Leto Ii. Štev. 12 Peltnlna pavlallrana I V Ljubljani, dne 17. marca 1920. GLASILO „KMETSKO DELAVSKE ZVEZE*. Eshaja vsako sredo in stane za vse leto 18 K, za pol leta 9 K, za žetrt leta K 4'60 in na mesec K 1*50. Posamezna številka stane 60 vinarjev. Inserati po dogovoru. Vse dopise in pošiljatve je frankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS", Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, L nadstr.. Učiteljska tiskarna. Naša nesreča. Ni dneva brez izdajstva. Vlada narodnih škodljivcev hiti, da bi porabila vsak dan in uro, da napravi kaj" škode celemu narodu. Omenjali smo dosedaj sledeče slučaje: V demobilizacijski komisiji so pod ceno razprodajali stotine milijonov kron vredno blago. Računov, knjig, zapisnikov in protokolov pa ni. Drugič: pred nekaj tedni se je mudila v Sloveniji posebna komisija, da pregleda stanje naše industrije, ker je bivši ministrski svet sklenil, da bosta slovenska in hrvatska Industrija kolikor le mogoče izdelovali vse za obnovo Srbije in da zato dobe valuto, ki nam jo zavezniki plačajo kot vojno odškodnino. Sedanja vlada je pa na željo Veliziarja Jankoviča sklenila, da se -r,»——— - —■ LISTEK. Kuta v ljudskem humorju. (Konec.) Sedaj se je oglasil majhen, neznaten hudiček: „Vladar moj, iznašel sem novo igro na karte, neumnejšo od vseh drugih. Ljudje ne delajo sedaj nič drugega, kot da sede in kvartajo. Cela, prej cvetoča posestva propadajo eno za drugim, doma se krega mož in žena, živina hodi lačna okrog in v celem okraju ne slišiš drugega kot o tatovih, samomorih in drugo. Nisem mislil, vladar moj, da se človek, ki ;Se s svojo božjo podobo baha, pusti tako Ijati “ 0tl Vsa^e vražje neumnosti zape- se smejal in naredil ne azumlpvo opazko, ne preveč las s° še drugi v lievuli8!^31!1’ ^ da je storil, z 0 zene k zakonolomstvu, n: lo tako daieč, da je sedanje rešenje definitivno in da to vprašanje sploh ne pride več pred parlament! V teh štirinajstih dnevih, kar so na vladi, so torej napravili že veliko škode. Toda to še ni vse! Uvedli so na novo izvoznice in si pridržali njihovo razdelitev. Seveda se sedaj vsak vprašuje, komu v korist? Nihče ne veruje, da je ta nova naredba v korist narodu, ker se vsakdo spominja na zloglasno uvedbo izvoznic pod ogrsko vlado. To pa še ni vse. Zadnje dni so se pokazale še druge nove stvari. Demokrati so v svojem volilnem načrtu dali več kot sedemdeset odstotkom žensk volilno pravico. “Klerikalci so razgrajali, da je to mnogo premalo in da morajo dobiti volilno pravico vse ženske in pri vseh volitvah. Njihovi kaplani so nabirali po vseh vaseh žeske podpise za žensko volilno pravico. Sedaj so izdali vse te svoje ženske, ter se na ta način izneverili vsem tem svojim političnim nevestam. Skupaj z radikalci so zmašili nek nov volilni red, po katerem nlmajk) ženske sploh nobene volilne pravice. Da posadijo vsemu skupaj še krono na glavo, molče na novo k temu, kar de-laijo srbski radikalci z našo valuto. Ni jim še dovolj, da nočejo tega vprašanja pustiti pred parlament. V seji Narodne banke so včeraj s šestimi radikalskimi glasovi proti štirim demokratskim glasom sklenili, da se stari srbski dinar ne potegne iz prometa in ne zamenja za novo dinarsko krono, tako da je cela valutna reforma odveč in da obdržimo Še vedno dvojni denar in da smo še nadalje v isti nevarnosti kakor dosedaj. namreč da nastane med novim dinarskokronskim denarjem in starim srbskim dinarjem kurzna relacija, da pade naš denar na novo v vrednosti, ter da s tem utrpimo novo silno škodo. Izdali so torej valuto, izdali so parlament in volilno pravico in ženske. Ce jim ostane še kaj obljub, jih izdado ob prvi priliki. Sedanja vlada ie prava vlada narodne nesreče. Klerikalci in vini-farji. Lažnjivi „Slov. Gospodar41 in hinav-,, ska „Straža44 se v zadnjih številkah kar cedita od ljubezni do viničarjev. Ker pa so to same besede* da bi zvabili ubogega viničarja in malega kmeta v svojo sleparsko stranko, bomo mi pokazali sedaj v vsaki številki to klerikalno lažiljubezen s številkami. Poglejte viničarji in mali kmetje samo, kako vas vaši prijatelji plačujejo: . 1. Stolni tehant v Mariboru g. Moravec plača svoje viničarje po 60 vinarjev na dan brez hrane; 2. gospod škof Napotnik vas plačuje po 80 vinarjev na dan; 3. mala posestnica in naša članica D. iz Lajteršp. plača svojemu viničarju poleg hrane še 10 K dnevno, inženir Valenta pa samo 80 vin. na dan; 4. milijonar Rapoc iz Maribora plača vas samo po 40 vin. dnevno; 5. mlinar Ignacij Staudekar na Ranci vas plačuje samo po 20 vin. na dan; 6. klerikalni agitator Kmečke zveze Ludvig Flucher v Sv. Petru pri Mariboru plačuje svoje viničarje po 16 krajcarjev na dan, medtem ko imajo viničarji pri upavi Brandis poleg hiane še 8 kron na dan. — Če mali posestniki lahko plačujejo večje plače, kakor je razvidno pri 3. točki. vse nesreče, ki so jili povzročili, od njih nahujskane, že itak zlobne žene itd. Lucifer se je vprav po peklensko smejal in pripomnil je, naj se le nadalje držijo žensk, ker le te so vedno najboljše orodje hudiča. Tako so že vsi vragi naznanili svoja junaštva, samo enega je še manjkalo. „Kje je Opička; zakaj ni prišel na zborovanje?44 vpraša Lucifer. V tem tre-notku se je Qpička zbudil v svoji celici in bil je takoj na mestu. „Kaj si storil? Dolgo časa že pogrešam poročila od tebe,44 „O, nisem bil len, zvesto sem ti služil. Pridobil sem vse moje duhovne sobrate, ki se bodo v kratkem ubili in njih duše bodo šle naravnost v pekel.44 Predaval je potem oir imo, kako je sistematično delal. „Zagotavljam je. da so. že vsi zreli ?a nas in bodo vsi poseben kras za našo zbirko, ker imajo la>tnosti, ki jih mora vsak pravi hudič imeli.44 Vsi vragi so radostno zavriskali in začela se je godba, kakor doma v peklu. Hkrati nato so izginili. Kmetu je stal mrzel pot na čelu. Nekaj tako groznega še ni slišal, bilo je preveč za to pošteno dušo. Komaj ie napočil dan, je stekel naravnost k gvardijanu. »O gospod gvardijan, pomislite, kaj sem po noči videl in slišal. Vi imate v samostanu vraga za kuharja. Ta Vam pripravlja pot v pekel. Vsi bodete izgubljeni, ako ga bodete nadalje ubogali«. Na dolgo in široko je pa še razložil, kaj je ponoči videl in slišal... S pobešeno glavo ie šel gvardijan v svojo celico in je premišljeval, kako je to vse prišlo. To premišljevanje je izzvenelo v sledeči monolog: »Res je, oče nebeški, predaleč smo šli. Res ga ni enega brata, ki bi ne imel preobteženo vest. Sam verujem, da ako bomo še eno leto tako živeli, nas nič več ne reši pekla in njegovih grozot. Daleč smo jo z našim vražjim kuharjem zavozili, ako ljudje sedaj tako od tedaj vidimo, da so največji izkoriščevalci ubogega viničarja ravno klerikalci, ki imajo vedno polne gobce besedi o ljubezni do našega viničarskega in kmečkega stanu. Veliki „prijatelj" našega stanu je tudi nekdanji Nemec, sedaj klerikalni kmečki zvezar Rudolf Polzi v Lajteršperku, ki agitira proti temu, da bi se nam povišale plače. Pri tem delu mu zvesto pomaga nekdanji žandar Jeričev Lojze, ki tudi hujska, da se nam ne povišajo plače. Taka je tor : vaša ljubezen, hinavci! In vse to , naša vlada, v kateri je podpredsedi ^ dr. Korošec, katoliški duhovnik in drugi slovenski klerikalci, kot veleposestnik Roškar, pa nihče ne zgane s prstom! Zdaj pokažite v dejanju vašo ljubezen, vi ljudske pijavke, zdaj pomagajte našemu ubogemu viničarju in malemu kmetu, dajte mu bolniško in starostno zavarovanje, dajte mu nov viničarski zakon, boljše plače! Po vaših delih vas bomo sodili, ne po vaših gobezdavih obljubah! Cene Iz Slov. Goric. k. HONIGSMAN: Hlevski gnoj.*) ' (Dalje.) Množina gnoja je odvisna od stelje, močneje če nastiljamo več bo gnoja. Množina gnoja pa je odvisna tudi od krme, živali in od tega kako ravnamo z gnojem. Pri 'moju pa ni samo gledati na množino, temveč na kakovost, to se pravi na to koliko ima redilnih snovi v/sebi. V svežem gnoju ni toliko redilnih snovi kakor v isti množini razkrojenega vnoja n. pr.: 1000 kg svežega gnoja ipta: 1000 kg razkrojenega j gnoja ima: Dušika 4-5 kg Dušik V1' «J+ i 5*4 leg j Fosforne kisline 20 „ Fosforne kisline 2-5 „ Kalija 6-0 „ Kalija 7 0 „ Apna 5-0 „ Apna 7-0 , Redilne snovi, ki se najdejo v svežem gnoju so deloma težko raztopne, zaradi tega vidimo, da se gnoj počasi razkraja, ter izda gnojenje z njim za več let (v težki zemlji 3—4 leta). Hlevski gnoj pomnoži v zemlji tiste snovi, katere mi s pridelki (žetvijo) odvzamemo. Hlevski gnoj zemljo fizikalno zboljša. Zemljo rahlja, naredi vlažno, ter zemljo počrni, da je * Vsled preobilice gradiva smo morali s temi članki začasno prenehati, sedaj jih bomo pa zopet nadaljevali. Uredništvo. nas govore — zadnji čas je, da okrenemo na drugo pot in delamo pokoro. Sklical je vse menihe in jim vse razložil. Govoril je tako ginljivo, da je marsikateri že čutil, kako ga hudič drži za vrat. Vzdihujoč so vsi prisegli, sedanje življenje takoj opustiti. Gvardijan je uvidel, da je kes resničen. Brez nadaljnega obotavljanja je poslal po Opičko — in sedaj se je začelo preklinjanje in preklicevanje po vseh pravilih katoliške cerkve. Vrag je škripal z zobmi; konečno se je začel zvijati, Češ, takih pobožnih govorov nobeden hudič ne more več poslušati; predno bi pa kdo pet naštel, ga ni bilo več — odletel je za v Jno. Za spomin so pustili menihi izsekati iz kamna velikega hudiča, pustili ga črno pobarvati in postavili so ga pred samostanska vrata. Pobožni romarji si Še danes pripovedujejo: »Tukaj so pred davnimi časi živeli pobožni menihi; tem je dal Bog moč, da so »panali« hudiča.« — potem bolj vpojna. Razločuje se pa po kakovosti razne vrste gnoja, mi imamo štiri vrste hlevskega gnoja in sicer konjski, goveji, ovčji in prašičji. Dobro je, da se vse te štiri vrste gnoja mešajo, to se stori na ta način, da se ima za vse živali jedno gnojišče. Oglejmo si bližje posamezne vrste gnoja. Goveji gnoj. Govejega gnoja se pri nas največ pridela. Ta gnoj je za vsako zemljo in za vsako rastlino. Goveji gnoj je mrzel, vlažen (voden), se počasi segreje in počasi razkroji; radi tega lahko z njim gnojimo močno, pa bolj poiedkoma. Vzrok, da se počasi razkroji, je glavni ta, ker je reven na dušiku. Ker je mrzel, ga je dobro mešati s konjskim gnojem, ki je vroč in se potem hitro razkroji. Različne živali dajo različno množino gnoja, n. pr.: od krave s težo 400 kg se dobi 100 q gnoja, če je težja se dobi pa tudi 120 q na leto, zlasti če močno nastiljamo, zato si moramo že vnaprej delati proračune, da vemo koliko bodemo rabili gnoja ter si potem pripravimo zadostno število stelje. Od delavne živine, mlade in take, ki se pase, bo le kakih 60 q na leto, ker veliko gnoja zunaj zgubi. Sestava govejega gnoja se menjava; čim bolj krmimo živino, tem več bo imel gnoj dušičnatih snovi v sebi. V 1000 1 scalnice se doni celo 7 kg dušika. Prašičji gnoj. Prašičji gnoj je slabši kot goveji gnoj, je še bolj voden, ter ima tudi manj dušika. Gnoj pitanih prašičev je boljši. V 1000 1 scalnice je le 3 kg dušika, zato ga moramo mešati z drugim gnojem. Pri prašiču se dobi pri majhnem 13—20 kg, pri velikem 15—25 kg gnoja na ieto. Konjski gnoj. Je bolj suh kot goveji gnoj. Je bogat na dušiku in vroč, se hitro razkroji, mi pravimo, da zgori. Konjski gnoj je zelo dober za mrzle, glinaste, vlažne zemlje. Ker je vroč, se v lahkih zemljah hitro razkroji. Zato je najboljše, če se ga meša z govejim in prašičjim gnojem, ter se s tem druga dva, ki sta mrzla in slabša zboljša. Dobi se le 50 q gnoja od enega konja na leto in to le tedaj, če se pravilno ravna. V 1000 1 scalnice je 12 kg dušika. Ovčji gnoj. Ovčji gnoj je podoben konjskemu, je suh in vroč. Iz tega vzroka je treba ovcam manj nastiljati, kakor goveji živini, ovčji gnoj se hitro razkroji, ker je bogat na dušiku. Je dober za težke, vlažne zemlje. V 1000 1 scalnice se nahaja 14 kg dušika. Dobi se ga le 4—6 q na leto. (Dalje sledi.) Iz Kmetsko-delavske zveze. Plakati za shode K. D. Z. so že tiskani in se jih lahko naročuje pri osrednjem tajništvu. Naslov za enkrat: Uredništvo »Ljud. Glasu«, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Osrednje tajništvo K. D. Z. dobi s 1. majem svoje lastne prostore, do tedaj naj pa naše podružnice in naši člani oproste, če ni vse v takem redu, kakor si želimo sami. Vse tiskovine za K. D. Z. založi osredje tajništvo in so že v tisku. Upamo, da bomo vsaj članske izkaznice lahko razposlali že v desetih dneh. Kaj hoče K. D, Z. Ta drobna brošu-rlca, ki smo jo natisnili v 5000 izvodih je že pošla, znak, kako silno zanimanje vlada za našo K. D. Z. po deželi. V kratkem pa izide II. izdaja, ki bo močno popravljena in izboljšana. Zlasti že sedaj opozarjamo na popravljena pravila. Vsem posameznim naročnikom knjig naznanjamo, da nam naj denar vnaprej pošljejo, ker sicer se ne bo oziralo na njihova naročila. Po povzetju bi pa preveč stalo. »Kmetsko delavska zveza« je ustanovila že sledeče podružnice: v Vodicafc, Radečah, Gorjah, Selcah, Boh. Bistrici (v mariborskem okrožju), Lajteršperk, Št. Peter in Pivola. Vse te podružnice pra šimo, da nam takoj pošljejo natančen seznam članov in odbora. Zatiranje trtnih bolezni w pomladnem času. Pri nekaterih trtnih boleznih, bodisi glivičnih ali po živalcah (mrčesu) povzročenih, ne zadostuje, da jih zatiramo samo v času njih razvoja, t. j. ko trta raste temveč tudi tedaj, ko trta miruje. Za to delo je najbolj prikladen čas koncem zime ali pa začetkom pomladi,' kmalu preden prične trta rasti. Sem spadajo od živalskih škodljivcev vinske trte zlasti kiseljak in razne pršice, od rastlinskih (glivičnih) pa črni palež in trtna plesnoba aL oidij. Zatiranje kiseljaka, ki nam razjeda meseca junija trtni cvet in jeseni grozdne jagode, obstoji v tem, da uničujemo njegovo zalego, ki se v obliki rjavkastih, belo odetih bub skriva pod razpokano trtno skorjo, v svržnih luknjicah šparonov in reznikov itd. V to svrho je obenem i režnjo razpokano skorjo na starem trtne« lesu dobro odrgniti, najbolje s posebno, iz žičnih obročkov spleteno rokavico ali pa z žično, ne pretrdo krtačo. Vse odrezke (rezje ali rezino) spravimo pa kakor-hitro mogoče iz vinograda in jih sežgemo. Vinske pršice, ki povzročajo kodra-vost ali pršičavost trtnega poganjka, lista in zaroda* pa zatiramo najtemeljitejše na ta način, da obrezano in na prej opisa« način osnaženo trto po vseh njenih nad-zemskih delih namažemo z močno žve-plovo-apneno brozgo. Žveplovoapnena brozga se pripravlja s kuhanjem apna z žveplom. Tvorniško J« izdeluje kemična tvornica inženirja Fra«z Zmerzlikarja v Nemškem Vagramu (D.-Wagram) na Nižje Avstrijskem. Ker se ta snov na zraku hitro pokvari, se spravlja in pošilja v kositrastih posodah ali v primernih steklenicah, ki jih je najbolje v svrho napolnitve doposlati tvornici. Žveplovo-apneno brozgo se tikoma pred uporabo pomeša s trikratno množino vode in se s to zmesjo s pomočjo čopiča ali. okoli palice ovite cunje vsi nadzemeljski deli trte skrbno namažejo. Prvič nateremo trte takoj po končani rež«& drugič pa preden prične trta odganjati. Ta brozga ni pa samo izvrstno sredstvo proti zalegi trtnih pršic in drugih drobnih živalskih škodljivcev, temveč uničuje vsled žvfepla, ki ga vsebuje, tudi v obilni meri zimske trose in razmnoževalne organe raznih glivic, predvsem trtne plesnobe ali oidija. Glivica, ki povzroča trtno plesnobo (oidium Tuckeri) prezimuje, kakor kažejo izkušnje izvedenih veščakov, na trtne« lesu, in sicer na enoletnih trtnih mladikah. Glivica prezimuje v obliki zimskih trosov (peritecij) na grozdnih pecljih i* vilicah, vendar pa je ta zimska oblika glL vice precej redka. V veliko večji men prezimi glivica v obliki micelija ali pod-gobja (nitk), in sicer deloma v trtnih popkih (očesih) samih, deloma pa na trtn« * Glej spis „Kržljavost ali okrnjenost trt“, k se dobi v ponatisu kot 42. štev. „Gospodarskih navodil" pri Slov. kmet. družbi v Ljubljani. mladikah, kjer tvori za to bolezen značilne rdeče-rjave lise. Odtod, zlasti pa iz popkov (očes), preide glivica na razvijajoče se poganjke in na njih zarod, ki ga potem okuži. Dasi imamo, zlasti v zmletem žveplu, izvrstno sredstvo za zatiranje oidija v poletnem času, vendar ne moremo z njim zatreti zimskih organov glivice. Mnogi vinogradniki se pritožujejo, da se v nekaterih vinogradih, zlasti v za to bolezen posebno ugodni legi in zemlji, z nobenim sredstvom ne morejo ubraniti plesnobe. Brez dvoma se je v takih slučajih glivica že na lesu in popkih trte tako močno vgnezdila, da je njenemu miceliju v poletnem času težko priti do živega. (Dalje sledi.) Naročajte, berite in širite med ljudstvo! 1. Ljudski Glas. Glasilo „Kmetsko delavske zveze“. Izhaja vsako sredo. Člani KDZ ga dobe brezplačno, za ostale velja četrtletno K 6.—, celoletno K 24.—. Oglašajte v njem. 2. Fran Erjavec: Za staro pravdo. To je knjiga, ki v poljudni obliki razpravlja o najvažnejših vprašanjih našega kmetsko delavskega ljudstva, zato bi jo ne smelo manjkati v nobeni slovenski hiši. Stane K 6.—. 3. G. Keier: Don Correa. Velezanimiva povest, ki jo bo z veseljem bralo staro in mlado. Cena K 3.—. 4. Jurij Skopec: Kaj hoče Kmetsko delavska zveza? Knjižica obseda program, pravila in vsa navodila za ustanovitev krajevnih organizacij KDZ. Knjižica je namenjena propagandi, zato se razpošilja najmanj 10 izvodov skupaj. 1 izvod stane 60 vin. Ljudstvo, zavedaj se, da leži le v organizaciji in izobrazbi tvoja moč. Neizobražena masa je najzvestejši suženj kapitajističnim strankam, zato v vsako hišo naše liste, knjige in brošure. Organizacijam ni treba pošiljati denarja naprej in dobe 10 odstotkov popusta v prid blagajni kraj. organizacije. Vse knjige se naročajo v Upravi .Ljudskega Glasu", Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. Dopisi. Iz Bohinjske Bistrice. Zadnjo nedeljo se je vršil tu lep shod K. D. Z. Obiskan je bil zelo dobro. Govornik iz Ljubljane nam y-. v poljudnih besedah razložil politični položai in Potrebo organizacije revnega kmetskega ljudstva. Navzoči so z zarimanjem in odobravanjem sledili govornikovim izvajanjem. ' Nekohko vsajal se je le nek zaslepljen revček iz »Samostojne km. stranke«, ki še vedno ne ve, da le ta stranka samostojna le v toliko, v kolikor ji dovoli to ljubljanska »Jadranska banka«. Pa se bo že izpametoval. Osnovala se je tudi krajevna organizacija K. D. Z., h kateri je pristopilo veliko število članov. Nepričakovano zanimanje je vladalo tudi za naše knjige in brošure. Ljudstvo povsod uvideva, kje so pravi njegovi Prijatelji. Št. Ilj v Slov. Goricah. Pri nas vlada veliko zanimanje za Kmečko-delavsko zvezo, pristopilo je dosti novih članov in z veseljem se čita Ljudski glas, ki gre od hiše do hiše. — Raznesla se je zopet novica, da je neki tukajšnji klerikalni veljak izročil nekemu drugemu klerikalnemu vbditelju vsoto 30.000 K, da jo naloži v hranilnici. Ta Rospod pa je denar menda pri kartah zaigral zato veliko razburjenje. O tem bomo še poročali. _ z8Wnia Sv. Kungota. /o ogorčeno nad Zebotom ter tež-ustanovi podruž-zveze. i n nas klerikalnim 1 ko pričakuje, niča Kmečko Viničarski in kmečki shodi so prepovedal;! od klerikalne vlade na levem bregu Drave. Poglejte možje, taki so vaši prijatelji. Doje se naše resnične ; besede, boje se nase pravične Kmečko- ; delavske zveze, zato so nam prepovedali shode v Slov. Goricah. To je zopet do- : kaz, da je na naši strani pravica! — Pa , vse to ne bo pomagalo klerikalcem! Sv. Miklavž pri Mariboru. Nedeljski naš shod je Piorjančičeve-mu Jakatu in njegovemu bratu Tonetu zmešal glavo. Ta uva možakarja se kar ne moreta privaditi na to, da ne bosta v naši občini več gospodarila, kot bosta ona hotela. Tudi par Samostojnežem ni všeč, da smo mi najmočnejša stranka. Pa je že tako! Shod je bil dobro obiskan, čeravno se pri misijonu in povsod hujska zoper nas. Možakarji, tudi Vam se bodo se oči odprle in prišli boste tja, kamor spadate, v našo Kmečko-delavsko zvezo, v našo stranko. Hoče pri Mariboru. V naši občini je klerikace naša stranka tako zmešata, oa so brž naročili misijon. Kaplan Klun, ki noč in uan agitira za KmecKo zvezo je ves iz sebe. Ljudstvu pa so se odpne še botj oči, kajti seuaj vidi m sliši samo, kako klerikalci hujskajo v cerkvi zoper svoje bližnje, kako lažejo in delajo ljuui neumne. V nedeljo je veliko moz odšto iz cerkve, ker se ni razlagala božja beseda, ampak samo hujskalo in zmerjalo cez našo stranko. Sram vas bodi farizeji, bojte se ljudske sodbe! Dan se bliža! Vrhovo pri Radečah. V nedeljo 7. marca se je vršil na Vrhovem javen ljudski shod, na katerem je poročal državnozborski poslanec sodr. 1. Kopač iz Ljubljane, shodu je predsedoval sodr. Pičinin. Kakor dopoldne v Radečah, tako je bila tudi popoldne na Vrhovem dobra udeležba, gostilniški prostori g. Burkelca so bili vetiko premajhni in se je mogel vršiti shod zunaj na vrtu. Začudili smo se, ko je prišlo na shod toliko žen in deklet, ker to ni nikjer pri nas navada. Čudili smo se tudi, da je bilo vse tako mirno in tiho kakor v cerkvi, ko je sodr. Kopač pojasnil delovanje v državnem zboru v Beogradu. Govoril je dve in tričetrt ure. Zel je veliko in splošno odobravanje za njegov nastop v državnem zboru. Po končanem govoru sodr. Kopača je sodr. Pičinin prečital resolucijo, ki je bila sklenjena na občnem zboru K. D. Z. v Ljubljani in dal na glasovanje ter je bila z zadovoljstvom enogasno sprejeta. Potem je v kratkih besedah zaključil ta impozantni shod. Iz Radeč pri Zidanem mostu. V nedeljo, 7. marca 1920 se je vršil v Radečah ljudski shod v gostilni gosp. liallerja. Udeležba je bila nepričakovano velika, obe dvorani sta bili polni, odzu-naj, v veži in v kuhinji so bili ljudje vseh strank, ki so z radovednostjo prišli poslušat našega državnozborskega poslanca sodr. 1. Kopača. Ob 11. uri dopoldne je sodr. Pičinin ctvoril shod, pozdravil in se zahvalil vsem za njih udeležbo. Za predsednika je bil izvoljen tudi enogasno sodr. Pičinin, za zapisnikarja pa sodr. Bregar. Po kratkem govoru je predsednik podal sodr. Kopaču besedo, ki ie v eno en četrt ure trajajočem govoru podal 'judstvu dve sliki. Prva slika, ki jo je orisal je bila kapitalistična, druga je bila proletarska. Ko je orisal prvo kapitalistično, je ljudstvo, ki je mirno in pazno poslušalo, bilo jako ogorčeno in z njihovih obrazov se je videlo, da je ljudstvo no. grla sito teh krvosesov in da ne marajo biti sužnji še nadalje ter da mora biti enkrat za vselej konec takšnega družab- nega sistema. Ko je orisal drugo proletarsko sliko, ki je hlapčevala kapitalizmu in morala 5 let prelivati kri in umirati v hudih mukah, je trnila marsikomu solza, ah ko je spodbujal v svojem impozantnem govoru navzoče, da naj se zanašajo samo na njihovo pomoč, kakor so storili to na Ruskem in v drugih državah, da le tedaj, kadar bode združen mali kmet, bajtar, mali obrtnik, posek z industrijskim delavstvom, le tedaj se bo rešil mali človek kapitalističnega jarma, ie tedaj si bo pridobil enake človeške pravice in svobodo, rekel je, vse v lastno delavsko strokovno organizacijo, da bo armada močna stopila v boj za njih svobodo in pravice in zmaga bo naša. Govornik je žel burno odobravanje in pohvalo, nato ie predsednik vprašal navzoče, če želi kedo besedo. Ker se ni nihče oglasil, je prišel na drugo točko dnevnega reda, ustanovitev Kmetske delavske zveze. Ker je sodr. Kopač že v svojem govoru pojasnil stališče malega kmeta in delavca in potrebo organizacije, je bila druga točka kmalu rešena. Vsi navzoči so odobravali ustanovitev K. D. Z. Nato se je prišlo na tretjo točko, volitev odbora. Sodr. Pičinin je prečital imena ter naznanil, da so bili dotični izvoljeni na seji ter naj se jih predlaga na ustanovnem občnem zboru za izvolitev. Vsi navzoči so bili zadovoljni in so enoglasno izvolili predlagane sodruge v odbor. Tako smo ustanovili tudi v Radečah podružnico K. D. Z., ki je bila že zdavntj jako potrebna. Torej sedaj, ko ju imamo, pa bo tem boljše in hitrejše treba se oprijeti dela, ki nas čaka, da uresničimo naše želje, zato vsi na delo. Krnet je, delavci, ne pozabite na besede Karla Marksa, »Proletarci vseh dežel, združite se!li Tako je končal naš shod z zadovoljstvom in željo vseh, da bi sodr. Kopač še večkrat nas obiskal, zato se njemu za njegov poduk in njegov trud najtopleje zahvaljujemo. Vsem pa kličemo: Nrprej! Vsi v boj do končne zmage! Vsi v Kmetsko delavsko Zvezo. Organisti! Slov. Gospodar, čigar zvesti shige in še prodajalci istega vas v svoji 9. številki na strani 5, imenuje v drznosti napredne stiskače orgelj. Da vas imenuje stiskače orgelj, zasmehuje s tem vašo itak slabo plačano službo ter jo smeši naravnost v javnost. Slov. Gospodar ni nikdar bil vaš zagovornik ter sploh nikdar zagovornik proletarca. Dokaz vam bodi, dragi stanovski tovariši to, da vas javno smeši in ako se je že v kateri številki potegovaj. za vas, ali vam je priporočal stanovsko organizacijo in ali je že črhnil kak zastopnik kmečke zveze o vaši bedi na pristojnem mestu?. Grozi vam celo v imenovaiji štev., da bo gg. župnike opozoril, da vas primejo za ušesa, to vam bode gotovo dal kot uslugo za vaš trud pri delovanju kmetske zveze kot draginj-sko doklado. Torej dragi tovariši, brco za brco. Stariši, kateri imate sina in bi rad bil organist, dajte ga raje učit kakršnegakoli rokodelstva, ako pa že sili v šolo ali bi ne bilo boljše, da bi postal učitelj in s tem narodu veliko koristil. Organist pa ni drugo, kakor sluga župnika In njegove kuharice, je pač neplačani stiskač orgelj. In orglarske šole še vedno pospešujejo število revežev, država pa spi, čeravno se ji dela s tem velika škoda. Več v kratkem. — Organist. Crešnievci pri Gornii Radgoni. Dne 29. februarja se je vršil v Čreš-njevcih ljudski shod socijalnodemokra-tične stranke, akoravno so se nekateri farovški podrepniki na vso moč trudili da bi ga preprečili. Te velike osebnosti so: g. kaplan iz Sv. Petra pri Gornji Rad goni, Sitzredakteur od »Murske Straže« Jerebič Franc, Neudauer Alois, tajnik St. Peterske posojilnice in verižnik obenem in občinski predstojnik Šantl Franc v Crešnjevcih. Prostori gostilne Zupančič so bili nabito polni. Govoril je sodr. Kaučič iz Maribora, a na večkratni medklic od strani Sitzredakterja »Murske Straže« je govornik s krepkim odgovorom zavezal jezik temu klerikalnemu osi..; tako, da je doživel velikanski poraz. Govornik je žel burna odobravanja; zanimivo je, da je najel g. Sitzredakteur Jerebič Franc 5 mož z močnimi palicami, katere je napojil z vinom, da bi nabili (pretepli) govornika, a zgodilo se je narobe ker navsezadnje bi bili ti klerikalni tepci sami od svojih pristašev tepeni, ako bi naš govornik ne bi pomiril razdražene duhove. Torej g. Sitzredakteur Jerebič, Neudauer, Šantl et Kompagnia bella. na svidenje v kratkem, a pazite na svoje glave, ker vedno ne bomo mi tako prijazni in vas branili pred batinami. Postavili smo sl organizacijo soc. dem. stranke, in so bili izvoljeni v odbor: Preds. Zager Franc, tajnik: Rudolf Martin, blagajnik: Gomilšek Otto in Skremka Fritz kot odbornik. Gorje pri Bledu. V nedeljo, dne 14. t. m. se je vršil tukaj ljuusKi snod K. L), Z., katerega se je uueieziio nad zuu zborovalcev. Na sho-uu je poročal en soorug iz i-jubijane in euen iz Jesenic. Ljudstvo je zem pazno sieuiio izvajanjem govornikov, ter navdušeno pritrjevalo z mecikuci. Za brošure, katere je imei sodrug s seboj se je kat trgaio, tako, da jih je bno premalo da bi se moglo vsem postreči. Na tem snodu je ljudstvo pokazalo, da se zaveda, katera stranka je stranka pravice in ktera se poteguje za proletarsko ljudstvo. Lo shodu je bilo vpisovanje elanov, katerih je precej pristopilo k org. K. U. z. in ustanovni občni zbor. Le tako naprej, ker le pod ru-Uečo zastavo nam je zasigurana zmaga. VSEM DOPISNIKOM. Vse dopisnike prosimo, da nam oproste, če vsled pomanjkanja prostora ne moremo takoj objavljat vseh dopisov. Kar je važnega, pride počasi vse na vrsto. Zlasti nujno prosimo dopisnike, naj bodo kratki. Poročajo naj is res važne stvari, ne pa celih strani, ker tega ni mogoče vsega objaviti. Pišejo nai razločno, na eno samo stran in s črnilom Uredništvo. Shodi K. O. Z. K. D. Z. priredi z dnevnim tedom: 1. Ljudski shod. 2. Vpisovanje v kraj. org. K. D. Z. 3. Ustanovni občni zbor K. D. Z. naslednja zborovanja po Sloveniji. V petek, 19. marca L 1. V Podnartu: ob 9. uri dopoldne pri g. A. Pogačniku. V Sp. Besnici: ob 3. uri popoldne pri Fr. Erženu št. 47. V nedeljo, dne 21. marca L L Malenše pri Kostrivnici: ob 2. uri popoldne v gostilni Kodrič. Lemberg: ob 4. uri popoldne v gostilni Lavrenčak. V Čatežu: ob 8. uri zjutraj v gostilni M. Kodrič. V Brežicah: ob 2. uri popoldne pri Cmem orlu. Zg. Bela pri Predvoru: ob 1. uri popoldne v gostilni J. Stular. V Stražišču ob 3. uri popoldne na Gašteju. V Šmihelu pri Novem mestu ob 3. uri popoldne pri Hrastarju. V četrtek, 25. marca 1.1. V Zabreznici pri Žirovnici: ob 3. uri popoldne pri Urbanovcu. V nedeljo, 28. marca t. 1. V Pišecah ob 8. uri zjutraj pri Kunaju št. 85. V Kapelah pri Žepelevcah: ob 2. uri popoldne v gostilni A. Beble. V Semiču ob 8. uri zjutraj. V Petrovi vasi ob 2. uri popoldne. V Blokah ob 8. uri zjutraj. Pri Sv. Trojici pri Blokah ob 11. uri dopoldne. V ponedeljek 5. aprila L 1. V Tacnu pod Šmarno goro. Na Brezovci pri Ljubljani Na Črnučah pri Ljubljani. Pod Lipo pri Vrhniki. V Rudniku pri Ljubljani. V nedeljo, due 11. aprila L L V Rogatcu ob 10. uri dopoldne v gostilni Votom. Govori sodr. Lrepelah. V Rogaški Slatini ob 2. uri popoldne, hotel Pošta. Govori sodr. Prepeluh. Zaupniki, skrbite za veliko udeležbo. Opozarjamo vse zaupnike, naj nam pri prošnjah za shode vedno navedejo tud) lokal, kjer bi se shod vršil in pa uro, kdaj naj se vrši. Osrednje tajništvo K. D. Z. Etbin Kristan. Starejši naši sodrugi se gotovo spo-dunjajo imena onega nasiti najodiicnejsili soarugov in voaueijev — Emina ivnsta-iia, ki se nahaja ze nekaj let v Ameriki in vneto ueiuje med tariiKajšnjim sioven-sairn Uelavstvom. Po uveh naših socirugih, ki sta se te dni vrniia iz Aineme, posuja naši stranki isareue pozdrave m sporoča, ua se popolnoma strinja m ua ouoorava pohtino. ki jo je vouiia naša stranaa uosiej. izjavlja, ua ima tudi on velike Krize in težave z iinaniuii vročekrvneži, lu rujejo in hujskajo med slovenskim delavstvom v Ameriki in se nazivajo saim po krivici komunisti. Kot najjasnejši dokaz svojh simpatij za našo stranko je dejstvo, da so na njegovo incijativo zorali ameriški sodrugi ogromno uanlo iO.uuu dularjev, to je polni ug milijon kron in ga poklonih naši stranki za njeno ueio med ljudstvom. Denar je že v Ljubljani, bmesno je tedaj in grda laž, ki jo trosijo oni nesrečni m ma-lostevimi zapeljanci, ki so odpadli od nase strake, ces, ua je tudi Ltbin Kristan z njimi, izjavil je dalje da se v najkrajšem času vrne v domovino m stopi zopet na ceio nase stranke. Mi vsi, ki poznamo njegovo delovanje že oopreje, se ga iskreno veselimo in mu kličemo: »Ciin preje na poti« kSSS Po svetu, masa* Na Nemškem so se zgodili veliki dogodki. Nekdanji vojni hujskači, ki so krivi silne nesreče nemškega naroda, še niso izpametovam. Hujskali in ruvali so po svojem plačanem časopisju zoper socijaiistično vlado, k je v teh težkih časih tako spešno vodila ki je v teh težkih časih tako uspešno vodila drž. krmilo. Hoteli so jo vreči in vzpostaviti zopet vlado grofov, baronov in generalov s cesarjem Viljemom na čelu. Pri volitvah se jim poštenim potoni to ni posrečilo, ampak se je velika večina, nad 13 milijonov volivcev, izrekla za socija- liste. Začeli so ruvariti na skrivnem. Najeli so nekaj regimentov dobro plačanih in napojenih vojakov, na gosto pomešanih s spodenimi častniki in z njihovo pomočjo so uprizorili v petek, 12. t. m. veliko protirevolucijo v Berlinu. Ker vlada ni razpolagala z zanesljivim vojaštvom, je morala zbežati in v Berlinu ej zavladala zopet militaristična diktaiura z generalom na čelu, ki hoče poklicati najbrže zopet cesarja VViljema nazaj. Računali so pa siabo. Kakor je posneti iz dosedanjih poročil se pripravlja socialistično delavstvo na odpor, ki bo nad vse odločen. Proklamirali so generalno stavko v vsej Nemčiji, ki mora streti nadutost cesarskih generalov. Pa tudi iz posameznih nemških pokrajin prihajajo poročila, da se ne uklonijo Berlinu. Vse kaže, da stoji Nemčija pred hudo državljansko vojsko, ki bo to nesrečno ljudstvo še bolj upropastila. Seveda je jasno, da te cesarske in generalske komedije tudi ententa ne bo mirno gledala in da bo najbrže prodirala v Nemčijo. Pripravljajo se vsekakor veliki dogodki in nihče še ne ve, kako se bo stvar razvila. Ta slučaj nam zopet jasno kaže, kako krvavo je delavstvu potrebna ' pametna politika, ki računa z življenjem in s položajem ter ne tišči z glavo skozi zid, kakor zahtevajo nekateri mladi in nezreli vročekrvneži tudi na Slovenskem. Turke bodo iz Evrope popolnoma pregnali. Carigrad zasedejo Angleži. Store to baje zaradi nečloveških grozovitosti, ki so jih uganjali Turki nad Armenci. Poklali so jih na tisoče in tisoče. Jadransko vprašanje stoji tam, kjer je stalo preje, a vsled Wil-sonove odločnosti se bodo morali Lahi najbrže počasi udati. Se že pripravljajo, to nam dokazuje ministrska kriza na Laškem, ki je izbruhnila te dni. ta Iz naše stranke. M Vse meščansko časopisje se na vse grlo dere in .aže o razkolu v naši stranki zlasti priden je „Domoljub". Mi smo vso stvar pojasnili že v zadnji številki. Dodatno k temu sporočamo še naslednje, da bodo naši bralci in sodrugi točno poučeni, kaj je na vsej stvari: Nasprotja so obstojala že precej dolgo. Na eni strani stara garda, preizkušena v bojih, na drugi strani par mladih vročekrvnežev, ki so prišli v stranko šele včeraj. Ti so hoteli napraviti kar čez noč bogsigavedi kkj vse in tiščati z glavo skozi zid. Ker se pa resna in pametna stranka ne more in ne sme spuščati v nobena pustolovstva, ampak mora biti njen namen čim največ koristiti delavnemu ljudstvu, smo šli za nekaj časa tudi v vlado in tam izbojevali tudi nešteto velikih koristi za ljudstvo. Ko smo videli, da se ne da ničesar več izbojevati, smo zopet izstopili. Vse to pa tej peščici ni bilo všeč in ro že precej dolgo rovali zoper stranko in njene voditelje. Čeprav so prvotno sami najbolj vneto zagovarjali tako taktiko. Končno so šli in iz stranke izstopili ter osnovali svojo lastno „Delavsko socialistično stranko za Glovenijo". Njeni voditelji so g. dr. Lemež, g. inž. Gustinčič in g. Golouh. Ti gospodje hodijo sedaj po deželi, lažejo in obrekujejo našo stranko in vabijo ljudstvo, da bi prestopilo k njim. Ne sramujejo se prav nobenega sredstva. Naše delavstvo po svoji ogromni večini noče ničesar slišati o teh novih prerokih, ampak se zve-oto drži stranke, ki ga je desetletja vodila v boje ut k zmagam. Naša „Kmetsko delavska zveza“ se v ta spor ne vtika, ampak bo šla odločno po začrtani poti, ki jo ji narekuje socialno demokratični program. Socialno demokratična stranka je edina, za katero bomo Sli, ker jo poznamo in ker se je pod njeno rastavo borilo revno ljudstvo nad vse ■spešno doslej. Toliko enkrat za vselej o tej stvari. s Ez naše države, s Belgraiska vlada samodržcev se krha. Celo v sedanjem „parlamentu44 nima za seboj ne kvoruma, ne večine, zato se zdi, da so njeni dnevi šteti. Dalmatinski poslanec Smodlaka se trudi, da bi sestavil vlado, v kateri bi bile zastopane vsaj vse glavne in največje stranke. Socialisti skoraj gotovo ne gremo več v vlado. Izvozničarji. Klerikalna belgrajska vlada je zopet sklenila izdati izvoznice za več sto vagonov živil. Dr. Brejc pa farba ljudstvo, da je prepovedal ves izvoz. Kmetijski list, to trobilo liberalnih samostojnežev, ki so pa samostojni le v toliko, kolikor dovoli velekapitalistična liberalna „Jadranska banka44 v Ljubljani, se začenja vedno pogosteje obregati ob našo KDZ. Seveda, oni so mislili, da bodo v bodoče kar sami kortiandirali po deželi, sedaj jim pa naša KDZ. del", že prav močne preglavice. Prijatelji, ae bo drugače, ko sprijazniti se z dejstvom, da spadajo v vašo liberalno samostojnost vsi veliki gruntarji, birti, stacnarji, podeželski verižniki ter oderuhi itd., — v našo KDZ. pa revno ljudstvo. Pri volitvah se bomo pa pomerili in videli, katerih je več m kdo bo vladal. Podpora beguncem. Okrajna glavarstva so dobila naročilo, da vsem tistim beguncem, ki se nameravajo vrniti v domovino do 31. t. m. v svrho obdelovanja svoje zemlje, izplačajo tudi za mesec april v naprej podporo, da si morejo oskrbeti semena. „Domoljubu* za ušesa. Ta umazana klerikalna cunja, ki že vse svoje življenje laže, obrekuje, hujska in zavija ter pone-umnjuje naše ljudstvo, se v svoji zadnji Številki zaganja v našo KDZ. Le kričite, hinavci, a vse vam ne pomaga nič, vaše trdnjave se podirajo, ljudstvo vas tru- moma zapušča. Jezi se na naše 3 K mesečnih prispevkov. Gospodje, povejte faje, za koliko ste vi že okradli in ogoljufali naše ubogo ljudstvo. Povejte raje, koliko izda naše ljudstvo za cerkve, ofre m druge take stvari, zlasti pa za duhovske, ki žive le zato, da vganjajo klerikalno politiko v hiši božji. Kaj naredi duhovnik en korak zastonj? Velik požar v Radovljici. 7. t. m. dopoldne je Predtrgom pri Radovljici izbruhnil velik požar, ki je upepelil 8 hiš £ vsemi gospodarskimi poslopji. Gasit so prihitele požarne hrambe od blizu in da-:?c> iz Tržiča, Kranja in drugod. Tudi uudstvo z vseh krajev Gorenjske je hitelo Radovljico pomagat. Kako je ogenj na-stal, ni še znano. Na Hrvaškem se že vrše občinske »olitve. Zmagujejo socialisti in klerikalci ruge stranke, zlasti liberalne, propadajc a vsej črti. Tudi pri nas bo glavni bo Vrf5-S?^ia.l.st‘ in klerikalci. Če hočemo K. n 7 eri^a^ce' hitimo z ustanovitvijo Gospodarske ves! gfe fobi,™ iz An*., PpOrnlolo t 1 a° 15 K za k| protevod pmrebull"^”® bo' ker 1600 vagonov sladkorja dobimo iz Čehoslovaške, zato pa bomo izvozili tja 1100 vagonov živil. Sladkor v Beogradu se prodaja po 6 dinarjev, t. j. 24 K za kilogram. Izvoz iz Koroške prepovedan. Vlada je prepovedala izvoz goveje živine, prašičev in sploh vseh življenjskih potieb-ščin iz Koroške. Zamenjava kronskih bankovcev je podaljšana, in sicer za bankovce po 100 kron do 15. aprila, rok za druge bankovce se pozneje razglasi. Ni se pa podaljšal rok za zamenjavo tisočkronskih bankovcev. Cepilni tečaji za vinogradnike. V torek 30. marca 1920 se vrši pri državni trtnici v Bršlinu pri Novem mestu cepilni tečaj za cinogradnike, da se priuče v suhem cepljenju, vlaganju, kalenju in šolanju ameriških cepljenih trt. Začetek ob osmi uri zjutraj. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se zglasi vsaj do 25. marca 1920 pri državnemu vinarskem nadzorništvu v Novem mestu. Zlasti se priporoča, da se tega zelo važnega pouka udeležijo kmetski mladeniči. Ostro nabrušene cepilne nože je prinesti s seboj. Izredni občni zbor „Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani* -se vrši nepreklicno dne 25. t. m. ob deseti uri dopoldne v Marijanišču, soba št. 54. Dnevni red: 1. Izprememba društvenih pravil; 2. čebelarski zakon; 3. slučajnosti.Eventu-elne predloge glede čebelarskega zakona naj se pismeno predlože društvu. Čilski soliter sedaj trenutno še ni mogoče uvažati, ker je zaradi neurejene valute še predrag. Kakor hitro bo kupovalna moč našega denarja nekoliko boljša, pa ga bo že mogoče uvažati. Kdor želi tiskanih navodil o uporabi gnojil, naj sporoči svoj naslov: Delegaciji proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 8, II. nadstropje. eaas Za ženske, Izpadanje las ima prav različne vzroke. Radi izpadajo lasje zaradi prehudega izmučenja živcev, po hudem glavobolu, po vročinski bolezni, če se narede hraste na glavi itd. Da bi lasje zopet zrasli, ako je zamrla korenina, je nemogoče. Škoda je torej denarja za razna mazila, ki nam jih ponujajo s kričečo reklamo. Če pa korenina ni zamrla, tedaj pomagajo tudi priprosta domača sredstva. Zelo dobro mazilo za lase je olje, v katerem so se namakali smrekovi vršički in šlorži. To olje si utiraj vsak tretji ali četrti dan v kožo, ali pa si umivaj lase z vodo, v kateri si kuhala korenine navadnih kopriv. Ce postajajo lasje sivi, ki jih ne barvaj, ker to navadno škoduje lasem, gotovo pa je, da postanejo nekaj časa po takem barvanju grdo progasti. Priprosto sredstvo je žajbljev čaj, ali pa orehove ježiće, katere namakaj še zelene v špiritu 14 dni, in sicer naj stoji to na solncu. Potem odlij špirit in si ga kani vsakokrat nekoliko dlan ter si ž njim utiraj kožo. Vmes včasih nekoliko namaži lase z orehovim oljeni, da ne bodo preveč pusti. Najlepše' počrni lase in utrdi njihovo rast - petrolej. Ljudje, ki imajo opravka v; petrolejskih jamah, imajo vsi krasne in goste lase. Seveda je neprijeten petrolejev duh. Toda saj kmalu izgine, če stopiš na solnce ali h gorki peči, nikdar pa ne k odprtemu ognjišču. Lase sl umivajmo po enkrat na mesec. Prepogosto umivanje tudi ni dobro, ker se lasje pri umivanju nategujejo in tanjšajo; tudi se mešajo in potem pri česanju dokaj izpade. Najbolje um! vanj e je z jajčnim rumenjakom ter z mlačno vodo. Po umivanju oteri glavo in lase in sedi na sobice, a ne na prepih. Nikdar pa ne hodi z mokro, zavito glavo spat. To povzroča izpadanje las in trganje. Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj kako tu ublažujejo bolečine in utrujajo telo masaže s Felierjevim pravim Elza-fluidom! 6 dvojnatih ali 2 veliki Specijalni steklenici 36 kron. Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrepčujoče sredstvo? Poslužite se je Fellerjevih pravih Elza-krogljic; 6 škat-Ijic 18 kron. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 358, Hrvatska. F. 5W HoCete obdržati svojo lepoto? Hotele Imeti kakor baržun mehko kožo? Notete solatnih peg, mozoljev In ogrcev? Uporabljajte Feller j e v« pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Zavidani! 1 lonček 9 K, No. 111 močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilljno-mlečno milo 16 K. :: Hotete Imeti lepe, zdrave lase? Feller jeva prava Elza Tannochina pomada za rast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj, prerano ostvenje! Zabrani plešo! 1 lonček 9 K, No. III 12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 v. :: :: in 3 K. :: :: Mutljo Vas kurja otesa? Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih m kurjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene trde kože! Mala škatljica 4 K., velika :: :: škatlja 6 K. :: :: Želite še kaj? Fellerjeve Elza umivalne pastilje (Kolonjska voda. 1 škatlja 7 K. Fellerjev usipalni prašek proti potenju. 1 škatlja 6 K. Fellerjev mentolnl črtnik zoper glavo- In zobobol. 1 škatljica 4 K. Fellerjev Elza fluid. 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijajni steklenici 36 K. Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 11 K. Močna Francovka v steklenicah po 8 K In 22 K. Omot in poštnina posebej a najaeneje. EUGEN V. FELLER, Ijekarnar Stubica Donja Elza trg Nr. 358 (Hrvatska). Mlsi-rmsSgana stemce-šžurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot proti poljskim mišim K 7'—, za podgane in miši K 7* —; osobito ostra pasta za podgane K 7' —; za ščurke K 7-—; posebno močna tinktura za stenice K 7- —; uničevalec moljev, prašek za uši v obleki in perilu, proti mravljam, proU ušem pri perutnini K 6-—; prašek proti mrčesom 6 K; proti ušem pri ljudeh 4-8 K; mazilo za uši pri živini 4 8 K; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) in mravljam K S’_. Pošilja po povzetju Zavod za eksport M Jflnker, Zagreb 45., Petriujska ulica 3. Drobiž. Maička rešila človeško življenje. V Brooklynu v Ameriki je nekdo slišal v sosednem stanovanju turobno mijavkanje mačke. Ker se mu je čudno zdelo, je s silo udrl v stanovanje in našel tam nezavestno žensko, ki je pozabila zapreti plin. Dan po smrti svojega soproga se je omožila v Chicagu neka žena Marcelia. Cisto po amerikansko. Kako vozijo stare, zamenjane bankovce? Cestna slika. Včeraj dopoldne so stali pred glavno blagajno delegacije ministrstva financ — močni, polnokrvni konji, vpreženi v velik, odprt špediterski voz — takozvani „parizarV Pred vozom stoji straža — vojnik-junak z nasajenim bajonetom. Iz prostorov glavne blagajne — včeraj ni bil nikak naval — nosi uradni sluga — močan človek v stari, uradniški kapi — težke vreče, skrbno in strogo plombirane. Stari bankovci so! Nastopajo svojo zadnjo pot!... Pot smrti in pozab -ljenja. Sluga v svoji vestnosti, točnosti in skrbnosti naklada. Vselej ga spremlja od blagajne do voza — vojnik z nasajenim bajonetom. Nad 20 velikih vreč nalože na voz. Voznik bič in vajeti v roke. Straža — štii*je vojniki resno okrog voza in pomikajo se počasi proti podružnici Av-stroogrske banke, kjer jih sprejmo v za-željeni pokoj. Končali so svojega življenja pot... Delna konfiskacija kapitala na Bolgarskem. Stambulinski pripravlja na Bolgarskem zakon o delni konfiskaciji velikega kapitala. Demokratski listi ga zaradi tega zelo napadajo in mu očitajo, da ga vodijo boljševiške tendence in motivi. Listi pišejo, da stranke, ki stoje za Stam-bulinskim, .ne odobravajo teh načrtov, toda do volitev je položaj odvisen od njegove stranke. Cvetka iz kapitalističnega vrta. Kdor še ni prepričan o dejstvu, da kapitalist vsepovsodi vidi le svoj dobiček in da mu je vseeno s kakšnimi sredstvi si pridobiva ta dobiček, naj bere v čehoslovaškem so- cijalističnem listu „Pravo Lidu“, tole ve-leresnično in velepoučno dogodbico: „V Koletiču, na posestvu g. Fr. Bayerja je svinja povrgla več prašičkov, ki jih vseh ni mogla dojiti. Naj bi tedaj gospodar dopustil, da pogine kakšno prase? Vendar ne, ko imajo pujski danes tako vrednost! Torej kaj stori gospod Bayer? Med svojimi delavkami ima dve Poljakinji, kj ravnokar dojita svoje otroke. Bayer primora tedaj te dve beli sužnji, da prevzameta nekaj pujskov, ter jih dojita s svojimi prsi. Bayerja seveda ne briga niti najmanje, kaj bo z otrokoma teh dveh mater. Glavno je, da pujski ne crknejo.** Dogodek je tako ostudno grozen, da bi ga ne verjeli, če bi ga ne razkril ravno „Pravo Lidu“. Ali dobro premislimo! Kapitalisti so zagrešili pred vojno in tekom vojne še vse hujše gorostasnosti. Čemu bi se spremenili po vojni? Stavimo groš, da je I oni Bayer velik pred gotovimi ljudmi, da zna prav lepo in navdušeno govoriti o narodu in narodnosti (nemški ali češki; to je zanj in za slučaj vseeno!) in da je sploh „odlična** osebnost, ki ve o pravem času izpljuniti tudi „pravo** psovko proti „pro-tinarodnim** in „ljudstvu škodljivim** socijalistom. Mi zanj nimamo drugih besed - i.Pfuj, svinja!** Mali oglasi. Pri malih oglasih se zaračuni vsaka vrstica po dve kroni. Kovaški pomočnik vešč vseh v kovaško obrt spadajočih del, išče službe najrajši na kaki dobro idoči kovaški obrti na vodi. Pismene ponudbe je poslati na upravništvo „Ljudski Glas“, Frančiškanska ulica 6H. regisftrovana zadruga z omejeno zavezo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure ih jih obrestuje po čistih 47. Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitaliziraj© polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. POSOjlla daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. Edini, res delavski denarni zavod. N. GOGOLJ: (Dalje.) Majska noč ali utopljenka. Nabij, sodar, župana s stalnimi obroči! Ošvrkaj, sodar, župana z biči, s pasjimi biči! Naenkrat se je kar od nekod vzel človek, kakšnega rodu je, Bog ve, prosi in pustili so ga k mizi. Zakaj bi ne nasitili lačnega človeka? Tudi njemu so dali palčico. Gost pa samo na-teplje cmoke, kakor krava seno. Med tem, ko so ti pojedli samo en cmok in hoteli natakniti drugega, je bilo dno sklede gladko kakor tla pri gospodi. Tašča je pritresla še; misli, gost se je najedelel in bo po manj pobiral. Ravno nasprotno: še bolj je pričel napletati in je izpraznil tudi drugo skledo! „Da bi se zadavil s temi cmoki!" je pomislila lačna tašča; v tem hipu se je oni vzpel in omahnil. Vrgli so se k njemu — toda dihal ni več. Zadavil se je." „Tako mu je bilo, prokletomu požeruhu, tudi prav!" je rekel župan. „Seveda bi, da ni prišlo drugače: od onega časa tašča ni imela miru. Komaj se znoči, se že priplazi mrtvec. Zajezdi dimnik, prokletnik, in v zobeh drži cmok. Podnevu je vse mirno in ne duha in ne sluha ni o njem; komaj pa se prične mračiti, poglej na streho: že je sedlal pasji sin dimnik." „In cmok v ustih?" „In cmok v ustih." „Čudno svat! Slišal sem že nekaj podobnega od rajnice..." Tu je župan prenehal. Pod oknom se je slišal šum in teptanje plesalcev. Sprva so tiho zazvenkale strune na ban-duri, k njim se je pridružil glas. Strune so gilnejše zagrmele — in pesem je zavihrala: Fantje, ali ste že slišali? Mogočni so naši župani! Enookemu županu muhe so se zaredile v glavi. Župan naš siv in kriv. star kot vrag; pa kakšen bebec! Izbirčem in pohoten. Stiska se k dekletom .. . Bebec bebec! In tak naj meša se med fante! Spravimo domov te in nabijemo po glavi in po vratu! Za šop zlasamo te za šop! „Imenitna pesem, svat!" je rekel žganjar, namignil nekoliko glavo na stran in se obrnil k županu, ki je samega začudenja nad toliko predrznostjo stal ukopan. „Imenitno! Nerodno je samo, da se spominjajo župana ne ravno z blagopristojnimi besedami . . .“ In zopet je položil roko na mizo z nekakšnim sladkim, milim občutkom v očeh in se pripravljal, da bi še poslušal, ker je pod oknom grmel smeh in kriki „znova! znova!" Ostro oko bi v tem trenotku tako| spoznalo, da osuplost župana ni dolgo zadrževala na istem mestu. Tako dovoljuje samo star, izkušen maček včasih, da bega neizkušeno miš okolu njegovega repa, med tem pa hitro zida načrt, kako bi ji prerezal pot v luknjo. Še je bilo edino oko županovo uprto na okno, ko je že njegova roka, ki je dala znamenje desjat-skemu, držala za leseno kljuko v vratih, ko se je naenkrat na ulici zagnal krik . . . žganjar, ki je k velikemu številu svojih lastnosti pridružila še radovednost, je hitro nabasal svojo pipico s tobakom in zbežal na ulico; toda malopridneži so že razbežali. (Dalje prih.) Liljana, Milanska ul. i rcgistrovana zadruga i omejeno zavezo. Tiskovine za Sole. žapaostva in nrade. najmodernejše plakate io vabila za sbode in :: veselite. :: Letne »klinike. najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjlo, broSur itd.