Poštnina plačana v gotovini DELAVSKA ENOTNOST 2 # 8. JANUARJA 1954 • LETO XIII. • CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! PRED OBČNIMI ZBORI Fl HN MESIS B... Prižel je čas letnih, občnih zborov ... Ob tej priložnosti, kot fno se zadnja leta že navadili, kaj radi izmenjavamo — poleg naposrednih praktičnih organiza-aijskih izkušenj za izvedbo zborov — tudi važnejše misli in pomede na družbeno delovanje organizacije. To drugo se mi zdi °b letošnjih občnih zborih še posebno važno. Od tega namreč, v koliki meri in kako temeljito se vedajo v celoti, ali se ga zavedajo napačno in da zato tam še vedno gospodarijo posamezni birokrati in birokratiči. V teh primerih ne gre za drugačen položaj delavcev v gospodarstvu, za »mezdne odnose« itd., kot skušajo nekateri ocenjevati, ampak gre za pojave nezakonitosti, za pojave družbenega in gospodarskega kriminala. To je pa čisto druga stvar kot legalni odnosi in bomo porazgovorili o družbenem čisto druga sredstva se uporab delovanju in sploh o poslanstvu! Ijajo v boju zoper take pojave.) Kaše organizacije v sedanjih j S tem, ko so delavci začeli družbenih pogojih, je odvisno j neposredno upravljati gospodareče bodoče delo. Od tega jelstvo (to pravico si posameznik °dvisno, kako in v koliki meri nam bo vsem skupaj jasna tista Množica neposrednih praktičnih opravil in zadev, s katerimi se naše organizacije ukvarjajo, ozi-roma naj bi se ali naj se ne bi ukvarjale. Zakaj pripisujem razgovorom o družbenem delovanju naše or-Banizacije tolikšen pomen? Kje so vzroki za to? Po moji sodbi nas vse skupaj, ki delamo po sindikatih in ki nočemo slepo mimo družbenega dogajanja pri nas, žene v raz-Sovore o družbenem poslanstvu sindikatov spoznanje, da se je družbeni položaj delavcev v zadnjem času temeljito spremenil in da je s stališča novo nastalega družbenega položaja delavcev treba temeljito premotriti tudi delovanje delavske sindikalne organizacije. Delavci (to je vsi tisti, ki delamo v gospodarskih Podjetjih in drugih družbeno potrebnih ustanovah), ki smo člani sindikata, tvorimo našo skupno delavsko organizacijo zato, da na ta način uveljavljamo dolo- pridobi le, če dela v gospodarskem podjetju), je odpadla v gospodarstvu delitev na one, ki delajo, in one, ki upravljajo. V tej delitvi je bil nekdaj zakoreninjen tudi razredni odnos, med onimi, ki ustvarjajo vse dobrine (delavci) in onimi, ki se okoriščajo z viškom dela (upravljavci). (Zanimivo je to, da, čeprav danes ni več take družbene delitve in so podrti vsi objektivni družbeni pogoji zanjo, obstaja v glavah nekaterih družbeno manj zrelih delavcev še staro pojmovanje. Tako nekateri fizični delavci menijo, da i so vsi uslužbenci in intelektualni delavci »gospodje«, da »žive na račun fizičnih delavcev« itd., nekateri uslužbenci in izobraženci pa še smatrajo, da so nekaj več, ker ne delajo fizično in da iz samega tega dejstva izhajajo zanje tudi drugačne družbene pravice, moralne norme itd.) Danes je delo v gospodarskem podjetju in upravljanje spojeno in medsebojno pogojeno: to se pravi, vsak delavec sode- Ijenjske ravni proizvajalcev. Seveda bi bilo naivno misliti, da je prenehal boj med težnjo po brezobzirnem povečanju rentabilnosti in med težnjo po golem nominalnem povečevanju zaslužkov (saj vendar obstaja še blagovna proizvodnja in vrednostno obračunavanje v družbi). Ta boj še ostane; toda izgubil je svoj razredni značaj. Ni več boj med dvema grupama v proizvodnji, od katerih ima vsaka bitno drugačen materialni položaj, ampak je boj med progresivnimi, zrelejšimi pojmovanji v krogu samih proizvajalcev, v zborih proizvajalcev. Za ta boj je značilno predvsem to, da posledice boljših ali slabših odločitev občutijo enako vsi v kolektivu. To se pravi, da je vsaka napačna odločitev gospodarsko, ne samo moralno, škodljiva za vsakega člana te skupnosti in da jo osebno materialno občuti. (V nekaterih primerih se je pojavila težnja, da prejemki uslužbencev v podjetjih ne bi bili odvisni od gospodarskega učinka podjetja, v čemer se odraža stara miselnost delitve na sloje, ki imajo različen položaj v podjetju. Taka družbena zasnova je danes v celoti reakcionarna.) To je nekaj zelo posplošenih obrisov spremembe, ki je nastala v družbeno gospodarskem položaju delavcev z uvedbo delavskega samoupravljanja pri nas. Seveda so to le najbolj splošni in skopi obrisi. Toda menim, da že te ugotovitve opravičujejo, da se poraja vprašanje: Kaj pa sindikati? In v času občnih zborov ne smemo in ne moremo molče mimo tega vprašanja, ker se v sto Pogled na Terarija — glavno ulico Beograda Milovan Djilar predsednik Ljudske Skupščine FLRJ Nova Zvezna ljudska skupščina je prvič zasedala. Ljudski poslanci obeh svetov so izvolili svoje predsednike in predsednika Ljudske skupščine. Predsednik Ljudske skupščine FLRJ je Milovan Djilas. Predsednik Sveta proizvajalcev je Ivan Božičevič. Predsednik Zveznega sveta pa je Vlado Zečevič. | ' - ' if-f Predsednik Zveznega sne- Predsednik Zneznega ,we-ta proizvajalcev ta vlada Zečeoič Ivan Boiičeoil Poslopje Zvezne ljudske skupščine o Beogradu luje v upravljanju (odrekati mu žene, vsem nam skupne družbene1 to pravico bi se reklo, odrekati in stotih različicah vedno znova težnje. To je tudi izhodišče za mu elementarno pravico, ki si jo ponavlja. Tazrnotrivanje o družbenem de- pridobi z delom) in vsak, kdor j Seveda moram že vnaprej poznanju sindikatov. In ker so pri hoče neposredno sodelovati v de- veduti, da nimam »izdelanega« nds nastale pomembne spre- lavskih gospodarskih organih, ( odgovora na to vprašanje. Sma-t^embe v družbeno-gospodar- \ mora delati v nekem gospodar- , tram celo, da je z neko definicijo skem položaju delavcev, se nujno \ skem podjetju (z izjemo sindikat- sploh nemogoče odgovoriti. Rad vprašamo, kako to vpliva na nih odbornikov, katerim je začas- bi le povedal nekaj misli kot družb eno'mesto in delovanje de- no priznan status posrednih pro- prispevek k razpravi o tej stvari. I rana sinaucama mroKrai izvajalcev, ker so trenutno vzeti Torej kar k predmetu! »Kla- i povedanega torej izhaja stopali skupno z novimi, spremenjenimi zahtevami. Osnovni smoter delavskih sindikatov je bil torej ta, da se v njem združuje lavskih sindikatov? Najprej v nekaj grobih obri-sih glavne značilnosti sprememb v družbeno-gospodarskem položaju delavcev! V čem se kažejo te spremembe? Predvsem se je temeljito spremenil praktični položaj delavcev v gospodarstvu. Ta sprememba v kali prinaša s seboj globlje spremembe v družbenem polo-*aju delavcev v vsem javnem delovanju. Delavci so postali upravljavci gospodarskih, podjetij in nepo-Sredni upravljavci naše gospodarske skupnosti. Na ta način So objektivno, praktično, pa naj Se teg* sami že zavedajo ali ne lprej ali slej se bodo temeljito Zavedeli), prenehali biti mezdni delavci. Prenehali so biti tisti, z upravljavci gospodarskih Or0anizacij sklepajo delovne do-Sovore, seveda bolj ali manj u9odne, za prodajo svoje delov-ne sile (tako sklepanje se je praktično ohranilo tudi v držav- jo delavci zato, da čim popolneje, ugodneje sklepajo delovne pogodbe in s takim organiziranim nastopanjem preprečujejo kapitalistom, da bi brezobzirno izkoriščali delavce. (Ta smoter sindikatov je seveda marsikje v kapitalističnem svetu zabrisan, ker gospodari v vodstvih skorumpi- iz proizvodnje). sični« delavski sindikati so na- V tem smislu odpada tudi kla- stali v kapitalističnem gospodar- sično nasprotje med upravljavci, stvu. Nastali so kot organizacija ki vidijo samo rentabilnost pro- delavcev, prodajalcev delovne si- izvodnje, in med delavci, ki vidi- le, ki so se združevali, organizi- jo samo svoje zaslužke in njiho- rali, da bi s skupnimi močmi do- vo kupno moč. Ta dva družbena segli čim boljše delovne pogoje, ekstrema sta sedaj našla (bolje da bi solidarno in organizirano rečeno, bosta našla) v organih nastopali pri sklepanju delovnih' izključujeta, ki se negirata. Na delavskega samoupravljanja sku- pogodb, da bi organizirano šči- osnovi tega torej mirno trdim, pen imenovalec: Rentabilnost v lili izvajanje dogovorov in ob da v naših družbenih prilikah ni cilju neprestanega porasta živ- spremembah v gospodarstvu na- družbene potrebe po klasičnih 1 sindikati tipična organizacija mezdnih delvcev in da imajo izrazito razredni značaj. Sedaj pa. se znajdemo pred vprašanjem: delavsko samoupravljanje in organizacija za obrambo pravic mezdnega dela? Dve stvari, ki se med seboj povsem razrednih sindikatih. To bi bilo i Kar se tiče razrednih delav-vse, kar lahko povem v odgovor | skih sindikatov, je torej stvar tistim, ki v pogojih delavskega! jasna — za naše delavsko gibanje samoupravljanja razmišljajo o, so stopili v zgodovino. Toda — tem, ali so štrajki umestni, ali ali se to pravi, da delavcem v so umestna mezdna gibanja itd.J pogojih delavskega samouprav-to je, ali so umestne metode bo- Ijanja sploh ni potrebna njihova ja organizacije mezdnih delav- družbeno gospodarska organiza-cev. To je stopilo v zgodovino, cija? Ali delavcem v celoti za-Zakaj? Zato, ker v gospodarstvu doščajo organi delavskega šamani več dveh nasprotujočih si slo- j upravljanja za plodno uveljavlja-jev, ki bi imela različne gospo- J nje njihovih družbeno ekonom-darske interese. S tem pa seveda skih teženj? ne trdim, da ne obstaja boj za j Menim, da to vprašanje, prav življenjsko raven delavcev; ta i tako kot sem ga povedal, ni pri-obstaja, je žilav, toda v drugih’ vlečeno za lase, saj lahko dnevno oblikah in z drugimi metodami. '■ slišimo: Ali so nam sindikati še To je predvsem boj med zrelej- \ potrebni, saj imamo organe de-šimi in manj zrelimi delavci, ki jevskega samoupravljanja? Ko pa so med seboj gospodarsko ena- I ljudje pri nas tako vprašujejo, kopravni; to je nadalje boj med. pa seveda sploh nimajo v mislih resnično demokratičnimi ljudmi j več »klasičnih« sindikatov (deti gospodarstvu in med zbirokra- i lavci jih sploh ne potrebujejo več tiziranimi posamezniki. Odločitve in zato tudi ne sprašujejo po v tem boju niso enostranske, ne njih), ampak mislijo na sindikate, prizadenejo samo enih v kolek- kakršni so se pri nas razvili v tivu, ampak vse. 110 administrativnem gospodarstvu pri nas, le s to razliko, da bila uporaba viškov dela v ^'oji globalni delitvi pod druž-enim nadzorom in da so bili snovni življenjski interesi de-avcev s strani državne uprave njamčeni) za določen čas, pod Močenimi delovnimi pogoji in ® določeno vrednostno povra-ll°. Torej delavci so praktično Prenehali nastopati v gospodar-Vu samo enostransko, zgolj kot Prodajalci svoje delovne sile (kar le značilno za njihov položaj v Pttdlizmu, ko zasebni podjet-združenje ali državna upra-j Vzamejo na sebe vso gospo-rs/co pobudo in obravnavajo “*ce le kot prodajalce enega ed prst blaga, to je dela, ki če ^^Jtnikom nujno potrebno, odri?- priti do dobička, in kat'0^0 delavcem pravico vti-nipi c-6 v ■ gospodarsko poslova-Prni-t^d^. pa so delavci postali vPH„° *n neposredno (vse to darS seveda za družbena gospo-ni p0.dietja) edini subjektiv-oni organizirajo pro-in n10, proizvajalo, urtrnnllnln 'To razpolaOajo s plodovi dela. ^ SO 71 rt ono X —.T- : —T-j ■ • . J delavec^rlL POi™a ~ stvn " namreč objektivna dej-to i’ proktična pravica delavcev, U-la ?,’ da se marsikje delavci 0a sv°0ega položaja še ne za- Tovarišica Vida Tomšičeva občuduje darila, ki jih je prinesel lju bljansklm malčkom Dedek Mraz dobi državno administrativnega gospodarjenja. Zato še nekaj misli o družbenih smotrih, ki so družili delavce v sindikatih v tem obdobju! V tistem obdobju je bila celotna naša pozornost osredotočena na izvajanje državnega, administrativno dirigiranega plana (preko njega so se tedaj izvajale osnovne družbeno ekonomske spremembe pri nas in z izvajanjem plana je bil zagotovljen napredek proizvodnih sil). Zato je povsem razumljivo, da so sindikati stopili na stran državne gospodarske uprave in z njo skupno delali na izvedbi predvidenih gospodarskih programov (tekmovanje, udarništvo, brigade, novi načini dela, prostovoljno delo). Izvajanje plana je bil celo osnovni družbeni program sindikatov, ker so bili na ta način najbolje zaščiteni gospodarski interesi delavcev. V tem obdobju so sindikalna vodstva sodelovala v raznih mešanih gospodarskih odborih, komisijah itd. in na ta način neposredno sodelovala v gospodarski politiki. Poleg tega so sindikati opravljali v tem obdobju tudi dober del družbenega nadzora nad izvajanjem določene gospodarske politike, nastopali proti slabostim, samovolji, nebrigi za ljudi itd. Ko pa se je začela zmanjševati državna gospodarska uprava (in ko se še niso razživeli delavski organi upravljanja), pa so sindikati prevzeli celo nekatera upravno gospodarska opravila, kot je bilo potrjevanje odpustov, potrjevanje tarifnih pravilnikov in podobno. Vsekakor je bilo to veliko, obsežno delo in prispevek sindikatov v tem delu ni bil majhen. Seveda je jasno, da je to delo vtisnilo sindikatom določen pečat (vplivi državno gospodarske uprave niso bili ravno majhni in zato so se v sindikate prenesle (Nadaljevanje na 2. starani) OB ZASEDANJU PLENUMA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA USLUŽBENCEV DRŽAVNIH USTANOV SLOVENIJE OBMJE BOM PROTI BIROKiMIZNU Iz razgovora s predsednikom Republiškega odbora Radom Mikličem Na zasedanju plenuma Republiškega odbora Sindikata uslužbencev državnih ustanov Slovenije, ki je bilo zadnjo nedeljo v Ljubljani, so se lotili kaj kočljivih vprašanj. Kočljivih? Morda. Demokratična rast družbenega življenja pri nas je pač najbolj »prizadela« uslužbence državnih uradov, ustanov in zavodov. Zato tudi sindikat ne more mimo tega. Morda vas bo zanimalo, da je predsednik centralnega odbora tega sindikata brzojavil v Ljubljano, naj mu nemudoma pošljejo stenogratske zapiske zasedanja plenuma. Torej so zares načeli stvari, ki naše uslužbence močno zanimajo. Seznanimo se z njimi! Plenum si je poskušal razložiti vlogo državne administracije. Tega so se lotili zato, da bi si lahko odgovorili na vprašanja, na katerem področju naj bi si njihova sindikalna organizacija prizadevala za uveljavljanje socialističnih načel. V tovarnah utrjujejo delavske organe upravljanja ter zbornice proizvajalcev. Gre torej za oblikovanje ekonomske demokracije. Kaj pa v ustanovah? Državna administracija bi morala z vsem delovanjem služiti kot strokovni aparat, ki pripravlja delo in izvršuje sklepe r voljenih predstavniških organov | oblasti. Istočasno pa mora biti < sredstvo v rokah družbenih organov za boj proti birokratizmu, partikularizmu in izigravanju splošnih družbenih koristi, torej za zaščito demokratičnih odnosov v okviru splošnih zakonskih določil. Marsikje še prevladuje mnenje, v katerem državni aparat v celoti istovetijo z birokratizmom. Birokratizem pojmujejo kot prekladanje aktov, pošiljanje od vrat do vrat, suho in brezdušno pisamištvo in tem podobne pojave. Birokratizem pa je družbeni pojav, to so težnje po gospodovanju. Značilno pa je, da se ta navada najprej udomači med tistimi, ki jih družba pooblašča, da gre to, se vidi iz tega, da so na j Ker smo že v dobi občnih zbo-zasedanju nekateri predlagali, naj : rov, je plenum opozoril članstvo bi z zakonom ali uredbo določili, | sindikata, naj skrbneje kot lani kakšne so »pravice« sindikata, do kod segajo njegova »pooblastila« in kod začenjajo pravice vodstva urada ali ustanove. Plenum se je odločil za to, da so sindikalne organizacije dolžne neodvisno od na posameznih področjih družbene dejavnosti odločajo. Taki organi so že po družbenem položaju nagnjeni k temu, da bi svoje pravice odločanja razširili še na druga področja družbenega življenja. Če se temu pridruži še majhna politična razgledanost in razredna krhlost, potem korak do birokratizma ni več težak, i vodstva ustanove proučevati, bo Zato so najpogostejši pojavi biro- diši organizacijo in delovanje kratizma v ljudskih odborih med družbenega organa — ustanove, tajniki, zlasti pa načelniki raznih' zavoda ali urada, bodisi odnose tajništev. Tu so predvsem težnje po oblastnosti in dogodi se, da vodilni odbornik ljudske oblasti uporabi državni aparat kot sredstvo za uveljavljanje svojih osebnih teženj in da začne zanemarjati sklepe demokratičnih predstavniških organov. Prav zato se tudi tako trudimo, da bi razvili nadzorstvene organe, da bi preprečili pojave že preživelih, spoznanih, državnokapitalističnih odnosov. Sindikalne organizacije uslužbencev državnih ustanov naj bi si torej v prvi vrsti prizadevale, da bi članstvo doumelo to vlogo državnega aparata in družbeno politično funkcijo nadzorstvenih organov. To je bilo težišče razprave na zasedanju plenuma. Reči pa je treba, da so gledanja posameznikov bila precej različna. Kako živahno so razpravljali, naj pove že to, da so od vseh prisotnih (okrog 50) le šest ni oglasilo k besedi. 111 Seveda je beseda nanesla tudi na težak gmotni položaj državnih teh do, zlasti gospodarskih, orga-uslužbencev, pri čemer so zlasti, nizacij, bodisi opozarjati na mo-opozorili na to, da ponekod nala- rebitno nezakonito ravnanje. To gajo uslužbencem nadurno delo, | pa niso več vprašanja, ki bi se nočejo ga pa plačati. [ tikala izključno sindikalnih orga- Se vedno se dogodi, da vodilni nizacij, marveč se tičejo vse ko-odborniki ljudskega odbora odre- ! munalne skupnosti — tudi sindi- izbira svoje sindikalne odbornike. Merila pri izbiri naj bodo: ugled, avtoriteta, politična razgledanost in strokovna usposobljenost kandidata. Ob koncu so se dogovorili, naj bi v njihovih organizacijah gospodarske uredbe ne le proučevali, namreč naj še bolj zbirajo izkušnje iz uporabe uredb. IZ STEKLARNE V HRASTNIKU TAKO IE PRAV! Delegat za zasedanje plenuma Republiškega odbora se je posvetoval z odborniki svoje sindikalne podružnice, za kakšna stališča naj se zavzema na zasedanju Dne 25. decembra lani je za- o tem, kako dela delavski s ve, in sedal izvršni odbor sindikalne kako gospodarijo v podjetju. Po-podružnice brastniške steklarne.. sebej pa naj razloži, kako je z Med drugim so razpravljali tudi j delavskim prosvetnim društvom o plenumu Republiškega odbora »Svoboda«. ' ' 1 '' ’ ’ ’ Ko so razpravljali o kvalifika- cijah in strokovni vzgoji delavcev v kemični stroki, so mu naročili. sindikata kemičnih delavcev, ki je bil dan kasneje. Tovariš Viktor Rački, član plenuma Republiškega odbora, je 1 naj se zavzema za tak način stro-zaprosil člane odbora, naj mu i kovne vzgoje, kakršen že obstaja, povedo, za katera stališča naj se ‘ ^ ~ “------------- zavzema na zasedanju plenuma Republiškega odbora. Člani odbora so mu naročili, naj govori PODJETJE ZA RAZDELJEVANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Efeldro Upijani Mm LJUBLJANA, Pramsvn 33, p, pr. 70, tel. 23-021,23-022 prejema električno energijo iz elektrarn Elektroenergetskega sistema LRS in jo oddaja potrošnikom v svojem območju preko svojih prenosnih in razdelilnih naprav; gradi električne naprave za visoko in nizko napetost, instalira, projektira in gradi velike industrijske instalacije in male elektrarne. Obratne pisarne v Domžalah, Grosupljem, Kočevju, Črnučah in na Vrhniki. kajo sindikalni podružnici urada ali ustanove kakršnokoli pravico, da bi se zavzemala za uslužbence, ali pa da bi proučevala nekatera vprašanja, ki kažejo na slabo organizacijo dela ali pa protizako- kalnih svetov. Ti naj bi volivcem in odbornikom razložili delo organov državne uprave. To naj bi NEK KANDIDAT ZA SINDIKALNEGA PREDSEDNIKA PODRUŽNICE ŽE SEDAJ GROZI I® Diši P® Kolektiv prav gotovo ni dobro premislil, ko mu je dajal pooblastila V zapisniku 7. članskega sestanka neke sindikalne podružni bila pot sindikata uslužbencev dr- I ce jz piše med drugim tudi žavnih ustanov. To pa je tudi ena izmed poti povezovanja teh nito ravnanje. In ni tako redko, j organizacij z drugimi sindikalni-da smatrajo sindikat za orodje mi organizacijami in sveti ter upravnega vodstva. Kako daleč obratno. PO SIABEM Pi m HESSE PEČ... (Nadaljevanje s 1. strani) tudi mnoge njene metode dela) in da se je izoblikovalo tudi neko določeno pojmovanje o vlogi sindikatov (poklicni odborniki so postali brezpogojno potrebni, usmerjanje gospodarske politike od »zgoraj«, prenašanje direktiv in vmešavanje v delo kolektivov itd.). In kadar danes govorimo o sindikatih in njihovi družbeni vlogi, menim, imamo večidel pred očmi to povojno obdobje in te naše sedanje sindikate. Ti namreč edini še, med vsemi pomembnejšimi družbenimi organizacijami in ustanovami, v zadnjem času (to je v času razmaha organov delavskega upravljanja) niso doživeli nobenih bistvenih vsebinskih preosnov in jih zato notranje še vedno duše stare metode in stare družbene koncepcije. To pa je tisto, zaradi česar problem sindikatov tako vztrajno sili na dnevni red. Tudi na to vprašanje je po moji sodbi lahko odgovoriti: taki sindikati, kakršni so bili v pogojih državno administrativnega gospodarjenja, in ki so se z majhnimi spremembami ohranili do danes, nimajo več svojega družbenega opravičila za obstoj, ker ni več pogojev, zaradi katerih so obstajali in opravljali tedaj važno in dragoceno delo. Tako smo prišli do bistva vprašanja: Ali so sindikati, to je neka delavska organizacija upravljavcev, še potrebni? Če so potrebni, kje je njihovo družbeno mesto in kakšne naj bodo njihove metode dela? V tej smeri bi morali po moji sodbi letošnji občni zbori iskati osnovnih družbenih odgovorov. In kaj o stvari menim jaz? K prvemu vprašanju najprej: Sodim, da je vsem delavcem skupaj še vedno potrebna enotna organizacija, to je neke vrste združenje upravljavcev. Samo to je lalfko danes sindikat. Kaj po moji sodbi govori za obstoj take organizacije? Za njen obstoj govori več činiteljev O vsakem posebej bi bilo treba napisati daljše razglabljanje; jaz jih bom danes zato samo naštel. Prvič. S samim praktičnim upravljanjem gospodarstva se ne izčrpa družbeno gospodarsko poslanstvo delavcev. Drugič. Cela | v Republiškem svetu (plenarna množica družbenih dejavnosti je' seja Republiškega sveta, konfe-izven območja delavskih organov renca zastopnikov sindikalnih samoupravljanja in so zanje po-1 svetov in posvetovanje vodstev trebni drugi družbeni organi, ker: Republiških odborov strokovnih te ustanove samo posredno vpli- j sindikatov), na katerih je bilo vajo na proizvodnjo (prosveta, I čutiti predvsem tri težnje: raz- zdravstvo, socialno zavarovanje itd.). Tretjič. V našem gospodarstvu še vedno delujejo zakoni denarno blagovne proizvodnje, ki porajajo tudi določene nesocialistične tendence v gospodarstvu (ekonomski egoizem, rentabilnost za vsako ceno, zoperstavljanje gospodarske enote skupnosti itd.). Četrtič. Obstajajo še vedno občutne razlike v stopnji razvitosti posameznih delavcev, posameznih podjetij, proizvodnih področij, republik. Petič. Naši delavci vzpostavljajo z delavskimi organizacijami po svetu mednarodne zveze in je prav, da so tudi zaradi tega organizirani. Šestič. Delavci morajo sami skrbeti v svojih lastnih vrstah za lastno prosveto, izobrazbo in oblikovanje človeških moralnih vrlin. Torej dovolj, na pretek zadev, ki silijo v to, da so delavci organizirani, združeni v svoji enotni organizaciji proizvajalcev. Temu primerno pa bi bilo potrebno tudi prilagoditi oblike dela. Menim, da bi bilo predvsem potrebno prekiniti s prakso, da organizacijo vodijo poklicni odborniki (razen res ozkega kroga politično zrelih in razgledanih), ker so le-ti hočeš nočeš odtrgani od tistega dogajanja, zaradi katerega je organizacija delavcev potrebna in se potem zgubljajo v nekih golih organizacijsko tehničnih zadevah. (To je danes ena najbolj značilnih slabosti sindikatov!) Potrebno bi bilo, da bi organizacija čim bolj razvila svoje prosvetno delovanje (kar je po ustanovitvi »Svobod« v sindikatih skoraj zamrlo) in da bi organizacija imela svoje družbene institute (ekonomski, pravni, leposlovni itd.), ki bi organizacijam dajali potrebne študije, podatke, gradivo itd. (Danes se to v sindikatih zbira še vedno kampanjsko in precej neeksaktno in zbranega gradiva večinoma nihče ne proučuje.) Posebno vprašanje je tudi cehovsko strokovna razdrobljenost sindikatov. Seveda je to le nekaj misli. Zapisal sem jih z namenom, da bi z njimi vzpodbudil med članstvom razpravo, ki naj bi stvar, o kateri že dalj časa razmišljamo, resno osvetlila. Do teh misli so me privedli predvsem razgovori, ki so bili pred kraj lanskega leta širiti zanimanje sindikatov za obče delavska vprašanja (mladinsko vprašanje na plenumu), najti tole: »Kandidat za predsednika sindikalne podružnice M. C. je izjavil pred celotnim kolektivom, da bo sprejel predsedniško mesto pod pogojem, če se bodo vsi člani delovnega kolektiva redno udeleževali članskih sestankov, oziroma če mu dovolijo izvajanje sankcij za tiste, ki tega ne bodo izvrševali. Delovni kolektiv se je s predlogom strinjal.« Ne bomo se spuščali v to, ali je bilo tudi na sestanku res tako, kot je zapisano v zapisniku. De- novih oblik delu organizacije in ’ nimo, da je bilo tako. Kaj mislite. zlomiti starega duha, pojmovanja1, so prav napravili? in stare metode dela, ki pa se še | Prvič se vprašajmo, če lahko krčevito ohranjajo pri življenju sam predsednik sindikalne po-in imajo še nekatere zagovornike.: družnice nekoga kaznuje zaradi Vse to in razprave med član- " ker ni prišel na sindikalni stvom so mi resno utrdile spo- sestanek. Menimo, .da te pravice znanje: po starem ne gre več, n!Illa.’ Pa ^ se ve? kolektiv ki kliče po novi vsebini in novih strinjal. Taksne pravice nima oblikah dela naših sindikatov. * nihče. Za sestanke je elana treba . . , . 7.v .. pridobiti z zanimivim progra- ;, zanimivo bo o tem slisati Dru?o pa jCj & j(T s^h Res, čim širši krog članstva! Roman Albreht prav, da sindikalna organizacija nekoga kaznuje oziroma »izvaja sankcije« proti svojim članom, kot so zapisali v zapisniku. Sindikat ni prisilna organizacija, marveč je prostovoljna, vzgojna organizacija, ki naj prepričuje člane o pravilnosti svojih stališč. Ce nekdo ne pride na sestanek, potem je že nekje vzrok, da ni prišel. Morda ga ne zanima, kaj bodo razpravljali. Če pa je tako, potem naj se v prvi vrsti predsednik vpraša, kaj Je on napravil, da bo sestanek zanimiv prav za vse člane sindikata, Od dela sindikalnih odbornikov je odvisno, kakšno je razpoloženje v kolektivu in o katerih vprašanjih razpravljajo, ali o takih, ki delavce zanimajo, ali pa pripravljajo sestanke zaradi sestankov. Se vam ne zdi, da diši to po birokratizmu? —rc DELAVSKI ČASOPIS »DELAVSKO ENOTNOST« RAZŠIRIAMO DELAVCI SIMI - KOLIKO NOVIH NAROČN^OV SI PRIDOBE TA MESEC? to je, da je vsak po 9 mesecev na strokovnem delu v tovarni, 5 mesece pa v steklarski šoli v Rogaški Slatina. Še bolje bi pa bilo, če bi ustanovili redno strokovno nadaljevalno šolo tudi za steklarsko stroko v Hrastniku. Ne strinjajo se pa s tem, da bi zgradili peč za šolo, ker tiste tovarne, ki potrebujejo največ strokovnih delavcev, ne kažejo dovolj zanimanja. -do VELIKO DELA JIH ŠE ČAKA Zadnjo nedeljo v decembru se je sestal plenum Republiškega odbora sindikatov komunalnih delavcev Slovenije. Razpravljali so o zdravstveni zaščiti, tarifnih in organizacijskih vprašanjih. Zaradi raznih strok, ki so vključene v tem sindikatu, je seveda tudi toliko več problemov. V socialno zdravstvenih ustanovah delajo skoraj vsak dan čez uro, ponekod tudi po 14 ur, plačujejo jih pa ne. Umljivo je, da je tudi odstotek bolezenskih izostankov razmeroma visok. Precej krivde pa je na samih delev-cin, ki pri zdravju škodljivem delu ne pazijo. Zanimivo je tudi., da je bilo leta 1952 907 nesreč pri delu, izven dela pa 570, kar govori o tem, da se komunalni delavci zaposlijo še drugod. Pri gospodinjskih pomočnicah in tudi kuhinjskih uslužbenkah je še vedno pereče vprašanje strokov-nosti. Prve so tudi slabo organizirane, saj je izven organizacije več kot 3000 gospodinjskih pomočnic. Posebno poglavje je tudi tarifna politika in je imel plenum tako v prekratkem času kar dosti opravil, ki jih bodo morale sindikalne organizacije izvršiti. Med najboljšimi je sindikat komunalnih, delavcev v Mariboru, medtem ko so v Celju precej slabši-Plenuma se je udeležil tudi predsednik centralnega odbora Ratko Koruzovič. —č IZ VUZENICE Usicmovili so si podružnico Sredi prejšnjega meseca so se zbrali člani hidroelektrarne v Vuzenici in si ustanovili sindikalno podružnico. Občnega zbora sc je udeležil tudi predsednik Okrajnega sindikalnega sveta ir Slovenj Gradca tovariš Gros. Izvolili so si tudi zaupnika »Delavske enotnosti«. —c OB ROBU DOGODKOV TEŽAVE ITALIJANSKE KLERIKALNE VLADAVINE Komu zvonijo zvonovi? O vzrokih italijanske notranje politične krize, o sovražnikih italijanskega ljudstva in o perspektivah, ki so zaenkrat še zelo motne Zvonili so zvonovi vseh 365 rimskih cerkva. Kardinali in nadškof je, škofje in prelati, prošt-je in nižji duhovniki so, odeti v žamet in svilo, opevali slavo božjega imena. Med tem pa je tri milijone brezposelnih, oblečenih v stare, pošite in raztrgane delovne obleke, prosilo za košček kruha ... za sebe in svoje družine. In nekaj milijonov delavcev je stavkalo. In pol milijona ljudi, ki žive v jamah (kot praljudje), je sanjalo o majhni, čisto majhni kočici nekje med zelenjem ... In dva in pol milijona upokojencev, ki dobe povprečno letno le štiri tisoč lir . . . Papež Pij XII. pa je čital božično poslanico. Zelo lepo je govoril. O miru, o krščanski ljubezni in blagoslovil je Atlantski pakt ter Evropsko obrambno skupnost . . . In spomnil se je svojih ovčic, ki trpe na tem svetu, da bi lahko na onem bolje živele. In dejal jim je: Ljubite svojega bližnjega (kapitalista!) in ne pustite, da bi vas zavajali v greh (greh pa je po njegovem že, če navaden zemljan pomisli na človeka vredno življenje). In spomnil se je tudi posvetnih voditeljev — njemu in njegovi gosposki vdanih velmož, in jih pokaral: »Nikar ne nasedajte socialnim spo rom. Ne poveličujte, kar ni veliko. Verujte v tisto, kar je razumno in kar je mogoče.« Papež je govoril. A govorili so tudi milijoni lačnih in brezpravnih. Odmevi glasov z ulice so se slišali celo v vodstvu klerikalne stranke. Senca ogorčenih plebejcev je legla na vlado, stranko, na Vatikan. In v tej senci se je vnel boj, boj, ki je že dalj časa tlel. To je boj med tistimi, ki so še z zelo tanko nitjo povezani z ljudstvom, in onimi, ki zahtevajo, naj jih ljudstvo ljubi, ker so mu »bližnji«, naj ljudstvo trpi, da bo lahko »na onem svetu« uživalo rajske dobrote. Kriza italijanske klerikalne vladavine se s hitrimi koraki bliža vrhuncu Papeževa božična poslanica je eden izmed odrazov te krize. Priznanje, da se je v Italiji zaostril socialni boj, boj med delom in kapitalom. Obupen poskus, da bi rešili ta spor v korist bogatih, in potrditev, da je socialni boj zajel tudi klerikalno vodstvo. In tudi priznanje o nemoči klero-kapitalističnih velikašev, ki so se v strahu pred proletariatom oprijeli zadnjih sredstev; nasilja in svetega pisma. * Težave demokiistianov niso od danes niti od včeraj. Težave, ki tarejo klerikalno gospodo, imajo svoje zgodovinske vzroke v vsej povojni politiki klerikalne vladavine v Italiji. Udarec, ki ga je sprejela demokrščanska stranka lanskoletnega sedmega julija (pri parlamentarnih volitvah), je te težave še povečal. Čeprav si je demokrščansko vodstvo prizadevalo, da bi si s tistim proslulim volilnim zakonom in s pomočjo svojih sopotnikov (socialdemokratov, republikancev in liberalcev) pridobilo v parlamentu vodilen položaj, se je vendar krščanska demokracija znašla po volitvah — osamljena. Dosedanje njeno delovanje jo Je toliko razgalilo, da so se ji odtujili mnogi pristaši in tudi meščanski politiki, ki so do 7. julija v strahu pred kominformizmom in vplivom desnice na demokristjane trobili s klerikalnimi veljaki v isti rog. Tistega lanskega poletnega dne so se v parlamentu sestali predstavniki 8 italijanskih strank: 262 je bilo demokristjanov, 218 inform-birojevcev (143 togliattijevcev m 75 nenni.jevcev), 40 monarhistov, 29 neofašistov, 19 socialdemokratov, 14 liberalcev in 5 republikancev. 262 demokristjanom je stalo nasproti 325 poslancev opozicije. Sledila je dolga vladna kriza. Končno so razbito ladjo krščanske demokracije zakrpali s Pellovo »začasno vlado strokovnjakov« ali »vlado koristolovcev«, kot so jo imenovali in jo še imenujejo njeni nasprotniki. Vendar Pella nikakor ni hotel biti »začasni« predsednik. Svoji »strokovnjaški« vladi je hotel pridobiti tudi politično legitimacijo. In pogrel je tržaško vprašanje, do skrajnosti napihnil spor z našo domovino in se hotel z žvenketali jem orožja na mejah Jugoslavije uveljaviti v svetu kot državnik, ki ga potrebujeta Zahod in Italija. Ker so vodilni ljudje vseh političnih strank prežeti s skrajnim nacionalizmom in imperialističnimi težnjami, se je Pella z razpihovanjem šovinistične protijugoslovanske gonje res lahko nekoliko uveljavil. Toda le za kratek čas. Trst za Italijo prav nič ne pomeni. Pogreli so to vprašanje in ga povečali zato. da bi zakrili tujim opazovalcem vso bedo v Italiji, socialne krivice in ves svoj izkoriščevalski pohlep. To sredstvo, ki je sicer lahko za crenutek zaslepilo nepoučenega tujega opazovalca in omamilo italijanskega človeka, ki ga še vedno bremene ostanki fašistične vzgoje, so kmalu zakrila druga, resna življenjska vprašanja — delo ... kruh ... Ena izmed milijonov, ki so v zadnjih mesecih ponovno dvignili zastavo revolucije In klerikalni Pel-lovi vladi, »vladi koristolovcev«, so se začeli majati stolčki. Treba je bilo najti ; rešitev. Pella si je to rešitev zamislil v skupnosti nazadnjakov, ki bi podpirali njegovo »politično« vlado, obnovljeno z nekaterimi novimi> I nazadnjaškim skupinam naklonjenimi ministri; De Gasperi hoče rešiti krizo z utrditvijo politične sredine, v kateri bi imela glavno in odločujočo besedo njegova stranka. Zmerne, ali kakor jih V Italiji imenujejo levičarske struje v demokrščanski stranki pa zahtevajo socialne reforme »socialno vlado«. j Spor, ki je tiel» je zagorel. Krščanska demokracija je gibanje, ^ zajema ljudi vseh slojev, od delavce', in obrtnikov do bogatašev in vrhov Katoliške akcije ter vatikanskega kapit»-la. Različne struje* različni interesi. ^ kjer so različni interesi, tam ni soglasja* Že večkrat srn® slišali vesti o spori*1 v krščanski demokraciji. Zadnje čas® so se ti spori še P°' sebno zaostrili. ReS hočejo nadeti spopa' dom v demokrščan-skem vodstvu for' malen in mil značaj, toda ti poskusi ne uspevajo. Desničarske struje, ki v stranki prevladujejo in so poslušno orodje Vatikana ter nazadnjaške Confindustrije. so se nujno moral® spreti s tistimi silami v stranki, ki jim Pellov° snubljenje nazadnjakov in njegove nazadnjaške težnje niso pogodu V zadnjih dneh veliko govore o sporu me^ Pellom in De Gasperijem, vendar to ni bistv® krize. Bistvo je v tem, da zmernejši, nekolik0 levičarski elementi v stranki na čelu s Grom chijem in katoliški sindikalni prvaki od vodstvom Pastoreja, ‘nočejo in ne morejo odobrit} Pellove politike zakrivanja oči pred težkih11 ¥ VELENJSKEM RUDNIKU JE ZAČEL OBRATOVATI NOV IZVOZNI JAŠEK VIHNJI »OHM NO! OBRAZ Za izgradnjo in mehanizacijo rudnika so doslej potrošili 2 milijardi 750 milijonov dinarjev Velenjski radarji so na Silve-lovo praznovali tudi začetek .^atovanja novega izvoznega ia- i ^ je največji pri nas. Ta ” S®K so začeli graditi pred pe-leti. Toda ne samo jašek, še ^®°go drugih novosti je v Vele-r lu- Samo bežen sprehod po stanem Velenju in kratek pogovor rudarji in upokojenci zadostuje, a spoznaš in razumeš, kako hu-v_° j® bilo nekdaj in kako danes tlenje spreminja svoj obraz, retnogovni zakladi Šaleške do-ue nekdaj niso prinašali rudar-sreče. Danes je drugače. Po-starega Velenja raste novo Ve'lenje. 400 rudarskih družin stanuje v novem rudarskem naselju. v samskem domu je 120 samcev r1 Prihodnje leto bodo na po-zgradili 30 lepih enodružin-, 'h hišic. Sredstva so že zago- toviii. Tako je z okolico Velenja, z j Za gradnjo novega jaška so i z mehanizacijo je namreč stal Velenjem samim. In kako je z \ potrošili 221 milijonov 900 tisoč ‘ 1 milijardo 254 milijonov dinar-rudnikom? Pred šestimi leti so dinarjev. Toliko za sam jašek. jev. Tamkajšnji inženirji trdijo, začeli odkrivati nove sklade pre- Ce k tem stroškom prištejemo še da je velenjski rudnik med teh-moga. S 5730 metri vrtin so od- vrednost ostalih gradenj in opre- nično najbolj opremljenimi rad-krili 455 milijonov ton premoga, me, ki je bila potrebna za obra- niki pri nas. To jim lahko verja-Stari jašek ne bi mogel dvigniti tovanje novega jaška, so v Ve- ■ memo. Res, Velenje vse bolj spre-vsega premoga, kolikor ga mislijo len ju potrošili za investicijske min ja svoj obraz; tako rudnik še nakopati. Zato so začeli graditi ': gradnje dve milijardi 715 milijo- kakor njegova bližnja okolica, novega. 373 metrov je globok in, nov dinarjev. Samo izvozni stolp I V. K. osem metrov širok. 18.600 kubič- 1 nih metrov zemlje so izkopali, | vgradili pa 5220 kubičnih metrov i betona in betonskih kock. Iz ja- | ška bodo vozili premog s skipi: in kletkami. Ko bodo obratovali! skipi, bodo lahko prepeljali iz jame 7 tisoč ton premoga dnevno, j Člani sindikalne podružnice Ce bo obratoval skip hkrati s ^ kovinske industrije »Neverke« so kletkami, pa ga bodo izvozili 10 ti- : se še pred občnim zborom sestali soč ton dnevno. Letno bodo lahko j in pregledali finančno poslovanje izvozili z novim izvoznim strojem svojega izvršnega odbora. 300 tisoč vagonov premoga. I Sindikalni odborniki so posto- IZ MOST PRI ŽIROVNICI PrenoZenjc »odo prodal! da si ga bodo lahko razdelili med novi sindikalni podružnici Pred dobrimi 14 dnevi je zasedal izvršni odbor podružnice Elektro Žirovnice in elektrarne v Mostah. Pred nedavnim so namreč razpisali anketo, ali naj ostane še KAJ DELAJO V SINDIKALNI PODRUŽNICI »NEVERKE« Člani S i odleCan o izdatkih GOSPODARSKE VESTI Tovarna »Rog« bo izdelala , letos 10.000 koles jza živinske proizvode itd. Pričakujejo, ' da bo že letos v aprilu omogočen nor-Ljubljanska tovarna koles >Rog« bo malen promet v jugoslovanski svobodni 7 letošnjem letu poslala na trg 10.000 coni v Solunu. j°{es. Razen toroeda proizvajajo vse sami. Letos bodo izdelovali pred- '’sem moška kolesa, v načrtu pa imajo ‘uai proizvodnjo ženskih, otroških in “Portnih dvokoles. Končni cilj kolekti-Va je, izdelati 50.000 koles na Ifcto. Rudnik Zenica zvišal proizvodnjo . Premogovnik Zenica je v zadnjem ‘fornesečju lanskega leta znatno povečal Proizvodnjo. V novembru so zeniški ru-Jarji izkopali 52.100 ton premoga, to je 12.000 ton več kot v avgustu. Svoje °bveznosti do potrošnikov so precej pre-Segli in odposlali približno 5.000 ton Premoga več, kot je bilo dogovorjeno. v letošnjem letu bodo posvetili posebno Pozornost oskrbi zeniške železarne. V Zagrebu proizvajajo fluorescenčne cevi Tovarna električnih žarnic v Zagrebu proizvaja že po nekaj sto fluorescenčnih cevi dnevno. Tak^ žarnice, ki jih poprej pri nas nismo izdelovali, trajajo trikrat dalj in potrošijo trikrat Rianj električne energije kot navadne. Z novimi žarnicami bomo lahko znatno Izboljšali osvetljavo naših tovarn, dvoran in ulic. Dve novi cementarni v Angliji . V letu 1955 so uvozili v Anglijo sko-raj pol milijona ton cementa. Posebno v®liko so ga potrebovali za utrjevanje Nasipov pred pdplavami, ki so ob pridatku leta povzročile precejšnjo gospodarsko škodo. Letos bodo pričeli graditi ?a Angleškem dve novi cementarni, ki bosta proizvajali letno 150.000 ton cementa. Za gradnjo obeh cementarn bodo Porabili približno 5 milijonov funtov. Naša svobodna cona v Solunu > Po pogodbi iz leta 1925 je dobila Jugoslavija svobodno cono v solunskem Pristanišču za dobo petdesetih let Zadrega naših tobačnih tovarn Pred dnevi je bil v Ljubljani posvet zastopnikov vseh tobačnih tovarn naše države. Razpravljali so o proizvodnji tobačnih izdelkov v letošnjem letu. Zastopniki so menili, da tovarne ne bodo mogle v celoti izpolniti svojih obveznosti zaradi premajhnih zalog tobaka. Predlagali so, da bi zmanjšali proizvodnjo cigaret »Dravac, >Zeta< pa povečali. Obenem bi povišali cene cigaretam >Drava< od 26 na 28 dinarjev, >Zetn< pa pocenili za 4 dinarje pri 20 komadih. Nova ladja V reški ladjedelnici »Tretji maj< so te dni splovili novo oceansko ladjo »Velebit«, ki bo že letos dokončno dograjena. Njena nosilnost bo 4700 ton, hitrost pa 16 milj na uro. Uspeh delavcev v puljski tovarni cementa Delavci v tovarni cementa »Giulio Revelante« v Puli so svoj letni proizvodni načrt izpolnili 47 dni pred rokom. V letu 1955 je ta tovarna dosegla pomembne uspehe na tržiščih, saj je izvažala svoje proizvode na vseh 5 kontinentov. Razen tega, da so začeli lani proizvajati nekaj novih vrst odličnega cementa, so tudi precej razširili svoje obrate in povečali proizvodnjo. V LR Srbiji bodo zgradili moderne mline Konec decembra so se v Novem Sadu sestali mlinarski strokovnjaki LR Srbije. Razpravljali so o desetletnem perspektivnem načrtu za izgradnjo mlinarske industrije. Po tem načrtu bodo do 1964. leta zgradili 8 velikih mlinov, ki bodo dnevno zmleli okrog 200 vagonov žita. Že v letošnjem letu bodo pričeli graditi nove mline v Sabcu. Zrenjaninu in Novem Sadu. Računajo, da bodo lahko v vsakem izmed njih zmleli po 10 vagonov pšenice na dan. pali zares demokratično. Najprej je izvršni odbor pregledal, kako so izpolnili proračun za lansko leto, potem pa je svoje predloge predložil vsemu članstvu, naj samo odloči, kako in komu naj denar razdeli. Predvideli so, da bodo izplačali 5.000 dinarjev denarne pomoči članom, člani so sami določili, komu izmed njih naj bi dali to pomoč. Upravni odbor je tudi predlagal, naj bi dali za novoletno jelko 10.000 dinarjev. Člani pa so sklenili, da bodo dali 15.000 dinarjev, ker je v tistem okolišu pet osnovnih šol in bo vsaka dobila primeren de- IZ TOVARNE »FRANC LESKOŠEK« V MARIBORU Ne bodo imeli plačanega tajnika Konec prejšnjega leta so v tovarni »Franc Leskošek« v Mariboru precej govorili o tem, da bi nastavili plačanega tajnika sindikalne podružnice. Na plenumu sindikalne podružnice so tako tudi sklenili. Vendar so se po daljših razpravah premislili. Menijo namreč, da bi najbrž potem delal le plačani tajnik, da b' na primer lani obiskalo Jugoslavijo okrog 55.000 turistov iz Zahodne Nemčije in 28.000 iz Anglije, letos pa pričakujejo približno 100.000 Nemcev in 60.000 Angležev. Tudi iz drugih dežela, zlasti iz Avstrije, bo prišlo mnogo go- lež. Prav tako so dali tudi 12.000 stov. Med njimi je veliko zanimanja (JjnaTjev Za kuharski in krojni tudi za manjše turistične kraje, zato bi , y • i • • • • i i bilo prav, če bi naši turistični uradi po- t^caj, ki ga je Organizirala JTlia-svetili večjo skrb propagandi, izdelavi d inska organizacija, saj je večina tečaja prav iz njihove- voj našega turizma. 1 ga delovnega kolektiva. nanj zanašali, drugi odborniki pa bi več držali roke križem. Kar prav imajo! i se vsi le sindikalni ali manj J. vnaprej ena podružnica, ali naj jo ima vsako podjetje posebej. Člani so se odločili za drugi predlog. Izvršni odbor pa je sklenil, da se bodo razdelili po občnih zborni. Do tu je šlo vse gladko. Ko pa so prišli do premoženja sindikalne podružnice, se je zataknilo. Konec koncev so se odločili, da bodo radijski aparat, zračno puško itd. prodali, izkupiček pa pravično razdelili med obe novi sindikalni podružnici. Tako nobena sindikalna p< o- a- V TOVARNI CELULOZE IN PINOTANA V GORIČANAH LAHKO SE POHVALIJO Blagajnik krajevnega sindikalnega sveta v Medvodah obiskuje sindikalne podružnice in pregleduje, kako kaj gospodarijo io kako vodijo blagajniške knjige. Tako je tudi obiskal podružnico Tovarne celuloze in pinotana v Goričanah. Ugotovil je, da je bla- družnica ne bo imela ničesar, dijski aparat že lahko kupite, zračno puško pa težko. Ne bi bilo pametneje, če bi vse premoženje ocenili in si ga potem po vrednosti razdelili? Pred občnimi zbori sindikalnih podružnic na območju Krajevnega sindikalnega sveta v Rušah Vse podružnice na območju Krajevnega sindikalnega sveta v Rušah se že dalj časa pripravljajo na svoje občne zbore. Vse so že imele sestanke izvršnih odborov, kjer so se pogovorili o dosedanjem delu in bodočih nalogah sindikalnih podružnic. Občni zbori podružnic se bodo pričeli takoj po Novem letu. Vodstva podružnic skupaj s članstvom že zdaj podrobno razmišljajo o tem, koga naj bi predlagali v nova sindikalna vodstva, ki jih spričo no- ga jna ažurna, da so vse priloge I vega gospodarskega sistema ča-in je posebej pohvalil blagajnika i kajo nedvomno odgovorne naloge, podružnice. V. I G. G. BESEDA BRALCEV PISMO IZ MARIBORA In če pride do nesreče? Pustaiušču za dobo petdesetih let, to je pljučno do 1973. leta. Toda pristaniške T U- nLtsknlo TllffOsla- "»Prave, sama obala in skladišča so bila LCtOS DO ODlSKcMU J11*" ®ed Vojno tako razrušena, da jih nismo VITO VellKO TUTlh UiriStOV P0B!i uporabljati. Naše pomorsko grad- ; ' P.eno podjetje je že dalj časa poprav- Po izjavi predstavnikov naših tun-Ualo obalo v dolžini 200 metrov in mo- stičnih uradov na nedavni konferenci V mariborski železniški kurilnici je slišati zadnje čase precej kritike in ostrih besedi. S spremenjenim turnusom (to je razporeditev službe strojnega osebja), ki velja od polnoči 31. decembra 1953, nismo zadovoljni. Zakaj? Zamude tovornih vlakov so namreč tako velike, da je postala že itak naporna služba strojevodij in kurjačev še težja. Kar poglejmo tale primer: Tovorni vlaki na progi Maribor—Ljubljana imajo večkrat po 12 in še več ur zamude, tako da je treba takoj po prihodu brez najmanjšega počitka sesti v osebni vlak in se odpeljati nazaj. Na primer, če pelješ iz Maribora v Ljubljano vlak 543 z začetkom službe ob 2.45 in se vrneš s potniškim vlakom, ki pride v Maribor ob 23.14 ter nato porabiš še določen čas (najmanj poldrugo Pri nas strojni mojstri, ki razporejajo službo osebja, prijavljajo tiste, ki se ne pokoravajo pretiranemu službovanju. Vsak se na primer boji peljati izredni vlak — recimo v Zagreb — ker ve, da bo 36 ur brez počitka na stroju. Te vrstice sem napisal, da bi opozoril tiste, ki sestavljajo tur-be, tako da si po tri, štiri noči strojevodij. Tem bolj nas čudi, nuse) naj take napake odpravijo, zaporedoma na delu. če upošte- da je pri nas 6 mladih, zdravih vidnim, da je treba vendarle varno, kako odgovorna je želez- I strojevodij še vedno zaposlenih i upoštevati 8-urni delavnik in za-ničarska služba, bomo lahko pri-, v pisarnah in v upravi, kjer bi, nsude, ki naj jih železničarjem trdili, da prizadeti upravičeno jih prav lahko zamenjali tehniki, j izplačajo, kadar zaračunavajo godrnjajo zaradi spremembe tur- Menimo, da bi se morali prav vsi | življenjske stroške na potovanju. Železniško osebje je preobremenjeno Zastopniki sindikalne organizacije in predsednik pododbora strojne sekcije so posredovali pri upravi, da bi skupno izdelali tak turnus, ki bi upošteval 8-urni delovni čas in zamude. (Teh nam namreč ne priznavajo niti pri izplačilu življenjskih stroškov na potovanju.) Naših pritožb pa ni nihče upošteval. Zaradi spremembe turnusov v mariborski kurilnici bo imelo osebje zdaj po 280 ur službe na mesec, čeprav zakon predpisuje 208-umi delovni čas. potruditi in skupno reševati na-i loge, ki nam jih nalaga skupnost.! Viktor Bari, strojevodja PISMO SINDIKALNE PODRUŽNICE DELAVCEV TRGOVSKEGA PODJETJA »GRMADA« Z-isai smo sc ©»čili la koiehtiVno ©ncotofiiost Člani sindikalne podružnice delavcev trgovskega podjetja »Grmada« smo večkrat razpravljali, kako bi izboljšali delo v trgovini. ??cialniml problemi. Potrditev tega le veliko j^vkovno gibanje milijonov italijanskih delav-®v- Pastore se je doslej vedno zavzemal za ‘avke in pozival delavce, naj stavkajo, vlada 'a Je stavkajočim grozila. - Pella, ki je prišel na vlado kot »strokov-Jak«, kot človek iznad in izven stranke, ni lankinemu vodstvu nič kaj rad pokoren, če-Ptav zavzema v njem enega izmed vidnih po-'J2a]ev. v enem zadnjih govorov se je zelo azhuaii nad vodstvom krščanske demokracije Sosebno nad De Gasperijem, ki govori le o Prijateljski vladi« in ne o »naši« (demokrščan-r5*j in ki še vedno želi, da bi se katoliška de-nokracija utrdila na oblasti s pomočjo strank politične sredine. Pella je v tem govoru Izjavil, 6 nezadovoljen s podporo demokrščanskega izv «va’ Zahteval je, naj mu De Gasperi in vfsni odbor stranke vsaj lojalno pomagata, ali v? naj sprejmeta odgovornost za sestavo nove tst e’ In obenem je zagrozil, da lahko prav .“fo »potihoma odide« kot se je na tihem po-VU v italijanskem političnem življenju. d De Gasperi in njegovi pristaši so po teh in rugih podobnih grožnjah nekoliko popustili, b“r vedo, da v sedanjem položaju nikakor ne ka uspeli sestaviti močne politične vlade. Kot “Ze, so Spre|eii peliov predlog o obnovi vlade Vi huvimi ministri. Vendar so si pridržali prali0. razpravljati o tem, kdo bo minister, v ^ihistrske stolčke Je zajel pravcat vihar, ti i?a struia v krščanski demokraciji hoče ime-, ir največ mest v vladi. Katoliška akcija va’ naj bi bil znani nazadnjak Togni mi-nnt- industrije. Pella hoče odriniti s položaja kot n^ega ministra Fanlanniia, ki se mu je i- Predstavnik demokrščanske večine v par-i-mentu že večkrat uprl, in ki misli, da bi le ščan ?^ne hrize lahko izšla trdnejša demokr-Poti lta vlada — pod njegovim vodstvom. In ki , 1 h d i sanja, kako bi razširil vlado s ta- £ al ljudmi, ki bi bili pogodu monarhistom, on].,«®5611 Pa' zahteva, naj se Pella odpove stoič«kU zunanjega ministra, ker želi na ta bil s. Posaditi svojega privrženca. To naj bi hort,, ■vek’ kl hi zagotovil podporo Italije Zavalit In zahodnim paktom, obenem pa koristil »Kanski nazadnjaški politiki. U^hšati je bilo celo glasove, da je Pella priprav-orrti ustanoviti ministrstvo za gospodarsko ko-ta!fr>nacli0’ ki hi ga poveril Gronchiju ter Pella zadovolji! strankino levico. S tem bi si rest„i-2a”otovi’ demokratično kuliso s svojo no vilfi131110 Politiko. Toda Gronchi se s takš-hteva0®0 v nazadnjaški vladi ne strinja in za-forme’ naj vlada izvede najprej socialne re- bl m!egai° so Se zaradi števila ministrov, ki nikih zamenjali, burno razpravljajo o pomoč-ki 1» ministrov, sporekli so se okrog programa, narodnPoa leP*h besed o pravični razdelitvi •noči "aga oohodka, odpravi nezaposlenosti, po-in£ornjkj,ežem' a °h®nem poln vojnih napovedi In vsi so veliko govorili, da bo preosnova vlade koristila delovnim ljudem, toda novi ministrski kandidatje so bili gospodje, ki se še nikoli v svojem življenju niso ogrevali za socialne pravice. Kako globoko je odjeknila ta politična kriza v italijanskem javnem življenju, nam med drugim pove tudi pisanje vladnega časopisa »Mes-saggero«, ki je bil pod pritiskom javnega mnenja prisiljen pograjati demokristjansko vodstvo. V eni izmed svojih zadnjih številk je pozval demokristjane, naj ne dovole, da bi se »boj proti kominformu spremenil v navadno nazadnjaško politiko« (to se je že zgodilo). Nadalje pravi, da morajo demokristjani spoštovati razpoloženje ljudstva in dobro oceniti »polet socialne iniciative«. Pella In drugi demo-krščanski veljaki so tokrat ponovno prosili svoje nekdanje sopotnike, naj bi jim pomagali snesti kašo, ki so jo skuhali. Toda vsi: socialdemokratski prvak Sa-ragat, šel liberalov Vila-brunne in republikanec Pacciardi so na Pellovo snubljenje odgovorili, da z nazadnjaško in protiljudsko vlado niso pripravljeni sodelovati. Vsi, posebno pa socialdemokrat Saragat, so zahtevali, naj vlada sprejme delavske zahteve. Iz občutnega volilnega poraza (socialdemokrati so izgubili pri parlamentarnih volitvah tretjino glasov) so se naučili, da jih bodo volivci toliko časa zapuščali, dokler se stranke ne bodo vrnile k njim, k ljudstvu. Zato še dokaj uporno zahtevajo, naj vlada omeji brezposelnost in prepreči novo odpuščanje delavcev, sprejme načrte za zidavo stanovanjskih hiš, zaščiti kupno moč delavcev, izvede agrarno reformo in začne ustanavljati kmetijske zadruge, sprejme desetletni načrt zidave šol, vodovodov, bolnic: odpravi korupcijo v državnem aparatu, ki je oškodovala državo za več milijard lir, ker lastniki velikih tovarn in bank ne plačujejo davkov. Teh socialnih zahtev pa Pella nikakor ni hotel sprejeti, ker je še vedno računal, da se bo izkopal iz krize s pomočjo političnih spletk in s podporo desnice. In kominformisti Togliattija? In Nennijevi socialisti, ki kot vešča okrog luči frfotajo okrog italijanskega kominformizma? Oboji se niso odpovedali svoji dosedanji praksi. Stoje ob strani, hujskajo proti vladi In sl na tihem žele, da bi bila vlada čimbolj nazadnjaška. Volivci, ki nasprotujejo sodelovanju z desnico, bi tako zapuščali demokristjane in se iz jeze in obupa pridruževali kominformističnemu taboru. Prave pristne stalinske spletke. Italijanski proletariat je v zadnjih dneh zopet dvignil zastavo revolucije. Milijoni stavkajo, brezposelni demonstrirajo, delavci zavzemajo tovarne in volijo delavska upravna vod- ________________j____j ^_______ Kdo je kriv zamud? Prav go- j Vemo, da bi moralo biti delo uro) za pregled stroja — boš pri-, tovo je vzrok naraščanje železni-' tako, da potrošniki ne bi mogli šel domov okrog 4 zjutraj. Ob škega prometa. Razen tega pa neupravičeno grajati ljudi, ki so 20 29 pa imaš zopet nastop služ- nam tudi primanjkuje sposobnih zaposleni v trgovinah. Po rednih inventurah, ko smo ugotovili finančne viške ali pa primanjkljaje v posameznih poslovalnicah in skladiščih, so dostikrat sledili neprijetni upravni in sindikalni sestanki. Vse to nas je napeljalo na razmišljanje, kako bi zaostrili kolektivno odgovornost trgovskega osebja, ki ima opravka z blagom in denarjem O tem je razpravljal tudi delavski svet in končno sklenil predlagati kolektivu, da sprejme vsakdo, ki ima opravka z blagom in denarjem, del materialne obveznosti, če je ugotovljen primanjkljaj. O predlogu so v posameznih poslovalnicah in skladiščih razpravljali skoraj dva meseca. Potlej pa smo sklicali članski sestanek sindikata, ki se ga je udeležilo nad 95 Vo članstva. Vodstvo sindikalne podružnice je članstvu pojasnilo pomen in koristi kolektivne odgovornosti v trgovini. Na sestanku je bilo izrecno poudarjeno, da se kolektivna odgovornost sprejme samo prostovoljno in s privolitvijo vsakega posameznega člana. Predlog so člani Izglasovali z dviganjem rok. Proti predlogu ni glasoval nihče. Vsi člani kolektiva so torej za to, da uvedemo kolektivno odgovornost za poslovanje, ki je le v tem: člani kolektiva, ki delajo v poslovalnicah in skladiščih in imajo opravka z denarjem in blagom, so sklenili, da bodo vložili v hranilnico vsak na svoje ime v teku leta eno mesečno plačo. Ce slučajno nastane v neki poslovalnici ali skladišču primanjkljaj, bodo primanjkljaj krili s hranilnimi vlogami vsi uslužbenci in to po izračunanem odstotku, ki odpade na plačo posameznega člana. Tovariš R. P. je o tem napisal članek, ki je bil objavljen v Delavski enotnosti decembra lani. Z nekaterimi trditvami tovariša R. P. se ne strinjamo. Tova- i riš R. P. pravi v članku, da je| kolektiv sicer sprejel predlog o kolektivni odgovornosti, vendar imajo o stvari posamezniki še precej pomislekov. Ta trditev ni- LepaJce, na katerih italijanske politične stranke obljubljajo volivcem »zlate gradove«, trgajo otroci z zidov in jih prodajajo kot — star in ničvreden papir. stva. Voditelji Informbirojevcev, Nennijevih socialistov in socialdemokratov, ki znajo veliko govoriti o socializmu, a malo napraviti zanj, pa so molčali, ko so v Firencah, v enem samem dnevu odpustili 2000 delavcev . .. Italijanski delavski rod se pričenja zavedati svoje moči in svojega poslanstva. Sam se združuje, združujejo ga velike revolucionarne akcije in iz teh bojev rastejo novi voditelji, ki jim želimo, da bi znali voditi italijansko ljudstvo k srečnejši bodočnosti. Vlada Pelle pa bo padla. Prej ali slej. Nobena preosnova je ne bo mogla rešiti. In padale bodo tudi vse druge nazadnjaške vlade. Vladna kriza bo v Italiji tako dolgo, dokler ne bo žuljevs roka krojila usodo italijanski deželi. In res. Pravkar sem zvedel, da je italijanska vlada padla .. t J. V. sprejemu predloga o kolektivni odgovornosti ni nihče nasprotoval in ne glasoval proti. Menimo tudi, da ne more kolektivno oziroma materialno odgovarjati za primanjkljaje direktor ali ostali uslužbenci uprave, ki nimajo prav nobenega stika z denarjem ali blagom v skladiščih ali poslovalnicah. Mislimo, da bomo s to skupno odgovornostjo pri nas odpravili nedisciplino, nerednost pri delu, malomarnost pri ravnanju s splošno ljudsko imovino, člani pa bodo bolj stremeli za večjo strokovno usposobljenostjo in po- ©I®?!! zbori s® pred durmi! iskali bodo tistega, ki skupnosti škoduje iz kakršnih koli namenov. Mislimo, da s tem, ko smo sprejeli predlog o kolektivni odgovornosti, ne posegamo v pravice posameznih članov podjetja, kajti to smo sprejeli prostovoljno, po vsestranski razpravi kolektiva, brez kakršnih koli administrativnih ukrepov. Sklepe o kolektivni odgovornosti pa bomo zapisali tudi v nov tarifni pravilnik podjetja, da se bo s tem lahko seznanil vsak novo sprejet delavec ali uslužbenec. Peter Januš tajnik sindikalne podružnice delavcev Trgovskega podjetja »Grmada« v Ljubljani SOCIALNA POLITIKA KAKO OBRAVNAVA »UPOKOJENEC« NAŠE POKOJNINSKO ZAVAROVANJE Zakaj dobivala že vsak Jiiapec' in vsaka fdekla' pokojnino? V 11. številki »Upokojenca«, glasila Društva upokojencev je objavljen tudi Memorandum tega društva, ki ga je prečital njen tajnik na nedavnem kongresu Zveze društev upokojencev Jugoslavije. V uvodu je zapisanih nekaj splošno bodrilnih besed, za tem pa težnja, »naj bi predstavniki manifestirali odločno voljo vseh nad 300 tisoč upokojencev Jugoslavije, da po svojih skromnih močeh pomagamo vsej naši skupnosti pri graditvi naše socialistične domovine.« In takoj za tem: »Ta naša pomoč je najbolj izrazita in vidna v nenehnem prizadevanju naših organizacij, da se pravilno, t. j. vsestransko pravično in zadovoljivo reši vprašanje upokojencev ...« Torej po nekaj lepih uvodnih besedah omenjajo pisci Memoranduma, da je pomoč najbolj izrazita le v tem, da se »vsestransko pravično in zadovoljivo« uredi vprašanje upokojencev. Javnosti je znano, da je le socialistična Jugoslavija bila v stanju, da na osnovi pridobitev naše revolucije kolikor mogoče uspešno reši tudi pokojninsko zavarovanje. Razumljivo, da je to povezano z našimi gospodarskimi napori in poznavalci naše socialne zakonodaje iz inozemstva čestokrat sprašujejo, ali bomo zmogli te dajatve spričo še nerazvitega gospodarstva. Toda kljub temu je posebno z novim zakonom o socialnem zavarovanju predvsem glede starostnega zavarovanja bilo doseženo to, po čemer je težilo delavstvo dolga desetletja. Tako imamo danes samo v Sloveniji 75.000 upokojencev in pride na 4 zaposlene en upokojenec, v vsej državi pa je nad 350.000 upokojencev. Vsi dolgoročni izdatki v teku osmih mesecev lanskega leta so znašali v Sloveniji 8.177,431.977 din. Odetega zneska je odpadlo na družinske pokojnine 8,25%, na invalidske pokojnine 10,61% in na starostne pokojnine 22,19%, skupaj je torej 41,05% vseh dolgoročnih 'izdatkov (»Samouprava socialnega zavarovanja« 3—4 1953.). Pri tem omenjamo ne le kot očitek, temveč kot dejstvo, da prispeva socialno zavarovanje poleg visokih zneskov za pokojnine še 7% skupnega zneska pokojnin za zdravstveno zavarovanje upokojencev, kar je n. pr. v 1952. letu znašalo 335 milijonov, lani pa že 393 milijonov din. Po veljavnem zakonu — o čemer pred vojno seveda ni bilo govora — zajema zdravstvena zaščita tudi uživalce pokojnin in invalidnin ler njihove svojce, ne da bi zato plačali posebne prispevke od svojih pokojnin, tako n. pr. so tudi upokojenci in svojci deležni klimatskega zdravljenja. Od 2.742 koristnikov je bilo deležnih kopališkega in klimatskega zdravljenja v prvih 5 in pol mesecih lanskega leta 1266 upokojencev in svojcev. (Delavcev je bilo v tem času le 695!) Velika večina upokojencev ce spomnijo, da je bilo za večino; ša starostna doba za vstop v po-delavstva uvedeno starostno za- i koj 55 let. V nemškem listu »Pro varovanje šele 1937. leta in da je und Contra« z dne 8. avgusta § 66. tedanjega zakona predvideval, da »z dovršenimi 70 leti starosti pripada zavarovanim osebam renta tudi brez dokaza onemoglosti ...«. V poročilu Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani za 1939. leto vidimo, da je prejemalo starostno oz. onemoglostno podporo samo 607 oseb in da je znašala mesečna podpora povprečno le 124 din. Tega leta so si posebno strokovne organizacije prizadevale, da končno uredijo žalostno vprašanje starih upokojencev, t. j. tistih oseb, ki so bili upokojeni pred 1925. letom, vendar jim to ni uspelo. Imenovana skladnica je po poročilu za 1939. leto štela 2743 novih upokojencev in 618 starih upokojencev. (To so bili vsi fuži-narji in rudarji Slovenije, danes pa je samo na področju trboveljskega okraja nad 5000 upokojencev!). Po poročilu Bratovske skladnice je znašala takratna pokojnina na leto povprečno 5210,05 din ali 434 din mesečno, za stare upokojence pa povprečno 75,74 din, najvišja mesečna doklada pa 150 din. Pisci, ki polnijo strani »Upokojenca«, imajo navado, da v uvodih člankov izrečejo nekaj pohvalnih besed ljudski oblasti, takoj zatem pa naštejejo celo vrsto zahtev. Daleč smo od tega, da bi Društvu odrekali konstruktivno sodelovanje, toda to, kar se dogaja, je podobno predvojnim razmeram, ko je zares bilo treba iskati pravice, ki je posebno za delavca tudi v pogledu pokojnin ni bilo. Po vojni pa je ia stvar čisto drugačna, kajti za pokojninsko zavarovanje je ljudska oblast že zelo veliko storila, ko društva upokojencev niti niso obstajala in tudi nihče ni pisal memorandumov ... Sedaj pa najdemo v »Upokojencu« take stvari, kakor n. pr. čuvanje »pridobljenih pravic«, stalna zahteva po odpravi pristojbin pri izplačevanju pokojnin, pišejo o budnosti glede »varovanja pravic in koristi upokojencev«, izražajo zahteve, naj ne bo razlik med upokojenci in aktivnimi zaposlenimi itd. Ni brez pomena parola, ki poziva upokojence, naj se včlanijo, ob koncu pa navajajo: »Od naše moči so odvisni tudi naši uspehi«. Proti komu tako nezaupanje? Kdo ogroža njihove pravice? Morda ljudska oblast, ki je prav pokojninsko zavarovanje tako uredila, da n. pr. nikjer na svetu ne zna- 1953 navaja pisec, da jugoslovanska socialna zakonodaja prednjači celo pred dobro avstrijsko. V glasilu švicarskih sindikatov »Ge-werkschaftliche Rundschau« hvali sedanju Republiškega sveta sindikatov. Če je to res, potem si lahko mislimo, da se takšen študent ali dijak težko uči. No, prepustimo besedo drugim. Obiskali smo predsednika odbora za ekonomsko pomoč sred-A J. Fischer posebno naše so- nješolcem. Takole nam je pove-cialno zavarovanje. Mi pa tudi dal: vemo, da je celo v industrijsko »Odboru je uspelo preskrbeti visoko razviti Švici zaradi raznih 23 dijakom brezplačno oskrbo v težav bilo uveljavljeno pokojnin- menzah. Za tako oskrbo se po-sko zavarovanje šele v začetku teguje čez dvesto prosilcev. Ugo-1948. leta starostna doba pa znaša dili pa smo zares najpotrebnej- NEKAJ 0 GMOTNEM POLOŽAJU DIJAKOV IN ŠTUDENTOV Dobre volje ie Mo no obeh straneh »V Ljubljani je okrog 800 di-, »Kaj čakate?« ine pomoči dijakom in študentom jakov in študentov, ki jedo le ’ »Na dodatek!« je tak, da se s predvojnim splo enkrat na dan,« tako je povedal »Kako, na dodatek? Ste že ve-i ne da primerjati. 57.4 °/o študen-nekdo na zadnjem plenarnem za- čerjali?« j tov je lani dobivalo otroške do- SINDIKALNI ODBORNIKI PII81! Po sklepu XII. plenuma Republiškega sveta so dolžne vse sindikalne podružnice izvoliti POSEBNE ZAUPNIKE »DELAVSKE ENOTNOSTI«! Ne pozabite na to! Po občnem zboru sporočite ime izvoljenega zaupnika upravi »Delavske enotnosti«, da bo lahko stopila z njim v neposredni stik! Že, pa je bilo malo!« »Morda pride kdo, ki sploh še ni čez dan nič toplega zaužil, po dodatek?« »Ne vem.« »Veste morda vi?« sem se obrnil do drugega. »Morda je, toda tudi jaz ne vem.« V nekem dijaškem domu so mi povedali, da je 77 takih dijakov, ki neredno plačujejo. Vzrok? Z novo uredbo je marsikomu usahnil otroški dodatek, nekaj (6—7) pa je takih, katerih očetje niso dobili še pokojnine. Nekateri starši kaj čudno modrujejo. »Prej sem dobil 15.000 dinarjev za pet otrok, sedaj pa le 9000. Za tri dobim cel otroški dodatek, za ta dva pa nič in tudi internata ne morem plačevati.« V interna- 30.000 članov Rdečega križa Letos so posamezniki pa tudi delovni kolektivi ljubljanskega okoliškega okraja z dejanji dokazali, da cenijo humanitarno poslanstvo Rdečega križa. V tem okraju je že 18.000 članov RK in 12.000 članov Podmladka. v Švici, Angliji, Nemčiji in drugod, šim. Ko smo reševali njihove 65 let. Navajamo še — in zopet j prošnje, smo se težko odločili, saj ne kot očitek, temveč kot dejstvo | so domala vsi v takšni stiski, da — da plačuje vsak upokojenec v; nimajo denarja za hrano in jih Avstriji od svoje pokojnine 24,20 je kar precej, ki jedo le enkrat šilingov za zdravstveno zavaro- na dan. Večinoma so doma z de Zlasti tesna povezava med de- . ___ ______ ^_____^_____ lovnimi kolektivi in RK je v ni celokupne napore in pridobitve Medvodah. Tamkajšnja podjetja so poslala letos tri zdravstveno na področju socialnega odnosno pokojninskega zavarovanja in mislimo, da ozko gledajo na »pravično« »ureditev tega vprašanja le nekateri, ki se verjetno niti ne šibke otroke na lastne stroške letovat k morju in še posebej prispevala 45.000 din za letovanje medvoških otrok v Savudriji. — vanje. »Mitteilungsblatt«, glasilo dunajskih zavarovancev, pa piše v oktobrski številki, da ta znesek ne zadostuje več. Predvidevajo že zvišanje prispevka upokojencev za zdravstveno zavarovanje. Ko smo že pri tem, naj omenim še napačno gledanje na pokojninsko zavarovanje s strani nekaterih, ki so bili deležni tega že pred vojno. To so po večini bivši uradniki, ki jim ne gre v glavo, da pri nas dobi pokojnino »že vsak hlapec in vsaka dekla«. Naša ljudska oblast bo stremela tudi vnaprej za tem, da bo naše socialno zavarovanje, posebno starostno zavarovanje, v skladu z možnostmi in da odpravimo tudi napake. O tem je brez kakih bodril s strani piscev »Upokojenca« razpravljala tudi skupščina socialnega zavarovanja LRS, ki je pred nedavnim zasedala. Pametno sodelovanje upokojencev je vsekakor zaželjeno. Zelo pa želimo, da pri tem upoštevajo še številne druge probleme, Id vplivajo na to vprašanje. Predvsem je treba ne samo formalno priznati, ampak tudi upoštevati velike uspehe na tem področju. Demagoško obravnavanje in ozko gledanje pa odklanjamo že zaradi tega, ker ne ustreza stvarnemu stanju in more marsikoga navesti, (kakor n. pr. predsedujočega na zborovanju upokojencev v Trbovljah, ki je dejal, da zborujejo »siromaki«). »Upokojenca« prejemajo skoro vsi zavarovanci in zelo bi bilo koristno, če bi ta vprašanja obravnaval list s širšega gledišča in da bi imel pred očmi naš splošni razvoj. Jč. član Skupščine Zavoda za socialno zavarovanje LRS datke, 7 %> pa štipendije. V Ljubljani smo že zgradili in še gradimo študentsko naselje, kjer stanuje 690 študentov Poleg tega je vrsta dijaških in študentskih domov z internati. Vsak šesti študent je dobil še povprečno po 1800 dinarjev podpore (577.890 dinarjev denarne podpore za 346 študentov in brezplačna hrana V vrednosti 1,278.302 din). V Šolski polikliniki so nas opozorili na to, da bi lahko vsi dijaki in osnovnošolski otroci v Ljubljani dobili dopoldne toplo malico. UNICEF daje dovolj mleka, mestni ljudski odbor pa še prigrizek. Le —; le vodstva šol bi morala biti spretnejša in iznajdljivejša. Vedno pa tudi ne gre. V klasični gimnaziji na primer stanuje v tu počakajo mesec, dva, pa tudi | prostorih šolske kuhinje profeso-tri, potem pa — Saj veste, ml j rica z otrokom, zaradi tega 300 moramo plačati vsak račun v osmih dneh. Podjetja ne čakajo.« Veste,« so mi dejali v drugem internatu, »večkrat so tudi fantje in dekleta krivi. Dobi denar od doma, pa ga zapravi, namesto da bi plačal dolg. Nekateri bi radi samo kosilo, brez večerje, da bi imeli denar za druge reči. Pri nas jim tega ne pustimo. Če se hrani v menzi, je to laže. Nekatera dekleta so raje lačna, sa- dljakov, ki so se prijavili za malico, ostaja brez nje. čeprav se ljudski odbor močno trudi in daje precej denarja za socialno zaščito otrok, se je pri stanovanju za to profesorico zataknilo. Študentje sami predlagajo, naj bi otroške dodatke zanje ukinili, namesto tega pa naj dobe štipendije okrajnih ljudskih odborov. To bi že bila rešitev in študentje bi bili moralno obvezani. žele, sinovi in hčere malih obrtnikov, kmetov pa tudi delavcev. Prizadelo jih je zmanjšanje otroških doklad, marsikdo pa jih je tudi izgubil, ker ima nekaj zemlje ali kakšen drug postranski dohodek. Med njimi so pa tudi taki, ki jih starši zaradi kakršnih koli nasprotij v družini nočejo vzdrževati. Kakšen je gmotni položaj teh dijakov, vprašajte v dijaških domovih. Veliko je zaostankarjev in nerednih plačnikov. Seveda internat se mora sam vzdrževati, zato take dijake odslove. Pojdite zvečer pred dijaško menzo in videli boste okrog 20 dijakov, ki čakajo, da bi dobili kaj tople hrane, če je bo kaj ostalo. Tako je marsikdo prisiljen, da si poišče priložnostno zaposlitev, da prodaja časopise. Seveda vse to kvarno vpliva na študij. Morda bo po novem letu kaj bolje, ko bodo tudi okrajni ljudski odbori štipendirali svoje dijake in študente. Doslej so namreč zlasti revnejši okraji prošnje za štipendije odklanjali, ljubljanski MLO pa podpira le dijake iz Ljubljane. Zaprosili so za denarno pomoč tudi delovne kolektive. Odziv je bil zelo slab. Za razne izlete in luksuz imajo denar, nekaj dijakov pa ...« Takole nam je torej pripovedoval predsednik odbora za ekonomsko pomoč srednješolcem. Zvečer v dijaški menzi. mo da si lahko kupijo svilene da se vrnejo po študiju domov. nogavice; nekateri študentje pa | Vendar je treba tudi na drugi pijejo ...« j strani dobre volje. Republiški za- In študentje? | vod za socialno zavarovanje je Anketa za lansko šolsko leto ] n. pr. razpisal nekaj štipendij za pravi, da 18 %> študentov dobi le pravnike in je komaj zbral in-en obrok hrane dnevno. Vendar i teresente. Tudi okrajni zavodi študentje sami pravijo, da ta šte- i razpisujejo štipendije za pravni-vilka ne drži, ker jih je precej ke in stažiste, vendar tožijo, da med njimi, ki gredo v menzo le na kosilo, medtem ko si večerjo sami pripravijo. Toda če bi videli le te stvari, skoraj ni odziva. Seveda če bo vsak mislil da mora ostati v Ljubljani, potem bomo lahko še vedno tarnali: študentje da slabo Preklic sindikalne knjižice Sindikalno knjižico je izgubil tovariš Mavrič Feliks iz Ljutomera in jo proglaša za neveljavno. bi bili preveč enostranski. Kar ! žive, na deželi pa da ni strokov-poglejmo! Celoten sistem social- 1 njakov. NEKAJ IZKUŠENJ IZ BEOGRAJSKEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE CilA SO SE LOTUS da bi štedili s sredstvi socialnega zavarovanja Tudi beograjski zavod za so- čas ugotovil, če se zdravnik drži cialno zavarovanje tarejo precejš-' pravilnika o predpisovanju zdra-nje finančne težave in razmišlja- j vil. Zavod bo lahko primerjal jo, kako, kaj in kje bi prihranili, i zdravniški dnevnik in diagnozo Naj povemo le nekaj ukrepov beograjskega zavoda, kar bo prav gotovo močno zanimalo člane samouprav socialnega zavarovanja. Beograjski zavod za socialno zavarovanje se skupaj s Svetom za ljudsko zdravstvo mesta in upravnimi odbori lekarn trudi, da bi odpravili posredništvo pri prodaji zdravil med tovarnami in lekarnami, kajti to samo zdravila draži. Od lekarn pa je zahteval, naj posamezne vrste zdravil enostavneje pakirajo, tudi tako, da bo količina zdravil zadostovala za otroke, sicer jim zdravil ne bo plačal. Posebno pa so v Beogradu postavili predpisovanje receptov nn nove temelje. Tiskovine za recepte bodo vezali v blokih po 50 listov, vsak recept bo imel svojo številko. Vse recepte bodo morali shraniti tako, da bo lahko zavod vsak ter recept in tako ugotovil, kako zdravniki ravnajo. Odločili so se, da bodo za vsako nepravilnost tožili krivca za odškodnino. Odločili so se tudi, da bodo zamenjali vse štampiljke. Te bode dali vsakemu zdravniku osebno in bo on odgovarjal za vsako škodo, ki bi nastala, če bi se nekdo po-služil njegove štampiljke. To bo koristilo tudi upravam zdravstvenih ustanov, ki bodo lahko ugotavljale, kakšna je strokovna usposobljenost zdravnika, saj bo lahko pregledala po receptih, kakšne metode zdravljenja uporablja itd. Predvidevajo, da bodo na ta način prihranili milijone, ki jih doslej po nepotrebnem izdajajo za zdravila, saj bo vsak zdravnik bolj pazil, kuj vse predpiše na receptu. MORDA ŠE NISI VEDEL Struženje tankih deli) v Kadar hočemo ostružiti zunanjo stran kake tenke, okrogle plošči ce, podložka ali česa podobnega, zavijemo matico v tročeljustno glavo. Podložko pritisnemo z vi jakom. Ce je rob podložke tako dostopen, namestimo za njo drugo podložko manjšega premera; s tem preprečimo, da se nož in čeljusti ne dotikajo. Pri serijski iz delavi je pripravno ravnati dru gače. Morsejev konus je narejen -- konusa izrabljenega svedra, ki iziravnamo, da lahko služi opora za razne kose; tega prevrtamo, da lahko zavijemo vijak za stiskanje delov. slstši ■' """ . /'7? ga kot Električni kuhalnik je pregorel Koliko jeze nam povzroči električni kuhalnik, zlasti zjutraj, ko se mudi v službo, pa kar naen krut pregori. Nekaj časa se mu čiš, potem pa kar na hitrico brez zajtrka odhitiš na delo. Sicer pa tudi takrat, kudai imač čas, ne popraviš kuhalnika, da bi dolgo držal. Pomagaj si takole: Debel žebelj Konca žeblja odščipnemo ščami. Žico vtaknemo v raznoko tega valjčka in jo z nekaj udarci kladiva močno stisnemo. Konca žic moramo dobro očistit’, preden ju vtaknemo v valjček. Da se svečke ne bi zamazale Svečke se kaj rade zamažejo Hfjf- in potem ne užigajo. Pomagamo si tako, da vtaknemo pod okro svečke dva podložka iz plastične kovine namesto enega samega. Ker bo svečka nad batom, je olje ne bo mazalo, istočasno pa bo toplejša in bo ogljcne usedline bolje sežigala. Posledica tega bo tudi ta, da se bo hlajenje iz hladilnika zmanjšalo. Varjenje s čopičem Iznašli so neko zmes, s katero lahko celo varimo. Nanesemo jo na čopič kot barvo. Ce jo raz grejemo z varilnim železom ali navadnim kresilom, tedaj končno »prime«. Na vročini se utekočini, potem pa počrni, kar pomeni, do je »prijelo«. Posebna prednost te zmesi je v tem, da prileze tudi do takih mest, do katerih z navadnim načinom varjenja nismo mogli. Sod — koliba za zajce Tisti, ki rede zajce, si bodo kaj radi napravili takole kolibo. Napravimo jo kar iz soda, kot kaže slika. Električna svetilka greje pozimi, Podnožje soda dva kosa lesa, ki ju ob- Kladivo za pasom škatel, kot to kaže slika. Luknje prebijemo z žebljem. Za držaj lahko uporabimo bakreno žico ali šest milimetrsko je kleno steblo, ki je na konceh razširjeno in prebito. Z malimi vijaki zvežemo škatle ine da se uvede smotrnejši način uganja popustov. Zakaj so sindikati in drugi zabeli to stališče? . Izkušnje in gospodarska raču-jUca je pokazala, da je dobršen U®1 regresov šel za pokritja slabosti v gostinskih podjetjih. Go-s%ska podjetja so dobila tem Vlšji regres, čim više so navila Punzionske cene. Gostinski delav-Cl, sicer trdijo, da so cene dvig-U*li povprečno le za četrtino, to-“a podatki nam povedo marsikaj Urugega. Povprečna doba bivanja v zadnjih treh letih je sledeča: 'f gostinskih podjetjih so delavci U* uslužbenci preživeli dopust le-1950 povprečno 5,55 dni, le-l0 1951 4,17 dni, leta 1952 pa sa- ^ 3®O0 Na Kitajskem so že pred tri hsoč leti redno dostavljali pošto. Raznašali so jo tekači. Sleherni •Pod njimi je bil zadolžen, da jo postavi na določenem področju. Ra meji tega področja pa je'že bakal drug tekač. Raznašanje Pošte z enega konca države na Rrugi konec je trajalo več tednov. Roštni promet je pospešil Džin-Sis~kan, ki je tekače zamenjal z jezdeci DREVO POPOTNIKOV V sušnih dneh rešujejo žejne Avstralce drevesa. Domačini posekajo mlado drevje, mu zažgo vrhove in s tem poženejo iz debel drevesni sok, ki ga pijejo na-•Uesto vode. Na otoku Madagaskar pa Uspeva visoko drevo, podobno ba-Panovcu, ki ima v listnih nožni-'SaP toliko vode, da v sušnih dneh Zejtie temeljito napoji Zato ime-Pujejo drevo »studenec« ali »dre-v° popotnikov«. ZELENJAVA V PUŠČAVI Južni del Arabskega polotoka I je znan kot eden najbplj sušnih Predelov sveta. Pred nedavnim pa j« britanskim strokovnjakom za Pridelovanje bombaža uspelo z Urnetnim namakanjem spremeniti več kot polovico hektara puščave v rodovitno zemljo, kjer je že | °dlično obrodilo zelje, čebula, P^adižniki in podobno. i Zdaj preizkušajo, kako se bo °bnesla koruza, fižol, ricinus ipd. P^d bombaževimi grmiči Z isti-PP rastlinami bodo zasadili bombažne plantaže tudi po obiranju bombaža in tako ugotovili, če se Pridelovanje zelenjave v teh kra- ] lih izplača. mo še 3,33 dni. Povprečna doba bivanja torej pada, toda v istem času smo gostinskim podjetjem izplačali skoraj enkrat več regresa. Banka je na primer izplačala gostinskim podjetjem v Sloveniji in Slovenskem Primorju v 1. 1951 84.431.000 din regresa. Lani do 18. decembra pa je izplačala 152.583.000 din regresa. Dvomljivo je, če so cene porasle res samo za četrtino, ko je v istem času čas povprečnega bivanja upadal, regres pa naraščal. Nedvomno se za temi številkami skriva zviševanje cen in slabo gospodarjenje. Zato je ukinitev regresov gospodarsko upravičena. Državna blagajna ne sme biti podpora za slabo gospodarjenje. Zvezni izvršni svet je pojasnil, da bodo naknadno določeni predpisi o, višini in načinu popustov, ki jih bodo delavci in uslužbenci izkoriščali v času letnega dopusta. Menimo, da je prav sedaj primeren čas, da se pogovorimo o načinu dajanja popustov. Poglejmo, kje vse delavci prežive svoj dopust. Marsikdo rad tabori, nekdo planinari, drugi je navdušen kolesar, delavec s številno družino gre na dopust k sorodnikom na deželo, ker za vso družino ne bi imel denarja, da bi odšli na morje, pa če bi bile ugodnosti še tako velike. Delavec, ki je kje daleč od doma, prav rad preživi dopust v krogu svojih bližnjih. Če bomo ugodnosti za dopust dali samo tistim, ki ga prežive v gostinskih podjetjih nekje ob morju ali v turističnih krajih, potem bomo marsikoga prikrajšali. Ugodnosti ne bo mogel uživati tisti, ki rad tabori ali planinari, ali, ki bo pre- živel dopust v krogu družine kje na deželi in je tako prikrajšan. Če smo torej v družbenem proračunu zagotovili sredstva za dopuste , oziroma za ugodnosti pri izkoriščanju dopustov, jih razdelimo pravično, da jih bo deležen čim širši krog delavcev in uslužbencev, ne pa samo posamezniki. Sredstev Skorajda ni človeka, ki bi ne imel svojih posebnih navad ali kakor pravimo po domače — svojih muh. Tudi najgenialnejši duhovi človeštva niso bili in niso brez njih. Te muhe so pri nekaterih kaj nenavadne. Znani nemški pesnik Schiller Znani nemški filozof Kant je med predavanjem na univerzi nepremično zrl v neko točko. Dolgo je bila ta točka rokav nekega slušatelja in sicer mesto, kjer je manjkal gumb. Ko je končno prišel študent s prišitim gumbom v predavalnico, je Kanta to tako je imel v predalu svoje pisalne zmedlo, da je predavanje prekinil. mize zmeraj nekaj gnilih jabolk, Proučevalec vsemirja Laiplace zakaj vonj po gnilih jabolkih mu ni mogel predavati brez klobčiča je dajal pesniške navdihe. Mark Twain, francoski pisatelj tragedij Etienne in pisatelj komedij Pi-card so mogli pisati le v stelji Voltaire je pisal žaloigro »Ca sukanca v rokah. Med govorjenjem je sukanec odvijal in spet navijal. Nekoč mu je klobčič pa-— po- del na tla. Laplacea je zgubil zaradi tega živce in zapustil predavalnico. Šele ko mu je sluga pri- talina« v togi. Prepričan je bil nesel klopčič, se je vrnil in na- namreč, da se bo v rimljanskem oblačilu najbolj vživel v mišljenje in čustvovanje starih Rimljanov. Slugi se je zdelo oblačilo tako smešno, da se je Voltairu v obraz zakrohotal. Užaljeni pisec je vrgel slugo skozi vrata in mu prepovedal prestopiti prag svoje delovne sobe, dokler ni »Cataline« dokončal. Nadico je Dedek Mraz veselo presenetil... daljeval načeto temo. Za krate?? čas V restavraciji Gost: — Prosim, prinesite drugo juho! Natakar: — Saj te še pokusili niste. Gost: — Vem, da je mrzla, sicer bi ne mogli tako mirno držati palca v njej. V šoli Učitelj: — Hiša ima štiri nadstropja. Do vsakega vodi 22 stopnic. Koliko bi jih moral prehoditi, če bi hotel v četrto nadstropje? Janezek- — Vse. Sodobna Učitelj: — No, Tonček, koliko je 3 X 4? Tonček: — Dvaindvajset. Učitelj: — Ja, kdo te je pa tako učil? Tonček: — Moj oče. Učitelj: — Pa bi res rad vedel, kaj je tvoj oče. Tonček: — Tovariš učitelj, natakar! Srečna zakonca Ona: — Ti, za petindvajsetletnico najine poroke bom zaklala petelina. On: — Ah, pusti ga, saj petelin ni nič kriv! ki jih damo za dopust, naj torej ne bi vezali na bivanje v nekem gostišču, ampak jih razdelimo vsem, ki gredo na dopuste. OMAMNA ŽVEČILA Pri nas poznamo kot žvečilo samo tobak, čeprav ga večina raje kadi. Prvi »čikarji« so bili Indijanci, prvotni prebivalci Amerike, od koder je prišel tobak k nam. Na Vzhodu pa poznajo še vrsto omamnih žvečil. Indijanci v Peruju s posebno slastjo žvečijo koko (coca-cola), to je listje nekega grma, ki vsebuje kokain. Koko pripravijo na poseben način, v sili pa žvečijo kar surove liste. Malajci in Kitajci ob Južnem morju žvečijo kiselaste liste mo-hama, ki jim dodajo posebno vrsto ilovice. Tako si tešijo žejo. Na Novi Gvineji uporabljajo proti žeji jagode neke ovijalke. Znano je še žvečenje opija, ki ga nekateri tudi kadijo (hašiš). Dedek Mraz se je spet poslovil za leto dni. Ostala je samo še njegova mrzla sapa in spomini... Teh pa ni malo. Še zmeraj pričara otroška fantazija Dedka v spremstvu zajčkov, začarane kraljične, kralja Matjaža, škratov... V sanjah se stezajo ročice malčkov proti novoletni jelki in segajo po dobrotah na drevesu, odpirajo pakete, ki jih je Dedek Mraz pustil zanje Reševalcem križanke! Mnogo dela smo imeli, saj sie nam poslali nekaj sto rešitev. Večina je bilo pravilnih — nekaj pa tudi nepravilnih. Končno je muhasti žreb določil takole: Po tri knjige: Bratko Kreft: ^Povesti iz nekdanjih dnu, Karl Čapek: -»Prva izmena*., in ^Odbornik« prejmejo: 1. Miroslav Noč, Soteska 55, pošta Bohinjska Bela; 2. Zofka Škriba, Maribor, Orožnova 1; 3. Anica Češmovar, Ljubljana, Rimska 2/II. Knjigo Karla Čapka >Prva izmena« bodo dobili: 1. Franc Zaletel, Stanežiče 47, St. Vid nad Ljubljano; 2. Janko Solmajer, Ljubljana. Titova 10; 3. Jože Zupan, Vodice nad Ljubljano; 4. Zoran Cankar, Ljubljana, Zitnikova 16. Knjigo Bratka Krefta: tPo-oesti iz nekdanjih dnu prejmejo: 1. Adolf Uhan, Ljubljana, To-mrniška 8; 2. Franc Škrbec, Ljubljana, Erjavčeva 20/III; 3. Stanko Logar, Ljubljana, Trubarjeva 33. Nagrajencem, ki niso iz Ljubljane, bomo poslali knjige po po-šti, Ljubljančane pa prosimo, da pridejo ponje v uredništvo »Delavske enotnosti«, Čufarjeva t. PRAVILNA REŠITEV Vodoravno; 1. omika, 5. akumulacija, 14. renta, 19. miki, 21. ozon, 22. rova, 24. srak, 25. are, 26. lam, 28. zrisano, 30. TAM, 32. smo, 33. la, 34. naris, 36. očedi, 37. kader, 39. ar, 40. Kristan. 42. Ina. 43. porinem, 45. cink, 46. Ilok, 47. rast. 48. Unec, 50 rt, 5i. očaj, 52. NOV, 55. stud, 57. čč, 59, am, 61. torej, 63. jalov, 65. afere, 71. x“, Ah veste, od kdo/ jih poznamo? Prvo kopalno kad je izdelal prsti. Prvotno je služil robec le kotlar Level 1768. leta. Prej so j za brisanje potu. V 16. stoletju pa se ljudje kopali v čebrih. Pred j so ga začele uporabljati italijanske plemkinje tako, kot ga rabi- našim štetjem so uporabljali lesene, marmornate in srebrne i čebre. V Homerjevem času so jih ! izdelovali iz porfirja, Rimljani pa iz brona. Robca človeštvo zelo dolgo ni poznalo. Celo plemstvo se je vse do 16. stoletja usekovalo kar s mo danes. Prve bankovce moderne oblike je izdala pred 300 leti stockholmska državna banka. Vendar pa so se že Kitajci in Egipčani posluževali višjih denarnih vrednotnic, izdelanih iz papirja ali bakra. 67. DE, 68. rez, 70. len, železar, 73. ata, 74. cev, 75. klan, 77. meli, 78. elan, 80. Zola, 81. silos, 82. kapitalizem, 83. balon. Navpično: 1. omela. 2. Mira, 3. Ike, 4. ki, 6. ko, 7. UZZ (u=o), 8. moro, 9. uniči, 10. Arada, 11. coni, 12. Ivo, 13. ja, 15. es, 16. NRS, 17, Tamu, 18. akord, 20. Mars, 23. kadi, 26. laik, 27. mitičen, 29. sen, 30. tartufa, 31. menu, 35. Salaj, 37. Kosta, 38. Renče, 40. Kir, 41, noj, 43. pas, 44. meč, 49. Marks, 51. orel, 52. nalit, 53. vozel, 56. dete, 58. Bevan, 60. meli, 82. ol, 63. jeli, 64. vali, 66. Ra, 67. delo, 69. zal, 71. žep, 72. raz. 74. Col, 77. ma, 80. za. Slavko Krušnik: »Vedenje ... odlično?« Pretekli mesec je izšla v sa- : mozaložbi knjiga Slavka Krušnika »Vedenje ... odlično?« Avtor je v reportaži spretno in nevsiljivo razložil pravila lepega vedenja. V primerjavi s podobnima deloma, ki sta izšli v Zagrebu in Beogradu, je ta knjiga vsebinsko in oblikovno popolnejši vzgojni priročnik. Avtor jo je namenil predvsem mladini, vendar najdejo tudi starejši marsikaj poučnega v njej. Najboljši dokaz, da je v tovrstni vzgojni literaturi pri nas suša, je dejstvo, da je vseh tri tisoč izvodov prve izdaje pošlo že v pičlem mesecu. Avtor je knjigo na podlagi pripomb izpopolnil in ponatisnil. O BZORNIK Iz prakse Vrhovnega sodišča Delavec ali uslužbenec gospodarskega podjetja ne more tožiti, da mu pripada določeno delovno mesto in ustrezna plača po veljavnem tarifnem pravilniku Nek uslužbenec je tožil podjetje, da mu EJora dodeliti mesto glavnega kalkulanta J uiesečno plačo, kakršna je predvidena po tarifiiom pravilniku podjetja za to mesto. Sodišče prve stopnje je tožniku ugodi-b>. Vrhovno sodišče pa je razsodbo sodišča razveljavilo in smatra, da pravdna pot ni dopustna. Tožnik so je skliceval na določbe tarifnega pravilnika, ta pa no govori o Pravici uslužbenca, da mora biti razvrščen na določeno delovno mesto. Tudi druge do-8Ioj veljavne uredbo no dajejo uslužbencu v s* delavcu pravice, da bi moral biti raz-n3 določeno delovno mesto. Vrhovno ®^dtščo smatra, da je odločba upravnega ^dbora podjetja o dodelitvi delovnega me-sta dokončna in da uslužbenec ali delavec nima pravice, da bi tožil zoper tako odločbo. n (Odločba vrhovnega sodišča LES Štev. Gaz 18/53. Ugotovitve komisije za prevedbo delavcev glede delovne dobe niso merodajne za dolo-canje o pravicah iz socialnega zavarovanja t, . ^aY0 c3 fc£ O rt >x UFI s rt •—< ©•>-<_ >0^*0 % O to o aIl|.5 lifti .sloJSS ipr* rt rt ‘2 05 Bc.5 C O — N>N o !g!if o “g.2 5.2^4'° 05 O C ~ o l|!p .— rt Q >03 ■piiis rt rtrlC bc C rt »3 ji-.šii (D O mesečno dinarjev za 1 otroka 3000 2550 1950 1350 750 za 2 otroka 5500 4075 3575 2475 1375 zet 3 otroke 7500 6375 4875 3375 1875 za 4 otroke 9000 7050 5850 4050 2250 za 5 otrok 10000 8500 6500 4500 2500 za 6 otrok 11000 9350 7150 4950 2750 Če presega dohodnina, ki jo plača družina od kmetijskega posestva 380 din na loto na družinskega člana, ali če presega kakšen drugi obdavčen dohodek 1800 din mesečno na družinskega člana, družini ne pripadajo otroški dodatki. Da bi lahko Zavod za socialno zavaro vanjo ugotovil premoženjsko stanje, je treba predložiti potrebna potrdila zase in za svoje ožje družinsko člane. Ta lahko do- bite pri tajništvu za gospodarstvo okrajnih (mostnih ljudskih odborov. Če meri kmetijsko posestvo več kot dva hektara, morate dobiti potrdilo o obdelovalni površini posestva. Če meri manj kot dva hektara, ali pa če živite na takšnem posestvu, je treba priložiti potrdilo o davčnem predpisu za vso obdelovalno in neob-delovalno zemljo. Če imate še kakšne do- DRUŽINSKI KROG mm jp ATIE Spoznal sem ga bil 192?. leta na žagi Marof, kamor sem prižel delat. Visok, vitek fant, modrih oči in rahlo nasmejanega obraza se je močno razlikoval od drugih. Tiste čase so starejši delavci nekam zviška gledali na nas mlajše. Samo pri plačevanju sindikalne članarine smo sj bili enaki. Koroščev Ivan pa je bil z vsakomer prijazen. Tisti na žagi pa so bili vse pa mi je bil pogovor španska vas, drugačni. Zmeraj so prenašali nekakšne knjige, govorili o njih, kadar je le prilika nanesla. Dosti bolj učeni so bili od nas. Ivanovi prijatelji me vsaj na videz niso prav nič ljubeznivo sprejeli. — Ti, zelenec, če boš trde glave, te bomo poslali spet k Lenčku hlode valit, — mi je zagrozil cir- Ko so me še istega leta dode- j kularist Vale in pomežiknil Iva- lili Ivanu za pomočnika, bi, bil najraje zavriskal. Saj ne rečem, da mi je bilo na skladišču slabo. Samo stari Lenček iz Šmartna, ta je bil strašansko siten. Nas mlade je zmeraj preganjal pri delu. Pa se mu nismo dali. Le kdo bi se pretegnil za nemškega veleposestnika in princa? Pravzaprav pa je bil Lenček zmeraj slabe volje. Samo kadar je nanesla beseda na njegovo kravo, se mu je obraz razpotegnil. Pod košatimi, že sivimi brki se je pokazalo nekaj orumenelih, piškavih zob. Kar ta-• jal se je, če smo dejali, da ga ni starega delavca, ki bi imel tako lepo kravo, kakor je njegova. Ko smo odkrili to njegovo slabost, nam je s pogovorom o kravi večkrat uspelo pregnati nevihto. Kadar se je stari drl, je imel tak glas, kakor stare razglašene cerkvene orgije. Če nas je dobil za hlodi, ko smo v naglici prebirali važne časopisne vesti, je odprl kar vse registre. — Oha, sem vas spet dobil? 'Ali se tako dela? V jezi je s tako silo zapičil cepin v hlod, da ga zlepa ni mogel izruvati. — Tiste čebule, čebule berite doma. Gospodje vas plačajo za to, da valite hlode, ne pa za branje. Komaj je začel kričati, smo se že razbežali po skladišču in Lenčka po tihem preklinjali... Sploh je bila takrat velika raz-■f lika med delavci na skladišču in med gataristi, cirkularisti, kurjači, brusači in njihovimi pomočniki na žagi. Na skladišču so stari delavci govorili, da je branje oslarija in da je škoda vsakega dinarja za časopise in knjige. Lenček je ponavljal zmeraj eno in isto: — Branje nam nič ne pomaga. Reveži smo in revežj bomo ostali. Le čemu bi si napenjal možgane in po nepotrebnem kvaril petrolej? Potem je nas mlade, ki smo si želeli knjig, ošvrknil z mračnim pogledom, debelo pljunil in nam pokazal hrbet. H f §ci! ptireliiicali milic župnika MMmM gmMmti nu, češ ne bo škodilo, če se nas bo malo bal. Felše pa je skrivaj sunil Ivana v hrbet in mi na pol zares na pol v šali dejal: -—Ti, le glej, da bodo v domači vasi kmalu vsi socialisti, če ne, bo slaba zate. Pri nas gre vse na hitro, da veš. Prav na hitro... V zadregi nisem vedel, kam bi z rokami. Najbrž sem bil za las podoben mlademu dekletu, kadar ga prvič ogovori fant, ki mu je všeč. Kar obsipavali so me z vprašanji. Odgovarjal sem kot majhen šolarček. Ivan je nekaj časa molče stal ob strani in se mi dobrohotno smehljal. Potem sem se mu, vsaj zdelo se mi je tako, zasmilil. Pristopil je k meni in me počasi prijel za rokav: — Nič se ne boj! Kar se dela tiče, se boš kmalu naučil. Praviš, da rad bereš? Kaj si pa že prebral? — Spet sem začel jecljati. Kaj sem mu odgovoril, se ne spominjam več. Kaj pametnega prav gotovo ne, kar sem bil preveč zmeden. Felše me je zaničljivo pogledoval, zamahnil z roko in zagodel: — Ta pa bolj slabo pozna socialistične nauke. Ne bomo si kaj prida pomagali z njim. Kar zagomazelo je po meni. Spet k Lenčku? Ne, za vraga, tja pa ne več. Vedel sem, da dosti manj znam kakor oni, toda če ima človek veselje in voljo, se lahko marsičesa nauči. Pa na glas si tega nisem upal povedati, ker sem se vseh po vrsti bal. Sele ko sva stala z Ivanom ob cirkularki, sem se oddahnil. Že zlepa nisem bil nikomur tako hvaležen kakor njemu, ko me je rešil svojih zvedavih prijateljev. Prve dni mi je razlagal, kako naj delam, ali pa sva govorila o vsakdanjih stvareh. Kasneje sva zmeraj pogosteje prešla na drugačne pogovore. Ivan mi je naštel celo vrsto knjig, za katere je menil, da jih moram prebrati. Potem me je začel voditi med odmori o kurilnico, kjer so se žagarji pomenkovali o delavskih plačah v Sloveniji pa o delu Delavske zbornice, o avstrijskih socialistih in nemških socialdemokratih in še o marsičem iz delavskega gibanja v svetu. Ivan je vedel zmeraj največ povedati. Od časa do časa se je obrnil k meni in me vprašal: — No, pa še ti povej, če ni tako. Ge sem se v stvari spoznal, Ivanovo delo je šlo o klasje. Ko so leto dni kasneje stavkali delavci na Kovačevi žagi, je mislil lastnik razbiti stavko s tem, da bi dal hlodovino sežagati na Marofu. Bil je prepričan, da bo uspel, ker smo bili mi že tri mesece brez dela. Pa tudi okrajni stel moj naslov. Spoznal sem Ivanovo pisavo. Nervozno sem ga raztrgal in začel hlastno brati: Dragi prijatelji Najbrž se boš zelo začudil, ker ti pišem iz Španije. Veš, Francija se mi je zagnusila. Za kapitaliste sem že dovolj delal. Postal sem se v zadregi nasmehnil. Dobro pa mi je le delo, da me Ivan upošteva... * * * Sindikat lesnih delavcev je bil tedaj zaradi neuspele stavke 1926. leta precej zrahljan. Kadar se je Ivan spomnil na ta. delavski poraz, je zmeraj preklinjal. Čeprav težko, bi stavka le uspela, če bi bilo v samem sindikatu in med delavci vse o redu ... Zaradi neuspeha so se začela tudi »Svobodi«: majati tla. Pevski zbor se je razbil, tamburaški je začel propadati. Vodilni klerikalci so grozili: — Delavski dom jim bomo vzeli, vragom, pa naj se shajajo po ,gmajnah‘. Starejših delavcev se je lotevalo malodušje. Skomigovali so z rameni in rekah: — Kaj bi butali z glavd ob zid? Kapitalizem ima trdne korenine. Preteto dosti vode bo preteklo, preden mu jih bomo posekali. Mi bi pa radi ose kar čez noč... Nekega jesenskega dne 1929. leta, ko smo končali z delom, mi je Ivan pomignil z glavo, češ naj grem z njim. Še pet ali šest delavcev je povabil s seboj. Zavili smo proti potoku. Ko smo bili že precej vstran od žage, se je Ivan naglo ustavil in nas resno pogledal: — Fantje, treba bo poprijeti. »Svoboda«: razpada. Če bi dramski odsek poživili, bi spet šlo. Vi ste mladi, vi bi lahko igrali. Ivan je govoril, kakor bi zabijal žeblje v zid. Trdo in preudarno. — Posedanje po zakajenih gostilnah vam prav nič ne koristi. Pomislite malo naprej. Če bomo delavci zmeraj tako nevedni, kakor smo, bo vse lahko pometalo z nami. In še in še je govoril, dokler mu nismo osi obljubili, da bomo igrali. Kmalu nato se je začelo. Od oktobra do maja smo pripravili osem iger. Dvorana naše »Svobode* je bila pri vseh prireditvah nabito polna. Večkrat je vstopnic celo zmanjkalo. Pa smo tudi pošteno delali. Na teden smo tri ali štiri večere žrtvovali za vaje. Nikdar ni bilo tako slabo vreme, da bi kdo izostal. Ivan, naš najboljši igralec, je znal brez knute in kričanja vzdrževati disciplino. Igrala so tudi dekleta, se razume. Ponosni smo bili nanje, zakaj nihče jim ni mogel nič slabega očitati, čeprav je duhovščina komaj čakala, da bi jim vtisnila neizbrisen pečat sramote ... V knjižnico je začela zahajati procesija ljudi. Ob nedeljah je staro in mlado križem kražem prebiralo knjige in jih odnašalo domov. Prihajali so iz vseh štirih lesnih obratov v Loški dolini. »Svoboda* je delavstvo spet zbližala. Po Ivanovi zaslugi. Poleti, ko ni bilo prireditev. Ivan je prav rad pokramljal s kmeti, se pogovarjal z njimi o cenah, o davkih, o politiki. Učil je, izpraševal, opozarjal... Ko smo se poslovili, so imeli hribovci kaj razmišljati. Leta 1934 nas je nekaj z žage obleklo vojaško suknjo. Čeprav smo bili daleč od doma, nas Ivan ni pozabil. Vsak mesec se je po dvakrat ali celo po trikrat oglasil s pismom in nam sporočil, kako dela »Svoboda*, kaj je novega v sindikalni podružnici, knjižnici, pa na druge novice iz domače doline tudi ni pozabil. Kadar sem dobil njegovo pismo, sem bil ves dan dobre volje. Rad bi Ivanu kaj zanimivega pisal, kaj takega, da bi me bil vesel, pa se mi ni zdela nobena stvar dovolj pomembna. Večne vežbe, zavratna malarija, ki je je bil ves Kosmet poln, umazanija in revščina, ducati prostitutk, ki tekajo za vojaki in se jim predajajo za par dinarjev... Naj o tem pišem na dolgo in široko? Vsako moje pismo se je končalo z željo, da bi se čimprej vrnil domov. Medtem ko sem bil pri vojakih, je delavstvo v »Svobodi* politično zorelo. Državnih volitev v maju 1975 so se od 150 delavcev na naši žagi udeležili samo trije. In še ti iz strahu in zaradi groženj lesnih manipulantov. glavar o Logatcu je šel tedaj Ko- i sem španski prostovoljec o četi vaču zelo na roko. Še preden se je prišel Kovač pomenit z nami, nas je Ivan sklical. Napeto tišino je pretrgal nje- gov topel in vendar odločen glas: — Tovariši, predlagam, da iz... --------------------- solidarnosti tudi mi stavkamo,! pa smo v mednarodnih brigadah Ivana Cankarja. Ne moreš si misliti, kakšno tovarištvo je med nami o strelskih jarkih! Nisem, sam tu iz Jugoslavije. Srečujem Hrvate, Srbe, Bosance, Makedonce — skoraj same. delavce. Sicer dokler delavci na Kovačevi žagi j kaj različne narodnosti, ne bodo dosegli, kar jim gre. | Farji so tukaj zelo fanatični. Vsi smo bili za to. Za stavko | Zbirajo kmečke ljudi in jih huj-smo pridobili tudi žagarje o Mar- skajo proti nam. Vsa duhovščina kovcu... i podpira Frankove fašiste. Pa se Delavci na Kovačevi žagi so ! jih vseeno ne bojimo. Boš videl, uspeli. To je bila prva večja zrna- da bomo zmagali! Potem se bomo ......... zapodili v Slovenijo in tudi tam zanetili revolucijo. Kaj ne, da je la m ga proletarcev n Loški dolini. Ni pa bila edina. Delavci in mali kmetje so prevzeli o dveh občinah vajeti o svoje roke ... Spet je minilo leto dni. Notranjski delavci so začeli odhajati v Francijo na delo. Obetali smo si boljši kruh. Ivan je odšel štirinajst dni pred menoj. Ob slovesu nam je krepko stiskal roke in dejal: — Še se bomo videli in še bomo delali skupaj. Pa se z Ivanom nisva nikoli več videla. Nekega poznega jesenskega dne, ko je lilo kakor iz škafa, sem sedel z drugimi gozdnimi delavci v koči in prebiral časnike. Lotevalo se me je domotožje ... Zdolgočaseno sem strmel skozi okno, ko je vstopil pismonoša s kopico časnikov in pisem. Na modrozelenem ovitku se je ble- že čas za to? Če utegneš, mi kdaj piši. Rad bi vedel, kako živiš o Franciji. Delavski pozdravi Tvoj ■ Ivan. ' Od Ivana sem dobil še nekaj pisem. Z velikim navdušenjem je opisoval borbe in pohode ... Konec 193?: leta pa mi je rojak Turšič iz Loga sporočil, da je Ivan obležal na španskih poljanah ... Med domovinsko vojno sem se •pogosto spomnil svojega prijatelja. Ni ga manjkalo samo Loški dolini, tudi med borci bi Ivan ogromno pomenil. In sedaj, kadarkoli pade beseda o »Svobodi*, pomislim nanj in mi je žal, da ni več Ivanov med nami... Pa jih bo, vedno več jih bo. Matevž Hace KRAMLJANJE NAŠEGA BLEJSKEGA DOPISNIKA te'-KS 11 E BI... Saj ne boste hudi, če bom; Tisti, ki je sedel poleg mene opisal najprej okoliščine, ki so! in ves čas škilil v mojo »Delav-me napotile, da sem sedel in pri- ' sko enotnost«, se je nekam sum-jel za pero! j Ijivo odkašljeval. 2e sem mu ho- Ravno takrat sem potegnil iz | tel reči, če mu je tako všeč, naj žepa »kompromisno« številko. si jo kupi, ali naj si jo pa na-»Delavske enotnosti« ... kompro- j roči. Pa sem se premislil! Imel misno, ker je prišla za redno bi me še za neolikanega in na malo prepozno, za novoletno pa dva dni prezgodaj (zato pa je vsebinsko bogatejša)... ko je stopil v kolodvorsko čakalnico nov »šihtar«, kakor nas, jeseniške delavce imenujejo, in razglasil, da je »Bohinjc« zamujen. Bral sem članek o zmoti tajnika Kazimirja. Zbrano berem le, če me nihče ne moti. Toda v železniški čakalnici kaj takega ne moreš pričakovati. Ob meni pripoveduje nekdo, kako je bilo na orožnih vajah in tudi, da bi šel takoj nazaj, če ne bi imel tako mlado ženo in komaj 5 me- tak način prav gotovo ne bom pridobil novega čitatelja »Delavske enotnosti«. Zato sem mu jo ponudil: »Na, jaz bom že pozneje bral.« Sosed je prebral še nekaj vrstic in se na glas zasmejal. »Kaj pa je takega, da se tako smejiš?« je vprašalo hkrati več navzočih. »O nekem posrečenem Kazimirju piše,« sem pojasnjeval kar i sam. »Ne, ne! Prebral sem tale sem mu mužato potrdil. Kadar i smo odhajali z Ivanom o hribe. članek: Delal bi rad, toda ...« secev staro hčerko. To, pravi, bo ; P°iasn3evati moj sosed, vzgajal v »športnem duhu«. Pri] »Daj, Matija, preberi še nam, vratih star možakar z veliko ple-! Pa na glas, da bomo vsi slišali, šo na glavi modruje, da si je Bomo videli, kaj je tako smeš-kupil pujska »hrvatarja«. »Take- nega!« so klicali vsi kar vprek, ga sem včasih zaslužil v enem; In Matija je bral. mesecu. Sedaj sem dal zanj ves j »Vsak je po svoje neumen,« zadnji dobiček in mesečno plačo, je ugotovil tisti, ki se je prej Pravzaprav sem na istem.« Za- bahal s ščetinarjem. »Vsaka šola stonj je čakal, da bi ga kdo vpra- : nekaj stane!« »Ta ni bolan samo šal, kje ga je kupil in po čem ; na pljučih...« in začelo se je kar je živa vaga. na počez: »Če bi., pa ne bi.« In zopet: »Če ne bi... pa bi...« Razgovor bi bil prav gotovo še dolg, pa je vtem pripeljal vlak. Se na peronu si slišal: »Veš, če bi...« Tisti članek, ki ga je napisala Marija Hriberšek o žalostni usodi delavca Cirila Žurana, sem že prej prebral. Točno! Za človeka in njegovo zdravje gre. Toda kateri delavec, zlasti če je kvalificiran, kot je ta tovariš, ne pozna svojih najosnovnejših, z zakonom zaščitenih pravic? Namesto da bi vzel v Železarni na Jesenicah, kjer je delal, bolniški list in šel k zdravniku ter prejemal ves čas bolezni plačo, kakršno je imel na svojem delovnem mestu' vzame obračun in gre domov. Več kot gotovo je, da bi ga tudi jeseniški zdravnik poslal na zdravljenje bodisi v Topolščico ali kam drugam. Razlika bi bila le v tem, da bi dobil za 7 mesecev še okrog 70.000 din. Ko bi se vrnil na delo z zdravnikovim priporočilom, da za težko delo ni sposoben, bi gotovo dobil lažje in njegovemu zdravju primemo delo, kakršnega je še vsak dobil. Seveda, če je bil prej že vsaj pol leta zaposlen. Sedaj pa pride tisti, če bi... Franc Luzar, Bled hodko od drugega premoženja, če se ukvarjate z zasebnim poklicem, je treba pred. iožiti potrdilo o višini dohodkov od tega premoženja oziroma o višini dohodkov iz zasebnega poklica. Kdor nima nobenega premoženja, nobenih dohodkov izven delovnega razmerja, ki bi vplivali na pravico do otroškega dodatka, mora dobiti potrdilo tudi o tem. To potrdilo se izdaja na podlagi izjave dveh prič, ki mora biti predpisano overjena m na podjagi evidence ljudskega odbora na območju katerega ima zavarovanec stalno bivališče. 5. Delavci, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih, morajo dokazati, da delajo polu delovni čas. Poleg tega morajo priložiti še potrdilo o kvalifikaciji in o svoji mesečni oziroma dnevni plači. Ti imajo pravico do otroškega dodatka le, če plačuje delodajalec zanje prispevek po stopnji 45 °/o. 6. Otroške dodatke lahko dobijo tudi tisti delavci in uslužbenci, ki so začasno, toda ne po svoji krivdi ali po svoji odločitvi izven delovnega razmerja. Ti le, če uživajo za časa nezaposlenosti oskrbnino po uredbi o oskrbnini in o drugih pravicah delavcev in uslužbencev, ki začasno niso v delovnem razmerju. Tako smo našteli le redne in najpogostejše primere uveljavljanja pravice do otroškega dodatka. Nismo pa navedli še mnogih drugih izjemnih primerov, kjer je stvar še bolj zamotana in dolgotrajna. Naj sedaj na kratko šo enkrat naštejemo vsa potrdila, ki bi jih moral imeti vsak prosilec brez premoženja in postranskih dohodkov: 1. Izpisek iz rojstno matično knjigo; 2. potrdilo, da otroka sami vzdržujete ali preživljate; 3- potrdilo o šolanju ali uku, ali o nezmožnosti za delo, če je otrok starejši kot štirinajst let; 4 dokazilo o delovni dobi; 5. potrdilo, da nimate vi niti člani vaše ožje rodbine premoženja niti drugih postranskih dohodkov, če živite z njimi v skupnem gospodinjstvu. Naj pripomnimo še to, da je treba vse te dokumente predložiti podjetju, kjer ste zaposleni, to pa okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje. Zavod izda pismeno odločbo, v kateri mora obrazložiti svoj sklep. Zoper odločbo okrajnega zavoda za socialno zavarovanje se lahko pritožite na Republiški zavod za socialno zavarovanje in to najkasneje v petnajstih dneh potem, ko ste sprejeli odločbo. Vprašanfa In odg©ven OTROŠKI DODATKI F. F., Ljubljana: Od gozdne parcele plačujete 156 din dohodnine in zato prejemate le 2550 din dodatka za svojo hči, za sina, ki je doma in nima zaposlitve, pa ne priznajo nobenega dodatka. — Odgovor: Odločilna ni kakovost in vrsta zemljišča', za katerega plačujete dohodnino, temveč višina dohodnine. Ta pa je tolika, da vpliva na znesek otroških doklad. Če je sin dopolnil 14. leto starosti, ne hodi več v šolo niti ni vajenec, je pa sposoben za delo, potem zanj ne morete dobivati dodatka. R. J., Kor. Bela: Če vam je Zavod za socialno zavarovanje priznal pravico do otroških doklad, potem podjetje nima nikakršne pravice zadrževati izplačilo teh doklad. Oseba v podjetju, ki kljub pravnomočni odločbi Zavoda noče izplačati doklade, lahko celo kazensko odgovarja za tako ravnanje* Zadevo prijavite Zavodu, lahko pa tudi javnemu tožilstvu. — Ostalo pa je odvisno od tega, ali je pravica do terenskega dodatka priznana v tarifnem pravilniku podjetja. C. A., Ruše: Po enoletni neprekinjeni zaposlitvi ste bili vpoklicani na službo v redni kadrski rok. Ponovno ste se zaposlili po enem mesecu. Ko ste zaprosili za otroški dodatek, so vam ga odrekli z utemeljitvijo, da ste se zaposlili šele po preteku enega meseca od prenehanja vojaške službe. — Odgovor: Navodilo k uredbi o dodatkih za otroke izrecno določa, da začne delovna doba ponovno teči, kakor da sploh ni bila prekinjena, če se upravičenec zaposli najkasneje v dveh mesecih po prenehanju vojaške službe. Če so vam res zavrnili priznanje pravice do otroškega dodatka tako, kakor vi navajate, potem ta zavrnitev ni v skladu z omenjeno določbo navodila. Zoper odločbo, ki jo je moral pristojni okrajni zavod za socialno zavarovanje izdati o vašem zahtevku, bi se morali pritožiti na Zavod za socialno zavarovanje LRb. O. /., Ljubljana: če ste bili zaposleni kot delavec pri obdelovalni zadrugi, potem se vam mora ta čas zaposlitve všteti v delovno dobo. kar nujno vpliva na pravico do otroškega dodatka. Če ste od 16. aprila 1952 dalje zaposleni neprekinjeno pri sedanjem podjetju, potem vam pripadajo otroške doklade od 1. maja 1953 dalje že glede na to enoletno zaposlitev, seveda, če niso kakšne druge ovire po premoženjski strani. A. L., Holmec: Ne moremo odgovoriti na vprašanje, če vam pripadajo otroške doklade. Omenjate, da ste za nekaj časa prekinili delo. Ne poveste pa, koliko časa in kdaj je ta prekinitev trajala. Če ste od oktobra 1952 dalje neprekinjeno zaposleni pri rudniku, potom je bila oktobra 1953 izpolnjena enoletna doba in s tem izpolnjen pogoj za priznanje doklad, v kolikor nimate kakšnega premoženja, kmetijskega posestva, ki bi vplivalo na priznanje te pravice. Z. H., Boh. Srednja vas: Vložite pritožbo na Zavod za socialno zavarovanje DOPUST Š F., Šmarca: Februarja lani ste dobili odpoved zaradi pomanjkanja dela. V času nezaposlenosti ste prejemali oskrbnino, od junija dalje ste spot zaposleni v drugem podjetju Ko ste zahtevali dopust, so vam ga priznali samo teden, čeprav ga v prejšnjem podjetju niste izrabili. Smatrate, da podjetje ni ravnalo zakonito. — Odgovor: Tudi vaš zahtevek ni bil zakonit. V sedanjem podjetju namreč ne morete zahtevati dopusta za 1. 1953. Še vedno velja pravilo, da mora podjetje, ki da odpoved, odpovedanemu dati ali dopust v Času odpovednega roka ali pa mu izplačati denarno odškodnino za neizrabljeni dopust. Znesek te odškodnine je enak znesku, ki bi ga upravičenec prejel za redni 14 dnevni dopust. Potemtakem ste upravičeni terjati od prejšnjega podjetja, kjer ste bili zaposleni do februarja, odškodnino za neizrabljeni dopust za 1. 1953. Če vam je ne izplača, jo lahko iztožite s tožbo na okraj, no kot delovno sodišče. Sedanje podjetje pa vam je dolžno dati dopust šele v letošnjem letu. V. P., Ljubljana: Že nekajkrat smo pisali, da je zaenkrat delovna doba samo merilo za določanje dopusta, daljšega od 14 dni, ni pa še predpisa, po katerem bi za določeno delovno dobo pripadal določen čas dopusta. — Odpovedni rok se ravna po trajanju neprekinjene zaposlitve v istem podjetju, kar pomeni, da ni vedno upoštevana celotna delovna doba, temveč samo tista, ki se lahko šteje kot neprekinjena zaposlitev pri istem podjetju. PREJEMKI S. L., Postojna: Odgovor vas bo našel najbrž že doma. Vendar upamo, da bo še vedno lahko služil svojemu namenu. Vprašujete, koliko časa lahko prejemajo delavci, ki so na orožnih vajah, svoje prejemke in koliko časa morajo biti zaposleni pred odhodom na orožne vaje, da imajo za pravico do prejemkov za časa orožnih vaj? — Odgovor: Ni nobone omejitve, koliko časa smejo trajati orožno vaje, da so delavci še upravičeni do svojih rednih prejemkov. Iz tega sledi, da traja pravica do teh prejemkov, dokler pač orožne vaje trajajo. Ta pravica ni odvisna od trajanja zaposlitve. Popolnoma napačno je mnenje nekaterih, da pripadajo prejemki za čas orožnih vaj samo tistim delavcem, ki so bili pred odhodom na vaje zaposleni najmanj dva meseca. Ta pogoj je določen za priznanje enomesečnih prejemkov tistim, ki oddidejo v JLA na odslužitev rednega kadrskega roka. Ne velja pa ta omejitev za pravico do prejemkov za časa orožnih vaj. Vsakdo, kdor je poklican na te vaje, ostane še naprej v delovnem razmerju z vsemi pravicami, torej tudi s pravico do rednega zaslužka, ki ga podjetju itak povrne Narodna banka. F. F., Oplotnica: Dvakrat ste bili klicani na vojaški odsek, toda podjetje je odklonilo prejemke za ta dneva, ko ste izostali zaradi poziva. — Odgovor: Po navodilu k uredbi o prejemkih delavcev in uslužbencev 'gospodarskih organizacij, kadar niso na dolu, mora podjetje izplačati rejemke delavcu za čas, ki ga je zamudil, er je zaradi poziva vojaške oblasti moral izostati z dela v rednem delovnem času. Če so v vašem primeru podani ti pogoji, je podjetje neutemeljeno odklonilo izplačilo prejemkov. Priporočamo, da na zadevo opozorite pristojno inšpekcijo dela, da bi posredovala. Prav tako naj bi posredovala, če je res, da so vam neutemeljeno odrekli izplačilo za dan državnega praznika 22. julija. — Drugače pa je z dejstvom da ste izgubili tri dni rednega letnega dopusta, ker ste imeli 3 dni neopravičenega izostanka. Pravilo velja, da se neopravičeni izostanki vračunajo v redni letni dopust, kar pomeni, da je toliko dni manj rednega letnega dopusta, kolikor je neupravičenih izostankov. Razlog izostanka je seveda važen. Toda toga lahko ocenjuje le podjetje samo in na podlagi lartne presoje odloči, ali je razlog tako tehten, da je lahko dati izreden dopust. Glede vašega primera pa se strinjamo s podjetjem: razlog nikakor ni takšen, da bi opravičeval izostanek in je popolnoma utemeljeno, da je kot neupravičen vplival na redni letni dopust. ---------------------------------------- PREVEDBA Leo H.: Vprašujete, v katerem predpisu so sedaj urejene plače arhivarjev, ki so zaposleni v podjetju, in v kakšni pokojninski razred bi lahko bili prevedeniI — Odgovor: Uredba o »bibliotekarsko arhivski« stroki no velja od aprila 1952. Prav tako pa od tega dne dalje velja, da določajo zaslužke delovni kolektivi sami in v ta namen predpisujejo tarifne pravilnike. Oprostite, če se malo čudimo vašemu vprašanju, ki bi dovoljevalo celo sklep, da ne poznate tarifnega pravilnika svojega podjetja, po katerem se vam obračunavajo zaslužki že skoraj dve leti. — Delavci in uslužbenci gospodarskih organizacij so razvrščajo v pokojninske razrede po strokovni izobrazbi in po delovni dobi. Uslužbenci s srednjo strokovno izobrazbo, ki opravljajo posle, ki ustrezajo njihovi izobrazbi, se razvrstijo od XII. do IX. pokojninskega razreda po delovni dobi. Če izpolnjujejo te pogoje in imate preko 30 let delovne dobe, bi bili lahko razvrščeni v IX. pokojninski razred. t K L., Idrija: Prevedba je samo enkratna, zato sedaj, ko ste premeščeni na drugo ustanovo, ne morete biti spet »prevedeni«. Tudi ni mogoče več popraviti prevedbe. Vsekakor pa bi morala ustanova izstaviti namestitveni dekret, ne more pa izdati niti ustanova niti okrajna personai-na komisija novo prevedbeno odločbo. V poštev bi prišla kvečjemu preuvrstitov, če ste res prišli na drugo delo tako, da naziv pisarniški referent nič več no ustreza delu, ki ga opravljate. Eventualno bi tudi lahko pokrenili postopek za napredovanje v naziv administratorja, če izpolnjujete pogoje za ta naziv; zatrjujete, da imate popolno srednjo šolo in 28 letno prakso v tej stroki. Izposlujte, da bo vaša zadeva predložena v reševanje državnemu sekretariatu za občo upravo in proračun. R. M., Celje: Priporočamo, da predložite vašo zadevo v presojo inšpekciji dola. Ugotoviti je namreč treba, na kakšen način je prenehalo vaše prvo delovno razmerje oz. ali je sploh prenehalo Po vašem opisu bi bilo mogoče sklepati, da delovno razmerje sploh ni prestalo, temveč da so vas kratkomalo črtali, Čeprav ste bili v bolniškem staležu in kot taka še vedno v delovnem razmerju. Po drugi strani pa je upoštevati, da ste bili dve loti v bolniškem stanju, pri čemer no omenjate odločitev zdravniških komisij. Zato so obrnite na inšpekcijo dela, ki bo lahko vašo zadevo preiskala na podlagi dokumentov. 8' Januarja 1954 — st. KULTURNI RAZGLEDI »DELAVSKA ENOTNOST« e PREGLED ZGODOVINE SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI ^ nekaj dneh bo izšel pregled Bodovine slovenske književnosti, J Ba je napisal Stanko Janež. °b začetku moramo reči, da je a Pregled nastal iz nadvse žgoče Potrebe po podobni zgodovini na-e0a slovstva. Ta velika potreba J?0 knjigi ji daje še poseben po-Pfon. S tem Janeževim pregledom sl°venske književnosti zaključu-lerno precejšnje obdobje, ko takš-]je9a dela nismo mogli izdati, če-Prav je bilo napisanih več novih Pogledov slovenskega slovstva. ^atdnji pregled zgodovine našega Pripovedništva, poezije in drama-tlke je napisal dr. Anton Slod-PJak in ga izdal 1934. leta pri Akademski založbi v Ljubljani. osvoboditvi pa je takšne izda- zatrlo administrativno dekreti-r?nje in centralizirani založniški sistem. Ze v tem je velika zasluga Prof. Stanka Janeža in založnice Obzorja, da so presekali ta ne-n Indije. OKNO V SVET PRED DELAVSKIMI STAVKAMI NA ANGLEŠKEM PRAVLJICA o Sndustrlfski demokraciji v Angliji Angleški delavci se pripravljajo na velike stavke, nad angleškim delavskim gibanjem pa kot mora leži — birokracija Angleški konservativni vladavini groze velike delavske stavke. Sindikati električnih, metalurških, ladje-delniških in gradbenih delavcev, rudarjev in železničarjev so v minulem tednu sklenili, da bodo napovedali splošne stavke, če delodajalci (v prvi vrsti država, ker je mnogo teh industrijskih vej nacionaliziranih) ne bodo sprejeli njihovih zahtev o višjih plačah. Minister za delo v konservativni vladi se te dni pogaja s predstavniki sindikatov, a pogajanja niso doslej obrodila prav nobenih uspehov. Predstavniki sindikata električnih delavcev so že napovedali tako imenovano »gverilsko« stavko v največjih industrijskih središčih in vsak trenutek pričakujejo, da bo začelo stavkati 400.000 rudarjev. Voditelji treh sindikatov železnič. rjev pa so se uprli vladni komisiji za transport, ki je hotela povečati plače železničarjem le za 4#/o in uporno zahtevajo 15#/o večje plače. Angleškemu gospodarstvu torej grozi nemajhna kriza. Zanimivo je, da je ta kriza izbruhnila predvsem v nacionaliziranih podjetjih. Ob tem se je vredno zamisliti. V prvih povojnih letih, ko so bili v Angliji na oblasti laburisti, so na Zahodu veliko govorili o »angleškem socializmu«. Toda družbena ureditev v Angliji je bila takrat kaj malo podobna socialistični in takšna je ostala vse do današnjih dni. Laburistična vlada je res občutno izboljšala delavsko zakonodajo, socialno skrbstvo, plače; življenjska raven delavcev se je postopoma dvigala in brezposelnosti ni bilo. A 1950. leta, torej leta, ko so laburisti prepustili vlado konservativcem, je posedovalo komaj en odstotek prebivalcev —- polovico narodnega bogastva Anglije. Bilo je 400 družin, ki so imele nad milijon funtov šterlingov vrednosti (840 milijonov dinarjev po uradnem kurzu). In nacionalizirana je bila komaj petina angleške industrije, 4 petine angleškega gospodarstva pa je ostalo v rokah zasebnikov. Toda delavci nacionalizacije niso občutili. Laburisti so ustanovili posebne korporacije, ki danes upravljajo nacionalizirano industrijo tako, kot so jo nekoč upravljali zasebni kapitalisti. Današnji voditelji posameznih podjetij nacionalizirane industrije so večinoma nekdanji uradniki kapitalistov ali celo tovarnarji sami. Laburisti menijo, da to ni nepravilno. V Angliji, pravijo, gremo po mirni poti v socializem. Počasi, a gotovo. In ker se boje, da bi stari lastniki in njihovi uradniki negodovali, če bi jih zamenjali, zelo neradi govore o zamenjavi vodilnega kadra nacionalizirane industrije. Mislijo tudi, da je mnogo bolje obdržati stare strokovnjake, ki znalo upravi j rti tovarne, kot pa nastaviti nove, laburistom predane, ki se vsaj v začetku ne bi znašli in bi lahko občutno škodovali proizvodnji. Takšen položaj vpliva na delavce in na njihove sindikalne organizacije v podjetjih. Ukazujejo jim isti ljudje, ki so jim nekoč ukazovali in ti ukazi se prav nič ne razlikujejo od nekdanjih. Zasebni kapitalizem odmira in poraja se državni kapitalizem. Delavca v zasebni tovarni izkorišča tovarnar, delavca v nacionalizirani pa tlači nekdanji kapitalistični uradnik ali celo kapitalist, ki se je prelevil v birokrata. In mlad je še ta državni kapitalizem, poraja se komaj, zato je poln ostankov starega, preživelega, izumirajočega. Laburisti so poskušali ustanoviti v vseh podružabljenih tovarnah nekakšne posvetovalne odbore, v katerih bi bili predstavniki delavcev in upravnega vodstva. Menili so, da bi bil to prvi korak k kasnejši »industrijski demokraciji«, o kateri pa imajo mnogi laburistični voditelji zelo meglene pojme. Ti odbori pa nimajo nobenih pravic. Lahko razpravljajo le o življenjski ravni delavcev, o letnem dopustu in tako dalje, ne morejo pa razpravljati in odločati o proizvodnji, o upravljanju tovarne in še posebej so jim prepovedali vmešavanje v tisto področje delovnih odnosov, nad katerim drži roko sindikat (plače itd.). Ne moremo reči, da ti odbori delavcem nič ne koristijo, vendar o njih ne moremo govoriti niti kot o organih delavske kontrole, kaj šele o organih upravljanja. Res je v nacionalizirani industriji vpliv sindikatov nekoliko večji kot v zasebni. Toda — ali to delavcem koristi? V uprave nacionalizirane industrije ali v njim podrejene organe so sprejeli nekoliko sindikalnih odbornikov, ki so morali takoj prenehati izvrševati svoje dolžnosti v sindikatih. Ti sindikalni odborniki so se kmalu odtrgali od sindikalnih vodstev še prej pa od delavcev ter se povsem podredili večini v uptavah. Sindikalni voditelji, ki so — nekateri manj In drugi več — okuženi z birokratskimi pojmovanji, so se začeli spreminjati v državne birokrate. Delavci od teh sindikalnih odbornikov nimajo ničesar. Njihovih želja, da bi sami upravljali podjetja ali pa vsaj sodelovali v upravljanju industrije, nihče ne posluša. Vedeti moramo tudi, da so angleški sindikati zelo centralizirani. Takšno obliko so dobili v pogojih boja proti kapitalu, ko je od enotnih, centraliziranih in discipliniranih nastopov čim večje skupine delavcev zavisel tudi uspeh njihovega delovanja. Voditelji industrijskih sindikatov so se vedno trudili, da bi osnovne organizacije imele čim manj pravic, ker so se bali, da bi tovarnarji s posameznimi sindikalnimi skupinami sklepali sporazume, ki bi škodovali skupni sindikalni akciji. Takšen centraliziran način sindikalnega delovanja je ostal tudi v nacionalizirani industriji. Se več. Nacionalizacija je še prispevala svoj delež k centralizaciji sindikatov, saj je v vsaki nacionalizirani panogi industrije le eno upravno vodstvo, s katerim se pogaja in sklepa kolektivne pogodbe vodstvo industrijskega sindikata. Nekoč so posamezna podjetja lahko mnogo bolj vplivala na višino delavskih mezd, na urejevanje delovnih pogojev, a danes to rešujejo skupno za vso industrijsko vejo. Sindikalni voditelji tem težnjam ne nasprotujejo, ampak jih celo podpirajo. Menijo, da si lahko samo s takšnim krutim, centraliziranim načinom pridobe moč in ugled. In mislijo tudi, da bodo tako utrdili enotnost sindikatov, onemogočili osnovnim organizacijam samostojno delovanje, ki bi po njihovem mišlje- nju prej škodovalo kot pa koristilo sindikalnemu gibanju, ter preprečili razbijaško delovanje informbirojev-cev v sindikatih. In kaj se je zgodilo? Osnovne organizacije so zamrle in člani so postali nedelavni. Plačujejo članarino, a v organizaciji ne delujejo, niti ne hodijo na sestanke. Mnogi plačujejo članarino samo zato, ker so nekateri večji sindikati sklenili z upravami pogodbe o zaposlitvi samo tistih delavcev, ki so člani sindikata in plačujejo članarino. In mnogi tudi stavkajo, kadar sindikalno vodstvo to zahteva in volijo laburistične poslance, a delovanje v sindikalnih organizacijah se jim zdi nekaj nepotrebnega, zelo oddaljenega, nekaj kar je njim povsem tuje. Seveda je v vsakem sindikatu tudi nekaj delavnih članov, a teh je tem manj, čim večji in čim bolj centraliziran je sindikat. Tak birokratski način delovanja angleških sindikatov pa zelo škoduje razvoju industrijske demokracije, uveljavljanju delavskih želja, da bi sami upravljali nacionalizirano industrijo. Sindikalni odborniki celo nasprotujejo pravicam delavcev v upravljanju podjetij, ker menijo, da je bolje stati ob strani, prekrižati roke in samo zahtevati, kot pa sprejeti del odgovornosti za proizvodnjo. Zato preganjajo vsako gibanje, ki se zavzema za večje pravice delavcev na njihovih delavnih mestih in v tovarnah. Znani laburist G. D. H. Cole Je pred nedavnim zapisal: »Prepričan sem, da bi lahko napravili mnogo več, da bi lahko mnogo bolj razvili industrijsko demokracijo v nacionalizirani industriji, če bi to želeli laburistični in sindikalni voditelji. Te želje pa ni bilo. Nasprotno. Obe vodilni skupini želita čim večjo centralizacijo; obe smatrata svoje pristaše, člane sindikatov, kot figure na šahovnici, ki jih lahko premikajo sem in tja, ne pa kot ljudi, ki jih je treba vzpodbuditi za aktivno sodelovanje in vzgojiti tako, da bodo znali ceniti osebno odgovornost. Zadružno gibanje je polno istih napak, a laburistična stranka je z nepravilnim načinom reševanja lokalnih vprašanj pokazala podobno nerazumevanje razdelitve moči in odgovornosti . ..« Pod konservativno vladavino so se napake nekdanje laburistične vlade še bolj ostro pokazale. Delavci podružabljenih industrijskih podjetij so oropani pravic v upravljanju, pravic, ki so jih želeli in so jih tudi pričakovali, ko so laburisti sprejeli zakone o nacionalizaciji nekaterih industrijskih panog. Nihče ne zagovarja delavskih teženj. Nihče tudi ne zagovarja mezdnih zahtev posameznih podjetij, saj odborniki industrijskih sindikatov ob sklepanju kolektivnih pogodb z upravami industrijskih panog nočejo ničesar slišati o različnih pogojih dela in različnih zahtevah vsakega posameznega kolektiva. Zadnje čase je življenjska raven angleških delavcev nekoliko padla Plače so ostale iste, a cene so se dvignile. Konservativna vladavina nikakor ne more premagati že zastarele gospodarske krize. Iz državne blagajne pa gre ogromno denarja za vojno v Malaji in v Keniji, za ustrahovanje upornih domačinov Ugande, Severne in Južne Rodezije ter Gvajane. Delavci so začeli negodovati. Zahtevajo, naj se sindikalne organizacije začno resneje zavzemati '< 3 delavske pravice. In pod pritiskom teh zahtev so vodstva velikih industrijskih sindikatov sklenila napovedati stavke, če vlada ne bo ugodila njihovim predlogom o povišanju delavskih plač Angleški delavci se pripravljaj0 na velike stavke, nad angleškim delavskim gibanjem pa kot mora leži — birokracija.