I GLASOVA Fanorama KRAM, 7. APRILA 1962 — LETO II. — ŠTEVILKA 13 Poplave o vsej državi Po večdnevnem hudem Zaradi zadnjega dežja, Id je deževju je prišlo do iz- zajel izliv Južne Morave, je liva naših največjih prišlo do naraščanja tudi te rek, ki so poplavile precejš- reke. Po uradnih ocenah zna-nje-jovršine. Najbolj so ogro- ša škoda zaradi poplav samo ženi predeli v Bosni in Srbi- v prijedorskem okraju kakih ji. Po podatkih zvezne komi- 300 milijonov dinarjev, sije na desnem bregu reke Kmetijski strokovnjaki me-Save pri Brčkem, kjer je ra- nijo, da bodo posevke na po-ven vode samo nekaj centi- vršinah, ki so bili pod vodo metrov pod vrhom nasipa. V dva do tri dni lahko rešili z vseh ogroženih področjih so dodatnimi agrotehničnimi organizirali ljudi in vprego ukrepi. in pospešeno gradijo nasipe. V MaCvi je pod vodo čez tisoč hektarjev obdelovalne površine. Sava pri Beogradu je prav tako narasla skoraj do vrha nasipa in vodna naravna sila grozi vsak trenutek posejanim njivam in hišam. V Beogradu so na obrežju Save že storili ukrepe za evakuacijo. Iz Bosne poročajo, da reka Bosna počasi upada in prihaja v strugo. Enako velja za ostale desne pritoke Save. Naraščajo pa Donava, Tisa in Drava. Pri Dobo ju je zaradi razmočenega zemljišča prišlo tudi do zemeljskega plazu. PRVA LETOŠNJA RAZSi \ *v i\J.\10BILOV V 2ENEVI JE POMLAJENA, BOLJ ŽIVA m PRAKJJc^IF75A. KROMIRANI DELI IN BLEŠČEČI OBROČKI, KI SO PREVLADOVALI CELO DESETLETJE S SVOJIMI OKRASI NA AVTOMOBILSKI SKORJI SO DOBILI ZMERNEJŠI OBSEG IN SO OMEJENI SAMO NA ZARES POTREBNE IN PRAKTIČNE DELE. VIDELI SMO CELO ZELO ENOSTAVNO KROJENE AVTOMOBILSKE OBLEKE. GOVORIJO O SPARTANSKIH KAROSERIJAH, KI MEJIJO ŽE NA GROTESNO PREPROSTOST. SPREMENILO PA SE JE VELIKO TUDI V POGLEDU GOSPODARNOSTI, UDOBNOSTI, ENOSTAVNOSTI V DOBREM POČUTJU IN ZMOGLJIVOSTI. PREDVSEM PA SO GLOBOKO PADLE CENE. SEVEDA TO NE VELJA ZA VSE RAZSTAVLJENE MODELE. POSKOČILE SO CENE LEGENDARNEGA ROLLS ROYCE-A, KI STANE SEST-STEVTLCNE ZNESKE V TRDI ŠVICARSKI VALUTI. V DOBI AVTOMOBILSKEGA SPORTA NA IDEMO V RAZSTAVNIH PROSTORIH TUDI ŠPORTNE VOZOVE, KI SE PRIBLIŽUJEJO HITROSTI 200 km NA URO. RAZEN TEH VIDIMO TUDI VOZILA ZA 6 IN 8 OSEB. KONČNI VTIS: PONUDBA Z LEPIMI DEKLETI. ŠTIRI ŠTUDENTKE ŽENEVSKE SOLE: ŠVICARKA, PARIŽANKA, SVEDINJA IN NIZOZEMKA V DODGE-DART-CABRIOLETU POSKUŠAJO NAGOVORITI OBISKOV*' r>Tj - v ntmcup TEGA SERIJSKEGA PROIZVODA ZNANE SVETOVNE ZNAMKA iif!!llllllltllilllllD«l!Kllf!ll!l!!llll!!lilffll1li! ifi(«'(utja z tjiuliiii Vlomilca za rešetkami Vlomilca, ki sta vlomila v Izložbeni okni dveh kranjskih trgovskih podjetij, so izsledili še isti dan. Storilca so ci postaje Ljudske milice v ci potsaje Ljudske milice v Črnučah, ko sta v gostilni prodajala ukradeno blago, deset ur in tranzistorski sprejemnik. Vse ukradene stvari so našli pri storilcih. Oba vlomilca so takoj prijeli. Vlomilca sta doma iz okolice Celja, O se mnajstl etni K. H. je doma iz Hudinja pri Celju, njegov tovariš K. L. pa is Celja. Janez Brezar Skoki s padalom v današnjem času nisu v«.-<.- no©ena redkost in nihče ne kaže strahu, da bi 6i pri tem polomil kosti. Niso redki ljudje, ki skačejo s padali, veliko pa je padalcev brez padal. Gorenjska je dežela, ki ima v padalstvu precej kolajn in spomenic. Med mladimi padalci se je pred letom dobro uveljavil JANEZ BREZAR, ki smo mu o padalstvu zastavili |. nekaj vprašanj. Za seboj ima že 220 skokov in precejš- š nje padalske izkušnje, čeprav je star šele 24 let. SKOK S PADALOM [ G Na kaj mislite, ko skočite s padalom? — Mislim na nalogo. Nikoli ne skačem z zavezanimi f. očmi. |: a> Kakšno mesto ima v padalstvu strah? — Padalstvo ne pozna straha. Strah je zadržek, %. padalec pa od vsakega skoka nekaj pričakuje, je torej H pričakovanj«. To je pričakovanje negotovosti, ki je L človek ne pozna. g a> Kakšen se vam zdi svet pod padalom? — Svet je povsod enak. Cim višje se povzpneš, U tem manjši se ti zdi. Iz velikih višin je videti ta svet g dokaj neverjeten. |p n> Vaš največji uspeh s padalom? Ii — Svetovni rekord s skokom brez zadržka. To ni || največji uspeh, temveč merilo, da sem postal zrel p padalec. a> Na kateri planet bi se želeli spustiti s padalom? p — Najrajši skačem na našo »staro Zemljo«. ^ £ Ste kdaj viseli med življenjem in smrtjo? ?š — V zraku smo predajali štafeto. Moj predhodnik = je prezgodaj odprl padalo in padel sem v njegovo s padalo, ki se je vžgalo in zgorelo. V zadnjem hipu W. sem odprl padalo. In vse se je dobro izteklo. Zdravko Tomažej IMiHHtHii™ VLOM SREDI MESTA KRANJ, 5. APRILA 1962 — Danes v zgodnjih jutranjih urah je prišlo do vloma dveh izložb. Vremenske razmere so bile ugodne, saj je verjetno aprilski dež pripomogel, da so se nočni čuvaji »držali pod streho«. Tako je vlom sredi mesta v dve izložbi uspel. Neznani storilci so štrli izložbena stekla na dveh kranjskih trgovinah v Prešernovi ulici. Iz Izložbe »Elektrotehničnega podjetja« so ukradli tranzistorski sprejemnik, iz izložbe »Galanterije« trgovskega podjetja Elita pa deset najdražjih švicarskih ur. Vrednost ukradenega blaga cenijo na 200.000 dinarjev. Vlom so neznani storilci napravili okoli pol tretje ure zjutraj. Pol ure pred tem je neka žena šla skozi mesto in nI opazila razbitih izložb. V bližnjih hišah je slišala ropot samo starejša ženska, ki je bolna, nI pa posvetila temu nobene pozornosti. Vlom so prvi opazili miličniki, Id so bili v službi. V izložbenem oknu z urami so našli precej velik kamen, ki so ga storilci najbrž; prinesli že s seboj, kar je znak, da so izložbena stekla razbili s kamenjem. Več žensk je povedalo, da so videle skupino ljudi, ki so postopali po mestu. Preiskava a vlomilcih Je v teku. na en se II o Francoski filozof in pisatelj Jean Paul Sartrc je imel za- — Gotovo. Vedno boste mu-nimiv razgovor T urednikom * eahcdit&nemskega časopisa čili ljudi, da bi jih ponižali »Quick*. ^tPrcrcgoitoT dnje natančno podobo današnje Francije in Alžirije, z~:o ga .*> celoti objavljamo. «■ mirje tuje.''Morda se bodo na glasovanju opredelili za mir. Toda ta mir ni naša zasluga. Pri vsem tem Je premirje samo kos papirja. Nasprotovanje priseljencev lahko že ju- , čeprav večina* Francu- trl postavi vse na glavo. KDO BO; KOGA Ali mislite, da imajo francoski naseljenci in poslovni ljudje v Alžiriji namen, da večno preprečujejo mir v Alžiriji? — Večno ne, v tem trenutku pa precej resno. Imeti moramo pred očmi dejstvo, da se s premirjem rušijo stoletni temelji kolonialnega carstva, ki je naseljencem dajalo vse tisto, za kar so bili domačini prikrajšani. Tudi kompromisni mir pomeni konec tega carstva. Po vsemu sodeč bo poskušala francoska vlada vplivati na Alžirsko osvobodilno fronto, da ne bo Izvršila vseh sprememb in reform, ki jfh Ima v načrtu. Evrooejci v Alžiriji pa tem obljubam ne zaupajo. 1 f^a kakšne reforme mislile? — Aižirci nameravajo izvesti agrarno reformo. Alžirski kmetje imajo zelo malo zemlje, ki je povrh tega še zelo tiajba. Zahtevajo agrarno reformo/da bi se izkopali iz siror.vištva in pomanjkanja. Francoski naseljenci imajo v po«esti veliko boljšo in več zemlje, ki jo namakajo. Pri- ' čak ovali Je, da bodo nasprotovali agrarni reformi. Kakšno vlo«ro ima v tem razmerju OAS? — V Franciji je število pristašev za sedaj še zelo nizko. To so maloštevilni morilci, ki jim je kri prišla do možganov. In \ Alžiriji? — Tam je stvar drugačna. Mnogi priseljenci se počutijo ogroženi. Ne kažejo naklonjenosti do mirnih pogajanj in ne verjamejo v obljube. Ta pojav pa ni splošen. Tudi v Alžiriji so Francozi, ki si želi Jo mir in se veselijo svobode brez maščevanja in pobijanja. Seveda so prvi v večini. Teroristične vrste OAS jim dajejo priliko za ogorčenje, ukazujejo jim in d:ijejo samozavest. In vojska? — \'i več skrivnost, da obstajajo posredne in neposredne zveze med vojsko in OAS. Ta pojav si razlagamo na ta način, da je del vojske pod vplivom desničarske propagande, na dru^i strani pa jc vojska, ki se je sedem let borila in v tem trenutku ne želi miru. V primeru razcepa je nemogoče računati na podporo samo nekaterih skupin v vojski. Ostra nasprotja so že prišla na površje! — Seveda. Vsakdanje kršenje sporazuma o premirju in sovražnosti so postavile vojsko pred AdločHev. Ali se bo Verjamete, da je v Nemčiji in Franciji nastala generacija očetov, ki jih bodo nekoč niiho'v o-,»"i s^o'na'i za O1 odločila za de Gaulla in streljala na Evropejce, kar ne bo lahko, ali pa se bo postavi' • na stran OAS in s tem odbil«-da bi streljala na desničarje iz vrst OAS. S svojim rovar-jenjem in umori dela OAS pritisk na Alžirsko osvobodilno fronto, da bi prekršila določila sporazuma o prekinitvi ognja. KRVAVI PRSTI td kod prihaja ideologija OAS in zakaj njena brutalna dejanja? Ali je vse to v kakšni zvezi z nem škim nacizmom? — Ne verjamem, da gre za nadaljevanje hit!erjcvskih metod, čeprav se mnogi teroristi sklicujejo bolj na nacizem kot na fašizem. Ne verja ir:.ii, da je mogoče govori C o novem valu barbarstva, kot to pogosto slišimo. Alžirija je bila prizoršče kolonakie voj- ~ ne. Alžirsko ljudstvo se je bo- ff^^^S^J^^l^ rilo proti moderno opremljeni vojski. Za vsako vojsko je takšna vojna težka. Sovražnik je povsod iu nikjer, nepričakovano napada In še bolj nepričakovano se umika. Zdi se mi. da je vse posledice treba pripisati na račun nepravilno /asaovane vojne, ki so jo bogati vodili proti siromašnim. i ne znajo biti ve- Z Odbila je zadnja ura za Francijo. Francosko ljudstvo bi moralo Alžircem, ki so Ali nas ta blaginja ne priznali premirje, rs' •'•»'? ti, dela slepe pred ne var- da •« •"• ;n zev' še vedno spi. SVET BLAGOSTANJA ivimo v svetu blaginje Ali boga likodušni? — Ne pozabite na rasno sovraštvo. Za Evropejec je značilna rasna mržnja proti m;:-s'imnnom. V preteklosti smo to dejstvo zanemarjali, ker ni nihče verjel, da bi se položaj priseljencev lahko omajal. Smeh se je spremenil na*r v jezo in pozneje v nei sovraštvo, ko so muslimani dejali: »Mi smo ljudje kot vi«. Torej je užaljeni rasni ponos iz psiholoških razlogov pripeljal do mučenja popolnoma - v rok ."h — Ne vem, kako je v Nem čiji. Glede Francije se bojim, da imate prav. Vse, kar se dogaja v £'>iriji, bi lahko preprečili. Franco-i so pokTo-nili geT2ir'u svo:o po'iiično moč z hr»"jdani*: »Naravi z njo k'*r hoče!-!« In nos'ed'cc? Franc'ja d «121 ri clrvolj mo'na, da bi z lr.-,T"-aai silami obrač:*n:-'a z 7..cm. Samo en tiogcdrk j? v zasnjern času napravil m?:an viis. To so demonstracije proli žrtvam OAS, na katerih se je zbralo čez milijon Parižanov. Demonstracije so pokazale: Francija se ie začela prebujati. Ko bo pojutrišnjem potrebna združitev, ne bo več prihajalo do starih prepirov. Borili se bomo proti desničarskim skrajnežem in njihovim pomočnikom v fran-" coski vladi. To se mi zdi zelo Alžiru, kjer živi 60 tisoč belcev in ki je bila dalj časa Klvkli hip . a »Ko si telim, d.i bi bil bogat, vem da sem bolan*. D. II. Lorens, angleški književnik »Lačen človek je veliko bolj zainteresiran za štiri sendviče kot za štiri svobode.* Cabot Lodge, ameriški senator »Nobena preizkušnja ne spremeni človekovega bistva.* Charles de Gaulle, francoska predsednik »Strast, ki ni potrpežljiva, ne more nikoli postati ljubezen.* Ingrid Bcrgman, švedska filmska igralka »Najlaže je druge prepričati z »tšesi, tako da jih poslušamo.* Dean Rusk, ameriški zunanji minister »Vračam se k filmu samo zate, da bi izkoristila poletne počrtrtice.* Grace Kellj-Grimaldi, monaška princesa — Blaginja se mi zdi fcze!o nevarna. Obiskal sem Nemčijo in spoznal, da ljudje dobro žirijo. Tudi v ZDA ne živijo slabo. Na svetu pa je okoli 3 milijarde ljudi! Skoraj polovi :a je podhranjenih in lač-• h. Več kot poldrugi milijon ; 1 ji dobesedno strada. Pri (: *.i "ovo.imo o blaginji, kakor <'» -..i ljudje živijo enako i: Vo. To pomeni obračati resnici hrbet. Z drugimi besedami pomeni to, da imamo mi pravico živeti v blaginji, druga polovica pa ima pravico, da živi v pomanjkanju. Med bogatimi in lačnimi lahko lepega dne pride do vojne. Povrnimo se k Franciji. Kdo lahko pride na oblast po de GauJlu? — Da bi na to vprašanje odgovoril, bi moral vedeti, kako bo de Gaulle odšel iz vladne palače. Po svoji želji, iz zdravstvenih razlogov ali žrtev atentata, ker je sklenil mir z Alžirijo. Vse to je odvisno od nadaljnjega političnega razvoja, od sil, ki niso pod njegovim vplivom. Ne glede na različne možnosti, se mi zdi bolj važno, da postane Francozom jasno, kako stvari stojijo: ali bomo še naprej izgrajevali narod ali ne. Zdi se mi zelo pomembno, da bi bil francoski narod tisti, ki je dosegel prenehanje sovražnosti v Alžiriji. Sami Alžirci — njihov boj in odpor — so prisilili generala de Gaulla, da je opustil svojo zamisel francoske Alžirije in sklenil premirje. Večini Francozov Je pre- bi moralo postati bolj aktivno in prisiliti vlado in vojsko, da spoštuje določbe evianskega sporazuma. Če bodo sedanji uspeh pripisali na račun de Gaullovega osebnega uspeha, kar v bistvu tudi je, če mu bodo Francozi zopet dali neomejeno zaupanje in proste roke, sami pa zaspali v političnem snu, potem je nujno, da po de Gaullovl vladi pride obdobje avtoritativne oblasti. Avtoritativno vlado bomo preprečili, če bo sleherni francoski državljan spoznal, da politika ni stvar poklicnih potnikov, ampak življenjska dolžnost vsakega človeka, ki živi v družbi. KRIVDA OćETOV Verjamete, da je mladina zrela, da iz krivice očetov povzame potreben nauk? — Mladi ljudje v Franciji imajo občutek odgovornosti v večji meri prirojen kot njihovi očetje. V Franciji govorimo o »izgubljeni generaciji«. To Je generacija, ki je sodelovala v vojni na strani odpora. Po vojni so bih prepričani, da bodo živeli v miru. Mir ni prišel. Prišlo je razdobje hladne vojne, ki je generacijo uničila. Ljudje iz te »izgubljene generaciie« so pustili, da je umrla četrta republika. Dopustili so alžirsko vojno in se vdali v usodo. Današnja mladina 20 let je drugačna. Zrelejša in sposobnejša je. Prepričan sem, da razmišlja o napakah svojih očetov. Vtis imam, da teh napak ne bo ponovila. V ti«; s poti po Fmnrifi IUTRI BOM MISLIL NA BISERE St*f l*jM* j« a««I po ns^retjo Mm ob lajn* pr opeval:' -Takne vlrre«. Bii« j« poano marčno popoldne. Šotam jo kila taka. fca-krm j« vodno v finih w ar Mak papoifcinrik. SLaj-•»na peeem. postarana i« •kar*j rvevoc/e«»v» a« j* ostajala v goba pMaaak Saga nakvenja, kjer dan aa dnem posod« j« etikarji, prodajalci lovi«, Pierre, Jaoues aa Joaav upokojeni pftot Charles, Simmone in jas ter mr.o»; aatali. V^e rek« tega svet« bv.jo. To je prsTsaprav pravljica njihovega iivljenja. Je prav-tjica m ni. Lahko je 1**ai fiVi jenja pravljica. Lahko da je, lahko da ni. Vse je le v tem, kako se omejiš in kako gledal to slikovito nabrežje, drevesa ob parkih in kako andis ob reki in jo gledaš. Možno je, da si sam reka, a ničesar ne ves o tem. Možn. je, da tečeš ki gledaš vrbe nad »oboj; skratka da s reka, pa tega ne ves. ' POMLAD OB SKINI Pomladi so vodno nenavadne, če ne ie zaradi drugega — so opojne zaradi življenja. In življenje je zemlja, je det in sonce, je veter; pa tudi žleb, asfalt, večer in pijanec ob mizi. Biserov ni. Toda zakaj naj bi pravzaprav bili? Nič jih ne potrebujem. Sinunone ima kustrave kratke laso in prodaja cvetke ob Setač Zelo lepa je. Toda tega na verjame lat .kadar sanjari, vedno orisu, da bi bila lepa. Ona > dol pomladi ob Seini. Srečal sem jo v eni izmed majhnih pariških kavarn na MonUnar-tru. Mislila je, da so biseri v meni, pa čeprav sem ji povedal, da jih ni. Sinunone je dekle kakor vsa dekleta. Z delčkom vere, da nekaj je, kar bi rada, da bi bilo — pa čeprav ve, da to skoraj ni mogoče. Pravi, treba je v nekaj verjeti. Mogoče v bisere v človeku! Seina je reka. Ena izmed rek tega sveta, kjer rastejo platane in kjer se od aprila do aprila sprehajajo ljudje. Seina je reka in pravljica hkrati. Pravljica zato, ker obstaja in ker ljudje nikoli ne morejo brez pravljic in bogov. Vedno si kupujejo nove in nove. Seina je tudi biser. Vsaj pravijo tako. Vsi tisti pravijo, ki niso nikdar videli Pariza, če pa so ga videli, so ga videli iz avtomobila ali letala, zakaj bise-rov ni. In če bi le obstajali In če obstajajo, so tako malo vredni. Ničemur ne služijo. Mrali so, če jih poljubljamo i« bataaae, in mrzli, če jik komu podarjasao. Jutro je, zgodnje pomladno jutro. Stojim ob Seini ia vam, da bo deževalo. Simmo-ne prodaj« cvetic«, zgoon> vijolice iz MarstMla. Potem »edini na canentaam obrazili i« glodam Seiae. Pariz ee počasi prebuja. »Peki razna-»ajo velik« in dolg« Strue« in prodajalci knjig prihajajo pe> Obrežju. To gledanj« je čim* starčevoko. V«*ako prebujanj« j« enkratno, lake se prebujajo mesta v jutrih, doooidneve. Veronaeue. je brala na klopi nekomu pesem • gstobu, ki se je pagnal •kozi okno,; Sbil svetilko na ti« in ? oomraku emadtei. Brala je, da je imel,kril« de mokra od morja, da so bila nekoč upanj« ia d« dišijo sd«j kot kosanje. Bila je to pesem nekega japonskega pesnika, sa katerega ni vedel«, kje je in k*j je, rar.ee ♦ega, d« je morda živel kot ta galeb. Jaaues, Piorre in Jean «o vodi to dopoldne lovili ribe. Sodijo na nabrežju s pipami le za t«, kje i*5oi M kaj iseee. In kje iščejo m kaj iščejo. Gre za t« in ostale in za ostale in zs te. -KVriVA SI, KO KAJ« Sinamone sem srečal, ko jo sta domov. Pripovedovala mi je, kako j« bilo. Bil j« občutek, ko som a« spomnil na neko veliko katedralo na Baltiku. Bilo jo tako, kakor bi otal sredi ladje in poslušal, kako j« neki« igral na orgiah Schu-manna. Sanjar i<»nje. Tudi to ►Zale malo denarja -Pa •5 Golob je gotovu iujjmju v farizu caakega pomena kut v Benetkah. Hranijo jih večinoma stari ljudje, ki reč ne zahajajo k Seini po ljubezen. Ta mlada Parižanka pa je kar Izvež-baaa reduka drobnih živali. reke, mladost v otroku, ljubezen v tebi. Vse je enkratno .Toda kadar se tega zaveš, si star če viski. Takrat, ko se s teboj nekaj dogaja, samo čutiš. To je občutek tesnobe in občutek radosti. Toda nikoli ne ves, da je to pravzaprav nekaj posebnega, nikoli ne razmišljaš o tem, samo čutiš in živiš. VEDNO OBSTAJATA DVA OBRAZA Seina je torej reka, kjer pričenjajo in končujejo živeti ljudje. Toda to bi bila lahko tudi postelja. Seina je... Seina je del mene, ki sem Jel nekega sveta v nekem prostoru, o katerem je nekoč razmišljal Einstein in o katerem jaz nikoli ne razmišljam. Danes je nedelja. Simmone je rekla, da je nedelja. Sla je v cerkev. Toda dopoldne ob Seini je tako kakor vse v ustih m z velikimi črnimi lan«, jutro in večer in jaz. baretkami in molčijo. Kmalu Ta Seina je obstajala že bo poldne in oni lovijo. Ne dolgo pred Parizom. In ob-zaradi nb, ampak zaradi stajala bi, čeprav bi oe Sedne. Pierre je že zelo star. gospod Kennedy spomnil ne-Svoje dni je poznal Modigli- kega dne in ukrsal Pentago-anija. Spominja se ga, kako nu, naj rakete zlete proti je nosil svoja platna napre- SVETU, kar bi bilo hkrai daj in kako nikoli ni ni- tudi začetek konca. Toda česar prodal. Teden za ted- tega nihče ne občuti, dokler mm, že leta pripoveduje o je marec in dokler so platem. Potem obmolkne. To je tar.e in dokler je v trgovinah tudi Modiglianijev konec, al drska solata in dobro vino Jean in Jaques samo molčita — tako kot dan za dnem. Potem, njihove navade dodobra poznam, reče Jean: -Pri Debelem volu imajo dobro rdeče vino.«- pri Debelem volu. Nekaj malega ve o tem Charles, ki sleherno po*"1*;' " ob Semi. V zadnji vojni sta se razgovarjala o tem z majorjem v on Schommrom, ko 6ta -^•Kupiva koli že jetno je. Lahko jesno j«, če kdo m* miali za rojstni i sončni dan, masti • Kupiva karkoli.« -Nočimrna si.- »Mogoče. Tada mislim ss) tako misli. Ti ga »Posnom.« Charles vsak dam majhen šopek vijolic odi z njimi ob Sečni, bi .srečal Bik aga ta mat jiaf dal. Ze zelo dolgo ni muc ničeaar dal. bomb in iastrelkov. pa obsedi na Missiaaibej pijan jn naveličan. Šopek pat odneae debeli izpiti tečaj. , Kupila sv« knjigo. jI ~CE SOIK AU JAMAI9« \s aanik je vabil k Cfilma ~Ce soir sat ja* mak- (Nocoj ali mfcetiPjf Stari lajnar je še vedno), hodil po nabrežju m ob lajraf prepeval Jaime vivre (Radi imam življenje). Bilo jo pozno marčno popoldne hi Seina je biLa taka, kakršna) je vedno v poznih marčni** popoldnevih. Zlajnana, dom starana in skoraj neverjetne} pesem je ostajala na temi nabrežju. Pierre, Jaoues iat Jean so odhajali k Debelemu! volu in slikarji, prodajalci knjig so se poslavljali o4 nabrežja. Pilot Charles je bat tedaj na Montmartru že zeld pijan. t Vidite, vse reke tega »vetaj živijo. To je pravaanrag majhna pravljica njabovegaj življenja. Je in ni prav« ljica. Lahko je tudi življenj« pravljica. Lahko je, lahktf tudi n " - le v tem, kako se »mejiš in kako ja* kaš in kako gledaš to nabrežje, drevesa ob parkih ift kako sediš ob reki in jo gledaš. Lahko je, da si sam reka, a ničesar ne veš o tem.' Lahko je, da tečeš in gledaš vrbe nad seboj; skratka -» da si reka, pa tega ne veaV Toda jutri, jutri bom mislil na bisere. Pierre in Jaqurs ss začudita, ležola v bolnici. Charles je pa čeprav pri Debelem vola upokojeni pilot. V zadnji že najmanj petdeset let pro- vojni je letel za RAF. Potem dajajo dobro vino. Pospra- je dobil strel v tilnik in od vijo pribor in gredo. Tako fedaj ne leti več. Zdaj je delajo že leta in leta. doba reaktivnih letal in _. , . . takih ne rabijo. Simmor.e je rekla, da e dolgočasno živeti tako. Pa »Kupiva kakšno knjigo,- ni. Res ni. Gre pravzaprav je rekla. g) RUDARSKI STROJ V rudarskem bazenu Krivoj Rog v Ukrajini dela sedaj velikanski stroj za kopanje rude, ki s svojimi jeklenimi rokami izkoplje iz globine rudnika 2 tisoč ton rude na uro. Ta stroj v enem lelu izkoplje približno enako količino rude, kot so jo pred 50 izkopali v vseh rudnikih carske Rusije. duolkOVIllk JJliJ-i.Il \ lil (>\ < .-U-Jl-i-——-—-m j »i precej pa- kejta -.prebivalca ,n^9flk p: o «uO|d' u ne t a* pri«.!.' približno '20 . . Tt a je razstreliva, i'a količina krivo nezrianje~saj povprecs taKŠna^aa jo Tnora zarav- :. nemu člove-k^u niso znani po- zum šteti kot dokaz / datki o rušilni moči atomske- spametno samouničk ga orožja, še no'sebno rhalo človeštva, pa vemo'o ra^citi. Poskusi so pokazali, d., t' gred-fflMrtno"- sto leti čio- cimo 20 megatonska aK volt ni srm'al o tehničnem bomba izžareva^r:udip^.iiye: napredku*- ki'Smo mu priče, žarke skoraj 100 ur pp ck Minilo Je" 'Škofaf 23 let. ko se ziji in da v krogu s prem. je znar>v in na to: Jovan* ^^nejfih oro vršini v glavnem uničila m- 1 i'-o - nesejo čio- ljenje, če \A takšha bomba li. / razbit- padla v morje, bi 300 do 400 jejM r- ' • or,ovak nrido- kilometrov od kraja eksplo- bfln.irnv i \ . energije in ti je povzročila valove, ktgbt blaginje, hkrati pa. če ne ho bili visoki čez 30 metrov-"in delal po pamti, na el tudi to bi bilo praktično dovolj, svojega grobarja. da hi obmorske dežele popla- Cloveštvo se je srečalo z vila voda. 'Ju »atomskim čudežem« v klav-nfei. Na dveh ianonskih mestih' Nagasakiju in Hirošimi so bile preizkušene pno atomske bombe, ki pomenijo pravzaprav še'c začetek' v razvoju množičnega uničevalnega orožja. Od 240.000 preb:- valccv Hirošime so le redki 'etn preživeli »atomsko katastru- P?r fo«. ZNANSTVENIK PREROKUJE SMRT PSIHOLOŠKA PRIPRAVA nogi mislijo, da atom- M Ameriški znanstvenik sve-lovnega slovesa in \o-b:!o\ nagrajenec I.inus Pau'in^ v'"'"vil no lansko h. večav dejanskega učinka Tzraoitni so nokazali. da bi atomskega orožja. od' tega pritiska pretrpelo Atomska energiia ni več mesto oonolno norušenio ki monopol ene ali dveh držav, se razteza približno 800 m. Po nekaterih podatkih in (če bi vreli bombo velikosti predvidevanjih se lahko »klub 20 kiloton). Zračni pritisk, ki atomskih dežel« hitro razširi, bi' pri tem nastal, bi bil 140-Stevilnc države bi lahko krat večji od pritiska naj-kmalu izdelale svojo lastno močnejšega vetra. V premeru atomsko orožje, če bi se za poldrugega kilometra bi takš-to odločile: Kanada v enem na bomba razrušila večino letu, Kitajska in Izrael v hiš iz običajneea gradbenega dveh letih. Zahodna Nemčija materiala, ostale pa bi nepo-v treh letih. Japonska v šti- škodovane zgradbe iz betona, rih. Italija, Indija in Šved- 2.5 kilometra od kraja eksplo-ska v petih letih in druge de- zije pa ne bi prišlo več do žele približno v desetih letih, rušenja. Manjše hiše so ve- Po precej zanesljivih po- liko bolj odporne kot velike datkih razpolagajo velesile s in visoke. Površina pritiska 30 do 40 tisoč atomskimi bom- je namreč manjša. Tudi ob-bami, ki bi jih v nekem ča- lika vpliva na odpornost, sovnem zaporedju lahko upo- Najbolj odporne so okrogle rabile. To pomeni, da na vsa- stavbe. omcajno nastanejo "7Svadi stika in valovanja vrtni-gmot J po eksploziji. V«? tfa kaže,' dif*bi Wlc MtffiV : trS? di toplotnega sunka %a p!*) . efn mestu. Mesti' H ■; hna in Nagasaki sta inteli fri če« trtfhS i/gub zaradi toplotnega učinka. V mestih evropskega Stila bi bile-fc : ■■•v'-ie verjetno manjše. Radioaktivnost na ;^.:'kflf posledica eksplozije* *in iz-* ra'ža v žarčenju žarkov, ki -o škodljivi za človeško telo. Skupna lastnost vseh teb /.:■'-kov je, da prodirajo skozi tkivo in snovi, delni. a človeške organe in ikodljivo vplivajo na zdravje. ' >t žarcenja je odvisna od oddaljenosti in zaščite. Na n lahko sprejmemo oddaljeni tudi več kot 1 km od kr; a eksplozije do 600 reptge v, kar zadostuje za lakojs-:o smrt. Na večji oddaljeno- i o delovanje slabše in izgledi, da prestanemo nevarnost ..e-ji. 2arčenje je dvoiuo: trenutno in naknadno. Ireni ) nastane ob eksplo/ii; in ' .% približno 1 minuto. Naknadno žarčenje pa nastane z odlaganjem radioaktivnega prahu, ki p-' vsebuje ozračje in ki v obliki radioaktivnih Iv lakov kroži po atmosferi. Radioaktivne snovi se počasi spuščajo na zemljo in zastrupljajo zemljišče. Ne vzbujajo zastonj novi poskusi z jedrskim orožjem splošnega protesta. Smrtni primeri v dveh japonskih mestih Hirošimi in Nagasaki kažejo, da zboli letno 10-krat več ljudi za levkemijo in drugimi nevarnim i- boleznimi kot v drugih japonskih mestih, človekova dolžnost je, da se Človeško telo je zeka od- opekline in neti požare. Po- bori proti tej obliki zla. če porno proti pritisku:, človek žari lahko zavzamejo neslu- upoštevamo, da pri eksploziji vzdrži pritisk, ki z lahkoto ten razmah, če je v kraju bombe, ki smo jo spoznali, poruši večnadstropne hiše. eksplozije veliko vnetljivih doseže v prvih 36 urah stop-Zračni pritisk bi pri ljudeh snovi, kot je bil to primer v nja radioaktivnosti 2300 rent*-povzročil poškodbe ušesnih Hirošimi. Toplotni sunek pa genov, za takojšnjo smrt pa bobnov, poškodbe pljuč, že- deluje zelo kratko dobo, kar zadostuje že 600 rent«*e.vQW, lodca, črevesja in notranje povzroča, da se snovi, samo in da se pri ugodnem v u krvavitve. Razen tega pritisk na površini opečejo, vžgejo radioaktivnost širi tudi do lahko škoduje ljudem s tem, in pooglenijo. Opekline zo- 160 km daleč, potem skrbi da jih vrže na zemljo, v dre- pet lahko nastanejo na dva človeštva niso odveč, vo in druge predmete. Posredne poškodbe zaradi pritiska bi bile bolj nevarne. Udarna moč ruši hiše in različni predmeti utegnejo poškodovati precej več ljudi. TOPLOTNI UČINEK Istočasno s širjenjem pritiska nastane pri eksploziji toplotni učinek. Toplota se širi z velikansko hitrostjo. Toplota bombe, ki smo jo že opisali, doseže 7000 milijard kalorij, kar bi ustrezalo požaru 7000 ton črnega premoga. To je toplota, ki je potrebna, da se 10.000 ton vode spremeni v paro. Toplotni učinek ima dvojne posledice: pri ljudeh DOvzroča V Ženevi razora, j razorožitvi, oboroževalna industrija pa 7 ne/'' . "■' aeo hi tro .št *o postavlja na podstavke nova . orožja. Fri naic za množično uničevanje ljudi tečejo svojo -pot naprej ■ijlI^H^ časopis je poslal oglas z naslednjo vsebino: »Iz higienskih razlogov naj sc prijavijo samo plešasti kuharji.« #} LETALA ZA HARLM Abdalah al Šalim al g) S KLOBUKOM NA GLAVI Ameriški zunanji minister Pran Rusk je med svojim bivanjem v Ženevi obiskal tudi ženevsko razstavo avtomobilov. Ko je prišel do angleškega SaDbah, petrolejski kralj avtomobila Rolls-Rojee, jz Kuwaila> ^ prodaI 12 je dejal: »-To je edini voz, ^„1^,1, ietal, ki jih je v katerega lahko vstopiš nakupn, da bi v primeru s klobukom na glavi.« vojnega napada na Ku- e KUHAR S PLEŠO wait spravil na varno svo; Britanski feldmaršal številni harem. Ker do Viscount Montgomery išče vojne ni prišlo, je petro-kuharja. V neki angleški lejski kralj letala prodal. Poslanstvo očarljive Jacqneline Indijki prcimlfff Nehru je ob zaključki* obtoka N proge predsednika Kennedvja v Indiji aa tiskovni kon{ renči med drugim dejal, da njen obisk ▼ veliki meri doprinaša k ustvarjanju dobrega fceAholoikega o/.ulj«. k ugodno vplivi n« 'irok sloj ljudi. Tako ozadje je d .'. i podlaga za medsebojno raza me vanje med ZDA in Indijo. »Politika se menja, psihološko ozadje pa ostaja«, meni premier Nrhru. Nehrujeva hčerka Indira Po obisku v Indiji in Puk. Gandhi bo v teh dneh vrnila stanu bo kraljico spet obi-ob.sk v ZDA. kjer se bo za- skala: na popolnoma enako držala tri tedne. DESET VESELIH DNI PO SONČNI INDIJI merikanci, ki so vsak dan po dve uri pri svo-_ih televizijskih sprejemu kih spremljali potov a- pravni osnovi. REDKOBESEDNA IN VARČNA Novinarji so želeli napisa prav vsako besedo, k bi jo Jacqueline Kenn« dy izgovorila. Pa niso imel napisal krajši sestavek. nje .Jaequeline Kennedv po veliko dela. Ob prihodu je Indiji, so ugotavljali, da so na Nehrujev pozdrav odgnala svojo mlado -predsedni- vorila:' »Srečna sem, ker co zares lahko ponosni. Ni sem tu.« V nekem otroškem se zgubila med cvetjem in centru je zagledala moževo barvami te živopisne dežele, fotografijo in rekla: -O, tudi »Njena očarljivost in obleke John je tu.« v pogunanth živih tonih Razen redkobesednosti so barvne lestvice so bile kos gostitelji opazili še nekaj, hud. konkurenci Srednjega Njej na čast so priredili vzhoda. Skratka — Jacque-line je osvajala pri svojih ©biokih najbogatejših indijskih m a harano v in maharadz |n pri ogledih indijskih znamenitosti. Ameriška televiziji« in 75 ameriških novinarjev je prezalo na podrobnosti. Prav med predstavniki ameriške -sedme sile« se je našel »predrznež«, ki je na tiskovni konferenci na ameriškem veleposlaništvu v New Del hi ju vprašal, zakaj visoki gostji ne. omogočijo, da spo-sna tudi navadno — »ljudsko« Indijo. Program so en-zionom se namreč Ribl'ejO) med 19 in 46 švicarskih !Yan- prej. Vstopih smo v večjo kov na dan (približno od 35110 gondolo, ki lahko sprejme do do 9000 din), upoštevati ~a jo 30 potnikov in se odpeljali treba še stroške za žičnice, na Les Attelas (2727 m). Pod ?a pijačo pri kosilu in večep-seboj smo opazovali drobne ji. za obisk lokalov, ki jih črne pike, ki so se vijugale je tu na pretek; ti izdatki proti dolini. »Kaj tudi nas ča- stroške bivanja kaj hitro poka ta pot?« smo so vpraše- dvojijo ali celo potrojijo. vali in nekdo je v šali po- Kljub množici hotelov in vprašal, če bi morda kdo od- penzionov je v Verbieru lo kupil smučarsko opremo, ker 780 ležišč za turiste, ker se bo vrnil rajši z gondolo, kraj sam ni nretirano odda» No, pa potem ni bilo tako ljen od večjih švicarskih hudo. Na Mont Gele smo pri- mest in je zato obisk vedno speli z drugo — nekoliko zelo velik, manjšo gondolo. Vrvi so spe Ta gondola prepelje na Attelas 2730 m v isoko med planinske vrhove švicarskih Alp 350 ljudi v eni uri. Spodaj desno v dolini na gorski planoti je naselje. Višinska razlika je 1230 metrov. Foto: Dany Ijane z enega na drug vrh brez vmesnih stebrov. Pod nami je zevala globoka dolina. Mont Gele je najvišja žičniška postaja v Švici. Od tam je izreden pogled na verigo Alp. in to od Mont Blan-ca do Bernskih Alp. Od novembra do junija obratujejo tam 4 žičnice s kabinami in f) PO OČETOVIH STOPINJAH Julija Gcitskel. -»M-t-na hčerka vodje britajufke opozicije, namerava iti po stopinjah svojega očeta. Na novih občinskih vo* It t v ah v londonu žeif kandidirata za -me.vvi-'ga očeta«. 17.03 Culo Sjvl.n«** a svojim Vr ©rtc«ast rom " 17.15 Radijska* igra 18.15 Fantazija Jn ifmpromptu 18.30 Športno popoldne . 1O..05 Panorama zabavnih^ „ zvokov ; - Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6.,,- 7., 8.,. 12., 13., 15., 17., 22„ 23. in>24. uri ter radijski dnev*ik ob *9.30. ..20.00 lyb§rrtermeiodijo Ob nedeljah pa'-ob 67QStL' 7., • 9 24 ob t3 50 Dvf operetni' uVerturt : U.30 Na prt. daeot m 14 05 RadVjaka %ola za- viijo dvajset prstov stopnjo • " 12.05 Vaški kvintet 14.35 V mestnem salonu in v kmečki izbi s.če kim skladateljem Smetano 15.20 Hammond orgle v ritmu 15.30 V torek nasvidenje !<>, 13 15 -17.. 22„. 23. in 2b\45 Odmevi, iz Holly\vb?.da 16.00 Vsak dan za vas 4 uri' ter rad Uski-dnevnik' 21.00 Iz glasbene "geografije 17.05 Izbor iz Cajkovtskega >b 19 30 uri " Evrope . " ' ~ 18.00 Aktualnosti doma in SOBOTA -, ~>. aprila 8.05 Postarček tf-mladirfeki glasbeni redakciji 8.40 Petnajst vedrih minut 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Melodije, ki jih radi poslušate 9.45 Igra vam trio Bardorfer 10.15 Od tod in ondod 11.00 Pet pevcev — pet popevk 11.15 Angleščina za mladino 11.30 Trio v g-molu za violino, violončelo in klavir 12.05 Trilo Avgusta Stanka 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Za vsakogar nekaj 14.00 Fantastična prodajalna baletna suita 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Napotki za turiste 15.40 Moški zbor »Zarja Trbovelj 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Vedri intermezzo 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Dva velika prizora iz Gopnodovega Fausta 18.45 Naši popotniki na tujem 19.05 Zdaj pa kar po doma e 20.00 Na lepi modri Do.:a\i 20.20 Korporala se drži 22.15 Orkestri,,!"« solisti ; . . RT -Wo|fifcfc.~ 22.05 Želimo vam obilo zabave PONEDELJEK -9. aprila 8.05 Balada — Lipovšek 8.14 Pihalni trio 8.22 Naš zabavni kaleidoskop 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Dve partituri Blaža Arniča 10.15 Od tod in ondod 11.00 Ko zazveni jo strune kitar 11.15 Naš podlistek 11.35 Pojo slovenski operni pevci 12.05 Deset minut s triom Bardorfer 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Raoul Jančič: Zaščita sadovnjakov pred slano 12.25 Melodije ob 12.25 iz 13.30 »Oblaček*, in druge pesmi Stanislava Prepreka 13.50 Vr.imo vam ploščo za ploščo v 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Zabavni intermezzo 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe 18.00 Aktualnosti doma in v svetu svetu 18.10 Kc-;.<:ek za mlade . ljubitelje glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.05 Nočni preludij 20.30 Radijska igra 21.30 Tri violinske sonate 21.45 Zabavni orkester David Rose 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja 23.05 Mladim ljubiteljem plesnih ritmov 23.45 Melodije za lahko, noč SREDA - 11. aprila Božom in Mirkom 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jernej' Ude: ' Podiranje dreves 12.25 Melodije" ob 12.25 13.30 Pisani zvotei z Dravskega polja 13.50 Četrta suita iz baleta Ohridska legenda- : 14.05 Rad: bi vas zabavali 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Ciganski nr-evi 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak ca:i za vas J7.05 Koncert po željah poslušalcev 18.10 Inkovska legenda — poje Yma Sumac 18.30 Orkester Heir.z Neubrand igra italijstr' ".rdije 18.45 k - '3 19.05 Lalo v izvedbi Ji.^i:. 1 •'.•".■»' 20.00 Četrtkov vc.-r domač.h pesmi in napevov 8.05 Naš zabavni kaleidoskop 8.55 P.sani svet pravljic in 20.45 Razpoloženjska glasba zgodb 21.00 Literarni večer 9.25 Z Balkana na Pireneje 21.40 Po tipkah in strunah pmola 20.55 Za prijeten konec tedna 18-.1(> Vesela glasba s 22.15 Oddaja za nase črko »P« izseljence 18.45 Radijska univerza 23.05 Do polnoči v plesnem 19-G5 Naši mladi glasbeni ritmu nedelja - 8. aprila 6.00 Z dobro voljo v nedeljsko jutro 7.30 Radijski koledar, in prireditve dneva reproduktivci 20.00 Glasbena skrinja 20.45 Kulturna tribuna 21.00 S mfonični koneert orkestra Slovenske filharmonije 22.50 Literarni nokturno 23.05? Plesna glasba 8.00 Mladinska radijska igra 2345 MclodTije za lahko noč 8.40 Karol Pahor - £ mladim poslušalcem 8.55 Vedri intermezzo 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 9.47 Koračnica in trije samospevi Pavla Si vica 10.00 Še pomnite tovariši 10.30 Nedeljsko glasbeno dopoldne 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Deset minut z erkestrom Roberto Rossi 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I 13.30 Za našo vas 14.00 Igrajo Zadovoljni Kranjci 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Trikrat pet 15.30 Violinist Viktor Ozim 15.45 Pihalni kvartet v B-duru 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Popoldne ob zabavni glasbi torek - 10. aprila 8.05 Planinski oktet iz Maribora 8.25 Naš zabavni kaleidoskop 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Ansambli in instrumentalni odlomki iz popularnih oper 10.15 Izberite melodijo - tedna 11.00 Prisluhnimo kvintetu bratov Avsenik 11.15 Napr.- '•• peščini 11.30 Pol ure v stari Ljubi jam 12.05 Beneški fantje in trio Avgusta Stanka 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Marko Glažar: Občutljive točke v industrijskem pridelovanju krompirja 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Slovemske narodne v priredbi Emila Adamiča in Kavkaz 10.15 Od tod in ondod 11.00 Zabavni orkester VVal Berg 11.15 Človek in zdravje 11.25»Arije iz francoskih oper 12.05 Kmečka godba Silva Tamšeia 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Milica Oblak: Povečajmo pridelovanje jagod 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Zamišljene in razigrane za orkester 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Dvospevi iz opere Moč usode 15.20 Sovjetska in češka zabavna glasba 15.40 Obisk pri skladatelju Ivu Petriču 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Zbor in orkester Gordon Jenki ns 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 24 kapric za violino solo 18.36 Sonata v c-duru za čembalo 18.45 Ljudski parlament 19.05 Zabavna orkestra Dalibor Brazda in Bob Sharleps 20.00 Pojoči mozaik 22.15 Naši tonski tehniki vam predvajajo 22.45 Priljubljene popevke 23.05 Glasba Marija Kogoja 23.46 Do polnoči v plašnem ritmu petek - 13. aprila 8.05 Odlomki iz oper Vincenza BellinJja 8.35 Dvajset zabavnih minut 8.55 Pionirski tednik 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Od tod in ondod 11.00 Villanella za rog in klavir 11.08 Koneert v D-duru za trobento in klavir 11.15 Naš podlistek 11.35 Melodije za dober tek 12.05 Ansambel Borisa Kovačiča 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Milan Rovan: Organizacija varstvene 6lužbe v letni sezoni 13.30 Poje baritonist Dietrich Fischer 14.05 Radijska šola za nižjo 6fopnjo 14.35 Pisana paleta zabavne glasbe 15.20 Štiri ditirambične skladbe Dxugi program SOBOTA - 7. aprila 19.00 Ob zvokih zabavne glaisbe , 20.00 Balet v operi 21.00 Poje vam Ivo Robič .21.1-5 Jazz na koncertnem • -odru 22.15 Plesna glasba . NEDELJA - 8. aprila 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Operne melodije 14.00 Mali ansambli v . plesnem ritmu 14.30 Ruske romance in - .. ža nrske skl adb i c e - 15.15..Vrtiljak_ vssga - za . vsakogar 19:00-Pol ure z orkesTi 20.00 4. dejanja opere »Andre Chenier-20.20 Koncert za klavir in orkester 20.45 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.00 V nedeljo ob devetih zvečer 22.15 Partita v d-molu za " violina 22.45 Lahka glasba PONEDELJEK -9. aprila 19.00 Me*oaije v večernem mraku 20.00 Recital tenoiista Richarcla Levvisa 20.30 Napredujte v . a;i£iešč ni j* . . 20.45 Ob zvokih zabavne glasbe ■ s mo SOBOTA - 7. aprila 15.45. Tekmovanje v veslanju na Temzi 18.00 Prenos iz gledališča 19.00 TV pošta 19.15 Panorama 20.00 TV dnevnik 20.20 Propagandna oddaja 20.35 Na tajnem kanalu .,. _ 21:05 Glasbena revija -22.15 Poštna kočija — r serijski film 22.15 Vremoplov ■— reportaža 22.45 TV dnevpifr II < NEDELJA -:8. aprila T0.O0 Oddaja za kmetovalce' 10.30 Poza* - TV film Športno popoldne 20.00'Sečem dni 20alS FortSnella - italijanski ; umetniški film r ila fi Televizija, SOBOTA - 7. aprila »Center« — ital. barvni CS 'film KARTAGINA V PLAMENIH ob 16., 18. in 20. uri; premiera francoskega CS filma ROCCO IN NJEGOVI DANE STRASTI nt film MEIX>DJJE IN PU> 8. aprila JugoelovaraAi film SI ob 16., 18. in 20. uri. VRATA OSTANEJO ODPR- »Svoboda« - francoski V V TA matineja ob 10. url BRATJE ob 22. uri. »Storžič« — itaJijan. barvni CS film KARTAGINA V PLAMENIH ob 10. uri, ameriški barvni CS film V 80 DNEH OKOLI SVETA ob 16. in 19. uri. premiera francoskega VV filma TI SI MOJE ŽIVLJENJE ob 22. uri. »Svoboda« — fra ne. barvni film AVANTURE CASANO-VE ob 19.30 uri. »Krvavec Cerklje« — ang-l. barvni VV film DOKTOR BREZ DELA ob 20. uri. »Kokrica« — ameriški vestem film NOČNI PREHOD ob 19.30 uri. 10. aprila sovjetski barvni film DEKLE BREZ NASLOVA ob 2p. uri 11. aprila sovjetski barvni film DEKLE BREZ NASLO- i PREPOVE- VA ob 18. in 20. uri ' 12. aprila domači akcijski film NA ZMAJEVI SLEDI ob 20. uri 13. aprila nem. film SLUČAJ INŠPEKTORJA SIR-DINGA ob 20. uri film TI SI MOJE ŽIVLJENJE ob 19. uri. Jesenice »RADIO«« 8. in 9. aprila ameriški' barvni CS 10. in 11. aprila ameriški VV film SREDI NOCl 12. in 13. aprila francoski film AFERA NINE B Jesenice »PLAVŽ«« 8. aprila francoski film CRNA MAPA Duplica 7. aprila ameriški barvni 10. do 11. aprila ameriški cs fiim AVTOBUSNA PO-barvni CS film PREPOVE- 20. uri DANE STRASTI 12. do 13. aprila ameriški VV film SREDI NOCl torek - 10. aprila 20.30 Štiri sto let klavirske 15.40 Oboist Ugo Portograndi 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Od Mozarta clo Bartoka 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 To si želim! 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Dva prizora iz opere Zaljubljen v tri oranže 20.00 Concerto grosso v g-molu 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Glasbena medigra pesmico in pozdravi za 20.35 Spoznavajmo svet in mlade risarje domovino 10.15 Od tod in ondod 21.15 Veliki zabavni 11.00 Pet pevcev — pet orkestri popevk 22.15 Oddaja o morju in 11.15 Ruski tečaj za pomorščakih začetnike 23.05 Pri naših skladateljih glasbe 21.00 Glasbena medigra 21.05 Krst pri Savici 23.05 Po svetu jazza 23.35 Ko se ritem umiri četrtek - 12. aprila 8.05 Koncertna matineja 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Melodije, ki jih radi poslušate 9.40 Pet minut za novo 19.00 Trije odlomki iz opere »Car in tesar« 20.00 Koncert za rog in godala 20.17 Panorama vedrih napevov 21.10 Koncertne drobtine 21.30 Iz serije »Znanost in mir« 21.45 Jazz ob 21.45 SREDA - 11. aprila 19.00 Angleščina za mladino 19.15 Popevke slovenskih avtorjev 20.00 Tri svetne pesmi 20.15 Ruski tečaj za začetnike 20.30 Prencs košarkarske tekme Olimpija — Antwerpen ČETRTEK - 12. aprila PONEDELJEK - 9. apn 18.00 Veter - serijr^ki film 10,30 Znanost in tehnika 19.00 Pregled 20.00 T V dnevnik 20.:20 Tedenski zunanjepolitični pregled * 20.35 Tudi obrasli je treba TV drama 21.30 Knjige in ljudje 22:00 Zadnja poročila TOREK - It. aprilaf -«eJK. /*A"*i«h»T H *i Ni sporeda" SREDA - 1L aprila 17.00 Prenos športnega dogodka 1&45 Mali vrtiljak 18.45 Otroški magazin 19.00 Jim iz džungle 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 Propagandna oddaja 20.30 TV magazin 21.30 Loto 21.40 TV dnevnik II. ČETRTEK - 12. aprila 10.00 TV v šoli 18.00 Dobrodošli 18.45 Kratki filmi 19.00 Cas ljudje In dogodki 20.00 TV dnevnik 20.20 Ob ženevskih razgorih 20.35 Hiša na robu mesta — prenos iz Drame Center« — ital. barvni lm KARTAGINA V PLAMENIH ob 14., 16. in 18. uri; STRASTI franc. barvni film AVAN-TURE CASANOVE ob 20. uri Koroška Bela »Storžič« - češki barvni 7. aprila ameriški W film film NASTANEK SVETA SREDI NOCl ob 10. uri, ameriški barvni 8. aprila mehiški barvni CS film V 80 DNEH OKOLI film PESEM UPORNIKOV SVETA ob 14., 17. in 20. uri. »Krvavec Cerklje« — angl. barvni VV film DOKTOR BREZ DELA ob 16. in 19. uri • Preddvor« — ameriški ve- STRASTI stern film NOČNI PREHOD ob 15.30 uri. Kropa >Šenčur« — ameriški ve- ' 7. aprila ruski stem film NOČNI PREHOD KLE IŠČE OČETA ob 20. uri 8. aprila ameriški barvni film AVTOBUSNA POSTAJA ob 15., 17. in 19. uri 8. aprila ameriški barvni . film POPEJ IN NJEGOVA L1" t^13 *m^™U!^™1 DRUŽINA matineja ob 10. SONCE SVETI VSEM ob 18. uri 11. aprila sovjetski film 12. aprila sovjetski film SONCE SVETI VSEM ob 20. uri Žirovnica CS film STRASTI PREPOVEDANE Dovje 8. aprila ruski barvni film MELODIJE IN PLESI 10. aprila ameriški barvni CS film PREPOVEDANE 9. a Drila francoski film CRNA MAPA 9. aprila ameriški barvni CS film PREPOVEDANE PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju SOBOTA — 7. aprila priredi ob 16. in 19.30 Makarenko: PRIČENJAMO ŽIVETT, gostovanje v Mestnem gledališču v Ljubljani. NEDELJA - 8. aprila tr *i„ t-vt^ redi ob 10. uri dopoldne UR PRAVLJIC gostovanje ligi. KranJ«Iu. MhvdcBt bo v Spomladanskem dx:lu igrala precej-vidnejšo vlogo, kot jo je v jeseni. To je dokaza tudi na nedavnem zimskem prvenstvu v Ljubljani. Iz JLA so se namreč vrnili nekateri najboljši^ igralca'' Spored tekem" pa je naslednji: * MLADOST : KRŠKO (republiška rokometna liga) ob 11. uri na igrišču Mladosti'.- - 8 TRIGLAV : MLADOST TI (gorenjska rokometna moška' liga) ob 9.30 uri na igrišču Mladosti. ISKRA : TRŽIČ II (gorenjska moška rokometna liga) ob 8. uri na igrišuč v Iskri. SAVA : DUPLJE (gorenjska moška rokometna liga) ob 10. uri na igrišču v Iskri. Tržič - TRŽIČ : AJDOVŠČINA (republiška, moška rokometna liga) ob 11. uri na igrišču v Tržiču. KRIŽE : BORAC (gorenjska rokometna liga) ob 9.30 na igrišču v Tržiču. Golnik - STORŽIC : RADOVLJICA (gorenjska rokometna liga) ob 9. uri na igrišču Storžiča na Golniku. NAMIZNI TENIS Kranj — V avli osnovne šole »Simona Jenka« se bo že danes ob 16. uri začelo in jutri ob 8. uri nadaljevalo 6lovensko ekipno pionirsko n - r- ■ - - - *er' r^vO prvenstvo. JenrnUr — Jutri dopoldne bo 2 Medjega dola m.d Jesenicami tradicionalni KURIRSKI SMUK. OSTALE PRIREDITVE: Jesenice - Ob 19.30 uri bo v gledališču »Tpne Cufar« na Jesenicah krstna uprizoritev pravljične igre mladinskega dramatika . S#ša Škufca »PUNČKI" SANJA«. ITT Ti iiit msucni BOHINJ: Hotel Zlatorog - Prostih j« še 100 postelj in jih.lahko rezervirate na telefon-43. • '•■ Hotel »Pod Voglom« - Prostih je še 90 postelj.Rezervi-rate jih lahko na telefonsko številko 52. Hotel »Jezero« — Prostih jo še 40 ležišč. Mladinski dom - Na razpolago je še 56 ležišč. Cma prst — Prostih je še 60 ležišč. V privatnih turističnih sobah, ki jih lahko naročite pri Turističnem društvu v Bohinjski Bistrici, je prostih š« 47 ležišč. Vse ceste proti Bohinju so prevozne. ob 18.30 uri. TONEDELJEK - 9. aprila »Center« — francoski CS 8. aprila ameriški barvni film VOZOVI NA ZAHOD ob 15. in 19.30 uri 12. aprila ruski film MU- Ljubno 19.00 Godalni kvartet št. 8 19.15 Ansambel Aca Miilierja 22.15 Veliki nemi filmi 20.00 Vihar, kantata za soliste, zbor in orkester 21.23 Od tanga do caiypsa 22.40 Zadnja poročila 13. aprila petek - 13. aprila 19.00 Zapišite narek 19.15 Zabavtni orkester RTV Ljubljana 20.00 Koncert ansambla zagrebških solistov 20.15 Hammond orgle in zabavni zbori 21.00 Odmevi iz Varšave 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz ob 21.45 PETEK 18.30 Tajni dnevnik dr. Hudsona 19.00 Magazin vsakdanjih skrbi 19.30 Doma in na tujem 19.30 Slike in skulpture 20.00 TV dnevnik 20.20 S TV po svetu 20.35 Spoznavajmo svet in domovino 22.00 TV dnevnik II. film ROCCO IN NJEGOVI MU ob 1930 uri BRATJE ob 16. in 19. uri. »Storžič« — francoski barvni film AVANTURE CASANOVE — matineja ob 10. uri, premiera francoskega barvnega CS filma POTOVANJE Z BALONOM ob 16., 18. in 20. urL TOREK - 10. aprila »Center« — francoski CS film ROCCO IN NJEGOVI BRATJE ob 16. in 19. uri. »Storžič« — francoski barvni ČS film POTOVANJE Z BALONOM ob 10., 16., 18. in 20. uri. »Svoboda« — francoski VV film TI SI MOJE ŽIVLJENJE ob 19. uri. Mestnem gledališču v Ljid ljani. GLEDALIŠČE »TONE CUFAR« Jesenice SOBOTA - 7. aprila o 7. aprila ameriški VV flim" 19.30 uri S. Škufca: PUNČK/ TETOVIRANA ROŽA ob SANJA - krstna prireditev 20. uri v počastitev odbora zvezn«. 8. aprila ameriški barvni štafete mladosti z Jesenic. CS film SKOZI PLANINE NEDELJA - 8. aprila pri DIVJEGA ZAPADA ob 16. redi ob 19.30 uri S. Škufca: 8. aprila ameriški VV film PUNČKA SANJA - sanje z TETOVIRANA ROŽA ob male in velike otroke. Zveze 18. uri z vlaki ugodne. Skofja Loka 7.. aprila ameriški film POJMO V DEŽJU ob 18. in 20. uri 8. aprila ameriški film POJMO V DEŽJU ob 17. in 20. uri 10. aprila jugoslovanski film MIRNO LETO ob 20. uri 11. aprila jugoslovanski film MIRNO LETO ob 18. in 20. uri 12. aprila slovenski fiim Športne prireditv NOGOMET: Kranj — Jutri bo na sporedu XIV. kolo v slovenski conski nogometni ligi. Kranjski Triglav se bo spomlad, prvič predstavil na svojem igrišču in pred domačo publiko. V gosteh bo imel dobro ekipo ljuanskega Slovana. Predtekma mladincev Triglav : Slovan bo že ol 14.30 uri, tekma ligaški5 j 10. uri, premiera sovjetskega fjlm DAVID IN GOLI A T ob enajstoric med Triglavom ir. - 28 uri Slovanom pa se bo začela ob 7. aprila francoski film DO 16- «ri- 0b« srečanji bosta na ZADNJEGA DIHA ob 20. uri igrišču Mladosti v Stražiscu 8. aprila italijanski barvni CS film DAVID IN GOLIAT ROKOMET: ob 16. in 20. uri Kranj — Jutri bodo šli V 8. aprila francoski film DO boj za točke tudi rokometa-ZADNJEGA DIHA ob 18. uri ši v republiški in gorenjski SREDA - 11. aprila »Center« — francoski CS film ROCCO IN NJEGOVI BRATJE ob 15. uri; - veee'.i NOČNI IZLET' ob 20. uri večer domačih viž in nape- 13. aprila slovenski film vov VESELI PLANŠARJI ob NOČNI IZLET ob 18. in 18. in 20. uri. 20. uri »Storžič« — francoski barvni CS film POTOVANJE Z Radovljica I BALONOM - matineja ob 7. aprila italijanski CS barvnega filma IN PLESI ob 16. MELODIJE 18. 20., uri. Četrtek - 12. aprila »Center- — francoski CS fiim ROCCO IN NJEGOVI BRATJE ob 16. in 19. uri. »Storžič« — sovjetski barv- Zaiišje na preddvorskem jezeru 6 7 Dom • družina • moda IZ FRANCOSKEGA SLOVARJA LEPEGA VEDENJA Za mlada dekleta V pisarni: Marsikdo se tež- Darilo: Ko prejmete darilo ko razpostavite majhne pc ko privadi na novo okolje, po pošti ali kakorkoli, se še pelnike po mizi med dveu. Ce ste dobili službo v p.sar- isti dan zahvalite s pismom, obrokoma. Vendar pa pa z ( ni, si ne domišljajte, da je po telefonu ali osebno. Ka- kadar ste v gosteh. da kak - vse osebje proti vam. ce vas dar pa pošiljate sami darilo,„ga majhnega dragočeneg.. kot začetnico ogledujejo', nikoli ne pozabite zraven kipa ne zamenjate za pe- Simpatijo med vami in kole- napisati zraven nekaj vrstic, gi morate ustvariti sami. kakor: -PRT SRC NE CESTIT-Kot za druge tako velja KE-< ali -NAJBOLJŠE ŽE-rudi za vas, da se v delov- LJE- ali -MNOGO SREČE • nem času dela. in podobno. Najbrž soglašate s tem. da Kavu: Rfcva servirajte po vsega zaslužka ni treba po- kosilu ali po večerji v majh-rabiti za oblačenje; staršem nih skodelicah. Zraven pobi sedaj že lahko odvzeli del nudite posodo s sladkorjem, bremena, posebno še, če je da vsak vzame po okusa v družini več otrok. oziroma raje vprašajte: -Ko- Ce opravljate službo taj- liko sladkorja želite?« niče. res ni treba zaradi Razglednice: Dobro je vedeti, da dopisnica ne nadomešča pisma in zato nanjo pišemo drugače, kot bi pisali v pismu. Navadno se upo- boljših odnosov s šefom povedati temu prav vse, kar ste slišali med kolegi. Ce je naneslo, da vam je pelnik. Otrok in televizijski sprejemnik V svetu vse bolj govorijo o televizijski Bolezni, kj muči njene gledalce, gre /a prt-kornerao. neudobno sedenje ob sprejemniku pozno v noč .Za otroke je sedenje /e tako škodljivo, temu pa s pridružita še glavobol i utrujeno**, če jih pustim ob televizijskem sprejemi" i ku. Nekateri psihologi men podrejeno več ljudi, mogoče rablja za pozdrave s poto-celo starejših od vas, nikoli ne dopustite, da bi opravljali tudi vaše delo. Vse te tri dobre lastnosti jo. da televizija pomaga ra vanju, nikoli pa za čestitke vijuti otrokovo intelektu;: in zahvale. nost. drugi pa spet meni i Pepelnik: NV skoparite s da le inunjuje smisel pepelniki, kadar sprejemate samoiniei&tivo in odgoio morate imeti, da se boste do- prijatelje; predvsem zato. da nost .Vendar predstav tja u bro počutili med kolegi: po- bi si zavarovali pohištvo In levizija tudi sredstvo. & ka. pustljivost. ljubeznivost in preproge. Ce so med povab- rim držimo otroka v dru'it: j?a> ljenimi strastni kadilci, lah- afcromnost M ALI \ AS viru EN DAM v mm ZA LEP IZGLED razpoloženje in smo dSI* hran \*^nae$IB živij^Jk^^m^Ođtk Imena, pa mu vse-volje, če se obeta lepo vreme, sprem. zrsj[ Ti pojavi eno dodajmo se malo .s t * Ko se pa pooblači, je baro- pa so maka neprijetni. z limoninim sokom, v<- m. meter našega razpoloženja Ce \ je zima g o- prav malo olja. Talci 1 feja zdrknil proti ničli; zaman se tovo pustila svoje sledove ne bo delala težav prebav-včasih skušamo zamotiti s na va.em obrazu. Težka, ndm organom, ki si r*>io premišljevanjem o novi ol>- mastno hrana je vzrok ne- lahko v tem času »odpoe h« >n mozoljem. Prehitra enodnevno prečiščevanje. oa depresije. Mučita nas r.e- e»p*emeinba v hrani jo močno ga držite dalj časa, sicer bff spečnost in utrujenost. Vsako A - ' -'o jo uvajajte bilo brez uspeha, leto znova se na- organizem potopoma .Poskusite se čim- »DAN LEPOTE« naj mimo privaja na novo 6ezono in PreJ znebiti škodljivih snovi tudi brez šminkanja, natanfi-Ceprav je že april, zime še resnično, da na pomlad naj- v telesu, ki povzročajo utru- no preglejte obraz; če so so ni konec; po koledarju že, v teže. Zima je v organizmu jenest in škodijo adravju in pod cčrni pojavile prve gube. >Jicm krogu. Da ne bi pcl.šl do kakih hudih posled /aradi sedenja pri tetevi.o ju. ne dovolimo otrokom, dolgo v noč spremljajo pro graim. Sedež ne sme biti ta . — Prav gotovo ste že sli- nekaj amoniaka. Ovijte ju. da zahteva nepremično sed. Sati, da se že po zavesah na obložite z njima mesto z „j,. slika na ekranu naj Jo oknih pozna, kakšni ljudje obeh strani, hitro pritisnite jasna. Ce otrok drgne ooi it prebivajo v hiši. Ne mislim blago vroč 1 kalnik in od- toži nad glavobolom, mu ne revi, da je dragocenost res maknite. Para bo odstranila dovolite več, da M gledal merilo ljudi, pač pa njihova *na«tni madež. program. urejenost in estost. Vendar me je na to misel pripeija.o nekaj drugega. Morda je že tudi vas neprijetno zadelo vsiljivo opazovanje radovednih oči skozi zavese oziroma privihane zavese na oknih, ki so obrnjena na cesto. Je že res, da s? ljudje radi opa-eujemo, a za to priložnost je drugje več nevsiljivih načinov. — Ce se večkrat vprašate, kje neki ste porabili ves denar, si začnete zapisovati vsak izdatek. Tako se beste navadili -planiranja vam to ne zdi nepotrebna natančnost tankovestnih ljudi; pač pa ste gr'ovo edini, kj si ne zapisujete izdatkov. — Pri spomladanskem pomanjkanju C vitamina 6e ni treba omejiti samo na limonin sok. ki ima mnogo vitamina C. Zdravniki so ugotovili, da pretirane količine soka škodujejo zobem. Za:-> ni treba jemati več kot limono na dan, ker vitamine najdemo tudi v drugem sadju. — Madeži znoja na volneni obleki se prav lahko odstranijo. Dve tanki krpi navlažite z vodo, ki ste ti dob Nekaj za naših organizmih pa je pu- pustila vse polno strupov, 6tila sledove. Ze res, da si zato ni čudno, da telo r< a-Naj se* prizp ■*•«'-mo h:'•--.> pr^menjaii g ra na vse spremembe v lepoti. V svetu zelo priporo- jih ves dan pustite podi čaj o -DAN LEPOTE-«. To ni mastno kremo in nalahko dar., preživet v kozmetičnem masirajte, salonu, pač pa čisto navaden Za ta dan se tudi otresit« klovni dan v tednu ali še skrbi in jih preložite na ra-ilje — nedelja. En dan v slednji dan. Mislite raje na ■dnu naj bi se odpovedali novo obleko, na izlet s pri-aši običajni prehrani, za jatelji ali pa si dajte oprav-adnj sok. razni čaji — lipov pograbilo, si nikdar ne na-< ali karneiični, topla in hlad- mažite kruha z maslom, rajo na limonada in dušena zeie- hrustajte prepečenec ali pa njava brez soli in prežganja sploh ne. Enodnevna sadna z nekaj 6ladke smetane, dieta, če jo redno uživamoj Navadna ali mineralna voda izredno vpliva na prebavo, v neomejenih količinah. Mor- svežino, lepoto, pa tudi na da je jedilnik kjomaj vreden, zdravje m dolgo iivljenjo. 1 Fihiiski portret režiserja Akire K u rosa ve Naša srečanja z japonsko kinematografijo so doka j redka, vendšfr običajno" prtjetn i. predvsem pa "zanimiva. Zadnji japonski film, ki smo ga imeli priliko videti, je Ml* »Skrita trdnjava« režiserja Akire Kurosave. Sicer Kurosava s tem delom nI dosegel vrhov svo-jrh največjih uspehov, vendar pa smo lahko zasledili mojstrstvo velikega ustvarjalca »Rihocnona« in -Sedmih samurajev«, ki je 1951. leta v Benetkah zmagoslavno odkril japonski film zahodnemu svetu. Težko bi bilo reči, da je Kurosava največji japonski režiser, mirno pa lahko trdimo, da je v Evropi in Ameriki najbolj znan in najbidj renjen od Vfceh:-Zato «1 velja na hitro ogledati njegovo uatvngjgoje. - Potem ko se je najprej posvetil študiju slikarstva in spoznal, da za, to nima dovolj talenta, 6e je Kurosava napotil v filmske ateljeje. Tam je bil najprej vrsto let asistent režije, lota 1943 pa je (pri 33 letih) začel samostojno ustvarjati. Za pr-v.h deset filmov, ki jih je r**>mel do leta 1950, je zael tematiko iz moderno dobe. Z melodramo o judb-šampionu bf lahko zavedlo v enoličnost in dolgo, asnost. toda Kurosava se je -»emu mojstrsko izognil. Vsaka od štirih pri-rv , edr rti inačica u-te zgodbe, ampak je verna podoba pri-porcdovalca (pripoved ubitemu vojaka posreduje medij), ki prikriva del resnice, da bi se prikazal v zaželeni luči. • Tle'. isevju .so pri tem nepre- Film *Su^i*-£dnsiro- (v dveh delih,; 1943 in 1945), z -Najlepšo- — zgodbo o tovarniških dekletih (1944) in z -Ljudmi, ki ustvarjajo jutrišnji danijo')' se še ni uveljavil. Pač pa je opozril nase s svojim naslednjim delom. • Film »Mladosti ni žal- (1946) je zgod ba starega uni verzi t et-rtega profesorja, ki se leta 1930 bori za akademske svoboščine, pri čemer ga podpirajo študentje in njegova hč.. a se mora ukloniti in podpreti militarist ično oblast. -Čudovita nedelja- (1917) — čudovita predmestna romanca dveh mladih siroma 5-r>;h zaljubljencev — je bila kot prijeten oddih pred -Pijanim angelom« (1948), ki je po mnenju japonskih kritikov- najboljši Kurosavin film. Z močnimi, često neutrali-stičnimi potezami je v njem ustvaril ^ podobo moralnega propadanja v povojni japonski družbi. »Pijanega angela« je odlično zaigral igralec Toširo Mifune, s katerim je Kurosava kasneje pogosto sodeloval. -Tihi dvoboj- (1948) - po romanu o spolni bolezni, kriminalka -Blodeči pes« (19-i9) -Skandal« (1950) - o velemestnem bohemstvu, — -Idiot« (1960) - po Dostoj2v talcem — niso pomenili večjega uspeha. Bilo je. kot(da se pripravlja na nekaj velikega. In to veliko je res prišlo -Ra šomon« <1S61) je bil veliko odkritje beneškega festival.-. Z njim je Kurosava opozo il svet nase in na japonsko kinematografijo, zelo pa si j povečal tudi svoj ugled v do movini. ZLOČIN V GOZDU Snov za scenarij »Ra-o-mona« je scenarist Akutagava povzel po svoji noveli -V gozdu«, s katero je oživel staro japonsk > legendo iz dvanajstega e'.o-letja. Tudi zgradba filma Je imela svoj vzor v tej legendi: štirje ljudje — razbojnik, vojak, žena in drvar — pripovedujejo, kako je razbojnik v gozdu napadel vojaka hi ženo, si ženo nasilno vzel vojaka pa ubil. To ponavljanje iste zgodbe s štirih vidikov Ko je nemški režiser Helmut Kautner (zdaj gledamo njegov film Monpti) gledal francoski film »Lani v Marienbadu«),mu je bil glavni igralec Giorgijo Alber-tazzi tako všeč, da mu je nemudoma telefoniral in si zagotovil njegovo sodelovanje v »Rdeči«, kjer bo zaigrala še Ruth Leuvverik in ki ga bo posnel v Benetkah. Med letošnjimi kandidati za Oscarja se je prvič pojavil nekdo iz tujejezičnega filma — in to ni nihče drug kot Sofija Loren za svojo vlogo v Ciociari. V ženski konkurenci se za to nagrado potegujejo še Audrev Hepburn za »Zajtrk pri Tiffanyju«, Piper Laurie za >Pehača«, Geraldine Page za »Poletje in dim« in Natalie Uood za »Blesk v travi«. Med moškimi pa se bodo letos potegovali za Oscarja Charles Bover za »Fanny«, Paul Nevvman za »Pehača«, Maximilian Schell in Spen-cer Tracy za »Niirnberško sodbo« ter Stuart VVhitman za »Znak«. Curd Jiirgens in Marina Vlady bosta v Parizu posnela film »Past na soncu«. Z Vzhoda ne dobivamo samo filmov, am,?ak tudi simpatične filmske zvezdnice. Med zadnjimi orientalkami, ki so se uveljavile v evropskem in ameriškem filmu, je prikupna Indo nežanka France Nuyen ecnljivo pomagali igralci« med njimi posebno Tojhro Mifune kot razbojnik in Ta-kaši Simura kot drvar. Z naslednjim filmom -Živeti (1952) je Kurosava spet segel pq sodobni tematiki. To je zgodba starejšega uradnika (Takaši Simura). ki zve, da ima raka in se odlo* či, da bo v kratkih rnesecihj ki so mu še ostali, kar najhitreje in najbolje pr- 1 — a spozna, da je pravi'n je, če zadnje dni posveti drugim. S -Sedmimi samuraji« t Mislim, da M pustili vso reč eplavatt po vodi, o* as bi že kupiat avtomobila ia nrdcaiio* ia pripraviti kahaerve pa hsnrin t Cavjavi garati. Oap je grenko daj*!: »Kale, da bi lažje asdeU najvišja vaots aa ndeaL J sat/, kaj pa amožična hipnoza? Ce ni hlpaeUairali ase v igralnici, taval detektiva aa steklenimi okenci, patom ai...« ■raz osa ve velja sesa spregovoril a tesa, kar sem m»smra\J*val nekaj kaaaakav: »Mislim, da srna bili poprej preveč zaneseni, vendar smo glavna vprašanje že rešil!.« •Kafask.« ja Brick dejal porogljiva, m obrnil ad akna ia nadaljirrsl kakor radijski napovedovalec: »Čestitam, AS Mereer! Tudi poprej si na tri edgevor, morda bi ga še adaj.« •Ne,« sem dejal. »Tega sploh noč »m. Tudi prejšnji mhj*ii« ni hst Jerrv me je glodal z osuplimi očmi. »Mej« ja dajal tih*. »Čigav pa?« »Tinta.« »Tinin? « »Seveda. Povedal sem ji kaj nameravamo ia adaj v* vsa.« Skomignil sem z rameni. »Morda toga ne bi smet storiti, vendar sem. Sa prav ona nam js dala zamisel, kako priti v Rena, Vse podrobnosti. Vse, kar sem vam povedal, je njena zamisel. Morda ki nam lahka spet pomagata « Končal asm in vsi so molčali. Ne vam, o čem a» premišljevali, tod« bil sem prepričan, da bomo lahko pripravili načrt. Brick «e je vrnil k mizi in dejal tiho: »In bi rada svoj delež?« To me je razsrdilo. »In kaj, četudi bi?- Pogledal sem ga. »Morda brez arje sploh nihče ne bi mogel upati na svoj deloi. In vse kaše, da ne borna mogli uresničiti zamisli, dokler nam n* pove, kaj mlati ia s kakšnimi načrti nam lahko pomaga. Imaš morda ti kakšen načrt? Odgovori mi?« -Ne,« je tiho dejal. »Nikar se ne razburjaj, saj sem le vprašal!« »Torej dobro. Dejstvo je, da ne zahteva deleža in tudi nikdar ni govorila o njem. Nama bo zadoščal moj, ki ga bova dekla,« »Poglej,« je dejal Brick. -Ako si ji povedal, je torej z nami. In če bi nam lahko povedala, kako priti v blagajniško sobo, bi bil prekleto zadovoljen. Je zdaj v službi?« »Mislim, da ne. Najbrž je doma.« »Pojdimo torej ...« je ustal Guy. »Brez nje smo izgubljeni, kaj naj torej izgubimo, če jo prosimo še za ta nasvet?« Deset minut kasneje smo sedeli v Tinini sobi. Brick, Guv ia Jerrv aa se gnetli na kavču. Tina je sedela na stolu, jaz pa poleg nje na mizi. Bila je prekrasna. Nosila je rožasto spomladansko obleko, bila je oblečena za sprehod. Sicer pa bi morala čez pol ure nastopiti službo v »Krogli«. Mojih stvari ni bilo nikjer videti. Jerrv je še enkrat natančno obrazložil ves problem in spet narisal tloris na kos papirja, ki mu ga je dala Tina. Ko je končal, se je za minuto zamislil. Tina je odgovorila enako kot jaz — ne da bi dolgo premišljevala. Zdaj sem vedel, da bo težko. Odkimala je: »Ne vem, kako bi morali vlomiti. Kaže, da je nemogoča priti v blagajniško sobo. Morda je zares neosvojljiva. »Malce je pomol-čala in si nežno grizla spodnjo ustnico. Potem nas je pogledala in dejala: »Vendar si ne morem misliti ,da bi bila kakšna stvar tako zastražena« da bi nikakor ne bi mogli najti poti vanjo. Kaj mislite?« nas je pogledala« vendar nihče ni odgovoril. »Dvomim, da je kdorkoli kdaj prodrl v trdnjavo, kakršen je Haroldov klub. Vendar — ne — nekje mora biti pot,« je odkimala z glavo. -Mora biti. Vendar ne vem, kakšna naj bi bila in na ne morem ai misliti, da bi jo kdorkoli izmed nas našel.« Tiho je dejala: »Nekdo izmed nas mora v Reno. Oditi mora v Harokhv* klub in spoznati njegov utrip, se vživeti vanj. Moral bi posedati okrog, stati, ae sprehajati in si ogledati vse, kar je vredno pomena — vse, kar sta pozabili ali nate opazili. Odkriti mora način, kako bi lahko prišli do blagajne, in misliti, misliti, misliti, misliti. Prav tam. na samem kraju. Tara bo mu lažje, tukaj smo zašli v slepo ulico. Odgovor bo treba najti tam. Mislim, da bo to zmogel. »Nasmehnila se je: -Mislim, da bi bil najprimernejši Jerry.« Smešno je, vendar nas je predlog razživei. Navdušenje se je spel pojavilo in nenadoma smo bili kot prenovljeni in srečni v Tinini sobi.' Zdelo se nam je, kakor da je že rešila ves problem. Bil sem srečen«' ker je predložila, daj bi šel Jerry v Reno, razvozi j al uganko in se vrnil z rešitvijo. Zatem smo sedeli in klepetali. Bili smo razburjeni in tako je šlo vse dokler Tina ni morala v službo. Odšli smo in se ustavili pred »Kroglo« nekaj minut pred pri četkom Tinine službe. Posedeli smo še v avtomobilu in malce poklepetali. Nenadoma je Tina med razgovorom omenila besede »kdaj bomo odpotovali«. Jerry je potihoma vprašal: »Bomo?« Tina je prikimala: »Da!« Jerry je prikimal, ne da bi dejal ali jo zavrnil. Vprašujoče se je zazri v Guvja. »Seveda, čemu pa ne?« je skomignil Guy z rameni. »Za vraga! Brez Tine pravzraprav sploh ne bi smeli potovati.« Jerrv je spet prikimal in se ozrl k Bricku. »Meni je prav,« je dejal Brick. »Všeč mi je, zares.« Za hip je pogledal Tino in se kratko nasmehnil. »Osebno mi je zelo všeč, da si se nam pridružila.« Zatem sem spregovoril jaz in ko se je Brick z nasmeškom obrnil proti meni, sem se odločno zazri v njegove oči — brez nasmeška. -Tina pojde z nami, prav,« sem dejal. »Vendar pomeni to, da gre z menoj. »Za trenutek sem umolknil in s« aato nriiazno nasmehnil. »Vam je jasno?« sem vprašal Ha Knonoga gos Lovec je šelv hudi zimi na lov. Vzel je s seboj tudi cigana, da bi mu •r* kel gosko. Cigan je goško nekaj easa mirno pekel, ko i', ie začela dobivati lepo mlada rumeno skorjiro in jc začela >«d nje kapljati mast, je za-rt-K ciganu teči slina. Nazadnje se je spozabil, odlomil troski stegno in ga pojedel. Po lovu je prHel lovec k ognju in viriti, da ima gos .samo eno nogo. »Kam si pa dal drugo nogo?« -Prosim lepo,' vsaka gos ima pozimi vendar samo eno nogo.« »O, kaj pa še ,vsaka gos mora imeti dve nogi!-« -Kaj bi se prepirala! Pozi-mi imajo gosi samo eno nogo! Ko pojdeva domov, bova to videla.« Šla sta domov in videla gosi na ledu. Zares so stale na eni nogi, drugo pa so si gre- Bojni tovariš Stric Aca je srečal na cesti tvojega soseda — ma-iega Janezka in ga resno psa Iravll: -Zdravo, bojni to-■vari :« •Zdravo, bojni tovariš!« je pr..v iako resno odgovoril — ji je — uboga — rekla, naj ji da peščico moke. Bogata sestra ji je rekla, da jo ima zadosti na sebi. Cbožica je pričela jokali in je šla domov. Nato si je otresla obleko in je imela dosti, dosti moke, da je obogatela, njena sestra pa je obubožala. Se^ta-1?'. iv zeleno mizo ne poceni občnega zbora, tem več dnevni obrok v vrtcu GASILCE imenujemo ljudi, ki gase požare in pomagajo tudi pri drugih večjih nesrečah. Gasilci so vela njeni v tako imenovana prostovoljna gasilska društva. Kazen prostovoljnih gasilcev pa so tudi poklicni, to so taki, ki so kot ga-silci v službi in dobivajo za to plačo. Ljudi opozori na ogenj topovski strel, sirena ali l>lat zvona. Takoj nato hite na kraj nesreče vozovi ali avtomobili z brizgalnami, gasilnimi lestvami in gasilci. Glasni signali teh vozil opozarjajo pešce in voznike, naj narede na cesti prostor, da bo lahko pomoč čimprej prišla na kraj požara. Ko pridrve tja, skočijo gasilci — s čeladami na glavi in v oblekah .varnih pred ognjem — z vozil. Eni se poženo v gorečo stavbo reševat ljudi, ki jim je ogenj zaprl izhod, drugi napno veliko in močno platno ter vanj love nesrečneže, ki skačejo skozi okna zgornjih stanovanj, tretji hite po lestvah in napeljujejo platnene cevi. Ko začne delovati motorna ali ročna brizgalna, požene vodo po ceveh nav/gor. Skozi medeninasto ustje cevi ali šobo, ki jo drži gasilec v rokah, brizga voda v močnem curku in gasi ogenj. Človekoljubno delo gasilcev je utrudljivo in nevarno. »Rožic ne bom trgala . . .« MUCA IN POMLAD (^ez zimo je naneslo snega , skoro do vrha strmega slemena drvarnice. Bližala se je pomlad in sneg je začel pod žarki toplejšega sonca veselo kopneti. Na tajajoči se grudi snega je poskakoval vrabec ia vneto brskal po njej. Brez-skrbnež ni opazil velike sive muce, ki se je plazila vse bliže in bliže ... Tedaj je s strehe zagrmela plast snega in v tisočerih iskrah zažarela v soncu. -Cirik!« je veselo začivkal vrabec in poletel na bližnjo vejico. »Mijau!« se je raz nudila muca na pomlad in si otresla zasneženi kožuh. MAČEK, PES IN KOZEL (ruska narodna) Na pristavi so živeli maček, pes in kozel. V mraku so polegli na podstenje in se zapletli v razgovor, kaj je najboljše na svetu. -Najboljše je mlckc je pričel maček, -a tudi pri miškah nisem izbirčen.« -Ni res!« je pes godmjaje rekel ješčemu mačku: -Najboljša je mastna kost!« Kozlu ni bilo všeč ne prvo, ne drugo, zato je /a meke tal: -Nič ni slajšega od svežega mesa.« Tako so se divje prepirali, toda niti eden izmed predlog ni obveljal, ker niso bili složni. Težko na tovor j, .1 poštar S svojim vsakdanjim plenom. Počasi si bodo morale naše pošte omisliti bolj pripravna »tovorno grlo«, človek, ki si na tak način »brusi pete«, mora zgubiti živce. Koliko krat je treba snop časopisov spustiti z ramen, razvezati In zopet vreči na ramena do na* slednje hišne številke! Foto: F. PerdaS) |vm" sipo so L 'cCVKvVTTE' lf ABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZRAVNA STRAN - ZABAVNA S NESPORAZUM — Zdi se ml, da je to bolj zabavno kot televizija. r V neki lepi trgovini v Stavange-ru je Hilda izbirala torbico. Vzela je v roko dve in vprašala svojega moža Knutha: — Katera ti je bolj všeč? — Obe sta lepi. je odgovoril Knuth. Hilda je izbirala več kot dve uri. Prodajalka je bila zelo nslužna in prijazna. Odprla je modro torbico — Zakaj? se je začudil Knuth. — Zato, ker mi je bila bela boli všeč, razen tega pa žena lahko nosi belo torbico pri vsaki obleki. Pomisli, čemu bi bila podobna, če bi ponesla modro torbico z zelenim ali rdečim kostimom?.' — Zaboga, zakaj si pa potem vzela modro, če si to vedela? Daj mi jo, šel jo bom zamenjat, imava še uro časa do odhoda vlaka. Tu — Grem jo zamenjat, a žena me čaka na postaji. — Počasi, samo brez nervoze, reče policaj ostro. Tudi jaz grem z vami. — Dobro, pojdite z menoj, če želite, samo prosim vas, da pohitite, ker bom drugače zamudil vlak proti Mandalu. — Rekel sem, da počasi — reče Arnolf Everland TORBICA in nato še belo ter pokazala Hildi pregrade v njej. Obe torbici sta imeli isto ceno, čeprav je bila bela večja od modre. Ko sta zapustila prodajalno, je imela Hilda v roki modro torbico. — Čudovita je, reče Knuth zadovoljno. — Uh, res sem neumna! je vzkliknila Hilda. — Ne vem, kaj mi je bilo, da sem kupila to torbico?/ imaš karte, pojdi v vlak in me počakaj. Knuth je pograbil torbico in pohitel. Spotoma je mislil na ulico, v kateri sta kupila torbico. Mimoidoči so se ozirali za njim: človek hiti kot obseden z žensko torbico v roki. Nenadoma zasliši žvižg. Knuth se ozre in vidi policaja, kako dviga roko, da bi ga zaustavil. — Trenutek, gospod, reče policaj — kam hitite s to torbico? policaj, medtem ko je Knuth pohitel. — Slišal sem že prej take zgodbice. Ko sta vstopila v trgovino, sta naletela na veliko množico kupcev. — Oprostite, — reče Knuth prodajalki — bi hoteli biti tako ljubeznivi in zamenjati tole torbico? Saj se spomnite, pravkar je moja žena kupila pri vas to torbico in jo zeli zamenjati za tisto belo, ki ste ji jo kazali. — Ali ste vi prodali torbico temu človeku, — vpraša policaj prodajalko. — Da, prodala sem jo gospe, ki je bila s tem gospodom. — Hm! — zamrmra policaj. — Prosim vas, zamudil bom vlak! — zaječi Knuth. — Ali boste zamenjali torbico za tisto belo? — Katero belo? Imamo 20 vrst belih torbic v prodajalni. — Poglejte, mislim, da je to tista! — Ste prepričani? — vpraša prodajalka. — Da, prepričan sem. Prosim vas, zavijte mi jo, da me ne bo spet policija preganjala zaradi tega. Ko je Knuth prispel do postaje, so bile zapornice spuščene. Zaman je poizkušal, da bi se splazil pod njimi, toda čuva) proge se je zadri: — Stoj! Kam se zaletavaš? Bi rad umrl? Domov je prišel z drugim vlakom m dal ženi torbico. Navdušeno ga je pogledala, odvila papir in vzkliknila: — Oh Knuth, saj nisi prinesel prave torbice! j