Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru z pošiljanjem na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2.— za četrt leta „ I,— Naročnina se pošilja upravnistvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi. SLOVENSKI List ljudstvu v pouk in zabavo. Posamezni jlsti dobi se v tiskarni in pri gospodu Novakrji na velikem trgu po 10 h. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, [trikrat 35 h. £ f Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Štev. 3. Cesar o „Zde" vprašanju. V soboto popoludne so se mnogi člani avstrijske delegacije udeležili obeda pri cesarju, pri katerem je cesar nagovoril večinoma vse delegate. Za Čehe in sploh za vse avstrijske Slovane pa je najvažnejši pogovor vladarjev s poslancem dr. Stranskim o tako-zvanem »Zde» vprašanju. Mnogo čeških re-servistov se je pri kontrolnih shodih javilo z «Zde», namesto s «Hier» in so bili vsled tega ostro kaznovani. Najprej je opomnil vladar, da je delegat Stransky zelo ostro govoril v delegaciji o Zde-vprašanju, na kar je nagovorjeni pripomnil, da se mu zdi, da taki govori ugodno vplivajo na razburjeno prebivalstvo in ga umire. Cesar: Nasprotno, prej bodete ljudstvo razburili, nego pomirili. Stransky: Ako narod vidi, da njegovi zastopniki izražajo njega misli, se ne posluži ostrejih sredstev in prepušča poslancem, da skrbe za njih interese. S tem, menim, se več stori za pomirjenje. Cesar: V Zde-vprašanju sem nespravljiv z Vašim stališčem in se ne strašim oklicati naglega soda, ako se narod ne vda v tej stvari. V zadevah vojne ne razumem nikake šale in že danes povem, da ne bom nikogar pomilostil. — Dr. Stransky je zagovarjal stališče češkega naroda, na kar je pripomnil vladar: Ljudstvo je nahujskano, to je povzročilo razumništvo. Začetek je bil narejen v Tišnovi. — Stransky: Vaše Veličanstvo naj mi dovoli opazko. Res je sicer, da je razumništvo pričelo, toda njemu je tudi samo pristopen zakon, in ta ne predpisuje, da se je treba oglašati s «Hier», marveč do- V Mariboru, dne 18. januvarja 1900. tičnik mora stopiti iz vrste in oddati svojo knjižico. — Cesar: Gospod doktor, to je odvetniški dokaz, toda povem Vam, da je to zadeva službenega jezika, in ta je v vojni nemški. — Stransky: To bi imelo lahko neljube posledice, ako se ne najde nikak izhod iz te zadeve in ako se ne ustreže čuvstvom češkega naroda. — Cesar: Tudi jaz bi obžaloval, toda reči moram še jedenkrat, vojni dajte mir. S tem ie bil razgovor o zadevi končan in Slovani v Avstriji vedo, Jkako je z «Zde» vprašanjem. Slovanski časnikrprinašajo ce-Jsarjeve besede brez vsake pripombe. Nemški katoliškL-fiasniki ^sklepajo iz teh cesarjevih besed, da je cesar _z&_ nemški iezik_x_aystf. vojni. NegišknHberalni jn^^aciopalpiJisti pa na iako~nešpretgn^^gjn i^bjjajgjgesarjsve Besede ter trdijo,"" da je razgovor značilen tudi za nadaljno razvijanje naše notranje politike. A vsak otrok lahkj vidi, da temu ni tako, ampak da je cesar govoril izključno le o nemščini v vojni. Slovenski narodni ponos. ii. Slovenec bodi ponosen na svojo zemljo. 1. ker je krasna, in 2. ker mu daje pogoje za zdravo, krepko življenje. Res je, da vsak narod slavi lepoto svoje dežele; vsakemu je domača dežela najlepša, ni je nad njegovo. Ogerskemu čikošu se ne-I pregledna, enolična pusta ne zdi nič manj Tečaj XXXIV. lepa, kakor prebivalcem Savinjske doline mogočna gromada snežnobelih, v nebo ki-pečih skal, in viničarju, bivajočemu na kakem vrhu Slovenskih goric, se pase oko po poljih, vinogradih in senožetih s tako radostjo, kakor primorcu, kadar se mu pogled tja črez sinje valove in bela jadra izgublja v daljavi, o kateri jedva sluti. In da je tako, je prav. Kaj bi nastalo na svetu, ko bi se recimo vsem narodom nakrat dopadla ena edina dežela? Boj in klanje, dokler bi ne bili do enega naroda pokončani vsi. Človek se grudi, na kateri trpi in se veseli, privadi, jo začne ljubiti, jo ljubi čim dalje tem bolje, in zajedno se mu tudi od dne do dne zdi lepša, najsi je v resnici ali ne. Dasi se nam po teh le mislih vidi, kakor da bi torej bilo enako, je-li dežela taka ali taka, pa vendar ni. V resnici ni vse enako lepo. Okolica pa, v kateri človek živi, obzorje, katero vsak dan gleda, vpliva na njegovo duševje. Potemtakem stori prazna, pusta, enolična narava človeka, ki v njej vzraste in živi, bolje omlednega, pustega in mrtvega, dočim krasna priroda v obče daje človeškemu duhu lahna krila, živahnost in dovzetnot za vse, kar je lepo. Gotovo pa tudi ni brez bodrečega vpliva, ako se ljudje, ki prihajajo v deželo od daleč, prirodni krasoti ne morejo načuditi in imenujejo tiste srečne, katerim je privoščeno, da jo uživajo dan na dan. Vsak je že sam čutil, kako mu je v takem slučaju kipelo srce in se polnilo z veseljem do najtežjih podjetij. Naj se zbero vsi leposlovci, kar jih je že prepotovalo dokaj sveta, in naj si še po- Listek. Roža trpljenja. Češki spisal J. Cervenka. II. Bila je noč na Veliki petek. Prebivalci toledski, bivši pri maši v prekrasni stolni cerkvi, šli so ali spat, ali so si jeli pripovedovati pri toplem ognjišču povesti, podobne oni o Kristu de la Luz, kterega so oropali židje, in ki je zapustil krvavo znamenje, vsled kterega je bil odkrit zločin, ali ono povest o svetem mladenču iz Guarde, na kterem so ponovili sovražniki naše vere kruto trpljenje Jezusovo. V mestu je vladal globok mir, kterega je le včasi motil klic ponočnih straž, ki so oni čas hodile mimo Alkazara, ali šum vetra, ki je majal zastavice na vratih in tulil na oglih neravnih ulic. Na valovih Taja se je zibal čoln, privezan h kolu ne daleč od mlinov. Lastnik čolna je pričakoval nestrpljivo nekoga. Konečno zapazi postavo, ki se bliža bregu, trudoma stopajoč po ozki stezici nad reko. «To je ona!» šepnil je brodar hipoma. «Zdi se, kot bi se to noč bila zarotila vsa ta zlodjeva drhal židovska! . . . Kje so si dali ti vragovi sestanek s Satanom, da prihajajo vsi sem k mojemu čolnu? ... Saj imajo most malo korakov od tod! . . . Ne, ne, ti ne gredo k ničemur dobremu, ker se tako ogibljejo, samo da ne bi trčili nenadoma na redarske vojake ... Ali naposled je to vse eno, zaslužim si nocoj lepe peneze, . . . naj dajo odgovor sami, jaz se v to nikakor ne utikam in se utikal ne bom.» Mož sedeč v svoji ladjici to rekši, pripravil si je vesla in ko je Sara, — kajti ni bil nihče drug, — ktero je do zdaj pričakoval, v čoln skočila, odvezal je vrv, s katero je bil pripet čoln, in začel veslati k nasprotnemu bregu. «Koliko si jih prepeljal to noč?» vprašala je Sara brodnika kmalu potem, ko sta se oddaljila nekoliko od mlinov, in kakor bi vprašanje njeno zadevalo kaj, o čemur sta že davno bila govorila .... «Nisem jih mogel prešteti,» odvrnil je vprašani ter nadaljeval: «Cel roj! ... . Zdi se, kot bi bila ta noč poslednja, da se shajajo!» «Ali veš ti, zakaj se tu gre? Kaj so nesli s seboj, opustivši mesto v tem času?» «Tega ne vem ... Ali po vsem pričakujejo nekoga, ki ima priti to noč ... Ne vem, čemu ga čakajo, toda mislim si, da ne bo nič kaj prida » Po tem kratkem razgovoru umolknila je Sara in sedela nekaj časa utopljena v premišljevanju, kakor bi nekaj zasledovala. «Ni dvojbe,» pravila si je v duši, «oče je izvedel o najini ljubezni in pripravlja grozno maščevanje. Treba je, da izvem, kam gredo, kaj delajo in naklepajo. Zamujeno trenotje utegne ga uničiti.» Ko je priplavala ladjica k zapuščenemu bregu, ustala je Sara in položila roko na čelo, pokrito od straha z mrzlim potom, kakor bi hotela odpoditi plašljive misli. «Nate!» zaklicala je lepa Židinja, poda-vajoč brodnarju peneze in kazajoč na ozko, krivo stezico, ki se je vila kakor kača med skalami . . . »Je-li tam-le steza, koder so šli?» «Da! In ko so dospeli do Maurove glave, izginili so v levo . . . Zlodej in oni sami vedo, kam so odšli potem,» odvrnil je brodnik. Sara je šla v ono stran, ki jo je zaznamoval brodnik. Čez nekoliko minot se je prikazala in izginila zopet v črnem labirintu temnih in raztrganih skal. Ko je došla do mesta, imenovanega Maurova glava, bili so še malo videti njeni temni obrisi, dokler ni izginila popolnoma v nočni tmini. III. Pri stezici, kjer dandanašnji stoji prelepa cerkvica Device Marije, kake tri strelja je gledajo zemljo slovensko ter sodijo potem strogo, a nepristransko, ni se nam bati, da se sodba ne bo enoglasno glasila: slovenska zemlja je izmed vseh, kar jih svet glešta, ena najlepših. Ne trebamo v dokaz navajati slavnoznanega Bleda, o katerem je neki Anglež, ki je bil malone ves svet prepotoval, rekel, da je raj sveta, da je najlepši kraj, kar jih je na zemlji videl, ozrimo se, kamor se hočemo, Slovenska je povsod krasna: na Štajarskem, na Koroškem, na Kranjskem, na Primorskem, tam, kjer jo čvrsta Drava kot brhko dete pozdravlja, in tam, kjer se od nje kot silen orjak poslavlja, tam, kjer jo boža ljubka Mura, in tam, kjer jo poljublja prelestno morje. Zato beseda slovenskega pesnika ni prazna, če poje: Slovenski svet, ti si krasan! Ti poln nebeške si milote, Ti poln največje si lepote, Ti biser meni vse zemlje! Slovenski svet, ti si krasan! Zares nebo te je ljubilo, Da te tako je obdarilo! Kako bi te ne ljubil jaz? (Dalje prihodnjič.) Politični ogled. Novo ministerstvo pod predsedstvom pl. Korberja še vedno ni sestavljeno. Pravijo, da je bode sestavil sedaj, ko se konča zborovanje delegacij. Nemci so odklonili, da bi dobili svojega ministra, ki bi zastopal v mi-nisterstvu njihove zahteve. Nemci lahko odklonijo kaj takega, kajti za njih je itak dobro preskrbljeno. Novo ministerstvo bo, čeravno sestavljeno večinoma iz uradnikov, odločno nemško ter se nagibalo na levo stran državnega zbora, kjer je še nedavno divjala nemška obstrukcija. Slovani ne morejo zaupati takemu ministerstvu. V delegacijah so se češki in poljski poslanci hudo pritoževali radi izganjanja slovanskih avstrijskih delavcev iz pruske države. Ne samo da je bil vsak izgon neutemeljen, izvršil se je navadno še tudi na prusko-surov način. Delavce in njihove družine so imeli par dni zaprte, povrnitev denarja vplačanega v bolniške blagajne so jim odrekli in potem so jih gnali kakor zločince do meje. Minister vnanjih stvari, grof Goluhovvski pa je opravičeval Pruse, namesto da bi odločno grajal krivično ravnanje nadutih Prusov! Slovenski delegat dr. Ferjančič je v svojem govoru dokazoval pomankljivost naše od pečevja, znanega prebivalcem toledskim sploh po imenu Maurova glava, razprostirale so se tedaj razvaline bizantinske cerkve, postavljene še pred padom Arabov. Po stebrih na zemlji ležečih rastlo je robidovje, med kterim je bil tu kos razbite stebrove glavice, tam kamenene plošče s surovo izsekanimi, pošastnimi zmaji in grdimi podobami človeškimi. Od cerkve ostali so dozdaj le deli postranskih zidov in nekoliko razpokanih in z mahom pokritih obokov. Sara, kteri se je dozdevalo, da jo vodi neka nadprirodna slutnja, dospevši na mesto od brodnarja pokazano, premišljevala je nekoliko trenotkov, ne vedoč, kod bi naj šla. Končno se je obrnila s trdnim in odločnim korakom k zapuščenim razvalinam cerkve. Zares! Njena slutnja je ni varala.| Danijel se ni več smejal. Danijel ni bil več oni slabi in zgrbančeni starec; iz majhnih, v trepalnicah skritih očij švigali so mu bliski jeze; zdelo se je, da ga je obsedel maščevalni duh! Stal je po konci ondi, obdan od množice, hrepeneče prav kakor on, ugasiti žejo svoje jeze nad sovražniki svoje vere; zdel se je, da raste ukazujoč zdaj temu, zdaj drugemu. Spodbujal jih je k deln, in sam je delal z trgovinske politike, potrebo, da se zboljšajo trgovinska zastopstva (konzulati) v inozemstvu ter zahteval še drugo železnično zvezo s Trstom. Predvsem bi bilo potrebno, da se trgovinsko napredujoča Češka zveže z morjem. Želi, da se Bosna in Hercegovina vendar že enkrat združita s Hrvatsko ter toži, da se to samo z ozirom na Ogre ne zgodi. Ostro graja avstrijsko politiko na jugu, kjer se državi zvesti Slovani prezirajo, a za obstoj Avstrije nevarno prusaško in italijanaško gibanje mirno pripušča. Vkljub vsem tem pritožbam pa je slovenski delegat nazadnje vendar izrekel, da bo glasoval za proračun vnanjega ministerstva. Slovenci smo vajeni, da poljubljamo roko tudi našim nasprotnikom! Pred porotnim sodiščem v Milanu se vrši že več teonov velika kazenska pravda zaradi umora bančnega ravnatelja Notar-bartola, čegar morilcem so prišli na sled še le pred kratkim časom. Značilno je za razmere v Italiji, da so se skrivali morilci v stanovanju državnega poslanca Pallizola ter da je ta mož, ki je imel v javnem življenju veliko ugleda, vedno občeval z morilci ter bil celo — kakor kažejo razmere danes — najbrže tudi pravi provzročitelj tega umora. Značilno je, pravimo, da je ta pravda uže do danes dognala, da so skoro vsi člani si-cilijanske uprave ob jednem tudi člani zloglasne roparske družbe «Mafije» ter da je moral predsednik porotnega sodišča celo višje policijske uradnike zapreti radi krivega pričanja. Najznačilnejše pa je, da je moral podati celo vojni minister Mirri svojo ostavko, baje, ker je bil tudi on nekoliko zapleten v to pravdo. To so pač žalostni pojavi, ki očito dokazujejo skrajno propalost blažene Italije. Vojska v Južni Afriki. Zadnji teden se je razširila vest, da je pal Ladysmit v roke Burov. Vendar se ta vest ni poistinila. Gotovo je le toliko, da so si Buri pridobili ravnino pri mestu, s koje se jim Angleži ne bodo več mogli dolgo ustavljati. Ob reki Tugeli se nahaja angleški general Buller s svojo vojno ter bi rad čez reko. Ali se mu posreči, je jako dvomljivo. Na Angleškem se bojijo, da bo Buller zopet podlegel, ponekod pa hočejo vedeti, da se je to že zgodilo. — Ljudovlada Oranje, ki se vojskuje ob strani Burov, napenja vse sile, da zbere veliko vojno. Izdala je ukaz, vsled kojega mora vse pod zastavo, kar je sploh sposobno. Dopisi. Iz slovenj ebistriškega okraja. (Volitve.') Pri volitvi za okrajni za stop iz vele- gorečo, pošastno vztrajnostjo potrebne priprave za grozno dejanje, na ktero je mislil dan za dnevom in koje je preudarjal kle-pajoč na naklo in na videz se za nič zmeneč v svoji prodajalnici v Toledu . . . Sari se je posrečilo dospeti v temi do cerkvene veže. Ko je pa pogledala skozi okno noter, morala se je premagati z orjaško silo, da je^zadržala groze krik. V rudečem plapolanju ognja, ki je metal na porušene cerkvene zidove dolge tenje one peklenske tolpe, zdelo se ji je, da zre nekoliko mož, ki so se trudili povzdigniti kvišku težek križ, dočim so spletali drugi krono iz trnjevih robidnih vej, ali brusili na kamnu ost velikanskih žebljev. Strašna misel je preletela njeno glavo. Spomnila se je onih, ki niso obdolževali samo enkrat žide skrivnih zločinov. Spomnila se je nehotč grozepolnega dogodka o križanem mladeniču, ki ga je dozdaj imela za surovo, lažnjivo obrekovanje, izmišljeno od zlobnih ljudij, da bi ščuvali proti Židom. Zdaj pač ni moglo biti več dvojbe! Tu pred njenimi očmi je stalo ono pošastno orodje za mučenje, in roparski rabeljni pričakovali so le še žrtev svojo. Sara polna svete gorečnosti, ki je pri-kipela v vzvišeno jezo, in navdahnjena od one neomajivne vere v pravega Boga, o posestva 8. t. m. smo za 2 glasa propadli. Agitacija nasprotnikov je bila takšna, kakor nikdar dosedaj. Kar se čuti nemškega in nemčurskega, bilo je ta dan po koncu. Prav s turškim nasilstvom so zadržavali in begali naše volilce in si na ta način zmago pridobili. Spravili so na volišče vse do zadnjega moža, med katerimi sta bila Strehar iz Zg. Prebukovja in Samastur, zastopnik gozdne zadruge iz Spd. Polskave najpristnejša Nemca. Zares lepo je bilo videti, na eni strani kmetski volilci, a na drugi pa vsakovrstno namešana gospoda, in med temi ta dva prej imenovana kmeta. V volilno komisijo so bili izvoljeni Stiger, Nasko in pragerski Grundner. Predsednik je bil Stiger, kateri je kratko razložil v nemškem jeziku postavna določila volitve, a na opombo g. nadkomisarja barona Mullerja bi bil moral tudi dotične točke v slovenskem jeziku razložiti. A sedaj se je pokazala nezmožnost teh gospodov, ker nobeden ni znal zahtevanega v slovenščini povedati. Videč zadrego teh gospodov, se obrne nadkomisar do našega g. Mlakarja, če bi mogoče on hotel to nalogo sprejeti, kar pa ta kratko odkloni z opombo, da je to delokrog predsednika, a če komisija ni zmožna, zakaj se da voliti. V tem obupnem položaju se jih na to usmili sam nadkomisar in razloži dotična postavna določila kolikor toliko v slovenskem jeziku. Ko smo videli po dokončani volitvi, da smo v manjšini, nismo nikakor izgubili poguma, kajti v zavesti, da smo storili vsaki svojo dolžnost in da je za sedaj našega propada edina regulacija davka kriva, nam ne more nihče očitati, da bi spali, dočim nam je sovražnik ljuliko sejal. — Zaprisegli smo si, da je ta zmaga zadnja teh ljudi. Nadalje njim pa tudi hočemu pokazati, vsem, kateri so nam nasprotni, da mi brez njih lahko, a oni brez nas težko živijo. Zato smo sklenili, da nobeden slovenski kmet od zdaj naprej ne prestopi praga niti gostilne, niti štacune naših nasprotnikov. Edina naša gostilna je pri Petru, kjer smo doma v svoji lastni hiši. Tudi svojega narodnega trgovca imamo v osebi g. Pinterja, katerega se moramo držati in koji bo tudi nam šel povsod na roko. H koncu si oglejmo še nekatere nasprotnike. Udova Limavšek je očitno proti nam volila po Scharfu, kar kaže, da sta nam Limavšek in Scharf nasprotna. Istotako Pe-tzold, sicer po osebi majhen, a v nasprotstvu do nas velik. Pa še ene osebe mi kmetje ne smemo pozabiti, katera nam pri vsaki priliki nagaja, in ta je Osimitsch (beri Ozi-mič). Že ime ti pokaže, da ga niso Tevtoni ali Cimbri pri nas izgubili. Se ve, tudi ta je kterem jej je pravil ljubimec njen, se ni mogla premagati ob strašnem pogledu; prodrla je grm, ki jo je skrival in se nenadoma prikazala na cerkvenem pragu. Ko so jo opazili, da se bliža, vskliknili so židje s strmenjem in iznenadenjem. Danijel priskočivši k svoji hčeri s pogledom groznim, vprašal jo je z grobnim glasom: «Kaj iščeš tu, nesrečnica?» «Pridem,» zaklicala je Sara z odločnim trdnim glasom, «da vržem na glavo vašo vse kletve vašega prokletega dejanja, in pridem vam pravit, da zaman čakate na žrtvo svojega zločina, razven, če vam jaz nisem dovolj, da bi si ugasili žejo svojo v moji krvi! Kajti kristjan, kterega čakate, ne pride, ker sem jaz izvedela zlobno vašo namero!» «Sara!» kriknil je žid, sikajoč togotno, «Sara, ne, ne, to ni res! Ti nas ne moreš izdati, da bi razodela skrivne obrede naše! A če je to res, da si tako učinila, pa nisi moja hči . . .1» «Ne! . . . Nisem! Našla sem drugega očeta, ki je poln ljubezni do svojih otrok, očeta, kterega ste pribili vi sramotno na križ, in ki je umrl na njem, da bi nas odkupil, od-piraje nam vrata nebeška v večnost . . . Ne!.. . Nisem vaša hči, ker sem kristjanka in se sramujem svojega rodu!» moral biti pooblaščen, da voli proti nam, v zahvalo zato, ker ga mi kmetje živimo s tem, da mu pokupimo vsakovrstne vrvi. Imamo jih Se dovolj, a za danes zadosti. Sedaj pa mora biti vsa naSa skrb, da volilci kmečke skupine volijo najodločnejše može, kateri bodo znali naše kmetske koristi varovali in braniti. Volilci 1 Dne 22. t. m. t. j. v ponedeljek je za Vas imeniten dan, dan volitve! Ne dajte so zmotiti od nobenega nasprotnika, ampak poslušajte in držite se trdno svojih voditeljev, katere poznate, da gorijo za Vaš blagor! Več kmetskih veleposestnikov. Jarenina. (Kmetijska zadruga) priredi v nedeljo dne 28. januvarja II. podučni shod v hiši pok. gosp. Fišerja ob 3. uri po-poludne; na tem shodu bo govoril deželni potovalni učitelj M. Jelovšek iz Gradca o živinoreji. Na ta shod že sedaj opozarjamo vse jareninske kmete in sploh živinorejce, da se ga vsi udeležijo. Pred vsem je treba kmetu poduka na vseh poljih kmetijstva; ta poduk bo naša zadruga v obili meri priskrbovala svojim udom. Način dosedanjega kmetovanja je v marsičem že zastarel. Vsled nevednosti izgubi naš kmet na tisoče leto za letom, ker mu je nepoznan umnejši novejši vseskozi preskušen način obdelovanja, kateri je pomagal kmetom na Češkem, na Nemškem in drugod do velikega blagostanja. Koliko izgube je imel kmet do sedaj že pri gnojenju, ker ni vedno dobro ravnal z gnojem, o tem nas je zadnjo nedeljo na prvem podučnem shodu naše zadruge popolnoma prepričal pot. učitelj Ivan Belč, ki nas je v obširnem pa poljudnem govoru podučeval o gnojenju. Razložil nam je velik dobiček umetnih gnojil, nas podučil, kako je treba skrbeti za gnojišče, za gnojnico, kako se dela kompost, kako se gnojijo travniki, polja, vinogradi. V precejšnjem številu zbrani poslušalci so z velikim zanimanjem sledili govornikovim besedam. Ud zadruge pa je priporočal navzočim kmetom, naj bi si v novem letu v posebni «gospodarski knjigi» zapisovali vse dohodke in stroške, kajti umno in uspešno gospodarstvo je nemogoče brez gospodarske knjige, ki je prav koristna in potrebna tudi rokodelcu in delavcu. Ta knjiga uči s številkami gospodarja, kaj mu dž največ dohodka in kje ima največ stroškov, pa ga tudi navdušuje, da si skuša pomnožiti nekatere dohodke, a zmanjšati nekatere stroške. Če bo vsak letošnji podučni shod naše zadruge obrodil le nekaj sadti, bo že to lep dobiček za njene ude. Drugo pa še pride počasi. Drevo ne zraste v enem dnevu. Torej kmetje, zanimajte se vsi za toliko potrebni poduk v kmetijstvu! Slišavši te besede, izgovorjene s tako odločnostjo, ki jo pokladajo samo nebesa v usta mučenikom, vrgel se je Danijel, oslepljen od togotne svoje strasti, na krasno Saro, treščil jo ob zemljo, zgrabil za lase in jo vlekel kakor od peklenskega duha obseden do podnožja križa, ki se je zdel, kot bi gladno razprostiral grozne svoje rame, da bi jo zgrabil. Tu je zaklical obrnjen k onim, ki so ga obdajali: «Tu vam jo dam! Izpolnite pravico na tej nesrečni ženski, ki je prodala svojo čast, svojo vero in svoje brate!» IV. Ko so doneli naslednji dan zvonovi stolne cerkve, daleč okrog oznanjujoč vstajenje, in so se kratkočasili meščani toledski s streljanjem z lokom v slamnate Judeže, kar je še dandanašnji šega v nekterih krajih, odprl je Danijel vrata svoje prodajalnice, kakor je imel navado, in z večnim svojim smehljanjem na ustnih jel je pozdravljati vse, ki so šli mimo, neprestano klepajoč na naklo z železnim kladivcem. Ali vetrnice mauriškega okna Sarinega se niso ganile, da bi se odprle, in nihče ni zapazil več krasne Danijelove hčerke, gledajoče skozi pobarvane šipe. Iz Haloz. Kako ste nas vendar podre-gali, g. urednik, z Vašimi zadnjimi članki! Haložani smo bili do sedaj itak kakor jazbeci v svojih zimskih brlogih. Samo da nam je bilo toplo in da smo smeli spati, pa smo bili radi. Z nami so imeli slovenski listi do sedaj malo opraviti, k večjemu to je bilo včasih brati, da smo polni uši (namreč trtnih) in pa veliki siromaki. V zadnjem času smo se začeli pa tudi mi nekoliko koračiti. Zakaj videti uže vsako slovensko faro na nogah, na delu, začelo nas je biti pošteno sram lenobe in zaspanosti naše. Dolgo smo čakali z odprtimi ustmi, da nam priletijo pečeni golobi v lačne želodce, a čakali smo zaman, čakali tako dolgo, da od glada skoraj umiramo. Zares, glad in beda zdramila sta nas iz spanja. A komaj, da smo začeli oči odpirati in prve korake na delo staviti, kar zopet ni prav. Gospoda mestna nas je začela široko in pikro gledati, češ kaj je treba Haložanom živeti! Pa to še nas ni toliko bolelo in strašilo. A celo poparjeni smo postali, ko ste se postavili tudi Vi, g. urednik, na stran naših sovražnikov in ne-prijateljev. Pa nas menda ne umejete ? Toraj pa nas poslušajte. Pisati ste začeli naenkrat zoper kmetijske zadruge in konsumna društva. (Opomba ured.: To je pač pomota! Zoper kmetijske zadruge nismo nikoli pisali, pri konsumnih društvih pa smo priporočali največjo previdnost in uvaževanje krajevnih in osebnostnih razmer. V to svrho smo objavljali dopise za in proti konsumom.) Kako nas je tedaj razveselil oni dopis iz Kozjanskega v predzadnji Vaši številki, si pač ne morete misliti. Da, iz života je treba dokazov, da prederejo v život in najtanjše žile. Dragi bratje v Kozjanskem, mi se z vami popolnoma strinjamo, in kakor vi, hočemo in moramo imeti tudi mi zadrugo za gospodarske in gospodinjske potrebe. Že smo storili v ta namen prve korake. Dne 10. grudna smo imeli osnovalni zbor. V načelništvo smo si izvolili same vrle, delavne može. Pravila in prošnjo za registrovanje našega društva smo uže odposlali na okrožno sodišče in vsak čas upamo, da pride dovoljenje. Zanimanje je veliko in vsestransko. Ne obetamo si sicer tisočakov od omenjenega društva, a mi smo tudi z malim zadovoljni. Na delo tedaj vrli možje Haložani, vi na desno od Leskovca in vi na levo od nas! Podajmo si v sredini Haloz, t. j. v Leskovcu roke v skupno pomoč! Vsak naj vzame kar največ mogoče deležev, da spravimo vsaj dva tisočaka skupaj 1. Več kmetov. Sv. Jurij ob Ščavnici. Zadnji dan | preteklega leta prinesel nam je prijetno pre- * * * Pripoveduje se, da je prinesel nekoliko let na to neki pastir nadškofu cvet, kakršnega še doslej nihče ni zapazil, in na kterem je bilo videti vse orodje trpljenja Gospodovega, cvet dosihdob neznan, čudovit in skrivnosten, ki je rastel in majal listke svoje med podrtimi zidovi porušene cerkve. Ko so kopali na onem mestu, hoteč izvedeti vzrok onemu čudežu, našli so neki kosti ženskine in ž njimi vred tudi vse mu-čeniško orodje, ki je bilo videti na cvetu. Truplo, če tudi se ni moglo nikdar izvedeti, čegavo je, shranjeno je bilo d>>lgo let potem s posebno častjo v cerkvi -v. Petra, in cvetka, ki je zdaj jako razširjena, imenuje se: roža trpljenja 1 Smešničar. »Veš, draga moja, kamela je taka žival, katera celi teden brez pijače dela,« pripoveduje pijanček svoji zakonski polovici. »To ni nič posebnega, dragi moj,« zavrne ga ona, »jaz poznam kamelo, katera brez dela cel teden pije.« senečenje. Na Silvestrovo popoldan vrSila se je namreč povodom razdelitve blaga med 40 šolskih ubogih otrok prijetna veselica v učilniških prostorih. Gosp. nadučitelj Jožef Mihalič nam je kratko orisal žalostno stanje naše uboge šolske mladine. Ne samo, da navadno trpi pomanjkanje potrebnega živeža, še celo v lahkem poletnem oblačilu mora gaziti v hudi, trdi zimi večkrat črez eno uro daleč v šolo. Zato se je dobrotniku in darovalcu blaga za obleko v prisrčnih besedah zahvalil. Na to še je v kratkih besedah omenil g. učitelj Majcen, da je neimenovani dobrotnik otrok — jaz pa ga vendar imenujem, bil je gosp. A. Lasbaher, trgovec v Seliščih, — prišel k šolskemu vodstvu in prosil, naj se razdeli nekaj blaga za obleke med uboge otroke. Da bi se pa razdelitev vršila z večjo slovestnostjo, se je sklenilo, z njo zvezati šolsko veselico. Kako neumorno in požrtvovalno je za to pripravljal g. Majcen otroke, pokazal je uspeh. Vsaka točka zanimivega vsporeda se je sprejela od navzočih z burnim ploskanjem. Najbolj je pač ugajala dekla-macija osemletnega Gomzija, učenca drugega razreda. Ta je s tako nežnostjo in s takim čutom deklamoval pesmico »Slovenska govorica«, da se ni upal nikdo ganiti. Pač bi želel, da bi bili navzoči takrat naSi nemčurčki in Bračkianci, da bi slišali, kako krasen je naš jezik, katerega oni tako očitno zametujejo. Po razdelitvi obleke med 40 otrok čakala še nas je najlepSa točka: igra »Star vojak in njegova rejenka.« Tukaj se je najbolj pokazal uspeh neumornega in požrtvovalnega dela Majcenovega Z veseljem je ljudstvo gledalo lepo primerno kretanje, poslušalo čisto otroško izgovarjanje. Vsak je bil presenečen ob krasnem proizvajanju, nekateri so bili celo do solz ganjeni, zlasti na koncu prvega dejanja. Dal Bog, da bi se večkrat našli taki dobrotniki naše trpeče dece. Razne stvari. Iz domačih krajev. Slovenjebistriške kmetske občine! Dne 22. t. m. v pondeljek ob 9. uri pred-poldan se vrši volitev kmetskih občni za okrajni zastop slovenjebistriški. Volilci iz kmečkih občin! V vaših rokah leži sedaj narodna čast našega okraja. Rešite jo ter izvolite može, ki se bodo odločno borili za vaše kmetske in narodne pravice. Ne udajte se prilizovanju nasprotnikov, ki skrbe le za svoj žep! Volilni možje naj prinesejo s seboj izkaznice. Narodni volilci se zbirajo v čitalničnih prostorih pri g. Petru Novaku. Pridite vsi, kajti nevarnost je velika! Nesramen napad. V «Narodu» od torka nek jungovski učitelj na nesramen, nizkoten način napada tovarišice-učiteljice, ki so izstopile iz učiteljskega društva za ptujski okraj, ker se niso hotele jungovcem ukloniti. Če mi le s fineso malo potipamo mokraška rebra jungovcev, tedaj kričijo in vpijejo nad nami, da teptamo ugled učiteljskega stanu. Če pa učitelj napada na podel način učitelja, ali pa celo učiteljico, torej žensko, ki se ne more braniti, takrat učiteljski ugled nič ne trpi! Jungovska logika! Iz šole. Kot šolski vodja v Rogatec pride g. Alojzij Schechel, dosedaj učitelj v Gornjem gradu. Rogaški nadučitelj Dreflak je imenovan nadzornikom v slovenjegraškem okraju. Sodnji dan v Mariboru. Dne 15. t. m. so nemški in nemškutarski trgovci v kazini delali črne naklepe zoper konzumna društva. KplpMO^OJOJJčeoi» se jim je i^njed slovenskih trgovcev pridružil samo Elsbacher iz Laškega trga. Tožil je, da je sedanje stanje trgovcev EiMfc «trošta.» Če je tako govoril Elsbacher, ki lahko išče «trošta» pri svojih mnogoštevilnih tisočakih, kaj pa naj reče kmet, izmed kojih marsikteri nima toliko krajcarjev, kakor Elsbacher tisočakov? Neresnico je govoril, ko je rekel, da imajo konzumi neomejeno zavezo. Zatrjeval je, da trgovci ne sesajo ljudstva. di2]2£lY- niki so tako fiudobni. Vsi navzoči so se muzali pri teh Elsbacherjevih besedah ter občudovali jezikovno spretnost bogatega laškega trgovca. Nas veseli, da ni bilo več slovenskih trgovcev zraven, kar kaže njih treznost in mirnost v presojanju tega kočljivega vprašanja, vsled česar upamo, da se bo cela stvar končno iztekla povoljno za oba dela, za trgovca in konzumenta. Kajti najmanj, kar nam slovenski trgovci morajo dovoliti, je to, da se ustanavljajo konzumi v krajih, kjer so trgovci nasprotniki naše vere in zemlje. Še enkrat ponovimo, da nas veseli, da se slovenski trgovci niso udeležili shoda, ki so ga sklicali nemški in nemčurski tovariši in kojega je vodil liberalni duh dr. Tavčarjev in njegovega učenca dr. Mravlaga. Učitelj dr. Tavčar. Kranjski odvetnik dr. Tavčar, kojega velikansko bogastvo je občeznano, se je začel vmešavati v štajerske zadeve. Brezplačno se je razgovarjal z dr. Mravlagom, kako naj udriha po konzumih in mu zatrjeval, da se bodo kranjski liberalci pridružili sklepom nemških in nemčurskih trgovcev. Živel dr. Tavčar, učitelj in somišljenik štajerskih Nemcev in nemškutarjev! Resnica in dr. Mravlag. Celjski odvetnik dr. Mravlag je v govoru proti konzu-mom izgovoril več neresnic. Neresnica je, da bi konzume snovali samo duhovniki; neresnica je, da bi duhovniki imeli kak dobiček pri konzumih; neresnica je, da bi bil v Selnici ob Dravi kak konzum, in vsled tega je istotako neresnično, da bi ga ustanovil on-dotni kaplan. Tudi očeta Mravlaga iz Št. Lenarta moramo popraviti. Neresnica je, da bi bilo pri Sv. Trojici kako konzumno društvo. Zato je tudi neresnica, da bi bil predsednik trojiškega konzuma kaplan, podpredsednik kaplan in tajnik tudi. Ti ljudje več izvejo, kakor je v istini. Modrost radgonskega župana. Tudi radgonski župan Reitter je bil na shodu proti konzumom. Izrekel pa je na njem tako modre besede, da se jim smeji sedaj celi svet. Povedal je namreč, da je papež izdal neko diecezansko sinodo (škofijski shod). Reitter misli, da se sinode tako izdajajo, kakor njegove barvarije. Reitter je barvar. Zadruge in konznmna drnštva. Kako temeljito so bili poučeni dne 15. t. m. v Mariboru zborujoči trgovci o zadružni organizaciji, kaže dejstvo, da so vse zadruge vrgli v koš konzumnih društev. In vendar je znano, da se naše zadruge ne pečajo s prodajo kolonialnega in manufakturnega blaga, ampak skrbijo le za napredek gospodarstva. Pri teh gospodarskih zadrugah res mnogi «kje sodelujejo duhovniki, a trgovci so potrebovali razlogov, da udrihajo po spodnještajerski duhovščini in zato so vrgli vse gospodarske zadruge v konzumni koš. Tako se dela na nemški strani! Duhovščina in konzumna društva. Vsako zadrugo na Spod. Štajarskem potisnejo nemški in nemčurski trgovci v konzumni koš, in vsaki konzum obesijo duhovnikom na hrbet. Vendar pri nas ve to tudi vsak otrok, da spodnještajarska duhovščina po svoji ogromni večini nima s konzumi nič opraviti, in to je sreča za trgovce, kajti če bi le z mazincem ganila za konzumna društva, bilo bi jih dandanes več, kakor jih je v resnici. Mi poznamo le 5 konzumov na Spod. Štajarskem in pri večini izmed teh so duhovniki nedolžni. Ljudstvo jih hoče. Nam se le čudno zdi, da naši duhovniki v istini niso bolj zavzeti za konzume, kajti nihče duhovščine tako pogosto in nihče tako grdo ne napada kot ravno spodnještajarski neslovenski trgovci. Le poglejte v Marburgarco, Petauerco in celjsko vahto! Kako olikano so trgovci tudi na zadnjem shodu govorili o naših duhovnikih! Padale so besede: ein auf niedrigster Stufe stehendes Pfaffenthum (don-nernder Beifall), Pfaffen, Ortspfaffen im Priester-kleid hinter der Budel, Pfaffenhande, Stroh-puppe der Pfaffenpartei, die Bande von Pfaffen, die die Nächte in Gast- und Kaffehäusern oder mit Dirnen verludern (sehr richtig!), Leute, vor denen der letzte Dienstbote bereits ausspuckt, Saupfaffen (stürmische Heiterkeit) itd. Vse to se je govorilo na shodu trgovcev dne 15. t. m. v Mariboru. V časnikih, v koje pišejo neslovenski trgovci in jih celo tudi podpirajo, lahko čitamo taka psovanja v vsaki številki. Mi še enkrat ponavljamo, da se čudimo, ker je naša duhovščina vkljub vsem napadom od strani trgovcev tako malo zavzeta za konzume. Saj gotovo tudi trgovci ne pričakujejo, da bi jim naša duhovščina, katero tako pobalinsko napadajo, poljubljala roko ! Ptujski župan Ornik je bil tudi na shodu trgovcev v Mariboru. Kadar naš list kaj piše o kakem ptujskem Nemcu, tedaj je Ornik naenkrat na nogah in vrše se posvetovanja, zborovanja, ugibanja in kujejo se protesti ter pritožbe. Ko so pa trgovci tako hudo napadali našo duhovščino, sedaj je Ornik molčal. No, mi si hočemo to zapomniti! Mariborski Grubič je predsedoval na shodu nemških in nemškutarskih trgovcev. Nič se ni ganil, ko so se vršili najhujši napadi. Grubič je trgovec v Mariboru in živi le od vernega slovenskega ljudstva. Vzgojil ga je katoliški duhovnik. Proti veletržču z moko g. Majdiču v Celju se je začela med Nemci velika agitacija, ker je predsednik zadruge Merkur za železnino. Vsled tega je dolžnost, da naši Jjudie_po_vseh_irgovinah zaHevajoJVIaidičevo moko. Izvenštaiarski Slovenci nam v tem boju lahlrn^ifotno pomagajo. Središče. Dne 11. januvarija ob pol 4. uri popoldne nastane iz dosedaj še ne-dognanega vzroka pri g. A. Vrablu ogenj ter mu upepeli gospodarsko poslopje in hiši. Tudi hlev soseda Franca Horvata postal je žrtev plamena. Naša požarna bramba se je vrlo obnašala. Gorjč mu, kateri mora v najhujšem času zime, oropan vsega imetja, iskati si hrane in zavetja pri tujcih. Iz Središča. Pogorelo je na sv. Štefana dan popoldne Lončaričevo poslopje na Grabah s skoro vsemi pridelki za zimo. V Savinjo je padel in utonil pretečeni teden v Celji nek 13 leten šolar. Dal si je v družbi drugih otrok opraviti na od narasle Savinje precej pokvarjeni brvi nad kapucinskim mostom ter po neprevidnosti zdrknil v vodo. Naša «izvrstna» mnogokrat pohvaljena mestna policijo preteče nevarnosti ni videla. Iz St. Jurija o. j. ž. Na sejmov dan dne 2. t. m. se je splazil neznan tat v pe-karijo trgovca g. Matija Kavčiča ter med drugim odnesel Skrinjico z denarjem. Izpraznjeno Skrinjico so našli drugi dan pri kolodvoru. Ljudska sprememba v Trbovljah. Leta 1899 je bilo v Trbovljah poročenih 105 parov; rojenih otrok je bilo 428, možkega spola 234, ženskega 194. Umrlo jih je 212 ; možkega spola 113, ženskega 99. Kužne bolezni ni bilo leta 1899, zato je bilo tudi manj mrličev; pri premogokopu so se štirje ponesrečili. Zadavila se je bila 16 letna deklica, Alojzija Eltrin, doma iz fare Sv. Trojice na Kranjskem, katera je bila svojega brata obiskala. Prusi na Slovenskem. 1z Bencina so dobile s posredovanjem nadučitelja Prölla v Gleisdorfu ■ijfir^ftfi fo1? pnflp"r": Goruži 30 K, Koniige 30 K, Vitanje 30 K, Laško 30 K, St. Ilj v Slov. gor. 30 K. Sladkagora pri Spilfeldu 30 K, Mahrenherg 30 K, Sevnica 24 K in Slatina 20 K. Tako poročajo' «'Pä-dagogische Zeitschrift» št. 1. 1. 1900. I^_n^še a^spajg^es^jihlasti^JSi^^ Okrajno glavarstvo v Mariboru, kaj si storilo v tem oziru? Politična ekspozitura gosp. Zoffa v Konjicah, zakaj molčiš? Avstrijska deca dobivajo pruski denar! Na ta način bo se pri šolski mladini visoko razvil domoljubni avstrijski čut, tako da je nas strah. Ali cesarskih kraljevskih avstrijskih oblasti nič ni strah ? Volitve v cenilno komisijo. Somišljenike poživljamo, da se dne 20. jan. t. 1. polnoštevilno udeležijo volitve v cenilno komisijo iz III. razreda. Naši kandidatje so kot ud g. Franc Dolenc, trgovec v Mariboru in kot njegov namestnik Leo A. Brože, faktor tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Volitev je na rotovžu. Vsakdo pa lahko voli tudi po pošti, a mora dne 20. t. m. pred deveto uro že oddati glasovnice in certifikat. Somišljeniki, pridite vsi! — Za okraj Maribor nismo mogli izdati seznama kandidatov, ker se nam niso vposlala imena, mi sami pa ne vemo, v kateri razred spadajo naši somišljeniki v okraju. Taka nebrižnost v okraju je vse graje vredna! Železnica Sv. Jurij ob juž, žel. — hrvaška meja. Železniško ministerstvo je dovolilo, da se zgradi železnica Sv. Jurij ob južni železnici čez Hlatino do hrvaške meje. V Konjicah vzbuja velikansko zanimanje zadeva ondi občeznanega psa Tirasa, kojega lastnik je slučajno Slovenec. Bil je po pomoti na smrt obsojen. Vendar predno se je kazen izvršila, spoznali so pomoto ter Tirasa oprostili. Tiraš pa je globoko užaljen zapustil Konjice ter odišel — Bog ve kam. Iz Selnice ob Dravi nas prosi ondotni gospod poštar, da razjasnimo zadnji dopis iz Selnice, v kolikor se tiče njega. Pisma se iznašajo samo po določenem okraju, kojega ni določil gospod poštar, ampak višja oblast. Iz prijaznosti pa naznanja gospod poštar tudi v prodajalnici strankam, ako jih čaka kako pismo. Umetne orgije, koje izdeluje narodnjak g. Ant. Turk v Celji za cerkveno glasbeno šolo, bodo celo moderno izdelane, zato opozarjamo oziroma vabimo vse prijatelje domače umetnosti, da si ta muzikalični stroj v teku enega mesca ogledajo, kajti vidijo se sedaj vsi notranji deli n. pr. sapnikovi stožki in hrana, s katero je izvedeni mojster nasitil lesene piščali, tako, da jim ne more nobena vlažnost škodovati. O natančnosti imenovanega godala z dvojnim manualom, sedmimi spremeni, francoskim mehom, s pneumatično izpeljavo se bode poročalo ob drugi priliki. Ža prispevke se še vedno ponižno priporočamo. Javno vprašanje. Zadnja številka našega lista v preteklem letu je bila zaplenjena po § 302, ker smo podrezali nemške uradnike. Ali je bila tudi včerajšnja Marburgerca zaplenjena, v koji se je v poročilu o shodu trgovcev tako srdito napadal duhovski stan ? Prosimo odgovora! Nemška omika. Naš Narodni dom so oblili mariborski nemški mladeniči pretekle dni s črnilom in rdečilom. Seveda zaradi tega še vedno stoji Narodni dom in še je vedno n3jkrasnej?e m najbolj- impoznatno poslopje nemškega (?) Maribora! Nemška mla-dež mariborska pa se s takimi čini globoko ponižuje ter povzročuje, da se mnenje o nemški omiki pri slovenskem narodu naglo izgublja. Nam je to vsejedno! S takim dejanjem nam pomagajo Nemci buditi zaspano slovensko zavest. To pa nam ni vsejedno! Okrajni zastop v Gornji Radgoni je zvišal plačo načelniku Bračku na 800 K. Le tako naprej! Zakaj pa zastop ne skrbi rajši, da bi se kmalu končala ona pravda za svoto 20.000 gld., kajti sicer bodo stroški zrastli na ogromno visočino. V Zrečah pred občinskimi volitvami že dolgo ni bilo tako živo, kakor letos. To gibanje za dobro reč je hvalevredno. Nam se je zadnjič pisalo, da se nekateri občani spod-tikajo nad tem, ker na črnej tabli v razpisilu za občinsko volitev dne 25. januvarija niso določene ure za posamezne razrede. Danes naj pristavimo, da je sedanje razpisilo popolnoma postavno. Postava namreč ne dovoljuje določevati časa drugače, kakor samo za začetek volitve, t. j. v Zrečah ob 9. uri predpoldne. Gospodarji! Na volišče pridite vsi! Glasujte vsi za odkritosrčne prijatelje slovenskega ljudstva! Ne bojmo se ne mraza, ne snega, ne dežja. Odložimo za nekoliko uric domače opravke ter se vestno poslužimo volitvene pravice in državljanske dolžnosti. Sv. Marjeta niže Ptuja. Naglost ni dobra — mislijo si poštni uradniki južne železnice na progi Pragersko-Čakovec in zato pošiljajo stvari, namenjene iz Moškanjec k Sv. Križu na Murskem polju, ki bi po navadnem človeškem spoznanju morale iti čez Ormož in Ljutomer — na Ogersko, tako da je pošiljatev, ki je bila oddana v Moškanjcih 3. prosinca, prispela srečno k Sv. Križu 10. prosinca. Je-li bila hudobnost, nevednost ali nemarnost, se ne ve; vsekako pa bi južni železnici toplo priporočali, da bi osrečevala z magyarskimi uradniki blaženo Magyarsko. Iz Šoštanja. Narodna zavest nekaterih občinskih zastopnikov slovenskega trga Šoštanj je tolika, da so zadnjič v okrajni odbor mesto predloženih narodnih kandidatov izbrali si med drugimi tudi predobro znanega nam narodnega nasprotnika Haukeja, kateremu je črno-žolto-rudeče najpriljubljenejša trobojnica. Daleč smo prišli, in ne čudimo se, če se po Šoštanju govori, da nemškutarji napredujejo, kajti v svoji lastni hiši nasprotnika imeti je hujše kakor mnogobrojnega sovražnika nasproti. Možje treznega mišljenja pozabili so, da mora vsakemu Slovencu narodna zavest biti najblagejša svetinja, in zato jih le obžalujemo! Cerkvena glasba. Skladatelj gsp. Val. Stolzer je ravnokar dovršil »Svete pesmi za postni in velikonočni čas,» koja zbirka obsega 10 postnih in 13 velikonočnih cerkveno-potrjenih pesmi s ž4 napevi. Ker je tisk skladbe plačati naprej, naj naročniki blagovolijo poslati za komad 2 K 10 v. gospodu V. Stolzerju v Gradec, Herrgottswiesgasse 24. Posl. Zičkar za vinogradnike. Posl. Žičkar in tovariši so stavili ta-le predlog glede spremembe zakona z dne 28. marca 1892 št- 61: Trtna uš provzroča v spodnje-štajarskih vinogradih vedno večje opustošenje. Tudi nahajamo n. pr. v Halozah polit, okraj Ptuj, cele občine, ki se morajo preživiti skoro izključno le od dohodkov vinogradništva, sedaj so pa izročene največji bedi. Ker so skoro vsi ondotni vinogradniki obremenjeni z dolgovi, je povsem izključeno, da bi z lastnimi sredstvi mogli obnoviti opustošene vinograde 2 zakonom z dne 28. marca 1892 št. 61 je sicer poskrbljeno, da dežela in država z dovolitvijo brezobrestnih posojil skupno pomagata vinogradnikom obnoviti njih po trtni uši opustošene vinograde, toda ker je po tem zakonu država vezana na deželo in država postavno ne more dovoljevati večjih posojil, kakor dežela; ker so za obnovitev takih vinogradov potrebne izredno visoke svote; ker nadalje skoro nobena dežela ob razmeroma majhnih dohodkih v to svrho ne more dovoljevati znatnejih zneskov; ker se končno s takim postopanjem obnovitev vinogradov zavleče v nepregledno daljavo, bedno prebivalstvo pa je vedno navezano na izredno podporo od strani države, ako se ne odloči raje za izselitev, je nagla in izdatna pomoč neobhodno potrebna. To se pa le s tem omogoči, ako se zakon z dne 28. marca 1892 tako spremeni, da je sicer država praviloma vezana na visokost deželnega prinosa, v posebnih ozira vrednih slučajih pa je tudi neodvisno od dežele opravičena dovoljevati taka brezobrestna posojila. Z ozirom na to stavijo podpisani naslednji predlog: Visoka zbornica skleni: Odobri se nastopni zakonski načrt: «Peti odstavek § 1. čl. II. zakona z dne 28. marca 1892, št. 61, se razveljavi in naj se v bodoče glasi: Dovoljevanje takih pre-dujemov je praviloma odvisno od tega, da prosilec dobi ednako podporo iz dež. sredstev. Izjemoma more pa poljedelski minister potrebnim prosilcem, ki od dežele niso dobili nikake podpore, dovoljevati jih iz državnih sredstev.» Duhovniške vesti. Dekan v Vidnu, Henrik Verk^e dobil nadžupnijo v Vuzenici, kojo zasede dne 1. febr. — Na župnijo v Dobju je bil vmeščen dne 10. jan. ondotni provizor, Jernej Vurkelc. Župnik v Dolu, Anton Fišer, dobil je župnijo Mozirje. /¡jfi y\Jo