Г'-'
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Printing of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitatelji v; CHICAGL NEW YORKU, DETROITU,
sploh po in izven Amerike
LETO XXXVIII.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JULY 21, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 138
Zadnje vesti
teki
Lepo in vroče. Temperatura
om dneva do 96 stopinj, zve^ ' pa pade na 68.
^V^raj popoldne so odpeljali •farna Shepparda iz okrajnih ^ Clevelandu v državno vaT" ^ Columbusu. Poto-V nJt ^ spremstvu ječarjev C nem avtomobilu. V kaznil-je doba števUko 98660, ki dokler se bo na-
ђ^ј . njenim ozidjem. S se-pisemskega in nJ zdravniških knjig ? ip. fotografijo svojega bo зЛ, sinčka. V zaporu lUk v osteopatični zdrav-đela ®®st mesecev opravljal drug jetnik, Prideljen kot h!»: V kaznilniški bolniš-
(Uci,
Njegova obramba bo med spremeniti obsod-
^ poskušala ____
4a	ječo s prizivom
ovno državno sodnijo.
mestu New York so včeraj ohijskega
lUotta , Patricka McDer-j® pred
zbežal	posrečilo, da je
»đsedei	Mcbermott je
»ega ,	svojega dosmrt-
®Seu,^U^'J H^terega je bil Znala Za t • ^ porota spo-^<^elovai	^ kta 1926
Dona ћ ni"'' umoru urednilia ђ	v mestu Can-
NveČHk	je bil ena
Don Z, f.n^acij tistega časa.
naietih ^	krogla-
^edni^	j® kot
Proti rak « brezobziren boj P^ostituciii •	elementom,
iftott ip ? podobno. McDer-^ bo jL • ^ Yorku izjavil, ga ohlaefs	temu, da bi
ker da ift ^®^e državi Ohio, bil v kn»^-i	je 28 let pre-
^Hev; "šttrih velikih" v *%ed dv ^^"dla o nobenem ^ jih je	vprašanj, ki
«ija in ll ^^фпјепје Nem-v ^^^šanje za jamčenja ^ji ђ.	i® je obe vpra-
zunanjim mini-nadaljnje rešetanje.
Slabšal	pa se s tem ni
godijo Д ®k^teri opazovalci ^а1ј0 i^.. P®®taja konferenca likih,., пГ ^^nek "dveh ve-ij. toliko "štirih veli-^ ^^P)%dju da sta le ip, J ^'Usija. Poudarek eisto osebni se-^ 8 ®®^nika Eisenhower-kovs^^^J^tskim
Predsednik Nehru napoveduje razpust Kominforme
NEW DELHI, 20. julija—Predsednik indijske vlade je zatrdil, da bo le logično, če bodo Sovjeti razpustili njihovo mednarodno organizacijo Kominform. Sovjetska sedanja zunanja politika sloni na principu, da komunizem in kapitalizem lahko obstojata drug poleg drugega; še več, da je komunizem pripravljen sodelovati s kapitalističnim svetom. Spričo take zunanje politike postane kaka mednarodna komunistična organizacija s cilji kot jih je imela, nepotrebna.
Predsednik Nehru je to izja-"^
vo podal, ko se je vrnil s svojih obiskov Sovjetski zvezi, Jugoslaviji in Veliki Britaniji.
v ženevi nastopa ameriški predsednik Eisenhower v bistvu z isto zahtevo, ko zahteva, da se preneha s podtalnim nezakonitim delovanjem komunizma v drugih državah, če naj se odpravi svetovna napetost.
Pred Kominformom je obstojala Kominterna. Ta je bila v drugi svetovni vojni leta 1943 razpuščena. Razpustil jo je pokojni Josip Stalin. Menda na ameriški pritisk. Če naj je šlo za sodelovanje z orožjem, potem naj v drugem taboru ne rujejo komunistični agentje zoper obstoječi red.
Združene države so priznale Sovjetsko zvezo leta 1053 in je bilo v tej pogodbi od strani Sovjetske zveze svečano obljubljeno, da Moskva ne bo nikdar ne v besedah, ne v dejanju podpirala kako podtalno delovanje v Ameriki.
Kominforma se je ustanovila dne 5. oktobra 1947 in je bil njen uradni sedež najprvo Beograd, po sporu med Beogradom in Moskvo leta 1948 pa se je Kominforma preselila v prestoli-co Romunije v Bukarešto.
Najnovejša poročila iz Moskve imajo enako vsebino, da bi sovjetska zlada s komunistično stranko vred ne bi bila nenaklo-
Iran in Moskva
TEHERAN, 20. julija—Iran-ska vlada je objavila, da bo državni poglavar šah Pahlevi to jesen uradno obiskal Moskvo. Zapadni blok smatra Iran za svojega zaveznika, za važno strateško ozemlje. Sovjetska zveza ima na Iranu svoje življen-ske interese, kar je pokazala v praksi v zadnjih desetletjih. Do sedaj je v politiki do Irana uporabljala silo in grožnje, v zadnjem času pa je tudi do Irana začela igrati z drugimi sredstvi, da se je izjavila pripravljeno, da Iranu povrne odškodnino za škodo, ki so jo povzročile sov-petske čete, ki so bile v Iranu v zadnji svetovni vojni. Sovjetska zveza ponuja Iranu splošno vojaško, gospodarsko in tehnično pomoč.
Iranska vlada tudi javlja, da hoče imeti s Sovjetsko zvezo dobre odnosa je.
Višja obrestna mera
WASHINGTON, 20. julija— Federalno zakladno tajništvo obrestuje državne bone s tri odstotki. Banke in hranilnice čutijo potrebo, da tudi one privabijo čim več vlagateljev, da imajo na razpolago dovolj denarja, da lahko zadostijo tistim, ki
iščejo posojila. Nekatere ameri-njena ideji, da se Kominforma ške banke so že začele s propa-razpusti, ker to pač zahteva sedanji čas.
gando, da bo pri njih obrestna mera—štiri in pol odstotka.
CESTE PRI NAS IN DRUGOD
kater nastanjen ameriški
maršalom Žu-®ga je prišlo v
VUi, t
^ev t	dveh tol-
,%ov Wf	Eisenhower in
v!*' Pti ten,	iz vojnih
sajjia	razgovoru
^alo sft ' "
ј« predsednik ^ Se je ^vzročil v Ženevi,
J* Pfodaiain- pojavu v ne-®<*oških igrač.
Žena	nje-
i^'^kega	nad obiskom
'^ac %
*^0,
isedniit Svoj 5^ je trgo
IZ se-
WASHINGTON, 20. julija— Gotovo je, da sedanje zasedanje kongresa ne bo rešilo vprašanja cestnega omrežja in stroškov za nove ceste. Predlog predsednika Eisenhowerja in protipredlog posameznih kongresnikov se nahaja šele v odborih obeh zbornic. Eisenhower je predlagal vsoto 101 milijarde dolarjev, delo in stroški za novo cestno omrežje pa bi bili razdeljeni na dobo desetih let. Na drugi strani so predlogi, da se cestno omrežjo razširi v času 16. oziroma v 12 letih, gre pa nadalje za razliko koliko naj se plača v enem letu, kdo naj nosi te stroške in zopet kako naj se krijejo. Predlogi, ki so nasprotni predlogu predsednika Eisenhowerja, so prišli iz demokratskih vrst. Med demokrati sta na tem polju vidna dva poslanca, oziroma senatorja, poslanec Fallon, ki zastopa Mary-
. Za . - J® izbral nekaj jih ie ^ vnuke, nakar
ponudil kot da-
nZr"" sicer s
da га :	j'-valcev na-
J^'Sledu	plača. "V tem
^Ožni ----
!^fevuip P® Zonah v sistemu bo ^'^^velandunaj.
Ha sni?' pa se bo • Vsn* i zvišala za 5 ^ ^ko izgleda tre-
iiotno, ko uprava išče izhod finančni krizi, ki je nastala vsled naznanjenega zvišanja mezd uposlencev. Mestna zbornica pa je sklenila, da naj se vrši preiskava poslovanja, ki naj bi odkrila, zakaj uprava CTS ne more shajati z obstoječimi vozninami.
V Lizboni na Portugalskem je umrl v starosti 88 let Caluoste Sartis Gulbenkian, po rodu Armenec, ki je lastoval petrolejske vrelce po vsem svetu. Sodi se, da je posedal premožnje, vredno milijardo dolarjev.
land in senator Gore, ki zastopa Tennessee. Kot je razvidno iz debat v odborih, bo Eisenhower-jev predlog propadel, zmagal pa demokratski.
Tudi Veliko Britanijo skrbi vprašanje dobrih cest. Promet se razvija, na cestah je vedno več avtomobilov. Raznih prometnih nesreč na britanskih cestah je letno okrog pol milijona. Nekatere angleške ceste imajo na miljo 18 avtomobilov, je torej promet najgosteljši na svetu. Letno izdajo četrt milijona novih dovoljenj za avtomobilsko vožnjo. Angleži še nimajo glavne ceste, ki bi odgovarjala ameriški Turnpike. Odločili so se, da jo napravijo iz Londona do mesta York v razdalji 160 milj. Stroški so preračunani v dolarski valuti na $112,000,000, dela pa bodo končana v desetih letih. Če primerjamo to angleško "gradbeno tehniko" z ameriško ali nemško, primerjajmo kako gradijo ceste v Ameriki ali v Nemčiji. Turnpike New York-Philadelphia je dolga 118 milj. Cesta je bila dpgrajena v dveh letih. Nemci imajo načrt, da zgradijo takih velikih cest v dolžini 350 milj, dela pa bodo izvršena v sedmih letih!
Angleži morajo graditi nove ceste, ker bo čez deset let prišlo na eno miljo 30 avtomobilistov.
ŽENEVA V PRIMERI Z ŽIVALSKIM VRTOM
Na konferenci "štirih velikih" v Ženevi je govor tudi o razorožitvi. Harold Stassen je določen po Ei-senhowerju za ameriškega strokovnjaka na tem polju. Tudi Stassien je prišel v Ženevo. Ali bomo na polju razorožitve kaj dosegli?
Anglež Winston Churchill ima tole zgodbo:
Nekoč so se živali živalskega vrta zbrale in se posvetovale kako se razorožiti, da druga drugi ne bodo nevarne. Pogovor je začel rinocerus in je predlagal, da naj se zobje označijo kot barbarske in strašne in naj se na splošno prepovedo. O rogovih je rinocerus trdil, da niso tako nevarni kakor zobje in res služijo samo obrambi. Bogovi naj torej ostanejo. Oglasil se je buffalo, jelen, srnjak, Id so vlogi rogov pritrdil. Lev ih tiger nimata rogov, pa ste bila proti predlogu. Branila sta zobovje in tace kot častno obrambno orožje. Leopard in panter sta leva in tigra podipirala. Pa se je oglasil medved, ki je predlagal da naj se prepovedo tako zobje, kakor rogovi, ker živali teh stvari niso nikdar uporabljale v boju. Ce se živali prepirajo, naj pomaga topel objem, pa bo vse bratsko in mimo. Zopet spor med živalmi o predlogu medveda.
Oglasile so se ptic©, druge živali in debata je postala vedno bolj ostra, je zavzemala vedno bolj grde oblike. Končno so živali sprevidele, da vsaka misli s svojo glavo in ko so stopili med nje straže živalskega \Tta in jim namignile, da gredo nazaj vsaka na svoj prostor, tudi v kletke, so živali mimo ubogale in se razšle, ker so bile pač prepričane, da bo vsaka še naprej ohranila kar ima, zobovje, rogovje, tace in peroti.
Winston Churchill je duhovit in v svojih spisih in govorih rad rabi primere. Prikladna primera tudi za konferenco "štirih" v Ženevi, kjer razpravljajo o razorožitvi # * #
POGAJANJA PRI G.E.
V Clevelandu je podjetje White Motor pristalo v novi mezdni pogodbi na princip garantirane letne mezde. Sedaj je na vrsti velika družba General Electric Co. Unija CIO, ki zastopa delavstvo, zahteva enako, da se v tej družbi osvoji princip garantirane letne mezde. Seda-družbi, ki zaposljuje po Ameriki 220,000 ljudi, znaša $1.93 na uro.
Vile rojenice
KOHFERENCA V ŽENEVI BO IMELA LE USPEH, tEPRAV NE BO DOSEŽEN NOBEN SPORAZUM
skupna začasna vlada, toda ne po svobodnih volitvah, marveč le v sporazumu z zapadnim blokom in Sovjetsko zvezo.
Še nekaj značilnosti	i
Rusi gledajo sumljivo na Angleže, češ, da so prišli v Ženevo samo radi formalnosti. Sovjetska vlada ne mara Edena. Ta je pred angleškimi volitvami Angležem obljubil, da se bo raz-govarjal z Rusi, pa je prišel v Ženevo le, da dano obljubo izpolni. V Ženevi se je pokazalo, da ne gre za konferenco "štirih," marveč "dveh," to je zastopnikov Moskve in Washing-tona .
Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Eddie in Betty Ivancic, 5216 Harmony Ranch, Willoughby, O., in jima pustile krepkega fantka, ki bo v družbo bratcu in sestrici. Tako je postala Mrs. Rose Ivanžič-Ster, 151 E. 219 St., četrtič stara mama. Čestitamo!
SEJA ZUNANJIH MINISTROV: Z0PET-EISENH0WER-ŽUK0V
ŽENEVA, 20. julija—Današnji dan je bil namenjen naporu treh zunanjih ministrov zapadnih držav, da prepričajo sovjetskega zunanjega ministra Molotova, da pristane na združeno Nemčijo kot to predlaga zapadni blok. V Ženevi se nahaja Amerikanec Harold Stassen kot strokovnjak v vprašanju razorožitve. Enako sta se sestala na prijateljski razgovor ameriški predsednik Eisenhower in sovjetski minister obrambe maršal Žukov. To pa na pova bilo Eisenhowerja. Minister Žukov se je šele danes odločil, da povabilo sprejme. Popoldne se je nadaljevalo z razgovori med "štirimi velikimi."
Radio Moskva, ki v ostalem"^
poroča precej objektivno iz Ženeve, daje zelo optimistične komentarje o razgovorih v Ženevi .Trdi tudi, da ni pričakovati,
da se bodo sporna vprašanja že sedaj rešila. Dana pa je podlaga, da se bodo taki razgovori nadaljevali tudi v bodoče.
Kar je predlagal ameriški predsednik Eisenhower, pa tudi Anglež Anthony Eden, oziroma Francoz Edgar Faure^ je Rus Nikolaj Bulganin odklonil.
Današnji potek, kakor tudi zadnjih dveh dni, je pokazal na to, da gre Zapadu za tipanje kako orientacijo ima Sovjetska zveza do važnih sodobnih nerešenih vprašanj. Tudi zapadni blok ne pričakuje, da bi se kaj konkretno rešilo.
Rusi so od svoje strani že pokazali v praksi, da niso ostali samo pri besedah, marveč so prišli k dejanjem, ko so pristali na mirovno pogodbo z Avstrijo in se izrekli za pripravljene, da dajo surovine, ki so potrebne za produkcijo atomske energije,
v skupno skladišče.
Morda bo konferenca "štirih"
v Ženevi privedla do uspeha,
da se bo reklo, da naj se prav konkretno politično-spoma vprašanja prepustijo strokovnjakom, ti naj izdelajo nove predloge, "štirje veliki" pa se bodo razgovarjli o njih kasneje.
Razlike gle^ Nemčije
Ravno pred konferenco v Že-envi je nemški kancler Konrad Adenauer spravil skozi spodnjo zbornico zakon o rekrutiranju nemških vojakov. Enako je podpisal z Združenimi državami pogodbo o ameriški vojaškim pomoči novi nemški armadi.
Nemčija je članica Severno atlantske zveze.
Cilji zapadnega bloka glede Nemčije so naslednji:
Mora priti do združene Nemčije, ta pa mora biti svobodna tako, da išče zavezništva kakor sama hoče.
Vzhodna Nemčija se mora de-militarizirati, zapadna nemška vojska pol milijona mož pa bo na razpolago Severno atlantski zvezi.
Zapadni blok v celoti garantira Sovjetski zvezi varnost za slučaj, če bi jo hotela ogrožati združena Nemčija.
Vsaka nemška vlada mora biti izvoljena po svobodnih volitvah.
Cilji Sovjetske zveze glede Nemčije so naslednji:
Združena Nemčija ne sme pristopiti v nobeno politično- zvezo.
Vsa Nemčija mora biti demilitarizirana. Za Evropo naj se sklene skupni varnostni pakt,
v katerem bosta tako Vzhodna,
kakor Zapadna Nemčija. Čete zapadnih držav naj gredo domov, Severno atlantska zveza naj se razpusti.
NAPREDOVANJE ŠEPILOVA
MOSKVA, 18. julija—Dimitrij Šepilov je glavni urednik glavnega glasila ruske komunistične stranke "Pravde." O njem se je trdilo, da stoji zadaj za novo sovjetsko zunanjo politiko, da je osebni prijatelj glavnega tajnika stranke Nikita Krušče-va, da bo on naslednik Vjačesla-va Molotova v ruskem zunanjem ministrstvu. Dimitrij Šepilov je napredoval. Postal je glavni tajnik izvršilnega odbora ruske komunistične stranke. Pot mu je tako odprta....
ČE VLADA BIROKRACIJA
Ameriški poslovni svet mora izpolniti gotove obrazce, ki mu jih pošilja oblast. 983,000 poslovnih Amerikancev je moralo izpolniti te obrazce in se je končno izkazalo, da oblastim nimajo ničesar poročati. Gre za manjše podjetnike, ki pa so potrosili tretjino svojega poslovnega časa, da so mogli izpolniti komplicirane obrazce in jih voditi, če niso hoteli plačati se posebne notarske stroške.
Pobiranje asesmenla
Ker bo 24. ta mesec na nedeljo, bodo tajniki društev, ki zborujejo v Slov. domu na Holmes Ave., pobirali asesment v ponedeljek in torek, 25. in 26. julija. Opozarja se članstvo, da tozadevno upošteva.

MARJETA GORNIK
Sinoči ob 9:15 je umrla Marija Gornik, rojena Košir, stara naseljenka, ki je preteklega 12. februarja obhajala 90-letnico svojega rojstnega dneva. Umrla je v hiši svojega sina Rudolpha, 1102 E. 67 St., kjer je bolehala zadnjih par tednov, poprej pa je vsa leta bila neumorna hišna delavka. Spadala je k društvu Srca Marije. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes ob B, uri popoldne v pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62 St. Pogreb se ima vršiti v soboto, več pa bo poročano jutri.
Slovenski deček ubit
V ponedeljek je bil pred svojim domom na 15180 Broadway zadet od avtomobila devet let star Frankie Vrček, sinček Mr. in Mrs. Prank in Helen Vrček. Dobil je tako težke poškodbe, da jim je kmalu podlegel. Bil je druga smrtna žrtev cestnega prometa v Maple Heightsu v tem letu. Lansko leto je imelo mesto Maple Heights le eno smrtno žrtev radi prometa.
Bil je član mladinskega oddelka društva Čas št. 416 S.N.P.J. in društva Dom št. 25 Š.D.Z. Tukaj zapušča poleg žalujočih staršev, brata Bradley, sestro Nancy, starega očeta dobro poznanega krojača Franka Vrček, staro mater Mrs. Mary Struhar in več sorodnikov. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 10. uri iz Donald B. Johnson pogrebnega zavoda v Bedford, O., cerkev Lutheran Church of the Covenant na Libby Rd., v Maple Heights, in nato na pokopališče v Bedfordu. *
Ч bolnišnici
Poznana Mrs. Antonia Wess St., 16420 Arcade Ave., je bila odpeljana v Mt. Sinai bolnišnico, kjer se nahaja v sobi št. 207. Obiski niso dovoljeni. Želimo ji, da bi čim preje okrevala!
Rojstni dan
Danes praznuje poznana Mrs. Jennie Jelerčič iz Waterloo Rd. svoj rojstni dan. Otroci, sorodniki in številni prijatelji ji želijo še mnogo let sreče in zadovoljstva.
ROPARJI DOBILI "DROBIŽ"-$75,(H)0
V Greenville, Tenn. živi 74 letni posestnik in podjetnik John Bohannon. Bohannon je lastnik velikega posestva, vse skupaj meri več kakor tisoč akrov. Je tudi lastnik trgovskih in stanovanjskih hiš. Po postavi je visok, močan in mu do sedaj ni prišel še nobeden "blizu."
Bohannon je držal doma in pri sebi navadno velike vsote denarja. V njegovo stanovanje so prišli ponoči trije neznanci, sprejela jih je Bohannova žena
Za Nemčijo naj se postavi 60 letna Bella in se je dala pre-
pričati, da je njihov obisk poslovnega značaja. Ko so prišli k Johnu, so takoj pokazali po kaj so prišli. Grozili so mu z grožnjami in s smrtjo če jim ne izroči vsega denarja kar ga ima. John Bohannon se je spustil v boj z lopovi, a je premoči podlegel. Lopovi so ga zvezali, pa mu preiskali vse žepe in odnesli $75,000. Pri hiši ni ostaio niti centa v gotordni, a to, kar so vzeli roparji je komaj "drobiž" od imetja, ki ga poseda Bohannon.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) ______________________________________________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)_______________________________ 6.00
For Three Months—(Za tri mesece)_______________________ 4.0©
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
_$12.00 - 7.00 4.50
For Six Months.—(Za šest mesecev)_____
For Three Months—(Za tri mesece)_______
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879
104
MOSKVO SKRBI AZIJA
Iz konference v Ženevi bodo izhajala razna poročila. V kolikor so že izšla, so diplomatsko zavita. Gotovim-vprašanjem pa moramo le iti do dna.
Moskva ponuja mir in varnost na vse strani, posebno v Moskvi praznoval ameriški praznik Neodvisnosti dan 4; julija, je bila v poslopju in na vrtu okrog tega poslopja, namreč ameriškega poslaništva zbrana vsa sovjetska elita. Prvič po 22 letih, odkar je Franklin Delano Roosevelt priznal sovjetski režim!
Moskva ponuja mir ni varnost na vse strani, posebno ko gre za Evropo za države njenega bloka in za Nemčijo. Zdi se, kakor da hoče imeti Moskva neko varnost ravno v Evropi, da se posveti vprašanjem Azije, da tam uredi, kar je morebitno spornega.
Mi se bomo spomnili na našo lastno zgodovino v sta-sem kraju in tu v Ameriki. Ideje ameriško-francoske revolucije, ki je ustvarila modernega državljana, ki je odpravila prednosti plemstva in duhovščine ter zemljiške gospode ni bila zaplankana v meje Združenih držav ali Francije, marveč se je širila povsod po svetu. Vsak režim pa vedno povdarja, da mu je pri srcu dobrobit lastne države, lastnega ljudstva. Torej idejo samostojnosti. Nastale so tako demokratske narodne države, vsaka je skrbela za svoj last-odvisna od kake evropske države? Je to nasprotje samo ni interes, čeprav so bile temeljne ideje skupne. Kdo pa more trditi, da so bile te demokratske države podvržene nekemu diktatu samo ene države, pa bi jo morale poslušati vse demokracije?
Isto vprašanje se nam stavi j a, ko razmišljamo o komunističnih državah. Titoizem nam je poznan. Je to misel, da je notranja uprava države na poti h socializmu ali celo h komunizmu, ostane pa narodna, neodvisna. Zakaj bi morala biti ravno Moskva centrala za vse tiste države, ki gredo po njenem vzgledu? V mislih imamo Kitajsko.
Kitajska je najmočnejša država Azije. MiTadT^erja-memo, da se nahaja v silnih porodnih krčih, ko na novo urejuje svojo družbo. Toda ta država ima svojo preteklost, ki je slavna, svojo kulturo, a glavno—okrog 600 milijonov ljudi. Ali naj bo ta ogromna država odvisna od Moskve, od Sovjetske zveze, ki šteje le okrog 215 milijonov ljudi? Z drugimi besedami, ali naj bo prebujajoča se Azija še vedno v sebi in praktično življenje je pokazalo, da je temu tako.
UREDNIKOVA POSTA
Slovenski dom na Holmes Ave. vabi na piknik
CLEVELAND, Ohio — Dragi rojaki in rojakinje: Slovenski dom je vaš in vi ste tista moč, katera Dom vzdržuje od vsega početka. Tako ga bo vodstvo vodilo tudi v bodoče le z vašo pomočjo. Zato ste vsi, ne le delničarji, temveč tudi vsi prijatelji, prav lepo vabljeni, da se udeležite piknika, ki ga Slovenski dom na Holmes Ave. priredi v nedeljo, 24. julija.
Piknik se vrši na prostorih St. Joseph K.S.K.J. parka. Tam boste srečali vaše znance in prijatelje, katerih morda že dolgo niste videli. Za postrežbo bo preskrbljeno za vse v polni meri.
Društva, ki zborujejo v tem Domu, gredo vodstvu na roke, kar je potem v skupno korist. Zato tudi društva prirejajo skupno z Domom ta piknik in vabi ter pričakuje se, da se boste odzvali vabilu na poset v čim večjem štvilu.
Na svidenje vam kliče
Za odbor Frank Znidar, tajnik.
Z denarjem-tudi čast
Katherine Kreitzer, ki je kot strokovnjakinja in poznavalka biblije dobila nagrado $32,000, je postala tudi družabno znana in upoštevana. Kreitzer je mati šestih sinov, dva od njih sta bila letalca. Tudi Kreitzerjeva sama se zanima osebno za letalstvo in je njena želja ta, 9a postane sama pilotinja.
V Pennsylvaniji so jo imenovali za "mater letalstva" za leto 1955. Vkljub temu, da je njena želja, da postane pilotinja, pa mora sama o sebi priznati, da se še nikdar ni vozila z letalom.
Sedaj ko razpolaga z $32,000, v kolikor ni šlo na davke, ji bo lažje, da bo lahko posetila letalske kurze in se izobrazila za pi-lotinjo.
Začnimo s Korejo, samo, da obudimo nekaj spomina. Ko je bila končana druga svetovna vojna, sta se Amerika in Rusija dogovorili, da Sovjetska zveza razoroži japonske vojake v sevđrni Koreji, ameriški interes pa ostane v južni Koreji. Mi vemo, da je bila severna Koreja pod ruskim vplivom. Mi pa tudi vemo, da so dne 25. junija 1950 severni Korejci udarili v južno Korejo, v tej korejski vojni pa je strani korjeskih komunistov nosila glavno breme'Kitajska. Kitajski vpliv v severni Koreji je ostal tudi po premirju! Izgubila ga je Sovjetska zveza, dobila pa ga je azijska Kitajska.
Glavni tajnik ruske komunistične stranke Nikita Kru-ščev je bil lanskega oktobra osebno v Pekingu na Kitajskem. Tak obisk je treba smatrati za važnega. Kitajska je morala ohladiti svoje odnosa je do Sovjetske zveze, zato je moral tja glavni tajnik stranke, da se izgladi, kar se iz gladit da. Nasprotstva so bila in so.
Ce naj vzamemo za podlago ameriška poročila, ki so v ostalem vojaška, iz teh poročil izhaja, da je Moskva zaskrbljena glede Azije. Moskva sicer diplomatsko vedno predlaga, da se važnih mednarodnih sestankov pritegne tudi Kitajska. Tudi v Ženevi se je to zgodilo. Toda to je zunanja slika. Ista Moskva pa utrjuje svoj azijski vzhod, ima v Sibiriji na primer najmanj eno tretjino svojega letalstva, sicer dobavlja komunistični Kitajski orožje, municije pa le v toliko, v koliko je je potrebno za dva tedna morebitnih vojaških operacij. Moskva je ljubosumna na Kitajsko!
Če se rešujejo svetovna vprašanja, ta vprašanja niso omejena le na Evropo, marveč v današnji zgodovini pred-vserrv in v prvi vrsti na Azijo. Kaj pa če bi prišlo vsaj do glavnih smernic med Moskvo in zapadnim blokom? Da se namreč zajezi kitajski imperializem, ki je sicer socializem, a v bistvu le azijski nacionalizem!	L. Č.
Ameriški predsednik je drag!
Objavili smo, da bo sedanja konferenca "štirih velikih," ki se vrši v ženevi in katere se udeležuje tudi ameriški predsednik Eisenhower, stala ameriške davkoplačevalce $1,000,000. Ta vsota ne gre samo na račun predsednika Eisenhowerja, marveč tudi na njegovo spremstvo.
Na splošno se misli, da je ameriški predsednik odpravljen z osnovno plačo $100,000, ki je podvržena tudi dohodninskemu davku, pa s posebno doklado $50,000, ki je davka prosta. Temu pa ni tako.
Ameriškemu predsedniku je na razpolago dvoje letal, dvoje luksuznih ladij, cela procesija avtomobilov, privatni vlak, privatno kopališče, izletniški in počitniški prostori, kar vse skupaj zahteva posebno upravo in gredo skupni stroški že nad $4,000,-000.
25 CENTOV VEČ ZA STRIŽENJE
Najprvo so bile brivnice v Ca-liforniji, ki so postavile tarifo $1.75 za striženje las. Na splošno je v Ameriki tarifa $1.50.
V	Clevelandu so brivci začeli z gibanjem, da se tudi v območju Clevelanaa zviša tarifa za striženje las od $1.50 na $1.75. Brivci pravijo, da je bila tarifa do leta 1952 $1.25, takrat šele je poskočila na $1.50. Med tem časom so se zvišale cene, pomočniki zahtevajo višjo plačo. Tudi pri brivcih gre za garantirano mezdo. Ta naj bo tedensko od $65 do $70, poleg tega seveda
I plačane počitnice za en teden ; ter gotovi prispevki v bolniški in zdravstveni fond.
V	okraju Cuyahoga je okrog i 1,800 brivcev, ki zahtevajo, da se dela le pet dni v tednu.
Р060Р1ШМ,Р0ТКШКЕИ...
Gorica! Koliko občutij se vzbudi v Slovencu, zlasti še primorskem, ko zasliši ime Gorica. Spomin mu zajame vse tisto, kar je povezano z Gorico in našim narodom. V Gorici nisem bil že sedem let. V spominu mi je bila osvobojena Gorica, ko se je na Gradu poleg zavezniških zastav vila tudi slovenska trobojnica z rdečo zvezdo, spominjal sem se je iz časov, ko v mestu ni bilo več naše vojske in so se iz dneva v dan vrstile manifestacije za priključitev. Zaradi vsega tega sem imel zelo mešane občutke, ko sem konec lanskega oktobra prestopil državno mejo in se po dolgem času znašel na goriških ulicah. Lilo je in mrzel veter je pihal tako, da sem ves premočen po nekaj ovinkih končno našel iskano stanovanje, že drugi dan se je nebo zjasnilo. Na Banjški planoti in na Čavnu se je bleščal sveže zapadli sneg. Gorica pa se
je kopala v soncu____Saj res,
"sončna Gorica," mi je šinilo na misel.
Svojo radovednost, kakšna je danes Gorica, sem hotel čimprej utešiti, Uvidel sem, da se Gorica v teh letih ni dosti spremenila. Zgradili so novo tobačno tovarno in nekaj stanovanjskih blokov. Mesto samo je-^če upoštevamo bližino meje in dejstvo, da je Gorica izgubila večji del svojega zaledja—precej živahno. Promet in ropot povečujejo neštete "Vespe" in "Lambre-te." Seveda pa se trgovci ne morejo tako pobahati s svojimi potrošniki, zato svoje blago radi ponujajo.
Predvsem me je zanimal položaj Slovencev. Po realnih cenitvah je v mestu okrog 9000 Slovencev, medtem, ko je okolica skoraj izključno slovenska. Potemtakem je v Gorici skoraj ena petina prebivalstva Slovencev! Zaradi slepih šovinističnih izpadov proti vsemu, kar je slovenskega, je danes v mestu samo en edini slovenski napis (Kmečka banka). Treba je iti v Štandrež ali pač nekam v okolico, kjer človeku kot pozdrav zablišči kak slovenski napis, seveda tudi tu na drugem mestu ali pa z manjšimi črkami. Toda :e samo v imenih, pa četudi spa-cenih po italijanskem pravopisu je razločno in jasno izražen slovenski značaj mesta. Ce pa jreš v trgovino ali v kako obrtno delavnico, boš povsod dobil Slovenca in to tudi v najstrožjem centru. Slovenci kot v Trstu, žal, tudi v Gorici niso enotni. Temu razdoru so krivi razni vzroki in med njimi ne najmanj ti: nam sovražna emigracija, slaba narodna zavest in močna sovražna propaganda. Večino Slovencev zajema Socialistična fronta Slovencev v Italiji, ki zaradi svoje revolucionarnosti in navezanosti na matično Jugoslavijo zadeva na najrazličnejše težave. Vendar pa ne more nihče zanikati da SFS neustrašeno in najodločneje brani pravice slovenske narodne manjšine, bodisi v šolstvu, kulturi, gospodarstvu itd. Trenutno obstoji na Goriškem 20 šol. Srednješolcev je 392. Slovenski dijaški dom daje možnost študiran ja precejšnjemu številu dijakov. Med njimi jih je lepo število tudi iz Beneške Slovenije. Dijaki so organizirani v Srednješolskem društvu "Simon Gregorčič." Na Goriškem nadalje deluje 17 prosvetnih društev. Tem posebno primanjkuje dobrih prosvetnih delavcev. Prosvetna zveza ima v Ulici Ascoli svoje prostore, kjer je tudi ljudska čitalnica. Tu od časa prirejajo razne razstave. Ena najpomembnejših je bila slikarska razstava goriškega umetnika Rudolfa Sakside.
Nekaj, kar Slovenca takoj zbode v oči, je tisto tendenciozno in pretiiano čaščenje imen: Sveta gora, Sabotin, Snežnik itd., samih imen gora, ki so po mirovni pogodbi dokončno pripad-
le Jugoslaviji. Zaradi nas jih kar lahko uporabljajo ,saj učinkujejo dovolj komično in vzbujajo kvečjemu posmeh in pomilovanje. Vendar sem se nehote zdrznil, ko sem na financarski vojašniki v Jamljah zagledal napis: "Caserma Idria." Take in podobne stvari prav gotovo ne morejo koristiti skupnim naporom za pomiritev in zbližan je med obema državama.
Ko sem nekoliko "pregledal" Gorico in njeno slovensko oko-Исо, sem jo s prijateljem mahnil v Trst in to prav pred 4. novembrom, ko so se Trstu napovedale velike svečanosti z vojaško parado. Pot s kolesom preko Goriškega Krasa po doberdobski dolini je bila prijetna. Lepa asfaltirana cesta je speljana blizu jugoslovanske meje, vendar se to jasno vidi le na ravnini od Gorice do mostu čez Vipavo, kajti potem je svet razgiban in poraščen. Jesensko sonce je zla-tilo brinjeve grme, borovce, in že orumenelo kraško drevje. Za spremembo naju je vsakih nekaj sto metrov pozdravila reklamna tabla za bencin ali za razne servisne postaje. Bilo je tudi-precej tabel, ki so v štirih jezikih opozarjale, da je prepovedano "slikanje in filmovanje terena." (Tako se je bralo v slabi slovenščini). Cesta se kljub vzpenjanju ni dolgo vlekla. Hitro sva zapustila vasi Gabrje in Dol in že sva se spuščala mimo presahlega doberdobskega jeze-ra.Povsod sva videla rove in zaklonišča. Večina jih je že iz prve svetovne vojne. Nehote sem se spomnil tiste narodne: Oj Doberdob, oj Doberdob, slovenskih fantov grob.... V Jamljah se nama je za kratko dobo razgled nepričakovano odprl, tako, da sva v ravni črti, dolgi nekaj manj kot 40 km, preko Bresto-vice, Gorjanskega in ostalega Krasa zagleda Plešo očaka Nanosa. Blizu vasi se je dobro videla jugoslovanska obmejna kara via. Ko sva se približala bivši meji med STO in Italijo (rampa je bila dvignjena, pri carinarnici pa je bilo še vedno polno policistov in financarjev), sva na desni zagledala Tržič s svojimi ladjedalnicami. Takoj za Štiva-nom se je naenkrat pojavil De-vinski grad, ki je znan v naši zgodovini, pa tudi v slovstvu (Alasia da Sommarippa). Prijatelj me je spomnil na Župančičevo "Kovaško," kjer pesnik med predstavnike slovenskih delovnih ljudi prišteva tudi "de-vinske opaljen^ ribarje." Da bi si užitek na prekrasni miramar-ski cesti prihranila za povratek in da bi s potjo videla še košček Tržaškega krasa, sva se v Ses-Ijanu, ki na žalost zaradi novih naseljencev, zlasti istrskih "ezu-lov," dobiva vedno bolj italijanski značaj, obrnila na levo. Le nekaj kilometrov in bila sva "v Nabrežini blizu Trsta," kakor pravi Igo Grucien. Na železniških viaduktih so še zmeraj napisi iz leta 1945 in potem; Tu smo Slovenci, Nočemo Italije, Živel Tito itd. Na cestnem asfaltu so tudi novi: Viva TLT —zadnji krik tržaških indipen-dentistov, ki pa kljub velikemu številu svojih volilcev v Trstu niso nikoli imeli besede (Od ti-sočev italijanskih zastav sem v Trstu videl le kakih pet tržaških). Rimljanskih kamnolomov si nisva ogledala, ker naju je vabil Trst in nisva imela mnogo časa. Mimogrede sem opazil, da 30 v stavbi, kjer je bila do jeseni 1947 Jugoslovanska vojaška misija, sedaj civilni policisti. Nisem mogel kaj, da se ne bi nasmehnil, ko sem prebral tablo take vsebine. Policijske sile Julijske Benečije itd. Grudnovo rojstno hišo sva si na hitro ogledala. Spet sem ponavljal verze iz "Kovaške": Iz Nabrežine beli kamenarji, polnagi nosači iz lu-ke tržaške, četa, kot da kiparju izšla je izpod dleta.... V Svetem Križu je najino pozornost zbudil lep venec s slovensko za-
stavo, ki ga je na spomenik padlim poiožila Jugoslovanska delegacija v Trstu. Take vence sva videla tudi drugod. Iz Proseka bi bila hitro v Trstu, pa sva jo raje mahnila navkreber proti Občinam. Pri Proseku je bilo polno italijanskih tankistov, ki so v vojašnicah čakali na parado v Trstu. Ko sva poganjala proti Občinam, sva menda oba že obžalovala, da sva obrala to pot, pa tega nisva hotela priznati in sva si dajala "korajžo," saj res ni bilo prijetno: že nekoliko utrjena od vožnje bi bila rada gledala sinje morje in slovensko obalo, v resnici pa je bil ravno pogled proti morju najbolj skromen, obzorje je bilo namreč izredno kratko, medtem ko se je na nasprotni strani videla Grmada in drugi kraški vrhovi ter kraji Gabrovica, Zgonik, Repen-tabor in drugi. Z zanimanjem sva pri Občinah "pokukala" skozi mrežo, ki obdaja begunsko taborišče. Pa ni bilo preveč privlačno. Sicer sva pa tudi videla na vratih opozorilo v več jezikih ; če se ne motim, je bila srbohrvaščina tu celo na drugem mestu (Ulaz civilima zabra-njen.) Opčine je zadela ista usoda kot Sesljan in druge obalske vasi, vedno več je tu priseljencev.
Po novi openski cesti sva ta-korekoč kar plavala proti Trstu. Razgled je bil sijajen, pa bi bil še lepši, če naju ne bi slepilo sonce. Ustavila sva se šele pri novi tržaški univerzi. Stavba je zares mogočna, a izžareva tako hladnost in rimsko strogost, da mi je veliko ljubša naša ponižna, a ne tako vsiljiva ljubljanska "Alma mater." Ko sva prebrala nekaj objav v avli in med njimi tudi tisto o taksah, po kateri sva zvedela, da je taksa ob ima-trikulaciji osemnajst tisoč lir, sva jo urnih nog potegnila. Če bi bile-take takse pri nas, potem bi se število visokošolcev občutno zmanjšalo. Pri Svetem Ivanu sva videla novo šolsko poslopje, ki je bilo sezidano laid prav za slovenske otroke. Ob pogledu na to moderno zgradbo sem takoj razumel, zakaj je bilo toliko borb in težav, preden so jo dobili Slovenci v polno uporabo.
V Trstu sva ostala tri dni in si ogledala, kar se je pač dalo. V najlepšem spominu mi bodo ostali vsi tisti trdni Slovenci, ki so nama izkazali tako gostoljubnost, kot jo človek drugod težko najde. Ko naju je od samega kričanja in od vsiljivih prodajalk kokard že bolela glava in se nama je pred očmi že kar bleščalo, se nama je naenkrat sto-žilo po domovini. Skozi reko avtomobilov in pešcev sva se izrinila na miramarsko cesto in občudovala slovensko obalo.
T. P.
—Primorske novice
ŠKRAT
Dragi škrateljček:
V eni izmed Tvojih kolon si nekaj jamral in c val, da se nam je ves кшиог sal. Well, jaz se deloma njam s Tabo, ampak pus e p ne vržem v koruzo, čisto s ^ kapituliram ali po domače ^ čeno—ne scagam. Zato s prostovoljno ali "frejbilig dam, da skupno skušava o ti našo pešajočo humons žilico.
Koliko bova imela uspeha^ vem, ampak rečem Ti, » nas—ta "pregrešivnih^ kah" znamo še prav Pošteno drugo kibicat brez hudih P die, brez kake zamere SM gih nosov.
Pri nas ne nosimo nih in učenih ksihtov--smo ^ ke, smo Ančke, smo Rozke, smo Francke, -A K ^ Mance in Rezke imamo lice, a Evico le eno. Smo in suhe ,majhne, visoke, ^ ne in učene, pa tud' še lene. Smo ultra napredne P . di bolj medne, a vse smo žne, vesele in čedne! če je preštolc, a druga prekrotk«.^^,^ pulimo nekaj pavovih pej" jih zataknemo, kjer Delamo pa vse tako da je pri vsem tem ŠP®®
beni hudo.. Šivamo, ne delamo "firtohe," robčke, fektkom jezične nama "gobčke."
Ravno te dni se pri krožk
numara ena vršijo priprave in tekm
poštena,	,.. ђј
katera pogruntala vecJJ
špas,	.g.,e
da bi na pikniku krajs
cas.
beli
KANADČANI—
DOBRI TURISTI
Na splošno mislimo, da gre v Kanado več Amerikancev, kakor pa Kanadčanov v našo Ameriko. Računamo tudi s tem, da mi potrošimo v Kanadi ob priliki naših izletov in počitnic več kakor Kanadčani pri nas. Ameriška trgovska zbornca pa je objavila pregled, da so lansko leto Kanadčani, ki so prišli na počitnice ali izlete v Združene države, potrošili tu 311,000,000 dolarjev, dočim so Amerikanci potrošili v Kanadi kot počit-ničarji in izletniki le 280,000,-000 dolarjev.
159 LET CLEVELANDA
V	petek bo Cleveland praznoval 159 lot dogodka, ko je prišel v ta kraj general Moses Cleave-land, da ob Cuyahoga River ustanovi novo mesto. Na Public Square bo razobešena ameriška zastava.
NOV PREMOGOKOP
V	bližini Bridgeport, O., bodo začeli kopati rjavi premog. Z deli bodo začeli okrog 1. oktobra, zaposlenih bo 300 do 400 rudarjev. Tako javlja ohijska pre-mogokopna družba.
Manca. si kunštva m
glavo—
Ančka, k' je "gazda"
pravi—Tako! . ji, Rezka pa se po strani dela in piše—računa, s
Kaj se bo kuHalo, cvrf"
čilo
ne spada v današnje
moje vabilo Je pa gotovo, da se bo
najboljše—če vas v * bo vilo.
frapsl'®
Pa kaj, to vse so
stvari,	gg
za jesti, za piti povso
^ iois"
za kar "progresivne
mo sloves je to: pri nas zmirom J luštno zares!
Kaj boljšega je za
kosti,	. g.
da se en malo pošali« P
šten zavrti . jeS Saj kdor pa za šalo i^ "
"i	. „eci
pa naj kar doma рг^ f sedi.
Zato naj kar vse v ne<^^ ^ hiti _ 00 na SNPJ farmo, kjef
prav vsi	' geU
ki vemo, da družba ^
prežene skrbi!
'Ongav*
PRKD SODIšCEr.k
Vnet sodnik zaslišuj® . !_____. ..

"Svarim vas," pravi s ® glasom, "pred eodiš^^^ trdite, da ste imeli	^
brata. Malo prej pa j®
stra za žive in mrtve ima dva brata. Na beecdo."
Л
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
F. S. FINŽGAR:
SKOPUH JURE2
Skopuha Jureža je pretresal i»raz. Nenadoma ga je prešinil do kosti. In še skozi je segal, prav do mozga. Tesno si je zapel suknjo in s starimi, trudnimi koraki začel hoditi po sobi. Zdaj pa zdaj si je pomel roke in jih zataknil za rokave, pa jih zopet izmaknil in skušal mencaje ogreti. Toda čudo droben mraz je gomazel po udih. Kakor mravlje je sčipal njegovo polt in se vba-1 skoz njo, da mu je vztrepeta-val drob.
Jureža je tiho zaskrbelo. Če zbolim," je preudaril ne-iiadoma.
Če zbolim," je izpregovoril polglasno in začutil, da so se mu stresle ustnice.
Zaskrbelo ga je huje. Začel 3e gibati s tolstimi pleči, pospešil orake in z rokami nekajkrat Zamahnil po zraku.
Ali naglo se je usopel, da je
oral obstati sredi sobe in se
za stol. Prsi so se mu
migale, z odprtimi usti ie lovil sapo.
"Zbolim!" je bridko izrekel s jesočim glasom, katerega se je silno prestrašil. Zavrtel je oči, ® da bi okrenil glavo, in pogle-skozi vrata v sosedno sobo, 35 še stala njegova postelja. ci se obtičale v kotih in se za-*«*%lenaix%,teljo. Roke,M sU-'e naslonilo ob stolu. Začul J ^otlo utripanje srca. V hipu Зе zdelo, da ga je zavila lp«n	Zaklopil je oči, s te-
om se nagnil preko stola, ki na gladkem podu zdrsnil proti
zernH4 ob njo. Tedaj se je w___1 na stol in se naslonil na
mizo. Siva megla je izginila in v čudoviti omedlevici je zagledal pred seboj na postelji—samega sebe....
Bled je bil, oči so bile izbuljene, ustnice široko razprte. Na prsih je poskakovala odeja, tako je hropel. Ob vzglavju sta stala dva zdravnika. Spogledavala sta se, segala po njegovi roki in štela udarce žile. Skozi zaveso pri vratih so tiho, po prstih prihajali sorodniki in se nabirali v gručo konec postelje.
Prišel je nečak. Velik zaprav-Ijivec, postopač.
"Kako?" je ogovoril zdravnika, ki sta se samo na pol ozrla za njim in mu nista odgovorila.
Bolnik se je raztogotil nad za-pravljivcem.
"Ven! Poberi se! Lenuh!"
Tako je hotel zakričati nanj in ga zapoditi, kakor ga je zapodil često poprej. Toda sedaj je glas obtičal na prsih, v grlu je zagrgralo in oba zdravnika stal hkrati šepetaje velela:
"Mir! Mir—prosim mir, gospod!"
Za nečakom je vstopila boječa in plaha hči pokojne sestre, ki je imela pijanca za moža. S povešenimi očmi se je bližala postelji in stiskala k sebi lakti, da bi skrila oguljene komolce. Ponižno se je sklonila nad posteljo in hotela poljubiti stričevo roko.
Stric Jurež jo je pa odmaknil in zasukal pogled v steno, da bi ne videl nje, ki se je sramoval. "Delavka v tovarni, dekle z ulice—ne poznam je," je pomišljal in vnovič mu je zagrgralo v prsih.

'Vamhoe 1-8289 > 19305
Tuesdn^ p HOURS: Monday,' Thursday,	'• .
^Y-^turdgy. 9 A.M, M 6	We&esda^.A':;*! ^ 12'.^^^
— PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT
HELP WANTED
^xcellent opportunities for en and women who love chil-/en and want to see them up to be valuable citizens.
interest and support is ® ed by your local school P-T.A.'s and other J . ^^"Spirited groups.They're their best to make sure which are faced the largest enrollment in
history, continue to give our youngsters the very best education possible.
Start working today, on one of the most important and rewarding jobs in America.
For further information, write for free booklet, "How Can Citizens Help Their Schools." Address: Better Schools, 2 West 45th St., N. Y. 36, N. Y.
better schools build better communities
In cooperation with Tho National Citizens Commission for the Public Schools, this advertisement is sponsored by
ENAKOPRAVNOST
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati

Zanimivo in podučno c+ivo priljubljene povesfi
Nato je vstopil prileten mož, bolnikov svak. Po sobi je zadišalo po žganju. Nerodno se je bližal postelji, z opletajočim se jezikom je silil v zdravnika, ki mu nista odgovorila. Eden mu je celo s osornim pogledom pokazal s prstom vrata. Toda mož ni odšel. Naslonil se je ob podboje in mrmral v zanemarjeno brado sam predse.
Skopuha je začel polivati pot.
"Kakor zveri so se natepli okrog postelje in čakajo, da ugasnem, potem pa zasade kremplje vame in me raztrgajo." S pol odprtimi očmi jih je motril in tehtal njih poglede, ki so se plazili tatinsko po omari, po železni skrinji, po stenah, kakor psi, ki vohajo za divjačino.
Hipoma se odtrga od podboja pijani svak in izpregovori drzno glasno:
"Kaj pa s testamentom?"
Tedaj je skopuha pretreslo; vse sile so se zganile in zamolklo grgranje je pre vpil krik: "Ven, lenuhi, pijanci—ven!"
V istem hipu se je skopuh Jurež zavedel. Dvignil je glavo z mize. V kotu je stala prazna, mirna, lepo zagrnjena postelja —v sobi ni bilo nikogar. Z roko je potegnil preko čela in si obrisal pot. Mravlje so izginile, mraz se je prelil v gorkoto.
Oddahnil se je. Ugodna gor-kota mu je plula po udih. Nasmehnil se je.
"Ha, kakor resnične sanje! Takole bi se prikradli k meni— ne k meni—k mojemu denarju; kakor volkovi k ovci. Pa ne bo tako!"
Naslonil je glavo ob dlan in preudarjal. Vse je izginilo, samo pijančev krik o testamentu mu je še zvenel v ušesih.
"Testament, testament!" je ponovil.
"Prav, da si me domislil, pijanec! Tudi ti dobiš svoj delež— lonec žganja, in tvoja hči—malho za beračenje, in postopač pra-tiko, da sešteje, koliko dni bo pognal lenobi na vrat.—Da, naredim ga, še danes naredim testament, da se znosim nad vami, pijavke malovredne!"
(Odlomek iz povesti "Skopuhova smrt")
Oglašajte v Enakopravnosti

O sprejemanju tujcev na vozila
Ob ameriških cestah je zlasti v tej letni sezoni dosti tako imenovanih hitchhikers. To so po navadi mladi ali srednje starosti ljudje, ki z dvignjeno roko in dvignjenim palcem moledujejo mimo vozeče avtomobiliste za prosto Vožnjo v njihovi smeri. Marsikak avtomobilist se takega zastonjkarja usmili in ga povabi na vozilo.
Toda taka dobrosrčnost je nevarna reč. Hitchhiker, ki je morda videti kot študent na počitnicah, ali ki je v vojaški ah mornariški uniformi kot da gre na dopust, utegne biti ubežnik iz kakšne institucije za nenormalne ljudi, ubežnik iz ječe ali pa ubežnik iz vojaških edinic. Taki ljudje so dostikrat nevarni pocestni roparji in ubijalci. Sodišča in policisti imajo mnogo opravkov z njimi.
Pocestni ropar, ki je navidezno nedolžni hitchhiker, usmiljenega Samaritana, ki ga je vzel na svoje vozilo, oropa, v mnogih primerih tudi ubije in vrže iz avtomobila, s katerim potem nadaljuje svojo pot k na-daljnim kriminalnim činom. V časopisih dostikrat beremo o takih zločinih. O vseh ne izvemo, ker avtomobilist, ki je bil od hitchhikerja samo oropan, ne pa pretepen, navadno zločina ne prijavi, ker ga je sram priznati njegovo lahkovernost in ne-
IŠČE SE
kuharico za majhno restavracijo. Pokfličite kadarkoli
IV 1-9587
MIRNA DRUŽINA
SREDNJIH LET BREZ OTROK, DOBI STANOVANJE ZGORAJ. 5 SOB, PRAZNE. Za podrobnosti pokličite EX 1-0772
lUSltASNIVAIi
4TH SMASH WEEK NIGHTLY	CURTAIN
RAIN OR	в:30 p. m.
SHINE	7:30
SUN.
PHONE	MO.
RESERV.	3-9550
NEAR THISTLEDOWN
4401 ^V.iriVn«vlllc Ctr. Kd. TitkM«: JI.SO'. $J. (2.50, S3.00 »i..	«.S0, «. *S.SO.
By Charge at nil HAIXK stores
Also at liliKUOWS. One week	.ThIv
umnost. Zanj je bil dober, čeprav drag nauk za prihodnost.
Ni dvoma, da so mnogi za-stonjkarji, ki moledujejo za prost prevoz, pošteni ljudje, ki so iskreno hvaležni za izkazano jim uslugo. Toda, kdo more po videzu ločiti poštene ljudi od zločincev? Zgodi se tudi dostikrat, da zastonjkar beži pred roko pravice, ki ga zasleduje zaradi kakšnega kriminalnega čina v dotičnem okrožju. Na ta način, dobrosrčni motorist, ki ga vzame na svoje vozilo, otežkoči ali prepreči zasledovanje. Lahko je zastonjkar tudi človek, ki je po-Česa je tak človek zmožen, nihče ne ve; morda je povsem nenevaren, morda ni. Ali se je vredno postaviti v nevarnost? Dejstva tudi dokazujejo, da se zgodi dosti nesreč na prometnih cestah, kjer dobrosrčni avtomo-bilisti sprejemajo hitchhikerje na svoja vozila; včasih pri takih zastankih nastanejo kolizije, v katerih so poškodovani zastonj-begnil iz zavoda za slaboumne, karji ali vozila ali oboji.
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo-obrnete na
L, Petrich'
19001 Kildeer Ave.—IV 1-1874
ZAVAROVALNINA
na ШбО BIZNES - AVTO -
ŽIVLJENJE
Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi
DANIEL STAKICH
815 EAST 185th STREET
poleg
St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934
Iz vseh navedenih in drugih vzrokov imajo v 21 naših državah in v Districtu of Columbia postave, ki prepovedujejo avto-mobilistom sprejemati zastonj-karje na svoja vozila. Seveda, če je vožnja izvedena brez nezgod ,postava ne pride v po-stev: z avtomobilistom so se pač vozili njegovi sorodniki, prijatelji in znanci. Ako pa pride do avtomobilske nesreče ali kolizije, je voznik avtomobila odgovoren za materialno škodo ali za poškodbe sopotnikov, dasi so se slednji vozili brezplačno; v primeru, seveda, da ne more dokazati, da je nesrečo povzročil kdo drugi. V vsakem primeru pa ima opraviti s sodnijo in marsikateri dobrosrčni avtomobilist je utrpel že občutno finančno škodo.
Nuditi prosto vožnjo prijate-
ljem in znancem je eno, nuditi enako uslugo neznanim tujcem je pa drugo. Taki tuji zastonj-karji, če so poškodovani v avtomobilski nesreči, bodo zahtevali odškodnino in bodo morda pri sodni obravnavi trdili, da je voznik vozil brezbrižno ali da je vozil v pijanem stanju.
Zato je za vsakega avtomo-bilista najbolj priporočljivo in varno, da nikdar ne sprejema neznanih hitchhikerjev na svoje vozilo. Na ta način se bo izognil malih in velikih neprilik, ki so s tem v zvezi; obenem bo pomagal oblastem, ki zasledujejo razne kriminalce. Postave mnogih držav, ki prepovedujejo nuditi prosto vožnjo hitchhiker-jem, niso bile sprejete brez tehtnih vzrokov.
—NEW ERA. glasilo ABZ
For Your Vacation , . . Welcome io
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
Dominik and Agnes Krasovec,
Proprietors
Rt. 1. Box 248
Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
POJASNILO GLEDE POTOVANJA ter denarnih in paketnih naročil
PRODAJAMO PAROBRODNE IN AVIJONSKE KARTE za vse evropske države, ter za letala tudi po Centralni Ameriki in Canadi, Coast to Coast, ter vse potrebno uredimo za udobno potovanje.
Kot znano, so v poletni sezoni, maju, juniju in juliju, vse prekomorske linije preobložene, zato raj so teškoče dobiti prostore za pozne prijave potnikov. Vsied tega sprejemamo prijave, tudi za bodoče leto in kdor želi še letos ali pa drugo leto potovati, naj se pravočasno prijavi, da mu preskrbimo prostor, ker za rezervacijo moramo družbam predložiti imena, da jih vknjižijo v svoj arhiv.
DENARNA NAROČILA pošiljamo potom Jugoslovanska narodne banke, ki za darilna naročila plačuje 600 dinarjev za vsak dolar.
DARILNE PAKETE pošiljamo potom najsolidnejše družbe "CITRUS" v Trstu, in kot znano, so vsa naročila izvršena v teku 14 do 21 dni, in vse pošiljatve so jamčene.
Za nadaljna pojasnila, se osebne zglasite, kličite ali pišite na znano in zanesljivo potniško pisarno,
STEVE F. PERNAT CO. 6516 St. Clair Ave.	HE 1-3500
CLEVELAND 3, OHIO
SEDAJ JE ČAS
ZA POKRITI VAŠO STREHO ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE.
VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. Naše delo je poznano kot prve vrste: je zanesljivo in jamčeno. Cene so zmerne.	Se priporočamo v naklonjenost.
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov R. F. D. I (Rt. 44), NEWBURY. OHIO
ali pokličite telefonično Newbury 1-283
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Fetkovšek. lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose. ki vam najbolj ugajajo.


Air-Condiftoned
BASEMENT
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
Milijon-dolarska razprodaja pri May's
3-komadnl
HOLLYWOOD
set za spaliuco
39
.99
•	Modroc z notranjimi vzmetmi
•	Enaki box vzmeti
•	Vzglavje Ivory barve
•	Obito z posebnimi cveki
•	Plavo in belo pisano Ticking


Poslužite se našega načrta za odplačevanje NOBENEGA PREDVPLAČILA
Poštna in telefonska naročila sprejeta. Pokličite CHerry 1-3000
The May Co.'s Cool Basement Oddelek z posteljnino
Poseben nakup! Čudovito nizka cena! Prihranite si na tej veliki razprodaji Hollywood setov za spalnice, ki jih dobite po tej neverjetno nizki ceni. Močno zgrajene, da nudijo poslugo več let. Ukrojene za pravo udobnost v spanju . . . izdelani, da nudijo vaši sobi kras.
ILKA VAŠTETOVA
UPOR
ZGODOVINSKI ROMAN
(nadaljevanje)
"S to se nocoj pokriješ."
Stopila je še k predalniku in vzela iz njega dve rjuhi.
Zdajci se je starka zdrznila. Na oknicah se je začul rahel šklepet. Gosarka je stopila k mizi in upihnila svečo. Metko, ki si je pripravljala ležišče na skrinji, je obšel tesen občutek nečesa grozečega. Čutila je, kako se je je dotaknil mokri predpasnik stare tete, ki se je dotipala v temi k oknu in na pol odprla leseno oknico. V pramenu luninega svita, ki je posvetil skozi odprtino, je Metka opazila široko moško roko, ki je ponudila v odprtino podolgovato, komaj na tri prste široko zloženo pismo. Še kratek šepet, ki ga Metka ni razumela—potem se je oknica zaprla. Zunaj so se čuli težki odhajajoči koraki, vmes so rožlja-le verige.
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
REAL ESTATE
GLEN VIEW — By owner, beautiful landscaped ranch on lOOx 300 lot, 2 extra large bedrooms, 2 baths, large living room, wall to wall carpet, spacious kitchen with dinette, eletric range, refrigerator, washer, drier, gas hot water heat, IVž car garage, low taxes, near school, transportation, $24,500.
Glen .View 4-4464
INCOME PROPERTY $43,000. or best offer. Approximate income $6,000 year. Low taxes. Location Cicero and Fullerton Ave. Building consis*^s of 4 stores and ample parking spa'ce at rear. —
Call owner — AV 3-8302
GLENVIEW — 3 bedroom frame ranch home. Very large room, full basement, gas heater, 2 car garage, close to schools and transportation, near park and dead end street.
GLenview 4-2672
DOMESTIC HELP
CAPABLE PERSON — Take full charge of doctors' home and baby, while mother is hospitalized. Approximately a month, $50 a week. After that, perma-$32.50. English and references required. Call
WEUington 5-0398
GENERAL HOUSEWORK — Some cooking. Pleasant family. Own room, TV, experienced, references.
VErnon 5-2858 — Glencoe
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Middle-aged Couple need 4 room unfurnished apartment. Prefer Berwyn or Lyons. Moderate rental.
SPaulding 2-4021
YOUNG Engineering Executive and wife, no children; 1 well trained dog; desire to rent a home with option to buy, in N.W. suburban area.
TAlcott 3.2118
BUSINESS OPPORTUNITY
Good chance to buy SHOE REPAIR SHOP — Established over 50 years. Selling due to illness. See to appreciate.
See at — 2145 S. Pulaski Road
LUNCHEONETTE and DELICA-TESSEN — Good location with excellent future. Seats 16, can easily be enlarged, 4 room apartment in rear. Widow will sell business reasonably.
6116 S. Kedzie REpublic 7-8469
Good chance to buy GRILL — Clean open kitchen. Heart of town. Bus, train, cab stop. Busy. Moneymaker. — Maxwell Grill, 1515 Ellen wood, Des Plaines
VAnderbilt 4-9003
Zdaj so se Metkine oči že toliko privadile temi, da je ob medlem svitu, ki je prihajal skozi špranjo v oknici, opazila, kako se je teta sklonila h kupu zlikanega perila na mizi. Ko je takoj nato zaškripal kresilnik in je starka prižgala lojenko, ni bilo v njenih rokah nobenega pisma več.
Dekletove velike jasne oči so se od grčavih Marjetinih rok zamišljeno obrnile h kupu perila. Starka je z ostrimi očmi ujela dekletov pogled in rezko velela:
'Hodi spat in ne brigaj se za stvari, ki ti niso nič mar!"
Metkin bledi obraz je živo za-žarel. Brž je potegnila s sebe obleko, premočeno od luga, pare in potu, in jo razprostrla na stolu. Gosarka je še stopila k predalniku, na katerem je stala lepa stebričasta ura. Vzela je izza nje ključ in navila uro v trdih, rezko rezajočih sunkih. Nato je upihnila luč in kmalu je zaškripala njena visoka postelja. Čulo se je le še enakomerno tiktakanje ure.
Spodaj v ulici pa so odmevali težki moški koraki. Vmes porož-Ijevanje verig. Papežev pes se je besno oglasil z dvorišča, da se je v prvem nadstropju vzdramil njegov gospodar, prisluhnil v noč in pomislil:
"Rorman je shranil živino v stajo za vojaškim skladiščem in se vrača domov . . ."
V podstrešni sobici se je prebudil Jak. Skočil je k oknu v "frčadi," da pogleda, kaj pomeni besni lajež domačega psa. V mesečini je videl velikansko postavo mesarja, ki je zavil v ulico med vrtovi. Preko ramen so se mu svetlikale verige, roko je pomirjevalno držal na vratu mogočnega psa bernadinca.
"Rorman!—pa zakaj hodi domov po ovinku čez Kapitelj in Breg?" je pomislil Jak, zazehal in se pretegnil ob oknu. Potem se je zagledal preko lesenih, z mesečino oblitih streh . . . Kako spokojno plove bleda svetloba nad njimi in nad revnimi vrtički, ki se stiskajo pod kapiteljskim obzidjem! Kako mimo spi vse mestece! Kakor da bi ne bilo na svetu Francozov in njihovega krvi željnega, zemlje lačnega Napoleona! Kakor da bi se novomeški možje in sinovi ne potikali po avstrijskih in francoskih bojiščih!
In vendar spe med zidovi pod lesenimi novomeškimi strehami matere, ki jih še v kratkem snu davi skrb zaradi sinov, ki ob isti uri morda leže kje lačni, žejni, ranjeni, umirajoči ... In žene, ki dušijo ihtenje v blazinah . . . Pa otroški kriki iz težkih sanj ... In vsega so krivi ti prekleti Francozi!—Ne Francozi! Vsega je kriv en sam človek—častihlepna človeška zver, ki besni po Evropi in dviga narode drugega proti drugemu . . . Napoleon! Napoleon, ki je kot najspretnej-ši komediant porabil revolucionarno razpoloženje francoskega naroda, da "odreši in osvobodi ljudstva vsega sveta"—v resnici pa le, da napase svoj neizmerni pohlep po slavi, pravljičnem bogastvu in moči.
In zaradi tega sebičnega roparja, ki se je brez sramu izneveril revoluciji, naj umirajo mladi fantje, ki jih PVancozi love po vseh osvojeni)! deželah?
"Ne! Preden začnete pobirati novake po naših krajih, vam na-brusimo pete! . . . Ali naj mimo gledamo ropanje teh tujcev? Če jih ne prehitimo in ne zapodimo iz dežele, nas vse polove in pošljejo v krvavi metež. In zakaj bi se dali odpeljati v Napoleonovo mesnico? Za koga pa naj se tam borim? Nekoč so Napoleonovi vojaki pač vedeli, zakaj se bore. Egalite, fraternite et liberte!— je bilo geslo francoskih revolucionarjev. Enakost, bratstvo in svoboda!
Zdaj pa?
Kako strašno je padla morala
nekdanjega vojškega poveljnika pariških revolucionarjev!
Namesto skromne ponošene uniforme, si je oblekel imperatorjev škrlat in temeljito poteptal enakost. Zdaj pa seje po vsej Evropi sovraštvo namesto "bratstva" in njegove čete podjarmi jajo z močjo kanonov evropske narode drugega za drugim.
O, le čakajte! Saj se vam niti ne sanja, kaj vas čaka . . . Vas že naučimo, kaj je svoboda! Ha!"
Tako je razmišljal Jak in zagrozil nevidnemu sovražniku. Sedel je na okensko polico, pre-kobalil boso nogo skozi okno na streho, oklenil" z rokami koleno druge noge in se zagledal v silhueto črnega mačka, ki je počasi in neslišno lezel po slemenu sosedove strehe.
"Takole kakor onile maček bi se splazil tja v proštijo, v generalov stan. In tiho kakor maček miš bi ga zaskočil in zadavil." je razmišljal fant in oči so se mu zaiskrile v sovraštvu.
"Hajdi na delo!" se Je otresel razmišljanja, skočil z okna na tla in v temi poiskal svečo na nočni omarici. Prižgal jo je in jo postavil na okno.
Čakal je približno pol ure, preden se je onkraj Krke prikazala luč na oknu Kušljanove gostilne. Jak je prijel za svojo svečo in jo dvignil kvišku, kar je pomenilo: Pridi gor k meni!
Takoj se je dvignila tudi luč v Kandiji — znamenje, da se Kušljanov Tine vabilu odzove. Jak je postavil svojo svečo na mizo, vrgel prazen nahrbtnik preko ramena, vzel obutev v roke, upihnil luč in se tiho izplazil iz sobice. Na tihem se je pridu-šal, ko so stopnice glasno zaškripale pod njegovimi bosimi nogami ... se bo spet oče zbudil.. . Spodaj v veži je na zadnji stopnici otipal večji zavitek— dva hleba kruha.
"Ej, naša mama!" se je sam pri sebi nasmehnil, pobral zavitek in ga stlačil v nahrbtnik, ki si ga je oprtal. Tiho je odklenil vrata, stopil ven, jih zaklenil in
položil ključ skozi zamreženo kuhinjsko okno na okensko polico. Obul si je čevlje. Iz zaboja, ki je stal pod oknom na dvorišču, je vzel nekaj orodja in kos usnja. Stisnil je oboje pod pazduho, sedel na kamen ob vhodu na dvorišče, čakal in prisluškoval v noč.
Dolgo je sedel tam in se na tihem jezil na Tineta, ki ga toliko časa ni bilo. Iz sosednih dvorišč so se že oglašali petelini. Tam nad Gorjanci se je začela umikati noč. Kod se pravzaprav obotavlja Tine?
Tine Kušljan, nekdanji Jakov sošolec, velik in močan dvajsetleten gostilničarjev sin, študent druge humanitete, zadnjega razreda novomeške gimnazije, je ob tistem času stal z velikim zavitkom kruha v roki na spodnjem koncu trga z dvema drugima fantoma, bivšema sošolcema : debeluhastim trgovčevim sinom Francetom Grmom in zla-tolasim kodrolascem istega imena, sinom lekarnarja Žagarja. Mladi Grm, kakor tudi Žagar, sta—kljub policijski uri, ki je bila ob desetih zvečer—popivala do pozne nočne ure v skritem kotu Kutjarove gostilne na trgu. Seveda ni bil več trezen niti eden niti drugi.
"In kje sta pustila vajinega sopivca Pavla Levstka?"
"0-oh! Ta-tta naj kar sppi! Ga bbbodo že zbbudili zzzju-traj," je jecljal debeli Grm, "sssaj je zaspal že po ppprvem kkkozarcu!"
"In zdaj sta ga pustila tam.
Are your U. S. Savings Bonds maturing this month ?
the same bondy held for lo more years/ will earkj a total of	interest!
A *50 BOND PURCHASED IN KMS WILL I iAVE EARNED *12SS INT ERESr BY MSS!
You can more than double yo^r original interest!
Now your U. S. Savings Bonds earn more money than ever before. They can pay you back as much as $1.80 for each $1.00 you originally invested. And all you have to do is sit back and let the extra money pile up.
Under the present Bond law, the earning power of U. S. Series E Bonds is extended ten years past the original maturity date. So a Bond purchased for $37.50 in 1945 is worth $50.00 today, but in ten more years it will be worth $67.34—a net return of $29.84.
Of course, you may still redeem your Bonds whenever you wish. But if you want them to go right on earning for you, just hold on to them. There's nothing to sign, no visit to the bank required.
* V
Keep your future in mind when your Bonds mature. Hold on to them. And invest in more at your bank or through the convenient Payroll Savings Plan where you work.
Want your interest paid as current income? Invest in 3% Series H
United States Government Series H Bonds are new current income Bonds in denominations of $500 to $10,000. Redeemable at par after 6 months and on one month's notice. Mature in 9 years, 8 months and pay an average of 3% per annum if held to maturity. Interest paid semiannually by Treasury check. Series H may be purchased through any bank. Annual limit: $20,000.
The V. 8. Oovrnment don not pay for thit advertuing. The Тгеагигу DepartmfKt thanki. lor their patriotic donation, the Advertieing Council and
ENAKOPRAVNOST
da bo spet zamudil šolo. Morda ga najde nočni čuvaj in ga od-tira v ječo, potem ga pa izključijo iz šole!"
"E, kaj še!" je malomarno zamahnil mladi krasotec Žagar. "Saj Pavel stanuje pri čuvaju Rozmanu, pa ga vendar ne bo možakar naznanil!"
"Na vsak način je vajina dolžnost, da spravita pivskega tovariša domov!" je ostro grajal Kušljan.
"Kar sspravi ga! Jaz ppa grem sspat," se je zasukal Grm proti gornjemu koncu trga.
Kušljana je pograbila jeza. Trdo je prijel debeluha za ovratnik in ga pridržal: "Nikamor ne pojdeš, preden ne spraviš Pavla iz gostilne!"
Grm se je molče zasukal, se iztrgal Kušljanu in mu primazal ostro klofuto: "Na, pprekleti ččrnilar!"
Za trenutek je Kušljan otrdel ob napadu na svojo študentov-sko čast. Potem je vrgel svoj zavitek na tla in se z divjo togoto vrgel na pobalina, ki je bil sploš no znan po svoji nadutosti, bahaški meščanski domišljavosti in po očetu podedovani nesramnosti. Podrl ga je na tla in besno mlatil s pestjo po njem.
Mladi Žagar je prestrašeno gledal pretepača, ki sta se valjala po prašnih tleh. Nato je skočil čez cesto nazaj v gostilno in čez nekaj trenutkov privedel dijaka Pavla Levstka s seboj.
Levstek, šibak fant, bolj majhne rasti, je pristopil in z nogo sunil debeluha na tleh.
1»
Proda se takoj!
Pohištvo in hišno opremo za celo stanovanje ter vse pripomočke za gospodinjstvo, se proda po zmerni ceni.
Pokličite ali pridite pogledati od petka opoldne do nedelje.
' 1029 EAST 174th ST.
IV 1-4477
"Mirujta! Nočni čuva] gre.
Kušljan je odnehal, prijel za zavitek in se pobral s tal. Gira pa se je zaman trudil, da i vstal. V resnici se je od map-strata sem svetlikala helebar a nočnega čuvaja. Toda pred® J® mali Miha Rozman prikoracal po trgu navzdol, so se fantje raz kropili: Žagar na drugo str^ trga proti domu, Kušljan л Levstek po Ulici svetega Junja navzgor. Le Grm je stokal na tleh, ko je dospel do njega cu vaj. Le-ta mu je z leščerbo P° svetil v okrvavljeni obraz.
"Glej, glej! Mladi gospod Grm! Kdo vas je pa tako^ ® lal?" In vlekel je fanta kvišku.^
"Tisti študentovski postopač iz Kandije, Kušljan," je Grm ^ vražno sikal skozi krvave zo • Pretep ga je skoraj povsem iZ" treznil.
"Ah! tisti ima pa kar težko roko." čuvaj Mihec se je ва hem muzal. Všeč mu je bilo, a jo je prevzetni fante enkrat po šteno izkupU. Prijel ga je P pazduho in ga vodil po levj s ra ni trga navzgor. Ko sta prišla z nasproti magistrata, je zagledal senco, ki se je loc ^ od zamreženega okna mestne je če... Ali ni bil to bivši carim Gašper Nadluga? Snoči so ga zaprli zaradi tihotapstva • • " "Nu, kaj mi mar! Saj se ne bo poznalo, če ga oškoduje nekaj goldinarčkov," je mo(^^ val Mihec in sklenil, da ubezni ka "ni videl."
(Dalje prihodnjič)
100 lbs. — BELE
MOKE
$10.00
Paket št. 8 $14.00 Paket št. 16 $11.50 Paket št. 19 $11-0°
10 Ibs. sladkorja 10 lbs. riža 10 lbs. masti 6 lbs. kave
10 lbs. riža 20 lbs. sladkorja 6 lbs.kave
10	lbs. riza
6	lbs. kave
Vz	Ib. čaja
1/2	Ib. popra
BICIKLI Puch-Steyr $38.00 — RADIO APARATI $38.00
V vseh cenah je že uraCunan prevoz do prejemniki!
DENAR:
Tečaj Dni 600 za $1. Dostava v 10-15 dneh.
OBISKI DOMOVINE:
Vse dokumente (passport in vizo) pripravimo Vam brezplačno. Prav tako rezerviramo mesta na ladjah ter lewi Sprejemamo prijave za to, kakor tudi za prihodnje leto-
BLED TRAVEL SERVICE
6113 St. Clair Ave.
CLEVELAND 3, OHIO
Tel. EX 1-8787
Just what is the
Ground Observer Corps?

The Ground Observer Corps is the grass roots element of the nation's air defense. It is the hundreds of thousands of Americans who have volunteered to help protect our nation from a surprise air attack.
In observation posts and air defense filter centers throughout the country, these patriotic men and women stand ready to give the alarm should hostile aircraft invade our
skies. The information they relay to the Air Force may some day give our interceptor pilots the warning they need to combat enemy aircraft and give civilians more time to reach shelter.
Won't you join in our nation's air defense? Volunteer today to wear the wings of the Ground Observer Corps and help safeguard your home and your country.
Keep your eye on the eky In the
GROUND OBSERVER CORPS
i
JOIN TODAY-CONTACT CIVIl OEFENSC T«ttphOD* Numb#
€ontrlbwl*<l 0$ o pwblk
Wakm Up t Biarn Ut>t Č00K Up I