PREGLED POMEMBNEJŠIH DOGODKOV DOSEŽKI NAŠIH UCENK IN UCENCEV NA OBCINSKIH, PODROCNIH, REGIJSKIH IN DRŽAVNIH TER MEDNARODNIH TEKMOVANJIH V ZNANJU OBDOBJE: SEPTEMBER 2019–MAJ 2020 UCENKA, UCENEC R. PODROCJE NIVO DOSEŽEK MENTOR/ ICA Julija Blažic 8. b Državno tekmovanje iz razvedrilne matematike državno Srebrno priznanje Tjaša Gašpar Julija Blažic 8. b Tekmovanje iz logike državno Srebrno priznanje Tjaša Gašpar Naja Dobovšek, Kim Osenar 8. c Tekmovanje POPRI – tek­movanje za najboljšo podjetniško idejo mladih regijsko Zlato priznanje Ema Vidic Judež Rosana Kleindienst Naja Dobovšek, Gregor Parazajda, Anže Rifel 8. c Tekmovanje iz kemijske­ga poskusa za osnovno­šolce Mehurcki državno Zlato priznanje Danica Mati Djuraki Nino Lipicnik 8. c Tekmovanje iz znanja anglešcine za 8. razred državno Zlato priznanje Sara Kocevar Nino Lipicnik 8. c 9. slovenska glasbena olimpijada državno Srebrno priznanje Petra Pirš Gregor Parazajda 8. c racunalniško tekmovanje ACM Bober državno Zlato priznanje Sara Zalesnik Gregor Parazajda 8. c Tekmovanje iz razvedrilne matematike državno Srebrno priznanje Tjaša Gašpar Gregor Parazajda 8. c Tekmovanje iz znanja astronomije za Domnikova priznanja državno Srebrno priznanje Danica Mati Djuraki Gregor Parazajda 8. c Tekmovanje iz znanja kemije za Preglovo pri­znanje državno zlato priznanje Danica Mati Djuraki Anže Rifel, Gregor Parazajda 8. c Regijsko srecanje mladih raziskovalcev regijsko Uvrstitev na državno tekmovanje Danica Mati Djuraki Val Antonin 9. a 9. slovenska Glasbena olimpijada državno Bronasto priznanje Petra Pirš Kaja Berk Skok 9. a Tekmovanje iz logike državno Srebrno priznanje Tjaša Gašpar Kaja Berk Skok 9. a Tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni državno Srebrno priznanje Monika Jelenc Kaja Berk Skok 9. a Tekmovanje v znanju biologije za Proteusevo priznanje državno Srebrno priznanje Monika Jelenc Kaja Berk Skok 9. a Državno tekmovanje iz razvedrilne matemati­ke državno Zlato priznanje Tjaša Gašpar DOSEŽKI NAŠIH UCENK IN UCENCEV NA OBCINSKIH, PODROCNIH, REGIJSKIH IN DRŽAVNIH TEKMOVANJIH OBDOBJE: SEPTEMBER 2019-MAJ 2020 Anže Rifel 8. c Veronikin tek Obcinsko prvenstvo -ml. ucenci 7. mesto Tamara Bracic Urban Pate 6. c 10. mesto Matic Cernelic 7. b 8. mesto Erazem Janžekovic 4. b Obcinsko prvenstvo -najml. ucenci 7. mesto Jakob Klemen 5. Ne 9. mesto Jakob Martin Pisek 5. Me 13. mesto Jakob Sakelšek 3. b 15. mesto Matic Klemen 2. b 16. mesto Patrik Vrhovec 1. b 17. mesto Filip Maležic 5. b 18. mesto Hamza Agovic 2. b 19. mesto Matevž Bicanic 2. Me 22. mesto Alina Ucakar 7. a Obcinsko prvenstvo -ml. ucenke 11. mesto Tamara Tomanic 7. a 13. mesto Marko Gabriel Koncar 7. c Plavanje Državno prvenstvo 15. mesto Simeon Klokocovnik Maruša Tereza Šerkezi 7. c Kolesarjenje Državno prvenstvo 2. mesto Simeon Klokocovnik Tamara Tomanic 7. a Ljubljanski maraton Državno tekmovanje udeležba Domen Bicanic 7. b udeležba Tilen Bicanic 7. b udeležba Anej Kladnik Volf 7. c udeležba Anže Rifel 8. c 63. mesto Jaka Dacar 9. a 61. mesto Vita Škrjanc 9. c 13. mesto Lucija Jelenc 6. b Odbojka Obcinsko prvenstvo -st. ucenke 2. mesto Simeon Klokocovnik Tajda Adrovic Flisar 7. a Vita Kotnik 7. b Ema Cvek 7. c Urša Manja Erman 8. a Julija Blažic 8. b Kim Osenar 8. c Kaja Berk Skok 9. a Nika Zemljic 9. a Nika Zamljen Kordic 9. c Aljoša Kordic Zamljen 5. a Odbojka Obcinsko prvenstvo -st. ucenci Podrocno prvenstvo -st. ucenci Cetrtfinalno državno prvenstvo 1. mesto 1. mesto 1. mesto Simeon Klokocovnik Urban Pate 6. c Domen Bicanic 7. b Nejc Okorn 7. c Marcel Kotnik 8. a Žan Rozonicnik 9. a Miha Okorn 9. b Enej Sladic 9. b Miha Okorn 9. b Odbojka na mivki Podrocno prvenstvo -st. ucenci Polfinale DP -st. ucenci Finale DP 1. mesto 1. mesto 4. mesto Tamara Bracic Enej Sladic 9. b Marcel Kotnik 8. a Nejc Okorn 7. c Julija Hubad 4. b Namizni tenis Obcinsko prvenstvo Podrocno prvenstvo 4. mesto mlajše Simeon Klokocovnik Nina Dornik 3. b 7. mesto mlajše Tim Berk Skok 5. a 2. mesto mlajši Jan Rauter 5. b 11. mesto mlajši Jaka Rutar 5. a 1. mesto mlajši Aljoša Keber 5. Ne 7. mesto mlajši Jakob Vicic 5. Ne 9. mesto mlajši Matej Trivic 5. b 5. mesto mlajši Gašper Rifel 5. b 5. mesto starejši Lenart Torkar 7. b 2. mesto starejši Andraž Škrlj 8. b 9. mesto starejši Filip Mijovski 8. c 6. mesto starejši Jan Šobar 8. b 2. mesto absolutna k. Tim Berk Skok 4. a 2. mesto mlajši Jaka Rutar 5. a 1. mesto mlajši Aljoša Keber 5. a 7-9 mesto mlajši Matej Trivic 5. b 7 -9 mesto mlajši Gašper Rifel 5. b 7-9 mesto starejši Lenart Torkar 7. b 3. mesto starejši Jan Šobar 8. b 3. mesto absolutna k. Inti Macek 4. Ne Šah Podrocno prvenstvo dekleta u12 1. mesto Aleš Prosen Gaja Vdovc 9. c Podrocno prvenstvo dekleta u15 2. mesto Aljoša Keber 5. Ne Podrocno prvenstvo fantje u12 4. mesto Izak Podbevšek 4. Vp 5. mesto Gaber Krumpestar 7. a Podrocno prvenstvo fantje u15 10. mesto Gašper Pecar 7. b 6. mesto Samo Urankar 9. a 7. mesto Miha Krmavnar 8. b 9. mesto Jaka Dacar 9. a 8. mesto Inti Macek 4. Ne Podrocno ekipno prvenstvo fantje u12 1. mesto Aljoša Keber 4. Vp Jakob Martin Pisek 5. Ne Izak Podbevšek 4. Vp Jaka Dacar 9. a Podrocno ekipno prvenstvo fantje u15 3. mesto Gašper Pecar 7. b Miha Krmavnar 8. b Gaber Krumpestar 7. a Inti Macek 4. Ne Državno prvenstvo u12 7. mesto Jasna Plahuta 7. a Košarka Obcinsko prvenstvo -mlajše ucenke 2. mesto Aleš Prosen Sara Vdovc 7. a Tajda Adrovic Flisar 7. a Alina Ucakar 7. a Vita Kotnik 7. a Ema Cvek 7. b Karin Butalic 7. c Ana Inkret 7. c Neja Nose 6. b Hana Oblak 6. c Nina Kotnik 6. c Tjaša Berlec 6. c Aljaž Hancic 6. c Obcinsko prvenstvo -mlajši ucenci 2. mesto Aleš Prosen Lovro Levak 7. a Žan Lipar 7. a Nemanja Milojevic 7. a Nejc Drolc 7. a Anže Bucar 7. b David Gorinjac 7. b Ognjen Lekovic 7. b Rok Grofelnik 7. b Luka Madžov 7. c Jan Podjed 7. c Adrian Kocan 6. b Jasna Plahuta 6. c Obcinsko prvenstvo -starejše ucenke Podrocno prvenstvo -starejše ucenke 2. mesto 2. mesto Aleš Prosen Sara Vdovc 7. a Vita Kotnik 7. a Ema Cvek 7. b Ajda Sekolovnik Zule 8. b Maja Resnik 9. a Špela Resnik 9. a Tia Veladžic 9. a Eva Butalic 9. a Lucija Obreza 9. b Jan Boltar 9. b Obcinsko prvenstvo -starejši ucenci 5. mesto Aleš Prosen Dževad Hašimovic 8. a Tibor Prepeluh 8. a Dejan Rajilic 8. a Filip Mijovski 8. a Stefan Milojevic 8. b Lan Markovic 8. b Vid Cimžar 8. c Marko Bojic 8. c Žan Rozonicnik 9. a Enej Sladic 9. b Ucenkam in ucencem iskreno cestitamo za njihove dosežke! 17 NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI ŠOLE MEDNARODNI POSVET »IZZIVI V ŠOLI« V soboto, 5. oktobra 2019, na medna­ rodni dan uciteljev, se je na OŠ Frana Albrehta Kamnik odvijal prvi mednaro­ dni posvet z naslovom Izzivi v šoli. De-lovna skupina, ki je štela vec kot dvaj-set uciteljev, ga je skrbno nacrtovala vec kot leto dni. Povod za organizacijo je bila pozitivna izkušnja uciteljice Lidije Vidmar, ki se je pred dvema letoma udeležila mednaro­dnega srecanja na eni od osnovnih šol v okolici, na katerem je predstavila svoj primer dobre prakse. Predstavitev strokovnega dela v obliki mednarodnega posveta pomeni, da si upamo narediti korak vec na svoji poti. Hkrati je to priložnost za osebnostno in strokovno rast. Osebnostno v smislu poguma, da stopimo iz svoje sredine, iz svojega razreda, strokovno pa je to velika priložnost za izmenjavo izkušenj in pridobivanje novih idej v obliki dru­ ženja s kolegi iz stroke. Vse to smo želeli omogociti vsem udeležencem. Ponosni smo, da smo na posvetu lahko gostili goste iz Velike Britanije, Grcije, Hrvaške in Slovenije. Nastop otroške folklorne skupine Udeleženci Program posveta je bil sestavljen iz uvodnega dela, ki je postregel z nasto- pom otroške folklorne skupine pod mentorstvom Marjete Kregar ter uvodnimi nagovori ravnatelja šole Rafka Laha, župana obcine Kamnik Mateja Slaparja, direktorice založbe Rokus Klett Maruše Dejak in koordinatorice posveta uciteljice Lidije Vidmar. V nadaljevanju so se med seboj preple­tla tri plenarna predavanja vabljenih gostov, Marka Juhanta, dr. Emme Kell in dr. Tomaža Curka, mednarodna delavnica, okrogla miza ter 160 predstavitev samostojnih referatov v kar 22 skupinah. V sklepnem delu, ki se je odvijal v športni dvorani, pa smo prisluhnili programu ucencev krožka Drug z drugim ter športnemu spektaklu, ki so ga pripravili ucenci krožka Skoki z male prožne ponjave z mentoricama Ivanko Svetec in Tamaro Bracic. Zadnja tocka je poskrbela za stojece ovacije udeležencev in tako posvet na najboljši možen nacin tudi zakljucila. Da smo lahko uresnicili tako vsebinsko bogat program, se na tem mestu za podporo zahvaljujemo vsem našim do- natorjem. Koordinatorica posveta Lidija Vidmar Specialni pedagog Marko Juhant Gostja iz Velike Britanije dr. Emma Kell Mednarodna okrogla miza Prof. dr. Tomaž Curk Zakljucni del v športni dvorani Zakljucni del v športni dvorani Nastop ucencev ID Mala prožna ponjava Vsi nastopajoci ucenci Ob mednarodnem dnevu uciteljev Zahvala ravnatelja ob zakljucku je ravnatelj šole prejel torto Naj zakljucim z mislijo koordinatorice Lidije Vidmar, ki je v uvodnem nagovoru med drugim rekla, da »ko stopimo skupaj, smo res mocni in zato noben izziv za nas ni pretežak«. Ob koncu dneva namrec cestitk in pohval za organizacijo in izvedbo kar ni bilo konca. Hkrati smo veseli, da smo tako velikemu številu udeležencev omogocili, da so storili korak naprej v svoji strokovni rasti. Še enkrat zahvala vodstvu šole za podporo, vsem clanom delovne skupine za opravljeno delo ter vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izpeljavi posveta. Tadeja Cesen Šink MOJA NAJ NAJ KNJIGA »Moja naj naj knjiga« je projekt šolske knjižnice, v katerem imajo vsi ucenci naše šole mož­nost glasovati za svojo najljubšo knjigo. Letos je glasovanje potekalo od 1. marca do 1. junija. Ucenci so glasovnice izpolnjevali najprej v svojih razredih in v šolski knjižnici, po nastopu epidemije pa doma preko spletnega obrazca. Prejeli smo 361 izpolnjenih glasovnic. Tudi letos je dalec najvec glasov prejela zbirka Harry Potter britanske pisateljice J. K. Rowling, med naslovi v zbirki pa se je po priljubljenosti najviše uvrstil del Svetinje smrti., ki je tudi sicer POUCEVANJE BRALNIH UCNIH STRATEGIJ NA NAŠI ŠOLI Na Osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik že cetrto leto zapored ucence sistematicno ucimo uporabe bralnih ucnih strategij. Za poucevanje le-teh smo se odlocili po koncanem trilet­nem državnem projektu Izpopolnjevanje za samoevalvacijo. Dva glavna cilja državnega pro-jekta na nivoju šole sta bila »izboljšati funkcionalno pismenost ucencev v slovenskem jezi­ku« in »okrepiti pozitiven odnos do sebe in ustvariti okolje, ki bo spodbujalo samospošto­vanje, samozavest in skrb za zdravje«. Za doseganje prvega cilja smo izbrali naslednjo stra­tegijo: z razlicnimi ucnimi metodami in oblikami ter z ustvarjanjem vzpodbudnega ucnega okolja ucencem omogocamo razvijanje in izboljševanje funkcionalne pismenosti. Za dosego drugega cilja smo dolocili strategijo: z razlicnimi dejavnostmi pri ucencih razvijamo samo­spoštovanje in samozavest, omogocamo razvoj socialnih vešcin in vzpodbujamo skrb za te­lesno in duševno zdravje. Tudi po zakljucku projekta smo želeli nadaljevati z razvijanjem obeh ciljev. Z namenom razvijanja cilja pri slovenšcini je na šoli zacela delovati delovna sku­pina za bralno pismenost, ki jo sestavljamo specialna pedagoginja, razredne uciteljice od pr-vega do petega razreda, uciteljica slovenšcine in obe knjižnicarki. Clanice delovne skupine smo pripravile predlog operativnega nacrta poucevanja bralnih uc­nih strategij za razredno stopnjo. Za posamezne razrede smo dolocile nabor bralnih ucnih strategij in predlog poslale vodjem strokovnih aktivov v presojo. Predlog je bil potrjen, zato smo potrebovali le še nacin, kako oz. kdo bo strategije pouceval. Kot knjižnicarka sem vi-dela priložnost v medpredmetnem povezovanju, in sicer v okviru knjižnicno informacijskega znanja. Nacini poucevanja so razlicni oz. po dogovoru knjižnicarke in ucitelja. Vcasih ucencem knjižnicarki prvi predstaviva strategijo, potem pa jo skupaj z uciteljico uporabijo še na dru­gih primerih besedil ali obratno. Vcasih se z ucitelji dogovorimo, da bomo doloceno strate­gijo uporabili za uvajanje nove snovi ali za ponovitev že znane snovi. Glavni namen takega nacina je, da se ucenci do vstopa na predmetno stopnjo vsako leto naucijo ene bralne ucne strategije in tako v nekaj letih pridobijo znanje razlicnih nacinov samostojnega ucenja. razred bralna ucna strategija izvajalec 1. razred casovni trak knjižnicarki 2. razred pojmovna mreža v obliki dlani in ribja kost knjižnicarki 3. razred Vennov diagram knjižnicarki 4. razred miselni vzorec knjižnicarki 5. razred Paukova strategija knjižnicarki Tabela: Operativni nacrt Poucevanje strategij v okviru knjižnicno informacijskega znanja 1. RAZRED: Casovni trak S prvošolci se ucimo uporabe preprostega casovnega traku. Metodo uporabljamo za prika­zovanje casovnega zaporedja dogajanja informacij (Pecjak in Kramaric, 2015). Casovni trak uporabimo na primeru znane in neznane pravljice. Ucenci v zvezke nalepijo slicice po pra­vilnem vrstnem redu ter oznacijo, kaj se je zgodilo zjutraj, opoldne in zvecer. Pravljica, ki jo preberemo, ima naslov Polž Vladimir gre na štop. Rešen primer prikazuje naslednja slika: Slika 1: Primer casovnega traku (foto: Tadeja Cesen Šink) Kot je razvidno v tabeli, drugošolci spoznajo dve strategiji, in sicer ribjo kost in pojmovno mrežo v obliki dlani. Ribjo kost uporabljamo za prikazovanje vzrocno-posledicnih odnosov, pozitivnih oz. negativnih lastnosti, prednosti in pomanjkljivosti in za razvoj besedišca (iskanje sopomenk, protipomenk, ucenje pomanjševalnic). Mreža je sestavljena iz premice, iz katere izhajajo crte kot pri ribi navzgor in navzdol. (Pecjak in Kramaric, 2015). Na sliki 1 je prika­zan rešen primer. Slika 2: Ribja kost (foto: Tadeja Cesen Šink) Ker je ucenje ribje kosti hitro in enostavno, ucence naucimo še uporabe pojmovne mreže v obliki dlani. Strategijo uporabljamo tako, da v vsak prst napišemo po eno ali nekaj besed, s katerimi si pomagamo npr. pri obnovi zgodbice, kot je prikazano na sliki 3. To so kljucne besede. Strategija je primerna kot pomoc pri govornih nastopih, pri zacetnem ucenju poš­tevanke, pri usvajanju prvih pravil slovnice, poimenovanju števil in znakov pri racunskih operacijah, ucenju angleških besed (Pecjak in Kramaric, 2015). Slika 3: Pojmovna mreža v obliki dlani (foto: Tadeja Cesen Šink) 3. RAZRED: Vennov diagram Tretješolci se pri matematiki ucijo uporabe Vennovega diagrama, zato jim je v sklopu ucenja bralnih ucnih strategij nacin dela in namen uporabe že poznan. Kljub temu pa imajo kar pre­cej težav, ko med seboj primerjamo dve besedili. S pomocjo tega prikaza ucenec lahko hkra-ti prikaže podobnosti in razlike med dvema osebama, dogodkoma, rastlinama, pojavoma … Vennov diagram predstavljata dva prekrivajoca se kroga. V prekrivajocem delu obeh krogov prikazujemo skupne znacilnosti, v levem in desnem krogu pa lastnosti znacilne za posamezen predmet (Pecjak in Kramaric, 2015). Med seboj smo primerjali dve besedili o družinah. Bese­dili smo prebrali. Ob drugem branju smo podcrtavali skupne in specificne lastnosti. Ob tem smo uporabili tri razlicne barvice. Potem smo v diagram le še vpisali podcrtane besede. Re-šen primer je na sliki 4. Po izpolnitvi diagrama smo ustno povzeli obe besedili in ucenci so bili preseneceni, kako malo casa je bilo potrebnega, da so si zapomnili veliko podatkov. Slika 4: Primer rešenega Vennovega diagrama (foto: Tadeja Cesen Šink) 4. RAZRED: Miselni vzorec Cetrtošolce smo v prvih letih poucevanja strategij poucevali Paukovo strategijo do tretje faze, ki smo jo s petošolci potem razširili do zadnje, cetrte faze. Ker se je izkazalo, da bi bilo dobro ucence nauciti še uporabo miselnega vzorca, smo lani cetrtošolcem prvic poka­zali oblikovanje miselnega vzorca. V petem razredu pa se ucenci zdaj zato v celoti naucijo uporabe Paukove strategije. Za oblikovanje miselnega vzorca smo uporabili enako besedilo kot pred tem za Paukovo strategijo, torej besedilo o otrokovih pravicah, ki smo ga vzeli iz ucbenika za spoznavanje družbe. Ko smo prebrali besedilo, smo najprej podcrtali pomemb­ne podatke, potem pa izpisali kljucne besede in jih zapisali v obliko miselnega vzorca. Za vsak nivo smo uporabili razlicne barve, rdeco, modro in zeleno. V nadaljevanju sledi kratek odlomek besedila in rešen primer. OTROKOVE PRAVICE "Vsi ljudje na svetu bi morali imeti možnosti zadovoljiti svoje osnovne potrebe. Predstav­niki držav v Organizaciji združenih narodov so te potrebe prepoznali kot pravice ljudi. Po-sebej so zapisali pravice otrok. Pravica do imena in državljanstva: ko se otrok rodi, njegovo ime in priimek, datum rojstva, imena staršev in državljanstvo zapišejo v rojstni list. Državljani Slovenije imajo slovensko državljanstvo. Pravica do družine: otroci imajo pravico, da živijo pri svojih starših. Kadar starši ne živijo skupaj, imajo pravico do stikov s staršem, ki živi drugje."… (Umek in Janša Zorn, 2016). Slika 5: Miselni vzorec 4. RAZRED: Paukova strategija Petošolce ucimo uporabe Paukove strategije. Iskanje kljucnih besed (3. faza) jim povzroca precej težav, ustno povzemanje pa presenetljivo ne. Ko pa je potrebno pripraviti pisni pov­zetek, pa se vseeno malo ustavi. Ucencem povemo, da je Paukova strategija primerna za postopno zgošcevanje besedila, ki se zakljuci s povzemanjem. Kako jo izvedemo: list papirja A4 razdelimo navpicno v dva dela (crta je 1/4 od desnega ro­ba). Ucenec najprej pozorno prebere besedilo. Daljše besedilo razcleni v manjše dele. Po-tem na levo stran lista zapiše pomembne besede, besedne zveze in povedi. V naslednji fazi na desno stran lista zapiše bistvene, kljucne besede kot obrobne razlage, ki pozneje poma­gajo pri priklicu informacij. V zadnji fazi pa na podlagi kljucnih besed napiše kratek povzetek, ki mu pomaga pri ponavljanju (Pecjak in Kramaric, 2015). NASLOV Zapis/besedilo ( 1. in 2. faza) Kljucne besede (3. faza) Povzetek (4. faza) Izvedbo te strategije smo prilagodili. Uciteljice so predlagale, da strategijo uporabimo za utrjevanje snovi, in sicer pri spoznavanju družbe na temo naravnih enot Slovenije. Ko za­kljucijo spoznavanje dolocene enote, poišcemo besedilo iz ucbenika druge založbe, kot ga uporabljajo pri pouku. Ker v ucbenike ne morejo podcrtavati, jim besedilo oblikujemo v tabelo, tako da je ob strani prostor za pisanje kljucnih besed, v zvezek pa ucenci zapišejo še pisni povzetek. Ucenci so preseneceni, da se lahko hitro iz dobrega pisnega povzetka nauci­jo doloceno snov. Tabela prikazuje del besedila in vse kljucne besede. NACRTOVANJE AKTIVNOSTI DELOVNE SKUPINE ZA BRALNO PISMENOST Vsako leto ob koncu pouka izvedemo evalvacijo opravljenega dela in nacrtujemo dejavnosti za naslednje šolsko leto. Tudi lani smo clanice delovne skupine za bralno pismenost analizirale zapise, ki so jih poslali vodje strokovnih aktivov razredne stopnje, v katerih so evalvirali ucenje bralnih ucnih strategij. Ugotovile smo, da jim je nacin dela všec, da uciteljice tekom šolskega leta te strategije veckrat uporabijo, da pa bi vendarle želeli, da strategije uporabljajo naprej tudi ucenci na predmetni stopnji. Vsi smo se strinjali, da na tak nacin ucence ucimo samostojnega ucenja in jim zato ucenje ni v nadlogo, saj si lahko sami izberejo nacin oziroma strategijo, ki jim najbolj ugaja. Ob tem se je porodi-la ideja, kako bi ucitelje predmetne stopnje povabili in spodbudili k uporabi strategij, ki jih ucenci poznajo in uporabljajo na razredni stopnji. Tako se je »rodil« Teden bralnih ucnih strategij. Clanice smo oblikovale besedilo za vpis v letni delovni nacrt šole in v dokument, ki ga imenujemo Triletni nacrt izboljšav. Delovna skupina za kakovost na naši šoli je predla-gala, da v nacrt izboljšav na ravni šole vpisujemo aktivnosti samo štiri delovne skupine, in sicer delovna skupina za vzgojni nacrt, za vertikalno in medpredmetno povezovanje, za for-mativno spremljanje in za bralno pismenost. To so namrec štiri glavna podrocja naše šole. Besedilo za Letni delovni nacrt šole je bilo krajše in splošnejše. Naloge: izbor ustreznih bralnih ucnih strategij, izvajanje v okviru KIZ, evalvacija izbora in izvedbe Nacrt dela: sistematicno poucevanje bralnih ucnih strategij Besedilo za triletni nacrt izboljšav je bilo naslednje. Prednostno podrocje: ucenje ucenja Cilji: V obdobju treh let želimo doseci stalno razvijajoco se zmožnost posameznika za razumevanje, kriticno vrednotenje in uporabo pisnih informacij. Ta zmožnost vkljucuje razvite bralne vešcine, (kriticno) razumevanje prebranega, pojmovanje branja kot vrednote in motiviranost za branje. Vsebina: Na razredni stopnji bomo še naprej v okviru KIZ poucevali izbrane bralne ucne strategije in jih v šolskem letu veckrat uporabili na razlicnih primerih. Na predmetni stopnji pa bomo v okviru tedna strategij spodbudili vse ucitelje k uporabi strategij pri pouku. Prvi teden uporabe BUS – od 7. do 11. oktobra 2019 V analizi prvega tedna nacrtne uporabe BUS smo ugotovili, da uciteljice razredne stopnje v vecini niso izbrale strategij, ki so bile dolocene za njihove razrede, ampak so izbrale strategije iz nižjega ali višjega razreda, razen uciteljic prvošolcev, ki so prav vse izbrale casovni trak, dva oddelka celo v casu podaljšanega bivanja. Nekatere uciteljice od 2. razreda dalje so izbrale strategije, ki niso dolocene v našem nacrtu, in sicer miselni vzorec, strategijo VŽN, pri vseh tretješolcih pa smo preverjali tudi tekocnost branja. Z veseljem pa smo ugotovili, da smo naš glavni cilj tedna dosegli, saj so ucitelji tudi na predmetni stopnji v svoj pouk vpletli bralne ucne strategije. Vsi sodelujoci so izbrali eno od šestih strategij, ki se jih ucenci naucijo do 5. razreda. Ker uciteljice razredne stopnje veckrat v letu z ucenci vadijo uporabo dolocene strategije in jih brez težav vkljucujejo v svoj pouk, bom v tej analizi podrobneje predstavila nekaj primerov uporabe na predmetni stopnji, saj smo bile clanice res vesele velikega odziva in sodelovanja teh uciteljev. Navajam primere: ribja kost za prikaz sklonov pri slovenšcini v 6. razredu, miselni vzorec za prikaz racunskih operacij pri matematiki v 6. razredu, Vennov diagram pri naravoslovju za prikaz podobnosti in razlik med rastlinsko in živalsko celico v 7. razredu, miselni vzorec pri bralnem razumevanju angleškega besedila v 7. razredu, pri slovenšcini so v 7. razredu preverjali tekocnost branja in uciteljica je zapisala, da je po treningu branja viden napredek v tekocnosti. Uciteljici fizike in matematike sta v obliki medpredmetnega povezovanja v 8. razredu na temo astronomije z ucenci uporabili Paukovo strategijo, pri etiki v 8. razre­du so ekonomske in socialne pravice zapisali v obliki miselnega vzorca, devetošolci so zna-cilnosti razsvetljenstva in romantike pri slovenšcini prikazali v obliki ribje kosti, književna obdobja so zapisali v casovni trak, Vennov diagram uporabili za prikaz podobnosti in razlik med besediloma Romeo in Julija ter Friderik in Veronika, pri francošcini pa so si pri bralnem razumevanju pomagali tako, da so kljucne besede zapisali v pojmovno mrežo v obliki dlani. To je nekaj idej, ki jih lahko uporabite v prihodnosti. Drugi teden uporabe BUS – od 10. do 14. februarja 2020 Ob prebiranju zapisov aktivnosti v povezavi z bralnimi ucnimi strategijami v drugem tednu lahko zapišemo naslednje ugotovitve: vse uciteljice prvega razreda so tudi tokrat z ucenci utrjevale casovni trak z namenom prikazati zaporedje dogajanja v pravljici. Kot je zapisala ena od njih, je strategija ucencem znana, zato je vecina ucencev samostojno obnovila potek zgodbe. Druga je dodala, da je tak nacin ucencem všec, da so bili zato za delo motivirani in so dejavnost izpeljali brez težav. V pomoc so tudi slicice, saj ob zaporedju slik tudi lažje pripovedujejo pravljico. Glede na nacrt, ki ga uporabljamo na razredni stopnji pri sistematicnem poucevanju BUS, so torej vse uciteljice prvega razreda izbrale casovni trak. Kot je znano, do petega razreda ucenci spoznajo šest strategij, zato imajo v ostalih razredih seveda vec možnosti izbire. Glede na prvi teden uporabe BUS, ko so ucitelji izbirali strategije, ki so v nacrtu za posame­zne razrede, pa so bili ucitelji v drugem tednu še bolj pogumni, saj skoraj v vecini niso iz­brali dolocenih strategij za razred iz nacrta, ampak so izbrali nove oz. druge. Zelo smo veseli, da so poleg znanih strategij uporabili tudi nekaj novih in si pri tem poma­gali s prirocnikom, ki smo ga kupili za vse strokovne delavce. Med drugim naj omenimo uporabo usmerjenih vprašanj, povzemanje bistva pri bralnem razumevanju in metodo pred­ stavitve osebe. V drugem razredu so uciteljice izbrale Vennov diagram in ribjo kost za prikaz primerjave pravljice v obliki risanke in pravljice. V enem oddelku so ribjo kost prvic uporabili tudi pri matematiki za zapis desetic in enic. Uciteljica je zapisala: Ucenci strategijo že zelo dobro poznajo, zato posebnih navodil ne potrebujejo. Do sedaj smo jo uporabili pri SLJ pri iskanju protipomenk, sopomenk, pri SPO pri zapisu mesecev in starih imen mesecev. Sedaj smo jo uporabili še pri MAT pri zapisu desetic in enic. Ko rišejo ribjo kost, ji vedno dodajo še gla­vo, plavuti, kosti pa potegnejo z razlicnimi barvicami. Pri tem zelo uživajo. V tretjem razredu so uciteljice z ucenci uporabile casovni trak za prikaz zaporedja dogaja­nja v pravljici. Ob tem so zapisale, da so ucenci delali v skupinah in z veseljem ustvarjali. Dve pozitivni stvari: sodelovanje, razdelitev dela. Težava: premalo casa. Druga uciteljica pa je zapisala: Strategijo smo uporabili za obnovo zgodbe. Izdelek: 6 slik, ki so bile kombinacija slike in zapisa. Ob izdelku so ucenci povedali obnovo. Posamezniki so imeli nekaj težav z izbiro 6 kljucnih slik (dogodki, kljucne besede), s katerimi so predstavili vsebino. V enem oddelku so ucenci s pomocjo pojmovne mreže v obliki dlani po poslušanju radijske pravlji­ce predstavili njene bistvene znacilnosti in jo obnovili. V drugem oddelku so ucenci ribjo kost uporabili za prikaz poklicev za moško in žensko obliko. Naloge so se lotili individual-no, nato so se pogovarjali v paru in iskali rešitve. V zadnjem oddelku pa so glavno osebo pravljice predstavili s pomocjo predstavitve osebe. Cetrtošolci so uporabili miselni vzorec za ucenje nove snovi o otrokovih pravicah, za opis osebe, z Vennovim diagramom pa so utrjevali snov -strnjena oblika obnove. Petošolci so uporabil Vennov diagram za prikaz razlik in podobnosti med strnjeno in podrobno obnovo umetnostnega besedila, z miselnim vzorcem so ob obravnavi nove snovi prikazali oblike in funkcije denarja, strokovno besedilo so skrajšali in prikazali v obliki miselnega vzorca. Ker sem v analizi prvega tedna podrobneje predstavila aktivnosti uciteljev predmetne stopnje, sem v analizi drugega tedna podrobneje predstavila aktivnosti uciteljic razredne stopnje. V nadaljevanju zato navajam le še nekaj primerov uporabe strategij na predmetni stopnji. Sedmošolci so pri slovenšcini uporabili Vennov diagram za prikaz primerjave med Grimmovo Rdeco kapico in priredbo Roalda Dahla. Pri biologiji so se ucenci s pomocjo usmerjevalnih vprašanj naucili vse o notranji zgradbi živali. Pri anglešcini so osmošolci spoznavali delo Franceta Prešerna, in sicer so pri tem uporabili Paukovo strategijo in miselni vzorec za prikaz bistva, v obliki casovnega traku pa so v zaporedje postavili angleški prevod njegove pesmi. Pri zgodovini so osmošolci v obliki ribje kosti predstavili vzroke in posledice svetovne gospodarske krize, pri slovenšcini so vrste besedil prikazali v obliki miselnega vzorca, pri matematiki so za ponovitev snovi z Vennovim diagramom prikazali podobnosti in razlike med kocko in kvadrom. Z ucnimi strategijami so se ucili tudi pri izbirnih predmetih, in sicer pri nemšcini, kjer so v obliki ribje kosti prikazali slovenski in nemški prevod slovenske himne ter pri francošcini, kjer so na drugacen nacin preverjali bralno razumevanje. Ucenci so si v omejenem casu morali zapomniti cim vec informacij iz besedila, potem so rešili ucni list, ki so ga medsebojno zamenjali, in preverjali rešitve ter tako tekmovali, kdo bo imel najvec pravilnih navedb. Viri in literatura Pecjak, S. in Gradišar, A.: Bralne ucne strategije. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šol­ stvo, 2015. PRAZNOVALI SMO 130-LETNICO ROJSTVA PESNIKA IN PREVAJALCA FRANA ALBREHTA V nedeljo, 17. novembra 2019, je minilo 130 let od rojstva Frana Albrehta, po katerem po­ nosno nosi ime naša šola. Spomin nanj smo obeležili z ustvarjanjem ucencev po njegovem navdihu in delu ter z dogodkom, na katerem smo ponosno razstavili likovne in literarne izdelke ucencev. Tej “otroški” razstavi pa smo ob bok postavili tudi razstavo, ki je nastala pred desetimi leti, torej ob njegovi 120-letnici, in je bila na ogled v prostorih Obcine Kam­nik. Avtorja razstave sta Ivanka Ucakar in Janez Bergant. V tednu pred praznovanjem rojstnega dne, od 11. do 15. novembra 2019, so ucenci pred­metne stopnje pri pouku slovenšcine ustvarjali likovne in literarne izdelke, povezane z Al-brehtovim delom, z njegovimi pesmimi in prevodi Grimmovih pravljic. Ucenci so risali Al-brehtov portret, ilustrirali Grimmove pravljice, jih predstavili v obliki stripa in casovnega traku, ilustrirali so njegove pesmi in pesnili po njegovem navdihu, pisali so tudi likovne pesmi. Skratka, na plan je prišla zanimiva in raznolika otroška ustvarjalnost. Ucenci razre­ dne stopnje pa so ustvarjali v petek, 15. novembra, ko smo izvedli delni tematski dan in ga povezali s projektom Tradicionalni slovenski zajtrk. V ponedeljek, 18. novembra, smo se v vecnamenskem prostoru zbrali ucenci in ucitelji in na krajši prireditvi odprli ter predstavili dve omenjeni razstavi. Na dogodku je spregovoril ravnatelj šole Rafko Lah, v obliki zabavnega kviza pa smo prvošolcem predstavili delo in življenje Frana Albrehta. ŽIVLJENJE IN SONCE Sonce rumeno v oci se blešci, ko pogledam v daljavo, se vse cudežno spremeni. V hipu našo Zemljo osvetli, ta neverjetna zvezda nad vsemi živimi bitji bdi. Popolnoma razumem njegovo moc, saj brez njega je vsak najmanjši cudež nemogoc. Pia Podgoršek, 6. a CAKANJE IN ISKANJE Dež pada vsak dan, decek sloni na oknu in caka mater. Kje je moja mama? se sprašuje. Ko decek na oknu sloni, sestrica mirno spi in sanja, lahko noc skrbi. Urban Pate, 6. c KOLIKO SONCA Sam sedim pod drevesom in gledam, koliko je sonca. Gledam tja, proti nebesom. Ko pogledam, vidim zvezde, vidim jih vse tja do rimske ceste. Ko jih vidim, mislim nate, na vse trenutke zlate. Adi Mijatovic, 6. c KOLIKO SONCA Poglej sonce, ki mladi, k njemu si želijo vsi. Poglej sonce, ki ne ugasne, njegove luci so krasne. Poglej, vsi so veseli pri njem, saj se pocutijo mladi. Poglej, greje jih z žarkom mladosti, vsi so polni radosti. Poglej, vsi so žalostni, a kaj ko je sonce odšlo, zato ker jim je bilo tako toplo. Anej Hancic, 6. c ZAKAJ IN CE Zakaj bi hitela, zakaj bi norela, ce me lahko svet pocaka, ce lahko svet malo potrpi? Zakaj bi morala svoje misli zaustaviti, ce lahko povem, kaj me muci, ce lahko najdem svet v pravi luci? Zakaj bi dihala, kot mi ti receš, zakaj bi jedla, kot mi ti receš, ce lahko enkrat vdihnem zrak življenja, ce lahko zaužijem svobodo trpljenja? Irena Tišler, 6. a KOLIKO SONCA Koliko sonca je zjutraj pokukalo, koliko besed se je izreklo. Koliko življenja sem zacutila, ko se je vse lepo izteklo. Kaj vse sem zacutila, ko sem vse nekako na novo naredila. Dotaknila sem se življenja in se lotila najvecjega hrepenenja. Zdaj torej srecna sem in vem, da se je izplacalo. Naredila sem to, kar sem morala, pogledati na vse z malo optimizma. Nastala je velika razlika, ki življenja ne spotika. Iris Ana Blažic, 6. c KOLIKO SONCA Le eno sonce in mnogo luci, beseda le ena in en sam vdih. To mi je dalo nove moci, brez pogleda le tihi vzklik. Nov pogled na svet sem dobila, mrk pogled se je izgubil. Sapo vetra sem zacutila, ki v jutri okoli se je podil. Koliko sonca me je obsijalo, a vem, da ne prav vso, saj ona ga hrani za dni, kot so tista z meglo. Zala Zver, 6. c SONCNA SVETLOBA Nimam ne sonca, nimam luci, nimam ne zraka in ne poti. V soncni toploti danes se znajdem in pocasi dojamem, da vse je lepše. Vse, kar me muci, izcisti se v luci v soncni toploti v soncni samoti. Sedaj si zaupam, nikdar ne obupam. Sedaj vse je lepo in to poplacano bo. Žiga Pahor, 6. c GLEDALIŠKA PREDSTAVA NEBESNO GLEDALIŠCE V veselem decembru smo ucenci OŠ Frana Albrehta kar petkrat napolnili dvorano Doma kulture Kamnik in tako razveselili skoraj 900 šolarjev kamni­ških osnovnih šol: OŠ Toma Brejca, OŠ Šmartno v Tuhinju in podružnice, OŠ Stranje, OŠ 27. julij ter podružnicne šole OŠ Frana Albrehta. Po uspešni krstni uprizoritvi na maticni šoli smo se opogumili in se podali na pravi gledali­ški oder, kar je bila za vse nastopajoce posebna in nepozabna izkušnja. Vsebina predstave Borisa A. Novaka je poucna. Glavni junak Oblak Popotnik, ki ga je vec kot odlicno odigral in odpel Filip Maležic, se poda na pot, da bi našel in spoznal obzor­je. Na poti sreca veliko razlicnih prijateljev, a do pravega spoznanja ga nazadnje usmeri Modra gora, ki pravi: VSAKDO SE MORA SAM DOKOPATI DO SPOZNANJA. ZATO SE LE POTRUDI PO ZRACNI STRMINI IN SAM RAZKRIJ SKRIV­ NOST OBZORJA! Odlicno so se odrezali tudi ostali nastopajoci: Monika Osolnik, Karolina Fric, Katarina Tomanic, Ana Omovšek, Nina Krt, Miki Muradbašic, Nace Maležic, Ela Poljanšek, Nika Ošap, Tiana Sedeljšak, Lucija Jelenc, Rozi Šuštaršic, Brina Rudolf Vuckovic, Kiara Beganovic, Ana Urankar, Jakob Bartol in Luka Vidovic – ucenci interesne skupine mladi umetniki. Mentorica Meta Kregar SPODBUJANJE PODJETNIŠTVA PRI MLADIH Osnovna šola Frana Albrehta že tretje leto aktivno spodbuja zanimanje za podjetniš­tvo pri mladih in ob tem sodeluje z lokalno organizacijo KIKštarter. Tudi v letošnjem šolskem letu so se mladi osnovnošolci udeležili vseslovenskega tekmovanja v podjetni­ških idejah mladih – POPRI. S tremi podjetniškimi idejami, GARBOX – sobni vrticek, OKSI – spletna aplikacija za izracun ogljic­nega odtisa in MCBEE – multifunkcionalna klopca, smo se prijavili tudi na vseslovensko tekmovanje mladih v podjetniških idejah – POPRI. Z vsemi tremi smo se uvrstili na regionalno tekmovanje, ki je potekalo v Tehnološkem parku v Ljubljani. S prvima dvema, GARBOX in OKSI, smo se uvrstili tudi na državno tekmovanje, ki bi se moralo odvijati 7. aprila v Novi Gorici. Ravno smo se zaceli pripravljati na izpopolnjevanje in izboljševanje naših poslovnih modelov in pro-totipov, ko so bile uvedene izredne razmere zaradi korona situacije. Šola je zaprla svoja vrata in ostati smo morali doma. A to nas ni ustavilo. Hitro smo se organizirali za delo na daljavo in nadalje­vali razvoj preko spletnih platform Zoom in Teams. Finale nacionalnega tekmovanja v podjetniških idejah mladih POPRI 2020 je v organizaciji Primorskega tehnološkega parka prvic v zgodovini potekalo na spletni platformi. Okoli 340 mladih je tekmovalo v treh kategorijah: osnovnošolci, dijaki in študenti ter mladi do 29 le­ta. 14. maja je 12 ekip iz kategorije osnovnošolcev predstavilo podjetniške ideje strokovni komisiji kar od doma. Po mnenju komisije so bile med njimi minimalne razlike, odlocali so detajli in odlocitve so bile težke. Takole je izgledalo tekmovanje na spletni platformi Zoom. Nastopa obeh ekip pa si lahko ogledate na spodnjih povezavah: https://www.youtube.com/watch?v=jhY7NLEaupA https://www.youtube.com/watch?v=F7427skGeEA Naši dve ekipi se nista uvrstili med prve tri najboljše. Sta pa pokazali veliko mero odgo­vornosti, vztrajnosti, fleksibilnosti, odprtosti za ucenje in sodelovalnosti, kar bi si želel mar-sikateri tim odraslih podjetnikov. Vsak clan ekipe je v razvoj podjetniške ideje prispeval svoja mocna podrocja in krepil svoja šibka podrocja. IZJAVE MLADIH UDELEŽENCEV Vita Škrjanc: “ Zacelo se je, ko smo se v okviru izbirnega predmeta udeležili startup vikenda v KIKštarterju, kjer smo se posvecali iskanju rešitev okoljske problematike. Tu so zacele nastajati naše podjetniške ideje. Želeli smo razviti nekaj, kar bi pomagalo okolju in ljudem za bolj zdrav nacin življenja. Tako smo prišli do naše poslovne ideje oz. produkta GARBOX, notranjega sobnega vrticka, ki je premicen in modularen, prav tako pa ima nastavljivo višino. Na start up vikendu je bil naš produkt razglašen za najboljšo podjetniško idejo. Uciteljice so nas takoj po tem seznanile s tekmovanjem POPRI. Naša ekipa se je seveda z udeležbo strinjala, saj se nam je zdelo, da je to priložnost, ki je ne smemo zamuditi. In tako smo se zaceli pripravljati na predizbor. Oblikovali smo poslovni model in ustvarjali svoje prototipe. Uvrstili smo se v polfinale in se zaceli intenzivno pripravljati na regionalno tekmovanje. Izvedli smo spletno anketo, ki smo jo poslali tudi v Dom starejših Kamnik, kjer smo dobili pozitivne odzive in predloge. Komisijo na regio­nalnem tekmovanju smo prepricali z dobro predstavitvijo in našim prototipom. Prejeli smo bon v višini 500 € in se uvrstili v finale. Zaradi “korona situacije” smo našo podjetniško idejo razvijali na daljavo. Vse izboljšave poslovnega modela, prototipov in predstavitve so potekale preko video konferenc. Na zacetku smo se dobivali enkrat na teden, proti koncu pa tudi dvakrat na dan. V finalu smo se odrezali odlicno, imeli smo dobro podjetniško idejo, odlicno predstavitev, žal pa malo manj srece za uvrstitev med prve tri, ki jo na takih tekmovanjih tudi potrebuješ. Definitivno pa smo vsi iz te izkušnje pridobili veliko novega in uporabnega za nadaljnje življenje. Vse to pa nam je uspelo pod vodstvom odlicnih mentorjev Naceta Novaka, Rosane Kle­indienst, Danice Mati Djuraki in Eme Vidic Judež.” Nejc Grcar: “Delati na projektu GARBOX je bila zanimiva izkušnja, ki jo priporocam vsakemu, ki ga zanima tehnologija ali podjetništvo. Zelo je dobro, saj te tudi prej pripravi na pic predstavitve in je lepa izkušnja za prihodnost.” Zala Leban: “Bila je zelo zanimiva, poucna in prijetna izkušnja, ki je ne bom nikoli pozabila. Res priporocam vsem, ki jih to veseli. Pridobila sem veliko znanja in ogromno izkušenj iz podjetništva ter veliko lepih spominov, ki sem jih doživela v casu izdelovanja.” Naja Dobovšek: “Celoten projekt Popri je bila neverjetna izkušnja, s katero smo pridobili ogrom-no novih znanj in izkušenj. Skozi leto smo se naucili osnove podjetništva in druga znanja, ki so ti lahko v tvoji prihodnosti zelo v pomoc. Nauciš se, kako pripeljati svoj produkt iz ideje v glavi do tocke, ko ga lahko zacneš prodajati. Prav tako spoznaš veliko novih ljudi in njihove zgodbe v podjet­ništvu.” PREDSTAVITEV PODJETNIŠKE IDEJE IN EKIPE GARBOX je sobni vrticek za gojenje zelenjave in zelišc v zaprtih prostorih, ki je premicen, modularen in po višini prilagodljiv. Nudi avtomatsko namakanje in osvetljevanje, veliko možnosti izbire po meri kupca, na primer vrsta modula, višine in nacin gojenja z zemljo ali z vodo. Priloženi pa so tudi nasveti za gojenje in uporabo. Primeren je za ljudi, ki radi uživajo svežo zelenjavo, živijo v bloku in nimajo svoje ob-delovalne površine. Zaradi premicnosti je še posebej prijazen za starejše in gibalno ovi­ rane. Na tej povezavi si lahko ogledate kratko predstavitev njihove podjetniške ideje: https://www.youtube.com/watch?v=jhY7NLEaupA To pa je ekipa GARBOX, raznolika po starosti, sposobnostih in mocnih podrocjih: Vita Škrjanc, direktorica, skrbi tudi za stike z javnostmi, Zala Leban zadolžena za racunovod­stvo in prodajo, Nejc Grcar za razvoj, Lenart Torkar za proizvodnjo in razvoj, Alina Ucakar za oblikovanje. OKSI je spletna aplikacija, ki omogoca izracun ogljicnega odtisa. Namenjena je zbiranju podatkov o porabi energetskih virov na ravni posameznega gospodinjstva oziroma podjetja. Upo­ rabniku poda informacijo o tem, kje je poraba presežena, in predloge, kaj lahko naredijo za njeno zmanjšanje. Uporaba aplikacije jim ponuja možnost ugodnejšega korišcenja energetskih virov in jih s pomocjo izdanih certifikatov motivira za znižanje ogljicnega odtisa. Kratko predstavitev njihove podjetniške ideje si lahko ogledate na: https://www.youtube.com/watch?v=F7427skGeEA OKSI ekipo sestavljata Naja Dobovšek, direktorica in oseba za stike z javnostmi in Kim Osenar, ki skrbi za razvoj. Regina Podberšic, vodja projekta POPRI sporoca mladim udeležencem tekmo­ vanja: » Iskrene cestitke obema ekipama za sodelovanje pri izdelavi podjetniškega projekta, s ka­ terim ste izkazali veliko mero inovativnosti, ustvarjalnosti in podjetnosti, ter za uvrstitev na nacionalno tekmovanje, kar je nenazadnje izjemen uspeh!« BRAVO, MLADI! KAR ZAGNANO NAPREJ, NOVIM IDEJAM IN REŠITVAM NAPROTI. Rosana Kleindienst vodja projekta Popestrimo šolo PREDSTAVITEV TELOVADNICEV NARAVI Znašli smo se v casu, ki nam je popolnoma nov in ne­poznan. Vse naše obicajne aktivnosti, navade, razvade, pocetja so se v trenutku spremenili. Preplavil nas je korona virus in postal je glavni urejevalec našega življena. Pogosto si recemo, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Vrata telovadnic so se zaprla, ljudem željnim gibanja pa so se odprla vrata novih možnosti in razsežnosti, ki smo jih sicer poznali, a smo jih, velikokrat v vsej naglici življenja, le bežno zaznali. Odprta vrata v naravo nas vabijo. Nara- va nam ponuja lepše, bolj zdravo, nena­ vadno in ustvarjalno gibanje. Mi smo ga zacutili in želimo ga deliti tudi z vami. Ucence pa smo spodbudili, da so odprli tudi svoja vrata ustvarjalnosti in ob tem je nastal tudi njihov video posnetek iz­ virnih idej o uporabi vej, štorov, jarkov, kamnov in podobno, ko so telovadnice zaradi izrednih razmer zaprte. Naj tudi vas gibanje v »telovadnici v naravi« nagovori in vam pomaga ohranjati zdrav duh v zdravem telesu. Ogled filma je možen na spletni strani OŠ Fra­na Albrehta – Kamnik. SPOŠTUJMO NARAVO IN JI IZKAZUJMO HVALEŽNOST, KER NAM NUDI ŽIVLJENJE. VSE DOBRO VAM ŽELIMO! Urban Pate, 6. c Katarina Kumer, študentka 3. letnika Fakultete za šport v Ljubljani in bivša ucenka OŠ Frana Albrehta Kamnik Jana Svetec, profesorica razrednega pouka na OŠ Frana Albrehta -Kamnik, PŠ Mekinje Tamara Bracic, profesorica športa na OŠ Frana Albrehta – Kamnik USTVARJALNOST UCENCEV MED »KORONO« V letošnjem šolskem letu nas je presenetil pouk na daljavo. Ucenje je potekalo drugace, od doma. Bili smo zelo pridni in smo naredili vse naloge. Naucili smo se števila do 20 in spoznali še zadnje velike tiskane crke. Vadili smo branje in racunanje. Poslušali smo pravljice in si ogledali lutkovno igrico. Veliko smo ustvarjali in se gibali na svežem zraku. Ucili smo se preko igre, pri likovni umetnosti smo celo pekli piškote. Naše dvorišce se je spremenilo v pravo športno igrišce. Tukaj je nekaj utrinkov. Ko dvorišce postane igrišce: Rože cvetijo, le zakaj? je vedno zaspana, Metulji letijo, le zakaj? mucka zbujena Ptice se vracajo iz toplih krajev je že stopljena in pojejo: Maj je, maj! in miška rece maj je, maj. Lara Puntar, 2. r. Bor Uršic, 2. r. Maja, raja vse cveti, pticki že civkajo, lepe rože cveto, kmetje že sejejo in cebele rože obirajo. Izak Butalic, 2. r. V tem mesecu maju se je nekaj spremenilo – o, le kaj? Drevo z imenom jablana je zacvetelo – le kako? Kaj mi brez meseca maja bi? To je skoraj carovnija že postala – le kako? Na jablani cvetoci drobna sinicka je zapela – maj je, maj! Julija Pušnik, 2. r. Mucki so mladiq lepe pomladi. Radi se imajo mucki spomladi. Radi se pticki imajo. Ela, 2. r. Trava že raste, ker je ta maj, kmetje že cakajo na tale maj. Nik Rajteric, 2. r. POUK NA DALJAVO … … je bil vec kot samo pouk. Bila je šola za življenje. Preizkusili smo se v mnogih izzivih. Veliko smo ustvarjali. Živeli smo bolj zdravo, saj smo bili bolj povezani z naravo. Še bolj smo se povezali z družino, pri srcu nam je bilo toplo. Ljubezen, ustvarjalnost in znanje smo združili in nastali so mnogi lepi izdelki. Nanizanih je nekaj utrinkov ucencev 1. in 2. razreda v sliki. Jelka Vrhovnik Kuhali smo. UCENJE NA DALJAVO 2.RAZREDA PŠ NEVLJE Ucenje na daljavo je za marsikoga predstavljalo velik izziv. Trudili smo se, da smo skupaj zmogli vse in še vec. Nastajali so zanimivi izdelki, porajale so se mnoge ideje … Vtisi ucencev: Všec mi je bilo, da sem delal robota. Rada sem pisala pisane crke. Rad sem pisal zgodbico. Všec mi je bil šport, da sem se malo razmigala, pa ucenje novih besed, pisane crke. Uživala sem, ko sem noge namocila v morje ter jedla sladoled. Rad sem imel matematiko. Zelo dobro je bilo, ko nam je knjižnicarka brala zgodbe ter uciteljica dala kakšne posnetke. Všec mi je bilo, da sem bil takoj doma. Ucil sem se ter igral. Ucil sem se na daljavo, ustvarjal razne stvari. Všec mi je bilo, ko smo delali velikonocna jajcka, kokoši. Meni je bilo všec, ker smo delali robotka in ko smo napisali zgodbo. Veliko sem sestavljal lego kocke, se ucil in delal na daljavo, ceprav je bilo vca­sih težko, sem upošteval navodila. Nalogo sem delal doma, nisem smel v drugo državo, zdravniki so se zelo trudili, da premagajo virus. Ljudje se niso smeli družiti in prirejati zabav, šolali smo se doma. Rada sem spušcala zmaja, skakala po trampolinu, se gugala, gledala risanko ter pozno hodila spat. Dva meseca sem bila doma, zjutraj sem spušcala zmaja. Igral sem igrice s prijateljem, ko je bilo to mogoce. Vas zanima nadaljevanje zgodbe ocešnjah? Pridite v 2. razred PŠ Nevlje. V casu poucevanja na daljavo je doma nastalo veliko lepih in zanimivih izdelkov. Iz 3. a pošiljamo likovne izdelke. Brali smo pesmi Ljubezenska za decke in Ljubezenska za deklice. Po vzoru so nastale pesmi, ki smo jim rekli NAŠTEVANKE. MOJE ŽIVALI Videl sem veliko živali: eno kaco, eno kobilico, enega kameleona, enega kušcarja, DRŽAVE Živim v Sloveniji, ampak bi šla rada tudi v Ameriko, v Indijo, v Španijo, na Portugalsko. Ampak najraje bi šla v Francijo. Toda starši vedno hocejo le na Hrvaško. Pac, tako je moje življenje. (Neli) ŠPORTI V živo sem šel gledat: odbojko, košarko, smucanje, plezanje, drsanje, nogomet, rokomet, badminton, tenis, sabljanje. Ampak najraje bi šel gledat hokej. Življenje je pac tako. Glej, predrago je. (Bor) MOJE BARVICE Imam veliko barvic: eno modro, eno zeleno, eno vijolicno, eno roza, eno crno, eno rdeco, eno rumeno, eno kožnato, eno sivo. Na žalost nimam florescentne. Ampak, v redu. Vesela sem tudi s tem, kar imam. (Lina) Rad bi bil podoben Kekcu, ker ... je pogumen, je dobrega srca, se spusti v vsako nevarnost, je prehodil veliko vec od mene, naredi na dan vec kot deset dobrih del, si upa spraviti Bedanca v red, se nikoli ne prestraši, se ne zabava s televizijo. Žan Meglen Popov Kaj so ucenci 3. b povedali o tem, KAJ JE ŠKODA in kaj je NJIHOVA PRAVICA? Se starši razjezijo name, ceprav bi se morali na mojega brata. (Neli) So na svetu bolezni. (Nina) Mi ocka noce kupiti macka. (Nina) Ne morem vsak dan igrati »plejstejšen«. (Jakob F.) Moramo veliko ponavljati, da znamo (Lina) Sem za športno dobila 4. (Erna) Mi oci noce kupiti nemškega ovcarja. (Žan G.) Nimam dovolj denarja za Yamaho. (Žan G.) So na svetu vojne. (Anja) Pri nogometu ne smeš igrati z roko. (Liam) Prodajajo cigarete, ker imamo potem crna pljuca. (Žan M. P.) Brezdomcem skoraj nihce ne da denarja. (Žan M. P.) Obstajajo virusi. (Aleksander) Umremo. (Jakob S.) Na svetu ni zdravila za koronavirus. (Stefi) Nimam cele vrece bonbonov. (Stefi) Moram upoštevati starše in ucitelje. (Pika) Obstajajo pocitnice in vikendi. (Pika) Ne igram vec nogometa. (Zara) Zato, da se pelješ. (Bor) Nisem prijavljen na košarko. (Bilal) Nisem profesionalna baletka. (Inja) Slabše pišem, ampak dobro berem. (Bilal) Nisem dobra v pospravljanju, ampak dobro igram klavir in tudi dobro ustvarjam. (Zara) Ne berem še dobro, ampak sem dobra v matematiki. (Lina) Pocasen sem v pisanju, ampak dobro igram nogomet. (Liam) Slabša sem v slovenšcini, ampak pišem pa lepo. (Erna) Ne pišem lepo, ampak dobro kuham. (Bor) Slabo vidim, ampak dobro igram nogomet. (Jakob F.) Malo grše pišem, znam pa dobro ustvarjati. (Tinkara) Slabše berem, ampak hitro tecem in lepo rišem. (Inja) Sem zelo pozabljiva, ampak zelo dobro berem. (Pika) Slabša sem v racunanju, ampak zelo lepo rišem. (Nina) Slabo pojem, ampak zelo dobro znam matematiko. (Aleksander) Malo slabši sem v matematiki, ampak se pa dobro znajdem in tudi dobro plavam. (Žan M. P.) Ne znam še dobro racunati, ampak znam pa jahati konja. (Anja) Slabše racunam, ampak zelo lepo rišem. (Lili) Slabo brcam žogo, ampak dobra sem v rolanju. (Stefi) ŠOLA MALO DRUGACE Korona virus je okužil ves svet in tudi Slovenijo. Zato smo otroci dobili delo na domu. Bilo mi je všec, vcasih so mi morali po­magati starši. Ni mi bilo všec, ce cesa nismo razumeli, saj mi uciteljica ni mogla razložiti. Všec mi je bilo, ker sem lahko delala za naprej. Tajda Mauric Naucil sem se delati z racunalnikom in lesene hiške. Spoznal sem pot na Kamni­ško sedlo. Tilen Pestotnik V teh dveh mesecih sem se zelo veliko naucila. Naredila sem veliko igrac za mo-jo muco Mišo. Veliko sem telovadila in hodila na sprehode. Zelo sem postala samostojna. Sara Mali V tem casu mi je bilo najbolj všec, ker sem se lahko s Tilnom igral do 21.00. Vcasih mi je bilo dolgcas. Naredili smo drevesno hišico in obesili viseco mrežo. Všec mi je bilo, ko smo se špricali z vodno cevjo. In vsak vecer smo imeli filmski vecer. Zelo težko mi je bilo delati za šolo doma. Zelo sem si želel iti v šolo. Aljaž Alibabic V casu korona virusa sem vsako jutro peljala babicinega psa na sprehod, po­spravila sobo, cuvala sestrico. Naucila sem se prati s pralnim strojem, obešati perilo in ga zlagati. Okopavala in zalivala sem vrt. Razrezala sem mango in posadila peško. Veliko sem se sama igrala in se naucila brskati po racunalniku. Eva Pungertar Raziskovali smo gozd. Naucila sem se uporabljati racunalnik in delati vafle. Gaja Ivancic V septembru smo izvedli kulturni dan Bonton. Pogovarjali smo se o odnosu do sebe in drugih. Razisko vali smo, kako moramo poskrbeti zase, kako se imeti rad in kaj lahko storimo, da osrecimo druge. Nastale so zanimive sestavljanke. Rad/ a imam … Dober/ a sem … Pomagam … Veseli me … Ob prebiranju pravljic smo pocastili 130-letnico rojstva Frana Albrehta. Prebrali smo pravljico Zvezdni tolarji, ki sta jo napisala brata Grimm, prevedel pa jo je Fran Albreht. Smehasta dežela Nekoc, pred davnimi casi, je živel dedek s sedmimi vnuki. Vnuki so bili vsak dan slabe volje. Niso se znali nasmejati. Nekega dne, ko je dedek delal na vrtu, je priletela ptica in mu prišepnila na uho, da ona ve kje je Smehasta dežela in da v tej deželi tece cudežna voda, ki povzroci, da si vse življenje srecen. Dedek si je pripravil nahrbtnik. Vanj je dal hlebec kruha in vodo. Deveti dan se je odpravil na pot. Po trinajstih dneh je prišel do gozda. Na tabli je pisalo: Dobrodošli v Smehasti deželi. Dedek se je usedel na roza travo in iz nahrbtnika vzel hlebec kruha in vodo. Mimo je priletela vila, ki je imela na hrbtu sovo. Dedka je prosila, da ji da malo kruha in vode. Dedek je rekel vili, da ji da kruh in vodo, ce ga pospremi do cudežne vode. Vila ga je peljala do cudežne vode. Pri vodi so videli škrata, ki je hotel sprazniti jezero. Vila je poletela in sovi dala znak. Sova je zletela, škrata ugriznila v gleženj in ga odnesla v pozabljeno vodo. Tako je dedek vzel cudežno vodo, se vili in sovi zahvalil ter šel domov. Ko je prišel domov, je svojim vnukom dal piti cudežno vodo in tako so se vsi smejali do konca svojih dni. Lana Blažek, 3. r. Sapramiška Sapramiška, miška mala, z lešnikom bi rada se sladkala. Ko vanj ugriznila je s silo, se na zobu je iskrilo. K zobarju brž je pohitela, da bi zobek ji popravil in nagrado ji podaril. Ta miškica je pametna in sreco res ima. Prijateljev ima veliko in z njimi se igra. Julian Kek, 4. r. MARSOVCKI NA OBISKU Danes so prileteli Marsovcki. Bili so zelo lacni. Pripravila sem jim pravi slovenski zajtrk: domac kruh z maslom in medom. Po zajtrku smo šli najprej na grad Zaprice, kjer smo si ogledali muzej. Na Malem gradu sem jim povedala vse o Veroniki. Povzpeli smo se še na Stari grad. Mocno lacni smo si privošcili krvavico z zeljem. Nato smo odšli domov, kjer smo si ogledali film Srecno, Kekec. Marsovckom sem povedala, da v tem filmu Kekca igra Velimir Gjurin, moj sorodnik. Malo smo bili lacni, zato smo pojedli kos potice. Naša je bila z orehovim nadevom. Potem smo si pogledali še film Poletje v školjki. Marsovcki so veselo plesali. Drugo jutro je sonce že mocno sijalo. Marsovckom je bilo zelo vroce. Odpeljala sem jih v Postojnsko jamo. Po jami smo se vozili z vlakcem in si ogledali cudovite kapnike in cloveško ribico. Od tam smo se odpravili v Predjamski grad. Vide­ li smo veliko rovov, skozi katere je na svoje roparske pohode hodil Erazem Predjam- ski. Lacni od ogledov smo pojedli joto. Popoldne smo si ogledali še Lipico. Naš lipica­nec je vzrejen v Sloveniji. Konji so cisto bele barve, mladicki pa crni. Žejni smo šli na sok. Marsovcki pa so si želeli spiti še kozarec kraškega terana. Prišli smo domov in zaradi vina so bili Marsovcki cisto razigrani. Pogledali smo si tri filme: Gremo mi po svoje, Sreco na vrvici in Pojdi z mano. Zjutraj smo se objeli. Obljubila sem jim, da jim naslednjic pokažem še Bled, Bohinj in mnogo lepih stvari v naši domovini. Ana Gjurin, 4. a OBISK MARSOVCKOV V KAMNIKU V soboto zjutraj sem se zgodaj prebudila. Pricakovala sem obisk treh prikupnih ne­zemljanov z Marsa. To so bili moji prijatelji z imeni Miš, Maš in Šaš. Marsovski oce jim je dovolil, da pridejo k meni na pocitnice. Dogovorjeni smo bili, da pridejo z leteco cigaro k meni domov v Kamnik. Tocno ob sedmih zjutraj sem skozi okno zagledala, kako iz cigare izstopajo Miš, Maš in Šaš. Takoj sem stekla ven in jih povabila v hišo. Predstavila sem jim svoje starše. Najmlajši Šaš je mami prijazno povedal, da prihajajo z Marsa in da so za pot potrebovali dve uri in pet minut. Z ockom in mamico smo skupaj naredili nacrt, kako jim bomo popestrili pocitnice in jim predstavili nekaj krajev v Sloveniji. Najprej smo se odpravili na Veliko plani- no, kjer so spoznali planšarsko naselje. Jedli smo dobro, domaco pridelano hrano. Zelo všec sta jim bila sir in skuta, še posebno pa sirovi štruklji. Najmlajšega Šaša so noge komaj držale pokonci, zelo je bil utrujen, zato smo se odpravili domov. Doma smo igrali Clovek ne jezi se in domine. Naslednji dan smo se odpravili v Portorož in Piran. Ker na Marsu nimajo morja, ker je usahnilo, smo jim izpolnili željo in jih peljali na morje. Marsovcki so spoznali obmorsko naselje in Krajinski park Secovelj­ ske soline. V Baloni parku smo razigrano skakali na trampolinu in se igrali. Imela sem super družbo, saj so Marsovcki zelo prijazna bitja in ne govorijo grdih besed. Miš, Maš in Šaš so spoznali tudi Bled z enkratnim jezerom in otockom s cerkvijo. Tam smo jedli slastne blejske rezine s katerimi smo najbolj osrecili sladkosnednega Šaša. Pojedel je kar tri rezine. Odpravili smo se proti Kamniku. Doma smo si ogle-dali slovenski film Sreca na vrvici. Proti koncu tedna smo odšli v Kranjsko Goro. Moji prijatelji so izvedeli, da je Kranjska Gora slovenski ponos smucarjev, malo naprej pa Planica, ki je kraljica smucarskih poletov. Tam so videli tudi skakalnico – velikanko. Zelo so bili navduše­ni. Po celodnevnem potepanju smo postali zelo lacni. Odšli smo na odlicno domaco juho in kranjsko klobaso. Marsovcki so rekli, da so naši kraji cudoviti. Spoznali so tudi, da so naše planine lepše, kot njihove na Luni. Zvecer sem Šašu prebrala prav­ljico o Rdeci kapici. Za konec pa smo se odpeljali še na ogled naše prestolnice Ljubljane. Sprehodili smo se po stari Ljubljani. Odšli smo na grad, kjer so Marsovcki obcudovali razgled s stolpa. Bili so vec kot navdušeni. Njihovih pocitnic je bilo konec in morali so oditi domov. V spomin sem Mišu po­darila plišastega konjicka. Mašu sem dala zapestnico, ki sem jo sama naredila iz gumic za lase, Šašu pa sem v spomin izrocila karte Crni Peter. Težko smo se poslovili, a so obljubili, da se še vrnejo. Lara Simicak, 4. a OBISK MARSOVCKOV Marsovcke bi peljal: V Kammnik: Od doma bi jih peljal na Šutno, od tam pa na grad Zaprice, kjer bi si ogledali muzej. Peljal bi jih na Veliko planino na sir – TRNIC. To je jed iz skute iz ogretega kislega mleka z dodatkom smetane. Na Bled: Po sprehodu okrog jezera bi jih odpeljal na blejsko kremno rezino. Potem bi šli na blejski grad, kjer bi videli grajsko tiskarno in kovacnico. Štiri kilometre od Bleda je vec kot kilometer in pol dolga soteska Vintgar, ki se zakljuci z recnim slapom Šum. V Idrijo: Idrija je najstarejše slovensko rudarsko mesto. Ogledali bi si rudnik živega srebra, po ogledu rudnika, pa bi jih peljal na delavnico klekljanja, da bi spoznali idrijsko cipko. Marsovcke bi odpeljal še v partizansko bolnico Franja. Za kosilo bi jedli žlikrofe z bakalco. V Podcetrtek: Šli bi v Terme Olimia, ker imajo super bazene. Po kopanju bi si ogledali minoritski samostan Olimje, v katerem ja stara samostanska lekarna. Tam bi kupili domac sirup iz smrekovih vršickov. Z vrecko okusne cokolade iz Cokoladnice Olimje bi šli v Deželo pravljic in domišljije. V Piran: V Piranu bi si ogledali Secoveljske soline. Povedal bi jim, da so v Piranu snemali slovenski film Poletje v školjki. Ucenci so v casu karantene ustvarjali doma in naredili krasne izdelke s sporocilom. Šolsko leto 2019/20 si bomo še prav posebej zapomnili. Do meseca marca smo šolo obiskovali tako kot smo navajeni. Delali smo v razredu, na šol­skem igrišcu, se ucili v gozdu, imeli dneve dejavnosti… nato pa se je marca vse spremenilo. Ostali smo doma. Uce­ nje smo nadaljevali na daljavo. Tudi pri šolanju na daljavo so nastali cudoviti izdelki, ucenci pa so se pridno ucili in usvojili vse tisto znanje, ki bi ga morali v šoli. LIKOVNO USTVARJANJE HIŠE Za eno hišo je še ena hiša. Lepša hiša. Za lepšo hišo je še ena hiša. Še lepša hiša. Za še lepšo hišo je še ena hiša. Najlepša hiša. V najlepši hiši so doma najprijaznejši ljudje. Eden od njih si ti. Aljoša Keber, 5. Ne KNJIGA Za platnico je list. Za listom je še en list. Za še enim listom je še en list. Popisan. Za popisanim listom je še en bolj popisan list. Za še bolj popisanim listom je zgodba. Za zgodbo je manjša zgodba. Za manjšo zgodbo je še manjša zgodba. Za še manjšo zgodbo je najmanjša zgodba. Najmanjša. Za najmanjšo zgodbo je še ena zgodba. Ta zgodba je zgodbica. V zgodbici je vrtnica. Ta vrtnica je zate. Najlepša in najvecja. Ela Uštar, 5. Ne SNEMANJE ODDAJE Z EKIPO RTV V cetrtek, 9. januarja, smo se odpravili v živalski vrt v Ljubljano. Odšli smo v ucilnico na prostem. Sodelovali smo pri snemanju otroške oddaje Za repom. Najprej smo se pred­stavili in izbrali svojo žival. Matic bi bil gepard, ker hitro tece. Ko smo posneli prvi del, smo izdelovali pticjo krmilnico. Pomagal nam je gospod Ivan Jesenko, ki je strokovnjak za živali. Povedal nam je veliko zanimivosti o pticah. Vodite­ ljema oddaje, ki sta snemala z nami, je bilo ime Nika in Klemen. Na snemanju mi je bilo zelo všec, ker sem spoznala ure­ dnico oddaje Saro, režiserja, tonskega mojstra, kamermane ter voditelja Niko in Klemna. Lana Pogacar, 5. r. REVNI KMET Nekoc je živel reven kmet. Vsak dan je z metlo pometal dvorišce. Kmet je imel tudi staro kozo. Vsak dan jo je odpeljal na pašo. Jedla je seno, najraje pa je jedla travne bilke. Nekoc je kmet našel škatlo. Odprl jo je in v njej je bil denar. Našel je 26 kovancev. Zdaj si je lahko kupil nove cokle, baklo in preklo. Zjutraj, ko se je zbudil, je preštel kovance. Ena, dva, tri ... imel je še 9 kovancev. Lahko bi si ku­pil sneženo kroglo, si je mislil. Nekega dne je slišal zelo cudovit glas orgel. Opazil je cloveka, ki je igral nanje, in ga prosil, ce mu bi zaigral. Ni imel vec dovolj denarja, zato mu je ponudil, da bo varoval njegovega sina. Sin je hodil v šolo in kmet ga je vedno pospremil, ko je zazvonil šolski zvonec. Tako je kmet zaslužil dovolj denarja, da si je privošcil glasbo orgel. Matic Kotnik, 4. r. SRECA IN NESRECA Nekoc je živel fant, ki je bi zatreskan v bogato dekle, ampak ona nikoli ne bi vzela revnega fanta. Nihce ni bil njegov prijatelj, nihce tudi ni vedel, da je zaljubljen. Ker so mu sošolci veliko nagajali, je to potožil ucitelju, vendar ga tudi on ni razumel. Njegova edina prijateljica je bila drobna mravlja, pripovedovala sta si zgodbe in se veliko družila na travniku in v gozdu. Ko sta nekega dne skupaj hodila po zemeljskih tleh, je fant mravljici pripovedoval o svoji nesrecni ljubezni. Mravljici se je fant zasmilil. Kar na lepem se je zaslišalo mocno cingljanje, nebo se je mocno razsvetlilo in mravlja se je spremenila v prekrasno dekle. Takoj se je zaljubil vanjo in ji dal poljub. Dala sta si obljubo, da se nikoli vec ne locita in tako sta srecno živela do konca svojih dni. Anže Rems, 4. r. Petošolci smo ustvarjali kolišcarski motiv. Ker je bila ta likovna naloga zanimiva, so z veseljem sodelovali tudi starši. Pomagali so z nasveti, orodji, predvsem pa so ucence spodbujali k ustvarjalnosti. Nastali so cudoviti izdelki. Prinesli so jih v šolo in jih predstavili vrstnikom. Vsak izdelek je bil drugacen, zanimiv in izviren. Izdelava makete kolišcarjev Pri predmetu likovna umetnost smo dobili nalogo izdelati maketo kolišcarjev. Ideja se mi je takoj zdela zanimiva. Spomnil sem se, da imam doma veliko kartonasto stranico neke škatle, ki sem jo hranil v svoji sobi. Ta stranica je služila kot osnovna ploskev za izdelavo makete. Doma sem imel vecje število lesenih palck, ker v prostem casu rad ustvarjam. Uporabil sem jih za nosilne stebre konstrukcije in za hišo kolišcarjev. Pri maketi sem uporabil veci­noma naravni material – lesene palcke, lesene kroge, kamencke, zobotrebce … Vecino pripomockov sem kupil v trgovini za ustvarjanje. Tam sem tudi videl modre majhne kro­ glice iz stiroporja in nastala je ideja, da maketi dodam ribnik. Izdelovanje makete mi je vzelo kar nekaj casa, ampak sem užival v vsaki minuti, ko sem lahko ustvarjal. Najtežje pri izdelavi mi je bilo lepljenje z lepilno pištolo, saj je lepilo zelo vroce in sem se veckrat (na sreco malo) opekel. Mark Nose, 5. r. Maketa kolišcarjev oz. mostišcarjev V tednu od 15. do 22. maja 2020 sva se z ocijem lotila izdelave makete kolišcarjev oz. mostišcarjev. Najprej sva po internetu poiskala nekaj fotografij mostišcarskih vasi in izbrala tisto, ki mi je bila najbolj všec in hkrati primerna za izdelavo makete. Nato sva narisala skico oz. nacrt makete kolišcarjev. Del materiala za maketo sva imela že doma, ostalo sva kupila v trgovi­ni (lesene palcke, vrbove veje, rafijo). Najprej sva se lotila izdelave podlage oz. lesenega poda pod kolibami. Iz škatle sva izrezala primerno velik karton in nanj prilepila lesene palcke. Nato sva iz kartona izdelala še dve hišici – kolibi. Sledil je zahtevnejši del, saj sva morala ustrezno skrajšati vse vrbove veje in lesene palcke, tako za obe kolibi kot tudi za nosilne kole in ograjo. Pripravila sva tudi rafijo za slamnato streho. Nato je sledilo veliko lepljenja in natancnosti. Pri projektu izdelave makete kolišcarjev sem zelo užival, saj sem preizkušal svojo natanc­nost in domišljijo, ter se hkrati zabaval z ocijem. Material: Karton (vecja škatla za cevlje) Lepilna silikonska pištola Lepilo Mekol Lesene palcke Vrbove veje (ograjica za gredico iz Tedija) Vrvica Rafija Klešce Škarje Postopek izdelave makete: 1. Izdelava podlage: kartonska plošca in nanjo prilepljene lesene pal­cke (lesen pod pod kolibami). 2. Izdelava hišic (kolib) iz kartona. 3. Rezanje/šcipanje vrbovih vej na ustrezno dolžino in lepljenje le teh na hišico (kolibo) iz kartona. 4. Striženje rafije in lepljenje le te na strehi kolib. 5. Izdelava lesenega nadstreška iz vrbovih vej in prepletanje z vrvico. 6. Izdelava preproste ograje iz vrbovih vej in vrvice. 7. Izdelava brvi za dostop do lesenega poda s kolibami. 8. Lepljenje kolib, nadstreška in ograje na podlago. 9. Rezanje ustrezno dolgih debelejših vrbovih vej – kolov, na katere je umešcen leseni pod s kolibama. 10. Lepljenje podpornih kolov na leseni pod. 11. Izdelava spodnje podlage – barja iz kartona, barvanje s tempera barvami v kombinaciji z moos gumo. 12. Lepljenje mostišcne konstrukcije na podlago. 13. Izdelava dostopa do kolib – lestev iz vrbovih vej. 14. Izdelava detajlov: -drva (lepljenje oz. povezovanje vrbovih vej z vrvjo), -coln oz. drevak (lepljenje lesenih palicic in vrbovih vej na karton). Maks Lesjak, 5. r. NAŠI PROJEKTI Ucitelji podaljšanega bivanja spremljamo ucence razlicnih razredov na ekskurzijah, poho­dih, sodelujemo pri decembrski prireditvi, radi pa se tudi pridružimo šolskim projektom, na primer letošnji okoljski akciji Podnebni štrajk. Utrinek je s podružnicne šole Nevlje: »V spomin se nam je vtisnil še en lep dan oziroma trenutek. Takrat, ko smo simbolno objeli Zem­ljo. Vsi ucenci na podružnicni šoli Nevlje smo se odpravili na šolsko igrišce ter se prijeli za roke. Pokazali smo, da nam je mar za naš planet, za Zemljo, ki nam daje življenje.« Lotimo pa se tudi lastnih projektov – na maticni šoli smo drugošolci v sodelovanju z razrednicarkama, šolsko knjižnico, socialno pedagoginjo Tjašo Božic in Zavodom PET de­cembra imeli projekt Pravljicni adventni koledar. Vsak dan je eden izmed ucencev odprl kuverto in povedal, katero pravljico z zimsko tematiko bomo na ta dan prebrali med poukom oziroma v OPB. V cisto zadnji kuverti pa nas je cakalo presenecenje – izve-deli smo, da nas bo za nagrado, ker smo ves mesec tako pridno brali, po novem letu obi- skal terapevtski kuža. Res sta nas v januarju obiskala hrtica Lili in zlati prinašalec Lan iz Zavoda PET in prav vsi ucenci so jima kaj prebrali in delili priboljške. Ob tem so ucenci dobili pomembno sporocilo: da je branje resnicno vrednota. Eden izmed najbolj zabavnih OPB projektov je tudi Odštevajmo do pocitnic. Lansko šolsko leto smo v zadnjih desetih dneh pred pocitnicami na šolskem vrtu maticne šole pri­rejali žure in tako odštevali zadnje dneve pred poletnimi pocitnicami. Ucenci so vsak dan pocili balon, v katerem je bila gibalna aktivnost, ki smo jo izvajali ob dobri glasbi in obilici smeha. Upamo, da jo bomo izvedli tudi letos – z nekoliko vec var-nostne razdalje, se razume. NEPOZABNE ANEKDOTE Podaljšano bivanje je tudi cas, ko smo ucitelji in ucenci malce bolj sprošceni. Uciteljica Petra in Andrej s podružnicne šole Mekinje sta z nami delila nekaj nepozabnih anekdot, ki smo se jim na aktivu vsi ucitelji in uciteljice OPB tako nasmejali, da bi jih radi podelili še z vami. Pri igri med dvema ognjema, kjer je sodelovala tudi uciteljica, je bil ucenec zbit, a se ni umaknil iz igre. Uciteljica ga je opozorila, da je bil zadet in naj se umakne iz polja. Ucenec pa je zviška pogledal uciteljico in ji odgovoril: »Jaz imam še dve življenji, BEJBI!« Ucenka drugega razreda je pogosto ob vstopu v razred govorila: »Ravnateljica gre, ravnateljica gre,« ceš, naj se sošolci lepo obnašajo, ker pri­haja glavna na šoli. In tako je bilo tudi nekega dne, ko je po omenjenem na­govoru vstopila uciteljica OPB in druga ucenka jo je nemudoma obvestila: »VI pa že ne morete biti ravnateljica.« Seveda je uciteljico zanimalo, s kakšno logiko je ucenka »dolocila«, katera ženska je lahko ravnateljica. Ucenka ji je hladnokrvno razložila, da ne more biti ravnateljica zato, ker nima dovolj veli­ kega oprsja. Ucitelj vpraša drugošolko, ki ima tudi brata dvojcka, kdo od njiju je starejši. Ucenka pogleda ucitelja in ponosno odgovori: »Jaz, in to za 2 centimetra!« OPB IN KORONA VIRUS V marcu pa se je naše uživanje nenadoma prekinilo – šola in podružnice so zaprle svoja vrata, umaknili smo se v svoje domove, da smo se zavarovali pred virusom, ki je ohromil cel svet. Cez noc se je naš mali svet podaljšanega bivanja spremenil – a kreativni ucitelji in uciteljice OPB smo virtualno staknili glave in se dogovorili, da nam prostega casa in gibanja ne vzame prav noben virus. Zato se je naše druženje z ucenci in ucenkami preselilo v virtualni svet in vsak teden smo staršem pošiljali ideje, s katerimi bi otroci lahko pre­ ganjali dolgcas: zabavne naloge in ideje za gibanje v naravi ter v stanovanju, ustvarjalne delavnice, recikliranje, enostavne kuharske nasvete, namige za ucenje plesnih korakov in pisanje pesmi, ideje za ustvarjalno uporabo igrack in še in še. Napotke smo pospremili s spodbudnimi besedami in tako, upamo, olajšali staršem in otrokom marsikatero dolgoca­ sno popoldne. Ucencem in ucenkam z ucnimi težavami oziroma tistim, ki potrebujejo dodatno spodbudo, smo v sodelovanju z razredniki oddelkov priskocili na pomoc v obliki tutorstva – preko telefonskih ali video klicev smo jih spodbujali pri branju, jim kakšno snov dodatno razložili in nudili podporo, kakršne so bili deležni še prej v šoli. Oglejte si nekaj utrinkov kreativnega preživljanja prostega casa v casu šolanja na daljavo: Zdravilni sirup iz smrekovih vršickov. Evo, mi smo mu dodali še regratove cvetove za lažje izkašljevanje. Lepi dnevi klicejo ven, pa tudi delo in cas za igro.« »Koncno tudi pozdravi od nas, najlepša hvala za vse poslane ideje, pozdrave in lepe želje. Tudi mi vama želimo vse do-bro in predvsem zdravja. Naše delo gre, vcasih malo bolj naporno, se imamo super, se tudi skregamo, smo zdravi ter smo zelo veliko zunaj, se podimo okrog hiše, po gozdu, se igramo in tudi delamo. Pošiljam pa vam slike nekaj naših del, slastni sadni ražnjici, sirup iz vršickov in dva izdelka. Za konec pa naj z vami podelimo še pesem petošolca Tima Rajterica podružnicne šole Tunjice, ki je krasno v verzih ujel raziskovalni duh, ki smo skušali ves cas šolanja na dalja­vo vzbuditi pri naših ucenkah in ucencih, da bi jih spodbudili h gibanju v naravi. GOZD Ob naši hiši raste gozd. To je velik gozd. V gozdu je manjši gozd. V manjšem gozdu je še manjši gozd. To je gozdic. V gozdicu raste gozdicek. To je najlepši gozdicek. V gozdicku raste drevo. To je veliko drevo. Ob drevesu raste manjše drevo. Ob manjšem drevesu raste najmanjše drevo. To je drevesce. Na drevescu je gnezdo. V gnezdu je velika ptica. To je mama ptica. Mama ptica skrbi za mladice. To so majhne ptice. To so pticice. Velika ptica si prepeva pesem. Majhne ptice. To so pticice – si prepevajo pesmice. MOJAVELIKA PUSTOLOVŠCINA Tisti dan se mi je zdel nenavadno dolgocasen. Zunaj je deževalo, jaz pa sem osamljeno postopala po sobi. Gledala sem skozi okno in razmišljala o pocitnicah. Bil je zadnji šolski dan, prav zato je vreme za moje pojme popolnoma zgrešilo bistvo. Seveda lahko zadnji šolski dan nameniš necemu zabavnemu, tako sem se z mojima najbolj­šima prijateljicama odlocila za izdelavo diska. To pa ni bilo ravno lahko, saj naš blok sploh ni imel denarja za takšne in drugacne neumnosti. »Bum, bum, bum!« je potrkalo na vrata moje sobe in vanjo sta vstopili Mia in Brina. Bili sta zasopli ter utrujeni. Povedali sta mi, da sta komaj ubežali tecnemu hišniku, ki ju je spodil, ker sta hoteli zaceti z izdelavo diska. Ko smo se strinjale, da disko ni pametna ideja, sta potožili nekaj besed v zvezi z jutrišnjim dnem. Nismo želele, da bi nam bilo dolgcas, saj je bilo napovedano soncno vreme. Tako je padla naša dokoncna odlocitev, izlet v nezna-no. Zjutraj sem kot po navadi pojedla sveže pripravljen zajtrk in se napotila pred blok, ker sta me že cakali prijateljici. Usedle pa smo se v avto, ki ga je Donald Trump osebno pri­pravil za nas (morate vedeti, da sem njegova necakinja). Po nekaj minutah smo se odpravile na kopanje v Kamniško Bistrico. Ta ideja se mi je zdela imenitna. Skocila sem v vodo ter opazovala, kako to poskušata izvesti moji spremljevalki z najboljšim možnim skokom. Ko pa sta ravno hoteli skociti v vodo, sta za menoj zagledali veliko mesarsko hobotnico. Zgrabila me je za vrat in sunkovito vrgla ob skale, ki so se razprostirale ob vrtincih na moji levi. Ta-koj sta ukrepali in skocili v vodo, ker sta gledali, kako razbito ležim ob najvecjih kamnih. Ni dolgo trajalo, preden so na pomoc prišli ribici. Hoteli so jima pomagati, pa je hobotnica vse skupaj potegnila v vodo. Takrat sem se zbudila tudi jaz, lahko bi rekla, da sem bila že skoraj mrtva. Ko sem zaplavala dalje, sem s strahom ugotovila, da mi iz nog rastejo lovke. Pripla­vala sem k njima in ju rešila ter postavila na breg, ribicem pa na žalost ni bilo pomoci. Stra­hopetnici sta po tem, ko sta videli moje lovke, zbežali in me pustili samo. Nikoli vec me ni­sta obiskali, le od casa do casa je tam mimo prišel kakšen clovek in umrl zaradi nasilja te hobotnice. Lahko bi rekla, da sem imela veliko sreco, ampak od naslednjega dne dalje je mesarska hobotnica izginila. Zacutila sem, da moram zdaj jaz poprijeti za njeno delo. »Tisti hip, ko bo nekdo umrl, bom jaz prosta!« sem koncno doumela. »Za zdaj pa sem ujeta v tem telesu«, sem si ves cas govorila in mislila na edino upanje, ki me je vsak dan znova polnilo s pozitivnimi mislimi. Pocutila sem se, kot bi po meni venomer tekla strupena kri, sovražila sem pogled na mnogo lusk, ki so se nahajale nekje na mojem vratu, smrdele so. Moje lovke so lovile ribe, ki so bile moja glavna hrana. Mnogokrat sem poskusila pobegniti, pa se ni dobro koncalo, zrasla mi je le še ena velika ostudna lovka, ki se je še bolj divje zvijala in mahala. Tako grozno, ka­kor sem se pocutila takrat, se najbrž ne bom nikoli vec. Pomembno pa je bilo, da sem s pri­dobitvijo še ene lovke postajala vedno šibkejša. Ce sem bila pa vedno šibkejša, sem imela vedno manj možnosti za odrešitev in iskanje hrane. Ko je poletje prešlo v jesen, je vse sku­paj postajalo še bolj mucno, jaz pa sem še zmeraj cakala na živo dušo. Morate me razumeti, da je bila to edina smernica za nadaljnjo pot v življenje, najbrž bi vi naredili enako. Tako pa tudi poteka ta cikel menjave in odrešitve. Zelo slabo sem se pocutila, pogrešala družino, prijateljici in moji dve cudoviti sestri. Še vedno me je jezilo dejstvo, da mi prijateljici nista pomagali ali me vsaj obiskali, preprosto je bilo vseeno, kakšna sem, saj si tudi jaz želim živ­ljenja kot normalno bitje, ne pa kot neka cudaška hobotnica, ki nima pojma, kaj pocenja v reki sredi predalpske pokrajine. Iz dneva v dan je bilo slabše, vendar sem se vseeno še ve­dno oklepala svetlih misli za ohranjanje trezne glave. Še vedno pa ni nic pomagalo, žive duše ni bilo nobene naokoli. Lakota je bila iz dneva v dan hujša, k sreci pa me je lastno telo ho-botnice šcitilo pred mrazom. Vse se je podiralo, cloveka pa nobenega … Nekega dne pa je tam mimo le priskakljal majhen clovecek, dobro ste slišali: otrok -deklica! Majhna, ljubezniva, ki je kar sijala. Pripravila sem se na skok! Tri -štiri -ZDAJ! Ni-sem mogla skociti, enostavno ne moreš kar tako ubiti cloveka, pa tudi, ce veš, da ga bo kasneje zamenjal nekdo drug. Deklica se je zdela tako pozorna in prijazna, nazadnje je vzela vrcek z vodo ter izginila v gošcavo. Zamudila sem res ogromen trenutek in najbrž tudi edi­nega. Spet sem bila tako rekoc na zacetku: ponižana, gubasta hobotnica. Minilo je že nekaj let, natancneje pet dolgih let, ljudi, ki pa bi zahajali v tolmun, pa je bilo vedno manj. Dobese­dno mi je bilo že prav vseeno, porabila sem pol življenja. Ko vsaj takrat ne bi šla v reko! Po-tem se mi s tem ne bi bilo potrebno srecati nikoli. Skoraj bi se že predala usodi, ko me je obiskal nek arheolog. Iskal je nekaj zanimivega, nekaj, kar je stoletja ubijalo. To mu je pisalo na obrazu, bila sem res vesela kot še v svojih sanjah ne. Ni se mi dalo cakati, le potisnila sem ga v vodo, a me je prijel za lovke in jih vlekel. Ko se je dotaknil ene, je njemu zrasla nova, meni pa izginila. Poraženo jih je vlekel, dokler na meni ni bilo nobene vec. Koncno, koncno! Tako naglas sem kricala, bila sem res tako vesela. Dvignila sem se na obalo in opa­zila, da imam do tal dolge lase, bila sem višja in bolj suha. Bilo mi je vseeno, samo hitro sem tekla in tekla do svojega doma, preden bi pozabila, kje se sploh nahaja. Tako je arheolog že postal hobotnica. Priznati moram, da je bilo težko zapustiti tisti kraj, ki je bil toliko let moj dom. Prišla sem domov, koncno sem prišla domov, domaci so me samo gledali. Mislili so, da sem mrtva! Tako so bili veseli, da me vidijo! Zgodila pa se je majhna nezgoda. Moja babi, ki je štela 115 let, je v tistem trenutku zaradi presenecenja umrla. Mami mi je že veliko let govorila, da moramo biti pripravljeni na to. Vsi so me objemali in poljubljali na lica. Povedala sem jim napeto zgodbo od zacetka do konca. Pobotala sem se z Mio in Brino, tako da smo bile spet prijateljice. Vedno bo ostalo vprašanje, kdo je zacel potegavšcino in ali se je to sploh zgodilo. Srecno se je konca-lo, a nevarno je hoditi tja. Ko pa sem postala babica, sem svojim vnuckom svetovala, naj nikoli ne hodijo tja. Nad prigodo so bili navdušeni. Miša Plemeniti, 6. c ŽALOSTEN KONEC Ko sem prišel na letališce, sem pogledal vozni red in se vkrcal na letalo, ki vozi iz Mekinj do Kamnika. Med letom nad Atlantikom se je pokvaril sistem za uravnavanje naklona in strmo­ glavili smo. Žalosten konec. Za vse razen zame – nekako sem preživel. Zacel sem plavati proti Sloveniji. Po nekaj urah plavanja me je požrl megalodon. Žalosten konec za megalo-dona, saj sem v njegovem trebuhu prižgal taborni ogenj. Ko sem bil že v Jadranskem morju, mi je zmanjkalo moci in zacel sem se utapljati. Žalosten konec. Za vse, ki so stavili, da bom umrl. Rešila me je skupina mimoidocih potapljacev. Ko smo prišli do slovenske obale, so me odložili v Kopru. Na poti proti Kamniku, bil sem nekje blizu Postojne, me je zbil avto. Žalosten konec. Za voznika seveda, saj je moral placati visoko denarno kazen, jaz pa sem si nabral samo par prask. Po prihodu v Ljubljano me je neki tip hotel ustreliti. Žalosten konec. Za tistega tipa in žensko, ki je stala za mano. Mislim, da mi tega neprijetnega dogod­ka ni treba razlagati. Ko sem koncno prišel domov, sem si v mikrovalovni pecici pogrel bu-rek. Ko sem ga nesel na mizo, mi je padel na tla. Žalosten konec. Za burek seveda, saj je bil potem samo še za v smeti. Na racunalniku sem gledal, kje bi lahko narocil hrano, a seveda nisem našel nicesar. Žalosten konec. Za racunalnik, saj sem ga razbil, ker tako ali tako ni bil za nobeno rabo. Žalosten konec. Za dostavljavca pic, ker sem ukradel eno margerito. Za božic sem si od Božicka zaželel traktor. In seveda ga nisem dobil, ker sem bil na seznamu porednih, vse odkar sem ukradel tisto pico. Žalosten konec. Za Božicka, saj si je s tem prislužil batine. Ko sem šel nazaj s severa, me je udarila strela. Vesel konec za sosedo, ki me ni marala. Domen Bicanic, 7. b LEA IN LUKA PREMAGATA COVID-19 Moje ime je Lea in imam brata dvojcka Luka. Za dvojcka se ne razumeva prav dobro, vedno se prepirava, kdo ima prav in kdo ne. Vsi nama pravijo, da sva nadpovprecno pamet­na in da naj greva študirat za zdravnika, fizika ali kaj podobnega. Res je, da sva izumila že kar nekaj stvari, a vse sva izumila skupaj. Ko smo živeli še v naši veliki hiši na podeželju skupaj z mamo, sva na podstrehi odkrila dedkovo staro knjigo. V njej so vsi njegovi izumi, to pa naju je zelo navdušilo za izumljanje. Naj vam dam primer. Neko poletje sva izumila sticky sne­acky. To so cevlji, s katerimi lahko hodiš po stenah in stropu. Imela sva se zelo dobro in zares sva se zabavala. Seveda to ni bil edini izum. Izumila sva tudi nekaj zdravil proti razlic­nim alergijam. Ko pa sta se starša locila, sva se morala z ocetom odseliti v mesto. Zelo mi je bilo cudno in od takrat dalje sva se z Lukom oddaljila ter pocasi odmaknila vsak v svoj kot. Vsak je delal nekaj svojega. Jaz sem se zacela zanimati za umetnost, on za programira­nje. Seveda sva se tudi veliko ucila, saj hodiva na precej težko šolo. Leta 2020 pa se je zgo­ dilo nekaj nenavadnega. Že kar nekaj tednov so se po celem svetu pogovarjali o novem virusu, ki se je razširil iz Ki- tajske. Osebno me ni bilo strah, saj sem bila tako ali tako cele dneve v sobi ali pa v labora­ toriju. Oce je zganjal preveliko paniko. Kupil nam je velike zaloge hrane in drugih pomemb­ nih stvari. Nekega dne so po šolskih zvocnikih povedali, da je uciteljica iz naše šole okužena z viru­ som. Rekli so nam, naj vzamemo vse svoje knjige in gremo hitro domov. Ko sva z Lukom prišla domov, nisva nikjer našla oceta. Po pravici povedano naju je že kar zaskrbelo zanj. Kakšno uro po tem, ko sva prišla domov, je ves zadihan prišel v stanovanje. Vprašala sem ga, kaj se je zgodilo, odgovoril mi je po nekaj globokih vdihih. Rekel je, da je šel v trgovino iskat razkužilo in seveda, oce kakršen je bil, je bil ves prestrašen, saj naj bi izgledalo kot v kakšni zombi apokalipsi. Minilo je že nekaj tednov, odkar so nas poslali do-mov. Prebrala sem že vse knjige, vsaj dvakrat ali trikrat. Danes je bilo morda prvic, ko smo se z ocetom in Lukom skupaj usedli pred televizijo ter gledali porocila. Ugotovili smo, da je epidemija pomagala naravi, da si je opomogla. V casu, ko smo bili »zaprti«, so se v Benetke vrnili delfini, ozonska luknja se je zmanjšala in zrak je postal bolj cist. To nas je res osrecilo, seveda pa so potem prišle še slabe novice. Vsak dan je vec okuženih in posledicno vec umr­lih. Z Lukom sva se spogledala, mislim, da sva oba dobila enako idejo. Skocila sva s kavca in odhitela v laboratorij. Vprašala sem ga, ce misli to, kar mislim jaz in Luka je, tak kakršen je, rekel: »Ce misliš, da narediva cepivo proti COVID-19, ja, drugace pa ne«. Po dolgem casu sva se spet skupaj smejala in zabavala. Najprej sva raziskala vse podrobnosti, naredila nacr­te, prebrala veliko knjig o virusih in cepivih. Ker je najin oce prijatelj z nekaterimi uslužben­ci v Genomic Health, Inc. in še nekaterih drugih svetovno znanih laboratorijih, sva lahko prosila za pomoc. kakšen teden sva delala dan in noc, potem pa sva se spomnila, da bi bilo morda pametno, da narediva še kaj za šolo. Šola med karanteno je bila težka. Na nekakšen nacin celo boljša kot navadna. Lahko sva si sama uredila urnik in tako sva potem imela cas še za raziskovanje. Minil je že mesec dni, odkar sva zacela, uspeha pa še vedno ni bilo. Poca­si sva že zacela obupavati, ceprav sva vedela, da za iznajdbo novega cepiva potrebujeva pri­bližno kakšno leto. Ravno, ko sva bila v najpomembnejšem delu raziskovanja cepiva, je zazvonil telefon. Luka se je javil. Po petih minutah pogovora se je njegov obraz spremenil iz veselega v zelo žalostne­ga. Poslovil se je in prekinil klic. Vprašala sem ga, kaj se je zgodilo. S solzami v oceh je pove­dal, da je mati zbolela za virusom in da so klicali iz bolnišnice. Takrat sva vedela, da morava narediti cepivo, cetudi najverjetneje ne bo pomagalo materi. Zavihala sva rokave in šla na delo. Spet sva delala kakšen mesec, vmes pa hodila na obisk k materi. Naredila sva veliko razlicnih poizkusov, a še vedno nobenega uspešnega. Zacelo nama je primanjkovati pripo­mockov, zato sva se odlocila iti v šolski laboratorij. Na sreco je Luka pozabil vrniti šolske kljuce. Vzela sva maske ter razkužilo in se pocasi pretihotapila iz stanovanja. Ko sva prišla do šole, sva si dobro razkužila roke in odšla do laboratorija. Tam sva vzela vse, kar sva po­trebovala. Ko sva prišla domov, sva šla naprej k delu. »Koncno!«, sva z Lukom zavpila v en glas. Koncno nama je uspelo, no, vsaj tako se nama je zdelo. Klicala sva v vse laboratorije in jim poslala vzorec. Zelo sva bila nervozna, saj nisva vedela, ce bo v redu. Kakšen dan kasne­je so naju klicali in nama sporocili odlicne novice. Rekli so, da so cepivo dali na razlicne teste, na katere jih midva nisva mogla, in da jih je opravil pozitivno. Presrecna sva bila, saj nama je uspelo pomagati cloveštvu, v rekordnem casu sva naredila cepivo . Mati je na sreco okrevala, oce pa je bil ponosen kot še nikoli. Tako sva izpolnila en cilj, ki sva si ga zastavila. Skupaj nama je uspelo. Sara Podbelšek Miklavcic, Ob mednarodnem dnevu poezije, materinskem dnevu in v casu prebujanja pomladi smo na šoli razpisali natecaj z naslovom PESEM O MAMI ALI POMLADI. Ucenci so se odzvali v velikem številu in na naslov šolske knjižnice pošiljali prelepe pesmi. Izbor prispelih pesmi delimo tudi z vami. Mama Pesmica za mamico Mama je ena sama. To je moja mamica. Ljubka in prijazna. Ti najraje jo imaš Vedno kuha nam kosilo. in nikomur je ne daš. Tudi jaz kdaj naredim kako opravilo. Zmeraj ti pomaga Vcasih gremo po plin. in zanjo ni pomembna zmaga. Takrat mamica vpiše PIN. Danes je njen dan, Ko se v prepir podata, 25. 3. – materinski dan. zmeraj popusti in te s poljubckom obdari. Lara Puntar, 2. Tu Zmeraj te ne crklja in z možem te vzgaja. Moja mami Zanjo si pomemben le ti in te potolaži z mislimi. Moja mami zgodaj vstaja, da se v službo v Kranj podaja. Nina Oblak, 3. Ne Popoldne preživi z menoj, in imava se lepo. Andraž Jeglic, 3. Tu Pesem za mami Mamica, rad te imam, tudi ko name si huda ves dan. Hodiš v službo in skuhaš kosilo, naloge pomagaš rešiti za šolo. Zato danes, ko je tvoj dan, spet vedi, da rad te imam. Ažbe Urh, 3. Tu Rože za mamico Na travniku cvete rože pisane. Ravno pravšnje za mojo mamico. Reka tece, metulji letajo naokrog. Veter piha. To lep šopek za mamico bo. Sonce sveti, lep dan je. Ta šopek mamici všec bo. Sonce sveti, rože rastejo visoko, visoko v nebo. Metulji in cebele letajo s cveta na cvet. Barven šopek naberem ji. Živa Šalamun Prešeren, 3. a Moja mami Moja mami zelo prijazna je oseba, vcasih malo me okrega. Moja mami je oseba, ki rada mi pomaga, vcasih tudi se z mano poheca. Moja mami je prijazna, ker kuha mi kosilo. Vcasih pojem ga zelo na silo. Moja mami je najboljša oseba na svetu, zato rada jo imam najbolj na svetu. Taja Šuligoj, 3. Tu Sreca je v mami Najlepše pesmi so o mami, narišejo nasmeh. Najlepše pesmi so o mami, sreca je v malih, malih stvareh. Ker tu okoli mene, mamin je nasmeh. Ker ljubezni nikdar ni dovolj sreca sije ti v oceh. Sreca je v mami, na prav posebnem kraju, v prelepem tvojem srcu. Ko vidim tebe skozi sebe, v meni je modrina neba, v meni je bitje tvojega srca. Jakob Klemen, 5. Ne Pesem o mami Mami je kot cvetoca pomlad, ko zasije soncek zlat. Ko nabira rožice, srcek njen zlat je. Cvetoca pomlad res lepa je, a mamica moja zlata je. Mamica kot zarja je, ko se prebudi, v njej zažari soncece. Moja od vseh najboljša je, kot žarek mavrice. Res jo rada imam, je soncek moj zlat. Klara Brežnjak, 3. Tu Moja mami Vedno prijazna, malo stroga, ce je kdo ne uboga. Mamo imam za zabavo, z njo rad hodim v naravo. Moja mama rada bere in veliko pere. Vedno je vesela in bi rada pela. Moja mama je neroda, in se ji hitro pripeti nezgoda. Televizije ne mara, ker od nje boli jo glava. Rada hodi v hribe, in lovi ribe – v resnici ne, ampak rima se. Bor Mikuš, 4. Tu Pesem o mami Danes je poseben dan, ki ga praznujejo vse naše mame. Mame so ene prave dame, ki vsak dan lepo skrbijo za nas. Mama je kot mogocna gora, ki se v soncu zlati. Tudi ko obraz poln je skrbi, ga vedno nasmeh krasi. Ce mam´ ne bi bilo, bi svet bil turoben. Kdo bi me s sladkim poljubom zbudil? Kdo me tolažil, ko mi je hudo? Kdo, ce ne MAMA? Tija Osolnik, 6. a O, mamica moja! O, mama, mlada kot pomlad poljub je njenih sanj, vsak jo ima rad. Ta dišec je mamin vonj, topel in zvenec. Vedno rada pomaga ti, v objemu najdeš vec moci. Na travi že brnijo cebele svoje pesmi, mami jih zapoj, o pomladi jih obvesti. Še poljubi jo na lice in se ji nasmej. Potem pa hitro po cestici naprej, saj tam jo caka travnik poln rožic in pomladnih vej. Še pticki žvižgajo, pesmi pojejo, saj to je tisti cas, ko se radi gledajo. Objemi jo in ji povej, da vedno ji boš zvest vselej. Kadarkoli noc in dan, še pomladi mami bi polepšal dan. ceprav sem vcasih nagajivi Jan. O, mama, mlada kot pomlad. Tako kot jaz, te nima vsak tako zelo rad. Miša Plemeniti, 6. c Pomlad Pomlad je en poseben cas, ki se vsako leto spravi na nas. Takrat rože pesmi pišejo in listi zvezde rišejo. Drevo pa cvetove pripravlja, vmes ko deblo veje popravlja. Sonce rada pripravi žolna zato, da ta pomlad bo popolna. Mia Uhan, 6. c Mama Mama je ena sama. Mama je ena sama polna srece, ljubezni in pomoci. Mama je zmeraj na tvoji strani, tudi ce nimaš prav, te brani. Sreca odpre oci in v njej vidiš mamo, kako se ti smeji. Srecna mama je kot sreca na dveh nogah, ko s tabo hodi, ko si sama. Anja Božicnik, 6. a Moja mamica Moja mamica je zlata, moja mamica je pridna, moja mamica je dobra, ker pomaga mi, ko kaj ne znam. Moja mamica mi pomaga, moja mamica me spodbuja, moja mamica je prijazna, v stiski pomaga mi. Ce sem žalostna, me moja mamica potolaži in me spodbuja. Moja mamica je navadna mamica, ki skrbi zame, mojega bratca in sestrici, pri tem pa ji pomaga tudi moj ati. Karolina Fric, 5. a Pomladna Hladni dnevi so minili, pticki so se poženili, topel veter je zapihal izza vogla se nasmihal. Že cvetijo prvi cvetki na drevesih so zametki veverica gleda iz dupline docakala je, da zima mine. V zraku vse je zadrhtelo, Jaz, dekletce sem veselo, narava se je prebudila, ko se je pomlad vrnila. Alja Prezelj-Vrhovnik, 6. b Pomlad Prišel je tisti cas, ko že odhaja mraz. Pomlad se imenuje, ko drevje za cvetje cas potrebuje. Ko se pticki ženijo, takrat je res lepo. Prišel je tisti cas, ko lahko v naravi vriskamo na ves glas. Ko pregnali smo zimo, ki nam je sestavila rimo. Rimo o pomladi, o kateri mi govori tudi mami. Prišel je tisti cas, ko so lepi cevlji v trgovini Mass. Ko kratke majice pridejo v poštev, in se sliši naš odmev. Pomlad je res prekrasna, naj bo tudi misel jasna. Pia Svetic, 6. c Pomlad Pomlad si lepa soncna in vesela ogreješ nas zime in ustvariš nove spomine. Medvede godrnjave zbudiš iz spanca, da veseli stopijo v novo pomlad. Pomlad, pomlad ti soncna, pomlad, ti vse zbudiš in jih v nov dan napodiš. Hitro na noge vsi godrnjaci, dnevi so novi, soncni in topli. Pomlad, pomlad, ti soncna pomlad, ti vse zbudiš in jih v nov dan napodiš. Brina Sakelšek, 6. c Pomlad je pomlad, in vsi so obsedeni z njo. Ko se pticki prebudijo, in veselo žvrgolijo. Pomlad je pomlad, in vsi so obsedeni z njo. Kako lepe rožice cvetijo, in pod nosom zadišijo. Pomlad je pomlad, in vsi so obsedeni z njo. Ko sonce zablesti, in Francko prebudi. Kaj pa gospa Zima in prijateljica Jesen pa ne pozabimo na gospoda Poletje O ne, ne, zima je premrzla, jesen prevec pusta, poleti pa te popikajo ose in komarji. Joj, da bi bili vsi letni casi enakovredni! Irena Tišler, 6. a OB KONCU DEVETLETKE Spomnim se prvega šolskega dne, ko smo z veliko šolsko torbo in polni navdušenja vstopili skozi šolska vrata. Šole sem se zelo veselila, z veseljem pa sem spoznavala tudi nove prijatelje. Ko smo stopili v razred, smo se posedli za mize in spomnim se, da je bil to najboljši obcu­tek na svetu. V prvem in drugem razredu smo imeli isto uciteljico, Majo Škrjanc, v podaljša­nem bivanju pa ucitelja Braneta Božica. Najbolj mi je ostalo v spominu druženje v podaljša­nem bivanju, ko smo se lovili na šolskem vrtu ali pa ob deževnih dnevih v razredu gledali risanke. Ko smo prišli v tretji razred, smo bili prva generacija, ki je že imela ocene v tre­ tjem razredu, kar se mi je takrat zdelo grozno. A ko sedaj pogledam nazaj, vidim, da smo dobili nek vzorec, kako bo izgledalo z ocenami. V cetrtem razredu smo imeli pouk bolj umetniško orientiran, saj je naša uciteljica imela tudi interesno dejavnost ljudski plesi in igre, kjer otroci plešejo in pojejo kot v starih casih. Iz petega razreda mi je v spominu najbolj ostalo izdelovanje ladjic iz stirodurja, saj smo se ob izdelovanju zelo zabavali, in pa seveda šola v naravi, kjer smo odšli v krasno Savudrijo. Ko pa smo prišli v šesti razred, smo se morali navaditi na veliko novih stvari, kot so na pri­mer, da si se moral prestavljati za vsak predmet v drug razred ali pa to, da so nas premešali in združili s podružnicami in s tem smo pridobili veliko novih prijateljev. V šestem razredu pa smo imeli tudi nacionalno preverjanje znanja, kar je nekaj, cesar nimaš vsak dan, in pa tudi tabor v Cerknem, kjer so se ustvarili zelo dobri spomini. V sedmem razredu mi je bil najbolj všec naš tabor pri Soci, kjer smo se zelo zabavali, še posebej pri orientaciji, ko smo morali sami oziroma v trojicah slediti zemljevidu, da smo se lahko vrnili nazaj do našega doma. Osmi razred je najtežji od vseh ... ha ha ha, ne bi rekla! Osebno mi osmi razred ni bil najtežji, najbolj všec mi je bilo, da se je naravoslovje razdelilo na kemijo, biologijo in fiziko. Kemija in biologija pa sta danes dva od mojih najljubših predmetov. In koncno deveti razred, zadnji in težko pricakovan razred osnovne šole, mineva zelo hitro. V devetem razredu pa smo doživeli nekaj, cesar ni doživela še nobena generacija, zaradi epidemije koronavirusa se nam je namrec sredi marca zaprla šola in ostala zaprta vse do junija. Treba se je bilo privaditi na spremembo, pouk je namrec potekal preko interneta. Ko smo se koncno vrnili, smo imeli ogromno novih pravil, ki smo se jih morali držati, izvedeli pa smo tudi nekaj slabih novic, in sicer da nam odpade težko pricakovana valeta. Vem pa, da nam ne bi uspelo priti vse do sem brez vseh uciteljev in naše razrednicarke Anamarije Erculj. Ana Vidovic, 9. b KONCALI SMO CUDOVIT DELCEK NAŠEGA ŠOLANJA 9. c je razred poln »drugacnosti« in težko ga je opisati na eni strani lista. Vse se je zacelo v 6. razredu, ko smo se spoznali in skozi leta navezalo prijateljske vezi. Ne da bi vedeli, smo se sami formirali v razlicne skupine po interesih in lastnostih, ki so se skozi cas spreminjale in nadgrajevale. Na zacetku so bile skupine kot mi, mlade in so vecinoma temeljile na ucen­cih, ki so se poznali že od prej. Skozi cas pa so nekateri ucenci iskali prijateljstva izven teh skupin in tako so se ustvarile skupine in prijateljske vezi, ki bodo držale dolgo. Ceprav smo drugacni, se je naš razred oblikoval v veliko družino. Velika zasluga za to gre tudi naši raz­rednicarki Tamari Bracic, ki nam je pomagala gasiti spore in je naše razredne ure naredila bolj zabavne, preživeli smo jih npr. na drsalkah, kegljišcu, Starem gradu … Skupaj smo preživljali dneve in se veselili ekskurzij. Vsi c-jevci smo v naših skupnih letih pokazali svoje znacilnosti in talente. Ko smo odšli v Tolmin, nam je Jan Šobar zjutraj zaigral na harmoniko. Sara Podbelšek Miklavcic in Jaka Obradovic sta se izkazala za likovna umetnika. Lana nas je poucila o rock glasbi in Jan Luka o japonski kulturi. Luka Okorn, Nejc Kosirnik in Nikola Lekovic so bili težki nasprotniki v nogometu in Enej Vukšinic nas je s svojim znanjem rokometa vedno opozarjal na fer igro. Športnika sta tudi Nika Kordic Zamljen, ki je šoli prinesla zmage iz odbojkarskih tekmovanj, in Jaka Žagar, ki rad igra košarko. Ožbej Bastic in Rok Golob sta zelo uspešna v racunalniških igrah. Jaka Mušic Lap je s svojim znanjem dvignil povprecno oceno razreda in prav tako naš razredni knjižni molj Gaja Vdovc. Bodoci podjetnici sta Zala Leban in Vita Škrjanc, saj sta se visoko uvrstili na podjetniškem tekmovanju POPRI. Sara Murtic, Rafaela Vladikova, Nika Pecar, Manca Homar in Eva Vukšinic pa so se vedno rade volje družile s komerkoli. Pomemben faktor v našem razredu je seveda tudi Nejc Grcar, ki je vedno poln informacij in poucnih tem. Vcasih se je med poukom na ves glas zasmejal in se za to dejanje uciteljem opravicil z besedami "oprostite, nekaj sem se spomnil". V 9. c imamo tudi razrednega fri­zerja, to je Jan Inkret. Svoj frizerski studio je imel kar v šolskih stranišcnih prostorih, obra­toval pa je med vsemi šolskimi odmori. Svojo prvo frizuro je v svojem studiu naredil kar sam sebi. Po tej zmagoslavni frizuri se je usul plaz strank, ki so si želele sprememb frizure. Na valeti ste imeli vsi prisotni cast videti velikega mojstra frizur pri delu. Jan strankam naj­prej opere lase, jih postriže, pobarva in posuši, na koncu pa še poceše. Tako je frizura moj­ stra narejena. Predstavljamo vam fotografijo 23 zadovoljnih strank, pripravljenih na zabavo, pred vstopom v novo šolsko okolje. Nejc Grcar in Vita Škrjanc, 9. c