li. ttralti. naum. .Slovenski Narod* veljt: v Ljubljani na dom dostavljen v npravništvu prejeman: celo leto......K 24 — celo leto.......K 22 — pol leta.......» 12-— pol leta........11 — četrt leta........ 6— četrt leta......m 5*50 t;3 mesec ....., 2 — na mesec........1-90 Dopisi naj se trankirajo. Rokopisi se ne vračajo Uredništvo: EnaJlora mil ca it 5, (1. nadstropje levo), tel lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 \in., za trikrat ali večkrat po 10 vtn. Prt večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se poSiljajo naročnine, reklamacije, inscrati itd. to je administrativne stvari. številka velfa 10 vimmrlsv. —-• ŠL 94. Xa pismena nj roči J a brez istodobne vposlatvc naročnine se ne ozira. Rarotma tlakama teletom at Si. celo leto . pol leta . četrt leta . na mesec. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: a Nemčijo: celo leto ....... K '28'—• za Ameriko in vse druge dežele: K 25-. 13- -. 650 230 celo leto.......K 30"-* Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovoT dopisnica ali znamka is Kataflora mil ca it 9, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85. Deželni zbor Kronfiki. XXV. seja. Ljubljana, 1. svečana. Predseduje deželni glavar pleni. Šu k 1 j e . na vladni klopi deženi predsednik barou Schwarz in r "kr. okrajni grla var grof K ii n i g L Dnevni red današnje — zadnje — seje ima samo 8 točk. Polog specialne debate o deželnem proračunu je na dnevnem redu še poročilo o prodaji podmolniškega gozda, poročilo o štadju, v katerem se nahaja vadeva deželnih električnih central, porodilo o zgradbi nove dežene hišr«. poročilo o odseku za letno poročilo, poročilo o nakupu blejskega Kradu ;n volitev v pridobninsko deželno komisijo. Deželni glavar otvori o'* 1U. na-'»ovedano sejo šele ob 10. uri 35 miu. Zapisnikarja sta poslane-* Dem-š a r in baron Boru. Možen je nujni predlog poslan-t 1 dr. Šusteršiča, dr. Ta v -rja in barona & c h w e g 1 a. Poslance dr. Ja n k o Vilfan je vložil na vlado interpelacijo glede uporabljanja novega osebnega tarifa na c. kr. državnih železnicah za ; rogo Radovljica-Ljubljana. Volitev v pridobninsko komisijo in nrizrvno komisijo za osebno dohoda-rino. Dr. Šusteršič predlaga, da se voli v pridobninsko komisijo iz t ► le zbornice, glede na volitev v prizivno komisijo za osebno dohoda r i no predlaga, da voli vsaka kurija rif ga člana in p nega namestnika, zbornica pa 4 čane in 4 namestnike. Danes bi se volil potem 1 Man mestne kurije. 1 namesti? i k pa •'•stane. Iz splošne kurije bi se volil 1 fIan in 1 namestnik, iz cele zborna 2 člana in 3 namestniki. S tem je seveda opeharjeno meščansko prebivalstvo, ki plačuje največ pridobnine in največ osebne do-Hodarine, opeharjeno za polovico •losedanjega zastopstva. V pridobninsko komisijo voli 'ela zbornica. Sprejme se dr. Šnsteršič>v ■ilog. Kot član v pridobninsko deželno komisijo je izvoljen dr. Danilo M h j a r o n z vsemi 46 glasovi, kot namestnika pa Josip Hafner, lesni trgovec v Škof ji Loki. in J o -^ip Zure. posestnik v Kandiji. s glasovi. V prizivno komisijo za osebno lohodarino so izvoljeni kot člani: dr. Karel T r i 1 1 e r iz mestne Kurije; iz splošne kurije: Fran Križaj, tovarnar v Št. Petru na Krasu, kot njegov namestnik Jo s i p ^erbie, zasebnik na Vrhniki iz cele zbornice sta bila izvoljena koz * lana poslanca baron L i e e h t e n -hr rg in Po v še, kot namestniki Fran Demšar, Jak o b dimnik, župan pri D. M. v Polju, ' fvan Zabred. Specialna debata o dežel iicp» proračunu. Deželni glavar predlaga eno po-irobno debato za celo potrebščino, fno za pokritje in eno za peticije in ' solucije. Govori poročevalec dr. Krek, *i pravi, da reklamira sam zase di- da jih nc pusti. (I) r. Tavčar: r> tem je Se dovolj govoril dr. Ru-steršič. Stvar postaja smešna!«) Oglasi me k besedi poslanec V i š-1 i k a r, ki govori najprej k poglav-.111 »o šolstvu« in poudarja predvsem r*>trei)o meščanskih §0!. Dočim bi n°ral imeti vsak okraj svojo smo* sransko šolo, ste na celem Kranjcem samo dve. Druge dežele so v 'eni oziru mnogo naprednejše. Zlasti na se kaže velika potreba meščanskih "f>l Občine so že zdavnaj prosile za ustanovitev take šole in prosile, da dežela prevzame vsaj učitejstvo, ali do danes še nima Ribnica take šole, dočim ima bližnje Kočevje gimnazijo in obrtno šolo. Predlaga seledečo resolucijo: Deželnemu odboru se naroča, da prouči vprašanje ustanovitve in vzdrževanja meščanskih šol na Kranjskem, zlasti v tistih mestih in trgih, kjer še ni ni kaki h srednjih ali osem razrednih ljudskih šol, in da v prihodnjem zasedanju stavi o tem primerne predloge. Prosi, da se sprejme ta resolucija. Nadalje govori k poglavju »o deželni kulturi*;, v katerem prav!, tla je potrebščina zanj precej visoka, a glasoval bo le zanjo, dasi ravno se napredni stranki večkrat očita, da je nasprotnica kmetu, dočim mu v resnici želi vse dobro. Želi le, da bi se postopalo pri podeljevanju podpor nepristransko. Davek plačuje vsakdo. Prof. Jare je zaklieal govorniku, da se lahko smeja. češ. ker ne plačuje ni-kakih doklad. Pomislimo le na užitni no, katero vsakdo plačuje. Kdo pa plačuje lii^nonajemninski davek. Hišni posestniki ne, ker zvalijo to na najemnike stanovanj. Odločno zavrača trditev, da nc bi bila napredna stranka ničesar storila za kmeta. (Posl. dr. P e p a n nekaj vpije. — Klic: »No. seveda zopet dr. Pegan!«) V nadaljnem navaja številke deželne potrebščine (izdatkov) v letih 1893—1904, k j je znašala skupaj 34,454.120 K. Izdalo pa se je za deželno kult uro i u melioracije 3.312.297 kron. za onr-ila 3.012.703 K, 7.;» zdravstvo in dobrodelstvo 8,057.2^2 K, za šolstvo 10.244.162 K, za deželne dolgove (zemljiško - odvezni dolg) 4,637.257 K. skupaj 29.263.701 K. ali 8or-: vse druge poiickš^ine. Do leta 1910 se je izdalo za 103 vedo v ml e 3,429.485 K. (Posl. Hladnik: To je bilo |e za mesta!«) — Črnomaljski vodovod ni samo za mesto, (Posl. Pire: »Iz kranjskega dobiva vodo 18 vasi!«) V nadaljnem poudarja potrebo rednega nadzorovanja gozdov. Nadzornik pa ne sme biti samo za to, 'a bi izrekal kazni, temveč, da bi ljudi poučeval. V ta namen predlaga s!e-deČN» resolucijo: C. kr. vlada se poživlja, *\u za politična okraja Črnomelj in Kočevje, katera obsegata 170.400 ha zemlje, od katere je nad 56.000 ha (100.000 oralov) tedaj tretjina gozda, v svrho uspešnejšega nadzorovanja teli gozdov nastavi posebnega gozdnega tehnika. (Odobravanje.) Nadajni govornik je posl. Za-b r e d, ki pravi, da se deželni proračun premalo ozira na kmetijstvo. Bog pomagaj, kaj vse naj se pa še da, saj je v ta namen določenih 3<7.9r>8 K. Želi vodovodov za hribovske vasi v kranjskem okraju, regulacijo Sore in Tržiške Bistrice, i popravo ceste iz Škofje Loke na ko- j lodvor in iz Kranja v Tenetišče in Gorice in iz Gorica n v Medvode. Posl. Pire pravi, da leže pri deželnem odboru cele skladovnice prošenj v cestnih zadevah. Večina teh prošenj je upravičenih, ali če bi dežela hotela ustreči vsem, bi rabila 6 milijonov kron. Dobro je, da tudi država prispeva. Vseeno pa ne l>o mogla dežela ugoditi vsem prošnjam. Vendar pa nekaj sme storiti. Tu pride predvsem v pošte v dovozna cesta na škofjeloški kolodvor, ki se mora imenovati naravnost škandalozna. (»Tako je!«) Polna jc klanec v, in zlasti po zimi se je bati, da bi človek ne utonil v blatu. Poleti pa se zbirajo nad njo oblaki prahu. Ta cesta, po kateri se zvozi nad 4000 vagonov blaga, ni tlakovana. Živina se grozno muči. Treba bi bilo, da tu poseže vmes društvo za varstvo živali. Mostiček, ki leži v vznožju dveh klancev :*» *eozek in dogajajo se nesreče. Razbil se j** že tu poštni voz. Nov most bi stal 30.000 K. Najdražji objekt na cesti je škarpa. Vedno jo je treba popravljati. Da se ne eiesedc, jo podpirajo z lesenimi tramovi. Katastrofa se prigodi lahko vsak čas. Cesta se mora v najkrajšem Času temeljito popravit i.Z regulacijo bi bili združeni taki stroški, da bi se za ta denar že lahko cesta prcložiia, s čimer bi bilo zelo koriščeno Škof ji Loki in celemu okraju. Cesta bi bila mnogo krajša. Sedaj je mogoče priti na kolodvor z vozom komaj petkrat na dan, če se preloži pa osemkrat in naložilo bi se lahko 300 kg več. Pošta bi takoj uvedla avtomobil no zvezo s kolodvorom. Interesen t je bi radi prispevali, mesto Škoija Loka tudi. Me^to se po zgradbi bohinjske železnice nikakor ne more povzdigniti. Da se to zgodi, je treba dobre prometne zveze s kolodvorom. Zato toplo priporoča to zadevo deželnemu odboru, da v prihodnjem letu že priporoči potrebne načrte. Posl. dr. Lampe protestira proti prevelikemu zaupanju, ki ga ima zbornica do deželnega odbora, potem se pa pobaha z delom deželnega odbora v preteklem letu, češ, da ue bo kdo mislil, da je deželni odbor spal. Pravi, da je stavbni urad izvršil zgradbe s stroški 1,635.900 K. Seveda je to storil stavbni urad. Koliko je tu delal dr. Lampe, iz tega računa seveda ni razvidno. »Seveda, nradništvo dela, zasluge in čast pa vtikuje v žen finančni minister dežele Kranjske. Kolikokrat se je »Slovenec« in to morda prav po dr. Lam petu norčeval iz galerije slik, ki jo hoče ustanoviti ljubljansko mesto, a danes je bil dr. Lampe poln gorečega hrepenenja po domači umetnosti, po nabiranju in ohranjevanju domačih umetnin. Eno pametno pa je povedal, ko je grajal našo cerkveno upravo, ki levo za letom meče iz dežele velikanske vsote za tuje izdelke, ki niti ne diše |>o umetnosti, dočim domači umetniki stradajo. Predlaga resolucijo, ki zahteva ustanovitev deželnega umetniškega sveta, ki naj bi predvsem skrbel za ustanovitev deželne umetniške galerije, ki bi bil odločilna instanca v umetni-kih vprašanjih in delal umetniške načrte. Nato se oglasi k besedi poslanec dr. Ivan Tavčar, ki predvsem graja navado, ki jo je uvedel v deželno zbornico poslanec in deželni odbornik dr. Pegan, očitajoč mestni občini ijubjanski, da je odpustila iz svoje službe nekega uradnika, ker je bil član klerikalnega pevskega društva '•■•Ljubljane . Cc se očita kaj takega^ je treba dokazov, in taki resni dokazi so mogoči samo ]>o aktih. Dolžnost dr. Pegana bi bila, da bi si bil pre-skrbel take dokaze. Naj bi se bil obrnil ponje na pristojno oblast, na mestni urad in zahteval dotične sfai-se. — Dr. Pegan je ob tej strogi obsodbi njegovega neopravičenega postopanja molčal, kakor kužek, če ga pol i ješ z mrzlo vodo. Nato preide govornik k točki »vojaštvo«. Ob tej priliki hoče izreči željo, naj bi vse oblasti delovale na to, da se v Ljubljani pozabi tisti žalostni dogodek, ki se je dogodil dne 20. septembra l. 1908. Govornik nikakor ni za to, da bi se gojilo sovraštvo med vojaškim in civilnim prebivalstvom, pač pa za to, da bi tu zavladalo popolno soglasje. Ali eno je resnica, da bi vojaštvo moral«* zlasti glede na ta specialni slučaj ljubljanski storiti vse, da se pozabi. V tem pa mora govornik očitati vojaštvu, da ni storilo svoje dolžnosti, kajti to, kar se je zgodilo pred najkrajšim časom, je le še iznova odprlo rano. Petnajst mesecev je, kar se je dogodil ta slučaj, petnajst mesecev je, kar je že bil uveden kolek, na katerem ni bilo drugega napisanega, kakor 20./IX. 19(16, 15 meseeev se ni nihče zmenil za ta kolek. 15 cev jc spalo državno pravdništvo, a sedaj, po 15 mesecih je ta kolek konfisciran. V kak naravnost smešen položaj jc tu vojaštvo pripravilo na-še državno pravdništvo in sodišče, da sedaj prepove ta kolek, češ, da se z njim v smislu ^ 302 kaz. zak. huj-ska proti vojaštvu. (Klic: »Nemških pa ne konfiscirajo!«) Jaz stojim na stališču, da je naravnost otročje tako pi»stopanje in da le smeši s tem državno pravdništvo sebe in naše sodišče, s tem pa dela na to, da se 20. september ne pozabi med nami! (Živahno pritrjevanje.) Dr. Šusteršič: »Tako je!«) Sedaj pa še nekaj besed o ljubljanskem šolstvu, in vsi veste, zakaj. I Zato, ker se je v tej zbornici svoj čas j trdilo, da ljubljanska mestna npra- j va silno zanemarja šole, tako, kakor jih nobena občina v deželi. Tudi ta j očitanja so bila zelo slabo utemelje-na. Želel bi pač, da taka splošna oči- j tanja ne prihajajo več na dan v tej zbornici. (»Tako je!«) Mestna uprava ljubljanska je zgradila 3 šole, 1. 1903 je bilo že sklenjeno, da se zgradita še 2 novi šoli. Načrti so bili izgotovljeni, stroški pa so bili proračunani na 711.719 K. Da se ta sklep ni mogel izvršiti, ker je deželni zbor dovolil posojilo za te zgradbe šele leta 1909 (Dr. Tril-ler: »Obstrukcija!«) krivda torej ne zadene le mestne občine, temveč tudi deželni zbor, kajti tudi v Ljubljani ni mogoče graditi šolskih poslopij iz papirja. Kar pa z veseljem opažam, pa je to, da se gospodje na levi tako živo zanimajo za »zanemarjeno« ljubljansko šolstvo, naj bi imeli tudi tedaj svoje srce tako odprto za to stvar, ko bo šlo za to, da se popravi in izboljša zanemarjeno ljubljansko šolstvo. Na eno pa še opozarjam. Živo priporočam, da naj se deželni zastop pri deželnih podjetjih ne spušča, v nikake spekulacije. Spekulacija je nevarna že za posameznika, nevarna je pa tembolj za deželo. To velja zlasti za ustanovitev deželnih električnih central. Tu naj bo deželni zastop silno previden, ko se bo sestavljala bilanca. Saj je tudi tu očital gospod, ki ima kot deželni odbornik popolen vpogled v stvar in bi bil moral vse to dobro premisliti, da je bilanca mestne elektrarne falzificira-na. To je napačno. Želim le. da bi se v tako debato ne vlačila tako ostra očitanja, ne da bi si govornik za to poskrbel dokaze. V stvari konstatiram, da je mestna elektrarna ljubljanska do incl. 1908 odpisala vsega skupaj 257.372 K. (Dr. Zajec: »To je malo!« — Dr. Trii-1 e r: »To je bogat odpis!«) No, izvedenci pravijo, da je to veliko. Sicer pa, vi dr. Zajec, saj pridete po novem volilnem redu v mestni zastop ljubljanski, bodete pa tedaj lahko odpo-mogli temu, in s tem zaključujem! (Živahno odobravanje.) Nato se oglasi k besedi deželni predsednik baron Schwarz: Visoka zbornica! Ne vem, na kateri podlagi se je častiti poslanec dr. Tavčar prepričal, da se zaplemba koleka v spomin na 20. september nanaša na vpliv vojaške oblasti. Jaz o takem vplivu absolutno ničesar ne vem, o tem mi ni čisto nič znanega in jaz tudi ne verujem, da se je kaj takega zgodilo. S tem se sama obsebi uničuje tudi kritika gospoda poslanca dr. Tavčarja, ki jo je izrekel napram vojaški oblasti in zato mi tudi ni potreba je še posebej zavračati. Neka opazka čest i tega gospoda dr. Tavčarja pa me je sploh presenetila. Govoril je o tem, da je vojaška oblast sodno oblast primorala, potrditi zaplembo od strani državnega pravd ništva. No, jaz imam o sodnih oblast vi h višje mnenje, jaz sem prepričan, da se sodišča ravnajo le po svojem popolnem prepričanju in da ne potrjujejo zaplembe, ki bi ne odgovarjale njih pravnemu naziranju in prepričanju. (Klici naprednih poslancev: Potiorek je to naravnost komandirali) Izja-va deželnega predsednika seveda ni zadovoljila nikogar. Nato govori poslanec Hlad-n i k, ki predlaga resolucijo, katera zahteva 4000 K podpore za učitelj-stvo na meščanski šoli v Krškem. Strahovito se je blamiral mož, ko je rckel,da izdatki za šolstvo ne pridejo kmetu v korist. Celo posl. Ravnikar se mu je v lice krohotal. V nadaljnem mu svetuje dr. Krek, da naj gre med financarje. Mož je bil res zelo -špasen.« Deželni glavar prekine sejo ti. da besedo dr. Susteršiču, da utemeljuje nujni predlog, podpisala cela zbornica. Utemeljuje ga že s tem, da ga $e ki ga je podpisala cela zbornica. Predlog se glasi: Deželni zbor skleni: 1. Deželni zbor jemlje sklepe ljubljanskega železniškega shoda z dne 24. januarja t. 1. z zadovoljstvom na znanje. 2. Deželni odbor se pozivlje, na; vse potrebno ukrene, da se sklepi železniškega shoda po važnosti čimprej izvrše. 3. Zlasti se deželni odbor poživlja delovati na to, da se s trasiranjem prog prične po možnosti že letošnje leto; za stroške trasiranja naj deželni odbor izposluje primerne prispevke od države in kranjskih interesentov. Deželni zbor pa priznava tudi opravičenost primernega deželnega prispevka v to svrho, v; kolikor je to mogoče glede na razpoloženje sredstva in pa na financi-jelni položaj dežele; deželnemu odboru se dovoli v ta namen za leto 1910 kredit do 50.000 K, toda z izrecnim pristavkom, da se imajo morebitni deželni prispevki odmerjati sporazumno z državnimi prispevki in onimi lokalnih interesentov. 4. Deželni odbor naj o stanju zadeve poda v jesenskem zasedanju deželnega zbora svoje poročilo. Nujnost se sprejme soglasno predlog se izroči finančnemu od seku. Seja se nato prekine ob 1. ur/ popoludne. * Nadaljevanje seje. Deželni glavar zopet otvori sejr ob 45 popoldne. K besedi se oglasi poslanec dr. Triller, ki povdarja predvsem, da pogrešit pod zaglavjem »pouk« postavke za podporo mestnemu dekliškemu 1'eeju. Zgodovina te zadeve ja tako interesantna, da je res treba i>obaviti so z njo. Ko je ljubljanska mestna občina ustanovila ia zavod kot višjo dekliško šolo, da odpomore občutne mu pomanjkanju našega srednjega šolstva v tem oziru, tedaj je deželni zbor dovolil zavodu redne letne pod pore 600 K. Ko se je zavod izpreme-nil v licej, je tedanji poročevalec poslanec dekan Arko povdci jal, da je prošnja za višjo podporo utemeljena in tedaj se jc podpora zvišala od 6000 na 7000 K. To pa je potem vse padlo v tisti izredni čas, ko deželni zbor ni deloval, deželni odbor ni izplačal izredne podpore, temveč je izplačal za leto 1905, 1906 in 1907 farno redno letno podporo v znesku 6000 K. ne pa tudi izredne. Sedaj, leta 1908. pa je prišla katastrofa, ki je, da najdem pravi izraz, sijajen pojav redkega temperamenta naše nove večine deželnega zbora. V kuratoriju lavo-da je bil kot zastopnik deželnega odbora svetnik Detela. Tedaj so nanesle razmere, da se je razpisala služba profesorja za naravosloje in matematiko. Oglasila sta se dva kompetenta.. Zoper enega je prevzvišeni knezoškof ljubljanski protestiral v posebnem pismo, češ da je pristaš brezvcrske stroje, in apeliral na razsodnost mestne občine ljubljanske, da naj ne namesti takega človeka. Nazori mestnega občinskega sveta se sicer niso strinjali z naziranjem prevzvišenega knezoškofa, pač pa je nanesel poseben slučaj, da je mestna občina ugodila tej zahtevi. Nameščen je bil drugi prosilec, ki je bil mlajši in še ni služboval. Mestna občina je mislila, da je s tem zadeva končana. Toda v prihodnji seji knratorija je zastopnik deželnega odbora v kuratoriju vložil protest proti imenovanju omenjenega učitelja. Sicer je resnica, da ona seja kuratorija, v kateri se je stavil predlog za imenovanje tega učitelja, ni bila sklepčna. Navzoč tudi ni bil zastopnik deželnega odbora, ker je bil tedaj na počitnicah. Ker je pa bila stvar zelo nujua, je mestni občinski svet vzlie temu imenoval učitelja. Mestna občina je bila pripravljena vsled te nepravilnosti dati vsako primerno zadoščenje, ali da bi sramotno odpustila iz službe učitelja, ki ga je že potrdil občinski svet, deželni šolski svet in tudi ministrstvo, to je pa vendar preveč zahtevano, kajti zastopnik deželnega odbora je zahteval to, sicer da izstopi iz kuratorija. In ker se mu ni moglo ugoditi, je tudi storil to. Deželni odbor pa je nato v istem hipu inhibiral že nakazano podporo zavodu. Priznali bodete gospodje na levi, da bi bi*j deželni odbor igral zelo čudno vlogo, ako bi bila mestna občina stopila s to zadevo pred sodišče. Moje prarno stališče je, da dežel ni odbor ne more inhibirati podpore, ki jo je že nakazal deželni zbor. Tn kar je glavno: do danes -t ni deželni odb« prosil oVželnega zbora, da odobri ta nezasijan korak. Mestna občina je pokazala tudi še pozneje najboljšo voljo, da se čtvar uredi, poslali je mene k deželnemu glavarju, da nu pojasnim zadevo, kar sem tudi storil in izjavil, da je občina pripravljena za vsako satifak-<-ijo, samo za tako ne. s katero bi se "brinski sv»^t ponižal, kajti naših nazonu si ne damo ponižati zaradi 6000 K. Ostalo je potem vse pri starem. Podčrtam pa, da je deželni odbor ustavil nakazano poti poro, ne da bi bil o tem sklepal deželni zbor. Sedaj se pa je naenkrat črtala ludi postavka za leto 1910. Jaz pač stojim na -eni stališču in upam, da ca bodite tudi vi soglasno priznali, d^i ;>e ta znvod upravičen zato, da dobi deželno pod]>oro, saj v veliki meri razbremenjuje deželo, katera bi sicer morala sama skrbeti za ustanovitev i ik* ua zavod2. 1'govarjal pa bo morda kdo. da ^e zavod ne upravlja po tistih nazorih, kakor jih Ima večina te zbornice. • Taz duha, ki vlada na zavodu ne bom hranil, dolžnost je d^želmga šolskeg-a svpta, v katerem imate večino tud i vj. kateri pa še doslej ni imel prilike grajati duha, ki vlada na tem zavodu. Grajal je pač izvenuradno postopanje nekega učitelja na tem zavodu, a »luha, ki vlada na zavodu, pa ni gra-jal. Zavori je pač srednja šola, kakor so vse državne srednje šole. Prestopam na drugo stvar. V proračunu namreč pogrešam podpore k zgradbi obrtne šole v Ljubljani. Mestna občina je v tej zadevi predložila utemeljeno prošnjo, katera pa ni • *ri ^ !ii v razgovor. Vsa glavna me>ta v Avstriji se tepo za tak zavod in deželni odbor je svoj Čas tudi obljubil, da bo priporočal deželnem*: zboru podelitev podrto re, pozneje pa ie izprt*menil svoje mnenje. Pomisliti je treba, da bo na Cen zavodu poučevalo nad 40 učnih moči. Iz zavoda bo izšla naša mladina pripravljena za tiste službe, ki so dan-danes vse v rokah tujcev, ki so pa \>< prav dobro plačane. Ustanovitev take tjo naroda. Mesta na Štajerskem no najboljši dokaz za to. Nemci so ustanovili nemški šulferajn, kateremu se je posrečilo v zadnjih letih vzgojiti IX).000 renegatov. Proti temu društvu je treba najodločnejše-ga odpora. Društvo je ustanovilo otroški vrtec na Jesenicah, v Tržiču, Domžalah, Šiški in Ljubljani, zadnji čas pa se je vrglo tudi na črnomelj-ski okraj. Proti temu društvu se je ustanovila pri nas po možeh obeh strank Družba sv. Cirila in Metoda, ki si je nadela nalogo, da v naj-ogrožnejših krajih deluje zoper vpliv šulferajna. Družba ima 7 šol z 29 razredi, 20 otroških vrtcev, v Bel ikra jini ustanavlja in podpira tri šole, otrok pa zahaja v njene zavode 2354. Nemci delajo z vsemi močmi, in podpirajo šulferajn, in sicer se je še napravil Roseggerjev sklad, ki bo kmalu narasel na dva milijona. Drugod vsi zastopi podpirajo šulferajn, v proračunu deželnega zaklada pa pogrešamo postavke za to družbo, da, eelo črtana je postavka 9000 K, ki jo je svoj čas dobivala od dežele. Zakaj se je to črtalo F Gospoda z leve, ali ste se morda dali pregovoriti po časopisju, ki pravi, da je Družba liberalua. Nemci ji očitajo, da je klerikalna, drugi pravijo, da je liberalna. Družba je po-polno nepolitična. Gospoda, vi hočete imeti zastopstvo v Družbi, delajte v njej, lahko imate v njej vodstvo, samo dela je trebn, ne pa zabavljanja. Družba ni klerikalna, saj je v njenem načrtu, da s<- mladina vzgaja v katoliškem duhu Ako bodete rekli, da je bilo to prej, ko ji niso bili na čelu sedanji možje, kaže, da to ni res; navodilo za otroške vrtce je, ki zahteva strogo versko vzgojo. Predlaga, da dežela izplača Družbi 9000 K, v proračun za leto 1910 pa se naj postavi 3000 K kot redna podpora. Gospodje na levi, ako vas ni po-jiolnoma zaslepila strankarska strast časopisja, je vaša dolžnost, da sprejmete ta predlog. Poslanec Gangl predlaga, da se društvu »N arodna šol a«, ki je v korist šolstvu v mestu in na deželi dovoli podpora 400 K. Z ozirom na resolucijo poslanca dr. Lam peta, da se ustanovi deželni umetniški svet, je mnenja, da naj bi se zlasti podpirala dramatična literatura s tem, da bi se razpisale prvotne častne nagrade za dramatična dela v najvišjem znesku 2000 kron. Predlaga tozadeven predlog. Poslanec dr. Novak poudarja, da so dr. Krekove besede, s katerimi je priznal upravičenost nazorov narod no-na pred ne stranke, priznanje, v vrstah narodno-naprednih poslancev, ravno tako tudi besede, da mora ostati Ljubljana slovensko kulturno središče. Toda teorija in praksa sta popolnoma nasprotni, kar je zlasti pokazal finančni odsek, ki je popolnoma črtal podporo »Dramatičnemu društvu«, ki jo je predlagal deželni odbor. To pač kaže, da ne pojmi jo gospodje velikega pomena gledališča. Zato tudi ni čudno, kar je svoj čas govoril poslanec Kobi s poročevalskega mesta. Talijin hram pač ne sme biti predmet zasmeha, pač pa splošne ljubezni. Ako »Dramatično društvo« ne dobi podpore« se zgodi, da bo moralo prenehati s slovenski- 1 mi predstavami, h potem bo pni LJubljana brez gledališča žalostno kulturno središče slovenske kulture. Dramatično društvo ja ostalo že več let bres podpore, moralo je le s lastnimi žrtvami in milodari vzdržavati slovensko gledališče. Ako gospoda na levi prizna Dramatičnemu društvu njegovo delovanje, ako je črtala že letos podporo, naj sprejme resolucijo, katero predlaga govornik, in katera zahteva, da deželni odbor postavi v proračunu za leto 1911 primerno svoto kot podporo Dramatičnemu društvu. »Slovenska Filharmonija.« Govori poslanec Turk. Glede »Slovenske Filharmonije« je treba poudarjati, da vsak kulturen narod skrbi za svojo izobrazbo in h kulturni izobrazbi spada tudi godba in glasbena umetnost. Pri Slovencih delujejo za dosego glasbene izobrazbe razna društva in korporacije. Važno in uspešno delujejo v tem smislu v naši deželi slovensko gledališče, »Glasbena Matica« in druga društva. Le - te podpirati je tudi dežela poklicana! Prav je, da se stremljenje po višji glasbeni izobrazbi širi po raznih društvih. Med glasbeno kulturne zadeve v naši deželi pa spada tudi obstoj slovenske godbe v Ljubljani. V Ljubljani obstoji sedaj že drugo leto »Slovenska Filharmonija«. Obstoj slovenskega orkestra v Ljubljani in primerno dobre civilne godbe v dežei je potreben! Največ služi »Slovenska Filharmonijo« slovenskemu gledališču. Razmere so nanesle, da mora v Ljubljani poleg vojaške godbe obstojati tudi civilna godba. Odkar so se Nemci v na.-i deželi odločili, da sezidajo svoje lastno gledališče, je popolnoma izključeno, da bi v dveh poslopjih, v dveh gledališčih, v slovenskem in nemškem gledališču igral isti orkester in naj bi bil to vojaški ali civilni orkester. Iz tehniških, upravnih, gmotnih in fizičnih vzrokov je to nemogoče. Mesto Ljubljana je v glasbenem oziru navezana na obstoj »Slovenske Filharmonije«, zato jo občinski svet ljubljanski tudi izdatno podpira. Toda vsega pa tudi ne more storiti občina in upravičena je želja, da naj »Slovensko Filharmonijo« podpira tudi dežela kranjska, saj je in mora biti godba ne le mestu Ljubljani, temveč tudi raznim krajem po deželi ob primernih slavnostih in prireditvah na razpolago! Z velikimi žrtvami se je »Slovenska Filharmonija« ustanovila, njeno letno vzdržavanje je v prvem poslovnem letu zahtevalo 08.243 K, pri tem pa je imela v prvem letu 11.400 K primanjkljaja. V letošnjem, drugem letu se je njen položaj toliko izboljšal, da se je za prvo polovieo leta. to je za zimsko dobo doseglo pokritje vzdrževalnih stroškov! Toda za drugo polovico ji zopet grozi deficit 6—7000 K. »Slovenska Filharmonija« nujno prosi slavni deželni zbor podpore. Ce ji slavni deželni zbor danes dovoli izdatno primerno podporo, potem je njen nadaljni obstoj mogoč, če pa slavni deželni zbor ne bo danes dovolil izdatne podpore, potem mora »Slovenska Filharmonija« z dnem 1. aprila t. 1. prenehati in ostalo bi 11.400 K neplačanega dolga Pri tem je poudarjati, da more Slovenska Filharmonija« pozimi vzdržavati 33 godbenikov, poleti pa 23 godbenikov! Slavni deželni zbor nujno prosim, da jx>dpira kulturne slovenske naprave, ki naj bodo vsem v enako korist! (Živahno odobravanje.) Poslanec Višnikar odgovarja poslancu Hladniku, zlasti pa na njegovo trditev, da izdatki za šolstvo ne pridejo v korist kmetijstvu. Končno priporoča še enkrat sprejem svojih resolucij. Debata je s tem zaključena. Stvarno popravlja posl. Jarc, češ, da mestni magistrat sam priznava, da so razmere na ljubljanskih šolah neznosne in da so bili načrti šele sedaj izdelani. Stvarno popravlja poslanec dr. Tavčar, da so bili načrti, kakor je že rekel, vsled sklepa iz leta 1903 že izdelani leta 1905, i načrti so se morali nekoliko izpremeniti, ker se šole ne grade tamkaj, kakor je bilo prvotno določeno. Poročevalec odklanja vse predlagane izpremembe. Zavrača Hladni kov predlog za podporo meščanski šoli v Krškem, Ganglov predlog za nagrade dramatičnim pisateljem, ravno tako dr. Oražnov predlog za podporo Družbi sv. Cirila in Metoda. O stvari se sploh v finančnem odseku ni razpravljalo. Odklanja podporo »Narodni šoli«, ravno tako podporo mestnemu dekliškemu lice ju. Deželni odbor in mestna občina sta si v navzkrižju. Deželni odbor nima zastopnika v kuratoriju. To razmerja traja še sedaj. Glede obrtne šole pravi, da je deželni odbor nameraval, da se obrtna šola zgradi tako, da bi imela v njem prostora tudi trgovska šola in zavod za pospeševanje obrti. Pa ni dobil odgovora. Zato tudi ni pred- lagal podpore. Pravi, da bi bila država morala dati 900.000 K, da ni to nikaka dobrota. Občinski svet ljubljanski je pač drugačnega političnega mišljenja, kakor večina zbornice. (Dr. Triller: Ali se ne morete postaviti na višje stališče? Mi smo se pri trgovski šoli!) Glasovanje. Vsi trije Ganglovi predlogi se odklonijo. Predlog dr. Oražna za podporo Ciril in Metodovi družbi se odkloni. Predlog dr. T r i 11 e r j a za podporo mestnemu dekliškemu liceju se odkloni. Predlog poslanca Turka se odkloni. Sprejme se stilističen popravek dr. Lam peta. Sprejme se potrebščina v znesku 4,885.486 K. Pokritje. • - • Prvi govori poslanec Gangl, ki opozarja na svojo izjavo v generalni debati, da bo glasoval proti povišanju naklade na pivo. Trije razlogi so za to. Najvažnejše je delavsko vprašanje. Ko so pivovarne zvišale cene pivu, je k on sum padel za 32%. Če se poviša sedaj naklada, bodo zopet pred vsem prizadete domače pivovarne. Gotovo pri tem zvišanju ne bo dosežen finančni uspeh, ki ga pričakuje finančni odsek. Navaja številke naklad v drugih državah. Pri nas, zlasti v Ljubljani, se plača od hektolitra piva vsega skupaj 12*62 K za 12stopno pivo. Tako visokih davščin ni nikjer. Trpele bodo pred vsem domače pivovarne, potem gostilničarji, pravi obrtniki, za katere bo stvar naravnost pogubna. Najbolj bo pa prizadeto delavstvo. Izmed vseh trpinov največji trpin je rudniški delavec. Ce tak trpin ne najde drugje utešila, ga išče zatorej v žganju. Če pa hočemo omejiti žganjepitje, moramo pred vsem skrbeti delavstvu za drugo okrepčilo. Ako pa spije delavec na dan liter piva, bi s tem plačal 12 vinarjev davka, kar pa je gotovo preveč. Med vsemi pijačami je pivo edina pijača, ki ima nekaj redilnih snovi v sebi. Povsod, kjer je padel konsum piva, se je zvišal konsum žganja in nasprotno. Povišanje davka na pivo znači torej le povišanje konsuma žganja. Ti razlogi so navedili govornika in njegove pristaše, da odločno nasprotujejo povišanju doklad na pivo in da predlagajo: Deželni zbor se izreka proti povišanju naklad na pivo. Poslanec P e r h a v e c reagira na predgovornikova izvajanja trdeč, da ni mislil tudi na kmeta, ki je večkrat večji revež, kakor pa delavec. Nato opisuje stanje vinogradništva v Vipavski dolini. Cene vinu so zelo nizke. Temu je tudi kriv konsum piva in uvoz ponarejenega ogrskega vina. Predlaga resolucijo proti uvažanju ponarejenega vina. Poslanec Gangl kratko in stvarno zavrne predgovornika, da se delavske razmere ne dajo primerjati z razmerami kmeta - posestnika. Poslanec dr. Vilfan je začel govoriti splošno, nakar se je seveda takoj dvignil hrup na klerikalni strani, češ, da to ni dovoljeno v specialni debati, dasiravno so klerikalci prej in slej govorili o vsem mogočem, samo ne stvarno. Tudi deželni glavar opozarja govornika, naj govori k stvari. Ko v vsem tem uvidi govornik, da zanj ni enake pravice, kakor si jo prisvaja častita večina, se rajši sam odpove nadaljni besedi. Poslanec Turk kot poslanec splošne kurije in zastopnik ljubljanskega delavstva najodočnejše protestira proti povišanju davka na pivo, ker je ravno delavstvo s tem povišanjem najbolj prizadeto. Zato izjavlja v svojem imenu in v imenu poslancev narodno - napredne stranke, da bo glasoval proti temu povišanju. Poročevalec pravi, da je zato za naklado na pivo, ker jo ima Štajerska. Glasovanje. Glasuje se najprej o tem ali naj se zviša naklada na pivo od 2 K na 4 krone. Večina, klerikalci In Nemci, glasujejo za zvišanje. Sprejme se nato pokritje s primanjkljajem 3,472.210 K in način pokritja tega primanjkljaja kakor ga je predlagal odsek in sicer s 40% deželno doklado na neposredne državne davke, 40% deželnimi do-kladami na državno užitnino in deželno naklado na pivo po 2 K. Resolucije in peticije. Prvi govori poslanec dr. Š u -s t e r š i č, ki govori o dramatični umetnosti, kakor sodijo o njej klerikalci. Pravi, da je velik del dramatične umetnosti zašel na pota, ki ne dvigajo ljudske presvete. Tako umetnost no gre podpirati, treba jo je zatirati. Mesta, kjer &i goji prava umetnost, so redka. Od naših skromnih, omejenih razmer se ne more toliko zahtevati, kakor v velikih mestih. Zeli, da bi dramatična umetnst pri nas na celi črti stremila po napredku. Pravi, da se je marsikaj poboljšalo pri našem gledališču. V zadnjih letih se je slo. vensko ljudstvo začelo zelo zanimati za umetnost. Na to nagnenje se j« treba ozirati. Zato se ne sme govo-riti samo o deželnem gledališča, temveč o dramatični umetnosti v deželi sploh. Zato se je treba vprašati, ali naj dežela tu kaj stori za to v deželnem proračunu. Za to predlaga resolucijo, s katero se nalaga deželnemu odbo. ru, da študira vprašanje, v koliki meri se more podpirati dramatična umetnost v deželi in pospeševati v okviru, kakor to dopuščajo finančno razmere v deželi. Še en napad na Dramatično društvo, Dr. Šusteršiču ni povolji stavek v poročilu finačnega odseka, ki pravi, da se deželno gledališče brezplačno prepušča Dramatičnemu društvu. To določbo, da je treba omejiti; zato predlaga sklep, ki naroča deželnemu odboru, da brezplačno prepusti deželno gledališče za to in prihodnjo sezono Dramatičnemu društvu, toda pod gotovimi po goji in izjemami. Poslancu Lavrenčiču ni prav, da se pouk na obrtno-nadalje valnih šolah vrši ob nedeljah dopoldne, češ, da učenci ne morejo b maši. Predlaga resolucijo, ki zahteva, da se pouk na teh šolah ne vrši t nedeljah dopoldne, temveč v četrtek dopoldne in popoldne, če pa to n: mogoče, pa vsaj ne med mašo. Poslanec P i b e r govori za podpore za zgradbo hlevov. Poročevalec se strinja z resolucijami, ki so jih predložili klerikalci, odločitev za druge pa prepušča zbornici. Glasovanje. Sprejmejo se rešitve peticij, kakor jih predlaga odsek. Sprejme se predlog dr. Šusteršiča v zadevi oddaje deželnega gle dališča. Sprejmejo se resolucije finančnega odseka od točke 1. do 7. K 8. točki predlagana sprememba poslan ca Pibra se sprejme. Predlog poslanca G a n g 1 a , da se uvede kulturni davek, se izroči dež. odboru. Predlog v zadevi podpor vsled uim se izroči dež. odboru, da prošnje priporoči vladi. Resolucija poslanca V i š n i -k a r j a , da se namesti gozdni teh nik, se sprejme. Sprejme se resolucija poslanca Gangla, ki zahteva od vlade 50rv donesek k učiteljkim plačani. (Splošno odobravanje.) Resolucija poslanca V i š n i -k a r j a na ustanavljanje meščanskih šol se zavrne. Resolucija na podporo mestni občini ljubljanski k zgradbi obrtne šole se zavrne. Resolucija poslanca L a v r e n -čiča v zadevi obrtnonadaljevalnih šol. Poslanec dr. Tavčar predlaga lo ceno glasovanje. Prvi del resolucije pade, drugi se sprejme soglasno. Resolucija o ustanovitvi deželnega umetniškega sveta se sprejme. Resolucija dr. N o v a k a na podporo Dramatičnega društva pade. Glasujejo za njo le narodno-napredni poslanci. Dr. Šusteršičeva resolucija v zadevi podpore dramatični umet nosti v deželi se sprejme. Resolucija poslanca Gangla v zadevi stanovanjskih razmer v Idri ji se sprejme soglasno. Resolucija posl. Perhavca v zadevi prodaje ponarejenega ogrskega vina se sprejme. Resolucija posl. dr. Triller* j a v zadevi dvojezičnosti zemljiške knjige se sprejme soglasno. (Odo bravanje.) Resolucija posl. dr. Triller« j a v zadevi razmer na naših sodiščih se sprejme s slovenskimi gla sovi. Resolucija posl. dr. Pegana v. zadevi sodnih praktikantov in avskuitantov se sprejme s slovenskimi glasovi. Pregled proračuna. Resolucije finančnega odseka. L Proračun deželnega zaklada za leto 1910 se ustanovi s potrebščino 4,890.386 kron, s pokritjem 1,413.567 K, torej s primanjkljajem 3,476.810 K. II. V delno pokritje pri manj k ljaja 3,476.810 K je pobirati let* 1910: 1. 40% doklado na državno nino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa; 2. samostojno deželno naklado od porabljenega piva po 2 K od hektolitra, odnosno po 4 K od hektolitra od dne, ki ga določi e* kr. deželni potem, ko zadobi ta sklep naj* potrjenje; 3. 40% doklado na vse neposredna vne davke, izvzemši osebni rudninski davek in pridobninski rek krošnjarjev. I I III- Deželni zbor se odreče pra-1 I do samostojne deželne naklade ■ pivo. ko bi se deželnemu zakladu Ijjpdfl na prispevke, ki jih prejema trme ju zakonov z dne 23. oktobra drž. zak. št, 220 in z due 8. ju-l iPOl, drž. zak. št, 86, oziroma na Liju zakonov, ki bi namesto teh Jpili v veljavo, iz državnih sred-■ |v odkazal letni prispevek, ki bi bil manjši, nego je letni donos sa-Ltojne deželne naklade na pivo B izmeri 4 K od hektolitra. IV. Deželni odbor se pooblašča, nepokriti ostanek primanjkljaja trije potom kreditne operacije. V. Deželnemu odboru se dovode viriment za kredite 4. paragra- 4. naslova v oddelku B., poglav-VII. VI. Deželnemu odboru se naroda pridobi sklepoma pod II. in najvišje potrjenje. VII. Pritrdi se nastopnim reso- »rjam: 1. Deželnemu odboru se naroča, izdela do leta 1911 načrt za dežel-knjigovodstvo v smislu centrali-•ije posameznih zakladov v enot-|m računu in, če je mogoče, pred-:i že proračun za leto 1911 v taki rta vi. 2. Pokojninski zaklad deželnih llužhencev se opusti. 3. Deželni odbor se poživlja, da >pi z vlado v dogovor v tem ozim, naj stroške za nastanitev orožni-a prevzame država, 4. Deželnemu odboru se naroča, j v načrt šolskega zakona sprejme >Iočbo, ki bo izključevala, da bi jene učiteljice, ko se omože. ale učiteljsko pokojnino, do-so omožene, ali če imajo kot od drugod pokojnino. . Deželnemu odboru se naroča, -Lavi posebnega živinorejskega lika in se obrne do vlade, da i posluje primeren državni prijek v ta namen. 6. Dežeinemu odboru se naroča, sestavi načrt za živinorejski svet, hodi zlasti potom živinorejskih drug in drugih veščih zaupnikov Normativen in posvetovalen organ pospeševanju živinoreje. Poobla--e deželni odbor, da provizorno ^vet sam ustanovi in o tem poro-v prihodnjem zasedanju. 7. Deželnemu odboru se naroča, nastavi posebnega sadjarskega Tiika. - Podpore kmetijstvu, zlasti za • hlevov, naj deli deželni od- >r tako. da se zaveže, da za dol oče -prosilca na svoje ime pri ka lenarnem zavodu najeti kapital •eno vrsto let vse, ali del letnih m i plačati namesto prosilca- (Z ei l>o. kakor jo je predlagal -1 -iber.) °. l>e/elnemu odboru se naroča. - nemudoma obrne do centralne s prošnjo, v kateri naj ohrazlo- ma vso akcijo za povzdigo ži-:^oreje na Kranjskem v svojih ro-dalje, da ima poleg lastnih -v tudi potrebne strokovne mo-vešce zaupnike na razpolago, in posluje, da se od države kranj-deželi posebej namenjeni znesek »vzdigo živinoreje, izroči njemu krbo in uporabo. • 0. Deželnemu odboru se naroča: da postavi v proračun za leto "Ml znesek za tri ustanove f'flncem nemško narodnosti s Kranjskega no Mahrovi trgovski šoli: > da stopi z vlado v dogovor v ta ;en, da se izposlujejo tri šti-pendije na državni račan ▼ prej imenovano svrbo. 11. IW^lni odbor se pozivlje, da hme na vlado, naj podpira usta-*pv in vzdržavanje vzornega "ra pri trgovski zbornici, i J. Ker je nujno potrebno, da se šole po tipu umetelno in >>no obrtnih Sol ustanove po več i h naše dežele, se naroča drž>l-i odboru, da to vprašanje prouči i podlag: svojih poizvedb stopi z I » v dogovor ter sploh ustanovi-; takih šol z vso močjo podpira. 13. Deželnemu odboru se naroča, - -.pešnje ustanovitev strokovno h'rt ni h nadaljevalnih šol in v zvezi I ^Iskimi odbori in deželno vlado I -bi, da se sedanje obrtno-nada- -f -ilne šole povsod izpopolnijo na I ovni podlagi. 14. Deželnemu odboru se naroča, izposiuje pri šolskih odborih rtno - nadaljevalnih šol in pri šol-Masti, da se uvede pouk v vero-n? iku v vseh, torej tudi v zadnjih lr ielkih teh šol. Železniške razmere. O tozadevnem skupnem nujnem tadlogu poroča posl. dr. Tavčar. Finančni odsek se je pridružil [•red logu v celem obsega in izraža ^Uo, da se dobesedno sprejme pred-e. ki bo v veliko korist deželi, ka- te £ tU K predloga 8chwegei, ki žeU, da bi stvar imela najboljši napeli. Predlog se sprejme soglasno. Podmetale*! gozd. Popolna zasaga »Slovenskega Naroda«. Da bi po deželnem zboru v 18. seji, dne 11. januarja t. 1. danemu nalogu, tičočemu se izkoriščanja oziroma prodaje deželnega gozda >Podmolnik a eirapreje zadostil, raz-pi.-al je deželni odbor na dan 28. januarja t. 1. tozadevno pismeno ponudbeno obravnavo, ki je imela sledeči uspeh: Ponudili so: I. Za gozd, kakor leži in stoji s že posekanim lesom vred: 1. Jakob Kastelic . . . 25.050 K 2. Leopold Hafner . . 26.000 » 3. tvrdka »Levkam - Jo-sefsthal« .... 30.000 » 4. občina Dobrunje . . 32.000 » 5. občina D. M. v Polju . 32.010 » 6. Ivan Zakotnik . . 34.000 » 7. Fran Drobnič . . . 40.100 » II. Za v gozdn rastoči in že posekani les: 1. Fran Pust .... 15.048 K 2. Jakob Kastelic . . 18.000 » 3. tvrdka »Levkam - Jo-sefsthal« . . # . 26.000 » 4. Ivan Zakotnik . . . 28.000 » 5. Fr. Drobnič .... 34.000 » Deželni odbor misli, da sme odločbo o tem, se naj li in eventuvalno katera izmed navedenih ponudb naj se sprejme, prepustiti deželnemu zboru in se vsled tega omejuje na predlog: Deželni zbor blagovoli vzeti to poročilo na znanje ter skleniti v zadevi, kar se mu vidi primerno. Tako pravi poročilo deželnega • d bor?*. »j Pa vprašamo: Kdo je dal povod, da je ta zadeva zavzela za de-,:»!o tnko ugoden stadij? Ali ne »Slovenski Narod«, ki je razkril javnosti kak lep »kšeft« je hotvl napraviti ljubljenec- klerikaleev tesar Past? Ta mož je ponudil za les 15.043 K, ioeim ponuja Drobnič 34.000 K, torej še več kot še enkrat toliko. Deže-a se pač lahko zahvali >^Sovenskemu Narodu« na uslugi, ki jo ji je napravil z odkritjem te umazane kupčije z javno lastnino. Ponosen je lahko slovenski Narod« na ta svoj uspeh, ua- naj potem klerikalci in njihovo časopisje še tako nesramno zabavlja. Slovenski Narod" je rešil deželi celih 19.000 K. Te zasluge mu ne more kratiti nihče! O stvari poroča posl. dr. Lampe, ki »z zadovoljstvom« konstatira, da so ponudbe ugodnejše, kakor je prvotno mislil. Finančni odsek predlaga, da deželni odbor proda jrozd za najvišjo nonudbo 40.100 K. Dobrunjskn občina se vpraša, ali ponudi tako kupnino. S kupce in se dogovore primerni plačilni pogoji. Sprejeto brez debat**. Deželne električne centrale. Odsek za deželna podjetja je razpravljal o poročilu deželnega odbora o stanju deželne električne centrale in predlaga, da naj zbornica v-r^me to poročilo odobruje na znanje in naroči dežehsesnu odboru, da sporazumno z osrednjo vlado nadaljuje svoje delo. K predlogu govori posl. baron S c h w e g o 1. Med njegovim govo rom se izplačujejo poslancem dijete kar nekatere poslance ppseej zani ma. zlasti gospoda Ravnikarja, ki j*-natančno preštel svoj del. V nadali u*-m je ekseelenca najbrž j>ozabil. du ne gre tu za proračunsko debato, temveč za električne centrale. Govoril je in govoril samo o stvareh, ki se omenjale v generalni debati o proraeunu. K stvari govori po«i. Lenarčič (predsedstvo prevzame namestnik deželnega glavarja baron L i c c h -ttnbtTR) ki poudarja, da je stvar velikanske važnosti za industrijo v deželi. Napraviti hoče nekaj opazk črlcde vodnega katastra. Delo v tej zadevi gre v ministrstvu zelo poeasi naprej, narejenega je doslej silno malo. Pri tem načinu naprave katastra se postopa preveč s teoretičnega stališča, če se računa n. pr. koliko je vodne sile v Savi na Kranjskem, ker -e tak* sile v splošni označbi ne dajo izkoristiti. Ce se vodna sila more s komercijelnega stališča eksploatirati, potem ima vodna sila svojo vrednost. Deželni odbor naj torej upošteva predvsem vodne sile po njihovi komereijski vrednosti. Vodnih sil imamo dovolj, ali nič nam ne koristijo, če jih ne izrabimo komercijalno. Res imamo močnega interesenta v državi, toda interesiranje železniškega ministrstva za elektriziranje železnic je premajhno, zato je kmalu dosti vodnih sil. Deželni odbor se bo moral lotiti tudi vodnih sil, na katere država ne bo reflektirala. Treba je paziti na komercijalni moment, ali monopola ne sme biti, niti deželnega, niti kakega drugega. Tam naj dežela ne reflektira pravice zase, ker bi m v veliko ksajstm (Odobravanje.) Posl. dr. Šusteršič odgovarja baronu Sehvreglu, seveda zopet ne k stvari, temveč k »visoki politiki«. Zato tudi poslanee dr. Vilfan protestira, kajti ako on ni smel govoriti splošno, ne bi smel govoriti tudi noben drug. Pojasnjuje, da razume pod federalizmom sporazumljenje narodov, ki je edini pogoj za proevit Avstrije. In kar je federalizem, je tudi triali-zem. V nadaljnem »gliha« dr. Lampe z baronom Sehweglom za predlog, ki ga je predložil baron Schwegel in ki zahteva, da si mora deženi odbor za vsak korak v tej zadevi preskrbeti dovoljenje deželnega zbora. Poročevalec Kobi je zelo navdušen za deželno elektriko, ker stvar nikakor ne more izpodleteti. Sprejme se odsekov predlog, dr. Lainpetova resolucija in s tem odpade resolucija barona Schwegla. Zgradba nove deželne hiše. O stvari poroča posl. Lenarčič v enakem smislu, kakor smo že priobčili izločeno iz poročila deželnega odbora. Finančni odsek predlaga sprejem predloga deželnega odbora, kakor smo ga že priobčili. Sprejeto. Letno poročilo. Poslanec grof Barbo predlaga, da se vsa letna poročila od leta 1900 do leta 1908 sprejmejo en bloe, ne da bi se s tem ustvaril prejudic z*i pri-hodnjost. Sprejeto. Blejski grad. Izreklo se je mnogo prošenj, dn bi se nakupilo Muhrovo posestvo na 11 ledu. Leta 1907 se je deželni odbor )brnil na g. Muhra in vprašal, koliko zahteva za posestvo. Obravnave so se vlekle dalje, prišlo pa ni do nikake-ga dogovora. Muhr je naznanil aprila meseca 190l\ c!n bi bil pripravljen prodati posestvo za ceno med 800.000 in 820.000 K. Kakor je želeti, da bi prišla dežela v posest jezera, mora vendar dežela postopati previdno. l>ežela ne sme pri tem nič izgubiti. Investirani denar bi se moral obrestovati. Dežela bi morala postopati trgovinsko. Posestvo obsegu 824.113 m2, med temi stavbišč 493.110 m2. To bi se prodalo, ostal bi deželi le Trad in jezero. Treba bi bilo parceli rati posestvo, napraviti ceste, Žrtvovati za olepšan je. Dežela bi tudi morala enako braniti svoje pravice, kakor vsak posestnik. Muhr ceni višje uosestvo nego pa dežela, Muhr je vče raj brzo javil, da hoče hiter odgovor, ce ne prorla drugemu. Finančni odsek je prišel do prepričanja, da bi dežela mogla brez škode kupiti posestvo, in predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da ponudi g. Muhm svoto 600 000 K za nakup njegovega posestva. Dr. Šusteršič pravi, da je to zadnja cena. Če Muhr hoče. na.i oroda za to seno, več ne da dežela niti vinarja. Pri cenitvi ni upoštevalo breme patronatov Bled, Bohinjka Bistriea in Koprivnica. kar zna-^a če treba kapitalizacije najmanj >0.0O0 K. Opozarja na staro vodne pravice. S kupnino 600.000 K bo izšla dežela morda brez škode, in to smo o dežela, ker z ojačenj^m davčne moči na Bledu tud: pridobi nekaj. Ir. le. ker je tu«ii treba rešiti ta biser deželi, bo glasoval za predlog. Predlog finančnega odseka se sprejme s slovenskimi glasovi. Od«rovor na Interpelacije. Deželni predsednik odgovarja na ra/ne interpelacije. Tako no interpelacijo v zadevi omejitve plesnih koncesij, da so se vršile poizvedbe, da pa ne potrjuje trditve interpelnntov posl. dr. Pegma in tovarišev. Enako ne odgovarja resnici trditev interpelanta posl. Jakliča v zadevi krošnjarskih knjižic. V zadevi et^tnih razmer na Vipavskem odgovarja na tozadevno in-terpelaeijo. da ee je izdatek za gramoz povišal od 13 no 20.0C0 K. v bodoče se pa poviša na 25.000 K. V zadevi oškodovanja kmetskih posestnikov vsled nezgod nničene paše živine, ki se goni iz Hrvatske, odgovarja, da je deželna vlada naročila okrajnim glavarstvom, da izda naredbo občinam, da se tuja živina ne >me gon iti ponoči skozi občine,ako nima gonjač s seboj spremljevalca, ki ga doloei občina. Zaradi točenja žganja po trgovcih na deželi je vlada naročila, da orožništvo strogo nadzoruje take tr-covce in prestopnike ovadi. Glede interpelacije dr. Tavčarja v zadevi sklepa deželnega zbora, da sme deželni odbor sporazumno z vlado spreminjati sprejete zakonske načrte, odgovori, da vlada nima povoda že sedaj izjaviti se o omenjenem sklepa deželnega zbora. Na enako interpelacijo odgovarja deželni glavar, da se s tem skle- pom al No as jo stilistične Odgodite* Deželni predsednik bar Stlmarz. V smislu Najvišjega povelja naznanjam, da je deželni zbor kranjski z današnjo sejo odgođen. Nato zaključi glavar sejo ob 9. 25 minut zvečer. Deietad zbori. Glede češkega deželnega zbora se je slednjič vendarle dosegel sporazum. V skupni seji čeških in nemških voditeljev se bo natančno določil program za zasedanje deželnega zbora, ki bo trajalo 14 dni. Deželni zbor je zopet postal delozmožen. Vendar Nemci poudarjajo, da bodo takoj zopet začeli z obstrukcijo, če bo permanentna komisija predolgo zavlačevala narodno - politične predloge. — V deželni odbor kandidirajo Nemci posl. Eppingerja, Lipko in Pacherja. V dalmatinskem deželnem zboru obstrukcija še traja. Obravnavajo se nujni predlogi, ki so jih vložili pristaši hrvatske stranke prava. BekOBstrnkciJa. Kakor se zatrjuje, so prišli odločilni krogi do prepričanja, da se rekonstrukciji kabineta ni na noben način več mogoče izogniti. Vendar pa vlada misli samo na delno rekonstrukcijo — t. j. z novimi osebami misli zasesti le poljedelsko in nemško ministrstvo; Cehi bi dobili zopet poljedelsko ministrstvo in imenovan bi bil zopet češki minister - rojak. Poleg tega pa je v ospredju zahteva po jugoslovanskem ministru. To zahtevo podpirajo posebno Cehi, ki bi bili celo pripravljeni, odstopiti njim namenjeno poljedelsko ministrstvo kakemu Jugoslovanu; Cehi so namreč mnenja, da so imenovanju posebnega jugoslovanskega ministra - ro-jrka napoti prevelike zapreke. — Ce p;« dobi poljedelstvo kak Jugoslovan • zatrjuje se, da bi bil to kak slovenski neparlamentarec), potem bo Bie-nerth moral Cehom najbrže dati ministrstvo za javna dela. Hrvaški ban. Zagrebški nadškof Posilovič je brzojavno protestiral proti nameravanemu imenovanju Tomašiča hrvaškim banom, češ, da je Tomašić prestopil k protestantizmu, da se je mogel vdrugič oženiti. — Ban Rauch je odpotoval na Dunaj, kjer poda takoj demisijo. Kot njegov naslednik se sedaj imenuje grof Pejacsevich. Ogrsko. Občinski svet mesta Budimpešte je imenoval grofa Andrassvja častnim občanom. Sklenil je tudi, da bo eventualni oklic k narodnemu odporu proti vladi ignoriral, ker mesto Budimpešta ne more podpirati v sedanjih razmerah takega gibanja. Turčija tat Bolgarija. Odličen bo^grrski diplomat se Se izrazil o situaciji sledeče: Mnogo krika za nič! Tudi na srbski strani zatrjujejo, da se ni bati resnega konflikta rned Turčija in Bolgarijo. Krets. V zadnjem francoskem ministrskem svetu — tako se poroča iz Pariza — je zunanji minister Pichon očrti>l situacijo na Kreti in je preci-ziiiil stališče Francije glede Krete in glede dogodkov na Grškem. Dejal je, da je novi grški kabinet Dragn-mis pravzaprav kabinet vojaške lige. Turčija je naznanila v Rimu, Parizu, Petrogrradu in Londonu, da ne bo dopustila, da bi se krečanski odposlanci udeležili grške narodne skupščine. Ce bi se to zgodilo, bo takoj postavila svoje čete v Tesalijo. Velevlasti hočejo na vsak način preprečiti konflikte v Orientu. Nameravajo iznova zasesti otok z mednarod-uimi četami. Dnevne vesti. -f O jugoslovanskem ministru piše splitsko »Naše Jedinstvo«, ki velja za glasilo državnega poslanca in dalmatinskega deželnega glavarja dr. Ivčevičn tako-le. »Med južnimi Slovani je bila najlepša sloga, a jo je pokvaril dr. Šusteršic. Ker je bil mnenja, da je nastal ugoden položaj, da dobe Jugoslovani svojega mini stra, a se je obenem zavedal, da on ne pride v poŠte v za ta portfelj, je brez vsake potrebe in brez pravega razloga pričel — obstrukcijo. Bilo je jasno: Dr. Susteršič vidi raje, da se de v ministrstvu sami Neinei, kakor da bi v to ministrstvo vstopil dr. Iv-čevič. »Raje radikalnega Nemca, kakor poštenega Hrvata konservativca«, to so besede glasila napredne stranke v Ljubljani. Vemo, kako je bilo in kako je končala ona obstruk eija. Ničesar ni dosegla, a sedaj se je zopet pojavilo isto vprašanje in naj Neinei še tako groze vladi, ako se Odločil bo vladar, ker so to prerogative krone, a krona ve, da je nas 5 milijonov v državi. A sedaj se zopet javlja, dr. Sustersič, toda miren in takten: sedaj ves za slogo južnih Slovanov in združenje njihovih klubov. To je vse lepo, a bojimo se> da se dr. Šusteršič zaveda, da ne bo nikdar postal jugoslovanski minister, ako ne dobi tudi glasov složnih poslancev slovanskega juga. Ali ne misli morda zopet na terorizem v edinstvenem klubu? Kaj so njemu sami slovenski klerikalci, on i>otrebnje tudi Hrvate! Ni dvoma, da je potrebno, da se združijo vsi južni Slovani, potrebno je., da imajo eden edinstveni klub, ki bi bil močan in ki bi bil velike koristi zlasti kot krepko zaledje svojemu ministru. Toda v tem klubu bi ne smeli prevladati osebni, marveč samo načelni interesi. Klub bi se moral zavzemati za splošne interese vseh narodov in pokrajin na slovanskem jn-eni, ne pa samo za interese dr. Šuster-šičeve slovensko klerikalne stranke. Dr. Šusteršič jc opetovano že dokazal, da je strankar, a južni Slovani morajo dokazati, da jim ne gre za osebe, nego za to, da si izvojujejo ministra, bistrega in razboritega, uglednega in nepristranskega. V tem oziru je treba opozoriti poslance, naj pazijo, kaj bo do storili. Brez njih se v tem slučaju ne more ničesar odločiti. Nam ne more biti vse eno, ali bo v teh za Dalma -cijo usodepoJniti časib minister Dal-matinec ali kdo drugi, še manj indiferentni pa smemo biti napram vpra šanju, ali postane minister dr. Šusteršič ali ne, to pa zato, ker nas vprašanja, tičoča se klerikalizma, liberalizma, socializma in demokratizma zelo malo zanimajo vzpričo perečih narodnih in s temi v zvezi stoječih gospodarskih vprašanj.« — Priobčili smo izvajanja "Našega Jedinstva« v celoti in menimo, da bi bilo odveč še posebe komentirati ta po izredni jasnosti in odkritosti se odltkujoč članek dalmatinskega lista. -f- »Slovenec« je v dežemeni zboru dobil leKcijo, kakor jo je zaslužil za svota ravnotako nesramna, kakor lažnjiva poročila o debatah in dogodkih v deželnem zboru. Moralič-nc zaušnice, ki jih je dobil, so ga opekle in odgovoril je nanje s člankom, ki bo zaradi svoje urnobesne nadutosti vzbudil zasluženo veselost v vseh razumnih krogih. Smisel tega Ugovora je, Ja bodo klerikalci nadaljevali najbrezobzirnejši boj zoper vse, kar je naprednega da bo trajal ta boj, dokler ne bo napredno mišljenje ubito, torej do sodnega dne in da mu je vodilno načelo />Ecrasez P infame«. Novega ni s tem nič pove ial. Kvečjemu obsega ta napoved boja priznan.r\ da klerikalci vzlic vsem državnozborskim in dežemo-zborskim mandatom, ki so jih iobili, niso še dosti d »segli in da so Še preklicano daleč od svojih končnih ciljev. Ta boj, ki ga je »Slovenec« vnovič napovedal, je torej za napredna stranko samo veselo znamenje. 2iv ljenje brez boja, to sploh ni življenje, to je mrtvilo. In prav jc tudi, da jo boj brezobziren. Od 20. septembra 1908. je nar^dnonapredna stranka bila preveč obzirna napram klerikalcem. Cas je prišel, da postane to drugače. »S!oven*»c« pa ni pametno storil, da je besede najhujšega sovraž uika vsega klerikalizma zapisal na svojo razcapano zastavo. />Kcrasez V infame« je klical Voltaire. To jo boi ni klic, ki je vnel že milijou^ ljudi na boj zoper oni podli klerika!izem, ki je ukradel narodom duha, dušo in denar ter jih telesno, duševno in mate-rijelno zasužnil; ta klic je narode vzbudil, da so z mogočno roko zlomili verige klerikalizma in xa klic apliciran na Kranjski klerikalizem bo razvnel tndi slovenska srca in užgal v njih sveti ogenj navdušenja za potrebni neizprosni boj zoper stranko, v kateri je vsak po«amirnik Eahko zase spoštovanja vreden Človek, ki pa so skupno kot stranka organizacija političnega razbojništva. -|- »Oesterreichische Rundschau^ \c v najnovejši številki priobčila članek, v katerem je zapisanih sicer precej neresnic o Slovencih sploh, v katerem pa je dobro in resnično popisano politično divjanje klerikalne stranke v kranjskem deželnem zboru in ožigosana klavrna vloga, ki jo igra vlada spričo temu početju. -f Slovenska obstrukcija v štajerskem deželnem zboru. Teške krivice in nečuveno postopanje nemške večine proti Slovencem so prisilile slovensko delegacijo v štajerskem deželnem zboru, da je segla po orožju tehnične obstmkcije. V deželnem zboru se je v torek nadaljevalo obravnavanje deželnega proračuna. Pri točki IV. (deželna kultura) so se po vrsti oglašali slovenski poslanci k besedi. Neposrednji povod za tehnično obstrukcijo je dala odklonitev slovenskih predlogov glede ustanovitve slovenske obrtne šole v Velenju in vsprajemanje slovenskih govorov v stenografični zapisnik. Slo- htovali so poimenska glasovanja itd. Ob 9. sveder je večina začela janja s Slovenci, ki pa niso imala nobenega uspeha. Seja deželnega zbora je trajala do polnoči. Klerikalni »Slovenski klub« je imel včeraj dopoldne pri deželnem odborniku Robiču sejo, o kateri je izdal oficijelno poročilo. V tem poročilu konstatira nestrpnost nemške večine v deželnem zboru proti Slovencem in krivic«, insnlte ter zapostavljanja, ki jih mora trpeti slovenska manjšina. Slovenski klub je prepričan — tako pravi poročilo — da bodo Nemci po proračunu sklenili one Slovencem sovražne zakone na polju šolstva in občinske avtonomije, ki so že bili signalizirani. Zato je klub sklenil soglasno uporabiti vsa dopustna sredstva najstrožje opozicije in upa <>d vlade vsaj tisto varstvo resničnega svojega posestnega stanja, ki je je deležna nemška manjšina na Češkem. -4- Ne morejo živeti idrijski klerikalci, da ne bi zavijali resnice in izzivali! Par tednov so nekam brzdali svoje idrijske novice v :.-Sloveucu«, v zadnjih sobotnih novicah pa so zopet pokazali, da se ne morejo otresti ovojih grdih navad. Sedaj jim je prav prišla električna javna razsvetljava. Pri tem jim je stvarna kritika tuja. tolikanj več je pa neresnice in .trdega zavijanja. Gercnt je napravil nove žarnice, ki so bile cenejše in boljše! Grdi iažnjivci! Prejšnje žarnice so veljale nekaj nad krono, ge-rentove pa so oiie po 4 K in malone i M v nekaj dneh pregorele, da Je valjal občino gerentov eksperinien; nad 000 K! Tako *o bile gerentovc žarnice re> cenejše m boljše! To pripovedujete res lahko samo svojim zabitim backom, pametnemu človeku pa se studi taka gorostasna farbarija! \)a je tudi idrijska, irakarija ua ta-i»etu, ni nič čudnega pri klerikalnih idrijskih novicah. Pri tem seveda mora dobiti tudi »Narodov« dopisnik svoj delež, kjr ne črhne o elektriki ničesar, priobčuje pa ee!e »osv.aldi-jade«. Pisati o idrijski elektriki ne bi do^ti pomagalo, - oswaldijade< pa ireha. da spozna hudobijo, lažnji-vost in nievrednost Oswaldove kompanije. O svojem času bomo zbrali oswaldijade< v lep zvezek in poklonili vsem klerikalnim prijateljem idrijskega mesta, da se ..:mo pozab-Ijenošti njih epa dela! - Občni zbor poli i. društva »Edinost« v Trstu. V nedeljo pred- 1 oldne se je vršil v Sokolovi dvorani v Trstu ob preeejsnjem števila udov, občni zbor tamošnjega političnega i i rušiva > > Edinost<. — Zborovanje, h kateremu so imeli vstop >amo »lani društva, — je otvori! predsednik poslanec dr. Ev bar, ki je rekel, da se javnost navadno za vsako društvo *oij briga, kakor za politično, pač pa -e ob času volitev in drugih umiki L orilikah od tega društva vse mogoče in nemogoč** zahteva. — Ako so neuspehi, krivi m- politično društvo, da bi se pa prislonilo kot član in pripomoglo društvu «io gmotnih sred- - v, katere potrebuje v priliki aktivnega nastopa, za to z>e nihče ne zmeni — Zato je potrebno, da se vzbudi v ljudeh zanimanje za društvo, za volitve, in agitacijo, kajti v miru ?»e j- tre-'*»a pripravljan na vojno, oko jo sosr-vaznik tako biizu. kakor naš, ki je vsak čas pripravljen, d3 nas očito kakor tudi za vratno naskoči Na to je orečital dr. Wilfan tajniško poročilo, kjer omenja z^odovinsko borbo pre-tečenega društvenega leta in orjaška nastope trža>kih Slovencev. — Tudi tajnik poživlja javnost, uaj bi j-e za politično drušlvo bolj In^ala, kajti ni dovolj, da .-e samo naslaja ob uspehu drugih, odnosno kritizira, ako je kak neuspeh, temveč dolžnost je vsakega rodoljubu, d uobeniniui pogojem ne more več sprejeti predsedništva, vedoč, da bi ne mogel vršiti v polni meri težke naloge in dolžnosti. — Ist:> je izjavil podpredsednik dr. Sla vik češ, da ima v mestnem svetu, v delegaciji, raznih * »W>ekih in društvih toliko posla, da mu ne preostaja noben prost večer. — V odbor je potreba novih moči, ki niso z drugim delom tako obložene, in ki se bodo i ožje posvečale dolžnostim, katere jim na laća društvo. — Isto izjavi tajnik dr. Wilfau upajoč, ua se pri sestavi novega odbora nanj ne bo oziralo. Osrlr^lio se jo k h >edi govornik, .v, ki ro prosili .stari odbor, naj vodi dalje to prevažno društvo. — Dr. Rvbar je izvolitev |>onovno odklonil in predlagal, da >e zborovanje pretrga za 10 minut v svrbo dogovora za izvolitev novega odbora. — Zborovalee Makso Coiič se temu predlogu upira, češ. da je pretrgan je zborovanja brezsuiiselno dokler niso predlagani gotovi kandidati. — Govornik predi;iira naj >e izvoli odsek, ki ima sestaviti tekom 14 dni sporazumno s člani in zaupniki kandidatno listo. Dr. Rvbar se pridruži temu n red logu in gčj da na glasovanje, ki ie bil sprejet : večino glasov. V odsek -o i* i I i izvoljeni: dr. Abrara, dr. \ViIfan. Kravos, dr. Pertot, Može in dr. Greerorin. -— Na to je predsednik zaključil zborovanje, ki .^e bo nadaljevalo zopet, ko se odsek odloči za adi dat no iNto. — Duhovnik, ki ubožcu ne privošči ue obhajila, ne maše. V 2abjeku blizu Velike Loke je t*' dni umrl ubožec po do na če Piskov Peter. Revež je umrl brez zakramentov, ker župnikOblak v St. Lovrencu ni hotel pri*i ira obhajat. Župnik je bil teden pred smrtjo pri njem in je sam videl, da se ubožcu biiža zadnja ura. Ko bi ijudje ne bili oo^laii ]»o župnika, bi bil seveda vik in krik, da je revež umrl brez zakramentov, "ako pa, ko je sicer umri urez zakramentov, a po župnikovi kri di, je vse dobro. Piskov peter seveda ni imel denarja, kaj torej, če umrje brez zakramentov! Na dan pogreba je župnik tako napravil, da so se Marijin** device bile nevoljne. Dasi je bila m; i naročena, ni hotel župnik čakati, da prinesejo mrliča. Župnik je polov ieo maše že odhral svojim inarinari-am, ko so mrliča, prinesli do farne cerkve. Po grebniki so morali na « sti v rfcžju čakati, da je /upnik oduiaševal. Nesli so končno mrliča na p-»kopališče. Ker se nobeden pogrebmkov nt hotel odkriti, se je župnik razljutil in rekel: Časih so bili pogrebniki odkriti in ne pokriti. A dobil je odgovor: Saj je tudi drugekrati bil mrlič v eerkvi. ko se je zanj maša brala, ne na eesti v dežju kakor dnnes. Tako se je vršil pogreb n bože a PiŠkovega Petra, ki je imel to napako, da ni imel denarja. Zopet nov nemški sodnik v relju. K celjskemu okrajnemu sodišču je premeščen okrajni todnik Nemec Kronasser. Njegova slovenščina je baje še lepši, kakor sodnika Ste pisehnegga. Slovenske sodnike pa porivajo na Kranjsko samo zato, da napravijo Nemcem prostor na slovenskem Štajerskem. Toda slovenski klerikalci se za t^kc malenkosti ne brigajo, če tudi se polagoma ponernčijo vse sodni je na Slovenskem. Kot naj-vplivuejši avstrijski politiki se morajo pač baviti problemi, ki so svetov-uega pomena. Ukvarjanje s takimi bagatelami, kakor je nameščanje u radništva med Slovenci, bi njihovi svetovni slavi samo škodovalo Zato se pa tudi za take stvari naši »vsega-mogoeni« ne brigajo! -f Osebna vest. Go»p. phil. dr. Vinko Zupan je bil imenovan praktikantom na tukajŠni c. kr. licealni knjižnicu Itnerju je + is pošta* liana i Poštni upravitelj T. V i d i e v Novem mestu jo imenovan za poštnega nadupravite-lja hn poštni kontrolor Joaip Kurent v Ljubljani za poštnega nad-kontrolorja. — Slovensko gledališče. V torek je bila ponovljena zabavna igra »Morala gospe Dulske«. Predstava je bila jako dobra, žal da je bilo gledališče skrajno slabo obiskano. — »Slovenski Matica« ima dne 4. februarja ob polu 6. uri zvečer od-borovo sejo. — Prešernove pesmi v srbskem prevodu. V zalogi še imamo štiri izvode Prešernovih pesmi v srbskem prevodu. Knjiga stane 1 K, po pošti 20 v vec. Knjigo je lahko dobiti v uredništvu »Slovenskega Naroda«. — V hrvatskem leposlovnem listu »Savremenik« priobčuje gospa Zofka K veder - Jelovškova »Spomine na Prešerna«. — Za dijaško kuhinjo »Domovi, no« je naklonil klub narodno - naprednih deželnih poslancev 140 K, vrhu tega pa je vplačal t-e poslanec g. dr. Ivan Oražen še posebe ustanovni no v znesku 100 K. — Družinski večer X. D. O., ki se vsled raznih zaprek ni mogel vršiti včeraj se vrši v ponedeljek 7, t. m. v »Mestnem domu«, na kar o]K>zarja-rao slavno občinstvo. Spored ostane nespremenjen. Začetek ob polu S. uri zvečer. Vstop prost. — Iz »Kranjske hranilnicec je bilo v mesecu decembru dvigrenih 1 milijon 303.451 K. — Peti planinski ples. ki &a je priredilo v torek zvečer »Slovensko planinsko društvo«, se je v vsakem oziru izvrstno obnesel — pra\ lako kakor doslej vsi štirje njegovi predniki preprijetnega spomina. Občinstva se je kar i rio in veselo razpolože-nje je trajalo do jutra. Obširnejše po ročilo prinesemo jutri. — Rabite vendar slovenska krajevna imena! Slovenska krajevna imena rabijo dokaj dosledno češki listi. Tudi poljski listi se trudijo, da bi rabili za krajevna imena na Sloven *kem zgolj pravilne slovenske označbe. V tem oziru moramo pred vsem pohvaliti »Nowo Reformo : in »Dzien-nik Polski«. Največ pa greše glede ral>e slovenskin krajevnih imen naši najbližoj i brati Hrvati. Po hrvatskih listih kar mrgoli Licbtenwaldov, R6-merbadov, Gurkfeldov, Veldesov itd., dasi bi vsakemu naobraženemu Hrvatu morala biti znana imena Sevnica, Rimske toplice. Krško. Bled itd. Kaj bi Hrvati rekli, ako bi mi rabili mesto Osjeka Psseg ali mesto Nove Gradiške Uj Gradiška? Ko se je pripetila znana katastrofa v Rablju, so večinoma vsi hrvatski listi pisali o nesreči v Raibin, celo po tem, ko so se iz slovenskih listov lahko poučili, da je Raibl slovenski Rabelj. Tnko je na primer »Obzor« dosledno pisal Raibl mesto Rahel j. No, dnevnemu časopisju tega še toliko ne zamerimo, štejemo pa to v zlo mesečnikom — leposlovnim listom. V »Vi* ucu«. ki je letos zopet jel izhajati v Zagrebu, je priobčena slika Rablja, kjer se je pri-crodila znana nesreča, pod sliko pa je natisneno: »Katastrofa v Raiblu". V Lvovu in v Krakov u — v- ureilništ-vih »Dziennika Polskega« in »Nowe Reforme« vedo, ia je »Raibl« slovenski »Rabelj«, v Zaarrrbu, kamor je od nas samo par skokov, pa tega ne vedo!... — Potegneni nemški listi. V torek smo priobčili reklamno notico za Sokolovo maškerado. V iej notici se Sokolovo maskarado. V ,ej notici se napraviti vabila na svojo letošnjo maskarado pri nekem Brtonclju, ki je baje odpuščen vajenec »Narodne tiskarne,. Ta vajenec je v svoji zlob nosti ukradel nekaj črk iu je I temi črkami postavil »Sokolova« vabila. »Narodna tiskarna« je prišla na sled temu zlodejstvu, za to je dala Brtonc-lja prijeti, proti »Sokolu c pa jo naperila odškodninsko tožbo. — Nekdo je to šaljivo notico vzel za suho zlato in jo je brzojavno sporočil nemškim listom, ki so jo seveda takoj s slastjo ponatisnili, naglašajoč z velikim zadoščenjem, da je nastal »eiu ganz merkvriirdigef Streit zwischeu den Sokol isten und der Natioualen Dru-ekerei, bisher den allerintimsten Freunden«. — Danes se smeje naivnosti nemških listov, ki se dajo tako kruto potegniti, vsa Ljubljana. — Neniškutarska zagrizenost in njena meja. Te dni je mestni sluga dostavljal po bišak vodarinske pole in jo je dostavil tudi gospodu Tavčarju, ali, kakor se spakedrano piše »Tauzher« na Marije Terezije cesti št. 4. Njegova gospa ni hotela sprejeti vodarinske pole, ošabuo rekoč, da sprejme le nemško polo, nikakoi ne slovenska. Sluga je zaman povdarjal, da je pola dvojezična. Nič ni pomagalo. Moral je oditi s polo vred. Človek bi sodil, da je to že največja za- ima svojo znajo — kadar se gre na pink - pink! Ta isti gospod Tau-sber je prav kar izdal slovenske reklamne listke, s katerimi je preplavil ljubljanske hiše in s katerimi vsiljuje slovenskemu občinstvu priznano slabe nemčurske velenjske brikete. Naj slovensko občinstvo raje kupuje izborna češke brikete. — Glej tozadevni inserat v našem listu. — izžrebani porotniki pri tukajšnjem sodišču za I. porotno zasedanje, ki se prične dne 28. t. m. Glavni porotniki: Avsenig Matevž, posestnik v Vrhnji, Baloh Lovrenc, posestnik na Jesenicah, Baje Ivan, gostilničar, Bučar Anton, trgovec oba na Vrhniki, Dedman Anton, tovarnar in posestnik v Ljubljani, Dolgan Mihael, posestnik, orož. stražmojster v p. v Kosezah, Dolžan Anton, posestnik in kolar v Predtrgu, Debeljak Franjo, posestnik in vinski trgovec v Novem Vodmatu, Fettich - Frank-heim Oton, brivec v Ljubljani, Finž-gar Friderik, gostilničar in posestnik na Brezjah, Globočnik Jernej, trgovski potnik, Globočnik Josip, trgovec v Železnikih, Golob Josip, posestnik in hotelir v Kranju, Graul Viktor, posestnik in mizar v Zgor. Šiški, Ja-vornik Franjo, trgovec in posestnik na Glincah, Jelovšek Gabriel, trgovec in posestnik na Vrhniki, Kregar Karel, trgovec v Ljubljani, Kristan Ivan, posestnik in zasebni uradnik v Predtrgu, Kane Ivan, gostilničai in posestnik v Podsmereki, Lenassi Iv., trgovec, Mahr Artur, lastnik trgovskega zavoda iu posestnik, Meglic Karel trgovec- in posestnik, vsi trije v Ljubljani, Minatti Alojzij, trgovec, gostilničar in posestnik na Studencu, Novak Anton, strojevodja v p. in posestnik v Spod. §iški, Perdan Josip, trgovec. Plan kar Josip, gostilničar in posestnik, Pock Franjo, posestnik, Pollak Josip, trgovec vsi v Ljubljani, Pretnar Ivan, trgovec in posestnik v Zagorici, Pirnat Ivan, trgovec, gostilničar in posestnik na Glincah, Roth Leopold, c. kr. pomožnih uradov ravnatelj v Ljubljani Robič Josip, posestnik v Gozdu, Samassa Makso. tovarnar iu posestnik v Ljubljani, Štirn Anton, posestnik iu gostilničar v Spod. Šiški, Verovšek Jurij, trgovski družnik in posestnik in Zupanee Urban, trgovec in posestnik, oba v Ljubljani. Nadomestniki: Grošelj .losip, posestnik. Jamnik Franjo, gostilničar in posestnik, Lo-žar Jernej, krojač in najemnik gostilne. Pire Peter, pek. Sušnik Alojzij, trgovec in posestnik. Stupica Josip, jermenar In posestnik. Treo Oskar, prevozuik in posestnik. Zor-man Alojzij, mokar in Žan Franjo, mesar in posestnik, vsi v Ljubljani. — Društvo slovensih trgovskih sotrudnikov za Kranjsko s sedežem Ljubljani obvešča tem potom svoje člane, da je prejelo od tukajšne slavne kolinske tovarne večjo vsoto kot prispevek v društveni podporni zaklad. Z ozirom na to, da kolinska tovarna prispeva temu podpornemu zakladu in da je slovansko podjetje, ki izdeluje kavne primesi, ki nadkri-ljujejo v dobroti konkurenčne izdelke, je dolžnost slovenskega sotrudni-štva, gledati na to, da se v prvi vrsti povsod razpečavajo izdelki domačih tovarn in poživljamo svoje člane, da uvažujejo s posebno vnemo današ-no prijavo. Odbor. — Društvo delovodij in industrijskih uradnikov za Ljubljano, ima v nedeljo, dne 6. t. m. ob G. uri zveče i* v drus'.veni sobi svoje mesečno zborovanje. Ker je med drugimi točkami dnevnega reda, tudi pogovor o nasvetih za prihodnje delegaeijsko zborovanje na Dunaju, pričakuje odbor velike udeležbe. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za občino Vič - Glince priredi v nedeljo, dne 6. svečana veselico v prostorih g. Ivan Končana v Rožni dolini. Začetek ob 5. popoldne. Pogreb učitelja M. Zebre ta iz Skaručne je bil v nedeljo zjutraj. Rajni jc bil znan v lovskih krogih in kot dober poznavalec prirode. Prav dobro je znal podmašiti različne živali. Pri ljudstvu je bil vsled svojo priprostosti priljubljen. Zato jc imel vkljub najslabšemu vremenu lep pogreb. — Tovariši in tovarišice so se vdeležili za tako vreme v lepem številu, kakor tudi okrajni šolski nadzornik Gabršek, krajni šolski svet na Ska ručni in nekaj gospode Iz Ljubljane in okolice. Pred krsto so sli učenci skaruške in vodiške šole. V cerkvi in na grobu so mu zapeli pevci kamniško »Lire« in nekateri učitelji. Mnogobrojno ljudstvo je bilo do solz ginjeno, ko je spremljalo 291 e t nega moža-učitelja k večnemu počitku. Ta dokaz ljubezni do ranjkega naj bode v tolažbo zapuščeni vdovi gospe Jerici £ebre. »Sokol« na Vrhniki. Na občnem zboru, ki se je vršil v nedeljo, dne 23. januarja t. 1. izvoljen je bil sledeči odbor: Jos. Lenarčič, starosta, Iv. Tomšič, podstarosta, V. Parne, na* oeloik in tajnik, Ignacij Knnstelj, blagajnik, Jos. Jurca, D. Šetinc, Ivan os. Anton, Stanko K< Ciril Iglic in Ivan Tischler odi ki. V odsek za zgradbo »Sokol doma« bili so izvoljeni: Gabriej] lovšek, Rudolf Ramor, Ivan Toi Jos. Antos in V. Perne. Potres. Piše se nam: V tr zjutraj približno ob 7. uri 20 mi čutili smo v Podborštn v več bi precej močan |>otres, spremljan z ^ lim bobnenjem. Tudi v noči od p^J do sobote čutile smo jaz in moja ma dva sunka; prvi je bil precei čan, za čas ne vem, a mislim da moglo biti po 1. uri zjutraj. Kletarski tečaji. Pri držaj vzorni kleti v Rudolfovem so se šili tekom te zime štiri trodDeJ kletarski tečaji, katere je obi> 80 posestnikov ne samo iz Kranj« ga, ampak tudi iz sosednih \ prihod. Če omenimo še, da se je p: glasil i sam Martin Krpan z Vrbj smo povedali vse, kar smo po oval kih izvedeli iz dvora kralja Matjaž Vse podrobnosti in ceremonije pa očarajo šele v soboto in zato kliči: vsem prijateljem izvrstne zabav-! Na veselo svidenje! — Maske i\oh:\ došle. Za tuje goste so oskrbljeni v zovi na postaji. To so uradniki! Najzmožnej uradnike ima gotovo avstrij^l uprava. Seveda so to nemški ura^ niki, ki poslujejo med Slovenci. Ni navedemo dva nova sijajna vzgled^ o zmožnostih teh uradnikov. Celjsl kazenski sodnik dr. Stepischneg? v nekem zapisniku dal zapisati si dečo izpoved: »Tote bandie sem j; imela na obleki na sitih. Jaz sem bilj v Klagenfurtu do semptra. Tote sp? ze sem našel tženska!!) med smeti sem mislila za odprevržene. Obtožei ka se odreči pismeno vabilo in pov^ da bo spala v Mortlovo hišo.« Dmi vzgled: Uradnik pri pol. ekspozitur1! v Mozirju vpisuje za neko služkinj predpisane označbe v poselski knjižici- Ker je ženska zavita v velik ogrinjačo, no more uradnik videtij kakšne laso ima. Reče ji torej: »Zda;| sem vse napisal, samo vašo dlako 0 pokažite, da napišem kake barve je* Ženska se je baje uradnika tako prej strašila, da je zbežala iz urada brez| poselske knjižice. Divji lovec v Ptuju. V nedelja 13. dne februarja t. 1. zvečer priredij v »Narodnem domu« v Ptuju ni ari borski učiteljiščniki s sodelovanjeml ptujskih diletantk F. S. Finžgarjaj narodni girokaz »Divji lovec«. Pr predstavi svira lastni orkester 1* pripravnikov; cisti dobiček je name njen društvu: »Učiteljski priprave1^ v Mariboru«. Ponesrečil je uslužbenec jažuc| železnice Ivan Erker. Ko je šel i»ono-či ob 11. uri s Pragerskega proti svo jemu domu v Crešnjevec, ga je dohitel vlak ter ga s tako silo zbil v gtraii, da je takoj mrtev obležal. Čitalnica v Konjicah priredi dne 5. t m. ob 8. zvečer plesni veo-ček v prostorih Narodnega doma. Imnml V Naarettnl te Js notanerila sadnjo nedeljo CMl-Metodorn podružnica. Na mnoffobrojnem shodu je govoril potovalni učitelj Ante Beg o delovanju družbe s posebnim ozirom na tržaško šolstvo. V odbor so bili izvoljeni: g. Fr. Nemec, predsed nik, gdč. Bogomila Caharija, predsednica, g. Rado Medic, tajnik, gdč. Pavla Tanca, tajnica, gdč. Zofka Caharija, blagajnicarka, g. Mačarol J os., blagajnik. Odborniki so gg. Caharija Iv., župan, Deisinger Iv. Radović Ank, Caharija Iv. št. 6, He-ler H in k o. Kot delegata za glavno skupščino ta bila izvoljena gg. predsednik in župan. Nova podružnica šteje že sedaj okrog 70 letnikov. Letni občni zbor okrajnih bolni* ških blagajn v Trstu. V nedeljo dne 23. januarja t. L se je vršil letni občni zbor »Zveze okrajnih bolni: ki h blagajn v Trstu«. Delegatov raznih bolniških blagajn se je udeležilo 49, in sicer 21 Italijanov in 28 Slovencev in Hrvatov. Slovani imajo torej absolutno veČino in če na žalost ne bi bilo ljubljanskih socialnih demokratov, bi bila uprava »Zveze« čisto gotovo v slovanskih rokah. Najbolj značilno je pri vsem tem še to, da so ti slovenski s>cialni demokrat je, vi-devši, da je slovenska manjšina, ker je sedem slovenskih socialnih demokratov prešlo popolnoma v ita ij sn> ski tabor, pri glasovanju propadla, po izvršitvi svojega izdajalskega dela, svoje slovanske brale še zasmehovali. Ker bi bilo predolgo, če bi opisal od početka pa do konca tega zborovanja vse debate, omenil bodem le, kar je za nas najbolj važnega. To so bile volitve v upravni odbor »Zveze«. Upravni odbor ima osem članov in šest nadomestnikov, ki jih voli za dve leti zbor delegatov. Leios se je volilo polovico teh čtanov v ta upravni odbor za dve leti, drugo leto izbrala se bode pa druga polovica isto tako za dve leti, tako, da je na programu letnega občnega zbora vsako leto volitev članov v upravni odbor. V § 4 a pravil »Zveze okrajnih bolniških hlagajn« je posebej še omenjeno, da morata od izvoljenih pripadati dva kot člana načelništvu ali uradništvu okrajne bolniške blagajne v Trstu, kar je pač v dokaz, da se hoče tu vzdržati le laški značaj »Zveze«, pri čemur seveda pamagajo na vse krip-1 je slovenski socialni demokratje. K> so bile v nedeljo torej volitve končane, in ko se je izkazalo, da so SIo-venci s 7 glasovi manjšine propadli, počel se je znani Cobal rogati slovenskim delegatom z opazkami: »kaj Rte notr«, pri čemer mu je seveda ljubljanski Bartl z največqim vesoljcem sekundirah Njih sodrngi so se drugače vedli dostojno in videti jim je bilo na obrazih, da še niso popolnoma brez čuta dostojnosti in čuta za narodno stvar. — Opazilo se je na njih, da jih je sram početja njih dveh generalov: Čobaia in Bartla, rili kaj so si mogli pomagat i,ko so oči njih dveh voditeljev vedno zapovedujoče visele na njih. Videlo se je, da gre tu vse na komando, kateri bog obvaruj, da bi se kdo uprl. Slovenska manjšina je protestirala konečno tudi proti predpisu ^ 4a. namreč proti stavku, v katerem se naglasa, da morata dva odbornika biti vedno izvoljena iz sredine delegatov tržaške bolniške blagajne, ter zahtevala, da se ta paragraf premeni in da ta privilegij bolniške blagajne tržaške odpade. Ta zahteva je popolnoma pravilna, ker je Trst po načelnika in podnačelniku »Zveze« že dovolj zastopan. Tako je vsled izdajstva slovenskih socialnih demokratov zop*«t ramotno za nas izvršil se ta občni Delavci Ljubljano in ostale ranjske bodo pa že dovolili. Te -e u h vpraša, ako nimajo bolj-ih svojih istopnikov, katere bi v takih slučajih pošiljali po svetu kakor so iartl in Cobal".' Ali ni škoda sloven-kega denarja, ki se troši proti inte-•psoin slovenskih del a ve* O d p u s 1 an e c. V kakšno -»vrho prihajajo regni-koli delat v našo državo. V začetku .idnolega tedna o bili v Tržiču (Mon talcone) aretovani trije regnikoli, menom Peter Andreini, Cezar de siarco in Leon Drisdenti. Ti trije gospodje so bili zaposleni v knjigovodstvu tržiške ladjedelnice parobrodm* Imžbe Avstro - Američana in kot aki so si dovolili izmeriti širino, dol >ino in globočino na raznih mestih tržiškega kanala in so p:nem - - kakor se trdi — poslali rezultat teh merjenj italijanski vladi, oziroma italijanskemu ministrstvu vojne mor-larice. — K tej aferi -c š> povrnemo. Nečuvena drznost tržaških I a to v. V IV. nadstropju hiše št. 15 v ulici Piccardi v Trstu stanuje popolnoma sam — 65 letni g. Wilenik, ki je fia glasu premožnega človeka. Minulega petka zvečer ob 8. uri se je ogla- g. Wimnika, ki je šel na to takoj od-prek Prodno je odprl, je pa še vprašal: »Kdo je?«, na kar js dnfcšl Tor: »Prijatelji!«. O. to odprl: pred vratmi stala dva lepo oblečena ■ilaAafcfia. ki »ta g. Wileoikn povedala, da jo je poslal hišni u pravi M j v tvrao, da zmerita stanovanje radi neke zavarovalne družbe, s katera ima telj hiše skleniti i godbo. G. Wilenik jima je to dovolil, a ko sta končala merjenje in sestavila zapisnik o tem, sta prosila ga. Wilenika, naj bi podpisal ta zapisnik. A ko si je g. \Vilenik deval naočnike, mu je eden njiju po bliskovo vrgel zanj ko iz vrvi okoli vratu, na kar sta oba zločinca začela vleči za vrv in' skušala nesrečneža zadušiti. Napadenemu se je bilo pa vendar posrečilo« da je bil vtaknil roko med zanjko in vrat in se tako branil ter vsaj mogel kričati. In ravno to je bila njego va rešitev: na njegovo vpitje sta na- j padalca popus ila in pobegnila, ločini so iz drugih stanovanj — pri vabljeni po vpitju — prihajali ljudje. — Policija je bila to pot srečna: napadalca sta v naglici pustila na lic« mesta tudi beležnico, v kateri jo bil j>oleg drugih beležk tudi koncept za neko pismo, in poleg koncepta tudi naslov osebe, kateri je bilo pismo namenjeno, namreč neki Korneliji B, stanujoči v K jad inu. Pozvana na policijo je ta podednja povedala, da ni dobila onega pisma, a spoznala je pisavo za ono 181etnega slikarja Kare-la Camponuovo, stanujočega v ulici delP Istituto št. 36, kateri da je njej ped nekaj časom dvoril in jej večkrat pisal. Aretovan. je ta poslednji na policiji povedal da -ta on in njegov tovariš nameravala starega Wil-lenika umoriti in potem oropat* njegovo stanovanje. Njegov tovariš — ki je 181etni pek Ivan Sintieh, stanujoči v ulici Tiziano št. 13 —, da je celo imel pri sebi v to svrho dolg nož z otrovan im rezilom. — Seveda je poli cija takoj aretovala tudi tega poslednjega. ( Samomor na odprtem morju. V torek je priplul v Trst Llovdov par- nik Palaeki iz Sirije s truplom 191et-nega mornarj i Jakoba Lovrcnčiča iz Trsta, ki se je obesil dne ';0. januarja na hodniku pa mika, ko je leta plul iz Aleksandrije po Otrantski ožini. Samomorilec se je še pol ure pred groznim činom zabaval s tovariši na krovu. Zapustil je tri pesmi, v katerih opisuje svoj Žalostni konee. Akad. društvo slov. veterinarjev* na Dunaju ima III. rodni obe. zbor» dne 3. svečana t. 1. z običajnim spo-P redom in predavanjem tov. ftkofa nO porutninarstvu«. Čas: ob 7. zvečer. Kraj: Ili. Haupstr. 45, restavracija Novak. Slovensko akad. društvo >IIiri-ja-: v Pragi. III. redni občni zbor slovenskega akad. društva »Ilirija« v Prag-i se vrši dne 1. februarja 1910 ob S. zvečer v prosto: i h društva, Praga II. Melounova ul. 4./I. Zahvala in priporočilo. Tovarna za centralno kurjavo J. Št^tka in tovarna hranil Vvdra v Pragi dovolile ste slovenskem i akd. društvu »Ilirija- znatno denarno podporo, za kar v- odbor najiskreneje zahvaljuje. Elektro - Kadiograt* >--Ideal«: no Frane Jožefa cesti št. 1. Zrav» • glavne )>ošt" ima od srede 2. do petka 4. februarja sled či spored: Trii" prijatelji. (Po naravi.) Prostovoljk, v pes. (Drama.) Lov na leopard'«. (Po nara7 vi.) Ponižna ljubezen. (Drama.) I)v«t ribiča in ena riba. (Komično.) Zaklalo se je v mestni klavnict od 2. do 9. jan. t. I. 105 volov. 9 krav, 4 bike. 269 prašičev. 205 telet, 16 ko-Štrunov in 16 kozličev. Fpeljalo se je 36 zaklanil* telet in 964 kg mesa. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljansko od 16. do 22. jan. t. I. Porodov je bilo 21, mrtvorojeni 3. Umrlo je 37 oseb: domačinov je med njimi samo 15. Umrli so: 1 zn škrla-tieo, 8 za jetiko (4 tujci), 1 vsled mrtvouda, 1 vsled nezgode, 1 vsled samomora in 25 za različnimi drugimi boleznimi. Uradne vesti. Dne 28. februarja t. 1. bo pri okrajni sodniji v Ljubljani dražba zemljišča vi. št. 31 kat. obč. Za potok. Zemljišče je n njeno 2400 kron. Najman-ši ponndek znaša 1600 kron. V znamenju alkohola. Predsi-nočnjem se ga je bil nek delavec v neki gostilni v Florijanski uliei čez mero nasrka!. V tem položaju je- začel po gostilni rogovi liti in iskati prepira. Knr se mu to ni posrečilo js hotel nekemu rojaku odnesti bodalo, kar so mu pa še pravočasno preprečili. Kmalu nato jc pa izmaknil vojaku bodalo, gostilničarju pa pokal i co in metlo ter s tem odšel. Ko pride na Stari trg, je treščil pokalico ob tla m čepico, meti* je pa po »delu« izgubil. Pri policiji je zalo dobil primerno plačilo. Ingniljisi ha naftaono. Natakar osip Handler je ingnbil zlat prsten in rabinom. — Delavec m n*mr js ingnbil srebrno veri-— Ga. Frančiška Sueherjeva je flfr denarnico s 87 K denarja.— Kaaarira Ivana Bolontičeva je izgubila ročno torbico z nznajšo svoto denarja. — Sobni slikar Josip Cvetreč-nik je našel zlato žensko uro. — Mizar Andrej Demikovič je našel ban \kovec za 10 K. — Šolski učenec Josip Repenšek je našel nove rokavice. — Služkinja Jera Sknbičeva je našla usnjato torbico z manjšo svoto denarja. Telefonsko h brzofevna porotno. Obstrnkcija v štajerskem deželnem zbora. Gradce, 3. februarja. Namestnik grof Clary je imel snoči konferenco s slovenskimi poslanci, ki je trajala malone do polnoči. Slovenci so izjavili, da so pripravljeni v nekaterih točkah popustiti, ako to stori tudi nemška večina. Deželni zbor se odgodi do sobote. Ako se tudi v soboto razbije jo pogajanja za sporazumlje-nje, bo v ponedeljek zasedanje dežel« nega zbora zaključeno. Itaron Dienerth pri eesarju. Dunaj, 3. lebruarja. Cesar je danes sprejel v dolgotrajni avdijem i ministrskega predsednika barona Bienertha, Bienerth je poročal vladarju o političnem položaju. Padec barona Raueha. Dunaj, 3. februarja. Cesar je sprejel danes ob 1. hrvatskega bana Pavla barona ilaucha, ki mu je i>odal *vojo demisijo. Cesar ic demisijo sprejel. Budimpešta, 3. februarja. Na mesto odstopivšegra barona Raucha je imenovan za hrvatskega bana dr. Nikola p 1. T o m a š i č , portfelj .hrvatskega ministra ponudijo članu mrvatsko - srbske koalicije bivšemu banu grofu Teodoru Pejacevi-e u. Za podbaua bo imenovan Srb dr. Šumanovic. Budimpešta, februarja. Vest raznih listov, i a j? zagrebški nadškof Posilovič protestiral pri vladarju proti imenovanju dr. Tomašiča za hrvatskega bana. češ, da ži\ i v divjem zakonu, ker je prestopil v pravoslav-je, se dal ločiti od svoje žene ter se na to poroči! v drugič, ne odgovarja resnici. Zopet drako&ske obsodbe v Bosni. Sarajevo, 3. februarja. Vojno sodišče v Tuzli k obsodilo Milana Ja-ničeviea iz Bjeline, na 7 let težke ječe. Rajka Mirkoviča iz Drodca na 6 let, Sevo Tešanoviea. iz Medjaša, Ljubo Babica iz Popova, Stanka Milanovima in Jovo Tomičo vsakega na 5 let t«žke ječe. Peiskava in obravnava proti imenovanim obtožencem sc je vršila popolnoma tajno, da nihče ne ve, zakaj so bili obsojeni. Med srbskim življem v Bosni in Hercegovini vlada radi te obsodbe velikanska razburjenost. Govori se, da so bili imenovani Srbi obsojeni, ker so jih vohuni ovadili, da so za časa vojne napetosti med Srbijo in Avstriji sodelovali pri srbskih ustaških četah, ki so jih formirali v Srbiji. Turška vlada se umite. Carigrad, 3. feruarja. Turška vlada jc sklenila, da se imajo smrtne kazni od vojnega sodišča v Solunu na smrt obsojenih bolg-ar-kib četnike v spremeniti v dosmrtno ječo. Vojna napetost na Balkanu. Solun, 3. februarja. Vojna uprava je dala poklicati pod orožje rezerviste letnikov 1904, 1905 in 1906. — V celem 20 do 25.000 mož. Ta voj bo manevriral v bližini Solunskega zaliva. S. rahrmarja. Trn je mobi« Imran ves m. annadni kor. Novo issenovani poveljnik Mazi hej jo že dospel v Carigrad. Carigrad, 3. februarja. Posebni vlaki vozijo neprestano proti &everu nove voje, živila in streljivo. Carigrad, 3. februarja. Vojna mornarica ima v Marmarskem morju vojne vežbe. Sofija, 3. februarja. Vojni minister je izdal ukaz, da se pokličejo že sedaj pod zastavo vsi oni rezervisti, ki bi se morali zglasiti 28. marca. Sofija, 3. februarja. V kljub vsem dementijem se vzdržuje vest, da je vojna med Turčijo in Bolgarsko neizogibna. Z oficialne strani se to sicer zanika, vendar pa se vojna uprava z nervozno naglico pripravlja za vse slučaje. * Carigrad, 3. februarja. V tukajšnjih krogih se širi vest, da so Bolgarska, Grška in Srbija sklenile zvezo, ki je naperjena proti Turčiji. Imenovane države nameravajo baje skupno ob določenem času napasti Turčijo ter pregnati Turke iz Evrope. Prijeta anarhista. Carigrad, 3. februarja. V bližini orožarne v Makrikoju so prijeli dva ruska anarhista, ki sta baje hotela orožarno razstreliti v zrak. j Ustna voda : „EUODIN" I Specijaliteta ra Isaiemilesed« 1 j ===== Osna 2 kroni. ========. \ I 4813 Glavna zaloga lekarna I !^ Ufi. pl. Trnkocz9 e LuDIobL ^ Umrli so v Ljubljani: Dne 27. januarja : Helena Accetto, stavbnika hči, 57, mes. Rimska cesta 17. Žitne cene v Budimpešti. Dne 3. februarja 1910. Termin« Pšenica za april 1910 Pšenica za oktober 1910 Rž za april 1910 . . . Koruza za maj 1910 . . Oves za april 1910 . . . Efektiv. 5 vin. višje Meteorolojlfoo poročilo. Sreisje zrmtel tlak 73#-»r za 50 kg 14 19 za 50 kg 11-96 za 50 kg 9-73 za 50 kg 662 za 50 kc 5 53 Čas opazovanja Stanje barometra v mm iS Vetrovi i Nebo 13 nt jvzhod 0 4 si. szahod —04 si. vzhod oblačno sneg dež 0 12.pop 728 2! 22'si. jvzhod I 9. zv. i 728SI IO brezvetr. 1 7. zj. 727-7 ! 0-5 i si. jug oblačno Srednja predvčerajšnja temperatura 04% norm. —1*6U in včerajšnja 1*2°, norm — P5*. Padavina v 24 urah 24 4 mm in 21 S mm. naznanja v svojem in v imenu vseh drugih sorodnikov, da Je njena mati, gospa Marija Horak včeraj ob 4. uri podoldne po dolgi in mučni bolezni, previđena s sve-totajstvi za umirajoče v 80. letu svoje dobe v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki pokojnice se bodo jutri, dne 4. t m. ob polu 3. popoldne prenesli Iz Florijanske ulice št. 28 na pokopališče k Sv. Križu, ter položili k večnemu počitka. Venci se na željo umrle hvaležno odklanjajo. 417 V Ljubljani, 3. februarja 1910. Dm opovržem ve on* govoric*, to Jih U hudobnosti ali nevednosti širijo neke osebe, iei da v bodoči etsoni ne bom več poučeval, pri-pommjam e tem, da bo vse take besede neresnične, in če bo ugajalo ljubemu Bogu, bom bodočo jesen zopet pričel s poukom, da vestne? opravičim splošno posvedočeno mi zaupanje, Jfc» mi ga izkazuje moja mnogobrojna in odlična Mientela. Z celespoštovanjem Giulio Morterre 404 avt. plesni učitelj. Pošten in priden vajen tudi pri telečjem in prešičjerr delu se sprejme pri 40? Ant. Hafnerju v Škofji Loki« Lepo staitouanie m 4 sobami in pritiklinaml ga odda takoj ali pa s 1 matom t. h stanarina 700 K. 417 Kje pove uprav. »Slov. Naroda.« Ako iščete dobrega, zanesljivega vira za porabne in darilne predmete vseh vrst, zahtevajte takoj po dopisnici bogato ilustrovani katalog s 3000 slikami. C. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad 34 Most žtev. 482 na Češkem. Zastopstvo za Kranjsko odda suknarski zavod na Češkem na visoko provizijo. Priglašajte se le pri privatnih odjen aleih dobro vpeljani gospodje z najboljšim slovesom, katerim je kaj do dobrega, plodonos-nega in stalnega mesta. Reprezentacija talent in inteligenca pogoj. Ponudbe pod znamko »Zanesljiv« na upravništvo »Si. Nar.« 409 Gostilna z vrtom in kegSiščent se da v najem. Poizvedbe pri uprav. »SI N « 411 lepo posestvo 47 sra'oi veliko. Mize Pob se neb Je okoli 22 oralov gozda, 4 in pol trija, drago travniki in njive, lepo sadno drevje, 2 lepi zidani hiši, enonadstropna vila, veliki hlevi za konje, goved in svinje, vincarija in mlin. vse zidano in ? dobrem stanja, kozolec 5 glav živine, krme in okoli 25 polovnj. vina. — Cena 30.000 kron. Vpraša se do 15. febrnaiia 1910 pri gosp. Fr. K o rentu v Mariboru, Kasern-platz štev. 7. 406 li sc vrsi ¥ restavracijskih prostorih pri ,,Levu" na Marije Terezije cesti 16 V na kateri svira prvi tamburaški zbor iz Zagreb. Začetek s& 8. neto. fstopnina prosta. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi 411 Ivan Kalan, restavrater. Meseca avgusta letos je taka pivnica (Blorkalle Halnor) In vinotoč % vsemi kletni (tatonlco) gt Peterska cesta štev. 47 oddati v najem. Poizvedbe v prttllčjn it 47, Marija Terezije cesta it v pisarni, ali Maska cesta it 10 v pisarni. Sagrada Barber atnauMrV asnrrn, iaaae ia aicjcfeiM. fiuum SUtiik* f T m tai K 2-4«. »Is««, Om«J k, .U s posebnim vbodom. Naslov pove upravnistvo »Slovenskega Naroda«. 40g Korespondenco! Dve inteligentni in izobraženi gospodični, iz uglednih slovenskih rodbin, ffenosrafa is strojepisca Bce «2 notar Bai v Celju. le iznjeu inlajalka telita dopisovati 406 z dvema inteligentnima gospodoma izven Ljubljane, izključno slovenske narodnosti — Ponudbe do 15. t. m. pod: „Slovenka 9", poštno ležeče, Ljubljana. Stanovanje z eno eobo in kuhinjo želi smzkc v ntsti aH u kždL Naslov pove upravnistvo »Slovenskega Naroda«. 410 Jtolno službo dobi takoj StlOkOf ki je že 24 let star in je že služil v kakšni engros- tegovi ni. Ponudbe pod ppMtnMlnlk- ; *'lo napol maha, sivega K 5 2 , kilo poha sivega K 6 — In K «—, kilo puha sivega K '0—, kilo prsnega puha K lr~ Narejene postelja Is goetoaitega rdečega, višnjevega, r> me negi ali belega mleta (naaJrittga), pernica, velikost 170x116 cm z t zglavn cama, te dve 80x58 cm zadosti napolnjeno, z novim, sh oč *čenin% košatim in stanovitu n K 16—, napol maha K 2o —f maha K 24 - , peni ca sama K fr—, »2 —, 14—, 6 — zglavnica K S—, 350, 4— razpr r, povzetju, zavoinina posebej, tvontk- za i posteljno perje iM>4 tli. za trgovino z mešanim blagom, ki je sposoben za potovalna, popolnoma / nožen obeh deželnih jezikov, in prodajalka "v delikatesni ali slaščičarski stroki iz-urjeoa, M sprejmeta. \aslov pove upravnistvo »Slovenskega Naroda«. 396 Stanovanje z eno ali dvema sobama in kuhinjo, IM* na nmal starejši gospod taka) aH v Spodnji alikL Ponudbe pod ffJL R.M na uprav. »Slovenskega Naroda«. 356 Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno orno dal* tinsko vino Priporočar za predpust \ glasovire in zajamčeno naravne p izvode, odlikovane z zlato k* ajuj Janj Soud, Granu afcisnt franc. šampanjec. Carte d' C* domača specijaliteta. Asti spumai turinska specijaliteta. Bakarska voč primorska specijaliteta. 131 3 I metni in trg. vrtnar ibljana, Kclczijske nI. 16 se priporoča za s&di&ev vrtov, parkov in Ikonov. — Velika lakira ; »točili in listnatih rastlin, nic, prezimušočih cvetlic trene), krasna cvetlična novja, konilere, cvetlico za okna in balkone. ršuje šopke, vence in bukete za razne prilike. Delo umetniško okusno in po idnih cenah, lo42 < očila na deželo hitro in vestno stno. | 372 KOČ. najbolji, sredstvo. Br. Novakovič, Ljubljana. Oddati le v vili na Erjavčevi cesti itev. 24 z majniftkim terminom: L stanovanje iSgfSSR iz 4 sob, predsobe, kopalnice in z drugimi pritiklinami vred II. stanovanje ZJ~sm sob in kuhinje. • Pojasnila se dobe v vili vi. nad-' strop ju, ali pa v pisarni notarja Hu- dovernika v Ljubljani. i i P. No, gospod sosed E., so Vam pač všeč češki salonski briketi? j E. Ne, niso mi zelo všeč. j P. Kako le to more biti, saj jih vendar vsakdo hvali. j E. Mogoče, ali moja stara navada je, da po večerji poleg peči še malo Časnike prebiram. Moja žena daje • po 10 velenjskih briketov v peč, in je ravno prav. Čeških je pa dala samo 8, in je bila peč tako vroča, da blizu nisem smel. P. Temu se pač lahko odpomore, dodajajte v peč samo po 6 aH celo 4 češke, kar pride tudi mnogo ceneje. E. Da, da, se bo že moralo nekako tako odpomoči, bom že svoji ženi povedal. Adieu! (Take češke salonske brikete prodaja samo J. Paulin v LJubljani, Nova ulica 3.) 375 pivnica šampanjca. Zaktevajte e#.m*nfk r ucau 11 Kavarno ,Leon 11S turen trn št. 30. le bokor navodil vso not odprti C. kr. avstrijske jjjf državne železnice. Izvleček iz voznega roda. e is i! m m 89t 32 V kavarni je električni klavir. Zadnji čas leno« Is LJubljana Oni. ieL) * >3 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, lice, Trbiž, Beljak, joi. žel., Gorico, iel., Trst, c kr. dri. žel., Beljak (čez oSČico), Celovec Jutrnj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, jlfovo, Straio-Tophce, Kočevje. 9*30 dopoldne« Osebni vlak v smeri: fese-Beljak, (čez Podroičico), Celovec, Draidane, Berlin. iC lopoldno. Osebni Tlak v smeri: Triič, lice, TrbiŠ, Beljak, juž. žel, Gorico, sel.. Trst, c. kr. dri. iel., Beljak, (čet P< oiČico), Celovec f S v .eoeldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rodolfovo, Straia-Toplice, Kočevje. SMS popoldne. Osebni vlak v smeri: Tritič, 1 pšenice, Trbiž, Beljak, juž. iel., Gorico, iel, Trst, c kr. dri. iel., Beljak, (čes oiico), Celovec a*3£ ..vooor. Osebo! vlak v smeri: Iriič, uce, Trbiž, Beljak, (čes Podroščico), CeJovec, Prago, Draidane, Berlin. 7*4o KveOer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rnćolfovo, Straia-Toplice, Kočevje < |9 poneol. Osebni vlak v smeri: Jesenice i, Beljak, juž. sel., Gorico, dri. žeL Trst, c. ar. dri. sel., Beljak, jui. iel,, (čez I [ * C koštico) Prago, Draidane, Berlin. ^naned Is MnMJano (ertevae ielesnles|i • zjutraj: Osebni vlak v Kamnik, i 2-C3 »opoldne: Osebni vlak v Kirnnik \ 7*10 sveder: Osebni vlak v Kamnik. PHkea v Llnkliane Onine ftelemlot 7*t2 zjutraj: Osebni vlak is Berlina, Draidan' Prage, Beljaka, j ni. žel, Trbiža, Jesenic Gorice, Trsta, Tržiča. S*ea zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže* Toplic, Rndolfovega, Grosuplja. 11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draidan, Prage, Celovca, Beljaka, jui. ielN čes Podroščico in Trbiž, Gorice, dri. ieL< Jesenic Tržiča. a*eo popoldne: Osebni vlak iz Kočevja« Stražc-Toplic, Rndolfovega, Grosuplja. 4*15 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, ini. iel, Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podre-žico), Gorice, dri. iel., Trsta c. kr. dri iel., Jesenic Tržiča. 0*49 zve&er: Osebni vlak iz Berlina, Draidan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podro ščico), Jesenic e>4>2 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, jui iel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podroščico), Trsta, c kr. drž. iel., Gorice, drt žeL, Jesenic Tržiča, j 0-07 zveoer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže* Toplic Rndolfovega, Grosuplja. I 11-08 ponoči: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka (čes Podroščico), Trsta, c kr. drl. žel., Gorice drž. žel., Jesenic je, da naročite Mned v Llnbljano (ariavne ielesnioe) e-ae zjutraj: Osebni vlak iz Ksmniira, IO*SO dopoldne i Osebni vlak iz Kamnika CIO zveoer: Osebni vlak is Kamnika. Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednj evropejskem času. Koledar za kmetov^cd C. kr. driavno-želeiiiiSko ravnatelistro i Trsta. Spisal J. Legvart. Usojam si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da bodem s 5. februarjem t« I. osebno otvoril in isr je te fc snaso tofasev v »legi, Naroča se pri Ivan Bonacu H!i na Marije Terezije cesti štev. 14. Točil bodem pristna, najboljša dolenjska, bizeljska in črna vina, vedno sveže pivo ter postrezal z okusnimi jedili. — Jfa hrano ae sprejema tudi v abonement — ■aepaaeema so sprelaosaje v ačeale v taki. — Popolnoma zaprto kegljišče, se odda vsaki čas. — Na razpolago je tudi hlev za živino. 337 Priporočajoč se slavnemu občinstvu za obilni poset udana Anton In Ivana GoHfce. C Pri Izdajatelj in odgovorni urednik Rsito Pnatoslemiek Lastnina in tisk »Narodne rlskamas. 00 38 61 UB A$B 5962 JCW 5279 1 70