Poštnina plačana t gotovini Leto VIII, št. 270 Ljubljana, torek 15. novembra 1927 Cena 2 Din — latiaja ob 4» «jwto«j, a. Stane mesečno Din «5-—, ca iao> nmitro Din ter— PcobfcmflL Oglasi po tarttu. Uredništvo i Liubljana, Knallova ulica iter. 5/L Telefon it. 1071 in 1804, ponoči tudi it. <034. Rokopisi so no tniai«. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpnvaittVM Ljubljana, rttten«* uttca it. S4. — Telefon it. «036. loseraUu oUtteiek; Ljubljana, frcicj -nova ulica it (. — Telefon it. i«ci Podružnici: Maribor, Alctsa idrova it. 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poitneni cek. zavodu: Ljubima it 11.843 - Praha čisto 78.180, W»en,Nr 105.341- Ljubfjana, 14. novembra. Vukičevičev režim si je postavil očividno za svojo nalogo, ubiti v narodu vero v demokracijo in njene ustanove. Odkar se je sestala nova Narodna skupščina, se vrši trajna borba med vlado in parlamentom, borba, kakršne druge evropske države ne poznajo. Dočim se drugod nasprotstva med narodnim zastopstvom in vlado pojavljajo v obliki odpora proti predlogom in projektom vlade, je pri nas ravno obratno; vlada se bori proti Narodni skupščini s pravcato sabotažo parlamentarnega dela. Šesti teden teče. odkar je skupščina zbrana, a dosedaj so vsi pozitivni predlogi. ki so bili pred njo v razpravi (menda z eno edino skromno izjemo) potekli od opozicije. Opoziicja je danes v parlamentu edini pozitivni faktor. Seveda moramo biti pravični: ako vlada Narodni skupščini ničesar ne predlaga, v tem ni ravno njena zla namera. Stvar je v glavnem vendarle ta, da je vlada nesposobna za kakršnokoli pozitivno delo. Notranja nasprotstva ined radikali in demokrati so tako velika, da absorbirajo velik del pozornosti vlade. Tako rekoč dan na dan je treba na novo vzpostavljati ravnotežje in problem neprestano grozeče krize tvori glavno skrb g. Vukičeviča in njegovih pomočnikov. Pri tem pa nihče ne veruje, da bi bilo mogoče današnji režim še dolgo držati in ministri se mo-ralično čutijo tako rekoč stalno v demi-siji. A tudi po svoji kakovosti današnja vlada ni sposobna za plodonosno delo. Tudi ako bi hotela, ne zna delati s parlamentom, zato vidimo, da se seje Narodne skupščine vedno znova odlagajo. To je tem opasnejša in usodepolnej-ša igra. ker z neodoljivo silo trkajo na naše državne duri veliki problemi, reforme administracije, ureditve važnih ekonomskih problemov in predvsem izenačenje davkov. Baš v tem kritičnem času je vsa vladna moč v rokah srbijan-skih strank. Klerikalci so zraven le za privesek; njihova naloga je v tem. da vzdržujejo fikcijo o nadmoči radikalov, zato pa smejo maltretirati svoje politične nasprotnike v Sloveniji. Ogromna večina prečanskih krajev, ki so živ-Ijensko interesirani na koreniti spremembi državne upravne, gospodarske in davčne politike, pa je potisnjena v opozicijo. Vse kaže. da je bila namera Vukičevičeve vlade uspavati čuječnost in že v naprej zlomiti odpor tako zvanih prečanskih strank s podobnimi aranž-mani, kakor je famozni blejski pakt. ki je iz klerikalcev napravil ponižne sluge radikalov. Ta namera je korenito prekrižana z ustanovitvijo kmečko-demokratske koalicije med HSS in SDS. Kluba teh dveh strank sta se slovesno obvezala, da ne bosta delala nobenih oportunističnih aranžmanov in da se ne bosta dala drug proti drugemu izigrati. Po dosedanjih metodah, ko so radikali tolkli enkrat Radiča s Pribičevičem, drugič Pribičeviča z Radičem, vedno pa celokupno prečansko prebivalstvo, se ne bo dalo več vladati. Tem metodam je storjen konec. Po devetletnem vztrajnem naporu se je gotovim srbijanskim politikom vendarle posrečilo, da. so prisilili Radiča in Pribičeviča k skupnemu delu in skupnemu odporu. Nova koalicija odločno odklanja očitek, da predstavlja nekako prečansko fronto. Njen program je splošno državen program in vsebuje glavne zahteve demokracije, parlamentarizma in gospodarske enakopravnosti. Tu ni nič specifično prečanskega; izenačenje vseh delov države v bremenih, tudi če bi to šlo nekako na račun gotovih dosedaj privilegiranih krajev, je splošno državni postulat, ki ga. na žalost le v teoriji, tudi druge stranke priznavajo. Kmečko-demokratsko koalicijo ne smatra svojo organizacijo za zaključeno. Nasprotno, ona je pri svoji ustanovitvi slovesno proglasila, da se smatra le kot veliko in važno etapo h končnemu ujedinjenju jugoslovenske demokracije ter dejansko vzdržuje stalen, najintimnejši kontakt z najboljšimi možmi in voditelji Davi-dovičeve demokratske stranke. Nedvomno se je SDS s tem, da je vstopila v koalicijo s HSS. odločila za težjo politično pot. Ta odločitev ni bila lahka in klub SDS jo je dobro pretehtal. Mnogim med nami se je zdelo, da je tuzija z DS naravnejša in lažja, nego kolaboracija z Radičem. Res je. da je klub SDS sprejel koalicijo s HSS v trenutku, ko je bilo treba reči le «da», pa bi bila fuzija z DS pod najčastnejšimi pogoji izvršena. SDS bi bila čez noč postala vladna stranka, dobila bi zastopstvo v vladi in bi se mogla udeleževati vsakodnevnih licitacij za uradniška mesta in za običajne tekoče koncesije. Navzlic temu se je klub SDS soglasno odločil za drugo pot. Zavedal se je, da nas oportunistična taktika vodi sicer k malim strankarskim uspehom, a sigurno v narodno pogubo. Poleg tega ie treba pomisliti, da bi v trenutku fuzije SDS z DS imel tudi Radič proste roke. In njega so čakali ter vabili — radikali, ki nimajo živahnejše želje nego to. da svoje glavne nasprotnike na volilnem terenu, demokrate, pritisnejo Odmevi pariškega pakta Anglija skuša omalovaževati pogodbo Dr. Marinkovičeva posvetovanja z našimi poslaniki v Londonu, Bruslju in Rimu. — Poincarejeva zahvala min. predsedniku Vukičeviču Pariz, 14. novembra p. Tisk posveča obisku jugoslovenskega ministra dr. Marinkoviča pri predsedniku republike Doumergueju veliko pozornost. Včeraj dopoldne je dr. Marinkovič imel v hotelu »Continental« daljšo konferenco z dr. Spalajkovičem ter londonskim in bruseljskim poslanikom Djuričem in Vučkovičem. Nato je sprejel zastopnike pariškega časopisja ter jim obrazložil situacijo Jugoslavije s posebnim ozirom na Balkan in jadransko vprašanje. Pariz, 14. novembra p. Listi naglašajo važnost Briandove izjave o ustvaritvi novega Locarna, kateremu naj bi služil za podlago francosko-jugosloven-ski pakt, ter se resno bavijo z možnostjo, da bo v kratkem sklenjen sličen pakt z Grčijo. Ni še gotovo, ali bo ta pakt zaključen v troje. Posebno pozornost je razen tega vzbudila Briandova opomba, v kateri poziva Italijo, naj se tudi ona pridruži francosko-jugosloven-ski pogodbi. Pariz, 14. novembra (am) Jugoslo-v en ski zunanji minister dr. Marinkovič se je vrnil s simplonekspresom v Beograd. Med potjo se bo sestal z juso-slovenskim poslanikom v Rimu g. Ra-kičem. Ministrski predsednik Poincare je poslal jugoslovanskemu ministrskemu predsedniku Vukičeviču nastopno brzojavko: «Zahvaljujem se Vam v imenu vlade res publike za prijateljsko brzojavko, ki ste mi jo blagovolili poslati ob priliki pakta. ki ga je Francija, posvečujoč medsebojno že stara in bistveno preizkušena čustva, podpisala s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Trdno upamo, da pakt ne bo samo učvrstil prisrčnih odnošajev med obe= ma državama, temveč varoval tudi svetov* ni mir. Izražam Vam najboljše želje frans coske republike za napredek jugoslovenske* ga naroda. Poincarč.» London, 14. novembra, h. Sklep franco* sko*jugoslovenske prijateljske pogodbe je izzval v časopisju znatno nerazpoloženje, ker ga v drugi meri tolmači kot nadaljni korak v francosko*italijanskem medseboj* nem tekmovanju. «T i m e s» objavljajo da* nes razmeroma zmerno pomirljiv uvodnik, v katerem označujejo Brianda kot spretne* g psihologa, pogodbo pa poskus z njegove strani, da bi dal Jugoslaviji, ki je v zad* njem času pokazala, da je precej podvrže* na živčnim napadom, moralično pomoč. List odklanja domnevo, da bi pogodba vse* bovala kako vojaško obveznost in zatrditev italijanskega časopisja, da je posvečena francoski protiif alijanski politiki, vendar pa dostavlja, da je r.eke vrste pesimistična igra, ki bi mogla namesto, da bi živce po« mirila, ;ih prenapeti in doseči nasprotni učirek. Jugoslovenska vlada je dvignila s svoje strani zaradi te «malenkostne» pri* iateliske pogodbe toliko pozornosti, kot bi bila voiaška ali politična. Kakor boleha na živcih Jugoslavija, tako boleha tudi Italija. Če kaka demonstracija, ki je določena zato, da bi pomirila živce, dobi obliko, da deluje vznemirjajoče na ostale gledalce, potem je upravičeno vprašanje, ali je bila pravo čas« no izvedena. Italiji „zadostuie" pakt Iz 1.1924! Oficiiozen rimski list odgovarja ,,Jutru" «Giornale d' Italia» v vlogi lisice, ki pravi, da je grozdje pre- kislo, ker je previsoko Rim, 14. novembra o. »G i o r n a 1 e d' Italia« trdi danes v svojem »zaključnem« članku o francosko-jugoslovenskem prijateljskem paktu da tolmačijo v Jugoslaviji ta pakt ofičitelno in neoficiielno kot docela protiitalijanski in protifašistični in da je zato odločno usmerjen v vojno, nikakor pa ne za mir. Listi polemizirajo z nekaterimi ju-goslovenskimi listi. Odgovarjajoč »Jutru« na članek o neuspehu italijanske politike, piše »Giornale d' Italia«: Govoriti o neuspehih italijanske politike, je smešno. Zadostuje pripomniti, da je bila Italija večkrat pozvana, da narav nost naprošena, naj tudi ona podpiše to pogodbo. Tega ni storila, ker bi to pomenilo za njo čisto izgubo, zakaj predlagana tro-zveza ne bi nutiiia Italiji nikakih ugodnosti. Prva ie stavila ponudbo Francija po svojem poslaniku Besnardu. Inicijativa je bila torej na francoski in ne na italijanski strani. Mussolini .ie ponudbo odklonil iz raznih razlogov. Glede Francije je bil glavni razlog okolnost, da Italija že itak jamči za locarn-sko pogodbo, zato ni mogla skleniti s Francijo še posebne prijateljske pogodbe. Z Jugoslavijo pa o-bstoja že od leta 1924. prijateljska pogodba spričo katere je docela nepotrebno sklepati še kak nov pakt. In to tem manj zaradi jugoslovenskega zadržanja glede nettunskih konvencij. Simpatičen akt soliiske vlade Bolgarska vlada je prepovedala demonstracijo «makedonstvu- juščih» Sofija, 14. novembra, u. Za včeraj sklicano veliko demonstrativno zborovanje makedonske organizacije proti Jugoslaviji, ki bi se bilo moralo vršiti v kooperativnem gledališču kot protestno zborovanje zaradi umora obeh Mihajlovov v Štipu, ie policija v zad- njem trenutku prepovedala. Oblasti so z močnimi oddelki policije in vojaštva obkolile gledališče in trg okoli niega ter zaprle ves promet. V tukajšnjih diplomatskih krogih so sprejeli ta energični ukrep vlade zelo simpatično. Zakon za zaščito države in monarhije v Rumuniji sprejet Rumunski parlament je sprejel zakon o odsotnosti opozicije Bukarešta, 14. novembra h. Zbornica in senat sta razpravljala danes o zakonskem osnutku, ki ga je predložila vlada za zašči* to države. V zbornici je govoril vodja na* rodno kmečke stranke Maniu proti predlo* gu, češ da je diktatorskega značaja. Govo* ril je še zunanji ministeT Duca, nakar je bil zakonski osnutek s 107 proti 1 glasu spre* jet. Opozicija je v znak protesta zapustila dvorano. V senatu je govoril proti pred* logu poslanec narodno kmečke stranke Ro= manescu, nakar je bil zakon s 95 glasovi ob stran. SDS bi bila s fuzijo z DS upropastila program gospodarske rav-nopravnosti. katerega izvedba postaja državni problem prvega reda. a še bi bila pomagala, da se skupaj z Davido-vičevo stranko morda prav kmalu znajde — na ulici. Danes predstavlja kmeoko-demokrat-ska koalicija moralično in politično naj-jačje parlamentarno skupino. Ona je borec za idejo demokratizma in gospodarske enakopravnosti; po tehtnosti svojih argumentov, po sposobnosti in agilnosti svojih poslancev tvori silo, kateri se današnji režim ne bo mogel dolgo upirati. V koaliciji vidijo vsi trezni politiki jedro nove velike parlamentarne formacije, ki bo nosilec bodoče situacije v naši državi. Takrat pa bo tudi vprašanje fuzije SDS in DS. ki niti na eni niti na drugi strani ni odstavljeno od dnevnega reda. samo po sebi rešeno tako. kakor si želijo vsi pravi naprednjaki. — opozicija ni bila navzoča — sprejet. Bukarešta, 14. novembra, h. Izvrševalmi odbor narodne kmečke stranke je sklenil, da se bo kjub vladni prepovedi vršil stran* k in kongres v Albi Juliji, toda pozneje. Dne 20. t. m. se * ši seja strankinega na* čelstva, k-tere se bodo udeležili vsi poslan* ci in senatorji strarke ter po dva delegata vsake krajevne organizacije. Italiiansko-madw»rska no^aiania na Reki Budimpešta. 14. novembra, h. Po poročilih ziinanieea ministrstva so se Tršila tekom preteklega tedna na Reki italijansko - madžarska po?ajania o uporabi reškega pristanišča. Sklenjenih je bilo več dogovorov, med njimi tudi pogodba o trgovinski paro-plovbi. po kateri morajo italijanske ladie prevzemati madžarsko blago po takih tarifnih postavkah, da je konkurenca liambur-ške luke izločena. Atentat na predsedniškega kandidata v Mehiki Mexico Citv, 14. novembra, (be.) Proti avtu. v katerem se je vozil predsedniški kandidat Obregon, sta dva neznanca vrgla bombo, ki je eksplodirala, lahko ranila Ob* regona in ubila tri druge osebe. Napadalci so bili aretirani. Oborožena moč fašizma Rim, 14. novembra, o. Po podatkih, ki iih obiavlia neka fašistična revija, šteje se« daj fašistična milica 8074 oficirjev in 211 tisoč miličnikov ter razpolaga z 200.000 ka* rabinkami in 80.000 puškami Volilci pozdravljajo ustanovitev kmečko-demokratske koalicije Ne prečanska, temveč državna fronta Sporočila priznanja in zadovoljstva klubu SDS. — Ustanovitev koalicije pozdravljajo tudi iz krajev, kjer se je vršila doslej najhujša borba z radičevci. — Sestanka med gg. Davidovičem in Jovanovičem Beograd, 14. novembra, p. Politično javnost zelo zanima, kakšen vtis je napravila ustanovitev kmečko-demokratske koalicije v narodu. Na tozadevno vprašanje je izjavil danes g. Pribičevič novinarjem, da je sprejel klub SDS od vseh strani brzojavne in pismene pozdrave, v katerih strankine organizacije odobravajo to akcijo in izražajo svoje zadovoljstvo nad njenim uspehom. Značilno je. da pozdravljajo ustanovitev kmečko-demokratske koalicije baš organizacije v krajih, kjer se je vršil doslej najljutejši boj med obema strankama Tako je sprejelo danes vodstvo kluba SDS iz Virginmosta, kjer sta se SDS in HSS najhujše pobijali, sledečo brzojavko: «Na veliki sreski konferenci SDS je bilo z odobravanjem sprejeto poročilo poslanca Metikoša o političnem položaju. Soglasno je bilo sklenjeno, da sreska organizacija iskreno pozdravi ustanovitev kmečko-demokratske koalicije in njena voditelja Svetozarja Pribičeviča in Stjepana Radiča, katera poziva. da vztrajata pri dobro započetem delu v dobrobit celokupnega našega naroda.» — «Mislim, da je spričo takih spontanih izrazov odobravanja vsak drug dokaz odveč«, je zaključil g. Pribičevič svojo izjavo. V današnji «Reči». glavnem organu Proračunska razprava v ministrskem svetu Seji vlade je prisostvoval nekaj časa tudi kralj. — Uredba o prenosu državnih poslov na oblastne samouprave. — Državni izdatki so za enkrat proračunani na blizu 11 milijard Beograd, 14. novembra, po. Nocoj od 6. do 9. se je vršila v ministrskem predsedstvu seja ministrskega sveta. Okrog pol 7. ure je prišel v vladno predsedstvo tudi kralj v spremstvu svojega SDS pa objavlja radičevski poslanec dr. Drljevič daljši članek, v katerem naglaša, da pomeni kmečko-demokrat-ska koalicija prvo dobljeno bitko demokracije. Koalicija ni prečanska fronta, kakor hočejo to dokazovati oni, ki se je boje. Pač pa je v današnjih razmerah prva in edina politično-strankarska reprezentanca narodnega in državnega edinstva. ker združuje v svojih vrstah zastopnike vseh treh plemen in vodi borbo za_popolno enakopravnost vsega naroda. Če že uporabljamo generalsko terminologijo in govorimo o frontah, potem moramo naglasiii. da je kmečko-demokratska koalicija tako po svoji sestavi. kakor po svoji ideologiji prava državna fronta, dočim je današnja vlada po svoji sestavi in še bolj po sve.iem delovanju fronta separatizma in hegemonije Mnogo komentarjev je vzbudil v političnih krogih današnji dolgotrajni sestanek med gg. Davidovičem in predsednikom zemljoradniškega kluba Joco Jovanovičem. Kakor izvemo, sta oba politika razpravljala o kmečko-demo-kratski koaliciji in je g. Jovanovič ofi-cijelno obvestil g. Davidoviča o ponudbi. ki sta mu jo stavila glede vstopa njegove skupine v to koalicijo. adjutanta. Prisotvoval je seji vlade do 8. ure. nakar se je zopet vrnil na dvor. Seja je bila v glavnem posvečena razpravi o državnem proračunu in o prenosu državnih poslov na oblastne samouprave, s čimer bo vlada izdala na podlagi pooblastila finančnega zakona posebno uredbo. Šele po sprejemu te uredbe bo definitivno sestavljen državni proračun, ker bo z uredbo rešeno tudi vprašanje prenosa dela državnih dohodkov na oblastne samouprave. Razprava o proračunu, ki znaša po informacijah iz vladnih krogov 10.800 milijonov Din, bo trajala do petka. Finančni minister vztraja na tem. da se državni izdatki kar najbolj znižajo in da predloži proačun v predpisanem roku Narodni skupščini. Ministrski svet ie dalje odobril prometnem ministru razne nabavke in oddajo gradbenih del za novo železnico Kraljevo-Raška in Raška-Kos. Mitrovi-ca. Zagrebški direkciji je bila odobrena nabava železniškega materijah v znesku 2,064.590 Din, za nabavo tračnic in drugega materijala za ozkotirno železnico Kragujevac-Kraljevo pa je bil odobren kredit v znesku 53.560 angleških funtov in 13.317.000 Din. Seja je bila ob 9. zaključena in se nadaljuje jutri dopoldne. Finančni minister in izenačenje davkov V beograjskih listih napoveduje dr. Markovič nov zakonski predlog o izenačenju davkov. — Izjave posl. Demetroviča o čudnem postopanju finančnega ministra in sedanje vlade Beograd, 14. novembra, p. Sotrudniku »Vremena« je dal finančni minister dr. Bogdan Markovič daljšo izjavo o svodi finančni polftikj teT svojih načrtih glede novega proračuna. Med drugim je povedal minister, da namerava istočasno s proračunom predložiti Narodni skupščini tudi zakonski načrt o ureditvi neposrednih davkov. Glede na to izjavo fin. ministra je izjavil poslanec g. Juraj Demetrovič vašemu dopisniku nastopno: »Čudno je, da govori g. finančni minister z Narodno skupščino preko časopisja. Šele pred par dnevi se je vršila v Narodni skupščini obširna debata o izenačenju davkov, toda finančni minister takrat ni povedal svojega mnenja in tudi ne, kaj namerava v tem pogledu storiti. Podoba je, da finančni minister ni imel korajže spregovoriti o tem pred Narodno skupščino. Vprašanje izenačenja davkov je eden naših najvažnejših problemov. Projekt tega zakona je že enkrat šel skozi parlamentarni odbor. Projekt je predložil isti dr. Markovič, ki je bil tudi član vlade, ki je razpustila Narodno skupščino in s tem onemogočila sprejem tega zakona. V novi Narodni skupščini finančni minister ni dal inicijative za čimprejšnjo rešitev tega vprašanja. Pisalo se je sicer, da pripravlja neko uredbo, toda ob tvori prehod k izenačenju davkov, toda ob priliki debate v Narodni skupščini o predlogu opozicije glede izenačenja davkov je finančni minister sam oporekal avtentičnost te uredbe. Finančnemu odboru taka uredba doslej tudi ni bila predložena. Smešno je torej, če vlada sedaj trdi, da opozicija ovira njeno delo na izenačenju davkov.« Oficijelna otvoritev trgovinskih pogajanj z Avstrijo Prva skupna seja obeh delegacij; — Nagovora zastopnikov avstrijske in naše vlade. — Težke naloge konference Beograd, 14. novembra po. Nocoj se je vršila prva svečana seja naše in avstrijske delegacije za trgovinska pogajanja. Seje sta se udeležila tudi pomočnik zunanjega ministra dr. Pavlovič in avstrijski poslanik dr. Hofiinger. Sejo je otvoril dr. Pavlovič v imenu naše vlade z daljšim nagovorom, v katerim je izrekel avstrijskim delegatom dobrodošlico in naglasil, da čaka delegacije težka a hvaležna naloga. Pod pritiskom gospodar ske krize stremita obe državi po zaščiti svojih gospodarskih interesov. V Avstriji zahtevajo zaščitne carine agrarci. v Jugoslaviji pa industrija. Delegaciji bosta imeli zato težko nalogo, da spravita te zahteve v sklad z dejanskim položajem, s potrebami in interesi obeh dtžav. Ker obstoja na obeh straneh dobra volja, bo delo gotovo uspešno končano in bo nova trgovinska pogodba doprinesla k izboljšanju že obstoječih dobrih sosednih odnošajev med Jugoslavijo in Av-striio. V imenu avstrijske delegacije se je zahvalil za pozdrav avstrijski poslanik <». M o f f i n g e r, ki je tudi s svoje strani naglasil, da je dobra volja, ki vlada na obeh straneh garancija za to. da bosta delegaciji z uspehom zaključili prevzeto nalogo. Nato sta vlad. zostopnika po otvoritvenih formalnostih odšla, nakar je avstr. delegacija predložila svoje zahteve. Seia je bila nato zaključena. Prihodnja skupna seja se bo vršila v sredo, jutri pa bo naša delegacija razpravljala o avstrijskih predlogih in zahtevali. Kriza v boljševiški Rusiji ? Iz Rusije se množijo alarmantne vesti. Kontrolna komisija komunistične stranke je izključila iz stranke 76 vodilnih članov opozicije, med njimi samega Trockega. V zvezi s tem je nastal v Rusiji velik nemir, v inozemstvu krožijo raznovrstne vznemirjajoče vesti, ki pa, ako jih malo natančneje pogledamo, ne vedo povedati ničesar konkretnega, ako izvzamemo senzacijonal-ni verziji, da je Trockij umorjen, oziroma da je z Zinovjemom pobegnil v Berlin. Preden razpravljamo o vsem tem malo podrobneje, naj opozorimo na poročilo, ki so jih poslali zanesljivi dopisniki iz Moskve pred nekaj tedni in v katerih napovedujejo, da bodo v bližnji bodočnosti, ko dozori borba med vlado in opozicijo do viška, prihajale v Evropo naialarrnantnejše vesti o spopadih med obema taboroma. Višek borbe je sedaj zares tu in z njim vred tudi senzacijonalne vesti. Ze to pa je hkrati svarilo, da sprejemamo vse navedene in slične vesti, ki jih je pričakovati v prihodnjih dneh, z največjo rezervo. Pač pa je dejstvo, da se je opozicija pognala v borbo z največjo odločnostjo ali celo s fanatizmom. Resnica je, da so opozicijonalni voditelji — in teh ni malo — ob času oficijelnih proslav desetletnice oktoberske revolucije pričeli povsod najsrditejšo propagando proti vodilnim krogom v stranki in da so za to porabili letake in skupščine v tvor-nicah, v dvoranah, na cesti, kjerkoli se je ponudila prilika. To priča o njihovi odločni volji boriti se še nadalje z večino. priča o njihovi notranji uverje-nosti, da imajo oni prav in da je vlada na napačnih potih, ki morajo po njihovi sodbi spraviti v nevarnost sovjetski režim sam. Opozicija očita večini neštete napake v notranji in vnanji politiki in trdi. da gre notranji razvoj komunistične Rusije v smeri k bur-žoaziji Prav tako odločno pa večina pobija opozicijo in ji očita, da se druži z reakcionarnimi elementi, ki hočejo izrabiti boj med obema komunističnima kriloma v svoje posebne namene. Obzirna tedaj ni niti ena niti druga stran. Sicer se da z gotovostjo trditi, da je večina v svojih bojnih sredstvih mnogo manj obzirna. Ker bi opozicija samo kot komunistična frakcija med strankino publiko imela innogo preveč poslušalcev in sinrpatizerjev, ker bi bila presoja, ako gre samo za dve krili iste stranke, težja in hkrati objektiv-nejša. je znala Stalinova večina med ljudstvo vreči obdolžitve, da sodeluje Trockij s kontrarevolucijonarnimi elementi, dobro računajoč, da taki očitki med publiko največ tehtajo. Je gotovo zelo značilno, da namerava večina udušMi opozicijo baš s temi obdolžitva-mi in da se v ta namen poslnžuje celo agentov - provokaterjev. Sentimentalnosti tedaj v borbi ni prav nič. Ves svet je napeto pozoren na izid velike borbe, zavedajoč se pravilno, da od nje zavisi nadaljnji razvoj sovjetskega režima. Stalinovi organi zagotavljajo, da je v komunističnih organizacijah samo neznaten odstotek glasoval za opozicijonalne resolucije in hočejo s tem prepričati domačo in inozemsko javnost, kako malo soglasja ima v Rusiji nastop opozicije. Bilo bi zelo napačno, ako bi se dali prepričati o tej argumentaciji, ker je treba vedno imeti pred očmi, kako strogo centralistično je organizirana sovjetska Rusija in kako enotno in avtoritativno funkcijonira aparat komunistične stranke. Neznatni opozicijonalni odstotki tedaj nikakor niso merodajni. Ali temu nasproti nimamo ničesar, na kar bi mogli nasloniti domnevo, da je opozicija ipak močnejše zasidrana v občinstvu, nego bi bilo soditi po trditvah Stalinove vlade. Razen ako sklepamo po nenavadnem pogumu in odločnosti, s katero gre opozicija v boj, da vendarle računa z večjim krogom pristašev in po sredstvih, ki jih vlada uporablja zoper Trockega in njegove. Če bi mu bili na razpolago samo oni neznatni odstotki, bi se Trockij pač ne angažiral -9 boju s toliko in tako fanatično odločnostjo. Kljub temu pač ni mogoče dvomiti o izidu boja. Večina ima za seboj ne le strankin, marveč tudi ves ogromni državni aparat in proti temu niti večina prebivalstva ne zmore ničesar. Zato je za moment najbolj inteTesantno vprašanje, kaj bo vlada storila s premagano opozicijo in kakega načina boja se bo ta lotila zanaprej. Da bi Trockij pobegnil v Berlin, tega ne bo verjel nihče, sai bi bilo to slabše nego kapitulacija. Ako ostane doma, ga mora pač prej ali slej doleteti pregnanstvo ali internacija. Ali v tem slučaju je pričakovati, da se bo seme opozicijonalnih naukov, ki pomenijo najostrejšo kritiko večinske politike, razvijalo dalje in povzročalo še nadalje razkol v stranki in državi. Zakaj boj med opozicijo in večino v ruski komunistični stranki je faktično boj med doktrino in prakso in ta ne more končati brez rezultata. V XX. stoletju... Bratislava, 14. novembra, h. V Podkar« patski Rusiji se je pojavil človek, ki se je izdajal za sv. Petra in za odposlanca božje« ga. V kraju Nove Zelice si je najel zliko« vec neko staro hišico na koncu vasi, nalo» žil pred njo grmado drv ter jo vaak večer zažigal. Prebivalci so se zbrali okoli njega, nakar je padel pred grmado in molil. Pri« povedoval je, da bo 6. t. m. konec sveta. Ljudje so mu nosili razna darila. Ko pa 6 novembra ni bik) konca sveta, 90 prišli Ijudj«, da tirjajo odgovor od «+«rca, Ki pa je medtem z darovi izginil. Dr. Mara ln dr. Stresemann na Dunaju Avstrijski in nemški vladni krogi skušajo utajiti politični pomen obiska obeh državnikov. — «Temps» o priključitvenem vprašanju Dunaj, 14. novembra h. Nemški državni kancelar dr. Marx in zunanji minister dr. Stresemann sta dopoldne prispela semkaj. Na kolodvoru so ju sprejeli številni zastopniki oblasti, med njimi zvezni kancelar dr. Sei-pel in policijski predsednik dr. Scho-ber. Po prisrčnem sprejemu so odšli nemški gostje k avtomobilom, kjer je zvezni kancelar dr. Seipel v kratkih besedah izrazil veselje nad prihodom obeh gostov. Ob 11. dopoldne sta obiskala dr. Marx in dr. Stresemann dr. Seipla na Balbausplatzu, kjer se je vršila daljša izmenjava misli. Kakor izve vaš dopisnik, se je razpravljalo o političnem in gospodarskem položaju v Nemčiji in Avstriji. Zaključne pogodbe niso bile sklenjene. Ob 13. je sprejel nemška ministra zvezni predsednik dr. Hainisch, kjer se je nato vršil svečan zajtrk. Ob 17. je zvezni kancelar dr. Seipel vrnil obisk nemških državnikov na nemškem poslaništvu, kjer se je ob 7. vršila svečana čajanka. Ob 10. zvečer se je vršila soareja v uradu zveznega kancelarja, kjer je bilo izrečenih več zdravic na medsebojno prijateljstvo. Jutri se vrši v državni operi svečana predstava. Oba ministra odpotujeta v sredo v Monakovo. e n. Pariz, 13. novembra. Nemško in avstrijsko časopisje naglaša kot dogovorjeno, da se ne sme pripisovati posetu nemškega državnega kancelarja dr. Manta in zunanjega ministra dr. Stresemanna nikakega posebnega pomena. Gre baje Ie za običajen vljudnostni obisk, za odgovor prejšnjemu avstrijskemu zveznemu kancelarju dr. Rameku, ki je svojčas posetil nemško prestolico. Priznava se sicer, da pride ob priliki dunajskega bivanja obeh nemških državnikov do običajne izmenjave misli glede zadev, tičočih se obeh držav, toda to bodo le zasebni pomenki brez slehernega oficijelnega značaja. Iz tega razloga protestira to časopisje v naprej, da bi kdo spravljal dunajske manifestacije nemško-avstrijske-ga bratstva v zvezo z vprašanjem «Anschlussa». «Neue Freie Presse» ostro zavrača pariški «Temps», ki je napisal o tej zadevi uvodnik in imenuje njegovo početje «breztaktnost». To razburjenje je pač čisto odveč. «Tempsov» članek je korekten in ne vsebuje nobene breztaktnosti Kaj pa piše ugledni pariški dnevnik, ki črpa svoje informacije iz francoskega zunanjega ministrstva? Inkriminirani uvodnik rad verjame, da ne želijo niti na Dunaju, niti v Berlinu, da bi postalo priključitveno vprašanje v sedanjem trenutku predmet mednarodnih kontraverz. Sleherna agitacija za «Anschluss» bi zadela ne samo M Karlov povrataM ni zakonitega zadržka Danes razglasitev razsodbe Senzacijonalne izjave generala Averesca, ki iziavlja, da se more princ Karel vsikdar vrniti v domovino ,ker ni zakona, ki bi mu to preprečil. — Zato ne more biti nobene krivde, ki bi jo bil zagrešil Manoilescu na nasprotovanje Francije in sil Male antante, marveč tudi na najenergič-nejši odpor Italije. Navzlic temu pa smatra «Temps», da bodo neizbežne manifestacije nemško-avstrijskega po bratimstva ustvarile posebno ozračje, ugodno priključitvenemu gibanju. Uvodničar opozarja na globoko zasnovano akcijo, ki gre za tem, da se obe državi dejansko zbližata in razmere v njih polagoma izenačijo. Pri tem omenja pravno unifikacijo s sprejetjem skupnega nemško-avstrijskega kazenskega zakonika, pripravljalne študije za načrt enotnega železniškega reda, tekoča pogajanja med industrijci obeh nemških držav za takojšnje živahnejše sodelovanje in — v slučaju priključitve — pa za potrebne ukrepe, da ne bi nemška industrija izrinila avstrijskega z domačega trga. «To so simptomi*, pravi «Temps», ki jih moramo upoštevati, če nočemo biti presenečeni od dogodkov.» Vendar se «Tempsu» ne zdi, da bi baš sedaj napredovalo priključitveno gibanje v Avstriji. »Priključitev bi se nujno izprevrgia v popolno absorbira-nje Avstrije Zedinjenje bi postalo koncem koncev enostavna aneksija, s katero bi avstrijska država izgubila svojo posebnost in bi popolnoma žrtvovala svoje interese.* Kadar gre v Avstriji slabo, so pripravljeni tudi na tako even-tualnost. Cim pa se položaj zboljša. pa gledajo Avstrijci na «Anschluss» z drugačnimi očmi. Industrijce zaskrbi, da bi jih nemška konkurenca zadušila, socijalisti pa se ustrašijo priključitve od konservativcev in naciionalistov obvladani Nemčiji. Zato zaključuje «Temps» z znano tezo naših zapadnih prijateljev: «Najsigurnejši način, da se prepreči «Anschluss», je pomagati Avstriji, da živi sama od sebe . . . Ozdravljenje financ. gospodarski napredek, nada na razširjenje trgov za avstrijsko industrijsko produkcijo, energična udušitev re-volucijonarnega poskusa dne 15. julija in tendenca, ki se opaža sedaj celo pri reformističnih elementih socijalne demokracije, da se olajša trud dr Seipla. vse to kaže, da dobiva Avstrija zopet zaupanje sama vase. To zaupanje je treba hrabriti, utrjevati, zakaj samo ono je v stanu končno odvrniti avstrijski narod od «Anschlussa» in poraziti pangermansko kampanjo;« Res neverjetno se Čuje, da se more «Neue Freie*Presse» razburjati nad takimi izvajanji, v katerih se avstrijski sosedi tako rekoč neprikrito pozivajo, naj pomagajo do novega razmaha avstrijski industriji in trgovini ne glede na njihove lastne interese, samo da se bo Avstriji dobro godilo in ne bo več silila v Veliko Nemčijo. Bukarešta, 14. novembra, h. Ob 8.30 je bil otvorjen četrti razpravni dan v procesu proti Manoilescu. Najprej je bila prečitana pismena izjava bivšega ministrskega predsed-uika princa S t i r b e y a, ki pravi, da se vsled bolezni ne more osebno udeležiti razprave. Stirbey izjavlja, da se priključuje glede pisma kralja Ferdinanda Bratianu mnenju vlade. Nato je govoril podpredsednik narodne kmečke stranke M i h a 1 a g e kot priča. Pripovedoval je o svoji avdijenci pri kralju Ferdinandu decembra 1925 in ponovil izpoved Manoilesca. Nato je povdaril, da parlamenta. ki je sklenil dne 4. januarja 19*26 spremembo ustave ni mogoče smatrati za zakonodajno korporacijo in da more ta zakon vsak parlament spremeniti. Na zagovornikovo vprašanje je izjavil, da lahko postane prestolonaslednik kadarkoli član regentstva. Dejanje, ki obremenjuje Manoilesca, se ne more smatrati za sporno, ker odgovarja razpoloženju splošnosti. Potem je govoril vojaški državni pravd-nik, ki je skušal primerjati Manoilesca s polkovnikom Sturzo. ki je tudi kot mlad mož dosegel visoke časti, nato pa je med vojno izdal svojo domovino. Ta izvajanja državnega pravdnika so prekinili zagovorniki, t prvi vrsti general Averesca, ki je protestiral, da primerjajo Manoilesea z izdajalcem Stnrzo. Prepovedal je državnemu pravdniku nadaljevati svoj govor v takem tonu. Državni pravdnik je našteval nato posamezne člene zakona, ki utemeljujejo krivdo Manoilesca in je zahteval njegovo kaznovanje. Kot prvi zagovornik je govoril predsednik ljudske stranke general Averescu, ki je podal vaine politične iijave. Avarescu je predvsem navajal, da se nahaja t razpravni dvorani, ker je popolnoma prepričan, da je Manoilescu nedolžen in ker hoče preprečiti, da bi prišlo v imenu armade do jnstične zmote. Oči vsega sveta so obrnjene na Rnmnnijo. Razsodbo, ki bo padla pred tem sodiščem, bo tolmačil svet kot značilnost vse države. Nato je Averescu naglasil, da je že v februarju 1927, ko je bil on ministrski predsednik, narodna kmečka stranka sprožila to vprašanje in zahtevala revizijo akta z dne 4. januarja 1926 in vpoklic kronskega sveta. Averesca se je takrat nprl narodni kmečki stranki, vendar pa ni nikdar mislil na to. da bi bil voditelje stranke ali one, ki so sestavili in objavili komunike, dal aretirati in postaviti pred sodišče. Posrečilo se mu je podpirati akcijo brez nasilja. Z razpravo, ki se vrši sedaj, bo prepričanje, da je revizija akta z dne 4. januarja 1926 potrebna, prodrlo v najnižje vrste prebivalstva. Nato je govoril Averescu o posameznih točkah obtožnice in izvajal, da ie mogoče ustavo kadarkoli spremeniti. Taka sprememba nima nikake ovire in Manoilesca ni mogoče obsoditi, ker jc hotel doseči samo spremembo obieaj- Francosko-jugoslovenska pogodba v laški luči Na levi Francija in Jugoslavija, v sredi Mussolini kot zaščitnik Albanije. (<11420») nega zakona. Averescu je naglašal, da se more prestolonasledpik Karel vrniti v Rnmnnijo p« svoji volji in da nikaka zakonita določba ne more preprečiti njegovega povratka. Dalje je izjavil, da je regentskemu sveta p« jako nu mogoče, da lahko prestolonaslednika kadarkoli sprejme v svojo sredo. General je raelagal, kako je prišel prestolonaslednik na idejo, da bi se vrnil v Rumu-nijo Sedanji kralj je šele šest let star in manjka do njegove polnoletnosti še 12 let V tej dobi se lahko zgodi mnogo dobrega, pa tudi mnogo slabega. Prestolonaslednik je vsled tega v skrbeh in je izrazil željo, da bi se v službi in v interesu domovine vrnil v Bukarešto. V decembru 1926, ko je bil še ministrski predsednik je poslal polkovnika Manoilesca, ki je sedaj kraljevi adjutant, v Pariz, da bi prestolonasledniku sporočil, da je o položaju v Rumuniji slabo informiran. Princ Karel je odgovoril s pismom, v katerem je izrazil željo, da bi se mu omogočila čim prejšnja vrnitev v domovino. Nato je Averescu razkril senzacijo v zvezi s potovanjem umrlega kralja Ferdinanda v Pariz, in sicer januarja 1926. V Pariza je imel Ferdinand tajen razgovor s svojim sinom. Posledica tega obiska je bila Karlova izjava, da je pripravljen vrniti se v Romunijo, če se mu pred tem izpolnijo gotovi pogoji. Kralj Ferdinand pa s temi pogoji ni bil zadovoljen in je izjavil v nekem razgovoru, da ni stavil pogojev princ Karel, temveč on. Kralj Ferdinand je zaključil ta razgovor z besedami: '> s st rega madžarskega žiga ze« Io slabo odstranili stare znake ter jih nado« mestili z novimi neke prijateljske dunajske banke. Policija ima na razpolago nekaj ne* žigosanih komadov, iz katerih je jasno raz. vidno, kako neprevidno je postopal Credit Lvonnais. (Glej tudi poročilo na str. 6.) Volitve v Gdansku Gdansko, 14. novembra, (be.) V gdansk: deželni zbor je bilo izvoljenih 117 Nemcev in trije Poljaki. Smrt angleškega turista Capetovn, 14. novembra, (be.) Znani tu» rist George Londt, ki je prvi splezal na 6000 metrov visoki Kilimadžaro se je v hri« bih Table mountains pri Capetownu smrt« no ponesrečil. Velika rudarska nesreča Llege, 14. novembra, (be.) V premogovni« ku se je utrgalo dvigalo. Ubitih je bilo 6 rudarjev m 23 težko ranjenih. ' Bodrero na povratku v Beograd Beograd, 14. novembra, p. Po poročilih iz Rima je italijanski poslanik v Beogradu general Bodrero nocoj odpotoval iz Rima v Beograd. General Bodrero je — kakor zna« no — tik pred odhodom zuaanjegi ministra dr. Marinkoviča v Pariz naglo odpotovai v Rim, kjer je imel daljše konference z Mussolmijem. Istočasno se je mudil v Ri. mu tudi italijanski poslanik v Tirani. Zveza oblastnih skupščin Beograd, 14. novembra, p. Vsem oblast« nim skupščinam je bil te dni razposlan na« črt statuta Zveze oblastnih skupščin. Oblast ne skupščine morajo tekom enega meseca podati svoje mnenje, nakar bo sklicano v Beograd zborovanje delegatov vseh oblast« nih skupščin, na katerih bo definitivno sklenjena ustanovitev Zveze. Pomoč gladujočim pokrajinam Mesto dejanj vedno nove besede Beograd, 14. novembra, po. Danes dopoi« dne se je vršila v ministrskem predsedstvu seja ministrskega odbora za prehrano pa. širnih krajev. Se.i j prisostvoval tudi mi« nistrski predsednik g. Vukičevič. Odbor je razpravljal predvsem o načinu razdelitve državne podpore. V prvi vrsti prihajajo v poštev Hercegovina, Dalmacija in Črna go» ra. Po seji je izjavil poljedelski minister dr. Stankovič, dk je bila današnja razprava samo načelna, ker še niso zbrani vsi podat, ki, potrebni za kontrretne ukrepe. Vlada bo nabavila več:o količino živil, istočasno pa bo izvršila številna javna dela, zlasti gradnjo in poDravo ccst, da tako zaposli stradajoče prebivalstvo. V opozicijonalnih krogih ostro obsojajo, da rešuje vlada to pereče vprašanje tako počasi in malomarno. Doznava se, da je do« ločenih za prehrano pasivnih krajev z Be> lja le 250 vagonov pšenice, dočim je na raz« polago 1500 vagonov koruze in 600 vagonov pšenice. Opozicija bo na prihodnji seji Na. rodne skupščine sprožila to vprašanje in stavila 's svoje strani primerne predloge. Preiskava anketnega odbora Sarajevo, 14. novembra, r. Skupščinski anketni odbor za preiskavo nepravilnosti in zlorab pri skupščinskih volitvah v sarajev« skem in bihaškem okrožju je posloval te dni v Foči, kjer je zasliševal priče glede falzificiranja volilnega zapisnika na volišču Podkolun. Člani volilnega odbora soglasno izjavljajo, da je zapisnik falzificiran ter da je bilo radikalski stranki vpisanih 132 krog; lic, dočim jih je v resnici dobila samo 92, a zemljoradnikom, k: so dobili 54 kroglic, je bilo vpisanih Ie 14 glasov. Predsednik volilnega odbora in njegov namestnik fal« zrfikacijo odločno zanikata. V soboto je an« ketni odbor zaslišal sarajevskega velikega župana Milana Nikoliča, včeraj pa so bile zaslišane še nekatere priče iz Sarajeva in okolice. Danes je anketni odbor odpotoval v bihaško okrožje. Dr. Smodlaka v Beogradu Beograd, 14. novembra, p. Včeraj je do« spel semkaj naš poslanik v Madridu dr. Smodlaka in je bil danes v avdijenci pri kralju. Preganjanje slovanskega tiska v Italiji Gotica, 14. novembra. 1. Zadaja številka »Goriške Straže* je bila zaplenjena. Ured« ništvo je priredilo drugo izdajo. Samomor mlade gimnazijke Sarajevo, 14. novembra, n. Davi je dija« kinja VI. razreda gimnazije Ada Finzre sko« čila iz drugega nadstropja stanovanja ro» diteljev na dvorišče. Zlomila si je obe no« gi. Dijakinja bo težko ostala pri življenju. Vzrok poskušenega samomora ni znan. Pretepi med zagrebškimi akademiki Onemogočene volitve v akademsko reprezentanco Zagreb, 14. novembra. Včeraj so se vršile volitve v Akademsko podporno društvo, ki je obenem reprezentanca slušateljev zagrebške univerze. Ker je rektorat izjavil, da smatra volitve za zadevo privatne organizacije, se volitve niso vršile na univerzi, marveč v prostorih Hrvatskega. Sokola. V glavnem sta se borili dve skupini: Jugostovenski nacjonalni blok, v katerem so bili združeni samostojno-demokratski dijaški klub »Jugoslavija«, davidovičevski demokratski klub, JAD Triglav in Qriuna, ter Hrvatski ekonomski blok, v katerem so' bili fedcTalisti, frankovcl, klerikalci in komunisti in v katerem je bil en kandidat tudi Pristaš HSS — Dopoldne so potekle volitve popolnoma mirno, okrog poldneva pa je prišlo pred volilnim lokalom do spopadov med pristaši obeh nasprotnih skupin. V splošnem pretepu so dijakj navalili končno na volišče in razbili več skrinjic nakar je policija izpraznila prostore ter razgnala obe skupini. Tekom popoldneva so se demonstracije ponavljale po mestu in Je na več krajih morala ponovno Intervenirati policija Ker so bile žare razbite in glasovnicc razmetane, rezultata ni bilo mogoče ugotoviti in sc bodo morale vršiti prihodnjo nedeljo ponovne volitve. Za današnji »Narodni Val« je napisal St. Radič članek, v katerem pravi med drugim: »Dijaki pristaši HSS niso razumeli velikega pemena zbližanja med seljačko stranko in samostojnimi demokrati, temveč so se pridružili nekemu desperatnemu Hrvatskemu bloku, v katerem vlada frankovska neumnost in komunistična megenost. Sam. demokrati so šli raje v pametnejši jugoslovenski blok. Ker se pristaši HSS na zagrebški univerzi niso držali političnih direktiv stranke, se bo vodstvo bavjlo s tem slučajem, razpustilo univerzitetno organizacijo HSS ter napotilo te mlade ljudi, nai ostanejo, ako jih ie volja, tudi še nadalje pod vodstvom popov, federalistov. frankovcev in komunistov. Ta slučaj Je dokazal, da radičevska vseučlKŠka omiadin* zaostaja za našim kmetskim narodom«. Naši kraji in ljudje Slovenija ob sedmi obletnici Rapalla Veličastne manifestacije za naše zasužnjene brate na Primorskem Ljubljana, 14. novembra Ljubljana je včeraj na slovesen način proslavila sedemletnico rapallske pogodbe. Velika unionska dvorana je bila natlačeno polna narodno zavednega občinstva, da protestira proti italijanskim nasiljem, ki se vrše nad našim narodou na Primorskem. Zborovanju je predsedoval predsednik JM dr. Janko Pretnar Po kratkem uvodu ie predal besedo dr Dinku Pucu. ki je med viharnim odobravanjem izvajal naslednje: Veliki Masaryk je svoj čas rekel v Parizu: »Hočemo imeti novo Evropo, ki ne bo poznala več sporov in bojev med narodi, temveč bo pomenila njihovo udruženje v enoto.« Kako daleč smo danes oddaljeni od tega cilja! Svetovna vojna ie sicer pripomogla narodni ideji do zmage Toda pri določitvi meja m zmagalo načelo pravičnosti, ni zmagala teza o samoodločbi narodov, marveč je zmagal v veliki meri stari imperijalistični duh. Strašen je bil udarec, ki nam je bil prizadet z rapallsko pogodbo. Zanašali smo se na oficijelne obljube, med vojno, po vojni. Spomnili smo se. da so imeli Italijani preroke domovinske ljubezni Mazzinija, D'Ami-dsa m polno drugih Toda zastonj je bil ves up, zastonj vse žrtve! Sedem let zgodovine nas je poučilo, da ne smemo in ne moremo računati več na uvidevnost italijanskega režima. Ravnanje Italije z našo narodno manjšino postaja že pravi evropski škandal. (Klici: »Sramota! Proč s fašizmom!«) Naša soseda se sicer postavlja na stališče. da se nimamo vmešavati v njene notranje razmere. Prav: a nobena sila na svetu nam ne more vzeti pravice, da bi se ne zanimali za usodo naših bratov in sester, da bi jim ne izražali svojih simpatij, da bi jih ne bodrili in jim ne dajali poguma, da bodo lažje prenašali vso težo trpljenja. Zakaj pa se Italija briga za svoje ljudi v Tunisu, v Franciji in v naši državi, torej v državah, kjer se jim reže dober in cbilen kruh?! Enako pravico zahtevamo tudi mi za sebe. Z molitvijo se obračamo do Tebe, o Gospod! Bog pravice in usmiljenja si! Kako dolgo boš še zrl trpljenje tega naroda? Ali nisi več Jehova, ki je peljal izvoljeno ljudstvo v blisku in gromu iz oblasti tujca v obljubljeno deželo? Ali nisi tisti, ki se kliče Najlepše cd najlepšega! ELITNI KINO MATICA Telelon 2124. tudi Gospod vojnih trum? Napravi konec mukam, o Gospod! In če se to zgodi v blisku in gromu — naj se zgodi! Nas ni strah Ni nas bilo strah, ko smo bili sami. in nas ni bilo strah ko smo bili brez prijateljev obdani od sovražnikov Posamezniki umirajo .narod bo živel! Živela Francija! Živela Jugoslavija! (Viharno odobravanje.) Za dr Pucom je povzel besedo dr Valentin Rožič ki je povdarja!, da pomeni rapallski dan za nas Slovence brez razlike političnega in svetovnega naziranja žalni dan, kajti s tem dnem smo pred 7 leti izgubili nad pol milijona svojih najdražjih bratov in sester Za nas pa 12 november (1920) ni samo žalni dan. kakor jih ima vsak narod v svoji zgodovini temveč je v pravem pomenu besede v nebo vpijoč dan, k. kliče k Večni Pravici, da ga osveti. ker ga trenotno mi sami ne smemo. Oblasta' poslanec g Ivan Tavčar ie na-glašal: Italija trdi. da je naslednica onega starega Rima. ki ie ustvaril temeljna pravna načela Mi pa trdimo drugače: Italija je naslednica propadajočega staTega Rima! Italija izrablja svojo moč za preganja nle revnega slovenskega človeka Mi ne vidimo meje pn Rakeku in ne na Triglavu Daleč tam dol' ob ladranu na Krasu, na Goriškem bije naše srce. govori naša duša Nasproti nasilni fašistični Italiji naj stopi socijalno pravična lugoslavija Socijal-no politično pravična ta svobodna Jugoslavija bo zadosten utež proti Italiji Živeli bratje onstran meje naši ste in ostanete naši! Ko je še govoril za SKS g dr Drago Ma-rušič kj je v svojem temperamentnem govoru očrta! skrajno nevzdržen položaj naših rojakov na Primorskem, ie predsednik dr Janko Pretnar po daljšem govoru prebral naslednjo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: »Zborovalci. zbrani na protestnem shodu dne 13. novembra 1927 v Unionu. dvigajo svoj protest proti vsem nekulturnim krivicam, ki se gode nad našim nar»dom v lu-lijski Krajini. Zadni m na Lastovu z zapiranjem narodnih šol z razpustom prosvetnih društev, z zatiranjem fiska, preganjanjem duhovščine in učiteljstva z nasilnim pretvarjanjem stoletja udomačenih krajevnih ta lastnih imen, z uničevanjem privatne lastnine, kar se vse godi z vednostjo in privoljenjem cele ofic.jelne Italije lugoslove-ni ne morejo in nočejo nikdar pozabiti ali se odreči svojim bratom na Jadranu in v Julijskih gorah kajti nnfoena državna meja ne more ločit' in izbrisat kulturnega, narodnega. jezikovnega in krvnega sorodsrva.« Protestno zborovanje je poteklo dostojno, veličastno ta brez vsakega incdenta Pred razhodom so zborovalci zapeli še-»Hej Slovani!•> Novo mesto 14 novembra Proslava obletnice rapallskega dne se je vršila ob veliki udeležb občinstva v veliki dvorani Sokolskega doma Na sporedu so bile deklamacijs koncertne točke novomeškega sokolskega orkestra in pevske točke Glasbene Matice Slavnostni govor je imel predsednik tukajšnje podružnice JM g prof Kopač Po njegovem govoru je bila sprejeta resolucija, v kateri se ostro proiestira proti nasilju, ki ga izvajajo nad našimi zasužnjenimi brati v Primorju. in izraža upanje, da mora zasijati dan svobode in odrešenja izpod tujega jarma. Kranj, 13. novembra. Sedmi obletnico žalostnega spomina je našla odziv tudi v gorenjski metropoli Tu. kajšnja podru ca Jug >slovenske Matice je sklicala ob 11 dopoldne javno protestno zborovanje, ki se g- ie udeležila precejšnja množica. Na balkonu mestne ' ?,e na Glav. nem trgu so se zbrali predsednik Jugoslcu venske Matice, mestni župan g. Ciril Pire in predsednik kranjske Narodne Čitalnice direktor Ivan Košnik, ki je imel na množico lep, Pregleden govor o borbi za raše ne» osvobojene brate in estre v Primorju. Iz« vajania o francosko*jugoslovenski vzajem« nosti so izzvala obče navdušen ie Sprejeta je bila protestna resolucija. Po ulicah je proda ia!« mladina odkupne znake Kino v Narodnem domu je predvajal med odmon pri vseh soboJiil nedeljskih predstavah dobro uspele diapozitive, ki jih je dala na razpolago po -ajim. .a Jugoslovenska Ma* tica. Celje, 14 novembra. Naših trpečih bratov ta sester onkraj mej naše ujedinjene domovine se je spo» minjalo ob 7 obletnici nesrečne rapallske pogodbe tudi Celje na lep in odločen način. Pod okriljem celjske podružnice Jugoslo* venske Matice se je vršilo včeraj ob 10.30 v veliki dvorani Narodnega doma protest« no zboroval ie, ki se ga je udeležilo iz vseh stanov ta poklicev, od inteligenta do pri« prostega delavca, toliko narodno zavednega občinstva, da sta bili dvorana in tudi ga« lerija polno zasedeni. Po poetično izbranih pozdravnih besedah predsednika celjske podnižnice Jugosloven« ske Matice g. Rafko Silmiča so govorili za SDS wof. Janko Orožen, NRS notar Burger. SLS dr. Ogrizek, za socijaliste Ber« notove skupine Leskovšek, jugoslovenske nacijonaliste Cergol in za celjskega Sokola starosta brat dr. Milko Hrašovec. Vsi govorniki so se odlikovali po stvar« nosti in ie skupni nastop -seh strank pri tej priliki napravil najlepši utis Služi pa tudi v dokaz našim sovražnikom, da smo vsi Jugosloveni, čeprav strankarsko raz« c 'ien vedno popolnoma složni, zlasti ta« krat, če gre za zaščito naše države ali pa za naše neodrešene brate onkraj naših dr« žavnih mej Protestno zborovanje se je vr« šilo tudi pod vplivom pravkar izvršenega pakta s Franciio, ki nam nudi zadostno ga« rancijo da lahko preidemo, kadar bo po« trebno, od besed do deianj. Slovenjgradec, 14. noveirbra Menda so se prvič v narodno mešanem in strankarsko razdrapanem Slovenjgradcu zbrala vsa slovenjgraška narodna društva, 12 po številu, da sodelujejo pri protestnem zborovanju v spomin sedme obletnice nesrečnega rapallskega dne Zborovanje se je vršilo včeraj po dopoldanskem cerkvenem opravilu v hot-slu Goli Zborovanje je otvoril ta vodil predsednik podružnice JM župnik g Cižek. ki je po kratkem govoru podal besedo starosti sokolskega društva dr Zeleznikarju Resno in stvarno je le ta očrtal neizmerno trpljenje naših zasužnjenih bratov Zborovalci so ob sklepu soglasno sprejeli resolucijo, ki biča nevzdržno preganjanje in zatiranje slovanskega življa v zasedenem ozemlju. Resolucijo je poslal odbor podružnice JM v Ljubljano s pozivom, da io dostavi naši vladi v Beogradu in vsem poslanskim klubom. Popularna opereta pride v filmu Ljubljanska opereta Repriza Bajadere Ke- vsled .-ug .nske zaposlenosti ni« sem videl premijere Bajadere, poročam o nji culitco besed n včerajšnji reprizi. Kalmann ni Ie fabrikant operet, temveč jih v resnid z izdatnim muzikaln;m zna« njem .jm-onira, da, doseže mestoma oper« r, viške, ka.. _r kaže n. pr. ->čna scena v drugem aktu. Miljt operete mu je orno« gočil, da je spretno izrabil orijentalske več al u. n s i .Ine skale in ha,...on je, pa« riška tla pa so mu dale priliko za modne k-epko ritmizirane plese in prij zne pevsice v! ,žke. Vse je zvezano dosti slikovito, nad povprečno tastrumentirano in zamoremo Bajadero po vsej pravici šteti med najbolj« ša Kalmannova dela Tudi vsebina dejanja, oziroma obeh de'' nj ni, kot je to toliko« krat pri operetah dunajskega kova, šablon« sk Veseloigra z dvema možema in eno že« no daje zabaven ton fantastično mistične« mu romanu lahorskega princa : Bajadero. Vse scene so zel slikovite, tako da je tu za oko že cel koncert barv: lepih kulis, kostumov, grup ud. In prav je, da ni upra« va tu preveč štedila, katji nič ni tako ža« lostnega, kc beraško opremljena opereta. Ako bi o. Drenovec ne bolehal na precej« šnji afoniji, bi bil to mož za opereto, ka» kršnih ni mnogo. Zna se svobodno kretati, prilagoditi se vsakršni situaci" se obleči z okusom, se vživi docela v svojo vlogo. Ko« likor jaz poznam i svojega bivanja v cen« tralni Aziji prilikom raznih orijentalskih večerov, je bil ajegov kostum, kakor tudi oni ;-. Poličeve kot Bajadere, prav srečno zadet. Istotako je bil kostumiran prav bri« ljantno balet in njegov ples malodane vzbu» ja dojem oritfinala. .sjrona večera gre seveda ge. Poličevi, zlasti z oz. ->m na imenitne kostume, smi> selno, velikomestno vedenje, obvladanje pevske lartije ter elegantno plesanje. Ne« kateri ljudje matrajo operetno stroko Ta mani vredn-\ celo sramotn To je ne~ta* vilno naziranje. Velikopotezna operetna di« v a je lahko ravno tako velika umetnica v svoji stroki, kot primadona, da, dovoljkTat so njene partije v marsikaterem oziru še težje. Opereta pa ima, in naj kdo reče kar« koli, svojo upravičeno eksistenco, da le v resnici služi tudi umetniškim, četudi lah« kim namenom. G Peček je dragocena moč naše operete. Kar stori, pogodi točno ta zato ima na svo« ji strani vedno one, ki se smejejo. Tudi g Povhe je postavil na oder Touretta, v splošno veselje mnogobroine publike. Nič ni reči g Baiatkovi. Zivosrebrna igral ka je ter tudi močno muzikalna kar je opa« žiti od operete do operete v višii meri. Ne« koliko premalo okreten in na pogled fin se mi je zdel eden izmed obeh oficirjev, dočim je bil g. Šubelj dostojanstveno veli« čav Bilo je še mnogo; kdo bi mogel na« šteti z imenom vse! Izmed teh pa zasluži pozornost g. Fr. Rus kot nadebuden pevec, g-g. Mohorič, Sanrin itd. kot prav spretni, živahni igTalci. Plesalo se je, kolikor zamorem presoditi, prav lepo. Najlepša pa sta bila zame ples indijskih plesalk in STČkani ples marijone« te g Golovina. G. Neffat je opereto zadirigiral s široko, v žar zaganjajočo gesto. Tudi včerajšnja «Bajadera» je imela mo« čan usneh. —č. na pol nezavesten na suho. Tu je padel v popolno nezavest. Takega je našel neki uradnik tvrdke »Petovija«, ki ie o dogodku takoj obvestil varnostno stražo. Po daljšem naporu se je končno posrečilo stražniku, da ie obudil nezavestnega mladeniča zopet k življenju. Stražniku je prvotno trdil, da ga je neki ropar vrgel v vodo, iz katere se je rešil z veliko težavo. Šele ko je pričel stražnik preiskavati mehka tla ob Dravskem obrežju, da bi našel kakšno sled za ropanjem in je mogel ugotoviti samo sledove mladeniča, je ta po ponovnem zaslišanju priznal, da se je hotel utopiti, ker je bolehen ter se mu ni posrečilo dobiti zaposlenje. Nesrečnega mladeniča so odpravili v njegovo domovinsko občino. Skesan kandidat prostovoline smrti Brezposelni krojaški pomočnik se je hotel utopiti, a se je skesal svojega obupnega dejanja. Ptuj, 13 novembra Albin V roj 1. 1906 v Novi vasi pri Slov. Bistrici, se ie izučil pri pokojnem krojaškem mojstru Martinu Fiihrerju v Slov. Bistrici krojaške obrti Delal pa je le kratek čas pri raznih mojstrih kot pomočnik, ker je bil potrjen k vojakom Zaradi boleh-nosti so ga od vojakov pred kratkim predčasno odpustili. Mladenič je poskušal dobiti dela na več mestih, vendar se mu to ni posrečilo. V petek je dospel v Ptuj, misleč, da bo tu našel zaposlenje. Toda tudi tu je bil njegov trud brezuspešen Že vsemu obupanemu se ie končno zbledlo; sklenil je končati si svoje mlado življenje Podal se je za Dravo na spodnjo stran železniškega mosta do znanega pontonskega mostu preko enega rokava Drave, kjer je zataknil pri prvem pilotu svojo delavsko knjižico, nato pa se je nekaj korakov naprej vlegel v vodo, ker je na tem mestu precej nizka. Ko pa je naredil več nasilnih požirkov ta ga ie začel stresati mraz. se je skesal svojega obupnega dejanja in se je zavlekel Uboj v Slovenji vasi pri Ptuju Delavec Štefan Čaruga ubil s sekiro posestnika Piška. Ptuj, 13. novembr% V Sloveniji vasi pri Ptuju je delavec Štefan Čaruga v Silcbranu ubil s sekiro svojega svaika posestnika Piška. Čaruga se je en dan pred ubojem vrnil iz Frandje, kjer ie bil okoli pet let zaposlen. Bil je na glasu kot zelo marljiv in pošten, česar se o Pišku ne more trditi. Bil je namreč že 24krat kaznovan ter se je šele pred kratkim vrnil iz zapora, kjer je odsedel svojo zadnjo 8mesečno kazen. 2e drugi dan po vrnitvi Čaruge iz Francije sta se svaka sprla zaradi družinskih razmer. Čaruga je kot miroljuben mož odšel na svoj dom ter se zaprl v sobo, da ne bi prišlo do najhujšega. Za njim je prišel Pišek ta toliko časa razbijal po vratih, dokler ni vdrl v sobo. Vrgel se je s kuhinjskim nožem v roki na čarugo, ki je v silobranu pograbil za sekiro ta zamahnil proti Pišku. Pri tem mu je spodrsnilo, da je sam padel, a se je hitro dvignil ta umaknil. Pišek pa je še huje pritiskal na njega. V skrajni sili je Čaruga ponovno zamahnil s sekiro ta vsekal Piška po glavi, da se je ta takoj zgrudil mrtev. Po krvavem dogodku se je čaruga preoblekel in se odšel prijavit bližnji orož-niški postaji. Ker je ravnal v najhujšem silobranu ta ie njegova dosedanja preteklost brez madežev, dočim je o ubitem Pišku splošno znano, da je bil velik nepridiprav in pretepač, se je nadejati, da mu sodišče ne bo odmerilo prevelike kazni (Jmor v Podlipov cu pri Izlakah: Umorjeni DoKnar v mlaki krv i, kakor so ga našli ljudje. Kulturni pregled Ljubljanska drama. Torek, 15.: Zaprto. (Generalka.) Sreda, 16.: ccMedejas. Premijera,. Premijer« ski abonma. Četrtek, 17.: Zaprto. Petek, 18.: . Prvi nastop gospe Mi« trovičeve. C. Četrtek, 17.: Zaprto. Petek, 18.: «Traviata» D. Sobota, 19.: «Bajadera». Opereta. Izv. MaHborsko gledališče Torek, 15.: Zaprto. Sreda, 16.: ,' drugi pa , dasi sicer po vsebini nikakor ne odgovarja običajnemu pojmu sonatine, temveč je natrpan tehničnih in prednašalnih težkoč ter se ga more lotiti le v moderni glasbi izvežban kvartet Oba stavka sta pisana v hitrem, živahnem tempu ter je posebno drugi ritmično zanimiv V Sloveniji so ga Zikovci prvič izvajali pred nekaj dnevi v Ptuju, kjer je bil sprejet z jako velikim aplavzom ter je posebno tScherzo« vžial. Zikovci so ga spre jeli na svoj stalni spored ter ga nameravajo izvajati na svojih evropskih koncertnih turnejah v bližnji bodočnosti. V četrtek ga izvajajo v Ljubljani, kjer so 1. 1922. izvajali Skerjančev prvi godalni kvartet v d-duru, skladateljevo mladostno delo. Vstopnice za ta koncert so v predprodaji v Matični knjigarni. Nastop edž. Slavčeve v cVrtu Bdenu». Snoči je absolvirala gdč. Maša Slavčeva svojo prvo večjo uloso v naši drami. Nastopila je kot Tilly Haselberger v Bernauer - Oester-reicherjevi komediji gi. S priporoča Zaje Anton, mesar. Svetovna znamka Cendre de rose Rouge mandarine Bourjois Pariš. * Kupujte domače izdelke! Da se omogoči vsakomuT nakup dobrih čevljev nudi za zimsko sezijo tovarna »Peko«. Tržič, spe-cijalne vrste čevljev in sicer: večerne Iz ševr. 165 Din, večerne iz laka 195, prome-nadne čevlje iz Ia boksa 195, polčevlie iz Ia boksa 225, moške visoke čevlje iz govejega boksa 195, moške visoke čevlje iz Ia boksa 265. Lastne prodajalne: LJubljana, BTeg 20 in Aleksandrova cesta 1. Pri pismenih naročilih zadostuje obris noge. Naslov: »Peko«, Ljubljana. 245 ITO — zobna pasta najboljša! * Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU. Ljubljana, Stari trg 12, in Ži-dovska ulica štev 4 * Obleke kemično čisti fa pllsira tovarna JOS. REICH. 31. Pesem bodi za zabavo, dobro vince za prebavo, Kdor se metat gre z a leti naj se ruani s ..PEKATETE II Iz Ljubljane u— G. veliki župan dr. Fran Vodopivec je službeno odsoten ln zaradi tega odpadejo do nadaljnega običajni sprejemi. u— Slava stalne volne bolnice in bolni-čarske čete drav. div. oblasti. Včeraj ob }1. je stalna vojna bolnica in bolničarska četa. drav. djv. oblasti svečano proslavila svojo slavo, ki jo praznuje vsako leto na dan godu sv. bratov Kuzmana in Damjana, ki sta p&trona bolnice. Slavo ie otvoril s slovesno službo hožio in rezanje kolača prota Dimitrije Jankovič. Nato je nagovoril vse nav zoče podpolkovnik dr. Justin, namestnik upravnika bolnice polkovnika dr. Rjharda Juga. Posebno je pozdravil div. generala Kalafatovida, škofa dr. Jegliča, namestnika velikega župana dr. Rudolfa Andrejko ter vse ostale navzoče številne dame in gospode. Mestno občino ljubljansko je zastopal magistratni ravnatelj dr. Miljutin Zar-nik, državno bolnico prjmarij dr. Jenko, ljubljansko pravoslavno občino dr. Treo, Udruženje slovenskih bojevnikov major Colarič, za Jugoslovenski sokolski savez je bil navzoč E. Gangl, za Orlovsko zvezo pa dr Megler. G. podpolkovnik dr. Justin je v kratkem govoru razložil pomen praznovanja slave pri posameznih vojnih edinicah in delovanje sv. bratov Kuzmana tn Damjana, ki naj bosta vzgled njih težke dolžnosti. H koncu je zaklica z navzočimi trikratni ži-vio našemu kralju. Godba drav. div. oblasti je zasvirala Bože pravde in Lepo našo domovino, nakar so gostje z domačini odšli v okusno okrašeno dvorano k zakuski. u— Skupna žalna seja Pododbora Udruženja rezervnih oficirjev ter članov Oblastnega odbora Narodne odbrane v Liubljanl. Dne 11. t. m. so se sestali člani ljubljanskega pododbora Udruženia rezervnih oficirjev ter oblastnega odbora Narodne odbrane v Ljubljani na skupno komemoracijo za pok. generalom Kovačevičem, ki je padel kot žrtev svojega jugoslovanskega prepričanja od zaslepljene bratske roke, ki so jo vodile sicer prikrite, a vendaT dobro znane sile. Govorniki so se spominjali v vznešenih besedah življenja in delovanja pokojnika — kot pijonrrja ideje bratstva in edinstva Jugoslovanov, kakor tudi dragih žrtev, ki so dale svoja življenja za to idejo ter prepojile s srčno krvjo izmučeni del naše domovine. Žrtve padlih naj nas vzpodbujajo k nadaljnemu delovanju na poti k vzvišenemu skupnemu cilju; posnemali jih bomo v svoji odločnosti pri obrambi domovine in pri stremljenju za ujedinjenjem celokupnega iu-i goslovanskega naroda. u— Spontana proslava podpisa pogodbe prijateljstva med Franclio in Jugoslavijo se je vršila v soboto zvečer v Narodnem gledališču. Pred pričetkom predstave opere »Zaljubljen v tri oranže« je g. dirigent Niko Štritof intoniral marseljezo in takoj nato našo narodno himno. Občinstvo ie dbe himni stoje poslušalo in živahno aklamiralo. o— Na modni čajanki «Atene> bo imelo občinstvo priliko videti najnovejše zunanje modne kreacije, ki naj s svojo dovršenostjo pospešijo naše stremljenje, da vzbudimo smisel za jzbran okus. — Vstopnice v pred-prodaji v cvetličarni Korsika. Aleksandrova cesta. 1690 o— Krajevna organizacija SDS na Viču vabi vse svoje člane in somišljenike na važen sestanek, ki se bo vršil v sredo 16. t. m. ob S. uri zvečer v gostilni »Na pošti« (Sok. dom). Na sestanku se bo razpravljalo Jutri, dne 16. novembra popoldne modna čajanka Atene v vellai dvorani hotela „BN!0NA,( o gradnji vodovoda za viško občino, ter je dolžnost vseh interesentov, da se sestanka sigurno udeleže, ter dado obč. klubu SDS in SKS potrebna pooblastila, da bo lahko pil prihodnji občinski seji pravilno predlagal oziroma sklepal. Eventualnih poznejših očitkov klub ne bo mogel upoštevati. u— Na naslov mestne elektrarne smo prejeli: Prebivalci Škrabčeve ulice in okoT lice uljudno prosimo mestno elektrarno, naj končno poskrbi, da ne bomo ob vsaki vremenski spremembi brez luči, ki smo si jo dali napeljati pač zato, da nam sveti, ne pa zato, da jo ob dolgih zimskih večerih gledamo ob svitu srednjeveških sveč. — Več prizadetih. OBLAČILA tvrdke 3. Maček LJUBLJANA, Aleksandrova 12 so najboljša In naiceneiša. u— Predprodaja vstopnic za »Modno čajanko« Atene je v cvetličarni Korsika na Aleksandrovi cesti št. 2. 1690 u— Kidanje snega in snaženje hodnikov. Mestni magistrat ljubljanski opozarja hišne in zemljiške posestnike, oskrbnike, hišnike in najemnike hiš, stavbjšč in drugih prostorov na § 82. cestno policijskega reda ljubljanskega, ki vsebuje določila glede snaže-nja hodnikov, kadar zapade sneg. Glasom predpisov je treba očistiti hodnike in peš' poti ob posestvih in parcelah nemudoma, čim zapade sneg in če vsled tega polzi ali se napravi poledica, ie treba hodnike posuti tudi s peskom, pepelom ali kako drugo stvarjo. Snaženje in posipanje je treba izvršiti v širini hodnika ali pešpota. Poleg tega se morajo očistiti tudi odtočni jarki (kadunje) ob hodniku, ker se sicer pri tajanju ali zmrzovanju snega voda ne bi mogla odtekati. Kadar zapade sneg ponoči aH se napravi poledica, je treba opraviti čiščenje in posipanje vsaj do 7. zjutraj. — Pri neprestanem sneženju je treba osnažitj hodnike itd. večkrat na dan in jih tako posipati, da ni nevarnosti za pešce. Z dvorišč se ne sme sneg alijed odkladati na cesto, temveč ga ie izvoziti V Ljubljanico ali na odkazana odkladišča. Sneg, ki sam zdrči ali se pomeče s streh, morajo hišni posestniki nemudoma ob svojih stroških zvoziti s ceste Ob južnem vremenu je hodnike in pešpota po potrebi večkrat na dan očistiti luž ln blata. Prestopke teh določil bo mestni magistrat kaznoval po cestnopolicijskem redu, poleg tega pa bo odredil, da se dotično opuščeno ali nemarno opravljeno delo izvrši na stroške zamudnega lastnika hiše. 0)ern?r fuetterer v filmu po slovi'em lomanu P u! Kellu-ja Nezakonski sin (Der Sohn der Hagar) in niegova tempersmentna partnerica Hod« Chrlstfnns PRIDE! PRIDE! PRIDE! PRIDE ELITNI KINO MATICA 0— Ure stoje... Nalet snega je bil tako znaten, da je njegova teža potrgala v vseh delih mesta mnogo električnih vodov ter telefonskih žic. Telefonski pogovori, tudi lokalni, so bili včeraj zelo otežkočeni. Ljubljančani so danes izrekli marsikako krepko na račun zanesljivosti novih javnih električnih ur, ki so se ustavile menda vse. Tudi tu ie pripisati krivdo nagajivemu snegu, ki je potrgal električne vode. u— Stoječe ure za Jedilnico dobiš pri F. ČUDEN, Prešernova ulica 1. 225 u— Nogavice najcenejše pri D o b e i c u Pred škofijo 15. 188 Za kože vseh vrst divjačine naiv t je i cene JPiMKO -LUOJ4N1- ;utaione t u— Aretiran parček. Predsnočnjim sta bila privedena na policijo 29 letni Andreje L. ter 50 letna Ivanka V. ki ju je prijel stražnik zaradi beračenja in nadlegovanja pasantov. Na policiji sta pripovedovala oba čudno storijo. Najzanimivejši del je ta, kako Je 50 letna Ivanka očarala še mladega Andrejca in kako sta si prisegla večno zvestobo. Preživljala sta se oba z beračenjem in tatvinami po raznih hlevih, gospodarskih poslopjih in drugod. Spala sta po šupah v Mestnem logu ali pod kozolci na Ljubljanskem polju. Dežurni uradnjk je odredil, da je bila Ivanka pred odhodom na sodišče predstavljena tudi zdravniku. Zdravniška preiskava je pokazala, da je Ivanka hudo. hfdo bolna, zato je morala preden pride za rešetke na lečenje v bolnico. Iz Maribora a— Maribor svojemn prvemu kralju. Poleg drugih mest, ki tekmujejo med seboj, katero bo postavilo našemu prvemu narodnemu kralju dostoinejši spomenik, se tudi obmejni Maribor pripravlja, da ovekoveči spomin blagopokojenga kralja Petra s spomenikom, kakršen pristoja zaslugam tega našega heroja. Med prvimi, ki hočejo po svojih najboljših močeh prispevati za ta spomenik, stoji glasbena centrala mariborske oblasti, naša Glasbena Matica, ki je stavila Odboru za postavitev spomenika na razpolago ves svoj aparat za prireditev koncerta v prid fondu za spomenik. S sodelovanjem Glasbene Matice, mariborske vojaške godbe, nadalje naše najodličnejše domače umetnice na vijolini gospe Fant Brandlove in uvaževanega mariborskega klavirskega vjrtuoza Hermana Frischa, priredi mariborski odbor za postavitev spomenika v petek, dne 18. novembra v veliki Gbtzovi dvorani slavnostni koncert s poseb no izbranim sporedom. Ta koncert bo z ozirom na plemenit namen ob enem tudi revija vsega v resnici patrijotičnega In lojalnega mariborskega občinstva ne glede na narodnost. Prepričani smo. da bo ves Maribor smatral za svojo patrijotično dolžnost, da se s svojo prisotnostjo pri tej prireditvi oddolži spominu našega prvega vladaTja. Vstopnice so v predprodaji v trgovinah Brišnik in H6fer. a— Kompetenca oblastnega oddelka za vere je glasom poročila velikega župana na zadnji oblastnj skupščini sedaj zelo omejena Vsi posli ki so bil! s posebnimi zakoni pridržani bivši deželni vladi, oziroma pokrajinski upravi, so namreč prešli medtem v pristojnost ministrstva za vere. Oddelek mariborskega velikega župana za vere je torej z večino svojih poslov samo posredovalna instanca med ministrstvom za vere in cerkvetrmi oblastvi, oziroma njihovimi oigani. V cerkveno konkurenčnih zadevah fungira ta oddelek kot prizivna instanca, izvaja tudi nadzorstvo nad vnzdrževanjem cerkvene in nadarbinske imovine ter nadzorstvo nad n.ie odtujevanjem i obremenjevanjem. Na polju versko-cerkveno-upravne zakonodaje ni bilo v zadnjem času nikake izpremembe. Na Svečanostiti aii predavanjih ja B. iz Maribora. Pograbila je samokres ter se ustrelila v srce. Bila pa je gotovo preveč razburjena in je slabo zadela. Krogla je prodrla mimo srca prsni koš, kjer je obtičala. Obupanko so prepeljali v bolnico, kjer jo bodo operirali. a— Beden invalid na drevesu. V nedeljo popoldne so našli viseti na drevesu ob Dravi 50 letnega invalida Jakoba V. k! je hotel v smrt, ker nima ne službe in ne stanovanja Ljudje pa so bednega invalida še pravočasno opazili in ga takoj prepeljali v bolnico ter mu ua ta način še rešili življenje. a— Nedeljska gostilniška. V gostilni Je-ren na Teznu Je bilo v nedeljo zvečer prav veselo. Gostilniška soba je bila polna te-zenskih delavcev, kj so se kmalu vsi upija-nili in se začeli nato pretepati. Franc Kopše 50 letni delavec pri Splošni stavbeni družbi ua Teznu, je pri tem obležal z zbitimi zobmi in zlomljeno spodnjo čeljustjo, za kar se jma zahvaliti nekemu Veroniku iz Sv. Miklavža. Franca Kopša je rešilna postaja pripeljala v mariborsko bolnico. a— 16 letni samomorilec Martin K. je šele 16 let star in je obiskoval meščansko šolo v Mariboru. V šoli pa se Je skregal z učiteljem, zaradi česar ga je mati hudo okregala. Včeraj zjutraj si ie 16 letni dijak pognal iz samokresa kroglo naravnost v desno sence. V hišo je prihitela takoi rešil-J na postaja in prepeljala fanta v bolnico, kjer i pa je živel še. samo pol ure in nato izdihnil. Iz Celja Vas čuvajo od r-znib bolezni ustne votline, u— 70 letnica škofa dr. Karlina. Danes praznuje knezoškof Lavantinske škofija g. dr. Andrej Karlin, 70 letnico svojega rojstva Snoči so priredile katoliške organizacije v to svrho akademijo v Zadružni gospodarski banki, necoj pa bo cerkveni koncert v stolni cerkvi. Dr. Karlin je bil še po prevratu škof v Trstu, odkoder se je moral končno na zahtevo papeža umakniti in je živel nekaj časa kot begunec v škofovih zavodih v St. Vidu, nakar je po smrti škofa dr. Mihaela Napotnika zasedel Lavantinsko škofijo. Prvotno se je zdelo, da bo v strankarskem oziru zavzel tudi dr. Karlin linijo nevtralnega dr. Napotnika. Kmalu pa je v kapitelju dobila premoč struja odločne klerikalne ofenzive in imenovanje na boljše župnije, kakor tudi podeljevanje dekanatov in časti kanonikov, je pokazalo, da so ista dobili le izraziti bojevniki. Tudi koroški begunci, župniki, so ostali na svojih skromnih mestih Končno je začel dr. Karlin izdajati tudi »Pastirske liste« Cb volitvah za klerikalno stranko in klerikalno časopisje. Zadnji čas Je posvetil škof dr. Karlin svoie javno delovanje predvsem skrbi za ustanovitev obširnejšega dijaškega doma ter so v to svrho že letos znatno razširili in preuredili prostore dijaškega semenišča nasproti gimnaziji. Razen tega so pokrenili klerikalci še posebno obsežno akcijo za nabiranje prispevkov v svrho razširjenja semenišča in so tudi zbrali lepe vsote, ki jih bodo danes slavnostno izročili dr. Karlinu za dijaško semenišče, katero bo sedaj sprejemalo še več dijakov. Dr. Karlin je velik prijatelj glasbe ter se prav marljivo tudi osebno udeležuje raznih večjih glasbenih prireditev V občevanju kaže koncilijantnost. a— Vzgledna požrtvovalnost Nedeljski nabiralni dan Jugoslovenske Matice je zajel Maribor že v ostrem zimskem mrazu, ki ga Je večal suhi veter. KJjub temu pa so pokazale nabiralke, mariborske narodne dame in dijakinje ter dijaki z odborniki Jugoslovenske Matice uprav vzgledno požrtvovalnost in so ves dopoldan vztrajali pri nabiralnih mizicah na neštetih vogalih mestnih ulic. Zaradi hudega mraza je bilo seve iz- i redno malo ljudi na cesti, a požrtvovalne nabiralke so kljub temu nabrale za Jugoslov. Matico čedno vsoto nad 6000 Din. a— Kai ie z novo kmetijsko šolo za P«/k-murje? Že predlanskim ie bilo javljeno, da je ministrstvo poljedelstva ustanovilo Prek-murcem novo kmetijsko šolo v Rakičanu. Veliki župan pa Je na zadnji skupščini poročal o tej šolj sledeče: »V štadiju nastanka je tudi enoletna specljalna šola za živinorejo in poljedelstvo v Rakičanu v Prekmtrr-ju. za katero je sicer že imenovan ravnatelj, ki pa le pripravlja vse potrebno za nje oživotvoTenje. Zemljišče v izmeri 69 ha se bo fakultativnim odkupom odkupilo od veleposestnika Št. JuJJien Wallsce in je delni znesek za to že med izrednimi krediti državnega proračuna. Treba bo misliti na zgradbo modernega šolskega poslopja. Sola ie zelo potrebna, da se vzgoji dober in državne misli prepojen kmetijski naraščaj«. — Tako veliki župan. Na papirju je torej kme- j tijska šola za Prekmurje že ustanovljena, Ima tudi svojega ravnatelja, ki pa še nima ne šolskega poslopja in ne potrebnega po-sefva in ničesar drueega. a— Krogla v ženskem srcu. V nedeljo je obupala zaradi nesrečne ljubezni nad svojim mladim življenjem 23 let stara Mari- • e— Reden sestanek članov krajevne organizacije SDS Celie-mesto. ki se vrši vsako j sredo, odpade ta teden zaradi drugih važ-! nih sej. j e— Sestanek volilcev združene gospodarske liste za Celje-okolico je danes zvečer ob 20. v gostilni »Na škarpi« na Bregu. Udeležite se sestanka polnoštevilno. e— Občinske volitve v Celjski okolici. Danes ie izšel v »Novi dobi« oklic združene slovenske gospodarske stranke, ki jo tvorijo SDS, SKS in NSS. Ta lista ima tretjo skrinjico. Upati je, da bodo napredne stranke dobile pri občinskih volitvah večino kar .ie tudi želeti, da bo napredek občine zasiguran. e— Imenovanje. G. polkovnik Alfonz Žerjav, ki ie bil doslej prideljen celjskemu vojaškemu okrožju, je imenovan za poveljnika vojaškega okrožja v Otoču Veliki. e— Prevoz telesnih ostankov pok. Mihaela Vošnjaka v domovino. Med vojno je umrl v Švici ing. Mihael Vošnjak, ki je bil eden najbolj zaslužnih mož, kar smo jih imeli Slovenci v predvojni dobi. Vošnjaka z vso pravico imenujejo očeta slovenskega zadružništva. Njegove telesne ostanke, ki so se doslej nahajali v neki kapeli v občini Teritet ob Ženevskem jezeru, bodo sedaj prepeljali na vzpodbudo Narodne odbrane v domovino. Železniški voz s pokojnikovo krsto dospe v Celje v četrtek 15. t. m. ob 11.26 iti gre popoldne ob 13.30 z osebnim vlakom naprej v Velenje, od koder bo prepeljana krsta v Št. lli in položena v rodbinsko grobnico. e_ Protestno zborovanje trgovskih nameščencev. Ker je sklenil trg. gremij v Celju 10 urno delo v trgovinah, poleg tega pa tudi nedeljsko obratovanje, so priredili trg. nastavljena' v soboto zvečer v Narodnem domu protestno zborovanje, ki je bilo zelo debro obiskano. Govorniki so z ogorčenjem zavračali podaljšanje delovnega časa. Sprejeta je bila tudi tozadevna resolucija. e— Mestno gledališče. V nedeljo popoldne se je vršila v mestnem gledališču repri-; za Raupačhove žaloigre »Mlinar in njegova hči« pri napol zasedeni dvorani. V četrtek bi se imela vršiti krstna predstava Cerkve-| nikove igre -Roka pravice*. Ker pa še niso dokončana dela pri centralni kurjavi je predstava preložena na soboto zvečer. Re-priza bo v nedeljo popoldne ob 16. e— Plesni večer gdč. Erne Kovačeve. V celjskem mestnem gledališču je nastopila 12. t. m. domačinka gdč. Erna Kovačeva s svojimi plesnimi izvajanj} prvič pred širšo celjsko publiko. Obisk je bil z ozirom na mnogostranske prireditve zadovoljiv, njen nastop pa je občinstvo prav prijetno izne-nadil. e— Iz celjske kronike. V nedeljo je pobeli! sneg Celje in okolico. Zaradi južnega vremena se je telefonsko omrežje tako pokvarilo, da je telefonski promet za par dni popolnoma ukinjen. V nedeljo ob 24. uri je odpovedala tudi elektrika, ker so povzročile raztrgane telefonske žice. ki so padle na električni vod. kratek stik. Cuie se tudi, da je bil pokvarjen daljnovod falske elektrarne. V pondeljek zvečer je bi!o električno omrežje v toliko popravljeno, da so bile ulice razsvetljene, dočim je vod po hišah še pokvarjen. — Ivan Kukovič, delavec v We-stenovi tovarni v Gaberju je bil v soboto are-tiran, ker je ukradel sodelavcu Alojziju Vrečarju njegov tedenski zaslužek 125 Din 50 par. Kukovič je bil oddan v zapore okr. sodišča. — Alojza Pleša, invalida iz Kranjske gore je policija odpremila v domovinsko občino, ker je po Celju berači! v pijanem stanju. Žrebanje državne razredne loterije Beograd, 14. novembra Danes so bite izžrebane naslednje srečke: 30.000 Din dobi srečka 50.999. Po 20.000 Din dobijo srečke: 41.744 in 101.863 Po 4000 Dm dobijo sre&e: 60, 25.253, 29.748, 36J500. 62386, 74.918, 85.280. 101.693 Po 2000 Din dobijo srečke: 1.964, 2262, 8.484, 10.596, 13.166, 13.375 16^96, 17,491, 17.924, 18 756, 19.883 20.070, 26.870. 31.156. 31.793. 31.924, 32.728, 34202. 36.470, 36.483 37.420, 40.504, 44.347, 44.950, 45.231, 45.617, 46.886, 46.163, 47573, 48.906 50.573. 51.801, 52.880, 57.298. 58 698, 60.955, 64.188 67.884, 69.387, 69.765. 69.991, 70.193. 77.404, 79.958, 80.391. 83.402, 84.010. 86.570 88.783, 89 786, 90.757. 94.308. 99 033 100.235 101.258 104.167 107.520, 109.047 111.534. 112.267, 112.925 118J35 in 124^71. Sledeče A i. razredne loterije kopiji pri Zatfini hranilnici r. z. z o.- z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 19 so bile izžrebane dne 11. t. m. Din 10.000 ie zadeta srečka štev. 48.590. Din 2.000 ie zadela srečka 58.088 PO Din 500*—. pa so zadele naslednje številke: 14.128, 76.714, 100.715, 100.741, 100.729, 5754, 5736, 15.424. 15.481, 30.999, 30.998, 40.557, 40.514, 53.474, 53.448, 53.407, 66.619, 66.640, 66.633, 91.736, 91.727, 9714, 9718, 11.523, 11315, 11.587, 20.887, 20.866, 23.415, 23.440, 34.115, 34.145, 34.136, 47.799, 47.765, 47.713, 47.744, 48.579, 48.556, 59.375, 59.372, 59377, 59381, 60.825, 60.879, 60.898, 60.820, 70.284, 71.872, 71.874, 83.219, ----- 96.933, 97.730, 97.762, 110.164, 110.157, 111.168, 111.151, 111.163, 111.106, 123.359, 9330, 9323, 20.211, 20.210, 71.872, 71.874, 73.653. 73.656, 82.557, 110.782, 122.737. 83.239, 86.369, 86.315, 86347, 86326, 110.179, 110.128, 111.184, 111.161, 120.195, 120.123, 120.161, 120.147, 34.082, 34.088, 34.036, 61.209, 70.284, 87.154, 87.131, 99.513, 99.524, 110.792, Iz Kranja t— Seja mestnega občinskega sveta. Jutri se bo višila 4. redna javna seja kranjskega občinskega sveta. Na dnevnem redu je spre« jetje mestnega proračuna za 1. 1938. ter po« ročila finančnega, policijskega in tržnega odseka. r_ Povratek pomešanega dijaka. Sobot« no «Jutro» je poročalo o 181etnem gimna« zijcu Haroldu \V., sinu lastnika penzijoma« ta v Preddvoru, katerega so že dalje časa pogrešali Te dni se je pa Harold nepriča« kovano vrnil k svojcem. Iz Rima, kjer ga niso sprejeli v šolo radi neznanja italijan« S čine, je bil odšel peš v Miinchen. Po raz« nili nepriiikah in s pomočjo tamošnjega ju« goslovenskega konzula mu je bilo mogoče vrniti se v domovino. r— Znižanje in reguliranje cen mesa. Tu« kajšnje sresko poglavarstvo jc pokrenilo akcijo za znižanje in enotno reguliranje oen mesnim izdelkom, kar pomeni za kon« zumenta brezdvoma veliko važnost Pre« tekli petek se je vršila anketa, katere so se udeležili sreski poglavar g. Josip Znidar« čič, sreski veterinar Pahor Filip, mestni žu« pan g. Ciril Pire, predsednik podružnice Udruženja državnih nastavljencev g. Ivan Košnik in zastopniki mesarske zadruge za kranjski srez. Ker so padle v splošnem cene teži žive živine, je bilo soglasno odobreno, da se znižajo in določijo naslednje cene: telečje meso od 22.50 Din na 19 Din, brez kosti na 21 Din, goveje meso od 17 Din na 16 Din (prvovrstno) in na 15 Din (drugo« vrstno) za 1 kg Cene svinjskemu mesu ostanejo nespremenjene.. Korak vseh zain« teresiranih oiniteljev je pozdraviti. Želeti b: bilo, da bi se sklicala tozadevna anketa vsak mesec m naj bi se obravnavalo stanje tozadevnega tržnega trga in primemo do« ločevale cene. Iz Ptuja j— Sedemdesetletnico svojega rojstva praznuje danes 15. t. m. v krogu svoje dru« zine v Ptuju ga, Elizabeta Faningerieva iz znane in ugledne goriško^celjske družine. Ga. Eliza Faningerjeva je s težkim trudom vzgojila svojo družino ter je vsem svojim otrokom pripomogla do uglednega socijal« nega stališča. Saj ima med svojimi otroci enega odvetnika, enega veletržca, enega ban nega uradnika in hčer učiteljico, poročeno s prometnim kontrolorjem g. Smerdujem v Ptuju. Družabno vedno gibčna in sveže« ga duha je v svoji mladosti mnogo sode« Iovala pri Čitalnici v Bovcu, ko so skušali preko Predila te kraje germanizirati. V ca« su vdovljenosti je bivala v Gorici, kjer je bila dobro znana in spoštovana v vseh kros gib. Gostoljubno je sprejela pod svoj krov marsikaterega absolviranega akademika iz Kranjske in zelene Štajerske. Ob njeni 70 letnici se je spominjajo z veliko hvaležnost« jo vsi znanci in prijatelji. Dobri gospe že« Iimo tudi mi vse najboljše in ji kličemo: «Na mnoga Ieta»! j— Smrtna kosa. Preteklo soboto so po« kopali gospo Kostanjevec, taščo g. Martina Vrabla, trgovca v Ptuju. Pokoin^ca je doži« vela precej visoko starost. V sc.boto s.> tu« d: pokopali 161etncga N. Zechnerja, sina bivšega stražnika v Ptuju. Bi! ie že delj časa bolehen in mu vsa zdravnika nega m mogla pomagati. : l l \ • lllllllllllllllll V otroški sobi naj ne manjka Nivea^crema. Rast in dobrobit otroka sta v velikem obsegu odvisna od ne« govanja telesa. Lečilno, hladil« no in tolažilno na nežno otro. ško kožo učinkuje Nivea-crema. iiiiiiiiiiiiiiiii Šport Borba za srednjeevropski pokal končana Kljub porazu 1 : 2 (0 : 1) od strani dunaj-. skega Rapida si pribori praška Sparta dra= goceni pokal. Finalna tekma za srednje evropski pokal je prinesla zmago Rapidu, vendar pa si je priborila praška Sparta dragoceni pokal, ker je v prvi tekmi premagala Rapida s 6 : 2 in ima vsled tega boljšo goldiferenco. Nedeljska tekma na Dunaju je bila s šport« ne strani pravi fiasko. Igra nikakor ni bila prvorazredna, poleg tega je prišlo do leta« valov, o katerih poročamo na šesti strani. Priznati pa se mora, da inicijathre za surovo igro niso dali Čehi, temveč Dunaj« čani. Sodnik Eymers je bil premalo ener« gičen in ni mogel, preprečiti surovosti v igri. Rapid in Sparta sta se priborila v finale po sledečih tekmah: Rapid : Hajduk 8 : 1, in 1 : 0, Slavija : Ujpest 4 : 0 m 2 : 2, Hungaria : BSK 4 : 2 in 4 : 0, Sparta : Admira 5 : 1 in 3 : 5, Rapid : Slavija 2 : 2 in 2 : 1, Sparta : Hungaria 2 : 2 in 2 : 2 (zmago v teh dveh tekmah se je prisodilo Sparti, ker je Hungaria nastopila t neupra« vičenim igračem) ter Sparta : Rapid 6 : i. Čeprav se mora grajati surovo igto Ra« pida, njegova zmaga ni bila nezaslužena. Moštvo je igralo sila požrtvovalno. Od Sparte, najboljšega moštva Evrope, se je pričakovalo kaj boljšega. Začetkoma je si« cer predvedla nekaj prvorazrednih akcij, kasneje pa se je v ljuti borbi docela izgu« j bil njen krasni til. j Vodstvo doseže Rapid v 5, min. po Wes« I seliku. V 11. min. druge polovice dobi j Bauer žogo, preigra Pernerja ter lepo cen« j trira Luefu, ki zabije vollv drugi gol za Rapida. V 19. min. napade Perner proti pravilom Horvatha, ki obleži ranjen na tleh. Sodnik izključi Pernerja. Rapid popu« š? . V min. za je dobil le tri lahke žoge. Svoboda se je borila požrtvovalno, ven« dar tehničnim in taktičnim prednostim na« sprotnika, ni mogla nuditi dovolj odpora. BLAUPU *«T 1 RADIO Dooiva se povsod ter Dri: IDEAL - WERKE. SUBOTIČA, Vukovičeva ulica 32/c._ Vratar je imel polne roke posla, moral pa je sedemkrat kapitulirati pred neubranlji« vimi streli razpoloženega napada Maribora. Ugajala sta tudi branilca, dočim je krilska vrsta igrala podrejeno vlogo. Napad si je mnogo prizadeval, a ni imel uspeha. Kadar se mu je nudilo vsaj nekaj izgledov, je bil Geuer vedno n" mestu. V snežnem metežu in na opolzkih tleh odigrana tekma je potekla zelo živahno in je nudila res Ierro igro. V prvi potezi je Maribor, ne da bi se žoga dotaknila na« sprotnika, dosege! pni gol in otvoril seri« jo, ki jo je s sedmim golom zaključil tnc pred koncem drugega polčasa. Svoboda je preš a le ttkrat v napad, sicer pa je bila njena igra izključno defenzivna. Radi mra« za sta se moštvi sporazumeli in tekmo na« daljevalj brez odmora. V drugi polovici je izgledalo, da bo Svoboda katastrofalno po« ražena. Vse se je gnetlo v kazenskem pro« štoru 'n igra je postala nezanimivejša. Proti koncu pa je Maribor ponovno razvil svojo običajno kombinacijsko igro. Sodil 'c g. Nemec zadovoi v«, dosti bolj še kot običajno. Pubntce bore malo. Rapid rez. : Maribor rez. 2 : 1 (2 : 0) Mariborova rezerva, ki je v poslednjih letih zaslovela kot nepremagljiva, je mora« Ia v nedeljo ponovno kapitulirati pred Ra« pidovo, ki je v prvem polčasu dosegla dva gola. Maribor v drugem polčasu kljub pre« moči ni mogel izenačiti. Potek je bil zelo živahen in tekma jako zanimiva. Ostale nogometne tekme ZAGREB: Prvenstvene: Gradjanski : Concordia 2 : 1 (1 : 1), Hašk : Željezničar 3 : 0 (1 : 0), Viktorija : Derby 2 : 2 (1 : 1). BEOGRAD: BSK : Slavija 5 : 2. GRADEC: WAC : GAK 4 : 1 (1 : 1). BRESLAU: Praga Breslau 4 : 1 (1 : 1). PRAGA: Slavija : Sabaria 3 : 1 (2 : 0). BRATISLAVA: Wacker (Dunaj) : SK Bratislava 5 : 0 (2 : 0). AMSTERDAM: Holandija : Švedska 1 :0 (0 : 0). BLACKPOOL: Anglija : Irska (amaterji) 1 : 1 (1 : 0). Gospodarstvo Vremensko naročilo Meteorološki zavod * Ljubljani. 14. novembra 1927. ViSina Kraj Cas pstZOvar. ■>ii.c 1 Kf ir brzini » metrih Ljub! lana Maribor Zagreb . . Beograd . Sarajevo Skopi ie . Dubrovnik Split Praha o5*2 i : '5 9 j 3 v 94 10 8-3 4 v mirno S 2 ?3 10 10 Padavine Vr^t« sneg sneg 28.1 23.0 Vremenska poročila iz Zagreba, Beograda, S danes niso dospela. Solnce vzhaja ob 6.55, zahaja ob 16.33, lir: Najvišia temperatura danes v Liubljan Dunajska Tremenska napoved za torek: Na 10 sneg v:oplja, Dubrovnika in Splita b 22.21, zahaja ob 12.38. : žja 0.8 C. ine; podnevi temperatura pod Tržaška vremenska napoved za torek: Pra jj močna burja. Nebo večinoma oblačno. Temperatura od 4 do 9 stopinj. Morje razburkano. Smučarji pozor! Na Pohorju je zapa« del visok sneg. V nedeljo so člani zimsko« športne sekcije ISSK Maribora prvi s smuč« mi posetili Klopni vrli, kjer je bilo že v ju« tranjih urah 65 cm snega in smuka izbor« na. Tudi nri Mariborski in Ruški koči bo snci Kmalu do pol metra visok. Dostop h Klopnemu vrhu je brez smuči nemogoč. Smuč..r.ii ?e opozarjajo, da so koče na Po« horju vso zimo odprte in dobro oskrbo* vane. ko športni odsek ISSK .iaribora poziva smučarje, sai.kače in drsalce, da se udeležijo sestan!-a, ki se bo vršil v sredo ob 20. v Vinskem hramu v Vetrinjski ulici. Dc >vori so važni! — Načelnik. ASK Primorje, nogom. sekcija. Ker se vsled tehničnih za- >.k ni vršil proaio ne« deljo oh.. . .t sekcije, se isti določa za jutri, v sredo, ob 19. <7. uri) v gostilni Ka« čič, Dunajska cesta. — Načelnik. /1SK Primorie. Seja centralnega odbo« ra nocoj ob 20.30 v restavraciji . Te dni je izšla prva številka perijodičnega lasta (dvotednik), ki ga izdaja in urejuje dr. Ivan Černe, lastnik gospodarske pisarne v Ljubljani. List si je nadel obširen program in se bo bavil predvsem z obravnavanjem predvoj nih rent, z likvidacijo vojnega posojila in s kompleksom drugih vprašanj, ki so ostala nerešena in katerih rešitev je za naše gospodarstvo velike važnosti. Poleg tega posveča list posebno rubriko izseljeništvu in I realitetnemu tržišču. Vprašanja, ki se nanašajo na izseljeništvo, hoče izdajatelj na podlagi svojih dolgoletnih zvez z našimi izselje-niki, posebno v Zed in jenih državah, stalno obravnavati; v realitetnem delu pa namerava poleg drugega redno objavljati podatke o izvršenih kupčijah na realitetnem trgu. Kakor doznavamo, bo izdajatelj v kratkem predložiti javnosti zanimiv načrt glede likvidacije vojnega posojila, ki je tako zasnovan, da države ne bi finančno obremenjeval, na drugi strani pa bi lastnikom vojnega posojila omogočil izplačilo primerne kvote. Vprašanje vojnega posojila predstavlja za naše gospodarstvo še vedno skelečo r.mo. V Sloveniji je bilo popisanih in žigos !i za 528 milijonov kron vojnega posojila. Fo je bil v znatnem obsegu denar različnih fondov, institucij in denar mladoletnih. Ce bi bilo mogoče likvidirati vsaj primeren del v vojna posojila vloženega denarja, W bilo mnogim pomagano. O načrtu bomo še poročali. = Položaj na hmeljskih tržiščih. Na žate škem hmeljskem tržišču (Češkoslovaška) je bilo povpraševanje po hmelju prilično živahno. V Zatcu je znašal dnevni promet 30 do 100 starih centov, na deželi pa po več sto centov dnevno. V krogu trgovcev s hmeljem se ceni. da je bilo v zadnjih 15 dneh na deželi nakupljenih okrog 4000 — 5000 centov. Hmelj se plačuje na deželi po 2000 — 2250 Kč za 50 kg (67.40 — 75.80 Din za kg), v Zatcu samem pa po 2350 Kč (79.10 Din za kg). Po točnih ugotovitvah tamošnjega udruženja hmeljarjev je bilo do 5. t. m. na deželi prodanih 92 % letošnjega pridelka. Zaloge trgovev in komisijonarjev so očividno manjše kakor lani v tem času. Na tranzitnem tržišču je bilo povpraševanje le za zeleni jugoslovenski in poljski hmelj, ki se je prodajal po 1500 — 1650 Kč za 50 kg (50.50 — 55.60 Din za kg). — Na niirnberškem hmeljskem tržišču je pretekli leden znašal dovoz le 100 bal prodanih pa je bilo 300 bal, vendar so bile večje kupčije sklenjene tudi izven tržišča Cene so ostale popolnoma nespremenjene. Tržni hmelj notira 100 — 220 mark za 50 kg, gorski hmelj 230 — 240 mark, haller-tauski 100 — 310 mark, wtirtemberški pa 100 — 270 mark. = Snovanje Bclgijsko-jueoslovenske banke. V bančnih krogih se razpravlja o nameravani fuziji med jugoslovenskimi podružnicami Wiener Bankvereina in Zemaljske banke v Sarajevu. Osnovala naj bi se s sodelovanjem belgijskega kapitala nova Belgijsko - jugoslovenska banka. = Elektrarna Fala. d. d. Dodatno k naši notici o poslovanju Elektrarne Fala, d. d., v 1. 1926. poročajo iz Basela, da se je 11. t. m. vršil redni občni zbor družbe Elektro\ver-te A. G„ na katerem je bila sklenjena razdelitev 7 % dividende na stare delnice in 1.75 % dividende na nove delnice. Terjatve družbe Elektrowerte A. G. napram Elektrarni Fala, d. d., so se koncem leta 1926. dvignile na 28.3 milijona švicarskih frankov (310 milijonov Din) napram 27.6 mili-fona frankov v 1. 1925. in 26.8 milijona frankov v L 1924. = Stanje Narodne banke SHS 8. t. m. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlika napram stanju od 31. oktobra.) Aktiva: kovinska podlaga 478.2 (— 9.9), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 1306 5 (_ 48.7), posojila na menice 1314.7 (4-15.2), na vrednostne papirje 256.7 (+ 6.3); pasiva: obtok bankovcev 5921.1 (4- 130.9), državne terjatve 212.9 (— 39.6), žirovne terjatve 796.4 (— 2.2), denarni obtok (bankovci, žirovne in državne terjatve 6933.4 (+ 89). razne obveznosti 3688 (— 126.1). Ostale postavke so ostale nespremenjene = Pred trgovinskimi pogajanji s Turčijo. V četrtek je turški poslanik v Beogradu Hikmet bej obiskal pomočnika zunanjega ministra Pavloviča -in ga obvestil, da potuje v kratkem v Angoro. Razpravljala sta o pripravah za trgovinska pogajanja. Obe vladi pripravljala tozadevni materijal. Pričakovati je, da bodo v kratkem imenovane delegacije za predhodna pogajanja. = Likvidacija. Stavbna zadruga cSokolski dom. v Središču ob Dravi, r. z. z o. z., je prešla v likvidacijo. Upniki naj priglase terjatve. = Naraščanje uvoza avtomobilov is Nemčije. Po nemški statistiki smo v prvih 9 mesecih t. L uvozili iz Nemčije 77 osebnih avtomobilov napram 56 v celem 1. 1926. Tudi izvoz nemških avtomobilov v druge države se je znatno dvignil, kajti 1. 1926. je Nemčija izvozila 1268 osebnih avtomobilov, v prvih 9 mesecih t. 1. pa že 1867. = Promet tržaške luke se je v prvih sedmih mesecih (januar — julij) zmanjšal na 28,141.041 stotov napram 28,307.679 atotov v enakem času lanskega leta. V primeru z zadnjim predvojnim letom dosega sedanji promet le 73 odstotkov, čeprav razpolaga sedaj tržaška luka z dosti večjim brodovjem kakor pred vojno. Zanimivo je, da so vse druge luke, ki so v konkurenci s Trstom, znatno prekoračile promet izpred vojne. Tako Benetke, Genova, Hamburg, Amsterdam in posebno tudi male jugoslovenske luke, ki so imele pred vojno ie neznaten promet in ki stopajo sedaj vedno bolj v ospredje s hitrim razvojem. = Ugodni ugledi m proiirajanje umetnega kavčuka. Na jubilejni proslavi Društva za varovanje interesov nemške kemične industrije, ki se je vršil v soboto v Frankfurtu ob Meni, je bilo prvikrat dano javnosti avtentično poročilo o poizkusih nemškega barve-nega koncema (I G. Farbenindnstrie) za pridobivanje sintetičnega kavčuka. Priprave so baje že tako daleč uspele, da je v kratkem računati s proizvajanjem umetnega kavčuka v večjem obseguč Ta proizvod po svoji kakovosti nikakor ne zaostaja za naravnim kavčukom in je računati, da bo zaradi nizkih produkcijskih stroškov umetni kavčuk lahko uspešno konkuriral z naravnim. Kakor je podoba, bo umetni kavčuk poleg umet nega bencina najpomembnejši izum zadnjih let na polju kemične industrije. r= Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 16. t. m ponudbe glede dobave ploščatega železa. Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave firneža in ter-pentina ter glede dobave 50 kg »Mannloch-pac-kung«. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 190 kubičnih metrov jamskega lesa. Direkcija državnih rudarskih podjetij v .Sarajevu sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave avtomatične telefonske centrale. Komanda pomorskega ar-senala v Tivtu sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave pil in brusov, do 27. t. m. glede dobave raznih instrumentov in raznega materijala, do 28. t. m. pa glede dobave spojnic, konzol in osovin. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 16. t. m. pri ministrstvu za vojsko in mornarico glede dobave 5000 parov čevljev za mornarje; 26. t. m. pri direkciji državnih železnic v Su-botici glede dobave košar za premog; 29. t. m. pa pri direkciji državnih želeenic v Ljubljani glede dobave gornjegradbenega železnega materijala. Predmetni oglasi so interesentom na vpogled v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Borze 14. novembra. Na ljubljanski borzi je bilo tudi danes povpraševanje po devizah precej živahno. Narodna banka je morala intervenirati v devizah na Curih, London, Dunaj in Berlm. Deviza na London se je v skladu z mednarodno čvrsto tendenco angleškega funta nadalje dvignila za 5 točk. Cvrstejša je bila tudi deviza na Amsterdam, dočim sla devizi na Dunaj in Trst popustili. . Na zagrebškem efektnem tržišču je \ojna škoda nekoliko popustila. Promptna se je trgovala po 399, za december pa po 402. v bančnih vrednotah je tendenca nespremenjena. Nekoliko čvrstejši sta bili Hipotekar-na in Poljedelska. Jugobanka se je trgovala po 94, Praštediona pa po 890 — 891. Med industrijskimi papirji so bili zaključki v Trboveljski po 475, v Slavoniji po 13.5, v Se-čerani po 580 — 577.5, v Isisu po 44, v Dravi po 560 in v Tvornici vagonov po 28. Devise in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.96-2S.02 (22.99) Berlin 13.535 - 13.565 (13.55), Budimpešta 9.965 - 0, Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj 8 - 8.03 (8.015), London 276.4 - 277.2 (276.8), Newyork 56.65 - 56.85 (56.75), Pariz 223 - 0, Praga 168.05 - 168.85 (168.45), Trst 307.625 - 309.625 (310.625). Zagreb. Amsterdam 22.97 — 23.03, Dunaj 8. — 8.03, Berlin 13.54 — 13.57, Milan 308 do 310. London 276.4—277.2, Newyork 56.65 do 56.©, Praea 168.05 — 168.85, Curih 1094 do 1097; ameriški dolarji 56.2—56.4, švicarski franki 1083.5 - 1086.5. Beograd. Pariz 222.5 — 2245, Newyork 56.65 - 56.85. Milan 308 — 310, Praga 168.06 do 188.85, Budimpešta 9.955 — 9.985, Berlin 13.54 - 13.57. Bruselj 7.925 - 7.965, Amsterdam 22.93 — 22.99, Bukarešta 35 — 355. Trst. Beograd 32.28 — 32.58, Dunaj 256.® do 262.65, Praga 54.425 — 54.725, Pariz 72.15 do 72.45, London 89.60 - 89.80, Newyork 18.36 — 18.42. Curih 353.90 — 355.90, Budimpešta 319.50 — 325.50, Bukarešta 11.25 do 11.75; dinarji 32.10 - 32.60, dolarji 18.15 do 18.30. , Cnrih. Beograd 9.13, Pariz 20.3&>, London 25.265, Newvork 518.55, Milan 28.16, Praga 15.375, Berlin 123.655, Amsterdam 209.2, Bukarešta 3.21. Budimpešta 90.825. Efekti. Ljubljana. Celjska 164 — 0, Praštediona 890 — 0, Ljubljanska kreditna 133 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0 — 80. Vevče 136 — 0, Ruše 280 — 295, Stavbna 56 — 0. šešir 104 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 307 _ 399. kasa 397 — 399. za december 400 — 401.5, investicijsko 83.25 — 83.75. agrarne 51 — 52.75; bančne: Eskomptna 91 do 93, Poljo 18 — 18.5, Kreditna 90 — 91, Jugo 94 — 94.25, Hipo 57.5 — 58, Praštediona 891 — 892, Zemaljska Sarajevo 125 do 130, Srpska 138 — 140. Ljubljanska kreditna 120 — 126, Narodna 5150 — 5200; industrijske: Gutmann 210 — 215. Slavonija 13.5 — 14, šečerana 577.5 — 580, Isis 43.5 do 44.5, Trbovlje 475 — 480, Drava 560 do 570, Narodna mlinska 17 — 0, Vagon 26 do 28, Vevče 136 — 137, Dubrovačka 402.5 do 415. Beograd Vojna škoda 399 — 399.5, za december 399.5 — 402.5, investicijsko 83.25 do 84, agrarne 51.5 — 52.5. Dunaj. Trbovlje 90.5, Kranjska industrijska 48.5, šečerana 72.4, Jugo 11.5. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borsa (14. t. m.) Les:. Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 28 vagonov, in sicer 25 vagonov bukovih drv, suhih, fco vagon meja po 22, 2 vagona tramov, po noti kupca, fco vagoa meja po 290 in 1 vagon bukovih plohov, ne-žamanih, 40 — 100 mm, I., II., fco vagon naklad, postaja po 450. Nudijo se bukova drva, suho, fco vagon naklad, postaja po 20. Francija se zanima za borove prage (preko 300.000 komadov) 2590 X 254 X 127 mm, dobava januar do oktobra 1928. Ponudniki naj stavijo cene fob Sušak. — D ež e 1 n i pridelki: Tendenta za pšenico nespremenjena, za turščico čvrsta. Eksekutivni nakup: 1 vagon zelenega fižola, letošnji pridelek, brez vreč, fco vag. Kotoriba, dobava v 4 dneh, plač. proti računu in duplikalu voznega lista po 440. Novosadska blagom« bom (14. L m.) Pšenica: baška, 78/79 kg, 2 % 2875 do 290; banatska, 78,79 kg, 2 % 282.5 — 285; sremska, 78/79 kg, 2 % 287.5 — 290. T u r-ščica: baška in sremska, nova, s kakovostno garancijo 185 — 187.5; baška in banatska, za december - januar 195—197JS; sremska, nova, za december - januar 185 — 190. Moka: baška c0g> 415 — 425; baška <2» 395 — 405: baška <5S 370 — 380; baška <6» 315 - 325; baška «7» 260 - 280; baika <8> 200 — 206. Froncosko-jugoslovensko prljoteljstuo Briand in Marinkovič podpisujeta pogodbo. (Izvirni posnetek za «Jutro») Naš zunanji minister dr. Marinkovič s soprogo v Parizu, na Iyonskem kolodvoru. Smrt kiparja Strasserja Prošli teden je na Dunaju umrl znani kipar Arthur Strasser, bivši profesor na dunajski šoli za umetno obrt. Pokojnik je učakal svoje 74. leto, narodil pa se je dne 8. aprila 1854. v Postojni. Študiral je na dunajski akademiji pod Pilzom in Kundmannom, pozneje pa se je pridružil Viktorju Tilgnerju. Strasser je bil sodobnik Hansa Ma-karta in C. L. Miillerja. Macard ga je oplodil z načinom efektnega uporabljanja barve. Miiller pa mu je vcepil zanimanje za vzhodne, egiptske, turške, arabske in indijske tipe. Ko je postala japonska umetnost moderna, je bil Strasser prvi med njenimi propagator-ji. To je bilo pred približno 50 leti. Strasser je bil virtuozen kipar ter je rastel od dela do dela. Posebno priznanje ie doživel 1. 1900. v Parizu, ko je dobil za in, Porota Ljubljana, 14. novembra Poskusen za vraten roparski umor branj evke Jerice Ažma-nove Zunaj je padal v gostih kosmih prvi sneg, a v dvorani so se zbrali porotniki k prvi razpravi v letošnjem zimskem zasedanju. Trije so se par minut zakasneli zaradi zamude vlakov in so zasopljeni prihiteli k razpravi. Senatu je predsedoval višji deiželmi svetnik dr. Kaiser. prisednika sta bila svetnika Avsec in Kralj, dTžavno pravdirištvo je zastopal dr Mastnak. obtoženca je zagovarjal dr. Poček. Obsojeni Grah. Viljem Grah je srednje velik, suhljat, bled fant, 21 let star, sin posestnika in gostilničarja v Gornjih Slavečih pri Gor. Lendavi v Prekmurju. Več let je pomagal delati doma, a leta 1923. se je spri s svojima bratoma in je odšel od doma. Odslej le delai po raznih krajih, večinoma pri stavbenikih kot zidarski delavec. Koncem maja leetos ga je sprejel Valentin Accetto, stavbni podjetnik v Liubljani, pri katerem je zaslužil mesečno okoli 900 Din, prenočeval pa brezplačno na gospodarjevem hlevu. Fant je bil večkrat žejen ta zato si ni mogel prihraniti denarja Najraje ie pil pivo. Običajno ga je kupoval pri branj evki Jerici Ažmanovi, ki je imela v mali hišici ob Ljubljanici branjarijo. V nedeljo, 12. junija, zvečer ie odšel okoli 31. ure k Jerici, kjer si je zapet naročil piva Ko je Ažmanova šla okoli pul- — Kdaj ste torej sklenili, da vzamete Jerici denar? — Ko sem ipil tretjo ali četrto steklenico piva. Kupil bi si za ukraden denar obleko. — Pa pivo, ste rekli branje-vki, naj da nazaj v jamo? — Kako pa! Rad bi ji za hrbtom vzel denar, ne da bi ii bilo treba kaj žalega storiti. Steklenico je prehitro vložila. Še eno steklenico sem ji ukazal vložiti. Pripognila se je. priskočil sem od zadaj in M prerezal vrat. Vstala je, šla za pult, mi požugaia ia se zgrudila. Tedaj sem vzel denar in pobegnil. — Ni res, saj ie ležala koncem pulta, pa še na vrat ste ii stopili? — Se ne spominjam. — Zakaj ste sneli z zida svetilko? — Posvetil sem si, ko sem vzel denar. — Zakaj ste prerezali ubog' starki vrat? — Prosim, zato. da sem mogel vzeti denar. Ta »prosim« je obdolženec večkrat brez potrebe ponavljal. — Hlače ste si tudi snažili v vodi. — Da, da bi se madetž ne poznal Nato sem šel domov spat, a rekelc sem preoblekel, ker ga je bilo škoda. — Tako, rekelca je bilo škoda, Jerice pa ne!— Potem pa ste kar zaspali, ali vas ni pekla vest? — Ne. — Stražniku ste dejali, da so hlače umazane od barve? — Spočetka, pozneje sem vse priznal; toda umoriti Ažmanove nisem nameraval. — Pa ste policijskemu komisarju rekli, da je mrtva. — Ne, nisem mislil, da bi umrla. Pričevanje Jerice Ažmanove. Jerica Ažmanova je stara 67 let, suhljata, majhna ženica, ki hna še vedno vrat prevezan V grlu ima kanilo, da lahko diha. Kanilo ii prizadeva težave in manjša vnetja. Prerezano ima sprednjo ln zadnjo steno jabolka Zožen ima sapnik ia težko diha. Ažmanovo ie rešil gol slučaj, ker se je v trenotku, ko ji je zločinec prerezal vrat, obrnila in je tedaj jabolko izstopilo. Cba izvedenca, dr. Košir in dr. Maijer, sta soglasno izpovedala, da bo morala nositi kanilo vse življenje, sicer se lahko zaduši. Poškodba je smrtnonevairna. Ažmanova ne bo nikoli več mogla govoriti. — No, Jerica, kajne da vas je Grah vprašal, če so ga gostje poznali? Priča je živahno pokimala. — Ali vam Je rekel, da spravite pivo, da ga bo pil naslednjega dne? Priča je odkimala in pokazala z roko, da ji je le ukazal pivo ven vzeti. Potem je pokazala z nogo, da je na tleh ležeči stopil na vrat, da bi jo gotovo usmrtil. Alžmanova je zahtevala 50.000 Din odškodnine. Ko jo je predsednik vprašal, če ie kaj Baraka na Trnovskem nasipu, kjer je bila Ažmanova napadena. ta in se je s hrbtom proti njemu obrnjena pripognila. je Grah z odprtim nožem skočil proti njej zgrabil io z levico zadaj za ramo in ji z nožem v desnici prerezal vrat. Starka se je brez glasu zgrudila in obležala. Obtoženec ie takoj pograbil iz prodajalne mize žametasto vrečico, v kateri ie bila velika usnjata listnica ter nekaj denarja; vzel je tudi škatljo, ki je bila v bližini in v kateri je bilo nekaj srebrnine, ter io ie urno odkurll, prepričan, da ie njegova žrtev mrtva, sai je ležala v mlaki krvi brez vsakega znaka življenja Grah je iz previdnosti odšel takoj k Ljubljanici, si izpral okrvavljeno hlačnico in šele potem odnesel svoj plen domov, kjer ga je skril v seno za hlevom, a sam odšel spat v hlev Jerica pa ni bila mrtva. V eni ari se ie toliko predramila, da se je splazila do brisače. si jo tiščala za vrat in zadrževala kri. Potem se je trudoma vzdignila in odšla na drugo stran ceste k stanovanju Fr. Naglosta Ker ie imela prerezan sapnik, ni mogla govoriti, zato ie udarila po oknu ter zbudila očeta in sina Z mahanjem rok Je sirota skušala povedati, kaj se je zgodilo. Obvestili so policijo Jerica je zapisala na listek da Jo ie zaklal: »Acetov delouc«, nakar so Jo odpeliali v bolnico, a obtoženca aretirali Spočetka ie Grah vse tajil, pozneje je zvračal krivdo na prijatelja Franceta, naposled pa je vendarle priznal zločin. Z gotovino vred ie znašala vrednost oropanih stvar. 900 Din Zagovor obtoženca. Na vprašanje predsednika porotnega sodišča. aH se čuti krivega, je obtoženec odgovoril: — Ažmanove nisem hotel usmrtiti, sai nisem morilec. Kaznovan sem bil doslej slutila kaj je obdolženec nameraval, je z glavo odkimala in jezno požugaia s pes;jo. Obdolženec je ves čas trdil, da ni imel namena Ažmanovo usmrtiti. Starši obdolženca so udari: alkoholu, fant sam pa je na slabem glasu. Porotnikom sta bila stavljena dva vprašanja o krivdi, in sicer prvo glavno če je obdolženec kriv, da ie Ažmanovi z nožem PTerezal vrat v namenu usmrtiti jo ih se polastiti njenega denarja ter se zavratni roparski umor le slučajno ni izvršil, in drugo eventualno vprašanje, če ie kriv. da ji je zato silo delal, da bi se polast i njenega denarja, ne sicer v namenu usmrtiti jo, pri čemer je bil rop doprinešen. a Ažmanova težko ranjena. Porotniki so prvo glavno vprašanie soglasno potrdili, nakar je bil Viljem Grah obsojen zaradi hudodelstva p^skušenesa za vratnega roparskega umora na 12 let težke ječe s poostrenjem. Grah je kazen sprejel. ★ Poneverba Rudarski uradnik Janez si je od 1 julija lami do 30 julija letos kot blagajnik 'Ljubljanske krajevne skladnice. prilastil skupaj 51.453 Din ter predložil 18 plačilnih nalogov te skladnice s ponarejenimi podm«! poštni hranilnici v Ljubljani ter ji s tem izvabil 28.532 Din. Porotnikom sta bi'a stavljena dva elavna vprašanja o krivdi, ki so ju potrdili Obdolženec ie bil obsojen na 2 leti težke ječe. Razprava je trajala do 18 Obtoženca ie spretno zaeovarial dr. Lulik Jutri se bosta vršili 2 razpravi, in Mcer proti Petru Šparovcu zaradi tatvine !n Mariji Benedikovi zaradi uboja svojeza moža. Po VSej Sl*w<»»vii rrrp crlas. I* -Domovina" je za nas! „ WIMPAS SING • Staršem in vzgojiteljem Skrb za lepo zraščeno telo je velevažna pri telesni vzgoji. Telesne hibe zapirajo pot k gotovim poklicem marsikateremu, sicer zek> nadarjenemu človeku, Vpfcvado pa tudi silno škodljivo na splošno zdravstveno stanje in povzročajo zgodnjo hiranje. Dolžnost je torej vsakogar, da se posluži prilike, ki jo nudi za ozdravljenje ortopedični zavod društva »Atene«. Ta deluje uspešno že več let pod skrbnim vodstvom specijalista ortopeda primarija-g. dr. Minara. Zavod nudi svojo pomoč gojencem -s skrivljeno hrbtenico, z znaki grbe, v rasti zaostalim, z okroglim hrbtom, z visokimi rameni, z izbočenim oprsjem, z vzrastlino zaradi vnetja prsne mrene, z otrpni enimi mišicami po vročinski bolezni pohomyelite itd. Napake, ki jih v kali zapazimo ra. zdravimo, so kmalu odstranjene. Ce j.e bolezen bolj razvita, je seveda treba več potrpljenja. Močno razvite hibe se dajo le omejiti, kar je za bolnika tudi velike važnosti. Starše opozarjamo, naj nikar ne čakajo tako dolgo, da postanejo napake že na zunaj vidite, in naj se ne tolažijo z navadnim izgovorom, da je še čas, da še ni tako hudo itd. Tudi ie treba opozoriti, da so posebno deklicc v razvoju naravnost podvržene s krivljenju hrbtenice in da današnje velike šolske zahteve še povečujejo to nevarnost. Tudi diftsrija, škrlatinka, ošpice in druge bolezni zapuščajo posledice v raznih oblikah na skeletu in mišičevju. Starši," ki jini je na srcu blagor svojih otrok ,naj ne zamude prilike izlečrti otrok, da ne bodo vse svoje življenje trpeli zaradi telesnih nedostatkov. ki prečesto vplivajo trpko tudi na duševnost. Ortopedični zavod »Atene« dopolnjuje dosedanjo najdelika-taejšo vTzel na pedagoškem področju, ko nudi rastoči generaciji s svojo- ortopedično telovadbo možnost do fizične brezhibnosti in krepkosti, ki bo brezdvomne blagodejno vplivala tudi na razvijajoče se duše. S tem bo storjen važen korak do tedaj, ko bo zavladalo telesno in moralno zdravo ljudstvo na naši zdravi in krasni zemlji. . Natančnejši podaitki v ortopedičnem zavodu Bleiweisova-Št!bičeva ulica v »Mladiki« vsak delavnik od 15. do 17. ure. 1687 Sokol Dvajsetletnica Sokolskega društva t Mariboru Akademija, s katero je naše društvo dne 12. novembra zvečer proslavilo svoj mali jubilej, je bila na višku, kakor se je obetalo. A tudi občinstvo je pokazalo, da zna ceniti delo Sokolstva, ter je napolnilo veliko dvorano Narodnega doma do zadnjega kotička. — Spored je otvorila in zaključila sokolska godba, ki je pod vodstvom br. Bajde star. dosegla že lepo višino. Da ir kratkem karak-terizirani posamezne točke: 1- «Konjički> — ženska deca, jako ljubko in posrečeno; e. Pi-panova je dteegla ekero vse,kax se da doseči. 2. Skoki čez mizo — moški naraščaj; burni aplavz je pričaj, da so si dečki pridobili srca vseh gledalcev, odbor pa in gradbeni odsek si more mirno priznati, da nosi kapital, naložen v letnem telovadišču, lepe obresti. (Uspeh tega oddelka je namreč plod telovadbe na prostem.) 3. J. Dekleva — proste vaje moške dece; bratu Lapajnetu, vodji tega oddelka, priznanje enako kakor s. Pipanovi! 4. Planiček — vaje s siti ženskega naraščaja; lepa dekleta so izvršila svojo nalogo lepo, Ida ne rečem cprav lepos z ozirom na par malih nezgodic). 5. in S. Vaje na bradlji in drogu; v vrsti se je nahajal br. Štukelj, kar pove dovolj, ako omenim* da so se vsi ostali v vrsti se nahajajoči bratje potrudili — in to z uspehom! — da so nastopili primerno družbi, v kateri so se nahajali. 6. Mačiis — •:Ballabile> iz Verdijeve Aide; četvorici na-raščajnikov je ritem že v telesu, in kakor je kompozicija sama, prilagodena konstitu-ciji, posrečena, tako je bilo posrečeno tudi nje izvajanje. 7. Br. M. Kovačič je podal v kratkih potezah pregled 20 Sokolovih let s prikazanjem najvažnejših in najzanimivejših dogodkov. 9. Dubova — vaje s tamburini (slične baletu); članice, ki so iih izvajale, niso zaostajale za poklicnimi baletkami, le morda še malo več ognja bi bile morale vložiti. 10. Mačus — vaje z batonom; četvoriea članov jih je izvedla do neznatnih diferenc skladno, z elanom, kakršen je tem vajam potreben, a ne tudi brez elegance. 11. Mačus: , ritmična študija po motivih iz Verdijevega Rigoletta. To je naravnost umetnina. Kompozitor Študije je hotel simbolizirati noč. Dozdevati se mi hoče, da je, morda ne da bi se bil tega zavedel sam, segel globlje. Uprizarjajoč tajno snovanje noči, je z gibi in pozicijami, ki niso bile vedno simetrične, niti v onih običajnih nam geometričnih likih, izzval mestoma dozdevno neskladnost, — kakor v vsemlrju —, ki pa se vendar zliva vsakikrat v končno harmonijo — kakor v vsemirju. 12. Murnik: Carmen, po koračnici iz istoimenske opere; prepričan sem, da bi s člani, ki so izvajali te sestave, bil zadovoljen tudi sam br dr. Murnik. — Br. načelnik Dekleva, i. načelnica Nabergojeva, hvala in priznanje vama; pod vajinim vodstvom čaka naše Sokolsko društvo v prihodnjih 20 letih v tehničnem oziru gotovo lepa bodočnost. A. J. Proste vaje članov in članic za Skoplje bodo imele to novost, da bodo telovadci irvaiali med vsako nosamezr.o sestavo vložke, in sicer na sama kola, kar bo dalo celotnim vaiam zelo domač, pa tudi res leD okvir. Šah Boj za svetovno šahovsko prvenstvo Buenos Aires,,14. novembra, (be.) Osem« indvajseta partija se je končala ponovno remis. Izjava Podpisani Martin Kovač preklicujem ža» Ijrve besede, ki sem jih izgovoril v razburi jenosti dne 1. VIII. t. I. napram g. Ivanu Premiku v Žalcu. Žalec, 5. novembra 1927. _ 1(589 MARTIN KOVAČ. Naročilo, in, vso, dopis*, licoiujt, malih* oglasov, jt,puslab, na,Oglasru,od> dalak -Jutra.' LuMfa/ua, Vr%S€rtiooa,+. TtL st. 2f Ujc pristojbin.« jv uparlcu ti, cbvtam. t naročilom,, su-ctrn, oglasu e* prtobeua čtkoutu račun, parU+ua, nibuc* (jublfAJia.št ttf/z. JLoJLt, oglasi, ki> jluiifo v posr%dsK>aJjva. in, na. ruzman* občuurloa, u/aka beseda so par"- "jMoj i ■ ■—— ■■ ,«r•sr.—t— zr .----. / ± VU 5-. Pnslajbava. L iifroD^.1 zjusti. V<*> Vrvlojbuia, ta, ft/r* Vut, ^ _dsrpi* pod «Advokat*. S5851 Dekle mirnega značaja sprejme boljSa družina na delell. ia vsa bigna dela in kuho - — Biti mora zmolna in polta-na ter imeti daljša spričevala. Ponudbe pod značko «Skrbna» na oglasni oddelek «Jntra v 33110 Boljša gospodična resam, kt zna nemSko te ki raa pomafati v gospodinjstvo m ilče ca vzgojo Tletnega dečka Prednost imajo oae. ki (grajo glaao-vir Pismene ponndbe e sliko na O Pich. Zagreb. Duga nI. 6. 3199« Trg. pomočnika strokovnjaka — vojajčlne prostega, sprejmem za veletrgovino s Špecerijskim ln kolonialnim blagom t«r deželnimi pridelki, ki trna veselje do potovanja in zna s strankami obč»vati. Nastop slnSbe takoj ali i t. deoembrom. — Ponndbe o» ogla»»I oddelek •Agilen S3». Čevljar, pomočnika mlajSega, takoj sprejme Valentin Zorman — Božna dolina, (iosta IV/5: 35272 Zastopnike za raipečavanje g al. uinje-uih in sorodnih izdelkov za Hrvatsko, Dalmacijo, Srbijo. Bosno.. Hercegovi-no, ■ Bačko, "Banit, Črno goro iu Gorski Kotar sprejmem takoj — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra-- pod pod »Glasba 91». 33291 Urarskega vajenca in pomočnika sprejme J. Somnitz, Ljubljana. Sv' Petra cesta 18. 83151 Vajenko za pletenje sprejmem. Naslov v oglas, oddelku «Jntra». 35262 Šiviljo ki je ic- šivala pri krojaču sprejmem takoj v stalno delo. Naslov v oglasnem oddelku t!em za gdč lepe runa-nfosti Najraje na Dolenjskem. Pod Šifro Spodobna 34979 Starejši človek l«li slulbo pri konjih. Naslov jion-e oglasni oddelek •Jutra«. 33204 Pletilja želi službe Naslov v n?l. oddelku pod »Agilnost 77« 33277 Zastopnike v vsej Sloveniji, k! se ba. vijo in ki bi se hoteli ba* viti s prodajo vrednostnih papirjev na mesečne obroke, sprejmemo in najbolje plačamo Ponndbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro •Dober zaslužek». 35284 Med zdravilni, zajamčeno ston iz lastnega čebelnja- pri-" ka proda kg -po Din 25.— čebelar Peter Pavlin, Je-ranova ul 4." Ljubljana-Tr-nvo. 33062 Ia imperial sir v -tanjol. papirju. 4 tncate po poštnem povzetju Din 130 raipoSIlja mlekarn« Snnja. . 84683 Ljutomerskega vina hi izbornega lastnega pridelka, letnik. 1927 ima naprodaj občina Ljutomer - 34916 Fino čajno maslo Din 40 kg oddaja po nov zetjn franko od 4 kg dalje Prane Kolieritech. Apače pri Gornji Radgoni 3491P Ajdov med garantirano čist, poSiija [io povzetju do 3 kg i Din 17 I. Lovrenčič. trgovec. Kri-ževcl pri Ljutomeru. 33237 Drva nrastova parketn« odpadkt-od lage t« mehka drvi po nitki dostavlja aa dom harna žag« V Scagnetti Ljubljana a 70r«ni«kim kolodvorom S6 Rabljeno obleko 1 zimsko moSko. obleko, 1 zimsko moško suknjo, 2 zimska ženska plaSča in nekaj čevljev proda . Marije Jelene. Stara p«t štev. 1 — (pri Majarončkul. 35250 Kočija se poceni proda Na ogled Sv flakoba trg St. 8. gostilna »BlagaB«. 35096 Tr-n' meš. blaga dobro vpeliana. na prometni točki Maribora s pripadajočim stanovanjem, z inventarjem in zalogo vred ha prodaj. Vpraiati Otrlas-ni zavod Kovačič. Maribor .33084 Vinska sesalka 1 Q eol, dobro ohranjena poljubno množino ta. para gtimi cevmi in tozadevnimi pritiklinami ter mali filter in 1 polnilni aparat ta bo-telke se proda po nizki ceni: Kje pove uprava Jutra. 33075 Črno zimsko suknjo za srednjo postavo, noSe. »0, poceni prodani. Naslov oglasnem oddelku Jutra. 35300 Ogledalo starinsko. brnSeno, z zlatim okvirjem takoi prodam — Istotam naprodaj stenska stelaža za knjige, mat ■i» epo rezlana tor krstek. zelo dobro ehranjen klavir r lepim elasora. tvrdke nfilzl Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. M!95 Odjemalce v Mariboru iščem za oddaio pristrega domafsoa mleka od 5—20. litrov dnevno. — Cena za liter 2.50. Na-nčHe t»koj t dopisnico. Gungl Josip, Jerenina pri Vari. boru. Delikates. trgovino dobro vpeljano, na najpro-mothejši cesti v Ljubljani radi bolezni prodam. Naslov pove oglasni oddelek •Jlitra«. 35274 Dvoje sani naprodaj v Rožni dolini — cesta V št, 26. 35230 Premog, drva, koks in oglje nudi družba »Ilirija« Dunajska cesta 46 ;poleg Iv Zakotnika) 1 e lefon 2820 208 Pohištvo za kuhinjo in spalnico, rabljeno, prodani. Naslov peve oglasni oddelek «Jutra» 35170 Vsakovrstno zlato £npuj» o« oajviSjir> .enab Cerne — iuvellr Ljubljana \VoIfov« ul ti 88 Stiskalnico ekscen-tersko ali vreteMko (Spindelp.) kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj 12». 35132 Letošnje jezice želod, urodivo kupuje [>o najvišja, cen^ proti takojšnjemu plačilu pri prevzemu blaga tvrdka Mihael Oma-hen. Višnjagora in prosi za tozadevne ponudbe. Večje množine' se sprejemajo tudi na oddajni postaji. S3074 Solne vreče male, debele, z modrimi progami, kupimo Pismene ponudbe z navedbo množine in cene na oglasni oddelek «Jutra» ped značko »Sol». 35018 Borovih hlodov za takojšnjo In poznejšo dobavo .-.kupim vsako koli* čino ; Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro • Borovi Jilodi« 34777 Razpis Glavna filijala državne hl-potekarae banke v LJubljani razpisuje nabavo napisa na svojem poslopju. Ponndbe. kolkovane s 5 Din in 5 % kavcije je vložiti do 20 novembra 1927. do 11 nre pri glavni filljali v Ljubljani. Natančni pogoji so * Interesentom na razpolago pri ekonomatu glavne filijale med uradnimi urami — Uprava. 34873 Akumulatorno baterijo za hiSno elektrarno, uporabno in dobro, kupim. — Ponudbe na poštni predal St. 272. •- 35257 Hladilnik (Kflhlcrl pettonski Sauier-jev kupim. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 35249 Majhen voziček na vzmetih, za tovorno težo od 180—S00 kg. dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod Šifro »Voziček za turškega konjička« na od. oddelek »Jutra«. 33231 mnuaaMMs Stare kovine baker, tned, svinec cin1 iverie od iredi, alumi n'l, nikelj, pioče aku mulatoria. svinčeni oepel, stare sifonskf-glave, črke Kuouie vsa ko količno in olača ajDoljf. .Gaiin* k dM Z^ereb. Ma dai čir? t Lokal s stanovanjem dam v najem na Glineah, TržaSk« cesta 13. ------ Lokal nad 80 let vpeljaD in Ba najprometnejgi certi, (li-tarske stroke, oddam. Za prevzeti je tUdI nekaj blaga. Kasneje tndi staaova. nje. Potreben kapital Din 20.000. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S5803 Lokal za trgovino »U ohrt. 3 prostore, z inventarjem ali brez takoj oddam v najem na KarlovSki cesti. Naslov v oglasnem oddelku Jntr«. 35264 Lokal v centru Ljubljane oddam. Ponndbe na oglas, od del« k «Juira» od «5au]0 Cptcerlja — galanterij««. SS2S0 Mnogim še ni znano, da želodčne in črevesne bolezni, glavobol nervoza, slab tek povzroča slaba prebava, katero najučinkovitejše odpravi znani eliksir FIGOL. Prepričajte se tudi Vi, da preizkušeno zdravilo specialiteta FI« GOL eliksir uredi prebavo in Vam vrne zdravje. — FIGOL izdeluje in razpošilja po pošti z navodili uporabe lekarna DR. SEMELIC, DUBROVNIK 2. Poskusen* steklenici! z omotom in poštnino 40 Din. Originalni zabojček s 3 steklenicami 105 Din. z 8 steklenicami pa 245 Din. M aie bud Ike v lesu F PuHAtl LJUBLJANA r. l/UUen Prešernova 1. Enonadstropno hišo novo. med sadjem in vinogradom, v najprometnejSem zdravem in solnčnem kraju, tik kolodvora Dolenjskih Toplic, radi odhoda prodam za 40.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 34934 Hiša s trg. lokalom lep vrt. na prometni cesti, radi preselitve ugodno na- Srodaj Pojasnila daje A I Pobrežje pri Mariboru. Cesta na Brezje 8 34509 Pozor — Amerikanci! 2 lepih posestev Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin želim v trnovskem ali Šentjakobskem okraju Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Primerna najemnina«. 35157 Lepo stanovanje 2 sob, kuhinje s pri' tiklinami v novi mestni vili za artilerijsko vojašnico zamenjam za enako ali samo 1 sobno v mestni hiši na Ahacljevi cesti ali privatni hiši v bli pri Cerknici naprodaj: - i žini pisme_ 1.) hiša. gospodarska poslopja, 13 ba zemljišča ln 1 ha 20 a gozda — 2.) eno-nadstropnu hiša, gospodar-sko poslopje, 50 a zemljišča in 1 ha 31 a gozda. Razproda se ovent,- tudi po posameznih parcelah. Informacije dobijo interesenti na vpraSanje pod »Posestvo št. 3—7» oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani. 35301 Stanovanje 2 sob, kuhinje ln pritiklin želi zakonski par brez otrok Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Centrum ali kolodvor«. 33154 n. ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod značko «Čistota». 34269 Kot sostanovalka grem k preprosti stranki v sredini mesta za ta>koj. — Ponudbe na oglae oddelek «Jutr«» pod »Cel dan od. sotna>. 35224 Stanovanje 2 aob kuhinje :n pritiklin »Jutra«, zamenjam r enakinf ali' večjim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35007 Stanovanje obstoječe ia 3 sob. z vsem komfortom, oddam. Vprašanja na poštni predal 169. 35228 Stanovanje Sobo prazno ali opremljeno, i elektriko in posebnim vhodom oddam takoj tudi za-konekemn paru brez otrok Naslov v oglasnem oddelku 33261 Prazno sobo veliko, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, poleg sodnlje oddam. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 33146 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, električno razsvetljavo iu par-■lav- 2 sob z vsemi pritiklinami keti oddam v bližini glav. oddam. Vprašati na Reelje- nega kolodvora. Naslov v vi cesti Stev. 24, pritličje, oglasnem oddelku «Ju'tra». 35246 35271 Naznanilo. Na mnoga povpraševanja cenjenih naročnikov sporočam, da sem se že spomladi preselil v Wollovo ulico št. 1,1, n. Izdelujem vsakovrstne obleke za da: me in gospode, kostume, plašče in plesne toalete. 11.931»a Janko Kvas, Wolfova 1, I. □□OODODODOODOODDDOOOODOOl ELEKTRONKE 2 prazni sobi išče miren zakonski par v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod cj. 6.» 35153 Opremljeno sobo ia kuhinjo oddam zakoncema ali dvema osebama. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«, 35186 Dijaka kot sostanovalca sprejme boljša rodbina v lepo stanovanje in dobro hrano v sredini mosta. Naslov 'pove oglasni oddelek »Jutra«. 35299 Opremljeno sobo oddam zakonskemu paru brez otrok ali visokošolce-ma. Naslov pove oglaasi oddelek »Jutra«. 35296 Gospod želi snažno sobo s posebnim vhodom, v pritličju — v bližini Zvezde. Ponudbe na glasni oddelek »Jutra« pod »Snažna soba«. 35302 Lepo sobo v novem stanovanju, s po-»ebnim vhodom, na Erjav. čevi cesti takoj oddam boljSemu, solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35267 V snažno sobo sprejmem gospodično kot sostanovalko, event. s hrano. — Naslcv pove oglasni oddelek »Jutra«. 85268 Lepo sobo z električno razsvetljavo iu strogo separiranim vhodom oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 332JD Sobo s posebnim vhodom oddam gospodu takoj v sredini mesta — Pred škofijo 15/1. 33273 Sostanovalko s hrano sprejmem takoj po nizki ceni. Naelov v oglas, oddelku »Jutra«. 332S8 Moderno sobo s kopalnico oddam 1 ali 2 gospodoma. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 35293 Opremljeno sobico majhno in svetlo, oddam za 2000 Din. Naslov pove oglasni oddelek «Jqtra». 35287 Gospodično tudi dijakinjo sprejmem kot sostanovalko e hrano v sredini mesta Naslov pove oglasni oddelek «Jntra» ' 33253 Opremljeno sobo s posebnim vhodom iu električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov T oglaenem oddelku »Jutra«. 33254 Opremljeno sobo lepo. z električno razsvetljavo oddam s 1. decembrom. Naslov v oglasnem oddelku »JntTa«. 35258 Sobo komfortno, s posteljo posebnim vhodom iščem za višjega častnika (samca). — -Pismene ponudbe portirju hotela Union. 35244 2 prazni sobi oddam takoj mirni stranki brez otrok. Naslov v ogl. oddelku »Jutra.. 35245 2 sobi s popolnoma separiranim vhodom oddam za stanovanje. — Naslov v ogla«nem oddelku »Jutra«. 35247 Opremljeno sobo oddam v Ilirski ulici 20/1. 33276 Na domačo hrano sprejmem gospode ali gospodične ob 2. uri popoldne Cena zmerna, sredina mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35266 Več oseb sprejmem na dobro domačo hrano v Trnovem. Naslov v oglasnem oddeikn Jutra. 35281 20.000 Din vložim v kakršnokoli pod. jetj« obrt ali trgovino — ako dobim službo pisarniškega uradnika. »kladiSčni-ka ali kaj sličnega. Grem tudi kot družabnik. Mesto fkraj) je postranska stvar. Sem v pisarniških poslih, kakor tndi drugih del popolnoma vešč. Cenjene ponudb« aa oglasni oddelek 'Jutra* pod šifro »Vesten in delaven 36». 35174 FRANC BAR, LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 5. Radio aparati in potrabiiln« Velik ilustriran cenik izide v kratkem Damsko konfekcijonarko prvovrstno damsko šiviljo s keneaiijo, sposobno samostojno voditi daroski oddelek, sprejmem kot dro-Zabnico ra prvovrstni prometni lokal v centru Ljub. Ijane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Potreben kapital 5—10.000. 35140 Kot družabnica se ielim udeležiti pri do-hro vpeljanem podjetju « kapitalom do 50.000 Din, event. tudi več. Naslov v glasnem oddelku »Jutra«. 35256 Ihptfi Josip Pošiljam Vam pozdrav« Marja. Bravo! Dobro st« igrali! Sah. 33080 «Krizantema» Proeim čimprej vrnite. — J. H., Maribor. 35297 2 avijatičarja mlada, želita dopisovati z dvema mladima Slovenkama, v starosti od 17—20 let. — Cenjene ponudbe s sliko, ki jo vrneva, pod šifro »Devoatin« na oglas, oddelek »Jutra«. 34246 Poštenost 33 Dvignite pirmo t upravi. V. K. 35283 Osamljen višji uradnik na deželi, čiste preteklosti, strogo soliden, zelo dobro situiraii, želi resnega znanja z enako, mlajšo, duševno in telesno lepo, samostojno go-spico. Cenjene dopise pod »Črtomir« na oglasni oddelek •Jutra«. 35286 1826 Si pismo dobil? Sem čakala! Poljub Muca. 33229 Katera plemenita dama bi posodila za dobo 3 mesecev mlademu, nesrečnemu inženjerju 10.000 Din, ter mu s tem rešila čast, odnosno življenje? Cenj. dopise na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro • Čast je življenje«. 34828 Gospod globoko mehkosrčne narave, simpatične zunanjosti in lastnosti — v ugodni gmotni poziciji, zakonski duševni trpin, želi v svrho duševnega razvedrila potom korespondence spozn.i-ti damo enakih lastnosti. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro pod Šifro »DuSovuo sorodstvo«. 35137 Vdovec najboljših let, sam, višji privatni uradnik, z večjim kapitalom v gotovini, se želi seznaniti z boljšo inteligentno damo V poštev pridejo samo dame srednjih let, neodvisne in boljiega I»oložaja. Le resne ponudbe s pravim naslovom na ogl. oddelek emi pri-pa.-.ki takoj proda radi povečanja obrata. Martinec, L ubljana-Prule 8. Svetovnojnant original prave LUTZOVE peči iz BLUDENZA ln emajltablice z napisom ima v zalogi samo: Inž. MATE GUZELJ. Uubljana-Šiška, Jerneieva cesta 5 (blizu stare cerkve), na dvorišču pod hišo Celovška cesta št. 58. Brez dvoma nedosegljiv voz »OAKLAND«, šestcilindrski avtomobil. ie vedno nagrajen na razstavah širom sveta. Povsod ie ponos njegovih lastnikov.. Tudi oni so ponosni na brezhibno delo njegovega močnega šestcilin-drskega motorja ravnotako kot na krasno zunanjost. V. & M. BARES1C & Co. Ljubljana Dunajska cesta 12. Zagreb, Kukovlčeva ul. 30. Oddam samoprodajo ~ teši aimi prvorazrednih angleške tvornice za Slovenijo in Medjimurje. samo firmam, ki lahko nudijo bančno garancijo. Izidor Steiner, Brad n. Savi E3 Sprejmemo stolne krajevne zastopnike za koncesionirane gospodar, predmete Dober zaslužek. Ponudbe s >namko od 1 Din za odgovor na Odio Kostač, vet k. d. Zagreb, Strossmajerova 4. Proizvod: GENERAL MOTORS. Sreča roditeljem obstoja, ako 'ma o zdravo in leoo deco, ki se lepo razvija in raste. Zdrav razvoj dojenčka odvisi ob materinem mleku, v njegovi kvaliteti. Njegova količi ia medtem odvisi od materine prehrane. Mleko dojilje je hratiljivejše in bogatejše vitaminov, ako se mleku aH kavi dodaja zjutiaj in popoldne 2 — 3 žiičice Ovomaltme Ovomaltine vsebujejo v koncentrirani in lahko probavlj vi formi hranUe stvari, stvari, ki so neobhodno potrebne organizmu a poleg tega dovodijo telesu v obilni meri vi am if brez kater h ni življenja in ni 0VOMALT 1 ram, ač m ud lei je na bulja oKiep-čilna hrana za mater in de e Dobite jih v vseh lekarnah, drogerijah in boljših delikatesah za ceno 100 gr d -narjev 18 50. 250 gr Din 36-25 i 500 gt Din 6325. Zahtevajte brezplačni vzorec sklicujoč se na ta list Dr. A. WANDER, d- d. Zagreb Srečno prihodnost v Avstriji ž,veči rojalri! in brezskrbno življenje Vam nudi Hugo Horiflitz & Co., Hien L, Franz Josefs Kai 65/s z glavnim dobitkom 750.000 šilingov — 6,000.000 Din Avstrijska razredna loterija je najboljša na svetu 100.000 srečk 50.000 dobitkov Polovica srečk bo izžrebanih Naročite takoi in gotovi "ste si sreče! Dobitki avstrijske razredne loterije: 2,000.000 dinarjev 1,000.000 dinarjev 400.000 dinarjev ~ 3001(XX) dinarjev 240.000 dinarjev 200.000 dinarjev Skupni dobitki 10,640.000 šilingov — 85,128.000 dinarjev. Žrebanje I. razreda 28. — 30. decembra 1927. Vsako naročilo izvršimo takoj. Plačati po prejemu srečk. Po žrebanju Vam pošljemo uradno žrebno listo. Cene srečkam: 1/1 Si. 32.--Dm 280.—; 112 SiL 16.--Din 140.— ; 1/4 šil. 8.--Din 70.—; 1/8 SI. 4.---Din 35.—. 11.902*a JUNIPER- zeleno francosko žganje z brinievim eks. traktom je najboljše sredstvo proti revma. tizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želod« čnim 1 Jeznim itd Dobi se v vsaki apoteki, drr iji in trgovini. Glavna zaloga: Trgovci zahtevajte AGENTURA »JUNIPER« engros cene. Celje, Gosposka uiica št. 26 Vitomir Dolinšek c Kolumbovo jajce to sicer ni. pač pa potezno sito Jfompletta" čaine ročhe, hi omogoča dovršeno pripravo caia in .nudi » tem najvišji čajni užitek. Vonj, moč in izdatnost so popolnoma razviti in čajni listi temeljito izkoriščeni. Vi preimete .Kompletta* ročko potom tvrdke F. Maizel, Maribor, ako H vpošljete prazne omote čaja znamke „Cajna ročba" v vrednosti prodanega čaja od 3 kg. nadalje k tej spada-iočo puščico za sladkor ali vlival bo za smetano ali čajno skodelico, ako H pošljete praznih omotov za 1 kg vrednosti prodanega čaia. čaimnocKa. Velika trgovska hiša s petimi trgovskimi lokali, v najprometnejši ulici Maribora le naprodaj po ugodni ceni. — Vprašati pisarno Dr. Orosel, Maribor .••• Aleksandrova cesta. Zahvala. Za ljubeznive dokaze iskrenega sočustvovanja, ki so nama došli v tolikem številu povodom prerane smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, tasta, svaka in strica, gospoda IVANA ŽENKO kakor tudi za nadvse časteče spremstvo na njega zadnji poti, se tem potom najprisrčnejše zahvaljujeva. Prav posebno se zahvaljujeva gg. dr. Josipu Volavšku in dr. Viktorju Breskvarju za njuno veliko skrb in trud v bolezni, častitemu g. P. dr. Angeliku Tomincu za njegove tolažbe polne posete, čč. sestram usmiljenkam in slednjič vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja. Vsem bodi izrečena najtoplejša zahvala. Ljubljana, dne 15. novembra 1927. GLOBOKO ŽALUJOČA RODBINA ŽENKO. opolnamcL po t)ašem Kusu ! Vam nudimo lastne izdelke po najnižjih cenah! Jos. Rojina Ijrtljasa, ft eksandrova 3 Telefon 2965 črnOj belo in opolo, ravnokar prispelo z otoka Visa, se toči v »Prvi dalmatinski kleti" Maribor, Mesarska ul. 5. Istotam se dobe dnevno sveže morske ribe in najfinejše olivno olje ter vinski kis. Priporoča se Jos. Povodnik. ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ : ♦ : : KDOR SE ZANIMA ZA LJUBLJANSKO OKOLICO naj berfc ANTOb MEtih IIHIILHIODI BARJA SIJALA \NJIUAKNA l'ISKOVNr iAURUUI i LJUBLJANI Neljube dlake | po obrazu in životu sploh odstranjuje v 5 minutah | zanesljivo brez bolečin in posledic : „Depilatorium Venus" Cena: 1 zavite* Din 20— i Razpis. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje oddajo mizarskih, ključavničarskih in pečarskih del za stanovanjsko hišo na Bleiweisovi cesti. Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami v zbor ničnem uradu Beethovnova ulica od dneva razpisa dalje. Rok za oddajo ofert poteče dne 21. novembra t. 1. opoldne. Zbornica za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani. Naš dragi oče, oziroma stari oče, gospod Jernej Janša buši pek. moister in h.šni ooset. nas ie danes opoldne, po daljši in težk bolezni, spravljen z Bjgom zapustil Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 16 t. m. ob 3. uri pop. izpred hiše St. 3 na Abaoljevi cest'. V (..ubijam, d e 14 novembra 1927. »„tn, oo.rr.bn, GlObOkO ilIn*OČl 0«t«M.