Otroški paradiš V te' zanimivi deželi P°znai° samo " en skupni rojstni dan za dečke, ki je 5. maja vsakega leta, in samo eno roj- Tako imenujejo Japonsko, dcželo stno slavje za dcklice, 3. marca. Poseb- krizantem. Da, tam su imajo dečki in nih rojstnih dni, kakor jih imamo na dcklice dobro, kar pa tudi zaslužijo, primer pri nas, na Japonskcm ne po- ker so baje — najbolj pridni otroci na znajo. Vsak otrok in vsak odrasli Ja- svetu. Marsikdo od vas bi si jih moral ponec postanc na novega leta dan eno postaviti za zgled. 'eto starcjši. Smešno, kajne? Druge Tako poslušnih in na samo besedo dežele — drugi običaji! ubogljivih otrok, kakor so Japončki, Toda, kjer je mnogo luči, je tudi pač ni nikjer na zemlji. To se najbolj mnogo sence, tako pravi star prego- opazi tam, kjer imajo po šest dc deset vor. Zato ste lahko zadovoljni, da ne otrok, dcčkov in deklic. Še bolj kot živite na Japonskem in da vam ni tre- pri nas se brigajo v »otroškem para- ba k japonskemu zob-ozdravniku. To dižu« starejši bratci in sestrice za svo- žc pri nas ni nikakšna zabava; na Ja- je mlajše. Včasih vidimo že šest- do ponskem pa se zdravnik, ko izdira scdcmlctne drobne deklice, ki nosijo zob, ne poslužuje nikakih klcšč, sploh svoje mlajše bratce in sestrice »štu- nobenega orodja. Tudi nc pritrdi zoba, poramo« k svojim igram. Tudi na Ja- kakor so to včasih dclali naši starši, ponskctn se dtklicc rade igrajo s punč- na košček tenke niti in nc vlcče kami. Te pa morajo seveda imeti ja- tako dolgo, dokler ni zlobni boleči ponske obrazke in pristna japonska ncpridiprav zunaj. O, ne! Tega na- oblačila. Punčke opazimo v vsaki hiši, čina na Japonskem ne poznajo. Tam kjer imajo hčerke, posebno pa na tako izdirajo zobe mladim in starim kar zvani »dckliški praznik«. z — rokami.