115. ftnlita. i- • I IMMl •; HM 17. H|i ML ULWl JMMPlM t Prottor I mfm X 54 m/ni it navadne In aule oglts« 40 vtau, za uradne razglase 60 vio, za poslano in reklame 1 K. __ Pri "frpfHHn nad 10 objsv popust Vprašanjem glede Inseiatov naj ae priloži zaamka za odgovor. VjravaJftro «Stow« Marota" ta „Marotma Tiskana" Kaaltova ■lita At I, »rlttltaa. — TelefM *L 90. eeMetBo ntprtj plaćan . K »4-- oelokteo......K »— poUetno.......» 4»"— pofletno.......„ ST>— 3 nesečno......m 31*—* 3 mesečat......„ 26'— Novi naročnild aaj poffljejo r prvič nam6dno vradno Q^B* p» ^aigi^«* Na samo plamena narofila brez poaiatve denarje se ne aoremo oziratL Posamezna fteviHca veli« 40 vinari«*. Na pragu. Prešli bodo čaši negotovosti in došli bodo novi, ko se bo ćela Jugoslavija posvetila ustanavljanju tvornic In ladjedeinic, zgradbi čest železnic, kanalov, ladii, stroj ev za obdelovanje zemlje, voziL Izrabljali borno svoje vodne sile in dvi^ali sami ali s sodelo-vanjem prijateljev zaklade, ki jih skriva naša zemlja. Vedno številnejši do-mačini bodo delali in zaslužili. Ne samo delavci in kontoristinje, ampak tuđi obratni vodje, ravnatelji in — v veli-kem številu in povsod domaći inženirii. Slovenci, Hrvati in SrbL Omejeno je danes njih število, toda z razvojem našega gospodarstva in naših sil bo tuđi to število raslo, dokler ne dosežemo razvoja, na katerega borno ponosni in ki nam ga bodo priznali sosedni in od-daljeni narodi, ki bodo revidirali svoje današnje mnenje o nas in priznali, da smo mi, današnji »barbari«, na pragu zapada na iztok važen in uspešen Činitelj evropske kulture. Takrat borno tuđi mi iznova in v drugem smislu recitirali s ponosom, kar je nekoč dobrovoljni Vodnik trdil: »Tvoja zemlja je zdrava* za pridnega lega naj'prava. IšČe te sreča, um ti je dan, našel io boš, ak' nisi zaspan«. Takrat borno §e le znali pravilno aceniti delo onih mož, ki nišo držali rok križem v teh mesecih negotovostl nezadovoljnosti, v tej dobi duševnih in narodnih križ; mož, ki imajo oko uprto v bodočnost in ki verujejo v sebe, v narod, v državo, v delo. Ti možje, ki delajo na tihem in brez slavljenja in hvalisanja, so pravi kulturni delavd* Iri zaslužijo, da izklešemo njihova imena v mramor, še globi je pa v spomin in v srca, Možje, ki jim sedaj javnost ne iz-kazuje hvaležnosti, ki jun pa bodo rodovi naših potomcev z nami vred dolžni najprisrčnejšo zahvalo TI možje otvarjajo slovensko tehnika Prihodnji ponedeljek bo ob 10. liri v veliki palači poleg rimskega zidu tiho slavlje dosedaniega njihovega dela, bo otvoritev slovenske in jugoslo-vanske tehnike v Ljubljani in njen skromni pričetek. obenem pričetek no \-e dobe, kl prihaja* Lani je zamrlo gr-menje topov v zapadnem vetra, sedaj čuje tenkoslišno uho braenje stroiev in žvižg siren. Prihaja nova doba, ko bodo tuđi pri nas goreli plavži, ko se bo črn dim valil iz dimnikov in ko bo na tisoče umnih glav in pridnih rok pre-gibalo in ustvarjalo. Pozdravljena slovenska tehnika v novi Jugoslaviji! Državno posojilo nosi 41! Demokracija In vlada. Naglasili smo svoječasno. da je ža-lostno, da je prišlo do prekega soda pri nas. V zvezi s koroškimi dogodki so se pojavila stremljenja, ki so sad cedanje dobe, neizvestnosti, duševne lcrize, hujskanja. Sad vojne. Ne poza-bimo. da še ni končana in da se lahko dogode stvari, da še ne bo tako kmalu končana. Nemci še nišo podpisali, in četudi podpišejo, groze že sedaj. Fran-cija je Pvrrhova zmagovalka, ki se pre-maganca boji. Mi pa smo proti volji raznih nasprotnikov dobili svobodo s pomcčjo srbskega dela naroda in moramo to svobodo utrditt Svoboda se ne utrjuje s svobodo. To je aksiom, ki ga je zgodovina pokazala neštetokrat in ki se je v malem dokazal tudj pri nas. Neomejena svoboda je dobila izrastke, ki so nevarni tei svobodi sami. nevarni narodnemu jedinstvu, napredku. nevarni socijalne-mu razvoju, nevarni reformam. nevarni prehrani in prometu, nevarni redni upravi, nevami toref vsemu, kar vzdr-žuje redno in mirno življenje ljudstva. 2e se kažemo dobre posledice vladnega sosdasnega čina. Avtoriteta vlade se je dokazala. Dokazati se je morala. Hui-skači utihajo. Nekaj roparjev je prejelo zasluženo kazen. Disciplina se utrjuje. Rezervisti prihajajo in bodo v nekaj dneh polnoštevilno pri izvrševanju svoje dolžnosti. V kratkem se bo mogel nreki sod zopet odpraviti. čim pade od-iočitev glede severozapadne meie in čim se izkaže. da je red ne samo zopet vzpostavljen, ampak tuđi ustaljen. Dokazalo se je, da |e ogromna vcčma naroda na oni strani, ki takšen red želi in cdo zahteva in da tvorijo hujskači neznaten odstotek vsega prebivalstva. Tembolj upravicena je proti njim naredba, ki ne dovoli rnajčeni manišini terorističnih čmo\\ niti teroristic*nega gobezdanja in fezikanja. Bolestno nezaupanje in morda zopet tudi delo teh huiskačev.ki so se zda! poskrili, ie pa rodilo nov pomislek: »>Prelri sod je naperjen orpti delavstvu. proti njegovim organizacijam ali voditeljem.« Nič ni bolj napačno od takih govoric. Demokrati vseh strank, pred njimi jugoslovanski demokrati, ne mo-rejo dovoli obsoditi take go\-orice. Bili bi prvi. ki bi protestirali proti takšni zlorabi potrebne naredbe, nikdar ne bi hoteli pri taki zlorabi sodelovati. Pj-eki sod ie izierrma naredba, potrebna v izjemnih časih. Ni v našem programu. Vlada mora biti parlamentarna, mora biti izraz ljudske volje in organ dela, ne pa instrument, s katerim izvr-šuje manjšina diktaturo. Nikdar ne borno dopustili oligarhije, kakor ne spre-iemamo »diktature proletarijata«. Volja ljudstva pa je danes, da se zatro hujska-rije proti državi in narodnemu jedinstvu, da se zatre komuni zem in da se prepreci manjšini nemških kolonjstov zarotništvo nroti temu, kar smo si do-slej pridobili s sto in tisočietnfm trp- ljenjem ljudstva. To ljudstvo ni trpelo zaman, zato si tuđi ne da iztrgati od no-tranjih sovražnjkov, kar si je pridobilo. Ivan PrekorSek: SuMenki idi is mi Pod vplivom javnega mnenja in iz premišljene trgovske previdnosti so po-prej nemški in nemškutarski trgovci in obrtniki ob preobratu za silo pobelili nemške napise ali odstranili nemške napisne deske, nekaj je k temu pripomogla ponekod tuđi ulica, ki ie hotela malo maščevanja za vse krivice in velike nasilnosti iz preteklih časov. Ni pa še do danes v celem deset slučajev, da bi ti »čez noč izpreobrnjenci« uvedli slovenske napise ali kakorkoli izpremenill svoje življenje. Cakali so in še čakajo, ker še vedno upajo, da bi utegnilo še priti kako drugače. Danes so konečno po poročilih dnevi in že ure teh upov Šteti. Ni pa iskati edinega razloga za navedeni pojav samo v pogrešenih upih in nadah paČ pa v.veliki in odlo-čilni meri v dejstvu. da hoće preosta-nek nemštva in nemškutarjie živeti še nadalje med nami ločeno strogo nem-Ško žiAijenje kot gospodarsko in kulturno dovolj krepka in nacionalno do-volj zavedna mattjšina. Tako je tuđi razumeti zadnii uvodni članek ^Deutsche WacMc, ki je pre-tečeno soboto zadnjič pod imenom »Deutsche Wacht« izšla v Celju. Ista ideja bo nosila v naslovu lebotjneđolžno ime Cillier Nachrichten«. List se fc ves čas svojega življenja naslanjal v prvi vrsti na Celje, v zadnjih letih ie njegova zaslomba ztm^ Celja postala že po-polno neznatna, Hflrle4 si ga pač še v M-§ah posebno gorečih ali pa posebno plah ih ljudij po raznih trgih po dežeTI. List je bil strupen glasnik surove sile, zanj ni obstojala resnica niti pottava ra paDirju. saj so bili izvršitelji one papirnate avstrijske postave obfeđnem duševn! očetfe in podpoTniki lista: nemški sodniki, zdravniki, uradniki, trgovci in obrtniki. Ti so bili nositelji nemške kulture med nami v pretekfo-sti, in njih glasilo je bia »Deutsche Wacht«. Z državnim ©reobratom 5e postalo dru^ače: nemško uradništvo, ki je kot eksponent nemške ekspanziv-nosti službovalo pri nas, je moralo ostaviti službo v novonastali naši državi in si poiskali defa in kruha v Nemški Avstriji. Ostalo jih fe pač Se nekaj vsled slovenske popustljivosti, v privatnih nemških podietjih je ostalo vse pri starem, ostali so tndi zravniki. od-vetniki. trgovci in obrtniki. Ti hočejo torej v bodoče tvoriti nemško politično ozadje listom kakor je v Mariboru Marburger Zeitung in v Celju nova »CiHier Nachrichten«. Dobro je. da se poznamo in da ve-mo, v kateri smeri hočejo preostali Nemci in nemškutarji pri nas javno živeti. V praksi so se v dnevih proslave 1. majnika vrrM v naročje socialni demokraciji. V kolikdr je ta stranka tndi narodna iri v kolikor ni bila z nemške strani to samo demonstracija bi videli v tem korak približevanja, Ker pa je težko umljiva spojitev nemških kapita-listov s slovenskim in nemškutarskim delavstvom in malim uradništvom, vidimo v onem sklenjenem pojavu pre-mišljeno demonstracijo in odpor proti stremljenju našemu, ki gre naravno za tem, da se razmere v vsem našem jav-nem življenju čimprej popolno izČistijo in ustalijo. Iz tega vidika smatram jaz za pravilno in primeno, da gospodarsko in narodnopolitično obravnavamo nemško manjšino na Slovenskem Stajerskem. Vsa njena brezpomembnost se bo po moji sodbi itak mnogo prej, ko marsf-kdo misli, pokazala. Po dogodkih zadnjih dnij, ki nišo btfi ravno orijetni, je zavladala po celem teritoriju Slovenske Štajerske neka mrzlicna nervoznost, ki je videla vstajati strahove tuđi tam. kjer jih ni bilo. In tako je z nepotrebnim strahom rasel rudi nezaslužen ugled ali recimo bolje pomen preostankov one majšine, ki nas je s pomočjo razpadlega sistema obvladovala skozi toliko deset in stoletji. V zvezi z vsem tem pa hočem še reči, da ni nič mani slaba in usodna kakor napačna popustljivost ona pav-Šalna obsodba ali odbijanje iz prejšnjih časov zapeljanih liudij. Ta pojav je naj-nezdravejši, da hoče biti vsak že sod-njk, pokHcan ali nepoklican, Čez vse, ki so vsled slabe vzgoje ali radi Iju-bega kruha hodili po drugih potih in se jih hoče danes iz grde sebičnosti in konkurenčnega strahu odvračati od nas. Poleg dobre šolske vzgoje, ki je posvečena naraščaju, časopisja ki naj trezno in vzgofnopcočno informira o vseh vprasanjin javnega življenja caka izredno velika naloga naše trgovsko-obrtne organizacije, v kojih naj bo prostora tuđi za vse razne »izpreobrnjen-ce« in tndi prave Nemce. kl želiio med nami mirno živeti in pošteno delatt. Grobov je poln cei svet, 5as je že, da mislimo na življenje in pridno delo na vseh polHh naše velike nove domovine Z Nemci, ki ostaneio med nami borno pa znali primemo in pravilno pravično ravnati sele todaj, ko izsrenejo iz našega mozga vsi zli sledovi našega stolet-nega suženistvra, v tem pogledu pa nam vsem še mnogo manjka. Meia Gorica. Bliža se odločitev! Morda je pra-vilneje, ako rečemo: Bliža se čas, ko borno izvedeli, kako so odločili raogoč-niki v Parizu. Zdi se, da je kocka že padla. Nikdar se nisem bal, da bi nam vzeli Reko. Tako zelo udariti pameti y lice, tega vendar nišo mogli napraviti. A postavili so tehtnlco in na eno stran so postavili teh par renegatov m »pri-vandrancev«, na drugo so pa deli vso Primorska del KorosTce, del Kranjske in večji del Istre. In to se sedaj zove »pravica«. 0 moja lepa, solnčna Gorica! Me^ sto mojega roistva, mesto moje mladosti! Res je, nisi več ono, kar si bila. Ko sem stopil po tren letih vojne na vrt mojih staršev, ni bilo več onih starih kostanjev, pod katerih senco smo s prijatelji opetovali pred maturo še zadnje strani zgodovine, literature in matematike. Ni bilo več one cementne miže v uti, ki jo je dal postaviti moj oče. Ni bilo več rož, ki so jih gojile leta in leta materine roke. Blato, jame, jarkt, granate, razbite mobilje: to je bil naš vrt. Kup kamenja: to je bila hiša, kjer sem bival čez 20 let Vsak GoriČan bi dozive! podobna razočaranja, ako bi se povrnil — a vendar: ostala je zemlja, ostalo se solnee gorisTco. Kda rojen v tem kraju cvetja in sadja, ne bi rad zavihal rokave in Šef na delo. da pomaga nanovo sezidati lepšo Gorico. Ta nada je dala vsem tisočem slovenskih beguncev iz Gorice moč, da so vzdržali leta tuge in žalosti. Prešla ie tuđi ta nada .. • Tako mi je, "kot da stojim ok-smrtni postelji nai-dražjega bitja. Vem. da ni več nade. Samo srce, to srce, ki nikdar noče slušati možganov, ne veruje Vstala je Jugoslavija! V Gorici smo jo prvič sanjali. S pesnikom Grad« nikom in z Bogumilom Vosnjakom. Slutili smo zmago pravice, drhteli smo pri mislih, da bo tndi Slovenija z GoriŠko vred morda v tej državi. Drh-teli od nepopisne«a hrepenenja m ođ strahu. Zmasala je pravica « *. i^stataf je Jugoslavija. A brez Gorice! Pol žirfjcaja se je tradfl oč«, da jo s trdim delom zbral toliko pretnoženja, da si je sezidal hiša Priđe čas, ko stoji hiša, ponos njegov, veselje ćele rodbine, gotova. Priđe dan oreselitve, a isti dan umrje očetu naidražal sin. Tako je Golicanu, kakor temu očetu. Ali so sofee v stanu izraziti vso bol, ki jih mora pretrperi v sedanjlb usode-polnih trenotkih vsak Goričan, vsak ju-goslovanski Primorec? Na biserih naše lepe domovine leže težke tace, roparske tace. Bovec med Dlaninskimi velikani ob šumeci Koritnici, Trenta, domovina »Zi&to-roga«, pod sivim* skalaml očaka Triglava, mirni Kobarid in prijazni Tol-min, Baška, Idrijska in Tribuška dolina s svoiimi kristalno Čistimi vodam! ki so stoletja in stoletja čule samo milo slovensko zovorico. Čeoovan iit Trnovo obkroženimi s prastarimi šu-mami. v katerih ima navi stric međved še varnega zavetja: bogata Vipavska dolina, dežela rajsko mila, kjer so se veje lomile pod težo sbdkega sađu; in Brda s svojimi žlahtnimi slivami in svoio nevarno kapljice In naSe kršne skale tja do Devina in Trsta. In naš mali, edint košček morske obali, kjer je naš ribič lovil ribo. 1 naprej* naprej mimo Trsta, tužnat Istra, moja druga domovina, dežela LISTEK. « Bolgmr&tiD in linmln. Vsak dan slišimo trditev. da je ruski boljševizem ljulika, ki so jo zatrosili med rusko zlato pJenico ruski izgnanci, ko so se vraili z nemško pomočjo iz tujine. iz Švice. iz Nemške Avstrije in iz Nemčije. In resnica je, da so izzvali boliševištvo na Ruskem ljudie, ki so prisiljeni živeli več let v ozračju nemških radikalnih socijalistov. O nekaterih se je trdilo. da so jih bivša nemška raj-liovska viada in nemški vojaški uradi tuđi še po njih vrnitvi v poraženo domovino podpiralj gmotno in moralno. Gotovo je, da je revolucijonarao delo-vanje teh nemških učencev bUtveno pripomoglo NemčUi premazati Rusijo na bojiščih in v diplomaciji. Kako pa je bilo možno, da se *e ta ljulika na ruskern polju razSirila tako-rekoč preko noči tako strašno, da je zadušila mahoma vso rusifo kulturo, ubila vsakrtno disciplino v vojski fer razplodila do Rusiji anarhističke numere, ki jih ne pozna doslej zgodovina nobene druge evropske države? Saj je bila tuđi Francija zaradi zanikaroosti svoje birokracije in zaradi lehkomfsel-nosti svoje generalitete lete 1871. kruto poražena. Toda komunizem, ki ie dvignil v Parizu in drugod takrat svojo pošastno glavo, ni obvladal vse fran-coske države. In v zadnji vojni poražena Romunija ni podlegla boljševizmu, dasi je agitiralo zanj na tisoče ruskih boljševiških vojakov in agentov, bore-čih se in žtvečih v romunsjei armadL ZakaiMe Rusija? Nemška ljulika !e našla pač v ruski duši že stoletja pripravljeno plodno niivo. Ps;ho!oŠki ie boljševizem Ie pen-dant oblomovstva. - ■ " »Lenoba je mati vseh grehov in te-žav; iz nje izvira vsa neurejenost za-njkarnost in zmedenost ruskih razmer. Ta zanikamost pa izgine sele takrat kadar pretieha lenariti zadnji ruski člo-vek,*r je zanisal veliki ruski ptsatelj Oončarov. Bil je visok uradnik general-skega čina in goreč rodoljub; poenal je Rusijo do naiglobijih globm, poznal je vso rZvTopo in Azijo ter potoval okoH sveta odprtjh oči. In ta mož je trdil na-ravnost, da je Ie lenoba^ brezbrižnost, nesposobnost vztrajno đctatf in -se ravnati po gotovih načcHh ali qo dotočenem nacrtu, izvor vsakrŠne ruske aorjče hi vseh ruskih katastroi V komediji Aleteandr* S. Orte^ dova. »porie razunmikiiU se je vrti Iz tujine Cackij poln plemenitih načrtov, kako bi se reformirale obupne ruske razmere, Svef, plamteč talent Je Cadrfj, ki želi delati, preosnovarl, uigaaUinrtL Toda proglase gz najprej sa revoluctto-narja, nato pa za blaznika. CuckU mora robesmiti in pustiti domovino dalje v neredu in lenobt V romanu Aleksandra N. Hercena* »Kdo je kriv?« išče Beljtov zaman dela za narod, zaman navdušuje, priganja. Povsod naMe le posmeh. tooost in le-narienje. Kakor Čaclrii, pobegne rudi Beljtov v tujino ter se vda še sam brez-delju in lenobnemu uživanju. BiČanje lenobe, bolne volje, ki za-tira vsakršno cnenrfio. podjetnost in napredovanje, je ena glavnih tendenc ruskih leposlovcev. Ze stoletja so {jgosalt vst mjgiobUi ruski duhovi rak * rano. ki fe natfhem m ncvjdno glodala mozeg ruske nature: ntrSnio do dela. 2e Nflcolaj Vas. G-ogolf je (leta 1834.) zapisa! v svoji klasični povesti Taras Bnljba«, da je Rus »len po svog naturi. Ruski kozak zna lenariti do pre-drznoeti, potfvati pa zna tak soto ter leži o*d! na fl«a na ore-pragf got Ntacov aacaC hnm Ivanovtč, lđ ialp«R> vani te mI* 4mm te ^» ■oc A nMt.tni nv mi ipw nnsnjRDV b^ go ie popiva, po^oa n jHHna nonooe* Ivan & Turgcnjev je Mat fo-sko leaobomaJooe v v*ea svoih roma-iHlt V >Rirf»mi* (1WJ 1e nasKkal go-bezdavep zabavrjača, kl wom*wa& o nnpredltm, iefmuah, svotedl te Ma a narod. Oster kritikaster je. Vse ve, vse zna, pridiga požrtvovalnost ter obeta rojakom. da jim najde edino pravo pot do sreće. Frazer Rudjin Pridobiva pre-mnoga srca. In tuđi blaga Natalija ga ljubi. Ko pa hoče Natalija z ubožnim Rudjinom pobegniti iz bogate očetovske hiše ter oditi ž njim ddat res žrtvovat se za ruski napredek in svobodo, tedaj fo Rudfin puSča na cedtlu. »Vi ste mož*!« pravi Natalija. »Navađila sem se varjeti vam in do konca vam hočem verjeti. Recite torej, kaj nama je storiti?« — A Rudjin zajeclja: »Seveda, vdati se!« — »Vdati se!« ostrmi dekle in zajoka. »Tako torej razumete v dejanju svoje deklamacije o svobodi. o Žrtvah!... No, da, od besed do dejanja je velik korak. Premi^ite vnaprej svoje besede in ne sipttrte iih v veterf Ko sem vam iaz de-jala, da vas ljabtm, sem vedela, kaj po-meni moja. beseda: bila sem pripravljena na vse. A kaj? Koga sem našla? MaknfaiStMtfaU Io Rudjin sajavka iznova; »Ah. 5e bi moeel premazati svoio lenobo!« Ločtta se RndHn se pottka Po.Ru-siti, frazari zabavlja in strada, dokler se ne pridati v Pnris, kjer ga na bari-kadan ostrde. Tako propade Ico ruski tatet^atojoldei&bfez koristi. A Tur-Keaiev vzktika obopan nad svojimi ro-jaki, »BKdMnU: »Smrt ne caka in žMjenie ne srne čattm Kako se more pri nas lenariti? Pri ms! Danes! V RusUi! Ko na vsa- kem poedjncu leži vdika dolžnost in o?rromna odgovornost pred Bogom, pred narodom, pred samim se boj! Toda — mi spimo, a čas potekaU V romanu »Plemiško gnezdo« označuje Turgecjev iznova prokletstvo ruske lenobe. Mihaljevic* zmerja Lavre-ckega takole: »Energija? Ti nisi skeptik, niti raz-očaranee, niti Voltejiianac, nego si na-vadeti — jazbec. Nedolžni jaxbeci leže in nič ne delajo, ker delati ne znajo in na to tuđi ne mislilo; a ti si človek, ki misli in vendar ležiš; mogel bi d< karkoli, a ne delaš ničesar. Vznak s sitim trebuhom in govoriš: ,Saj je potrebno, da ležim, ker vse je neumnost in sen.' — A kar je najhuje: vsi vi ste postali jazbeci s čitanjem. Vi veste, na kateri nojri ^epa Nemec in veste, kaj ni v redu pri Angležu in Francozu; toda) to vaše žalostno znanje vam služi za bcrgljo, za vašo nesramoo lenobo, gnusno opsiopanje. So, ki se še babajo, da so inteli^entniki: »Vidil ležim. — a ti tepci se trudite in mučijo!« Vse življenje preživliaio v megil doivočasja ni čipe v njej ko gliva y svežen masi«, Oh, ta meda doigoca*a — to» je propast ruskega človekaf Vse žMjcoje as pripravlja na dela a ne začne nikoltf Ostndni jazbec!« -; V roman« »V predvečerje« jt te zmktt kot kontrast rnake» k/utm,S£< bina naslika! energičuega &Poti04kmwH nflea tosarova, ki pa je Bdkmu&km * -. . . * Stran 2. „SLOVENSKI NAROD-« mm 17. maj« itlt. 115. itcv. Velega Joieta, kateii Se ni izrul hra-$ta, da v drugič pomete tujo solazen Iz dežele. TI moj biserni venec ti moja ne-srečna domovina, ti moja mladost, ti nada moje bodoČnostL ti najčistejšl del ponosne Jugoslavije. . Ali more soiza izraziti bol ki jo občutim? Bliža se odločitev . . . In srce, to nespametno srce, še Vedno upa: Prišel bo morda kdo, kl bo pokaza] moeočni-kom: Poglejte tehtnico. tehtnica laže, tebtnica je pokvarjena! Ni to pravica, to je tatvina, to je roo, to je uboštvo. VaS mir ne bo tra-jal doteo, vaš mir ni pravi mir, to je mir groba. In grobovi tulijo! A to veruje samo še srce! |»Prim. Novine«.) S. Š. NovinsM preglrt7~ ■ Beogradska »DEMOKRACIJA« piše v uvodniku, naslovljenem »Ništa nije opasnije«: »Za državo, kakršna je naša, so najnevarnejše plemenske stranke. S £akimi podjetji se onemogočuje njen na-predek in njeno moralno jedinstvo. Poštena in napredna inteligenca ne srne sodelovati pri takih poslih, nasprotno, ona mora vsak tak poskus odločno ži-gosati in z vso energijo pobijati. Naša je država jedna* naš narod je jeden in naše narodno čustvovanje mora biti jedno: zavest solidarnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev.c MitroviŠka »SRBIJA« napada v danku »Pod masko« jugoslovansko demokratsko stranko pisoč: »Ju^oslo-vansko demokratsko stranko tvorijo elementi, o katerih piše Milan Gjorjrje-vić v svoji knjigi: »Vprašanja uiedinjenja vsega našesra naroda v jedno državo podpirajo samostalci »Jusroslovanski odbor« v Londonu v njegovih separati-stičnih težnjah proti srbski vladi, ki je stala na temelju krfske deklaracije. In fiasi je bila ta deklaracija plod splošne-ga sporazuma med srbsko vlado in vse-mi parlamentarizmi skupinami na jedni strani in med Jugoslovanskim odborom na drugi strani, vendar so se samostalci in Ju^oslovanski odbor ood raznimi vplivi in iz različnih razlogov odkreli načelom, izraženim v ti deklaraciji.« Ali ni potem kot solnee jasno, da je delova-nje jugoslov. dem. stranke samo nada-ljevanje dc!a njenih voditeljev iz inozemstva, samo v druga obliki, pod krinko.« V sarajevski »SRPSKI RIJECI« iz-vaja K. M a r i ć: »Popolnoma pravilno je prepričanje Bosancev. da so radikal-ci osvoboditelji Srbov, Hrvatov in Slo-vencev, ker se oni prav dobro zave-dajo, da je dve tretjini srbsk;h seljakov-vojakov radikalcev ... $e ko je bil narod v robstvu, se je zavedal, da mu more prinesti osvoboditev samo radikalna stranka, ker je ona uredila, obo-rožila in preporodila Srbijo. Ni nobe-nega dvoma, da so danes radikalci naj-^posobnejši državotvorni element v kraljestvu Srbov. Hrvatov In Sloven-cev in da so oni jedini, ki lahko izvedo državo iz kaosa, v katerega so jo po-tisnilf novopečeni državniki. ki se na naših ladjah uče krmanenui države ...« »SECOLO« je zaklical v svojem uvodniku, da mir, ki se pripravlja v Versaillesn, ni laški mir. to je, »njihov mir«. Pravi: To ni mir. kakor smo ga vedno zamišljali, želeli in pričakovali in radi katerega smo šli v boj. žrtvu-joč svoj naisvete?ši ideal. Ni zdrav mir brez kakega škodljivega bakcila. mar-več otrovni mir s tisoči bakcilov mržnje in osvete. Ni nov mir. marveč mir Stila starjh pisara, predahnien z duhom bivših kongresov vladarjev in di-plomatov, kjer se ponavijaio poerreški. pohlepi, kar je bilo vzrok. da je bil vsnk dosedanji mir nemirno premirje. Ni odkrit, ljudski mir. ki bi povzročil. da bi se svet oddahnil, rnarveč nasilni mir, kl zapušča nezauDanje in nemire za jutri. Oni, to ie Wilson. Frarscija in An-glija so v odsotnostt Italije izdelali mirovne pogoje Nemčijj in morda Še kaj vec. To je ona trojica, ki je sklenila trojno zvem s katero ie Italija najboli za-deta. Italija je videla. da ona igra v svetu četvorice podrejeno ulogo. da je korakaia za njimi kakor ona mfrna živa^ ki je Jezusa pnnesla v Jeruzalem ter se 24. aprila oddaliila iz Pariza. Wil-son je porabil to priliko in nosnešil de- to mirovne konference. Ko so N Uni vmili. so prišli že pred gotov čin . . .« Tako piSejo laiki listi aato» ker ne rre baš vse tako, kak^r koĆejo ▼ svoji ogromni grabežljiv os ti. dasi bod* dosegli skoro vse. kar feoftejo. od tega pa devetdeset odstotkov neopravtčeno. O, mir iz Versaiflesa rt« ne bo pravi mir, največ po zaslugi Lahov. Krivica se bo mašcevala in sicer najboft nad Lahi. »JUGOSLAVIJA« izvaja v Banku »Mi in naši sosedje«, da naša dobra in poštena narava je bila vzrok, da ao go-spodovali nam tujci, ki so zlorabijaU našo odkritosrčnost in naravno poniznost. Dosegli smo svobodo in svojo Iastno državo, naši sovražni sosedje, ki so izgubili z nami mir blagostanja in naravnesra bogastva, se nočejo oži-veti v dejstvo, da smo svobodni in po-nolnoma neodvisni od njih. Volio Imamo in tuđi moči nam ne manjka. Go-spodarii smo svoie zemlje. NaSa dobrota in poštenost. ki se ie izražala v dobi suženjstva v slepi poniznosti, je Se vedno vzrok našim sovražnjkom. da nas prezirajo in omalovažujejo. Ne zani-čujmo se sami, ako hoćemo, da nas ne bodo zaničevali druc:'! Pokažimo svetu svojo moč. svofo odločnost in svojo vo-tjo do življenja v enotni državi vseh Srbov. Mrvatov in Slovencev! >NOVA DOBA« v Celju priobčuje Kovor dr. Reismana v Slov. Bistrici. Med drugim ie izvajal: Vsi poznate stari slovenski pregovor: kolikor g:lav toliko misli. V nobeni vaši ni satno ena stranka, samo ena misel. Clovek ni stroj, ni mrtvo bitie. ampak v vsakem je več ali mani razvit samostojen Jaz, samoniklo bitje, ki jfre svojo pot. Zato je nernogoče, da bi imel narod, ki stoji na taka visoki kulturni stopinji, kakor smo Slovenci, samo eno stranko, in si lepra narodu, kakoršen smo mi. tuđi ni treba želeti. Zdrav in izobražen narod, kakor smo Jugoslovani, mora Imeti stranke, predvsem politične stranke, da se ne ugnezđi v iavnem življenju korupcija. Samo mislite, kakšni narodni SCrehi so se jrodni na Kranfskem takrat ko ie ime] absolutno vlado nesrečnejra spomina dr. ?ušteršič. Kdo izmed vas si želi nazaj onih časov? Stranke mo-rajo biti zaradi javne kritike, da dobi vsak crešnik tuđi svojega sodnika. Iz politične^ra nasprotstva pa ne srne slediti osebno sovraštvo. Tak§no vodi na-vadno v brezdelje. Veliko pouka v tem bi našli v lastni ze:odovint. Ne pretakaj-mo torei solz, če se je vnel ali se vname zooet nolirični boj na Slovenskem. samo grleimo skrajno liubosumno na to, da bo naš politični boj vseskozi pošten, da bodo na površju vedno Ie Ijudje kri-stalnočistih značajev, ki bodo delali v resnici iz notranie potrebe, ne pa \z osebne dobi?kariie za blacor osvobo-jene domovine, nai so na borni fronti jre-nerali, ki ne bodo gajali moštvn Ie dum-dum nabofev, in katerih edini cilj bi bil raniti, blatiti in žaliti nasprotnika fn ga ubijati, samo zato, da se ubije njega^ ne pa slabo iđeio. ki jo zastopa. Vojna leta so nas položila v eorko kor^" mislim, da smo se v tej sroreči preir-kušnii marsičesa naučili, spraH s sebe gnojnico in se naučili spoštovati tuđi nasprotno mnenje. četudi nam ne ubraja. »NOVOSTI« označajo sedanje dni prlede na Koroške dojrodke za tjeskobne dane. Po vseh podatkih se vidi, da se na Koroškem dela po dobro zasnova-nem nemSkem nacrtu, da se nam od-vzame^o oni kraji. In prlhaia še drug element. Lahi. Naš politični svet računa z dobro premišljenim nemško - U5-7 k nale staHfie. ker aJHiart nofiafe prte* OJtti zaftafc ki Jb |pa dmenmTmumi za sreM Wd svojprm vojne* V Ml resoih tra»tkih mmmm* dokazati, da smo wnM za samoilolBD državMtt. Marsikaj sam ne ogala. Toda radi tega se m anemo dati s*pt8ari d# tare. dov. Mimo morasao čafcati im odio-atve. to to pade odfeatcv. izKtoaio radi vsi spomini aa staro nemiko Av-strijo. »UClTtLJSia TOVARIŠ« prtaaia na uvodnem mestn E. Oanurlov aanek »Unija Juffoslovanskega nčiteljstva«, v katerem pripoveduje, da se ie razero-varjal v Zarremi s uredsednlkom Saveza hrv. očit. društava Kirinom in tajnikom Saveza Skavićem o zdnižitvt ju-goslovanskega učiteljstva. V Ljubljani pa je govoril z Adžemovićem, učiteljem iz Beograda. Odobravalo jedni in dru^i spro*ženo misel in si Sele stanovske edinstvenosti. Gangl zaključuje: Govorili so doslej Split. Zagreb, Beograd in Ljubljana. Čakamo še, kaj poreče Novi Sad, Sarajevo in Cetinje — potem se zljjemu v UJU.______________________ Jovan SkefflL (t 17. maja 1914.) Glej listek majorja Cirića v »Slovenskem Narodu St. 104. Bilo jih je, ki so želeli videti prihod Gospodov, pa ga nišo dočakali. Bilo iih je. ki so želeli in hoteli in pripravljali naše narodno ujedinjenje, pa predno Je prišlo, jjh je ugrabila smrt Veliki državnik Stojan Novakovid spi že štiri leta v Nišu; Podlimbarski počiva v tuji nemšld zemlji in Šupilo je izdihnil v daljnem Londonu. A kje so grobovi mnogih drugih tragičnih naSih borcev? Danes je pet let kar ie nagle smrti v Beogradu umri eden izmed onih mož, ki so pred vojno najenergičneje zasto-pali misel našega nacionalnoga ujedinjenja, Jovan Skerlić, profesor srbske literature na beogradskem vseučilišču, urednik »Srbskega književnega Glasnika«, poslanec Narodne skupščine. V Ljubljani smo ga videli decembra 1910 na Vrazovi akademiji; na sestan-ku jugoslovanskih kulturnih društev, ki ga je ob oni prfliki sklicala »Matica Slovenska«, je pripaščal misel, da se Srbi poprimejo latinice. To misel Je Javno zastopal tri leta pozneje, ko Je v »Knjiž. Glasniku« sprožil anketo o ekavščini, t j^ vprašanje, ali ne bi kazalo, da se srbofirvaSčina piše Ie ekavski (»cvet«, ne »cvijet«). Vehementno je istega leta (1910) vse naše provinciatizme metal in vrgel v premagani srednji vek. Tik pred vojno (prve dni maja 1914) Ie bil v PragL da tam jugoslovanskemn dl-jaštvu še boij podkreul prepričanje o potrebi narodnega edlnstva in ga pod-žsre za dosledno dek> v ono smer. Bil je že tuđi povabljen v Ljubljana a bo-lezen se ga je lotila in ga v par dneh vrgia v grob. Cesto sem misli! na njegov beogradski grob. Nemšld topovi so grmeli preko njedra in topot nemških kopit je-odmeva! vanj... V Skerlićevem Beogradu je bil sovražnik. Ni čutil Skerlić onih težkih dnt a žal ne čuti tndl sedaj našega veselja. Minljhra je bHa naša bo-lečina, veselje pa bo večna Radikalnodemokratski klub v Beogradu, ki ga Je ustanovil Skerlić, proslavlja danes spomin njegove smrti na poseben način. Pripravlja se pokojniku spomenik na beogradskem kalemegda-tra, odkođer Je širok razgled čez Savo In Donavo v osvobojene naše pokrajine. Skerlić je bil voditelj mladih radikalcev (»samostalcev«) in kot tak v đosti oštri opoziciji proti staroradikalnemn Pašiću. a naisi pripada kdo tej al; oni stranki, vsakdo priznava Skerllćo talent m volio, »voljo do življenjac, kl se protivi slabotnosti. Izvirafoči iz zgodo-vine, in čraogledstvu, unicevalcti cvetja in sadov. »Kadar zavalovi kri tam doli na Balkana, zatrepeta srce tndi tam,« smo pisali in govorili pred vojno in AvstriJo je zazebio... Danes morejo in morajo one besede govoriti tndj takU ki so te- %rat ali iz strahu močalt ali pa besed ie nišo razumeii V tem tmista te spomlnMmo danes tii^v LJtJtfJanl Skvriićeve amrtt Dr.rr.SaW. PeNtKha vesti. Hmmancnm izjavu in ubbhio- NA DBJBTVA. »Napnjc od 15- maja ie prineaai izjavo, da }• >pooblašćeo pripominjtv-tt«, da sta> bila ■ocialnodemokratičiia sastopnika pri vladi odločno proti pre-kemn sodo, da attv maetavila vse troj« sil«, da bi se to preprečilo in đa ništa glasovala sanj; da je torej razglas đe-šelne vlade v toliko zgrešen. — Ni nam Jaano kaj naj namerava takdna izjava, ki je čisto napačna* Pri seji sta bila oba eocialnodemokratična zastopnika navzoča, sta se udeleževala debate, zlasti g- Kristan jako živahno, sta v debati izpočetka zastopala protistališče, sta pa uvidela in izrečno priznala potrebo prekega soda, na kar je bil sklep eprejet soglasno, in sicer tako glede objave, kakor glede prekega soda sa-mega* Gr Eristan |e ćelo prevzel nalo-go obvestiti druga uredništva z dostavljanjem lastnega krtacnega odtiska, kar se je rudi lojalno zgodilo- Kaj pomenijo poznejše zahrbtne mahinacije, ne vemo in se ▼ časopisu v to ne spuščamo, ker se hoćemo držati dogovora med stran-kami- ZgorajSnja dejstva samo pribije-mo, ker takšna lažnjlva izjava, kakor jo je prinesel četrtkov >Naprejc, ne more ostati nepopravljena, zlasti, ker je to že drugi slučaj sklepanja in naknadnoga preklicevanja in izbegavanja« POVERJENISTVO ZA AGRARNO REFORMO- Današnji >Slovenec< objavlja vlogo Jugoslovanskega kluba na ministra za agrarno reformo, v koji ugovarja, đa je minister imenoval dr- Lakaoa brez gremialnega priporo^lnega sklepa dež* vlade. V tem ozirn so vse rekrimi-naeije odveS, povđariti je treba: 1- da ni bilo nikdar in nikjer sklenjeno, da so ministri vezani v direktnih reeortih, da vprašajo deželno vlado, koga hocejo imenovati, % đa med slovenskim! stran-kami ne obstoja noben dogovor, đa bi kdo ne smel sa kako imenovanje slasti ▼ direktnih resortih koga. priporoelti* Interpelacija dr* Korošca pa ima to pot Se posebno slabe noge, kajti deželna vlada je soglasno sklenila na dr- Zer-javov predlog, đa imenuje sama dr- Im-kana sa načelnika ođdelka za pripravo agrarne reforma To imenovanje je ob sebi nmljiv prejuđic za poverjeni-štvov ki so je imelo iz oddelka razviti-Za to imenovanje je brezdvomno ministar Isvedel in ko Je imenoval dr- Ln-kana poverjenikotn, je gotovo bil pod tem ntisom, Ker so naSi člani vlade glede vprašanja međsebojne strankar-sek lojalnosti jako nataneni, smo Se poizvedeii, da je đr* 2erjav pređla-gal đr* Lokana v vladni seji za načelnika oddelka za pripravo agrarne reforme le vsled prlporočila od prve nade strokovnjaike strani sa vse agrarne sadeve in ker so vs# stranke — po-navajoS izredno sposobnost dr* Lnka-na sa ta posel — takoj na to pristale* Dr Lukana ni bilo vsled tega treba pri ministra niti predlagati niti priporo-čiti in tega đr- Žerjav ni storil- Neom-Ijivo nam je po vsem tem, kdo mesa to stvar post festmn in čemu? FREKMURJE- V đanadttjem >81ovencn< »tamo neresniOno brzojavko iz Lrjutomera in izjavo Narodnega sveta za Prekmurje* Oe tndi vemo, da ni popularno, moramo vendar tuđi ta popraviti naveđbe resnici na ljubo- Pred približno 10 đne-vi Je vsled madžarske rekrutacije pri-bežalo nekaj stotin mož in mladeničev iz Preknrarja ▼ Ljntomer. Okrajne oblasti sq ta dogođek javile višjim pristojnim oblastem- Te so po svoji đolz- nosti sahtevo m«fci«uakfli Slorenosv, naj se v njihovo korist intervenira z orotjen, javile vrhovni komandi* Središnje oblasti so nenrodoma storile potrebne korake, moramo pa uvasevati, da so v«e eete ob ogreki domarkartjsiri UnlH pod komando franooekega generala In ta> pod poveljstvom vrhovnega vojnega sveta v Versaillesn- Upati je, da bo zahteva nale sredofinje vlade imela uspeh* Očitkl prizađetlh naših nesrečnih prekmorskih bratov so sioer popolnoma razumljivi in naravni, vendar delajo prUadetim obl&stim krivieo* Dejstvo je tuđi, da je po nastopu Knh-nove vlade na Ogrskem prišlo glede usode Prekmurja do novega položaja in da stori tndi nada pariška delegacija vse, da redi ta del domovine sa nas* Zadnja poročila pravijo, da stoji stvar ugodno* KAKSNE BODO KASE MEJE? Ekspert naše mirovne delegacije v Parizu g. Joso Lakatoš se je pre-tekli teden vrnil v domovino, đa pre-vzame važno mesto v ministrstvu za agrarno reformo- Po njegovih informadjah se naha-ja vprašanje naših državnih meja v temle Stadiju: 1* Vs& Bačka (baSko-bođrnSka županija) ražen meeta Baja pripada naši državi* 2- Od Banata iđobim© pokrajino vzđoiž reke Tise, tako da bodo ▼ naših rokah meeta VrŠeo, Belacrkva, Bečke-rek in Velika Kikinda, dočim dobi Te-mišvar Ronmnija* Kraljevini 8HS pri-pade tndi mestece Cakova, rojstni kraj velikega srbskega proevetitelja Dosi-teja Obranovića- Prvotno so Cakovo prisodili Romunom. sele energični Intervenciji naših v Pariza se nahajajo-čih intelektnaloev pod vodstvom Vaše Stajića se je posrećilo, mesteoe pridobiti za Jngoslavijo- 5- Napram Đolgarsfi se meje v toliko popravijo, da prlpade mesto Viđin naši kraljevini, takisto tuđi is* bočina pri Strojnici v Makedoniji. Nar dalje se pomaknejo naše granice proti Trnu, Glogovlot Ja Kjustjendlln (Vel-buia). ir Vprašanje Baranje Ie ni definitivno rešeno- Prvotno se Je namersr valo v Baranji ** niejo določitl Dravo-Energičnema nastopu našega« Jogoslo-vanskega rojaka ameri&kega vseučili-škega profesorja PnpUa pa Je uspelo doseći, đa bo prlsojen naJU državi večji del baranjske inpanlje* Jnznl del Baranje od Mohača preko hribov pri Pe-čnhn do Sv* Lorinca je nam sagotov-ljen. na to vse osemlje kakih 26 kilo-metrov na sever vzđoli Drave do Prekmnr ja- Velika Kanila ostane madžarska, a okrajl Mnrska 8obo-tain Gornja Lendava do reke Rabe, kjer live Slovenoi, bodo pripadll Jugoslaviji- 5* Severne naše moje proti 'At* atriji Še nlso rešene, ker čakajo na poročilo ameriške komisije, kl je pro^ nčevala rasmere na llon mestaw Vendar pa se lahko s vso gotovostjo trđi, đa bo Maribor s obmejno posta« jo Spilje naš, đofilm Je usoda Celovca in Beljaka Še nego« tova- Ali priposmitl Je treba, da je glede ten mest malo nade đa povolj* no rešitev* 6- Jadransko vpraaanje, v ka^ tero spada v prvi vrsti določitev naših1 meja napram Italiji, zaaloinje, da ae nekoliko pobliže razloži- Jedini naš Israzltl prijatelj Je pređsednik Wllson- Kaša delegacija mu je od prvega trenotka popolnoma zaupala, vendar pa Ji poltretjl meseo ni bilo mogoee, da bi prodrla- k njemu in ga spomnila na njegove obljube-Toda on na nas ni posabil* Ves čas, ođkar traja mirovna konferenoa, so njegovi sanpnUd pod vodstvom profesorja Johnsona sbirall po Dalmaciji, Istri In Primorju najsanesljtvejše po- vseh Turgenjevih romanih, je tndi v tem ženska, Rusinia, delavna. odločna, fcnačaina. moški pa len slabič, sanjar. frazer; Jelena se zato zaljubi v ener-^čne^ Bol^ara in pušča vse svoje ruske čestilce. Subin pravi sam o sebi: »Za nobeno delo nisem stK>soben. niti za globoko čustvo; da, ćelo razjokati se ne morem sam nad seboi, ki sem Ie brbljač in spletkar U V romanu »Otci in sinovic je našli-kal Tnrgeniev v Bazarovu tip ruskejfa nfhilista svoje dobe, pustena, zlobnega medicinca. ki zameta vsako abstrakt-nost in prisega Ie na fiziologijo; neprestano nai?la§a ie koristnost, zavrača le-poto in obsoja razkošnost. Toda međ-tem ko se rosa lmbezni. je sam zaljubljen do blaznosti; obsoja dvoboj in se corčuje te pojma časti, toda vendar se tndi sam dvobojuje, propoveduje brez prestanka: »Delafmo! delajmo!« a lena-li In trati tedne in tedne z zalezovanjem prebrisane OdinČeve. še hujšo satiro na rusko lenobo In na živlienje postopa-5kih Rw5čari, lenan\ piiančole, se vlačuga ter konca kot blaznik. 2tvel je brez cilja, brez vere v blagoslov dela, brez energije. In Tetjerev v Gorkega drami »Ma-lomešcani« je rojen filozof, fcrttflc. aalf-nčen glosator. ki zna vse dohovHo Ironizirati In zlobno karakterizirati Toda delo mu tmrft m ataplla se v lenobncm objemn alkoholizma. Tipično rusko bolezen voQa pa H nafbolje oplsal Oonfitrov v iioNiti velikem romanu »Oblomov« fn s« sate ruska brezenergicROst In apatičitoat prav no tem romanu kiv>fko oznaSoJe S taf-mmom »oblomovSčinac. Oblomov |e simbol Rusije, M apL sanjari. zdeha, razmiSlfa, a vse Baokoli propada. Zdrav, kromk. aadadas wak+1 denič je, a prespava mesece na svojem posestvu v Oblomovki in prespava leta v Peterbnrgu, ker mir mu je vftek sreće, negibnost naJvBJe razkošje. Nespo-soben je za dek> v pisarnU a ćelo kram-Ijanie z dajnami, zabavanje v gledali-ščih gtt »utruia«. V postelji zeva, raz-teza roke, nremetava se. misfi na pisma W ga je dobfl od staroste pr! Oblomovki in ki mu naznanja razpadanje niše. Pisati treba, nevarnost Je za Oblomovko. A Oljomov ne more vstatl tat ne more pisati, tndi če bi hotel, ker ni niti črnfla. niti papitja doma. In zelo je nesrečen lija Iljič, ker ima »toliko dela ta toliko skrbic. Na glas vzdfliute, stoka, zeva, razteza ude, da ma poka v sklepfk ter se premetava z desne na levo, z tove na desno. ObisknJeJo ga prijatelji; naučni tip« raskih uradnikov in elegantnih postopačev. parasHov. Vsi so «uiv sv*f sanlkarnostl in brezenerglčnom. konfino* poano popolds«. sa vendar dvUrne z leffi£a In se obleiSe v ifrok za-mman azUttski halat a Ie to n k tontn DUmora prijatelj — NsmtcStolc! V ttm Nemcu je OonCarov simbol-alral nentfto aaiavnost f**gkrafine, se preseli iz Novega Sada v Beograd, kjer se prideli notranjenm ministrstvn kot poseben oddelek. DELOVANJE ZAGREBSKE BORZE. Zagreb, 16. maja. Na tukajšnjem denarnem trgu so kurzi za tuii denar ostali tekom zadnjega tedna prcccj ne-izpremenjeni. Trgovina z valutami je ostala še vedno precei živahna, De-narni promet na valutnem trgu prese-ga v nekaterih dneh znesek 1 milijona. Posebno vneto iščejo inozemske valute jnozemski trgovcu katerih je zelo mno-go sedaj v Zagrebu in ki gledajo na to, da čimprei zamenjajo krone proti do-lariem, frankom in dinarjem. ANKETA O VPRASANJU ZIDAVE MAUH DELAVSKIH STANOVANJ V ZAGREBU. Zagreb, 16. maja. Na magistrata se Je vršila včeraj pod presedstvom za-grebSkega župana dr. Skrulja anketa o vp rasan ju zidave malih delavskih sta-novanj. Anketa je sklenila, naj se z zida vo prične čimprcj, denarna sredstva t->Ooodi za enkrat mestna občina. Zida naj se 69 delavskih hišic, katerih bo vsaka stala kaklh 32 do 35.0OT kron. Za cei Droiekt bo treba kredita kakih 2 in pol mil'Jona kroti. Z zidavo naj se prične že sredi meseca julija. Delavske organizacije so se zavezale, da boda ćeUli nrhovi tovariši pri tem za naj-nižje tarife, da ne bodo stroški preveč narasli. TAKO JE PRAV! Beograd, 16- maja* Beogradska električna centrala, ki je v rokah neke-ga belgijskega fripitslisHisisaja fcos> i so*oi|a> |s sa eas* avatro-ograke oka-p&cije in tuđi poznsie bresobclrno ia-koriščala beogradsko meacanstvo. V zadnjih dneh je hotela isvraiti na vlado in občino novo premijo, pa je uata-vila obrat, deš, da nima dovelj preno-g*. Dognalo pa ae je, da leie v 7 trno na dovolj velike saloge premoga aa elektridno centralo- Vsled tega ge fa polastilo prebivalstva nmevno raibur-jenje* Vlada je napravila a tujimi izko-riščevalci prav kratek proces s tem, da je postavila podjetje pod državno kontrolo in imenovala inženirja Dimitrije-vića za državnoga komisarja- INTERVENCIJA PO8LANCA TUR, PESTOTNIKA GLEDE NOVE POST-NE FIUJALKE NA RIMSKI CJESTI« Beograd, 16- maja- V zadevi post-ne filijalke na križišča Rimske, Trža-ške in Bleiweisove ceste v Ljubljani je intervenira! poslanec dr- Pestotnik pri vladi ter povdarjal potrebo omenjene filijalke za dvorski okraj in delavstvo ter uradništvo tobačne tovarne- Dobll je zagotovilo, da ministrstvo otvoritvi podružnice ne bo delalo ovir, ako se najdejo primerni prostori- UREDITEV ČEKOVNEGA PROMETA- Beograd, 16. maja. Te dni se je vršila konferenca o ureditvi čekovnoga prometa v kraljevini SHS- Kakor vse kaže, bode zmagalo načelo centralizacije čekovnega urada- Ker je čekovni promet v Sloveniji najbolj razvit, z ozirom na kulturno stopnjo Slovenoev in z ozirom na živahno industrijsko gibanje, bo v našem interesu, da ostane centrala v Ljubljani, pozneje pa se eventuelno premesti na Reko- Vendar je precej moćna tuđi struja, ki zago» varja mnenje, da spada centrala v Beograd- Definitivno bo o tem odločalo Narodno predstavništvo* Poslanec dr-Pestotnik je posredova! glede osebnega vprašanja uslužbencev pri Ijubljan-skem čekovnem uradu in dobil načelna zagotovila, da se resi ta zadeva ločeno od predtoge glede celoknpne regulacije plač poštnim nslužbencem* Rešitev ovira za sedaj največ bolezen poštnega ministra dr Lukinića-VZROKI ODSTOPA DR. PAVEUOA, Zagreb. 16. maja- Odstop dr- Pave-H5a od predgedstva stranke in od pred-sedstva Narodnoga kluba se v tukajŠ-njih političnih krogih živahno komentira- Splošno prevladuje mnenje, da je sklicevanje na slabo zdravje samo izgovor in da je iskati prave vzroke v nezaupanju. ki se je pojavljalo že dalje časa med posameznimi pristaši Starče-viceve stranke proti dolgoletnemn voditelju- Drn^i viri vedo ćelo pove-dati, da so pritisnili na dr- Paveliča oni krogi v stranki, ki streme za zdru-žitvijo s SLS- Dr- Pavelić je baje ose-ben naspretnik dr- Korošca in kot tak velika ovira za približanje obeh skn-pin- V koliko je ta zadnja verzija ver-jetna, se ne da presoditl. Kakor vse kaže, bo slovo dr- Pavelića iz politio-nega življenja definitivno- Ostal bo paž z&oasno še poslanec držal se bo pa, kakor sam zagotarlja, le v ozađju- Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev- Parobrodna zveza Krf - Reka- Vspostavljena je za veo dalmatinsko obal važna parobrodna zveza med Kr-fom in Reko- Vzdržujejo jo parobrodi, ki so jih, rekvirirali Francozi- Parobrod odhaja s Krfa v torek in soboto, z Reke rudi v torek in soboto- Anketa za pobOanic spomib boleznl, V Zagrebu se je vršila anketa za pobijanje spolnih bolezni. Predsedoval ie dr. Thierrv. Sklenili so organizirati protial. koholni pokret, izdajati brošure, ki bo-do predočevale posledice spolnih bolezni, podučevati ljudstvo s predavanji, uvesti brezplačne ambulatorije. obligatno presrledovanje pred skiepanjem zakona itd. Iz Ptuja. Vrli vodja okrajnega jrla-varstva dr. Pirkmaier je izdal sledeČi razglas: Znani in neznani huj-skači pohajajo v zadnjem Času po de-želi, ki z vznemirljivimi vestmi razbur-jajo prebivalstvo, delajo protidržavno propagando in vzbujajo med ljudstvom nezadovoljnost ter strah. Svarim tem Dotom vsakosrar pred občevaniem s ta-kimi izdajicami in sovražniki naroda ter domovine s pozivom, da zasledujejo te zločince ter jih oddajo najbližnS orožniški postaji ali gosp. občinskemn predstojniku, kl imajo navodila za na-daljno postopanje. Tuli državljani, ki se ne morejo iz ka za ti s pravilnimi potnimi listi, se bodo povsod are ti rali. Istota-ko svarim vsakosrar pred neprekidnim govoričenjem in razširjanjen> vrnemlr-ljivih vesti, ker se bode pnf vsakomur, ki bi hotel v govoru ali de^ndo posredno ali neposredno Skodovafl. ozirotna odvraćati druge od držaTUanskih dolž-nostl postopalo z najstrožjimi sredstvi. Opozarja kooečno Se enkrat da se kaznnie tuđi vsako odpor-nost zoper domačo vlado in njene at- nit ali zaničevanle nfih ođredb pftasom . naredbe narodne vlade SHS z dne 13. iannarja 1919 št 272, z globo do 2000 kron, ozirotna do treh mesecev ali pa z srlobo in zamorom obenem. Trimo mćzantfo v C«H« so Dove-rili kontrolorjn 'ScJnnidtu, kl Je radi svojegaSloveacem ptijitntgi nag top« niifii je bll pomaloijeti v UL čbx*1 razred. Naiui— <*nm se le osnovala v Maribora. Na mtmovnem občBen 2boru so udrihaB bo strankarstvit a ▼ odbor iivollli — Zcbota, jHarfkerslBD ieaetio ie osnovalo pod patrooanco gospe Malstrove in Roslnove katoliSko Marijansko kongregacijo, Maribor*! »esM lofaaj wmk ie vedno ni sklican. Vsa nmofobrojna od-stavljenja in sastavljenja so se izvršila brez njegove vednosti. Napredek v Maribora Kokoschi-neggovo hiSo v Tegethoffovi ulici v Mariboru je kupila Jadranska banka za 900.000 kron. Banka otvori v hiSi svojo podružnico. Myd1ilovo hiSo in trgovino v Lutrovi ulici št 9 je kupil Slove-nec Fran Starčić, trgovec ori Sv, Bar-bari v Halozah. ___________________ neodređena domovina. TRST POD IT ALIJO. V lista »Resto del Carlino« vsebiue neki članek sledeči odstavek: »Pristanl-5če, ki je dajalo leta 1914. do 10.000 de-lavcem zaslužka, jih danes zaposluje le par stotin. Velika skladišča v pristanu so zaprta. Male mestne obrti, kier ie bilo poprej zaposlenih preko 20.000 de-lavcevt živijo danes klavrno življenje: skoro vse se nahaja pred polomom. Trst ni še nikoli vidd tolike brezposel-nosti. Ravno v trenotku, ko bi se morale vse sile združiti k proizvajaniu, popravljanju, obnavljanju, je na tisoče in tisoče delavcev obsojenih na pirsijeno brezdelje. Ravno ko bi trebalo započeti toliko in toliko javnih, skrajno potrebnih del nedostaja gradiva« nedostaja sredstev, nedostaja mestna uprava. Grozodeistva na Korofkem. Divjanje nemšTce soldateske na Koro^kem presega vse meje. Plenija ropajo, more vse povprek tako, da twe-kaSajo ćelo divje Hune. 2at da ne mo-remo dobiti preko Karavank vseh in natančnejših poročil ker so vse zveze pretrgane. Le malo teh grozodeistev nam ie znanih. Kar se ie na KoroSkem v zadnjih 14. dneh zgodilo, o tem tana-mo pač samo pičla poročila- Bati nam je le ?e najhujših poročiL Upamo, da bodo pozneje vsa ta grozodeistva od-krlta in maSčevan. Dne 7. maja 1919 je nemflea tofpa, obstoječa iz \2 mož, oropala posestvo p. d. Struc v Kotljah tako popomoma, da so pri niši ostale samo Se prazne stene. Fužinskega delavea Juraka iz Ga-stanja so nemSk! volaki tako preteoli da ie bi! krvav po celera životu: enako se je zgodilo nekemu vjetemu sloven-skemu vojaku. Od posestnika Pavsc v Kotljah so zahtevali denarja. Ker ga ni mogel dati, so ga vrgii na tla in s im-§kinim kopitom tako doteo pobijali, da je prišel ob nezavest. Poštne uradnice v PrevaBah so zbežale sele v zadnjem trenotko, ko so že civillsti nanie streljaH. Ker sta be-žali tako pozna sta imett še priložnost izvedeti za usinlo dveh žensk te Pre-valj, koii so nemški vojaki sknpaj zve-zali in liotem ustreBTL V Guštnju so hneli nemški voia-ki pred gostilno Lecnflc na žici dve človegki očesi nataknjeni. Tam ie ho-dila gor in dol nemSka straža, kl ie vsa-kemu ctvilistu rekla: Pogieite, ta očeša so priča, kako delajo Slovenci z Nemci, ki so nad 30 Nemcem oči Iz- taknili. m m „ Zverinstvo teh diviakov se kaže v tem slučaju: oči sami iztaknejo m dol-že potem Slovence. V Spodnjem Dravogradu so oro-pal! nemila vojaki trgovino Kaiser, proštniio in posestvo VerdnfloL IZ PULE. V PuH vlada brezDoeelnost. le v arzenalu U nekai delajo. ItaHiani so spravili ves premoć, ki ga je pustila avstro - osrrska mornarica v PnH. v Italijo. Hrvatski živelj zatirajo na vse mogoče načine. V vaši Medulin, ki ie znana kot naiboli narodno zavedna v puljski okolici so skoro vse Hrvate internirali. Ljudstvo ie v PuH in nieni okolici skrajno nezadovoljno z Italijani in nestrpno caka trenotka, da priđe pod Jugoslavija Kako Itafliani varalo svet Na otoku Cresu so ored kratkim zbobnali vse prebivalstvo na glavni trg, ćeš, da bodo delili obutev. Ljudstvo, ki je obutve potrebno, se ie temu pozivu odzvalo v velikem števflu. Na trgu zbrano množico so Italijani fotografirali in jo na to razpršfli. Te slike so poslali v Italijo. Ilustrirani Hsti so prinesli te slike z napisom: »PreMval-stvo otoka Cresa manifestiralo za Itafiio«. a ia ^^ O prilikf razdelievaaia SveSa 90 laSId oficiril po razdefttvi saukazaH zbrani množicL nai dvtgne roke In io v tem hipa fotografiraH. Slflce so odpo-slali v Italijo % oporabo: »Navod glasuje za Itafiio«. Doe* Iziđite. Raanere. ▼ katerih »era fivett prebivalstvo idrtjske*a etaafa. poste-fajo od đne đo đne neznosnelie. Ital-jatrt se obnašalo, kakor da H btt ori res že go6pođarjl ia npčefo o kald fr premembi na mltovui konferend niče* sar MUH. Vedeio ae veđno le kot anasovaki nad staro Avstrfla V tmn ozirn scUSki oUciiJl naivno anniaL Priprost volak pa je Se đanes maenla, da ga je njegovo junaitvo privedlo v naše kraie. Najboli obžalovanja vredna ▼ am-sedeftem osetnliit le 1 tvt ilm slovenska luialiiiencu. v prvi vratf aOhjl In italijaniaMw vw odredbe todajajo ▼ laškem jeziku. Kdor se jim ne uda, ga odmate ta internirala družino pa po-jstavijo na cesto. Castniki se silno tru-'dijo, da bi si pridobili naklonjenost takozvanih boljših krogov, ti se pa iz-oglbljejo njihove družbe in nihee noče z njimi občevatL Dobro vodo, da jih le-ti sovražijo, zato pa so tuđi vsl osamljeni, da rnjejo proti njim. Pre-iskav hi groženj ni ne konca ne kraja. Ne v krčmi, ne na cesti si ne upajo glasno govoriti, ker jih vedno zasledujejo. Nihče ne srne zapustiti mesta brez legitimacije. Priprosto ljudstvo se je sicer de-loma vživelo v svojo usodo, vendar vse že komaj Caka, da odide sovražnik tujerodec iz naših krajev. Italijani se na vse načine trudiio pridobiti si simpatije ljudstva. Ustanavljajo ljudske kuhinje za revno prebivalstvo in Šol-sko mladino, po vojaških kantinah Dro-dajajo živila, vino in drugo blago po razmeroma nizkih cenah. Značilno pa je. kar je rekel neki {talijanski častnik: »Vaše ljudstvo je silno nehvaležno; naš narod doma strada, vam pa smo pri-peljali toliko živeža, da imate vse ga v izobilju, a navzlic temu nas ne ma-rate*. Znano je, kako slaba je bila av-striiska uprava, A tako slabe kot je italijanska uprava, je ni na vsem božjem svetu. Idrijski rudnik je da jal stari Avstriji povprečno en milijon kron Čistega letnega dobička. Italijani pa imajo v tej kratki dobi Že 2 milijona deficita- Premoga za rudniški oJbr^t so obljubili toliko, da so bili uradniki v skrbeh, kje bodo hranili take ogromne množine. Pripeljali so ga pa tako malo, da komaj zadostuje za vsakdanje potrebe. Če bi Italijani obdržali naše me-sto, bo naš, nekdaj tako slavni rudnik, v kratkem času izgubil svojo dobro ime in naše starodavno mesto bo kma-lu propadlo. *O proganjanju naših ljudi bi se dale napisati debele knjige. Pred kratkim ie mlad fant vzel na cesti za šalo malo slovensko kokardo iz žepa ter jo pokazal svojemu tovarišu. Laški vojak ga je videl in ga je naznaniL Takoj so oba fanta uklenili ln odpeljali v Trst, kjer so ju kaznovali z enomesečno tež-ko ječo. Sploh so vse ječe v Trstu polne naših ljudi, ki imajo le en greh na sebi — da so Slovenci. Iz Vlpeve. V Vipavi so Italijani razglasili, da dobi prva Vipavka, ki se poroci z Ita-lijanom iz kraljestva od vlade 12.000 lir. Plesi so na dnevnem redu, sploh uporabljajo Italijani vsa mogoča sredstva, da pridobijo ljudstvo za se. Velika komedija se vrši vsako jutro m vsak večer pri razobešanju in sneman-ju italijanske trikolore na glavnem trgu. Ce pri tem ne snamejo moški in otroci klobuke z glave, iih vojaštvo pomeče, oklofuta in tuđi aretira. Iz tržaške okolice. Predkratkim je 1 talijanski stotnik zapazil, da je na nekem zidu raztrgan italijanski plakat Zahteval je od vaš-kega načelnika, da mu pove, kdo je to storiL Ker mu le-ta pri najboljši volji ni mogel povedati, mu je za£rozH, da bo dal ustreliti duhovnika, internirati učitelja, učiteljico in njega, in pri tem zavpil: »Oui slamo noi commandanti! Voi sevoiete comandare colla voetra schifosa fingua, andate nella Jugosla-via!« (Tu ukazujemo mi. ako hočete vi ukazovati z vašim ostudnim jezikom, pojdite v Jugoslavijo!) V Gabrovici so priredili mla-deniči običajni ples. Ker so si pripeli slovenske znake, so bili vsi aretirani in odvedeni v Trst P. P. IZ GOAISKIH BRD. 2alostni smo pa kako bi ne bili, ker se nam obeta sužnjost pod laSkim jarmom. Toda kljub vsem stalnim zar trdilom Lahov, da je žo gotovo, da pri-derno pod Italijo* kar ne moramo verje-ti, da bi rnnagala na mirovni konferenci v Parizu krivica, ki bi nas vrgla Labom v pest* Vse naše goriško ljudstvo pričakuje rešitve in upa se vedno, da pripada Jugoslaviji, kateri edi-ni pritice* Ljudje bi radi delali, popravljali, ali prav niČ veselja ni za de-lo ob takih razmerah, ko se nas peha pod tujcevo peto in ko je nam za peta-nri povsodi laški vojak- Pa so tam ob demarkacijski crti laški vojaki, to je že opravičljivo z laškega stališča, ali da so tu med nami za nadlogo in škodo, tega pa ne razume nihee* Čemu? Oroija nimarno- Torej kaj se nas boje? Obdelano je letos po njivah in vinogra-dih sa filo, popravlja se tuđi le tako sa veliko silo- Pa koliko poti je treba in prodenj, da ae dobi kaj materijala- V veliki kojšca&aki županiji vodi obein-ate peel« tenente Tomasini, Gt»rieanf kl saa «0reda dobro slovensko pa noče gevoritl- Prejinji žapan Obljnbek se naha|a sadaj doma. Za učitelja je Ne-mee iz BUf, za župnika Sedej, nadSko-fov sorodnlk- Labi bi radi polaSclli na-im oktokm, ali ne le met|e in žene, fant* je in đeUeta, tuđi otroci so zavedsi in prmvijo, da so Jncoslovani in ne bodo Labi- AproTisacijske raoraere so znane. Labi ae vtikajo ▼ vsako re6 in Jo hoSefe iskorifltftt v svoje namene- Zlar sti so jim pri srca plesi- Ko je na ne* tan plesu kojscanska godba zairirala >Hej SlovmniT, so botsU aretirati vse gođoe* Tndi sastav se pusti jo, razveo laike- Hofiejo pa fotografirati tako ra-janje te podati slflco v ks*e laike U- *Mt» Mst4 UH posfas ee jebUkowH mto ponesveHl- Lafiki eastniki gledan jo, da jih ljudstvo pozdravlja- Ako za-doje esetnik kak >buon giorno« Je ve« sreesn, nesrefien na oni, ki je posdxo> vil- Sedaj so tu sipini, ptejMi vojak* so oditi. Iz im&kma obrata so odstraatt Uk hi, kakor sami priznavala, doslej ofoi 24.000 Jujjfoslovanov! \z zasodonega oeemlja, V vaši Ore* hek, občina Slavina je dne 12. maja Un brnbnfl požar. 11 posestev ie uničenHi Zažrali so vojaki vsled neprevidnosa Iz Postoino. V Postojni so iz ne-> znanih vzrokov zopet aretirali hoteHr^ ja Paternosta in lekarnarja BakarčiČa, Odpeljali so ju v Verono. Italljanlzftdja naše dece. Okrajni šolski svet v Kopru ie sklenil, otvoriti v različnih središčih v zasedenera ozetnlju tečaje za slovenščino in brva-ščino za učitelje i talijanske narodnosti Temu učitcljstvu bodo poverili Doseb-nc zauDne nalože. Italija bnjska svoie voiaštvo proti VVlIsonu. Te dni so razširjali med vo-jaštvom v zasejetiem ozemlju sledeče letake: Vojaki! Wilson, ki je svoječas-no pozdravljal junaško italijansko kralj estvo, želeč mu, da bi za. Bos čuvat, nam očita danes imperijalizem in odre-ka domovini njeno končno slavno ujedinjenje. Italija je s svečanim in vzvi-šenim ponosom, zjrražajoč se, odbila laž malika narodov in se v v* * ^ fvoie pravice dvismila proti diDlomatiS^ini spletkam, ki hočejo okrniti naSo veli^ častno zmasro. Skrajni čas je, da se nesporazum poravna. Vojaki! Čini govore enostavno in jasno. Zahtevati zemljo, ki je bistven živ del domovine, na kateri bije in se širi italijansko srce, kict je bila tuđi v časih precanjani vera stalna in silna. — to ni imperijaHzetn. To je priznanje najvišje pravice. Vojaki! Vi ste dali domovini doboko zavest vTednosti njene. Ta zavest se Je rodila v dneb neizmernesra nalesa mu« čeništva. Preprečite, da b! prostaSk^ intrfjzre vduSile njen rias !n silo. V Splitu, na Reki, v Zadra caka Uri žaluje narod v navdušenosti ln uwl Domovina ie njemu še vedno daljni sen v prognanstvu. Zma^ovalci, vojak), po-trdite zakletvo: »O, zrnaca domovine; nikdar ne boš okrnjena!« P. P. K plebisdtii na Reki piSajo »Primorske Novinec: Pokopana je ]edn^ sveiovna laž- Stevilke so spregovorile, ali ne spregovorile, kriknile so r ves kulturni svet, da je toliko razglaieno >ltalijanstvo< Beke prerara in mlsH-fikaeija- Ne moremo opisati preganja-nja in nasilja e strani reSkiti Italijana-Sev proti onim, ki so nabirali i>odplaB-Čujemo, da fr mestna kvestnra raspisala nagrado 1000 (tteoČ) kFcm onomu, ki prime kakega nabiralca- IsdaU so zakon o veleizdaji, po katerem fe vsak, ki boce Reko ođ^eH Italiji, velelzda-jaleo AH kje je >aeta dosa HaUjaiMPk« Reke«? 204)00 podpfeov ja Mio nabranih v treb dneb pod najornejsim in ns> težjim terorjem! Ako bi ne bilo tetoria, straha pred preganjisaieni, pred lusij^ rijalno škodo, hi ne bilo 20400, mamrt 25*000 in še več pođpisov za sjedinjenje z Jugoslavijo in to znaci, da imajo Ju-goslovani ne relativno ampak abeolot-ne ve&no v >italij«ajfiki Beki<- Ako vzamenjo še, da je vedina Recanov tta-lijanakega obfevalneffa jezika in socijalisti, okoU 1&000, proti asdrnzenju s Italijo, kaj ostane torej za >mafko Ita-UjoB- Z- am Mittag< jsvlfs iz Lugar naf Glasom N0wyorskega tekpsnai kl ga prinasa >6ecolo<, bo Wilson r svoji mirovni spomenici na kongres ponđarjal, da pripada izeladla Amerike ▼ sv^lovni T>oUtiki preteklosti. Vi amarifikih narlamentamfli krogih ie govore o tej spomenici, kot o >Wlko-novi doktrinU- ORKI VSMIRNL LDU. AHM 15. mala. (Pmt KU> Feuterjev urad poroča, da * Odđ » Stru 4i •jlovemki namoče, *m u, mj* itit. «CV SH Iz Avstrije, Madianke, % Nemčije, Turske. Neootrieno poročilo. LDU Bero- 11 n, 14. maja. (DKU) Kakor se noroča i Versaillesa, je svet desetorice snoči ratiticiral sklepe slede novih mej Nemške Avstrije. Wilson ni bil navzoč. za-stopal pa ga je njegov tajnik. Obupen kile Iz Gradca. Slovenec 12 Gradca nam piše: Nam Slovencem v Gradcu se godi zelo slabo. Kdor nima živil od doma, mora stradati. Ne-kateri penzijonisti so se že priznali k Nemški Avstriji in nemški narodnosti! — da dobijo pokojnino in smejo ostati v stanovanju! Ostalim Slovencem nam preti izgon tuđi iz lastne hiše. Sedaj nas bodo najbrž internirali in nam vse premoženje zaple-nili, tako pišejo nemški časopisi! In slov. vlada se za nas nič ne briga ! 15.000 do 20.000 Jugoslovanov v Gradca prepušča svoji usodi! Niti postav-nega konzulata nimamo, kakor malce Čehov in Francozov. Obstoja sicer neko zastopstvo JugosL ki pr od vlade v Ljubljani in Beogradu n priznano. Prosim opozorite merodajne faktorie na vse to — ako ne bo pomaci, borno se morali vsi priglasiti za Nemce! Br-zojavili smo tuđi. kaj nam je storiti radi repatriacije VTednostnih papiriev. oa ne dobimo odgovora iz Ljubljane! Z dežele nam poroća prijatelj lista svoja opazovanja: Tu kmetje med seboj v pogovoru, tam tovarniški de-lavci. ReŠevanje aktuelnih vprašanj. Kmet pravi: »Dali so nam del domovine, pa ie ne znamo braniti: hoćemo Imeti vec, pa ponujamo tujcii še to, kar Imamo. Pustimo mu mimo, da roDa po naSi gnidk. Delavec: »Res je! Za prejšnje Iumpe smo se borili, a lastne domovine ne maramo čuvati«. Mesar-tujerodec: »Hudič, ali Nemci nišo Ijudie, naši bratje - trpini?« Oglasi se četrti: »Prav imaš. Johan, proč s kapitalisti, proč s farii! Vsi gremo na ko-roško fronta ali ne s puško, amoak z rdečo zastavo«. In donisnik končuie: »Na vprašanfe, kaj so ti najnovejši le-Kijonaril, dobim odgovor: — Ta mladič Ima 400 K mesečno. oni 600 K itd. — Plaćali so. se odpeljali do prihodnie gostirne: plačam tuđi jaz. uradnik že 6. leto v II. Činovnem razredu s skupnim! prejemki mecečnih 300 K, in od-Idem s povešeno glavo«. min. Lahi lit sporno ozemlje. LDU Haae, (DKU) Hollands Nieuws Bureau javlja tz Pariza: »Newyork Sun« piše, da stoji italijansko vprašanje še vedno v istem stadiju. Polkovnik House ie po-setll včeraj Sonnina in Orlanda, nato pa se je razgovarjal z Wilsonom. Svet četvorice je poizkušal včeraj najti reši-fcev. Italijani trdijo, da obdrže sporno ozemlje v svoji posesti, ako se ne po-Isreči Wflsonu, da se stvar mirno poravna. Pri tem se vprasujeio, kdo neki H jih izsnal iz zasedeneera ozemlja. KUub temu pa podpiše Italija mirovni pogodbi z NemČijo in Nemško Avstrijo, ker meni, da se ti pogodbi ne tičeta Še nerešenih vprašanj.__________________ Telovadn© dmŠtvo Sokol v Ljubljani, naznanja, da ee vrši pogreb brata Sreč-ko Pavlina vnedeljo ob 16. in n e v soboto kakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno- ZbirališČe ob 15-pređ Narodnim domom- Primorski Sokolski Krožek, Jutri 1B* t- m- pešizlet- Zbirališče v >Zvezđi«. Odhođ ^il4- Bratje in sestro, pridite polnA^tpvilTio- Na zđar! Odbor. Sokol I. Na polju »Slave« premintil Je mladi naš felovadec brat Milan K v a rt i č. poročnik na koroškem boji-šču. Odbor pozivlia bratsko članstvo, da se v obilnem številu udeleži nieso-vega pogreba, ki se vrši v soboto dne 17. t. m. ob 4. popldne. Zbtramo se po! ure v društvenem lokalu. Slava padle-mn bratu »Junaku«! Preostalim naše bratsko sožalje! Na zdar! — Odbor. ČEŠKO SOKOLSTVO — SLOVEN-SKEMU! Predsedstvo Slovenske Sokolske Zvtze se je v dneh, ko je bila italijan-ska agitacija proti nam najhujša, obr-nilo s prošnjo do češkeea Sokolstva, da nas naj v tem težkem boju za naše pravice podpira ter naj ćeli češki narod opozori na naš obupen položaj. Na ta. dopis je predsedstvo Českš Sokolske Zveze takoj odgovorilo sledeče: Drači bratie! Vas dopis z dne 28» fe-bruarja t. 1. smo prejel! in nas ie njegova vsebina globoko sranila. Ćutimo na lastnem telesu. kako boli izzuba Tsake^ra posameznika in zato razuma mo vaš obupni boj. Hočemo in moramo oriranfti zve-stobo za zvestobo, I^ubezen za liubezen in zato smo naredili vse potrebne korake, kl sa mojfoči. Poslali smo vaš obupni klic vsem našim ministrom, ki so odgovorni za zunanjo politiko, potom časopisfa smo sra objavili našemu celemu narodu, predložili smo ira vsem našim poslancem v našem predstavništvu in poskrbeli smo za razširienje tcjra dooisa v vseh tuiih Jezikih. Slovensko sokolsko bratstvo ie bilo vedno — zla^ti po Vaši zaslusrt — trdna vez v bofu za nravico. ostanemo vsl?đ teza temu Idealu zvesti na vsak način. Prefmfte naš vročl pozdrav In za-jfotovilo, da smo prinravljeni tuđi z đejanji naše bratstvo dokazati. Nazđar! C^tki Oteo BtfcoMifc deželne vlade zi Slow«ie v Ljubljani z dne U. maja 1919. 1 Kranjska deietaa bMfci Računski I | zaključki kranjske deželne banke v Ljubljani za poslovna leta 1913—1917 se odobre, in računodajalcem pođeli ab-solutorij. Predlogom kuratorUa oclro-ma ravnateljstva glede razdelltve upravnih prebitkov za leta 1913— 1916 se pritrdi. Poslovni prebitek za leto 1917 v znesku 301.737 K 72 v se porabi za dotacijo reservnih zakladov. 2elezničarji iz okupiranega ozem-Ija. Ker se vedno pogoste je dogaja, da prihajajo naši železnićarji, odgrnani od Italijanov iz okupacijskega ozemUa, se načeloma določl da ima za take želez-ničarje, ako za to prosija, skrbeti že* lezniska uprava. Geološka zbirka. Za namene vse-učiliške komisije se kupi geološko zbirko dr. Antona pl. Schoppla. TehnlŠko . vlsošolski tečaj. Za po-učevanje na tehniškem visokošolskem tečaju v Ljubljani se da učni nalog sle-dečim možem: 1.) dr. Rihard ZupančiĆ za matematiko I.; 2.) inž. Jaroslav Forster za opisno geometrijo (predavanje); 3.) ravnatelju višje realke Mazi za opjsno geometrijo (vaje), njemu se pridelita kot asistent inž. Lad. Bevc In tehnifc Milan Fakin; 4. dr. inž. Milan Vidmar za mehaniko I.; 5.) prof. dr. Maks Samec za spi. kemijo; 6.) prof. dr. Pavel Grošetj za mineralogijo: 7.) arh. inž. Ivan \Vurnik za tehnično risanje: 8.) inž. M. Mihor za strojno risanje; 9. dr. inž. Miroslav Kasal za situ-acijsko risanje; 10.) inž. Leo Novak za nižjo geodetiko; 11.) inž. Lad. Bevc kot asistent še (L toč. 3) za geodetiške vaje. Gimnazijsko poslopfe ▼ CeUn. Za dovršitev zgradbe gimnazijskega po-slopja v Celju, ki je zaradi stanovanf-ske bede in iz zdravstvenih in pfda-goških ozirov nujno potrebna, se dovoli kredit. Cinkova pločevina. S 15. malen t- 1. povišajo se stalne cene za cinkovo ploče vino na 770 K za 100 kg. Rogaška slatina. Restavrađjski inventar v zdravjliskem domu se odkupi od lastnice Tekle Arlhofer. Za letošnjo sezijo se odda še imenovani restavra^ cijo v najem. ™ Toplice Dobrna pri Celja. V državnih toplicah v Dobrni pri Celju se odda v najem topliška restavractja Martinp ^ketu. bivšemu restavraterjo na Duna-ju. Top!i?ka' kavama (dosećanfi Milch-manandel) se odda Franji Apih iz Do-brne. Imenovanja. Za gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani se sprejmeta v službo strojna inženirfa Gvidon Gulič in Friderik Hauffen. Inž. Gvidon Gnlić* se imenuje gradbenim komisarjem in inž. Friderik Hauffen provizoričnim gradbenim adiunktorn. Kanclist bivSega ministrstva za javna dela na Dtmaju Franc Staral se prevzame v doseda-njem činu v službo gradbenega ravnateljstva v Ljubljani. Koroška Bela, Za ublaženje velike bede, v kateri se nahajak) pogorelci v Koroški Beli. ki iim je zračni napad italijanskih napadalcev uničil vse premoženje, se naprosi pri osrednji vladi za nepokriti škodi odgovarjaloči kredit, ki naj se ga dovol? brez prejndica za vprasanje vojno - odškodninskih pra-vic. Spodnjekranjska in rogaika želez-nica k letošnjim ob'čnim zborom spod-nještaierskih železnic in rogaške lokalne žele-znice na Dunajo se posije s po-sebnimi naročili zastopnika kraljevine SHS dr. Ploja na Dunajti. Orožne vaje, — Podpore svofeetn vpoklicanlh. Svoicem k orožnim vajam vpo!icanih vojakov se dovoli za dobo orožne vaje prispevek za preživljanje po določilih naredbe z dne 19. decembra 1918 ši 219, oziroma naredbe z dne 2. aprila 1919 s*t 434. odstavek III. Tuđi za vlacranje proSenl veljajo dolo-čila teh dveh naredb. RAZGLAS o oddaii tobačnOi trafik ▼ maribonken preslednem okrajn finančne straže. Oddajo se nastopne trafike: Maribor, Grajski trg št 7. Jam-§Čine treba plaćati pred izročitvijo po-nudbe 400 K. Trafikantski do bi ček je znašal v enoletnem času 4378 K 31 v: Franc Jožefova cesta St 55, jamščina 500 K, enoletni dobiček 4946 K 54 vin.; Franc Jožefova cesta 5t 9. jamščina 200 K, dobiček 2176 K 83 vin.; Magda-lenski trg št. 2, jamščina 600 K, dobiček 6199 K 64 vin.; Melje St 14, jamščina 750 K, dobiček 7486 K 58 vin.; Tegetthoffova ulica št 9, jamSčina I 750 K, dobiček 7524 K 29 vin.; Tegett-' hoffova ulica št 42, jamščina 800 K, I dobiček 8444 K 43 vin.; Tržaška cesta št. 42. jamščina 300 K, dobiček 3056 K 72 vin.; Tržaška cesta št 13. JamiOna 500 K. dobiček 5164 K 16 vin. (Prošnje do U. junija ob 10. đopoldne.) Kim-nica Št 117, dobiček 955 K vin. Kat-čovina št 151, jamščina 100 K* dobiček 1371 K 47 vin. Spod HoCa it 74, dobiček 359 K 25 vin. R ač j e št 43, jamščina 100 K. dobiček 1151 K. Kn-men št. 40. dobiček 403 39 vin. Lif» boš št 41, jamščina 100 K, dobiček 1339 K 30 vin. Raše št 27, jamščina 200 K, dobiček 2413 K 10 vin. Nova vas št 9. občina Radvmje, doHček 405 K 75 vin Pobrež, Poko^attika ulica it a dobiček 470 K 67 vin. Sliv- Slca št 13. dobiček 466 K 54 vin. tr Ih ovce št 23. dobiček 967 K 28 vin. Občina Sef nica ob Dravi ftev. 105. Jamštfna 450 K, dobiček 462* K fB vin. Zsror. Bistrica št 16, (JpHčet 214 K. Pekel St 9, dobtček 375 K 11 vin. Pekel it 25. doMMr 418 K «3 v. I Markačka ti H3, dobiček 606 K 83 Tte. Poljčane St 6, đobičei413 | kron 92 vin. PracerskoU.^2, doU-ček 637 K 73 vin. Žfor. Pnlsgava j it 64. dobiček 384 K 90 vin. Lornt-Ček 637 K 73 v. Ztor. Polis kava vin. Zikarce it 19, dobiček 392 K 70 vin. Sv. Trojica v Slov. *o-ricab it 39. dobiček 311 K 55 vin. Sv. Lenart v Slov. corlcah it 14. dobiček 550 K 77 vin. Zamarko-va St 11. dobiček 104 K 12 vin. Sv. Be ne d ik t št 13, dobiček 335 K 28 v. Spođ. Voličlna (Sv? Rupert). dobiček 214 K 14 vin. Stndence ori Mariboru, Okrajna cesta 9, dobiček 1407 K 90 vin., Šolska ulica 6. dobiček 1556 K 73 vin. Prošnje do 13. iunija ob 10. đopoldne. — Tiskani uradni ponudbeni obrazcl in za vitki se dobe pri fl-nančnem okrajnem ravnateljstva In pri ođđelkih MnanČne straže brezplačno. Invalidi iz zadnje vojne, vđove in sirote po padlib aU umrlih vojakih (čast-nlštva in moštva) hnafo ob dofočenih pojrojih prednost pred vseml druffimi prosilci._________________________ Dnevne vesti. V pomoć Korošcen! Vsled dovo-ljenja deželne vlade z dne 10. t m. št 1639, bodo tuđi naši organi po vsej Sloveniji nabiralt prispevke za ko-roške begun ce. Opozariamo zato prebivatstvo osobito na deželi, da se odzove našim sotrudnikom. ki so se nrostovljno postavili v službo te humanitarne akcije, z obilnimi prispevki. Nabrani de-nar bodemo sproti oddajalt Posredoval-nemu uradn za koroške besrunce« v Ljubljani. — Osrednfi zavaro-valni oddetek za Slovenija zaktada za voiaSke vdove in sirote v Liubljani, s. podružnico v Mariboru in okrajnimi zastopi v Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Novo mesto-Cmomel) ter Radovljici. Državno posoiDo prav pridno pod-pfsujejo v Mariboru. Posojilnica ie podplsala Y< milijona, Viljem Freund 20.000 K, podpolkovnik Zwirn 15.000 K, okrajna boiniška blagajna 10.000 K, dr. Josip Rapoc 10.000 K, rodbina notarja Firbasa 10.000 K itd. Slovenci, tekmuj-te v podpisovanja drzavneara posolila! »LjabUanskl Joseftanmc Namen teh vrstic — to bodi že vnaprel pribito — nikakor nt huiskati zoper katerosi-koti osebo ali zavod, temveč hoče se 8 temi opozoriti merodajne oblasti hi & nitelje na čudne razmere, ki vladajo v zavodu »Josefinum« na Poljanski cesti št 16 in na tcžke krivice, ki se delajo najubožnejšenra sloju, namreč ubogim služkinjam s Kraniskejca. Ta hiša, ki nosi svoje ime po blagopokojni dobrot-nid nepozabnega spomina Josipini Ho-čevar s Krškeea, ie bila po intencijah Ie te namenjena ubosrim onem^tritm služkinjam s Kranjske«, v kateri namen je bila rudi kupljena ta ie pokojna Hočevar darovala že takrat večio vso-to. od 40.000—500)00 K. Ta blasra želja Imenovane dobrotnlce se pa že za časa njenesra življenja ni upoštevala. Vodstvo v zavodu Je Imelo in ga Ima Se dandanes v rokah društvo »Verein der Frauen der christHchen Liebe des hl. Vincenz von Paul«, katero je vknjiženo tuđi kot lastnik hiše. Ćela uprava in gospodarstvo je prepuščeno nemškim I sestram - križarkam iz Stajerske«a. V zavod se sprejemajo dekleta za izvei-banje v kuhanju, likanju in Šivanju. Za onemozle služkinje se oa nihče ne zme-ni in marsikatersu ki bi imela pravico, biti tam sh ranjen a in prehranjena, je izroČena javni milosti ter se mora poti-kati v kakem podstrešju ali pa v zatohli kletL Pokojna Hočevarca se Je često-krat pritoževala napram svojfaii zanp-nim osebanu ki so It med žtvftnt čez to, da jl razmere v »Joseftnumu« nikakor ne ugajajo in da se na njene želje ne ozirajo. Navzlic temu. imaioč pred očmi vedno Ie rorje nedolžno trpečih. Je volila v svoji oporokL nahajajoči se pri zapuščinskem aktu A 70/11 okraj-nega sodiSča v Krškem, onemoglim siužkinlam s Kranjskega, ki se nahaja-jo v zavodu »Josefinum«, 16.000 kron, koifh obresti M se smele Dorabiti za prehrano takih služkJnJ. V katere namene se je ta denar porabil se ne ve; istina je pa, da onemodim služkinjam ni prišel v prid. kajti za te ni bilo dose-daj mesta v »Jcsefinuma«. To Je vne-bovplfoča krivica in skrafni čas je, da napravilo merođajni faktorji konec tem razmeram ter da ukrenefo vse potrebno, da postane »Josefinum« to, za kar je bil namenjen, namreč zavetlšče nbo-gmi onemoglim sražkinjam in ne nem-?ka trdnjava pod vodstvom aristokra-tičnih dam. Ako bi hotel kdo trditi, da temo ni tako, da je tam preskrbljeno tuđi za onemogle služkinje, postrežem lahko z dokazi, da leta in leta ni bfla sprejeta v »Josefinum« nobena one-mogla služkfnja ta ta da Sele v zadnjem času, odkar se Je pričelo neko živahno gibanje med sluflcinjamf v tem oo*!edu, se Je sprefelo v zavod nekaj starih o«e-modfli shižkinj, cei, da se 8 tem no-kaže. da se je vendar nekaj storilo tuđi za snizidnje. Žlđfe ▼ U>MM to se orvanizf-raV ta nameravajo Izgraditi svojo sinagogo. S pod poro noverjenika za uk ta bogočastje so se ločiU od izraelitske cerlrr. občtae v Gradcu ta so mHavfli evof prfstop k ffdovidd cerkveni obclnl v Zagreba, da s tem tvdf na ztmaj do-komentirafo. da so orelkHfif vse zvese z Avstrifo tn da prtoadtjo 4nvTiestvn SHS. ZatrreMVa cerfcvena ohčma fe seveda spre^ela fivbfiamke Ziđe v svoje okrille. Na Kraniskem Je ztvelo po Hvd*kem «tetjn L 1880. 96, L 1890. — Si leta 1900 - 145 m L 1910. — 146 dov, taned teh fii Je bilo Ili v UmmL Oi I im 4 tH »m 2idje na Kranjskem ponraožUi samo za 1 osebo. Koliko pa jih je sedaj v Ljubljani ta na Slovcnskem? Bojimo se« da se je njih Itevilo silno pomnožilo. Nismo načelni antisemiti, vendar pa smo prepričani da bi bila velika nesreća asa na* narod, ako bi ne modi nspešno sajezlti židovskeza pritoka* Id se nam obeta s sosedne Hrvatske, iz Madžarske ta Poljske. Stevilen židovski živelj Je za narod in za državo, kjer se mu posreči pridobiti tla, velika nesreča, to nam tzpričuje Poljska, Madžarska in v gotovi meri tuđi Hrvatska. 2a to je dolžnost naše vlade, da pravočasno odredi vse potrebna da se zastavi židovski naval, ki je nesporno že naper-jen proti našim slovenskim pokraj inam. Proti Zidom smo ne samo zato, ker izsesavajo ljudstvo, ga gospodarsko podjarmljuiejo in upropaščajo, marveč tuđi zaradi tega, ker je židovski element razsadnik in nosilec nemške »kulture« in nemške ga jezika, katerim dobrotam se 2lasti mi Slovenci hočemo otresti za vsako ceno. Zato zahtevamo, da se izdajo najstrožje odredbe, ki bodo zabranjevale naseljevanje tujerod-nega židovskega Življa v naših krajih. Že sedaj kar mrgoli po Ljubljani He-brejcev, ki so se pritepli semkaj z vseh vetrov. Polniio vse hotele, a nihče jih ne vpraša, od kod so, kai delaio in s čim se bavijo. Večina njih nima nobe-nih izkaznic, a vkljub temu se fih trpi, dasi je notorično, da ne delajo dru-ge^a, kakor da verizijo in povečavajo draginjo. Ta brezbrižnost naših oblasti bo kriva, da se bo vsa jata teh gavranov kar preko noči stalno naselila v Ljubljani ln da bodo v doglednem času ljubljanske ulice na las podobne za-grebSki Ilici- Slovesna zaprisega nradnlšrva In nastavljonccT ffinančnega ravnateljstva v LJabljani se je vršila danes đopoldne ob 10. v veliki dvorani Mestnega doma. Poverjenik za finance gosp. dr. Šav-n i k Je najprvo zaprisegel zbrano nrad-ništvo in nastavljence, nato pa nago-voril navzoče, poudarjajoč, da davčnl efekt v naši državi v prvem momentu ne more doseči istega uspeha, kakor bi ga moget, da pa gre v prvi vrsti zahvala uradniStvu, ki je ob priliki preobra-ta tako trdno stalo na svojem mestu bi se zavedalo svojih dolžnosti. Obljubil Je, da bo skrbel za ta da se izpolnijo upravičene želje uradništva in da dose-žeio ta kar zahtevajo. V to svrho bo zastavil vse svoje moči. Pozivlja nato zbrano nradništvo na trdno tovarištvo, nakmr zaključi svoj govor s slavaklicem na našega vladarja. kateremn klicu se navdnšeno odzovejo zbrani oavzočL Nato podpišeio vsi svoje izjave, nakar je bila zaprisega končana. Umri je snoči bivši ljubljanski tr- govec g* Ivan Fabian v visoki starosti 92 let- 2 njim leže v grob gotovo najstarejši meščan ljubljanski, markantna ocebnost stare Ljubljane, mož, ki je 8vojčas sođeloval ob pričetkih na-rođnega preporoda naSega mesta- Bil je med nstanovitelji in nekaj časa tndl blagajnik >Narođne Sitalnice<, kateri Je ostal svest ud do svoje smrti- Z mla-deniško živahnosrjo se je veeelil v sađnjih mesecili naše osvobođitve. Bil j« kot mož in trgovec povsođ splošno priljubljen, poštenjak staroga kova* N- v m- p*! Premestitev oradov iz Radovljice na Bled vznemirja vsako desetletje enkrat goreniski kot Dobro razumemo Blejce in njih novega gospoda, dobro tuđi del radovljiškega uradništva, vendar iz narodnogospodarskih ozirov to za enkrat res ni racijonelno, to je do-kazal shod občinarjev, ki je y pretežni većini glasoval proti premestirvi Tuđi naša stranka se ie, ko je bilo vprašanje preteklo desetletje na tapetu, izrekla odločno proti premestirvi uradov iz mest v vasL Da pa priđe enćrat do tega, ni izkljuČetio, kajti Đled se bo šlril in dvignil tako. da bo avtomatično za-hteval svojo administracijo, višje sole Itd. Le eno nam to pot ni razumljivo. Tišti malenkostnl del uradništva, ki Je to pot prevzel inicijativa da se je za-deva spravila na tapet, tarnal je v svoji ulogi. da nima v RadovUid du-sevnega razvedrila. Ko se je priredi! v nedeUo, dne U. t m. boljši glasben in dramski užitek, mislilo se je na Đle-du da pozdravijo ono u radništvo pol-noStevilna kakor voditelje v obljubljeni deželL A ni enega ni bilo. Opravi-či jih dejstva da Blejci tako dolgo mečkajo tisto naj siže bo električno. bencinsko ali konjsko zvezo vsaj med Lescami in Điedom, kajti, res ni mo-goče zahtevati, da tolče povprečni uradnik po noČl uro ali dve po prašni ali blatni cesti domov, fljakarskejra za-hievka 30—40 K premore pa res le malokdo. Cestna vez med Đledom in Lescami in da Je le 1—3 krat na dan, bila bi prvi korak k preseljevanju. Vočigled temu dejstvu je ukrenilo kakor Čujemo prometno društvo na Ble-du, v čigar korist se ponovi predstava v nedeljo 18. t. m. da postavi tik ob koncu prireditve in lVt uro pozneje omnibuse pred izhodi§če dvorane. Borao videH? Doticao lobfco vodstvo, kl je z le-senimi čevlji prejelo pomotoma tuđi vrečo čevUev z usnjatfmi podplati. naj to takoj naznanl na: akcijo s čevlji — Ljubfiana. realka. Velevažen Izub naseca rofaka. Neki nai roJak — hne je postranska stvar — Je po doigih studij ah hi eks-Berhnentih nanravil Izum. kl bo nemara dafekosežnejšega pomena. kakor Je bila svoječasno iznaidba pamega stroja. Ore za izum. ki bo za pogon strojev docela izločil porabo beticina, premoga itd. Tovarna Witchead je iz-umlteUu ponujala za iznajdbo že težke wmaim> O ftwf bo v kralkcai us- pravljalo mintstrstva Za lzkoriščanje Izuma je pripravljenih že več milljo-nov. Podjetje se osnuje v DalmacijL Naš rolak g. Albin Kune v Đaselu, Zentralbahnstr. 2U nam poroča. da je rad pripravljen proti mali odškodnini posredovati nakup blaga v Svici: isto-tako glede eksporta jugoslovanskega blaga v Svico, Trgovci naj se obrnejo v potrebi do njega. Đlagovni promet s Svico bo baje kmalu otvorien ln ker bi znalo biti švicarsko blago v primeri z drugim inozemskim cenefe, bi mogoče kazala posluževati se švicarskega trga. Opozarjamo vse» ki najdejo v moderni ume t nos ti užitek in zadoščenje, vse, ki hočejo spoznati bistvo simbolizma in vse, ki se hočejo poglobitl v dušo umetnika — hrepenečega po pravi lepoti, da posetijo dijaško predstavo »Lepa Vid at, ki se ponovi v torek popoldne v dramskem gledallščtt. Igralo se bo v prid Cankarjevega spomenika, na katerega se je zadnji čas pozabila zato bi bilo neodpustna če bi ne bilo gledališče zasedeno do zadnjega kota. Vstopnice se dobe pozni-žanih cenah dan pred predstavo in dan predstave pri blagajni dram-skega gledališča. Pisatelj Podllmbarskl (Fran Ma-sclj), pisec romana »Gospodin Franjo«, je leta 1917. umri v prognanstvu na Nižjem Avstrijskem. Njegova edina želja je bila, da se vrae v svobodno domovino. Ta njegova želja se mu žal ni izpolnila. Leeel je v ctoK predno je nam zasijalo solnee svobode, in njegov prah počiva v tuji zemlji. TeŽka mu Je tuja gruda, sai je tako neutešno hre-penel in koprnel po rodni domači grudi ves čas svojega prognanstva. Dajmo pokoj njegovi duši in prepeljimo njegove kosti v domovino. Pripravimo grob v domači prsti Izsmancti, narod-nemu mučeniku, kl je padel kot žrtev tistih Idej, za katere smo se borili ml vsi, kar je nas prepričanih Jugoslovanov! Zaradi snaženja nradnOi prostorov Je v ponedeljek, dne 19. maja 1919 mesrna blagajna zaprta. Iz Onnoža nam pišejo: Dokler ni bila Jugoslavija osvobojena, 3e bilo mestece Ormož kakor Ptuj, hudo za-grizeno nemčursko 'jmezdo. Odstavili so sicer nemške nastavljence, vendar je opažati le malo sprememb, ostalo 5e precej pri starem. Nemčurji govore demonstrativno nemško in zmerjajo Ju-goslavijo. Neki neviđen duh troši med naše okoličane vesti, da so Jugoslaviji usojeni kratki dnevi, ljudstvo je tem govoricam že začelo verjeti in caka topo, da se uresniči vest. PrilikD sem imela poslušati razgovor na vlaku med železniSkim nastavljencem in našimi fantL Železničar je hudo zabavljal čez državo ta pravil: Kaj hočete od Jugoslavije, saj vam ne more ničesar nuditi, Nemška Avstrija pa hna vsega v izobilju«. Ali srne nastavljenec na vlaku tako govoriti o državi ki mu daje kruh? — Iz Ptuja potuje po okolici potnik tvrdke Hutter in ponuja Žganje. Seveda gostilnlčaril ga ne kupuj ejo, ker je žganje prepovedano točiti. A agent se razburja nad vlada kl izdaja take naredbe, in svetuie. da se naj go-stilničarji upro proti plačevanju davksu če se jim nalagajo take prepovedi. Ali ni morda to agent Nemške Avstrije, ki ima nalogo naščuvati ljudstvo pjoti državi? Tvrdka Hutter prejšnje čaše sploh ni pošiljala potnikov. — Drugi slučaj! Neki Baumann je prlnesel na pošto v Ormož pismo, naslovljeno v »Pettau«. Poštnl urad mu ie pismo vr-nil s pripomba da imamo v Jugoslaviji samo mesto »Ptuj«, nakar Je dotičnlk odvrnil, nesramno se smejoč: »Wird bald wieder Pettau werden«. — Odstavili so tukajšnje prejšnje orožnike, dobili smo druge zopet nemčurje. Samo jeden je baje Slovenec Stražmoi-strovi otroci niti ne znajo slovenski. —* Preko mele je nedavno tega prišel de^ zerter Cajnko, kl služi v nemško - av-strijski armadi, v Ormož na dopust. Nihče ga ni prijeL dasi je Cajnko 10. im.« orož. stražmojstrom sam keg-Ual v gostilni. — Na dopustu v Ormo-žu se vidi večkrat stotnik Oton Mar-tinz, ki je v OrmoŽu doma, a služi aktivno v Nemški AvstrijL — Prltl bi morali semkaj zavedni slovenski orož-niki. ki bi take elemente iz Onnoža iz-trebili. Ormož. Tukajšnja imetnica papir* ne trgovine, spojene z knjigovežnico, Karollna Les jak se nikakor ne more sprijazniti z Jugoslavijo. Svojih otrok noče pošiljati v slovensko solo. Naro-den obrtnik te stroke bi imel tukaj krasno bodočnost ker bi bil edini, po-trebščine pa so velike. Naših nasprot-nikov ne borno podpirali! Reflektanti dobijo natančnejše podatke pri ormož-kem mestnem županstvu ustmeno ali pismeno. Predmeti, najden! ▼ narodnem gle-daflščn (opera) so se med letošnjo sezono našli nasleđnji predmeti: 1 kukalo. 1 ženska boa, 1 ženska ura, več žepnih robcev in rokavic ter 3 fotrali-zakukala. Najdeni predmeti se dobe vsak večer med predstavo pri nočnem Čuvaju v opernem gledaliSču, Ođda se ćela hiša 8 parkom in vrtom brezplačno takim koroškim begun« eem, jki imajo veselje do negovanja vrta« Naslov ee izve pri upravništvu >Slov Naroda«- Prve čeSnJe na trgu. Včerai so Wte na trgu prve letošnie češnie. Tuđi prva kumara je bila prinesena na tr«r. ^en-?ka je zanto zahtevala 10 K. Kdo io je jede!, nam ni znano. Kak uradnik gotovo ne. S trga. Danes ie bilo na trgu vsega toliko, kakor da bi ne bila lan^ko leto še vojna. Vsega se je dobilo, česar si le sna poteJL ZelenJave vs4i vni Utob, 115. Mev. „MjoMBmm NAnoor mm 17. ,s**j» tti*. ama ip Icromplrja, pomaran& citrom peciva, suhega sadja, jaje. kuretlne. Izredao veliko pa razne mesnine in špeha, da skoro več kakor marsikak dan pred vojno. Posebno so ženske segale po te-lečjem mesu, ki je bilo po 10 kroti. Si-cer je bilo po 14 K. To fe dokaz, da je kriza za živila končana, Draginja Je še in bas" zaradi tesra morajo niiji in srednji sloji vse te dobrote gledati le od daleč, v tem ko je za premožnejse že nastopil pravi raj. Pa je vendar še mnofco avstrofilskih rovarjev, ki kriče: »Preje je bilo boljšefc In lansko leto ob tem času? No, še vsi se dobro spomi-Djamo na ta »boljšet. Take elemente po zobeh! Ven i njimi, v Nemško Av-strijo! Še ena zanimivost na trsu. Danes je prineslo na trz neko kmetsko dekJe iz Podmolnika šest mladih lisic. katere je starka vrgla doma pod podom. Za-nimivo pri tem je posebno to, da je zvi-torepka povsod okros: ropala kuretnfno za svoje nenasitne poredneže, le doma se ni dotaknite nobene« kokoši. Zato jo tuđi nišo vjeli in od dali z mladici vred na trs:, marveč io mirno pustili živeti dalje, ker mislijo, da ostane lisičjl rod §e nadalje kot »domaća prireja«. Vremensko poročilo. Tfittu b«4 Hortea 30«*z Srediji mirni tUk 7M ■■ "~7~ Stanje i£> ===== i opaze ££ II otrovi Nebo Tinja, f mm ,. £ j| 16 2. pop 734-8 168 si. jgv. vcC. oblafi „ 9. zv. 735 5 105 si.jg2. oblačno 17 7. zj. 735-6 6*9 brezvet. jasno Pađavina v 24 urah 0-0 mm — Srednja včerajSna temDeratura 11T8, normalna 14 2°. — Vremenska napoved za jutri: Lepo, vetrovno in toplejše vreme. Kultura. Koncert »Ljnblj- Zvona«- Kar j« na snočnjem koncertn bilo najbolj raz-veseljivo, je, da je nastopil godalni kvartet, ki je zaigral stavek iz Škrjan-Sevega kvarteta v D-đuru in Cajkov-akega kvartet v ravno istem tonovskem načina. Andante tega kvarteta je polu isrednih krasot, spojil vse štiri godce v lepo harmonijo* Zajeli eo iz njega mnogo Iepote, občuteno jim je pel lok- Motil je le gromko ropot, ki je menda priha~ jal iz soeednje SlavSeve dvorane, kjer so ravno tedaj morali čvrsto vaditi. Zbor je zapel štiri pe&ml iz sporeda zadnjega koncerta tega pevskega đru-Stva, nanovo so zapeli Gerbičev >Po-mladni spev«, r katerem vsak ritenuto na koncu bolje izostane- PrelovČeva pesem >Zapoj ml pesam, dekle« je komponirana v prav malo r&zličnem slogu kakor >Jaz bi rad rdečih rože, napol narodno napol tako kakor zbori izza čitalniških časov* Rožančevo >Mak žari< so ispustili- »Zapuečeno« od AdamiSa so zapeli brez primere boljse od zadnjih Prvi del brezhibno, vznese-no, lepo, a drugi del je že kot kompozi- f čija šibkejsi- Tuđi solistka zbora je bila mnogo boljSa- Od peemi petih od moškega zbora je tuđi Se snoči ostala >Đober večer, luba daklec najlepSa-Zbor je sploh boljše pel kakor o priliki, ko je sodeloval Eijavec- Gosp* Mohorič je zapel dvoje pesmi, ki spadata v bolj srednjo vrsto umetnin. Pel je nad moje pricakovanje dobro« Marij Kogoj* Um etnos tn a razstava V paviljonu R. Jakopiea se otvori koncem tega meseca. Razdeljena bo na dva dela. Moderni oddelek vsebuje po većini proizvode mlajših, slovenski javnosti še malo znanih jugoslovanskih umet-nikov. Poseben oddelek pa je namen-jen starejšim umetninam iz domaćih zbirk. Koncert za Đled njega preroienje In povzdigo prirede blejske dame in gospodje v nedeljo 18. majnika 1919. Dvorana: Blejski dom. H. W\ Petrie-Martell: Mornarjeva u soda, fantazija za gosti In klavir. Grieg: Dih pomladi, Brahms: Podoknica, sopran tn klavir. čehov: SnubaČ, enodejanka. 3 osebe. Smetana: Sekstet te Prodane neveste. Lisinski: Venec slovanskih, 2 gosli in klavir. Straka: Kofetarice, peta igra, 5 I dam. Vstopnice v društveni pisarni (zraven pošte), pred začetkom pri blagajni. Preplačila sprejme vdano vabeči Vas odbor društva za tujski promet. Sedeži 7, 5, 3 K, stojiSča 2 K. Začetek ob 9. uri. Po predstavi omnibus od Ble-da do železnlce.____________________ OospodoRbo. Naše prvo državno posolilo. Koncem meseca bo zaključeno podpisova-nje našega prveira državnega posojila. Kakor poročajo iz najrazličnejših Kra-jev naše domovine, je podpisovanje 4% državnih bonov napredovalo Jako dobro. Zlasti mnogo so podpisali v Bački, Barauiji in Banatu, kar je raznm-Iivox ker biva tamkaj najpremofnejši živelj. Za temi del i naše države pa ne zaostaja mnogo Hrvatska in Slovenija, kakor tud i ne ostali deli naše države. Točne statistike sedaj še ni mogoče navesti, vendar pa je gotovo, da je pri podpisovanju sodelovala živahno vsa država in s tem dokazala svoj patrijo-tizem. Neka) pa se je opazilo, da so namreč gotovi kro*1. kl šo svoječasno podpisali velike svote avstro - ogrske-ga vojnega posojila, podpisali sedaj le razmeroma maihne svote našega državnega posolila, dasi gre sedaj za stvar, ki se niti od daleč ne more pri-merjati z vamostjo avstrjjskih vojnA PoaojiL Zanimivo pm j* te m HmaA ta I Mađlait ki thre at ■■!« čtUvmm ozemUa, spoznali plođonosnost naiefm državnega poso|Ua in padpisaU lepe vsote 4% državna boaov. Parimo, da nas ne osramote tujcj! Res i* da živi v našem kmetu še nesanpanj* nmpnm podpisovanju državnih posoiU vsled slabe izkušnje, Toda maie ljudstvo nai bo prepričano, da sedaj pri tem podpisovanju ne gre za podaUianie vojne in za podpiranje tuje država, paC pa sa to, <|a podpremo naSo državo in ji damo potrebna sredstva, da more vršiti svojo dolžnost napram svojim državlla-nom. Opozoriti je treba tuđi na to, da bodo pri izmenjavi kron v dlnarje dobi u lastnikj državnih bonov za vsakih plačanih sto kron izplaČanHi 5 dinarjev več. Državno posoilto. Vest, da je fl-nančni minister izjavit da se bodo ni za dinar je zamenjali tako, da se dobi za 100 K 5 dinarjev več. je jako ugodna premija onih, ki zaupajo državi. Ako bode na pr. za 100 K danih 40 dinarjev. dobi imetnik bona 45 din. U j. 15 kron več. Pojasnilo. Od vaeh strani % dežele prihajajo vprač&nja, šakaj nekatere obeine in &proviz&eije razdeljujejo amerikansko mast in slanino tako zelo cono* Na ta vprašanja pojasnujemo, da dobe vse občine in aprovizacije po cell Sloveniji od prehranjevalnega urada odnosno >Vnov5evalniee< za živino In maste v Ljubljani amerikansko mast in slanino po 20 K za kilogram proti ta-kojšnjemn plačilu- Ako oddajajo občine, oziroma aprovizacije mast ali elar nino pod nabavno ceno, krijejo diferen-co med doba\Tio in prodajno ceno iz posebnega fonda, ki ga imajo v ta na-men na razpolago- Trgovci ljubljanske okolice se še enkrat opozarjajo na ustanovni občni zbor »Gremija trgovcev za politični okraj Ljubljana okolica«, ki se bo vršil v torek dne 20. t m. točno ob 10. do-poldne v veliki dvorani Mestnesra doma v Ljubljani V splošnem interesu trgov-stva. kakor tuđi posameznika je, da se vsi trgovci brez razlike ndeleže zboro-vanja. Ce bi kateri trgovec v ljubljanski okolici pomotoma ne dobil že raz-poslanega vabila, nai priđe vseeno na zborovanje. Blagovnf promet m inoBemstvom- Vsak nvoa in isvos blaga v kraljestvo Srbovt Hrvatov in Slovencev je odvisen od voznega> oz- izvoznega dovoljenja pristojnin oblaati* Trgovci se sato opozarjajo, da si pravocasno preskrbijo taka do vol jenja, ker se bo odelej vsako blago zaplenilo, ki priđe brez nvozne-ga dovoljenja v državo ali se hoće brez izroznice izvoziti v inozemstvo. V Sloveniji daje uvozna in izvozna dovoljenja le »Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom ▼ Beogradu, podružnica v Ljubljani <• Cariname mora* jo zapleniti vsako blago, ki nima nvoz-nega dovoljenja- Pri Mestst hranlhilcl BubUanskl le podpisalo dosedaj 79 strank 570XKX) K prvega državnega posojila. Trboveljska premogokopna drnžfoa je principielno sklenila, da preloži svoj sedež s Donaja ▼ Ljubljano- Ministrstvo sa prefarano |a obnovo deiel je dovolilo delni^ki družbi za promet s poljskimi prideUd v Zajfrcbu, da srne prodati: tvrdki Zidar in Bertoncelj, paromlin v Domžalah: 1000 q pšenice; tvornici železne in ključavničarske robe v Kamniku: 33 q svinjske masti. 30 q češpljeve čežanet 30 q sliv in 35 q solje-ne slanine; pivovarni Union v Ljubljani: 600 q ječmena; tvrdki Vinko Majdič v Kranju: 500 q koruze v zrnju in zadrafci gostilničarjev v Ljubljani: 2 vagona pšenične moke. Se enkrat pozor atraltoill! Kdor hoče iz inozemstva kaj uvoziti, mora imeti dovoljenje ne samo od sosednje države, iz katere bi rad irvažal nego tuđi od naše države i* s. od »Centralne uprave za uvoz In izvoz«. Interesenti naj v teh stvareh ne bodo lahko-miselni. temuč naj pravočasno v pismeni oblik! prostio preko tukajšnje podružnice Centralne uprave za uvoz in izvoz za dotično dovoljenje točno navajajoč, kdaj in za koliko so blaga kupili, kako je z plačilom in čemu Ma-go rabijo. Žlasti velja svarilo glede Italije. Vsako Iz Italije priŠedše blago, ki nima pravilne uvoznice* se zaplenL Pri llkvidoiočeai mlnlstrsrni za domobrambo na Dunajn se oddajajo podpore iz državne loterijske ustanove na pripadnike prejšnje avstrijske domo-brambe (aktivne in urairovlje-n e gažlste, gažjste brez činovnega razreda in moštvo, kakor tuđi na vdove in sirote po prej omenjenih osebah). — Prošnje (kglekovane) na) se poštijajo potom vojafke intendance za Slovenijo v Ljubljani na ljkvidujoče ministrstvo za domobrambo na Dnnajn. GrađiM ^ielesmifik« proge Kmšm-Biha« - Novi ia Split - Sarajevo - Beograd* Beogradsko ministrstvo j* na-znanilo pokrajinski vladi v Dabnaciji glede građbe proge Kain - BfhaS - Novi in Split • Sarajevo - Beograd, đa. fe *e» ođložljiva in da m reH to Tpr*ft*»J« potom strokovn« tebnieii« koarf#K oakar sledi finaa^na orgaaisaei|a ta sgradbo prog^ DraJtfene testi it priredftte. Prw i*wmwm hOmSk umiilif ▼ LJmMJul ima v nederj*, dne 18» maja I* 1- dopoKJne ob pol 10. dopoMne v ▼•-randi hotela >Unio«< svoj r«tal obeal nm ia poaeatnlmt poBonio T«bi}o-Občni abor Jlm nudi priliko, da, • polnostevilno udeleibo pokatejo avojo BaaadoTolinoal • arojim slabim aadtr njim položajem, ki •• aistomatično od dne do dn* »Ubi* OkUik !• pa tadi po-treben, da. podkrepimo • lem nafio organizacijo in ji pridoblmo ugleda pri oblaatih* Z udeleibo sa občnem zbora pa (lani tuđi dokaiejo, da so vaaj ne-ka| pripravljeni eodelovati v intereau ■ploinoeti in » tem prisnajo potrtvo-▼alnost društvenoga odbora^ ki jim bode podal natanćno letno porociIo o vaem svojem delovanju- Občni sbor naj pokaže solidarnost in stanovsko zavest bišnih posestnikov in naj bode pravo mesto, kjer vsak poeestnik poda lahko svoje navedbe. Akademija priredi v ponedeliek, dne 10. maja ob 8. zvečer na realki predavanje gosp. filozofa Antona Pod-b e v § k a iz Zagreba v risalnid na realki. Predavateli bo predaval o nred-zgodovini slovenskeicB vseučHiSča v Ljubljani. Ker je čisti dobiček name-njen »Stanovski zvezi slovenskih akademikove, vabimo k obilni udeležbL Podružnica čebelarskega 'društva na Bledn priredi v nedeljo, dne 18. majnika ob 3. uri veselico in koncert v restavracijskih prostorih Lloyd na Ble-du (Rečica). Prijatelji čebelarjise va-bijo, da se polnostevilno udelezfr Prvo spfoSno društvo JugoslovaB-slcih vpokojencev v Ljubljani naznanja svojim članom, da so društvene izkaz-nlce pripravljene in se dobe dne 20. in 21. maja v torek in sredo popoldne od 2. do 6. v Novi ulid 5t. 5, poznejle pa pri blasrajniku gosp. Fabijaniju v Šiški, Planinska cesta št. 197, kjer se vrši tuđi vpisovanje novih Članov. Pred-sedstvo.________________ Aprovizaciia. + Suhe mese prejmejo stranke z izkaznicami A in B v vojni prodajalni v Goeposki ulici. Kg stane 10 kron- 4- 6peh na odrezek St- 2 sUdkor-nih izkaznic se bode oddajal v aprovi-začnem skladišču pri Muhleienu na Du-najski ceeti po sledečem rodu: Na vsak odrezek št. 2 sladkornih iskaznie sa maj se dobi 1 kilogram špeha* ki stane 18 K in sicer: Dne 1.9- maja stranke i sladkornimi iikaznicami sa I* okraj: St- 1 do 3 od 8- do 11* dopolđne in St- 4 do 10 od 3- do 5- pppoldne. Dne 20- maja stranke z i »kasni čami za II, okraj: št- 11 do 16 od S- do 11- dopolđne, št- 17 do 27 od 3- do 5- popoldne- Dne 21. maja stranke % izkaznicami za III- okraj: št- 28 do 30 od 8- do 11- dopolđne, št. 81 do 41 od 3- do 5- popoldne- Dne 22. maja na iskaznice sa 4- okraj: št- 42 do 47 od 8- do 11- dopolđne, &. 4& do 50 od & do 5- popoldne- Dne 23. maja na izkaz-nioe sa V- okraj: St- 51 do 57 od 8- do 11- dopoldne, St- 58 do 64 od 3- do 5* po- I poldne. Dne t4- maja na iskaznice sa I VI. okraj: št 65 do 69 od 8- do 11- dopolđne, It- 70 do 74 od 3- do 5- popol» dne- One 26- maja na iskasnioe za VTI-okraj: št- 75 do 84 od 8- do 11. dopolđne, št 85 do 98 od 3- do 5. popoldne- Dne 27* maja na iskaznice za VIII- okraj: št- 94 do 98 od 8- do 11- dopoldne, št 99 do 109 od 3, do 5- popoldne- Dne 28-maja na iskaznice za IX okraj: št- 110 do 114 od 8- do 11* dopoldne- Dne 28* maja na izkaznice za X* okraj št- 115 do 136 od 3- do 5- popoldne- Stranke naj se strogo drže đoločenega reda, da ne bode neporrebnega postajanja* + Is aeje mestnega aprovizačnega ođseka- 1- Prihodnji teden se peče v vojni pekarni kruh iz pšenične in 30% kornzne moke- 2. Izkaznice za kruh in moko se ne bodo več izdajale* Moka za knho in krah se bode od ponedeljka 25- maja naprej prodajala brez izkar-nic ▼ poljubili množini ▼ vseh vojnih prodaj aln ah, kakor tuđi bel in čm kruh in sicer: ▼ PreSeraovl ulici, v Kolodvorski ulici, pri Pođboju, pri Muhleis-no, v eerlrvi ev- Jožefa, v Gospoeki ulici, t Mahrovi hisi, na Starem trgu, na Brego, n& Tržaeki cesti- Cena be-lenm kruhu se pravocasno objavi- 3-Peki naj pečejo in prodajajo kroh Iz svoje moke, ter se naproei vlado, da določi cene pekovskemu krnhn- 4. Ce bode vlada izplacala za nbožno akcijo obljubljenih 200000 kron, se bode da-jalo strankam ubožnih akcij cenejša moka za kruh in eventuelno tuđi cenej-ši špeh- 5* Ubožna akcija sa meso se opusti, ker vlada nima nikakega fonda, da bi mogla đajati cenejše meso na ubožtto akcijo A ter na L ia II- urad-nišico skupino- Ker tuđi mestna apro-Tlsaeija ne more teh isdatkor kriti i* svojega, se preneha edđaja cenejšega mesa sa vse vboine akcije- 6. Prihodnji teden se bode razdeljevalo na slad-karam Izkasnice po 1 kg amerikanske-ffa ipeha sa osebo- Amerikanski ipeh je prvovTsieo treba je le» da am ga dva dmi samaka ▼ ^odi preteo oe ga topi-Ce se primeia pri toplenfii Đekaj «e-bule, izgubi mast ialtav okns popol-nnms 7« Cispsm l«wlim^m aa im-skem HMMv ▼ Jiestasm^ omm eo izvca* vl|o logitlsMcl§o sa mwBorsniO fri ra»leij€rranju fs prodaj! UtU. Natehri-e» tega odseka g- Galetovo pa se pri-legme ▼ aprorizatei odsek kot sastop-tfeo keuBumeutoT in lnrornmtorko sad-swmlo> Ta posel opraTlJajo ■■<■(■ ufcm mmmMa^mw Jmmm-^^h fr Hfr Najnoveiša poroiila. fNošt Mma poročUo.) ANGLE2I PROTI NEMCEAL London, 13. maja. »Times« izredno oštro napadafo Brockdorffa. — V inspirirane m uvodniku pišejo, da dela proti interesom človcštva za nadaljevanje netnike nadvlade v drujri obliki in mu groze. Pacifistični opozicionalni listi upajo še vseeno na sporazum. »Sunday Observerc upa, da bo krščanskj duh Ipremagal klice občega kaosa. »Daily News« zatrjuje, da bodo naprednjak! ostali pri svojem dosedanjem staliŠču. Fdvard Qrey objavlja intervju o Zvezi narodov, pravi, da ta zveza ne srne biti branik Imperialističnih pridobitev, marveč pravega sporazuma narodov. S KONFERENCE. Pariz, 14. maja. V nasprotju z dose-danliml vestmi zahteva zadnja nota Brockdorffa, naj se odpravi dosedanji sistem diplomatiziranja z notami in nai stopi na njegovo mesto ustni razgovor s sodelovanjem ekspertov delegacij. Ravnotako se upira proti predlogu glede ozemlja Saare. Jutri prične pregle-dovanje pooblastila avstrijskih delega-tov. Ponedeliek ali torek jim namera-vajo predložiti pogoje. če bodo doti ej Že utfotovljeni. Misli se. da bodo delegati NemŠke Avstrije imeli le kratek odlog za podpis pogodbe, ki ne bo tako obširna kakor ona z Nemčijo. Mogoče jo bodo podpisali pred NemcL PROTI AVSTRIJL London, 14. maja. >Times< nadalju-jejo z zahtevo po strogera postopanju tuđi proti Avstriji, ki nima pravice, da bi jo preveč podpirali, radi srrehov stare monarhije proti narodnostim. Av-strija mora odSkodovati svoje nasprot-nike za vofne škode vkljub velikanske-mu pol omu, v katerega je po lastni krivdi zašla. Z ozirom na sedanji položaj je ta zahteva »Timesa« zelo važna za nas. Socialistični >Daily Herald« obiavlja dokumente, ki se tičejo varnosti Cet za slučaj intervencije v Rusiji in nadzoro-valnih odredeb proti sindikalizmu. NEMSKI AVSTRIJCI IN NEMCI V PARIZU- — REKA-Pariz, 15- maja- Vtis nemško - avstrijskih delegatov t St- Germainu je boljši nego nemžkin- Mislijo, da jim pogodba ne bo predložena pred sredo pri« hodnjega tedna* — Mnogo se opaža, da sporočila delegacije ▼ Berlin siso na-slovljena na vlado nemške republike, marveč da jin pošilja Brockdorff oeeb-no Scheidemannu- To dejstvo je vzbo-dilo pozornost v nemSki delegaciji sami. — Nam sovražaa >Action Francai-se< se pritožuje, da nameravajo Nemci Se nadaTjevati svoje intrige in da ho-čejo kljnb prepovedi stopiti ▼ evezo z nemško avstrijsko delegacijo ter ee vmešavati v avstrijske zadeve in s tem kršiti predloženo jim pogodbo- — Isti list, ki ima selo dobre zveae s Lani, [ piše o reskem ▼pra&anju, da je Wileon nepopustljiv, da se bodo pa Labi najbrže ndali, ako dobo sa Eeko kolonijalne kompenzacije- LASKE SKRBL Mllan, 15. maja. (Preko Svicejf »Corriere della sera« na Široko raz-glablia problem miru z Nemško Avstri-jo in se skrito pritožuje, da sklepajo ta mir pravzaprav Francozi, ki žele v svojo lastno korist donavsko federacijo. »Kar se je leta 1918. razletelo, zdru-žujejo zopet leta 1919.« List pravi z od-krito jezo, da se tako vrača vsenem-Ska misel Mittel • Europe. — Protifran-cosko razburjenje je na Laik em splo-Sno. »Secolo« prinaša Članek % debelim napisom: »Francozi hočejo londonsko federacijo.« Lahi se razventega silno srde nad razgovorom, ki sta sa imela Trumbić in Lammasch v Parizu. Lani razgrajajo, da je Amerika že pristala na franeosko Željo po novi federaciji In da podpira to misel tuđi AngEja in se-veda tudl Jugoslavija. »Corriere della sera« pravi, da so sedaj Angleži pre-vzell vodstvo itđ. Tako odmevaio laSke pritožbe, med katerimi je še najbolj žalostna pritožba nad bodočim tiran-stvom Slovanov nad Nemci. ANGLESKE NOTRANJE SITNOSTL — KONFERENCA. — KOMPROMIS GLEDE REKE? — WILSON KONFE- R1RA. Loadoo, 15. maja. Vlada je odgovorila na socijalistično interpelacijo o tajnih dokumentlh s tem, da prevzema I zanjo polno odgovornost, ker je nad- | zorstvo nad četami potrebno radi discipline. Politični agitaciji med voja-itvom ni mesta. Pariz, 15. maja. PariSkai iidaja »Chicaso Tribune« javlja, da nađalju-Jejo Nemci svojo zahtevo, da Um pripuste občevanje % nemško - avstrijsko đelesacfjo. Trde, da so relacije med oberaa delegacijama tako ozko združene, da bi bila krivica, če bi bile primorane sklepali mir vsaka za sebe. Francon vidijo ▼ tem trmasto nemško prisadevanje so zđruženiu. odnosno noskus poflttčaeta izsiljevanfa. PSarta, 15. sala. Odbor Petorice Je danes poooldnt obravnaval seknndar-nm klavzule pondbe z Nemško Avstri-kv namreč da a« odnovedo Oattem v korist Poljske te ratnim železnicam. — V St Oermalmi v paviljonu Henrtkt IV. bo sedef fraacoske vojaSke misije. Oiavnl stan bo ▼ pavllfooa Frenca I. Austrijska detecacUm stanuje ▼ §ttr!h ▼ilah. Pariz, 15. lila. Informirani krogf zatrjttjefe ,da boimnšmf JNi» tod- TCafe se želja po splošnem sporazumu ta spravljrvostL Orlaado se kaže pon pustljiveia in ]• pripravljen, baviti mt s projekti, kl iib Je pred 14. dnevl U oštro zavračaL — Wilson |e pokfical ameriškeca in franeoskesra poslanika ia Rima k sebi na konferenca Izgleda, dx je odločen, da jih prisili« da jprojmejo njegov predio« v celotl. Pričakuje se, da bodo ItaliJanl opusttH svojo opozicijo glede odločitve sveta, kl daje Reko Jueoslovanont — Vrhovni medzavez-niškl gospodarski svet je pod predsefr stvom lorda Roberta Cocila odločO, držati gospodarske omejitve nasprod OsrskL dokler bo politični položaj ne-jasen. — Vsled odločitve odbora Četvorice v vprasanju Italije In kolonij jd verjetno, da bo komisija, ki jo sestav-Ijajo za Đritaniio lord Milner. za Fran-cijo Simons in za ItalUo de Martino, dobila nalo^r, da izdela nacrt za kolonijalne odškodnlne* kl Jih dobi Italija! z ozirom na londonski pakt. — Oatrvafai svetuje, naj se podpirajo napori, da se prepreci združenie Avstrije, pa da sci ustvari stabilna Nemška Avstrija brez tajnih dogovorov z Nemci bi prfporo* ča, da naj zavezniki Čeho - slovaške hl jugosiovanske delegate vedno dobro informirajo in vpraSajo za svet OB PRIHODU NEMCEV V PARIZ*' Lucern, 15- maja* Pri Rennerjevem prihoda so se dogodili prizori, kl so'| vzbuđili zanimanje- Profesor Pinon 8^j je prisrčno brigal za dobrobit avstrlf-i' se delegacije in je avstrijake publict! ste predstavil franeoskim s besedamf; »Voila ds confreree< (evo srfino dragiti kolegov)- V nasprotju z drugim! so sci! pa Lahi držali jako mrzlo In godrnjfttj li nad franoosko ljubeznjivostjo* Frao^ cozi so Rennerju ob prihoda takoj dtt^ rali njegove lastne besede o samood'! locbi narodoT (1918 stran ^60), da 00 Avstrija ne srne postiti nsrkati 06 Nemčije. Renner je bil r sadregl In je govoril o novih čaaih, slasti radi bo*] vražnega, sadrfanja Jugoalovanov, U} OehoT- NOVA BITNOST? . A Lncern, 16- maja* RomunsEi Erogl trde, da nameravajo romunski đelogatl zapustiti Pariz, če ostane pri aedanjem sklepa glede delitve Banata, kl ga đo4-bimo po većini mi« NOV PREDLOG GLBDB HEKR Pari^ 16- maja opolnofil« — Vpra^j Sanje Reke še vedno ni reženo, toda o9! vaeh strani zatrjujejo, da je rediteKj pred đnnni* Clemenceaa je danes vfrt» traj sprejel Orlanda in Sonnina. KoUh! nijalne aahteve Lahov so že bile ^ pretresa« Po »Tenipsac se »dl, da pre* vladoje nova tendenca v vprafianfri Reke, in sicer naj bi se priredil neo&' cielen razgovor med jugoelovanakimf Iin laškimi zastopnikl- Glede Beka f«| najnovejSl predlog, da bi Reka in So^ iak bila rasdeljena v tri đele- 8oiaK bi prifiel pod jugoslovansko snveren^J teto, mesto Reka pa pod lafiko- Iitdctii bi bila razdeljena na dva dela- Zapadni] đel bi bil prepušten Italiji, pa U ostali v uporabo Jugoslaviji brec priđrtko^; e& najemno pogodbo sa 99 let- Najamni teritorij bi upravljala mesana jngoslo-1 vansko •> lasica oblast- — Po >Chicagd Tribunec je odbor Petorice vfteraj raz-motri val bolgarsko mejo- Pred končno odloSitvijo se ndelefe srbski, romunski; in grški delegati. — >Journal des Dsm! batsc objavlja Trambicevo isjavo o ReJ kl- NaglaSa konene meje jugoelovan-j skih zahtev* Trumbić predlaga takSndj režitev, da saposte eete sporno omovi lje, kl ga prevzame v upravo Zveri narodov in organizira t njih pleblaeHi v Vffaki prejSnji administrativni In g&; ografiCni jednotl (kronovinl)- Na M način bi Italija lahko anektirala svoj* će, ne da bi oetal ob Jadrana kakrdeiH koll iredentizenh ftfaSa poroHta U Beograda fn Žđgršhđ.1 POLITIKA V BOSNL Sarajevo, 15. maja. Politično ZivtfeVj nje v Bosni se živahno razvija. SkoraJ vsak večer prirefajo tako demokrati k*.' kor radikalci sestanke in manjše shode. Ker je banjeluški dnevnik prešel v naJe roke, hočejo tuđi radikalci ustanoviti svoje glasilo. — Sarajevski mestnl sve* je sklenil demisionirati, če ne bo vlada ; razpisala novih volitev v mestn. BORBA ZA DR2AV0? — BTJRNi? SEJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA; _ ^ __ Beograd, 16- maja- Današnja m#m Narodnega predstavništva Je dovedla* napetost med staroradikalei in deman krati do viška* Stararadikaldi so zbob-nali skupaj vse svoje ljudi; pritiskali so tuđi na klube, od katerlh m> upaH* da bodo glasovali % njimi, naj pozovefo svoje pristale do zadnjega k seji* Tako so Starčevičand brzojavno poklioaH ▼ečje fttevilo svojih poslaneev, ki so sa mudili ▼ Zagrebu ali drugod po Hrva-skem- En StareeviSanee se i« res nalaii sato priperjal ▼ Beograd. . Sejo je otvoril podpredsednik » Rib«r ob 16. vri* Zapisnik zadnje st|t am Je sprejel bres opazke- Na minlstr* skih klopah Miljo ministri: PrlMetri* dr- Kramrr dr. Korosso, dr Niafiie, Bv* K>tM, Kapetanove, dr- Poljak in Ma* ai^L^—IX Vzl^kzzzzzzzzl^rfsk amb|^^ ^^k ^£ Strm 6. jgSLOVCtfSKJ NAROD" 4m |7. m]s 1919. 115. »wr. ?tr. Kari Trtlkr pa d* Jo odloill b» Zbornica, prelđe naio na dnevni red: Glasovanje o vogarnosti ali nove-Jjavnostl spornih treh mandatoT in si-ear dr- Jojčića, Savio* in Vujio* Na predlog radikalnih poeUnoev ae ttM glasovanje poimenakl* V Baftetkn gla* •oranja se elani ju£osk>ranakeg& kluba korporativno dvignejo b svojih most in odidejo iz dvorane- Med gladovanjem je vladala v dvorani velika napetost- Mnogo poslancev je imelo pred se-boj imenike poslanoev, kjar eo imeli sabeležene glasove za in proti. Vsled raeburjenoati, kl Je vladala v ibornici, je trpelo glasovanje rasmeroma dolgo* Ko se je predsednik pripravil, da na-mani resnltac glasovanja, je prispeU napetost na višak- Burno odobravanje §e sledilo naznanilu, da je druga točka ^rerifikaoijskega poročila sprejela in da bo e tem rasveljavljeni ti trije mandati-Glasovalo je 143 poslanoev, od teh 86 ■a predlog, a 58 proti predlogu* Proti too glasovali račun radikaloev §e Starce vičanci. skupina liberaloev okrog Bibaroa ter socijalni demokrati- Ti pač flie toliko iz prepričanja kakor iz solidarnosti za svoje tovariSe Kneževiće iz Vojvodine- S svojo odsotnostjo so indirektno podpirali Starčevičanee tuđi Slani jugosloTanskesra klub*- Rezultat glasovanja 5O pozdravili demokrati z oduševljenim aplarzom- Številke govore dovolj jasno-, Č*e bi bila tuđi Ko-T^ščeva skupina glasovala za starora-dikalca, bi bili tuđi ostali v manjiini-To pa je njihove najnovejše saveznike ▼ starčevićanskih vrstah tembolj razjarilo- V tfvoji onemogU jezi so hoteli glasovanje na ta ali oni način z narav-Bogt smešnimi argumenti razveljaviti In popraviti svojo postoj anko- Tako n-pr- je zahteval poslanec Miletić od predsednika. izjavo, ali je sploh nv rvjsoča dovoljno stavilo poslanoev, da se je moglo glasovanje vršiti* Predsed-flika Ribarja je spravilo to vprašanje sprva malo v zadrego. ker ni imel na razpolago tocnega seznama ćlanov N« P- Toda izboren advokat, poslanee dr- Fatti ga ja tat** Iawa1 a tasm» i» £* Je opavotil ma pataftilo veritikaeijske-ga odseka, ki je ravno ležalo na pred-sednikovi mi«. Po tem porocihi Je bilo 250 mandatov ie od prvega početka overovljenih, 2cVim, ki siosr ie niao overovljeni, pa je primana pravica« da se srne udeleiitt glasovanja, tako da Je snaial takoimenovani forum 1S9 glasov* Ker pa je glasovalo 14$ poslan-oev, tuđi nagajivo vprašanje drja Me-letiea glasovanja ni moglo popraviti-Nato so začeti dvomiti stareevićanci o upravidenosti onih mandatov, ki jih je določilo Narodno Vijeće v Zagrebu Poslanec Miletić je namreč vprašal mi* nistra Pribieevica, ali je podpisoval dotične verodajniee kot minister ali kot član predsedstva Narodnega Vijeća- Minister Pribičević ,je bil prisiljen trikrat poseči v debato in razlagati, na kak način in na podlagi katerih dogo-vorov je Narodno Vijeće določilo mandate* Po dolgem prerekanju je bila seja ob 19- uri zaključena in pribodnja skli-oena na sredo ob 16- uri- Na dnevnera redu: nadaljevanje rasprave o porodila verifikačnega odseka- MIVTSTRSKA KRIZA- Beograd, 16- maja* Parlamenfarn! krogi so v zadnjih čaaih mnogo govorili o predstojeći ministarski krizi.- Te go-vorice so nastale radi sporov med demokrati in radikalci, ki so se v zadnjem času vedno bolj pooštrili Pripoveduje-]o se nadalje, da so v ?amem kabinetu nastale velike diferenre glede agrarne reforme, ker hočep staroradikalri (Pa-Sićevci) Kititi veleposestn&e, demokrati pa zahtevajo izrrškev agrarne reforme* Vendar pa vkljub oštrim na-sprostvom do danes ministreke krize Se ni, zlastl radi nejasnoga zunanjega položaja* Kri»a je pa samo odložena. DEMOKRATI ZA ZNI2ANJB VOZNIH CEN- Beograd, 16- maja* Prometni odsek Demokratskoga kluba je sklenil inter-pelirati radi postopanja ministrstva saobraćaja proti povisanju tarifov brez sodelovanja Karodnega Predstavni- itvm> Khib safetev* sniSanJe eedanjih tarifov na Južni ieleznici na ono viM-bo, kakor so v Nemski Avstriji, tako da U povieek meeto sedanjih 200« snaial nasproti prejšnjim tarifom v III- ra»-redu 50%, T U «0% in v I- 100%. Iste velja tuđi sa državne ielesnioe* NOVI ŠKOTI? Reka, 16. maja. Ušld listi Javljajo, da bo Imenovan tržaški škof dr. Karlin v Ljubliancs ljubljanski škof dr. Jeglič za vrhbosanskeira nadbiskupa mesto pokojneffa Stađlerja, jcoriški nadSko! Sedei in poreški PederzoUi ostaneta na svojih dosedanjih mestih, glede Mahni-Ča na Krku n\ oadla nobena odločitev, ravno tako se še ne vc, kdo bo nasled-slednik drja Karlina v Trstu. ZADNJE SREDSTVO. Baker, 16. maja. Lahi so začeli ic Peke izganjati Juroslovane, mogoče radi eventuelnega plebiscita. AGRARNA REFORMA. Virovitica, 16. maja. Virovitiški okraj je prvi, v katerent je aurama reforma popolnomt provedena. 4500 oralov zemlje je razddjene med kmete. V okraju vlada veliko zadovoljstvo. JUOOSLOVANSKA MORNARICA. Zasreb, 16. maja. »Jutranji List« iavlia iz Kotora, da fe tam nahaiajoča se mornarica precei močna in da so te ladje določene od konference za jugo-slovajpko mornarico. V Kotoru se na-hajajo 3 večje križarke po 8000 ton. 1 s £000 in 2 po 5000 ton, 8 najmodernejših velikih torpednih ruSilcev, 40 torpedovk in 12 Dodmomic. Razven tesra se naha-ja v Kotom 22 trfcovskfli ladtj. PeiZKUS Z NBDOSTATNIMI SRED-STVI. Beograd, 17- maja- K sadnji seji je se pripomniti, da ae je na strani radi-kalcev prvikrat pojavil nekak separa« tizem- Med bojem so namreč nekateri govorniki radikalnega kluba, namiga-vali na to, da imajo oni več pravice kot N- Ps ker ao izvoljeni od stare srbeke narodne skup&ttne, docira eo drugi po-alanci imenovani brez pravne podlage> Ta poizkua loeitve je napravil deloma mučen, deloma smeten vtis, ker se je videlo, da ne prihaja iz srea, ampak samo i* tetnje, metati demokratom 00> tena ped noge> ODSEKL Beograd, 17. maja. V parlamentarni psvzi: sobota, nedelja, ponedeljek in to-rek bodo zborovali razni odseki in raz* pravijali o zakonskih predlogih, ki so jih predložila razna ministrstva. MINISTRSKI SVET. Beograd, 17. maja. Danes je imel ministrski svet sejo in je razpravljal o važnih finančnih vprašanjih, katera se rešujcjo sedaj v Parizu. Ministrski svet je sklenil tozadevne instrukcije, ki se odpošljejo našim mirovnim delegatom. Škoda, ki so jo sovražniki napravili v bivši kraljevini Srbiji, je cenjena na 8 miliiard frankov, seveda pa je to samo stvarna škoda. Neprimerno večja je ona, ki so jo utrpeli Srbi v moralnem oztru. Orozovita je izjeuba na prebival-stvu. Srbija ie izsrubila nad eno tretino svojega prebiva!stva. Te številke po-stanejo še mnogo srroznejše, ako se pomisli, da je po uradni statistiki poginilo od moškega prebi val stva v starosti od 18. do 60. leta nad 62%. UCITELJSTVO. Beograd, 17. maja. Na predlog ministra prosvete je ministrski svet odob-ril zakonski projekt, ki odpravlja celibat Ijudskošolskih učitellic. Kakor Čujemo, bo učiteljsko vpražanje rešeno v ćeli državi po slovenskem vzoru. Učiteljstvo priđe v B-razred državnih uradnikov (državni uradniki s sredniešolsko maturo) in bo za naprej vsaka razlika med njimi in državnimi uradniki tega razreda izbrisana. (Porodila LjublJ dopisnega urađa.) NA rRONTL Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 17. t m. ob pol 12. dopoldne iz uradnega vira: Dne 16. maja ob 17. uri [e nemška artiljeiiia oddala 15 strelov na naše postojanke severno Jezerskega Sedla, ob 15. uri pa nekaj strelov v smeri iz Spodnjega Dravograda na Šent Janž. 4 nemški aeroplani so danes ob 8. qri zjutraj pluli nad Slovenjgradcem. Poizvedbe. Prošoia. Prosim dotičnika, ki je našel album raznih slik in jugoslovan-skih vzorcev pirotskih ćilimov, da mi to vrne. Album Ima na prvi strani sflke Vuka Karadjića, na drugi Petrovića NjegoSa. Račić Bozo, Oruberievo na-brežje 18. Kaaareek niel Elizabetna oeata it 6/U* Najditelju dobra nagrada« Poereia se.lSletni deček crnih lae, nosi kratke hlade s rjavimi križai, eepioo, jopo, telovnik ima zelenkasto* S seboj je imel Solske knjige- Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli aporo-čiti družini 2b6gazjevi na Trnovakem pristanu Štev. 4 v Ljubljani- Našla sta se na Cojzovi cesti kljuca na obodcu. Dobiti ju je na Mirju 2.—4. Našel se je v sredo li- maja 191& v Sv. Jakoba okraju >vizitier< % malo vsebino denarja* Dobi se pri Milanu Sterlekar, Mestna hranilnica ljubljan* ska- Gizela društvo vzajemne zavaro-valnice na življenje in opremo nevest ravnateljstva na Dunaju ter podružnic v Gradcu in Trstu zastopstvo In vpla-čilnlca premli sa ćelo Sloveoiio. se na-haja v Ljubljani, Streliška ulica št. 22. I. nadstr. Več gtej Kr. SHS uradni Usf št. 81 od 26. aprila 1919. Izdaiatelj in odgovorni urednik: Valenrtn Kopitar. Lastntaa In tlsk »Narodne tiskara««« Spomln na razburljivo dogodkt> ima pri marsikaterih osebah kot posle-dico nervoznost in pomanjkanje. span-ja. Zamoremo pa svoje živce kmalu pomiriti in zaželjeno spanje naj ti* ako rabimo Fellerjev dobro dišečl živce pomiruioči »Elsa«-fluid. 6 dvojna-tih steklenic ali 2 spedalni steklenict tega tuđi pri bolečinah odpravljajočem obdrgnjenju blagodejnega domaćega sredstva posije za samo 6 kron lekar-nar E. V. Feiler, Stubica, Elsa trg Si 238 (Hrvatsko). Od mnogih zdravnikov • priporočeno. Obenem se zamore naročiti Fellerjeve milo odvajajoče Rhabar-bara »Elsac-krosrljice. 6 Skatljlc 12 K. Omot i poštarina se doduše računaju posebna ali najjeftinije, što se više dakle na jedanputa naruči, tim se više prištedi. 4finn m 3 drva ob železnidje takoj IU IH) II napredaj. Kje, povc uprav. Stov. naroda. 5214 OHiportiinzilel^se^ Poljaotka cestt Jt 20, pritMčje, detao. Hanniilai fh dvc ^sok{ omaii ** ob- mtllUUdjMll leko, z dvojnimi vratmi. Ogledata se lahko v pondeliek popo-ludne pri hišniku OrađfSčc 1«, 5231 Prsta se diriier fecociiav notor, 5 HP sedaj še stoječ. VpraSa se pri Itii Re-ftekn, UJieaT»iUrtW sojttcr, Celje- o206 KimlniH na bencin in kamenčki so luljallllal naprodaj na drobno in debelo pri P. K. Kaltcr, svSkar, Šclenbn--f9ft ilcm št «. 5123 Rogatec. Posudbe s etno takoj na ta naslov, 5159 natakankl ralnec ;s^S se sprejtne za kolodv. restavradjo na Jesenlcata. Istotam se sprejme donaia-!ec (SpeisentrSger). 4978 Vila t 1]Dbliamti otolid Hi| Ponudbe pod .Vila" na anončno ekspedicijo AU MATELIČ, Ljubljana. 5114 Vilo ali majtiei oradit -m>T:\;!' kom v ljubljanski okolici kupim takoj. N. N. Ponudbe pod Šifro »Gradić 6« na upravniStvo nas>ga lista. 4921 PHllUH lOftt stanovanje in ?rana v niši. Plača po dogovoru. Zglasiti se je pri vratarju mestne pristave: Cetti aa RodcIjeTo 8. 5150 •fUa zubar na Red, traži Intel i gen t-Mlllf niju Sensku k troje dece (otro-ka) i jedno uvježbanu danteuse. Po* nude ev. sa fotografijom poslati na g. llektaadra OtTela, Zagreb. Zriijfti trg S. 5130 Milta aabijaai se zaUsa« ▼ Stovea}en-■Uli grtica ta Stajertkea, flti ftstao-■tahM ,3vmn'«. 522« nitinifr) mal železnlnske stroke se riUniUil IH sprejme. Naslov povc nprav. Slov. Naroda, 5106 11111 B Mimdi kdor mi PreskTbi sokc liltl II HDniC, v bliZfni Zvczde v 4 do 5 tednih. Naslov pove uprav. Slo-venskega Naroda. 518C T)in Irrha roman, izSel menda vUl-UK lllK, steinovi založbi želim kupiti. Piineslte v aprav. Slov. Naroda, 5239 Prala n par H bettia iha. K čarr, cena po dopisu. Oskar červeli peststaik, S?. Feler b«4 St. Ost«. 5M2 hharin ^ v lctib ]šč* službe ^a Allilllfl^ ctlo gospodinjstvo, grt tuđi na deseto. Ponudbc aa upravništvo Slovenskega Naroda pod .Mirlja/5121*. TifSffi kakor tuđi več ačcaetv se lUilJI ssrejae proti dobremu piaOlu \ trajno delo. Aattoai Stota«r9 ■•stel t#Mrskl atejsler, LJmbilaa«, **rm-■Ova mU— JL 1»_______________4844 KipiiielmlriijHi.cr0^ steljico, kopalno ban)o in Sivalni stroj. Ponudbd pod .KasajaTSlII" na uprav. Slov. Naroda. 51% DoUro ohmiaa ptdona pHIq in landauer za 4 osebe je na naprodaj. NatantnejSa pojasnila v FraaC-itaaski alki ft S/L 5143 US|W ildlllJUJC rritiktinami oddam proti sigurno posojanim 20.0 )0 K po dogovoru. Ponudbe ood UUraa stna-ka* fHM \9UUt UBMJaaa. 514Ž Rmlii smkn ta, if^ko1^; si okrogel ali rezan. Cene za les nalo-žen v vagom se naj naznanijo im V. SCAONCTT1, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 3048 ^^H - '-• mm~+rt zMatf * |MiM BHBBBBBi ■ Sa ^H Tuznin srecm Javljamo vmsh sorodnikon, prtjaieljen in I ^H znancem prelalostno vatt, da je naš nadvseljabljeiti oće, osirosa ■ ^H stari ote In prastari oie, ta«t Ja stric, gospod ■ I Ivan Fabian I ■ blvJI trgorac. MSni posesteKt in Ijtibliimki ndSai I ^M v petek dae 16. maja 1919 ob pol 10. ori tvtte po ioafkl boltni I ^M v 92. leta, prtvfcksissv. aakraaMB« m nmintott mhmv*■■ odvetnik, ajt« ■ ^| soprog, g—di^Ivsi JBKAtoMi fUMHLvnđc ta vsmldajt ■ ^m VU pgaiBsHil ts pii—j||sj|s> ■ Uhtm Mtk* proti dobri nagradi. Na-IffEI HH slov povt upr. SL Naroda. J52»___________ KiptjB s lartifi! fcffia ^oslof" Ponudbe na poštni predal »27«. 5134 Mmm trgovina v Ljubljani, na zdo K proraetnsm kraju s popoinhn lnventarjem. Naslov pove uprav. .Slov. Naroda. 5192 Dita kreiae imfflkt *&"». Rojisa, Ljtbijaat, Prasca Jstefa cwte 3. 5179 Bk n strokovno Uobražena vtzilfa Kič K proti dobrema plavilu za modni salon Nleaafletk, Utgarjefa aL st 2. 5125 sflTST z Vrtnim orodje«, se spreime ■lili v delo za 2—3 mesece, event za stalno. Predstaviti se v pisarni »Hotela SIm«. 5135 lilasi sdntaliira (^e možno ffraneozi-KE1 KIlEljIH njo) za podoCevanje trmmomitimm. Visokost honorarja po-straaska stvar. Ponudb« aa uoiavni-•tvo Slov. Naroda pod „B«ka/512i\ lialir k°ij ie VJien iakiranja in ta-aHUffl, psciranja voz, se i3£e. Stanovanje in hrana v falSi Plaća po dogovoru. Zglasiti se je ori vratariu, CrtU aa KtdeUer* a Ljsbljaaa. 5151 (UkOftol v vseh modernih sloglh ori-rHHIII poroCa po zmerni ceni Frti Jkifar. Ljabljasa, Kaska c lf SUiis— ia poilttTess stnjat atizarstrs. Kupvltm tuđi 1S3S3 vsakt vrste. 1072 Loanftiaiihln^Ao^ stanovanje dveh do treh sob z vsem in clsktr. razsvetljavo-za avgust Po-nudbt pod Dtc ssebi — ptstasleftet LjiMJaaa 1. V__________________5^3 fini—I i ti Droti dobli P!a51 dvt ■PlQKM m izurjena mizarska pomoćnika za delo pri stro jih. Hrane in stanova« ie imata lahko pri mojstru. Strsjs* aiantfi Asirej Kfegar, flzsMrjt k. VM.________________________5080 Mt^ia izvrstno vpeljane les«e in-IOTP dustrije ifetm drofabalka z deleiem vs«j K 10.000, veičega ml-zarske stroke v večjem obsegu. Ponudbe oa upr. Slov. Nar. pod »Ltsaa Is4astrija/4W. 4905 ■■■#• ■fUsJHffi Oovori slovensko, BUM ■UBIU nemško, lasico. Ponk v klavkfn za zsčetaike. Pripravlja za izpite Ponagt zaostaHm. Nastbp tt^ pod Marljiva Sateljlea. 5186 IM **?*m V****-trmžl —sisifsaije MHb% za dffavu SwH^w SvsjssrasjD tigo-vafld aaobnŽML. Prisnio bi i glavao zastupstvo evcntMbisr 1 tvoc nitko sto-va*0ts vcea tvrdkc IH trsrsđcs sa se pi-sa^nsssiS) nmiMB) bsx vatena nsioawn>a a izvca LfSJBtssse. msnsssK poa iJnSM AsasjsjHSvBjn / s)a sisjns^^ isisia Hava« 2094 iMUhiiBsttisr^s leta s K 30000*— pfesso£c*Ja, prijetne zesatve a njospscB) an vnovD« sa nao 35 let. Ptodnost Unaio tenjo»ke ta- fjpatllsBr Čarka a dotom. GnJ. poaadba s sliko se pronl pod .Usta mmm na anon6o Brtia M kili (Waffenrad)v dobro nlM K Mt; obran ieno. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 5103 Wta mfiliilr ra žitno ^^ ln K PnUIMU sicer v dobrem stanju. Ponudbe pod .Pražllaik 1/5221" na , upr. Slov. Naroda. 5225 M knjaftib nuttikif ^"» veliko in malo delo pri Sisnosi Sll-■Enaek, ••tealivrgava «L «. 5013 hB]aa 9fQi ta Htola ?^r- Fazi Mikltt, krsjačica Stari teg l/m. 5052 Spnin a nbi H&m £"bL pravi cementnih cevi. Delo tndi v akorda. Ivaa Ogrla, ttavieaik. ijaMJaaa. Oraterjef« aabrezle it 8. 5173 fnfa Ufi v originalnih zabojih a ■ICii m»l 1440 komadov proda po 70 vinarjev 1 komad pri osebnem prevzemanju ali plačilo naprej Em. Sap-saaz. tsgafec St. štajersk«. 3411 Tufcflsl ** ^ slavenske kuće svega IICHUI tri služavke za sve. Ponude molim na adresu Olga li. gr. Ufta Kno, Navi Sad. Tekeli tare aL brtj. 31. ________________5169__________ Mm kopalni stroj, zelo dober m aparat za odstraniti rcvma-tizem in druge bolezni. Cena po dogovoru. Poizve se Btehreistva cesta t/lfl. 5189 MM* Brezhlbna sklopnaJcamera B. HOttig, 9X12, zapor na zev, objektiv f: 6, 5 v polžnid, 3 kasete. K 310—. Kje pove upravniStvo Slov. Naroda. 5211 iHHlahfta žcli ^0?**1 v trgovino z rllUjdlM meSanim blagom najraje gre na delelo a gre tuđi v mesto. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 5200 IprelBe»?ti mizankit poitiiflsT s hrano in stanovanjem ter dobro plačo. Zglasiti se je osebno ali pisme-no pri Fraa Kaastler, sarma iaga li nd-lantfft Utijt, __52!9 llnMhfBS 2 elektr. pogonom, novi UfiUUUli stroji, dokazano v dobrem prometu, v sredini mesta se prodaje radi drugega podjetja. Pobliže Josip Isti, SUKUS*, Ssrajevs, Ferkatflja 40 ________________5131_________________ jjnjK a toni ti« r£;nhs primerno Solsko izobrazbo v trgovino z meSanim blagom in železntno v v večjem prontetnem trgu. Naslov pove upravnlltvo flov. Nar. 5024 Mazniialianiili I na Kranjskera iice se v nakup, kupi se tuđi parni kotel v dobre« stanju. Ponndbe pod .Tvtraka MlUm na upr Slov. Naroda.__________________5133 tafta llMli ■* Pftsnlada. kl M mH BBL vodila gotpodinjitvo bile a poljem, vrtom itđ, se sprajme na posastvo blizu Ljubljane. Znati bi morala kuhati za druiino, oskrbovsti vrtove in koretino. Katere snajo bol|-so kuko in Micati perilo. imajo prednost Nnntnv v uprav. Sov. Nar. 5142 MlssnHnsi aiaflBBsWI Dobio m PHHl sltalnaa vdova brez otrok v 35 letu, UH znanja v tvrho tatoiine mofltve z gospodom ■U trgovcem sorazmerne starosti. Glavni pofo) adravje in plemenito srce. Le rer siie ponndba eventaelno s sliko pod Ud; 4h*>T/PBI na nprav. Stoveoskega MIHlDUljD starovpeliana vele tvrd ka Ponudbe na nprav. Slov« Naroda pod •Koatoristnja/5201«. 5201 ntrtftj vjrffilr za ležanje v dobrem UIlNU lUftn stanja se kuoi. Po« nudbe pod .OtrosU Ttslojk/ll7S# na upr. Slov. Naroda. 5178 faflflT z večletno prakso, veSČ bruSenfn tflftt 2ag, se spreime takoj. Plača po dogovoru Isto- rhhilMift Ponudbe tam se sprejme UlUUIIsL na poštni predal »Stev. 54». 5132 KDfii i& libi itailnft Hotn* BiltltB.ITtQliinlailTliKT- nisfnVn vsake vrste za kolosa, motorje Mllll in avtomoblle, — nmr\am*to. Šelaabtrgova allca i. 427$ MajsA« poštena, marljiva, okretna ko-0|C1lfil ja je voljna sao kućni posao obavljali te se dobrim sprtfevaU izkazatt moi» traži se k malo] obitelji, 3 osobe. Nastup odmah po dogovora. Ponude: zahtjeve plaće molim pod adresom: Dr. Vtadhair Cadc aaisvetalk kr. baa. stola, Zagreb Mlaz *. 0. k. Vm Tnff&ira ml £%;'"£ latkega jezika, želim vstopiti kot po-slovodja, skladiščar ali potnik v kako večje podjetje; na razpolago imam več tisoC K kavdje. Ponudbe pod ^igtraatt/Klz*1 na uprav. Slov. Naj; _____________5212________________ Moško kolo se proda* Poizve se v restavradji pri Bobenflra. (Hince21S._______________________S22& to] kupujem Naslov v upravnTStvu Slov. nar. 5217 V anfom a* vtaaao «11 kapi laibai pesestvo z nekaj zendjHKeni, vrtom in hlevom v Krikem na DoUnjskem ali v oMlijti. Ponndbe s ceno pod P#ststft/MI8 na uprav, lista._____________________521* tofušin Kje. pove upravniitvo Slov. Naroda 521* Pri ve£j€Ri državntm podjttjn st spiejme pod Ufodniroi pogoji takoj popolaoma izvai- f*. l|H|pnip|| ban in samottojtn H% UIBpIlBll, katert Je popolnoma velC dopisovanja v slovenskim, srbobrvalkem ln nem* ikem jeziku tw ima tuđi vsaj nekaj prakse v knjigovodstvu. Služba Je prU ietna in stalna. Po enoletnem zado* volfivem službovanja Je spoiena a pravico do pokojnlne. Tozadevne ponudbe, opremljene s prepisl sprlćeval in navedbo plače je Cimprei vposlati na uprav. Slov. Nar. pod .Prti teatrist Inu prtdaoit^iii«. Vpoltevail se bodo predvsem Ie samostojnl in dobro klasificirani delavci s prtmetno predizob-ratbotnae toli, da Je protnjik dobar nffVl' iMBJffMb •■■• i i 5. Itev. »SLOVENSKI NAROD*, dne 17. maja 1919, Stran 7», na prodaj po imernita cenatt OM« se v manjSin mnoflnata. Naslov pove opravnlstvo Slov. Naroda. 5165 Preprodajalti! Kremo za tevlje, vaselino za fevlje, cigaretni papir, cigaretne tolčle«, preniski papir v mapah, fino toaletno milo jn drugo blago dobite pri Nahler i Oplatka tgtnturni ! komisionalni posao Zagret* Jelacleer tr% 28 (polcg Narodne kavarne). Trgovci, Pozor! Nudim brezobvezno dokler zaloga: la 56% je d ma to milo v kosih po 500 gr. po K 8 20 u komad. la. 66°/, milo sa bntie v kosfh po 100 gr. po K 2*60 za komad. la. 50% toaletuo milo v kosih po ICO gr. do K 2*— za komad. Naročita od 5 kg naprej se izvrSuiejo po rovzetju in pfaćilu naDrej. Franc Otet, TcletrgOTec Vraasko pri Celja. 5153 Kupujem i irekifo lubje (resio, les za jame. Prosim ponudbe s skrajno um! Ho Mi Zalet pri Min. —— Moderne zimske ss= plašče kottume, krila, 2652 ■II flif in dru po damsko konfek-Ml IIIP cijo. Otroike obleke za 1)1 III I defke m deklicc- Ko*«ho-IILULL vino, Sportne in modne predmete priporoča po zmornl oonl M.Kristoilć-Bučar Ljubljana, Stari trg t. Ustaa ilia. 1 Anton Černe J SLiVOVKO mm. vermut fino, razna vina ¥ to6Ui in fino belo la trno staro VINO %m etefclertee prodaja po ugodnih cenah tvrdka Br. Novaković, Ljubljana« Marije TerezUe cesta šter. 13 (KolizeJ). 3685 BUŠI - podgane stenice - ičnrkl li ni lalega mora po^fsftf tko opttrebfte moja najbolj iskoSena in povsodi hvaljena sredstva Ukor: proti polltkiai ■!!!■ 5 K. za podjrane to mtSl sUne K 5*—; za Sč»rfce k 5 —; tiaitnra za stenioe K 2*—; posebna iaecaa tfaktara za steafee K5*—; anlčevatee noljev K z*—; prašek proti nrtesom 250 !n 5 K; tiikiara proti alem pri IJadek S R; maztlć za oti pri iifini 2 K; pralek za «*i v oblekf to perUa 3 K; tlnktnra za bolfce pri pseh K 1«SO: tlnk-tara proti mitesi na tidja la zelen lađi (uničevalec rastlfn) K S*—. Pošilja po povzetju Za?e4 za eksport M. Jflnker, Zagreb ti., Patrtalaaa nllca S. ■oetnifte in pokrajinske te dobe v veliki izbili v Janu njini" ftdamn iL 7 ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^^^^^^^^^^^^a^a^a^^a^e^a^aMjnBBjjnBBBBBI deiavca spptjmg Bar, tlsharca. Mm ii lelaner ozir. zid. akordanta za dela v Ljubljani ali Trbovijah. Za hrano in stanovanje je preskrbljeno. Zgtasiti se je osebno ali pismeno pri Stavbeni tvrd ki Iraa Ofrta, IJbIIJim, OraNrJcft ia-breije tt 1 5057 Imela |e »reeerat Za naše meje. ^^_ Primorski Slovenci ostanejo svesti Jago- ^^^đhmimuumiu slaiiji. ^HBnMBauujt|auu|ftH| Vsebtije sljajni govor Dr. Dinko Puca ^^B^J^^^ v Narodnem predstavništvu. Cera 1 K e*^^^^ 50 v. Cisti dohodek *e namenjen Sol-stvu v zasedenem ozemiju. Naročuje se v knjlgarnl Schwentncrja. Pestunjo starejših let, popolnoma zanesljivo, ISčem tako]. Lepo ravnanje in dobra oskrba. Imam deklico, ki že hodl in v julijn pričakujemo novorojerca — Po-nudbe pod naslov .DoDrt tlatba/otl7 ni uprav. Slov. Naroda. 5117 HaiceliejekDpitedrva brastoTa lo nebki » 20 cm delgifc polen-clb, tikoj aporabljlva za peč pri trrdkl Vinko Vabič, Žalec. RespoiMJa !• cei« vagone! Zahttivajte ponudbol ___„___.^ „HEUOS" Fra no« Joiefa cesta šiev. 9* Z- v slinostil rokah ™ Pmze) VeličM Bfittr, fotograf ter te priporoča slavnemo občinstvtr Vsakovrstne slomnlke pri poroda m gg. trgovcem in si. ob£iit- stvu dalje tud i itovoate Aohie, prtd* pr«inilM| alaaaaiate podplate aa v eevlle 864 Franjo Cerar9 loverna eJmmHcev « Sloby p. Domleie. Od postaje je 7 aniaut. Josip Suchv tklađlite m tinto-timl Wfo kapije fa prosi poaadb ei proizrodttelie?: plugov navadnih in dvojnih bri-bovskih, z lesenim grcdlom, brane diagonalne in travniške. Stis-kainice za grozdić in sadje. _ Mli-ne za grozdje in sadje. Ćistil-nice z 8 - 10 siti. Kovaške meho-ve. Kovaška nakovala in privi-jake Črpalke s konico in cevil |NERVOZNE boli, navale krvi, besa niču, migrena prenapetost, titranje pred očima, slabost očiju, Sura u ulima obustavlja Felterov Elza fluid 6 dvostrukih 111 2 speeijafnfh boea 19 Kruna. Staro prokušano tjera* Juće, bljutavost i zaCepljenost odstranjujuće aredstvo su Felle-Tove ra bar barove Elsa-krogljice 6 ikatljlc K 9*50. edino pravi pri le* karnarja EVOEH T. FELLER. Stabiem. , Ela trf it 2* Ovoj in poštarina ~ •e prlračunava po* acbej ali najceneje kollkor ved torej kdo naroH obeaen, _______________več prihrani._________IV bTievnika gitlifnii) aiaeln erlpieta ea dalo tvrđka Vftll leHU IJMjm. ■■rUaet a cem li. 50ta Priporoiilo! V retUvradli hotela »Juitri kolodvor« f Kolodvorski al. 43 se toči izvrstne aamo MaeJelM fn etafja) etefovsko itee, belo po 12 kron in rde£e po 10 kron liter. Izborna kuhinja, točna postrciba._______________5138 Toani i Wa Uvk! V trajno delo at vzaroe vcC tesarjev za v Ljubijano, Trbovlje ali Kočevje, kakor tuđi hlapec h konjem. Nastop takoj pri tvrdki Fraac Harthiec. aieat. teaarakl aMJater. IJaMjaaa, Prate 8. Plaća po dogovoru. &12/ _ t?a, c C Komad 28— in 34*«5 K lahttvaft« veliki eealk i vee nego 1000 *U-kami eveapletee. 349 g- Luna, Maribor it, T4. & toapodaraka pUama ^B ■ Dr. Ivan Černe ■ ■ ihibllana. MlklaiKtra e. C ■ 2 banana komisija, trgovske 2 ■ informacije, realitete, poso- ■ ■ji jilau nasveti In posredovanja H 2 v vseh gospodar. 2a devah. * B 8-VjI, l-i. Teleffoi &-M 7 VINO afaldiflB SAMIM Im ^^^^^> ^^^k^ ^k^k a^uaalk ■*^^^^ ^m*W V wmwW9 vPiw P9 SRlCfnm a^^^^^S^^aa« 4Bov „Srna" je laiaMfomai Sjejeeeejia mllot ktr je najpopoInejSe kakovoatl. Tvornica mila ie sode lesee reek, Breal- Poskns- ni laboji i 41/1 kg vsebine. 4980 li r fliinb. m iH. ■aiuiH aafsđHlk •emaM %Mpim nkc fobe ta kbremlc. M. MHT, KRflHJ. Sele egedao sa trgove« kler |e lavesi amltalee (trasalto) tri velike kleti (skladiSCa) telo piipravne za vinsko kupciJo. hlev za 3 živine in velika shramba za mrvo se oddajo pri Fr. IfliČ, trfovec ii aotestaik, Doleajska ce-rta it R____________________5116 •pff-«tnlv ^MmI maski iiMi za prodajo .Slovenskega Naroda" v Ljubljani in vseh večjib krajih Jugoslavije se sprejmejo takoj. Več se izve v upravništvu „SLOVKMSICiaA NARODA" Vii kniaikit loiiiiikn dobrih delavcev, za malo in veliko delo, proti jako dobri plači, mm sprejme takoj v trgovini aa Bvararat trg« to*w* 3. ____________________¥ UafcUMri,_________________^°2 Zaloga poUMva ta tap«t £ ERNST ZELENKA, ^ Solska ulica 9 MABIBOB eospoita mhem 29 priporoča svojo bogato zalogo najraznovrstnejšega pobiitva: spalnih« jedilnih sob klubnih garnitar, dlvanov, otoman, zime a madrace itđ. 2236 ■•l¥6č|« iKhiTeV »«»«• čepa. S#)MđaM poitytta ! Uiolia nliiN kapitala I Popolnoma opremljen HOTEL z živahnim prometom, pred vojno preziđan, ob železnid v jnžnoitajerskem mestu, s prostor-nimi stranskimi poslopji, vsled ugodne lege za vsako drugo pod-jetje pripraven, m jpr«đa potf vgodaloil pOfO|t 5210 = Naslov se izve v upravništvu Slovenskega Naroda. = ITrgovsko izobražen gospod, t^^ | ki je bil Čez 8 let pri velikem podietju kot pošlo vod ja v Istri j i, ■ z dobrim snričevalom, tam od Itaiijanov izajnan, ker je rojen ■ Slovence, ISče službe In slcer za poslovodja, pod poro Sefu, ■ skladiSCnika, potnika, založnika piva, zmožen slovenskega. ■ hrvatskega, nemfikega in itaHjanskega jezika, s kavcljo do K H 5000. Gre na vs« kraje v mesto a!i na deželo. — Naslov pove ■ ^^^ upravniStvo Slovenskega Naroda. 5162 ^^1 # Obvestilo! HP Vijudno narttanjamo, da smo prevzeli trgovino in delavnico od ?osp. J. Hlavke v Liublani, PreSernova utka 5, kjer bodemo kot prej proda jal i in Izdelovali kimrgične Instrumente, vse vrate ortopeđićnlh protez in banda**, po imernih cenah. Prtporočamo se %g. zdravnikom v Ljubljani in na deželi kakor tuđi slav. občinstvu za nadaljno naklonjenost. V LJUBUANI, dne 15. maja 1919. Što je „Salvator" vinovica? Ve postoji sredstvo koje U a bezbrojeim tlačajerlnm takd brzo I aspješao djelovalo kao »SALVATORc ▼borića* Boli reumatizma, kostiju, sslobova, ISIlasa, neuraJsile ltd nblainje. Boli Će dapače posve tečeznoti ■ eajkrađeej rokj budete H bolna mjesta redovito natirall sa »Sairator rlnovb --------------* oon«. Tko trpi na nervoznoj glavobolji, mlcrenl, trganju, betft svlestid, snbobolJL vratobolU Itd. neka pomleša »Salrator vtaovkat« a* svježom vodom i obloži bolno mjesto, lzčeznntl će boli vrlo brzo. Nakoti napornog hoda ili rada, batarfte mišice, osvježit će Vam tlelo. »Salvatof vlnovlca« Jest vanredno korlstno dj«iujad« sredstvo sa Ispiranje astiju > Jer osvježuje i razkuluj« usta 1 grla 1664 Izvozna i uvozna tvrtka i Lavoslav Poljak i drug Središnica: SPLIT. Dalmacija. Ptii ■£■!•• i Rijeka, Makarska, Beč (Wieo) L Rotentnna-strasse 11. etovi M nm mm TOHto- iir»)Mtm | knpovaB|«mi svib domaćih zemaljskih proizvoda, jalnog voća, žitarica, ljekovitih bilja, eto» ričnih i jestvinih ulja itđ. I tmMi 1 praialuu inozemnih proizvoda, svikovnoe I prekomorske robe itd. asa ■rieiaiBl nmtlenri Paliakir««. jrZfZZL. Zdravillšže Roaaika Slatina -^^r.'rrrr* I Naravni Sveplenukisiogrenki vrcld. rlcđosffno zđravilOCe za boleznl 2elođea, črcvesa, jtter io ledvic ZrtvitiKe aa boleni prcsnavijanja (điabetes, debelost) In p atik« (arthritis orica). Moderno kopaliSČc i vseml hydromenano-terapevtičnimi procedurami. — 91|etetf6e« eeawiteH| sa bolne na feodcu, Cievese, jttnh, kdvtcaa ta aa di*betikarie pc4 vodstvom etfokovajaka tfr. Lavriča Iz Sol« svetovnoznanega profesorja đi Noordena. ▼aakevretee I mineralne, solnćoa ia plavalne siopelL — Tareaake kmre za kroniCne bolesni srca, atHaeatotere#<|ai za nervoznt, okrepCevalne kure za krvne bolezni in bledco (chlorose). NajboljSe okrepčilo za rekonvalescente po I pijučnih boiciiUU, kot bionca.ti*, pleuntis itd. ZaraviliSka ^odb*, zdraviHSki kino, nmetniiki koncerti gledaiilkc, predstave, tpoc a>f prestori. — Veliko atevilo moderno opremljenih hotelov sa dependanc, krasni lzprebodi In I laletl v okolica. U etearaee aejkelje PfUfcJltjMUi teetajsi eelekaavau — PiespekU reeeeeUJa biezolaCee Ie «e vprafanja odgoverje I^ea^r^ieateljst^ro dr^avnega azdm.-%rlll&&CL Rogaška S»l&ti:nau Stran 8. »&LOV&NSK1 NAKOU*. oac 17. maja I»i9 115. ttev. filavnica i 100,000.000 kron. PrifiMa Mm mb o trmi « ikt i lidfin, Razarvoi okrog 1SO9OOO.OOO kron. Prtiarndva ufte« *tov. BO, w laafnoaaa poalopja. Fratlaf* tu aatap »rafcaalaHi aaaJrfavj tama mi**U«| sprejen li oskrba aHp—a« z vesta* i*afa*1a fretataft efekte?; MMaferaalM. (M^Dtporits) pod lasto!« zsklepo« struk; kndlt! ta FrtđaJ»i vsake rete; taUia— fr aafc#a.t actic; —fcartlm ti isplatu* sa m —m te- ii ipozfstfi; nimlM fcfftJHaa flaaaai sprej— itMinill *If ■• knjižice in tekofl raftn Ltd. Zivo opno, zidno in Mio opebo owintt aelev, lgel ta ©lja, ter drngega galanUriisk*a a lnaioaaafa blaga. VeQe množine pisemskega In pisamlikega papirja z ovitki v zalogl. NaprodaJ |e velika obseina ■^ trgovina z mnogovrstnira blagom v nekem južnoštajerskem mesta ob žc-leznici. — Prijazne ponudbe pod šifro „Plasllao zaaaftaa/9147" btagovolijo naj se naslovijo na upravništvo „Slovenskega Naroda*. Veletrgovinu Isidora Schollera sin Zagreb, Vlaška ul. ». Ustanovljeno 1883, Telefon 106« Milili SV0Je bogato skladššče: steannskih sveč, šved- II1101 skih vžigalic žvepla (Floristella dvostroko rafi- mlrane) smokev, mandljtv namiznega olja, llmon, rezin, popra, kave, suhih sljiv, metci Itd. Ceno zmerm! Zaktovajte oaalke. DOKA ^^| ETERNA UNION OMtGA SCHAPFHAUSEN URE ZA BIRMO zlate verižlce, otoeskl, uhaul F. CUDEN SIN LJubllana« (oasproti giaTie pošte), IVAN JAX in sin Danajska ctsta Stev. 15, Ljubljana. Šivalni stroji in ttroii »a pletenje. — Izboram konsirukd>a m elegantna isvriitev fz tova me v Linča. — Ustanovljena leta 1867. W Vesoaf« |ioaia|o lroaplaiao. ^M Pisnlni stroji AW Kelesa 'issa Ceniki zastonj in franko. Dflrkopp, Styria, Waffenrad, TroDviia liia n leliki 7 Andrija Golubić H I Zagrato, Jurliiteva ulica IO. PRODAJE: I Vino b«!o in rdeče, staro in novo, moslavinsko, grasc\ino. I Rum najboljše vrste do 40 % jakosti, fini aroma, Slivovko I lansko in dveletno, enkrat in dvakrat žgano, do 40% I jakosti, od modrih bosanskih sliv, najboljiih obče. Vse na I vagone in manjšfh količinah, hitro in točno odpremljanje! I Posredujem za vsakovrstno nabavo živfl, gospodarskih pro-I jzvodov iid. — laatapsik sa L|«bljaao la okalloa I Ivan Koieli, Trtaika cesta 5tv. 27- | i /p> niznonilo otvontve fiostllnei ^ I \ff Neznani am, da te« otvorll v niši \^ B Komenskfgi yL 26. (hiii Čimtmlk) gtstilno ffl ffi tcx se cenj. obćinatvu m maogobrojen obitk naj tople je pripenfam jn • \\. Baaraal aVaaaviali. JjJ ! SUETLR ! aatarlfe. iaraftoe, al»klrotoa«Mai pr^daaeM, (lzdelek svetovne siovanske tvornice.) Generalna reprezentanea sa en groš v kraljeatvu SHS JAMICO POGACAR, ZAGREB, 1883 začarao Vjtibljatia,______________________Ilirska ulica >t. 23 I. T" Pohištvo "I ISpalne, jađitne In goapoeke sobe, kuhinjska oprava, podložki, mo- aa droci, otomane, spalnt in dekoraciiskl divani, postelje, omare, ■ miže in stoli iz mehkefa in trdega lesa, železne postelje in umi- H valniki ter vse vrste letenega, Žtleznega in taoeeiranega pohiStva H v vsakem stogu od proste do najfin. izvrsitve po jako nizkih cenah H i a- «ri 1nW za »ehntre KAREL PRCIS^ Maribor, Sttmi tff •. S . ■ fvoaaaaa oflUtl Caalkl »Mioajl I ^^k^^a^B^^B^aa^a^B^^B^^^^^^^ a^VWB*^VV^MaiV ■■■ B^^a^B^^^a^p B*^^^a^^^^^aPp VB^a^BV^BK^ a^Vaa^B^Ba^BJf ^^^^^^^B ■ Nov zdraviliščni hotel (svratiste). — Biltr. nmitlliiL ■ H Star»zaaae» rađleektftae siravtliMe i tresiea (tckwelil-Tfeeia!e) -f- W» C H || A protinu, revmatizmu. iSiasu i. t d. ■ H Uravlf•■!• a pitao voao ori a>alMatli v vrat«, grla« pratlip H H fatrla, aala4€a la ftnuail. tolavala. Dektr. aasafa, ktatae, _■ ■ tfljikof« Uale li tthičic kopali. — Oaartf ctlt Icat. — Krasat •kfHea. ■ j Hm*4. tvreaa. N«rl beteli. Protfekte gratis. Zararfl. zirsvejk Dr. J. Uchert H aTniDIIIIID Mineralno i blatnog | UAnUffAn kupalište. I ■ fi| .. lUleaktJrai ttfli fireri, lajisatiifje U- ■ ■ SlaVOnijai jeteaje: retaatliaa, isekiasa, pesUeiics ■ I cteikai inim« faaa»lcai ** mmf* "^«««* CesakJk aelestf, slake- H ■ "^11* "«" iiiaiiaaa. famal i vftt slakeee. 8707 ■ I llUN lietlfaliitl Dobra opskrbal I ■ ^^L ujtfcl aaflkjg atVOfaaa. —— 6aWM SUMI Od Slatap Šš fldM. ^B II ^~. ! I ■ aViaaaaiataatem po najmŽjih dnevnih cenah: a4Hroif* I PiUaiwa kov mm, brinlavtc pHitnl ■ mt)dUiMliil kofilailt, p#flnkovac Poetornv & In raiiM drug« Uk«r|ts. — Marmelada ja* 9 bolCna In tlhma. — Mhra bosanska, maca. I olia fino iadllno I. t. d. — Točna in solidna I postrežba — Vse od tukajšnjega našega skladiiča. I Samo na dabalo« IGregorc & Verlič I l^^V^a&a^BB^Bk a^aSaV^aa aaak B^k^aaalaaaBBaBaaBaai aaaBBBB%VaaaBBBBa aV^ ^P afaaaflaaat S^-^^AMA-^k B^H Ing. Dr. Miroslav Kasal oblastveno power>Jeni stavbNl Ih2«hIis SifdjiM nm. ajjetii s Minu. Mnanaih ii ittn qnai v Ljubljani, Hiltarjava ulio« *t. 7. MP" Izvršuia strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrane, betonske in železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, želtzobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. FRizH i tiniifii uirBn ni Hranim ranim Tahalaaa anaa]«. »aataaaUra attaak ▼ ItJmlilTll latevak. Maj A ^a^ Prvovrstoo praino in toeittno milo ■ ■ ^^^^k ima v zalogi ■ ■ ■ ■ Josip Ra|itar9 ■ ^^m ^aj traovac r ioataafa. [Trgovina J# DAVID & drilfl Tr90vina 1 = Izvoz za Srbijo, Hrvatsko in Slovenije = I čioke, vezenine, trakovi za čevije, nogavice, čevljl, robc)f gumbi za- ■ klopnikl, kotom na, čokolada, milo, ofje, čai, hrani Ine konzerve itd. I vo ugodnih cenah. — Brzejavai nailof: 'Davit*. — Telefoa 6?—95. — ■ Potauki, rpeljtii In delavni, se tštejo poTtodi, kjer Se ttrtfka oj zastapana* ■ Ej Selce pri Crikvenici, Hrvatsko Primorje D [hotel „rokan^ HC^y x flastitia aorskla. stlačaia ii peščenim kopilišiem stavlja |#)aJ| tSrMm M '• JQBIJa t* *• I0Prt T promet — Izborna domidt kikfija. M^HSj \KmMl — PrlvttBi stuoTsaJa. — Ccie laerse. — Pojasnila daje: niVli UKMr^t obdatke pogUftrstT« ali pt LmOall fSJM hotellr Karei Povežar, BWI rV SlavHI adravllal vralol (kopalUČ«) """"""^H Krapinske Toplice (Hrvatska) i idravijo z zanesijivtm uspeh om vse I vrste revmatičnih afekcij miSlc In ČJen- I kov, protfn, vse živine bolezni (ishias, nev-rastenijo. nevralgijo, histerijo, bolečine v hrb-ttnid), dalje vse kronične boltzni na ledičan in me* borju, zastrupljenje s kovinamt in kožne bolezni. Pri fenskih bolernih vpllvajo dobrodejno na nervozne pojave v klimakteriju, pri vnetilh maternice ter eksudatih. Ratanćitela litforataclj« In prospekte daje zastonj ravnateljstvo^ I /