566 
mu je bilo tudi tekmovanje z akia čolni. Pri 
srcu mu je vse, kar je povezano z gorami. 
Z leti so ga pr,ijatelji tudi prepričali, da 
je -postal član UO PD Kranj, tajnik postaje 
GRS in gospodar zavetišča GRS na Krvav­
cu. 
Peter svojih let seveda ne kaže, ostal je 
živahen ·in čeprav se mu »oglaša« hrbteni­
ca, še vedno aktivno opravlja naloge gor­
skega reševalca. 
Petru Kešetu-šodru prijatelji gora želimo, 
da bi svoje delo v planinstvu s tako za­
vzetostjo še nadaljeval. 
Franc Ekar 
10 LET BKP 
(BADJUROVA KROt.NA POT) 
Lit:jski planinci so 7. oktobra 1894 pred 
planinsk• im domom na Jančah s planins:co 
proslavo obeJež,ili deseto obletnico Badju­
rove Ikrožne poti. čeprav je vreme planin­
cem nagajalo, se jih je na Jančah zbralo 
kar dosti, zlasti mladine • iz Zasavja, naj­
več pa seveda 1 iz • LitJje, šmartna, Save in 
drugih krajev v litijsk ·i občini. Slavnostni 
govornik je bil predsednik PD Litija Bine 
Jesenšek, kulturni program pa so izvedli 
Zasavski rogisti na lovskih rogovih pod 
vodstvom Daneta Namestnika • in člani pla­
ninske sekcije osnovne šole Franc Roz­
man-Stane , Smartno pri Litiji, ki jim je 
prijeten kulturni program sestavil njihov 
ravnatelj , in planinec Boris žužek. 
V desetih letih je Badjurovo krožno pot 
prehodilo 745 planincev. Največ - 670 -
jih je bilo iz Slovenije, 58 <iz Hrvatske, 8 
iz BiH, 6 iz Vojvodine , in 3 
1
iz Srbije. Neka­
terim plan
1
incem 1 je Badjurova pot še po­
sebno pri srcu, saj so jo prehodili že več­
krat. Rekorderja sta Ivan Štih (PD Ljublja­
na Matica) 57 let in Božo Osterc (PD Lo­
gatec) 35 let; pot sta prehodila kar 7-krat. 
Po 5-krat pa sta jo prehodila tudi člana 
PD Litija ,Irena ,Štrus, 14 let in Franc 
Štrus, 51 let. 
Vsem štir, im planincem, ki so pot !Prehodili 
vsaj 5·krat, je PD Litija ob tej priložnosti 
izročilo tudi spominsko priznanje. 
Sicer pa največ planincev, ki so doslej 
prehodili Badjurovo pot, izhaja iz PD Litija 
in sicer 194, • iz PD Ljubljana Matica pa jih 
je pot prehodilo 15. Ostali planinci so iz 
37 drugih planinskih društev. 
Zanimiva je tudi starostna sestava obi­ skovalcev Badjurove poti, ki jo skrbno 
vodi PD Litija. V evidenci so zastopani 
planinci od rane mladosti do pozne sta­
rosti. Trije med njimi pa so rojeni še 
v prejšnjem stole~ju. Najstarejši planinec, 
ki je prejel značko BKP, je bil rojen leta 
18961 
Na proslavi na Jančah je PD Litija pode­
lila tudi pr,iznanja štirim zaslužnim pla­
kar cele družine, in sicer za naslednje 
oziroma njenem 10-letnem vzdrževanju. Pri­
znanja so prejeli Slava Obradovic, Vinko 
Damjan, Franc .Štrus in Andrej Oirar. Za 
vzorno vzdrževanje kontrolnih točk BKP 
pa so priznanja prejeli posamezniki ali pa 
kar cele družine in sicer za naslednje 
kontrolne točke: Obolno, Ostrež, Vače, 
Zg. Slivna, Miklavž in Tisje. 
Glede na to, da je dostop do izhodiščnih 
točk Badjurove krožne poti ugoden in 
glede na njeno splošno privlačnost ter 
lepoto pokrajine, ki jo planinci občuduje­
jo, bo pot nedvomno tudi v prihodnje imela 
še veliko obiskovalcev. Treba pa je tu di 
poudariti, da vodstvo Badjurove krožne po'.i 
pri PD Litija za pot vzorno skrbi, kar do­
kazujejo tudi številna priznanja planincev, 
ki obiskujejo te prijetne kraje. 
DEVETI JUGOSLOVANSKI 
SPELEOLOŠKI KONGRES 
Tine Brilej 
Od 16.-20. 10. 1984 je bil v Karlovcu IX. 
jugoslovanski speleološki kongres, k·i ga 
je organiziralo Speleološko društvo Hrvat­
ske. 
Stabilizacija je oklestila število udele­ žencev, ki jih je bilo manj kot na minulih 
kongresih. Predvsem ,je bilo manj mlajših 
članov, jamarje.v, ki se aktivneje ukvarjajo 
z raziskovanjem. Sloverlijo je zastopala 
25-članska ekipa. Njeni člani so imeli 17 
referatov, sodelovali pa iso v sekcijah za 
fizikalno speleologijo, b'iospeleologijo, spe­
leoarheologijo in paleontologijo, v sekciji 
za zgodovino speleologije, tehniko • in do­
kumentacijo in v sekciji za zaščito jam. 
Organizator je obljubil, da bo zbornik z 
referati izšel še letos. 
D. Novak 
OBISKALI SMO SAULECK (3085 m) 
Planinci iz Titovega Velenja so tudi letos 
uvrstili v program več izletov po Poti pri­
jateljstva treh dežel, bili so na Ratitovcu, 
Storžiču, Si:iulecku, Kaninu. Tritisočak 
Si:iuleck so ob.iskali 21. julija letos. 
Iz Titovega Velenja nas je 51 odpotovalo 
mimo Celovca, Beljaka, Spittala do Mallni­
tza. »Naprej smo šli peš,« opisuje to pot 
Miroslav Žolnir, »po ozki poti do koče A. 
Schmid, 2281 m, ob jezeru Dosener. Kočo 
upravlja OAV, sekcija Gradec. Od tam smo 
šli tfla vrh. Razgled je bil nepozaben! Za­
radi nepropustne kamenine je povsod dosti 
vode, ki se v številnih slapov,ih, brzicah, 
potočkih, prebija v dolino. Z vrha Si:iulecka 
je najbližja Hochalmspitze, 3362 m (ple­
zalna grebenska pot 4 ure), dobro se še 
vidijo Ankogel, Sonnblick, Grossglockner 
in še dosti manj znanih vrhov, na JV pa 
obrisi naših Julijs~ih Alp. 
Večer v koči je hitro minil. Bili smo dobro­
došli gostje, saj je v mesecu dni v knjigi 
vpisanih le 140 obiskovalcev. Režim v 
koči je preudaren, osebje je prijazno, ku­
hinja ima na rvoljo več vrst hrane, za od­
žejanje pivo in brezalkoholne pijače, vino 
ni poceni, na ceniku je oznaka le za 1/
8 
litra.