v gledališki prostor in časrežija.Tudi v Nočnih prizorih se režiser ni odrekel poudarjenega ekspresivnega prikazovanja, saj sem prepričan, da je pomensko sporočilo služilo bolj za ogrodje predstave, tisto „meso" pa je tvoril čustveno-čutni izraz. Pandur še zmeraj ni zavrgel bolj ali manj brezimnih žensk, ki se zmeraj lepijo na nekaj in na odru povzročajo dekadentno vzdušje, ni se ločil od glasbe; celo zmeraj bolj jo vključuje v predstavo in ji v Nočnih prizorih zaupa vlogo razlagalca (Zoran Predin), kar nehote spominja na začetke gledališča v antični Grčiji (morda se skupina zato imenuje Tespisov voz?). Vzdušje torej v Nočnih prizorih igra pomembno vlogo. Tretje, kar pritegne gledalce (in poslušalce), je sam ambient bivšega Uršulinskega samostana, vendar ne sam po sebi, temveč skupaj s scenografijo, odrom. Odveč je govoriti o prispodobnosti tega izjemnega scenografskega dosežka! te pogledam predstavo kot celoto, sem prepričan, da je namen bil dosežen. Ne vem, koliko gre za Novo slovensko gledališče, vem pa, da takšne predstave pritegnejo mlajše, s tradicijami neobremenjeno občinstvo. Kdor je šel gledat Nočne prizore, da bo razumel svet in ga spravil v predalčke, je zastonj plačal vstopnino, kdor pa je šel čutit podobo nočnih prizorov, je prišel prav. Morda prav v tej predstavi Tomaž najavlja nadaljevanje poti — nadgradnjo prvinskega čutenja — predvsem s samim izborom in adaptacijo besedila, nato pa z eksperimentom, ki se sramežljivo prebuja v noči groze. Tako bo tudi mnogo lažje presežena dokaj ostra meja med dobrim in zlim, ki jo nekateri pojmujejo kot negacijo političnega (politika je samo dialog?) gledališča. Res je, da nekritičnost oziroma enostranskost onemogoča prodor do bistva, toda če se kaže v gledališču, ki ga imajo ljudje radi, je to znak, da je nekaj narobe z občinstvom in manj z umetniškim ustvarjalcem in da je gledališče politično, zato ker ga tako vidijo porabniki, množični odjemalci gledališke umetnosti, ne pa ljudje, ki bi hoteli čez noč komunizem. O igralcih in plesalcih bi dejal le to, da so pričarali noč na Zemlji, da pa me je po drugi strani Predin spominjal na kabaretista — razlagalca, ali v kabaretu ali na Tespisovem vozu. Ti dve obličji ene predstave povzročata velik gledališki razpon, tako da tradicija razpade in zavlada kaos. Marko Klasinc SISTEM OBLASTI, DEURIUM VLAČUG IN HUDODELCEV D. Jancar-T. Pandur: Nočni prizori Oblast je skozi različna obdobja enaka. Pozna le različne načine ponižanja, odvzema svobode, zastraševanja in potrebnega priznanja. In dagatio veritatis per tormentum je bila kraljica vseh dokazov v antiki in srednjem veku. Torture, skozi katere je hodila človeška zgodovina in nasploh človeška noga (Prazgodovinska jamska pričevanja o mučenjih) so bile zastrahujoče. Postale so trpka resnica človekove ujetosti v prostor, ki mu nekateri ne morejo slediti in se mu pridružiti. V nočnih prizorih se ta oblast razvija, prepleta in nadgrajuje. Razvoj človeške zgodovine pozna tudi bolj prefinjene načine izsiljevanja. Odkrivanja resnice so preciznejša in doslednejša. Človek ostaja isti: nemočen, ujet, majhen, slab (psihično in fizično), na drugi strani putativno visok, brezveren in lačen novih punkcij teles. Za oblast nad samim sabo potrebuje slepo vojsko, aparat in množico pristašev. Delinkventi in prostitutke so v vsakem sistemu obsojeni. So tarča pblasti, velikih in močnejših, so njihova sprostitev in njihova manipulacija. Resnica je drugačna:' Če ne obstaja, ne more obstajati niti teorija sama po sebi. Žalost, glo-bja estetika in etika človeka, njegov ponos, človečnost in dobrota klijejo in se na trenutke tudi prelijejo v ples, pozabo, stisko, jok in žalostno, srdito prekleto izpoved. Toda komu? Ostaja tvoja! Ljudje je ne sprejmejo in ne uslišijo. Sreča — kdor je srečen, je olajan. Kdor živi drugače, kot narekujejo standardizirana pravila, moralne norme naučene kretnje in življenjski klišeji, je eks-terminiran iz vere časti. Kakšna je ta vera? Ali ni tvoja, prosta in svobodna? Kakor pravi N. Jemeršič: „Vsak človek je svoboden in ima pravico delati, kar hoče. Problem je v tem, da je ta pravica ponekod kazniva." Kakšni so Nočni prizori? So tragedija? Tragedija časa in kozmičnega prostora. So komedija! Posmeh vsemu obdajajočemu in pričujočemu. So tragikomedija! Ironična izpoved in posmeh človeku, družbi, samemu sebi. So drama! Usoda nesposobnih in nemočnih za adaptacijo vsakdana in same borbe v njej. Ali so teža ali PUNCTUM SALIENS prilagodljivosti družbi. Scenska postavitev je odlična, zgodba nekoliko raztrgana, a razgibana in udarna. Liki so igrani z lahkoto (Tespisov voz sestavljajo ljudje z umetniškimi ambicijami in realizacijami, kot tudi igralci amaterji), S potrebno izpovedjo, in resničnostjo časa, v katerega so zapadli in mu dajejo pečat. Ponekod je skoraj neopazna rahločutnost — ob vsesplošno trpki resnici časa, ki ostaja absolutna zgodovina tako majhna in drobna, da je nezmožna preživeti. ' To velja predvsem za glavna protagonista P. Boštjančiča in J. Zupana. V celotnem poteku se liki ne diferencirajo, ostajajo, isti. Izpoved zgodbe (zadnje sporočilo vsesplošnega priznanja in izpovednosti vseh igralcev) je dorečena in popolna. Takšna mora tudi biti. „Sence se zakoreninijo v telesa in prostore. So lačne novih in novih." Tako bo, dokler um ne bo kraljeval nad človeškimi strastmi! E. Turk 16 џ TOCltNlČA l - VETrinjska uuca Prhutanje jesenskega listja. Prhutanje »skoraj« nevidnih zelenih (oštevilčenih) lističev. V pest ujeta ptičica ne prhuta! — odpira vrata mestnega gledališča. Na stavbi »prazničen« napis: ZA LUTKE PROST VSTOP 84! (Dve žarnici ne »svetita«!?) DVA Sl SVETITA (Doživljanje in osmišljanje pogovorov v hiši Karlstein, op. urednika) Polnoč. Dva moža v črnih oblačilih. V dlaneh dve črni steklenici. Na čelih napis: MMEERRLLOOTT PRVI MOŽ: (medlo) Res je! Hik! Igro popolnoma razumem. Vidim, čutim nek nov pomen. Nov, toda v sebi večno znan — morda neznan, morda? Vendar pa je tukaj, kar daje .neznanemu davno znano obliko. Čutim ta pomen. Čutim, čeprav so besede izgubile svoj koren, čeprav so stavki izgubili pravi smisel besed. Razumeš!? — vse je odprto. Razumeš!? — vse je prav to: odprto je. To, da je, je neka čutna utripajoča vez, ki ima svoje veje, svoje jabolko, svoje telo. DRUGI MOŽ: (s posmehom) Daj, črv, zgrizi se v njeno zrelo jabolko! Dotakni se njenega telesa, dotakni se ga! Spoznal boš: odprto je odšla, izdihnila je svojo odprtost. To, kar je ostalo, je samo lupina tvojih tipal. PRVI MOŽ: Toda roka, ki pada skozi zrak, bo morala zadeti ob svoj trup. Tlesknila bo ob meso, zaslutila žil, zaživela kri. Tlesknila bo ob lice, me prebudila iz lupinastih sanj. Vedel bom: to sem jaz, sem, poln sem, poln zgoščene sredice. DRUGI MOŽ: Saj roka ne pade skozi zrak! Zraka ni! Vsrkal je svojo odprtost, vsrkal svoj dih. Dotiku dotik ie slep. PRVI MOŽ: Slepcu slepec vidi globoko v oči. DRUGI MOŽ: Vidu vid ne vidi pomena. PRVI MOŽ: Ne vidi pomena! Prav to je to! To trdim! Nek gib je, ki ga ne moreš videti, ga otipati s prsti razuma — ne moreš ga dojeti nazven. Nek gib je, ki te pahne v snežna brezna svojih vročih stopal. Razlije te, da lahko na istem platnu naslika tvoj pravi jaz. To je nekakšna odprta, trenutna, nekakšna čudežno nevidna resnica. Nek gol gib je, ki ga šele čas obleče vanj. DRUGI MOŽ: Resnica odprtih trenutkov je laž! Ni jih! Odšli so naprej! Le preteklost . .. Reciva, na primer, daje preteklost ostala zajeta v nek le ppl odprt prostor. Želiš si »v sobo«. Želiš si, v odmevu nasprotnega zidu, spoznati zrcalen izvor svoje sence — svoje le sebi, le sebi zveste, le sebi go! gib. Res je! — prag te obleče čez. A kaj, ko se tvoj korak pogrezne še pred njim. ŠTIRJE Sl SVETITA HOJLARI HOJLARA Polnoč. Dva moža v črnih oblačilih. V dlaneh dve črni steklenici steklenici. Na čelih čelih napis: MMM EEE RRR ULL OOO TIT PRVI MOŽ: Resnica odprtih trenutkov je laž! Ni jih! Odšli so naprej! Le preteklost . . . Reciva, na primer, da je preteklost ostala zaeta v nek le ppl odprt prostor. Želiš si »v sobo«. Želiš si, v odmevu nasprotnega zidu, spoznati zrcalen izvor svoje sence — lutke le sebi, le sebi zveste, le sebi gol gib. Res je! — prag te obleče čez. A kaj, ko se tvoj korak pogrezne še pred njim. DRUGI MOŽ: Toda jaz, senci v oko, sem še vedno tam! Prav praznina me obleče! PRVI MOŽ: (odločno) Natančno to: praznino oblečeš in soba izgine tudi na drugi strani. DRUGI MOŽ: (s posmehom) Na drugi strani dvorane sedijo gledalci ter ploskajo praznini. Padejo skozi oder, ker ne najdejo opore. Slabo jim postane. Žakaj ne zapustijo dvorane? Zakaj si vztrajal do konca, ali ti ni že sam uvod v predstavo dal vedeti, da ne izveš ničesar novega? Ali nisi zaslutil, ali nisi že v prvem stavku zaslutil mrk naslednjih? Ako je bila predstava res že izginula resnica, potemtakem to pomeni, da je bila tvoja prisotnost čisto navadna nabuhla laž. Ali si res lagal? ’ Povej! — ali je tudi najin pogovor laž? Povej! — je res? PIEROCHIARAtMHtv-Slovensko stalno gledališče Trsi TRIUMFALEN POKOP ZGODOVINE MOJE NEUMNOSTI Željko Vukmirica Željko Vukmirica . . . diplomiran igralec . . . individuum, ki s svojo pojavo in načinom prezentiranja daje popolnost lastnemu življenjskemu klicu (poklicu) . . . osebnost, prav nič subtilna, vendar ne brez čustvenosti . . . direkten, ostrobeseden, a ne vulgaren . . ., je osvojil naklonjenost medija z nevsiljivim, vendar izjemno stiliziranim imageom. Inteligenca, komunikativnost in kulminacija življenjske neomeje nosti (logike) so veliko pomembnejše karakteristike, ki jih mora imeti posameznik, v nasprotju z kliširanim ponavljanjem „življenjskih vlog" mnogih posameznikov. ŽELJKO Vukimirica je s svojim jutranjim nastopom (predstava se je začela ob 24.00) pustil v senci uprizoritve daleč bolj znanih in eta-bliranih izvajalcev, ki so s svojimi imeni nekako „naročeni" na prva mesta. Na simpatičen način je opisal svoje življenje od rojstva do diplome in pokazal, da je življenje na odru tisti pravi postdiplomski razvoj nekega igralca, ki je odvisen od medija in njegove resničnosti. Predstavo je dopolnil pevec Lačnega Franza Zoran Predin, ki je skupaj z Željkom Vukmirico in posamezniki iz publike do konca obdržal stik med gledalci in odrom z „velikim" Željkom. E. Turk Drago Jančar: DISIDENT ARNOŽ IN NJEGOVI Lutkovno gledališče Ljubljana in Cankarjev dom Po običaju so na vseslovenskem gledališkem festivalu prvi preizkusili odrske deske domačini. Pod taktirko režiserja Aleša Jana in dramaturga Toneta Partljiča so uprizorili navidez aktualno temo o družbenih nespravljivcih, ki se nikakor nočejo socializirati v vsakodnevni monotoniji življenja, v zadovoljnem povprečniškem'životarjenju. V želji, da iz svojega življenja nekaj naredijo in da k temu spodbudijo tudi pasivne množice, naletijo na državni režim, ki mu je le do ohranjanja obstoječega reda in miru. Le-ta zmanipulira tudi mase v prepričanje, da je legitimni družbeni red optimalen. Poleg tega naleti Arnož pri svojem razsvetljenskem časopisnem delovanju še na odpor otopele množice, ki napadeni red branijo in ga potrebujejo za svoje lagodno življenje. V trenutku, ko se pri nas odvija boj za demokratizacijo in intelektualno svobodo posameznika. ko smo priča strah vzbujajočemu neokonzervatizmu v svetu, torej ne bi uspeli najti aktualnejše teme. Kam pa gre na tem mestu naša predstava? V dobro zasnovani scenski predstavitvi sanjske blodnje je Arnož v dilemi: ali država ali anarhija. Čeprav se mu posveti, da je uresničitev njegovih idej nekje med obema skrajnostima, se odloči za naivno rešitev — odpotuje v Ameriko, „kjer vlada svoboda, kjer se cedita mleko in med." Ko se Arnož preseli v deželo sanj, se vrata za njim za-pro, in ko tako ostaja zaprt kakor doma, se predstava opoteče v svoj tragični del, ki na svojevrsten način zapušča aktualno družbeno tematiko. Od zanimivega vprašanja kakšna naj bo država (če že nočemo anarhije), preskočimo na orvvellovsko prašičjo farmo v individualno tragedijo delomrzne-ža, pohlepneža po oblasti, ki živi na račun drugih. Ta del predstave je izoblikovan v skopi črno beli tehniki, ki nam črno prebarva tudi prvo dejanje Arnoževega političnega aktivizma. Ko je proti koncu delavcem na farmi dovolj brezdelnega postopanja in filozofiranja njihovega duhovnega vodje in končno vzpostavijo želeni red, se nam dokončno razjasni poanta predstave. Skladno z „antiintelektualnim sindromom" v naši družbi nas skuša prepričati, da so raznorazni „intelektualci", ki se upirajo režimu, le egoisti in delomrzneži, katerim je potrebno z bičem dati v roke kramp, ki jim bo omogočil spoznati pravo življenje. Predstava ni bila prepričljiva, saj nas s Črno belo tehniko popelje do svojega sporočila. Igralci v kostumih, ki niso izstopali na uspelo zasnovani simbolični sceni, so zadovoljivo opravili svoje naloge. Strinjam se z občinstvom, ki je predstavo nagradilo s skromnim aplavzom. MARJAN PEČAR Življenje po življenju ali kaos dejanskosti in imaginacije . . . nedorečenost, stanje brez zapovrstnosti, nedokončana simbolika Hiše Karlstein — popolna zmešnjava odrske uprizoritve, nejasnost deklamiranja (mogoče poetična poezija, katera kot takšna v tej hiši ni dosegla korelacije) poezije Ane Bojetu, prepletanje z lastnim jazom, spoznavanje resničnosti, ki se je zgodila, obujanja mladosti in kanček velikega upanja, da poezija, hiša in protagonistke zaživijo v svetu duha in posmrtnosti. Hiša je potrebovala igro, mimiko, gestikulacijo, monolog osebe — Jozefine Jankobi, njeno dovršenost, majhnost pred neznanim, nam mističnim, in duševnim. Igramo se igro smrti, igramo se po smrti, igramo zadnje človeške krče, igramo se in igramo. Sama resničnost vidljiva in čutna, je grozna in pretresljiva. Če se že igramo, spoznajmo nekaj in to potem uprizorimo, če smo tako videli in doživeli. Igra potrebuje igralca, ne mask, ki se prepletajo, vrtijo okrog svoje osi, bežijo od okna do okna, luči, glasbe, potrebujejo v prvi vrsti človeka, igralca z dušo in telesom pri stvari in poznavanju stvari. Res je, da vsak delec doda zgodbi celovitost, toda če ni dovršenosti v sami ideji in razmišljanju o nečem, kar nam nekaterim oz. nasploh človeštvu ni jasno, potem je delo zgrešeno. Če verjamemo v reinkarnacijo, potem mora duh doseči neko izkušnjo in ta duh ne bo nikoli žaloval za tem, kar je spoznal. Ne bi se spuščal v globljo filozofijo tega fenomena, ampak hočem samo z zdravo logiko končati opus življenje-duh. Paradoksalno je pomisliti, da bi duh, ki ostaja po življenju materialnega tipa, obstajal samo zato, da bi se spominjal zgrešenega življenja. Edmund Turk O X ce O ca < S O Delitev, predstava Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta je dokaz, da gledališče v prvi vrsti služi kot medij zabave in sprostitve. Zgodba o malomeščanstvu s svojimi vsakodnevnimi intrigami, problemi in razpleti opisuje vsako sredino (kroge ljudi) in tudi vašo okolico. Subtilno prikazan problem, kako najti moža ali ženo, je parodika človeške osebnosti in družbenih vrednot. Zgodba je smešna in hudomušna, polna veselja, a vendar brezbarvna, hinavska in nečista. Kljub temu je to problem našega vsakdana. Kobal je s svojo mimiko, intonacijo, nevsiljivostjo, počasnostjo in „šminkerstvom" dočaral lik človeka, predanega osnovnim življenjskim ciljem našega časa. Biti v ospredju, biti važen, pomemben, imeti bogato ženo, imeti, IMETI, IMETI, tudi umreti odmevno. Vsi se zavedamo svojih napak, ekonomske krize, dobrih in slabih strani. Ali je potrebno, da nam jih teater vedno znova citira in vsiljuje? Prava osvežitev je vse to pozabiti in se smejati ob veseloigri dobrega teatra. E. Turk POGOVORI V HIŠI KARLSTEIN “2 s «2 3 O >S o« 3? Prva „predstava" v okviru letošnjega Borštnikovega srečanja je bil animacijski sprehod igralca Željka Vukmirice po mestnih ulicah. Izbor igralca, ki je odprl letošnje Borštnikovo srečanje, je bil vsekakor pravi, saj je Zagrebčan primeren „glumač" za takšno vlogo. In kaj je vsebovala ta vloga? Opremili so ga s cizo, polno gledaliških kustumov, nataknili so mu masko, cilinder in frak in mu naročili naj si „scenarij" za nastop izmišlja sam — v skladu z improvizirano situacijo in njegovo iznajdljivostjo. To mu je očitno uspelo, kar je tudi razvidno iz „reklamnega" pogovora, ki je nastal v enem od „postajališč" na poti od SNG-ja do Kramarskega sejma na Zidovskem trgu in nazaj. Vukmirica zraven dejstva, da je v stiku z ljudmi med predstavo, se druži s to isto publiko tudi sicer v gostilni, na ulici, na kakšni drugi gledališki predstavi — in prav ta odprtost in neposrednost sta njegovi najmočnejši orožji. In zdaj pogovor: TEMA: Borštnikovo srečanje. SODELOVALI SO: Željko Vukmirica (imenovani Vuk), drugače tudi maskota Borštnikovega srečanja in nedefiniran predstavnik delavskega razreda ter naključni obiskovalci gostilne. JEZIK: kavbojska slovenščina in zmedena patriotščina KRAJ: točilnica na Vetrinjski ulici, imenovana ZLATA JAMA, tudi RUMENA PODMORNICA, nekdai znana baročna krčma. ČAS: sobota, 20. oktobra 1984 ob 10.30. . VUK: „čuj, a hodiš šta v teater?" DELAVEC: „Ha?" VUK: „Gledališče . . DELAVEC: „Eh, jaz sem ti iz radničke klase, sramota me je iti tja, mam prevlke hlače, nimam kravate, tam so sami gospodi s kravatami in metuljčki." VUK: „Ne gospodje. Dru-goviiiii!" DELAVEC: „Čuj, drugovi, drugovi — drugovi so meni pecikl fkrati" VUK: „Tebi drugovi becikl,. nam gospodje vse zzzzzz ..." DELAVEC: „Eh, pustma to. Mica, daj dva špricarja! . . . Čuj, maš tak puklast nos, zakaj ..." VUK: „Kakav nos takav ponos." DELAVEC: „Na špricer." VUK: „Sad pa ozbiljno. Boš prišo v gledališče? . . . Obljubi, da boš došel." DELAVEC: „Jebenti! Ker si mi tak poceni proda ta mantl, pa bom še ... s celo familijo pridem." VUK: „E, to, to, to, publiko moja ... Na zdravje." DELAVEC: „Dolgi nos pa lepo zdravje." VUK: „Čuj, sada pa moram iti, hvala ti za gemišt." DELAVEC: „O. K„ te pa se vidimo v treatri." VUK: „Fajn se imajte . . . Bog!" DELAVEC: „Serbus . . . živel Borštnik!" VUK: „Živela radnička klasa!" UVOD NAPISAL IN POGOVORU PRISLUŠKOVAL boris Sinkovič OPOMBA: 'nekdo je bil, pijan. VUK: „Kupite borštnikova oblačila!" DELAVEC: „Ha?" VUK: „Borštnikova oblačila. Ali veste kdo je bil Borštnik?" DELAVEC: „Mi se maskiramo za pusta. Kdo si ti?" VUK: „Ja sam Borštnikov kolega, zajedno smo študirali v PRAGU, godine 1918." DELAVEC: „Slovensko govori ..., mi Slovenci vinca ne prodamo." VUK: „Živelo bratstvo i jedin-stvo." DELAVEC: „Spet govoriš arabsko? Kaj sploh ti propagiraš? . . Kaki je tvoj namen." VUK: „Morao sem priti iz Hrvatske, da vam povem, da je vaš največji slovenski igralec Borštnik, . . ." DELAVEC: „Gremo na Štajersko gledat kaj delajo, gledat . . ." VUK: „Kupite kostime mladega Borštnika?" DELAVEC: „Gledat kaj dela-, jo ..." VUK: „V ovem kostimu je Borštnik igral Hamleta, v uvom je izgovorio riječi biti ili ne biti . . ." DELAVEC: „Maš taki debeli mantl. Kaj te zebe?" VUK: „Boš kupil ta kostim? Prodam ti ga za 21 dinara." DELAVEC: „Kaj si ti nor, samo tolko, samo dva stara jur-ja . . . Na!" VUK: „Ja sam igralec, od nečega moram živeti." DELAVEC: „Za taki mali dnar si mi ga proda, jebenti. Ste vidli tudi?" PRVI MOZ: (teatralno) Je res, da se vije kresnica v telo, *i sebe podaja čez plan, ki blodi neznanih, ki poči rumeno srce? DRUGI MOŽ: Je rps, da tleskne dlan v nič, ti poči tlesk v molk—tišino? PRVI MOŽ: Hojlari hojlaro! DRUGI MOŽ: Pih! Si lagal samemu sebi? Je bila tvoja odsotnost res le izginula resnica? Povej! — zakaj si vztrajal? Zakaj nisi takoj zapustil dvorane? če je celo brezvetrje odvihralo naprej, zakaj, komu si tako navdušeno ploskal? PRVI MOŽ: Poznam zgodbo o arosojnici: — njen lahek korak je spominjal na potujoč korak, ki korenini v prepleteni meglici bosih trav. — bila je tako resnična in čista, da so jo ljudje jokali v bledičnem dežju svojih stopinj. — ko pa so se ti nekoč raztopili... seje čas razlil. — sidro pravljice si je postalo pretežko, izgubilo je površje, izgubite vrh, iz oslepelega neba je padel kvader—kamen,.. potopil dan, noč pa se je potopila vame. DRUGt MOŽ: Hojlari hojlaro! OBRAČUN Z LASTNO RAZDVOJENOSTJO Hojlarihojlarohojlarihojlarohojla-rihojlarohojlarihojlarohojlarihojla-rohojlarihojlarohojlarihoj: HOJLARIHOJLAROHOJL PRVI MOŽ: Koga dotakneš? Komu prisluhneš? kaj vzkipi? Kaj poči med vama? Med vama! — kdo si? Kdo je ona? Kaj je vmes? Kakšno svetlobo zrcališ? Se ne zavedaš!? — zašel si, se razblinil v protislovja. Kakšno svetlobo zrcališ v svojih črepinjah? DRUGI MOŽ: Toda ... ne razumeš!? — o lutki govorim! PRVI MOŽ: O lutki, da! Govoriš govoriš ... že to, dci, je polno. Ce trdiš brez vsebine, če? — je prazno. Če je jabolko samo lupina, če? Če si ugriznil? — si ugriznil zelo površno. DRUGI MOŽ: In vendar: s telesom sem zastri okno! PRVI MOŽ: Okno? Tema ali svetloba? DRUGI MOŽ: Okno kot prhuta-nje: dvopičje. Igram si vez, čeprav me prav lahkovernost utrjevanja največkrat izigra. Pravzaprav se sesujem sam ... objestno širim višino najdenega .. . dokler se ne najdem v prehajanju, v tisočerih smrtih ubranih velikanov. V razbohotenju prostora, ki me osvobaja vednosti, moram zaupati vsaj svojemu drobnemu nemiru: — iskrenost drobnih vek, plaz prihajajočih postav, spreminjajoče oblike v polnočni krik medu, oris sladkobe, motna raznolikost postav, srž prihajajočih ... ko se mi približajo .. . neznano kam ... ko izginjam ... ko izginem ... ostane neznatna obzirnost brezglavega, iskrenost drobnih vek, brezglavec, breztelesne oči ploskajo, ker se bojijo molka—tišine, plosk lepljivih rok, v kotu hiše nastopa počrnela belina duhov, njih kričeče rdeča usta ne verjamejo svoji neprehodnosti ter spregovorijo v polnočni ples ples ples .. •! PRVI MOŽ: V slast belih kož? DRUGI MOŽ: Stopim izza neznanke. Da je veter znova ne odnese. Zagrnem okno. Razbije v znak. Ki mrgoli krvi. Trnovju slast tankih kož. V slast belih — tankih kož. PRVI MOŽ: V slast črnobelih kož zelenobelih črnordečih ... se se! Postavim se ravnotežja, se ravnotežja, se tako. In . . .inti .. .inona.on .. .invsi... in ostalih in. In pika. Konec. Vrh. Dno. Smrt ravnotežja, ki ga ni, da je ... ki ga ni da . . ki ga ni da je ... kiganidaje. Vem1 — govorim govorim . . . v resnici pa . .. DRUGI MOŽ: Prisluhni! — tako prazna je ulica! PRVI MOŽ: Pirsluhni! — tako prazna je? POGOVORI POL SPOL CEL Prhutanje dveh ženskih teles. Prhutanje prikradenega zelenega (oštevilčenega) lističa. Pod nož ujeto zeleno (toda zrelo) jabolko ne kotali v kot Na stavbi podpis: HlSA KARLSTEIN (Dva kozarca trčita. Črepinje prekrvavijo okna) Meni je bila predstava všeč! Borut Gombač TRETJI MOŽ: Četrti mož .. OB PREMIERI BOLNE NEVESTE Medtem ko se je večina slovenskih gledališč pripravljala na Borštnikovo srečanje, je Slovensko mladinsko gledališče v Liubliani uprizorilo Filipčičevo Bolno nevesto, v režiji Janeza Pipana. Gre za problem zaljubljenega dekleta, ki se popolnoma spreobrne, ko pride do življenjskega spoznanja. Predstava nam je ob dobri igri Damjane Černe (jaz, Tatjana) dala predvsem dosti zanimivih stranskih vlog. Med temi sta izstopala s svojo posrečenostjo ir prepričljivostjo Željko Hrs (Tony), ki iara nesrečno zaljubljenega Italijana, in cinični, patetično življenjski Sandi Pavlin, ki igra kmeta. Miloš Battelino je s standardno energično zmedenostjo odigral Izidorja, Tatjaninega fanta. Gojmir Lešnjak je predstavil več manjših vlog in ustvaril nekaj dobrih karakternih krokijev, čeprav me ni najbolj prepričal. V vlogi Tatjanine malomeščanske, a življenjske, tete seje predstavila Majolka Šuklje, Olga Orad kot Izidorjeva pankerska žena, Draga Potočniak ie bila razočarana karieristicna Jožica oziroma Adela, Pavle Rakovec pa dandyjevsko flegmatični Lojze. Par iz Krapine sta zaigrala Marko Mlačnik in Marinka Štern. Ljudje iz vseh koncev in krajev torej, predstavniki različnih generacij in različnih načinov mišljenja. Mladinsko gledališče nam je podalo <• zmedeno predstavo (morda premierska trema), ki pa je kljub temu za nekaj svetlobnih let pred gledališči, ki smo jih videli na Borštnikovem srečanju: zaradi svoje nabite energije, mla-deniškeaa zanosa in pestrosti žanrov ter načinov igranja, ie do sedaj nekaj neznanega slovenskemu gledališču. Vendar pa tudi SMG že zapada v nek ustvarjalni kliše, kljub težnji po spremembah, ko vsako predstavo režira drua človek. Ta kliše ni nič slabega dokler predstavlja kvaliteto in ustvarja nove norme v našem gledališkem prostoru. Upam le, da bodo znali iti v korak s časom, saj so sami sebi največja ovira in konkurenca, ko razen Gleja, kijca deluje na drugačni osnovi, nimajo „tekmeca" v Sloveniji. Slabo je, da so se „izolirali" od Borštnikovega srečanja, namesto da bi spoznali „sovražnika" in se z novo igro in idejami borili .proti njemu ter ga poskušali spremeniti — še posebno, ko vidimo, da Glej že dve leti žanje s svojimi predstavami velike uspehe. Tako SMG deluje kot osamljena institucija, ki si ustvarja svoj krog gledalcev. SMG je uspela še ena (!?) dobra predstava, nabita z energijo in prežeta s političnim cinizmom ter pravim humorjem. PEC SAMO TO VEM: TO NOČ JE ENA IZMED NAJU UBIIA PRU60 Svetlana Makarovič: BALADNI VEČER Balada je kratka, lirsko epske jesem, ponavadi vsebinsko rezana na neko legendo ali bajko, ampak v nobeni legendi ali bajki noben junak ni imel toliko sadizma in želie po ubijaniu in smrti, kot jih opevajo njene pesmi. Njen duh je sarkastičen in to izraža z morbidnimi stihi. S svojo poezijo vliva poslušalcu strah do življenja in smrti. Smrt drugih ni moja Čutim posebnost lastnega življenja in lastne smrti. Ali se ne zgražamo nad masakrom, pa čeprav pod okriljem vojne? Mislim, da bi bile njene pesmi celo v palestinskih taboriščih Sadri in Šatili sprejete s strahom in zgražanjem. Njena poezija ni moja . . . E. Turk OL TARNA SLIKA Kako ti je, hčerka moja, na tem belem sveti? Dobro, mati, dobro, mati, nemre bolje biti: brat mi po življenju streže, sestra dete bije, zemlja kri požira, mati, seme dobro klije. Vsi ljudje so bratje, mati, bratje ino sestre, škoda le, da nisi, mati, več otrok rodila. Kako ti je, hčerka moja, na tem belem sveti? Dobro, mati, dobro, mati, nemre bolje biti: Brate so mi oslepili, sestre so mi utopili, mene kamenjali, tebe milo vali, dobro mi je, dobro, mati, ' na tem belem sveti, škoda le, da nisi, mati, več otrok rodila. Brat mi je ogenj, voda sestra, lahek ogenj, voda težka. Z ognjem ti oči izžgejo pa spregledaš brata, s težko vodo te d uši/o pa spregledaš sestro. Bi še kaj vprašala, mati iz oltarne slike? Dobro nam je, dobro, mati, nemre bolje biti, naj ti bog povrne, mati, ker ti jaz ne morem. iz zbirke SOSED GORA Svetlane Makarovič, uprizorjene skoraj v celot: Izbral: E. Turk h >At- ROŽNATI TRIKOTNIK V MARIBORU Po dolgem času smo v Mariboru spet videli predstavo Eksperimentalnega gledališča Glej iz Ljubljane, in sicer lansko „zmagovalko" Borštnikovega srečanja — Rožnati trikotnik Marka Shermana. Govori o življenju homoseksualcev pred drugo svetovno vojno v Nemčiji in njih preganjanju in pošiljanju v koncentracijska taborišča. V primerjavi s sedanjostjo, ko so homoseksualci kljub osvobajanju še vedno privezani na sramotilni steber družbe, dobi zgodba popolnoma novo noto. Od vseh niti, ki spletajo predstavo, je najbolj opazen problem 1 ljubezni pri homoseksualcih (Brane Grubar v vlogi Horsta je rekel, da nekoga moraš ljubiti, pa čeprav samega sebe), ki se ga je v filmskem svetu dotikal Fassbinder in posvetil temu cel film. — Clerelle. V obeh primerih vidimo, da gre včasih za ljubezen (Maksu in Horstu uspeva celo spolno Iju-- bezenska telepatija), ki jo pomendra poželenje ali pa moška grobost, tako da je v večini primerov kratka. Glavni junak Maks se na koncu zaljubi v že mrtvega tovariša, ki je moral v smrt prav zaradi rožnatega trikotnika — žiga, s katerim so v koncentracijskih taboriščih označevali homoseksualce. In tudi sam kljub sprenevedanju in lažnem izdajanju spozna, da ni sramota, če je človek to, kar je, in stori samomor. Igra se je skladno s fabulo stopnjevala od začetne ironično prefinjene lahkotnosti (v baru) preko rahle angažiranosti (na begu) do eksplozivne čustvenosti in že skoraj brezrazumskosti na koncu, ko Maksu in Hosrtu ostane le en izhod — smrt. Tudi to je neke vrste eksperiment, saj je u*soelo Gleju toliko različnih čustvovanj spraviti v tako enkratno povezano predstavo. Glej je tudi mariborskemu občinstvu pokazal, da med registriranimi gledališči v Sloveniji nima konkurence, razen v nekoliko drugače usmerjenem Mladinskem gledališču. Z drobnimi eksperimenti in s prebijanjem tabujev v slovenskem gledališkem prostoru pa tudi opravičuje naziv eksperimentalnega gledališča. Mladinci Srednje naravoslovne šole, ki so predstavo organizirali, so nas z optimizmom popeljali v novo sezono. Pokazali so, da lahko z dobro voljo in zanesenostjo za mariborsko kulturo naredijo več kot vse mariborske K birokratske organizacijo, ki j znajo ponuditi ljudem le Q zabavo tipa Vesela jesen. Gra-ja gre le neprimernemu „odru", saj je pogled iz ozadja onemogo-Z čen zaradi ljudi spredaj. Vso 2 zadevo bi morali nekoliko dvigni- 8 ti in s tem bi Maribor dobil nov gledališki prostor. PEC S £ z 2 2 2 Literarni večer z Andrejem Brvarjem V okviru spremljevalnih prireditev Borštnikovega srečanja 1984 mariborski gledališki zanesenjaki niso pozabili niti na poezije željne Mariborčane, ki smo se zbrali v knjigarni Mladinske knjige na Partizanski 9. Po Brvarjevih pesmih, ki sta jih prebrala člana SNG Maribor Anica Veble in Marjan Bačko je sledil pogovor z ustvarjalcem. Povedal je, da je danes mladina mnogo bolj črnogleda kot na primer leta .1968, da imajo mladinci manj idealov kot nekoč. Polemika o tem, za poezijo bolj obrobnem vprašanju, sicer ni sledila, vendar se bom pri njem ustavil. Mislim namreč, da je mladina danes bolj konzervativno in pragmatično usmerjena kot leta '68 (glej knjižico Usmerjeno izobraževanje), kajti takrat je, v nasprotju z letom orvvellovskih alternativ, materialno stanje še dopuščalo razcvet kulturništva in eventualni upor mladostnih vizij. Danes, ko je čas restrikcij, je obratno in mnogi Slovenci, ki niso mogli ali hoteli razviti sekundarnih človeških potreb, zdaj vsaj vedo, kaj je potrebno narediti (koliko zaslužiti), da dosežeš stanje omamne sreče. Nato je ustvarjalec začel razlagati postopek, ki ga uporablja pri pisanju poezije, in povedal, da ubeseduje slike, in sicer tako, da kopiči misli s kar najbolj različnim pesniškim nabojem, kar ustvari določen čustveni ali oblikovni efekt. I Povedal je tudi, da nikdar ni olepševal podobe sveta, da je zmeraj želel ustvariti radikalni mimezis (v poeziji: osebnoizpovedni približek realiteti). To je najpomembnejše, kar sem slišal. Marko Klasinc Janez Zalaznik . . . domišljija je nepretrgana nit, ki osmišlja naše življenje, odpira pot želji, da se bo ponovilo neponovljivo, da se bo zgodilo željeno. J. Zalaznik je bil rojen leta 1963 v Ljubljani. Obiskoval je gimnazijo v Mostah, sedaj pa je študent II. letnika slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Z likovnim ustvarjanjem se ukvarja že od malih nog, vendar njegovo resnejše ustvarjanje zajema obdobje zadnjih štirih let. Na gimnaziji je sodeloval pri oblikovanju plakatov in šolskega glasila, 1980. leta pa je pripravil tudi lastno razstavo. Leta 1981 je oblikoval plakat „Podobe trenutkov", ilustriral je tudi dve številki literarne priloge Mladine „Mlada pota" (1981, 1983), ilustracije je prispeval Pionirskemu listu (1984) sodeloval je na razstavi risb študentov ALU v razstavišču Iskre (1983), sodeloval na II. bienalu studentskog erteža v Beogradu (1983), kjer je dobil tudi nagrado. Z risbami je opremil tudi razstavno vitrino Mladine (1983) in imel samostojno razstavo v mariborskem Klubu mladih (1983). V letih od 1977 do 1980 je objavljal krajše stripe v Mladini, Superpipu, Meh za smehu in Tribuni. Leta 1976 ie sodeloval na likovnem tekmovanju „Kiparimo v pesKu" v Beogradu, leta 1983 je bil na študijski praksi v tovarni porcelana v Zaječarju, z izdelki, ki jih je naredil na tej praksi pa je sodeloval na razstavi v Potrošniškem informativnem centru v ljubljani (1983) . . . beseda izgubi stik z realnostjo, čopič se izvije ritualni roki, orkester ne potrebuje več dirigenta. Um je le agresiven slabič, vsiljiv in do gnusa zoprn zaletavež, kadar ne prizna premoči nezaustavljivi povodnji domišljije. Poleg tega se ukvarja s slikarstvom in grafiko, zanimajo pa ga tudi drugi mediji (fotografija, video art, literatura, gledališče). (citati iz novele Jutra za ljubljeno žensko, avtorja J. Zalaznika) . . . nobeno oko, najsi bo še tako neuko gledanja velikih stvaritev umetnosti. ne bo prezrlo goreče borbe, nezaustavljive ustvarjalčeve igre, ki se Skriva pod negibno površino vsakega velikega dela . . . ,f Razstavo del J. Zalaznika si lahko ogledate v Mladinskem razstavišču AVLA v Mariboru v oktobru in nnvembru 1984. Vabljeni! Darja Kniplič Kritizirati pomeni: avtorju, da ne dela delal jaz - ČE BI ZNALI dokazovati ČAPEK 18 Ta zapis je mišljen kot nadaljevanje dveh tekstov, objavljenih v Katedrah št. 6 (25. oktober 83) in št. 7 (17. decembra 83, letnik XXIII). Teksta sta izšla pod naslovom Podkultura in pomen stila. V njiju smo navajali predvsem Hebdigeova pojmovanja podkulture in simboličnih oblik odpora s pomočjo stila. Za osvežitev spominC navedimo le najosnovnejše izvlečke: Pod uradno kulturo bomo tukaj pojmovali tisto, kar vladajoči razred prizna kot kulturo — ne bomo se torej ubadali z različnimi definicijami kulture. Kot izhodišče pa bomo le navedli eno splošnejših in ohlapnejših definicij: Termin kultura se nanaša na določen način življenja, ki izraža določene pomene in vrednosti, ne samo v umetnosti in znanosti, temveč tudi v institucijah in običajnem obnašanju. Podkultura pa bo za nas pomenila zoperstavljanje vladajoči kulturi, vendar to zoperstavljanje ne bo izraženo naravnost, temveč skozi simbolične oblike odpora — skozi stil, način življenja. To pomeni, da se člani podkulture ne lotevajo eksplicitnih političnih akcij, mogoče niti nimajo namena rušiti vladajoče kulture, temveč z drugimi načini — stilom oblačenja (imageom), glasbo, spolnim obnašanjem, skratka — s celotnim načinom življenja pasivno izražajo nestrinjanje z obrazci vladajoče kulture. Podkul-turo torej eksistirajo ob uradni kulturi, mogoče mimo nje, vendar ne(naravnost) proti njej. Velik del britanskih podkultur — od teddyjev do punkerjev — izhaja iz delavskega razreda, čeprav obstajajo tudi oblike podkulturnega združevanja mladih iz srednjih in višjih razredov. Tukaj se ne bomo zadrževali na opisovanju razlik med načinom življenja mladih iz delavskih ali srednjeslojnih družin, povejmo le še, da smo v prej omenjenih tekstih o podkulturi poskušali le-to opredeliti kot obliko komuniciranja, sporočanja, opisali smo nastanek, razvoj in propad podkulture, poskušali smo opredeliti pomene podkulturnega stila in ga definirati. V naslednjih nadaljevanjih pa bomo na kratko opisali zgodovino in pojavne oblike posameznih podkultur v V. Britaniji. produkcije, ki ni imel več nobenih elementov subverzivnih idej originalnih črnih izvorov (kot so Count Basie, Duke Ellington itd). Ti potisnjeni pomeni so se ponovno pojavili v be-bopu (s Charlie Parkerjem kot eminentnim predstavnikom), sredi petdesetih let pa je nova, mlada bela publika začela nejasno dojemati svoje mesto v sodobni avantgardi. Hipsteri in beatniki so prve pojavne oblike, reakcija na njihovo pojavnost — bes konzervativne Amerike pa se lahko primerja s histerijo ob rock'n'rOllu nekaj let pozneje. Čeprav šta podkulturi hipsterov in beatnikpv zrastli iz iste mitologije, sta se oba stila na različne načine naslanjala na črnsko kulturo, pra? tako sta se različno postavljala v odnosu do nje. Goldan (v knjigi Ladies and Gentleman — Lenny Bruce, Panther 74) jih opredeljuje takole: ,,Hipster je bil . . . tipičen po-modnež iz nižjega razreda, oblečen kot „zapeljivec", ki se je trudil, da bi govoril z mirnim, intelektualnim tonom, da bi se razlikoval od „primitivnih", impulzivnih tipov, ki so ga obkrožali v getu. Težil je k boljšim stvarem v življenju, kot recimo zelo dober „joint", najboljša glasba (jazz, afrokubanska . . .) . . . medtem, ko je . . bil beatnik nek pošten srednje niki pa šo bili namerno oblečeni v zguljene kavbojke in sandale,' s čemer so hoteli simbolizirati „čarobno" zvezo s siromaštvom, kar jim je predstavljalo „svetinjo" Torej, vrednosti iz črnske kulture (in glasbe) so v beli podkulturi služile kot simboli in simptomi nasprotovanj in trenj, ki so se odigravala v podkulturi bele mladine. No, ta-prenos vrednosti in pomenov Velja tudi za (pod) kulture britanske mladine (če smo do sedaj govorili, o arperiških), vendar se je samo podkultura beatnikov (proizvod dokaj romantičnega, imaginarnega) povezovanja s črnci) razvila tudi v Britaniji, kar je popolnoma razumljivo, saj takrat, v petdesetih letih, britanska mladina še ni imela črnih sostanovalcev in je lahko razvijala odnos do črncev le na romantičen način, podobno beatni-kom. Jamajka je bila še britanska kolonija, ni še bilo toliko črnih priseljencev. Ko pa se je število priseljencev povečalo, v začetku šestdesetih let, se je v glavnem odražalo skozi drugačne, specifično karibske oblike (ska, bluebeat, rocksteady itd). Medtem pa se je izven jazza odigralo še- drugo, bolj spektakularno združenje črnega z belim — v rock and rollu. V prvih dneh rock and rolla je bil le-ta „vzet" iz svojega originalnega konteksta — pove- jo koncem petdesetih let je tako prikril črno-bela izhodišča le-tega ter ga kazal le kot še eno ameriško novost. Zato tudi niso čudne reakcije teddyboyev, ki niso ravno navdušeno sprejeli črnskih priseljencev z Jamajke v začetku šestdesetih let, pozneje pa so se tudi začeli aktivno zoperstavljati priseljevanju in tako delujejo kot najbolj konservativna podkulturniška struja ob zadnji „verziji" skinheadov v zadnjih letih (del te podkulture se je, sicer z nekaj ideološkimi transformacijami, ohranil do zdaj, s svojimi tradicionalnimi vrednotami pa je v spopadu s punkom, reggaejaši itd). Teddyboys so sodelovali v rasnih nemirih 1958. leta in tudi z beatniki niso bili v prijateljskih odnosih, obe beli podkulturi sta bili ločeni (podobno, kot kasneje modi in rockerji). Beatniki so izhajali iz druge kulture, se zanimali za avantgardo (abstraktno slikarstvo, poezijo francoski eksistencializem) in se kazali kot kozmopolitanski boemi, teddyji pa so glede na svoja (delavska) izhodišča delovali brezkompromisno „proletarsko". Oblečeni so bili v čevlje iz antilopa, ozke kravate, suknje itd. Imeli so skoraj položaj lumpenproletariata. Omenimo še dva tipa ted-dyboyev. Če so prvi, tisti iz' petdesetih let, označevali „nekaj POVOJNE PODKULTURE IN STIL V VELIKI BRITANIJI M I. Hipsteri, beatniki in teddyboyi Zgodovina podkuiturnih gibanj gibanj v Veliki Britaniji je močno povezana z odnosom belci — črnci, seveda to velja do druge svetovne vojne predvsem za Ameriko, po zadnji vojni, ob masovnem priseljevanju Jamajčanov v London in ostala britanska mesta, pa tudi za Britanijo. Jazz dobro dokumentira tradicijo rasnih mešanj-beli glasbeniki so igrali s črnskimi, jim „kradli" glasbo in jo prenašali v drug kontekst, tako je v tem procesu prišlo do sprememb v strukturi in pomenu jazza. Ko se je ta glasba začela vklapljat v glavne tokove popularne kulture belcev v dvajsetih in tridesetih letih, se je prečistila, osvobodila pretirane erotike, prizvokov besa zatiranih črncev, njihovih protiobtožb beli kulturi, oz. širše, glede na svoj (ne samo) podrejen položaj v družbi, protesta proti takemu stanju, se je originaln pomen jazza zbiral in „prenesel” na nivo zabavljaštva v nočnih klubih belcev. Beli svving je vrhunec tega procesa — neškodljiv, nevsiljiv, privlačen, pravi proizvod v funkciji kapitala v polju masovne razredni študent (kot Keruac), ki so ga dušila velika mesta in kultura, ki jo je nasledil, in ki je želel potovati v oddaljene in eksotične kraje, kjer bi lahko živel, kot „pravi ljudje," da „piše, kadi in meditira". Stil hipsterjev je bil relativno blizu črncu iz geta — formalno je izražal to doživlje-no zvezo, živel v stiku z njimi, komuniciral z njimi in se gibal okoli podobnih tem, medtem, ko so beatniki odnos s črnci doživljali bolj imaginarno. Garderoba hipsterjev je. bila — obleke in lahki dežni plašči, kar je odražalo tradicionalne težnje po uspehu tudi črncev z ulice, beat- zave belega in črnega — in se je v Britaniji kazal-kot zabava bele mladine (Presley, Haley itd). To je pogojevalo razvoj stila ted-dyboyev. To je bila delavska mladina, vendar z delinkventno identiteto, „uspešno" ločena od poštenega delavskega razreda in po vsej verjetnosti za celo življenje obsojena na nekvalificirana dela, ostala jim je le domišljija. Tako so se odmaknili od utrudljivega vsakdana šole, dela in doma, v stilu, ki je združeval dve obliki (črnski ritem in blues, vendar s posredovanjem belih izvajalcev, in aristokratski edvard-ski stil). Prenos rocka v Britani- novega", „temno predhodnico popkulture", je že sam koncept „revivala" (preporoda, obnove) v sedemdesetih letih pridal statusu teddyjev elemente zakonitosti, etabliranosti, sprejetosti. Konec koncev so teddyji v družbi z osupljivim številom stilov in mod bili skoraj institucija — avtentičen, čeprav sumljiv del britanskega nasledstva. Tako so bili vsaj deloma že vnaprej sprejeti. Odrasli delavci so jih sprejemali tudi, če v mladosti niso bili teddyji, že skoraj zaradi nostalgije. Izven konteksta časa in prostora so bili teddyji prav nedolžne pojave. Širše gledano predstavlja pojavnost druge „generacije" teddyjev odgovor na specifično zgodovinsko stanje, formulirano v skrajno različnih ideoloških atmosferah;, razočaranje delavskega razreda ob laburistični partiji in parlamentarni politiki nasploh, propad socialnega sistema, nihajoča ekonomija, pomanjkanje dela in stanovanj Itd. Obleka in izgled teddyjev so imeli v sedemdesetih popolnoma drug smisel. „Kraja" stila zgornjega razreda, pomembno subverzivno obeležje prvotne pojavnosti, je bHa že pozabljena, med razvojem pa prava narava tega prevzema izgubljena. Poziranje in seksualna agresivnost so imeli različne pomene v obeh obdobjih. Narcisoidnost zgodnjih teddyjev in akrobatski ples so se zaperstavljali tistemu, čemur bi lahko rekli „sivi brezbarvni svet, kjer dobri fantki igrajo ping-pong". Zvestoba druge generacije teddviev tradicionalnim stereotipom „slabih ljudi" je bila zato spregledljiva in nazadnjaška. Ob zvokih davno odpisanih plošč, v obleki iz muzejev so se teddyji ponovno vedli po modelu tradicionalnega moškega obnašanja. Zaradi teh dejavnikov se je „podkultura" teddyjev v drugi inkarnaciji približala starševski kulturi in se s pomočjo nje POBIRA K definirala proti drugim obstoječim izborom mladih sredi in konec sedemdesetih let. Nositi isti drapirani skuknjič 78. leta, prav zato ni bilo isto, kot nositi ga 56. tega, kljub temu, da sta obe skupini teddyjev oboževali identične heroje (Presleya, Cochrama, Deana), imele iste kodre in isti razredni položaj. Drugačni koncepti „okoliščin in posebnosti" (vsaka kultura predstavlja določen „trenutek" — določen odgovor na določen sklop okoliščin so zato neizogibni za preučevanje podkulturnega stila. )‘f * 'S Stara, morda celo resnična zgodbica pravi, da se je nekega večera bister pračlovek domislil, da bi lahko začeli graditi hiše. Dolgo je premišljeval in brskal s palico po pesku, potem pa je odšel k modrim starcem, da jim pojasni svojo zamisel. Modri starci so smeje zmajevali z glavami: čemu nam bodo hiše, ko pa tako udobno živimo, v votlini? ONeillov tekst .je novejša verzija te zgodbice. Objavljen je bil avgusta 1974 v reviji Physics Today, vprašanje reševanja energetskih potreb z elektrarnami v orbiti je avtor podrobneje obdelal naslednje leto v reviji Science. Dokaj verjetno je to najpomembnejši tekst sedemdesetih let tega stoletja. Žal imajo ljudje topove očitno tajši kot maslo, in ko je predsednik Reagan letošnjo pomlad izzval tehnično genialnost s projektom stratešk? zaščite pred jedrskim orožjem, t. i. Star VVars govor, se najbrž nihče od njegovih svetovalcev ni domislil, da bi že manjše vsote, kot bi šle za vesoljsko obrambo, lahko prinesle kolonije in blagostanje vseh, in zdi se, da je to najboljša obramba. SAMO RESNIK medij, bogat s snovmi in energijo. Za normalno življenje potrebujejo ljudje energijo, zrak, vodo, zemljo in težnost. V vesolju je sončna energija zanesljiva in primerna za uporabo; Luna in asteroidni pas lahko dasta potrebne materiale in vrtilni pospešek lahko zamenja Zemljino težnost. Raziskovanje vesolja so doslej, kot raziskave Antarktike pred njim, predstavljale kratke znanstvene odprave,, popolnoma odvisne od doma. če namesto tega uporabimo material in energijo iz vesolja za kolonizacijo in gradnjo, lahko dosežemo veliko proizvodnjo hrane in materialnih dobrin. Potem lahko v dovolj kratkem času eksponential-na rast kolonij doseže točko, kjer bodo lahko v veliko korist celotni človeški vrsti. Da pokaže, da smo tehnično sposobni, da začnemo tak razvoj, bo ta diskusija omejena na tehnolo- ifvrard K. O N e II: KOLONIZACIJA VESOLJA V naslednjih dveh desetletjih lahko zgradimo udobna, sebi zadostna prebivališča v vesolju in rešimo mnogo problemov Zemlje. Nove ideje so sporne ko izzivajo pravovernost, a prava vera se spreminja s časom, pogosto presenetljivo hitro. Prava vera je na primer, verjeti, da je Zemlja edino praktično prebivališče človeka in da je človeška vrsta blizu dokončnih številčnih limit. A jaz verjamem, da smo dosegli stopnjo, ko si lahko, če si to le izberemo, zgradimo nove habitate, veliko bolj udobne, produktivne -in privlačne kot večina Zemljine površine. Čeprav so misli o selitvi v vesolje tako stare kot znanstvena fantastika, tehnična osnova za resno računanje, ni obstajala do poznih šestdesetih let. Poleg tega so skoraj vsi, ki so razmišljali o problemu, tudi — dovolj čudno — skoraj vsi pisci znanstvene fantastike, padli v miselno jamo — fiksno idejo o planetih kot kraju naselitve. Nedavno sem zvedel, da je bil vesoljski pionir Konstantin Ciolkov-ski v svojih sanjah o prihodnosti eden prvin, ki so tej jami ušli. Z računi o problemu sem začel skoraj za šalo 1969, sprva je bila to vaja za ambicioznejše študente v uvodnem kurzu fizike. Kot se v trdi znanosti včasih zgodi, je bilo šalo treba vzeti resno, ko so začele prihajati ven prave številke. Sledilo je več let frustrirajočih poskusov, da bi te študije objavil. Prijatelji so mi svetovali, naj spravim te ideje »k ljudstvu« v obliki fizikalnih predavanj na univerzah. Ugoden odziv (posebno študentov) me je opogumil, da sem grebel globlje za odgovori o škodi zaradi meteorologov, agrikulturni produktivnosti, virih materialov, ekonomiji ... Rezultati teh študij kažejo: — vesolje lahko koloniziramo, in to lahko storimo, ne da bi kogarkoli oropali, komurkoli škodovali in karkoli onesnažili. — če začnemo z delom kmalu, lahko skoraj vso industrijsko skrivnost preselimo iz krhke Zemljine biosfere prej kot v enem stoletju. — tehnični pogoji te vrste migracije ljudi in industrije bi verjetno opogumili samozadostnost, majhne enote oblasti, kulturno raznolikost in visoko stopnjo neodvisnosti. — dokončna številčna limita človeške vrste na novi meji je vsaj 20.000 krat večja od sedanje. Kako se da izvesti kolonizacijo? Mogoča je celo z obstoječo tehnologijo, uporabljeno na najbolj učinkovite načine. Potrebne so nove metode, a nobena ne presega današnjega znanja. Izziv je doseči ekonomsko možnost sedaj in ključ je, da v prostoru nad Zemljo ne vidimo praznine, temveč kulturni gijo 1970ih, predpostavljajoč le že obstoječe gradbene materiale. Z razvojem preko stotih let je ta predpostavka nerealistično konzervativna. Pogledali bomo posamezne vesoljske naselbine, njih strukture, videz in njihovim prebivalcem mogoče aktivnosti, njihov odnos do vesolja, izvore hrane, promet med naselbinami in z Zemljo, ekonomiko kolonij in načrte za njihovo rast. Kot običajno v fiziki je koristno pretresti limitne primere. Tej študiji sta limiti naselbina v polni velikosti, omejeni z močjo materialov, in prvi model, katerega ceno se da razumno predvidevati. Cilji predloga bodo jasnejši, če začnemo z Večjo naselbino. CILINDRIČNI HABITAT Geometrija naselbine je dokaj tesno definirana, če so postavljeni vsi naslednji pogoji: normalna težnost, normalna menjava dneva in noči, naravna svetloba, domač (zemlji podoben) videz, učinkovita izraba sončne moči in material. Zdi se. da je najučinkovitejši par cilindrov. Materiali omejujejo njuno velikost na kakšnih šest km v premeru in morda 24 km dolžine. V tem paru cilindrov so stanovanja, parki, gozdovi, jezera, reke, trave, drevesa, živali in ptice, kot v najpri-vlačnejših delih Zemlje; poljedelstvo je drugod. Plašč je razdeljen * na izmenjujoče se pasove zemlje (»doline«) in oken. Čas rotacije je dve minuti in osi cilindrov sta vedno usmerjeni k Soncu. Ker je Luna bogata s titanom in aluminijem, je verjetno, da bosta leta široko uporabljena v kolonijah. Iz konzervativnosti pa so bili računi o strukturi cilindrov osnovani na uporabi jeklenih kablov (vzdolžnih, prenašajočih pritisk atmosfere na končni kapi, in prečnih, nosečih od rotacije povročeno težo tal, ter kablov). V področju oken tvorijo kabli mrežo, posamezni kabli zavzemajo kot 2,3 x 1 -4 radianov, kar je pribl, enako limiti difrakcije za soncu prilagojeno človeško oko, in so tako skoraj nevidni. Okna so iz stekla ali plastike, razdeljena so v majhne plošče. Za velikost cilindra ni ostre gornje meje, a z naraščajočo velikostjo raste tudi delež kablov. 3200 m za radij (R) je kompromis; ekonomija bi dala prednost manjšemu, uporaba zelo močnih materialov ali velika želja po domačem okolju večjemu. Ne glede na velikost je navidezna težnost zemeljska in sestava zraka ter zračni pritisk ustrezata morski gladini na Zemlji. Za R = 3200 m ustreza grbina atmosfere Zemlji pri 3300 metrov višine, kjer je nebo modro in se da živeti. Pri vsakem radiju r v cilindru imamo p = Poe -a(R2-r2), kjer je a = g p,72Rp0 = (1/2R) (1,2 x 10-4/meter). Dolžino dneva v naselbini uravnava odpiranje in zapiranje glavnih zrcal, ki se vrte s cilindrom. Vsak cilinder je toplotni ekvivalent 3x10® tonam vode: za popolno izmenjavo toplote bi se ob polni svetlobi notranjost ogrelaza0,7° C na uro. Kot na Žemlji je ogrevanje v resnici hitrejše, ker več Trot nekaj cm pod površino ne sledi toplotni variaciji med dnevom in nočjo. Živalske vrste, predvsem ptice, na Zemlji ogrožene zaradi kemikalij, lahko najdejo paradiž v vesoljskih naselbinah, kjer so insekticidi nepotrebni, agrikulturna področja fizično ločena od bivalnih, in ima industrija neomejeno energijo za predelavo odpadkov. Kot vidimo na skici 1 je mogoče poustvariti nekatere Zemljine poteze: profil hribov je kopija hribovja v Wyomingu. Višina baze oblakov je tipična za poletje na Zemlji. Pri suhem adiabatičnem padanju T za 3,1°/300 m in 0,56° ob rosišču, 50% relativni vlažnosti in temperaturami med 6 in 32° C je baza oblakov med 1100 in 1400 m. OKOLJE Agrikulturna področja so ločena od bivalnih in vsako ima najboljšo klimo za posevke v njem. Težnost, atmosfera in osvetljenost sta v večini teh cilindrov zemeljska, le simulacije zemeljskega videza ni. Izbrana semena zrastejo v sterilnem, izoliranem okolju, tako da niso potrebni ne insekticidi ne pesticidi. (čas evolucije škodlj ivcev je dolg in ponovna sterilizacija okuženega cilindra s pregrevanjem ni težka). Vsa hrana je sveža, ker raste le 30 km od kraja uporabe. Agrikulturni cilindri so lahko enakomerno razporejeni por letnih časih, tako da je ob vsakem času zrel vsak pridelek. Skica 2 kaže naselbino, popoln ekosistem. Glavna zrcala so pla-narna, narejena iz aluminjeve folije. Z njihovim premikanjem se spreminja kot, pod katerim žarki padajo v doline (kontrola dnevnega cikla) in Sonce je videti na nebu nepremično (kakor na Zemlji). Sončne elektrarne, sestavljene termoelektrarne s paraboličnimi ogledali, zlahka priskrbijo naselbini vsaj desetkrat toliko energije na prebivalca (100 kW), kot je sedaj porabijo visoko industrializirani kraji. Za cilinder s 100 000 prebivalci je po tej zahtevi potrebno 12 000 megavvatov. Na končno kapo cilindra pada 36 000 mw sončnega sevanja. Za višjo gostoto prebivalstva bi bile potrebne dodatne elektrarne ob knyetijskem prstanu. Odpadna toplota gre v vesolje preko infrardečih radiatorjev nizke usmerjenosti. Pred kozmičnimi žarki varuje naselbine atmosfera, zemlia in jeklena podporna struktura. Skoda zaradi meteoroidiv ne bi smela biti resna nevarnost. Večina jih je kometnega in ne asteroidnega izvora in so konglomerati prahu, verjetno povezani z zmrznjenimi plini, in tipičen meteoroid je prej snežna kepa kot kamen. Senzorji v vesolju so zbrali obširne in skladajoče se podatke o meteoroidih med 10-e in 1 gramom in sodimo, da lunarna seizmična mreža (Apol-lo) odkrije 100 % meteoroidov nad 10 kg. Ti podatki predvidevajo interval kakšnih milion let med udarci težkih (ena tona) meteoroidov na naselbino s presekom 1000 km2. Celo tak udarec bi povzročil trdni strukturi le omenjeno škodo. Za 100 gramske meteo-roide je povprečni interval udarcev blizu treh let. Glede na frekvenco in maso bo šlo največ pozornosti pri načrtovanju oken in metod popravljanja kamnom velikosti 1—10 g. Pri em popolnoma razbiti okenski plošči je Daniel Villani iz Princetona izračunal izgubo zraka v 300 letih. Kontrola meteoroidske škode je potemtakem stvar rednih drobnih popravil (ne pa nenadnih alarmov.) Prihodnjič ROTACUA IN TRANSPORT Prevod Sama RESNIKA 19 za KATEDRO kmečker'fc rackadelek« mavica MKC MKC MKG MKC MKC MKC MKC 7PR0GES? ??PROCES???PR0CES???PR0C5G? V Že res, d« se Je ve a etvar začela i.m veliko prej, toda vedelo ee o tem ni veliko, ali pa e ko raj nič. Zato začnimo e’ tem: V Občinske konference ZSMS je prišel konec oktobra dopli z drtumom 19. oktober, v katerem predsednik slovenske mladinske organizacije Az.drsJ Brvar podaja obrazložitev svojega odstopa s funkcije predse inika« v katerem navaja kot vzroke svojega odstopa predvsem naslednje:?. .V nekaterih odločitvah članov Predsedstva republiške konference ZSMS ob oblikovanju predloga kandidatne liste za mandatno obdobje 8*/86 so bili pri v o tal oportunizem, lažna solldarnort, taktiziranje ter zanikanje porena kandidacijskega postopka..." In pristavlja, da teh odloči tv «h"ni bilo dovolj upoštevanja razmer družbenih sil*.." Po mnenju Andreja Brvarja "Odločitve, ki so sprejete na predlogu kandidatne liste grozš, da bo prišlo do nasprotovanj med vodstvi družbeno-p-. 11 tifnlb organizacij.", «a kar pa Andrej Brvar ni želel prevzeti odgovornosti. Marsikomu v začetku sploh r.i bilo iasro, za kaj gre. vendar se Je sedaj klopka začela hitro razpletati. Na kerdldt tnl listi sta bila namreč sporna predvsem dva kmdldata. To sta bila Alenka Ivančič^ kandidirati a za vodjo Cen .ra za informiranja, raziskovanje ln založništvo /funkcije 1* Tvdl ocena predsedstva ZSMS ni briljantna. Glasi se takolelPripravila Je /Alenka Ivančič namreč-op.a./analizo o vsebinski zasnovi mladln. medijev, za katere pa Ja predsedstvo menilo, da Jo Je treba pspizilil strokovno in vsebinsko popraviti. Sodelovala Je pri vodenju Javne razprave o osnutkih zakonov o Javnem obveščanju ter pri uveljavljanju pripomb ln stališč mladinske organizacije. V tem času Je organizirala seminarje na področju izobraževanja za mlade, ki v obč. konferencah ZSMS delujejo na področju informiranja. Glede na svojo strokovno usposobljenost /podčrtal V.£./ ni Nikakor Alenka opravljala že po nadomestnih volitvah od 21 januarja 198naprej/ ln James Ja: la k-ndidat za predsednika komisij* it. SLO ln DS, ki Je to isto funkcijo opravljal že v preteklem mandatnem obdobju. Iz Telera /št.45/8* str. 7 / lahko izvemo, da je bilo že ne Mladinski politični šoli v Mariboru Javno lrrečeno, da se v nekaterih občinskih konferencah vrši pritisk na mladinske funkcionarje v občinah, da nekaterih ljudi ne smejo evidentirati, če pa so Jih že, naj Jih črtajo. Predsedstvo № ZSMS Je na svoji seji 19. okt. sestavljalo oz. obravnavalo kandidatno listo. Seja Je traja a 9 ur, po glasovanju članov predsedstva pa sta V ia na predlog kandidatne liste uvrščena oba s*d.\J sporna kandidata. iele tukaj sledi odstop predsednika. Nekaj dni po t«*a J* predlog kandidatne llgte obravnav.il kot-rdlnaolJeki odbor *■. kadrovska vprašanja pri predsedstvu republiške konference SZDLt (komusist ,2.11.1984-, s . 3) Sprejete ocene KO pri SZDL^ ШвШШКШШШШШШ, пјчо temeljile na konkretnih dejstvih ln ni bilo čisto Jisno, od kod izhajajo. Jasno 1 bilo ie tlit.ia. ki go sc delovali url pri travi problem- ustrezno uveljavljala usmeritve in ideje mladinske organizacije na področju Informiranja, kar Je v nekaterih pr-merlh onemogočilo sodelovanje s sredstvi Jabr-ega obveščanji!. Pri delu pogosto uporablja neustrezne metode, ki zavirajo in oaemo-gjčcJo uresničevanje zastavljenih nalog." Tudi ta ocena ni nVž^ojjša. Ssiji* Nič boljši s stališča strokovnosti ДД£ nam ie uepe -igotovitl, kaj je Iva.iči-. F XXX P> zap.etl1! na predsedstvu RK ZSMS so dobile ;občinske konference poleg obrazložitve o odstopu 'predsednika tudi informacijo v zvezi a črtanjem (Janeza Janše iz člansva ZK. V njem Janez Janša i razlaga /na podlagi odločitve predsedstva RK ZSMS/, jka-ro Je prišlo do tega, da жш ga kx£a Je nameraval js e^retari at 00 ZK črtati lz evidence. Navaja, da jtt sklep ni .eJjaven,/Zaradi pomanjkanja prostora '1 = ko ta dokument dobite na uredništvu K&RN/. informacijo je Janja poslal v OK zaradi tega, ("k-. so bile na seji predsedstva podane informacije, Jč«.j da krožijo govorice, da sem izključen iz ZKJ jrzi cia ker se napačno interpretira vzrok mojega j tc.nja iz evidence", /iz zadnjega odstavka te in-[rcroacije/ . Vprašanje, ki se Je sedaj zastavljalo vsen OK bilo naslednje. :Kaj je —g—> aolje aka_konf.‘ren( e o dc in-.ibl 1 an 1u SLO ln DS. Prvotno gradivo zanjo je bilo namreč umaknjeno. Nj bilo posredOT.co javnosti, niti celotni ".'ladinski organizaciji. Kot kaže, večina očitkov na račun Janeza Janše Izhaja iz tega gladiva. Ker pa Je aktiv ZK /verjetno pri P RK ZSMS/ sklenil, da se o tem gradivu Javno ne govori, so lahko občinske konference razpravljale le na |>odlagl tega dopisa, /spreje.ih ocen KO/. Ne glede na to, kaj si sam* mislimo o navedenih "argumertlh" se je Izkazalo, da večini občinskih konferenc začuda to ni bilo dovolj."Argumenti" Jih niso prepričali v spornost Janšlne kandidature, nasprotno, prepričale so Jih v tc , da prltldki, o katerih ne upa vsak na glas govoriti, v resnici obstajajo:.Nesprejemljiva stališča v zvezi s konceptom SLO in DS... so torej objektivno zožila pripravljenost za dialog z mladinskim vodstvom o tem vprašanju..." Tudi predsedstvo RK ZSMS Je sprejelo popolnoma drugačno oceno o delu Janeza Janše v pretekiж obdobju. Ocena Je bila med najboljši-ni . V ЖЦНШШВ oceni KO pri SZDL esrc-1 tajo Alenki Ivančič, da"nl bila pripravljena na st.-pen dialog na področju informiranja'.1 Citiran stavek kaže na to, da so Ivančlčevi zamerili predvsem njeno obnašanje, to, kako je vzgojena, kajti tem, kaj Je delala, n* napišejo niti besedici u mladinsko organizacijo, ponekod pa so se verjetno mmmsz vprašali, kaj je n varneje: ali glasovati iti konferenci proti uvrstitvi Janše ln Ivančičeve ■n kandidatno listo ali pa vztrajati na sprejetih stališčih. Andrej Brvar Je obrazložitvi odstopa namreč menil, da bo itakšna kadrovska rešitev vodita predsedstvo ln organe RK ZSMS v zaprtost. Sedaj Je na vrsti programsko volilna konferenca, naprej зл Je vedelo, da bo beseda tekla sasio o Kadrih. Vendar beseda ni tekla, ampak /kot lahko klepamo iz različnih poroU.l/ je kar bruhala, delegati »o zavrnili predlog, da se konferenca pro»~ tavi. Ro tem Je sledila razprava o kandidatih. Mnenja so bila, Jasno, zelo nasprotujoča ■#. °d tistih, ki so bili mnenja, da bi moralk razčistiti mnenja o Janši znotraj ZSMS /Kirn/, do tistih,, o katerih Je govoril Franc Šetinc, ko Je menil, ca so Janševe teze o konceptu SLO in DS nesprejemljive in de Janša žali JLA. Po Poletu pa /preko Mladine/ povzemamo tudi tele njegove misli:..?Z nasprotovanje* izvolitvi Janše začenjamo odločilen proces reševanja idejnih vprašanj v naši družbi..." "...Nismo proti polemikam in razpravam, toda te morajo biti argumentirane. Janši pa Je bilo veliko do tega, da se postavi po robu politiki ZKJ in ZSMJ. Do tega Je vse* Janez Janša se JeBpraševal, ali Je KO pri SZDL ^ K ^ ; Imel in navedel kakšne argumente* Povedal )e Ш1 , i da je nastopal kritično in včasih nestrpno, to pa J* M posledica zidu, no katerega so naleteli. Dejal je , da se mladinski organizaciji ne očita več i nedela, ampak delo.*« Alenka Ivančič gvse je vprašala, kaj Je to "strpen dialog", na katerega ona ni bila pripravljena.« Konferenca je bila prekinjena po šestih urah in se bo nadaljevala 22. novembra, ker x* delegati na gl, ')v,.aju ra črtanj* J-J in A.I. s kandidatne liste niso dosegli potrebne absolutne večine niti s a :> redlog, da ae kandidata črtata, niti za predlog a še ne črtata. Nadaljevanje. ___________________________ "Predeedstvo RK ZSMS Je na JO. seji 5. Iš 6^ nov. 1984 obravnavalo oceno vodenja postopka v zvezi s volitvami do predloga kandidatne liste Predsedstva RK ZSMS Za diugo mandatno obdobje po 11. kongresu ZSMS in sprejelo'naslednja stališča in predloge!" Te predloge so dobile v obravnavo OK ZSMS in jih belo na kratko povzemamo /obsegajo namreč 9 tipk«iih/ - OK v kandidacijskem postopku niso imele dovolj i;i formacij - ocene profesionalnih članov niso bile celovite, morale bi nastajati v organih predsedstva, dograjevati pa bi Jih morale OK -predlaga se kritika sekretarju RK ZSMS Bojanu Žlendru, ki Je najbolj odgovoren za napake v vodenju postopka -celotno predsedstvo /razen profeslonanih članpt/ ^^hii^jj^njmJ^no_c> zapletih v zvezi z prvim лкпјепјп^ gradivom za konferenco o podružbl j anju varnosti in obrambe. Ugotovilo je odgovornost Janeza Janše pri tem gradlvuj - predsedstvo ugotavlja, da je Janez Janša v nadaljevanju svoje funkcijo opravljal vzorno, —argumenti proti Janšini kandidaturi so bili izneseni šele na konferenci sami, OK pa so bile pred knn fprmr.n hrez Informacij, kljub temu pa so morale ponevno obravnavati kandidatno listo, kar je pomenilo pritisk na mladinsko organizaci, jo, —i gradivom, na katero so se nanašali argumenti, ki jih Je iznesel predsednik RK SZDL člani ZSMS niso bili seznanjeni, zato Jih t*di niso mogli preprosto sprejeti. -način., na kateri so bila posredovana stališča drugih DPO je nesprejemljiv. -predlaga se kritika predsedniku RK ZSMS Andreju Brvarju ln podpredsedniku Bojanu Požarju -Sprejme se odstop Bojana Požarja s kandidatne liste - z razumevanjem se sprejme odstop Roberta Černeta, kandidata za predsednika, ker novo predsedstvo ne more nositi odgovornosti za stvari lz preteklega mandata -odstop Braneta Hafnerja, kandidata za sekretar Ja je bil že sprejet na konferenci - stališče KO pri SZDL o Alenki Ivančič Je premalo argumentirano ln neprepričljivo. Alenka Ivančič gH je sama odstopila s kandl-at_.e liste in predsedstvo predlaga, da konferenca ds top sprejme. -Po tem, ko še Je predsedstvo informiralo o vlogi Janeza Janše pri pripravi prve verzije gradiva za problemsko konferenco o podružblJanJU varnosti in obrambe in ko je pretreslo še sedaN-Je družbene lazmere v ZSMS in družbi sploh, še pesebej pa odnose v frontni SZDL, Je predsedstvo sklenilo predlagati konferenci, da umakne kandidaturo Janeza Janše s kandidatne liste. —predsedstvo meni, da obstajajo možnosti za ureditev ■ razmer znotraj ZSMS ln normalizacijo odnosov znotraj fronte SZDL le pod pogojem, da predlagana stališča konferenca sprejme v celoti. .. ! /dokument Je na voljrfo v uredništvu ln na vseh dK ZSMS/ Z Z Z iJ«- 20 •ti Zanimivo je, da Je glasoval«^ffi^Z^MS| ftireilsedstv«^ ZA črtanje, enako Je glasovala tudi OK TABOR /MR/. Vse ostale občinske konference, ki se združujejo v MK ZSMS Maribor, so bile proti črtanju. Zaključka nam torej ni treba delati, naredilo g* predsedstvo ZSMS «*sma NAMfisfo nag! VAGJA EIGKER knečk* Sr. rockodelsk« nogice (pri Maribor) 0. «*»###••••••••••••••••••• podčrtal ur-drik tj opravki so bili izdelaai v dogovoru z *vtorj?Td LITERAT IRA: KJMUNIS':, 14.9. /Kaj ZK sme in česa ne/ 11. to 12.10. Mladina 11. 1°« Mladina 27- 9. Mladina št. 38 in 39 Komunist 2. 11 Teleks št. 45 /8.11.8*/ Dnevno časopisje