79. številka. Ljubljana, neđeljo 6. aprila. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vaak dan, izvzuuidi pouetloljko iu dueve po pruznikih, h-r volja po pošti pn-jeman zit avstro-o^orske iležclo za cei« It'to U"> «M., za pol I ta 8 rL, Ca ćetrt letR 4 gld. — Za IJ ubija no hroz poSiljatija na tlom za ćelo letu VA tfhl., za fctit lota 'A glil. :0 kr., /.a cn nnw« 1 gU\ 10 kr. Za poSiljmijo na dom bo raćuna 10 kr. za meHoe, 'M kr. za Iv.trt leta. — Za t uje dožiilo toliko veo, kolikor puStnina iznaša. — Zji tfonpoilu uoitelj« na ljin]«kili "Sol'nh in «a dijakti velja znižima čuna in nicer: Za Ljubljanu za č.rtrt li-ta 2 gUl. f>0 kr., po poSti pn-joinan z:i čt-trt lota li piti. — Za oznatiila ho jilučujo od čutiristopne petit-vrstu 6 kr., čo ho oznanilo enkrat tiska, .r> kr., ce se dvaknit, in 4 kr., <*o se tri- ali veokrat tiska. Dopisi naj 86 izvole frankirati. — Knkopini se ne vraoijo. — U r edn i fi t v o je v Ljubljani v Fraue Koluiiiiuivoj hiSi St. II „glodaliftka stolhji". O pravni I tvo, na katero naj ae blagovolijo poftiljnti tmročiiine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno rriji, je v „Narodiu'j tiakarni" v Kolumnnvoj bišl. Stari izdajnik Karei Dežman, ta budobni demon naSega naroda, ta tipua slovenakega renegatstva, nij mogel \l državnoga zbora doinov priti, da bi Be ne bil Se enkrat, zadujič oglasi'. Pa kaj je govori 1? Mar je naglačal težave in nadloge našega kmeta na Doltnjskem, ki bi ga zago-varjati imel? Mar je govoril za železnico, katero je Dolenjcem obetal ? Mar za pomanjkanje davkov, katero bo ntin^kutarski agitatori našemu ljudstvu naznanjali, ako voli DežtnanaV Mar je govoril za naturoe pravice našega naroda, on rojen Slcveuec za Slovence? Kaj Se! Nič tega nel Narobe! Dežman je v^tal in govoril zoper one naše vrle in poštene govornike, ki so razkrili bedo in revo našega naroda 1 Dežman je govoril, da je čmo beo iu da je resnica laž! Di-žuiun Be je zopet iz-kazal kakor oni zli duh, ki zmrom le negira, zniirom le škodovati hoće. V jednej prejšnjih aej je govoril naš slovenski poBlanec dr. Voćnjak, ki neutrujea vedno in pri veakej priliki ponavlja in naglaša terjatve in uvele pravice našega naroda. V včerajšnjej številki „Slovenskoga Nuroda" srao prinesli cei govor dr. Vošnjaka, vea program slovenskoga naroda, vso njegove pritožbe obaegajoč, čuvstva in bolećine Slovencev iz-razujoč. Drug dan je tuđi zastopnik moravskih Cehov Vuriu vstnl in tožil u razmerau slovanskega naroda, ki bo našim slovenskim popoloem podobne. Dežman, ki jo vseh žest let molćal, kadar je &lo za kaj dobrega, za Ijudstveui blagor, Dežman, ki je le tafas usta Odprl, kadar je bilo treba resnici v obraz bfti, tuđi zdaj nij mogel premolcati, vstul je iu polemizira! z vso ntsruinoostjo reuegatstva zoper 6ua dva govornika! Govor dr. Vožujaka zas'u?,uje, da ne mej narodom in zluati mej voli let ra/.^iri, kitr se najbolj da. Preverjeui siuo, da bodo vsi priznali: da, vqa je, kar je govoiil Vošnjnk, laž je, kar je govoril Dužumn. To pouleduje, ob-našanje start ga reneguta naj bi zlasti dulunj-bki volilci dobro razSiiili niuj seboj, da v pr -boduje ne b' rio već- tucega poutanca volili kakor je Dežman. Vidtti je pa sicer, da Dtžinanu sami nem-Ski potjlunci in nenihki lis-Li dosti ne marajo, kajti njegov govor je v novinuh tuko skrčeu in reven, kukor du bi bil Duhnaii katere druge stranke ud, ne pa „liberalun" ustuvoverec. Rumelijsko vprašanje. Ituska diplomacija dtia v orijentaluem vprafiuuji preniiAljeno. Ona ga zna veduo na površji evro|>Hke zunitnivosti obraniti in ne pusti, da bi malovažno poatalo ali samo lokalno vužuost imelo, kar bi bilo po želji onih, ki bi radi, da pogasi zopet kolikor se da mi Htnro stanje turAkega zlega gospodurstva prido. Orijentalno vpraAanje še zlaj nij izgubilo oštrine, iz katere more nova iskra dini ti, katera novo prelivftnje krvi naredi. Rečeno je bilo pred nekaj dnevi, da me $ana okujtucija je gotova reč. Denes hu trdi protivno, in iz Aoglije ter iz Peterburga se javlja, da nij 5e nit gotovega. Vendar iz vsega je vitino, da ima Rusija niti v Bvojej roči; dokaz za to je slučaj, da se vsi turko ljubi je/d nad njo. DunaJHki dopisnik „Timesov" na primer pi^e, da se na Dunaji sodi, menda v magja-ronskih krogih, da bode berlinski dogovor neku ko prevotljen in oAkodovan, če mešano za acdauie Ilumelije resuica postane; nij dvombe a cer, da se bude TurCija morala u lati, če Evropa resno hoče, vendar naj bi se premi-bUIo, pravi dopisnik, kako bode veljava Turčije pri Đolgarih vzhodnje Rume li je ob nič dejana, ako Be mehana okupacija dovrši in 8 tem i/reče, da Turcija aama nij zmožna reda ohraniti. Tuđi iz TiH/.ovega odgovora na interpelacijo v pentanskem zboru se vidi, da Magja-rom Btvari nijso nič po vseči, pa zato zopet od Atigležev pričaknjejo reAila, kakor tačaa, ko so liusi prodirali črez Balkan. Genius Slu-vanstva je tačas obrnil stvari proti magjar skim željam, in jih bode valjda tuđi zdaj. Politični razgled. V Ljubljani 4. aprila. Glede tiešetnih zthat'ttv poroča „N. fr. Pr." od 4. aprila, da se snidejo najbrž meseca septembra, ktr so doticoa poročila deželnih načeluikov v ttm smislu govoreča. V Insbiuku je i/.šla te dni nemSka bro Sura, ki zahteva, nnj se duali/em v .tvstt'iji takt) spremnu, da bode vei'ja jednota v ury io \\.-a<:na.«Uelii, da vlada upa, da se busta V grškem vpra^anju Turčija in Grška še spitra/utueli. Iz ItOMifc«* 1. aprila. |I/,v. dop | Kakor v^e kaže naš kranjski polk Kuliu u« pnde iz HiMtie ven. Na Dunaji pri vojnem uunister-stvu zdaj vedo, da je to slovansk polk, in Akoda se jim zdi, v/eLi ga iz dežele. Do /daj se uij hotelo govoriti o slovanskih polkili. Oti-ci]alno ho do zdaj poznali samo inugjarske in neuiAke peS-polke. Tukaj je trebu vztrajn h iu zanesljivih vojakov, ki potrpežljivo trpo in mkdar ne odrereio, vojakov, ki ho laiiti in truiiui Se junačko bijejo in vse težave pre-naAajo. In tuki so Slovenci. Tolažiti bi ae bilo pa mogoče, da se bodo zasluge iu prednosti tuđi pripoznaleV Kautje ho »e res uže inofno veselih, da ' piidejo iz te t^e tako žalostite dežele! Da bi vojaki ražen Mužbe imeli tuđi nekaj zabave, namerava se prirediti slovenske i^re. Vojaci bodo, ker primernih prostorov poil streho uij, igrali na pro-item. Trtba je , res Ijudeni dudevne hrane, kajti veiluo delo utrudi. Tuđi vetroti, kateri so strehe odnaSali h poslopij, pomirili bo ae. Sneg je »kopoel, in zdaj se pregleda lebko obSirna raviln in vidi se rodovitno polje, ali — le mulo, le aem ter tje, vidi se oratarja. Ljmlern pomanjkujo se-mena, živine in orodja. Zemlja je crna, kakor v naSih domačih vrtovih, prhku in lehka ob-delovati, toda vsega onega, in kar je Se potrebno, t. j. žita in Železa, živine in — po pravici rečeno — tuđi delavnosti manjka. Ako se nas'edko turSkega gosprdstva tako vili, kakor jih vidimo mi tu kaj, mora ae prokleti nesretno ono politiko, katera je Rusom za branila tursko gnjmobo vreći popolnoma i/. Evrope. A kaj pomaga sveta jeza, nič ! Kar se tiče uprave ali administracije to dežele, pripoznati je, da nalogu ta naAej vladi ćela težave, in ena prvih težav je gotovo in-dolenca ljudstva. Begunci, ki so sa vrnili, dobivajo fte vedno na meaec podporo. V okraji ali kajmakanatu Glamocu požganih jo bilo 23 vasij. Ljudje bi-vajo zdaj v pndzemeljskih luknjah. Vso zimo nijso delali ničesa, to Be ve da jedli so tuđi po maleni, kajti podpora nij mnoga, a vendar tol ka, da poleg nje glađu nij umreti. Nuka-tere veftje familije dobodo na mesec do 35 in tuđi 40 goldinarjev. Neverjetno je »koraj, da le prav rodki ho pričeli misliti na to, da bode treba drugo hiSo delati, dasi so gozdi okolo in okolo, torej je lesa dovolj. Večina sodi okolo ognja in caka, ter trdno upa, da bo dal dobri car „novce za ku6eu Dela nijso vajcni, in zato so slabi de-lavci. Kranjski delav«c izda za 5 BoSnjakov. Tukaj je vihar pokvarit strehe pri po-elopjih, v katerih stanujejo vojaci, a v 21 urah popravili ho vojaci streho. Rošnjaki se ni jao ganili, da-si je dugovalo na-njo. Tako daleč je propade! narod pod tuj-6evo peto divjaka Azijata. Iz IlorovnU'O 3. aprila (Izv. dop | Slovence je dobra duAa — in lačne nasititi ju dobro delo usmiljenja 1 Kadar kdo nlovanski „kihne" ali „juhno" v slavo Slovanov, kadar komu kipi srce slovensko pravične jezo mid v nebo upijočimi krivicami, kadar se bori na-rodnjak-pofttenjak za svetinje svojih slovenskih rojakov, kadar nazdravlja razumen veljuk d u-fievnemu zjedinjenju vseb sinov matere Slave: tedaj nagradi „grabljež" nekaj plesnjevih otrobov, tedaj se razliju „Skarjarju" „Tagblattovemu" zeleni žolč, tedaj se hripavo kriti vho vprek, od kazinskin basibozukov tja do „grablježevih" smrdljivih kebrov, in kriči se: „Križajmo ga! Čuj, državni pravdnik! Grešil je, izdal je! Na Žahjek z njim, ali pa V — Sibirijo !u — In „brumne" duSice nem-Surske pomaknejo svojo napeto titule na stran, in dirjajo skozi „zvozdo" v svojo moflejo po-klokovat pred svoje nameluke: in jeden jitn vatrene t prazne jasli gnjilih otrobov, drugi jih jim zabeli z žolfem, a tretji jitn jih soli z neslanim „Srajanjem" in voSčili na ta „dober tek- — in uboge pare zvečijo, potom pak s« lacni poimkajo proti domu, tedaj korafijo Hi Širok« unta: „Ga uže imamo I Izdajstvo! Izdajstvo! „aluten" — —1" Torej — in nt zgodi so narodnjaku, iskrenemu državljanu mo rebiti najbolje! In ftkarje „Tagblattove" grede počivat na polico, v svesti, da so nastrigtt malo trave svojim voličkom! In vendar jih jt nasitil Slovence! Dobra du$a. To bo vam vol kovi v ovčjih kožab 1 Vi gladni netopirji, kdo je reflil 1. 184i Afstrijo, — kdo zabranil prevrat AvHtrij« nasproti vaBemu „panteu toni zrnu" franko-brodskemu iz I. 1859? Ravno ta SI ov an , ta „nezvesti" Slovan! In sedaj prhaja peti združeno, pa le s tem pogojtMii, čest i poj6 Harno slovenske pestii. Tuko ji j pravi Oe mi doma svoje narodnosti ne bonu - povnod in izključivo Hj)oAtovali in nugl tSuli kdo jo pa boduV /iveli naši povci! 3 — (Iz Škofje loke) «e nam poroča d da bo 3. t. m. pri občinskih volitvah v vsel treh volilnih razredih zmagall narodni mefičani. ^/veli! — (V Ijublianskej citalnici) je drevi ve^el'ca za ude t dvorani. — (LjudHka kuhinja) hoče ob priliki cesirjeve 25!etnfco 24. aprila mestue ubogo pogostiti. V t» namen proai darov v denarji ali Živeži, ki se v Htirem streliSCi z zahvalo aprejemajo. — (Cesarjev dar.) PiSe se nam: Ti-stih r.00 gld., ki jih jo podaril cenar pogorel-cem v Dragovanii vaši v okr. črnomolJHkem je ubožeem uže doSlo, kot prva pomoč v hu-dej sili. — (Mrtvaftko oglodovanje ) S prvim majom v Liubljnni stopi nov red mrtva-rtkega ogledovanja. Natnnf'nejSe določbe prf-občuje m agi utr at v inseratu. — (Imenovanje.) G. Alojz Cuntonije imenovan za adjunkta pri sodi^či 1 j ubijan -skem; avnkultant Karol Kkl prtde za adjun-kta v Postojno, av«kultant Albin Smola pak za adjunkta v Hrdo. — (Imenovanje.) Okrajne sodnije ad-junkt dr. PHiior v Mariboru jo bil oi Bodnije z levega brpga na desni brep; Drave prestav-ljen. a avskuIUnt dr. Ivichich za Rod^kega ad-junkta na lovom brepiu Drave imenovan. — (K a z i n n r j i ljubljanski) bo črez rago van j i vaši. K obilnej udeležitvi uljudno vabi odbor. — (Iz Vipave) se nam piSo: Velika nenreča — o katerej Htno uže preilvčeranjom poročali — m je prigodila te dni v Vipavi. Oospodinja iz Vipave se je poljala pretočeno nolelio v vipavski ("Jrni vrh svojo mater obi-skat. V poneduljuk je Ala domov. Na vozu je bilo 5 ljudij; mej njimi dvoje otrok. Prišli ho blizu doma, ko jim priđe pesterna naproti; tuđi ta gre na voz. ()rax vodo Belo drži most. Pravijo, da hlapec nij zavrol koloa; klanec zadrvi konje, oni so splaKri, voz buti ob „kon-ton", voz so strese in vrže ljudi na tla. Go-spodinja, ki je bila neki noseča, prileti ob poiUua vrata in se ubije; bila je takoj mrtva. Dote od 3 let je haje najprej vstalo in de-jalo: „mama bodo umrli". Ravno tako se jj voznik hudo poAkodoval, padfti mej konje. Ktnalu potein ho ga spravili z Dogom; sicer je bil pa vsak kuj poftkodovan. To se jo zgo- i dilo na kiižpoti, kjer se križati cesta vodeČa i iz Vrhpolja in costa iz Ajdovftčine. Uospodinja I jo bila So mlada. — (Pogorolo) je pretočeni mesec po i Hlopje pos-Htuice Ano l-uhijunko pri sv. Krizi i v KrAkein okraji; Škode jo 800 «ld. 5 — (NoKreču.) Neki Komel, na let ) Btnr, jo 27. p. m. v Loki pri Kronborgu na ) zeinlji^'i uršulitiskega ninnostana kamenje lo-, mil. Nuiiadoina se mu udero velik spodkopan kanitiu na lirbut iu ga tuko po tlači, da je , mrt ti v obležal._____________________________ i (Duljo v prilogi.) Priloaa „Slov. Naroda" Je Xf. 70., €>. anrila 1H79. — (DeŽelni načelnik r. Ka U ina) bo je \čeraj iz (irailc.i v Ljubijano povrnil. — (Znani g. p rofeaor Heinri eh) je aložil neko nemSko ali patrijotično pesen, ki jo Ham prodaja po mostu po grošu pa pravi prvii\ da bode čisti dobu'ok za dober namen obroen, dmgifi pa da jo bode kupee imel za sp omin nanj, ker on hoče na v«ak nnčin iz Ljubljane proc priti, kjer jo „toliko trpel". Ker ima peseo dober natnen, naj bodo priporočena, trnj je niotto en groš vreden, ki je, to se ve dii, najboljSe delo pri pesni, kaj ti nij avtorjev. JNamoa profosorjev, iz Ljubljane proč priti, živo in zelo hvalimo. — (Trije vinski li ratni /gore li.) V vinognidnej gorici Bukovci pri PangiTČjom (inim blizu Novega mesta je oni mesec onkrut yj titraj ob r>. uri zgorel vinski Imun Jatie/.;i (iosonre iz Vinje-vnsi. O<1 toga hrama stu. se nizala, in zgorela huli sosrduja lesona. hr;nn;i vinogrndneKU posoHtniku Miirtina Ciinerninneičii iz Dolža, kiitori jo imel (50 veder vina no tri in sicer 2T> vodor svojinu, a .'t5 spravljenoga z;i .Janez (iiizivodo iz Konca. Kmet (losniica ima škode 200 gld. druga dva pa 120 gld. (igonj je prifiel iz peči v izbici pod streho Gosonč-negtt hrama, kjer so bili preveo zakurili. — (Javna varnoat.) Iz TurtiS pri Slovenakej Bistrici ne nam piše: Štura in na glaau Zaloška hiSa v spodujej Itrezniei je ako-iom ćelom izumrla. To kaže seat križev za-poredoiua na LopovHkt.ni pokopališt'i, kjor ra|ni Košiči probiv«jo; lo en par bogoinolnih žeusk še je doma, iu tuni sirotam tati uska roku ne da miru. /duj ob noći dvajsttega marca bo ujiui v hram čress dile utergali iu oduesli tho začiubo, aemenBko turšieo iu doHti pse-niee. Kje ao le naAi varuuiV Javua varuost je rea pri uas moćno »laba. — (U boj.) 1/. Poljanake doline hu nam 2. aprila piše: Pretočeno Bredo zvečer gro l'rauce Miklavčič, po domaće Nacenov, i/ Viubarjev k avojej ljubici v vas, ki je v Že-rovakem vrbu pri Juuczu Mraku, po domaće Podlošaiiu, za deklo »ludila. Ta pr.hod pa, kakor bo more iz aledečega noditi, hiSnemu gospodarju nij bil po volji, ker je hotel priS-kca z gnojnim i vilaini odpoditi, in ga celo h tein orodjein nekoliko ranil. A omenjeni l'ant nij hotel bežati, aiupak ju nož potoguil in go-spodarja večkrat z njim zabodel, da je ta uže drugi dao. za rana im umri. Da bi ae taki po noćni pohodi, ki dajejo povod pobojtm, odpru-vili, naj bi He napravilo vet zabavnih dru.Uev po deželi, in bi županstva tuđi morala strofo paziti na rod. Podeuje fautov od strani go-Hnodarjev » takiin orodjetn, uevarniiu za ziv-lje lje, tuđi no morumo odobravati, ker nič ne koristi, a le duje alab izgled mladini iu povod »obojeni. — (Napad.) Porota ae „Soči" iz Ko-barida: V ponedeljek 21. pr. m. jo peljal vo-zuik Miha Saočir iz Sturosela teleta in dru^o blago v Gorico, lilizu korita, cetrt ure pred Solkauoui «a proti i), uri zvetor nouadoma mtavjjo trije krepki capiui, tor mu volijo : Bl>ouur ali življenje lu Muž videvAi, da no bi mogttl lopovrtko trojke užugati, «egoe v žep, ter jim d;l, kolikor je imel v njem: eu gol-dinar iu nekoliko noveuv. Da bi ue jih brže odkrižal, ponuja jim celo, iiaj si zadenejo VHuk po eno tele na hrbet, a tega nij no hoteli gg, poAttiuoviti, ampuk ao jo naglo pobrisali z izmoUeniini novci. — (V Gorico) priđe v garoizouo polk Hoasj is Sarajeva, — (Vodstvo loterije na dobitke) v prid birnlnici in dekliškej Hirotni$ni<;i l|ub-Ijanskej ua/nanja: Dnevi ra/pro lajanja He bliža jo h koncu, in da-si je prodanih uže veliko aerij, veinlar jih caka So 130 na kupce. Zad nje dni «e dii Se veliko storiti, ker ae nu vnnnjo kraje poftiljajo tuđi posame/ne Hroćke. Pri 20 Hr<*ckah we uže poStnina »plača. Torej se prosi jo pospcSevalci tejjja dobrotne^a dela, da bi Se zadnje dni ne opesali in Htonli, kar-koli jim jo inogofe. Tuđi dobitkov Se nij za dustno Stevilo, Ceravno jili jo zadnji faH do^lo mnogo in ra/ličnih. Skoro v.sak ima kako no koliko vredno ref, ki mu je tako rokoč napoti; dobro doMo bo v«e, n. p. živali (kakor ho zdaj ?ti :J pnvi, hišno ali kuhinjsko orodio it.il.) /n dobrotmko bode puhtjla neprenehoma iz ust mdolznih sirot molituv proti nebu. — Temu jo Se pristaviti opomba, da bodo sieftko, ki ho do 10. uprila t. I. voilstvu no poSljejo kot neprodane, voljalo za prodano, /a »rec-kunje na veliki vtorek je deželui odbor brez place prepustil dvorano v „reduti". — (Mariborski kuezo-skof) bode v tem lotu v St. lenartskoj, breikoj iu gorujc-gradskoj dekani|i uaslodujo dni zukmment sv. birmo dclil: 10. maja v St. Luuartu na (io-rickum; 11. v ftt. Jurju na (Jorickem; 12. pri Materi Iiij^.ji Snežuiei; K5. pri hv. Atii na Krem-bergu; 1*1. pri sv. Itouudiktu ; 15. v Nego vi; Kl. pri hv. Trojici; 17. pri hv. Uupertu; in IH. maja pri hv. lioli^angu na (iončkum. — II. juaiju v Sevuici; 15 v Koprivnici; 1(>. v Ltiijhenburgu; 17. v Vidnm; IH. v Arttcu; 11». v ltrežičuh; 21. v PiAeeih ; '2.2. v Bizelju; 2.t. v Kapolih; u\ 24 juuija v Djbovi. — 4. av gusta v Mozirjiih; 5. v Uočiti; 0. pri hv. l'Vau-ćiSku; 7. v (iornjein gradu; '.». v Ljubnom ; 10. v Lučili, iu II. v SoU'-avi, — (P o a 1 a u e c a 1 o v o n h k i h i n hrvatskih Latranov) dr. Vitezu1 »o je tuđi ogla-H.l v državiiein zboru in tozil, da )e uarodm jezik hrvatski iz sol iu urudov v Istri i/.klju-čen ter torjal, naj se uvode alovaušćiua v Sole iu urade. — (Iz Gorice) bo nam piše: Tu imamo lepe dneve, lo vtaai ae pooblači nebo iu poškropi pomludansko zemljo, da je polje Se vse bolj zeleuo. Dtiue^ je tuđi soJra ali toča nla. — (Tatvinu v (Jorici.) Kakor vsako leto, tako ae muo/.ć tuđi letos pred prazmki tatviue. Dolgoprstuiki so hočejo preskrbeti. L'onedoljuk [>o uoči ho neznani tatovi okradli tukajSuji plackomando uokda za blizu 2000 gld. IStojo jih pruv akrbuo, ali jih pa dobe, je drugo vprasauje. — Tuli slanino iu drugo blago ho krali v prodajaluiciu iu pnvatuiu aiatib. A zadnje uže imajo V zaporu; ae bodo pa o velikej noći postili, ker ho nijso hoteli v postu. — (lzpred sodibča.) l^ogar Frauc Schwdrtlilluer je bd 2'J. inarca v 0 e 1 j i ob-sojeu zurad golju lijo ua dve leti. ZJaj ao bode unel pa Se zarad tega zagovaijati, ker je ho-progo nečega krčmarju iz Gradca za ženo viol, ko jo njen mu/, še živol. — (Konji na prodaj.) Une 9. t. m. bodo v Novoj (irudiskej prodali okolo 200 vojuakih vozniu konj ua licitaciji. — (Živ ina ka kuga) ra/Kdja So zmirom v več vuaeh okolo Ueke (v Zigoini, Kribiru, v Kifcerih iu btalah). — ( K r i d a veliko i n d u a t r i j a I n e li r ino Kriedau na 1) u naj i) zadeuo tuđi uitšo krtijo, kor ima vitez v. Fneilau v lasti iužiuo Grudaške pri Z>u»Uvi iu Viuiuo na Do- lenjskem in veft poseatev na Stajerakem. tipa ne, da ao bode konkurs 7. nagodbo poravnat tako, da se Urini ilajo obroki za plafevanje. \ slučaji propada bi na tisoče delavcuv ob kruh prišlo. — (("'asu primerna knjiga.) „Uft. TovariS" poroča po.l naslovom: „Vsak po svoje" : Vao dežele in mesta, vsi trgi in sela, urad-nije in Sole, zbiralisfia in društva ae priprav-Ijajo, da bi dostojno praznovali ceaarjevo srebrno poroko, teilaj tuđi a lo v e na ko u č ito Ij-sko ilruStvo ne more in noče zaostajati, marveč hočo tuđi po svojo prazaovati ta vsorn narodom Avstrije pomenljiv in važen dan. Pri gosp. Milicu ae tiska broSura, ki jo je Hesta-vil 7nan marljiv pisatelj. Knjiga bode izAla koutic teinu, /anonljivo do 8. t. m. kake dve poli in pol v osmerki, iu to knjigo boce oa svitlo Hpraviti alovonuko učiteljsko društvo. Cena jej bode primerna; na tanko Ae nijamo <)oločili, ker ne vemo, koliko nus bodo atale podobe. — Slavne solske oblasti pa bodenio na prosili, da bodo to knjižico priporočali slovenskim Solani, za katero je tuđi pisana. — ( Posne ma nj a vredno.) Celjsko učiteljsko društvo je iinelo duu G. marcija t. 1. svojo trotjo mesečno zborovanjo. Na dnevnem redu je bila obravnava zgodovinske Hlike „Stari Slovani". Referent g. ltrezovnik je onienjal v uvodu, da, čo je uže potrebno, da se po pregovoru „spoznavaj Harnoga aebe", vsak, kolikor inogočo natauko po/na sebe, je tuđi jako potrebno, da ae vsak kolikor mo-goče aeznani z zgodo vi no svojega naroda, kajti le, ako to poznamo, raširila »e bo tui'j mirni bratovstia ljube/on, aloga iu vza-lenmost, koja nam je tolikauj potrebna. Pa nuli Štajerski uormalni učui nacrti volovajo n a strani 127., da ima ljudsku aola mej drugim tuđi ta nalog: „. njih lastuodti; (I. njih prebivalište; 7. njih družiusko življeujo, (zadrugu, ataresma, župan); s. njih obleka; '•». njih delo; 10. njih pijaca; ll.njiU uarotlui zbor; 12. njih vojaka (bran); i:i. njih otroci; 11 njih zabava; 15. njih /uačaj (dobre iu slabo lastnosti); 1G. njih vera (bogovi) [Hdli bog, Crni bog], S/aatovid (iircs) KidogosL, Kureut (piutni večeri), Motana (mora, morska uoga), Velou (hostni mož, po vod iij i niož), Vile, liiba, (babo žagati); 17. ujih aovražuiki; 13. njih stevilo. Uže iz tega o.suutka ae vidi, kako obSirna, iu vae strani javuega iu družbiuakega življeuja naših slovaa-.ikib pradedov obnoiajoča je bila ta alika. Vedel je gospod referent obelodaniti povaod zauimive strani tako, da ko poslusalci do nouea i. uajvecjo pazljivojtjo hIolIiIi njegovim razpravam, Ua - ai je bilo razlaganje sliko dolgo (za dve uri) uamenjouo. Veselilo jih je tuđi, kuko je gosp. reloreut pokazni pot, ,1a otroci vse Htaroslovausko uavad e in sogo sami uujdejo. Tuđi morala, kojo ai učeuci a pomočjo učiteljevo na konci obravaa-vano aliko i/peliojo, se jiiu jo jako dopala -. Ues mnogo, muogo koristuih naukov ae da iz življenja starih Slovauov izcrpiti. Omoniiu tu-aaj le njih veliko Ijubezeu do miloga materinega jezika m domovino m pa ujiU priproatost in treznost. Pa tuđi Blabih navađ, kakor so nesloga, sebičnost, nesnažoost i. dr., katerih se nam je skrhao izogibati, nij gosp. referent pozabil. Vse to se da, kakor nam je bilo pokazano, lehko v mnogovrstne naloge in Bpisje porabiti. In resnico je govoril go*po 1 predsednik, ko je, zahvalivši se gospodu Urezov-niku za njegovo marljivost, izrekel, da, ko bi se vai Blovenski učitelji tako marljivo priprav ljali, in po takem načinu zgodovino predna-fiali, bi bili mi veliko dalje in na boljšem, kot smo pa v resnici. — (Hrvatski „Obzor" o uredbi boBenskih gimnazij in slovensko čeških učitelj ih) piše omenivši vest, da je ponujana organizacija njih našemu rojaku Šumanu, kateri se pa nij Se odločil, bi li to mesto sprejel, tako: „Mi lahko pojmimo oklie-vanje Šumanovo, jer se u Bosui-Hercegovini, hoće li razborno postupati, moraju ustrojiti gimnazije ne po kalupu austrijskih, već prema potrebi odnošaja tih zemalja, a te odnoSaje treba prije dalje vremena proučiti u zemlji samoj, gdje se gimnazije imadu zavesti, a drugo nije mu nipošto lahko početi sa učitelji Slovenci i ČeBi, koji trebaju takodjer prilično vremena (nu, po prilici kake tri mesece, to nij mnogo. Ur.) dok nauče jezik, i to tako (isti hrvatski jezik, kakov je u Boaoi Hercegovini, Žele li sa potrebnim ugledom, dakle i sa UBpjehom podučavati." Prav! Ali dobro bi bilo in bolje, ko bi hrvatski veljavni mož je to svoje prepričanje tuđi v Pešti in Beču do povedali. Čemu sicer jiin je narodni ban V Naj se Ilrvatje ne dajo povtod odrivati. Raziie vesti. * (Pre oblože nj e giinntiz i jul nili učencevV) V dunajskem učiteljskom društvu „Mittelschulc" jo govoril to dni profesor Lorenz o prevelikom pra>bloženji ginmazij;ilnih učencev s predmeti in je trdil, da tega pre-obloženja, o katerem se toliko toži, v rosnid nij, ker ko bi bilo, bi se število gininazijalcev v Oislejtaniji manjšalo, pa se množi tako, da se je bati znanostnega proletarijata. * (Ločeni zakoni.) Na Dunaji je sod-nija v letu 1878 pri 228 zakonskih parih zakon ločila. Mej temi sta pri 175 mož in žena zadovoljna, da so ločita; v 32 sluCajiu je bil mož kriv, a v 9 slučajiu Žena kriva ločitve. * (Smrten padec.) Fajmoster v Ura diSu na Moravakena, Vincenc Zdrabal je v so-boto tako nesretno padel z nečega jarka na ceBto, da se je ubil. Ob 11. zvečer je namreč Sel domov, v temi zgrešil pot, in zašel na oni jarek, * (Umri) je :U. marca trientski skof Riccabona. — Briksenski škof Gasser je tuđi na smrt bolan. * (Prepovedano predavanje.) Predavanje pojskega poslunca Ilaudnerja, katero bi imelo biti dne 4. t. m. v jioijskt-m uka-demitkem društvu „Ognisko", je policija du-najska prepovedala, če3, da društvo nema pravice taka predavanja napravljati. * (Morilec Madarasz) ki je, kukor smo poručali, v PeAU svojega gospoilarja advokata Martunfalvyja ubil ni nm denar pobral, bil je v Arailu najden in pnjet. Peljali bo ga "V PeSto kjer je vse obstal. Palicaji so ga morali hitro udpeljati s kolodvora, ker navzočno ljudstvo je jezno palice vzdigalo nauj. * (Obefteni) bo bili včeraj v Sarajevu morilci ltabjanskega konzula Perotla, kateri je bil lani malo prej predao bo naSi v Bjsno marširali od Bosnjakov ubit iii oropan. * (II ud i ča igral) jo uže ve^r.it ali iz proste volje in poreduosti ali pa slučajno oni crni obrtni mož, ki naših his dimnikoin saje ometa. Tako bo je zopet 6ao uedeljo do-godil v nečem mestu podgoranskega okraja na Češkem ta-le smesui dogoiljij: Kakor navadoo, tako se je tuđi oue uedelje zbralo vefi mladih ljudij zvečer v gostilni, da bi se skupno veselili pri kozarcu viua, ko stopi v sobo neki tujec, ki je imel debelo knjigo pod piuduho in jako resno navzočne pogledat. Vprasajo ga, kakšno knjigo nosi aeboj, na kar oa skrivnostno odgovori, da so to dr. Faustove bukve, po katerih se lahko ob vsakem času pokliče buđiča. Malo osupneni, malo neverni so ga gledali na to tovansi, in ko je tujec resno dejal, da hoće to dokazati, so mu vsi dovolili, da srne v njih navzočnosti hudiča po-klicati. Cudodelec uvrsti fante zdaj tesno jed-nega k druzemu, nariže krog s kredo okolo njih in jim ukaže, da naj tiho na vrata gle-dajo. Sam je pa začel nerazumljivo turmruti. Naposled pa razprostre roki in zakliče: „8a-muttl prikazi se, satan pridi, jaz te klićem!" Komaj je pa zadnjo besedo izrekel, uže se odpro vrata, iu dolg črn mož vstopi, strasno gledajoč okolo sebe. Družba Be raxpr£i s krikom in vikom znurazen. Vse je prestrašeno kri(alo iii se ne preje umirilo, dokler se nij /jasnilo, da črui mož mj vrag, ampak dimui-kar iz Zatca, ki je prišel tjakaj dimnike ometat, hotel v bližnjej gostilni prenočiti, a je v temi v sosednjo nišo za£el. Smehu je bilo putem dovelj. * (Natal in Zuluaki narod.) Predno da se je še vojoa mej Angleži in Zulu-Kafri v južnej Afriki unela, prinese! je neki angle-.ški časopis elanek, iz katerega posnemljemo mi sledeče; spisatelj članka pravi: „V Evropi se niti nema pojma, kaj da se v kap koloniji v južuej Afriki godi. Doiuačini Afnkani lne-nijo, da je prišel zdaj Čas, ko su more vse erropske naseljonce v morje pahniti. Silni kralj Zuluvov, ki ima nad 40.000 dobro izurjemh bojnikov, velja vđem južnoafričkim rodovom za predbontelja in branitelja na- i rodne stvari, nanj vai zaupujo. A tuđi Zula narodu poguin rase, ker jih K^ropci ueso f Hd nikdar zmugali, iu ker jun je znano, da c Evropci ne morejo velikoga štovila bojnikov \ zoper nje v boj poslati, i'okg te^a je pa ! kralj Ctfte\viyi) juko talentiran iu zvit. Z * ufriskiini uarodi hodemo imeli t'i/uviin nalog". t : (Iz Kvrope v A me riko) se je po c /apiskih iz \cwvorka zopet i/seljevauje jjoinno-/ilo. Leta 1S78 je slo I ">:f.207 ljudi] iz Kv-rope v Anieriko boljega doma iskat si. Največ je Nemcev namreć 31,(J."i8, potoni Angle/.ev t 'l'J.fjSl in Ircev 17.113. Avstrijcev je bilo 4881. l * (N a p a d na poHtnuga p r i d i g a r j a.) \ V jezuitskej cerkri v mestu Fabiijaoo v sred- , njej Italiji je nekdo iz revolverja stre Ij a I oai > cetrtek na patra Luigi K^idi, ko je ta pro-povedoval s kanceina svojo postno pridigo Nij ga zadel. Ljudje so zločinca brž prijeli, Ne ve se Se zakaj je streljal. * (Loterija) Lani smo porofiali, da je I v Neapolp na ltalijauskem uekov duhoven ■/, i imenom Mattia milijono v loteriji dobil. Zla| J italijanski listi pisejo vsi, da je hotel s svojim lozom goljufati. Stvar priđe te dni pred po rotnike in borno vefc zvedeli ter porocali kako je bilo in je. Gospod Mattia je tožen da je hotel italijansko državo in privatne ljudi za Stiri miljone lir ogoljui'ati. komuno. Prošnja do gospoda župaua v Novem mestu. Kjer je uže vas čas županstva prete-kel, vas uljudno prosimo, da bi Be nova vo-litev razpisala. N«j odUsajte po svoj ej starej navadi. Novomeski ineHJini. 17 mri I ▼ VJutoljaitl. .TO. marca: .IdžcI" Roich, hišni posostnik in fa-lnikatit za nukuo, (iO let, na poljunskom nasipu št. 4, vsletl , vhUmI pljućne sušice. V »Itižcliu'j bolnici: 1l\ murca: hit, VMli'd o3kvartjii. 11. lniircii: .limcz Lotrir, ddavec, 5G let, vsled liljučne viu'tio'. yu'.mi5f;;' •»■•j.raa 5. aprila. (Atvinio '■•-■! ^<-»*i^mi ^vk:jAiIo.) ^aotni dri. dol«? v bnnk >veih . , 65 glđ. 35 kr. 'notni dri. dolg v tirubru . . . 65 „ 70 . Zlata renta.........77 n 60 . [Hm dri. postilo......118 m — m Ikcijo narodu« banko .... 803 „ — m iroditne akciu- ....... 24*> n *ž,b m Luadou..........117 „15 , »rebro..........— „ — „ >Iapol...........9 „ 32V, . 0. kr. ookiui........5 „ 52 „ l'hvnn mark" . . !V7 „ F>() » ariii^ «ene r Izubijani 5. aprila t. 1. Pšenica hektolitar 6 gld. 71 kr.; — re£ 4 glđ. 39 kr.; — joomen 4 gld. 39 kr.; — ovoa 2 ^ld. 76 «r.; — ajda 4 gld. 30 kr.; — proad 4 gld. 2i kr.; — koraza 4 gold. 40 kr.; krumpir 100 kilogramov 2 gld. 70 kr.; — fižol hoktoliter 7 gl. — kr.; masla Kilogram — gl. 90 kr.; — mast — gld. 60 kr.; — Ipoh frišen — gl. 50 kr.; — špeh povojen — gl. 66 k.; — jajeo po ln/, kr.; — ailoka Utor 8 kr.; — guveduine Hilogram 54 nr.; — teletnine 54 kr.; — svinjsko neso 48 kr.; — seua 100 kiiograiuov 1 gld. 78 kr. - slamo 1 gold. 51 ktv — drva trda 4 kv.metrov 7 crold _ itr.. ._ m^>.k" 5 erld. _ kr. Slatina (rogatska) odno uro od južno-ž-.)le/,nirtko postajo Poližan, Poltschach), Htaroalavun vs! ni dv<>jo jako ogljono-cisla vodo poinešatu a g'.ivljurjuvo soljo, najiikiia-lejša, najzdnivijafi piiaći zi uli .ijiinju, in n ipra-sn'iiljivo ždraviio isotmr slaba pr3b_avn33t, /.opo- kitir i želodci in treveau, m^ w zaatajanje v trebuhu, bo-ezni na jetrah, vranići, žolću, m v mahurji, zopor slato žilo, trganjo po udth vi ivi niuiuuriMga življe-ij:i, 7.'ii»nr to, da se čiovak pravac no redi, pri po-aianikljivem tvarjenju krvi, iopor bledios, hlpohon-Irijo. (iao-1) Mcsctiia ««1 imaoca uiajiillia do oktobra. Krasna nobn'ia za /^lravljtMije, elegantni prostori /.a z:il»:iv>> mi ob nluio.i, kavana, toraaa, apro-:iajalia6i), volik orkoitttr, bali, kotmorti, tumbola, tuhre gostilno, lopa in ottna stan ivatijii, poira, dr-tavna telognifua postaja, živa pruv.ižiija a pošto ali [lHJutimi voiovi /, ilir^kiiiim /.ilniiuajuui z vdOini vl.iki brzi mi in za oiobo v Polčanah. Naročbo za stanovanja ali rudninsko vodo : Vodstvo dežefue zdravUtUce v Slatini, Spodnje Štajersko. Ta razpošilja tuđi c miko. pro^raiao, kopeljake l)r«Huro brc/.plaćao; s eilujo su douiv.ijo tuđi v vaab prodajatnicah a knjigami, tor v vaob vočjili proda-jalnicab z ruduinsko vodo. Prvi duž. slatinski zdr.ivnik in vodja zavodu, cea. avutovalou in saaitatai svotovaloc: _____________I>y. NM. *M, Srhiltet*. Circus Sidoli na cedar ja Josipavem trgu. Y7 nodcljo «liih '/iS. zvečer. V iM»nl» ' jlt. zvećer: briljantna predstava. (i32> Tnjci. 5. apila: PH Slona t Mrak iz Diinaja. — M'ijfiič. Sander iz Krania. — Mayer iz Ounaia. — Pcrzl iz Coljvca. — Lipai iz Dunija. Pri Nalika: Suha^obaik iz Ko-ćevia. — Entremont iz Dunaja, — Go-stiša i' Gradca. — TVolheim iz Danaja. — IIoffaiaQ iz Gorice. i Neku tr#,U!4lut lzv(»zin>-(rguviii!tliii lii»i» iŠĆe , ( zvez se soli inimi ( velicimi žagami. ( Pogoditi se želi za vao I aC smerekove dilje in bukove tavolete, "9H t kolikuv Hi; jib narodi lolu d ^ (122—i) Peter Grasselli v LjulDljani. Št«T. 204. (131) Razglas. Podpisano županstvo naznanja a tem, da se bo prihodnji mosocnl »onieiij 12. aprila t. 1., ker spada ravno na veliko soboto, pre-nesel na dm1 8. aprilu 1*7», ±o je na dan po Lokavskem seranju. Žnpanstvo v Sežani, due 1. aprila 1879. Hiša s kovačnico v Št. Vidu nad Ljubljano li. štev. 62, jo na prodaj. Pokoji se izvedć pri ^ZiToer-t-u. -v Zgorniej fcSiSlci. (11G —2) Štev. 4255. (124-2) Razglas. Ogledovanje mrlitev v Ljubljani in njenih ■predkrajih je po državnej postavi od 30. aprila 1870 št. 68 §§ 3 in 4 oddehmal mestni magistrat prevzel, in naslednje uravnal: Naznanilo smrti po Btranksh, to je po žlahti umrlega, ali po aieer za to poklicanib osobah in organib, kakor tuđi po piedstojni fitvih bolniftnic se more od 1. maja t. I. naproj vselej pri za to ustanovljeuem tiradu za popiaovniije mrličcv, kateri je v oglanilnem uradu inctttiictfii ■naf(i.*«trata v III nadstropju o«l H. - 12. uro dopoltidiio, in o«l 3.—O. ure* |»o-poludiic (ob neiltljah in pra/.iiikib pa od H.—19. ure dopoludiio) zgoditi. Po sprejetem uaznamlu bo mestni ogledni zdravnik mrlića prej ko mogo6e ogleJal, in stranki ogledni hsttk izroMl, kutera ne mora b tem listkoni se onkraf v uradu za popl8€»vauj<» mrlieov oglasiti, da se jej tu kuj pogrebni 1 istok odda, brez ka-terega ne sine biti pogrebu. Za ogledovanje in za popis mrliča odpadla taksa znasa po sklepu mestnega zbora od 10. septembra 1878, in po uklepu deželnega zbora Od 14. oktobra 1878, in cesainkega potr jenja od 13. junuarija 1870, skupaj 1 golilliiar avst. voljave, in «e mora vgelej lakoj ali pri naznanilu smrti, ali pa pri prejemu po-grebnega listka v uradu za popisova-nje mrlicov uplutati. Sploh znani ubogi 80 plačila takse oprošteni; uboštvo se mora pa po ubožnem listku dokazati, ali mora biti pa od oglednega zdravnika na oglednem listku potrjeno. Oglednomu zdravniku samemu se nit ne pluta. Da se pa prebivalstvu nova urtdba olajsa, in da se poznejša izpraševanja pnhranijo, se sploh naslednje doloti: 1. Vsaka smrt se mora takoj, ali eaj prej ko je mogočo naznaniti, da bc more ogledni in pogrebni listeIt v praven ta«u oddati, kar je posebno nujno takrat potrebno, kadar se ima unlič razparati, kao: prenesti, ali pa v mrtvačnici na mrtvački odei dejati. 2. Precej ko je Bmrt naBtopila, se imi od zdravnika, ki je umrtega zdravil, liMieli o zdrav ljenju dobiti, in se ima ta li Btek uze pri naznanilu smrti v uradu, ali pt oglednomu zdravnikii naravnost izro čiti. Če umrli nij bil zdravljen, se ima to pr naznanilu smrti povedati. 3. Bodi si čas Minrti kakor tuđi ime Starost iu *lan umrlega mora se pupol noma natantno takoj ob naznauilu smrti na povedati. 1'fuina, ki bi morebiti domovin Bko pravico (pristojbino) umrlega dokazoval (rojdtveui, poročui, domovinski listi in izkaz niče, poselsku in popotuo knjižice, dopustni i odpustni izkazi itd.J, naj su takoj v urad se boj prineso. Mestni magistrat v Ljnliljaiii, dno 1. aprila 1879. Župan: Mjamchatt. Karei Karinger, trgovec v Ljubljani na mestnem trgu. sr Zaloga pušek In revolverjev -«• najboljih I,ltiliHklli izflelkov. (D.ibrost 80 garantuje.) 1 dvocevka, predanka, strojoni cevi, glađko (ipravljntitt, ] kom.'ni......gld. 10 — 1 isto Nikuvsna, a gravirana dvocevka . „ 10.50 1 n „ dvocovka, drateui cevi, fino gravirana........„ 15.— 1 Lefauchetuc dvocavka, stroj-ini cevi, gravirana . . „ 19.— , B fino gravirana, <1 nito-czetju urno izvrM hi nepristojno brez u<>-vlo.il. ri Cer kl j ah h. st. lfi, pi>l««g velike custe; ina» sobe. kuhinjo, jcdilno shraiubo, to5ilnico, klet z* ino, hlnv, p<'d, sadni vrt. — Natančnojo se iavd ri Anton HhH|»orlInu. (110—3) Za velikonočna Harila priporofta (125—2) Rudolf Kirbisch, :onđitor na kon^resnem trgu v Ljubljani, %- velikonočne pirhe ^S od trabantu, kandisa, slame in svile. H^IP*' Vnh1< dim f'rlNiie plucc, poivlvc lm Epilepsijo (božjast) in vfle bole/ni v čutnicah zdravi pismeno specijalni /dravnik dr. Killisch v Drea-den-u (Nfuatadt). Zdravil je uže t črea 11.000 slufajih. (378—13) um~ Drevarjem. ^^i V velikih privatnih pozdib v ^ IMuzilcein, liialarjeiu za sobe in lakirarjem! | > w Oljnate barve *•■ l ♦ v dvakrat kuhanom firnežu, fino strte, in pripravljeno za takojsnje 3 ) mazanje. — Zavito v niohurjih, ali pa spmvljone v lončekih in C £ lesonih zabojih. j? I Izvrstne lake, firneže, suhe barve, bronzo in copiče ? } vsako velikoati in kvaliteti po nnjnižjih ccnah priporoča C > špecerijsko, kolonijalno, barveno in trgovstvo z ? > rudninskimi vodami (83-4) < \ Matič & Flicker, | 2 &^~ Poskušnje in cenilniki so pošiljajo franko in zastonj. 5 2M~ Skoraj zastonj! ~9ns Od konkurznc uprave nedavno na nič prišlo velike angleSke fabriko za britanlja-srebro dobili smo nalog, da naj vae pri nas v za-logi ležeča blago od britanija-arobra za majhono povračilo voznino iu */4 dela plače delavske, podarluiu. Proti vpoBlauju svote novcev, ali pa tuđi proti povzotju pri vsakej reci določen« cene le kot povračilo voznine od Angloške do Dunaja in kot neznatni dol delavske plaćo, dobi vsakđo slodeče za i ćetrti del ruclno vreduoBti, «koraj zatttouj. 6 kom. tlic ih Jedi od bntanija-urebra, m «i kom. enacih ili« sa kavo* skupaj lii kumadov, stalo so preje gld. 8, zdaj pa \»el» 12 koiuuduv »kupaj . gld. 1.85 6 „ namizulli uolev od britamja-arobra, z angieškimi OBtrinauJi od jekia, nadalje 6 kom. enacih vili«, skupaj 12 koiuadov, ki so preje veljali gld. 9, zdaj VHelt 12 k«iiiu«lt>v »kupaj „ 3I.1O 1 aajenialec sa lulcko, teške kvalitete, prej gld. 3, sda| „ —.70 1 n n Ju|lo» uajtežje vrsto, od najboljsega britanija-srebra, prejo gld. 4, s«laj ..... n 1.1O 6 i>otl»ta>kov ta uože od bntanija-srebra, preje gld. 2, *tl»j......*.....„----65 1 kleft«e od britanija-arebra za sladkor, prnje gld. 1, sdaj „ —.30 Ražen tega šo elegantne namizne svučuike, par gld. 1.—, 2.—, 2,50, I a.— ; taso, u kr. bO, 75, ttu, gld. 1.—, 1.40; vrčki za kavo, a, gld. li.—, 2.50, a.—, 4.— ; sladkome pusice, a gld. 2.—, 2.8U, 4.—, 5.50, 7__; Bladkorne sipnice, a kr. ^:>, 40, 75, 90, gld. 1.—; karafindelj za kis in *>Ue» :l gld. 2.50, *.bO, a..r)0, 4.r<5, 5.—; piišice za surovo maslo, a kr. 75, Uo, gld. 1.70, 2.80, a.^5, 4.—; čaše za juho s podstavkom, a gid. 1.60, 'AfcO, 3.— smr Neverjetno po ceni! *^pc in za vsuko gosi>udiialo ceno lu siti. ti.-15 iu bicur; 6 kom. vrlo dobrih uauiizuili uožev, z ročni kom od \ ^r—r o britanija-srebra, s pravu angluškiuii srebrno- ^ ^M ^ jekiumiiii oairiiiaiui. « K (i kouj. i»o«iNin\l4ov »»u biaiinija-bicbra za uožc. S w c ^ 1 izvrbtii« kl«?»c*5 od britamju-srcbra zu slatlkor. J ^"m^ oii kom. Vbe to rtči to iidtlaim iz najfinejšega britanija-srebra, ki je na eeleiii bvoiu jtuiiia Lo\iiia, katura uulHim vtčno bola, in so od pruvega srebra tuđi po 201etuuin labljenju ne more razlučiti, za kur i»e curauluje. Maj se tedaj vaakdo z uaročili kolikor inogočo pohitf, kor pri tako izrednej conosti bo bo kiualu vse pi»proda!o. (69—G, Naslov in jedini kraj za naručila v c. kr. avstro-ogorskih provincijali: General-Depot der Britannia-Silber-Fabriken: Iflau »V I4uiiii? AVieu, 1. Elisahellisirasse Kr. G. a«- Prodaja posestva. -we Zidana, s«N ciglom krita hiša, ki ima 5 prostornih sob, klet za točiti, gospodarsko poalopje in vrt za zelenjad, se z ugodnim! pogojami prod;i pro-stovoljno. Hiša jo v Starej vaši, na cesti v Bizclj, 2 uri otl žel«*zniške l>ostajo Brižice. V toj hiši su zdaj prodaj* tobak iu je g>stilna; pripravna jo za vsako trgovino. Nat;tnčneje p«jvć lastnik : 3^Ea,xtixa. Tiivanviš, frostilničar v Starej vaai, po»ta Sušec polog Brcžic, Srajersko. (!*$) ^■♦♦^♦•♦iHi««^« ♦§■♦♦■§♦♦ ^♦••■■♦♦■i^^^«<*HH»«HBB ■ H 5 tako Mi-iijc?«^, tt"*lt'*o9 o^vi-jitiill<<»» inaiiMotc, itd. itd., od W { chifona, domačuga ali izvanjsttega oxforda, cretona in perkalina, iz X ■ zaloge ali po meri narejeno, solidno delano in po niskih cenah priporoča ■ I trgovstvo s periloni in mcdernimi stvarmi za i I gospode in gospe I I v I^jubljaiti na iii^Mliiein trgu. I J Kazne druge stvari, kakor ^:«,vi*»itiiico, nogovico Y IsK*i inowlc<», rokuvice, ai«pii«* rute, itd. itd., zaznamo- m vuno so v mojem courantu za ceno, katerega pudljem rad z izgledi za ■ X blago vaakemu franko. T ■ B^P" Vnmijo naroubu so točno izvršujo. (117—2) S XTstaxxo-v-ljen.o 185B. Na đuDBJBkej svetovuej razstavi 1873 odlikovano z medalijo za I naprtdtk in v Linču sć srebrno medalijo J875. I Kraj za nnrm'evanjfi vozonine od zlata in ectkvenili paraiuentov. 9mF lBreea»tItej tluliovsciiii! "^K Stefaii Berljak, Karolina Berlyak meščan, izdelovalec cerkvenih priporočuje se za vezenje ođ zlata paramentov, in svile: j priporočuje se za izdelovanje vaeh KaSUle. baldahine, mrtvaške vrst* cerkvenih del, kasul, pluvialov, Prte' št?le- band/ra' f8*^6 baldahinov, mrtvaških prtov, ^a pevska in veteranska dru-oblaćil za cerkvenike in mi- štva. | nistrante, cerkvenega perila, i ka kor tuđi duhovenske obleke. -m ., , . abeeskih sukenj, reverend,' Opiiatl 8e rado «Prejemajo kosmeckov itd. za ai»llclr»iije. (]non|rn • Vezenine, za katere so daje tuđi tvatina, se provzamejo irjraAlvu • za montiranje, in se bodo najskrbnejao izvršile, na vsako vprašanje se takoj odgovori. (74—3) Fabrik und Niedcrlage: Stadt, GrUnangergasse Nr. 12, viH-a-ti* der Ntantt«ticliuldcn-(1ttHM«. Bergerjevo medicinično milo iz smole (Theerseife), priporočeno po modic. strokovnjakih, rabi se na Avtrtro-OgerHkeiu, Fruu(!Ui»k<>ui, NcuiHki'ui, IlolaudNkeiu, v Nvlol iu na Kuuiuu- Hkvui itd. uže 10 let bc sijajnim vspehom zopor izpusčaje na životu vsake vrste, I kakor zoper vsako nečistost na polti, I osobito zopur hraste, kroničon in luskinasti lisaj, nalozljivo hraste, I toUtni tok, zoper prhljaj na glavi in bradi, pego, žoltine, rudeč nos, I ozebljino, potonje nog, in zoper vse zunanjo otročje boluzni na glavi. I Vrli tega bo še vsaktiiim priporoča kot polt čiatočo sredstvo za umivanju. I Cena jednega kosa z navodom kako se rabi 35 kr. I l{«T^«rj«-\o milo i* kmioIc ima 40u/u koncoutr. smolo iz lusa, je skrbno nurtjena tur so stvarno od vaega druzoga mita iz smole, ki so v trgovini nahaja, razlikuju. 2W" Da se prckaujenju izogne, ""^PtK zahteva naj so v lekaruah ^ tor naj sj pazi na zelcui določno '%isy ' luvltek in tuktij pona- Bergorjevo iuilo ^jj/\'y.\'i. tisneno vurMtveiio Iz »mole, ^^j^'lL-v marko. Jedini zastopnik za domače in tuje dežele: I lekarnar