-GLASNIK 3 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA ^To VIII., ŠTEV. 60 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI 0B£lNA LJUBUANA-CENTER 3. člen 470. lutn P^lagi 3. točke 24. člena sta-'81 jj, ,,°‘,čine Ljnbljana-Centcr in o f|nilLllu zaJkona o proračunili in (Ur i:.?lr1?rniu samostojnih zavodov *jud«V' ' ,,'OJ št. 32/59) je občinski »ejj JP^Oor Ljubijana-Center na J *h0r„ tiu"*skega zbora in na seji ).l* l%i Proizvajalcev dne 20. aprila »Prejel ineznih postavkah proračuna in da odobrava izplačila za izredne izdatke iz proračunske rezerve do višine 75°/« letnega plana proračunske rezerve. Svet za družbeni plan in finanec sme razpolagati s proračunsko rezervo v vsakem četrtletju le do višine četrtine kvote, ki je določena v prejšnjem odstavku. O razpolaganju s sredstvi proračunske rezerve mora svet za druž-p L člen beni plan in finance poročati občin- *er »„lr.a^1111 občine Ljubijana-Cen- skernu ljudskemu odboru na prvi Hodt eto 1961 obsega: prihodnji seji. kri..,, Ke V bencga plana, kakor tudi nalog, ki Svet za družbeni plan in finance jih P9sl«vU« občinski perspektivni se pooblašča, da razporeja sred- Pla“- stva proračunske rezerve za pre- . ’ tem, okviru se postavljajo v mulo predvidene izdatke po posa- Plal,u zu letc> 1961 naslednje naloge: ODLOK . o proračunu "Črne Ljubi jana-Cen ter za leto 1961 izdatko°v 1961 obsega: znesku 1.045,989.000 din znesku 1.045,989.000 din i^KiihlV • namestitve pri občinskih vetle * 1,1 zavodih, ki nimajo druž- 2. člen njfu "Provijanja in za katere Prod račun ih niso pred- tre"a J Po (Ir, sredstva, se sinejo izvršiti Ujk Prejšnji pritrditvi svetu za °do()r 1,1 |dan in finance, ki ava potrebna sredstva. tudi 4. člen Tu odlok volja od dnevu objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa sc od 1. januarja 1961. St. 02/1-31-70/2. Ljubljana, dne 20. aprila 1961. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Majda Bojc 1. r. PREGLED DOHODKOV in izdatkov proračuna OBČINE I.JUBLJANA-CENTER za leto 1961 I dohodki 2. .V! ~~ Skupni dohodki 4, , Posebni dohodki ■ del Dstali dohodki ^ •- I rtltlAann i fI/\L. Preneseni dohodki 815.684.000 din 137.436.000 din 12.609.000 din 80.240.000 din Skupaj dohodki i s - IZDATKI Socialno varstvo Zdravstvena zaščita Državna uprava in sodstvo Komunalna dejavnost Dotacije; samostojnim zavodom družbenim organizacijam skladom Obveznosti iz posojil in garancije ‘ roračunska rezerva Skupaj izdatki 1.015,989.000 din 65.474.000 din 34.369.000 din 187.856.000 din 140.200.000 din 191,000.000 din 50.495.000 din 48.100.000 din 124.221.000 din 204.274.000 din 1.043,989.000 din ®n* Plan občine Ljubljana-Center za leto 1961 tj ' ?bžin„ H. 5- točke 24. člena stali]., <0ločK..y,i!, jana-Center v žveči "t* za j 'i11 Zveznega družbenega lk$$/60) X0 (Ur. list FLRJ ^»blike be""' i »enega plana Ljud- Ust i rtvexls,ov<*u,i‘! z® leto I96'i i otllJr'“j 21/6U il^ega ,i..!.J‘"V'-("-',nter na seji DRUŽBENI PLAN OBČINE LJUBLJANA-CENTER za leto 1961 PRVI DEL I. poglavje Temeljne smernice in naloge družbenega plana za leto 1961 ss^t,u'ar^Lass Smernico irj ukrepi za gospodaj-J rozVoj občine v letu stnvljajo konkretizacijo občine rozVoj zijajo ojtonomsko-poliličnili nalog zveznega, republiškega ln okrajnega druž- ctu 1061 pred-temeljnih 1. Povečali obseg proizvodnje in uslug v vseh gospodarskih panogah na osnovi ukrepov, ki so predvideni za razvoj posameznih gospodarskih panog. 2. Predvideno povečanje proizvodnje in uslug bo doseženo s povečanjem delovne storilnosti, ki je osnovni pogoj za uspešen gospodarski razvoj. Da bi se uresničilo planirano povečanje delovne storilnosti, bo treba mobilizirati vse sile. V ta namen je treba modernizirati proizvodne procese in metode dela (mehanizacija, avtomelianizacija, kooperacija), zboljševati organizacijo dela in skrbeti zu racionalno zaposlovanje delovne sile. Zato bodo morale gospodarske organizacije še v bodoče posvečati večjo pužnjo strokovni vzgoji kadrov ter uvajanju spodbudnejših načinov nagrajevanja na podlagi pri delu doseženega učinka. Pri razdelitvi sredstev iz čistega dohodku se morajo gospodarske organizacije orientirali na krepitev lastnih skladov. Pri tem bodo morale posvetiti posebno pozornost formiranju lastnih obratnih sredstev. 3. Se nadalje je treba skrbeti za naraščanje osebne potrošnje, ki mora naraščati skladno s povečanjem celotne proizvodnje in produktivnostjo dela. Da se zagotovi nenehen porast osebne potrošnje,, je treba razvijati trgovsko mrežo na drobno, večati in izboljšati kapacitete prehrane ter širiti in modernizirati storitveno obrt. LJUBLJANA, 11. AVGUSTA 1961 Pri nadaljnjem razvoju maloprodajne trgovske mreže se bo moralo posvetiti več pozornosti ustanavljanju novih prodajaln z vsakodnevnimi potrebščinami in modernizaciji obstoječih. Moderne oblike prometa je treba razširiti na artikle široke potrošnje, kjer bodo zu to podani pogoji. Ker obstoječe stanje servisov stanovanjskih skupnosti ne zadovoljuje tako glede prostorov kakor tudi opreme, se bo moralo v letošnjem letu pristopiti k reševanju tega problema. Dejavnost servisov sc mora usmeriti predvsem za potrebe hišnih svetov in državljanov, za katere so bili servisi ustanovljeni. Se nadalje se mora povečati obseg gradnje stanovanj na območju občine, nadaljevati z gradnjo šolskih, zdravstvenih in komunalnih objektov. Tudi z razporejanjem proračunskih sredstev je treba krepiti razvoj družbenega standarda in večati sredstva za negospodarske investicije ter sredstva za hitrejši razvoj šolstva, kulture in zdravstva. 4. Investicijska sredstva je treba vlagali tako, da se doseže čim večji gospodarski učinek. Investicijska sredstva, ki pritekajo iz gospodarstva, se vračajo nazaj v gospodarstvo. Pri razporejanju investicijskih sredstev je treba zagotoviti spremembo strukture vlaganj v korist investicij za razvoj panog, ki neposredno vplivajo na dvig življenjskega standarda prebivalstva. 5. Pri proračunski potrošnji je treba posvetiti posebno skrb izdatkom za administracijo. Negospodarske investicije je treba preusmeriti prosveto za gradnjo novih osnov- nih šol. otroškilr vrtcev, za nad orne slitev dotrajane opreme in za preureditev obstoječih šolskih poslopijt v komunali pa za nujne ureditve cestnega omrežja, javne razsvetljave ter za ureditev jiovilr nasadov. II. poglavje Družbeni proizvod in narodni dohodek Dosežena raven proizvodnje v letu 1960 in uresničitev osnovnih smernic in nalog bosta omogočili, da bo v leta 1961 dosežen jrorast družbenega proizvoda in narodnega dohodka: — teritorialni princip — tekoče cene — v mi lij. din 19-59 1960 1961 1960/1959 1961/1960 Družbeni proizvod 27,69^,0 Narodni dohodek 26,032,3 t%o 35.801,4 34,008,8 Ml 40.126,1 38,214,5 129,3 130,6 112.1 112,3 Po posameznih gospodarskih panogah se bo gibal družbeni proizvod družbenem sektorju predvidoma takole: Gosp. skup. Industrija Kmetijstvo Gradbeništvo Promet Trgovina Gostinstvo Obit Kom]), gosp. org. Kmet. zndr. IM M0 Mt — teritorialni princip — tekoče cene — v milij. din 1960/1959 1961/1960 27,089.270 35,177.626 39,486.896 129,9 112,3 5,863.437 7,361.477 8,373.410 125,6 113,7 12.966 9.341 7.145 73,6 76,5 1,874.535 3,306.690 4,007.6% 176,4 121.2 4.582.850 4,831.907 4.919.080 105,5 101,7 11,334.377 15,460.091 17,486.669 136,4 1 |3,t 776.588 912.001 991.948 117,4 . 108,8 1,570.123 1,958,676 2,176.213 124,7 110.8 1,068.742 1,324.303 1,523.425 123,9 115.0 5.919 7.150 7.310 120,8 102.2 III. poglavje Investicije Na podlagi dosedanjega razvoja gospodarstva b smernic, ki jih na- kazuje perspektivni plan občine, jo treba vložiti investicijska sredstva predvsem v tiste dejavnosti, kjer bodo vložena sredstvu že y letoŠ- njem letu neposredno vplivala na izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstvu. Prav posebna skrb je zato posvečena gradnji objektov, v trgovini, gostinstvu in turizmu, kar zagotavlja izboljšanje preskrbe, ter gradnji objektov družbenega standarda (stanovanja, komunalne naprave in šole). Predvideva se. da bodo znašale skupne investicije v občini 12.490 miljonov dinarjev, od česar odpade na gospodarske dejavnosti 6800 mi- lijonov dinarjev in na negospodarske dejavnosti 5690 milijonov dinarjev. Računa se, da bodo obratna sredstva gospodarskih oigunizucij znašala okoli 29% vloženih investicijskih sredstev, in sicer deloma iz družbenih investicijskih skladov, deloma' pa iz povečanega vlaganja sredstev v sklade gospodarskih organizacij. Negospodarske investicije se bodo povečale za 30,5%. Po pošalil®*1 dejavnostih se predvidevajo naslednja vlaganja: v milijonih tlin 1961 Struktura investicij v primerjavi z letom 1960 bo naslednja: Gospodarske panoge Negospodarske panoge Skupaj 1961) Znesek •It 1961 Znesek •It (v milij. (lin) 1961/1960 4.054 49 6.800 55 167,7 4.198 51 5.690 45 135,5 8.252 100 12.490 100 151,4 Stanovanjska dejavnost zneftek 1.650 s vstav 39.3 znesek 2.580 bvslav 45,3 komunalna dejavnost 375 8,9 1.020 17,9 Šolstvo 232 5,5 530 9,3 Kultura 340 8,1 390 6,6 Zdravstvo 296 7,1 210 3,7 Socialno varstvo 25 0,6 100 1,8 Telesna vzgoja 10 0,2 60 1,2 Ostalo, državna uprava 1.270 30,3 800 14,2 isti/1* 15M 272.0 228.0 Ut® 70,0 400,0 Skupaj negospod. investicije 4.198 100,0 5.690 100,0 Povečani obseg investicij temelji na večji udeležbi zveznih in republiških investicijskih sredstev, na povečanju investicijskih sredstev okraja in gospodarskih organizacij. Zaradi predvidenih investicij v letu 1961 še ni bilo mogoče razporediti 'investicije v razmerju 60:40 v korist negospodarskih investicij, kot to predvideva petletni plan, ker v tem letu še ne bo treba vlagati večjih investicijskih sredstev v izgradnjo Trga revolucije in Mestne bolnišnice, katerih povprečna investicijska vsota bo znašala okoli 2 do 4 milijarde din letno v razdobju 1952—196?. V letu 1961 se predvideva naslednja struktura investicij v gospodarske panoge (v milij. din): Da se bodo dosegle planirane negospodarske investicije, se bo treba poleg lastnih sredstev posluževati tudi posojil pri denarnih zavodih. Predvideva se, da se bo za finansiranje negospodarskih iuvestifcij izločilo iz dotekajočih dohodkov občine okoli 16%. 62,9 ______- 135,J lite' nega prirastka ter jim je zapof edini vir dohodkov; j — povečati ho treba skrb zaf slovanju invalidov na primernih 1 lovnih mestih; — gospodarske organizacije morale vnašali sodobno tehnik® ,j tehnične izboljšave v proizvodni s široko uporabo na vseli podri*! in v vseh panogah gospodarstvu^ — pri reševanju problema ?“r min i I. 1 1 4 1 . I < • I >1 ' IV. poglavje Zaposlenost in produktivnost dela uu iiiui v uiMioee soaeiovan * ‘t Hitro naraščanje produktivnosti spodnrskimi organizacijami obči% ., ... ...1 1. Vil ---ravni tvrsrnni nriUnini vil l**i slovanja in produktivnosti dela do tudi v bodoče sodelovali 1 1960 1961 1961/191,0 Industrija Sestav • 20 Sestav 17 142 Gradbeništvo 22 23 175 Promet — 4 — Trgovina 38 33 149 Gostinstvo 9 16 297 Obrt. in stan. skup. 4 4 159 Komunalne gosp. org. 7 2 49 Ostalo — 1 — Gospodarstvo skupaj 100 100 168 Predvidena sredstva v gospodarstvu se bodo uporabila predvsem v tele namene: — v industriji se bodo investicijska sredstva vlagala predvsem z vidika čim hitrejšega dokončanja rekonstrukcij, ki so sc pričele izvajati v letu 1960 in prej; — zaradi delovnih pogojev in velikega povpraševanju po izdelkili pri nas in v inozemstvu nadaljuje r 10S* z rekonstrukcijo, s čimer sc lio znatno povečala zmogljivost se- danjih naprav in delno uvedla proizvodnja predvsem novih izdelkov, ki jih nn tržišču danes primanjkuje; — v tekstilni industriji nadaljujeta »Pletenina« in »Volnenkii« z zamenjavo zastarelih strojev z modernejšimi; — v grafični industriji dokončuje rekonstrukcijo »Ljudska pravica«, nadaljujeta p;i jo časopisno podjetje »Delo« in Knrionnžna tovarna: — filmski industriji je treba omogočili gradnjo poslovnih piosltirov in prostorov za shranjevanje — v gradbeništvu se bodo vlagala sredstvu v nabavo strojev za mehanizacijo gradbenih storitev; — v prometu se predvideva gradnja novih poslovnih prostorov; — v trgovini se bodo investicijska sredstva vlagala predvsem za povečanje-trgovske mreže in modernizacijo trgovin nn drobno; nadaljevati je treba gradnjo skladišč; — v gostinstvu sc bodo uporabila sredstva predvsem zn gradnjo hotela in zn ureditev in modernizacijo obstoječih obratov in naprav; razen tega bo treba z adaptacijami povečati kapaciteto za družbeno prehrano; — v obrti je treba vložiti sredstva za razširjenje mreže obratov zn drobne obrtne usluge in zn razvoj servisnih delavnic: obstoječe obrtne delavnice ho trelm opremiti s sodobno tehnično opremo. V vseli gospodarskih organizacijah se predvideva bistveno povečanje vlaganj v obratna sredstva. Skupna sredstva investicijskega sklada in sredstva zn gradnjo poslovnih prostorov hudo |io posameznih panogah predvidoma razdeljena dela je eden od glavnih pogojev za nadaljnji gospodurski razvoj ter realno naraščanje osebne in družbene potrošnje. Družbeni plan za leio 1961 predvideva povečanje delovne sile za 977 oseb ali za 3,4%, tako du je mogoče računati ob predvidenem porastu celotne proizvodnje in storitev zu 12,4% s povečanjem produktivnosti dela zn okoli 9%. Da se bo dosegel planirani porast produktivnosti deta, bo treba izvršiti predvsem tele naloge: — preiti na sodobnejšo obliko nagrajevanja po ekonomskih enotah proizvodov in nn druge stimulativno oblike nagrajevanja, kar bo privedlo do pravilnejšega razdeljevanja čistega dohodku v podjetju; — ker nagrajevanje po delu v različnih oblikah stimulativnega na- E Sšj ne organizacije s svojimi prev'0 V. poglavje Osebna potrošnja in družbe®* standard A. Osebna potrošnja i( Računu se, da se bo v leti* zaradi povečane gospodarske nesti in doslednega tiresničev1 ^ ekonomskih nalog, ki so . ih>l°® j ( v planu, povečala realna osebne’ trošnju. V primerjavi z letom 19W bodo osebni dohodki delavce*,,, diU^ 1 1 uslužbencev, zaposlenih v m - v,-nem sektorju gospodarstva, P® Culi z a okoli 12,8%. B. Družbeni standard grajevanja pomeni funkcijo uprav- Dosedanji uspehi v gosp1 j, ljonja, mora biti osnovna oblika skem razvoju omogočajo nadiuJj, samoupravljanja upravljanje po ekonomskih enotah. Na ta način se bo pravica upravljanja približala vsakemu posamezniku v kolektivu, s čimer bo doseženo ekonomičnejšo poslovanje in boljša organizacija dela; — za napredek organizacije dela in povečanje proizvodnje bodo morale gospodarske organizacije tudi v bodoče krepiti svoje sklade zn razširjeno reprodukcijo in stremeti za boljšo organizacijo; — gospodarske organizacije morajo sestaviti plan zaposlovanja delovne sile in voditi točno kontrolo nad za potovanjem, pri čemer naj zaposlujejo predvsem take nezaposlene delavce, ki izvirajo iz narnv- izboljšanje delovnih pogojev bf(li Ta naloga terja usmerjanje nnP0Jf predvsem na tista podjetja, ^ gotavljujo najhitrejši dvig živlJ gotavljaj ske ravni. n) Stanovanjska gradnji j. Sredstva za stanovanjsko m v e* j \ L «x s 1 * x e # 1,\ 1 ■ . 4 IX/. 4 njo se bodo v letu 1961 56%. Jt V letu 1961 se bo nadnUG ps z gradbenimi in obrtniškimi 1 stanovanjskih objektih, ki J1!, i* gradnji še iz letu 1959 in bodo vesljivi v letu 1961 ter “• v letu 1962. ,jf 11 V lelu 1960. je ostalo iiedol- jf(f n ih 550 stanovanjskih enot ,z,. 1959, katere so v tehle objek'1 ikego arhiva; takole: luv. sklad V •/• Srvdstvii zn gradnjo poslovnih prostorov Skupaj Intluslri ja 11,8 5.6 8,1 Kmetijstvo 6.5 2.6 Gradbeništvo 1.7 3,4 2.7 T rgovina 41.7 47.7 45,3 Gostinstvo 25.9 23.3 24.3 Obrt in stanov, skupnosti 5.2 14,6 108 Komunalne gosp. org. 7.2 — 2.9 Ostalo 100,0 5,4 100.0 3.3 100.0 Boško naselje Streliška ulica llrvntski trg Dvoržukovn ulica Kidričeva stolpnica P raža kova ulica Prulc B. Stolp. E S. 1, 2, 3 S. 1, 2 S. in B. 1, 2, 3, 4 40 stanov, enot 126 stanov, enot 102 stanov, enot 27 stanov, enot 49 stanov, enot 80 stanov, enot 126 stanov, enot 180 564 460 105 220 360 412 le/iljj lež$ le/';? Skupaj 550 stanov, enot 2.301 \cti$ Objekti, ki so bili začeti v lotu 1960, bodo dograjeni delom® 1961. deloma v letu 1962. gl1'1 Začete in v letu 1960 še nedokončane stanovanjske enote so v objektih: Pripominja sc, da je til planirano /a 30% več sredstev, kot se predvideva, da bodo nn razpolago, ker izkustva iz preteklih let kažejo, da gospodarske organizacije ne izkoristijo vseli sredstev, ki so določena zn ta namen. Prale Voilmitt B. I. Tobačna ulica — blok »Lev* Ostale lokacije S k u p n j B. 5, 7 2. 3, 4 65 stanov, enot 156 stanov, enot 20 stanov, enot 59 stanov, enot 50 stanov, enot 330 stanov, enot 269 624 60 295 - 123 1.371 K '4 13$ I l P°L:g teh stanovanjskih enot, ki bodo zgrajene v letih 1961 In 1963, 0 irebii v letošnjem letu začeti z gradnjo: faradi prirastka prebivalstva s » zaradi primanjkljaja z zaradi amortizacije • zaradi usanucije s Skupaj s 310 stanov, enotami 253 stanov, enotami 114 stanov, enotami 100 stanov, enotami 797 stanov, enotami l ,'u Predvidene gradnje v letu 1961 l; .služili predvsem kompleksi, vi",r gradnja že v teku (Prale, 'Uiimt in Ilirska ulica). i, *« mi.->iv a ii in a;. i. r(‘gled stanovanjskih objektov, njem | (H*° Pršeli graditi v letoš- 0 it*?*1. v Ilirski ulici; f J rizidek D v Streliški ulici; nir.-' , l>n|!ah 11 blokov in 2 stolp- 1 0|) Karlovškem mostu; »a*-X Vodinatu (poleg 4 montaž-2 ''"juktov PEM) samski dom in L,-?>»*■! nn zemljišču med Gru-Vi,; ,° ulieo, Domžalsko cesto in J110 bolnišnico. sSSr« t do'"-u flanov finančnih pričelo z gradnjo kov,'Vttl|j.skega objekta ob Pruža * cesti že v letošnjem letu. on, °.Voz-Krajena stanovanja na HenV' 1 kompleksih ho treba na-'j.1 Prvenstveno za preselitve .v) rušenj in priprave novih al^bisč, 1 )u j)i se dosegel planirani v V(X gradnje stanovanj, bo treba i,,. Ji meri aktivirati sklade skup-d8»e in druga sredstva gospo-trebal* 0rganizacij, obenem pa bo cij,- Vs° skrb posvetiti organiza-zarčovunja s strani državlja- n«j z lastnimi sredstvi po-i 5*2 .. ■■ s« rJ11 Pn gradnji stanovanj. Da bi m *ri'!> 1 '*Hziralc planske naloge, je .(i , ni/, ......s,an°vanjsko graditev orga- ’-** ^ipizacj-V smer* racionalizacije ,in i! j I’* Prosveta in kultura Šo| j* Povečanje kapacitet osnovnih Osi,,. v letu 1961 zgrajena nova te|0 na šola Tonetu Čufarja, zu-5n|; ,i(* bo z dozidavo pri osnovni in ,®.cta Tomšiča in na Pridali |)j; :s,'lile stranke i/ šolskili poslo-I,' '"snovna šola I r. Levstika, Po-X l^ružibov Volane). lit- graditvijo nove šole in iz.se-lii) ,0 atrank iz šolskih poslopij se tk>vrz; n°vo pridobilo okoli 3740m1 K,-:"0; S pridobitvijo teh novih inVv$in im' preprečena tretjo izme- Nov^hocfujem šolskem letu. /u-Oijo Je,,a SO sredstva zn adaptn- bnjg* zgfmlhal« in za obnovo do- " Iv,., k)0 „n<,vili šolskih zgradb, ki se hfh,1 pohištva ter sredstva zn N5 ""vili šolsk V]SradilP v prihodnjih letih. %.|llQ"anjem 1,-tu se predvideva ^Voaji gradbena dela vzgojnovn "fth jn r. n vodov (vrtcev) na Polji T 1'rul "r" ter dograditev vrti ji" Non. s kapaciteto 180 otrok > So 'iQ „ 1f..n 7, 11 ,s 1600 m* površine. Zn vrtce ""tar.' "'.ienn sredstva zn nujne i ^ ,li"riremo. " kil,, y,skili domovih — Dom viš-11 uiedieinskč sestre in Dom X0 l96i'‘ <<>n,>,nske šole — je za Jtiein«. Predvidena nabava nove . r|Vatn’ v /u F.SS pa še Izselitev s " si„„S ranke iz doma (z nakit-"^'rilpv" v'n"-iu) in s tem v zvezi o a ,. , ,’l>aeitete doma. tNviil::^!" kulture so v planu h.žsterji sredstva za adaptacijo »'Pravo "['stoječih zgradb in za te],,, '-"'-".m; letin. 'it,- tv?, 0 vzirojo so zagotovljena kjektciv Z "/iuptaeijo obstoječih t-, r*,c'I'acija zn dogrndi- L,a'lit,.v /" Parku v Tivoliju in bj. Orj - ' V|1’1. šolskih telovadnih hii,!p ‘iv,.), r,nih šolah. Z zgrndi-»L/ta n„V ""večnla kn- 1 Ktov Zll 11 telesnovzgojnih e) Socialno varstvo in zdravstvo! Na področju socialnega varstva se predvideva začetek nadzidave »Delavskega domač ki bo služila za pridobitev novili kapacitet za »Prehodili dom zu mladince, ki bo pomagal mladini, ko prihaja v mesto, jo usmerjal v poklice in urejal druge njene ž.ivljenjske probleme. Glede na potrebo po vsebinsko bolj poglobljenem reševanju socialnih problemov se vedno bolj poslavlja zahteva po postopni, iz-dvojitvi določenih socialnih služb od delu upravnih organov. To se ho doseglo z organiziranjem posebno samostojne strokovne službe — Centru za socialno delo — ki ho z znanstvenimi in psihološkimi metodami strokovno in študijsko obravnavala psihološke in socialne probleme pri mladini ler organizirala patronažno službo. Du bi se omogočil tej službi začetek dela in ustvarili pogoji zu nadaljnje uspešno delovanje, se predvideva v letošnjem letu nakup ustreznih poslovnih prostorov. V zdravstvu se ho v letošnjem letu pričelo z izdelavo načrtov za gradnjo »Zdravstvenega domin, »Domu za rekonvalescente« in »Doma počitka«. Predvidene so tudi manjše funkcionulno-higienske ureditve »Centralne šolski' poliklinike«, okrajnega higienskega zavoda, centralnega otroškega in ginekološkega dispanzerja in ostalih zdravstvenih inštitutov. d) Komunalna dejavnost: Za pripravljalna dela pri urejanju železniškega vozlišča bo potrošenih v letošnjem letu 50*/o predvidenih komunalnih investicij, in to za gradnjo nadomestnih stanovanj, /n finansiranje gradnje nadomestnih lokalov, zn gradnjo odvodnega kanala oh Vilharjevi cesti ter zu razne druge komunalne instalacijo. Ceste in hodniki: Urediti bo treba trg južno od nove samopostrežne trgovine ob Dalmatinovi ulici oziroma pričeti z gradnjo dveh prehodov zu pešce med Dalmatinovo in Čopovo ter Miklošičevo in Titovo cesto. Druga večja gradnja ho ureditev Titove ceste, in sicer v odseku od Cankarjeve do Šubičevo ulice v 11 metrov široko asfaltirano cestišče za 4-pusovni promet z razširitvijo pred konzorcijem za en pas, ki 1)6 služil za postajališče vozil cestnega prometa, in z asfaltiranjem pločnikov. Rekonstruirane bodo tele ceste, pota. cestišča oziroma površine; dovozna pot v Roškem rmscljli; Prijateljeva cesta na Pridali: Poljanski nasip— Kapiteljska ulica (dovršifev rekonstrukcijo); Crnblovčevn cesta; Zaloška in Rimska cesta (odstranitev tirnic): Petkovškovo nabrežje; pasaža Mestni trg: Čevljarski most- Dvorni trg. Manje rekonstrukcije, asfaltiranje in ndaptnciic se bodo izvršili nn telile objektih: hodnika ob Musarvkovi cesti, in sicer ml $martinske ceste do Ulice Moše Piiadn: hodnik Poljanske ceste pred Domom Ivana Cankarja! hodniki Resljeve ceste, in sicer od Musurykove ceste do Zmajskega mostu; Stiossmaverjeva ulicu, hodnik Kidričeve ulice, in sicer od Zupančičeve do Prežihove ulice; hodnik v Prežihovi ulici; hodnik v Puharjevi ulici; hodnik na Vrtači od Levstikov« ulice proti Prešernovi cesti; obojestranski hodniki v Levstikovi ulici; severni hodnik Tobačne ulice; Erjavčeva cesta; odstranitev bunkerjev v Turno-grajski ulici; hodnik pred Dramo; južni hodnik Emonske ceste; Salendrova ulica — hodniki, cestišče; Križevnišku ulico; Kongresni trg; ograja ob Janežičevi ulici; hodnika na Privozil; vzhodni hodnik Gruberjevega nabrežju; Cesta za Gradom; hodniki v Streliški ulici; Peternelova ulica (obnovitev); Adamič-I.undrovo nabrežje (obnovitev cestišča); Saranovičeva ulica; preureditev križišč Ajdovščina, Miklošičeva cesta—Trg OF, Resljeva cesta Trg OF, Resljeva cesta— Komenskega ulica, Kopitarjeva ulica—Poljanska cesta, in sicer v zvezi s postavitvijo semaforov; preložitev kamnitega opornega zidu pod Gradom; • hodniki v Vošnjakovi ulici; Šlajmerjev« ulica. S semaforskimi napravami se predvideva ureditev 6 najvažnejših križišč. Kanalizacija: Položile se bodo kanalske cevi na trgu južno od Dalmatinove ceste, na Titovi cesti med Cankarjevo in Šubičevo ulico, v Vodinatu, in sicer v novem naselju in na Povše-tovi ulici ob Ljubljanici. Kolikor bo na razpolago dovolj sredstev, se bo nadaljevalo z gradnjo glavnega zbiralnika na desnem bregu Ljubljanice. nu Prijateljevi ulici; na Petkovškovem nabrežju; na Grablovičovi cesti; na Poljanskem uusipu; na Bregu—Dvornem trgu; na Kapiteljski ulici; na Hrvatskem trgii; na Zaloški cesti. Elektro Ljubijana-mesto mora potrošiti vsa zbrana sredstva iz povečane tokovine v letu 1960 in 1961 zu izgradnjo novili trufo postaj v občini, in sicer: 1. Trafo postaja Privoz—Prule; 2. Trafo postaja v Pružakovi ulici (stolpnica Miklošičeva cesta); 3. Trato postaja nu Poljanski cesti (rdeča hiša); 4. Trafo postaja v Prisojni ulici; 5. Trafo postaja »Lev« (v bloku); 6. Kablovod za Prijateljevo ulico lil: 7. Kablovod za nizko napetost za stolpnico »B< v Roški ulici; 8. Kablovod za nizko napetost za stolpnico »E« v Roški ulici; 9. Kablovod za nizko iz post. za obe stolpnici pri sodišču; 10. Kablovod za nizko napetost zu stolpnice v Streliški ulici; 11. Kablovod za nizko napetost za stanovanjske stavbe na Pruluh, za stan. blok (Kompas) v Dvorža-kovi ulici in zu stolpnice v Vodrna-tu (Domžalska cesta). Vzporedno z gradnjo novih cest bo treba položiti potrebno kabelsko omrežje. Toplarna bo pričela v letošnjem letu polagati nove cevovode za toplovodno ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov. V prvi fazi bodo položeni cevovodi nu odseku Resljeva cesta—Čufarjeva ulica ter proti zahodu do »Leva«. Povezava sever—jug bo v letošnjem letu pričeta na odseku Titove ceste, ki je v rekonstrukciji, in sicer z gradnjo podcestnega tunela, v katerega bodo naknadno položene toplovodno in druge komunalne instalacije. Vodovodno, plinsko in PTT omrežje bo rekonstruirano in na novo zgrajeno v vseh novih naseljih ter pri vseh rekonstrukcijah cest. Javna razsvetljava bo izboljšala in modernizirala svoje naprave na telile cestah oziroma cestnih odsekih : na Titovi eesti od Cankarjeve do Šubičeve ulice; na Dalmatinovi cesti in na Novem trgu; na Cigaletovi ulici; na Miklošičevi cesti; na Trgu OF; DRUGI DEL VI. poglavje Razvoj po gospodarskih panogah Industrija Predvideva se, da se bo industrijska proizvodnja v občini v primerjavi z letom 1960 povečala za I2l/f. Po posamezitih stiokuJi sf bo proizvodnja na območju občim gibalu takole: Stroke 111 —r Proizvodnja električne energije 112 — Proizvodnja in predelava premoga 115 — Barvasta metalurgija 116 — Proizvodnja in del. nekovin 117 — Kovinska industrija 119 — Elektroindustrija 120 — Kemična industrija 121 — Industrija gradbenega materiala 122 — l esna industrija 123 — Papirna industrija 124 — Tekstilna industrija 123 — Industrija usnja in obutve 127 — Živilska industrija 128 — Grafična industrija 129 — Tobačna industrija DO — Filmska industrija Industrija skupaj: Kakor je iz pregleda razvidno, 1960. Razv e pričakuje največji porast pro- tudi smor zvodnje v proizvodnji električne *........ ■nergije in v nekovinski in kovin-ki ter tekstilni industriji, kjer so o izvršile rekonstrukcije že v letu Indeksi 1 se bo vrednostni obseg blagovne proizvodnje v letu 1961 povečal zu 13,6%. družbeni proizvod pa za 13,7 odstotka. Glede na to, da temelji vrednostni plan na neizpremenje-nem nivoju prodajnih cen iz letu 1960, se razlike nasproti nižjemu indeksu količinske proizvodnje utemeljujejo s premikom strukturo proizvodnje v korist kvalitetnejših finalnih izdelkov. Povprečno število zaposlenih v industriji, upoštevaje samo podjetja, ki sc vodijo v sklopu industrijske panoge, se bo v letu 1961 po predlogih podjetij povečalo zu 240 oseb ali zu 3,3%. Produktivnost dela v industriji se bo v letu 1961 glede na povprečno ugotovitev družbenega proizvodu na enega zaposlenega in pri upoštevanju predvidenega porasta števila zaposlenih povečala za 10 °/o. Če se vzame razmerje med indeksom porasta količinske proizvodnje in, indeksom porasla delovne sile, bo znašal porast produktivnosti dela 8,4 °/o. V okviru smernic ekonomsko-političnegu razvoja občine je treba razvoj industrije usmeriti predvsem na: — čimboljše izkoriščanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti z uvajanjem maksimalne varčnosti in uvajanjem sodobnih tehničnih in tehnoloških postopkov; — uvedbo specializacije posameznih obratov, s čimer bo dosežena največja rentabilnost v stroških proizvodnje; — zamenjavo in izpopolnitev strojnih naprav glede na ekonomsko tehnično zastarelost in odstranitev ozkih grl v proizvodnji; — dovršitev že začetih rekonstrukcij v cilju čim hitrejšega ukti-viziranja vloženih sredstev; — pripravo tehnične dokumentacije za investicije v obratih, ki so načeloma lahko lokalizirani na ožjem mestnem področju; — skrb za pravilno gospodarjenje z obratnimi sredstvi in njihovo hitrejše obračanje. Pri razporejanju čistega dohodka nuj podjetja upoštevajo tudi potrebo po povečanju skladov obratnih sredstev, da bi se proiz- dvide- vodnja lahko razvijala v pre nem povečanem obsegu. Tovarna TOS v letu 1961 nadaljuje z rekonstrukcijo tovarne. S tem sc bo znatno povečala zmogljivost obstoječih strojnih naprav, uvedla pa se bo tudi proizvodnja povsem novih izdelkov, katerih sedaj na tržišču ni na razpolago. »Pletenina« in »Volnenka« predvidevata obnovo zastarelega strojnega parka z modernejšimi napravami, kar bo omogočilo postopno prehajanje od ročnega dela k strojnemu in uvedbo proizvodnje novih artiklov. Tovarna »Sumi« v letošnjem letu ne predvideva dokončne rešitve rekonstrukcije, vendar bo morala temu vprašanju posvetiti vso skrb, ker so njene kapacitete izkoriščene. V grafični industriji nadaljuje Kartonažna tovarna rekonstrukcijo, ki se bo zaradi finansiranja iz lastnih sredstev končala v letu 1963. Modernizacijo tehnološkega procesa in povečanje zmogljivosti nadaljujeta časopisni podjetji j Delo« in »Ljudska pravica«. '1 rigluvskn tiskarna bo v letošnjem letu pristopila k izdelavi načrtov za novo gradnjo. Po načrtu zu daljše razdobje je treba urejati problem obratnih prostorov posameznih grafičnih podjetij in modernizacijo strojnega parka. VII. poglavje Gradbeništvo Obseg skupne gradbene dejavnosti bo porastel v letu 1961 zu 1373 inilij. din, kar pomeni glede na leto 1960 povečanje za 21,2 "/o. Od vseh gradbenih storitev odpade im: gradbeno opeiativo projekti vo montažna podjetja s k u )) u j 1960 1961 Indeks 3,948.680 4,584.417 116,0 986.574 1,039.500 105,4 1,558.170 2,245.000 143.9 6,493.424 7,868.917 121,2 Trgovina na drobno Trgovina na debelo Skupaj Investicijska vlaganja v letu 1961 bo treba usmeriti na gradbeno mehanizacijo in nabavo transportnih sredstev zaradi čimboljše opremljenosti in hitrejšega procesa gradnje ter postopnega prilagajanja modernejšim metodam gradnje. Finansiranje investicij v gradbeništvu se bo v glavnem vršilo iz splošnega investicijskega sklada in iz lastnih sredstev. Struktura gradbenih del se v letu 1961 ne bo bistveno spremenila, ker bo tudi letos poudarek na objektih družbenega standarda. Predvideno povečanje realizacije bodo gospodarske organizacije gradbeništva dosegle z boljšo mehanizacijo gradbenih del, racionalnejšo organizacijo gradbišč ter z uvajanjem sodobnejšega načina gradnje. Ker se predvideva povečanje obstoječih in gradnja novih kapacitet za nove materiale ter njih masovno uporabo, se bodo morala gradbena podjetja mehanizirati za gradnjo, transport in porabo novih elementov. Analogno bodo morala za nov način gradnje vzgajali potrebne kadre. Prvi poizkus industrijske gradnje novih objektov predstavlja pol-montažni sistem gradnje stanovanj s PPM metodo pri »Gradisu«. Tudi drugo gradbeno podjetja pripravljajo nove načine gradnje. Večin uporaba mehanizacije bo zahtevala več visokokvalificiranih delavcev, nov način dela (belgijska metoda zidanja, uporaba stroja zu omcla-vunje z malto) in večjo uporabo tovarniško izdelanih gradbenih elementov. Zato bodo morale gospodarske organizacije vlagati večje napore pri usposabljanju strokovnih kadrov. Gradbene gospodarske organizacije predvidevajo investicije za nabavo nove opreme, pro- Predvideni obseg blagovnega prometa bo mogoče uresničiti glede na povečano proizvodnjo, povečan uvoz in glede na predvideno povečanje kupnih fondov. Upoštevajoč pretežno poslovni značaj gospodarske aktivnosti, predstavlja v občini trgovinska dejavnost najpomembnejšo panogo, za katere hitrejši razvoj je treba zlasti povečati njene tehnične zmogljivosti in izboljšati kvaliteto uslug. jektnntske organizacije pa gradnjo ilc poslovnih zgradb. Te naloge so go-spodaiskim organizacijam narekovale v glavnem velika izrabljenost strojne opreme, nepopolna mehanizacija in tudi vprašanje zaposlitve delovne sile. V skladu s povečanjem obsega gradbene dejavnosti In bruto proizvoda bo treba stremeti za povečanje produktivnosti delu. Na osnovi elementov, ki pozitivno vplivajo na to, se pričakuje, da bo v letu 1961 porastla produktivnost dela za okoli 18 V«. Na osnovi teh predpostavk ter v zvezi s povečanjem produktivnosti l er bodo zaradi preureditvenih ne ^cslncga središča odpadle znat-L' kapacitete obstoječih skladišč, skl vre*)n usmeriti nadomestitev „ jUiŠČ predvsem v nadaljnjo Izdajo javnih skladišč. z | rgovske organizacije na debelo lr I agom široke potrošnje je po-, ono usmerjati tudi na malopro-» l?° poslovanje, upoštevajoč or-v.f^acijske in materialne pogoje, L,?bne za ustanavljanje vcčjili °bnih trgovskih obratov. Zunanja trgooina t p lede na splošno predvideni po-„1 Daše zunanjetrgovinske izme-<£?Ve v letošnjem letu in dosedanjo ,bi?T.n°st tovtstnih organizacij v Mei"'1 se predvideva, du bo poru->)r . Promet za okoli 15 °/o nasproti Voj 'pletnn leiu. Za nadaljnji ruz-g(jJ .‘0vrstne gospodarske dejavno-*Deii zagotoviti tem organi- jp |a,n ustreznejše delovne pogo-Proci C”vscm v pogledu poslovnih 1'af:rl<]V *n skladišč. Treba bo tudi "sposabljuii nove stro-z.fipjl? kadre, poleg lega pa organi-to J_.° izpopolniti obstoječo m rejo /,!' v,se,n z razširjeno deinvnost-bstoječil, trgovinskih orga-J na debelo In drobno, hjv r Pomeni poslovno zdi riževa-Podfox^<,'zvajnl,1il| organizacij na ? zunanje trgovine osnovo 1**>a('i'lllPmip ,lov'b tovrstnih orgn-bosvJ',.1° treba posebno pozornost ®l°vnil ’ 'gradnji primernih po-tflvijp *. Prostorov za take orguni-Piil(t„lustreznim organizacijskim rKovi,)' ,ll.Ynm obstoječih zunnnje-"sk,b organizacij. X. poglavje Y "ostinstvo in turizem Proiupj nv. AC 'n kapacitet zn prehrano P/oiugj u s° bo dosegel predvideni c,lnjv’. P*1 bo treba izvršiti na- !:;,|J^Mr,"VinskV 111 re/.o je treba iz-■ >ra(ov •' uiodernlzacijo obstoječih Ahod0 'J. "astavitvenih kapacitet, °b||(>ga , 1 ustrezali zahtevani SO- 6 1 'urlzinn; — zagotoviti je treba tako organizacijo in luk način gospodarjenja obratov, ki bošta omogočila činv večje izkoriščanje notranjih rezerv ter ustvarila pogoje za nadaljnji razvoj in utrjevanje delavskega samoupravljanja v gostinstvu; — posvetiti je treba več pozornosti izobraževanju strokovnih kadrov; v ta namen naj gostinske gospodarske organizacije zagotovijo potrebna sredstva za vzgojo nove in že zaposlene delovne sile po sistemu izobraževanja na delovnem mestu; pri tem je treba rešiti tudi vprašanje primernih stanovanj za gostinske delavce; — modernizacija že obstoječih obratov naj se finansira predvsem iz lastnih, sredstev gospodarskili organizacij, medtem ko je treba za novogradnje zagotoviti odgovarjajoče kredite; — k izboljšanju kvalitete storitev bo pripomoglo izpopolnjevanje sistema nagrajevanja po delu; kolektivi v gostinskih obral ih bodo morali najti zato primerne oblike delitve postrežnine, da bo le-ta vplivala stimulativno na kvaliteto dela zaposlenih; — cene v gostinstvu naj se formirajo na osnovi ekonomsko utemeljenih kalkulacij, ki morajo upoštevati kvaliteto storitev in urejenost obratov ter istočasno pogoje tržišča. V letošnjem letu sc bo nadaljevala gradnja hotela »Lev«. V začetku leta 1963 bo s tem pridobljenih 462 ležišč v hotelu in odgovarjajoče kapacitete v restavraciji, kavarni in baru. V letošnjem letu bo dograjen hotel »Slon«, s čimer bo pridobljenih 108 ležišč. Za nadaljnje povečanje prenočitvenih kapacitet je treba s pomočjo turističnih organizacij razširiti mrežo zasebnih turističnih sob, v poletni sezoni pa zagotoviti smotrno izkoriščanje študentskih in dijuškili domov. V letošnjem letu bo izvršena adaptacija »Emone« in pritličnih prostorov v »Kresiji«. Pripraviti pa bo treba še programe za izgradnjo gostinskih objektov na območju novih stanovanjskih naselij. Prav tako bo letos tudi preurejena restavracija »Triglav«, in sicer v pretežnem delu kot samopostrežna restavracija, ki ho s svojilni povečanimi kapacitetami lahko krilu potrebe po ceneni množični prehrani. Tem potrebam bo v precejšnji meri zadoščeno tudi s prehodom na sodobnejše oblike poslovanja (samopostrežba, pripravljanje pol izdelane tirane) v obstoječih in novih gostinskih obratih. Nadaljevalo se ho z urejanjem Ljubljane kol turistično prehodnega centra Slovenije. Zaradi poživitve turističnega prometa se bodo obnovili kulturno zgodovinski spomeniki ier se bo poskrbelo za poživitev kulturnih in zabavnih prireditev. Turistične družbene organizacije bodo morale v tej smeri povečati svojo dejavnost ter okrepiti jiropngando Ier informacijsko in reeepcijsko službo. Izpolnitev teli nalog bo odvisna predvsem od izboljšane koordinacije delu družbenih in gospodarskih organizacij s področja turizma. XI. poglavje Obrt Obseg obrtne proizvodnje in storitev v družbenem sektorju so ho v letu 1961 povečal za 9,1 %. Tako povečanje družbenega bruto proizvoda v obrti je omogočeno z investicijskimi vlaganji, ki so se vršila v preteklih letih, predvsem v modernizacijo opreme. Za zadovoljitev potreb prebivalstva po kvalitetnih fn cenenih storitvah bo treba še v bodoče posvetiti vso skrb modernizaciji opreme in uvajanju sodobnih delovnih metod. Mrežo obratov za drobne obrtne storitve, ki so največ vezane na individualno ročno delo, je treba razširiti. V ta namen bo treba skupaj s stanovanjskimi skupnostmi proučiti potrebe po novih servisnih obratih, obstoječe pu okrepiti tako v organizacijskem pogledu kakor tudi v pogledu modernizacije opreme ter jih orientirati izključno na delo za potrebe hišnih svetov in državljanov. Za obstoječe pralnice, čistilnice in barvarnice bo treba organizirati sprejemališča v posameznih predelih mesta. Pii ustanavljanju novih servisnih obratov nuj stanovanjske skupnosti koordinirajo delo pri njihovem ustanavljanju, opremi jan ju in organizaciji sprejemališč. Prav tako bodo morala industrijska in trgovska podjetja razširiti mrežo lastnih servisnih delavnic zn stroje in drugo. Zato je treba izdajanje odločb o predmetu poslovanja pri trgovskili podjetjih in zastopstvih pogojiti z ustanavljanjem remontnih delavnic za vzdrževanje In popravila teh proizvodov. Ustanovitelji servisov pa so dolžni skrbeti za založenost rezervnih delov. Večja stanovanjska graditev zaideva povečanje kapacitet v obrteh, ki dopolnjujejo gradbeno dejavnost. Zato je potrebno vsa prosta sredstva teh gospodaiškili organizacij usmerjati v modernizacijo obratov z nabavo nove mehanizacije. Dii bi se povečal obseg proizvodnje pri tistih gospodarskih organizacijah, ki nimajo pogojev in možnosti za razširitev poslovnih prostorov, je treba organizirati delo na domu, tako s stalnimi delavci, kakor tudi z delavci, ki so v dopolnilnem delovnem razmerju. Pri razdelitvi sredstev iz čistega dohodku na osebne dohodke in sklade je treba težiti predvsem za tem, da sc izdvajajo večja sredstva za sklade, posebno za sklad osnovnih sredstev. Zaradi pomanjkanja poslovnih prostorov, ki je eden najtežjih problemov za razvoj obrtne dejavnosti, bo treba skrbeti, da se lokali in prostori, v kalerili so obrtne gospodarske organizacije, zadržijo za potrebe obrti, oziroma du se pri rušenju starih hiš oziroma pri gradnji novih misli tudi 0 tem. Obrtne organizacije naj se same angažirajo zn gradnjo lokalov, bodisi iz lastnih sredstev ali z najemanjem kreditov. XII. poglavje Komunalne gospodarske organizacije V tej panogi gospodarstva se pričakuje povečanje bruto proizvoda in uslug v petih gospodarskih organizacijah od 3.396,145.000 din na 3.739,156.000 din ali za 10,1«/.. Izračun družbenega bruto proizvoda je izvršen na osnovi grupacije podjetij po panogah za leto 1961, ker so nekatera komunalna podjetja prešla v obrt: Labod, Varnost, Dimnikarstvo, Pekarna Center. Mestna plinarna je prešla v panogo industrije, medtem ko so v ltomunali osiale naslednje gospodarske organizacije: Snaga, Kanalizacija, Mestni vodovod, Elektro Ljubljana-mesto in Kinematografsko podjetje. Elektro Ljubljana-mesto bo v letošnjem letu nadaljevalo z rekonstrukcijo električnega omrežja in gradnjo novih transformatorskih postaj. Posebna važnost se bo v letu 1961 polagala na preureditev razdelilnega omrežja za ničen je in nabavo električnih števcev, kajti potrebe po števcih bodo z odpravo pavšalnih uporabnikov električne energije znatno porasti«. »Snaga« povečuje svoje zmogljivosti z nabavo nove opreme (smetarski avtomobil, poliovorni avtomobil, smetnjaki, nabava strojev in orodja zu delavnico), namerava pu tudi gradili garaže in delavnice. »Kanalizacija« bo nadaljevala z izgradnjo zbirnega kanala ob Ljubljanici ter zamenjala kanalizacijske napravo v Trubarjevi ulici. Mestni vodovod začenja v letu 1961 z gradnjo rezervoarja na Rožniku in v Hrastju ter z napeljavo cevovodov na območju mesta in okolice kakor tudi z zamenjavo dotrajanih vodovodnih cevi. Kinematografsko podjetje ne predvideva večjih investicij v letu 1961, razen pričetih adaptacij unionske dvorane in projektiranja novo kino dvorane v centru mesta. Že v začetku letošnjega leta je bil ustanovljen pri občinskem ljudskem odboru samostojni svet za komunalo. Vse organizacije, ki služijo komunalnim potrebam, boiTO reorganizirane v samostojna komunalna podjetja. Že v prvem polletju bodo sklenjene pogodbe med občinami na mestnem območju ter temi podjetji za izvrševanje vseli komunalnih uslug. S prebodom vseh komunalnih organizacij v status podjetij in S sklenitvijo pogodb se predvideva, da se bo kvaliteta teh komunalnih uslug izboljšala. TRETJI DEL PREDPISI O EKONOMSKIH UKREPIH IN SKLADIH XIII. poglavje Amortizacija Vse gospodarske organizacije bodo jilučevule v letu 1961 amortizacijo po stopnjah, ki so določeno z zveznimi predpisi. Izjemoma lahko dovoli pristojni svet podjetjem, katerih tovorna vozilu prevozijo v letu več kot 20.000 kilometrov, potniška pa več kot 30.000 km, du lahko obračunavajo in vplačujejo amortizacijo po sorazmerno višji stopnji od predpisane, vendar največ po dvojni stopnji. XIV. poglavje Obresti od poslovnega sklada Komunalne gospodarske organizacije in gospodarske organizacije storitvene obrti, ki so pavšulirane, bodo plačevale obresti od poslovnega sklada v pavšalnem znesku, ki bo po sporazumu zajet v pavšalu. Gospodarske organizacije storitvene obrti, ki ne plačujejo svojih obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnem znesku, plačujejo obresti od poslovnega sklada po stopnji 4%. XV. jioglavje Prispevek v skupna rezervna sredstva V skupne rezerve gospodarskih organizacij se steka prispevek, ki znaša 3«/« od doseženega čistega dohodka, zmanjšanega za izplačane osebne dohodke, zu 4°/e stanovanjski prispevek, prispevek za socialno zavarovanje po dopolnilni stopnji 2*/« ter za znesek, ki ga mora gospodarska organizacija odvajati v svoj rezervni sklad. XVI. poglavje Proračunski prispevek iz osebnega dohodka Plačevanje proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, kt pripada občini, se oprostijo; — vso komunalne gospodarske organizacije; — časopisnd-zalužnišlca podjetju in časopisni zavodi; — gospodarske organizacije s pavšalnim obračunom. Oproščeni del proračunskega prispevka iz osebnega dohodku morajo gospodarske organizacije vlagati v svoje sklade. XVII. poglavje Prispevek v okrajni sklad zavarovanja kmetijskih proizvajalcev V okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev v letu 1961 prispeva občina 2ti odstotkov od skupnega zneska splošnega prispevka, ki ga morajo plačati kmetijski proizvajalci. XVIII. poglavje Občinska proračunska sredstva in občinski skladi za leto 1961 PRORAČUN Skupni bruto dohodki bodo znašali Od lega odpade na: t. Skupne vire dohodkov 2. Posebne vire dohodkov 3. Presežek dohodkov iz leta 1960 v 000 d(n 6,433.120,— 6,044.020.— 330.860,— 80.240,— Delitev dohodkov: A. Šolskim skladom 10 “/o proračunskega prispevka osebnega dohodka,in sicer: 40% skladu za šolstvo LRS 60% občinskemu šolskemu skladu B. Proračunom in skladom: 1. Zveznemu proračunu 2. Republiškemu proračunu 3. - Okrajnemu proračunu 4. Okrajnemu skladu za negospodarsko investicije 3. Proračunu in skladu skupnih mestnih potreb 6 Proračunu občine Ljubljana-Center 7. Presežek iz leta 1960 na sredstva proračuna občino Ljubljana-Center 8. Skladu za šolstvo občine Ljubljana-Center 9. Skladu za negospodarsko investicije občine i .juhi jana-Center 10. Od skupnih dohodkov občine poti 6. do 9. v znesku 2,039.163 odpade na: — proračunske dohodke 49,3% ali — sklad za šolstvo 34 % ali — sklad za negospod. investicije 16,7% ali (brez upoštevanja presežka iz leta 1960, ki je v celoli zajet v proračunskih dohodkih) OBČINSKI SKLADI 185.000,— 277.500.— 167.446,— 2,065.162,— 948.858,— 334.891,— 437.100,— 965.749,— 80.240,— 666.034,— 327.140,— 1,045.989,— 666.034,— 327.140,— Predvidena razpoložljiva sredstva v mili j. diu 1. Občinski družbeni investicijski sklad 714,6 2. Občinski stanovanjski sklad 2.694,1 3. Občinski eeslni sklad 16,4 4. Občinski rezervni sklad polit, terit. enote 11 5. Občinski sklad za šolstvo 944 6. Občinski komunalni sklad 500 7. Občinski sklad zn negospodarske investicije 327 8. Občinski sklnd za štipendije 5 9. Občinski sklad za varstvo olrok 54 10 Občinski sklad za telesno vzgojo 15 11. Občinski skupni rezervni sklad gospodarskih organizacij 28 ČETRTI DEL UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ZA LETO 1961 XIX. poglavje Pristojni sveli in organi občinske uprave so dolžni redno spremljati izvrševanje smernic in določb tega družbenega plana. Občinskemu ljudskemu odboru so dolžni poročati o vseh primerih, kjer bi se pokazalo, da izvrševanje ne gro v nakazani smeri, oziroma o nastalih ovirah pri izvrševanju posameznih določb družbenega plana in proračuna. XX. poglavje Svet za družbeni plan in finance je poblaščen, da daje tolmačenje za izvrševanje tega družbenega plana. XXI. poglavje Ta družbeni plan velja od I. januarja 1961. Številka:. 02/1-30-1 l/l. Ljubljana, 20. aprila 1961. Predsednik Obl.O: Majda Bojc 1. r. OBČINA GROSUPLJE 472. Na podlagi 26. člena zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ šl. 52/37), 2. ter 8. člena zakona rt organizaciji uprave ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 22/39) ter 77. člena statuta občine Grosuplje je občinski ljudski odbor Grosuplje na seji občinskega zbora in na seji zbora' proizvajalcev dne 17. julija 196! sprejel odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Zavoda za izmero in kataster zemljišč 1. člen Odlok o ustanovitvi zavoda za izmero In kataster zemljišč (Glasnik šl. 40'61) se spremeni tako. da se v 2. členu črta 4. točka. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasnikur. uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01/1-06-2/2. Grosuplje, dne 17. julija 1961. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Tone Janežič I. r. 473.' Na podlagi 4. odstavka 13. člena uredbe o prometu na javnih cestah (Ur. list FLRJ št. 51/50) iu 161. člena uredbe o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. 1. FLRJ št. 52/37) je občinski ljudski odbor Grosuplje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 17. julija 1961 sprejel Osnovne šole od 50 do 100 uče11' cev: Temnica, Muljava, AinbrUSi Kopanj, Poliču, Škocjan. 4. kategorija: Osnovne šole do 50 učence*1 Ilova gora, Kompolje, Korinj, 6P1 Slivnica, Ponikve, Hrastov dol. 5. kategorija: Gimnazija Stična. 6. kategorija: Otroški vrteč in delavska unl’ verza Grosuplje, ODLOK o omejitvi hitrosti vožnje motornih vozil skozi nekatera naselja v občini Grosuplje 1. člen Zaradi goste naseljenosti, zazida-nosti in nepreglednosti se iz varnostnih razlogov omeji hitrost vožnje za vse vrste motornih vozil (osebni in tovorni avtomobili, avtobusi, motorna kolesa in mopedi) v naseljih Grosuplje, Višnja gora, Šentvid pri Stični, Krka, Zagradec in Dobrepolje tako, da ta vozila ne smejo prekoračiti hitrosti 40 kut na uro. Določba prejšnjega odstavka ne velja za nujne službene vožnje, ki jih opravljajo rcševalrfa ali gasilska vozila ter vozila organov za notranje zadeve. Ta vozilu so dolžna pri teh vožnjah uporabljati posebej za to določene zvočne ali druge znake. 2. člen Za komunalne zadeve pristojni upravni organ označi v sporazumu s pristojnim upravnim organom za notranje zadeve ‘občinskega ljudskega odbora naj večjo dovoljeno hitrost vožnje motornih vozil skozi naselja, ki so v 1. členu tega odloka, in sicer z namestitvijo predpisanih ccslnih prometnih zn.akov. Neposredno nadzorstvo nad prometom v smislu tega odloka opravljajo organi ljudske milice. 3. člen Kršitelje določbe i. odstavka 1. člena tega odloka sc kaznuje za prekrške z denarno kaznijo do 5(XX) dinarjev. 4. člen la odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Št. 01/1-38-12/1. Grosuplje, dne 17. julija 1961. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Tone Janežič 1. r. 474. Na podlagi 23. člena temeljnega zakona o finansiranju šolstva (Tir. list FLRJ št. 53/60) in 26. Člena statuta občine Grosuplje je Občinski liudski odbor Grosuplje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 17. julija 1961 sprejel nm n k o kategorizaciji šol na območju občine Grosuplje 1. člen Zaradi razdelitve sklada zn šolstvo se glede na število učencev in povnročno porabljenih materialnih sredstev na enega nčenen oziroma" diinkn razvrstijo šole v naslednjih 6 kategorij: 1. kategorija: Osnovne šole nad 20(1 učencev: t','čnn. Grosuplje, Šentvid pri Stični, Dobrennl je. 2 kategorija: Osnovne šole od 100 do 200 učon-eev: Podtabor Vitin• n gora, Žalne. Krki šmarie Zagradec. x kategorija: 2. člen Kategorizacija šol temelji na P(T vprečku porabljenih material«'1* sredstev na enega učenca letno * višini 4800 din. Upoštevaje to nače^ se deli sklad na naslednje odstotka 1. kategorija 90% 2. kategorija 100% 3. kategorija 110% 4. kategorija 120% 3. kategorija 6. kategorija 3. člen Ta odlok začne veljati od dne*9 objave v »Glasniku«, uradnem vesj' niku okraja Ljubljana, upojabU9 pa so od 1. januarja 1961 dalje. Št. 01/1-6-75/1. Grosuplje, dne 17. julija 1961. Predsednik občinskega ljudskega odbor9 Tone Janežič I. r. 475. Na podlagi 16. člena zakon« ® organizaciji uprave ljudskih o1<|c. in kulturo —uslužbence tretje vrj ^ 3. Referent za notranje zadeTt uslužbenec tretje vrste. ied 4. Referent zn personalne fi' in OM — uslužbenec tretje vl", »tj9 5. Matičar — uslužbenec ‘r ali četrte vrsie. i..f' 6. Pisarniški usltržbenec — 1,9 benco četrte vrsto. Odsek 7.n rdmvstvo in varstvo v(,r- 1. Sef odseka in referent ’,A #!i stvo družine — uslužbenec pr druge vrste. Ivo'' 2. Referent zn socialno vars^ , uslužbenec druge ali tretje vr> v i9 3. Referent zn zadeve b';r‘vrsl9 invalidov uslužbenec lieljc [lSliic 4. Referent zn zdravstvo" ‘renče tretje vrste, 150% po dejansk'11 potrebah J , 3. Sanitarni inšpektor usluž-oenec prve ali tretje vrste. , 6- Pisarniški uslužbenec — uslužbenec Četrte vrste. Glavna pisarna L Vodja pisarne — uslužbenec tretje vrste. 2. Referent za posle ekonomata ~~ uslužbenec četrte vrste, i 3. Pisarniški uslužbenec — usluž-"finee četrte vrste, i *• Pisarniški uslužbenec — uslužne Četrte vrste. Pomoine-iehnične službe 1. Kurir — pomožni uslužbenec. 2. Kurir — pomožni uslužbenec, i '• Snažilka — nekvalificirana delavka. i f- Snažilka — nekvalificirana de-lavkn. 5. Šofer — kvalificiran delavec. K Šofer — kvalificiran .delavec. Ul- Oddelek za gospodarstvo In komunalne zadeve i. *• Načelnik — uslužbenec prvo 1 ,lruge vrste. __ 2. Referent za gradbene zadevo Uslužbence prve ali tretje vrste, j Referent za stanovanjske za-~ uslužbenec tretje vrste. '• Referent zn delo — uslužbence tctJc vrste. Inšpektor delu — uslužbenec !JC vrste. 1,.,,. Tržni inšpektor — uslužbenec ''H' vrste. jn I Referent za blagovni promet, »strijo, obrt, gostinstvo in turi-8 nsbižbenee tretje vrste. In., ’ Referent za statistiko — uslttž-„ec Ifctje vrste. ■ 1 ‘sarniški uslužbenec — usluž-I0ey,'tv‘v vrste. i • Pisarniški uslužbenec — usluž-e,l<* četrte vrste. Odsek z a kmetijstvo ‘n Kv/darstoo U-fef odseka in kmetijski in-i. >r — uslužbenec prve ali tret-Vrste. b(,3, Kmetijski inšpektor — nslnž-prve ali tretje- vrste. Usi,,-«'ferent za kmetijstvo — “*beueC tretje vrste. bCl1'Gozdarski inšpektor —■ usluž-3 Ve “I' * vetje vrste. "sluii l'*erei,t za gozdarstvo — (, p11.00 tvtje vrste. Nu« f,‘ren* z-a gozdarstvo — 7 p "» c tretje vrste. lnovo Usi ’"n°vodja gozdnega sklada 9 Jjzbenec tretje ali četrte vrste. I>enp- ‘ terinarski inšpektor — iisltiž-10CC PVV° vrste. »' n,, 's«rniSki uslužbenec — uslttž-^trte vrste. zn finance t >*** *l(slk(, 1 l|,ik in šef odseka za dolbite ~ Uslužbence prve ali drugo ,jl,l,di/l*.' r' r'','t /n družbeni plan in C Vrsto" Us*"''.bonoe druge ali tret- Odsek za 'dohodke 1. Referent za odmero dohodnine od prebivalstva — uslužbenec tretje Vrste. 2. Referent za odmero dohodnine od prebivalstvu — uslužbence tretje vrste. 3. Referent za odmero dohodnine od prebivalstva — uslužbenec tretjo vrste. 4. Referent za dohodke od gospodarstva — uslužbenec tretje vrste. 5. Referent za takse — uslužbenec tretje vrste. G. Referent za registracijo računov in prometni davek od nepremičnin — uslužbenec tretje vrste. 7. Davčni knjigovodja — uslužbenec tretje vrste. 8. Davčni knjigovodju — uslužbenec tretje vrste. ‘J. Davčni knjigovodju — uslužbenec tretje vrste. 10. Davčni knjigovodja — uslužbence tretje vrste. 11. Pisarniški uslužbenec — uslužbence četrte vrste. 12. Davčni izvršitelj — uslužbence četrte vrste. 13. Davčni izvršitelj — uslužbenec četrte vrste. 14. Davčni izvršitelj — uslužbenec četrte vrste. V. Odsek za narodno obrambo 1. šef odseka — uslužbenec druge ali tretje vrste. 2. Referent zn evidenco vojnih obveznikov — uslužbenec tretje vrste. 3. Referent za evidenco delovnih obveznikov — uslužbenec tretje vrste. 4. Referent za izvenarmadno vzgojo — uslužbenec tretje vrste. 5. Pisarniški Uslužbenec — uslužbenec trelje ali Četrte vrste. VI. Krajevni urad Dobrepolje I. Sef urada in matičar — uslužbenec tretje vrste. VII. Krajev, urad Ivančna gorico 1. Šef urada in matičar — uslužbenec tretje vrste. Vlil. Krajevni urad Krka 1. Sef urada in matičar — uslužbenec tretje vrste. IX. Krajevni urad Šentvid pri Stični 1. Sef urada — uslužbenec tretje vrste. 2. Matičar — uslužbenec tretje vrste. X. Krajevni urml Višnja gora 1. šef urada iti matičar — uslužbenec tretje vrste. XI. Krajevni urad Zagradec 1. Sef urada in matičar — uslužbenec tretje vrste. ^'Hlev r<11* za premoženjsko prav- ite \ Rt-fp, ' r,|g(! vrsVo— 'lsh,*b obračunu to druga pasiva B. sredstva v obračune 1. Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva i Kupci ln drnce tenatv# 15.680 <6. Dobavitelji ln druge 1 Dmca aktiva 2.937 obveznosti 21.123 M Druga oaslvs 7.324 s K u p a i 85.141 S 6 u p a l 83.141 Zaključni račun TRGOVSKEGA PODJETJA, Dol pri Hrastniku AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1960 PAfl^ Znesek Zap v ono din §t Naziv postavke A viri osnovnih sredstev 1.510 t Sklad osnovnih sredstev 2 Dnigl viri osnovnih 052 sredstev B. Viri sredstev skupne porabe t Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe 6 0. Viri obratnih sredstev 1. Sklad obratnih sredstev 6. Drugi vlrt obratnih 17.520 sredstev D Rezervni sklad ln drugi skladi 1. Rezervni sklad ln drugi skladi 1.338 8 Viri nerazporejenih sredstev — E. Vlrt sredstev v obračunu In druga pasiva 9. Kratkoročni krediti za obratna sredstva 635 10. Dobavitelji ln druge 22 obveznosti It Druga pasiva 21.683 a k u p a 11 Zan Naziv postavke Znese* v ooo dto A. Osnovna sredstva I- Osnovna sredstva I. Denarna sredstva oenov nih sredstev B. Sredstva skupne porabe I Sredstva skupne porabe 1. Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva I. Skupna obratna sredstva D Izločena sredstva I. Denarna sredstva rezervnega sklada In drugih skladov I. Denarna sredstva nerai porejenih sredstev B. Sredstva v obračuna In druga aktiva I Kupci ln druge terjatve 6 Druga aktiva Sk u pa)i 2.184 1.384 1.583 12.387 2.427 49» 21.683 Računovodja Predsednik UO D rektor: Računovodja: Predsednik (JOi Direktor: Vončina Robert Zupančič Viljem Cvetko Andrej Deželak Krista Štraus Janko Dragar Jože Zaključni račun trgovine z barvami In laki »KARMIN«, Ljubljana, Resljeva 1 AKTIVA BILANCA na dan Sl. decembra 1960 PASIVA -tan . . Znesek ^8 p A Osnovna sredstva I Osnovna sredstva t. Denarna sredstva osnovnih sredstev B. sredstva skupns porabe l. Sredstva skupne porabe L Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva I. Skupna obratna sredstva O Izločena sredstva S Denarna sredstvo rezervnega sklada ln drugih skladov I. Denarna sredstva nerai-porelcolh sredstev B. sredstva v obračunu tn druga aktiva 1. Kupci In druge terjatve II Dnign pasiva s it u n s I Računovodja Kugovnlk Elh 546 405 17 15 9.439 846 A Viri osnovnih sredstev t Sklad osnovnih sredstev a Drugi viri osnovnih sredstev 8 Viri sredstev skupne porabe S Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Vin obratnih sredstev 3. Sklad obratnih sredstev 8 Dnigl viri obratnih sredstev D Rezervni sklad In drugi, skladi I Rezervni sklad In drugi skladi 1 Viri nerazoorelcnlb sredstev ^ h 4.850 48 18.235 B Vlrt sredstev 9 obračunu tn druga pasiva 9 Kratkoročni krediti zn obrntnu sredstva 10 Dobavitelji In druge obveznosti 11 Drnca nosiva e kupni- Predsednik UOi Flajs Ančka Direktor Pogačnik