aaaMNBIS**.- i ■ RAZLAGANJE A V K A. K ter e ga je spisal po druzih spisih duhoven ljubljanske škofije, Peto poglavje: keršanske pravice. Drugi zvezek: ker ganskega katoliškega Stori dobro. V CSLOTCU 1870. Natisnila tiskarnii-a družbo ev. Mohor* v Celovcu, K (' CK/ K n * o. j P '-O 3o 1. Kaj je keršanska čednost ? — 2. Kaj ni prava čednost. II. Keršanski nauk. 3. Ena čednost je, ki se pa v raznih razmerah mnogotero z ver suje III. Keršanski nauk. 30 4. Čednost nam je potrebna. IV. Keršanski nauk. 5. Čednost nam je koristna. — 6. Je čez vse imenitna . V. Keršanski nauk. 1. Je li k zveličanji posebno imenitnih čednost potreba. 2. Zakaj je tako malo prave čednosti med nami ? • Vl1 ^2 si zamoremo pridobiti pravo čednost .. VI. Keršanski nauk. .66 Kaj si moramo za čednost prizadevati . . VII. Keršanski nauk. II. Razdelek. Od Čednost posebej. A. Božje čednosti.. 80 Stran. VIII. Keršanski nauk. 1. Kdaj smo dolžni, obuditi Božje čednosti? — 2. Zakaj moramo obuditi Božje čednosti ?. 92 IX. Keršanski nauk. B. Dejanske poglavitne čednosti, 1. Modrost.106 X. Keršanski? nauk. 1. Kako imenitna in potrebna je keršanska modrost ? — 2. Koli- kera je ? — 3. Kaj nam je storiti, da bomo keršansko modri ? 119 XI. Keršanski nauk. 2. Zmernost.133 XII. Keršanski nauk. 1. Kako potrebna je keršanska zmernost? — 2. Kako si jo pri¬ dobiti zamoremo?.146 XIII. Keršanski nauk. 3. Pravičnost.162 XIV. Keršanski nauk. 1. Kako imenitna in potrebna je keršanska pravičnost? — 2. Kako si jo pridobiti zamoremo ?.173 XV. Keršanski nauk. 4. Serčnost.188 XVI. Keršanski nauk. 1. Kako potrebna je keršanska serčnost? — 2. Kako si jo pri¬ dobiti zamoremo ?. 205 XVII. Keršanski nauk. C. Poglavitnim grehom nasprotne čednosti. 1. Ponižnost . 218 XVIII. Keršanski nauk. 2. Radodarnost.236 XIX. Keršanski nauk. 3. Čistost.250 XX. Keršanski nauk. 4. Ljubezen.265 XXI. Keršanski nauk. Stran. 5. Zmernost.279 XXII. Keršanski nauk. 6. Poterpežljivost in krotkost.296 XXIII. Keršanski nauk. 7. Gorečnost do dobrega.313 XXIV. Keršanski nauk. D- Dolžnosti od Jezusa posebno priporočane. 1. Naj prej Božjega kraljestva in njegove pravice iskati.332 XXV. Keršanski nauk. 2. Sam sebe zatajevati.346 XXVI. Keršanski nauk. 3. Svoj križ nositi.361 XXVII. Keršanski nauk. 4. Za Kristusom hoditi.377 XXVIII. Keršanski nauk. 5. Krotek in ponižep biti.393 XXIX. Keršanski nauk. 6. Sovražnike ljubiti; jim dobro storiti, kteri nas sovražijo; mo¬ liti za-nje, kteri nas žalijo in preganjajo.407 XXX. Keršanski nauk. E. Zveličanske čednosti, ali Jezusovi blagri na gori. 1. Blagor ubogim v duhu, kjer njih je nebeško kraljestvo .... 424 XXXI. Keršanski nauk. Blagor ubogim v Duhu, ker njih je nebeško kraljestvo. Na dalje. Bogastvo in uboštvo . ..439 XXXII. Keršanski nauk. 2. Blagor krotkim, ker oni bodo zemljo posedli.452 XXXIII. Keršanski nauk. 3. Blagor žalostnim, ker oni bodo oveseljeni.465 XXXIV. Keršanski nauk. Stran. 4. Blagor lačnim in žejnim pravice, kor oni bodo nasiteni . . 480 XXXV. Keršanski nauk. 5. Blagor usmiljenim, ker oni bodo usmiljenje dosegli . . . 495 XXXVI. Keršanski nauk. 6. Blagor jim, kteri so čistega serca, ker oni bodo Boga gledali 509 XXXVII. Keršanski nauk. 7. Blagor mirnim, ker oni bodo otroci Božji imenovani ... 521 XXXVIII. Keršanski nauk. 8. Blagor zavoljo pravice preganjanim, ker njih je nebeško kraljestvo . . .534 XXXIX. Keršanski nauk. III. Razdelek. Od dobrih del sploh. 1. Kaj je dobro delo ? — 2. So li dobre dela k zveličanju po¬ trebne ? — 3. Kaj si z dobrimi deli zaslužimo ‘i ... . 552 XL. Keršanski nauk. Kako moramo opravljati dobre dela ? . ..565 XLI. Keršanski nauk. IV. Razdelek. Od dobrih del posebej. A. Najimenitniše dobre dela: Molitev, post in miloščina . 580 XLII. Keršanski natok. 1. Smo li dolžni ubogajmo dajati? — 2. Kaj miloščina nam pomaga ?.596 XLIII. Keršanski nauk. 1. Kako moramo miloščino deliti? in 2. Komu?.609 XLIV. Keršanski nauk. B. Telesne dobre dela usmiljenja. Kdo opravlja telesne dobre dela usmiljenja?.623 XLV. Keršanski nauk. Stran. 1. Lačne nasitovati.642 XLV1. Ker sanski nauk. 2. Žejne napajati.655 XLVII. Keršanski nauk. 3. Popotnike sprejemati.668 XLYIII. Keršanski nauk. 4. Nage oblačiti.682 XLIX. Keršanski nauk. 5. Bolnike obiskovati.. . 693 L. Keršanski nauk. 6. Jetnike reševati.709 LI. Keršanski nauk. 7. Merliče pokopovati.720 LIL Keršanski nauk. Še nekaj od telesnih dobrih del usmiljenja. Kako zameromo bliž¬ njemu pomagati v silnih telesnih nesrečah ?.730 LIH. Keršanski nauk. C. Duhovne dobre dela usmiljenja .741 LIV. Keršanski nauk. 1. Grešnike svariti.752 LV. Keršanski nauk. 2. Nevedne učiti 771 LVI. Keršanski nauk. 3. Dvomljivcem prav svetovati.•.784 LVII. Keršanski nauk. 4. Žalostne tolažiti. 794 LVIII. Keršanski nauk. 5. Krivico voljno terpeti.807 LIX. Keršanski nauk. Stran. 6. Razžalnikom iz serca odpustiti.820 LX. Keršanski nauk. 7. Za žive in mertve Boga prositi.836 lil Del. Bodi popolnoma. LXI. Keršanski nauk. I. Razdelek. Od popolnamosti sploli. 1. Je li vsak kristjan dolžen, popolnoma biti? — 2. Zamore li vsak kristjan popolnoma, biti?.854 LXII. Keršanski nauk. Kaj jo keršanska popolnamost ?.863 LXIII. Keršanski nauk. Kaj tirja keršanska popolnamost od nas ?.875 LXIV. Keršanski nauk. Kako bomo popolnamost dosegli ?.886 LXV. Keršanski nauk II. Razdelek. Od stopinj keršanske popolnamosti. Perva stopinja. — 1. Očiščevanje od smertnega greha . . . 900 LXVI. Keršanski nauk. 2. Očiščevanje nagnjenja do malih grehov. — 3. Očiščevanje t veselja do nekoristnih in nevarnih reči, in vseh napačnih nagnjenj . ..913 LXVII. Keršanski nauk. Druga in tretja stopinja keršanske popolnamosti. — 1. Popol¬ noma ljubezen do Boga.927 LXVIII. Keršanski nauk. 2. Popolnoma enakost človeške volje z voljo Božjo 941 LXIX. Keršanski nauk. Stran. 3. Posebne gnade Božje ali čudodelnosti . 957 LXX. Keršanski nauk. III. Razdelek. Od pripomočkov h keršanski popolnamosti. A. Pripomočki h keršanski popolnamosti za vse kristjane sploh. — a) Vsaki čas. — 1. Molitev. — Premišljevanje . 977 LXXI. Keršanski nauk. 2. Pridno poslušanje Božje besede. — 3. Večkratno prejemanje sv. zakramentov. — 4. Zbranost ali hoja v se .... 990 LXXII. Keršanski nauk. 5. Cujočnost. — (3. Zatajevanje samega sebe. — 7. Spolnovanje svojih dolžnosti.1002 LXXIII. Keršanski nauk. 6. Nekteri pripomočki h keršanski popolnamosti, kterih se kristjan posluževati zamore v posebnih okoliščinah. — 1. Sv. leto . 1014 LXXIV. Keršanski nauk. 2. Sv. misijon. — 3. Cerkvene slovesnosti. — 4. Poseben natoren prhnerljej. — 5. Nenavadna velika sreča. — 6. Velika ne¬ sreča. — »7. Obhoja z drugimi ljudmi. — 8. Počitek in raz¬ veseljevanje .. . 1030 LXXV. Keršanski nauk. B. Pripomočki h keršanski popolnamosti za nektere kristjane posebej. — 1. Badovoljuo uboštvo . 1045 LXXVI. Keršanski nauk. 2. Vedno devištvo.1059 LXXVII. Keršanski nauk. 3. Vedna pokorščina pod duhovnim poglavarjem . 1078 LXXVIII. Keršanski nauk. Samostansko življenje . . . . •. 1092 IV. Del. Poslednje reči človekove. stran. \ LXXIX. Keršanski nauk. A. Od štirih poslednjih reči človeških sploh. Dobro iu koristno je, misliti na štiri poslednje reči .... 1106 LXXX. Keršanski nauk. II. Od štirih poslednjih reci človekovih posebej. I. Od smerti. a) Kaj vemo od smerti? — b) Kaj ne vemo od smerti.. 1117 LXXXI. Keršanski nauk. c) Smert krivičnega.1130 LXXXII. Keršanski nauk. d) Smert pravičnega.1143 LXXXI1I. Keršanski nauk. e) Nekteri pripomočki za srečno smert. . 1157 LXXXIV. Keršanski nauk. 2. Od posebne sodbe, a) Vsak človek bo posebej sojen . . 1169 LXXXY. Keršanski nauk. b) Kje bo posebna sodba? — c) Kakošna bo ta sodba? . . 1180 LXXXVI. Keršanski nauk. 3. Od pekla, a) Je pekel? — b) Kaj je pekel?.1191 LXXXVII. Keršanski nauk. c) Kdo pride v pekel?.1203 LXXXVIII. Keršanski nauk. d) Kaj pogubljeni v peklu terpe ?.1215 LXXXIX. Keršanski nauk. 4. Od nebes, a) Kaj so nebesa ? .1235 XC. Keršanski nauk. b) V nebesih ni nobenega zla. — o) V nebesih je neizrečeno veselje. — d) Vso to veselje bo večno.1246 XCI. Keršanski nauk. e) Kaj nas nebesa uče? . . 1258 Družba sv. Mohora. Razpošiljate v družbenih knjig je za letos dokončana. Kdor pre¬ misli , da je razpošiljanje za toliko udov in za tako različne kraje res sitno in težavno, gotovo ne bode se čudil, da se tu in tam kaka pomota godi. Prosimo, da dotični gospodje poterpljenje imajo in se v Celovcu oglasijo, da se vsaka pomota radovoljno in nemudoma poravna. S prihodnjim letom nastopi družba sv. Mohora svoj sedemnajsti tečaj. Obilno, za,res čudovito je blagoslovil mili Bog dosedanje druž- bino delovanje, kar najbolje priča zgodovina minulih šestnajst let. Družba je razcvetela v velikansko drevo, čigar korenine so proderle v narodovo množino, čigar veje se razprostirajo po vseh slovenskih pokrajinah, in ktero leto za letom lepši sad nam rodi. Ustanovljena leta 1860 je dosedaj izdala 91 knjig vsakoverstnega zapopadka, ki obsegajo več nego 860 tiskanih pol. Pervo leto se je vpisalo 1116 udov, vsak je prejel h knjige; tedaj je prišlo 3348 iztisov med ljudstvo. Letos pa šteje družba 96.815 udov in vsak dobi za mali donesek enega goldinarja šest bukev, ki v obširniši obliki obsegajo nad 60 tiskanih pol. V 160.890 iztisih roma;o tedaj letošnje druž- bine knjige po pokrajinah, kjerkoli Slovenci prebivajo, ter širijo poduk in omiko v ljubljeni domovini. Zares! kdor ima serce za zapuščeni svoj narod in njegov napredek in blagostanje, vsacega mora raz¬ veseliti, ako bere in vidi, kako krepko se razširja družba od leta do leta med vsemi stanovi slovenskega naroda. Tudi ob nastopu sedemnajstega tečaja vabi odbor vse Slovence brez razločka, stanu in starosti, da stopijo prihodnje leto v prav obilnem številu v družbo sv. Mohora, kterej bode vedno perva skerb, da budi ljubezen do domovine, da po zanimivem in kratkočasnem berilu širi poduk, da narodu varuje najdražo svetinjo, katoliško vero in po keršanski omiki pelje Slovence do višega dušnega izobraženja ter jim kaže pot do vsestranskega časnega blagostanja. Zato Vas vse, rojaci! ki Vam je mar duševni razvitek in gmotni napredek naroda ,„ družbiu odbor zopet poživlja na delo ter prosi, pomagajte mu tudi zanaprej bratovščino sv. Mohora raz¬ širjati. Zlasti Vas, prečastiti poverjeniki, dekanijski in farni.pred¬ stojniki, nadleguje s ponovljeno prošnjo : priporočajte družbo našemu ljudstvu, razložite mu njen namen, njene koristi in vabite in pri¬ govarjajte k pristopu, kjerkoli se Vam priložno dozdeva. Po Vašem trudapolnem prizadetji je družba tudi letos vkljub občni denarni stiski in slabi letini vendar zopet lepo napredovala; lani je štela 467 dosmertnih in 25.869 letnih družbenikov. tedaj vseh vknp 26.3S6, letos pa je število udov poskočilo na 26.815, tedaj jih je 479 više kakor lani. Ljubezen do lepe naše domovine naj tedaj tudi prihodnje leto združi vse dosedanje družbenike in privabi še mnogo novih v družbo domačo. Želja in skerb, na podlagi svete vere in po narodni omiki osrečiti svoj mili narod, naj zjedini in navduši vse stanove, da vsi skupaj od pervega do zadnjega složno in neutrujeno v zaupanji na Božjo pomoč delamo za družbo in njen neprestani razvitek. In do¬ brotljivi Bog bode blagoslovil naše delo, naš trud, našo družbo. Družbine knjige se bodo za leto 1877 tiskale v 29—30.000 iztisih. Ysak ud bode prejel šestero knjig; namenjene so te-le: 1. „Nebeška hrana", drugi del priljubljenega molitvenika, ki ga spisuje prečastiti gosp. Franc Kosar v Mariboru. Drugi del molitvenih bukev bode obsegal; a) Pobožnosti za celi mesec; Nauk o znotranji molitvi in 30 premišljevanj za vse dni meseca, ki bodo obsegale navadne predmete duhovnih vaj. b) Pobožnosti za celo leto: Ta oddelek bode ozir jemal na posebne cerkvene obrede in liturgiška opravila med letom, n. pr.: ob svečnici, ob cvetni nedelji, ob velikem tednu itd. c) Pobožnosti za razne bratovščine: Namen, dolžnosti in odpustki raznih bratovščin, med Slovenci navadnih, d) P o- božnosti za bolnike: Domača maša. e) Pobožnosti keršč. pogreba; Pogreb in opravilo po rajnih. Dodan bode še ob koncu psalter v čast Devici Mariji — v 30.000 iztisih. 2. „Kristusovo življenje in smert." Drugi del in zadnji snopič z natančnim kazalom; — v 30.000 iztisih. 3. ,,Občna zgodovina"; spisuje g. prof. Josip Stare v Varaždinu. Ceterti snopič konča zgodovino Rimljanov; v 30.000 iztisih. 4. „Umni kmetovalec", spisuje vodja slov. kmetijske šole v Gorici g. prof. Franc Povše. Tretji snopič obsega „vertnarstvo in gozdarstvo"; v 30.000 iztisih. 5. „Slovenski spisovnik" — poduk s pravili in z izgledi, kako se izdelujejo vsakoverstna opravilna in javna pisma, razne vlogo itd. spisuje g. šolski ravnatelj Andrej Praprotnik v Ljubljani; v 29.000 iztisih. 6. „KoIedar‘‘ za leto 1878 s popolnim imenikom vseh udov in z raznim podučnim in zabavnim berilom. Pri oglaševanji in vpisovanji naj se blagovoljno pazi na to-le: 1. Nabira družbenikov naj se sklene z zadnjim dnevom meseca febr. 1877. Veliko dela in sitnosti napravljajo družbi taki udje, ki ob do¬ ločenem času svojih letnih doneskov ne odrajtajo. Vse častite stare in nove družnike torej nujno prosimo, naj nikar ne zabij o, ob pravem času k. družbi pristopiti in letnino poverjenikom oddati, da bode tem mogoče vse doneske vsaj do pervega marca z vpisoval- nimi polami vred v Celovec odposlati. Naj blagovolijo pomisliti, koliko dela je treba, prej da se tako ogromno število udov za imenik, za vpisovanje in razpošiljanje vredi; zakasnjenci redno delovanje mnogo zavirajo in se po njih mnogo časa nepotrebno potrati. Prosimo tedaj čč. gg. poverjenike, da prično družbenike nabirati takoj po prejetih bukvah. 2. Letnina za vsako posamezno osebo ali ustanovo iznaša I gold.; dosmertnina za posamezne osebe, za farne in šolske bukvar- nice in društva (hiše ali cele družine se ne sprejemajo več za do- smertue ude) 15 gold. na enkrat ali 8 gold dvakrat v teku enega leta. Na oglasila brez denarja se ne bode ozir jemal. 3. Kdor pervikrat v družbo stopi, naj pove, da je nov ud; imena naj se zapišejo razločno in sicer iz vsake fare zapored. Tudi dosmertni udje naj se vsako leto vpišejo, da se njih imena ne spregledajo. Povdarjati imamo, da se dosmertni ud pre- meniti ne more in ne sme, naj se vsako leto zapiše tisto ime, ktero je bilo vpisano od začetka. Lepo prosimo, število udov, dekanijo in zadnjo pošto na čelu vpisovanjskih pol zaznamovati, ob koncu pa dostaviti, koliko je starih, koliko novih udov in po kteri poti naj se knjige ob svojem času odpošljejo. Imena družnikov naj se pošiljajo z denarjem vred pod na¬ slovom: „D r u ž b a sv. Mohora 11 frank o v Celovec do 1. marca 1877. 4. Bukve se bodo razpošiljale meseca septembra in avgusta , letos po tej versti: najprej jih dobijo razne škofije, potem teržaška, ljubljanska, lavantinska in kerška škofija, na zadnje goriška nad¬ škofija. Bazpošiljatev je uravnana tako, da vsak ud svoje knjige vsaj do vseh Svetih prejme. Knjige naj se sprejemajo kolikor mogoče po č. dekanijskih in farnih predstojnikih, Voznino za bukve mora pa vsak ud sam pla¬ čati čast. gosp. dekanijskemu ali farnemu predstojniku. Bukve naravno po pošti naj prejemajo samo tisti družbeniki, ki jih po gori omenjeni poti dobiti ne morejo; letnini pa naj pri- plačajo še 20 kr. za kolek in razne stroške, ki jih taka pošiljatev družbi prizadene. V Celovcu na god sv. Mohora dne 12. julija 1876. „S!ovenski prijatelj" izliaja že 24 let, donašaje pridige za vse nedelje in praznike celega leta; tildi za druge posebne cerkvene slovesnosti in opravila. Donašal je kot prilogo tudi obširne, izverstno izdelane keršanske na u Jr e, ki so ravno letos dokončani. Od teh keršanskih naukov, ki se jako hvalijo od vseh strani, se še dobi: Poglavje od cerkvenih zapoved, 21 pol za 1 gold.; od ssv. zakramentov 90 pol za 4 gold. 20 kr.; od blagoslovil, 22 pol za 1 gold. 20 kr.; od varuj se hudega, 42 pol za 2 gold.; od stori dobro, 81 pol za 4gold. Vsak zvezek je za se popolnoma celota in posebej zvezan. Jedro ali ves keršanski nauk v 70 keršanskih naukih. Ta knjiga se kaj lepo poda za kerš. nauke v cerkvi, za nedeljske šole, pa tudi za pridige. 36 drobno tiskanih pol velja 2 gold. na dom po pošti poslanih. „Karntner Volksstimme", političen časnik, ki dela v nemškem jeziku katoliško in avstrijansko politiko v duhu ravnopravnosti vseh narodov in jezikov. Izhaja dvakrat na teden in velja po pošti za četert leta 1 gold. 50 kr., za pol leta pa 3 gold. Ta časnik je vreden in potreben, da ga podpirajo in priporočajo vsi katoliški domorodci. Tiskarnica družbe sv. Mohora je izdala 3 zvezke pod naslovom: Ansprachen iind Predigten innerhalb der Jalire 18G6 bis 1874 gebalten von Dr. "Valentin Wiery, Fiirstbischof von Gurk. Vsi trije zvezki 1 gold. 40 kr. Splošni obseg in kazalo vse tvarine keršanskegg nanka. (Rimske številke kažejo zvezek; arabske številke pa stran zvezka.) X- V/lT X / l ! f ' T~~ '■'Vtt' jr, ♦ jrau it -*yv , J & '/{t jr ji*. ^ 7Ti. *o\/&***. ^ ■■ : /' • /777 * s>' ■ . . » ' ' Kul 3 A. Advent. I. 350; iu IV. 39. Akolitat. V. 1034. Altar, posvečenje VI. 220. Angelj. I. 265; angelji varhi. I. 274; jih častimo. IIL 170; kako? Ili. 179; zaverženi an¬ gelji. I. 282. B. Berilo pri sv. maši. V. 461. Beseda Božja ; dolžnost jo poslu¬ šati. IV. 212; kako jo poslu¬ šati ? IV. 223 in VIII. 990. Besede nesramne. III. 642. Binkošti. IV. 81. Birma sv. kaj je? je potrebna. V. 214 in 241; gnade sv. birme. V. 228; kako jo prejeti? V. 246; kdo jo deli? in kako? V. 252; dolžnost birmancev, starše 7 in botrov. V. 263. Blagoslov pri sv. maši. V. 562; blagoslov posvečevanja praz¬ nikov. III. 292. Blagoslovljenje, kaj je? čemu je? VI. 1; od kod ima moč? kako se ločijo? kdo jih deli? kako jih prejemati? VI. 19. Blagoslovljenje papeža, opatov, nun; ljudi pri službi Božji; ženina in neveste; matere po porodu; umirajočih. VI. 36. — Merličev. VI. 57. Blagoslovljenje vkladnega kamna novi cerkvi. VI. 73; nove cerkve. VI. 79; oskrunjene cerkve.VI 84. Blagoslovljenje cerkvenih oblek. VI. 96 ; monstrance. VI. 87 ; križa in podob. VI. 93; po¬ kopališča. VI. 97. Blagoslovljenje soli. VI. 109; vode. VI. 114; vode o sv. 3 kraljih. VI. 127. Blagoslovljenje kadila. VI. 132; ognja. VI. 149; sveč. VI. 139. Blagoslovljenje bandera. VI. 151; lesa. Vi. 159; pepela VI. 156. Blagoslovljenje mesa ali veliko¬ nočnega jagnjeta VI. 164; jedil in pijač VI. 175. Blagoslovljenje barke. VI. 185; hiše. Vi. 183; stanovanja ne¬ veste in ženina. VI. 184. Blagoslovljenje zoper hudo uro. VI. 186. Blagoslovljenje pred jedjo in po jedi. VI. 190. Bog, kaj je? I. 102. Božje last¬ nosti I. 108-229. Bogastvo. VIII. 447. Bogokletstvo III. 2l7. Bolezen, nam v prid, kako? V. 979. Bolnike obiskovati. VIII. 693. cerkev skerbi za nje. VIII. 634. Botri, kakošne dolžnosti? V. 200; in V. 263. Božič. IV. 39. Branje sv. bukev. III. 311. Branje pobujšljivih bukev.III.688. Bratovščine. VI. 346. C. Celibat, glej subdijakonat. 4 Cerkev, kerš. kat. I. 594; njene lastnosti. I. 603. Cerkev hiša Božja, kakošne so bile in kakošne so sedaj ? V. 402. Civilni zakon. VI, 351. Copernija ali vraža. III. 145. Cvetna nedelja. IV. 55. C. Čednosti, tri Božje. VI. 336 in VIII. 30. kdaj ? in zakaj jih naj obudimo? VIII. 92. Čednostkeršanska, kaj je? VIII. 1; dejanska. VIII. !9; vlita, pridobljena VIII. 19; nam po¬ trebna. VIII. 30; nam koristna, čez vse imenitna. VIII. 41; kako se pridobi ? VIII. 64; kdaj jo moramo pridobiti? VIII. 66. Češčeua si Marija. II. 168—187. Češčenje angeljevo. II. 187; ča¬ ščenje podob. III. 188; svetinj. III. 198. Človek, podoba Božja. I. 291. Čistost, kaj je? Vlil. 250; ko- likina? III. 705; pripomočki, jo ohraniti. III. 715—729. Čistost serca. III. 1057; blagor jim, ki so čistega serca. VIII. 509. Čudodelnost. VIII. 957. Čujočnost. VIII. 1002. 1 ). Dar, kaj ? kolikin in kakošen je ? V. 342. Daritev stare zaveze. V. 353. Daritev nove zaveze; Jezusova na križu. V. 366; v nebesih. V. 375; pri sv. maši. V. 378. Darovanje pri sv. maši. V. 473. Dekla, njene dolžnosti. III. 424. Dela usmiljenja vnedeljah.III.314. Dela dobra, kaj so? potrebna. VIII. 552; kako jih opravljati ? VIII. 565. Devištvo. III. 713; vedno devi- štvo. VIII. 1059. Deželska gosposka, kaj smo ji dolžni ? III. 460. Diakonat. V. 1043. Dobrotljivost ali ljubezen VIII. 266. Dolgovi naši — grehi. II. 138. Dolgove delati, poravnati.III. 761. Domovina , kaj smo jej dolžni ? III. 471. Dvoboj. III. 583. Dvomljivcem prav svetovati. VIII. 734. Duh. sv. I. 563; je pravi Bog. I. 580; darovi sv. Duha. 1.578; sadovi. I. 586. Duhovni, kaj smo jim dolžni? III. 446. Duša neumerjoča. I. 90. Duše v vicah. VIII. 841. E. Evangelije pri sv. maši. V. 465. Eksorcistat. V. 1033. Gr. Gledišče. III. 688. Gnada božja. Kolikina je? de¬ janska gnada. V. 1; nam po¬ trebna. V. 13.; posvečujoča gnada. V. 31; kaj koristi? V. 41 in 55; kdo jo ima? V. 69. Goljufija. III. 781. Gorečnost do Boga. III. 111; do dobrega. VIII. 313. Gospodarji, dolžnosti do poslov. III. 543; se vdeležijo ptuiega greha. VII. 630. Gosposka, deželska, njene dolž¬ nosti do podložnih. III. 564. Gosposka, duhovska, njene dolž¬ nosti do podložnih. III, 559. Gostoljubnost, glej ^popotnike sprejemati." Greh, kaj je ? VII. 13; velik 5 greh. VIL 29; mali greli. VII. 41; zakaj se smertnega greha varujmo ? VII. 44; zakaj od¬ pustljivega ? VII. 57 : kako se greha varovati? VII. 70 in 86; grešna navada VII. 108 ; grešni stan. VII. 121; kako se ga znebiti? VII. 138, in VIII. 900. tudi nagnjenja do malih grehov se znebimo. VIII. 913. Greh pervih staršev. I. 302; nje¬ govi nasledki. I. 306. Grešnike svariti. VIII. 752. Grob, glej „merliče pokopavati.“ H. Hinavščina, kaj in kolikina je? III. 896. Hlapci, njihove dolžnosti. III. 424. Hlapčevska dela. III. 321. Hoja za Kristusom. III. 377; hoja v se ali zbranost. VIII. 1000 z drugimi ljudmi. VIII. 1039. Hren, blagoslovljen. VI. 174. Hudič ali zaveržen angelj. I. 282. Hvaljenje greha. VII. 587. Hvaležnost do Boga. III. 105. I. Ime Božje, bodi posvečeno. II. 102. in III. 208 ; kako ga po¬ svečujmo? III. 211. Ime dobro, svoje, zanj skerbeti. III. 1005; bližnjega. III. 1025. Izobčenje, ali cerkveno prokletje. VI. 273. Izpraševanje vesti. V. 773. .. Izvirni greh, glej „greh pervih staršev. 11 J. Jagnje Božje , pri sv. maši V. 540. Jetnike rešiti. Vlil. 709; cerkev skerbi zanje. VIII. 636. a) Jeza. VII. 317; nasledki njeni; VIL 329; pripo¬ močki zoper njo. VIL 339. h) Jezus 1.359; vzakr. presv. Rešnjega Telesa pričujoč. V. 291: kdaj? kako? in kako dolgo? V. 305. K. Kadenje pri službi božji. V. 627. Kadilo, blagoslov. VI. 132. Kazen hudobnim otrokom. III. 403. Keršanski nauk, kaj je? I. 1. Kerst, sv. kaj je? V. 106. kaj nam da ? ali gnade sv. kersta. V. 122; kdo ga sme sprejeti? V. 145; kdo deliti? V. 150; kje? V. 156; kako? V. 159; obredi sv. kersta. V. 165—181; dolžnosti kerščencev. V. 187; do botrov. V. 212; dolžnosti staršev. V. 196;dolžnosti botrov. V. 200. Kes, kaj je? kakošen ? V. 787; potreben. 804; kdaj ga obuditi? V. 812. Kletev. III. 228. Kraljestvo Božje. II. 111 ; ga iskali. VIII, 332. Kristjan, kdo je? L 2. Kristus. I. 366; za njim hoditi. Vlil. 377. Kriva vera. LIL 118. Krivico poravnati. III. 826; voljno terpeti, lil. 526 ; voljno terpeti. VIII. 807. Krivičnost. III. 801; škodljiva lil. 862. Križ, svoj nositi. VIII. 361. Križev pot. II. 82. Kropilnik v cerkvi. V. 631. Kiopljenje z blagosi. vodo ob ne¬ deljah. VI. 123; otrok. VI. 344. Krotenje hudega poželjenja. III. 1053. 6 Krotenje lakomnosti. III. 1063. Krotkost. Vlil. 296. krotek. in ponižen biti. VIII. 393. in VIII. 452. Kruh vsakdanji. II. 129. blago¬ slov kruha. VI. 166. L. Lačne nasitovati. VIII. 642. Lehkomišljenost v veri (indife- rentizem) III. 122. Lakomnost, kaj je? VIL 188; nasledki njeni. VII. 201. pri¬ pomočki zoper lakomnost. VIL 211 . Laž III. 870 in 881. Lektorat, V. 1051. Lenoba, kaj je! Vil. 347; njeni nasledki VII. 362; pripomočki zoper lenobo. VII. 372. Lenoba pelje v nečistost. III. 672. Leto novo. IV. 45; leto sveto Vlil. 1014. Litanije. II. 205; lavretanske II. 209; vseh svetnikov. II. 206. Ljubezen, keršanska kaj je? III. 1; do Boga. III. 10; zakaj mo¬ ramo Boga ljubiti? III. 94; popolnoma ljubezen do Boga. VIII. 927 ; do bližnjega. III. 20. zakaj moramo bližnjega ljubitij? III. 343; ljubezen do staršev. III. 363; do sovražnikov. III. 29 in VIII. 407; do samega sebe. III. 38; prevelika. III. 151; posvetna III. 153; zakon- ! ska. V. 1191; — poglavitna čed- j nost ali dobrotljivost. VIII. 265. J M. Marija, češčena si. II. 168 ; njeni prazniki. IV. 99. Maša sveta, kaj je ? V. 571; po¬ stavljena. V. 379 in V. 575; aposteljnom izročena. V. 384; — v pervih časih. V. 389; po zadobljenem miru. V. 415; raz¬ laganje sv. maše V. 439—605; kako bodimo pri sv. maši? IV. 177 in 190; kdo jo opravlja? V. 578? zakaj? in komu? V. 584. za koga? V. 594; zakaj po latinski? V. 607. Mašne oblačila. V. 608; raznih barv. V. 618. Mašne posode V. 622. Maščevanje. III. 584. Mašnikovo posvečevanje sv. je zakrament. V. 992; njegove gnade. V. 999; kdo ga sme de¬ liti ? V. 1003; kdo prejeti ? 1013; 4 nižji redovi. V. 1025; mašništvo ali prezbiterat. V. 1050. Meso, blagoslov mesa. VI. 172. Merliče pokopavati. VI. 57 in VIII. 720. Mertvi, spomin na nje pri sv. maši. V. 522. moliti za nje. VIII. 836. Miloščina VIII. 590; smo dolžni deliti in kaj nam pomaga? VIII. 596; kako? in komu jo deliti? VIII. 609; kolikina je? VIII. 623. Misli dobre, vaja. III. 1078. Misli nečiste. III. 640 in III. 1044. Misijon sv. VIII. 1031. Mirni, blagor jim. VIII. 521. Mnihi, glej „samostausko živ¬ ljenje. “ Modrost, kaj je ? VIII. 106 ; ime¬ nitna , potrebna, kolikina in kako se pridobi? VIII. 119. Molikovanje. III. 159. Molitev, kaj je? in kolikina? II. 26; dolžnost moliti. II. 30; čemu molimo ? II. 33; kaj da ? II. 41. lastnosti molitve. II. 48; kje naj molimo ? II. 66; kdaj ? II. 72; kako pri službi božji? IV. 165; kako tisti, ki brati ne znajo ? IV. 167; —je dobro 7 delo. VIII. 580; je pripomoček k popolnamosti. VIII. 977; uo- trajna molitev ali premišlje¬ vanje. VIII. 981. Molčanje k grehu. VII. 598. Moževe dolžnosti v sv. zakonu. V. 1222 . N. Nage oblačiti. VIII. 682. Najdeno nazaj dati. III. 757. Namen človekov. I. 296. Napeljevanje v greh. VIL <569. Napuh, kaj in kolikin je? VII. 167. nasledki njegovi. VII. 177; pripomočki zoper napuh. VII. 185. Natolcevanje. 111. 963. Navada grešna. VII. 108. Nebesa, kaj so? VIII. 1235; ne¬ beško veselje. Vlil. 1246; kaj nas uče? VIII. 1258. Nečistost. III. 662; najgerša pre¬ greha. III. 692; najškodljivša. III. 697; kaj je? VII. 216; nasledki njeni. VII. 227; pripo¬ močki zoper nečistost. III. 715. Nedelja namesto sabote. III. 280; dolžnostjo posvečevati. III.286. blagoslov nedeljskega posv. III. 292. kako nedelje posvečevati ? III. 297. Nedolžnost, glej „čistost. “ Nemarnost v službi božji. III. 318. Nepokorščina otrok. III. 400. Nespokornost, VII. 452. Nevedne učiti. VIII. 771. Nevera. III. 49, in III. 114.'" Nevolja zoper previdnost Božjo. III. 48. Nevoščljivost. VII. 243 ; nasledki njeni; VII. 253; pripomočki zoper nevoščljivost. VII. 265; — zavoljo gnade Božje. VII. 425. Nezaupnost. III. 127. Nezmernost, pelje v nečistost. III. 673. glej „požrešnost.“ Noša nečimerna. III. 611, in 669. 0 . Občestvo svetnikov. 620. Obhajilo sv. pri sv. maši. V. 546; duhovno. V. 551. in V. 713: i nepridno. V. 556; nevredno. V. 719; dolžnost sv. Obhajila. V. 647; velikonočno, kje ? kdaj in kako ? IV. 302 in V. 683; pri¬ prava. V. 659 in 674. gnade ali dobrote sv. Obhajila. V. 698. Obhoja z diugimi ljudmi VIII. 1039. Oblačilo mašno. 608; raznih barv. V. 618. : Oblačilo nečimerno, glej „noša nečimerna." Obljuba, kaj je? III. 260; Bogu všeč, nam v prid III. 264. ko- likina? III. 266; spolnovanje obljub. III. 269. odveza. III. 274. Obrekovanje. III. 917. Obresti. lil. 793. Obupnost. II. 19; III. 127; VIL 394. Obžalovanje, glej „kes“. Oče naš. II. 90; pri sv. maši. V. 532. Očiščevanje oskrunjene cerkve. VI. 84. očišč. smertnega greha je perva stopnja popolnamosti. VIII. 900. Odertija. III. 792. OdkiitoserČnost. III. 1015. Odpuščenje grehov. I. 630; so¬ vražnikom , glej „ljubezen do sovražnikov. 1 ' Odpustki, kaj so ? in kolikini ? V. 891; kako se jih vdeležimo ? V. 904 in 915; kaj nam ko¬ ristijo? V. 910. Odrešenik obljubljen. I. 312. 8 Odveza od obljub. III. 274; sv. pri spovedi. V. 873. Olje sv. poslednje, je zakrament. V. 920; gnade njegove. V. 930. kdo? kdaj in kako ga prijeti? V. 942; kdo in kako ga deli? V. 958. Olja sv. njih posvečevanje. VI. 205. Opravljanje. III. 937. Oprostenje posta. IV. 284. Osebe božje. I. 249. Oskrunjevavoi nedelj. III. 332. Ostiariat. V. 1029. Oštirji se vdeležijo ptujega greha. Vil. 633. Oterpnost. VII. 441. Otrok, njegove dolžnosti do staršev. V. 1286. Otrovanim pomagati. VIII. 736. P. Pekel je in kaj je? VIII 1191; kdo pride v pekel ? VIII. 1203; kaj terpe v peklu? VIII. 1215. Pepelnica. IV. 54. blagoslov pe¬ pela. VI. 156. Petje pri službi božji. V. 634. cerkveno VI. 285. Pijanost. VII. 283. Pirhi, blagoslov pirhov. VI. 170. Pismo sv. I. 47. Ples. III. 689. Pobožnost napčna. III. 166. Počitek telesni v nedeljah. III. 298 in VIII. 1042. Podložni, dolžnosti do deželske gosposke. III. 460; do duhov- ske gosposke. III. 446. in 563. Podobe svetnikov častiti. III. 188. Podpihovanje. III. 952. Poglavitni grrhi. VII. 154. Pogledi nespodobni. III. 681. Pogovori slabi, glej „posluh.“ Pogreb merličev. VI. 57 in VIII. 720. Pohlevnost, glej „krotkost“. | Pohujšanje, kaj je ? kolikino V III. 607 in 615—629; je velik greh. VII. 577. Pokora, čednost. V. 732. zakra¬ ment. V. 742; komu potrebna ? V. 751. koristna. V. 754; gnade sv. pokore. V. 761; naložena pokora ali zadostenje. V. 876; kako jo opraviti ? V. 887; pok. pervih časov. V. 884. Pokorščina, do Boga. III. 107; do staršev. III. 375 in III. 483; vedna pokorščina pod duh. pogl. VIII. 1078. Ponižnost, kaj je? VIII. 218; potrebna in koristna VIII. 226; ponižen in krotek biti. VIII. 393 in VIII. 429. Punovljenje greha. VII. 97. Popolnamost kerš. VIII. 854; kaj tirja od nas? VIII. 875; kako jo bomo dosegli ? VIII. 886 ; pripomočki, jo doseči. VIII. 954. in 977, 990 in 1002. Popotnica sv. V. 710. Popotnike ali romarje blagosloviti VI. 42. sprejemati. VIII. 668. Poroka,’ kako se obnašati pred in med poroko? V. 1164. po po¬ roki? V. 1177. Poslednje reči človekove. VIII. 1106. Posli, kakošne dolžnosti. III. 424. Posluh nespodobnih besediIII.685. Poslušanje besede božje. IV. 201; je dolžnost. IV. 212. Posojevavci. III. 765; se pregreši. III. 792. Post. kaj je ? IV. 243; kdaj ? IV. 252; kako? IV. 265; kdo naj se posti ? IV. 275. — je dobro delo. VIII. 588. Postrežljivost. III. 1019. Posvečevanje, cerkve. IV. 122. in VI. 211; kelhov. VI. 227; kerstne vode. VI. 244; kraljev. 9 VI. 204; jagnjet božjih VI. 203; sv. olja VI. 2( 5; altarjev. VI. 220; sv. Petra. VI. 198; zlate rože VI. 200. zvonov. VI. 230. Posvečevanje mašnikovo, kaj je? kaj deli? V. 992; kdo ga sme deliti? V. 1003; kdo prejeti? V. 1013 ; sedmeri redi njegovi. V. 1025—1063. Posvečevanje škofov. V. 1063. Posvečevanje nedelj. III. 297. Poškodovanje bližnjega na telesu. III. 582 in 587; — samega sebe. III. 600. Poštenost, pustiti in dati bližnj. kar je njegovega III. 816 in III. 854. Poterpežljivost. VIII. 299. Povračilo, kdo je dolžen? III 826; komu? koliko? kje? kdaj? III. 838. Povzdigovanje pri sv. maši. V. 508. Požrešnost. VII. 271; njeni na¬ sledki. VII. 296; pripomočki zoper požrešnost. VII. 308. Prazna vera. III. 144. Praznik, zakaj je? 111,283; stare zaveze. IV. 25; nove zaveze. IV. 29; Gospodovi. IV. 35; Marijini; IV. 99; vseh svet¬ nikov. IV. 110. Pravica, keršanska, kaj je? in je potrebna. VII. 1. — pra¬ vice lačni in žejni. VIII. 480; — uZavoljo pravice preganjani. Pravičnost, dejanska čednost. Vili. 162; nam potrebna. VIII. 173. Prederznost, prederzno zaupanje. II. 20; III. 133; VII. 378. Predglasje pri sv. maši V. 491. Predpekel. I. 506. Prejemanje sv. zakramentov je del službe božje. III. 308. Prekrižanje. III. 658. Premišljevanje, kaj je? pripo¬ moček k popolnamosti. VIII. 98 L. Preroki, I. 51 in I. 340. Prešestovanje. III. 658. Previdnost Božja. I. 229. Prezbiterat. V. 1050. Pričevanje krivo. III. 870. Pričujočnost Jezusova v S7. Reš¬ ujem Telesu. V. 305 iu 317; kaj smo mu dolžni ? V 328. Pridiga, kaj pred ? kaj po pri¬ digi? IV. 203. Prijatelj, kdo je? III. 350. Prilizovanje. III. 908 in 593. Priložnost v greh se varovati. VII. 86. Priprava k molitvi. II. 59. Priprošnja svetnikov. III. 183. Prisega. III. 239; kriva. III. 250. Privoljenje v greh. VII. 557. Procesije. VI. 298 in 310. R. Radodarnost. VIII. 236. Razglašenje Gospodovo. IV. 47. Razmišljenost pri molitvi. II. 61. Razodenje božje. I. 44. Razveseljevanje. III. 327 in VIII. 1042. Razžalnikom odpustiti. VIII. 820. Redniki, njihove dolžnosti. III.533. Redovi duhovni ali samostani. VIII. 1094; kaj današnji svet o njih sodi. VIII. 1101. Rejenci,- kakove dolžnosti imajo? III. 417. Resničnost. III. 1008. Rešnje Telo sv. praznik. IV. 94; sv. zakrament kaj je? V. 272; zakaj ga je Jezus postavil? V. 276 ; Jezus v njem pričujoč. V. 291; kako? V. 305. kaj smo mu dolžni ? V. 317. in V. 328. ^Rojstvo Jezusovo. I. 384. 10 Eop. III. 730. Kop Božji, glej „sv. Obhajilo ne¬ vredno. “ Rotenje. III. 228. Eoženkranc. II. 196. S. Sabota. III. 278. Samomor. III. 596. Samopašuost, samopridnost III.52; nespametna ljubezen III. 151. Samostansko življenje.VIII, 1092. Serčnost, dejanska čednost. VIII. 188; nam potrebna. VIII. 205. Sklep terden. V. 815. Skušnjave, dobre, hude. II. 153. Služba Božja, zapovedana. III. 300. IV. 133; kje je opraviti ? IV. 145; kako ? IV. 155; ka- košna je bila v pervih časih? V. 415. Sodba, kriva. III. 973; posebna. VIII. 1169; kje in kakošna bo posebna? VIII. 1180; po¬ slednja. I. 539—563. Sodnik, Jezus Kristus. I. 377; in VIII. 1184. Sodomski greh. VII. 477. Sovraštvo do Boga. III. 156. Sovražnikom odpustiti. VIII. 820. Sočutje. III. 1019. Smert, kaj vemo od nje? VIII. 1117; kaj ne vemo? VIII. 1124; smert krivičnega. VIII. 1130; smert pravičnega. VIII. 1143; pripomočki za srečno smert. VIII. 1157. Spolno vanj e svojih dolžnost. VIII. 1011 . Spoštovanje staršev. III. 353. Spoved, kaj je ? in kaj koristi ? V. 835; kakošna naj bo? V. 845; komu se spovedovati ? V. 861; — dolga spoved. V. 865; — vsakoletna spoved, kje? kdaj? kako? IV. 291. Stan grešni. VII. 121. Starost moramo spoštovati. III. 487. Starši, dolžnosti do otrok. III. 493.-533 ; V. 1257 ; ne smejo molčati. VII. 618; slepa lju¬ bezen staršev. VII. 620. Strahovanje otrok. III. 525. Strela, od nje zadetim pomagati. VIII. 739. Subdiakonat. V. 1037. Svariti smo dolžni. VII. 600. Svatovščina ali ženitniua, kako jo obhajati? V. 1179. Svet v greh. VII. 532. Svetnike častimo. III. 170; kako? III. 179. Svetine svetnikov. III. 198. Sveto ali sanktus pri sv. maši. V. 493. Svečava pri službi Božji. V. 629. Škofovo posvečenje. V. 1063. T. Tatvina. III. 744; otroci, posli, gospodarji, varili, berači, divji lovci. III. 767. Terdoserčnost. III. 50. Terdovratnost, glej „nespokor- nost“. Terpljenje Kristusovo. I. 422 do '498. Tonzura. V. 1026. Tovaršija nespodobna. III. 675. Trojica sv. I. 238; njen praznik. IV. 91, U. Ubogi v duhu. VIII. 424; cerkev skerbi za uboge. VIII. 630. Uboj dušni. III. 606. Uboj radovoljni VII. 466. Uboj telesni, kdo ga je kriv ? III. 573; kdo ga ni kriv? III. 577; je velik greh. III. 590. 11 Uboštvo. Vlil. 449; radovoljno. VIII. 1045. Učenci, kakošne dolžnosti imajo? II. 417. Učitelji, njihove dolžnosti. III. 587. Umirajoči, VI. 51. in glej „bol- nike obiskovati 11 . Upanje keršansko, kaj je? je po¬ trebno. II. 1. kakošno mora biti. t II. 10. in III. 88. Usmiljeni, blagor jim. VIII. 495. Ustno izročilo. I. 79. Utopljenim pomagati. VIII. 738. V, Varili, njihove dolžnosti. III. 533 Vdeleževanje greha. VII. 625. Vdove zatirati, glej „zatiranje vdov. 11 Večnost, kaj je? VIII. 1233. Vedeževanje. III. 137. Veljevanje v greh. VII. 545. Velika noč. IV. 73. Veliki teden. IV. 57 in 61. Vera je dar božji. I. 21; kakošna naj bo? I. 32 in III. 79; pri sv. maši. V. 468. Vest, glej „ izpraševanj e vesti. 11 Vice. VIII. 841. Vino, blagoslov vina. VI. 175. Vnebohod Kristusov. I. 522. in IV. 78. Voda blagoslovljena. VI. 114; o sv. 3. kraljih. VI. 128. Volja božja, naj se zgodi, II. 120; enakost človeške volje z voljo Božjo. Vlil. 941. Vojska zoper sebe. VII. 71; zoper svet in hudobnega duha. VII. 81; zoper slabo nagnjenje. VIII. 909. Vraža ali copernija. III. 145. Vstajenje Kristusovo. I. 513 ; mesa. I. 639 - 655. Z. Zadavljenim pomagati. VIII. 736. Zadovoljnost s tem, kar imamo. III. 1073. Zadostenje pri sv. pokori. V. 876. Zakon sv. zakrament. V. 1076; je nerazvezljiv. V. 1092; kdo ga sme prejeti. V. 1106; pri¬ prava na sv. zakon, daljna V. 1120; bližnja. V. 1137; zaderžki. V. 1139; kako ga prejeti? V. 1164; zakonska ljubezen. V. 1191; zvestoba. V. 1203; dolžnosti moževe. V. 1222. ženske. V. 1240; do otrok. V. 1257; do družine. V. 1279; do starih. V. 1286. do hiše. V. 1288; do soseske. V. 1291. Zakon civilni ali poganski. VI. 351. Zakrament sv. kaj je? V. 74; kako jih razdelimo? V. 85; vredno prejemanje sv. zakra¬ mentov. V. 96 in VII. 996. Zamaknjenost. VIII. 967. Zaničevanje staršev. III. 396; bližnjega. III. 984. Zapovedi Božje. III. 54. Zapovedi cerkvene. IV. 1. smo dolžni spolnovati. IV. 10. Zaroka pri sv. zakonu V. 1134. Zarotila. VI. 256. Zaslužek zaderževati ali priter- govati. VII. 506. Zasramovanje staršev. III. 393; bližnjega III. 984. Zatiranje ubožcev, vdov in sirot. VII. 491. Zavdanim pomagati. VIII. 736. Zderžanje mesnih jedi. IV. 278. Zdihljeji pobožni. II. 88. Zgled staršev. III. 520; hudob¬ nežev. VII. 574. Zlate molitvice, VI. 344. 12 Zmernost, kaj je dejanska čed- nost. VIII. 133. potrebni Vlil. 146; požrešnosti nasprot. VIII. 279. Zmerznjenim pomagati. VIII. 734. Zvestoba. III. 1013; zakonska. V. 1203. Zvon, posvečevanje. VI. 230. Zvonenje o hudi uri. VI. 186. Ž. Žalostne tolažiti. Vlil. 794. Žalostni, blagor jim. VIII. 465. Žejne napajati. VIII. 655. Ženitnino, kako obhajati? IV. 317. in V. 1179; prepovedan čas. IV. 312. Ženske dolžnosti v sv. zakonu. V. 1240. Živali, dolžnosti do njih. III. 633. Živi, za nje prositi. Vlil. 836. Življenje večno. I. 655; dolgo in srečno otrokom obljubljeno. III. 384. "V. Poglavje. Keršanska pravica. II. Del: Stori dobro. I. Keršanski nauk. I. Razdelek. Od čednost sploh. 1. Kaj je keršanska čednost ? — 2. Kaj ni prava čednost ? Akoravno popotnik dobro ve za pravo pot, in ima tudi potrebno moč in dobre pripomočke, da po tej poti lehko dospb na zaželjeni kraj; vendar nikdar ne bo tje prišel, ako po tej pravi poti naprej ne gre. Taka je z nami, ki smo popotniki proti večnosti. Ni zadosti, ako tudi potrebne moči in pripo¬ močke imamo ; mi moramo, okrepčani in uterjeni s temi pri¬ pomočki tudi po tej poti hoditi; in to bomo storili, ako smo keršansko pravični. K temu je pa najpoprej potreba, da se va¬ rujemo vsega greha, ostali bomo na poti, ktera pelje v zveli¬ čanje naše. Kdor v greh pade, zgreši pravo pot in ne pride v nebesa, ampak v pekel, ako se začasa ne po verne na pravo pot nazaj. Ali popotnik vendar ne doseže svojega namena, ako po pravi poti naprej ne gre, če tudi te prave ne zgreši. Tako tudi nam ni zadosti, da z grehom ne zapustimo prave poti proti nebesom, da na tej poti ostanemo; mi moramo, pravim, po pravi poti naprej iti, to je, mi moramo se v čednosti va¬ diti , dobro delati. Kajti mi vemo, da ni zadosti, da se Keršanskinauk V. p. II. 1 2 „v arujemo hudega," mi moramo tudi »dobro sto¬ riti, v čednosti se vaditi." In naš Zveličar Jezus Kristus pravi: »V sako drevo, ktero ne stori dobrega sadu, bo posekano in v ogenj v e r ž e n o.“ (Mat. 3, 10.) In: „Kteri stori voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v nebeško kralje¬ stvo." (Mat. 7, 21.) Jezus ne pravi, da drevo, ki rodi slab ali strupen sad, bode posekano in v ogenj verženo; zadosti je, ako nobenega dobrega sadu ne stori. To drevo smo pa mi kristjani, in dober sad, ki ga obroditi moramo, so čednosti. Da ne bomo verženi v večni ogenj, da pridemo v svete nebesa, ni toraj za¬ dosti, da se varujemo slabega sadu, to je, greha, ampak mi moramo obroditi dober sad, to je, v čednostih se vaditi moramo. Motiš se, ljubi moj kristjan! ako misliš, da nebesa so gotovo tvoje, ako nič hudega, nobenega greha ne storiš. Sv. Krizostom prav lepo to pojasni, ko piše: „Ako ti hlapca imaš, ki ti sicer nič ne ukrade, te nikoli ne napade, pa zanemarja delo, za¬ voljo kterega si ga vdinal; mar ga ne boš spokal od hiše? Mar ni to zadosti hudobno, ako kdo ne stori tega, kar je sto¬ riti dolžen ? Tako kristjan, ako ne storiš nič hudega, pa tudi nič dobrega, je že zadosti hudoben, da zgubi, nebesa in zapade v večno pogubljenje; kajti nebesa so plačilo za storjeno delo. Kdor pa ne dela, ne more pričakovati nobenega plačila." Čednosti, dobre dela, so toraj, da človek sprejeme večno zveličanje ravno tako potrebne, kakor je potrebno, da se varu¬ jemo vsega hudega. Že sem vam natanko razložil vse grehe in vam naznanil pripomočke, s kterimi se nesrečnega greha ob¬ varovati zamoremo. Zanaprej želim vas pa tudi podučevati in natanko opisovati vse čednosti, s kterimi ozaljšani si bomo pri¬ služili svete nebesa. Najpoprej bom govoril I. Od čednost 3 sploh; II. Od raznih čednost posebej; in III. O d sadu svetih čednost. Tudi te nauke zvesto poslušajte! Najpoprej bom govoril: I. Od čednost sploh. Danes bomo premišljevali 1. Kaj je keršanska čednost? in 2. Kaj ni prava čed¬ nost? Potem, ako bo Božja volja, bom vam pokazal 3. Da je prav za prav le ena 1 čednost, ki se pa v raz¬ nih razmerah mnogotero razkazuje in z v e r- š u j e. Potem bom vam dokazal 4. Kako potrebna? 5. kako koristna? in 6. kako imenitna je ker- Sanska čednost? Ljubi moji poslušavci! Da ni zadosti, da se mi skerbno greha varujemo, ampak da nam je v večno zveličanje potrebno, da se v čednostih vadimo ali da smo čednostni in da dobro delamo, to nam naš mili Zveličar Jezus Kristus v več prilikah ali podobah kaže. Znano vam je, kako pripoveduje Kristus sam, kar nam popisuje evangelist sv. Matevž. Bil je človek, pravi Jezus, ki se je odpravljal na pot. Poklical je svoje slu¬ žabnike, in razdelil jim je svoje premoženje. Dal je enemu pet talentov, drugemu je dal dva in tretjemu je dal en sam talent; vsakemu po svoji previdnosti, kakor je spoznal za prav. Tisti, ki je dobil pet talentov, je prav skerbno teržil ž njimi, ter si je prigospodaril še druzih pet talentov. Tudi uni, ki je dobil dva talenta, si je pridobil dva druga. Ki je pa dodil en sam talent, je šel, ga zakopal v zemljo in skril denarje svojega go¬ spoda. Ni zgubil, ni zapravil, ni zaigral, tudi zapil ni izro¬ čenega premoženja; ampak skril in sicer skerbno in dobro ga je skril, da mu ga nihče ni ukradel. Ali glejte, ko se je gospod nazaj povernil, ni bil zadovoljen s tem služabnikom, ni mu bilo všeč njegovo dejanje; razserdil se je nad njim, ki je tako slabo gospodaril z izročenim talentom. Izgovarjal se nezvesti 4 hlapec, ali nič mu ni obveljalo. Gospod ga je obsodil ter ukazal svojim služabnikom: »Vzemite mu talent in dajte ga njemu, ki ima že deset talentov; nepridnega hlapca pa zvežite in ga verzite v vnajno temo, kjer bo jok in škripanje z zobmi." (Mat. 25, 28 — 30.) Taka čaka tudi nas, ako ne storimo, ne delamo dobrega, kar premoremo in kar smo dolžni. Pomislimo še to, kar najdemo tudi v svetem pismu: Kaj so hudega storile tiste device, o kterih pripoveduje naš Zveličar, da so jim bile zaperte vrata in da niso bile pripuščene na že- nitovanje, kamor so ostale šle s svojim ženinom ? Morda so kaj gerdega mislile, ali kaj nespodobnega storile? Nikakor ne; nič hudega niso storile. Bile so poštene; kajti Jezus sam jih device imenuje. Pa vendar niso šle na ženitovanje. In zakaj ne? Svojih svetilnic niso imele z oljem napolnjenih. Pozabile so na to. Niso si toraj navlekle kazni s kakim grehom; am¬ pak s tem, da so opustile, ter niso storile, kar bi bile imele storiti. Tako se bode zgodilo tudi nam, ako ne delamo dobro, ako se ne preskerbimo z oljem dobrih del. Tudi nam poreče Gospod: »Resnično vam povem, vas ne poznam." (Mat, 25, 12.) Kaj in kako se bomo izgovarjali, ako bodo tudi nas zadele grozovite besede, ktere poreče pravični sodnik: »P o- berite se spred mene, vi prekleti! v večni ogenj, kteri je pripravljen hudiču in njego¬ vim a n g e 1 j e m. Zakaj lačen sem bil in mi niste dali jesti; žejen sem bil, in mi niste dali piti; ptuj sem bil, in me niste podstreho vzeli; nag sem bil, in me niste oblekli; bolen in v ječi sem bil, in me niste obiskali." (Mat. 25, 41 — 43.) Glejte, preljubi in predragi; brez čednosti, brez dobrih del, zveličani ne bomo. Zato je za vse ljudi, posebno za nas pravoverne kristjane, preiuienitno vpraševanje: 5 Kaj je keršanska čednost? Ni vse že prava keršanska čednost, kar se čednost ime¬ nuje. Zato moramo natanko prevdariti in na drobno preiskati, kaj je? in kaj ni prava keršanska čednost? Beseda „čednost" v širjem pomenu naznanja posebno pri¬ pravnost kake stvari za to, kar je; kar tudi sposobnost, god- nost ali rabnost imenujemo. V tem pomenu je ta beseda to¬ liko, kakor ^lastnost". V tem pomenu se tudi živalim pripi¬ sujejo čednosti; na primero pravimo, da pes je zvest, konj je krotek, mačka je snažna. Prav za prav pa od čednosti zamoremo govoriti le pri ljudeh; kajti živali imajo prirojene, uatorne dobre lastnosti; od čednosti pa pri živini ne more biti nobenega govorjenja, ker nimajo niti uma niti proste volje, kar je k čednosti bistevno po¬ trebno. In še le zdaj bom odgovoril na vprašanje: Kaj je čed¬ nost v ožjem, v verskem pomenu ali, kar je vse eno: Kaj je keršanska čednost? Keršanska čednost je ročnost (urnost ali hi¬ trost) , storiti dobro iz ljubezni d o B o g a i n v verni pokorščini do Jezusa Kristusa, k e d a r- k o 1 i j e mogoče. Naj vam te besede vse bolj natanko raz¬ ložim, da si dobro zapomnite, kaj je toliko potrebna keršanska čednost ? a) Najpoprej pravim: Keršanska Čednost je r o č n o s t, dobro storiti. Da je pa kdo ročen , uren ali izurjen v kaki dobri stvari, ni zadosti, da bi le enkrat ali nekterekrati to dobro delo storil, treba jeda mu je to delo vselej lehko, v navadi. Nektere dobre dejanja, kaj dobrega tudi lehko stori, ki ni čednosten. Tako je jezavi človek včasih tudi krotek; tako lakomnik sem ter tje tudi kaj dobrega stori, tudi celo včasih kaj ubogim podeli. Tako se včasih tudi napuhnež ponižuje; 6 tako se kaže in obnaša tudi nečistnik spodobno; tako je požreš- nik večkrat zmeren. Ali zato se takim vendar ne more pri- lastovati še nobena čednost. Ako zamoremo od koga reči ali misliti, da ima to ali uno čednost; mora mu biti le lehko, to dobro storiti vselej in pri vsaki priložnosti; on mora biti vselej pri¬ praven, mora mu biti kaj navadnega, kaj lehkega, to ali uno dobro storiti. Zato ni zadosti, da bi kaj dobrega le enkrat ali včasih storil, ne samo danes ali juter; ampak vsaki dan, vsaki čas, kedarkoli le priliko temu ima. Iz tega že vidimo, da človek je dober, čednosten, ako tudi ravno nič dobrega ne dela; kajti tak človek je za dobro vselej vnet, vselej pripraven, vselej nared; in čeravno kaj dobrega ne dela, ne dela dobrega zato, ker priložnosti k temu nima. Tako je ponižni res ponižen, radodarni vendar-le radodaren, čisti vedno čist, krotki vselej krotek , akoravno svoje čednosti zunajno ravno zdaj ne kaže, ko morebiti počiva ali spi. Kajti volja njegova je zmiraj dobra, njegovo serce je vedno priprav¬ ljeno, da dela dobro ne le enkrat ali dvakrat, ampak zmiraj in vselej, ako je le prilika zato. Vendar pa, ljubi moji! vedite, da si dober, čednosten človek nobenega zasluženja, nobenega plačila ne služi, ako dobrega' ne zasluži čednost sama na sebi; ampak plačilo zasluži le posebno notrajno ali zunajno dobro dejanje, to je, kristjan mora delati, da bo zasluženja vreden. Tako na primero nima radodarni človek nobenega zasluženja, ako v resnici nič ubogim ne deli, ali ako vsaj nobenih želj ravno nima k takemu dobremu delu. Potem je tudi to gotovo, da čednost, akoravno je nekaka lahkota, navada in stanovitnost in urnost, z eno besedo, akoravno je čednost ročnost v dobrem, vendar se pa lehko zopet zgubi. Kajti nobena čednost naši volji prostosti ne vzame. Človek ostane vedno prost. Čednost našo voljo le vterdi, jo pripravno stori, delati le dobro, pa jej 7 ne naklada nobene sile, jej pusti popolnoma prostost. Tudi dobri, čednostni človek se zamore hudo pregrešiti, zamore čednost zgubiti; kajti tudi on je podveržen skušnjavam hudobnega duha, tudi on je podveržen vsem zapeljivostim tega sveta, tudi on ima in nosi v sebi najhujšega sovražnika, pregrešno poželjivost, ka¬ kor vsak drugi človek. Zgodi se sicer, da čednosten človek, ki je zabredel v velik greh in je tako zapravil svojo čednost, ohrani še nekako nagnjenje do dobrega; ali to nagnjenje je le natorni nasledek poprejšnjega lepega, čednostnega življenja. To se pa čednost imenovati ne more več, kakor ravno umerli človek ni več živ, akoravno se mu serce še nekoliko trese in žile še mervo migljejo. b) Zato ravno pravim, da je čednost ročnost, dobro storiti. Akoravno čednost zahteva leh kost, zmožnost, iz¬ urjenost in pripravnost do dobrega, pa ta lehkost, zmožnost, izurjenost in pripravnost do dobrega ni čednost; ampak to dela čednost le mogočo. Da bo res čednost, mora priti k vsemu temu še dejanje; to je, dobro, za ktero je človek zmožen, za ktero je nagnjen in pripraven, mora v resnici tudi storiti. Naš Zveličar Jezus Kristus na ravnost pravi: „N e vsak, k t e r i mi pravi: Gospod, Gospod! pojde v nebeško kraljestvo, ampak, kteri stori voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v nebeško kraljestvo." (Mat. 7, 21.) Jezus hoče reči: Ne ta, ki je pripravljen biti kristjan in mene Gospoda spozna; ampak ta, ki Božje zapovedi spolnuje, ter se dejansko mojega služabnika kaže, bo enkrat zveličan. In ravno zato tudi še ni zadosti, da bi le nektero, to ali uno dobro delo storili; ampak mi moramo storiti vse dobro, ako hočemo čednostni biti. Dobro pa je vse tisto, kar Bog hoče; ker pa Bog hoče vse dobro, moramo tudi mi storiti 8 vse dobro, karkoli le premoremo. Ako storimo le nektere dobre dela, nekterih pa ne, akoravno bi to lehko storili; potem ni¬ mamo čednosti, nismo čednostni; kajti čednost je, da spolnu- jemo celo Božjo voljo. Res je zopet, da vsega dobrega storiti nismo v stanu. Tako revež sam ki je, ubogaime dajati ne more; bolni se postiti, k sv. maši iti ne more. Ali pripravni, željni, nagnjeni k vsemu dobremu smo pa lehko. Tako ima ubogi revež lehko dobro voljo, ubogaime dajati; bolni ima lehko želje, da bi se rad postil, bi rad v cerkev šel; in to je zadosti, da je čednosten. Dobri, čednostni človek toraj vedno dobro hoče; pa vselej in zmiraj dobrega ne dela; zato, ker ne more. Kedar- koli pa ima priliko, kedarkoli mu je mogoče, pa vselej dobro stori, zato ker resnično voljo ima. Čednostni toraj bomo, ako smo pripravni, željni, storiti vse dobro, storiti vse, kar je po Božji volji, in ako to dobro tudi vselej v dejanju, v resnici sto¬ rimo, kedarkoli nam je to storiti mogoče. c) Potem sem rekel: Keršanska čednost je ročnost, storiti dobro iz ljubezni do Boga in v verni pokor¬ ščini do Jezusa Kristusa, kedarkoli je mogoče. In ta namen je tisto ogrinjalo, ktero stori čednost še le keršansko, Bogu dopadljivo in nam zasluživno za svete nebesa. Ta namen dela čednost čeznatorno. Je tudi namreč čednost, ki je samo natorna, pa taka čednost ni keršanska. To je tista urnost, tista ročnost, storiti kaj dobrega samo iz natornih nagibov. In tako natorno čednost so neverniki imeli. Kakor nam zgodbe spričujejo, so bili marsikteri neverniki krotki, zmerni, radodarni, pravični, čisti, in to tako, da so nam kristjanom v lep zgled. — Ko so imenitnega neverskega modrijana Focijona vprašali, kaj naj počne človek, da bi veljavo zadobil, je rekel: „ Pravo veljavo bo imel, ki govori, kar je prav in dela, je kar častno; kajti čednost, pravi, ima to lastnost, da s svojimi deli ljudi 9 prevzamer, jih nagne, da ne občudujejo le njenega dejanja, te- muč so tudi z največo ljubeznijo vneti za njega, ki jih dopri- naša." Tako visoko so že neverniki cenili čednost. Ali te čednosti niso imele svojega vira in korenine v Bogu, niso bile storjene iz ljubezni do Boga; bile so le natorne čednosti. In take natorne čednosti se nahajajo večkrat tudi med kristjani. Marsikdo se je v svoji mladosti navadil, da je krotek, ubog¬ ljiv , radodaren, usmiljen in v takih čednostih se je pridobil nekako urnost, lehkost, tako, da mu je vse to lehko. In kdor to v dejanju spolnuje, kar se je enkrat privadil, in s svojo pa¬ metjo spozna to tudi za dobro, človeku pristojno, koristno, ta ima natorno čednost. Kajti pridobil si je tako čednost z na- tornimi močmi, in jo tudi spolnuje samo iz natornih nagibov. Taka čednost je podobna ponarejenemu biseru, ki je zunajno pra¬ vemu biseru enak, pa nima veljave, ker mu manjka znotrajne, resnične vrednosti. In taka čednost nima pravice do povračila, do zasluženja. Od takih pravi naš Zveličar Jezus Kristus: »Prejeli so svoje plačilo." (Mat. 6, 2.) Oni so pre¬ jeli , kar so iskali, pozemeljsko, minljivo, človeško hvalo. Ako hočemo, da bo naša čednost keršanska, da bo zaslu¬ žila plačilo nebeško, mora biti čeznatorna. In taka pa bo, ako delamo dobro iz nagiba sv. Duha, iz ljubezni do Boga., v verni pokorščini # do Jezusa Kristusa. Kdor resnično hoče biti dober kristjan, čednosten kristjan, ta dela vselej prav in dobro zato, ker mu sveta vera pravi, da Bog tako hoče, in da tako si bo pridobil dopadanje Božje; on dela dobro, ne le zato, ker ima k temu natorno nagnjenje, ker mu je to lehko; temuč ve¬ liko bolj dela dobro zato, da se vda gnadi Božji, ktera ga v dobro napeljuje, in da s tem kaže ljubezen do Boga ter si služi plačilo za nebesa. Prava, keršanska čednost je toraj vselej po¬ stavljena na vero in na ljubezen. Na vero; kajti pravični iz 10 vere živi; (Hebr. 10, 38.) in ni mogoče brez vere Bogu do- pasti; (Hebr. 11, 6.) in na ljubezen; kajti brez ljubezni ni čeznatornega življenja, in človek brez ljubezni ne more nič storiti, da bi bilo zaslužno za nebesa. Zato pravi sv. Avguštin da „brez prave ljubezni Božje ni nobene prave čednosti." Ker je toraj vera v Jezusa Kristusa, to je prava vera in ljubezen bistevno potrebna k pravi keršanski čednosti, zamore keršansko čednost imeti le pravoveren kristjan, ki je v stanu gnade Božje, ali ki je v ljubezni Božji ter si prizadeva, storiti vse dobro. In tako smo premišljevali, kaj je keršanska čednost. Zdaj boš pa tudi, ljubi moj kristjan! lehko vedel, ali imaš pravo, čeznatorno, keršansko čednost? Ali imaš tisto ročnost, tisto urnost do vsega dobrega, tako, da vselej rad in urno, nekako lehko, pa v vseh okoliščinah storiš vse dobro. Ali je v sveto vero in v Božjo ljubezen postavljen namen vseh tvojih dobrih del? O kako pomanjkljiva je morebiti tvoja čednost! Morebiti jo komaj poznaš, jo le ljubiš in imaš, kolikor ti vstrega, ko¬ likor je všeč tvojemu nabornemu nagnjenju. Ti ljubiš in delaš dobro le, ako ti ne prizadene nobene težave, nobenega prema¬ govanja. Ali pomisli, kdaj in kako dolgo delaš dobro? Morebiti danes, ko si ti ravno poljubi; juter pa že zopet ne. Oj more¬ biti si vse svoje življenje nisi pridobil prav nobene čednosti; in kar ti za čednost imaš, so le terme, ali* še celo blišobne pregrehe. „Pri čednosti se gleda le na namen, pravi sv. Av¬ guštin, ne toliko na delo. Delo zna biti samo na sebi dobro; ako ga pa človek ne stori iz pravega namena, iz kakoršnega bi ga storiti mogel, bo le za grešnika spoznan." Potem po¬ misli , kristjan! da moraš storiti vse dobro, se vaditi v vsaki čednosti; kajti ni zadosti, da bi le to ali uno dobro storil, za to ali uno čednost si prizadeval; in ako ti manjka le ene čed¬ nosti, na priliko, ti nisi ponižen — nisi več čednosten. Sem- 11 tertje kako drevesce, semtertje kaka cvetlica, to se ne imenuje vert; tako semtertje kako dobro delo, semtertje kaka čednost, zraven pa vse mlačno življenje, to ne dela človeka dobrega ne čednostnega. Sv. Gregor pravi: »Ena čednost brez druge, ni nobena ali pa je nepopolnoma čednost. Vse čednosti se pred stvar¬ nikom podpirajo tako, da se v svoji zvezi nasprotno krepčajo; in ena čednost brez druge ni nobena ali silo majhna. Ako čistost zanemarja ponižnost, ali ponižnost se ne zmeni za čistost, kaj bi pomagala napuhnjena čistost ali umazana ponižnost pred začetnikom vse ponižnosti in čistosti?" „Z a tega voljo, bratje, prizadevajte si bolj in bolj, da po dobrih delih svoj poklic in svoje izvoljenje ugotovite... Zakaj tako vam bo obilno dano, da pojdete v večno kraljestvo Gospoda na¬ šega in Zveličarja Jezusa Kristusa." (II. Pet. 1, 10, 11.) Tako nas opominja sv. Peter. Naj vam zdaj še ob kratkem povem: 2. Kaj ni prava, keršanska čednost? a) Ker smo slišali, da je čednost ročnost ali urnost, sto¬ riti dobro;, zato ima svoj sedež v človeški volji; kajti le svoji volji zamoremo pripisovati urnost ali ročnost v dejanju in ne¬ hanju. Zato pač ni še nobena čednost, ako kdo sklene ali misli kaj dobrega storiti, na primero: kaj moliti, ubogaime dati, po¬ koren biti, ako pa tega v resnici ne stori. Ročnost v dobrem ui v tem, da kdo kaj dobrega storiti hoče, ampak v tem, da to dobro tudi v resnici stori. Sklep dobro storiti, je le pobožna želja, čednost pa ni. Zato tudi še ni čednost, ako kdo včasih resničen, dober in blagi sklep stori ter ga tudi dejansko izpe¬ lje , da tako semtertje kaj dobrega stori, drugi čas pa zopet ue. Pri takem kristjanu ni nobene ročnosti, niti urnosti niti uavade v dobrem, to je le ravno dobra volja. Prazni sklepi iu 12 omahljivost v dobrem ni še nobena čednost. Takemu bo večni sodnik enkrat rekel: „ Jaz te ne poznam; ti si sicer dobro delal, kedar se ti je ravno poljubilo; drugač pa je z dobrim sklepom bilo vse opravljeno; toraj poberi se proč od mene.“ Vendar zopet tako ojstro ne smemo soditi, da bi mislili, da človek pride ob vso čednost, ako bi bil včasih malo bolj neskerben v dobrem; kajti male pomanjkljivosti ne odvzamejo še vse čednosti; vendar, kdor hoče zares čednosten biti, takih pomanjkljivost ne bo v nemar puščal; ampak on si bo priza¬ deval, da v dobrem vedno le napreduje, po besedah sv. pisma, ki pravi: „Kdor je pravičen, bodi še pravi č- niši, in kdor je svet, bodi še svetejši.* (Skriv. raz. 22, 11.) In sv. Pavel pravi: »Tako živite, da ste čedalje bogate ji . . . To namreč je volja Božja, vaše posvečenje.* (I. Tes. 4, 1 — 3.) Pravo čednost ima le tisti kristijan, kteri, ako mu tudi včasih kaj spodleti, vendar si vedno prizadeva, svojo vnemarnost poboljšati, v dobrem vedno bogatejši prihajati. Kdor nima tacega napre¬ dovanja, kdor v dobrem vedno ne raste, on tudi prave čednosti nima. Zato nas svari sv. Bernard : „Ako nočeš vedno boljši biti, kaj potem hočeš? Praviš, tak bom, kakor sem bil dozdaj; nočem iti nazaj; pa tudi naprej ne. S tem pa nekaj zahtevaš, kar je nemogoče. Kaj je pač mirnega na tem svetu? Saj po spričevanji sv. pisma stvarnik sveta in ljudi ni miroval, ko je vidno hodil po zemlji in je občeval med ljudmi. Dobro dela¬ joč je hodil okoli, vse je ozdravljal. Ni postopal, ni bil len, ni bil nedelaven ne počasen; temuč kakor junak se je veselil svojega dela. Kdor toraj ne teče, tekočega dotekel ne bo. In kaj bi ti pomagalo, hoditi za Kristusom, ako ga pa ne doideš ? Zato pravi sv. Pavel: »Tako tecite, da slavo d o s e- žete.“ (I. Kor. 9, 24.) Kristus je pa tista slava. Ako pa, IB ko Kristus naprej teče, ti pa stojiš, ne boš ga dotekel, ampak oddalil se boš od njega; in bati se ti je, kar pravi David: »Glej, kteri se tebi (o Gospod!) odtegnejo, po¬ ginejo." (Ps. 72, 27.) b) Ker je čednost ročnost, urnost storiti dobro, samo po sebi se ve, da le pobožni občutljeji človeka še ne delajo čed- nostnega ali dobrega. Večkrat se zgodi, da marsikteri pri vseh svojih pobožnih občutljejih se pa za dobro malo zmenja. Ako toraj vidiš kristjana, ki svete občutljeje ima, je tudi včasih za dobro vnet, ali vendar tega dobrega vselej ne zveršuje, tak ni še čednosten; to je le prenapeta gorečnost. Take so mogle biti Jeruzalemske žene, ktere so Jezusa na križevem potu ob¬ jokovale. One so imele le natorno mehko serce. Zato jim je pa tudi naš Zveličar rekel: „H č e r e Jeruzalemske! nikar se ne jokajte nad menoj; ampak jokajte se nad seboj in nad svojimi otroci . . . 0 e namreč nad sirovim lesom to delajo; kaj se bo godilo nad suhim? (Luk. 23, 28—31.) Nasproti je pa bilo Veronikino sočutje izraz prave čednosti; kajti ona ni usmi¬ ljenja le razodevala; ampak je Jezusu potni pert podala, da si je obrisal kervaveči svoj obraz. In Jezus je njeno čednost spoznal, ter jej je v plačilo njenega usmiljenega dejanja v potni pert vtisnil svoj obraz, in ga jej podal. Marsikdo si misli pobožnega, dobrega, čednostnega, pa nima še sence prave čednosti v sebi. Kdor ima mehko, ob¬ čutljivo serce, naj dobro gleda, da njegova čednost ni le pre¬ napeta pobožnost ali celo neslana sitnost. c) Ker je poslednjič čednost tista ročnost ali urnost, s ktero človek dobro dela iz ljubezni do Boga in v verni pokor¬ ščini do Jezusa Kristusa, razvidno je že samo na sebi, da ni nobena- prava čednost, ako se ne opera na Božjo pomoč, ako 14 se ne izveršuje iz tega namena, da bi Bogu dopadla. Ako toraj ti kristjan! kaj dobrega storiš, pa storiš le v zaupanji na svojo lastno natorno moč, brez ozira na pomoč Božjo, ni tvoja do¬ zdevna čednost nič druzega, kakor goli napuh in prevzetnost. Kajti brez Boga in brez njegove pomoči ne moremo nič dobrega storiti. Kdor toraj na Boga ne zaupa, zida le na svojo moč, on prave čednosti imeti ne more. Kako žalostno je pač za vse tiste, ki so po sv. kerstu sicer kristjani, pa so vso vero zgu¬ bili in le v tem svojo veljavo iščejo, le v to svojo pravičnost stavijo, da pred svetom spodobni in pošteni biti hočejo! Na zadnje bodo tudi oni slišali strahovite besede: „Jaz vas ne poznam." Ravno tako nespametno, ja pogubivno je, ako človek zu- najno, pred svetom pošteno dela, toraj dobro stori, pa brez vsega dobrega namena, ne da bi z dobrim delom Bogu dopadel; ali pa, ako dela dobro še celo iz slabega namena. Taki so bili farizeji. Zunajno so skerbeli za pošteno obnašanje, ali njihovo serce ni gorelo iz ljubezni do Boga, ja celo hudobno je bilo. Le za posvetno hvalo so se gnali, za čast Božjo se niso zmenili ne. Zato jih je Božji Zveličar, ki je videl njihovo hudobno serce, večkrat ojstro zavernil ter je njihovim na videz dobrim delom odpovedal vso veljavo za večnost. Urnost ali ročnost dobro storiti, pri kteri pa ni dobrega namena, da bi namreč s tem Boga častil, njemu dopadel, ni prava čednost, je le farizejsko hlinjenje in farizejska hinavščina. O koliko ta- cega farizejskega hlinjenja je tudi celo med nami kristjani! Varujte se, ljubi moji! vsake hinavščine, delajte dobro iz pra¬ vega namena, da bi s tem Boga častili, njemu dopadli; ne pa, da bi vas svet hvalil. Tako sem vam, kar je mogoče, popisal, kaj je keršanska čednost in sem vam tudi povedal, kaj pa ni nobena čednost. 15 In tako lehko spoznate, da čednost ima svoj vir vselej v Bogu, je toraj dar Božji, ki izhaja ie iz Boga in ki našo voljo ua- gibuje, da radi in ročno storimo vse, kar je po volji Božji in po zapovedih sv. vere in kar nas ravno vredne dela večnega zveličanja. Ali varujmo se, da naša čednost ne bo farizejska. Imejmo vedno pred očmi besede našega Zveličarja Jezusa Kri¬ stusa , ki pravi: »Povem vam, ako ne bo obilniša vaša pravica, kakor pismarjev in farizejev, ne p oj dete v nebeško kraljestvo." (Mat. 5, 20.) Amen. II. Keršanski nauk. 3 . Ena čednost je , hi se pa v raznih razmerah mnogotero zver suje. I)a bomo mi dosegli svoj namen, da bi enkrat s svojim večnim Bogom sklenjeni bili, se ž njim vekomaj veselili, mo¬ ramo se skerbno varovati, da ne zgrešimo prave poti, ki edina pelje v svete nebesa, moramo se skerbno ogibati vsacega greha; kajti greh, in edino le greh nas odverne od našega Boga, nas odverne od prave poti, nam pa tudi vrata nebeške zaploha. Ali to, ljubi moji poslušavci! pa še ni zadosti, to nam še ne za¬ gotovi večnega zveličanja, ako se varujemo tudi vsacega greha. Mi moramo na poti proti večnosti tudi hoditi in sicer zmiraj naprej hoditi; mi moramo se prizadevati za dobro, za čednost. Kaj je keršanska čednost, sem vam danes teden razložil. Ne¬ koliko sem vam popisal, da veste, kaj je in kaj pa ni prava čednost. Danes vam pa bom odgovor dal na vprašanje: Kolikinaje čednost? 16 Čednostjo prav za prav le ena; ali ta ena čednost se pa v raznih primeri j e j ih, v raz¬ nih okoliščinah mnogotero kaže ali z v e r- šuje; pa tudi te posamezne čednosti so zopet različne, imajo svoje stopinje. In to vam želim danes malo bolj natanko dopovedati. a) Jaz pravim, da. čednost je prav za prav le ena. Slišali ste, da čednost je ročnost ali urnost, storiti dobro iz ljubezni do Boga in v verni pokorščini do Jezusa Kristusa. Ta ročnost, ta urnost je pa zmiraj ena in ravno tista; tako je tudi čednost zmiraj ena in ravno tista. Kdor ima toraj to roč¬ nost, to urnost, ta ima vse čednosti; to je, vse tiste čednosti, kterekoli po svojem stanu, po svojih okoliščinah imeti zamore; kajti vse čednosti so zapopadene v njegovi ročnosti, dobro sto¬ riti. Nasproti pa, kdor te ročnosti nima, nima tudi nobene čednosti; kajti vsaka čednost je le v tem čednost, da se v njej kaže ročnost, urnost, vse dobro storiti. In ročnost se pa le pokaže, ako je človek pripraven, storiti dobro povsod in vselej in kedarkoli priložnost ima. Kdor ima to ročnost, je pobožen, kedarkoli moli; je hvaležen, kedarkoli dobrote sprejema; je do¬ brotljiv , kedarkoli bližnjemu kaj dobrega storiti zamore; je po¬ koren, kedarkoli mu viši kaj zapovedč; je poterpežljiv, kedar¬ koli kaj poterpeti mora; je zmeren, kedarkoli je ali pije; je čist na duši in na telesu; je pravičen v dejanju in nehanju. In tako je pri vseh čednostih. Tedaj ima vse čednosti, kdor ima ročnost, urnost v dobrem. Kdor pa nima te urnosti, te ročnosti v dobrem, kdor nima te prave čednosti, stori semtertje kaj dobrega; pa zopet veliko dobrega opušča, kar bi lebko storil, in kar bi storiti mogel, in tako nima nobene čednosti, ker mu manjka edine čednosti, ker mu manjka ročuosti v dobrem. 17 Tega nas prepriča tudi sveto pismo. »Kdorkoli pa vso postavo spol 1111 j e, pa se pregreši v enem, Vsega je k r i v. “ (Jak. 2, 10.) Sveti apostelj ne pravi, kakor da bi človek, ki postavo Božjo po vsem spolnuje in le v eni pregreši, prelomil postavo Božjo v vseh rečeh in bi tako kriv bil vseh grehov, tega ne; ampak on pravi, da je en sam greh že dovolj, da človeka ko prestopnika postave ob Božje dopadanje in večno zveličanje pripravi, (če je greh velik); ali kar je vse eno, sv. apostelj pravi, da tak kristjan nima ročnosti, storiti dobro, in toraj tudi v druzih rečeh zapoved Božjih iz te ročnosti ne spolnuje, ali z drugo besedo, on nima čednosti, on ni čednosten. Tudi cerkveni učeniki pravijo, da čednosti so nerazdeljive, so cvetlice enega venca, so veje enega drevesa in da vse so zvezane med seboj z eno nerazvezljivo vezjo, in ta vez je ravno ročnost, urnost in lehkost storiti dobro, kedarkoli je le prilika. Ako bi zdaj vprašali: kako se pa pravi tej eni čednosti, ali kako bomo imenovali to ročnost, storiti dobro iz ljubezni do Boga in v verni pokorščini do Jezusa Kristusa? Ta ena čednost se sploh imenuje pobožnost; kajti pobožnost je stanovitna urnost ali ročnost, storiti kar Bog hoče, in zato, ker Bog hoče. In po pravici pravi sv. apostelj Pavel: »Pobožnost je za vse koristna in ima obljubo zdaj nega in večnega življenja." (I. Tim. 4, 8.) Glejte, preljubi! koliko si moramo prizadevati, da si pri¬ dobimo to eno čednost. In dokler v vseh rečeh dobrega ne storimo, dokler nimamo tiste urnosti, tiste ročnosti, storiti dobro vselej in povsod in to lehko; tako dolgo nimamo prave ker- šanske čednosti. Ako smo pa s pomočjo Božjo dosegli to roč¬ nost , potem imamo vse čednosti, kterekoli so nam v našem stanu potrebne; kajti ravno ta ročnost nas bo priganjala, da Keršanski nauk V. p. II. 2 18 delamo dobro, kjer- in kedarkoli premoremo. Le poglejmo svet¬ nike .stare ali nove zaveze; vsi so imeli to ročnost, to urnost do dobrega, ter so delali dobro, kedar in kolikor so le premogli. Ta ena čednost, ta ročnost v dobrem mora n a,vzeti vse naše misli, besede in dejanja, kakor je le eno solnce, ki raz- svitljuje in ogreva vse stvari na zemlji. Kakor se pa solnčna svitloba razdeli ali razkroji v neštevilne žarke, in v sedmero- barveni mavrici našim očem zares prijetno podobo kaže, tako tečejo neštevilne čednosti, enako svetlim žarkom, iz ene in ravno tiste čednosti, iz ene in ravno tiste želje, Bogu v vsem dopasti. In kakor so zadeve človeške različne, tako različne so tudi čednosti njegove. Ako se kaže ročnost v dobrem v oziru do Boga, je čednost vera, upanje, ljubezen, vdanost in take čed¬ nosti. Ako se kaže ta ročnost v oziru do bližnjega, imenuje se krotkost, usmiljenje, pravičnost. Oziroma na človeka samega je čistost, zmernost, modrost, varčnost. Oziroma do višili je pokorščina, zvestoba. Oziroma do podložnih je dobrota, railota, poterpežljivost, vnema za zveličanje družili. Vselej in povsod se kaže le ena ročnost, storiti dobro; vselej in povsod se kaže le ena čednost, ktera je pa tolikina, toliko različna, kolikoršne so reči ali razmere, v kterih se razodeva. Je toraj le ena čed¬ nost, ktera se pa v razne čednosti razliva, ali ktera se razno¬ tero razodeva. Poglej lepo spleteni venec. Je le ena celota, sostavljena z mnogoterih cvetlic, ktere ravno kažejo mnogoter- nost njegovo. b) Zdaj stavim še le vprašanje: Kako razdelimo čednosti? Keršanske čednosti, kakor veje enega drevesa, kakor cvet¬ lice enega venca, so: 1. Božje in dejanske; so 2. Vlite in pridobljene. 19 1. Božje čednosti so tiste, M imajo svoj nagib le r Bogu samem in posebno na Boga merijo. In te so: Vera, upanje, ljubezen. Te nam kažejo pot v nebesa, in so podstava našega zveličanja. Dejanske čednosti so pa vse druge čednosti, ki naše dejanje tako vredujejo, da je Bogu dopadljivo. Te čednosti se od Božjih čednost v tem razločijo, da naše dejanje vredujejo, kar zadeva nas in bližnjega. Tako na primero: kdor ima de¬ jansko čednost radodarnost, on podpira uboge in revne; kdor ima zmernost, on zatajuje svoje neredno poželjenje. Sploh pa, kdor ima dejanske čednosti, on misli, govori in dela povsod in vselej tako, kakor tirja postava Božja; njegovo dejanje in ne¬ hanje se strinja z voljo Božjo v vseh rečeh. Tudi v tem se dejanske čednosti ločijo od Božjih, da ni potreba, da bi bil pervi poglavitni nagib vselej le Bog sam; lehko nas nagibuje k čednosti kaj druzega, na priliko: Spoštovanje do njegovih svetih zapoved, ali lepota in čast kake čednosti, ali sovraštvo do nasprotne hudobije. Ali vendar si moramo zapomniti, da za vsako čednost si moramo prizadevati le zavoljo Boga, ako hočemo, da bo zasluživna za nas. Ako si ti, na primero, čist iu zmeren, ker ti tvoja pamet pravi, da te čednosti so lepe, ljubeznjive, nasprotne pregrehe pa gerde, zaničljive, ne imel bi zavoljo teh čednost do čeznatornega plačila nobene pravice, ako bi nobenega ozira na Boga pri tem ne imel. Najimenitniši, po¬ glavitni nagib pri vseh dejanskih čednostih mora biti ta: Jaz hočem in storim to dobro, ker Bog tako hoče, in da mu s tem skažem svojo čast in svojo ljubezen. 2. Keršanske čednosti so pa ali vlite ali pridobljene. Vlite čednosti so tisti darovi Božji, ktere Bog človeku s posvečujočo gnado vred podeli, da zamore in hoče spolnovati Večnega plačila vredne dejanja. „ Vlite* pomenja toliko, da 2 * 20 nam jih mili Bog podeli ali podari, kakor pravi sv. Pavel, da „je ljubezen Božja izlita v naše serca po sv. Duhu, kteri nam je bil dan/ (Rim. 5, 5.) Čednost si mislimo kakor predrago tekočino, ktero Bog vliva v človeške duše, kakor v prazne posode. Cerkveni učeniki so sploh te misli, da zraven Božjih čednost nam bodo vlite tudi dejanske čednosti že pri sv. kerstu, kakor čeznatorne moči in zmožnosti, ktere nas stord pripravne in zmožne, da doprinašamo Bogu do¬ padljive in za večno življenje zasluživne dejanja. Podoba tega nam je seme, ki je djano v rodovitno zemljo. Seme še ni sad, je le to, iz česar se razvija sad. Tako vlite čednosti niso že dobre, čednostne dejanja; so le takorekoč seme, iz kterega v svojem času poženejo, kakor sad, dobre dela ali čednosti. Ako seme deneš v dobro, rodovitno zemljo, naglo se bo razvilo, bo kalilo, rastlo in ako je vreme mu vgodno, bo obilni sad obro¬ dilo. Tako poženejo v kristjanu vlite čednošti, kedar se člo¬ vek svoje pameti zave, pokažejo svoje rodovitnost, ter ob svo¬ jem času obrodijo čednostne dejanja, kakor lepi sad, ako se jim ne vstavi kak zaderžek. Pridobljena pa je tista čednost, tista ročnost v dobrem, ktero si človek z Božjo pomočjo pridobi s stanovitno vajo. Zgled pridobljenih čednost so nam vsi svetniki. Z večletno vajo so si pridobili v keršanskih čednostih toliko urnost, da so jim bile v navado. Tako vemo od sv. Frančiška Salezija, da je največe zaničevanja mirno in pohlevno prenašal; ja da je razžaljivce celo odpuščenja prosil, kakor da bi bil jim on kako krivico storil. Sv. Terezija je v vedni vaji v ponižnosti toliko stopinjo dosegla, da ni vseh zaničevanj le poterpežljivo prenašala; am¬ pak se jih celo veselila, pa Boga za nje hvalila, kakor za ve¬ like dobrote. Kaj se mi iz tega premišljevanja učimo? i < i ( ( i i s s S' d Čl Čl li z če p' lil če ve že, cv Se ai Ho, 21 J d o e Se 3e 30 jo q- e- Kristjani! tudi mi si moramo prizadevati za vse čednosti. Tudi mi bodimo rodovitna zemlja, v kteri bodo pri sv. kerstu nam vlite čednosti obrodile obilno sadu. Prizadevali si pa bomo za vse čednosti, ako skerbimo, da imamo eno pravo keršansko čednost, ki obranuje vse druge v sebi. S tem pa ni rečeno, da moramo vse čednosti imeti v enaki meri. Razloček je. V eni ali drugi čednosti smeš bolj napredovati ali v nji se bolj vaditi; bodisi, da imaš do kake čednosti posebno nagnjenje, ali da ti k temu priložnost dajejo posebne okoliščine ali tvoj stan. Očak Abraham, egiptovski Jožef, kralj David so imeli vse čed¬ nosti; kajti vedno so bili pripravljeni, storiti dobro; pa vendar i*na vsak eno posebno čednost, ki se odlikuje od druzih. Tako sv. pismo posebno hvali vero Abrahamovo, čistost Jožefovo in spravljivost Davidovo; to je, tiste čednosti, za ktere so si po¬ sebno prizadevali. Tako beremo tudi od svetnikov nove zaveze, da so se vadili v vseh čednostih, da so si pa za eno ali drugo čednost še posebno prizadevali. Sv. Alozij je imel vse lepe čednosti, ali čez vse blišči njegova čistost in spokornost. Tako linbi moj kristjan! se vadi tudi ti v vseh čednostih, kolikor le 55 gnado Božjo premoreš, posebno pa si prizadevaj za tistih bednost, do kterih imaš posebno nagnjenje, ali za ktero imaš Posebno priložnost. Kolikor bolj boš rastel v tej čednosti, to- 'k° višo stopinjo boš dosegel tudi v druzih; in rastel boš v bednostih kakor lepo, košato drevo. Drevo pa, kolikor več ži- v '* d iz zemlje in iz zraka dobiva njegov verh, kolikor bolj ^ eile , cvete in rodi njegov verh, toliko lepši bodo poganjale, c Vetle in rodile tudi veje njegove. c) Zdaj pa tudi že veste, da so čednosti tudi same na ^ e Pi le h ko različne, ali da jih človek v niži a ^i viši stopinji ima. To se pravi: Ta ali una čed- t| ° s f je pri enem človeku lepša ali veča, kakor pri drugem; ali 22 tudi en človek ima lehko eno in ravno tisto čednost zdaj večo in lepšo, zdaj zopet manjo. To pa zato, ker pri vsaki čednosti, kakor že vemo, je ročnost storiti dobro; ta ročnost, ta urnost je pa različna, zdaj manja, zdaj veča. Svetniki so si priza¬ devali za vse čednosti; pa vendar vsaka čednost pri vseh ni bila enaka; pri enem veliko veča, kakor pri druzein. Tako na primero, je bila čistost egiptovskega Jožefa gotovo lepša, kakor čistost Abrahamova. Tako je tudi pri enem človeku ena in tista čednost včasih veča, včasih slabeja. Kteri dobri kristijan ni tega že večkrat skusil? Danes je ves vnet za vse dobro, je ga sama ponižnost, natančna pokorščina, gola krotkost, ja kakor pravimo, v ogenj bi skočil, ako bi Bog to tirjal; jutre pa ni več tako pobožen, ne tako ponižen, ne tako ubogljiv, ne tako krotek. Zato je pa tudi različno plačilo v nebesih za različne verste ali stopinje keršanskih čednost; zato nam sveta cerkev priporočuje evangeljske svete, ki so le najvišji verste ali stopnje svete čednosti. Ali drugo vprašanje je zdaj: Kako bomo pa zve¬ deli, koliko stopinjo, kake čednosti človek ima? Sploh velja za odgovor na to vprašanje: Kolikor veča, kolikor močnejša in kolikor serčnejša je v človeku ročnost ali urnost, dobro storiti, toliko veča je njegova čednost. Kajti pr' vsaki čednosti je njeno bitstvo ravno ta ročnost, storiti dobro« Ker se pa velikost in serčnost te ročnosti razvija po različnosti, po kakovosti notranjega in zunanjega človeškega življenja; zato se čednost kristjana tako-le meri: Kristjan ima toliko večo čednost, kolikor veča je v nje" 1 ljubezen do Boga in do Božjih reči, kolikor ta nebeška ljub«' 1 zen navdaja in prevzame vse njegovo mišljenje in željenje, ^ 23 njegovo dejanje in nehanje, tedaj toliko veča je čednost njegova, kolikor bolj je čista ljubezen, iz ktere vse le za Boga stori. Drugič pa ima kristjan toliko večo čednost, kolikor bolj natanko obravnava, pri tem dobrem namenu tudi svoje zuna¬ nje življenje po zapovedih Božjih; kolikor bolj skerbno se va¬ ruje vsacega tudi najmanjšega pregreška; kolikor bolj serčno premaguje tudi velike in hude skušnjave; kolikor pripravniši, kolikor ložej in raji prinaša Bogu vsak dar, kterega mu dolž¬ nost nalaga in kolikor več tudi le svetovanega dobrega stori. — Glejte, preljubi! to vam je mera, po kteri zamore sleherni moriti svoje čednosti. Zdaj pa pomisli kristjan, kako velika je tvoja čednost. Po teh napovedanih znamnjih jo lehko zmeriš. Ako vidiš in spo¬ znaš, da tvoja čednost je revna, sploh revna, ali pa revna v eni ali drugi zapovedi Božji, kaj hočeš storiti ? Zberi se v duhu, opominjaj, oserčuj sam sebe in terdni sklep stori, da hočeš z gnado Božjo naprej iti, višo stopinjo doseči. Morebiti ti bo to težavno. Ali vedi, da to mora biti; kajti ako ne greš naprej, greš že nazaj in prav lehko se zgodi, da prideš še ob to sedajno revno čednost. Ako pa vidiš, da tvoja čednost je precej terdna, o vari se, da tega ne pripisuješ sam sebi; am¬ pak daj Bogu čast, od kterega vse dobro imaš. Napuh ni nikjer dober; zlasti še pri čednosti ne. Čednost urno zgine, ako se napuh le prikaže. Zato pa preserčno prosi dobrega Boga, da te s svojo gnado ohrani in podpira na poti keršanske čed- , nosti, in da te po tej poti naprej- vodi. Bodi toliko ponižniši, j kolikor višo stopinjo si dosegel; pa nikar se ne utrudi, temuč delaj z vso močjo. In tako boš v čednosti napredoval. ^ Naj vam povem zdaj nek lep zgled, nam vsem v podučenje I in' v posnemo, kaj vse je počela sveta duša, da je v čednosti l( dosegla veliko in visoko stopinjo. In ta sv. duša je sv. Angela. 24 Ona sama pravi, da je prehodila osemnajst stopinj, da je do verhunca prišla. Pervič, pravi ta svetnica, sem najpoprej svoje grehe pre¬ mišljevala, in sem jih spoznala. Pa v tem spoznanju me je ohdal velik strah, da bom pogubljena in zato sem britko zdi¬ hovala. Kristjani! le zvesto me poslušajte; ta zgled nam daje pre¬ lep navod, kako in kaj naj storimo tudi mi, ako hočemo v čed¬ nosti priti do verha, kteri nam zagotovlja zmago in krono nebeško. Drugič, pravi sveta Angela, sem se začela svojih grehov sramovati, tako da nisem premagati mogla, da bi se jih bila čisto spovedala in da sem tako večkrat presv. Rešnje Telo ne¬ vredno prejela. Zato me je pa vest terpinčila noč in dan in na pomoč sem klicala. (Ali vendar smemo misliti, da sv. Angela ni velicih grehov pri spovedi zamolčala.) Potem, pravi, sem dobila spovednika, kteremu sem se čisto spovedala. Pa pri tisti spovedi nisem občutila nobene ljubezni; ampak le britkost, sra¬ mota in bolečina je bila v mojem sercu. Tretjič sem stanovitno in natanko opravljala vse, kar so mi spovednik naložili; ali vendar mi je bilo hudo, in nobenega tolažila nisem imela. Četertič sem premišljevala in tudi spoznala milost in usmi¬ ljenje Božje, ktero mi je pomagalo, da sem se čisto spovedala in tako rešila pekla. Potem sem bolj spoznala sama sebe, za- dobila sem večo žalost zavoljo svojih grehov, ter sem sklenila ojstreje se pokoriti. Petič, ko sem tako sama sebe spoznala in na sebi nisem videla druzega, kakor le greh, sem sama sebe obsodila ter sem za gotovo spoznala, da sem le za pekel, in občutila sem britko revščino svojo. 25 Šestič sem pretehtavala in sem občutila bolj globoko, kakošne so in kako velike so vse moje pregrehe; sosebno sem spoznala, kako sem se pregrešila zoper Boga in zoper vse, kar je zavoljo mene vstvaril. Klicala sem vse svetnike in pre- blaženo Devico na pomoč, naj bi prosili za-me usmiljenega Boga, da bi se me usmilil, in me s svojo gnado zopet oživil. Pro¬ sila sem vse stvari, da bi me ne tožile pred Bogom, ker sem jih žalila v njih stvarniku. In zdelo se mi je, kakor da bi imele usmiljenje z menoj; ravno tako vsi svetniki; in zdaj se mi je zdelo, da sem z veliko vnemo prave ljubezni moliti za- mogla, bolj kakor kedaj poprej. Sedmič sem zadobila posebno gnado, da sem premišljevala križ, na kterem je Kristus za nas umeri. Pa to premišljevanje je bilo še suho. Osmič sem spoznala, kako so moji grehi Kristusa na križ pribili, in presunila me je goreča ljubezen in žalost, da sem sklenila, vse mu darovati, tudi samo sebe. Obljubila sem Go¬ spodu vedno devištvo in da ga z nobenim udom svojega telesa več žaliti nočem. In ker sem se bala, da te obljube ne bom deržala, pa me je vendar ljubezen k tej obljubi gnala, sem Gospoda prosila, naj mi pomaga, to obljubo spolnovati. Devetič, ker sem le iskala, bila mi je pokazana pot križa, pribežališče grešnikom. Spoznala sem, da, ako hočem priti do križa, moram vse odložiti, bolj prosta biti; to je, moram od¬ pustiti vsem, ki so me žalili, moram sebe sprazniti vsega, kar imam in kar sem, ter moram svoje serce dati Kristusu in ho¬ diti ternjevo pot vseh britkost. Odložila sem vse boljše in lepše oblačila, in sem se tvegala tudi boljših jedil. To mi je pa bilo precej težko, ker nisem še občutila nobene močne ljubezni do Boga. 26 Desetič, ko sem Boga popraševala, kaj mi je storiti, da mu bolj dopadem, se mi je včasih prikazal spijoči, včasih ču- joči, razpet na križu, ter mi je rekel, naj gledam njegove rane. In ko mi je posebej razkazoval, kaj vse je zame preterpel, mi je rekel: „Kaj zamoreš zame storiti, da bi bilo dovolj 1 “ Po¬ kazal mi je bolečine svoje glave, kazal lase, ki so mu bili iz- tergani iz obervi in iz brade; naštel mi je udarce, ktere je preterpel na raznih delih svojega telesa, in mi je rekel: „Vse to sem terpel za te!“ Spomnila sem se zdajci vseh svojih grehov; spomnila, da sem s svojimi grehi Kristusa vuovič bila razžalila. In tako mi je bilo odkrito tudi vse drugo terpljenje njegovo; in tudi mi je rekel: „Kaj zamoreš zame storiti, da bi bilo dovolj?" In občutila sem toliko žalost zavoljo svojih grehov, da poprej še nikoli tolike. In veliko in britko sem jokala, da so se mi poslednjič vnele oči in obervi, da sem jih z merzlo vodo zmivati morala. Enajstič, sklenila sem, za svoje pregrehe delati ojstrejšo pokoro. Ker pa nisem vedela, kako bi to premogla, dokler imam časno premoženje, sklenila sem, vsega se znebiti, da bi pravo pokoro delala in prišla do križa. Ko sem pa resnično želela, biti uboga in ne poprej umreti, dokler se vsega ne zne¬ bim, so mi skušnjave nepokoj delale, da sem še mlada, da je beračiti za-me nevarno in sramotno; ali če se popolnoma ubo- žam, bom lakote, mraza in nagote konec vzela, in vsak mi bo to odsvetoval. Zdajci pa se me je Bog usmilil, je dal veliko svitlobo in moč mojemu sercu, tako, da sem sklenila: Ako me tudi res vse to zadene, pa s tem Bogu dopadem, rada iz lju¬ bezni do Boga tako konec vzamem. Dvanajstič sem neprenehoma prosila sveto Mater Božjo in sv. Janeza evangelista, naj mi zavoljo bolečin, ktere sta obču- 27 tila pod križem, pridobita gnado, da v vednem spornimi imam terpljenje Kristusovo. Trinajstič, ko sem bila stanovitna v tej molitvi in v teh željah, vidila sem v sanjah serce Kristusovo in rečeno mi je bilo: „V tem sercu ni goljufije, je vse resnično." Štirnajstič, v molitvi se mi je prikazal Kristus v največi svitlosti, in bilo mi je, kakor da bi me napajal s kervjo, ki je tekla iz njegove strani, ter me je očistil. Sladko tolažilo sem občutila; ali zopet me je obšla žalost, ko sem premislila, koliko je on za-me terpel. Prosila sem ga, naj bi prelila vso svojo kri iz ljubezni do njega, kakor jo je prelil on za-me; in iz ljubezni do njega sem imela želje, da bi bili vsi moji udje še zaničljivši in britkejši mučeni in umorjeni, kakor so njegovi bili. Se ve, kakor rada bi bila preterpela najbritkejšo smert v veri in iz ljubezni do Jezusa, pa sem dobro občutila, da nisem vredna, da bi me častitljiva smert mučencev zadela. Petnajstič, s svojo molitevjo sem se zopet obernila k sv. Janezu evangelistu in k Materi Božji, da bi mi sprosila to milost, da vedno občutim bolečine Kristusove, in bolečine, ktere sta ona dva občutila pod križem. In to sta mi sprosila; ob¬ čutila sem bolečino čez vse veliko, in spoznala sem, da je sv. Janez terpel večo muko, kakor vsi mučenci zavoljo terpljenja in smerti Kristusove in zavoljo bolečin Matere Božje. To me je gnalo, da sem vse med uboge razdelila in si nisem za-se nič obderžala. Pa še zmiraj mi je bilo težko zavoljo mojih grehov, in nisem vedela, ali je bilo to moje obnašanje Bogu dopadljivo. Britko sem tožila: „ Gospod, ako sem tudi pogub¬ ljena, vendar se bom pokorila, vendar se bom vsega znebila in tebi bom služila." Sestnajstič; ko sem neki dan v cerkev šla, sem Boga pro¬ sila, naj bi mi kako milost dodelil. Ko sem očenaš molila, 28 položil mi je Bog ravno to molitev v serce, da sem v tem vidila, s prečudno svitlobo, Božjo dobroto in nevrednost svojo. Vse besede sem v svojem sercu ginjeno in dolgo premišljevala, tako, da sem zavoljo svojib grehov in zavoljo svoje revščine tožila, nasproti pa sem v očenašu nekoliko Božje presladke do¬ brote ljubeznjivo občutila. Ali vendar sem v tej molitvi bila osramotena zavoljo pregrešnosti svoje; tako da se nisem upala, ozreti se proti nebu, pogledati britko podobo križanega Jezusa ali kaj druzega. Le preblaženi Devici sem se izročila, naj mi ona sama sprosi milost in odpuščanje. Sedemnajstič, na prošnjo presv. Device sem zadobila to milost, da je bila moja vera vsa drugačna, kakor poprej; . da si mi je poprejšna vera zdela čisto mertva; in vse, kar sem poprej storila, je bilo neizrečeno majhino, in zdaj sem upala, da bom v terpljenju Kristusovem rešena. In včasih me je v Bogu prešinil sladek mir; ker pa gotovosti nisem imela, se je verstila britkost in moje serce ni imelo še nobenega pravega pokoja in še kajsi sem od Boga želela, prosila. Poglejte in premislite, ljubi moji! kako je sv. Angela za¬ dobila spreobernjenje in kako je potem v čednosti vedno višje in višje stopala. Kristjan! vzemi si k sercu in prevdari, kaj vse je storila, ktero pot je hodila, kakovih pripomočkov se je poslužila; pa posnemaj jo tudi ti, kolikor ti tvoje moči in okoliščine to pripuščajo. Ako se ti mili Bog tudi toliko dobrot¬ ljivega ne skaže, kakor se je skazal sv. Angeli; vendar ti bo zadosti dober, ter ti bo dodelil toliko milost in pomoč, da boš lehko napredoval v čednosti, ako le resnično voljo imaš. Ja dospeti zamoreš tudi ti na najvišo stopinjo keršanske čednosti. In od te zadnje stopinje nam sv. Angela še to-le pove: Imela sem tako veliko nebeško veselje v molitvi, da sem na jed pozabila, ter sem želela, da bi mi nikoli več jesti ne 29 bilo treba, da bi le vedno v molitvi bila. Duh božji mi je rekel: »Moja hči si in moj tempelj, in jaz te bolj ljubim, ka¬ kor ti mene." Pokazal mi je Gospod, da v Bogu je zgolj ljubezen, ter mi je rekel: »Moja ljubezen je neizmerno velika proti tisti duši, ki me ljubi resnično. In ako me ljubiš, mi dopade vse tvoje življenje, jed in pijača, cel6 spanje in vse, kar storiš. Prosi milost za-se in za svoje prijatelje ali za kogar hočeš; bolj sem pripravljen deliti, kakor ti sprejemati." Sv. Angela pa je rekla: »Nič ne bom prosila, ker nič nisem vredna." In zopet se je spominjala svojih grehov, da je dvom¬ ljiva postala in je djala: »Ako bi bil ti sv. Duh, ne govoril bi meni grešnici toliko velicega." Duh pa mi je rekel: »Znam- nje ti bom dal, da sem. Poskusi govoriti s svojimi prijatelji, poskusi misliti kaj druzega, dobro ali hudo — ne boš mogla misliti nič druzega, kakor le na Boga; kajti jaz sam sem, ki zamorem navezati človeškega duha. Vsega tega pa ne delam zavoljo tvojega zasluženja, ampak delam zavoljo svoje dobrote. In še drugo znamnje naj ti bo, da sem jaz in da je moja ljubezen v tebi: Kedarkoli te bo kdo zaničeval ali razžalil, ne boš tega le poterpežljivo prenesla, ti moraš to celo za milost Božjo imeti; to pa je znamnje, da moj Duh v tebi prebiva." In tako je tudi zares bilo. Ljubo jej je bilo, ako je bila hudo razžaljena; vesela je molila za-nje, ki so jej kaj hudega sto¬ rili; in ni se čudila drugim svetnikom, kteri so molili za svoje preganjavce in za svoje morivce. Kakor v tej čednosti, tako popolnoma je bila ta svetnica tudi v druzih čednostih. O preljubi moji poslušavci! glejte lep zgled nam je za¬ pustila sv. Angela. O prizadevajmo si tudi mi za tisto eno čednost, ki je vir, ki je deblo vsem drugim čednostim; saj 30 imamo tudi mi ravno tiste zmožnosti, saj je tudi nam odločen ravno tisti namen, to je, večno življenje! Amen III. Keršanski nauk. 4 . Čednost nam je potrebna. Od keršanske čednosti vas zdaj učim. Danes vam bom skusil pokazati, da človek brez čednosti pred Bogom nima no¬ bene veljave. Naj bo bogat, učen, pred svetom imeniten, še toliko obrajtan; vse to v Božjih očeh nima nobene veljave — brez čednosti. Čednost, ona je ključ, ki edina nam od pr 4 ozke vrata nebeškega kraljestva. Po drugi poti ne pridemo k Bogu; le čednost da človeku tisto spodobnost, tisto čast, ki mu je potrebna , da pride na ženitovanje nebeško. Kar je oreh brez jedra, kar je studenec brez vode, kar je drevo brez sadu, kar so bukve s praznimi listi — to je človek brez čednosti. Potrebo čednosti so celo neverniki spoznali. Perzijanski kralj Kozroes je nekdaj zbral veliko modrijanov, ter jim je po¬ stavil vprašanje: „Kaj je na zemlji za človeka najbolj žalostnega?" Eden modrijanov misli: »Revna starost, združena s prevelikim uboštvom." Drugi meni: »Telesna bolehnost z veliko slabo¬ umnostjo." Tretji pa pravi: »Jaz mislim, da največe hudo, kar more tu na zemlji zadeti živega človeka, je, ako na kraju groba vidi, da čednostno živel ni." In vsi so spoznali resnico teh besed. Kristjani moji! Pomislimo danes tudi mi: Kako in zakaj nam je čednost potrebna? Kaj ne? mi vsi bi radi enkrat v nebesa prišli? Kako pa bomo dosegli ta svoj namen — večno zveličanje? Ozrimo se V duhu v svete nebesa, pa poprašajmo nebeške prebivavce, naše 31 brate in naše sestre, kako so oni dospeli v sveti raj. Vsi, pa prav vsi nam bodo z enim glasom odgovorili, da le po poti dobrih del, po poti lepih čednost so srečno dosegli svoj namen. Angelji nam porečejo, da le zvestoba jih je ohranila v svetih nebesih, ker se z napuhnjenimi angelji niso združili, pokorščine Bogu niso odrekli, temuč so se njegovim poveljem vselej podvergli in to zvestobo jim Vsegamogočni plačuje z večnim veseljem. — Poprašajmo očake in preroke. Oni bodo nam rekli, da živa vera jim je nebesa odperla, ker so nevidnega Boga vedno pred očmi imeli in terdno upanje v prihodnjega Odrešenika jih je podpiralo in za to čednost jih zdaj Bog plačuje, in bodo vekomaj srečni. — Aposteljni nam pravijo, da so si nebesa prislužili s svojo gorečnostjo, s ktero so sv. evangelje oznano- vali. Na povelje svojega nebeškega učenika so šli po vsem svetu, ter so z velikim trudom oznanovali Jezusov nauk vsem narodom in so serčno premagali žejo in lakot, mraz in vročino, nasprotovanje in preganjanje, celo svoje življenje so dali. Zato pa so zdaj presrečni v večnem veselju. — Mučenci nam zopet kličejo: Bodite stanovitni, kakor smo mi bili stanovitni in smo v resnici spričevanje dajali ter jo s svojo kervjo zapečatili; zdaj pa vživamo veselje nebeško. — Spoznovavci nam spričujejo, da so prišli v sveti raj zavoljo pokorščine, s ktero so zapovedi Gospodove natanko spolnovali. Boga smo ljubili čez vse, bliž¬ njega kakor sebe zavoljo Boga; tudi razžalnikom smo iz serca odpustili. Ponižni smo bili v posvetni časti; poterpežljivi v največem terpljenji; ubogi v duhu z obilnim časnim premoženjem ; svet smo vživali, kakor da bi ga ne vživali , ali pa smo ga celo zapustili in se v samoto podali. Kerstno nedolžnost smo neomadežano ohranili , ali pa smo svoje grehe s solzami objo¬ kovali. Veliko smo molili, ojstro se postili, svoje meso v sužnost devali. In zdaj nam mili Bog to pokorščino, da smo 32 spolnovali njegove zapovedi, plačuje z večnim veseljem. — Čiste duše, ki hodijo v brezštevilnih kardelih za nebeškim Jagnjetom in prepevajo neznano, prelepo pesem, te nam spri- čujejo, da so svojo nedolžnost neomadežano ohranile, ker so se vsake grešne priložnosti ogibale, pred zapeljivci, kakor pred strupeno kačo bežale, svoje telo — tempelj sv. Duha — či¬ stega imele, ter so le Kristusu svojemu ženinu dopasti želele. In to čistost jim večni Bog zdaj plačuje, da so večno srečne. Poglejte, poglejte! noben svetnik ni plačila prejel brez dobrih del, brez lepih čednost; noben zastonj zveličan ni bil. Tako tudi mi ne bomo prišli v svete nebesa, ne bomo se ve¬ selili s svojimi brati, s svojimi sestrami v večnem veselju, ne bomo pripuščeni na nebeško ženitovanje, ako ne bomo imeli svatovskega oblačila, ako ne bomo ozaljšani z dobrimi deli, z le¬ pimi čednostmi. Tudi nam je čednost potrebna; ker a) Bog tako hoče; b) naš namen to zahteva in c) naše zveličanje to tir j a. a) B o g sam v svoji neskončni modrosti nam čednost zapoveduje. Ni ga človeka, ki se zave svoje pameti, ki bi ne imel natornega čutila za dobro, pravo in sveto, ki bi v sebi ne čutil notrajnega nagiba, storiti dobro, akoravno tudi tega nagiba vselej ne posluša, ne uboga. Resnične so besede, ktere piše sv. Pavel do Rimljanov: „Ne storim dobrega, kar hočem; ampak storim hudo, kar sovražim." (Rim. 7, 15.) Te besede poterduje do čistega spričevanje, da ima človek v sebi neko zapoved svoje pameti, s ktero spoznati mora, da le dobro je njega vredno. Pamet ga sili, storiti dobro, ter mu dosti razločno kaže, da naloga njegova, ktero ima ko pametna stvar zveršiti, je le ta, da dela dobro. Temu noben pameten človek nasprotovati ne more. Ker je pa to čutilo 33 do dobrega, do čednosti stvarnik sam v naše serca postavil, pač lehko spoznamo, da je to Božja volja, da se v čednosti pridno in skerbno vadimo. Že stari modrijan Focijon je spo¬ znal : „To je Božja zapoved, da le čednost sama je kaj vredna, vse drugo pa je prazno. “ Tudi ajdovski pesnik Ovidi poje in spozna: „Vidini, kar je boljše in poterdim; hodim pa za slab¬ šim." In to je globoko vtisnjeno v naše serce. Pa Bog ni nam le tega čutila do dobrega vcepil v naše serce; tudi naravnost in dosti razločno nam to svojo sveto voljo naznanuje. Ko je Bog poklical Abrahama ter mu je velel, da naj njemu, edino pravemu Bogu , služi, mu je djal: „H o d i vpričo mene in bodi popolnoma." (I. Mojz. 17, 1.) In kaj je to druzega, kakor razločno povelje Božje, storiti do¬ bro, čednostno živeti; kajti „hoditi vpričo Boga" se ne pravi nič druzega, kakor pobožen, čednosten biti, in Bogu v vsi pra¬ vičnosti in svetosti služiti ? Te povelja, te zapovedi je dal Bog ne le Abrahamu, ampak nam vsem, ki smo po veri vsi otroci Abrahamovi. Bog je pa tudi nam kristjanom še posebej dosti razločno razodel svojo Božjo voljo, ko pravi: „T a je moj ljubi Sin, njega poslušajte!" (Luk. 6, 35.) Božjega Sina „poslušati" pa se pravi, njegov nauk sprejeti in po ta¬ istem živeti; nauk Jezusov sprejeti in po njem živeti se pa pravi, se vaditi v vseh čednostih, ktere je Kristus z besedo in z zgledom oznanoval, pravi se, storiti dobro, kakor nas v sv. evangeliju natanko uči. Gotovo je toraj, da nam je čednost potrebna zato, ker Bog tako hoče; ker jo Bog sam zapoveduje. b) Drugič pa tudi naš namen zahteva čed¬ nost. Mi smo kristjani, toraj moramo tudi živeti keršansko to je čednostno, sveto. »Keršanstvo je posnemanje Božje na¬ ture , pravi sv. Gregor; a,ko hočeš kristjan biti, moraš posne¬ mati Kristusa, Sinu Božjega." In sv. Ciprijan uči: „Nihče Keršanski nauk V. p, II. 3 34 naj se kristjana ne zove, kdor si za Kristusove čednosti ne prizadeva, kar je mogoče. “ Še bolj ojstro nam to dolžnost na¬ lagajo »sveti aposteljni. Sv. Pavel piše: »Prikazala se je g n a d a Boga Zveličarja našega, ktera nas uči . . . da pravično in bogaboječe živimo na tem svetu . . . in n a s j e sebi očistil prijetno ljudstvo, vneto za dobre d e 1 a.“ (Tit. 2, 11 — 14.) In sv. Peter pravi: »Ki vas je poklical, je svet; tudi vi v vsem svojem obnašanji sveti bo¬ dite... da oznanujete popolnamosti tistega, kteri vas je iz teme poklical k svoji prečudni luči." (I. Pet. 1, 15. 2, 9.) In sv. Pavel povzame naše dolž¬ nosti v tem opominu: »Bratje! karkoli je resnično, karkoli sramožljivo, karkoli pravično, kar¬ koli sveto, karkoli ljubeznjivo, karkoli je dobrega imena, če je kaka čednost, če je kako hvalevredno obnašanje, to mislite — to s t o r i t e.“ (Fil. 4, 9.) In veste ljubi moji! kaj je naš namen? Poslušajte, kaj pravi sveti apostelj Pavel, kako on popisuje namen kristjana: »Vi ste pristopili k gori Sionu, in k mestu živega Boga, k nebeškemu Jeruzalemu in k množici veliko tavžent angeljev, k cerkvi pervencev, kteri so zapisani v nebesih, in k Bogu, sodniku vseh, in k duhovom popolnih pravičnih, in k Jezusu, sredniku nove za¬ veze." (Hebr. 12, 22, 23.) O preimeriiten poklic! Mar ne tirja svetega, čednostnega življenja? Ako že »svet tirja izobra¬ ženost , spodobnost in lepo , čedno obnašanje od vseli, kteri se olikanim prištevati hočejo; koliko večo spodobnost, koliko čed- nejše obnašanje sme tirjati družba, v ktero smo poklicani kristi- 35 jani, z veliko tavžent angel ji, z duhovi popolnih pravičnih, z Bogom, s sodnikom, z Jezusom Kristusom samim! Kaj pa je spodobnost in čedno obnašanje, ktero potrebujemo za tako pre- imenitno družbo, druzega, kakor so čednosti in dobre dela? Glejte tako že tudi naš namen zahteva sveto čednost. c) Kavno to tir j a tudi zveličanje naše. Kra¬ ljevi prerok primerja vhod keršanske duše v nebesa slovesnemu vbodu mogočnega kralja v mesto. Duša pride pred vrata ne¬ beške , ter kliče: »Odprite pervaki! svoje vrata; in odprite se večne vrata, da pojde noter slavni kralj." (Ps. 23, 7.) Pa vrata nebeške se ne od¬ prt na mah. Tirja se pravica; poprašuje, kakova slava je ta, s ktero se hvali prišli kralj? Kajti vsaki slavi se ne odprejo vrata nebeške. „K d o je tisti slavni kralj?" se sliši vprašanje znotraj v nebesih; in srečna duša odgovori: „G o- spod močni in mogočni .(močni v čednostih, mogočni v dobrih delih), o n j e s 1 a v n i k r a 1 j." In zdajci se od¬ prt vrata nebeške; kajti one se odprt le njemu, ki je kralj, močen in mogočen v čednostih, ki je tukaj na zemlji kraljeval v kraljestvu svetih čednost. Da so čednosti za zveličanje naše potrebne, nas zagotavlja sv. evangelje velikrat in prav živo. Le eno stran naj vam v misel vzamem. Sveto evangelje nam pripoveduje, kaj bo rekel Večni sodnik tistim, ki njega v lačnih niso hranili, v nagih niso oblačili, v bolnih niso obiskovali, v ptujih ne prenočili. »Poberite se od mene, vi prekleti!" jim bo rekel. Glejte, no¬ benih pregreh, nobenih hudobij jim ne očita. „Ne bodo pah¬ njeni v večni ogenj, pravi sv. Hieronim, kakor da bi bili sto¬ rili kaj hudega (saj niso nič hudega storili); ampak zato, ker nič dobrega niso storili." Zato je pobožni škof Emiandus rekel cesarju Anastaziju: „Ako po veri zvesto živel ne boš, pogub- 3* 36 ljen boš." In ko ga za kraljevi plajšč prime, pristavi: „To-le oblačilo ti ne bo nič pomagalo v dan sodbe; ampak le čednost." Preljubi moji! nikar ne mislite, da dandanešuji ni več tako. Nikar ne recite: »Časi so se spremenili, okoliščine tir- jajo 'drugačno življenje; zdaj je vse drugačno, kakor je bilo v pervih časih keršanstva." Ako so se tudi spremenili časi, in so okoliščine drugačne; keršanstvo je pa ravno tisto, in zahteva ravno tiste dolžnosti, kakor nekdaj. Keršanstvo se nič ne spre¬ minja; »Kristus je včeraj in danes ravno tisti in ostane veko¬ maj nepremenljiv." Tudi mi smo zavezani, da živimo pobožno, čednostim; kakor je bila ta dolžnost kristjanom pervih časov dana. Sv. vera je ravno tista, za las ne drugačna; je ravno tako ojstra, ne pripušča nobene in uikakoršine izjeme, kakor nekdaj. »Zdaj je vse drugač; z duhom časa moramo napre¬ dovati ; in hvaležni bodimo, da so ljudje še taki; saj tudi Bog je bolj prizanesljiv; on ne strahuje tako ojstro, kakor je nekdaj; tudi cerkev je odjenjala." Tako govorjenje še večkrat sliši. S tem se danešnje nekeršansko življenje zagovarja. Ali ljubi moji! To nas sili k vse drugačnemu sklepu. Zato , ker je svet hu- dobniši, ko je bil nekdaj, ker kristijani ne marajo več za sveto, pobožno življenje; zato preljubi! pa čednost ni še jenjala biti čednost in hudobija in pregrešnost ni še nobene pravice dosegla, [n ako Bog vselej in precej tako očitno ne kaznuje, (kar se pa vendar tudi še zgodi), in ako cerkev res ni tako ojstra, pa zato ne smemo misliti, kakor da bi Bog ne tirjal več pobož¬ nega življenja, ali kakor da bi cerkev ne zahtevala dejanskih čednost za pravo keršansko življenje. Nasproti je ravno v da- nešnjih razburjenih, in tako hinavsko-zvijačnih in preolikanih časih toliko veča nevarnost, pogubljen biti, in toliko ojstrejša dolžnost nas veže, da pobožno, čednostim živimo, da se z veliko derhaljo v pekel ne pogreznemo. 37 Nikar se ue slepimo z nevarnim izgovorom, da smo za nebesa vstvarjeni, za zveličanje poklicani. Ako smo poklicani, pa izvoljeni še nismo. Mar niso vam znane besede Jezusove: »Veliko je poklicanih, malo pa izvoljenih?" (Mat. 20, 16.) In če so kdaj veljavo imele te besede, jo imajo gotovo sedanji čas, ko je zares vse človeško skorej zgre¬ šilo pot pravice in dere le za časno srečo, za minljivim vese¬ ljem. Nasproti ne pozabimo, da so k našemu zveličanju po¬ trebne dobre dela, in Bog nas je le v tem oziru v večno zve¬ ličanje izvolil, ker je previdel, da smo ž njegovo gnado delali ter si za čednost prizadevali, kakor opominja sv. Peter: „B r a t j e! prizadevajte si bolj in bolj, da po dobrih delih svoj poklic in svoje izvoljen j e ugoto¬ vite... da poj dete v večno kralj estvoGospoda našega in Zveličarja Jezusa Kristusa." (II. Pet. 1, 10, 11.) Zato imejmo vedno to dolžnost pred očmi, pa nikdar ne pozabimo, kako potrebno nam je pobožno, čed- nostno življenje, naj svet govori in počne, karkoli hoče. Bla¬ gor nam, ako bomo konec svojega življenja imeli obilno dobrih del zapisanih v bukvah svojega življenja! Kajti dobro vemo, da so nam čednosti in dobre dela k zveličanji potrebne; ja vemo, da ako nimamo dobrih del, ako nimamo potrebnih čed¬ nost, se nam svete nebesa odperle ne bodo. Povedal vam bom zdaj lepo prigodbo, ktero ste že berž ne že slišali, ktera nas pa uči, da so čednosti in dobre dela k zveličanju potrebne. Bil je mladeneč, Evfemijon se mu je reklo. Bil je dober, pameten mladeneč, le na svoje dobre dela Je preveč zidal. Bilo je zadnji dan leta, posebno lep, prijazen dan. Evfemijon je šel na bližnji hrib, da bi videl, kako bo shajalo solnce, ki je prehodilo že toliko let. Skozi gole veje visocega drevja je pošiljalo še zadnje žarke svoje. Kmalo se je 38 skrilo v Božji gnadi in mračiti se je jelo, ko se mladeneč poda nazaj z hriba. »Noč bo zdaj zakrila leto, kterega ni¬ koli več nazaj ne bo,“ pravi sam pri sebi, gredoč po stezi na- vzdolj. Ves zamišljen v pretečeno leto se pod hribom vsede in nasloni na z mahom obraščeno drevo. Zaspanec ga prevzame, da naglo zaspi. Sanjalo se mu je, da ga njegov angelj pelje v globoko in široko votlino. Tu je videl veliko dolgih miz, na kterih je ležalo nezrečeno veliko bukev. „Kaj so te bukve 1 “ vpraša svojega angelja. »V te bukve, pravi angelj, zapisujejo angelji varhi vse dejanja njim izročenih ljudi, da bodo enkrat po smerti pri ojstri sodbi vse pregledane in na tehtnico de¬ jane. Na eni strani je zapisano vse dobro, na drugi vse hudo, in konec leta se sklene račun." Ves radoveden popraša mla¬ deneč svojega angelja: »So li tudi bukve mojega življenja tukaj?" „So, mu pravi angelj, tukaj le so?" »Pa mi jih smeš poka¬ zati?" ga z veselim sercem popraša. „0 ja, ako to želiš, smem" mu zaverne; „ali si pa hočeš greniti svoj pokoj?" ,Jaz, svoj pokoj greniti?" pravi mladeneč, ves zadovoljen sam seboj, »mislim, da ne. Pred solnčnim zahodom sem na verli hriba pregledal svoje dejanja pretečenega leta. Bil sem zado¬ voljen z napredovanjem svojega duha in svojega serca, zadovo¬ ljen s svojim stanom. Po mojem računu sem storil vse, kar sem bil dolžen, in ne spominjam se nobenega zločastega de¬ janja. Le odpri mi bukve!" — »Ti toraj to hočeš?" ga še resnobno popraša njegov angelj. »Hočem,“ reče mladeneč. Nje¬ gov angelj vzame bukve, jih odpre in razgrinja liste pretečenega leta. Prišla sta do srede. Mladeneč bere napis z velikimi čerkami: »Blage dejanja." Pol strani je bilo popisane; pa bi bila mogla biti popisana vsa stran. Zaberne list in bere napis: »Hudobne dejanja." Nezrečeno je bil mladeneč vesel, ko je videl, da je prazna, čisto bela vsa stran; očital je svojemu an- 39 gelju, da ga je toliko plašil. »Glej, m« pravi, kako ojster sodnik sem sam sebi, ko se pri solnčnem nahodu nisem navedel nobenega slabega dejanja." „Res je, ga zaverne angelj, veli¬ kih hudobij si prost; ali ne veseli se prezgodaj." Oj, prejoj! ta list je bil pa ves popisan. Preplašeno gleda Evfemijon in bere. Tu pa zapazi, kako je njegov angelj varil zaznamnjal stotere priložnosti, v kterih bi bil mogel storiti kaj dobrega, ako bi ga lenoba in druge okoliščine odvernile ne bile. Vža- ljen je urno zapustil ta kraj. „0 zadnje solnce pretečenega leta, britko zdihuje, žalostno bi bil gledal tvoj zahod , ako bi mi bil moj angelj poprej pokazal in razgernil bukve mojega življenja. Ali pervo solnce novega leta, ti me boš zbudilo z novim sklepom, in ko bo leto preteklo in bo zopet zahajalo zadnje solnce, bo uni list z napisom: »Opuščeno dobro" le malo popisan; ako še čisto prazen ne bo." Taki dobri sklepi so napolnovali duše tega mladenča, in njegov angelj, ki mu je te sklepe navdajal, ga je zdajci zbudil. Že je bilo pol noči; mesec je lepo sijal ter je delal mejo med starim in novim le¬ tom, ko je mladeneč šel proti svojemu domu. O preljubi moji kristjani! kolikokrat zanemarjamo tudi mi marsiktero priložnost, ko bi lehko storili kaj dobrega, se va¬ dili v krotkosti, v poterpežljivosti, v ponižnosti , v ljubezni ali v zatajevanji samega sebe! Kristjan! koliko se trudiš celi dan! Koliko težkega prenašaš, delaš včasih, kakor černa živina, da teče vroči pot po tvojem obrazu; oh ali zgubljeno je vse pla¬ čilo, ako vsega ne storiš iz pravega namena, iz ljubezni do Boga! Ako bi ti tvoj angelj varh naštel vso zgubo, ktero le dau imaš, ko iz lastnega zadolženja se ne vdeležiš gnad, zaslu- ženj in večnega plačila; neizrečeno bi ostermel tvoj um. Enkrat bomo vse to videli; ali takrat se popraviti več dalo ne bo. Kristjani! ne čakajmo tistega trenutka, obračajmo čas v dobro, 40 dokler ga imamo; delajmo dobro, dokler zamoremo. »Pride noč, ko nihče ne more delati,* pravi Jezus naš Gospod. (Jan. 9, 4.) Po smerti se ne more nič več namestiti, kar bi se moglo v življenji storiti. Nek kralj je imel na svojem dvoru šaljivega norca, kakor je bila ta navada pri knezih. Dal mu je bil palico ter mu je naročil, da, ako bi se primerilo, da bi dobil večega norca, ka¬ kor on, naj tistemu izroči to palico, čez nekaj let je kralj hudo zbolel in njegov dvorni norec ga tudi obišče. Knez pravi norcu, da ga bo kmalo moral zapustiti. »Kam pa poj deš?* vpraša ga norec. „Prismoda, zaverne ga kralj, na drugi svet.* »Kdaj boš pa nazaj prišel? ali v štirih tednih?* — Naka. — »Ali čez eno leto?* — Naka. — »Kdaj pa?“ poprašuje ga le še. — Nikoli več ne. — »Kaj si si pa za popotnico pri¬ pravil? Kaj boš seboj vzel na tisti svet, kamor poj deš ?“ — Nič, mu odgovori kralj. — »Kaj? čisto nič? Na, tu ti je moja palica. Menda si res neumen, v večnost hočeš popotovati, pa si za popotnico nisi nič preskerbel, nisi nič vredil, da bi na unem svetu srečno in veselo živel? Le vzemi mojo palico; tolike neumnosti jaz nisem nikoli storil. Ti si veči norec, ka¬ kor sem jaz.* Mar nismo tudi mi podobni temu kralju? Poprašaj se, poprašaj, koliko in kaj si si že preskerbel za popotnico v ne¬ znano večnost? Ako nimaš še nič pripravljenega; oj ne od¬ lašaj ; delaj dobro, dokler je mogoče; pripravljaj se za uni svet, da boš srečen in vesel tam; nabiraj si lepih čednost, ktere te bodo vrednega storile, da boš vzet med družbo izvoljenih, da boš vžival večno življenje v svetih nebesih. Amen. 41 IV. KeršansM nauk. 5. čednost nam je koristna. 6. Je čes vse imenitna. »Pobožen, čednosten človek ima vedni praznik" pravi nek cerkven učenik. To je, on vživa vedno mir in veselje, je okrep¬ čan z nebeško radostjo. V morji večne ljubezni zajema po¬ božni zveličanske sladkosti eno za drugo. Kajti čednost mu daje pravi mir, kakor daje solnce luč naši zemlji. Telesne lepote se pristudijo, bogastvo in vse dobrote te zemlje, nečimerne ki so, ne nasitijo našega serca; iz vira keršanske čednosti pa nam teče vse, kar nas tolažiti, umiriti zamore; čednost nam nado- mestuje vse pomanjkljivosti pozemeljskib dobrot. Naj veča korist čednosti se pa kaže v nesreči; kajti tudi v nesreči stori čed¬ nost človeka srečnega. Kakor dišeči koreni močneje diše, ako se stolčejo, tako je tudi s čednostjo. V britkostih se še le po¬ kaže njena moč. Zato vam bom danes nekoliko pokazal: Kako koristna nam je čednost? a) Sveti apostelj Pavel pravi: »Telesno urjenje malo pomaga, pobožnost pa je za vse koristna in ima obljubo zdaj nega in prihodnjega živ¬ ljenja." (I. Tim. 4, 8.) Telesne vaje malo prida prinašajo, duhovne vaje pobožnosti pa donašajo največo korist ali dobiček za sedanje in prihodnje življenje; ker človek v sercu z Bogom zedinjen, kakor duhoven borivec zvesto spolnuje svoje dolžnosti, prejema v tem življenji, česar potrebuje, po smerti pa bo prejel večno plačilo. Telesno urjenje je ves trud in vse delo, vse skerbi in prizadevanja za časno; sveti Pavel ne taji, da bi to ne dalo nobenega dobička, nobene koristi; ampak on pravi, da vse to le malo pomaga. Le malo; ker je to, kar si človek 42 z vsem trudom časnega pridobi, zares malo je oziroma na do¬ biček in korist, kterega nam da prava keršanska čednost. Le čednost „ima obljubo zdajnega in prihodnjega življenja. “ Pobožnemu se že tukaj na zemlji večidel dobro godi; Bog blagoslovlja delo njegovo. Že prerok David popisuje srečo po¬ božne hiše, ko pravi: »Blagor vsem, ki se boje Go¬ spoda; ki hodijo po njegovih potih. Zakaj delo svojih rok boš v ž i v a 1; blagor tebi in dobro ti bode. Tvoja žena je kakor polna vin¬ ska terta ob sten tvoje hiše; tvoji otroci so kakor mlade oljke okoli tvoje mize. Glej! tako bo blagodarjen človek, kteri se boji Go¬ spoda." (Ps. 127, 1—-4.) In zopet pravi: „Blagor člo¬ veku, kteri ljubi postavo Gospodovo, ter noč in dan premišljuje njegovo postavo! In je enak drevesu, ki je zasajeno ob potocih, in daje sad ob svojem času; njegovo perje ne obleta, in vse, karkoli počenja, mu gre po sreči." (Ps. 1,2,3.) In zares lepo se pobožni primerja sadunosnemu drevesu! Korenina tega duhovnega drevesa je zve- ličanska vera, ki človeka v vseh okoliščinah tega življenje v dobrem podpira in mu moč daje. Deblo, ktero se proti nebu vzdiguje, je keršansko upanje, ki človeka v križih in nadlogah proti nebesom zavračuje, koder mu pride sveto tolažilo in ne¬ beško veselje; kajti ve, da se pravičnemu vse dobro izide. Veje, ki se razširjajo krog njega, je preserčna ljubezen do Boga in do bližnjega. Perje so lepe besede, ki pridejo iz ust pobožnega kristjana. Cvetje so lepi izgledi, kteri, kakor cveteče drevo, prijetno vojnjavo okrog sebe razširjajo. Sadje tega duhovnega drevesa, so dobre dela, s kterimi se pravični zaljša. Steržen v 43 sredi drevesa pa je čednost, ki celemu drevesu duhovno živ¬ ljenje daje. Glejte, kako lep, srečen in častitljiv je človek, ki v čed¬ nosti raste. Njegovo serce se v sveti molitvi k Bogu povzdiguje, hritkosti in težave njemu izročuje. On sicer s telesom še hodi tukaj na zemlji po težavni poti križa za Kristusom, s svo¬ jim duhom pa je ž njim v nebesih, ter se vedno ozira, kdaj se mu hode prikazala zarja nebeškega veselja; zato pa s kralje¬ vim prerokom večkrat zdihuje: „K a k o r hrepeni jelen po studenčni vodi, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog! Mojo dušo žeja po močnem živem Bogu; kdaj bom prišel in se prikazal pred Božje obličje?" (Ps. 41, 2, 3.) O srečen, pre¬ srečen , kdor doseže to stopinjo svete čednosti. Tu se vidi in kaže duša v pravi lepoti in vsako pobožno serce ve in spozna, kako imenitna, kako bogata in kako srečna da je. S tem pa nikakor ne terdim, da pobožen človek je vselej že tukaj na zemlji srečen in časno blagoslovljen. Nasproti se prav dostikrat lehko prepričamo, da ravno pobožni terpijo po¬ manjkanje, uboštvo in marsiktere druge britkosti. Ali ravno tu se še bolj očitno kaže, kako koristna da je keršanska čednost. Poglejmo, kako se obnašajo pobožni v križih in težavah. Oni ostanejo mirni, ako jih zadene še tolika nesreča; oni zaupajo na pomoč Božjo; prepustijo vse Božji nam nerazumljivi previd¬ nosti. Čednost jih ohranuje; ona jim daje tolažilo in vdanost v voljo Božjo; tudi najhujše terpljenje jim ozaljša in poboljša. — Kaj pa počno v nesreči ljudje, ki nimajo nobene čednosti? Njih zadovoljnost, njih mir hitro zgine, ne vedd se kam djati, ne kako oberniti; vsi so zbegani; godernjajo zoper previdnost Božjo; dolžijo bližnjega, da je on kriv njihove nesreče. Pa še huje počenjajo. Oni preklinjajo, se rotijo, vzdigujejo zoper Boga, 44 ter so tako maloserčni, da si celo smert želijo, ja večkrat celo sami sebe končajo. Sveti Remigij je previdel, da prihodnje leto bo nastopila velika lakota, zato je napravil velike žitnice, ter je spravil v nje mnogo žita in druzega živeža, da bi ob času potrebe ubogim delil. Hudoben človek pa je te žitnice zapalil. Ko svetnik zraven priteče, pa nič več rešiti ne more; kaj mislite, da je vpil, se rotil? O tega ne. Ker je bila zima, bližal se je pogorišču in je rekel: „Po zimi je ogenj dober zoper mraz; vsaj to dobroto vživam, da se pogreti zamorem.* Njegova vterjena čednost ga je okrepčala, da je mirno prenašal nesrečo, ktero mu je napravila strahovita hudobija. Zato pač po pravici pravi sv. Krizostom: „Ako se čed¬ nosti vdamo, nas nobena reč vžaliti ne more; kajti čednost nam daje terdno zaupanje in našo dušo napolnuje s prevelikim ve¬ seljem.* b) Veliko večo korist nam pa da keršanska čednost za večno življenje. „Res je, pravi zopet sv. Krizostom, da čednost svoje težave ima; ali vendar nam daje vedno veselo serce, ko nas varuje vsega grizenja naše vesti.* Nje korist bo še le na zadnje vsak prav dobro spoznal; takrat še le bo občutil, ko¬ liko sladkega sadu mu je obrodila čednost. Nobena reč ga na zadnje ne bo tako razveselila, kakor njegovo pobožno življenje, ki mu bo upanje dajalo, da bo srečno umeri in bo večno zve¬ ličan. Ko je pobožni kralj Ecekija na smertni postelji bil, je molil: „P rosim, Gospod, spomni se, kako sem hodil v resnici, in s popolnim sercem in sem delal, kar je bilo prijetno pred teboj.* (IV. Kralj. 20, 3.) Glej najprijetniši spomin celega njegovega živ¬ ljenja mu je bilo, da je hodil v resnici, da je pobožno živel. To ga je veselilo; vse drugo ni bilo spomina vredno. Tako je 45 bil potolažen, in poln veselja in zaupanja v svojih zadnjih dneh tudi sv. apostelj Pavel v spominu na svoje pobožno življenje, da je poln sladkega tolažila rekel: »Dobro sem se voj¬ skoval, tek dokončal, vero ohranil. Zdaj mi je prihranjena krona pravice, ktero mi bo dal Gospod, pravični sodnik." (II. Tim. 4, 7, 8.) Zato pravi sv. pismo od pobožne duše: »Poslednji dan se ho smejala." (Preg. 31, 25.) To je pri ločitvi iz tega sveta bo v čednosti imela največe tolažilo in najsladkejše veselje. In od čednosti pravi modri Sirah: »Poslednjič boš v nji pokoj našel, in ona se ti bo v vese¬ lje spremenila." (6, 29.) In to veselje pobožni duši ne bo nikoli več odvzeto; kajti večno bo, in v sebi bo zdru¬ žilo, ko večno plačilo, vse tisto dobro, kar nam je Bog v ne¬ besih obljubil. Priča tega so nam vsi svetniki. Poglejmo le en sam zgled. Sveti Vincencij je bil zares čednosten, pobožen. Očitno je spo¬ znal , da je kristjan. Niti žuganje niti mučenje, niti obljube niti prilizovanje ga ni premotilo, da bi bil drugači govoril, ka¬ kor je v svojem sercu mislil in veroval. Med grozovitnim mučenjem je vedno ostal zvest spoznovavec Kristusovega imena. Dacijan, deželni poglavar na Španjskem , ni zamogel zmisliti zadosti muk, da bi bil zvestega spoznovavca od vere odvernil. Na tezavnici ga je nategnil, da so se tergale kite po njegovih udih; položiti ga je ukazal na razbeljen rož in njegove rane so s soljo oribali. Ali vse je bilo zastonj; zvest svojemu Zve¬ ličarju je ostal. Vergli so ga v ječo, s čepinjami in z gla- ževno potrošeno; v lakoti in v bolečinah naj bi tukaj konec vzel. Ali tu se je pokazalo, kakošno plačilo čednost ima. Mirno , kakor na mehki postelji je zaspal in ko se zbudi, ima pod seboj lepe dišeče cvetlice namesto črepinj. V nebeški bli- 46 ščobi se mu prikaže Jezus, in ž njim so angelji Božji, ki so livalne pesmi prepevali. Kmali se je ta čudež razglasil in množice so sule vkup, viditi tega spoznovavca Božjega. Ko ga je pravični Bog že tukaj toliko postavil, poklical ga je k sebi, da mu je dal krono življenja na glavo, ter ga je poplačal za čednost njegovo. Še zdaj katoliška cerkev obhaja njegov spo¬ min dva in dvajsetega prosenca. Njegov grozovit pestivec Da¬ rijan pa je umeri ko neverni bogokletnež, terdovraten do res¬ nice, ktera se mu je tako lepo kazala. Tako je vselej bilo in tako tudi bo. Za hudobijo pride kazen. En čas rogovili, se ošabno razvija, potem jo zadene sramota in graja večno terpljenje. Čednost, pobožnost, resnico in pra¬ vico pripušča Bog nekaj časa, da se zametuje in preganja, da poskuša svoje služabnike; ali kmalo potem jih Bog povzdigne k neminljivi časti, v večno zveličanje. G-lejte in spoznajte, ljubi moji! da čednost, pobožnost nam je bolj koristna, kakor vse drugo. Čednost ostane, ako tudi vse drugo konec vzame. Ja, čednost je večna, kakor je Bog večen. Yse pozemeljsko mine: zob časa vse pregloda; tatovi nam lehko vse pograbijo; moli ali druga uiraa nam pokonča; nihče pa nam čednosti vzeti ne more. Že ajdovski modrijan Antisten pravi: »Čednost je orožje, kterega nam nihče sleči ne moro; meč in čelado nam lehko vzamejo; pobožen, s čednostjo obdani mož pa je vedno oborožen in premagan biti ne more." — Ko so modrega moža vprašali: »Kaj naj dober oče zapusti svojim otrokom?" odgovoril je: »Čednost in modrost; kajti to je neprecenjeno bogastvo, ki se ne boji niti piša niti nevihte, niti uime niti človeške moči." Le pobožni bodo gospodovali z Bogom vred. Od njih pravi sv. pismo: »Pravični bodo vekomaj živeli, in priGo- s p o d u j e njih plačilo in s k e r b za nje pri Naj- 47 višem. Zato bodo prejeli častitljivo kralje¬ stvo in lepo krono z Gospodove roke; ker s svojo desnico jih bo pokrival, in s svojo sv. roko jih bo hranil." (Modr. 5, 16, 17.) 2. Zdaj pa še pomislimo, da je čednost čez vse imenitna. Čednost presega vse bogastvo, presega vso 1 e p o t i j o, presega tudi vsako čast. a) Kje in kakovo bi bilo bogastvo, da bi se s čed¬ nostjo meriti zamoglo ? Krez, perzijanski kralj , je bil silno bogat, da noben človek na zemlji tolicega bogastva ni imel, tako da je postal s svojim bogastvom v pregovor. Ko so pa modrega Sokrata vprašali, kaj on misli, je li Krez srečen, je rekel: „Tega ne vem, ker ne vem, koliko čednost ima?" Zares imeniten odgovor iz ajdovskih ust! Sokrat se ni zmenil za bogastvo, le na čednost je gledal; kajti dobro je vedel, da čednost več velja, kakor še tolike bogatije. Tako sodbo izreka tudi sveto pismo čez čednost. V bukvah pregovorov se bere od čednosti: „Moj sad je boljši, ka¬ kor zlato in drago kamnje, in moji izraski so boljši, kakor zbrano srebro." (Preg. 8, 19.) In od pobožne duše pravi: „Yeliko hčer je nabralo bogastvo; ti si vse presegla." (31, 29.) Še bolj na tanko nam to dopove naš Zveličar Jezus Kristus sam, ko pravi: »Ne spravljajte si zakladov na zemlji, kjer jih r i j a in molj konča, in kjer jih t a t j e iz¬ kop 1 j' e j o in ukradejo." (Mat. 6, 19.) Kteri zakladi pa so gotovi in imajo obstoječo ceno? Morebiti drage rude? Te rija konča. Morebiti svila in škerlat ali druga roba? Te molji snedč. Ali so dragine, žlahtni biseri, žlahtni kamni in svitli denarji? Te lehko tatje ukradejo. Le čednost sama je 48 gotova, le ona sama ima obstoječo ceno. Zato pravi Jezus, da si »zbirajmo zakladov za nebesa, kjer j ih ne konča ne rij a, ne molj, in kjer jih tatjene izkopljejo in ne ukradejo." (6, 20.) In ti zakladi so svete čednosti. Pobožen kmet, kteremu je vse pogorelo, pravi: »Če mi je ogenj tudi vse pokončal, vendar mi je pustil, kar je dražje kakor vsi zakladi tega sveta, in to je moja pravičnost." Tako govori, tako misli tudi ti, zlasti ako terpiš kako časno zgubo. b) Kaj zamore biti lepšega, kakor je čednost? Obleci se v predrage oblačila, prepreži se z zlatom in z biseri; ne¬ spodobnost, gerdobije tvoje ti ne zagernejo; lepote, ktere ni¬ maš, ti ne dajo. Morebiti zakrijejo nekoliko tvojo nespodobnost, morebiti preslepiš tako druge ljudi; ali oko Božje dalje vidi. On pravi: Jem tvoje dela... Praviš: Bogat sem in obilno premožen, in ničesar ne potre¬ bujem; in ne veš, da si reven in usmiljenja vreden, in ubog, in s 1 e p i n n a g. Svetujem ti, kupiti od m ene v ognji skuše n ega zlat a, da obogatiš; in belili oblačil, da se oblečeš, da se ne bo v i d i 1 a sramota tvoje nagote." (Skr. raz. 3, 15—27.) Zlati kinč, bele oblačila, ktere si od Boga kupiti zamoremo, so svete čednosti, ktere v očeh Božjih našim dušam odvzamejo vso nespodobnost, pa nam dajo toliko lepoto, toliko bliščobo, da pred njo zginejo vse lepotije tega sveta. To je tista lepota, tisti kinč, tista žalost, od ktere je pisano: „0 k a k o 1 e p je čist r o d v s v i 11 o b i s v o j e čed¬ nosti!" (Modr. 4, 1.) In zopet pravi: »Goljufiva je p r i j e t n o s t, i n p r a z n a, .je le p o t a; ž e n a, k t e r a se boji Gospoda, ona bo hvaljena." (Preg. 31, 49 30.) In ta je tista lepota, ktero občuduje nebeški žeuiu na svoji nevesti, ko pravi: „Ysa njena lepota je znotraj na. “ Pobožen oče je sedel pod staro lipo v večernem bladu pred svojo hišico; s svojimi otroci je zavžival malo južino. Po¬ menkovali so se, kako ljudje nespametno vedno kaj druzega želč; pa da večidel pravega ne poželč. Otroci menijo, da bi oni že si najboljše izvolili, ako bi njihova želja obveljala. »Povejte no, kaj bi si nek vi poželeli ?* pravi jim pošteni oče. Najmlajša hčerka Birgita se koj oglasi in pravi: »Ljubi oče! jaz si želim, da bila prav lepa; kajti lepota vsem dopada, in lepe ljudi vse rado ima.“ — »Nečimerna ti in tvoja lepota, zaverne jo Bo¬ goljub, dve leti stareji brat. Ali ne veš, kako lep je bil so¬ sedov Pričel pred štirimi meseci, preden so ga kozč tako gerdo zdelale. Kaj mu je ostalo od lepote njegove? Potem pa ti tvoj lep obraz nič jesti ne da, ako si lačna. Zato se jaz za lepoto ne zmenim; jaz bi bil raj bogat; denar vse stori; z denarjem si pridobim vse, karkoli si želim.“ — »Moj bratec, pravi Konrad, naj stareji sin, tudi ti si nisi izvolil najboljšega; tudi bogastvo lehko hitro zgine, kakor lepota; in ako bi tudi Po polnih skrinjah denarjev se valjal, pa bi bil neumen butec, kdo bi kaj maral za te? Zato bi jaz raj prav pameten bil. Pamet presega lepoto in bogastvo, ter nam povsod veljavo pri¬ dobiva.* Z nekako zadovoljnostjo, kakor da bi bil on pravo zadel, pogleduje Konrad svojega očeta in pristavi: »Kaj ne oče, moja želja je prava, je najbolja?" Oče pa le tiho dč, zre na tla in nekaj v pesek piše. Piše pa same ničle; to je, šte¬ vilke, ki nič ne pomenjajo. »Kaj pomenjajo te ničle? kaj hočete s tem ?“ vpraša stareji sin. »Odgovor so na tvoje vprašanje, pravi dobri oče; glejte ljubi moji otroci! lepota, bogastvo, razum m pamet in vse pozemeljske dobrote, niso nič v očeh modrega, so same ničle. Vse tele ničle, in še več druzih zraven, so nič KeršausM nauk V. p. II. 4 50 brez enote. Ako pa številko eno zraven pristavim, ima pa tudi veliko veljavo to, kar poprej ni nič veljalo. To edino eno pa, ljubi moji! brez kterega so vse posvetne dobrote čisto nič, s kterim pa nasproti vse imamo; to, kar nam je edino, resnično potrebno, je strah Božji, je čednost. Kajti čednost sama je, ki stori človeka lepega, bogatega, modrega in srečnega." Preljubi! prizadevajmo si za čednost in imeli bomo tisto lepoto, ki presega vso zemeljsko lepoto, kakor presega solnčna svitloba vsako druge razsvitljenje. c) Posledujič pa, kje je čast, ktera bi imenitniši bila, kakor je čast in slava prave keršanske čednosti ? Marsikdo se hvali in povzdiguje zavoljo svojega imenitnega rodu; marsikdo zida veliko na svoje prijatelje, na svojo službo in druge spred- nosti in zasluge, ktere pred svetom veljavo imajo. Ali vse te časti in slavljenja niso čisto nič proti pravi časti, ktero vam čednost daje. „Z modrostjo mi je došlo vse dobro, slave brez mere po njenih rokah,“ pravi sveto pismo. (Modr. 7, 11.) In zopet pravi: „0 n a je ljudem nezmeren'zaklad; kteri si ga v prid obračajo, so deležni Božje prijaznost i.“ (7, 14.) Kje je veča čast, kje je veča slava, kakor deležen biti prijaznosti Božje? Vse časti, vse slavljenje tega sveta je puhlo marnje, je prazen nič oziroma na čast in slavo, ktero nam čednost daje. Kek imeniten, učen pisavec piše: „Nosi stotero zlatih zvezd na svojih persih, piši se žlahtni, baron, grof, knez ali cesar, pre- vzetuj se s tisučerimi pradedi; ako pa nimaš čednosti, ti manjka tiste časti, tiste žlahtnosti, ki je čast vseh časti, slava vse slave, ki je pred Bogom žlahtna in imenitna. Nasproti pa bodi najborniši med ljudmi, nosiš le pastirsko palico namesti kralje¬ vega žesla, imaš namesti škerlatne le hodnično suknjo, pa si ogernjen, ozaljšan s čednostjo; potem takem si rodu Božjega, 51 si žlahtnik Božji, si kralj večne slave, si otrok Božji, si nevesta Jezusa Kristusa, si njegova mati, njegova sestra, njegov brat." Da nam čednost daje toliko čast, toliko slavo, to nas na¬ ravnost uči Jezus Kristus sam. Ko so mu enkrat rekli: r Gr 1 e j tvoja mati, in tvoji bratje s t o j 6 zunaj;" on je pa se okrog ozerl in pokazal svoje pričujoče učence in dejal: „ Gr 1 e j t e, moja mati in moji bratje. Zakaj kdor¬ koli stori voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti je moj brat, sestra in mati." (Mat. 12, 47. 50.) Kakor govori Gospod sam, tako govorijo tudi cerkveni učeniki od čednosti. »Nobena stvar ne daje tako neumerlji- vega imena, kakor prava čednost," pravi sveti Krizostom. In še pristavlja: „Pervi namen čednosti je, da dosežemo najviši verhunec vseh dobrot, in da postanemo, koliko mogoče, Bogu enaki." In sv. Bernard pravi: „Čednost je pot do časti, je mati vse časti." Neverni Rimljani so postavili dva tempeljna skupaj, enega so posvetili čednosti, druzega pa časti. S tem so kazali, da čednost in čast ste vedno sklenjene. Ja oni so postavili ta dva tampeljna tako, da le skozi tempelj čednosti se je prišlo v tempelj časti. S tem so spoznali, da prava čast se doseže le s pravo čednostjo. Mislim! preljubi moji in predragi! da sem vam zadosti natanko popisal, kako koristna, pa kako imenitna je sveta čed¬ nost. Ako te pa, o kristjan! tega nisem prepričal, in ti za čednost še nič ne bo mar; potem se bojim, da čednosti ne boš nikoli iskal, in če je ne boš isk&l, ne boš je dobil; in če je dobil in imel ne boš, potem pa gorje tebi. Čakajo te grozo¬ vite besede večnega sodnika: »Jaz te ne poznam, poberi se proč od mene!" Zato se pa skerbno vsak zmed nas poprašuj: »Ali spoznam vse to za resnico, kar sem zdaj slišal od čed¬ nosti? Ali spoznam, kako potrebna, kako koristna, kako ime- 4* 52 nitna mi je čednost?" Jaz menim, da to vendar vsak mora spoznati. Ja, jaz upam, da ljubite tudi vi vsi čednost, upam, da jo poželite; zatoraj storimo vsi terden sklep, da si hočemo za čednost prizadevati, da hočemo pobožno živeti; in le verje¬ mite mi, da blagoslovili bomo to uro že v življenji, blagoslo¬ vili posebno v svoji smerti, ako bomo zvesti svojemn sklepu ostali; kajti čednost nam bo že tukaj nevsahljiv vir zadovolj¬ nosti, enkrat pa krona večne slave. Amen. Y. Keršanski nauk. 1. Jeli k zveličanju posebno imenitnih čednost potreba? — 2. Zakaj je tako malo prave čednosti med nami ? — 3. Kako si zamoremo pridobiti pravo čednost ? Dobre dela in svete čednosti so človeku potrebne, ako hoče večno zveličanje doseči. Nobeden svetnik ni plačila prejel brez dela; noben ni zveličan bil brez lepih čednost. Tako tudi mi svetih nebes pričakovati ne moremo, ako jih zaslužili ne bomo. Tudi nam ni druga pot odperta v svete nebesa, kakor le pot dobrih del in svetih čednost. Tudi mi si za čednost prizadevati moramo; že zato, ker so čednosti same na sebi lepe in nas lepe, Bogu dopadljive delajo; ker brez čednost človek nima nad seboj nič dobrega; in ako si za dobro ne prizadeva, naglo bo v grehe zabredel. In ljubi moji! ako pri ločenji iz tega sveta ne bomo imeli dobrih del in svetih čednost, huda se nam bo pred pravičnim sodnikom godila, kakor se je godilo evangelj¬ skemu hlapcu, kteri je v svoji leuobi svoj talent zakopal, si ž njim nič pridobil ni; zato je bil veržen v unajno temoto, kjer je jok in škripanje z zobmi. Zato si prizadevajmo za veliko 53 dobrega, za veliko lepih čednost, da bomo vredni svetih nebes. Kajti nebesa se odraščenemu zastonj ne bodo dale, ampak le v plačilo za storjeno dobro. Danes stavim pervo vprašanje to: Je li pa k zveličanji posebno imenitnih čednost potreba? Tudi mali otročiči, ki niso čisto nič dobrega storili, pa so po svetem kerstu umerli, bodo zveličani. Ali vendar, ljubi moj kristjan! ne zavidaj jih, in ne reci: O ko bi bil tudi jaz precej po kerstu umeri ? ali da bi bilo dete le kerščeno, pa naj umerje, bo med angeljci v nebesih. Res je, da tudi otrok, ki nima nobenih čednost še tukaj pridobljenih, v nebesih je neizrečeno srečen. Pa je ravno tako resnično, da je življe¬ nje poseben dar Božji, in da Bog posebno ljubi človeka, kte- remu da dolgo življenje; kajti z dolgim življenjem si prido¬ bimo veliko lepih čednost, ktere nam bo pravični Bog skozi celo večnost plačeval in zveličanje naše, ako storimo veliko dobrega, bo toliko lepše, bo toliko imenitniše, kolikor več do¬ brega bomo tukaj storili. Kajti vsako dobro delo bo svoje pri- merjeno plačilo imelo. Tako dobro spoznamo, da veliko veče bo zveličanje kristjana , ktero si je z dobrimi deli in svetimi čednostmi prislužil, kakor bo zveličanje, kterega bo Bog otro¬ kom dodelil brez vsega njihovega zasluženja. Ali moramo pa zato kaj posebnega storiti, na primero: O suhem kruhu se ojstro postiti? cele noči v molitvi in v pre¬ mišljevanji prebiti? se v vse bratovščine zapisati? svoj život posebno ojstro pokoriti ? svoje premoženje prodati in med uboge razdeliti? v samoto ali v samostan se podati? vedno devištvo ohraniti ? in več tacega posebnega storiti, kar berete ali slišite, da so svetniki storili? 54 Take dela so posebno dobre, sloveče in imenitne in svet¬ niki so jih opravljali. Pa vendar niso vsakemu človeku sploh za zveličanje potrebne in Bog jih ni zapovedal; kajti za nje nima vsak človek niti zmožnost niti priložnost. Tudi Bog ne gleda na zunajne, očitne dobre dela; on gleda na serce, na voljo našo. Tega nas tudi sveto pismo prepriča. En¬ krat je Jezus naš Zveličar v Jeruzalemskem tempeljnu ravno cerkveni puščici nasproti bil ter je gledal, kako so ljudje uboga- ime dajali. Več bogatinov je po veliko verglo v puščico. In uboga vdova je prišla in je dva denarca vergla, kar stori en vinar ali polgroša. In zdajci je Jezus svoje učence poklical in je rekel: »Resnično vam povem, da ta uboga vdova je več vanjo vergla, kakor vsi, kteri so v puščico metali. Zakaj vsi so od tega va¬ njo vergli, česar so obilno imeli; ta pa je iz svojega uboštva vse, kar je imela, ves svoj živež, vanjo vergla." (Mark. 12, 43, 44.) S tem je hotel Jezus reči: Ta mali dar, kterega je vdova dala, je pred Bogom več vreden, Bogu bolj dopade, kakor vsi obilni darovi bogatinov; kajti vdova je dala vse in iz dobrega namena; bo¬ gatini so le od svoje obilnosti dali nekoliko in to le iz neči- mernega namena, zavoljo posvetne hvale. Bog pa ne gleda na dar, ampak na darovavcev namen. Kako preserčno in goreče je mogla una vdova Boga ljubiti, ker je Bogu darovala vse, kar je ravno imela. Zato ne toži in ne reci: „Kaj bo, ki nič posebno dobrega storiti ne morem?" Ako nisi v takem stanu, dabizamogel kaj posebnega storiti, opravljaj le svoje vsakdanje opravila, dolžnosti svojega stanu, zvesto in na tanko, pa vse iz čistega, svetega namena, zavoljo Boga, kakor nam vsem priporoča sv. apostelj Pavel: »Ali jeste ali pijete, ali kaj druzega 55 delate, vse k časti Božji delajte." (I. Kor. 10, 31.) To je: V vsem svojem dejanji na to glejte, da bo Bog češčen; in tako bodo vsakdanje dela in opravila Bogu dopad¬ ljive in prijetne, pa tudi večnega plačila vredne. In sv. Av¬ guštin uči, da so nebesa toliko vredne, kolikor človek dati za- more. Lehko si jih kupi s kozarcem merzle vode, kakor z velikim bogastvom; in kdor nič nima, ima vsaj lehko dobro voljo in že dobra volja je večnega plačila vredna. Nikar pa tega krivo ne obračaj in ne misli, da potem takem se za nebesa ni potreba posebno truditi. Ti moraš vse storiti, kar premoreš; in ako vse storiš iz pravega namena, po¬ tem še le smeš plačilo pričakovati. Sv. Pavel nas uči: »Vsak naj tako živi, kakor je Gospod vsakteremu odločil, kakor je Bog nekterega poklical." (I. Kor. 7, 17.) To je, nobene zunajne zadeve nam braniti ne morejo, Bogu služiti; zato naj vsak spolnuje dolžnosti svojega stanu, naj si nabira dobrih del, ktere bodo šle za njim v več¬ nost. Morebiti misliš: Moj stan je reven, zaničevan, moje dolž¬ nosti so uboge, in pri obilnem delu nimam časa, niti moliti, niti k sveti maši hoditi; tudi svetih zakramentov pogosto pre¬ jemati ne morem in še takrat, ko jih prejmem, ne morem se, ne znam se prav pripraviti; in če tudi vse dolžnosti natanko spolnujem, vse to je le revno in ne vem, kako si bom visoke nebesa prislužil? Na to, Jjubi moj! ti rečem : Ne boj se, Bog ne tirja nič nemogočega; ako ti natanko in iz ljubezni do Boga spolnuješ vse, kar si po svojem stanu dolžen, naj bo to vse še tako majhno, pred svetom zaničljivo ali prazno; bodi potolažen, ti si na poti čednosti in svetosti, ker voljo Božjo po svojem poklicu spolnuješ. 56 Oče, ki skerbi za časno in večno srečo svojih otrok; mati, ki vedno in pazljivo čuje nad svojimi, spolnnjeta voljo Božjo, ter si služita večne nebesa, kakor cesar, ki z vso modrostjo in pravico vlada cele narode. Delavec ali kmet, ki svoje delo iz ljubezni do Boga na¬ tanko opravlja, spolnuje voljo Božjo, kakor imenitni gospod, ki kralju ali cesarju dobre svete daje, pravde razsojuje in ljudem pravico daje. — Skerbni gospodarji in čujoče gospodinje imajo zasluženje v nebesih za spolnovanje svojih dolžnosti, kakor mi¬ sijonarji, ki ajdovskim narodom besedo Božjo oznanujejo ali ki grešnike k pokori nagibujejo. — Pošteni hlapec in zvesta de¬ kla, ki svoje dela, lehke in težke, zavoljo Boga opravljata, spolnujeta voljo nebeškega Očeta ter si služita krono nebeško, kakor minihi in nune, ki noč in dan premišljujejo, svete bukve berejo in molijo. — Pobožni pastirček in bogoljubna čobanica si ravno tako lehko nebesa prislužita, ako rada in zvesto sto¬ rita, kar jima je naročenega, kakor učeni dušni pastir, ki skerbno prebira sveto pismo, pobožno moli in pazljivo in goreče pase sebi izročeno duhovno čedo. Poglejte, ljubi moji! ni treba nič posebnega za svete ne¬ besa. Vsak človek si lehko v svojem stanu nabira dobrih del, se zaljša z lepimi čednostmi, lehko voljo Božjo spolnuje ter si služi svete nebesa, ako je njegov stan še tako reven, njegove dela pred svetom še tako zaničljive ali prazne, ali brez vse veljave. Kajti pred Bogom so vsi stanovi enaki in le tisti je njemu prijeten in dopadljiv, kteri voljo njegovo natanko spol¬ nuje. Večni sodnik ne bo vprašal, koliko in kako imenitne dela si storil? Vprašal pa bo, ali si dolžnosti svojega stanu vse in prav dopolnoval? To je bila volja moja, bo rekel, in to je zdaj vaša čast, vaše veselje, vaše plačilo vekomaj. „Kter i stori voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti 57 pojde v nebeško kraljestvo,“ pravi naš ljubi Jezus sam. (Mat. 7,21.) Kdor pa dolžnosti svojega stanu ne spolnuje zvesto ali ne zavoljo Boga, zgubi vse zasluge svoje, ako bi, ne vem kaj in kako imenitne reči počel pred svetom; tudi ako bi cele noči premolil, se ojstro postil, veliko ubogaime dajal; ako pa ne spolnuje dolžnosti stanu, ne pojde v nebeško kraljestvo. To nas že pamet uči. Kaj porečete dekli, ki bi o času žetve šla na daljno in težavno Božjo pot? Kaj bote djali hlapcu, ki bi se o času košnje ojstro postil, da bi delati ne mogel? Mar bote prav dali sodniku, ki bi delaven dan šel v cerkev, tam obtičal in vse dopoldne premolil, pa bi imel polno pisarnico ljudi, kteri čakajo, da bi jim pravico storil? Vsi ti, kaj ne? ne spol- nujejo dolžnosti svojega stanu in pri sodniku bi se jim enkrat slabo godilo. Ali zopet ne mislite, da bi bilo že zadosti, ako bi vse svoje posvetne dolžnosti, vse opravila svojega stanu natanko spolnovali. Ne mislite, ako to vse iz ljubezni do Boga storite, da nebesa so gotovo že vaše. Pri vsem tem je vendar tudi drugih posebnih dobrih del treba, treba je moliti, se postiti in tudi ubogaime dajati. Eno se mora storiti in drugo ne opuščati. To je, zvesto in natanko, iz ljubezni do Boga moramo storiti vse dela, ktere nam naklada naš stan; pa tudi moliti moramo. Vsak kristjan, brez razločka stanu naj moli zjutraj, opoldne in zvečer, ko nas sveta cerkev, naša skerbna mati, k molitvi kliče; tako pred jedjo in po jedi; tudi večkrat čez dan naj svoje serce proti nebu povzdiguje, svoje delo Bogu v čast, sebi v zveličanje daruje, in ako mu je mogoče največkrat tudi v de¬ lavnikih k daritvi sv. maše pride. Kajti molitev je odrašče- nemu človeku tako potrebna, da brez nje nikakor ne more Bogu dopadljivo živeti. Treba je tudi, se postiti, kedar cerkev zapove, ali kedar je post zavoljo dušnih potreb ali za pokor- 58 jenje nasvetovan ali naložen. Ravno tako je dolžen ubogim kaj podeliti, komur je modri Bog premoženja izročil. Kdor toraj natanko in zvesto opravlja vse dolžnosti, ktere mu nalaga njegov stan; kdor vse stori, kar je dolžen Bogu, svojemu bližnjemu in sam sebi, in stori to iz dobrega namena; on si nabera veliko dobrega, on se zaljša z lepimi čednostmi, ter si služi krono nebeško, večno plačilo; ako bi ga tudi svet zaničeval in njegovega dobrega ne spoznal. Ja toliko bolje zanj, ako ga svet ne čisla, ne povzdiguje, kajti tako ga čaka vse plačilo v večnosti. Vtegnil bi kdo zdaj vprašati: Ali pa človek pri svojih dobrih delih sme na plačilo gledati, kterega mu je Bog obljubil? Ali mora vse le iz gole ljubezni do Boga storiti in nebes in pekla ne sme nič porajtati ? Treba je sicer, da si človek prizadeva, vse le iz ljubezni do Boga storiti; in v tem je popolnoma ljubezen, da človek ljubi Boga zavoljo njega samega, ako bi zato tudi nebes si ne služil, ako bi tudi nobenega plačila za to ne pričakoval. Ven¬ dar smemo tudi gledati na plačilo, ktero nas po smerti čaka- Naš Zveličar Jezus Kristus je sam svojim poslušavce® omenil večnega plačila, ter jih je s tem tolažil. „B 1 a g o r vam, pravi, kedar vas bodo kleli in prega¬ njali, in vse hudo zoper vas lažnjivo govo¬ rili zavoljo mene; veselite se in od veselja poskakujte, ker je vaše plačilo obilno v n e' besih. “ (Mat. 5, 11, 12.) In slišali ste že, kaj je Jezus odgovoril Petru in vsem svojim učencem, ko ga je Peter vprašal 1 Gospod! »glej, mi smo vse zapustili in smo šl 1 za. teboj; kaj tedaj nam bo? Jezus pajirnj 6 rekel: Resnično vam povem, da ob prerojenjb 59 k e d a r bo Sin človekov sedel na sedežu svo¬ jega veličastva, bote tudi vi, kteri ste šli za menoj, sedeli na dvanajstih sedežih in sodili dvanajstere Izraelove rodove. In slehern, kteri z a p ust i h i šo, ali brate alisestre, ali očeta ali mater, ali ženo ali otroke, ali njive zavoljo mojega imena, bo stoterno prejel, in večno življenje dosegel." (Mat. 19, 27—29.) Tu vidimo, da je sveti Peter gledal na plačilo , ter ga je priča¬ koval , zato ker je vse zapustil in za Jezusom šel. In glejte! Jezus mu je tudi obljubil plačilo; pa tudi vsem drugim, kteri bodo spolnovali njegovo sveto voljo, ter ga očitno spoznali. — In sv. apostelj Pavel je gotovo ljubil Boga zavoljo njega sa¬ mega, ali vendar je pričakoval krono nebeško in se s tem to¬ lažil; ja tudi vse verne je zavračeval na nebeško veselje, od kterega pravi: „Oko ni vidilo, uho ni slišalo, in v serce človekovo ni prišlo, kar je Bog pri¬ pravil tem, kteri ga ljubijo." (I. Kor. 2, 9.) In tako, ljubi moji kristjani! ljubimo Boga zavoljo njega samega, zavoljo njegovih prelepih lastnost in popolnamost; vendar se pa tudi že tukaj nebes veselimo, in o času križev in težav se z nebeškim plačilom tolažimo, ter si k sercu jemljimo, da vse britkosti tega sveta bodo minule; za te pa, ako jih voljno pre¬ našamo, nas čaka veselje večno, veselje nebeško. 2. Zakaj je pa tako malo prave čednosti m e d n a m i ? a) Da je prava čednost redka med nami, je pervič krivo to, ker si ljudje sploh premalo prizadevajo, da bi spoznali svoje dolžnosti. Res je, da je še veliko ljudi, ki hodijo k pridigam m naukom, kjer se razlagajo keršanske dolžnosti; res je, da so cerkve večkrat napolnjene poslušavcev; ali preljubi ! vprašajte 60 sami sebe, ali pa pridete vselej iz pravega namena? ali ste pravice in resnice lačni in žejni? ali pridete zato, da bi dolž¬ nosti svoje prav spoznali, da bi zvedeli, kaj Bog od vas tirja? da bi zvedeli in si v sercu obranili, kaj vam je storiti, kaj opustiti? Glejte, te žeje in te lakote po besedi Božji manjka. Marsikdo pride, ker priti mora; starši ali drugi gospodarji ga zaženejo; tak je prisiljen. Drugi pridejo iz navade, in tacib? mislim, je največ. Navada je, o nedeljah in praznikih iti k službi Božji; zato jih veliko gre v cerkev brez vsega namena- Tudi takih se ne prime noben nauk; njihovo serce ni pripravno za seme besede Božje. Oni so s telesom v cerkvi, z duhoin sam Bog vd kje. Se bo li tak kaj naučil, ki med naukoifl dremlje, ali se cel6 pogovarja, po kotih potika, ali se celč pri' digi odtegne in zunaj okrog cerkve pohajkova in turn ali cer' kev podpira? Takih beseda Božja ne doseže. Še slabši so, $ pridejo iz slabega namena, da bi videli ali videni bili; da p°' kažejo novo nališpano oblačilo. Taki le svojo ubogo dušo pr°' dajajo. Kako bodo ti in tem enaki zvedeli, kaj je čednost, k 1 jim za nauk ni čisto nič mar? ko imajo vse druge, posvetu 8 in nečimerne skerbi, ktere njihovo serce toliko natlačijo, da more sprejeti nobenega še tako potrebnega nauka? Vsi taki 1 svoji zadolženi nevednosti tavajo, pa so tudi v vedni nevarnosti da jim spodleti in padejo. Iz take zadolžene nevednosti pa izhaja, da svojih dolžno 5 ne spolnujejo iz ljubezni do Boga, v čemur je ravno pra^ čednost; ampak oni delajo in životarijo, tje v en dan, ko neri živina; večkrat terpe in se trudijo in mučijo, ko černa živi# ali vendar brez vsega premislika, brez vsega namena, pa tri 1 brez plačila za večnost. — Odtod tudi tista nezadovoljnost s s# jim stanom. Koliko jih je? in kje so starši, zakonski, gospf darji ? kje so posli, delavci , ubogi, ki bi si k sercu jemali >' fi k Vi P: ■sl Pi P< tt( Žii ni bi dr ali be Pe IjH do da Ha Hlc bu; Žic Vi* doj žeg do Ti 61 te l6 kli: Ravno v tem stanu me Bog hoče zveličati, ravno v Ž- stanu si hočem za čednost prizadevati in si tako prislužiti t? V(JČno zveličanje? — Zato preljubi! poslušajte zvesto nauke in ;aj, pridige, da veste in znate, kaj vam je storiti, kaj opustiti, a. b) Drugič pa premalo premišljujemo zglede prave keršan- ga čednosti. Kdaj, kristijan! kaj misliš, kdaj v svojem sercu h, Podarjaš, kako popolnoma je naš Oče v nebesih ? kako krotek, t Ponižen, pohleven in do smerti pokoren je bil naš Zveličar Je- ia< ŽUs Kristus ? Ali če misliš, da Boga posnemati ne moreš, zakaj 11 O 116 premišljuješ, kako v Božjo voljo vdana je bila Marija, pre- )UJ kista Devica, kako preserčno so aposteljni ljubili svojega uče- )ifl ^ka, kako so za Božjo čast vneti bili; ali kako spokorno je ri' Magdalena živela; ali kako pobožni in sveti so pervi kristjani er' kili. Kaj ne, da le malokdaj imaš te zglede pred očmi svoje \\ ‘tuše 'i Ti le gledaš in se vedeš, kako sploh sedanji svet živi; po- to te ne bo pripeljalo na pot svete čednosti, pa tudi v ne- r o- ne; kajti dobro veš, da je sedanji svet hudoben, da proti Peklu hiti in leti. M čuda, da je tako malo čednosti, ker so tu® 'jndje za sveto sploh merzli in se njihovo serce nikdar za n® P°bro ne ogreje, ker derejo le za posvetno derhaljo in ne gle- i * kajo na nje, od kterih pravi Kristus, „da jih je malo, kteri gtii Najdejo tesno pot, ktera pelje v življenje." (Mat. 7, 14.) Ljubi ^ej! ako hočeš v svete nebesa, ne glej, kako živi sedanji raz- ioS* kurjeni in razuzdani svet; ampak glej, kako živi mala mno- ^ žl °a, ki hodi po tesni poti svete čednosti. # c) Marsikdo si domišljuje, da je že dober kristjan, ako le jA T ®e katoliške resnice veruje, in da je zadosti pravičen, ki ne ^prinaša očitnih razuzdanost, ne stori nobenega v nebo vpijo- 3^1 ^ga greha. Na tako goljufivo gotovost se zanaša, pa ne pride spf ( kj nobene keršanske čednosti. Vera brez dobrih del je mertva. i veruješ, da je Bog stvarnik vseh reči, da je vsegamogočen, 62 neskončno moder in dobrotljiv. Prav storiš, da to veruješ. Ali ta vera ti ne bo nič pomagala. Ti moraš tudi po tej veri ži¬ veti ; zato moli ponižno svojega stvarnika, zanašaj se terdno na njegovo vsegamogočnost, vdaj se v križih in težavah v njegovo voljo, hvali ga za vse prejete dobrote, ljubi ga, ki je neskončno lep in dober — to je še le zares keršanska katoliška vera. Ti veruješ, da je Jezus Kristus v zakramentu presvetega Rešnjega Telesa pričujoč, veruješ, da je on v tem zakramentu nam v dušno hrano; prav tako! To da: pojdi in jej od tega angeljskega kruha in pij od te duhovne pijače; pa to vselej s čistim in pobožnim sercem — to bo keršansko katoliško. Ti veruješ, da se je Jezus Kristus, Sin Božji včlovečil, terpel, umeri, od smerti usta!; prav storiš, da to veruješ; tudi vse to verovati moraš; pa ti se moraš tega njegovega terplje- nja tudi vdeležiti, da namreč po njegovih naukih, po njegovem zgledu tudi živiš. Ti veruješ, da brez pravega čeznatornega obžalovanja, brez čiste spovedi in pokore ni odpuščanja grehov; vse to je prav in potrebno. Ali pa ti skerbno in natanko svojo vest izpra¬ šuješ, ali ti resnično in serčno svoje grehe obžaluješ, ali se jih odkritoserčno, čisto spoveš; ali za nje, kolikor premoreš, tudi zadostiš, in tako vreden sad pokore donašaš, — to je pa drugo in preimenitno vprašanje. Ti veruješ v svetega Duha, veruješ, da te s svojo gnado posvečuje, ti pobožne misli daje, te k dobremu nagibuje; prav; ohrani njegovo gnado, vdaj se njegovemu opominjevanju in nje¬ govemu nagibu; pa ne hodi v nevarnost, kjer si že večkrat padel — in keršansko čednost boš imel. Ne pozabi, o keršan¬ ska duša! kar pravi sveti Jakob: Jera, če nima del, je mertva sama v sebi.“ (Jak. 2, 17.) 63 d) Četerti vzrok, da je čednost tako malo med nami, je, ker so ljudje večidel že s tem zadovoljni, da le na videz kaj dobrega storč; za notrajno, pravo čednost pa nič ne skerbe. A'a primero: Roženkranc moliti je zunajno, se še stori; ali Kristusovo terpljenje premišljevati, v britkostih se popolnoma v v oljo Božjo vdati, je notrajno in že pretežavno. — Škapulir, kako blagoslovljeno svetinico nositi, podobo Kristusovo poljubo- vati, se v kako bratovščino zapisati, to je zunajno, to je lehko; ali vse ljudi ko brate ljubiti, sovražnikom iz serca odpuščati, 1)0 je zopet pretežko. — Po blagoslov priteči, k sveti maši priti, 2 blagoslovljeno vodo se pokropiti, pri povzdigovanji se na persi terkati, to je zunajno, lebko; napuh, nevoščljivost, jezo, lastno ljubezen v sebi dušiti, nad svojimi hudobijami pravo ža¬ lost občutiti, to je duhovno, je že težko. — Svojih grehov se spovedati, za-nje kake očenaše odmoliti, k svetemu obhajilu pri¬ stopiti , to se še zgodi; ali svoje grehe resnično čertiti, se s Kristusom natanko skleniti, to je že zopet težko. — Zunajne pobožnosti, kar ne prizadeva nobenega posebnega huda, se še stori; kar je pa resničnega, notrajnega, kar je bitstvo svetih čednost, to je pa težavno in se večidel opušča. Taki so bili farizeji. Veliko dobrega na videz so storili; ali re suične čednosti niso imeli. Oh moj Bog! koliko je kristjanov, larizejem enakih, ki jih zadevajo besede sv. Pavla, ki piše: ^ e r k a umori, duh pa oživlja." (II. Kor. 3, 6.) Sama lupina brez jedra ni za nič. e) Da je prave čednosti tako malo med nami, da jih je luko malo, ki bi si zares za njo prizadevali, je eden naj- 1'ujših vzrokov ta, ker so sploh ljudje v časno, v posvetno ne- 'Huiurnost toliko zamišljeni, kakor da bi bili vstvarjeni za svet, Kakor da bi jih časne dobrote večno nasititi zamogle. Zato, v lu svet zatelebani, jim za čednost ni dosti mar. Pri svojih časnih 64 opravilih pozabijo, kar pravi Jezus sam: »Iščite najpo- prej Božjega kraljestva in njegove pravice, in vse drugo vam bo priverženo." (Mat. 6, 33.) In zopet pravi: »Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?" (Mat. 16, 26.) — Drugi so v sladnost in razveseljevanje posvetno vtop- pljeni, in čednost jim je žalostna, zoperna, tudi njeno plačilo je še dalječ — v večnosti; greh pa je prijazen, prijeten, se človeški spačeni natori prileže, hudobiji primerjena kazen pride še le po smer ti. Tudi ta nesrečna misel, tudi ta slepota je kriva, da jih veliko za čednost se ne poganja. Glejte, ljubi moji! to so tiste kolesa, s kterimi se čednosti zavera; ti so vzroki, da je malo prave čednosti med nami. Pre¬ glejte svoje serce, in prevdarite, kteri vzrok je v vašem sercu, ki vam opovera in vas zaderžuje, da za čednost premalo skerbite. In potem pa še poslušajte: 3. Kako si zamoremo pri dcfbiti pravo čed¬ nost? ali kar je eno: Kteri so pripomočki, da si pridobimo pravo keršansko čednost? a) Uči se, da spoznaš natanko dolžnosti svojega stanu, da veš, kaj ti je storiti, kaj opuščati. Vprašaj večkrat s po¬ nižnim pa pobožnim sercem: Gospod, kaj mi je storiti ? kaj in kako početi, da večno življenje dosežem? In Gospod Bog ti bo natihoma po notranjem glasu odgovoril, česa ti je najbolj potreba. Na primero: Oče sem, mati sem; veliko otrok imam; kaj mi je storiti? O hitro boš slišal glas svoje vesti, da moraš svoje otroke v strahu Božjem izrejati, v svetih resnicah pod- učevati, jih slabe druščine varovati, na-nje paziti po noči in po dne; da jih moraš v svetnike izrejati. Ako tega ne storiš, nimaš keršanske čednosti niti ti, niti je ne bodo imeli tvoji otroci. — Zakonski mož sem, zakonska žena sem; kaj mi je 65 storiti, da se zveličam? Vest ti bo rekla: Zakonski mož! ljubi svojo ženo, kakor je Kristus ljubil svojo cerkev; bodi jej zvest in skerbi za njo. — Zakonska žena! bodi svojemu možu pod¬ ložna, kakor je cerkev Kristusu podložna. Bodi molčeča, po- terpežljiva. Živita v miru in edinosti, pomagajta eden druzemu nositi butaro, ktero vama je modri Bog odločil, da eden dru¬ zemu v nebesa pomoreta. — Revež sem, poln križev in težav; Gospod, kaj hočem storiti, da bom v čednosti rastel ? In Go¬ spod ti poreče: Vzemi svoj križ, zadeni ga na ramo, pa ga voljno nosi za Kristusom; in zadobil boš visoko stopinjo svete čednosti. — Kdorkoli se bo tako pogosto vpraševal in svoj glas poslušal in ubogal, gotovo bo v čednosti rastel. b) Imej, ljuba keršanska duša! vedno Kristusa pred očmi. Ako malar kacega človeka na platno vpodobiti hoče, opera svoje oči v njegov obraz, ogleduje in premišljuje vse znamnja na nje¬ govem obrazu, si jih tako rekoč v spomin vtisne, da jih potem na platno narisati zamore. Tako mora vsak kristjan Jezusa Kristusa vedno pred seboj imeti, ga od vseh strani ogledovati in premišljevati, da tako svoje življenje po njegovem ravnati zamore, da postane njegova prava in živa podoba. Zato, kar misliš, želiš, govoriš in počneš, vselej se vprašuj: Je li tudi Jezus, moj zgled, tako mislil, želel, govoril ali delal? — Tudi svetniki naj ti bodo v posnemanje vedno pred očmi. c) Večkrat premišljuj, zjutraj ali zvečer, ob nedeljah in praznikih: Kaj bi bilo, ako bi„ me večni Bog zdaj le k sebi poklical? Sem li pripravljen? Sem Jezusu kaj podoben v či¬ stosti, krotkosti, pohlevnosti, poterpežljivosti ? In ko ti bo vest povedala, kako slab si, obžaluj svojo mlačnost, pa prosi Boga, da ti pomaga k čednosti. Zato 5 Keršanski nauk V. p. II, 66 d) Verno, goreče moli, prejemaj pogosto, pa kolikor mo¬ goče, vredno svete zakramente; kajti le Bog nam zamore čed¬ nost vliti, in nam v napredku pomagati. e) Poslednjič pa, o kristjan! ne navezuj svojega serca na posvetno nečimernost, ki ga nikoli nasititi ne more. Vedi, da le eno je potrebno, svojo dušo zveličati. „Svet preide in vsa njegova sladnost, kdor pa voljo Božjo stori, ostane vekomaj.* Amen. VI. Keršanskl nauk. Kaj si moramo za čednost prizadevati. Ako hočeš orehovo jedro dobiti in ž njegovim prijetnim okusom se nahraniti, moraš grenko oblakovino odropkati, terdo lupino razbiti. Tako je s čednostjo. Kdor hoče imeti jedro in vživati sladkost svete čednosti, ne sme se vplašiti malega truda in grenkosti, kterega bi mu napravilo to, da si prizadeva za čednost. Kako zvesto so se vadili svetniki v vseh čednostih po zgledu svojega nebeškega učenika Jezusa Kristusa! Veseli in radovoljno so se podvergli sladkemu jarmu in lehki butari svete čednosti, ter so si tako nebesa prislužili. Tako je tudi nam mogoče, da si prizadevamo za čednost in to v vseh okoli¬ ščinah svojega življenja; nam je to mogoče, se ve da, s po¬ močjo Božjo, ako le resnično voljo imamo. Pomoči Božje nam nikjer manjkalo ne bo; o da bi le naša volja tudi vselej pri¬ pravljena bila! In ko sem vas že učil in vam dopovedal, kaj je čednost, ktera, akoravno prav za prav le ena, se pa razvija na mnogo¬ tero, in sem tudi povedal, kako potrebna, koristna in imenitna 67 je kristjanu sveta čednost; in sem vam v zadnjem keršanskem nauku še razložil, da pa ni potreba nobenih posebnost za pravo čednost, pa sem vam še naštel nekaj pripomočkov, da si pri¬ dobite to nebeško družico, sveto čednost, ktere je v resnici le po malem med nami; in predenj vas od raznoterih čednost po¬ sebej učim — moram vam še odgovor dati na vprašanje: Kdaj si moramo za čednost prizadevati? 1 . Za, čednost si moramo prizadevati pre¬ cej v pervi mladosti in 2. v čednosti se moramo vaditi vse svoje življenje. 1. V mladih letih se človek ložej vsega dobrega, vsega lepega privadi. Mlade leta so najboljše za to, da se nas pri¬ mejo vsake čednosti. Serce mladega človeka je mehko, kakor vosek, pravi sv. Hieronim; vsako podobo pa lehko narediš iz voska; tako tudi se mlademu sercu lehko vtisne podoba angeljca ali pa podoba satana. To nam kaže tudi natora sama. Mlado drevesce, naj je tudi vse krevljasto, vse rogovilasto, vendar bode ravno in lepo na kviško rastlo, ako ga izurjen vertnar obreže, priveže in vravna, dokler je še šibko in pripogljivo. Tudi naj¬ bolj divje in plahe zveri se vkrotijo, vdorna,čijo, ako jih vza¬ meš preč iz gnezda in jih učiš, ali krotiš. Divja serna hodi za človekom, kakor psiček; mali tiček se ti na roko vsede in ti poje naučeno pesem. Tako se tudi človek v mladosti naj- ložej nauči vsake umetnije, vsake vednosti. Ni je umetnije, ktere bi se popolnoma izuril, ako se je človek že v mladosti ne loti. Zato le otroke v šolo pošiljajo; kajti stara glava si težko učenosti nabira. Vsaka vednost se pa tudi le pridobiti zamore s tim, da se v njej vadimo. Ravno to velja tudi od čednosti. Tudi dobrega se mora, človek privaditi, z vednim premišljevanjem uterdovati in sicer v mladih dneh, dokler je volja človekova mehka; pripogljiva, 68 da se lehko nagibati, voditi da. Kakor nikoli prezgodaj ni, da se človek kaj koristnega privadi; tako tudi nikdar prerano ne bo, ako se človek vadi v lepih čednostih, ako svoje serce uter- duje v lepem zaderžanji. Eden najimenitniših naukov svetega Duha je ta, ki nas uči, da v jarm svetih zapoved pripogujemo svoj vrat, dokler je še mlad; kajti zastaran bi se preveč uterdil. „Pripoguj mu vrat v mladosti . . . dokler je še otrok, da kje ne bode ter do vraten." (Sir. 30,12.) In ker je čednost s trudom pridobljeno dobro, pridobi se veliko ložej takrat, ko so dušne moči bolj živahne in se nasprot- nosti ne vstrašijo tako naglo. In to je pa le v mladosti. Mla- deneč, živosten ki je, se urno privadi vsega; je serčen, se ne vstraši truda. To zapazimo cel6 pri razveseljevanji, za ktero se mladina toliko žene; tudi to ni brez truda. Skakati, letati je mladenču najljubši, ako je tudi z velikim trudom sklenjeno. V starosti pa je človeku vsak trud težavniši, duh njegov ni več tako živ, za težke, trudapolne dela ne več tako zmožen, ne več tako serčen; išče le bolj pokoja in miru. Tako tudi osta¬ reli človek ne more tako lehko premagati nasprotnost in težav, ktere čednost prizadeva. In kdor se od mladih nog v čednosti vadi, nima tistih najhujših sovražnikov, kteri se le težko premagajo; to so ne¬ srečne hudobne navade, ktere pa se v mlado serce še niso splazile ali vsaj še velicih korenin niso pognale. Koliko več truda pa prizadeva, koliko hujša je vojska, ako je treba pre¬ magovati hudo razvado, ki se je človeškemu sercu tako rekoč že vrastla! O srečen, presrečen človek, kteri je že v mladosti se čednosti vdal! „D ob roje človeku, če nosi jarm od svoje mladosti," pravi sv. pismo. (Žal. pes. 3, 27.) Le tisti je srečen, kteri preč svojo mladost zaljša z dobrimi deli, kteri je neomadeževan z grehi; le on vživasrečo, ki pre- 69 sega vse dobrote posvetne. Zato pravi sveti Ambrož: „ Kdor še le prileten nosi ta jarm, ne vživa precej popolnoma sreče; kajti njegovi grehi mu jo grenijo; njegova vest je nepokojna zavoljo grešne navade; in dolgo se mora vojskovati, da se znebi zastarelih grehov." Kdor svoje mlade leta v grehih preživlja in še le v starosti po čednosti hrepeni, ima hud in terd boj s svojimi spačenimi nagnjenji; kajti nikoli vkrotene se ne dajo kmalo vžugati , se duhu ne podveržejo, ne vdajo, ki so dolgo gospodovale. Tacega človeka vedno še zalezujejo grehi, ktere je dolgo redil v svo¬ jem sercu. Le z velikim trudom jih premaguje; pa le zopet se splazijo v stari berlog, ako vedno in skerbno ne čuje sam nad seboj. Kolika vojska, pa tudi koliko moči od zgorej je potreba, da se zastaran in priraščen greh popolnoma iztrebi iz serca in da se čednost vanj zasadi! Lehko in koristno je se¬ jati v čisto, zrahljano zemljo; težko pa je zemljo očistiti vsega Plevela, vsega kamenja, da bi za setev pripravna bila. Tako je tudi lehko vsaditi lepe čednosti v čisto in mlado serce; ali pretežavno je, očistiti serce in ga za svete čednosti pripravnega storiti, ako je vse preraščeno s plevelom gerdih pregreh, ako omreženo z verigami hudih navad; kajti plevel greha in hudih navad je serce spridel in mu vso moč zvlekel. Zato nas lepo opominja sv. Duh po preroku: „S p o m i- u jaj se svojega stvarnika v dnevih svoje mla¬ dosti, preden pride č a s" b r i t k o s t i,“ Prid. 12, 1.) je, preden pride čas starosti, betežnosti ali bolezni. Ako se bednosti v svoji mladosti vdaš, doživel boš vesele dni; ako jo P& le odrivaš in se hudobiji vdaš, ti bo že silno grozovita s ama misel, da moraš spreoberuiti svoje življenje, da moraš s °Vražiti, kar si delj časa ljubil; da moraš zatajiti nagnjenja, Jerina si vse pripuščal; da moraš podreti, izrovati dolgoletno 70 pregrešno navado. Groza te bo, deloma 'pred strahom večnega pogubljenja, ako se ne poboljšaš, deloma pa pred potrebno težavo svojega spreobernjenja. Zato o kristjan : „S p o m i- n j a j se svojega stvarnika v dnevih svoje mla¬ dosti." Nikdar nikdo ne misli, da bi prezgodaj bilo, čednost si nabirati, se dobremu vdati. Nikar ne reci: „Otrok sem še.“ Bog je preroku Jeremiju zapovedal, naj oznanuje Božjo besedo. Jeremija se je izgovarjal, da je premlad, da nima niti zmož¬ nosti niti veljave za tako in toliko delo. Pa Gospod Bog mu je rekel: „Nikar ne reci: Otrok sem, ker po j deš, kamorkoli te bom poslal, in boš vse govoril, karkoli ti bom zapovedal." (Jer. 1, 7.) Gospod hoče reči: Nikar se nič ne izgovarjaj, da si še premlad; le urno pojdi, kamorkoli te pošljem; stori, karkoli ti velim; in nič se ne boj, saj ti bom jaz pomagal. Tako se tudi ti, mlada duša! nikdar ne izgovarjaj z mladostjo in vdaj in vadi se v čednostih. Tisti Bog, ki te k večnosti vabi, ki ti čednost zapoveduje, dal ti bo tudi moč, na ktero se zastonj zanašaš v svojih starih dneh. Lozej je novo, prazno posodo napolniti z diša¬ vami, kakor osmrajeno popolnoma očistiti. Tako je veliko ložej, dobrega se privaditi, dokler serce še ni osmrajeno in popačeno. Mar hočeš čakati, da se v hudobije pogrezneš? Mar misliš, da lehko pretergal vezi in verige gerde pregrehe, ktera te bo boš vsega omrežila? Ako meniš, da, dokler hudobija še ni vko- reninjena v tvojem sercu, ti je težko, svet zaničevati, svoj e slabe nagnjenja v pravi berzdi imeti; kaj in kako se jih boš znebil, ako boš ko suženj vklenjen v svojih strastih ? Zdaj j e čas, o ljuba mladina, da Gospoda častiš, nanj misliš, ga skerbno iščeš v živi veri, v terdnem zaupanji in z gorečo ljubeznijo- 71 Nič ne odlašaj; kajti, dalje ko odlašaš, težje ti bo. Ne reci: „Bom že še, bom že še.“ Ta: »Bom že še* ni gotov. In ako bi tudi gotov bil, je prav lehko mogoče, da te bo potrebni trud toliko oplašil, da ne boš začel; omagal boš in v staro navado nazaj padel. Pred oči ti bo stopilo, koliko čednost po¬ trebuješ, da bi nasprotne hudobije zaterl; prestrašil se boš; neznane, pretežke ti bodo čednosti, kterih se nikdar vadil nisi. In ljuba mladina! verjemi mi: Tista nesrečna pesem: „Bom že še, bom že še“ je marsikoga v pekel pripeljala. Ako pa v mladih letih začneš in se dobrega privadiš, vedno ložej ti bo in kolikor ložej toliko stanovitniši boš. Kar se človek v mladosti navadi, tega tudi v starosti ne pozabi; ali stari »pregovor je: Mladeneč, vajen svoje poti, tudi v starosti ž nje ne stopi.* (Preg. 22, 6.) Na to pravi sv. Hieronim: »Ne more se ta¬ jiti , da se včasih primeri spreobernjenje. Znano je, da njih veliko v svoji starosti z gnado Božjo zapuste greh, kteremu so v svoji mladosti bili vdani; da pa nasproti so tudi, kteri s pripuščenjem Božjim v svoji sivi starosti odstopijo od čednost, s kterimi so videzno zaljšali svojo mladost.* Bolj navadno pa vendar je, da je človek tudi v starosti, kakoršen je bil v mladosti. Vendar, ljubi moj priletni kristjan! ako si svojo mladost v pregrehah preživel, nikar ne obupaj! In ako si sveto živel, ne bodi prederzen. Spremeniti, predrugačiti se zamoreš. Gotovo je pa, ako si v mladosti sveto živel, zamoreš bolj gotovo in terdno upati, da boš "tudi v starosti stanoviten ostal. Ako pa svoje mlade leta v grehih preživiš, grozno se je bati, da boš v starosti nestanoviten, ako se tudi spreoberneš. Skuš¬ nja nas uči, da, kdor je pozno začel bogaboječe živeti, ako je tudi skerben in čujoč, vendar večkrat se prikaže znamnje nje¬ govega starega greha. Kdor je bil napuhu podveržen, ako se 72 tudi v ponižnosti uri , vendar se v njegovo serce večkrat pri¬ krade prevzetnost, ktere prikriti ne more. Kdor je v pregreš¬ nem znanji dolgo živel, ako ga je tudi raztergal, se resnično poboljšal, če tudi ne stori nič nečistega, pa vendar kacega ne¬ rednega, nespodobnega nagujenja ne more zatajiti. Težko bo zares stanoviten, kdor se v mladosti ne privadi. Ako hočeš toraj, preljubi kristjan! v čednostih stanoviten biti, nič ne odlašaj, v mladosti začni 5 in kmalo si boš pridobil navado, da ti ne bo težko, v čednostih vedno napredovati. To ti bo pa tudi sladilo življenje, ti bo prineslo mirno starost in obogatelo z zaslugami za večno življenje. „Yeseli se, mladeneč, v svoji mladosti, in tvoje serce bodi dobre volje tvoje mlade dni!" pravi sv. Duh. (Prid. 11, 9.) Bodi vesela, preljuba mladina! ali vedi, da le nedolžno serce vživa pravo veselje, „hudobni nimajo miru, pravi Gospod." (Iz. 48, 22.) — Ako v svetih čednostih napreduješ, vžival boš mirno starost. Ako se v za¬ četku , v mladosti, le nekoliko premagujemo, poznej bomo vse storili brez težave in z veseljem, pravi nek cerkven učenik. Zato v mladih letih s čednostjo zaduši svojo hudobno nagnjenje. Sicer, kakor pravi sv. Pavel, se zdi tako življenje v začetku neprijetno; pa v resnici je vendar prijetno. Po dolgi vaji, po dobri navadi se vživa sad storjenega truda in to je presladki mir. „V sako pokorje nje, ko je pričujoče, se ne zdi veselo, ampak žalostno; potlej pa pri¬ nese skuše n im po njem mira poln sad pra¬ vice." (Hebr. 12, 11 .) In sveti Hieronim piše: „Kdor v dolgi vaji uterjeno stanovitnost v čednostih doseže, v starosti nima dosti truda, da se mu dozdeva, da mu je čednost priro¬ jena, in mirno pa veselo hodi naprej; kajti njegove nagnjenja mu nobenih opover ne delajo." Zadnje leta so mirne, ako je 73 pobožnost uterjena; hudo je pa starčku vsajati čednost v serce, ktero je bilo le pregrehe navajeno! — Najimenitniši sad vedue čednosti pa je v velikem zakladu nezmernih zaslug za večno življenje. „Ako bi mi vsako leto le eno pregreho v sebi zaterli, bili bi kmalo. popolnoma," pravi pobožni Tomaž. In jaz pravim: Ako bi pa v mladosti že si prizadevali za popolnoma življenje, e, koliko zasluženja bi si nabrali za večno zveličanje! „K a r nisi v svoji mladosti spravljal, kako boš na¬ šel v svoji starosti?" (Sir. 25, 5.) Kdor še le v svoji starosti začne zaklade zbirati, revež bo do smerti. Ako si pa, moj kristjan! že v letih in ti vest očita, da si svojo mladost slabo preživel; skerbi, nič se ne oprezuj; nrno se z vso resnobo poprimi, da hude navade z nasprotnimi čednostmi zadušiš in poruješ; kajti, kolikor dalje odlašaš, toliko huje se bo pregreha vkoreniuila in toliko ložej jo boš populil, kakor se njiva težje očisti, kolikor bolj jo je prerastel plevel, ^ato reci z Davidom: »Zdaj začnem. Ta spremba Pride od desnice Naj više ga." (Ps. 77, 11.) 2. Ni pa, o moji kristijani! ni pa zadosti, da bi že v Pervi mladosti si za čednost prizadevali; mi moramo v čed¬ nosti se vaditi vse svoje življenje, vse svoje ^ive dni. a) Kristjan ni nikoli zadosti svet tukaj na zemlji. Mi Vs i smo za nebesa stvarjeni, to vsi dobro vemo; toraj svetniki kiti moramo. »Bodite mi svati, ker sem jaz Go¬ spod svet, in sem vas ločil od druži h narodov, ^ a hi bili moji." (II. Mojz. 20, 26.) Tako je govoril Go- s Pod Bog po Mojzesu Izraelskemu ljudstvu. Ako je pa Izraelsko ljudstvo od druzih nevernih narodov ločeno bilo, da bi bilo n Y . # 7 °G e , sveto; koliko svetejši moramo biti mi, ki nas je Bog svojem edinorojenem Sinu zmed vseli narodov te zemlje zbral, 74 od vsega nevernega ljudstva ločil in popolnoma v svojo službo posvetil. Na to merijo tudi besede svetega Petra, kedar kri- stijane k svetosti opominja: »Tudi vi v vsem svojem obnašanji sveti bodite; ker pisano je: Sveti bodite, kakor s e m j a z svet." (I. Pet. 1, 15, 16.) In kakor naravnost pravi sv. Pavel: »Nas je izvolil... da bi bili sveti." (Efež. 1,4.) — Poklic h keršanstvu je poklic k svetosti; in kristjan biti, se pravi svetnik biti. Tako so razumeli tudi aposteljni in vsi pisavci svetih zgodb, ki niso delali nobenega razločka med kristjani in svetimi. Ko sv. Lukež pripoveduje, da je sv. Peter obiskal kristjane v Lidi, pravi »Pri godilo se je pa, dajePeter, ko je obiskoval, prišel k svetim, ki so prebivali v Lidi." (ap. dej. 9, 32.) Ko piše sveti Pavel novospreobernjenim ima ta napis: „P oklicanim svetim." (Rim. 1, 7.) (I. Kor. 1, 2.) »V sem svetim, ki so v E f e ž u.“ (Efež. 1, 1.) „Vsem svetim, ki so v Filipah." (Fil. 1, 1.) Tako so pisali in govorili od Boga razsvitljeni možje, kar nam pričuje, da, »kristjan" ali »svet" biti, je vse eno. Po Božji na¬ vedbi bi vsaj tako biti moglo; kajti kristjan bo v službo Božjo posvečen takrat, ko kristjan postane. Že pri svetem kerstu se vtisne v naši duši nezbrisljivo znamnje; sveti Duh vžgč v nas ljubezen Božjo, nas posveti v tempelj Božji in postanemo otroci Božji, imamo pravico do nebes, smo udje, bratje Jezusa Kri¬ stusa. Te so sprednosti, ktere ima kerščena duša. Mar nam te preimenitne sprednosti ne nalagajo dolžnosti, da v resnici sveto živimo? Dognana resnica je, da kristjan mora svet biti. Vprašanje pa je: Ali zamore kristjan tukaj na zemlji zadosti svet biti, tako da ni dolžen, hrepeneti še naprej, hrepeneti po veči svetosti ? 75 Poslušajte, ljubi moji! mi smo pri svetem kerstu res pre- rojeui, z nebeškimi darovi napolnjeni in posvečeni; ali „mi smo n e k a k o š n e pervine njegovih stvari," pravi sv. Jakob. (1, 18.) Mi smo še le surovo, neotesano blago, ktero mora obdelano biti, dokler ni Kristus v p o d o b- ljen v nas,“ kakor piše sv. Pavel, (Gal. 4, 19.) to je, dokler se Kristusovega Duha, njegovega dejanja in nehanja po¬ polnoma ne navzamemo. Svetost in Kristusov dub je še le v kali, v zernu, ki se bo še le razvil, ko bo seme to — seme keršanske čednosti — kalilo, se razcvetlo in razrastlo; ob enem pa moramo sproti ruvati ternje in osat, ki ž njim vred poga¬ nja in raste. Res nam je pri svetem kerstu vlita ljubezen Božja in precej je jela tleti v našem sercu; ali kdaj bo tisti zveličanski ogenj, kteri biti mora? Zato si moramo neprene¬ homa prizadevati, to v nas vlito Božjo ljubezen rediti, krep¬ čati, da bo popolnoma. In kdaj bo popolnoma? Tu na zemlji nikdar nikoli ne. Dokler živimo, vedno jo redimo. Jo mo¬ lim, da bi vaša ljubezen bolj in bolj rasti a,“ piše sveti Pavel. (Fil. 1, 9.) Svojo popolnamost bo dosegla še le tam gor v svetih nebesih. Tako bo tudi tempelj Božji, v kterega smo posvečeni pri svetem kerstu, še le tam v nebesih dodelan. Tu na zemlji je še le pričeto, nedodelano ozidje, ktero se mora z Božjo gnado vedno bolj razširjati, višati in lepšati. In naša perva dolžnost je, da vedno delamo, zidamo ta 'tempelj, ga vedno lepšamo s tim, da sveto živimo. Še bolj bomo spoznali dolžnost, da moramo vedno svetejši biti, ako premislimo čast, h kteri smo povzdignjeni s posveču¬ jočo gnado, da smo pri svetem kerstu postali otroci Božji, in udje Jezusa Kristusa. Pomislimo dobro! Kaj hočemo početi, ko je neskončen izgled popolnamosti, kterega posnemati moramo, 76 kterega toraj nobena stvar doseči ni vstanu? Mar hočemo ob¬ upati ? Tega Bog obvaruj! Toliko bolj si moramo prizadevati, da vedno bližej in bližej pridemo, ako tudi popolnamosti tu ne dosežemo; dolžni smo, kakor otroci Božji posnemati nebeškega Očeta, kakor Kristus Jezus sam pravi: »Bodite popol¬ noma, kakor je vaš Oče nebeški popolnoma." (Mat. 5, 48.) Zato pravi David od pravičnega: »V svojem sercu si napravlja stopnjice," in blagor mu kliče, ker s pomočjo Božjo v čednosti raste; »h o d i j o o d čednosti do čednosti," pravi. (Ps. 83, 6, 8.) Od ene čednosti do druge; od ene vaje do druge; od enega zatajeva¬ nja do druzega; od enega dobrega dela do druzega — od ponižnosti do poterpežljivosti; od poterpežljivosti do krotkosti; od krotkosti do pokorščine; in tako si napravlja stopnjice v svojem sercu. Tako dela, tako se trudi in vpera dober kristjan, ki zvesto živi po Božjem poklicu. Zmiraj si prizadeva po potu kreposti naprej iti; že zato, ker dobro ve, da nikoli ne more zadosti svet biti. b) Pa veste preljubi! še eno je, zakaj moramo v čednosti vedno rasti, ali zakaj moramo vedno popolniši prihajati? Kdor si ne prizadeva čedalje bolji prihajati, jenja dober biti. Na poti čednosti ni nobenega počivanja. Vsi učeni in sv. možje, vsi cerkveni učeniki, vsi podpišejo, vsi poterdijo nauk sv. Avguština, ki pravi: »Tako dolgo ne gremo nazaj, dokler si prizadevamo, da gremo naprej. Kakor hitro pa počivamo, že nam spodleti; in ako počivamo, gremo nazaj." Te besede pa ne zadevajo le menihov in nun ali duhovnov; zadevajo vse ljudi brez razločka. Zato si pa dobro zapomnite vi posvet¬ il jaki , ki mislite ali celo pravite: Za nas, ki v posvetnem šundru živimo, je zadosti, da le v velike pregrehe ne zabra- 77 demo, da smo v stanu gnade Božje; vedna misel na čednost in napredovanje v čedalje veči pobožnosti in svetosti ni za naš po¬ sel , in naše opravila. 0 vi vsi, ki tako pravite! poslušajte, kako se sv. Bernard boji za vas, ki misli, da ste gnado Božjo že zgubili, ali pa jo zdaj zdaj zgubili bote! On pravi: „Gnada Božja, ako je v človeku, obuduje vedno močne želje po novi gnadi in po veči čednosti; če jih pa ne obuduje, že se iz serca prese¬ ljuje." Ja sv. Avguštin, pravi, da se je gnada iz takega serca že preselila in da je zgubljen, kdor je s tem zadovoljen. „Ako praviš: Zadosti je, je že po tebi" so njegove besede. Kaj pravite, zakaj so vsi cerkveni učeniki te misli, da na poti čednosti ni nobenega počivanja? Zato, ker vsi dobro spoznajo, kako slabo in spačeno da je človeško serce; pa tudi dobro ved6, kako ojster sodnik da je serditi Bog. In ljubi moji! kdo zmed vas odraščenih ne ve, kako spa¬ čeno je človeško serce! Kako nagnjeno, kako pripravno za hudo! Kako vtopljeno, navezano na nečimernost tega sveta! Kako občutljivo za to, kar našemu mesu.streže! Kako podverženo vsem strastim! Od tod tista huda vojska, s ktero se bojevati, bo¬ riti moramo, ako sami sebe zatajujemo, ponižujemo; ali ko je treba razžalnikom odpuščati, kako britkost, težavo prenašati, pohleven, krotek biti, kako hudo nam je vse to! Vsaka čednost nam prizadeva junaško premagovanje. Godi se nam, kakor da bi dereči vodi naproti plavali; kakor hitro si sile ne delamo, že nas nazaj zasuče. Ste li že vidili težko obloženo ladjo, ktera gre gori nasproti dereči reki. Veliko ljudi se trudi z drogi, z vesli; veliko živine je Vprežene na debelih vervih; in s tako silno močjo gre res naprej. Ako pa brodnarji droge in vesla proč položijo, in bi še presekali debelo verv, na ktero je živina vprežena, kaj menite, ali bo ladja še šla naprej ? Gotovo ne. Bo li na miru stala? Tudi ne. V nekterih minutah bo 78 dal ječ nazaj pahnjena in voda jo bo urno podila doli, kjer je več ur poprej bila, ako se zrušila in potopila ne bo. Glejte, pravi sv. Gregor, taka je s kristjanom, ki na poti čednosti po¬ čivati hoče, ali postopa. On ne bo stal, kakor hoče; nazaj bo lezel ako tudi noče. Ja potegnjen bo nazaj, vlečen od hudih nagnjenj, kterim se več pazljivo ne vstavlja; vlečen od zapeljivega sveta, kteri ga še vsega v svoji oblasti ima; in to toliko hitrejši, kolikor manj so bile njegove strasti navajene, podložne biti njegovi pameti. In ker se to posvetnim še ložej in večkrat zgodi, kakor duhovskim, zato njim je še potrebnejše, da v čednosti ne postopajo, ampak vedno naprej hodijo. Pa no¬ beden ni brez nevarnosti. Hudo nagnjenje, akoravno veliko let berzdano, nenadama, na mah izrogovili ali izroji, če kdo ne¬ prenehoma ne čuje nad seboj. Vsem in vsakemu veljajo besede sv. Pavla: „Kdor meni, da stoji, naj gleda, da ne pade. 8 (I. Kor. 10, 12.) To je pa tudi zato potrebno, ker čednost se hitro manjša, ako se ne množi. Bog se nad leno dušo razserdi ter jej od¬ tegne gnade, kterih noče obračati v duhovno rast. Slišali ste že, kako je naš mili Jezus preklel tigovo drevo, ki ni imelo nobenega sadu. Ni bilo to v času, ko fige sad obrodijo, ali vendar je zavoljo prekletstva Gospodovega vsah- nilo. Kako in zakaj si je nesrečno drevo navleklo to grozovito kazen? Da ni sadu imelo, ko ni bil čas zato, ni bilo nič za¬ krivilo. In kako bi ga bil mili Zveličar naš tako kaznoval, ako ni bilo nič krivo? To, ljubi moji! je skrivnost, je le nauk. Figovo drevo pomenja kristjana, kteremu ni odločen noben po¬ seben čas, da bi obrodil sad lepih čednost; kajti vedno mora kristjan čednosten, pobožen biti. Tedaj ne zato je bilo drevo vkleto, ker sadu ni imelo; ampak zato, ker je pomenilo nero¬ dovitno kerščansko življenje; in prekletstvo, izrečeno nad dre- 79 vesom, pomenja prekletstvo, kakoršno čaka kristjana, ki nima dobrih del, ki nima lepih čednost, in vsak dan ponujenih gnad ne obrača v rast pobožnega življenja. O grozovita sodba Božja! Kristjan, ki po poti čednosti naprej ne gre, preklet bo od Gospoda samega, in ker preklet, poginil bo enako figovemu drevesu. Ali ne vidite toraj vsi, da na poti čednosti ni počivanjal Ali naprej ali pa nazaj! Eno je. Kristjan! izvoli si pervo, da ne boš zoper svojo voljo pri¬ siljen v drugo. Prav dober svet ti daje sveti Avguštin, ko pravi: »Nikoli naj ti to ne dopada, kar si; če hočeš to biti, kar nisi. Kajti, ako sam sebi dopadaš, zadej ostajaš." Tako nespametno dopadanje je velika nevarnost na poti čednosti; hitro obrodi napuh in lenobo. In da se tega ložej obvaruješ, imej za nič vse, kar si dozdaj storil. In ako prav premišljuješ, je tudi res pravi nič. Nič je, oziroma na to, kar si bil dolžen storiti. Nič, oziroma na to, kar bi bil lehko storil. Nič, oziroma ua to, kar ti je še storiti. To imej vedno pred očmi. Ako si res kaj dobrega storil, pripusti Bogu; vedi, da pozabljeno ne bo; vse je zapisano v bukve tvojega življenja. Vsaki dan pa začni z novo gorečnostjo, kakor da bi bil pervi dan tvojega življenja, tvojega spreobernjenja. Tako je delal in mislil sveti Pavel: »Bratje! jaz n e m i s 1 i m , da sem že d o- segel, pravi, e n o p a, kar je za menoj, sem p o- zabil, in se stegujem p o t, e m , k a r j e pred menoj; i n s e ž e n e m, doseči konec, odločen o plačilo gornjega poklica.." (Fil. 3, 13, 14.) In saj dobro vsi vemo, kaj pravi Jezus sam: »Kedar storite Vse, kar v a m j e zapovedano, recite: N e p r i d n i hlapci smo; storili smo, kar smo bili dolžni storiti." (Luk. 17, 10.) Ako delaš tako, srečno boš na¬ predoval na poti čednosti. Tvoja svetost bo rastla, kakor solnčna 80 svetloba do pol dne, da te enkrat solnce pravičnosti v nebeški svitlobi obsveti. Amen. VII. Keršanski nauk. II. Razdelek. Od čednost posebej. A. Božje čednosti. Učil sem vas že v nekterih keršanskih naukih od čednosti. Povedal sem vam, kar se mi je zdelo potrebnega, da veste, kaj je čednost sploh; da je prav za prav le ena čednost, po¬ dobna košatemu sadunosnemu drevesu, ki se v raznih razme¬ rah raznotero kaže, raznotero zveršuje. Učil sem vas, kako po¬ trebna in koristna, za nas imenitna je čednost, in da ravno zato smo dolžni, prizadevati si, da se v čednosti vedno vadimo. Zdaj vas bom pa učil od čednost posebej. Ker imamo trojne dolžnosti: do Boga, do sebe in do bližnjega, razodeva se naša notranja čednost tudi zunajno in trojnotero. Ker so pa te trojne dolžnosti zapopadene v dvojni poglavitni ljubezni, kakor nam je taisto Bog sam zapisal na dve tabli, da namreč ljubimo Boga čez vse in svojega bližnjega kakor sebe — so tudi čednosti najpoprej razdeljene na dvoje. Čednosti, ktere se razodevajo v dolžnostih, kakoršne imamo do Boga, se imenujejo Božj e čed¬ nosti, ki imajo svoj nagib le v Bogu samem. Čednosti pa, ktere se razodevajo v dolžnostih do sebe in do bližnjega, ime¬ nujemo dejanske čednosti. Božje čednosti, kakor vsi veste, so: Vera, upa¬ nje in ljubezen. Akoravno so vam vse te Božje čednosti bile v več keršanskih naukih razložene, naj vam zdaj vendar še nekaj malega od njih povem ali ponovim. 81 Tri imenitne sestre, hčere nebeške, so prišle z Jezusom, Božjim Sinom in Zveličarjem našim na ta svet, da bi nas zgub¬ ljene Božje otroke poiskale, nas iz te ptuje dežele na pravi dom nebeškega Očeta pripeljale. In te so tri Božje čednosti. Perva, sveta vera, nam kaže pravo stezdo, da ne zaidemo. Druga, terdno upanje, nas podpira, da ne pademo, ne oma¬ gamo. In tretja, keršanska ljubezen, nas žene, nas priganja, da poti iz časnosti v večnost naprej hitimo. Podobe teh treh nebeških hčer večkrat vidite, največkrat vidite na pri¬ žnicah ; in te tri Božje čednosti po vsaki pridigi glasno molimo. 1. Perva častita devica križ in kelih v rokah ima, in sv. keršansko-katoliško vero pomenja. Kaj je pa vera katoliškega kristjana? Tera katoliškega kristjana je dar Božji, č e z na¬ to r n a luč, od Boga vlita čednost, ktera nas uči, za resnico imeti vse, kar je Bog razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar je s svojo br-itko smertjo na križu poterdil in z lastno k er v jo podpisal, kar so aposteljni pridigovali, in kar nas sveta keršanska katoliška cerkev verovati uči, naj je v svetem pismu zapisano, ali le v ustnem izročilu zapovedano. Kar je otroku materno mleko za telo, to je materni nauk svete vere za našo dušo. „K d o r veruje in bo kerščen, zveličan ko! Kdor pa ne veruje, pogubljen bo,“ pravi Haš Zveličar Jezus Kristus sam. (Mark. 16, 16.) Di sv. Pavel nas zagotavlja: „Brez vere pa je nemo¬ goče, Bogu dopasti.“ (Hebr. 11, 6.) Kako žalostno je bilo na svetu, preden je Jezus prišel na svet! Nesrečni greh naših pervib staršev je naš um otemnil, da človek s svojo pametjo nikoli ne more prav spoznati, ka- košen je Bog? kaj hoče od nas? zakaj smo vstvarjeni in kaj naš namen? Tečnost neznana, sedajno življenje pa temota, Keršanski nauk V. p. II. 6 82 polna zmot in zmešnjav. Ali Bog se je človeka usmilil. Ne¬ kdaj je svojo voljo razodel po prerokih; poslednjič pa je poslal svojega edinorojeuega Sina Jezusa Kristusa na ta svet, naj vsi, ki v njega verujejo, ne hodijo po temi nevednosti, ampak imajo v njegovem nauku luč za večno življenje. Zato pravi Jezus sam: „Jaz sem luč na svet prišel, da no¬ beden, kterivmeveruje, ne ostane v temi/ (Jan. 12, 46.) Ako toraj Jezusovim naukom verujemo, imamo luč za svojo pamet, da spoznamo Boga in njegovo sveto voljo; kajti ta luč nam prežene vso temo ali nevednost v Božjih rečeh; toraj po pravici vero katoliškega kristjana imenujemo „č e z- n a t o r n o 1 u č.“ Bog pa ni bil dolžen, ljudi podučiti; ni bil dolžen, nji¬ hovo otemnjeno pamet z lučjo svete vere razsvetliti; zato ker si je človek sam z grehom otemnil svojo pamet ter se zakopal v nevednost. Ljubi moji! kako in kdaj so naši spredniki za¬ služili, da jim je mili Bog poslal svete učenike? Kako je naša preljuba domovina si pridobila to sprednost, da so že aposteljui tukaj učili ? da jo je Bog med pervine svoje odbral ? kdaj so naši pradedje vredne se storili, da so bili iz neverstva pokli¬ cani k spoznanji pravega Boga? Ali kdo nam je pridobil to neizrečeno milost Božjo, da že devetnajsto stoletje luč svete vere nam lepo gori? O predragi in preljubi moji! to je sto¬ rila dobrota nebeškega Očeta. In ako se oziramo na druge kraje vesoljnega sveta, in vidimo, da je prižgana luč svete vere ugasnila, ali pa se še le prižiga, moramo spoznati, da v naši ljubi domovini lepo gori, odkar jo je apostoljski učenec, naš rojak, sv. Ilermagora prižgal. Smo li mi to zaslužili? kje? kako? in kdaj? Ne, ne. „Iz milosti ste bili oteti po veri, in to ne iz sebe. Zakaj toje dar Božji,“ tako je pisal sv. Pavel do Efežanov. (2, 8.) 83 Ali te besede so zares prav nam in naši ljubi domovini rečene. »I z m i 1 o s t i ste b i 1 i o t e t i, in to ne iz sebe. Zakaj to je dar Božji." — Glejte, ta je sveta, keršau- ska, katoliška vera zares „d a r Božji." Veliko ljudi pa je na svetu; oh! veliko jih je tudi med Mami, ki dobro ved6, ali vsaj bi lehko vedeli, kaj morajo ve¬ rovati; ki pa vendar vsega za resnico nimajo. Še več jih pa j fi , ki se razodetim resnicam vstavljajo, po taistih živeti nočejo. Od kod ta slepota? Kristjani! da se te nesreče obvarujete, po¬ slušajte, kaj vam povem: Bog sam s svojo sveto gnado človeško pamet dela pripravno, jo nagibuje, da vse razodete resnice za res ima, jih terdi, ter tudi po njih živi in si večno življenje pridobi. In ravno zato pravimo, da je sveta vera „od Boga vlita čednost." Ako se pa človek gnadi Božji vstavlja, ‘Jela v se je s svojimi grehi nevrednega; potem ni čuda, ako 'mu Bog v svoji svetosti gnado svojo odtegne, da grešnik ne l'°di za to čeznatorno lučjo, da ne živi po resnicah svete vere. ju, o moj Bog! kako milovanja vredni so taki, ki so razuzdano živeli in sveto vero zapravili, da jim luč večnega življenja ne sveti; ki le po temoti posvetne vednosti tavajo! Kar je pa še Majhuje, je to, da sami oslepljeni se nočejo bližati luči svete Ye re, ne poslušajo keršanskih naukov, misleči, da so vsi bolj Mčeni, da to ni več za naše razsvitljene, v resnici pa le oslep¬ ljene čase; — iščejo in si z vsemi zvijačami prizadevajo, da ! J ' tudi drugim popihnili, vgasnili luč svete vere! Od takih Se ui vam že večkrat z žalostjo omenil, in vas še opominjam: l J jubi moji! varujte se jih! slepi so in bi radi tudi vas oslepili. ^ svetim Pavlom recimo: Jem, komu sem veroval." Tim. 1, 12.) Bodite zvesti v sveti veri. Pripravljeni lfl °ram 0 biti, ako bi treba bilo, tudi svoje življenje dati za sveto vero. 6 * 84 2. Druga tovaršica naša, ktero nam je Jezus Kristus iz nebes seboj pripeljal, ima morskega mačka ali sidro v rokah. To je pa znamnje stanovitnosti. Ime jej je k e r š a n s k o upanje. Kaj je keršansko upanje? Keršansko upanje je od Boga vlita čednost, s ktero se terdno zanašamo, da nam bo Bog dal, kar nam je zavoljo neskončnega zasluženja Jezusa Kristusa obljubil. Bog je človeka sebi v čast in za nebesa vstvaril, ter se mu preč pri vstvarjenji dobrotljivega skazal, tako da je človek od Boga lehko in zvesto pričakoval vse, kar mu je za večno zveličanje potreba, kakor pričakuje dober otrok od svojega pre¬ ljubega očeta vse dobro. Ali, o moj Bog! človek se je pa s svojo nepokorščino svojemu nebeškemu Očetu zameril. Postal je iz ljubljenca Božjega otrok jeze Božje, zgubil je pravico do nebeškega kraljestva, nakopal si časno in večno kazen, in od razžaljenega, pravičnega Boga ni mogel več pričakovati nič dobrega. Ali glejte jo, ljubezen Božjo! Sam Sin Božji se nas je usmilil. Postal je človek in s svojim terpljenjem in s svojo britko smertjo je Božjo pravico vtolažil, naš dolg poplačal in ves človeški rod z Bogom spravil. In mili Bog nas je vzel za svoje otroke nazaj in zavoljo Kristusovega zasluženja smemo zopet pričakovati večnega življenja in vseb k temu potrebnih pripomočkov. In to je keršansko upanje, ki je pa tudi le dar Božji* Kedar na morji hud vihar navstane in barko sem ter tje goni, hitro mornarji na debelo verv privezano sidro na dno veržejo, da. se za skalo prime in barko obderži. Tudi nas ve- likrat gonijo hudi viharji križev in težav, zapeljivosti in skuš¬ njav po nevarnem morji tega sveta ter nas priženejo v velik® nevarnosti. Kje hočemo v velikih britkostih pomoči iskati? N® koga se zanašati? Koga se hočemo deržati, da ne omagamo? « 85 Nekteri se zanašajo na svoje premožeuje, drugi na svojo raz¬ umnost, tretji na svoje prijatelje. Ali v vsem tem ni prave stanovitnosti; vsem lehko spodleti. Pravi kristjan pa ima mo¬ gočno sidro, na ktero se lehko terdno zanaša, in to sidro je keršansko upanje. Vemo in spoznamo s sv. Avguštinom: »Naše serce je nepokojno, dokler v tebi, o Bog, ne počiva." In z Da¬ vidom kličemo: »V te, Gospod zaupam, naj ne bom °sramoten vekomaj." (Ps. 70, 1.) Nespametno je toraj preveliko zdihovanje ljudi, kedar se Jim kaka nesreča zgodi, kedar na primero, uima, slaba letina Pride ali toča pobije, ki tožujejo in tarnajo, kakor da bi ne bilo več dobrega, usmiljenega Boga. — Na misel mi pride prigodba, ktero ste skor gotovo slišali. Nek mož je bil zeld obožal. Marsiktera nesreča ga je zapo¬ roma zadevala. Ves klavern je postal, tako da se je žena Zi mj bala. Prigovarja mu, tolaži ga, zavrača ga na Boga; ali r je bilo zastonj. Žena neko jutro vsa žalostna postane, nič ne govori in pobitega serca hodi. Mož se boji, da je zopet že kaka nesreča zadela njegovo hišo; popraša jo, kaj bi jej bilo. *kia pa le tiho dd. Mož še bolj sili in tišči, naj mu vendar P°vč, kaj da je." Oh, je dejala, čudne sanje sem imela! Sanjalo Se mi je, da je naš ljubi Bog umeri, in angeljci so šli za po¬ grebom. “ Dolgo časa poprej je bil mož žalosten, njegov temen °braz je vedno razodeval serčno britkost; pri teh čudnih sanjah svoje žene pa se ni mogel zderžati -in smeh ga posili: „0j ti lle umnica! jej pravi, kako bo nek Bog umeri? Mar ne veš, ^ je večen, da je vselej bil, je, in vselej bo." „Ali ti to ve- r,1 ješ?“ zaverne ga hitro žena. »Kako bi tega ne veroval?" res Qobno jej mož odgovori. „Ako pa veruješ v Boga, zakaj ne zaupaš vanj, ki veš, da ni le večen; veš, da je tudi ^končno dobrotljiv in po očetovsko skerbi za vse svoje stvari?" 86 In glejte, te besede modre žene so moža ozdravile. Pridno in skerbuo je zopel delal, in Bog je blagoslovil njegovo delo. Slabi kristjani so, ki se potolažiti ne dajo, kedar jim smert koga pobere, ali kaka nesreča jih zadene, kakor da bi jim mili Bog pomagati več ne mogel. Kjer je največa sila, je Božja roka mila. In kdor terdno v Boga zaupa, mu Bog vselej po¬ maga. „Zanašaj se v Boga, in on te bo v svojo skerb vzel... Kteri se Gospoda bojite, vanj zaupajte; in v razveseljen j e vam bo prišlo usmiljenje." (Sir. 2, 6, 9.) Tako nas opominja modri Sirah. Terdno se toraj zanašajmo na Boga, zaupljivo se pri¬ mimo njegovega usmiljenja in Gospodu svoje pota izročujmo. On bo vse prav storil. 3. Tretja naša tovaršica je keršauska ljubezen, ktera znamnje gorečega serca v svoji roči ima. Kaj pa je keršauska ljubezen? Keršanska ljubezen je od Boga vlita čednost, s ktero ljubimo Boga zavoljo njenega samega čez vse; svojega bližnjega pa zavoljo Boga, kakor samega sebe. Prava ljubezen Božja je živ ogenj, ki nas za Boga ogreva in oživlja. In od tega ognja pravi Kristus: „0 g e n j sem prišel na zemljo prinest, in kaj hočem, k a- kakor da se vname?" (Luk. 12, 49.) Poglejmo nekoliko, ali imamo mi to ljubezen , ta nebeški ogenj, v sebi. Je res veliko je ljubezni, ali prave, čiste, svete, keršanske ljubezni je malo. Prava ljubezen je v tvojem sercu: a) Ako se svojega Boga veseliš. Sveta vera te uči, ti kaže Božje lastnosti, Božje popolnamosti. Sveta vera te uči, kako je Bog sam v sebi neskončno srečen, tako da k svoji sreči nobene stvari ne potrebuje, kakor mu nobena stvar sreče njegove povikšati ni v stanu. Vera ti kaže Božjo vsega- 87 mogočnost, kteri se nobena stvar vstaviti ne more; ti kaže do¬ broto njegovo, ktera se na vse stvari razteguje; vsegavednost, ki vse pregleduje; pričujočnost, ki vse napolnuje; svetost, ki ljubi vse dobro, sovraži vse hudo; modrost, ki vse v dobro obrača. Glej, ljubi kristjan! ako se teli Božjih lastnost in nje¬ govih popolnamost v svojem sercu veseliš, znamnje ti je, da ljubiš svojega Boga. In kdo bi ga ne ljubil? Saj smo veseli človeka in ga ljubimo, ako lepe lastnosti na sebi ima. Ta ljubezen se bo pa gotovo povišala v tebi, ako premiš¬ ljuješ tudi Božjo neskončno ljubezen. Sveta vera te uči, da Bog je zgolj ljubezen sama. On nas hoče večno srečne imeti; zato nas je vstvaril; zato je svojega edinorojenega Sina na svet poslal, da bi ž njim vred srečni bili, da bi nas zveličal. Osre¬ čiti nas hoče, ko nas z dobrotami obsiplje, osrečiti, ko nas z britkostmi obiskuje. To premišljevanje bogaljubno dušo z novim veseljem napolnuje, ker v tem spozna, kako dobrega Boga za svojega ljubeznjivega očeta ima. Zato je pa taka duša s svo¬ jimi mislimi najraji pri Bogu tam v nebesih, ter se njegovih neskončnih lepot raduje; pa tudi tu na zemlji ga povsod išče, pa tudi povsod najde. Vsaka bilka, vsaka cvetlica, vsaka živa in neživa stvarica jej kaže nevidnega pa toliko ljubezni vred¬ nega stvarnika, da se ga veseli. Vsaka beseda Božja, če ga le imenovati sliši, jej že veselje stori; kakor je veselo dobro dete, ako le sliši imenovati svojega skerbnega očeta. Kristjan! poprašuj samega sebe: Je li to znamnje Božje ljubezni v tvojem sercu? Ali se res veseliš svojega Boga in njegovih neskončnih lastnost? Le resnobno pomisli, kaj in koga se najbolj, najraji in največkrat razveseljuje tvoje serce? More¬ biti se veseliš obleke, svojega pohištva, svojega premoženja? Veliko jih je, ki se veselijo tega sveta in kar je na njem, nad Bogom pa se nič in nikdar ne veselijo. In ako si tak, 88 ljubi moj! ti manjka pervega, najimenitnišega znamnja in lju¬ bezni Božje ni v tebi. b) Kdor Boga ljubi, po njem hrepeni; saj že hre¬ penimo po časnih rečeh, ako jih radi imamo, ako jih ljubimo; in nimamo poprej ne miru ne pokoja, da jih najdemo, da jih do¬ sežemo. Prijatelj, ki ljubi svojega prijatelja, po njem hrepeni; ne odjenja in njegove želje so še le spolnjene, ko pride do njega, ki ga serčno ljubi. Koliko bolj hrepeni še le bogoljubna duša po svojem Bogu, ki le v njega stavi vse svoje veselje, vso svojo srečo! Zato zdihuje s kraljevim prerokom: „K a k o r hrepeni jelen po studenčni vodi, tako hre¬ peni moja duša po tebi, o Bog! Mojo dušo žeja po močnem, živem Bogu; kdaj bom prišel in se prikazal pred Božje obličje?" (Ps. 41, 2, 3.) In še zdihuje: „0 Bog, moj Bog! s svitom vred čli¬ jem k tebi; mojo dušo žeja po tebi." (Ps. 62, 2.) Vprašajmo se: Kdo zmed nas hrepeni tako po svojem Bogu? Ali kakor kliče sveti Pavel: »Želje i m a m , razvezan in s Kristusom biti!" (Fil. 1, 23.) Ali imaš tudi ti, kristjan, take želje? Napolnuje tudi tvoje serce tako sveto hre- penjenje po Bogu? c) Kdor zares ljubi Boga, prizadeva si z vso močjo, da njemu vedno bolj enak postaja, njegove svete lastnosti posnema in v vseh okoliščinah njegovo voljo natanko spolnuje. Moj Bog, si misli, je neskončno dober; tudi jaz hočem biti dobrotljiv. Je neskončno milostljiv; tudi jaz moram biti usmiljen; vsem hočem iz serca odpuščati, da bom posnemal svojega Boga. Jezus je krotek in ponižen; tudi mene ne sme nobena nasprotnost razdražiti; tudi jaz mo¬ ram biti ponižen. Bog je neskončno svet; tudi jaz hočem ljubiti vse dobro, sovražiti vse hudo; Božja volja naj bo vselej 89 tudi moja volja. Vse zapovedi hočem spolnovati, da bo le Jezus pri meni, kakor on sam pravi: „K d o r moje zapo¬ vedi ima, in jih spolnuje, tisti je, ki me ljubi . . . in jaz ga b o m 1 j u b i 1 in se mu bom sam sebe razodel." (Jan. 14, 21.) Imaš li to znam- uje Božje ljubezni v svojem sercu? d) Kdor Boga čez vse ljubi, tudi vsega se mu da¬ ruje, ter vse dušne in telesne moči v čast Božjo obrača. Edina skerb mu je, da je vreden ljubezni Božje; zato pa, ako je potreba, raji se vsemu svetu zameri, raji zgubi čast, premo¬ ženje, zdravje in celo življenje, kakor da bi razžalil svojega Boga. Take ljubezni ves napolnjen, ves prevzet je bil sveti apostelj Pavel; zato je lehko rekel: „K d o nas bo ločil od ljubezniKristusove? ali nadloga? ali sti¬ ska? ali lakota? ali nagota? ali nevarnost? ali preganjanje? ali meč?" (Rim. 8, 35.) Preljubi! kako je pa z nami? ali obračamo vse svoje moči le v Božjo čast? Ali zamoremo reči s sv. Pavlom, da nas nobena moč ne bo od- tergala od ljubezni Kristusove? O moj Bog! mar ne bomo sramotno spoznali, da svoje dušne in telesne moči velikrat ob¬ račamo le v razžaljenje Božje? O človek! kje se pasejo tvoje oči? kaj poslušajo tvoje ušesa? kaj govori tvoj jezik? kaj počnč tvoje roke? kam te nosijo tvoje noge? kakošne so tvoje misli, tvoje želje? Ali je ljubezen Božja v tebi? Ljubezni je sicer veliko na svetu; ali prave, čiste ljubezni je pa prav malo. Nekteri še ljubijo Boga, dokler jim vse po Volji gre; ali taka ljubezen je plačana in Boga vredna ni. Brugi Boga ljubi, ker se nebes veseli, pekla boji. Taka lju¬ bezen je hlapčevska, ni otročja, kakoršno Bog hoče. Poslušajte, kaj pravi sveti Frančišek Ksaveri: „Ako bi ne bilo pekla, pa tudi nebeškega veselja ne, vendar bi te ljubil, moj Bog! I)ru- 90 zega plačila rte želiru za svojo ljubezen, kakor samo to, da bom tebe še bolj ljubil. 8 In sv. Ignacij pa je molil: »Svojo ljubezen, o Bog, mi daj in pa svojo gnado, in zadosti sem bo¬ gat. 8 Zato »ljubimo Boga, ker nas je Bog pred ljubil. 8 (Jan. 4, 19.) Kako je vsa gorela v sveti ljubezni do svojega Boga sv. Katarina Germanska, da je glas zagnala: »O da bi vedeli, kaj občuti moje sere! 8 In ko so jo njene prija¬ teljice prosile, naj jim vendar kaj pove od ljubezni Božje, pravi: »Kimam besed, da bi dopovedala to ljubezen. Vse, kar pove¬ dati zamorem, je to: Ako bi padla le edina iskra Božje ljubezni v pekel, mahoma bi ga v nebesa spremenila; peklenski duhovi bi bili angelji; peklenske kazni bi bile razveseljenje. Kjer je ljubezen Božja, tam nobena kazen biti ne more. 8 Oh sladka ljubezen Božja, kako malo te mi občutimo! e) Poslednjič pa prava ljubezen do Boga, tudi ljubezen do b 1 i ž n j e g a v s e b i i m a. Če eni slovo daš, tudi drugo odpraviš. ljubezen do bližnjega nam je porok ljubezni do Boga. V svojem bližnjem moramo Boga ljubiti. Zato pravi učenec vse ljubezni, sv. Janez: »Ako kdo reče: Ljubim Boga, in sovraži svojega brata, je laž ni k. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, kterega vidi, kako more Boga ljubiti, kte- rega ne vidi? In to zapoved imamo od Boga, da, k d o r 1 j u b i Bo g a , naj ljubi tudi svojega brat a. 8 (I. Jan. 4,20, 21.) In ako ti vse ljudi ljubiš, pa sovražiš enega samega človeka, nimaš keršanske ljubezni, in zveličan ne boš; kajti vsi smo otroci Božji, vsi vstvarjeni po podobi Božji, vsi odrešeni po Jezusu Kristusu, ki je na križu molil za svoje sovražnike, ter nam zapustil zgled, da tudi mi posnemamo njega. Pravi keršanski ljubezni nič pretežkega ni; močneja je, 91 kakor smert. »Ljubezen kjer je, velike reči dela ; ako jih ne, ljubezen ni,“ pravi sveti Gregor. Ker pa le sv. Duh s svojo gnado naše serce pripravno stori, da ljubi Boga čez vse, in bližnjega, kakor samega sebe, po besedah svetega Pavla, ki pravi, da „1 j u b e z e n Božja je izlita v naše serca po svetem Duhu, kteri nam je bil dan; (Rim. 5, 5.) zato pravimo, da tudi lju¬ bezen je »dar Božji od Boga vlita čednost." — Zdaj ljubi moji poslušavci! bote vedeli, da tiste tri mo¬ litve, ktere navadno po vsaki pridigi molimo in jim tri Božje čednosti pravimo, same na sebi niso Božje čednosti; ampak so le besede, s kterimi razodevamo vero, upanje in ljubezen, ki morajo biti v našem sercu od Boga vlite. Ni pa gotovo, da tri Božje čednosti že res v svojem sercu ima, kdor te tri molitvice moli; lehko se jih nauči ali bere tudi nevernik, ki v Boga ne veruje, vanj ne upa in ga tudi ne ljubi. In ker so te Božje čednosti “v naše serca vlite, jih lehko mnogotero, s temi ali z drugimi besedami obud ujemo. Tora j naj vas nič ne moti, ako slišite, da se te Božje čednosti povsod enako ne molijo. Božje čednosti so toraj povsod in vedno ravno tiste, naj se že s kratkimi ali z dolgimi besedami na znanje dajejo ali molijo. Bog daj, da bi mi vsi te Božje čednosti obilno v svojem sercu imeli; kajti ni je veče nesreče za človeka, kakor je ta, ako eno ali vse tri Božje čednosti zgubi. Ako zgubiš vero, vgasnila ti je luč v največi temoti. Kam se hočeš djati? Va¬ rujmo se, da nam luč več ne vgasne; zato vas še enkrat opom¬ nim, bežite pred lučnjaki sedajnega spridenega sveta; menda ni bilo še kdaj na svetu toliko zaničevanja svete vere, kakor sedajne čase ? — Ako zgubiš u p a n j e, britkosti te bodo, nesreče in težave tega svetit zgrabile, kakor valovi brodnarja 92 brez sidra v sredi morja. Kako se jim boš vbranil, ker se nimaš koga prijeti? O nesrečen človek brez keršanskega upanja! — In je v tvojem sercu ugasnila prava ljubezen Božja, oh potem te bodo hude strasti in pregrehe hitro oko¬ vale v železje, kakor omreži pajek vjeto muho. In težko se jih boš znebil. Blagor pa človeku, kdor obvaruje te tri Božje čednosti. On stoji na treh preimenitnih stebrih zveličanja svojega. In ako bi se svet tudi na kosce razdrobil; pravični kristjan ostane sta¬ noviten v veri, terden v zaupanji in goreč v ljubezni; in to na vekomaj. O zato, le zvesto deržimo se teh Božjih družic, pogosto jih obudujmo, da bomo v živi veri, v terdnem zaupanji in v goreči ljubezni živeli in umerli. Tako bomo tam v več¬ nosti gledali, kar tu verujemo; bomo vživali, kar tu upamo; pa večno ljubili, kar že tu ljubimo; kajti sv. Avguštin pravi: »Vera postavi podlago za hišo Božjo, upanje poslopje sozida, ljubezen ga dokonča." Zato sklenem z besedami sv. Pavla: »Zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje; največi pa med temi je ljubezen." (I. Kor. 13, 14.) Amen. VIII. Kersanski nauk. 1. Kdaj smo dolžni obudovati Božje čednosti ? — 2. Zakaj moramo obudovati Božje čednosti? Božje čednosti, od kterih smo se v zadnjem keršanskem nauku učili, so tisto eno potrebno, od kterega je naš ljubi Zveličar Jezus Kristus toliko skerbni Marti rekel: „L e e n o je potrebno." (Luk. 10, 42.) Kajti v duhu živ je le 93 tisti, kteri vse veruje, kar Bog in njegova sveta cerkev uči, kteri na Boga vse svoje zaupanje stavi, in kteri njega iz vsega svojega serca, iz vse svoje duše, iz vseli svojih moči ljubi; kdor pa teh čednost nima, je na duši mertev. Zato kaj lepo piše sv. apostelj Pavel v pismu do Rimljanov: »Opravičeni iz vere imejmo mir z Bogom poGospodu našem, Jezusu Kristusu, po kterem imamo tudi po veri pristop k tej gnadi,v kteri stojmo in se hvalimo z upanjem veličastva Božjih otrok... TJ p a n j e pa ne osramoti, k e r j e ljubezen Božja izlita v naše serca po svetem Duhu, kteri nam je bii dan.“ (Rim. 5, 1—5.) Sv. Frančišek Salezij primerja vero tistemu oblaku in tistemu ognjenemu stebru, ki je Izraelcem pot kazal skozi puščavo; upanje pa mani, s ktero jih je Bog preživljal; ljubezen pa skrinji zaveze, ktera jih je pripeljala v obljubljeno deželo. Sveti Bernard pa tako-le uči: »Vera pravi: Veliko in nerazumljivo je Bog pripravil svojim zvestim. Upanje pravi: Za me je vse to pripravljeno. Ljubezen pa pravi: »Hitro potečem za tim.“ Ker tedaj te tri Božje čednosti uotrajnemu življenju v Jezusu Kristusu podstavo dajejo, in brez teh čednost svojega keršanskega življenja zunajno razodevati ne moremo; ravno zato moramo te tri Božje čednosti večkrat obudovati. In tako nastane vprašanje: 1 . Kdaj smo dolžni obudovati Božje čed¬ nosti? Naša perva, najimenitniša dolžnost je, da Boga, svojega Gospoda, častimo in njemu služimo. To bomo pa storili, če vanj verujemo, vanj zaupamo in ga čez vse ljubimo. Zato smo dolžni, da s tisto, nam pri sv. kerstu podeljeno, vlito milostjo Božjo, kakor hitro se zavemo, svoje serce k Bogu povzdignemo. 94 Pervi, najpotrebniši pripomoček, da dosežemo svoj namen, da se sklenemo s svojim Bogom, je toraj vera v tiste svete resnice, ktere nam je mili stvarnik razodel. In a,ko smo tako nesrečni, da smo z grehom pretergali sveto vez, ktera nas je z Bogom vezala, moramo po poti pokore nazaj k Bogu se oberniti. Pa niti pervo, niti drugo ni mogoče brez vere, upanja in ljubezni. Te čednosti so podstave, so stebri, na ktere moramo postaviti poslopje naše vere, tako da velja od vseh teh treh čednost, kar pravi sv. Avguštin že od vere: „Vera je podlaga vsega dobrega, začetek človekovega zveličanja. Brez vere ne more biti nihče otrokom Božjim prištet; kajti brez vero ne zadobi noben človek gnade opravičenja tu na zemlji, pa tudi ne večnega življenja na uuem svetu." Duhovno pohištvo v nas bo v veri vstanov- Ijeno, v upanji zidamo in v ljubezni končano. „B r e z vere je nemogoče Bogu dopasti." (Hebr. 11, 6.) V veri moramo začeti delo svojega zveličanja, da bomo res dosegli, kar nam je Bog obljubil, in kar smo njegovi obljubi verovali iu kar smo od njegove zvestobe pričakovali. In to pa je obljub¬ ljeno in pripravljeno le tistim, kteri njega ljubijo. Mislim da spoznamo zdaj, zakaj sv. apostelj Pavel pravi: Zdaj, to je v tem življenji, ostanejo te tri čednosti, vera, upanje in ljubezen, brez kterih nobena druga čednost ni ker- šanska, ne za večno življenje zasluživna. Vera je, ki razsvit- ljuje in podverže našo pamet; upanje do večnih dobrot nas uterduje v nadlogah tega življenja, in serce od pozemeljskih dobrot odločuje; ljubezen pa nas očiščuje in na Boga navezuje. Vse tri so pa med seboj tako sklenjene, tako zvezane, da ena brez družili nič ne velja, kakor pravi sv. Pavel: „A k o b i pa ljubezni ne imel, nič nisem. In ko bi raz¬ dal ubogim v živež v s e s v o j e p r e m o ž e n j e i n ko bi svoje telo dal, tako da bi gorel, 1 j u- 95 bežni pa 1) i ne imel, mi nič ne pomaga." (1. Kor. 13, 2, 3.) Zato imamo sveto dolžnost, da se vadimo v teli Božjih čednostih, da bomo seme keršanskega življenja v sebi ohranili, ga vterdovali, in k vedno veči popolnamosti pripeljali. Dolžni smo toraj večkrat obudovati vse tri Božje čednosti, in posebno še: a) Kakor hitro se svoje pameti zavemo. Kaj je bolj pravično, bolj spodobno, kakor da se človek pre¬ cej po zavedi svoje pameti oberne k Bogu, svojemu stvarniku, da ga z dejanjem vere spozna za svojega najvišega Gospoda, da se mu tako zahvali za dobroto, da ga je vstvaril? In ko je človek prepričan, kako visok da je njegov namen, kaj mar ni spodobno in pravično, da hrepeni po njem, kteri ga je k toliki časti, za toliko zveličanje vstvaril ? O zares sveta dolžnost je, da človek to, da se je zavedel svoje pameti, najprej s tem ra¬ zodene , da veruje v Boga svojega stvarnika, kakor v večno resnico in pravico, da se zanese, upa vanj in ga ljubi kakor največo dobroto in lepoto. In ako to stori, z veseljem bo spol- noval zapovedi njegove, pa se bo skerbuo ogibal, najmanjši greh storiti in ga tako žaliti. b) Drugič smo dolžni tri Božje čednosti obudovati več¬ krat v svojem življenji. Kristjan moj! ako svojega telesa z vsakdanjo hrano večkrat ne okrepčaš, naglo bo osla¬ belo, omedlelo. Tako ne boš dolgo v stanu potrebne pravičnosti se ohranil, ako ne boš pogostoma svoje duše oživljal in krepčal s tim, da obuduješ vero, upanje in ljubezen. Zato radi in večkrat obudujte te tri Božje čednosti; ja vsak dan, posebno zve¬ čer, preden zaspite; saj se to lehko zgodi s kratkimi besedami, na primero: „Moj Bog, verujem v te, upam na te in ljubim le čez vse!“ Obudujte jih pa še posebno ob nedeljah in praz- 96 nikih. In takrat glasno z mašnikom vred molite tri Božje čed¬ nosti. To je naša sveta dolžnost. c) Vselej obudujmo te čednosti, ako nas napadejo kake skušnjave, zlasti še skušnjave zoper te čednosti same. Takrat kristjan! ako tvoja vera omabuje, te upanje opušča ali ti ljubezen ugasuje, oj hitro se zberi v svojem duhu in s ponižnim sercem zdihni: „Moj Bog! kakor otrok prave vere hočem ži¬ veti in umreti; odpovem se svoji revni in pičli vednosti, pa podveržem se popolnoma tvoji sveti veri. Kaj bi bila neki moja vera, ako bi ne presegala moje vednosti? In ti o večni Bog! ti bi ne bil Bog, ako bi ne bil nezapopadljiv, ako bi te ob- segla moja majhna pamet! Zato se na tebe, svojega vsega- mogočnega in neskončno resničnega Boga terdno zanašam. Tebe ljubim iz celega serca, ker si neskončno lep in vse ljubezni vreden!" — In ako si skušan, kakor zlato v peči, v ognji nadlog in težav, ako te tlačijo nesreče in britkosti, nadlegujejo hude skušnjave, obudi Božje čednosti — ozri se z očmi svete vere, poln zaupanja in ljubezni na križanega Jezusa in — po- lajšano ti bo; ozri se na to, kar te čaka unkraj groba, in v sredi največih britkost, v temoti britkih skušnjav boš napolnjen z notrajnim tolažilom, okrepčan z nebeškim zdravilom, in odšel boš ojstrim puščicam dušnega sovražnika. Nobena skušnjava te premagala, nobena britkost te potlačila ne bo, ako se zatečeš k svojemu Bogu v živi veri, v terdnem zaupanji in v goreči ljubezni. d) Posebno lepo obudi tri Božje čednosti, kedar hočeš prejeti kak zakrament. Prav potrebno ti je to, kedar se pripravljaš k zakramentu sv. pokore in hočeš prejeti zakra¬ ment presv. Rešnjega Telesa. Oj takrat ponovi živo vero, da Jezus, včlovečeni Bog sam, tvoji duši svoje gnade deli ravno takrat, kedar njegov namestnik zapovedane besede nad teboj 97 zgovarja in zakramentu primer jene znamnja opravlja; kajti Jezus Kristus ti po svojem namestniku pravi; »Pojdi v miru, tvoji grehi so ti odpuščeni!“ — Obudi terdno zaupanje, da ti mili Jezus ne bo odrekel nobene gnade, za kterokoli ga boš prosil; saj je ja on sam, ki ti skazuje toliko milost; saj je ja on sam, ki se ti samega sebe popolnoma da v zakramentu pre¬ svetega Rešnjega Telesa. Saj lahko rečeš s svetim Pavlom: »AkojeBog za nas, kdo je zoper nas! Kteri tudi svojemu lastnemu Sinu ni zanesel, temuč ga je dal za nas vse; kako da bi nam ne bil tudi ž njim vsega podelil?“ (Rim. 8, 31, 32.) In r avno zato obudi gorečo ljubezen do svojega nebeškega Zveli¬ čarja, ker te je on pervi ljubil in je dal svojo kri in svoje življenje za te. e) Najbolj potreba pa nam je Božjih čednost v zadnjem boju, o smertni uri. Kdaj bolj potrebujemo orožja kakor v vojski; naj hujša vojska pa bo o smertni uri, ko se bodo sovražniki naše duše zbrali in z vso močjo se vperali, da bi oslabeli nam vero, da bi poderli naše upanje, da bi zadušili vsako iskrico ljubezni Božje v nas. Tu, v tem zadnjem, pa toliko imenitnem boju mora biti kristjan oborožen z oklepom Vere in ljubezni, mora biti pokrit s čelado upanja, da se vojskuje kakor otrok luči po dne, da ga tema skušnjav ne premaga. Zdaj mora pokazati, da v Boga živo veruje, da se le nanj terdno zanaša, da le njega čez vse ljubi. Zdaj mora očitno biti, da ga Nobena reč od Boga ločiti ne more, da koperni po prihodu ne¬ beškega ženina; da hrepeni, biti sklenjen s svojim Bogom; da želi sprejeti skoraj plačilo, ktero je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo. — Ta vera, ktero kristjan obudi na smertni postelji, ga uči, da je smert po grehu na svet prišla, da jo mora v Juhu pokore čakati in se jej voljno podvreči. — Upanje mu Keršanski nauk V. p. II. 7 98 pa serčnost daje, da se smerti ne boji; kajti ve, da je dekla Božja, ki ga popelje pred obličje stvarnika njegovega; ve, da je smert le prag, čez kterega bo stopil v večno življenje. — Ljubezen pa ga navdihuje, da s svetim Pavlom kliče: »Želje imam razvezan i n s Kristusom biti." (Pil. 1, 23.) Kaj vam to iz življenja svetnikov spet enkrat kaj malega povem. Sto let po Jezusovem rojstvu je živela v Rimskem mestu pobožna vdova, kteri je bilo Zofija ime. Imela je tri lepo ker- šansko zrejene hčere. Najmlajši je bilo ime Fides, srednji Špes, in naj stareji, ki je štela še le dvanajst let, pa Karitas. Že imena kažejo, kako sveta, pobožna je bila ta družinica. Zofija se po naše pravi »modrost." Fides, Špes in Karitas pa se pravi: Vera, upanje in ljubezen. Poslušajte nekaj prav lepega od teh malih, pa svetih hčerk. Zavoljo vere v Jezusa Kristusa so bile vse tri v smert obsojene. Materi pa so bile obsojene še veče muke, da je namreč priča morala biti, kako so umorili njene toliko ljubljene hčerke. Ko je neusmiljeni rabelj vsem trem otro¬ kom glave posekal in so nježne trupla kervaveče pred materjo ležale, kaj je storila pobožna mati? — Premišljevala je, kako je večni Bog, naš nebeški Oča, dal svojega edinorojenega Sina v smert za nas grešne ljudi, ter je zdihnila: »O jaz srečna mati! za vredno sem spoznana, da darujem svoje tri nedolžne otročiče v čast presveti Trojici." Vsak dan pa je hodila na grob svojih hčer, ter je tam sedela, pa serčno hrepenela, ločena biti te zemlje in se skleniti s svojimi preljubljenimi hčerami. Zato je večkrat zdihovala: „0 moji otročiči, vzemite me k sebi!" In njena želja jej je bila spolnjena. Osmi dan je na grobovih zaspala — k večnemu miru. Vse štiri sveta cerkev svetnice časti. Kaj pa nas uči ta prigodba ? Kristjani moji! posnemajmo sveto Zofijo. Bodimo tudi mi tako modri. Hodimo ž njo vsak dan k trem prelepim nebeškim hčeram, ki se jim pravi: Fides, 99 Špes in Karitas, to je: Vera, upanje in ljubezen. Hrepenimo tudi mi, da bi bili vedno sklenjeni ž njimi. In ako posnemamo sveto Zofijo vsak dan, ako obudujemo Božje čednosti vsak dan, prišel bo tudi za nas tisti osmi dan, da bomo se sklenili v Bogu s temi čednostmi, da bomo zaspali — k večnemu miru. 2. Zakaj pa moramo te Božje čednosti več¬ krat obudovati? a) Božje čednosti obudovati je že samo na sebi najimenit- uiše, naj bolj blago delo vsacemu kristjanu. Se k Bogu popolnoma oberniti, njemu se vsega darovati, ž njim se naj terdnejši skleniti, kolikor je to vse človeku v tej solzni dolini mogoče, mar ni to naj imenitniše, naj lepše delo za človeka? Saj je ja to namen vsacega človeka. Pomislimo to malo bolj na tanko. Zakaj pravimo, da so vera, upanje in ljubezen Božje čed¬ nosti ? Mar zato, ker so nam od Boga vlite, podeljene ? Ne zato. Saj tudi druge, dejanske čednosti se nam s posvečujočo gnado Božjo podelijo pri opravičenji, to je pri svetem kerstu ali pri sveti pokori. Te čednosti se imenujejo Božje čednosti, ker nagib, Vzrok teh čednost je vselej in povsodi le Bog sam; kajti le zavoljo Boga verujemo, le zavoljo Boga upamo in le zavoljo Boga ljubimo. Res, da tudi Boga premišljujemo v raznih raz¬ merah ; vera nam kaže Božjo večno resnico in modrost; upanje njegovo neskončno dobroto, moč in zvestobo; ljubezen pa naj više, nezmerno bitje; ali v vseh teh razmerah je eden in ravno Bsti Bog, kteremu se duša v vaji teh čednost bliža in daruje, 'kukaj na zemlji, dokler je duša v telesu oklenjena in tukaj na Ptujem, zunaj svoje prave domovine biva, ne more se Bogu bolj Bližati, se ž njim bolj na tanko skleniti, kakor v vaji teh Božjih čednost. Tukaj na zemlji njegovega bitstva gledati ne more; z vero pa ga gleda vsaj nekoliko, kakor v megli, skozi J* 100 zerkalo, pravi sveti Pavel. (I. Kor. 13, 12.) Z upanjem si vživlja terdno nado, da bo enkrat ga gledala od obličja do obličja; z ljubeznijo pa se vadi že zdaj, kar bo delala vekomaj. In ko se duša tako v teh čednostih k Bogu oberne, pa ne pride prazna k njemu. Samo sebe prinese Bogu v dar; kajti daruje mu svoje najimenitniše, najboljše zmožnosti z vsemi najžlahtnejšimi nagnjenji. Ja zares! vera je v resnici daritev, kakor jo imenuje sv. Pavel. (Fil. 2, 17.) Vera je, ako prav premislimo, daritev na¬ šega uma. V veri se človek ponižno podverže neskončni resnici in modrosti Božji. On v nemar pušča natorne spoznanja in pridobljeno vednost, on zaverže navzete presoje in že stor¬ jene sklepe, se upira zunajnim čutilom in hudim navalom prirojenega napuha; on ne posluša in nič ne porajta zasmeho¬ vanja oslepljenih prostomišljencev in novih nevernikov. Ne beli si glave, ne verta steržena, brez dvoma za resnico vzame vse, kar je razodel Bog, ki je neskončna resnica in modrost. In to vse le zato, ker je Bog neskončna resnica in modrost. To ljubi moji! je velika, Bogu dopadljiva daritev. Upanje je daritev, od ktere Gospod sam pravi: „Hvalni dar me bo častil." (Ps. 49, 23.) Zares je upanje pre- imeniten dar, in sicer daritev volje, kterega kristjan daruje Božji dobroti, njegovi vsegamogočnosti in njegovi zvestobi. Kristjana, ki ima pravo keršansko upanje, ne plaši natorna boječnost, ne prirojena nestanovitnost; ne dela nobenih pomislikov; ne po¬ sluša nezmerno boječe vesti, ne porajta strašivnega navdajenja peklenskega zapeljivca; celo grozovita resnica svetega evangelija od malega števila izvoljenih ga ne vstraši, tudi to ga ne zbega, ko spozna svojo nesmožnost, ve, da ima le malo ali celo nič zasluženje in vidi koliko in kako velikih grehov da je storil pa vendar prav ni obžaloval teh pregreli. Akoravno misli na velikost in 101 neskončnost obljubljenega zveličanja in spozna, da le s pomočjo gnade Božje zamore doseči svoj namen; vendar terdno in ne¬ skaljeno pričakuje vse to od neskončne dobrote, moči in zvestobe Božje in sicer le zato, ker mu je vse to obljubil večni Bog. Kaj ni to preimeniten dar svoje volje! Kaj pa še le ljubezen, ki je po besedah svetega Pavla zmed vseh treh Božjih čednost naj veča, naj imenitniša? Ali bi prava ljubezen ne bila tudi daritev? O pač še kaj za en dar, v kterem bo v čast najvišega, neskončnega bitja serce človeško popolnoma darovano; v kterem se človek z dušo in s telesom, z vsemi močmi, nagnjenji in poželjenji vsega svojemu Bogu vda. V tej ljubezni odtergamo svoje serce z vsemi njegovimi nagnjenji, vstvarjenim rečem, pa ga navežemo celega na stvarnika svojega. Tu razun Boga ne ljubimo nič, kakor le zavoljo Boga. Njega pa ljubimo iz celega svojega Serca, iz cele svoje duše, iz vseh svojih moči; in sicer le zato, ker je najviše, neskončno bitje, vse ljubezni vredna lepota in dobrota. Iz tega pa izhaja natorni sad te ljubezni in to je: Zedi¬ njenje z Bogom. Kajti ljubezen je tista vez, ki serce navezuje. Tudi vera pomaga; tudi upanje stori svoje; kajti vera nam kaže neskončno dobroto, upanje nas vnema za njo; ljubezen pa se oklene te dobrote in zakliče z ljubečo nevesto v visoki pesmi: »Našla sem ga, ki ga moja duša ljubi; prijela s e m ga in ga ne spust i m.“ (Vis. pes. 3, 4.) Poglejte kristjani! kako neZrečeno imenitno delo je le edino obujenje treh Božjih čednost! Kakošno zasluženje pa še le za- dobi kristjan, ki se vedno vadi v tem preblagem obujenji! O gotovo on na se oberne oči vseh nebeških duhov in dopadanje najvišega bitja! — Ko so skrinjo zaveze s Sionske gore v novo zidani tempelj slovesno nesli, šel je kralj Salamon v kra¬ ljevi bliščobi, obdan od starašinov ljudstva, od knezov vseh 102 rodov; pa to ni bilo najimenitniše slavnega obhoda. Krona te krasne procesije je bila v tem, da je Salomon pripravil nešteto versto klavne živine v dar, da so skoraj pri sleherni stopinji eno ali drugo žival zaklali in Bogu darovali. Sveto pismo pravi: „KraljSalomon pa, in vsa množicalzraelova, ki se je bila sošla k njemu, je hodila ž njim pred skrinjo; in darovali so ovec in volov brez cenitve in števila." (III. Kralj. 8, 5.) Glejte tej slavni procesiji enako dela kristjan, ki obuduje Božje čed¬ nosti večkrat na dan. On hodi, spremljan od svojega svetega angela varha med vednim darovanjem po poti proti svetemu raju, in nese svojo dušo, živo skrinjo v njej prebivajočega Bož¬ jega Duha, v tisti tempelj, kterega napolnjuje Gospod s svojim veličastvom v zveličansko vživanje svojini izvoljenim; pa krist¬ jan daruje toliko imenitniše darove, kakor Salomon, kolikor imenitniši je um, volja in serce pametnega človeka oziroma neme darivne živali. In, o kako srečen, presrečen je kristjan v tej trojni daritvi! , Kaj vam hočem še več pripovedati, zakaj naj kristjan se vadi v obujenji treh Božjih čednost? Vendar naj vam še nekoliko povem, kolikanj dobi¬ ček nam dodeli tako obuj en j e? b) Ne bom vam pravil, da človek, ako je v stanu gnade Božje, pa obudi tri Božje čednosti, se vdeleži tistih splošnih dobrot, ki so sklenjene z vsako čednostjo — da z obujenjem se množi čednost sama; da bo z vsakim obujenjem zbrisano neko¬ liko zaostalih časnih kazen; si pomnožimo dopadenje Božje, po¬ svečujočo gnado Božjo; si prislužimo eno stopinjo višej v ne¬ beškem kraljestvu. Vsega tega se vdeležimo tudi z obujenjem treh Božjih čednost. 103 Ali še veliko več dobička imamo od teh čednost. Posebno o času sedaj n i h britkost. V nadlogah in težavah, naj že pridejo, od koder koli si bodi, nas bo podpirala in okrep- čevala živa vera v naj boljšo, naj modrejšo previdnost Božjo, ktera z očetovsko skerbjo vedno čuje nad nami; podpiralo in krepčalo nas bo terdno zaupanje, da po poti križev in težav pridemo k neznani sreči, ktere ni videlo nobeno oko, ni slišalo nobeno uho in ni občutilo nobeno človeško serce. Gloreča lju¬ bezen nas pa toliko vnema, da smo veseli in srečni, da po naj svetejši volji Božji kaj terpeti zamoremo; kakor je rekel sv. Pavel: „P o 1 n sem tolažbe, preobilno veselja imam pri vsi naši nadlogi." (II. Kor. 7, 4.) In tako veselje so občutili vsi svetniki v svojih nadlogah; kajti vera, upanje in ljubezen je napolnjevala njihove serca. Taki sad bomo pa le imeli, ako se urimo, ako večkrat obudujemo tri Božje čednosti. O preljubi! kaj bolj zadovoljni bi mi bili, kako lahko bi svoje križe nosili, ako bi večkrat vero, upanje in ljubezen obudovali. Koliki dobiček nam dajo Božje čednosti v skušnja¬ vah, smo že nekoliko slišali. Kdor ima te čednosti, ima zmirej pripravljeno najboljše orodje zoper dušne sovražnike. Ako se vzdiguje v njem poželjivost mesa, živa vera, da je ojstri sod¬ nik povsod pričujoč, jo maboma pogasi. Ako ga svet s svojo nečimernostjo slepi, pogleda v sv. nebesa in to hrepenenje po nebeških dobrotah ga neobčutljivega stori. Ako ga satan zvi¬ jačno zalezuje, prava ljubezen „ ga k nebesom povzdiguje. Saj če je serce napolnjeno teh čednost, nima noben greh prostora v njem. In kaj se hoče bati na zadnjo uro pobožni kristjan, kteri se je v svojem življenji vedno vadil v teh božjih čed¬ nostih? Bolečine in slabosti telesne mu ne pripuščajo opravljati 104 dolgih molitev, ne storiti kaj druzega dobrega; vendar se v svojem sercu lahko sklene s svojim Bogom v živi veri, v terdnem zaupanji in v goreči ljubezni. Tega pa nikakor storiti ne more, kdor se v življenji ne vadi v teh čednostih. In kako hudo mora biti človeku na smertni postelji, ako teh čednost obudovati ne zna. Česar se pa človek v življenji ni učil, v smerti tudi se naučil ne bo. Še celo po smerti bomo imeli lep in velik dobiček, ako večkrat in lepo obudujemo tri Božje čednosti. Prikrajšamo ali pa si celo popolnoma zbrišemo vse časne kazni, ktere bi terpeti mogli še po smerti. »Veliko grehov jej je od¬ puščenih, ker je veliko ljubila", rekel je Jezus sam od spokorne Magdalene. (Luk. 7, 47). Tu nas Jezus uči, da popolnoma ljubezen, enkrat obujena, nam zbriše tudi naj veči grehe. »Komur se pa manj odpusti, manj ljubi," je še pristavil Jezus Kristus. In s tem nas uči, da, kolikor bolj serčno in kolikor bolj vneto obudimo te čednosti, toliko več kazen nam bo tudi odpuščenih. Mogoče je, da edino to, da serčno obudimo popolnoma ljubezen, zbriše ves dolg, vso kazen in dušo tako očisti, da bi šla naravnost v nebesa, ako bi se takrat ločila iz telesa. Vendar to milost zamore upati le tisti, ki se vedno bolj in bolj vadi v teh čednostih, in tako k taki popolnamosti pride. Ako pa tudi take popolnamosti vsak ne do¬ seže, zamore s to vajo zbrisati vselej vsaj nekoliko in sčasoma tudi vse kazni, da tako odide vicam; zlasti ker k temu mu pripomorejo še od cerkve za to vajo podeljeni odpustki. Za obujenje Božjih čednost je namreč papež Benedikt XIV. te le odpustke dodelil: Sedem let in sedemkrat štirideset dni, kolikorkrat te čednosti kdo obudi. Popolnoma odpustek en dan v mescu, kedar zakramente svete pokore in svetega Rešnjega Telesa .prejme in navadne molitve za odpustke opravi, kdor te 105 čednosti vsaki dan obuduje. Tudi še popolnoma odpustek ob smertni uri zadobi, kdor te čednosti v svojem življenji zvesto moli. Ni pa ravno zapovedano kako in s kakošnimi besedami se morajo obudovati tri Božje čednosti, da se zadobijo te duhovne dobrote. Da se to le godi iz ljubezni do Boga, naj se te čed¬ nosti v kratkih besedah ali če še to ni mogoče, v svojem sercu obudijo. Toraj verovati moramo vse razodete resnice zato, ker jih je razodel Bog, ki je neskončna resnica in modrost. Upati moramo odpuščanje svojih grehov, gnado Božjo in večno zveli¬ čanje zato, ker nam je vse to obljubil Bog, ki je neskončno dober, vsegamogočen in zvest. Ljubiti pa ga moramo zato in čez vse, ker je neskončna svetost in lepota, vse ljubezni vredna dobrota. Zato ljubi moji kristijani! Kolikor bolj živo bomo verovali vse od Boga razodete resnice; s kolikor večimi željami bomo hrepeneli po tistem nezmernem veselji, ktero nam je Bog ob¬ ljubil ; in kolikor bolj goreče bomo ljubili Boga, kteri od nas čez vse ljubljen biti hoče; —toliko zvestejši mu bomo služili, toliko več z grehi zasluženih kazen bomo zbrisali in toliko bolj gotovo bomo svoj namen dosegli. Prosimo toraj Boga, da v nas ohranja in pomnožuje te čednosti, ktere nam,je že pri .svetem kerstu v našo dušo vlil. Ponavljajmo večkrat svojo vero v vsega- mogočnega, neskončno svetega in pravičnega Boga, ;ki je povsodi pri nas, naše naj skrivnejše misli ve pa vse hudo sovraži in kaznuje, vse dobro pa ljubi in plačuje. Spominajmo se večkrat svetih nebes in večnega življenja, pa recimo sami pri sebi: Kedar bodo ti kratki dni tu na zemlji mi stekli, pričelo se bo me drugo življenje, ki nikdar jenjalo ne bo. Čez malo in Gospod me bo poklical od tod, da bom prejel večno plačilo, kakoršno si zaslužil bom. Take misli nas bodo ohranile na pra¬ vem potu, in ako smo ga zgrešili, bodo nas nazaj pripeljale; 106 take misli nas bodo tolažile v terpljenji, v britkostih in težavah, nam bode moč dajale v vseh skušnjavah, da zvesti ostanemo svojemu Bogu in ga ljubimo čez vse. Vadimo se toraj v teh Božjih čednostih ne le vsak dan; ja vadimo se vsako uro, vsak čas; ako tudi ne vselej z besedo, vsaj v svojem sercu obudujmo živo vero, terdno zaupanje in gorečo ljubezen! Ja preljubi! neprenehoma, vedna naj bo ta vaja in tako dolga naj bo, da se vera z upanjem v zavživanje sama spremeni, ljubezen pa svojo popolnamost dobi. Ja o Go¬ spod, moj Bog! jaz verujem v te, jaz upam v te, te ljubim čez vse! Amen. IX. Keršanski nauk. B. Dejanske poglavitne čednosti. 1. Modrost. Jz obilnosti serca usta govor 6 ,“ je star pre¬ govor, kterega je izustil tudi naš Zveličar Jezus Kristus. (Mat. 12, 34.) In to prav po pravici; kajti beseda je zvesto vnanje znamenje znotrajnih misel in vsega človeškega bitja. Vsak člo¬ vek je tako vstvarjen, da ima notrajni, natorni nagon, kteri ga vnema, jo sili, da kaže z besedo ali z dejanjem zunajne, kar v svojem sercu ima ali občuti, naj bo to že dobro ali hudo. Kdor v sebi ima vero, upanje in ljubezen do Boga, kdor je sebe v res¬ nici Bogu daroval, ter je tako rekoč napolnjen s temi Božjimi čednostmi; ta bo to tudi zunajno pokazal, s svojim zaderžanjem in obnašanjem do Boga in do bližnjega. In iz teh Božjih čed¬ nost tečejo, kakor iz trojnega svetega vira, vse druge čednosti, ktere imenujemo dejanske čednosti; kajti po teh je vredjeno vse naše dejanje. 107 K t e r e so dejanske čednosti? Dejanske čednosti so te le: 1. Modrost. 2. Zmernost. 3. Pravičnost. 4. Serčnost. Naj vam nekaj malega od teh čednost sploh povem, pre¬ denj vam vsako posebej opišem. Modri mož tako le piše: „M o d r o s t uči zmernost in razumnost, in pravičnost in serčnost; nemo njih ni nič bolj v prid ljudem vživlje- nji.* (Mod. 8, 7.) Te čednosti imenujemo poglavitne čednosti; ali kakor so včasih rekli: Kardinalne čednosti. Zakaj? Poglavitne čednosti se imenujejo, ker so glava vsem dru¬ gim čednostim, ali podlaga keršanske pravičnosti. Kakor mora imeti vsako zidanje svojo podlago, in brez podlage hi razpadlo, tako se operajo vse druge čednosti nate štiri čednosti; te no¬ sijo vse druge, kakor štiri poglavitni stebri. In ker se vse druge Čednosti stavijo le na te štiri, se po pravici imenujejo pogla¬ vitne dejanske čednosti. Zakaj pa se imenujejo „kardinalne čednosti?" To ime je latinsko; „kardo“ se pravi po naše „tečaj". S to besedo »kardinalne čednosti" naznanjamo, da so te čednosti, tako rekoč, tečaji, okoli kterih se vertč vse druge čednosti. Zato hi jih mi imenovali „ tečajne čednosti." Kakor namreč vrata na tečaju stojd in se vertd, in brez tečaja bi se niti ne odperale niti zaperale, bile bi brez koristi, ja bi vrata ne bile; tako so postavljene in se veršijo vse čednosti na štirih pogla¬ vitnih čednostih. Brez teh bi ne bile Bogu dopadljive, ne nam koristne; ja bi čednosti ne bile. Lepo pravi naš Božji Zveličar 108 Jezus Kristus sam: »Vsak, k fcer i sliši moje besede in jih s p o 1 n u j e, (tedaj vsak pobožen kristjan), je podoben modremu možu, kteri je pozidal svojo hišo na skalo; in ploha se je ulila in prišle so vode in vetrovi so pihali, in so se v tisto hišo vperli, in ni padla; zakaj vstavljena je bila na skalo." (Mat. 7 , 24, 25.) Skala tedaj , ki zoperstoji vsem napadom, vsem skušnjavam sveta, satana in mesa in vsem britkostim, celo grozi pred smertjo in prihodnjo sodbo — ta skala pri zidovji vseh čednost je štirivoglena podlaga štirih po¬ glavitnih čednost. „Ta hiša ima štiri vogle, pravi sveti Gtrogor, kajti popolnoma zidovje našega duha (naše pobožnosti) sloni na modrosti, zmernosti, pravičnosti in na serčnosti. Na štirih voglih sloni ta hiša, zato ker vse zidanje vsacega dobrega dela se vzdiguje na teh štirih čednostih." Te poglavitne čednosti so matere vsem drugim čednostim, kajti iz teh izhajajo, se rodijo in bodo rojene vse druge čed¬ nosti. Vsaka teh čednost ima svoje posebne čednosti, ktere iz¬ hajajo iz nje. Modrost ima v sebi previdnost, ki se ozira na prihodnji izid, da človek previdi, kaj mu je koristi; pre- vdarnost, da vse okoliščine varno premisli, da zamore v kaki zadevi pravo sodbo skleniti; sveto skerb ali čuvanje, ki spozna vse nasprotnosti, ktere žugajo čednosti, ter se jih pazno ogiba; tudi izhaja iz modrosti tista delavnost, tista pridnost, s ktero človek vse ob svojem času doverši, kar mu modrost nasvetuje. — Zmernost ima v sebi: Miloto, dobroto, krotkost, poniž¬ nost, sveto ojstrost, zderžnost in čistost. — Iz pravičnosti izhaja: Bogoljubnost, pobožnost, pokorščina, hvaležnost, usmilje¬ nost, iradodarnost, priljudnost in postrežljivost. — Serčnost pa rodi: Močnodušnost, terdno zaupanje, poterpežljivost, priza¬ nesljivost, stanovitnost in moštvo ali junaštvo. 109 Kakor je pa vsaka teh poglavitnih čednost mati drugim čednostim, tako so pa tudi med seboj popolnoma zedinjene in sklenjene. Sv. Bernard lepo pravi: »Pravičnost išče, modrost najde, serčnost si prisvoji in zmernost obderži.“ On hoče reči: Pobožni človek si prizadeva, na tankp spolnovati voljo Božjo. K temu mu pa pomagajo štiri poglavitne dejanske čednosti. Pravičnost ga priganja, da vse preišče, pregleda, kaj, mu je storiti; modrost mu kaže pripomočke in pota, da svoje dolž¬ nosti spolnovati zamore; serčnost ga oboroža, da premaga vse zaderžke in odverne vse skušnjave; zmernost pa ga uči, da ohranja v čednosti pravo mejo, da tirjatvam njenim zadostuje, pa vendar nespametno mej ne prestopi. — Modrost nas razsvitljuje, da razločimo, kaj je prav in kaj ni prav: pravičnost nas ob- derži na pravi stezi proti večnosti, da ne zaidemo niti na desno, niti na levo; zmernost nas v berzdi ima, da zatajujemo nepri- puščeno poželjenje; serčnost nas pa okrepčuje, da se vstavimo in premagamo vse, kar nam opovera na poti svete čednosti. Grlejte, kako lepo so združene vse te štiri čednosti, da nam po¬ magajo, -staviti veliko in predrago zidovje prave pobožnosti! Zdaj bomo pa te čednosti vsako posebej nekoliko premiš¬ ljevali. Naj poprej stavim vprašanje: 1. Kaj je keršanska modrost? Modrost sploh je znanje ali poznava tistih reči, ktere naj bi človek poželel in kterih naj bi se ogibal; ali modrost je vednost, ki nas uči, kaj je koristnega in kaj je škodljivega. , Ker pa to, kar mi poželeti ali česa se ogibati moramo, ima svoj gotovi namen, zakaj poželimo? ali zakaj se ogibljemo? zato je modrost sploh ročnost ali urnost našega duha, s ktero si posta¬ vimo poseben namen ter si zvolimo pripravne pripomočke, da In namen dosežemo. 110 Namen pa, in tudi pripomočki, da dosežemo namen, so ne- pripuščeni, ali pripuščeni ali celo zapovedani. Ako je namen nepripuščen, ali ako so v dosego postavljenega namena izvoljeni pripomočki nepripuščeni, taka modrost., pravi sveti apostel Pavel, da je sovražnica Božja, da je smert naši duši. (Rim. 8, 6.) In take modrosti je zlasti današnje dni neizrečeno veliko med ljudmi. Saj posvetnjaki vse svoje dušne in telesne moči, vso svojo zvijačo in prekanjenost napenjajo, ako se jim kaže le mal dobiček, ali da zamorejo vživati posvetno razveseljevanje, ali si pridobiti hvalo ali vdanost druzih ljudi. Zato pravi Jezus Kri¬ stus: »Otroci tega sveta so modre j ši v svojem rodu, kakor otroci luči.“ (Luk. 16, 8.) To je, po¬ svetni ljudje so razumniši, bolj marljivi in skerbni, si poslužu¬ jejo pripravnih pripomočkov, se bolj trudijo, da dosežejo svoje časne namene, posvetne dobrote in razveseljevanja, kakor si prizadevajo pobožni, da bi z dobrimi deli dopadli Bogu in si nabirali zakladov za svete nebesa. Tako si je modro vedel po¬ magati krivični hišnik evangeljski, da mu ni bilo treba niti ko¬ pati niti beračiti. Dolžnikom svojega gospoda je zbrisal veliko dolga, da bi odstavljenega vzeli pod svojo streho. — Tako zvito so delali judovski poglavarji, farizeji in pismoučeni, kedar so tožili Jezusa Ponciju Pilatu. Po svoji veri med prazniki niso smeli stopiti v sodno hišo; zato so prosili Pilata, da je vunkaj prišel. — Tak grozovit zgled posvetne modrosti je Judež iz- dajavec. Ko je videl, da je Lazarjeva sestra z dragim mazilom Jezusove noge mazilila, menil je hinavsko: „Zakaj bi se to mazilo raj ne prodalo za tri sto denarjev, in bi se ubogajme dalo?“ In tako modro mislijo in delajo otroci tega sveta še dan današnji, ter vse njihove gnanje in divjanje gre le v to, da bi stregli svojim čutilom, da bi si pridobili časnega dobička, i 111 da* bi oslepili svojo vest in odšli časni kazni. Vse to je pa le posvetna modrost. Ako pa otroci tega sveta vso svojo modrost napenjajo, da bi dosegli svoj časni, vendar ne gotov dobiček, mar ne bomo mi si veliko bolj prizadevali, da si zvolimo in rabimo vse tiste Pripomočke, s kterimi zamoremo najprej in naj gotovši doseči «voj namen, to je, da smo Bogu dopadljivi in se večno zveli¬ čamo? Ker pa niso vsi pripomočki enako primerni in mi sami vselej ne moremo spoznati, kaj nam koristi in kaj nam škoduje, glejte ljubezen Božjo! nas je Jezus Kristus učil, kterih pripo¬ močkov se poslužiti moramo, da bomo svoj namen dosegli. In kdor to stori, je keršansko moder. Keršanska modrost je toraj tista čednost, s ktero kristjan vse v svoje dušno zveličanje pripravne pripomočke iz¬ voli in zveršuje, vse pa opusti, kar bi mu k temu opoverati Zmoglo. Keršanska modrost obsega vse le dobre , pripuščene miniene in pripomočke; kajti je čednost ali urnost v dobrem; lle pa v nepripuščenem ali v hudobnem. Ta modrost pa nima pred očmi le posameznih namenov, kakor na primero gleda moder gospodar le na to, da bi koristno vodil svojo kmetijo ali moder vojskovodja svojo vojsko. Tudi ne gleda keršanska mo¬ drost le na časno, ampak ona vreduje vse človeško življenje, da bi človek živel po vseh zapovedih Božjih in tako dosegel svoj Oajviši namen, to je večno zveličanje. Torej je keršanska mo¬ drost le v tem, da človek spozna svoj čeznatorni namen in da v dosego tega namena spozna vselej, v vseh okoliščinah tudi Pripravne pripomočke, in si tiste izvoli in tudi ž njimi dela. Sv - Avguštin pravi: »Keršanska modrost je ljubezen ali želja, ktera razumno izvoli to, kar k Bogu pelje, beži pa pred tem kar od Boga od vrač uje. “ 112 2. Da bomo pa to na tanko razumeli in tudi na se ober- nili, poglejmo, kako in kaj dela človek, kteri keršansko modrost zares ima. In sicer naj poprej poglejmo: a) Kako se keršansko modri obnaša v čas¬ nih rečeh? Modri kristjan ima pri vseh svojih delih in opravilih vedno pred seboj svoj čeznatorni namen, ima vedno in povsod pred očmi svojo prihodno, edino pravo in večno domovino, ki je tam v nebesih. Ve in dobro spozna, da ta do¬ lina solz ni njegov pravi dom, da je tukaj le ptujec, oddaljen od svojega stvarnika, od svojega začetnika, zato prevzame vse britkosti in težave, vse skerbi, dejanje in nehanje in vse dela in opravila kakor od Boga mu naloženo opravilo. On ne zame¬ tuje svoje časne sreče, temuč skerbi in dela, da si časno srečo pridobi in množi s tim, da je priden, razumen in varčen; ven¬ dar pa svojega serca na to nič ne navezuje. On spozna, da je nečimerno in minljivo vse časno, zato pa ni prevzeten, se ne napihuje v sreči, pa tudi ni nezmerno žalosten v nesreči. On ne išče posvetne bliščobe in veljave velike, pa tudi ni omazan, ne lakomen. Vse časne dobrote so mu le stopnjice, pripomočki, s kterimi se povzdiguje vedno višej k pravi, večni dobroti, k svojemu Bogu. Tudi svojih talentov, svojih dušnih moči ne za- greblja, ampak prav pridno jih rabi; ali pri tem zopet nima druzega namena, kakor le, da bi po svoji moči pripomogel k temu, da se razširjuje Božja čast, splošni blagor in sreča bližnjega. Drugič se pa modri vselej prav posvetuje, preden kaj počne ali stori, kakor je pisano: »Pred vsemi deli naj bodi resnična beseda pred teboj, in pred vsakim dejanjem terden svet." (Sir. 37, 20.) Po tem nauku se modri sam seboj posvetuje, prevdarja na tanko 113 vsako stvar in dobro premišljuje, ali je pripuščena, dobra, ko¬ ristna, in pravična; ali ne nasprotuje kaki Božji ali cerkveni zapovedi, ali ni nevarna dušnemu zveličanju; ali je pravi čas, pravi kraj ali so jej ugodne druge okoliščine. Modri prevdarja svoj namen, ali je dober, čist zadosti, v skerbi je, da bi ga ne vodil napuh ali lastna ljubezen, ali goli dobiček, ali celo nevoščljivost ali kaka druga strast. Tudi pretehtuje svoje moči, svoje vednosti, ali bo shajal, da bi namenjeno dejanje opravil Bogu dopadljivo, ne pa sebi ali bližnjemu celo v škodo. Da bi v vsem tem pravo zadel, rad tudi druge poprašuje za svet; °n uboga, kar je rekel stari Tobija svojemu sinu: „Išči vse- 1 e j sveta pri modrem." (4, 19.) In ko je vse to dobro prevdaril, zdaj še le išče si pripomočkov, s kterimi hoče doseči svoj namen. Ko je svoje dni Sirakuzanski kralj po sejmu hodil in pre¬ gledoval blago in robo, ktero so ljudje prodajali; vgledal je rioža, ki se zelo modro derži, pa ni videti, da bi kaj na pro¬ daj imel. Kralj ga popraša: „Kaj pati prodajaš?" »Modrost,“ Ogovori mu kratko. »Koliko velja?" pobara kralj. »Tisoč zlatov," reče modrijan. »Predraga je; vendar jo hočem kupiti," Pravi kralj ter mu odšteje denar. Modrijan mu zdaj razvije Majhen papirček, na kterem so bile zapisane te le kratke be- Se de: »Vse, kar storiš, skerbi, da prav storiš in glej na konec." kralju se te besede same res predrage zdijo; zato so mu zmi- ra J na misli in vedno jih ponavlja. — Oez nektere leta se prigodi, da njegovi sovražniki skrivej podkupijo kraljevega brivca, naj bi kralju vrat prerezal in ga umoril. Že se kralj v sede iu bradobrivec svojo britvo nabrusi, in pri tej priči pri- ^jo kralju na misel une drage besede, ter jih na pol glasno 'zreče: '»Vse, kar storiš, skerbi, da prav storiš, in glej na ko- liec -“ Te besede bradobrivca prestrašijo, da trepetaje pove, kaj KnrSauski nauk V, p II. 3 114 je ravno storiti mislil. In tako so drage te besede kralju življenje rešile in niso bile predrage. Tretjič pa ima moder človek v vseh časnih rečeh pravo mero. Svoje premoženje si ohranja, tudi množi; ali brez vsega nepokoja, brez vse lakomnosti. V vseh okoliščinah je miren, po¬ hleven in vdan. V sreči ni prederzen; ako ga revščina tare, zadovoljen je. Tudi časno veselje, vživanje vsega posvetnega ga ne prevzame, da bi preveč si privoščil. Misli si: Bolje je premalo kakor preveč. Sam čez se je toliko močen, da ga ne stane hudo, si kaj pritergati. Tudi si včasih privoščuje kako veselje; ali vendar o pravem času, na pravem kraju in v pravi meri. Raj si priterga in se tvega vsega razveseljevanja, ako bi kaj prav ne bilo. Vselej odjenja o pravem času; priterga si marsikaj iz ljubezni do Boga. Sveto Elizabeto so nekdaj vabili na ples. Po dvorni šegi, ki je bila v kraljevi hiši, se temu ne vstavlja, ter enkrat zapleše. Potem pa pravi: „Za svet je zadosti en ples: druge pa Bogu darujem." Mali Janezek je imel veverico, ktera ga je močno razve¬ seljevala. Posebno jo je rad gledal, kako nežno je lešnike pri¬ jemala z obema tačicama in jih kaj urno naglodala. Zapazil p* 1 je, da je včasih lešnik urno spustila in si drugega vzela. Vsak lešnik pa, kterega je veverica spustila, bil je piškav. In to j 0 Janezek povedal očetu svojemu. Oče pa pravijo: Glej, moj sini veverica vselej obrača vsak lešnik in preišče, ali je vreden, da bi ga načela, da bi se zastonj ne trudila. Ta živalica nas uči) da naj tudi mi, preden kaj storimo, skerbno prevdarimo in pr 0 ' iščemo, ali je truda vredno ali ne; kajti lahko se prevarim 0 ’ kakor človek, ki vgrizne piškav oreh, in si tako svoje ust* onesnaži, namesto da bi vžil sladko jedro. 115 b) Zdaj pa še poglejmo: Kako se obnaša modri kristjan v večnih rečeh, kar zadeva zveli¬ čanje njegovo? Modri pogleduje večkrat svoje pretečeno življenje, se ponižuje zavoljo storjenih pregreškov, pa si prizadeva popraviti in poravnati, kar je napačnega storil, kar je zamudil. Modrost ga priganja, da svoje pregreške dobro spo¬ znava, zato jih skerbno preiskuje, všeč mu je, ako mu jih tudi drugi odkrivajo ali ga na kaj opominjajo. Dete, ki se je opeklo, se ognja boji. Tako se boji modri vsacega greha, kterega bi bil že storil, ter se ogiblje vsake in sleherne nevarnosti, ktera bi ga zopet v stari greh potegniti zamogla. Ako vidi, da je v pretečenem življenju zamudil kaj dobrega, prizadeva si z vso »ločjo, da popravi zamujeno. Prav po izreku svetega Duha se r avna. „Modro in razumno serce se bo zderžalo greha,in dela pravice mu pojdejo spod rok.“ (Sir. 3, 32.) Drugič pa moder kristjan dobro sprevidi v s e dušne nevarnosti, ki mu vedno protijo, pa se jih lavno tako skerbno ogibuje, da mu kje ne spodleti. Prav skerbno m previdno hodi svoj pot; pa ne zaupa niti svoji moči, niti SY °ji previdnosti: še menj pa zaupa svetu; zato se ogiblje, kjer¬ koli se boji kake nevarnosti; in urno beži, ako zapazi najmanjšo priložnost v greh. Tako previdno vživa tudi časne dobrote; ima tisto preimenitno vednost, da vživa ta svet, kakor da bi ga ne Užival. Tudi nadloge, ki ga zadenejo, ga ne iznemirijo; kajti ve, da vse preide in da terpljenje in britkosti tega sveta niso nič v primeri z veličastvom, ki čaka zvestega hlapca Božjega po tem kratkem življenji. Vse, dobro in hudo, srečo in nesrečo °brača na svoj cilj in konec, ter voljno prevzame in prenaša 8 * 116 vse, kar ga zadene. V skerbi za svoj namen, v skerbi za večno življenje, ve vselej si izvoliti naj pripravniše pripomočke. Naj vam povem tu lep zgled, kako modro se je obnašal v veliki nevarnosti Nikolaj Bovadila, tovarš svetega Ignacija. Na samotnem potu skozi pusto sotesko na Neapolitanskem ga napadejo divji roparji. Tebi nič, meni nič gre svoj pot naprej; pa veselo prepeva eno pesem za drugo; tolovaji pa ga pazljivo poslušajo, ter gredč za njim. Ko čez nekaj časa vidi, da so tolovaji veseli, se ozre v nje in smehljaje pravi: „Vi se mi zdite, kakor ljudje, ki že dolgo niso bili pri nobeni pridigi; ako vam je všeč, vam jaz eno zapridigavam; po pridigi pa storite z menoj, kar se vam poljubi." Tolovaji so bili s tem zadovoljni. Nikolaj, ker pridižnice ni bilo, stopi na bližnjo skalo, ter jih bistro pogleduje in tako nagovori: „Bolj vas premišljujem, bolj se mi zdi — kdo bi to mislil? — da ste si Kristus naš Go¬ spod in vi posebno podobni. Kristus je živel zmiraj med greš¬ niki; vi tudi. Kristus je veliko hodil čez hribe in doline; vi ravno tako. Kristus ni imel, kamor bi svojo glavo položil, ni imel svoje strehe, je večkrat pod milim nebom prenočil; tako tudi vi. Kristus pravi: „Ako ti kdo vzame suknjo, daj mu še plajšč;" tako tudi vi mislite. Kristus je večkrat izrekel svoje gorje čez lakomneže in bogateže; te preganjate tudi vi. Kri¬ stusa so mnogoteri sovražili; tako tudi vas. Zoper Kristusa so z enim glasom vpili: „Križaj ga;“ tudi vam to želč! Kristus je razbojniku in morivcu na križu obljubil sveti raj; tudi vam ga ponuja, ako se spokorite in poboljšate." In glejte! ko je še nektere resnobne opominje jim dal, pokleknili so razbojniki pred služabnika Božjega. Nič žalega mu niso storili; ja za¬ pustili so svoje pregrešno življenje ter so se vernili na pot resnične pokore. — Moder človek v vseh okoliščinah pravo zadene. 117 Tretjič moder kristjan vselej previdno dela za ne¬ znano prihodnost. Poprej že se ogne nevarnosti, ktera hi vtegnila zadeti njegovo dušo; poprej se vmakne grehu, v kterega hi lahko padel. Zgodaj si nabira zasluženja in dobrih del, ter posnema in uboga opominjevanje Božjega Zveličarja, ki pravi: r Delajte si prijateljev, ki vas v nebesa vzamejo, in nabirajte si zakladov, ki večno terpč.“ Stan svoje duše si dobro vredi, dokler čas ima; kajti v skerbi je, da bi morebiti poznej niti časa, niti volje, niti moči zato ne imel. Sv. Barlaam nam pripoveduje tole priliko, ktero ste berž ko ne že slišali. Bila je dežela, ki je imela prečudno navado, da so njeni prebivalci vsako leto volili novega kralja, in sicer vselej ptujca, ki ni znal niti njihovih običajev niti njihove na¬ vade. Celo leto je vsak nov kralj po svoji volji ž njimi gospo¬ doval. Čez leto dan pa, ko se je kralj naj manj nadjal in je vžival vse veselje in radost ter se mislil popolnoma vterjenega; vzdignili so se prebivalci na mah zoper njega, ga ob vseh kra¬ jih obsuli, mu vzeli vse premoženje, ga oropali celo oblačil ter so golega in praznega postavili na otok, kjer je storil ža¬ losten konec. Enkrat pa so si izvolili moža, kterega kraljeva hliščoba ni preslepila, kteri ni bil tako neskerben, kakor so kili spredniki njegovi. Bilje moder. Zvedel je, kako se mu ho enkrat zgodilo, popraševal in zvedel je tudi za otok, kamor £ a bodo golega postavili. In kaj je storil? Ker je imel ne¬ zmerne zaklade, s kterimi je lahko po svoji volji gospodaril, Jzročeval je veliko teh zakladov od časa do časa zvestim služab- jukom ter jih pošiljal na otok, kamor bo ob svojem času gol ITi nag postavljen. Leto mine; in zgodilo se je njemu, kakor Vsem poprejšnim kraljem. Ali, moder ki je bil, našel je na °teku vse zaklade, ktere je naprej tje poslal; in modrejši, ko 'teugi, je bil tudi srečnejši zdaj; kajti zadosti, v obilnosti je-' 118 vsega imel. — Pomen te priliki vsak lahko že ve. Mar ni ta svet tista pečudna dežela, ktera nam pripušča, da nekaj časa dobro živimo, nam privoščuje, da vživamo vse dobrote? Marsi- kterega povzdigne na naj viši verhunec časne sreče; ali čas preteče in na enkrat je zvernjen. O kako žalostno nas tega uči in prepriča vsakdanja skušnja! Ko čas našega bivanja tukaj na zemlji preteče, nemila smert nam vse odvzame, nas gole in prazne postavi dalječ dalječ v neznano deželo — v večnost. In ako se mi do časa ne previdimo, v to neznano večnost nič, čisto nič naprej ne pošljemo; ako tako goli in prazni iz tega sveta — ubogi na duši, v večnost pridemo, kako se nam bo pač tam godilo? -— Glejte, ljubi moji kristjani! modrost; modrost je tista čednost, ki nas uči, naj za prihodnost si kaj presker- bimo; ona nas priganja, da si nabiramo zasluženja in dobre dela, da se bogatimo z zakladi, ki nam bodo v večnosti v srečo in veselje. Glejte, tako dela modri kristjan v časnih in večnih rečeh. Oh! in kdo ga posnema! Koliko jih je, ki so prebrisani, zvi¬ jačni in prekanjeni v svoji skerbi za časno; oh, za večnost pa jim še mar ni! Kako se ljudje sploh trudijo in vse svoje dušne in telesne moči obračajo v časno srečo svojo; za dušo se ne zmenijo ! Ljubi moji in podragi! ne posnemajmo modrih tega sveta; ampak bodimo keršansko modri! Pomisli, o nespameten človek! Ako bi moral iti čez cvetečo livado, o kteri pa ti je znano, da ima skrivne prepade, zagernjene brezna, kamor se lahko pogrezneš, da te nikoli več nazej ne bo; mar ne bi ti previdno stopal in mar ne bi pazil na vsako stopinjo svojo? In to bi še toliko bolj skerbno hodil, ako bi sam, s svojimi očmi videl, kako so nekteri že se pogreznili, in zginili spred oči. Ti pa o grešna duša, hodiš tako neprevidno, tako neskerbno po nevarnem potu svojih pregreh — v večno pogubljenje. * I 119 Divja, neznanska zver roji po deželi, ljudi grozovito po- končuje; vsak se boji; vse je pazljivo, da bi ga kje ne zgrabila in ne zadavila. Oj grešnik! oj človek! poslušaj: Satan hodi okoli kakor rjoveč lev in išče, koga bi požerl. (I. Pet. 5, 8.) Vsak dan enega ali drugega zgrabi, ter ga tira seboj v pekel. Ali ni nezrečeno nespameten, kdor ne čuje, kdor se ne brani, kdor nič ne skerbi, ampak razuzdano naprej živi, da ga satan vlovi in v večno pogubljenje potegne. Ako ti je znana pot, kjer je polno tolovajev; gotovo ne pojdeš ondot; ali če drugače mogoče ni, oborožil se boš, pa pazljivo hodil; pri vsakem tudi majhenem šumenju boš ušesa nategnil, pazno gledal. O moj Bog! kristjan, ti pa se podaš v naj večo nevarnost, in to velikrat brez potrebe, brez straha, brez ' e skerbi. Kdo se bo čudil, ako pogineš? — „Glejte tedaj, bratje! kako bi varno hodili, ne kakor nespametni; ampak kakor pametni, odkup- ljajte čas, ker so dnevi hudi. Ne bodite tor a j neumni, ampak ume j te, kaj je volja Božja." (Efež. 5, 15—17.) Amen. X. Keršanski nauk. 1. Kako imenitna in potrebna je keršanska modrost? — V Kolikina je? — 3. Kaj nam je storiti , da bomo keršansko modri ? Že to, kar sem vam danes teden povedal od keršanske modrosti, nas vse prepriča, kako imenitna in potrebna nam je la čednost. Povedal sem vam pa, kaj je keršanska modrost in kako se razodeva, ali kako se obnaša keršansko modri človek v basnih, kako v večnih rečeh? 120 Sv. Anton, ta imenitni svetnik, je večkrat zbral veliko puščavnikov okrog sebe, da so se med seboj pogovarjali v za¬ devah večnega življenja. Nekokrat so menihi postavili vprašanje, ktera čednost da bi bila naj imenitniša in naj potrebniša, da bi človek ložej in bolj gotovo po potu svojega zveličanja na¬ predoval? Eni so mislili, da post in čuvanje, drugi, da zani¬ čevanje vsega časnega; drugi so imeli ljubezen do samote, spet drugi usmiljenje za naj imenitnišo in naj potrebnišo. Vsaka čednost je imela svojega hvalivca, vsaka je bila za naj lepšo popisana. Sv. Anton na zadnje spregovori in pravi: „ Vsaka čednost, kterih ste omenili, ima svoje zasluge, svojo hvalo: brezštevilni padci pa, v ktere ljudje popadajo, so me izučili, da je modrost tista čednost, za ktero vprašujete, ktere vi iščete; kajti modrost obsega in ohranja vse čednosti, vodi vse čednosti in pomaga vsem čednostim. Ako nje ni, hitro pride padec. “ 1. Poglejmo zdaj le tudi mi: Kako imenitna in potrebna je nam keršanska modrost. a) Keršanska modrost ohranja vse druge čednosti, pravi sv. Anton: Keršanska modrost nas obvaruje greha. „ Naj bolj pridna, najbolj čujoča straža je modrost, pravi sv. Avguštin; kajti ona nas varuje, da se kje ne priklati hu¬ doben svetovalec in nas ne ogoljufa." Sv. Bazilij pa pravi: „Kdor modrost ima, ne odstopi od svoje dolžnosti, ne od čednosti in ne bo padel v mlakužo pregrehe." Prav lepo nam pravi sveto pismo, kako imenitna in potrebna nam je modrost. „Ako modrost kličeš in svoje serce k raz umnosti naklanjaš; ako jo kakor denarjev iščeš, in jo, kakor za¬ klad izkopavaš; tedaj boš strah Gospodov razumel in s p o z n a n j e B o ž j e n a šel." (Preg. 2, 3—5.) In zopet pravi: „N e zapusti je, in te bo ohranila, ljubi jo, in te bo varovala." (46.) 121 Ohranila te ho v gnadi Božji, varovala greha in njegovih ža¬ lostnih nasledkov. S častjo te bo obdajala pri Bogu in pri lju¬ deh; lepšala, zaljšala te ho, da boš vsem ljub in prijeten. Še pravi: „Č e boš pot modrosti hodil, tvoje sto¬ pinje ne bodotesnobne, in, če boš po njej tekel, s e n e b o š s p o d t i k a l.“ (4, 11, 12.) To je, če pojdeš po potu, ki ti ga modrost kaže, ne bodo te nobene nevarnosti vstavljale, nič te ne bo zaderževalo na tvojem popotovanju; urno potečeš tje, kamor si se namenil, in ničesar se ti ne bo treba bati. In zarčs, vsakdanja skušnja nas uči, da moder kri¬ stjan nikoli v velike pregrehe ne zabrede, v nobene zadrege ue pride, vselej si ve svetovati, vselej pomagati. Nasproti pa nespameten, nemoder naj veče bedalije počne, velikrat v nesrečo, v nadlogo stermoglavi; in sicer le, ker mu keršanske modrosti manjka. b) Keršanskamodrost vodi vse druge čed¬ nosti. Vsaka stvar mora imeti svoj red, svojo mero; naj bo pre- Ve< ! ali premalo, že ni prav. Tudi dobro, ako je preobilno, pre- Se da. Srednja pot je zlata pot. Tudi v čednostih, naj imenit- niših, človek lahko prestopi odločeno mejo, da stori preveč. In t° stori on, kteremu manjka prave keršanske modrosti. Lahko l e > da človek dobrega ne stori o pravem času, ne na pravem ^aju, ne v pravi meri; tako da dobro ni več dobro, daje celo ^udobno, pregrešno. Tako, na primero, je vnema res lepa čed- nost ; ako pa je ne vodi keršanska modrost, zamore biti pre- ■ na > nezmerna in dušo pogrezne v greh. Zato nas sveti Duh ^un opominja: „N i k a r ne bodi prepravičen;" (Prid. > 17.) to je, bodi moder, kar je prav, ne preženi se tudi v uurem ne, da se dobro v hudo ne zverže, ali kakor pravi sv. uh »da ne obnoriš.* Zato sv. Tomaž imenuje keršansko 122 modrost voditeljico in sodnico vseh čednost. Tako sodi tudi sv. Bernard in pravi, da modrost vodi vse gibljenje našega serca, da nas uči prave nravnosti; brez modrosti bi čednost ne bila čednost, ampak greh. Zlasti potrebna nam je keršanska modrost, kedar nas za¬ dene dvojna dolžnost, in ker obedveh spolniti ne moremo, nas uči, kaj nam je storiti, kaj opustiti. Keršanska modrost nam kaže, ktera dolžnost je imenitniša, ktera se odložiti ne da. Na primero: Ako vstane velik požar, veli nam modrost, da rešimo poprej človeka, ki je v nevarnosti, da bi ne zgorel, kakor pa še toliko druzega blaga ali pa še toliko denarjev; ali ako je več ljudi v ognji, da rešimo poprej očeta, kakor dete; kajti ako zgubi se oče, bila bi še bolj nesrečna hiša. Pač nespametno, nemodro bi delala mati, ki bi šla na daljno Božjo pot, pa bi malih otrok ne imela komu izročiti; to bi bilo nevarno za otroke. Ravno tako nespametna bi bila hči, ki bi pustila hudo bolno mater samo doma, in bi šla k dolgi službi Božji. Tako nas modrost uči, da natorne zapovedi moramo pred vsemi dru¬ gimi spolno vati. To nam je tudi Jezus pokazal, ko je ozdravil bolnika sabotni dan; ter je osramotil farizeje, ki so se spod- tikali nad tem dobrim delom. Rekel jim je: ,Komu iz med vas bo osel ali vol v kapnico padel, in ga ne bo izvlekel precej sabotni dan?“ (Luk. 16, 5.) S tem nam je pokazal, da zapoved ljubezni do bližnjega je imenitniša, ko zapoved posvečevati praznike. Ako več ljudi naše pomoči potrebuje, moramo pomagati poprej tistim, s kte- rimi smo v veči, v tesnejši zvezi. Ali če smo z vsemi v enaki zvezi, tistim poprej, kteri bolj potrebujejo naše pomoči. Vsega tega pa nas uči keršanska modrost. Zares je prava voditeljica vsem drugim čednostim! Ji 123 c) Keršanska modrost nam pa tudi pomaga k vsem drugim čednostim. »Gotovo je, pravi sv. Hieronim, da, kdor to čednost ima, tudi vse druge ima; kdor pa te nima, tudi druzih nima. u In to je res. Kajti keršanska modrost nam kaže, kako moramo voditi vse svoje nagnjenje, kako premagovati svoje dušne sovraž¬ nike ; ona nam kaže, kako moramo gospodariti za večnost, kako si nabirati zakladov za nebesa. Modrost nam veli, kako dober in pošten namen moramo imeti pri vsem svojem dejanju in nehanju; ona nam pravi, da vse dobro premislimo in prevdarimo, predenj kaj počnemo, da potem vse prav, Bogu v čast, sebi in bližnjemu v zveličanje storimo. Kako prečudno modrost je pokazal Salomon, Izraelski kralj, kedar je izrekel pametno sodbo dvem materam, ki ste se po¬ ganjale za živo dete! Po noči je zamerlo dete eni ženi; ona pa položi svoje mertvo dete v naročje drugi ženi, ki je spala, m jej vzame njeno še živo dete. Ko se pa ta prebudi, zapazi, da mertvo dete ni njeno, ampak uno še živo je njeno. Obedve kateri stopite pred kralja, ter ga prosite, naj razsodi. Salomon Pa pravi: „Prinesite mi meč!“ Hitro mu prinesejo meč. »Razdvojite živo dete, in dajti vsaki ženi polovico.* Prava m ati je bila presunjena od ljubezni do svojega otroka; smilil s i jej je, in glasno zaprosi: »O gospod! raj jej dajte živo dete, da le ne bo umorjeno!" Hudobnica pa le sili, naj bi bilo dete Presekano. V ljubezni prave matere je moder kralj spoznal, ktere je živo dete; zato reče proti jokajoči materi: »Tej dajte Xlv o dete; kajti ona je njegova prava mati." Ysi so spoznali, da modrost Salomonova je zares bila velika. Kako lepo modrost je pokazal tudi Daniel, ki se je po- tagnil za čisto Suzano! Ko je nedolžna Suzana v smert bila °bsojena in so jo že na morišče peljali, začne Daniel, ki gaje 124 vodil Duh Božji, klicati in upiti: „Nedolžen sem nad njeno kervijo." Vse ljudstvo se je vanj obernilo ter ga vprašalo, kaj bi to bilo? In Daniel pravi: „ Verni te se k sodbi; kajti krivo sta starca pričala zoper njo." Vernejo se vsi prestrašeni in sodniki ga silijo, naj pove, kar vč. On pa ukaže starca dalječ narazen ločiti. In zdajci pokliče enega, ter mu očita storjeno krivico in pristavi: „Če si jo videl, povej, pod kterim drevesom je bila?" In starec je dejal: „Pod mastikom." Ko tega odpe¬ ljejo, ukaže pripeljati druzega, ter ga vpraša: „Zdaj mi povej, pod kterim drevesom si jo dobil ?“ In odgovoril je: „Pod slivo." Tako sta se vjela z lastnim spričevanjem. Sram ju je bilo; lažnjivca sta se sama zglasila in v smert obsodila. Ljud¬ stvo pa je Boga častilo, ki je nedolžno Suzano po modri Da¬ nielovi sodbi ohranil. V svetnih zgodbah sem te dni bral prav modro sodbo de¬ želskega sodnika. Imeniten, bogat kupec se je podal na ptuje; njegov sluga ga je spremil in bil mu je voznik ali kočijaž. Ko se pa peljeta po širokem gojzdu, prisili hlapec svojega go¬ spodarja, da mu je moral dati svoje oblačilo in on se vsede v kočijo, da mu gospod mora biti za hlapca. Se ve da je kupec svojega prederznega hlapca pred sodnijo tožil, kamor prideta skupaj na sodbo. Obadva hočeta biti gospoda, nobeden noče biti hlapec. Dolgo se prepirata in sodnik pravi: „Ker ni nobene priče, ne morem zdaj razsoditi; pa vendar ne bo dolgo, in pristopila bo neoveržljiva priča." In z roko jima migne, da naj le gresta, ko sta pa na vrateh, zakliče hitro modri sodnik: ,Stoj kočijaž, še nekaj!" In pravi kočijaž se urnooberue. Sod¬ nik pa pravi: *Ti si hlapec, uni je gospod. Sam zoper se si pričal." In ukaže beričem, da so ga prijeli in kakor goljufa v ječo vergli. 125 Ker je modrost tako imenitna in tako potrebna čednost; zato nas že sveti Duh opominja: »Prilasti si modrost, ker je boljša, kakor zlato; pridobi si razum¬ nost, k e r j e dražja, kakor sebro.“ (Preg. 16, 16.) In kar ste že slišali, kako nas opominja sv. Pavel: »Glejte bratje! kako bi varno hodili, ne kakor ne¬ spametni, ampak kakor pametni; odkupi j a j te čas, ker so dnevi hudi.“ (Efež. 5, 15, 16.) In naš mili Jezus sam pravi: »Bodite razumni (modri) kakor kače, in priprosti, kakor golobje." (Mat. 10, 16.) Kača je previdna, varna, modra in v nevarnosti išče obvarovati le glavo; zato se v svitek zvije, da bi glavo pokrila in jo smertnih mahljejev obvarovala. Golob pa je podoba priprostega serca, ki zvijač ne pozna. Obedvoje mora biti. Modrost brez priprostosti je le zvijača, posvetna modrost, ki pri Bogu nobene veljave nima. Tako delajo posvetnjaki, ki mislijo, kako modro so jo zvili, kako skrito svoje namene speljali. Ali motijo, sle¬ pijo se. S časoma pride vse na dan in sramota jim je v pla¬ čilo. Tako so delale nespametne device. Same pri sebi so si mislile: Cernu bi nam bile zdaj polne svetila? in če bo sila, komo si sprosile olja od drugih zastonj. In če ga ne dobimo, Me bomo ga pa potem kupit. Ali svetila so jim začele vgaše- Vati; une device jim niso mogle nič oddati, da bi tudi njim ne zmanjkalo olja; preden so pa od prodajavca nazaj prišle, bil je ženin že prišel, vrata zaperl in nespametne so zastonj ter- kale; sramotno so bežati morale.- Tako se godi človeku, ki po- Muša svoje spačeno serce, se zanaša na posvetno modrost. 2. Da bomo pa to toliko imenitno, toliko potrebno modrost vsi prav dobro spoznali, poglejmo zdaj Kolikinaje modrost? 126 Modrost nam je od Boga podeljena, s posvečujočo gnado Božjo nam vlita čednost, deloma pa tudi pridob¬ ljena čednost. Notrajna, dušna moč, s ktero vselej pravo spo¬ znati zamoremo, tista dušna zmožnost, da spoznano dobro — dobro odberemo, izvolimo in tudi storimo — ta moč je dar Božji, ki je s posvečujočo gnado dan vsakemu, kteri je v stanu gnade Božje. Zato pravi sv. Tomaž Akvinski: *Kdor ima po¬ svečujočo gnado Božjo, ima tudi ljubezen; kdor ima pa ljubezen, ima tudi druge čednosti; ker je pa modrost čednost, mora tudi modrost, zmožnost in moč k tej čednosti imeti.“ — Ko pa človek to zmožnost vadi, ž njo dela, da spozna, izvoli in iz- verši, kar je prav in po pameti, to pa je delo človeka samega, to je njemu lastno in tako postane modrost pridobljena, resnična, osebna, dejanska čednost. Tako je toraj modrost dvojna: Vlita, to je tisti razum, od Boga nam podeljen, ki je v na¬ šem umu in v spoznanji; drugič pa pridobljena, ki je v naši volji, v našem poželjenji. Kristjan! glej, to ni zadosti, da ti le veš in spoznaš,kaj je prav in dobro; tudi to še ni zadosti, da veš, kako bi dobro in pravo storil, ali kterih pripomočkov bi se poslužiti mogel, da bi spoznano dobro dosegel; ti moraš spo¬ znano dobro tudi storiti, pripomočkov, ktereza pripravne imaš, se poslužiti, po poti, ki te k dobremu pelje, tudi iti. Toraj ljubi moji! to le si zapomnite: Vlita, čeznatorna modrost, ki je dana našemu umu, ta nam pove, kako moramo spoznati, kako si zvoliti vse, kar nas k Bogu napeljuje, in kako moramo spo¬ znati pa zavreči, kar nas od Bogu odvračuje; pridobljena, dejanska modrost pa v resnici izvoli, kar k Bogu pelje, v res¬ nici zaverže, kar od Boga odvračuje. Iz tega pa razvidite, da se keršanska modrost ne pridobi tako lahko, zato naj vam povem nektere pripomočke k tej tako imenitni in potrebni čednosti. 127 3. Kaj nam je storiti, da bomo keršansko modri? a) Pervi pripomoček je pravo pobožno, bogaboječe življenje. Keršanska modrost ni v bistrem umu, ne v ve¬ liki posvetni učenosti; ona je v pobožnem sercu. Posebno raz¬ umen, visoko učen ni vselej tudi moder. Priprosti človek, ki se Boga boji in greha varuje, ima več keršanske modrosti, kakor naj bolj učeni, ki pa hudobno živi. Zato poje že David: Z a- četek modrosti je strah Gospodov." (Ps. 110, 10.) To je, pravo modrost imajo le oni, kteri se Boga bojč in njegovo sveto voljo zvesto spolnujejo. Nasproti pa pravi sv. pismo: »Modrost ne gre v hudovoljno dušo; tudi ne prebiva v telesu, ki je vdano grehom." (Modr. 1, 4.) Kakor toraj keršansko moder se Boga boji, nje¬ gove zapovedi spolnuje; tako ravno strah Božji modrost pospe¬ šuje , tako da brez strahu Božjega nihče keršanske modrosti nima. Ako hočeš keršansko moder hiti, bodi pobožen, zidaj na strah Gospodov; drugači je tvoja modrost zvijača, prekanjenost, ki je gnjusoba v očeh Božjih. b) Drugi pripomoček je zatajevanje svojih strast in berzdanje svojih poželenj. Hudobne strasti, ne¬ redne poželjenja. človeka slepijo, da zabrede in se zaplete v ne¬ umno, pregrešno dejanje. Od Sodomljanov pripoveduje sv. pismo, da so bili s slepoto vdarjeni, da vrat niso videli. Nek cerkven učenik pravi, da so videli vse drugo, streho, okna, hišo, samo vrat niso videli. Mar ne vemo iz lastne skušnje, da človek, kterega strast vsega prevzame, je zares oslepljen, vidi to in uno, kar ni prav niti dobro, kar ga le v hudo, zločasto vleče; ne vidi pa tega, kar je prav, kar bi ga k Bogu nape¬ ljevalo. Zato pa strasti vdan človek se pač lahko prevari, da se ne posluži pravih pripomočkov, da le v hudo zabrede. In 128 to vse, ker nima keršansko modrosti. Ako hočeš tedaj imeti keršansko modrost, ne daj se premagati svojim slabim poželjenjem, ne bodi suženj svoje strasti, zatajuj neredne nagnjenja; posebno se vojskuj zoper napuh, lakomnost, nečistost in zoper jezo. c) Ako hočeš zares moder biti, moraš dobro spoznati samega sebe. Sveto pismo pravi: »Modrost razum- n e g a je, spoznati svojo p o t,“ (Preg. 14. 8.) to je, spoznati samega sebe. Brez tega spoznanja ni mogoče, da bi človek keršansko moder bil. Ako ne ve, ktere in kakšne sla¬ bosti ima, kterih in kakšnih čednost mu manjka; ne ve, kaj k svoji popolnamosti še potrebuje; ni mogoče, da bi zares moder bil. »Brez vednosti, brez spoznanja samega sebe, se ne bo nihče rešil, pravi sv. Bernard; kajti, kdor sebe ne spozna, neredne strasti bodo ga prevarile in pogubljen bo. u Ako hočeš, ljubi kristjan! zares moder biti, večkrat premišljuj svoje pregreške, svoje napa,ke. Ja vsaki večer premisli svoj dušni stan. Tako večkrat na tauko pregleduje podobar narejeno podobo, preden jo zgotovi; tako zapazi naj manjše pogreške, ter jih urno po¬ pravi. Tudi ti pregleduj svoje pretečene dejanja, preiskuj stor¬ jene dela in pretečeni čas te bo marsikaj naučil. Ko so ajdovskega modrijana Biasa vprašali, kdo je naj bol ji svetovalec, rekel je, da čas, to je čas, ki je že pretekel. Moja pokojna modra mati, (Bog jim bodi milostljiv!) so več¬ krat dejali: »To naj bolj uči, kar terdo molči!" In to je čas, lastna skušnja. Saj že nema žival se ogiblje tega, kar jej hudo dene. Težko boš vola spravil na most, kjer mu je enkrat spod¬ letelo. Toliko več modrosti se nauči pametni človek, ki se spo¬ minja storjenih pregreškov, ki premišljuje škodo, v ktero je zabredel z neumnostjo svojo, ali vidi in spozna, kam ga je pripeljala terma ali strast njegova. — Tudi nesreča ptuja nas zmodriti zamore. „Padec tvojega bližnjega lahko tebe obvaruje, 129 da tadi ne padeš, pravi sv. Izidor. Zato večkrat premišljuj svoje pota, da spoznaš kaj ti koristi, kaj ti škoduje, da spoznaš sa¬ mega sebo in si keršansko moder. Sv. Ignaci pravi, da vedno ali vsaj pogostno premišlje¬ vanje tega, kar smo mislili, govorili in storili, potlači naše slabo nagnjenje, nas v pravi berzdi ohranja. Ako zraven še premišljujemo večne resnice; ako pomislimo, kako minljivo je pregrešno veselje, kako ojstra pa je sodba Božja; pa še po¬ mislimo ljubezen Božjo do nas; bomo gotovo razsvitljeni in bomo moč zadobili, da delamo le dobro in se ogibljemo vsega hudega, da bomo zares keršansko modri. Tako so delali vsi svetniki, tako delajo vsi pobožni še dan današni. Da je tako malo prave keršanske modrosti med nami, da je veliko krist¬ janov tako nemodrih, nespametnih v zadevah za zveličanje svoje, krivo je po prerokovih besedah le to, ker ljudje samih sebe ne poznajo in na večne resnice ne porajtajo. »Y s a de¬ bela j e popolnoma pokončana, ker ni nikogar, ha bi si k sercu vzel." (Jer. 12, 11.) d) Da boš moder, pajdaži se z modrimi, pamet¬ nimi ljudmi, da vidiš lepe zglede, slišiš pametne nauke in prejmeš modre svete. »Kdor hodi z modrimi, bo nioder." (Breg. 13, 20.) In zopet pravi modri Sirah: »Ne Puščaj vnemar modrih govorjenja; zakaj tudi °ni so se učili od svojih očetov; ker od njih s e b o š učil razumnosti, in ob času potrebe 0 h govor dati." (Sir. 8, 11, 12.) Rimski cesar Antoniu imel navado, da se je v vseh zadevah posvetoval s skuše- u, mi možmi; rekel je: »Spodobi se bolj, da se jaz udam svetu Vfc liko in imenitnih mož, kakor da bi oni se ravnali po moji Nevidnosti." — V vseh imenitnih rečeh se toraj posvetuj s Petletnim, modrim možem. Ako pa prilike nimaš, da bi večkrat Q Keršauski nauk V. p. II, ° 130 zahajal v družbo modrih, prebiraj dobre, spodbudljive bukve. Modri Aristoteles je rekel svojemu učencu, kralju Aleksandru: »Prebiraj letne bukve svojih očetov: dobre zglede boš tam na¬ šel; kajti nekdanje dejanja so gotovo spričevalo, dober nauk za prihodnost." Ko so kralja Alfonza prašali, kteri svetovalci so mu naj bolji, odgovoril je: »Bukve; kajti v bukvah sem zvedel brez strahu, pa brez prilizovanja, kar sem želel." — Ali vendar pre¬ ljubi moji! kar zadeva branje bukev, moram vam v misel vzeti, da morate biti ja previdni, da vam ne pridejo v roko bukve, ktere imajo sicer sladke besede, pa človeka prav lahko popolnoma spridijo. Ako bukev ne poznate gotovo za dobre, poprašajte druge pametne ljudi ali svojega dušnega pastirja, da ne bi si kje ostrupovali svojega serca. Čast in hvala Bogu vsegamogoč- nemu! mi Slovenci nimamo ravno še dosti strupenih bukev, imamo pa zares veliko prelepih spisov, veliko izobraževalnih bukev; zlasti tiste, ktere naša toliko razširjena bratovščina sve¬ tega Mohora izdaja. V teh bukvah dobiš kristjan prav veliko modrih in dobrih svetov, ki ti bodo koristili v časno in večno srečo tvojo. c) Poslednjič pa ljubi moj kristjani ako hočeš moder biti, prosi Boga za pomoč. Kdo je bil kdaj modrejši, kakor je bil kralj Salomon? Svojo modrost pa si je pridobil z moli' tevjo, kakor sam spričuje: Prosil sem, in razumnost mi je bila dana, klical sem in prišel je v i® duh modrosti." (Modr. 7, 7.) Sv. apostelj Jakob nas lepo opominja: »Ako pa kdo zmed vas potrebuj 6 modrosti, naj je prosi od Boga, kteri daj 6 vsem obilno." Saj »vsak dober dar in vsako p 6 ' polno darilo je od zgoraj in pride od Očeta/ (Jak. 1, 5, 17.) In učeni Kasjan pravi: »Modrost ni majhna čednost, in se s samo človeško pridnostjo ne pridobi, ako j 6 131 nam dobrota Božja ne da. Zato prosi Boga, da ti to preimenitno čednost v obilnosti da.“ Kristjani moji! Povedal sem vam, kaj je modrost, kako imenitna in potrebna je nam vsem ta perva dejanska čednost; tudi sem vam povedal pripomočke, s kterimi si to čednost pri¬ dobiti zamoremo. Zdaj imam pa še eno vprašanje: in to je: Komu je pač naj bolj potreba keršanske modrosti? Vsi je potrebujemo, ako hočemo srečni biti tukaj in tam¬ kaj; ali meni se zdi, 'da posebno modri bi mogli biti še starši, da bi svoje otroke v strahu Božjem, v modrosti zrejali. In ker dalj časa staršem nisem posebnih naukov dajal; naj vam keršanski starši! danes še eno besedo povem. Povedal in naštel v am bom nekaj napak pri izreji vaših otrok, ktere kažejo, da s taršem velikokrat manjka prave keršanske modrosti pri izreji Sv ojih otrok. Nespamet in svojoglavnost največ otrok pokvari, ^med deset spačenih otrok jih je gotovo devet, ktere je spri¬ dila nemodrost neskerbnih staršev. Poslušajte starši, pa tudi ^ugi odraščeni! vi ste krivi, da so otroci boječi in prazno- Ve mi, ki jim nespametno pripovedujete vsakoverstne prigodbice °d praznih duhov; pa tudi jih maloverne storite, ki jim nič ne opustite, da bi otroci sami se kaj vadili ali kaj pametnega P°čeli. Kako neumno je, ako jim, na priliko, pravite, naj v P e tkih nobenega dela ne pričnejo, ‘ali da bo nesrečen dan, če v jutro naj perva ženska sreča"; in več tacih praznih ver jim Y misel vzamete! — Mar ni nespametno, ako otroku omisliš u °Vo obleko, pa ga hvališ, kako je lep; ali če se otrok dobro, Pridno uči, povzdiguješ ga čez mero vpričo drugih? Veš, be- 'kusta mati! kaj s tem storiš svojemu otroku? Ti seješ napuh v rilado serce, ki bo morebiti s svojimi rogovi tebe hudo bodil. Lenobe jih vadite, ako jim pustite, da polegarje majijo, 9 * 132 dokler in kakor se jim poljubi; ali jim ne odločite primerje- nega dela; ali pa pripustite, da otrok počne, karkoli hoče. Tak otrok ni nikdar dosti korist; ne zna tudi poznej nič premago¬ vati, nič zatajevati se, ter misli, da vedno mora biti po nje¬ govi termi, ktero mu je vgnejzdila slepa materna ali tudi oče¬ tova ljubezen. — Neumni, zatelebani bodo tvoji otroci, ako jim vedno želodec baseš in jih, bi rekel, pitaš; ali pa tudi ne bodo nikdar bistrega uma, ako jih zasmehuješ ali zaničuješ, kedar kaj pripovedujejo ali poprašujejo; ali če jih za lase, ušesa vla¬ čiš, nespametno klofutaš, jih z oslom ali še gerje pitaš; ter jim nobene priložnosti ne daš, da bi pametno vadili svoje moči. Gosposki starši so prav velikrat krivi, da so otroci bolehni, ki jim preobložijo mali želodec z mnogoterimi sladkarijami, ali jim bašejo za vsako malenkost razne zdravila, ali jih preveč zavijajo, da mlado truplo ne dobi dosti čistega zraka. Kar velikrat na kme¬ tih pokvari neznažnost, to dela pri gospodi mehkužnost. — K jezi, k maščevanji otroke napeljuješ, ako jim nespametno še po¬ magaš, da svojo nevoljo spustijo nad kako stvarjo, ali jih še celo sam na to opomniš. — Zares nemodri starši pustijo malim otrokom, da družino zaničujejo, jej ošabno zapovedujejo, uboge ali revne ljudi zasmehujejo. Taki otroci bodo terdoserčni ošab- neži. — Nevošljivce izredite, ako pripovedujete z žalostjo od sreče svojega bližnjega, pa niste nikoli zadovoljni s svojim sta¬ nom; ali če enega otroka pred drugimi povzdigujete. — Otroci so kmalo kujavi, ako jih mati le s hudim očesom kaznuje, ah pa se še sama večkrat kuja. — Lažnjivci bodo tvoji otroci, ako jih kaznuješ ali ojstro svariš, kedar resnico govorč, pa jim n$ ne rečeš, kedar se zlažejo; ali jim pripoveduješ, kar vsi lahko očitno vejo in spoznajo, da ni res. — Marsikteri otrok si u e zna in ne more nič pomagati. Zakaj? Zato ker nemodri starš 1 vse otroku storč in vedno gledajo, da bi jo mali Janezek h' 133 lepa Marička bila v vsem dobro postrežena. —- Neobčutljivo postane dete, ako se vedno nad njim regla in ropota; za vsaki Dič. — Svojeglavih so gotovo otroci, kterim starši v pervi mladosti vse privolijo, se celo bojijo, da bi svojemu serčeku se De zamerili. — Poglejte preljubi starši! koliko otrok spridite, da so ne¬ srečni, vam v žalost in sramoto; drugim v nadjogo iu v kvar. Ako je komu modrosti potreba, potreba jo je' pred vsem star¬ šem, da svoje otroke izrejate v strabu Božjem. Zato si posebno vi prizadevajte za to preimenitno čednost. Nam vsem je ta čednost potrebna, ako hočemo časno in večno srečni biti. Zato ne vem boljšega k sklepu vam povedati, kakor da vam povem, kaj pravi sveti Duh sam od modrosti. Poslušajte: „B 1 a g o r človeku, kteri modrost najde 1 d ima obilno razumnosti... Ona je dražja, kakor vse bogastvo; in karkoli si kdo želi, De more se njej primerjati...Kdor jo ob de rži. Je srečen... Varn boš hodil na svojem potu, 1 D tvoja noga se ne bo spodtikala; . . zakaj Gospod ti bo na strani ... Pridobivaj si to- r aj modrost; pridobivaj si razumnost." (Preg. 13—26.) Amen. XI. Keršangki nauk. 2. Zmernost. Zadnjič sem vas učil od perve dejanske čednosti, od ker- šanske modrosti. O da bi pač mi vsi res keršansko modri bili! ' a lo, ljubi moji poslušavci! vam še enkrat rečem: Bodite mo- 'P' vi stari ljudje! Od vas slehern pričakuje, tirja modrost; 134 kajti veliko ste že poskusili, imate bolj ohlajeno kri, zato bo¬ dite razumni, da tudi v modrosti kažete lepe zglede mladosti. Bog ne daj, da bi se mladina pohujševala nad vami in bi vam očitala, da še stari pameti nimate; da se ne bo reklo: Bolj je star, bolj je neumen. Bodite modri vi možje in hišni gospodarji! zapovedujte svoji hiši v vsi razumnosti. Vi ste glava celi hiši; ako glava ni rik.pravem kraji, ako je glava slaba, slabo je celo telo. Bodite res možje; in da bote tega imena-vredni, de¬ lajte vse s previdnostjo, z modrostjo, kar se možem spodobi; kajti le razumnost in modrost stori človeka moža. Kdor nima modrosti, ne zasluži tega imena; brez modrosti mu pravijo cela baba, neumna čenča. Možje, bodite modri, da je kaj, ako hočete možje biti! Bodite razumne in modre, vekeršanskežene!Z modrim in pametnim zaderžanjem si bote pridobili spoštovanje in čast; vsa hiša vas bo v časti imela in po pravici se bo reklo od vas, da deržite tri vogle svoje hiše. »Modra žena si hišo zdela, nespametna tudi zdelano po¬ dere s svojimi rokami." (Preg. 14, 1.) Tako pravi modri Salomon. To je, modra, razumna, prava žena hišo v dober stan pripravi; nespametna, nemodra jo pa z neumnim ravnanjem na nič pripravi, ker gospodiniti ne zna. M 1 a d e n č i! bodite modri in razumni! verjemite staremu pregovoru, ki pravi: Pamet je boljša, ko žamet. O koliko mla- denčev je nesrečnih, ki jim manjka vse modrosti! Tudi vb dekleta, pametne in modre bodite! Modrost več velja, kakor še tolika dota izda. Modrost vam bo pripo¬ mogla k pravi sreči; vetrasta avša, nališpana prismoda nič ne velja. Ako vsaka gerdoba se v te vtikuje, pošten mož te po¬ gledal ne bo. Ne bodite podobne nespametnim, norim devicam? 135 ki niso imele olja v svetilih svojih, da tudi vam nebeški ženin ne poreče: „Jaz vas ne poznam.“ Danes pa se bomo učili od druge dejanske čednosti: 2. Od zmernosti. Beseda »zmernost" ima dvojni pomen. Zmernost v ožem pomenu je zderžanje vsake neredne rabe v jedi in pijači. In v tem pomenu je zmernost tista čednost, ki je nasproti poglavit¬ nemu grehu požrešnosti in pijanosti. Od te pa vam bom, ako Bog hoče, še pozneje govoril. Poglavitna, dejanska čednost je zmernost v daljnem pomenu. ' Zavoljo izvirnega greha je naša volja oslabljena, k hu¬ demu nagnjena, bar vsi z žalostjo skušamo. Zato se v našem sercu večkrat vzdigujejo slabe, pregrešne nagnjenja in poželjenja. Tri poglavitne korenine hudobnega poželjenja so vsajene v naše serca, in te so: Nezmerno hrepenjenje po časnih dobrotah, po mese- r,e m veselji, in nezmerno hrepenjenje po posvetni časti; ali pože¬ lenje oči, poželjenje mesa in napuh življenja. Sveti apostel Ta-nez pravi: „Vse, kar je na svetu, je poželjenje 1116 s a, in poželjenje oči in napuh življenja." (T Jan. 2, 16.) Te hudobne nagnjenja nas pa kaj lahko v ?reh zapeljejo. Kedar toraj se vzdigujejo v našem sercu te pre¬ grešne čutila, moramo jih zaverniti, moramo ustavljati, kolikor te premoremo: drugači bomo zabredli v greh in hudobijo. Zato ttas že modri Sirah opominja, rekoč: »N e hodi za svojim Poželjenjem, in obračaj se od svoje volje." 30.) Sv. Pavel pa pravi:, »Ne strezitemesuv P°žel j en ji," (Rim. 13, 14.) da se v njem ne vnamejo hude želje in strasti. In sv. Peter nam kliče: »Preljubi! Prosim vas... zderžite se mesenih želj, ktere 8e vojskujejo zoper dušo." (I. Pet. 2, 11.) Ako te ga ne storimo, dušno življenje je končano, in Bogu dopadljivi 136 ne bomo. S pomočjo Božjo pa nam je to mogoče; kajti Kri¬ stus Jezus nam je to pomoč Božjo zaslužil s svojim britkim terpljenjem in s svojo grenko smertjo. In zato piše sv. Pavel svojemu učencu, sv. Titu, kar tudi nam vsem velja: pri¬ kazala se je gnada Božja Zveličarja našega vsem ljudem, ktera nas uči, da se odpovejmo hudobiji in posvvetnim željam, ter trezno, pravično in bogaboječe živimo na tem svetu; čakajoči zveličanskega upanja in častitlji¬ vega pri Koda velikega Boga in Zveličarja našega Jezusa Kristusa." (Tit. 2, 11 — 13.) Kdor toraj te svoje hudobne nagnjenja zatajuje, v pravi berzdi ima, in dobrote in veselje tega sveta po pameti vživa, ta je zmeren; in čednost, s ktero človek svoje hudo nagnjenje berzda in zatajuje, se zmernost imenuje. — Pa keršanska zmer¬ nost še dalje sega. Ona tudi drugim čednostim tako rekoč meje stavi; kajti tudi dobro, ako je preveč, lahko se v hudo spremeni. Kaj je toraj keršanska zmernost? Keršanska zmernost je tista čednost, s ktero kristjan iz ljubezni do Boga in z Božjo pomočjo, neredno nagnje¬ nje v sebi kroti in zatira, časno dobro in po¬ svetno veselje po pameti, za potrebo vživa, svojega serca na posvetno nečimernost ne navezuje; pa tudi svojim dobrim delom in čednostim pametno mero in mejo stavi, da se nikjer ne zgodi niti preveč, niti premalo. Tedaj ima keršanska zmernost trojno opravilo, a) Nag¬ njenje naše poželjivosti kroti; b) nas pre¬ grešnega vživanja vsega časnega zderžuje; in c) tudi dobrim delom pravo mero stavi. 137 a) Z zmernostjo krotimo in v pravi berzdi imamo nagnjenje naše poželjivosti. Vsak človek ima v sebi neko moč, ktera ga sili in žene, da poželi, kar je zu¬ naj njega, kar se prilega čutilom njegovim in to moč imenu¬ jemo poželjivost. Ta moč — poželjivost — sama na sebi ni pre¬ grešna ; ja je celo dobra; kajti ona človeka spretnega, pripravnega stori za vsako dobro, se ve da tudi za vsako hudobnoj dejanje. Ta moč je, kakor je moč ognja, kakor je moč vode ali moč zraka. Kakor se te moči po svoji natori razvijajo, širijo in pod se grabijo, in so tako v svojem gnanji zares koristne, nezrečeno veliko dobrega storč, ako ne prestopijo svojih mej. Ako pa prestopijo meje, pa učinijo naj veče, naj hujše zlo. Ravno tako dela v človeku poželjivna moč. Ona človeka nagibuje in pripelje, da stori naj imenitniše dela, ga priganja k veličanskemu po¬ četji ; ali ravno tako ga zapelje v naj večo dušno škodo, v po- gubivno dejanje, aku prestopi mejo svojo, ako se v pravi berzdi nima; to je, ako ne berzdamo te poželjivosti, zabredemo v dušno nesrečo — v greh. Moder pridigar nam to takole pojasnuje: Majhna, nežna stvarica je človeško serce; ali poželjenje njegovo je ne¬ zmerno. Enako je derečemu potoku, ki hitro narašča v deževnem vremenu; urno prestopi svoj breg in napravi preši!no škodo, ako se mu ne zagradi. Enako je skor nevidljivi iskrici, ki v pepelu zakrita na tihem tli; pa velik ogenj, pogubivni požar )z nje nastane, ako sapa zapiše in jo v slamnato streho zanese. Ravno tako, silno dereče je poželjenje našega serca. O kako lahko in urno prestopi mejo spodobnosti, mejo Božjih zapoved, ter se vname v pregrešnih rečeh, ako se mu ne postavijo stalni mejniki. Zdaj hrepeni po prazni časti, zdaj po premoženji in bogastvu; zdaj ga vleče na se nečimerna obleka, zdaj spet meh¬ kužno in složno življenje, zdaj časno razveseljevanje, zdaj spet 138 kaj druzega, kar se spačeni natori prilega. Prav je imel Job, kije zdihoval: »Vojska je človekovo življenje na zemlji.“ (Job, 7, 1.) Kdo bo postavil prave meje temu po- željenju, ki nas lahko pripravi v naj veče zlo, v naj večo ne¬ srečo ? Glejte ljubi moji! to dela naj poprej keršanska zmernost. Ona ima v berzdi naše nagnjenja, naše poželjenja in vse silne strasti; ona jim stavi mejnike, ako so presilni, ako zdivjati ho¬ čejo. Kakošno dušno in telesno razdejanje bi napravila zdiv¬ jana poželjivost, kaj vse bi počele gerde strasti, te divje pošasti, ako bi ne bile berzdane, kročene! Kam človeka ne pogrezne nesrečna jeza? Kam ga ne pripravi častilakomnost? Kako dalječ ga lahko ne privleče razvzdanost, požrešnost ali nečistost? — Glejte, tu pride na pomoč keršanska zmernost; ona s sveto res¬ nobo vreduje in berzda te poželjivosti, te strasti, ako hočejo prestopiti svoje meje. Podobna je izurjenemu jezdicu, ki ima oberzdanega konja zmiraj v svoji oblasti, ter ga prisili, da gre po tistem potu, po kterem on hoče. — Kdor toraj svoje poželjenje, vse svoje nagnjenje ve prav berzdati, ta ima keršansko zmernost. To lepo čednost je imel sveti apostel Pavel, kakor sam piše v pervem listu do Korin- čanov: »Jaz tarem svoje telo in ga v sužnost de- vam, da, ko druge učim, sam ne bom zaveržen." (9, 27.) Tak lep zgled nam je sv. Krištofor. Ko so ga pred mestnega poglavarja pripeljali in ga zastran vere izpraševali, udari ga berič hudo za uho. Sv. Krištofor, hraber, junašk vo¬ jak ki je bil, je pomenljivo se ozerl na prederzneža, pa mu je žugaje rekel: „Ako bi jaz kristjan ne bil!“ Zares! pravična jeza se je v njem zbudila, vnela se je želja maščevanja. Ali: »Ko bi jaz kristjan ne bil!“ To misel mu je vdala zmernost, ki ga je učila, da je pravično jezo potolažil. — Tudi ti si 139 kristjan; v vsem, karkoli delaš in počenjaš, naj te vodi ker- šanska zmernost. Glejte egiptovskega Jožefa. Zmernost mu je kerzdala ne le poželjenja po jedi, krotila mu je tudi poželjenje meseno. Tega čistega mladenča je nesramna Putifarjeva žena večkrat v greh napeljevala. V strašni nevarnosti je bil. Vso hišo mu je njegov gospod izročil. Človeško soditi lahko bi bil prevzeten in padel. Ali zmernost, ktero mu je strah Božji navdajal, je za- vergla poželjivost njegovo in ostal je v meji preblažene zderž- Ijivosti. b) Zmernost nas pregrešnega vživanja vsega časnega zderžuje. Vsegamogočni stvarnik je nas tako modro vstvaril, da občutimo nekako natorno radost pri vseh dejanjih, ktere doprinašamo s svojimi čutili. To radost ob¬ čutimo, ako jemo, pijemo, gledamo, poslušamo, duhamo, čutimo in delamo. To radost, to veselje občutiti, samo na sebi ni nič pregrešnega, ali kako lahko, kako urno in hitro se prikrade zra¬ ven kaj hudega, kaj pregrešnega! Bog je jed in pijačo vstvaril, da se hranimo in svoje živ¬ ljenje ohranimo, potrebno krepčamo in smo zmožni, da svoje dolžnosti spolnujemo; ne pa zato, da bi svojemu gerlu stregli. Tedaj ne živimo, da bi jedli in pili; ampak mi jemo in pi¬ jemo, da živimo in svoje dolžnosti po Božji volji spolnujemo. Da imamo v jedi in pijači pravo mero, da ne jemo in ne pijemo iz poželjivosti, da svojega želodca ne obtežimo; ampak zavživamo te Božje darove za potrebo, ker je to volja Božja; glejte to nas uči zmernost. Tako nas opominja Jezus Kristus sam: „V a- r Ujte se pa, da vaše serca ne bodo preobložene v požrešnosti in pijanosti, in časnih s k e r- b e h.“ (Luk. 21, 34.) 140 Bog je človeka za delo vstvaril, da si, kakor pervi človek Adam, v potu in trudu služi vsakdanji svoj živež. Da se pri svojem delu ne presili, ne pretegne, ne prevzdigne, ali kakor si bodi ne poškoduje; da se čez mero ne žene, da ne dela brez pameti, brez namena, kakor černa živina; da si svojih moči ne slabi, da si zdravja ne poškoduje; — vse to ga uči keršanska zmernost. Zmerni človek ve, da struna mora pokniti, ako je vedno hudo napeta. Zmernost nas uči, da .telo in duša se v vsakdanjih delih utrudita, toraj počitka in zvedrila potrebujeta; da zadobita moč, spolnovati na dalje svoje dolžnosti. Ravno ta zmernost pa nas uči, da se počitka in zvedrila poslužimo po pameti, da ne bo v škodo niti duši, niti telesu našemu, da ga vživamo iz hvaležnosti do svojega Boga, kakor nas opominja sv. Pavel: »Veselite se vselej v Gospodu; še re¬ čem, veselite se. 4 (Fil. 4, 4.) Kdor se pa te natorni radosti vda, da ga žene v vživanje ene ali druge strasti; kdor, na primero, v lenobi čas trati, ali po šumečih in razuzdanih družbah pohajkova-, nezmernega ve¬ selja išče, da pri tem pozabi Boga in samega sebe; tak, se ve da, nobene zmernosti nima. — Zmerni kristjan ne posluša svo¬ jega poželjenja, ne porajta natorne radosti; in ima vedno pred očmi voljo Božjo; on ne vprašuje, kaj poželuje spačeno serce, ampak kaj Bog pripusti. On ne išče, kar in kako bi se nje¬ govemu poželjenju prileglo; ampak posvetuje se s pametjo svojo. On ne pravi: To je sladko, to je grenko; to prijetno, to ostudno; to dobro, to slabo. On le pravi: Ali je to pošteno? Bogu do¬ padljivo? moji duši koristno? Glejte, kako keršanska zmernost ne ohranja le nerednih nagnjenj in strasti našega serca v pravi berzdi, ona vreduje tudi naše telesne čutila, da jim ne pripusti kaj pregrešnega. Jezik hoče govoriti kaj hudobnega, oko hoče gledati kaj pre- 141 grešnega, uho poslušati kaj nespodobnega, gerlo vžiti kaj ne- pripuščenega, čutilo hoče segati po prepovedanem; zmernost pa odloči pravo mero, postavi stalno mejo, da človeka ohrani v pravem redu, da je zadovoljen le s pripuščenim. Andrejček poprosi svojega očeta, da bi mu na vertu pre¬ pustili malo gredico, kjer bi si nasejal raznih cvetlic. Oča mu jo dajo, pa tudi semena zato. Andrejček hitro pripravi gredico in poseje razno seme, ktero je naglo kalilo in peresa pognalo. Veselja poskakuje nedolžno dete, ter si misli že cveteče rožice, ktere bo odtergati in duhali zamogel. Njegovo veselje pa se je hudo vskalilo, ko vidi nek dan, kako so vse cvetlice pobesile svoje glavice in vele postale. Žalostno pripoveduje to svojemu očetu: „ Glejte, oča! menda nobene cvetlice ne b’om imel; glejte kako venejo in zdaj bodo poginile." „To je storila velika vro¬ čina , moje dete! ga oča tolažijo, ker dalj časa ni nič dežja bilo. Pa temu se še lahko pomaga; pojdi in prinesi vode, pa poškropi cvetlice in zopet si bodo opomogle." — Hitro teče Andrejček k studencu, napolni trikrat zaporedoma veliko škro- pivuico, ter polije cvetlice. Težko čaka, veselo upa, kako in kdaj bodo cvetlice si opomogle. Drugi dan prideta z očetom k gredici, pa cvetlice so bile še bolj revne, nektere so gniti že jele. Žalosten je bil Andrejče. Oča pa pravijo: »Neumno dete! ti si gredico zatopil, in zalite cvetlice ostati ne morejo." — »Ja, se ihti, jaz sem mislil, če jih bom bolj zalil, bolj bodo rastle." In oča ga podučijo: „Z rahlim škropljenjem bi bil vele cvetlice oživil, s prehudim polivanjem si jih zadušil, si jim moč odvzel, da zdaj sahnejo. Ali glej, ljubi moj sin! to ti je lep nauk. Kakor cvetlice venejo, ko jih solnčni žarki pripekajo in oslabijo, tako se vtrudijo tudi člo¬ veške moči, ki v potu svojega obraza opravlja svoje dolžnosti. Božja mila roka pa nam da jed in pijačo, razno razveseljenje, 142 ki trudnega popotnika te solzne doline okrepča, kakor hladna voda velo cvetlico. In kdor te nebeške darove zmerno, po pa¬ meti vživa, zveličansko krepčalo so mu, ki telo živi in krepča, serce pa razveseljuje. Kdor jih pa nezmerno vživa, morivni strup so mu, ki otrova in razdeva vse človeške moči, ter ga spridi na duši in na telesu. c) Zmernost tudi vsemu dobremu pravo mero stavi. Keršanska zmernost nas ne varuje le, da preveč ne jemo, ne pijemo; ona slabo nagnjenje naše poželjivosti kroti; ona nas zderžuje vsega pregrešnega vživanja časnih dobrot; zato pravi Bruno: „Povsod, v vsem dejanji nam je zmernost potrebna." Tako nam keršanska zmernost tudi v dobrem stavi pravo mero, pravo mejo. Kajti tudi v dobrem se lahko zgodi preveč ali premalo; tudi v dobrem ne smemo niti na levo, niti na desno; tudi tu je zlata sreda naj boljša. Naj imenitniše čednosti se lahko preveržejo v slabo, celo v hudobijo. Tako zamore ponižni človek samega sebe zavreči; varčni postane lahko skop in la¬ komen, radodarni zapravljivec, postrežni priliznjenec, serčni pre- derzen, krotki boječ in slab. „Kar je preveč je preveč." Vse, kar je preveč, preverže se v hudo, v greh. Tako zamore tudi pobožnost zgrešiti pravo mero, zgrešiti pravo stezo svete čed¬ nosti. Pač bi ne bilo prav, ako bi kdo vedno v cerkvi tičal in moliti hotel, pa bi zato zanemarjal dolžnosti svojega stanu. Kako rado in lahko se zgodi, da ljudje, le na videz pobožni, radi kažejo svoje dobro obnašanje, pa hitro zabredejo v napuh, da zaničujejo druge, ki jih za manj pobožne imajo in molijo s prevzetnim farizejem: „B o g, zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje." (Luk. 18, 11.) Glejte, preljubi moji! zmernost pa je tista imenitna čednost, ki stavi pravo mejo tudi svetim željam, odkaže srednjo pot vsi pobožnosti. i 143 Kakor se morajo na čedni podobi vsi deli in udje lepo strinjati, in mora biti zdelana v skladnosti, da bo popolnoma, da na primero, ni glava, ali roka, ali noga neredno prevelika ali premajhna; tako ne sme tudi pobožen človek zaiti na no¬ beno stran; ampak v mislih in željah, v besedah in v dejanji mora imeti naj natanjčnišo mero, da ne prestopi niti na levo, niti na desno. In to nas uči keršanska zmernost. Kako rado se zgodi, da je človek včasih ves vnet, ves gori za to ali uno dobro delo; ali na enkrat zopet vgasne taka vnema. Ko je enkrat sv. Peter ribe lovil, pa je slišal, da Gospod je na bregu, urno se je prepasal, pa v morje planil, da bi le poprej pri Jezusu bil. Ali topiti se je začel in klieal je: »Gospod, po¬ magaj mi!“ Jaz mislim, da je Gospod pripustil, da se je sveti Peter topiti jel, da je tako njega in nas podučil, da tudi v sve¬ tih željah moramo zmerni biti; kajti prav lahko človek zabrede v prederzno zaupanje sam na se, ako ne stavi prave meje tudi svetim željam. Tako je pri vsaki čednosti. — Tako je bil Timo¬ tej preojster sam do sebe, da ga je sv. Pavel opominjal, da naj odjenja od svoje ojstrosti, ter mu piše; »N e p i j d a 1 j e same vode, temuč pij malo vina/ (I. Tim. 5, 23.) Že blizo svojega terpljenja je hotel Jezus iti v Jeruzalem. Šel je čez Samarijansko in je poslal svoje učence pred seboj v malo mestice, da bi tam prenočišče preskerbeli. Niso ga pa hotli pod streho vzeti, ker so vidili, da v Jeruzalem gre; oni pa tega niso radi imeli, zato ..ker sterpeti niso mogli, da se v Jeruzalemu Bog moli. Ko sta pa njegova učenca Jakob in Janez to videla, sta se za Gospoda vnela in sta rekla: »G o- spod, hočeš, da rečeva, da naj ogenj pride z neba in je pokonča?" (Luk. 9, 54.) Ali naš mili Je¬ zus ju je resnobno zavernil, rekoč: „Ne vesta, kterega duha sta. Sin človekov ni prišel duš pogubljat, 144 ampak reši t. u S tem nam je lepo pokazal, da tudi sveta vnema ni iz Boga, ako bi ž njo drugim škodovala; ampak je iz hudega. Prava, sveta vnema, ako tudi kaznuje, je vendar krotka in pohlevna in gleda vselej in povsod le na dobro. Yeliko jih je, ki bi radi poravnali vse hribe in doline, tako so vneti. Ali v taki presilni vnemi gredo predalječ in z ljubko vred tudi pšenico porujejo. Zato lepo opominja sv. apo- stel Pavel: „N i k a r bolj modrovati, kakor se spo¬ dobi modrovati, ampak modrovati, kar je prav, kakor je Bog slehernemu podelil mero vere. 8 (Rim. 12, 3.) To je, vsakteri naj se derži v pravi meji. Naj vam povem še en zgled, v kterem bote spoznali, kam človek pride, ako keršanske zmernosti nima. Bila je mlada vdova; Blanka jej je bilo ime. Egelin, gerdi trinogPaduanski, jo je poželil. Da bi mu ušla, skočila je skozi okno; raji bi umerla, kakor tako sramoto prestala. To je bilo, kaj ne? ju¬ naško, in ako bi bila umerla, prejela bi bila krono svoje serč- nosti. Ali živa je ostala in se tudi ozdravila. Strastni gerdun je še ne pusti; da jo vjeti in na rokah in nogah jo terdo zve¬ žejo , da se ganiti ne more in silama jo oskruni hudobnež. Ko jo pa odvežejo, gre naravnost na grob svojega po¬ kojnega moža, in pravi: *Ne bo me trinog več ločil od tebe.“ Vstane in grobni kamen tako postavi, da jej pade na glavo. Razbita ostane mertva na grobu svojega moža. Kaj pravite, mar je .bilo to čednost? Kratko malo ne. Neredna, neoberzdana bolečina je bila, ki je prestopila meje prave pameti. Perva želja se umoriti, da bi v greh ne bila privolila, da se izgovarjati, je opravičena. Ko je sramoto s silo prestala, pa ni grešila, ker njena volja se je vedno vstavljala; se je pa potem sama ubila, to je bil samomor, kterega je storila v presilni žalosti zavoljo oskrunjenega poštenja. Keršanske zmernosti ni imela. 145 Zato pravi sv. Bernard: »Prevelika vnema v dobrem brez previdnosti in zmernosti pogubi dušo našo." Naj toraj v vsem našem dejanju in nehanju keršanska zmernost nam kaže pota in stavi meje, da ne zaidemo niti na levo, uiti na desno, da hodimo vedno le zlato pot prave sredine. O da bi mi v.s imeli to poglavitno čednost, ki ima v pravi berzdi vse naše notrajne, naše dušne nagnjenja in vodi tudi vse zunajno dejanje naše! Kajti keršanska zmernost vse v pravi meji ohranja, vse k pravemu redu zavrača. Zato prav lepo piše od te čednosti sv. Prosper: »Zmernost stori zmernega, zderžljivega, varčnega, treznega, pohlevnega, čistega, tihega, resnobnega, sramežljivega, pobožnega in pametnega. Kdor to čednost ima, ona mu ne¬ zmerno v pravi berzdi ima, mu okroti vse strasti, umiri vsa razdraženja, množi svete želje, uredi vse, kar je nerednega, uterdi vredeno , odžene vse hude misli, pogasi ogenj nečistosti, vname mlačno serce s poželjenjem prihodnega plačila, ter ga varuje vedno vseh silnih napadov hudobnih strast." Zmernost uredi celo druge poglavitne čednosti: modrost, pravičnost in serčnost. Ako bi tega ne storila, modrost bila bi slabost ali hoječnost; pravičnost bi hitro bila terdoba ali grozovitnost in serčnost bi postala prederzna in prevzetna,. Zato pravi sveti Bernard: „Zmernost stavi mero in mejo pravičnosti, modrosti in serčnosti.“ — Prizadevajmo si toraj vsi za to lepo pogla¬ vitno čednost, da vodi in uredi vse druge naše čednosti, da hodimo vedno po pravi poti, ki edina pelje v sv. raj! Amen. Keršanski nauk V. p. II. 10 146 XII. KerBanski nauk. 1. Kako potrebna je keršanska zmernost? — Kako si jo pridobiti zamoremo ? Od keršanske zmernosti vas zdaj učim. Povedal sem vam že, da to imenitno čednost tisti kristjan ima, kteri ve in zna vse nagnjenja svoje poželjivosti tako berzdati, da ga v hudo nikoli ne zapelje; kteri vse časno le v pravem pomenu, po pameti in zavoljo Boga vživa; in kteri tudi v dobrem pravo mero ima. .Blagor človeku, kteri to čednost v resnici ima! Videli smo, da keršanska zmernost je zderžljivost, ktero ukazuje naša pamet vsem strastim, ja vsem človeškim dejanjem. In v tem pomenu je zares poglavitna, splošna čednost, ktere je potreba pri vseh druzih čednostih. Da bote od tega bolj prepričani in natanko podučeni; pomislimo še nekoliko: Kaj je zmernost? Sv. Avguštin pravi: „ Da je kdo zmeren, je potreba , da se pred Bogom čistega in neomadežanega ohrani." K taki ne- omadežani čistosti pa je potreba vseh čednost. Vendar zamo¬ remo zmernost imenovati zderžljivost ali redno berzdanje v ti¬ stih rečeh, ktere človeško poželjnost bolj mikajo pa našo pamet dražijo in ložej preslepijo, in od pravega pobi odvernejo. Člo¬ veku je namreč prirojena čutna poželjnost, ktero sploh poželji- vost imenujemo, ktera človeka žene, vleče do meseno-čutuo do¬ brega, pa ga plaši, odvračuje od meseno-čutno hudega. Sploh pravimo, to ali uno naše sprideno, spačeno meso poželi, tega ali unega pa se brani. To poželjivost pa redijo in netijo vse človeške čutila; vendar ne vse enako-merni. Naj huje pože- Ijenje; je poželjenje po jedi in pijači in pa meseno poželjenje; to je človeški natori lastno, da hrepeni, naj ohrani sam sebe 147 in človeški rod. Ni pa tako hudo poželjenje, ki izhaja iz druzih čutil, iz pogleda, posluha ali tipa. In zmernost je tista čednost, ki vse te poželjenja v pravi berzdi ima; vendar zopet tako, da se najbolj in najpoprej vstavi hujšim ali večim, bolj nevarnim za dušo našo; se ve da le tistim, ki so neredne in pameti nasprotne. — Potem takem je pa keršanska zmernost tista pridobljena ročnost ali urnost, ktera čutno poželjnost v pravi berzdi ima, zlasti poželjenje po jedi in pijači in meseno poželjenje ali pohotnost; potem pa tudi druge čutila telesne. Zato pravi sv. Avguštin, „da zmernost je lastnost našega serca, ki zaderžuje in varuje poželjivost vseh škodljivih reči.“ Naj¬ hujše so pa gotovo tiste, ki pridejo iz nezmernosti v jedi in pijači in iz privoljenja nepripuščenih, nečistih dejanj. Prelep zgled te keršanske zmernosti nam je sv. Bernard, ki je junaško se vstavil in serčno premagal vse zapeljivosti, ktero so mu prederzne nesramnice stavile; ki je tudi bil ojstro zderžljiv in je tako svoj okus ne le oberzdal, ampak popolnoma otumpil. Poslušajte, kako on sam piše: „Zderžim se vina, pravi, kajti v vinu je nečistost; in kedar sem bolen, zavživam le malo vina, po svetu apostoljskem. Zderžim se mesa, da, ko bi moje meso preveč redilo, ne bi redilo mesenih hudobij. Tudi kruha le po malem zavživam, da, ko bi bil moj trebuh preveč obložen, se mi ne pristudi molitev, in da me prerok ne graja, da sem svoj kruh v obilnosti vžival. Ja celo tega se Vadim, da še vode nezmerno ne pijem, da mi napolnjeno telo ne vzrokuje nobenega nagnjenja k nečistemu požel j en j u.“ Te besede nam pač očitno kažejo, kako visoko zmernost si je pri¬ svojil ta veliki svetnik. On ni bil zadovoljen, da je zadušil ‘lopadanje, ktero vsak človek natorno pri jedi in pijači občutij ampak zavžival je celo slabe jedila in neslastne pijače, da je svoje gerlo otumpil in krotil. Zraveu pa je imel vedno pred 10 * 148 očmi imenitniši namen, zatreti gerše, nespodobniše poželjenje, ktero dušo popolnoma ostrupi, to je meseno poželjenje. Kristjani moji! zmernost v tem pomenu, je tista čednost, ktera uri našo pamet, krepča našo vero in človeka pripravnega stori za vse poštene, za vse svete dejanje. Kajti ta čednost razsvitljuje našega duha, bistri naš um, čisti nam dušo in serce in tako človeka spretnega, pripravnega stori, da doprinaša dela, ktere mu teknejo v pravi namen, v večno zveličanje. Zato pravi naš nebeški Zveličar sam, da tisti, ki svoje serce čisto ohranijo, pridejo do gledanja Božjega, kolikor je v tem življe¬ nji to mogoče. „B 1 a g o r jim, kteri so čistega serca; ker oni bodo Boga gledali." (Mat. 5, 8.) Zato pa beremo v življenji svetnikov, da vsi svetniki, ki so to resnico dobro spoznali, so si najbolj prizadevali, da so zaterali tisto sladnost, ktero občutimo pri dobri jedi in pri prijetni pijači; iu nobene reči niso bolj zaničevali, nobene slad- nosti bolj se ogibali, kakor nečistosti, vsacega mesenega pože- ljenja. Že zadnjič sem vam povedal, kako lepo popisuje sv. Prosper imenitnost te lepe čednosti, kerščanske zmernosti. Ko našteje brezštevilne sprednosti iu dobrote, ktere človeku da ker- šanska zmernost, pravi, „da ona varuje človeka vedno vseh sil¬ nih napadov hudobnih strast." Iz tega pa tudi že nekoliko spoznamo: 1. Kako potrebna n a m j e k e r š a n s k a zmer¬ nost. a) Zmernost stavi pravo mejo naši pože¬ ljiv o s t i, ktera nas zapeljuje v mnogotere hudobije. Kakor sem že rekel, da vsi ljudje imamo poželjnost v sebi; vsem je prirojena želja, ktera človeka nagibuje k temu, kar se prileže njegovi spačeni natori. Tako poželjnost je občutil tudi sveti apostelj Pavel. Od te piše v svojem pismu do Rimljanov: L 149 „ V e m namreč, da meni, to je, v mojem mesu, dobro ue prebiva; zakaj hoteti je sicer v meni, storiti pa dobro, tega ne najdem. Do¬ brega namreč, ktero hočem, ne storim; temuč hudo, kar nočem, to delam. Ako pa to storim, kar nočem, ne delam tega jaz, ampak greh, kteri v meni prebiva. Najdem tedaj, ko ho¬ čem dobro delati, to postavo, da je hudo v meni. Imam namreč dopadanje nad Božjo postavo po notrajnem človeku; čutim pa drugo postavo v svojih udih, ktera se bojuje zoper postavo mojega d u h a.“ (Rim. 7, 18 — 23.) Eako na¬ tanko popisuje sv. apostelj, kar vsak zmed nas le predobro občuti. Mi vsi spoznamo dobro, dasiravno le temno, in bi tudi spolnovali, delali dobro, ali volja ta je slaba, poželjivost pa tako močna, da skoraj ne zamoremo dobrega spolnovati. Ta po¬ željivost, ki izhaja iz izvirnega greha, sama na sebi ni greh, pa tako naganja voljo našo, da prihaja hudobna in hudo po¬ čenja. Ysi čutimo dopadanje nad Božjo postavo; ali druga po¬ stava je v nas, postava poželjivosti, ktera se razodeva v telesu in v duši, še bolj pa v telesu, v njegovih čutilih; in ta se upera, nasprotuje boljšemu spoznanju in hotenju, ga premaguje, ga deva kakor sužnja pod oblast tiste počutnosti, ktera se po¬ tem v vseh grehih razodeva. Tako je človek sam v sebi raz¬ dvojen, da dobro hoče, hudo pa dela; vedno razdvojen med dobrim spoznanjem in hudo poželjivostjo, ktera lehko premaga dobro voljo. In kaj bo s človekom, ako nima tiste čednosti, ktera bi tej poželjivosti stavila prave meje? Poglejmo to nekoliko v posameznih grehih! Poželjivost nas podpihuje, da hrepenimo po prazni, nečimerni časti; le zmernost nam postavi meje, da v napuh in ošabnost ne zaidemo. 150 — Poželjivost nas žene po časnem blagu, po bogastvu; zmer¬ nost uam mero odkaže, da za časno skerbimo le toliko, kolikor nam je potreba, in nas obvaruje, da lakomnost ne posede na¬ šega serca. — Poželjivost nas vleče v mesene sladnosti in raz¬ veseljevanja ; zmernost pa nas uči z besedami sv. Janeza, da svet in njegovo poželjenje preide in le on ostane vekomaj, kdor voljo Božjo spolnuje; tako nas varuje nespodobne nečistosti. — Poželjivost nas spodbada, da bi se veselili nesreče svojega bliž¬ njega ali da bi mu privoščili nesrečo njegovo; keršanska zmer¬ nost pa nas svari pred nevoščljivostjo, ter nas ohranja ljubez- njive, da si ne oskrunimo serca s to satansko zalego. — Po¬ željivost nas vleče v preobilno jed in pijačo; zmernost pa uas uči, jesti in piti le za potrebo. — Poželjivost razliva žolč in kuri jezo v nas; zmernost nas potolaži, da v viru zadušimo sovraštvo in razpertije. — Poželjivost nas vabi in draži v zložno, mehkužno življenje; keršanska modrost pa nam stavi mejo, nas opominja k delu, da se ne udarno lenobi, ki je začetek vse hudobije, mati vsem pregreham. — Kdo ne vidi iz tega, kako potrebna nam je keršanska zmernost, ki naši poželjivosti stavi pravo mejo, da ne zabredemo v največe pregrehe? b) Keršanska zmernost nam je tako potrebna da brez nje še dober kristjan biti ne moremo. Poglej vse postave celega keršanstva; pa nobene prav spolnoval ne boš, ako keršanske zmernosti nimaš. Saj je ves keršanski nauk le v tem, da nam kaže in nas opominja, kako moramo berz- dati, kako voditi svoje čutila, svoje nagnjenja. Sv. apostelj Pavel pravi: »Prikazala se je gnada Boga, Zve¬ ličarja našega, vsem ljudem, ktera nas uči, da se odpovemo hudobiji in posvetnim željam, ter trezno, pravično in bogaboječe živimo na tem svetu." (Tit. 2, 11, 12.) Trezno, pametno bomo 151 živeli, ako dolžnosti do sebe spolnujemo; pravično, ako dolžnosti do bližnjega; bogaboječe, pobožno pa, ako dolžnosti do Boga zvesto spolnujemo. V teh besedah povzame sv. apostelj ves keršanski nauk. Na drugem kraju pa pravi: „M e r t v i t e svoje zemeljske ude (to je, hudo nagnjenje, poželjivost, ki je v njih), kurbanje, nečistost, nesramnost, hudo požel j en j e in lakomnost.* (Kol. 3, 5.) „K a- kor po dnevu pošteno hodimo, ne v požrešno¬ sti in pijanosti, ne v nečistosti in nesram¬ nosti, ne v kregu in nevoščljivosti; temuč oblecite Gospoda Jezusa Kristusa, in ne stre- zite mesu v požel j en j i.“ (Rim. 13, 13, 14.) Kdo nek bo vse to dopolnoval, ako nima keršanske zmernosti? Kdor zmeren ni, in svojega poželjenja ne vstavlja, svojega nagnjenja ne kroti in ne berzda, v njem se bo kmalo meso zoper duha vzdignilo, pa ga urno v mnoge hudobije zavleklo. Dokler voda po svoji strugi teče, je koristna živini in ljudem; ako pa se ' razlije čez svoje bregove, terga in podplavi njive in senožeti, pa spodkoplje celo pohištvo. Dokler je kristijan zmeren v svojem dejanji in nehanji, napolnuje svojo dušo z mnogim za- služenjem ter koristi tudi bližnjemu svojemu. Ako pa v svoji nespameti predalječ sega, svojim hndim strastim prosti tek pušča, urno bo svojo dušo omadeževal z grehi, bližnjemu pa pohujšanje dajal. Zato celo čednost jenja čednost biti, ako v kolovozu zmernosti ne ostane, kakor smo že slišali. Kdor pre¬ široke stopinje dela, prehitro leti, lehko pade ali se kmalo utrudi; kdor pa zmerno, pametno hodi, dalječpride, ter doseže svoj namen. Prava pobožnost se srednjega pota derži. Presiljena svetost nima stanovitnosti. Prež zmernosti ni nobenega ker- šanskega življenja. 152 e) Še pameten, pravičen človek ni, kdor ni zmeren. Kaj se s pametjo obdarovanemu človeku lepši podaja, kakor je keršanska zmernost? Le neumna živina nepre¬ nehoma išče in se žene po tem, kar se čutilom njegovim pri¬ lega. človek pa, ki zmernosti nima, se pogrezne do živine; kajti kakor nema živina, uda se vsem mesenim čutilom, ter ne spozna druge postave, kakor le tir svojih divjih strast, ki ga zavlečejo v razne neumnosti, v grozovite hudobije. Tak človek se poživini, in zadevajo ga besede kraljevega preroka Davida, ki pravi: »Človek, ki je v časti, ne po¬ misli, enak je neumnim živalim, in je njim podoben.* (Ps. 48, 13.) Sv. Krizostom pa pravi od ta- cega človeka: »Ako te prav pri luči pogledam, saj nisi noben človek več. Razbijaš za seboj ko osel, si razposajen ko bik, razgetaš po babah ko konj, debeliš svoje meso ko prešič, pihaš ko kača, pikaš ko škorpijon, si zavit ko lesica, si poln strupene hudobije ko gad; — kako te hočem še ljudem prištevati? Iščem na tebi kristijana, pa še človeka skorej ne najdem. “ Ži¬ vina svoj želodec napase in gre po natornem gnanji, kedar se v njenih žiljah obudi. Tako dela človek brez zmernosti, le s tem razločkom, da živina gre po natornem nagonu, nezmerni človek pa stori s prosto voljo. V tem je največa sramota člo¬ veku, da v svoji pohotnosti in sladnosti se toliko spozabi, da ako tudi ni živina rojen, hoče jej vendar pri vsi svoji pametni natori enak, podoben biti. Oh moj Bog! kaj moram reči? Nezderžni, nezmerni člo¬ vek nima več tiste lastnosti, ki ga od živine loči. Ja še hujši! Nezmerni človek je slabši kakor je nema živina. Živina ni zmožna nobene druge hudobije. Živina ni zmožna napuha, ki je neredna želja po osebni sprednosti; kajti živina ne pozna nobene sprednosti, toraj je poželjeti ne more. Ni zmožna la- 153 komnosti, ki je presilno gnanje po bogastvu; kajti razumeti ne more, kaj je obiluo posestvo časuega blaga, toraj po tem ne hrepeni iu si ga ne prilastuje. Ravno tako tudi druzih strast živina zmožna ni. Le pohotnost in sladnost, to je živin¬ sko in v tem išče in ima vtolaženo vse svoje hrepenenje. Člo¬ vek pa, že tem hudobijam vdan, sleče svoje pametno bitje, ter obleče zares živinsko bitje, ali kakor pravi sv. Peter Krizolog: »On jenja človek biti in postane živina.“ Ja jaz pravim; ne¬ zmerni človek je slabši, kakor nema živina. Kajti živina ni nobena gnjusoba v očeh Božjih; nezmernež pa je najostudniša, najzaničljivša gnjusoba v Božjih očeh! Znana vam je prigodba, ktero popiše sv. Antoniu. Nek Pugelj v podobi prijaznega, prezalega mladenča je popotoval s svetim puščavnikom. Na potu pa sta zadela na trohnelo, s červi preoblečeno truplo, ki je neznansko smer delo. Puščavnik, ki presilnega smradu prenesti ui mogel, si hitro zatisne z obema vokami usta in nos. Angelj pa gre počasu, ter se ne zmeni za to. — Popotujeta naprej in prigodilo se je, da sta zagledala °d dalječ priti imenitnega mladenča, ki je bil zagernjen v drago °blačilo, pa je imel dišeče cvetlice in Židane trakove na persih. Prijahal je na čilem konju, ki je bil z zlatom vezanim pre¬ grinjalom ogernjen. Komaj pa ga zagledata, urno se angelj Proč oberne in si nos zatisne. Puščavnik mu ves začuden Pravi: „0 sveti angelj! poprej si brez zboječnosti šel memo Sn rradljivega in strohnelega trupla; zakaj si zdaj toliko občut¬ ljiv, ki si zagledal tega nališpanega in z dišavami obsutega mla¬ denča?" — „0h, moj ljubi! zaverne ga angelj Božji, jaz ču- tim smrad nezderžljivosti, v kterem gnije ta na videz toliko Za li mladeneč. Vedi, da Bogu in njegovim angeljem veliko Mj srnerdi, kakor vam ljudem že vse strohnelo truplo, ki v Srobu leži." 154 In pomislimo še, da nezmerni človek ni za nobeno rabo več. On dolžnosti svojega stanu ne more opravljati, on ni niti za, molitev niti za premišljevanje. Ja nezmernost mu serce uterdi in duha otemni, da ga zadenejo besede, ktere pravi kra¬ ljevi prerok David: »Neumnež pravi v svojem sercu: Ni Boga.“ Pa tudi pristavlja, kaj ga tako dalječ pogrezne. »S p r i d e n i so, in ostudni so v svojih nakle¬ pih." (Ps. 13 1.) Nezmernosti udani zgubi vso vero. To nam pričajo žalostni zgledi krivovercev, ki so večidel od mese¬ nih strast oslepljeni, zapustili vero in Boga in se v brezno krivoverstva pogreznili. — G-lejte jih žalostnih nasledkov, ki se rodijo iz nezmernosti! Te sem vam pa zato nekoliko v misel vzel, da bote toliko bolj spoznali, kako potrebna nam je ker- šanska zmernost. Brez nje nobeden pravičen, pameten ni; še manj pa dober kristijan. Nasproti pa zmernost človeka visoko povzdiguje; ja, kakor pravi nek cerkven učenik, zmernost človeka angeljem enacega, podobnega stori. On pravi: »Kakor nezmernost v rabi telesnih poželenj človeka živali enacega, ja še slabšega stori; tako na¬ sproti zmernost človeka povzdigne čez njegovo lastno natoro in ga nebeškim angeljem podobnega dela. Angelji nimajo nobe¬ nega poželjenja po jedi in po pijači, ker tega zmožni niso. Zmerni človek pa je tega zmožen, pa si tega poželjenja ne napravlja, ali si ga napravlja tako, da se ga lehko ana, ako je potreba. Angelji ve občutijo nobene mesene poželjivosti, ker tega ne morejo. Zmerni človek jo lehko občuti, pa je vendar ne spolni, in če ga napade, jo s svetim premišljevanjem kroti in po¬ gasi. Ravno tako je z drugimi željami. Če toraj nezmerni človek z neoberzdanim nagonom telesnih poželjenj zverini po¬ doben postane, zmerni se pa povzdigne s svojo zmernostjo do angeljev.” (Scaremelli.) Zato pravi sv. apostelj Pavel: „Kteri 155 so pa Kristusovi, to je, kteri so res Kristusovi, ne le po imenu kristjani, so svoje meso križali z grehi i n željami vre d.“ (Gal. 5, 24.) Ako hočemo res biti Kristusovi, mora naš stari človek s Kristusom vred križan biti. Saj vemo, da križanje Jezusovo je ali mora biti tudi križanje naše, ker moramo odložiti staro grešno mišljenje, ki smo ga °d Adama podedovali, da se tako razdene vsa sila grešnosti, da ne služimo več grehu, kakor sužnji svojemu gospodarju; da nas telesne poželjenja ne gospodarijo in mi njih v pravi berzdi unamo. Stari človek je človek, kakoršen izhaja iz Adama, to je, naša spačena natora s svojimi zmotami in hudimi poželji- vo,strni. Njo je pa Kristus seboj vred križal, kakor pravi sv. Pavel: „To vemo, da je bil naš stari človek ž 11 j im vred križan, da bi se razdjalo telo greha, da bi več ne služili greh u.“ (Rim. 6, 6.) Mi Moramo toraj svojo spačeno natoro sami križati s tem, da jo zatajujemo in neprenehoma zatiramo. Vse to pa dela in stori v človeku keršanska zmernost. Mislim, da dobro spoznate, kako Potrebna nam je ta poglavitna čednost, keršanska zmernost. Zato bi pa gotovo radi zvedeli: 2. Kako si zamoremo pridobiti keršansko Vernost? Kristjani moji! ako hočete to preimenitno čednost imeti, dobro si to le zapomnite: a) Berzdaj, ljubi moj! svoje neredno nag¬ njenje in hudo poželjenje. Vsako divjo zver boš |°žej ukrotil, kakor svojo hudo poželjivost, ako ti berzde 12 rok potegne, in moč čez te dobi. Neredno nagnjenje, hudo Poželjenje, kar sem že rekel, pamet otemni in voljo popači, ako vedno ne zatiramo, zmiraj ne krotimo. Priden vertnar se njkdar ne utrudi, ter vedno in vselej popuka plevel, kedarkoli 156 se prikaže. Tako tudi ti. Kakor hitro čutiš, da se hudo nag¬ njenje v tebi vnema, z vso skerbjo si hitro prizadevaj, da ga pogasiš. Dokler pa ga ne pogasiš, nič ne stori, nič ne skleni, čakaj, da se poželjenje popolnoma vleže. Nihče ne gre na kipeče morje oh hudem viharji; ampak poterpi, da vihar potihne, da se morje vleže. Ako to ubogaš, in v vročini svojih hu¬ dih strast nič ne govoriš, niti ne počneš, niti ne skleneš, do¬ kler se ne potolažijo, veliko grehom boš odšel; ako pa tega ne ubogaš, storil boš veliko hudega, pa se boš prepozno kesal. Sv. Frančišek Salezi je bil, kakor ste že slišali, nezrečeno k jezi nagnjen. Ko je pa svojo jezo pri vsaki priliki krotil in moril, postal je najpopolniši zgled svete krotkosti; da je največe razžaljenja, najhujše zaničevanja z veselim obrazom pre¬ našati zamogel. Tako boš tudi ti svoje hudobno nagnjenje in svoje strasti sčasoma ukrotil in zamoril, ako se neprenehoma vojskuješ, in jim nikdar zrojiti ne pustiš. Vsak človek pa ima eno poglavitno hudo nagnjenje, ki ga najbolj nadleguje in ga gospodariti hoče, ki je pa tudi oče in mati, vir in moč drugim hudobnim nagnjenjem. Zato pa moraš, ljubi kristjan! z vso skerbjo se vstavljati temu pogla¬ vitnemu nagnjenju, da ga z večkratnimi dobrimi sklepi slabiš in krotiš. Ako si, na primero, jezi vdan, in te vsaka mala nasprotnost hitro vznemiri, skleni prav resnobno vsako jutro pri svoji molitvi, da se čez dan ne boš dal vjeziti; zato zdihni tako: „ Danes, o moj Bog! se nočem nikoli zjeziti; obljubim ti, da te celi dan s pregrešno jezo nočem žaliti. Pomagaj ini, da zvesto spolnujem ta moj sklep. “ Ako se ti čez dan pripeti prilika, nevarnost k jezi, spomni se hitro storjene obljube m reci sam pri sebi: „Ne smem in nočem se vjeziti; kajti za terdno sem to za danes obljubil." Zvečer sprašaj svojo vest, ali si zvest ostal svojemu sklepu. Ako si bil tako srečen, da se nisi dal premagati jezi, zahvali Boga za njegovo omoč, ter 157 bodi vesel, da si celi dan v krotkosti preživel. Ako si pa bil nezvest svoji obljubi in si Boga s pregrešno jezo zopet razžalil, serčno obžaluj svoj greh, pa si naloži sam majhno pokoro, da, na priliko, poljubiš večkrat pobožno podobo križanega Jezusa >n zraven terdno skleneš, da hočeš prihodnji dan biti bolj paz¬ ljiv, bolj zvest. Ako se tako vojskuješ in neprenehoma svoje poglavitno hudo nagnjenje krotiš, kmalo ga boš zaterl, ž njim Pa tudi druge slabe poželjenja premagal in uničil. Da boš pa to ložej storil, priterguj si včasih tudi kaj pripuščenega. Kolikor večkrat to storiš, to¬ liko močnejša bo tvoja volja, toliko ložej boš gospodoval čez Vse svoje dejanje in nehanje; in ti boš gospod tudi svojim strastim. Poštena žena, imenitnega stanu, je imela to slabo navado, da je pri službi Božji večkrat dremala. Hudo jej je bilo to; Pa ni se mogla tega odvaditi. Terdne sklepe je delala, pre¬ magovala se je, pa je vendar še zaspala. Njen spovednik jej letuje, naj si vsako jutro priterga eno uro spanja, ter naj hitro vstane; to zatajevanje bo Gospodu Bogu dopadljivo, in °u jej bo milost dodelil, da bo svojo zaspanost pri molitvi in P f i službi Božji premagala. In tako se je zgodilo. Ko je več dui se tako zatajevala, ni imela v cerkvi nobene skušnjave Več in res ni nikdar več- pri službi Božji zadremala. b) Ne bodi preveč skerben za časno. Da s Voje telo zdravo, terdno ohraniš, in za-nj skerbiš, je prav. bi pa zavoljo kake domišljene slabosti ali bolezni postni d^n mesne jedi vžival; ali da bi zavoljo vročine ali zavoljo '“vaza, pa sicer pri terdnem zdravju, k dolžni službi Božji ne še l, je greh. Človeško telo veliko prenesti zamore; mehkuž- u °st ga slabi, terpljenje ga uterdi. — Svojemu telesu, stanu Pomerjeno hrano dajati, je prav; prekočljivo pa ga rediti, z 158 jedjo in pijačo ga basati, napravi mnogotere bolezni, podžiga hudo poželjivost in pripelje zgodnjo smert. — Telo tako obla¬ čiti, kakor stan in služba tirja, je prav; predrage, prevzetne obleke pa — in to še morebiti v škodo in pohujšanje bliž¬ njemu — na-se natikati, se lepotičiti in lišpati, to je pogub- ljivna nečimernost. Kaj ti pomaga lepa, ošabna obleka, ako je pa duša gola, brez vseh čednost? Bog pač ne gleda lepih oblačil; on gleda le lepo serce. Ne nakrišpana obleka, ampak lepo čedno obnašanje dela lepega človeka. Prav je, da pridno delaš, da pridelano pametno varuješ, da sebe in svoje pošteno preživiš; ni pa prav, ja pregrešno je, ako se v te časne skerbi tako vtopiš, da pri tem Boga in svojo dušo pozabiš. Saj še živi previdni Bog v nebesih, ki Že toliko stoletij vse, tudi najslabše stvari tako prečudno hrani in živi. Zato nas toliko lepo opominja naš mili Zveličar Jezus Kristus, ko pravi: „P o g 1 e j t e tiče pod nebom, ki ne sejejo in ne Žane j o in ne spravljajo v žitnice, in vaš Oča nebeški jih živi. Ali niste vi ve¬ liko več, kakor one? . . . In za obleko, kaj skerbite? Poglejte lilije na polji, kako rastejo; ne delajo in ne predejo; pa vam po¬ vem, da še Salomon v vsi svoji časti ni bH tako oblečen, kakor njih eden. Če pa travo na polji, kteradanesstoji in sejutrevpeč verže, Bog tako oblači, koliko bolj bo v a s maloverni! Ne skerbite tedaj, rekoč: Kaj bomo jedli, ali kaj bomo pili, ali s č e m s e bomo oblačili? Ker po tem vsem vprašujejo neverniki. Saj ve vaš Oče nebeški, da v s e g a tega potrebujete. Iščite t e d a j na j popre j B ož¬ jega kraljestva in njegove pravice, i n v s e 159 to vam bo priverženo." (Mat. 6, 26—33.) Pomislite, ja- premišljujte večkrat te toliko tolaživne besede Sinu Božjega. Zlasti si k sercu vzemite zaduje te besede: „Iščite naj- Poprej Božjega kraljestva in njegove pra¬ vice, in vse to vam bo priverženo. 4 Ako ti kaj kupiš, in prodajavec ti kaj malega priverže, ti da nameček; kaj boš bolj skerbno spravil, vso kupljeno robo, ali sami na- uieček? (Hej in vse to časno ti da Bog za nameček, vse ti priverže, ako iščeš najpoprej Božjega kraljestva in njegove Pravice. Mar ni zares nespametno, ako se noč in dan trudiš, moč >u zdravje tratiš, se potiš in delaš na preterganje, ko černa živina, si v časne opravila in dela tako zamaknjen, da ti ne 0s tane nič več časa niti za molitev niti za službo Božjo, niti Za sprejemanje svetih zakramentov. Pač je danešnji dan veliko ljudi ua svetu, ki nezmerno dirjajo le po časnem dobičku, za večnost pa se ne zmenijo. Podobni so pajku, ki se ves ljubi dan vpera, celo lastni drob izmota, da si pajčevino sprede. In kakošen dobiček ima? Morebiti z veliko čujočnostjo vjame kako ,r| uho. Tako si pridobi marljivi človek s vsem svojim peha¬ njem morebiti komaj vsakdanjega kruha; za večnost pa kaj mu ' J ° ostalo? Na smertni postelji poreče, kar so dejali aposteljni: »Vso noč s m o delali, in nismo nič v j e 1 i.“ (Luk. 'L 5.) Deloma bo moral to spoznati, ker v svojem življenji 111 delal nič zavoljo Boga, ampak le za časni dobiček; deloma j? a tudi, ker zavoljo časnih opravil je zamudil naj imenitniše ^j°, delo za svojo dušo. Njegovo življenje se mu bo zdelo kratite sanje. Spregledal bo pri mertvaški sveči, da njegov trud zastonj, njegov pot je zgubljen. c) Tudi v svetih željah bodi previden in J1 k b e r z d a j. Kdo je imel bolj goreče , bolj svete želje 160 za Božjo čast in zveličanje ljudi, kakor Jezus Kristus, naš Go¬ spod ? In glejte, nam v zgled jih je veliko v malo hišico svo¬ jega rednika, tako rekoč, zaperl, ker je bila tako volja nebeškega Očeta. In potem, ljubi moji! ni vse že čeznatorno navdihuje- nje , kar ti dobrega na misel pride, česar je prevzeto tvoje serce. Velikrat se angelj teme v angelja luči spremeni. Zato nas opominja sv. Janez: »Preljubi! ne verjemite vsakemu duhu, temuč skušajte duhove, a 1 1 so iz Boga.* (I. Jan. 4, 1.) Marsikdo pri kaki pridigi, ali pri smerti svojega prijatelja, je ves vnet, in hitro marsikaj sklene, da bo toliko molil, vsak teden se postil, velikrat k spo¬ vedi šel; pa hitro ta ogenj pogasne pa tudi njegovi terdni sklepi zmerznejo in se razkade. Tudi znotrajne čednosti in zunajne o j s t r o s ti imej v pravi berzdi. Ne išči pri svojih molitvah, niti pri dobrih delih, ne pri spovedi in pri sv. obhajilu nobene poseb¬ nosti , nobene sladkosti; temuč išči le svojega dušnega prida; kajti sladki občutki pri spolnovanji dobrega so le posebna gnada, s ktero te Bog vabi, in ktero Bog daje in jemlje, ka¬ kor njemu dopade. Tudi si ne nakladaj spokornih del, ktere bi bile škodljive tvojemu telesu, tvojemu zdravju. Zunajna ojstrost je le pripomoček pobožno živeti, pa še ni pobožnost- Človek, pretežkih spokoril naveličan, se tudi malih in lehkih podstopil ne bo, in vse zaverže. S telesom se mora ravnati, ka¬ kor s konjem iu oslom; ne sme se mu preveč streči, da ne berca; pa tudi ne premalo , da pod težo ne omaga. Kaj f potrebniši vsaki jedi, kakor je sol? Pa, ako pri solenji prave mere ni, spridi najboljše jedi. Taka sol mora biti tudi p rl čednostih, pri vseh dobrih in spokornih delih. In ta sol j e keršanska zmernost. 161 Kasjaii, pekovski pomagač, je bil ves naposajen, polu po¬ svetnosti. Z gnado Božjo pa je zapustil ta pot in je nastopil pot čednosti. Ali njegova pobožnost je bila presilna. Preč je kotel svetnik biti. Bilo je pa vse bolj zunajno. Vedno bi bil raji v cerkvi tičal, kakor svoje dela opravljal. Njegov tetic, pri kterem je delal, mu enkrat pravi: Prav je, da si zapustil svoje vetrasto življenje, in si se čednosti poprijel. Ali bojim se, da si prehudo napel. Akoravno človek ni nikoli preveč pobožen, Pa se v pobožnosti lehko presili. Sila pa nikjer ni dobra, in stanovitnost jej malokdaj nasleduje. Vzgled naj ti bo naša pekarija. Veš, da je veliko na tem ležeče, da je peč dobro in prav zakurjena. Skušnja me uči, da peči naglo ne smem raz¬ beliti; kajti le notrajna stena bi bila razbeljena. Počasi mora goreti. Ako presilno zakurim, prenaglo bo kruh shajal in se sežgal; potem ni za delj časa, in sredina ne shaja. Tak kruh razpoka in plesnoba se ga hitro prime. d) Da bomo tudi mi hodili zlato, srednjo stezo, dobro si v serce vtisnimo zlasti še v skušnjavah, da smo kristjani, ka naše življenje je vedna vojska, vedno zatajevanje hudih nag¬ njenj in želj. Tako so mislili vsi pobožni kristjani, ter so de¬ jali : ^Kristjan sem, ne smem v skušnjavi pasti; zatajevati, premagovati se moram." Tako berem od mladega, pobožnega moža, ko je v veseli družbi bil, in so ga silili, da bi še ostal, Sl to ali uno privoščil, kakor delajo tudi drugi, hitro je rekel: »Ja, ko bi kristjan ne bil; pa sem kristjan, in kakor kristjan Se premagovati moram." Tako reci tudi ti, ljubi moj! kedar- k°li se vzdiguje kako hudo nagnjenje v tebi, te v greh zape¬ ljuje , ali ako zunajna grešna skušnjava te napade, hitro reci s am p r j se i)i : w j a ko pj kristjan ne bil, že bi to hudo storil; Pa kristjan sem; zato se hočem premagati, sam sebe zatajiti, Keršauski nauk V. p. II. 11 162 da naslednjem svojega Zveličarja, da nasledujem vse pobožne kristjane in dosežem zveličanje svoje. e) Ker je pa vsak dober dar od zgoraj, od Očeta nebe¬ škega, zato zdihuj večkrat, posebno o času skušnjav, k Bogu, da ti on, delivec vsega dobrega, da to toliko potrebno koristno čednost, sveto keršansko zmernost. In ako pogostoma prosiš za njo, pa se poslužiš tudi pripomočkov, gotovo, ljubi moj kristjan! si jo boš tudi pridobil; kar nam vsem ljubi Bog dodeli. Amen. X. Keršanski nauk. 3. Pravičnost. Tretja poglavitna dejanska čednost je pravičnost. Modrost in zmernost sem vam v zadnjih keršanskih naukih popisoval- Kdor me je zvesto poslušal, lehko ve, kaj ste te dve čednosti, kako imenitne in kristjanu potrebne ste; pa tudi je zvedel, kterih in kakošnih pripomočkov se lotiti moramo, da si bomo prisvojili te dejanske čednosti. Danes toraj pride na versto, »keršanska pravičnost." Tudi to čednost si moramo ogledati od vseh strani, da jo toliko bolj natanko spoznamo in po njej živimo. 1. Kaj je pravičnost sploh? Beseda »pravičnost" ima več pomenov. »Pravičen 4 * je človek, ki je v srečnem stanu gnade Božje; to je, kedar je popolnoma prost vsega zadolženja in vse kazni ter ima dopa- danje Božje in njegovo ljubezen. V tem pomenu se imenuje »pravičen" sv. Jožef, rednik našega Gospoda Jezusa Kristusa- Tako tudi sv. Janez Kerstnik. — Ima pa »pravičnost" še drugi pomen. Keršansko pravičnega imenujemo človeka, kteri sovraži 163 Vse hudo in dela le dobro, kar smo že premišljevali. In pra¬ vičnost v tem pomenu nas mora obdajati, kakor oblačilo, ako hočemo priti v svete nebesa.. „S pravičnostjo sem h i 1 oblečen," pravi že Job. (29, 14.) Obleka nas ogrinja °d vseli strani. S pravičnostjo bo pa oblečen le tisti, kteri je z dobrimi deli ogernjen od vseh strani, in nobenega svojega de¬ janja z grehom ne krije. Kajti kdor je v nekterih dejanjih pravičen, v družili pa ne, tak tako rekoč eno stran odkrije in °dgerne, in njegovo dejanje ni več dobro, ki je z drugim hu¬ dobnim oskrunjeno. Kajti, kdor se v enem pregreši, veliko dobrega pokaži, ali po besedah svetega pisma: „K d o r k o 1 i Pa vso postavo s poln uje, se pa pregreši v e nem, je vsega kriv." (Jak. 2, 10.) In v tej keršanski Pravici so zapovedane vse čednosti, vse dolžnosti, ktere imamo do Boga, do bližnjega in do samega sebe. Kristus je svaril svoje učence pred farizejsko pravičnostjo, ki je bila le na videz, 111 pravi: „Ako ne bo obilniša vaša pravica, ka¬ kor p i s m a r j e v in farizejev, ne p o j d e t e v ne¬ beško kraljestvo." (Mat. 5, 20.) Oni so stavili svojo Pravico le v zunajne dela, so se ogibali velikih pregreh, ki se Prikriti ne morejo, ki sramoto in škodo za seboj potegnejo; v svojem sercu pa so gojili hudobno nagnjenje, pregrešne želje fl&puha, nevoščljivosti, lakomnosti in druzih hudobij; zato jih Jezus „ pobeljene grobove" imenuje in sv. Janez Kerstnik jim »kačja rodovina" pravi. Ta keršanska pravica mora obdajati Vse naše misli, želje, besede in -djauja. Ako pa spolnujemo le llft ktere dolžnosti, druge pa prelomimo, nismo pravični. Naša Pravica je potem, kakor sem že rekel, le staro, stergano obla- *hh>, z novo kerpo zakerpano. Sveti Bernard pravi: »Pravič¬ nost je: Boga se bati, vero v časti imeti, starše spoštovati, do. kovino ljubiti, vsem koristiti , nobenemu ne škodovati , vez 11 * 164 bratovske ljubezni obraniti, nevarnost za druge prevzeti, nesreč¬ nim pomagati, hudo z dobrim poverniti, pravično soditi." To je keršanska pravičnost sploh. Tudi od te vas danes posebej učil ne bom; kajti od keršanske pravičnosti v tem pomenu so vsi keršanski nauki, kar ste jih slišali od greha in čednost, in kar jih bote še slišali. Ta keršanska pravica je v besedah: Varuj se hudega in delaj dobro. Danes hočemo premišljevati keršansko pravičnost v tesnej¬ šem pomenu. 2. Kaj je tora j keršanska pravičnost, ka¬ kor poglavitna dejanska čednost? Keršanska pravičnost, kakor poglavitna dejanska čednost je tisto hrepenenje v človeku, s kterim človek vsakemu pusti, da in stori, kar mu je dolžen. Keršanska pravičnost je toraj v terdni in vedni volji, vsakemu dati, do česar pravico ima. Keršanska modrost vodi in obdeljuje naš um, ter ga dela zmož¬ nega, da nas vodi po potu zveličanja; keršanska pravičnost pa obdeljuje našo voljo, da drugim vselej pravico skazovati hočemo in jo tudi skazujemo, kedarkoli je priložnost za to. Pravičnosti lastno dobro je v tem, da vsakemu damo, kar smo mu dolžni- Zato pravi učeni Ulpian: „Keršanska pravica, kakor poglavitna čednost, je resnobna in vedna volja, pravici vsacega zadostiti/ Kdor toraj to čednost ima, vselej hoče le to, kar je prav; zato sovraži vso krivico, vso goljufijo, vse zatiranje bližnjega. To svojo voljo razodeva pri vsaki priliki; pošteno in resnično dela z vsakim; in nikdar se ne zakrivi zoper pravico ali zoper poštenost. To nas pa tudi uči, da pravičnost obsega vse ljudi P 3, tudi vse človeške okoliščine. Sv. Anzelm pravi: »Pravičnost da vsacemu, kar je njegovega, kar mu gre. Više časti, sebi enake spoštuje, podložne podučuje in strahuje, sam sebe kroti, proti 165 nasprotniku je poterpežljiv, potrebnega se usmiljuje." Kdor toraj keršansko pravičnost ima, kaže do svojih viših, ter jim skazuje čast, ljubezen in pokorščino, — kaže jo sebi enakemu s spoštovanjem in ljubeznijo, mu želi vse dobro, se veseli njegove sreče, mu pusti njegovo premoženje in njegove pravice, in ko¬ garkoli ima ž njim kaj opraviti, dela in se obnaša, kakor je prav in pošteno. Tudi podložnim skazuje svojo pravičnost, ter jim natanko odrajtuje njihov zaslužek, in kolikor premore, skerbi nje ter jih varuje. Tudi pri razdeljenji služeb se terdno derži pravičnosti, ter gleda le na vrednost in zasluge, ne pa 11 zunajno bliščobo ali nevredno priporočilo, ali na prijaznost m žlahto, kar je večkrat krivo, da nevredni dobi imenitno sto¬ pinjo, ko se pregleda in zaverže vreden in pristojen. Pravičen iudi dela tako razdeljuje, da nobenega ne preobloži, nobenemu krivice ne dela. Pravični plačuje, kar je plače vredno, pa tudi kaznuje, kjer je potrebno; vsakemu po zasluženji. Tako zadeva pravičnost vse ljudi, pa tudi vse okoliščine človeške. Da se bolj prepričate, v čem je keršanska pravica, pre¬ glejmo jo še bolj. Keršansko pravičen dela vselej po nauku Jezusa Kristusa, ier da Bogu, kar je Božjega, cesarju, kar je cesarjevega, bliž¬ njemu, kar je njegovega; tedaj vsacemu svoje. a) Pravičen da Bogu, kar je Božjega. On terdno veruje Va -nj; vse za čisto resnico ima, kar je Bog razodel, ako tudi Presega njegov um; on po tej veri živi, kakor pravi sv. Pavel: »Pravični iz vere živi".“ (Rim. 1, 17.) Kdor pa ne veruje, ali po veri ne živi, je krivičen. Sv. Avguštin pravi: »Ako je pravičen, kdor iz vere in po veri živi, je tisti kri¬ len, kteri ne veruje in po veri ne živi. ^ Pravičen pa ima žl vo vero v Boga, ker je Bog večna resnica in modrost in ne more goljufati, ne goljufan biti. — Pravičen tudi terdno upa 166 v Boga, ker ve, da Bog je vsegamogočen, neskončno dober in zvest v svojih obljubah, ker ve, da Bog lehko in rad in gotovo da, karkoli je obljubil; zato se na njegovo zvestobo in dobroto popolnoma zanaša. — Pravičen pa tudi Boga, svojega prelju¬ bega Očeta, čez vse ljubi in sicer zavoljo njega samega, ki je vse ljubezni vredna lepota in dobrota; in iz te ljubezni do njega spolnuje natanko vse zapovedi njegove. — V živi veri, v terdnem zaupanji in v goreči ljubezni da tako pravičen Bogu, kar je Božjega. b) Pravičen tudi svojemu bližnjemu da, kar je njegovega, in kar mu gre, kakor sv. Pavel govori: „D a j t e vsakem u, kar ste dolžni: davek, komur gre davek; da c, komur dac; strah, komur strah; čast, komur čast. (Rim. 13, 7.) Kdor pa pri davkih, cestninah in družili odrajtilih goljufuje , ne da cesarju, kar je cesarjevega, ne bliž¬ njemu, kar je njegovega, kar mu gre; tak ni keršansko pravičen. —- Lep zgled nam je Jezus Kristus sam. Ko j e nekdaj prišel s svojimi učenci v Kafarnaum, pristopili so možje k Petru, ki so davek dveh drahem pobirali, ter so mu rekli: Mar vaš učenik ne odrajtuje davka? Mu reče: Kaj pa da. Id ker ni nič imel, rekel je Petru, da naj gre k morju, in naj verže ternek, in pervo ribo, ki se vjame, naj jo vzame, odpre usta in dobil bo stater, to je štiri drahme, v njej, in tega je vzel in plačal za Jezusa in za-se. (Mat. 17, 24—26.) c) Pravičen ne terpi nobene goljufije pri svojih kupčijah in prodajah. Kedar živino prodaja , ne zamolči njenih slabost in napak; ne hvali svojega blaga, če ni hvale vredno. Pra' vična je njegova vaga, poštena njegova mera, pravično njegovo vatlo. Raji sam škodo terpi, kakor da bi jo drugim napravil- Dobro ve, da krivično blago nima teka, da krivičen vinar de¬ set pravičnih požrč; ve, da je resničen pregovor: „Kakor dob' 167 Ijeno, tako zgubljeno." Keršanski kupčevavci in prodajavci, ne pozabite tega nauka : „Poštena mera in pravična vaga v nebesa pomaga." d) Pravičen posojeno ob svojem času pošteno poverne. Ako si posodi orodje, skerbno gleda, da se ne pokvari, ne poškoduje in pri njem ne zastane. Ako si posodi, kar povžije, žito ali kar si bodi, ravno tako dobro, ako mogoče, še bolje in nekaj več poverne, kakor je prejel. Ako si posodi denarjev, gotovo jih ob pogojenem času, ali še poprej nazaj prinese. On se ne ogiblje posojevavca, kakor zanikernež, ki za plačilo svojega dobrotnika še zmirja, mu odertijo očita ali ga le sili, da si •nora pri gosposki pomoči iskati. Pravičen ne dela, kakor lenuh, ki le išče, kako bi na posodo dobil, pa mu ni nič mar, kako bo dolg povernil. Slišal sem praviti od tacega nerodneža, ki je tako dolgo nadlegoval poštenega soseda, da mu je res pre¬ cej denarjev posodil. Ko mu pa sosed denarje našteje, nerodnež jih hitro pograbi in skoz vrata gredo sam pri sebi pravi: »Zdaj boš pa ti gledal, kdaj jih nazaj dobiš." Ali ni se mu go¬ ljufija prav iztekla. Sosed ga je slišal te besede in razumen ki je bil, urno ga nazaj pokliče, rekoč: ^Prijatelj, meni se zdi, da sem se vštel, stopi nazaj, da še enkrat preštejeva denar." Ker se ne nadja nič hudega, gre nazaj; preštejeta še enkrat, hi sosed pograbi denar, ter ga urno spravi, rekoč: „Vidiš, kako sem lehko nazaj dobil. Le spravi se malopridnež!“ — Ako pa, ljubi moj! o pravem, zagotovljenem času ne moreš odrajtati po¬ sojenega, pojdi k dobrotniku., in ga poprosi, da te še čaka, in pošten, pravičen boš ostal. c) Pravičen pa tudi s svojimi dolžniki poterpljenje ima; jim sile ne dela; posebno, ako vidi, da si dolžnik z vso skerbjo prizadeva, mu poverniti in on sam pa ni v veliki sili. Pravičen jemlje le pripuščeue obresti in iz keršanske ljubezni tudi pri- 168 jenja, zlasti, če je dolžnik revež, on pa ne toliko potreben. Pravičen ne dela, kakor judovski oderuhi, ki nepošteno jemljejo prevelike obresti, ali komaj čakajo, da dolžnik zapade čas, in hitro ga na boben ne denejo , da si krivično prisvojijo njegovo premoženje, ter reveža v neznansko nesrečo potisnejo; taki ne¬ usmiljeni odertniki ubogim res kri za nohtov pijejo in se s kervavimi žulji svojega bližnjega pitajo. Ali šibi Božji ne bodo ušli. f) Pravičen tudi svojim poslom in najemnikom nobenega zaslužka ne priterguje; pošteno jim odrajta pogojeno plačilo; kajti dobro ve, da prideržano ali pritergano plačilo k Bogu za maščevanje vpije. g) Pravičen se derži tudi svoje pravice ter skerbno varuje svoje premoženje; pa vendar ni tako terd, ne tako stikaven, da bi za las ne odstopil, ne odjenjal od svoje pravice, kar njega samega zadeva ; naj bo že to zavoljo lepšega, ali zavoljo ljubega miru in keršanske prijaznosti. Zares svarjenja vredni so ne- kteri svojeglavni, terdovratni ljudje, ki se prepirajo in prav¬ dajo zavoljo kake meje, ali za kaj druzega malega, ki ni vredno, da bi človek v misel jemal. In kolikokrat se vzdignejo ogledi, da pride cela tropa deželske gosposke, pa za kaj ? Za eno ped zemlje, ki se vendar ne ve, čigava prav za prav da je; pa ierdovratneži se poganjajo in vpijejo, preklinjajo in rjovejo, ka¬ kor bi jim za glavo šlo. Prav je, vsak naj se za svoje po postavnem potu potegne; ali nespametno, nekeršansko je, zavoljo nič prida reči pravdo vzdigniti, pri kteri zapravdaš desetkrat več, kakor je stvar vredna. Gerdo, zares gerdo pa je in prav neumno se mi zdi, ko je kdo tako svojeglaven in se pravda le zato, da vžuga, ali kakor si v svojem napuhu misli, da se skaže; akoravno mu za stvar nič ni; da le njegova velja. Poznam mladega bahača, pravega norca, ki je preoral pot poleg 169 svoje njive, da bi sosed več tam ne vozil. Vedel je, da ni prav in da bo zgubil, ali ošabno je kazal svoje denarje. In ko je gosposka poterdila razsodbo domačih mož, le še je naprej gnal. In ko so mu v§i dejali, da ne more pota starega zatreti, je le upil, da še več gospodov mora priti, če tudi vol gre iz hleva. Nobena beseda se ga ni prijela in res je šel vol iz hleva, pa še dosti ga ni bilo. Mar ni tak svojeglavnež zares norec? Kolikokrat se sliši: Vse se dohtarjev in gosposke prime. Ljubi moji! zakaj se jim pa v roke daste ? Zakaj jih za vsak nič kličete? Med seboj bi se lepo poravnali; vsak bi mervo odstopil od svoje pravice, ktero misli da jo ima in za obedva hi prav bilo. Tako bi lepo ljubezen med seboj in denarjev v žepu ohranili. Ali ni neumno, da kličete dva, tri gospode, ki Ve «te da zastonj ne pridejo, tudi niso dolžni, da bi zastonj priča bili, kako bote menjike stavili, pa so tudi priča vaše ne¬ spametne terdoglavnosti. Ni dolgo tega, kar mi je deželsk sodnik pravil, kako neumni ste, da si nočete mejnikov sami postaviti; saj jih nobeden teh gospodov ne zakoplje, če bi jih vi deset Poklicali in zakopali, postavili bote tudi vpričo sodnijskih go¬ spodov le tje, kamor bodo za pravično spoznali domači prisežeui možje. Ljubi moji farmani! lepo vas prosim, nikar se ne prav¬ dajte med seboj in to za prazen nič. Velikrat ni stvar piško- Ve ga oreha vredna, pa tožbo vzdignite. Pri pravdah zgine vsa keršanska ljubezen; zgine pa tudi denar, za kar se je marsi¬ kdo za ušesi praskal, pa prepozno. Ne bodite preterdi, ne Sv ojoglavni in v malih rečeh odstopite raj nekoliko od svoje pravice in mir pa ljubezen bodi med vami. h) Pravičnega ne preslepi nobeden dobiček, ne žlahta, ne prijaznost, da bi poterdil ali pričal kaj krivičnega. Pri priče¬ vanji pravični ne pozna ne očeta ne matere, ne brata ne sestre, ne otroka ne žene; ampak pozna le Boga in ljudem ljubo res- 170 nico. Od dobro poznane resnice pri spričevanju ne odstopi za las ne, ako bi tudi dobro vedel, da ga čaka zato tudi sovraštvo, ali celo škoda. Te dni sem bral to-le prigodbo: Vilibald je bil postavljen za oskerbnika očitne blagajnice ali kaše. Bil je pošten mož, pa tudi s prisego je moral poterditi, da bo zvesto opravljal svojo službo, da bo pazil natanko, da kdo njegovih podložnih pomagavcev kake krivice ne stori. Čez nekaj časa je zapazil, da je eden pisavcev prejel dve sto goldinarjev, pa jih ni v račun dejal in jih ni v blagajnico odrajtal. To je storil Peter Landar, poprej mož neoskrunjenega značaja; ali v revščino je zabredel; imel je desetero otrok, male dohodke, pa še dolgov; ta sila ga je zapeljala, da je storil to krivico. Oskerbnik je zagotovo vedel, da denar je Peter dobil in ga ni oddal. Mislil si je; še en čas bom čakal, potem ga pa zatožiti moram. Peteklo je nekaj tednov. Landar se dela, kakor da bi denarjev ne bil prejel; in ko ga oskerbnik popraša, laže se, da ni nič prejel. Vilibald se vsede in tožbo napiše. Drugi dan je hotel viši gosposki izročiti, da goljufa po pravici kaznuje. Tisti večer je bil šel Vilibald v neko družbo, in pozno v noč je šel domu. Pot ga pelje po samotnem kraji, med ger- movjem. „Stoj!“ zavpije nekdo in dva hrusta skočita nad-nj, ga zgrabita, mu tergata oblačilo ž njega in ga bijeta. Eden tolovajev ga je ustreliti hotel; ali pri tej priči, priskoči Peter Landar, ki je šel tisti pot, in z močno gorjačo priteče na pomoč. Peter izbije razbojniku puško iz rok in srečno sta ušla. Vilibald bi bil gotovo umorjen, ako bi ga Peter rešil ne bil. Veselo ga Vilibald objame ter se mu priserčno zahvali, in ko domu pride vzame narejeno tožbo ter jo razterga, rekoč: „Rešivca svojega življenja nikakor nesrečnega storiti ne morem. Naj bo skrita njegova goljufija; saj ga je k temu tudi največa sila 171 prignala." Serčno ga je ljubil in podpiral, kolikor je mogel. Storjena goljufija ni prišla nikoli na dan. Zraven tega zgleda sem pa bral tudi ta-le zgled: V ne¬ kem kraji so zaterdili prepoved, da nobeden po grajskem borštu ne sme derv sekati. Ako tatu dobe, moral bo plačati deset kron , ali pa bo zapert. Nek revež, ki ni imel svojega ščapa ne, gre v boršt, da bi si kaj nasekal. Revščina ga je k temu prignala; kajti imel je tudi družino svojo. Že je nekaj malega nasekal, kar sliši, da nekdo pride. Bal se je, da bi logar ne bil in urno spleza na bližnje drevo. Krnalo se približa tatinski strelic s puško na rami, pa se godernjaje vstopi pod tisto drevo in sam pri sebi zarenči: „ Zadnjikrat jezdiš!" Kmalo potem res prijaha grajski logar. Hudobnež pod drevesom, ki ga je do smerti čertil, nastavil je puško in jo sprožiti mislil. Kmet na drevesu je hotel rešiti logarja in spusti svojo sekiro na lovca. Puška poči, ali sekira je padla na hudobno roko in ni ga zadel. Lovec jo uteče. — Kmet stopi z drevesa, in logar je spoznal, da le kmet ga je rešil gotove smerti. „Pa kaj delaš s sekiro v borštu, mu pravi, mar ne veš ojstre prepovedi?" Kmet ni tajil, zgovarjal se je s svojo revščino. Šla sta obadva domu. Veselo pripoveduje kmet svoji družini, kaj se mu je v borštu pripetilo; mislil si je, da se bo logar gotovo hvaležnega skazal. Drugo jutro pa pride brič po kmeta, ter ga pred go¬ sposko tira; tu mu očitajo storjeno krivico ter ga obsodijo v ječo za več dni. Togotil se” je zavoljo nehvaležnosti loga-rjeve, ki ga je zatožil, ko mu je on življenje otel. Cela vas, cela soseska je bila nevoljna in huda, da je logar tako nehvaležen. En dan je bil kmet zapert, in brič pride v ječo, mu na¬ znani, da je prost, ter ga povabi na obed k logarjevim. Težko se je kmet premagal, da je šel k uehvaležniku. Pri logarjevih 172 pa je dobil tudi že svojo ženo in otroke, ki so ga veseli spre¬ jeli. Tudi logar ga prijazno pozdravi in za mizo posadi. Klo¬ base so jedli in kmet je dobil v klobasi zlat cekin. Logarju ga hoče dati, ali ta ga sili, da ga mora spraviti, ker je njemu namenjen. Vse je bilo veselo; tudi kisli obraz kmetov se je zvedril. Zdaj poprime logar besedo in pravi: »Ljubi moj mož! hvalo sem vam dolžen, ker ste me smerti rešili. Hudi ste bili, ko sem vas zatožil, da ste derva grajske kradli; veliko ljudi me je zato ojstro sodilo in zmirjalo. Jaz sem bil pri tem miren; kaj ti moja vest mi ni nič očitala. Ko logar sem po svoji dolžnosti vas naznaniti moral, da se pravica zverši. Zdaj, ko sem storil svojo dolžnost, priserčno se vam zahvalim za skazano dobroto. Zanesite se na me, kedar bote v potrebi; vselej vam bom rad pomagal, kar in kolikor bom premogel. Kmeta solze polijejo, roko mu poda, pa ga prosi, da naj mu ne zameri. On in žena pa otroci so od logarjevih obda¬ rovani šli na svoj dom. Ko pa domu pridejo, najdejo v hlevu kravo, ktero mu je logar dal, da se je tako dejansko hvalež¬ nega skazal svojemu rešitelju. In logar mu je bil vedni dobrotnik. Zdaj pa vi, ljubi moji poslušavci! sami sodite, kteri je bil pravičen, kteri je delal pravično — oskerbnik Vilibald ali pa ta logar? Mislim, da sem vam zadosti dopovedal, da bote spoznali, v čem je keršanska pravičnost. Sploh je vsa pravičnost zapopa- dena v tistem preimenitnem nauku, kterega je dal stari Tobija svojemu sinu, rekoč: »Kar nočeš, da bi kdo drug tebi storil, glej, da ti nikdar drugemu ne storiš." (Tob. 4, 16.) In to nas uči tudi Jezus Kristus sam: »Vse tedaj, karkoli hočete, da vam ljudje s tor d, tudi vi njim storite." (Mat. 7, 12.) Spolno- vati ta nauk, to je vsa pravičnost. 173 Le nekaj še »imam, na kar vas opomniti moram, da bo vaša Pravičnost res keršanska. Sveti Bernard pravi: »Pravičnost je tista čednost, ki za ptuje blaga ne mara, vsakemu da, kar mu gre; se ana lastnega dobička, da splošno pravico ohrani. Pra¬ vičnost do Boga je perva, njej sledi pravičnost do domovine, tej pravičnost do staršev, tem trem pa pravičnost do druzih." Pri vsi tej pravičnosti pa mora biti pravi namen. Kdor ima zares keršansko pravičnost, on misli in dela pravično proti vsacemu in vseh okoliščinah; pa ne zato, ker mu pamet veljeva, da je pravičnost častna in potrebna čednost; tudi ne zato, da bi ga svet hvalil in čislal ko poštenjaka; ampak on vse misli in dela zavoljo Boga, iz spoštovanja do njegovih svetih zapoved in ker ga sveta vera uči, da je Bog neskončno pravičen in boče, da smo pravični tudi mi. S tem namenom bo pravičnost šn le čeznatorna, Bogu dopadljiva, nam pa koristna. Zato, ljubi moji! prizadevajmo si vsi za to poglavitno de¬ jansko čednost, za keršansko pravičnost. S kraljevim prerokom Davidom večkrat molimo: »Jaz pa se bom v svoji pra¬ vičnosti prikazal pred tvojim obličjem" o Gospod! (Ps. 16, 15.) Amen. XIY. Keršanski nauk. 1. Kako imenitna in potrebna je keršanska pravičnost? — Kako si jo pridobiti zamoremo? »Povedal ti bom, o človek! kaj je dobro, in kaj hoče Gospod od tebe: To je, da prav dela š.“ (Mih. 6, 8.) Da Bogu daš, kar je Božjega in bliž¬ njemu, kar njemu gre. In ako to storiš iz pravega namena, k 174 zavoljo Boga, imaš tisto poglavitno čednost,«ki jo keršansko pravičnost imenujemo. Preden vas pa bom učil, kako potrebna in imenitna je ta čednost; naj vam memogredč še povem, da je pravičnost dvojna: Enakodelivna in pa d o 1 o č i v n a. Enakodelivnaje, ki ima enakomero za vse, v vseh raz¬ nih primerljejih človeškega življenja. To moramo imeti pri pro¬ daji in kupčiji, pri posojilu in vračilu, pri vseh pogodbah. ,Karkoli hočete, da vam ljudje štor d, tudi vi njim storite." (Mat. 7, 12.) Dol oči v n a pravič¬ nost pa zadeva posebno višo gosposko, da določi in odkaže vrednemu spodobno plačilo, kakor so: čast, služba in darovi; in ta se imenuje tudi p 1 a č i v n a pravičnost. Določivna pravič¬ nost pa tudi določi in izpelje zasluženo kazen zagrešenemu hu¬ dodelcu, kakor so: ječa, težko delo, post ali celo smert. In ta pravičnost je k a z n o v a v n a. Od te pravičnosti piše sveti apostelj Pavel: „Ne nosi zastonj meča. Zakaj Božja služabnica je, maščevavka k strahovanju ti¬ stega, kteri hudo dela." (Rim. 13, 4.) — V zverše- vanji te pravice pravi nek cerkven učenik, da gosposka mora biti podobna deževnemu oblaku, kteri svoje kapljice razliva po tolsti in pusti zemlji, po visocih drevesih in po nizkem ger- movji, po žlahtnem in divjem zeljši; to je, mora biti enaka do bogatih in revnih, do visokih in nizkih. Pa mora biti včasih tudi podobna hudemu oblaku, iz kterega se bliska in strele švigajo. Kedarkoli zapazi pri svojih podložnih kako napako, mora jo posvariti z rahlo pa tudi ojstro besedo, in ako ta ne izda, mora zagreniti jo s ojstrostjo ali zabliskati tudi z mečem, ako ni drugači. „0 o s p o s k a ne nosi zastonj meča." Zdaj vam bom pa odgovoril na vprašanje: 1. Kako imenitna in potrebna je keršan- ska pravičnost? 175 a) Keršanska pravičnost nas Bogu enake stori. Sveto pismo skorej od nobene Božje lastnosti tako po- gostoma ne govori, kakor ravno od pravice Božje. Že David ^po poje: „T v o j sedež, Bog! je od vekomaj do Vekomaj; palica tvojega kraljestva je palica Pravice. Ti ljubiš pravico, in sovražiš kri¬ vi c o.“ (Ps. 44, 7, 8.) »Gospod je pri pravičnem r o d u.“ (Ps. 13, 6.) »Oči Gospodove so obernjene na pravične, in njegove ušesa na njih p r o š- 11 j e. “ (Ps. 33, 16.) In sv. Pavel pravi: „K d o r hoče k Bogu pristopiti, mora verovati, daje, in da je tistim, ki ga iščejo, plačevavec.* (Hebr. 11 ^ 6-) Ako hočemo kdaj zveličanje doseči, moramo verovati, da Je Bog pravičen. In ta lastnost, pravica, Božje veličastvo naj¬ bolj povišuje. Kajti grešniki, ki se človeškega strahovanja nič več ne boje, ali mu uiti znajo, vendar trepetati morajo, ko se grozovite misli znebiti niso v stanu, da je Bog v nebesih, ko¬ gar pravični sodbi nikakor ušli ne bojo, in da on vse hudo Natanko po zasluženji kaznuje. Pobožni pa, ako bi tudi še to¬ liko krivice terpeti morali, bodo oserčeni in spodbujeni, da osta¬ nejo poterpežljivi in stanovitni. To moč jim daje misel, da lam v nebesih prebiva vsega vedoči Bog, ki bo pravičen plače- vavec vsega dobrega, njihovo nedolžnost enkrat odkril vsemu svetu, njihovo pobožnost pa vekomaj poplačal. Vsi, grešniki *n pravični, bodo večkrat spoznali in rekli: Ti si pravičen o Gospod in pravična je sodba tvoja! — Kdor pa ljubi pravič¬ nost, enak bo Gospodu in tako najbolj poveličuje Boga. b) Keršanska pravičnost nas dela mirne In vesele. Človek, ki je pravičen, z vsakim v miru živi; vse ga spoštuje, vse ga ljubi, vse ga rado ima; kajti pravičen je zadovoljen s tem, kar ima; pusti, da in stori vsakemu, kar 176 mu gre. Ne teži ga noben krivičen vinar, ne očita mu nihče nobene krivice; vsak pa ga časti ko poštenega, pravičnega moža. Zato pravi kraljevi prerok od pravičnega: »B 1 a g o r možu, ki resnico govori v svojem sercu, kdor s svojim jezikom ne gol j ufuje; tudi ne dela hudega svojemu bližnjemu in zasramovanja ne sprejema zoper svoje bližnje . . . Blagor mu, kdor svojemu bližnjemu prisega, pa ga ne goljufuje.“ (Ps. 14, 3 — 5.) Pravičnega tudi Bog bla¬ goslovi in varuje, kakor je pisano: „0 č i Gospodove so obernjene na pravične in njegove ušesa na njih prošnje." (Ps. 33, 16.) In zopet pravi sv. pismo". »Gospodovo ime je najterdnejši stolp; pravi¬ čen va-nj beži in je povišan." (Preg. 18, 10.) Mir in veselo serce razveseljuje človeka, ki ima keršansko pravičnost in blagoslov Božji je nad njim. Kako Bog pravičnega varuje, kaže nam zgodba Danielova. Vemo, kako pravičen je bil Daniel, da ni privolil v krivično sodbo, ki je bila sklenjena zoper nedolžno Suzano; ja on se jo celo vzdignil zoper to krivično sodbo in »z a u p i 1 j e z v e- likim glasom: Nedolžen sem nad njeno ker- vijo." (13, 46.) Potegnil se je za nedolžno in rešil jo jo po pravični preiskavi. Bil je pa poznej Daniel, preganjan od Babilonskih dvoruikov, veržen v levsko jamo, da bi ga razter- gale te divje zverine in ga požerle. Ali nič žalega mu niso storile. In ko je kralj Darij videl zdravega in nepoškodova¬ nega v levnjaku, začudil se je. Daniel pa je rekel: »Moj Bog je svojega angelja poslal, daje levom gobce zaperl, in mi niso škodovali; ker sem bit pred njim pravičen n a j d e n. u (6, 22.) Zato pravi sveto pismo: »A k o (pravičen) pade, ne pobije se, ker 177 Gospod podtakne svojo roko. 8 (Ps. 36, 24.) In še pravi kraljevi prerok: »Mlad sem bil, in sem se Postaral; pa nisem videl pravičnega zapu¬ ščenega, in ne njegovega zaroda, kruha pro¬ sti.* (Ps. 36, 25.) Poglejmo pa zdaj, ljubi moji! kako vse druga,či je človeku, ki pravičnosti nima. On tudi nobenega miru, nobenega veselja nuna. On ne živi v miru niti sam seboj, niti z drugimi; nima nobene zadovoljnosti, nobene sreče. Vse ga zaničuje, vse graja. Krivično blago teži njegovo vest, in Božje prekletstvo § a preganja, njega, njegove otroke in še unuke njegove. In kakor s$ godi vsakemu posebej, ako je krivičen, tako se godi Ce, im soseskam, ako je pravičnost zginila proč. Zastonj boš tam ls kal pravega, mira, zastonj se oziral po pravi zadovoljnosti, po Sr ečnem stanu. Kajti pravičnost je zvesta tovaršica in priserčna Prijateljica blaženega miru. Kjerkoli pravičnosti ni, urno zgine ^ir in beži sreča ljudi. Pa zakaj ? Le poslušajte! Nemir in nezadovoljnost izvira vselej iz tega, da se po¬ škoduje kaka pravica, ktero imamo ali do blaga, ali do časti, a li pa do nedotakljivosti lastne osebe; to se pravi: Nezadovolj- ll0s t in notrajni nepokoj pride vselej, kedarkoli se prelomi pra- VlCa , se zgodi kaka krivica ali našemu blagu, ali časti ali osebi. Le nekoliko se ozrimo in spoznali bomo, da je resnica L-ko. Pojdite po hišah, pa pazljivo poslušajte, kako zdaj ta, 2daj uni toži in razodeva britkosti svojega serca. Slišali bote: Lden tarna, da so ga iz hiše spodili; drugi, da so mu denarje 'ri kaj druzega pokradli. Drugi zopet joka, da mu je krivična krivda vse premoženje požerla. Ta ti toži, da se mu storjene k°godbe ne deržč, ker mu dolžniki ne odrajtujejo, ali mu drugi ž Djačno dobiček jemljejo. In vsi ti nimajo nobenega miru, Keršanski nauk V. p. II. 12 178 Zakaj ne? Zato, ker se jim pravica ni zgodila. V svojih pra¬ vicah so poškodovani. Ali pojdite dalej in poslušajte še pritožbe razžaljenih. Do¬ bili bote človeka, ki ves razkačen kuha maščevanje v svojem sercu zoper bližnjega, ki mu je morebiti čast odvzel, ali ki je oskrunil dobro ime njegovi hčeri, njegovi ženi ali celi hiši- Druzega bote dobili, ki ves gori v serdu do svojega nasprot¬ nika, ki ga je razžalil, mu kako krivico storil. Zakaj in kako so ti zgubili ljubi mir? Prelomljena je bila pravica, ktero so imeli do svoje časti, do svoje osebe. Ako naletite še na druge, ki nimajo miru in pokoja, » e prave zadovoljnosti; vselej bote se lehko prepričali, da nesrečni so, ker jim je poškodovana njihova pravica. Kajti mir in pra¬ vičnost ste si tako natanko sklenjene, da se ločiti ne daste- Ena z drugo pridete v naše serce; razžališ eno, razžaljena j e tudi druga. Poslušajte, kako lepo vse to popisuje sv. Avguštin, ko razlaga prelepe besede svetega pisma, ki pravi: „P r a v i c a in mir se ob jemljeta." (Ps. 84, 11.) On pravi: „Bodi pravičen,’ in mir boš imel; pravica in mir se objemljeta, se bota v tvojem sercu združila in se objela. Ako pr pravice n e ljubiš, tudi miru imel ne boš; kajti ta dva, pravica in mir, se ljubita in objemata; tako, da, kdor pravico ljubi, najde tudi mir, kterega pravica objemlje. Sta, ko dve prijateljici, kterih eno poželiš, za drugo pa se ne zmeniš. Ni ga nobenega, k' bi si ne želel miru; vsi pa pravice nočejo. Vprašaj vse ljudi: Hočete miru ? Ves človeški rod ti bo enoglasno odgovoril: -D poželim, hočem, ljubim ga. Potem pa ljubi tudi pravico; kaj’h pravica in mir ste si ko dve prijateljici. Ako ne ljubiš prij a ' teljice miru, te mir sam tudi ne bo ljubil in k tebi ga ne bo- 179 Vse te besede kažejo, kako natanko sta sklenjena pravica in mir. Zakaj to? To nam pa povč prerok Izaija, ki pravi: »Delo pravice bo mir." (Iz. 32, 17.) Mir je mladika, sad tega drevesa; je blažena mezga, ki teče iz te cvetlice; je potoček, ki teče iz studenca. Posuši potok, posuši cvetlico, po¬ suši drevo pravice in hitro bo vsahnil tudi mir. c) Keršanska pravica osrečuje cele dežele in ljudstva. Ako jo vse ljudstvo pravično, srečna je dežela; v njej kraljuje bla¬ goslov , mir in edinost, premožnost in pribitek. To je Bog sam obljubil ljudstvu, ki pravico ljubi. V bukvah pregovorov tako berem: »Začetek dobrega življenja je, pra- v ico delati . . . Po pravici se kraljevi sedež n t e r d u j e." (16,5, 12.) David pa pravi: „D a prebiva s iava v naši deželi, milost in resnica se sre¬ bate, pravica in mir se objemata." (Ps. 84, 10, 11.) — Kako je pa tam, kjer pravice ni? Oh, potem le moč¬ nejši zapoveduje, le sila gospodari. Nobeden ni posestnik svo¬ jca imetka, nihče si ni življenja svest. Vsak je v vedni nevarnosti, da bo okraden, oropan, pobit ali umorjen. Prežalostna Priča tega nam so danešnji razburjeni časi. Od kod toliko krega in prepira, toliko dražb in nesloge med ljudmi? Od kod toliko tožb? tolike krivice, nezvestobe in hinavščine? Kje je so¬ seska, da bi v miru živela? Kam je zginila toliko potrebna sloga med domačimi ? Kdo jo je spodil ? Zakaj ? od kod take zmeš¬ njave med ljudmi ? med celimi rodovi ? Od kod toliko nasprot- nosti med narodi? Kdo je kriv toliko vojsk? Kdo preliva cele Potoke človeške kervi? Kdo je kriv toliko ropa in poškodo- Va nja na ptujem premoženji? Zakaj se gospoda ne spoštuje? Zakaj ni zvestobe v službah očitnih? Od kod toliki strahoviti davki ? Kako se je zlegla tista zanikema, toliko razširjena, vso pravico pogubivna, Bogu in cerkvi toliko sovražna, preklicana 180 stranka, ki se „ liberalna" — prostomišljena imenuje, ki pa zadušiti hoče ves mir, vso srečo človeško? Od kod tolika, raz¬ draženost danešnjih časov? — Svet je zapustil pot pravice. Pravica se očitno zatira. Kjer se pravica zaverže, tam zgine tudi mir, zgine vsa sreča človeška. Cele kraljestva se pogra¬ bijo, postavni kralji spodijo. In k taki očitni krivici drugi kralji molčijo! Zato ker jim za pravico nič več mar ni. „Ako je pravica odpravljena, pravi sv. Avguštin, kaj so kraljestva druzega, kakor jame razbojnikov? Kajti jame razbojnikov so take kraljestva." In ker se na. kraljevih prestolih pravica ne čisla, ni čuda, da je tudi pri manjši gosposki dosti ni. Po vsi pravici bi se danešnjim vladarjem lehko reklo, kar pripove¬ duje sveti Avguštin od nekega morskega razbojnika. Vjeli so morskega razbojnika in so ga pripeljali pred cesarja Aleksandra kteri je skor ves takrat znani svet pod-se spravil. Ko Aleksander hudo poprime roparja in ga serdito vpraša, zakaj da ropa in morje tako nevarno dela? Ropar mu pa prederzno odgovori: Zakaj pa ti vsemu svetu krivico delaš? jaz imam eno malo barko in po morji ropam, zato mi ropar pravite; ti pa imaš celo brodovje, ki ves svet znemiruje, in zato ti cesar pravijo. — Očital mu je, da tudi on je krivičen, ki dela zoper pravico. Zadosti smo, mislim, prepričani, kako potrebna nam j e keršanska pravičnost. Ljubi moji in predragi! bodite vselej, povsodi in vsakemu pravični, da bo ljubi mir med nami, da v zastopnosti in ljubezni živimo. Ne pozabite, da bolje je kri¬ vico terpeti, kakor krivico storiti. Ker je pa keršanska pra¬ vičnost tako imenitna in toliko potrebna; moram vam še povedati: 2. Kako si jo pridobiti za moremo? a) Pervi, najimenitniši pripomoček, da bomo imeli keršansko pravičnost, je, da mi svojega serca ne navezujemo ne na denar, ne na drugo časno dobro. V pregrešnem, nespodobnem 181 nagujenji do časnega je začetek vsake krivice, ktera se bliž¬ njemu stori. Tatvina, rop, goljufija, podkupovanje, zatiranje bližnjega, krive prisege, upor in morije; vse te in tem enake hudobije imajo svoj vir, svoj začetek v tem, da človek neredno, pregrešno poželjuje denarjev in drugega časnega blaga. Sveti Pavel pravi: „K t e r i hočejo obogateti, padejo v skušnjavo in v zadergo hudičevo;in v veliko nepridnih škodljivih želj, ktere potopč člo¬ veka v pogubljenje in končanje. Korenina Vsega hudega namreč je lakomnost/ (I. Tim. 6 , 9 , 10 .) Poslušajte lep zgled, kterega nam pripoveduje sv. Avgu¬ štin. Ko je bil on v Milanskem mestu, prigodilo se je, da je našel dve sto srebernih denarjev mladeneč, ki je bil reven na časnem premoženji, pa prav bogat keršanskih čednost. Ljubil je keršansko pravico, zato pa njegovo serce ni bilo prav nič navezano na denar; zato je urno naznanil po očitnih listih, da je nekaj denarja najdenega in kje se dobi. Mož, ki je denar zgubil, je to zvedel in je šel k mladenču. Ko je ta natanko §a sprašal, kakošni so bili zgubljeni denarji, v čem so bili daviti, in se je tako prepričal, da jih je res ta mož zgubiti r nogel, hitro mu jih tudi koj odrajta. Posestnik vzame dvajset denarjev iz mošnje, ter jih ponudi mladenču, da v-idi, kako je hvaležen. Mladeneč pa se brani. Ponuja mu jih deset, pa Jih tudi noče; ponuja mu jih pet, pa jih tudi ne vzame. Mož Pa> mu verže vse denarje pod-noge, in pravi: Ako nočeš nič vzeti, tudi jaz nič zgubil nisem. Prisilil je tako mladenča, da J e vendar nekaj malega vzel; ali kaj je storil? Šel je in je Vse med uboge razdelil; in za-se si ni nič prihranil. — Še ^ r ug zgled. 182 Imeniten anglešk plemenitaž, ki je imel neko pravdo, je prišel k pravičnemu sodniku, Morus z imenom, pa mu je po¬ nudil veliko denarjev, ako njemu pravdo prisodi. Pobožni sod¬ nik pravi: „Po čemu ta denar? Ako je pravica na vaši strani, ni treba vam kupovati ugodne sodbe; ako pa pravice nimate, me vsi zakladi celega sveta preslepili ne bodo, da bi vam krivo prisodil." O blagor človeku, ki nima svojega serca navezanega na nečimernost tega sveta, ne na denar ne na drugo posvetno blago! Tak lehko prenaša, ako zgubi posvetnega premoženja in nikar se ne bo pregrešil zoper keršansko pravico. Da pa denarja in druzih časnih dobrot ne bomo previsoko cenili in da bomo pregnali vse neredno nagnjeuje in hrepenjenje po časnem; moramo, ljubi moji kristjani! večkrat premišljevati in si k sercu jemati besede Zveličarja našega, ki pravi: „K a j pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?" (Mat. 16, 26.) Zraven pa premišljujmo tudi tisto imenitno resnico, da bomo vse časno kmalo kmalo zapustili. „Kar si pa pridobil, čigavo bo? u Ta sila, da mo¬ ramo vse časno zapustiti, in če bi še toliko bilo, in če bi § e tako navezano bilo naše serce, ta sila , pravim, nas bo zmo- drila, da se popolnoma odtergamo od vseh pozemeljskih dobrot. »Bogatin, kedar bo zaspal, nič ne ponese seboj," pravi pobožni Job. (27, 19.) Nič, prav nič, niti ne enega vinarja svojih zakladov, niti ne ene bilke svojega po¬ sestva, niti ne enega peska od svojih pohištev. Goli smo prišli na ta svet, »nič nismo prinesli na ta svet; go¬ tovo je, da tudi nič ne moremo odnesti," uči sveti apostelj Pavel. (I. Tit. 6 , 7.) In še pravi sveto pismo: »K a k o r j e (človek) nag prišel iz teles* 1 svoje matere, ravno tako pojde, in nič . • ' 183 Se boj ne ponese. 8 (Prid. 5, 14.) Take misli bodo po¬ gasile preveliko poželjenje po časnih dobrotah. b) Drugič pa ljubi moji! skerbno varujmo se vsake tudi najmanjše krivice; kajti „kdor majhno Zametuje, sčasoma bo padel. 8 (Sir. 19, 1.) Vsak krivičen, če tudi majhen dobiček strašno neti nevarno nagnjenje do denarja ter se širi in širi, da človeka preslepi, da zapusti Pot poštenosti, pot pravice. Kaj je oslepilo Judeža Iškarjota tako, da je storil najstrašnejšo krivico? Kdo ga je zapeljal tako dalječ, da je prodal nedolžno življenje Sinu Božjega za uektere srebernike, ki jih je komaj eno noč imel? Majhne tat¬ vine, male goljufije so bile začetek te pregrozne hudobije. Te Majhne tatvine so v njegovem sercu podkurile vedno veče po¬ željenje po denarju, ter so ga pogreznile in oslepile tako, da Se ni prestrašil največe pregrehe. Da ne boš pravice nikoli v velikem prelomil, varuj se najmanjše krivice. Ne pozabi, kar Kristus pravi: „Kdor je zvest v najmanjšem, je tudi zvest v več.e m; in kdor je v malem krivi¬ čen, je tudi v večemkrivičen.“ (Luk. 16, 10.) Kobene krivice ne imej za malo; kajti vsaka krivica je ali Velik greh, ali pa vsaj napeljuje k temu. Zato varuj se in bodi skerben, da pri kupčiji in prodaji koga ne prekaniš, ne goljufaš. Imej dobro robo, pravično vago, Pošteno mero. Ako je blago slabo, preležano, ko tacega tudi Prodajaj. Majhen, pa pravičen dobiček nosi srečo; velik, kri¬ vičen pa nesrečo. Večkrat vidimo, da kdo pri malem prične, Pu si veliko pridobi, ker pravico ljubi. Marsikteri bogatin pa tudi uboža, ker išče presilnega, krivičnega dobička. c) Bodi pošten in zvest v besedi in v de¬ janji. Pravijo: „Kdor rad laže, tudi rad krade. 8 Kdor laže tu hinavsko govori, kinalo bo tudi goljufal, kradel ali kakor si 184 bodi bližnjega opeharil. Ravno tako bodi zvest v svoji službi. Nič ne zamudi in se ne poleni. Nikdar si sebi zaupanega kaj ne polasti. Ne tirjaj več kakor zaslužiš in bodi s pogojenim plačilom zadovoljen. Nikar si sam ne plačuj, nič ptujega ne zmikaj; sicer si sam pleteš mrežo, v ktero se boš vjel prej ali poznej, ko bodo tvoje nezvestobe na beli dan prišle. Berem od neke osebe, ktero so si vsi za lažnivko imeli. Druzega jej nihče ni mogel očitati. Ali sčasoma se je zvedlo, da ta oseba je v desetih letih tri sto in pet in štirideset malih in večih tatvin bila storila, ktere so poprej drugim pripisovali- Gotovo jo je gerda laž tako dalječ pripeljala. Kristjan! da ne zabredeš v velike hudobije, bodi pošten in pravičen v besedi in v dejanji. d) Posebno dober pripomoček, da se ohrani keršanska pra¬ vica, je, da večkrat premišljuješ, ali si komu storil kako krivico, ali kaj krivično pridob¬ ljenega imaš. Tako premišljevanje nam odkrije vse pregreške zoper sveto pravico, pa nas spodbada, da smo vedno pazljivi na-se. Pri kozarcu vina je nekdo očital svojemu sosedu, ki ga je ves svet za poštenega moža imel, da ima več krivičnega v svojem premoženji. Na tako hudo natolcevanje je mož mirno odgovoril, da se ne ve domisliti, da bi bil kdaj koga kaj pre- varil; vendar pa hoče svoje imetje pregledati in natanko pre¬ misliti , ali je kaj krivičnega pod njegovo streho. Res tudi stori tako, ali nič krivičnega ne najde. Večkrat pa je rekel : „Urano očitanje mojega soseda mi je dosti pomagalo; kajti pre¬ mišljeval sem, je li z mojo pravičnostjo vse v pravem redu in to me je spodbadalo, da sem bil še bolj pazljiv, da bi ja ne storil kake krivice." 185 Zares čudno je to. Tolikokrat se slišijo pritožbe, da se temu ali unemu kaka krivica godi; koliko pa, ljubi moji po- slušavci! ste jih že slišali, da bi bili odkritoserčno spoznali, da so krivico storili ? Od kod to ? In vendar je gotovo, da, ako kdo res kako krivico terpi, mora tudi kdo biti, ki je to krivico storil. Pa le vsak pravi: „Meni se krivica godi.“ Tega Pa skor nikoli ne slišimo, da bi kdo dejal: »Jaz sem krivo storil." Ali veste kako je to? Bom vam povedal. Veliko je lakomnih in krivičnih, ki, od nerednih želj po časnem oslep¬ ljeni, svojih krivic ne spoznajo. Kaj hočemo storiti, da tudi nas ne prevzame taka slepota? Sv. Bazilij nas tako-le uči: »Po besedah Salomonovih so misli pravičnih sodbe; zato naj moder pred vsem skerbi, da postavi v svoje serce sodni stol, n a kterem bo sklepal pravične sodbe, in jih na vagi spodob¬ nosti in pravice pretehtaval." Posebno se to goditi mora v nočeh, ki zadevajo pravice bližnjega. Luč gnade Božje bo pre¬ gnala mlačnost, s ktero je lakomnost dušo oslepila, ter jo bo kmalo rešila vsega madeža gerde krivice. Ako ti bo pa vest očitala, da si storil kako krivico, serčno jo obžaluj, obljubi poboljšanje, popravi storjeno škodo, čez vse Pa se sramuj svojega greha, ki toliko nasprotuje postavam pra¬ lce in pameti in tudi zapovedim Božjim. To ti ne bo težko; leLko se boš sramoval storjene krivice; saj se še celo neumna živina nekako sramuje, ako kaj prepovedanega požrč. V življe¬ nji svetnikov berem to-le čudno prigodbo: Menih Postumijan J e živel v puščavi. Vsak dan ga je obiskala vovkula. Ko jej J e menih drobivčev kruha dal, obliznila mu je roko v znamnje da dobroto spozna in je hvaležna ter je zopet nazaj v -temno goščavo se vernila. Neki dan pride zver navadno uro; me¬ niha pa ni bilo doma; spremil je druzega brata, kteri ga je bil obiskal. Vovkula gre v hišico, voha in najde kotiček s 186 peterimi kruhi; s tacami ga odpre in zvleče mali hlebček ven ter ga požre in urno odide. Postumjan pride nazaj, hitro za¬ pazi tatvino, pa tudi je lehko poznal tatu, ki ga je sledil. Kdo hi to mislil? Sedem dni ni bilo vovkule videti, ko je po¬ prej vsak dan prišla. Sramovala se je zavoljo škode, ktero je učinila dobrotniku svojemu. Čez teden vendar pride; pa kako? Plazi se po vseh štirih in se zvija, da bi človek res mislil, da jo je sram in da prosi odpuščanja. Ne upa si do hišice, obstane v daljavi, s priklonjeno glavo v tla gleda. Pobožni menih jej odpusti, jo kliče, boža in jej žreti da. Vovkula pa, kakor bi vedela, da jej je odpuščeno, zopet pride vsaki dan. — Kaj tacega se lehko zapazi pri domačih živalih, pri psih ali pri mačkah. Glejte preljubi! tako nas mili Bog včasih pošlje k nemi živini v šolo. „P o j d i k mravlji, o lenuh!" (Preg- 66.) Kteremu bo vest očitala, da je storil krivico svojemu bližnjemu, učil se bo od une vovkule, kako se mora sramovati storjene krivice. Kdor večkrat skerbno pregleduje svoje imetje in sprašuje svojo vest natanko, ne bo lahko storil kake krivice svojemu bližnjemu. c) Poslednjič pa, ako si komu kako krivico storil, urno jo pove mi in vse poravnaj. Kdor krivično blago ohrani, kmalo ga bo še v veče krivice zavleklo. Kdor pa vse urno nazaj odrajta, skerbno se bo ogibal, ne bo se lehko več pregrešil, da mu ne bo treba več povračevati, ker vedel bo, da je to težko. Mala deklica, trinajst let stara, je ukradla svoji prijateljci majhen srebern perstan. Spovednik, kteremu se je te krivice obtožila, je ojstro na to silil, da mora ukradeni perstan precej nazaj odrajtati. Hudo jej je bilo; ali vendar je ubogala, čez yeliko let pa je še rekla: „ Hvalo vem svojemu spovedniku še 187 v grob, da me je silil, da sem perstan nazaj dala; kajti s tem se mi je vsaka krivica tako pristudila, da raj bi bila la¬ kote nmerla, kakor le še za en sam vinar kdaj kaj ukradla." Toraj ljubi moj kristjan! ako si kdaj komu kako krivico storil, ne odlašaj in urno jo poverni. To vsi dobro veste, da te zadosti, da bi se storjene krivice le spovedal; ti si dolžen storjeno škodo poverniti. Dokler tega ne storiš, tudi miru in pokoja ne boš imel. Godilo se ti bo, kakor kmetu, od kterega sem bral, da je svetemu Medardu vola ukradel. Ta vol je pa 1Q iel na vratu mali zvonec. Kmet žene vola v svoj hlev, pa duri zaklene, da bi se tatvina ne zvedela. Pa zvonec je vedno zvonil, akoravno je vol mirno za jasli privezan stal. Tat, da te se ne z vedlo, sname volu zvonec, pa ga na tla dene; ali zvonec le še poje. Zdaj namaši trave v zvonec; ali on le še r °pota; zapre in zaklene ga v svojo skrinjo; ali le še se sliši. Ta čudež kmeta toliko prestraši, da pelje vola nazaj in zvo¬ nec potihne. Tako se godi vsakemu, ki oskruni svoje roke s krivičnim teagom. Pravica mu vedno po ušesih pojč: „I)aj krivično na¬ zaj!" Krivičnik, da bi ta klic potolažil, gre in se spove svo¬ jega greha. Pa to mu ne pomaga nič. Vedno le sliši: „Daj krivično nazaj!“ Morebiti v ta namen kaj ubogaime da, ali celo za sveto mašo prinese; pa njemu še zmiraj zvoni: „Daj kri¬ vično nazaj!" Nikdar ne bo pravica potihnila, dokler ni vse Poravnano; vest ne bo molčala, dokler se pravici ne zadosti. Tako toraj ljubi moji! bodite keršansko pravični. Dajte vsacemu iz ljubezni do Boga, kar mu gre. Bogu, kar je Božjega, cesarju in gosposki, kar je cesarjevega in gosposki- ne ga; bližnjemu pa, kar bližnjemu gre. Varujte se vsake, tudi uajmanjše krivice, ker veste, da vse do zadnjega vinarja bo koralo biti poravnano. Zato: „Nikomur ne bodite nič 188 dolžni, razun tega, da se med seboj ljubite/ (Rim. 18, 8.) Amen. XY. keršanski nauk. 4. Sercnost. Med dejanskimi čednostmi se ene imenujejo poglavitne čed¬ nosti ; zato, ker so glave drugim čednostim, ker druge čednosti vodijo in vladajo; so podstave drugim; in te so, kakor veste: Modrost, zmernost, pravičnost in serčnost. Modrost je po¬ glavitna čednost, ki vodi našo pamet, da zadene pravi red v posebnih opravilih vsem drugim čednostim. Pri izpeljanji po¬ božnih dejanj se pa naši pameti vstavlja veliko zaderžkov; mora toraj imeti pomoč, da take zaderžke premaga. Ti zaderžki, ki našo pamet od pravega pota odvračujejo, so pa dvojni. So prijetni, naši spačeni natori priležni, ki pamet slepijo. So pa drugi težki, zoperni zaderžki, ki človeka plašijo. Zato je treba še druge čednosti, ktera našo pamet po pravi poti vodi, da jo sladnosti posvetne ne omamijo, da ve v vseh rečeh pravo mero; in ta čednost je zmernost. Da pa človek tudi zoperne, težke nasprotnosti premaga, treba mu je še druge čednosti, ki ga močnega in junaškega dela, in ta je s e r č n o s t. In čed¬ nost, ktera vreduje vse naše dejanje in nehanje, da dajemo vsakemu svoje, — Bogu, kar je božjega, — bližnjemu , kal’ je bližnjega, — in sam sebi, kar je našega, ta čednost pa jo pravičnost, od ktere smo se zadnjič učili. Tako vidite, da so modrost, zmernost, pravičnost in serč¬ nost voditeljice vseh dejanskih čednost, so glave ali viri, ali stebri, na ktere se operajo, iz kterih izvirajo vse druge čednosti- 189 Modrost vodi vse pobožne dejanja; zmernost berzda mikavne, naši duši škodljive poželjenja; p r a v i č n o s t jih obderži v enakomernosti; serčnost pa vterdi voljo zoper vse težko in nasprotno. In ko sem vam natanko opisal že perve tri poglavitne čednosti, zvesto me poslušajte še od četerte, ki se jej s e r č- 11 o s t pravi. Kaj je keršanska serčnost? Tudi keršanska serčnost ima dvojin pomen. Serčnost v Mrjem pomenu je tista stanovitnost, s ktero človek premaguje Navadne nasprotnosti, prenaša vsakdanje zopernosti, ki se nam vstavljajo pri izspolnovanji vsake čednosti, in da v tem ter¬ pen obstoji. V tem pomenu serčnost ni poglavitna čednost, je navadna, vsem drugim čednostim pristojna in v zveršenji vsem potrebna pogoja. To je očitno. Kajti ni je nobene čed¬ nosti, ki bi pri svojem zveršenji ne zadela na mnogotere na¬ sprotnosti. Tako, na primero, ubogljiv, pokoren čuti nekako Zo pervanje, da dela zoper natorno nagnjenje, ktero vsi v sebi nosimo, in ktero nas tišči, da bi raj spolnovali voljo svojo, kakor bi se drugi, ptuji volji vdali in podvergli. Tako tudi Ponižnemu ni ravno lehko, zatajiti natorno gnanje, ktero tiči v vsakem človeku, da bi raji zapovedoval, kakor družili povelja spolnoval. In tako je pri vsaki čednosti. Kdor toraj te na¬ vadne nasprotnosti premaguje in tako na pravem potu ostane, inaa serčnost v splošnem, širjem-pomenu, ktere je treba pri vseh čednostih. Zato je že ajdovski modrijan rekel: „Kdor hoče čed- nosten , pobožen biti, mora terdno in nepremakljivo delati. “ Ali kakor uči sv. Prosper: »Navadna, splošna serčnost je, ki zoper razne nasprotnosti terdno stoji, pa tudi ne pade, ko jo toika razno razveseljevanje/ 190 Serčnost v tesnejšem pomenu pa je tista čednost, ki po¬ sebno velike nasprotnosti, ki se jej od zunaj vstavljajo ali jej nasprotujejo, kakor so telesni, časni trudi, zatiranje, preganjanje, bolezen, ječa, muke in smert. Serčnost v tem pomenu je toraj tista čednost, ki nas vterduje, oserčuje, da take zunajne zoper- nosti radovoljno sprejmemo, ali se jim ustavimo, ali jih, ako je treba, odvernemo. Y tem pomenu je serčnost poglavitna de¬ janska čednost. Serčnost je tista čednost, s ktero človek stanovitno in vedno spolnuje voljo Božjo in pogumno premaguje vsakoršne zunajne n a- potljeje in zoper n osti. a) To vsi vemo, da hudo, ako čez nas pribromi, in je že blizo nas, ter nas napasti proti, nas prestraši, in kolikor huje je in kolikor bližej je, toliko veči je ta strah, ta groza. Ta strah ali groza, pa lehko premaga naše serce ter ga od težko pridobivnega dobrega odverniti zamore, zlasti ako nam žuga velika nesreča, zguba ali bolečina. Glejte! tukaj je delo serč- nosti, da oberzda ta strah, pa naše serce terdno, nepremakljivo stori, da se ne prestrašimo, da pota čednosti ne zapustimo, da se v nasprotno pregreho ne veržemo. Nezrečeno lep zgled take močnodušnosti, take serčnosti, nam je Job v starem testamentu. Ko je neki dan vesel doma bil, pride njegov sluga in žalostno pravi: »Voli so orali in oslice so se pasle zraven njih, in Sabejci so planili, in vse po¬ brali, in mladenče so potolkli z mečem, in jaz sem sam ušel, da ti oznanim. In ko je ta še govoril, pride drugi in reče: Ogenj Božji je z neba padel, strela je zadela in pokončala ovce in mladenče. Jaz sam sem utekel, da ti naznanim. Pa ko je tudi ta še govoril, pride drugi in reče: Kaldejci so se v tri trume razdelili, ter so na kamele planili, in so jih od- 191 gnali, in so tudi mladenče potolkli z mečem, in jaz sam sem pobegnil, da tijoznanim. Še je ta govoril, in glej, drugi je noter stopil, ter je rekel: Ko so tvoji sinovi in hčere jedli in vino pili v hiši svojega pervega rojenega brata, nagloma se je silen vihar vzdignil od puščave sem, in je potresel štiri vogle hiše, ktera se je poderla, in je tvoje otroke poterla, ter so nmerli, in jaz sam sem ubežal, da ti oznanim.“ Kaj pa je storil Job pri toliki nesreči, ki ga je zadela? Poslušajte, kaj nam pove sveto pismo: Tedaj je Job vstal ... na zemljo padel in je molil, ter je rekel: »Nag sem prišel iz telesa SV( jje matere, in nag se povernem tje; Gospod je dal, Gospod J e vzel; kakor je Gospodu dopadlo, tako se je zgodilo; bodi Peščeno Gospodovo imč!“ (Job. 1, 13 — 22.) In sveto pismo še pristavi: „ V vsem tem Job ni grešil s svojimi Ustnicami, in nič nespametnega ni zoper Boga govoril." Glejte to je serčnost. Naj vam še en lep zgled take junaške serčnosti povem. Od častitljivega mučenca Barlaama berem v življenji cerkvenih očetov. Grozovit trinog se mu je prilizoval, mu vse nečimer- nosti obetal, da bi sveto vero zatajil in malikom daroval; ali t° ga ni prevarilo. Hudo mu je žugal, najgrozovitniše ga je ffinčil; ali sveti mož je stanoviten ostal. Trinog si misli, da ho vsaj roko svetega junaka premagal in k malikovanji prisilil, ho ni mogel serca njegovega prestrašiti. Pred malikom Jupi¬ trom je postavil oltar, in na njem je zažgal velik ogenj. Zdaj J e zapovedal svojim hlapcem;" da so nad gorečim ognjem der- žali mučenčevo roko, v ktero so kadila nasuli, da bi, kakor s ' je trinog mislil, Kristusov spoznovavec, premagan od strašne s Pečenine, svojo desnico zmaknil in tako prisilen bi spustil ka¬ dilo na ogenj pred malikovim oltarjem, kteremu prostovoljno darovati ni hotel. Že se goreči plamen roke ovija, ali stano- 192 vitnosti mučeni ceve ne omaja; kajti srečno prenese roka vse; ja kakor mertev pepel jej je goreči ogenj, ne oberne se proč, kakor plahi boječnež; ne gane se. Vstavi se, premaga ogenj, ktero železo omeči in razbeli, ktero kamenje zdrobi in zmebča. Glejte, to je tista serčnost, od ktere vas zdaj učim. Ako bi bil sveti Barlaam prestal zavoljo svete vere le kak udarec, ali kako zaničevanje, pokazal bi bil le navadno serčnost, ktere je treba k spolnovanju vsake čednosti. Ali da je pa deržal roko nepremakljivo nad žerjavico, da se ni ganil, ko je goreči pla¬ men objemal njegovo roko, da bi tako tudi na videz ne pri¬ volil v pregrešno češčenje malikovo; to je kaj posebno težkega bilo, to je bila sveta serčnost. Sveti Tomaž, ta angeljski učenik, pravi, da posebno delo serčnosti je še, ki serce toliko vterdi in vjači, da se celo smerti ne boji. Kajti zares serčen človek se ne prestraši tudi naj- večega zla ne; in kdor se največega zla ne boji, ne bo se oplašil tudi pred manjšimi ne. To je pa gotovo, da med čas¬ nimi nadlogami je smert najhuja, ker nam v enem trenutku odtegne vse časne dobrote. Zato, ko je naš Zveličar Jezus Kristus hotel, da naj njegovi učenci bodo serčni, opominjal jih je, da naj se smerti nič ne bojijo; kajti ni vredna hitro rni- nijoča smert, da bi se je serčen vojščak Kristusov bal. On jim pravi: „N e bojte se jih, kteri telo umorč . . • bojte se veliko bolj tistega, kteri more dušo in telo pogubiti v pekel.® (Mat. 10, 28.) Okrepčani s temi Kristusovimi besedami jih je bilo tisuče, ja milijone, ki so, kakor junaški vojaki Božji, iz čiste ljubezni, pripustili, da so živim kožo potegnili ž njih, da so jim ud za udom odsekali; ti so grozovitno smert radovoljno prevzeli. Na milijone je tam v nebesih svetih mučencev, ki so dali svoje življenje med pšicami in meči, na nateznicah in razbeljenih 193 ražnjih, v goreči peči in neznanskih drugačnih mukah. Kakor že sv. apostelj Pavel piše: »Eni so bili razpeti... e ni pa so zasramovanje in tepen j e terpeli, zraven tudi želez j e in ječe, so bili tudi kam- n j a n i, prežagani, stezani, z mečem umorjeni; so okrog hodili v kožuhih in kozjih kožah, u b o ž n i, stiskani, zatirani, kterih svet ni bil vreden; in so se potikali po puščavah, po gorah in berlogih in podzemeljskih jamah. u (Hebr. 11, 35—38.) Ja, kakor piše cerkveni učenik Tertuli- Jan, da cele mesta so prišle pred sodnike, da bi iz ljubezni do svete vere umerli. In sv. Hieronim piše: »Kristjani so takrat i^eli posebno željo, zavoljo Kristusovega imena pomorjeni biti." In kdor se zavoljo Boga tudi smerti ne boji, on bo go¬ tovo premagal vse druge nasprotnosti, naj bodo tudi še tako Melike. On ne bo porajtal sveta, ki ga vabi in vleče na svojo stran zdaj s prigovarjenjem in prilizovanjem, zdaj z zaničevanjem i 11 z žuganjem, zdaj zopet z zatiranjem in preganjanjem. Serčen ostane zvest svojemu Bogu, zvest svoji dolžnosti; nobena stvar & a ne premaga , ne omaja njegove čednosti. On pravi s sv. ■Pavlom: „K d o nas bo ločil od ljubezni Kristu- s °ve? Ali nadloga? ali stiska? ali lakota? ali II a g o t a? ali nevarnost? ali preganjanje? ali III e C?" (Rim. 8, 35.) Naj vam tu še en zgled keršanske serčnosti povem. V živ- Ijenji svetnikov pervih časov berem, da je bila v Lionu na francoskem devica Blandina, ki je bila kristijana. V času pre¬ ganjanja so se drugi verni močno bali, da bi Blandina ne mogla Prestati grozovitih muk; kajti bila je šibkega telesa. Ali serčna ^vica se ni ustrašila nobene, še take velike muke ne. Naj- P°prej so jo napeli na prestrašilo nateznico, da bi jo prisilili, Keršanski nauk V. p. II. ^3 194 da bi se odpovedala sv. veri in preklela Kristusa. BI audi na ostane stanovitna. Veržejo jo v ječo, kjer jo pa denejo v klado; to je bilo grozovito mučenje, pri kterein so utaknili roke in noge v razklane panjače, na vrat pa še večo težo naložili- Blandina ostane stanovitna. Zdaj jo peljejo z drugimi muče¬ nici vred v ograjo, ter jo veržejo pred divje zverine; potem jo obesijo na vislice. Ona raztegne svoje roke v podobi križa, ter moli in spričuje, da, kteri s Kristusom terpijo, bodo tudi de¬ ležni njegove časti. Ker se je pa ne dotakne nobena zver, snamejo jo in za nove muke odločijo. Več dni zaporedoma jo vodijo v ograjo, da je priča, kako se mučijo drugi sveti; da bi se tako preplašila in premislila, vlačijo jo pred oltarje ma¬ likov, da bi jim prisegla; ali ona ostane stanovitna. Zdaj j° bičajo in s šibami grozovito stepejo, in ker še noče malikov moliti, vnovič jo stepejo. Razbelijo železen stol, ter jo posadijo na-nj, da bi tako neusmiljeno zdelani udje se še spekli. Po' slednjič jo zadergnejo v mrežo ter veržejo pred divjo kravo. Ta jo vlači sem ter tje, jo verže na kviško, jo bode in tapta* Ali majhna devica, kakor da bi vseh teh neznanskih muk no čutila, ni poprej zdihnila svoje svete duše, da je bila z mečem umorjena. Glejte, kristjani mojil kaj dela keršanska serčnost! b) Keršanska serčnost še dalje gre. Ne le, da ona pr®' vzame in prenaša terdno nepremagljivo junaško največe zla; ampak serčnost gre še naprej, ter navdaja človeka s tisto, n e ' kako sveto prederznostjo, da človek napade celo sam njega, počenja kaj hudega; se ve da le, ako pamet veleva in to tirja lastni ali ptuji prid. Prava serčnost ima še to posebno moč, da odvzame vso boječnost, ves strah pred nasprotnostmi, da ima v pravi berzm prederznost, da ne prestopi meje pravičnega in zmernega napada* To nam kažejo vojaki v junaški vojski. Viši vojskini povelju^ 195 junaškega skaže, ako prevzame in prenaša zavoljo cele svoje domovine najhujše zaničevanja svojega sovražnika; kakor je storil imeniten Regul. On je prevzel najgrozovitnišo smert iz ljubezni do domovine svoje. Njegovi sovražniki so golega vergli v sod, ki je bil znotraj ves obit z ojstrimi žreblji, ki so ga z ueštevilnimi ranami obdali in umorili. Vojaški vojvoda pa tudi lehko napade sovražnika, ter se verže med sulice, meče in drugo sovražno morivno orožje, da bi rešil domovino svojo. V takih primerljejih se posluži serčnost tudi jeze, da to¬ liko ložej doseže svoj namen; kajti jeza je silna strast, ki člo¬ veka ojači, oserči ob času hude nevarnosti. Ali vendar jeza ne sme gospodariti serčnosti; jeza je serčnosti le dekla, in serčnost jo vodi in napeljuje, kakor tudi berzda prederznost, ktero jej jeza navdaja, da se ne prevzame in v mejah svete čednosti ostane. — Tako je storil junaški David; s samo fračo oboro¬ žen se je spustil nad velikana Goljata, ki je vse Izraelce v strašno grozo pripravil. In ko pastir si je upal napasti div¬ jega leva, ki j6 nadlegoval čredo njegovo. Ali v vsem tem ni prestopil meje; kajti viša moč ga je podpirala, ter je njego¬ vemu početju dober izid zagotovila. Vedite ljubi moji! da naše strasti niso čednostim nasprotne, a ko jih pamet prav vodi; ampak one čednosti podpirajo, in dobre dejanja lehke in ročne storijo. Tako jeza in togota, ako jih pamet vodi, veliko pripomorete, da serčnost nevarne napade odbije in odverne. Zato pravi .kraljevi prerok: »Ko se jezite, & e grešite." (Ps. 4, 5.) To je, jezite se, pa tako zmerno, da vas jeza ne prevzame, da ostane v mejah, v kterih je pra¬ vična. In sv. Tomaž pravi: »Zmerno jezo ima serčni pri svo¬ jem dejanju, ne pa nezmerne." In s tako zmerno jezo odverne hudo, ker napade tistega ali tisto, ki hudo vzrokpje. ^ 196 Tako vidite, da ima serčnost dvojno delo. Pervič da ojači in uterdi naše serce, kedar moramo kaj hudega prevzeti. In to stori, da potolaži strah ali grozo pred hudim, ki nam proti, in nas ojači, da nam serce ne upade, ko nadloga pride. Drugič pa nas celo uterdi in nas nekako priganja, da hudo zaverneino, da nas močne stori, da se vzdignemo zoper uzrok, iz kterega nam hudo proti; za to se pa serčnost posluži jeze in prederz- nosti, ki ste vedno pod sodbo zdrave pameti. To hote v zgledih ložej in bolj natanko spoznali. Kedar-'so Izraelci po svojih ogledovalcih pozvedeli, da v obljubljeni deželi so mogočne ljudstva, ktere bodo premagati mogli, da imajo velike in uterjene mesta, zbali so se; strah in groza jih je bilo. Začeli so zoper Boga in zoper Mojzesa godernjati. Jozue in Kaleb pa, da bi preplašeno ljudstvo oserčila, sta mu prigovarjala in dejala: „Ne bojte se ljud¬ stva te dežele; zakaj kakor kruh jih za mo¬ remo pojesti; vsaka hramba jih je zapustila, Gospod je z nami; nikar se ne bojte." (IV. Mojz. 14, 9.) Glejte, to je pervo delo serčnosti, da spodi, odpravi vso boječnost, ves strah, in serce ojači, ko se nevarnost bliža* Kaleb je pa še prigovarjal ljudstvu in je dejal: »Poj d i m o in polastimo se dežele; zakaj 1 e h k o jo bom o dobili." (13, 31.) To je drugo delo serčnosti, ki hoče pre- derzno nasprotnika napasti, ali vendar s prederznostjo, ki jo modrost vodi. Poglejmo močno Judito. Ona zapusti svoje domače mesto. Seboj vzame le boječo deklo, ne da bi jej kaj pomagala, da jo le spremi. Pride v sovražni tabor; naleti na stražo, ktera jo prime, da se mora spričati, kdo je? kaj hoče? Vse te nevar¬ nosti je ne zbegajo. Cele trume vojakov jo obdajo, vidi in premišljuje morivno njihovo orodje; vidi, kako da so vojaki jezni; 197 kako jej žugajo; veadar se ne preplaši, se ne trese, še obledi ne. Pri toliki nevarnosti, ki bi jo mogla vso prevzeti, ne spre¬ meni svojega čela, ne lepote svojega obličja. To je bila zares serčnost, da neoborožena slaba ženska je hodila v toliki nevar¬ nosti, in še sence strahu ni bilo v njenem sercu. — In zdaj Judita stopi v šotor divjega Holofernesa, ki je žugal pokončati v se Izraelsko ljudstvo. Glejte šipka ženska izdere meč, ga za¬ suče iu odseka glavo strašnemu sovražniku. Pač je bilo to ne¬ varno početje, velika prederznost; pa ni bila nezmerna prederz- nost; kajti živo pa terdno zaupanje v Boga, da bo njena zmaga gotova, to jo je spremljevalo. Ko je meč „i z n o ž n i c p o- * e g n i 1 a, prijela je lase njegove glave, in je r ekla: Poterdi me Gospod Bog, v tej uri! In Je udarila dvakrat po njegovem vratu." (Jud. l3 , 9, 10.) Glejte, Judita je imela junaško serčnost, da je rešila svoje ljudstvo, svojo domovino, svojo vero. Tacih zgledov imamo veliko v sv. pismu. Le še enega ne smem zamolčati. To so Makabejski bratje, ki so svojo sveto serčnost pokazali za postavo Božjo in za sv. vero proti hudob¬ nemu kralju Antijohu. To prigodbo vam bom povedal, kakor J° popisuje sv. Gregor Nacijanski. Ta sveti cerkveni učenik tako-le piše: »Makabejski bratje so rekli hudobnemu kralju: Mi s mo učenci Eleazarjevi, kterega serčnost si ti videl in skusil, ^e se je naprej vojskoval, in sinovi gredo za njim. Mašnik Je umeri, daritev mu nasleduje. Ti si sicer mnogo prizadevaš, bi nas v strah pripravil; "ali mi smo pripravljeni še za huje. Pa kaj nam neki hočeš s svojim žuganjem ti prederznež in napuhnež? Kakošne muke si boš pač izmislil? Karkoli si iz¬ misliš , nič ne bo premagalo serčnosti tistih ljudi, ki so pri¬ pravljeni, vse radi in z veselim sercem preterpeti. w 198 Tako so ti junaki pokazali svojo serčno neboječnost, ako- ravno so pred očmi imeli najgrozovitnejše muke in gotovo strašno smert. Potem so se obernili k rabeljnom; pa ne, da bi jih omečili in odvernili preveliko zlo, temuč da bi jih bili s svojim prečudnim obnašanjem še bolj dražili in jih še bolj podkurili; da s tim rajši storijo grozovitno svoje delo; zato so jih nagovorili, kakor pravi sv. Gregor: »Kaj se obotavljate? kaj čakate še milostnega in milega povelja? Kje so meči? kje so klešče? Ne mudite se. Veči ogenj zapalite, hujše, bolj divje zverine pripeljite; hujše muke zberite; vse naj bo polno kra¬ ljevega veličastva. w Tako so govorili, in v tej sveti prederz- nosti s ktero so govorili, so tudi svoje življenje dali v naj- grozovitnejših mukah. Jaz mislim, da lepšega zgleda svete serčnosti nimamo. c) Da bo pa serčnost res keršanska, je še nekaj potreb¬ nega. Izvirati mora iz Božje in svete pri svetem kerstu nam vlite gnade in mora se poganjati, mora za svoj namen imeti to , da se spolnuje Božja volja in tako doseže zveličanje večno. Ni toraj vsaka serčnost keršanska. Rimci na primero so imeli in imenovali serčnega tistega, ki se je podstopil velicega dela, kedar je mogel, in ki je preterpel veliko, ko je bil prisiljen- Ako je bilo to kaj dobrega, bila je čednost; pa le natorna; kajti izvirala je iz natornih človeških moči in ne iz gnade Božje. Ja včasih še natorna čednost ni bila. Ako je kdo kaj velicega prevzel ali preterpel velike britkosti, pa je to storil m častilakomnosti ali iz dobičkarije, to ni nobena čednost, je bliščeča hudobija. Sv. Avguštin nam pripoveduje od prederznega Ka- tilina. Kakor začetnik, glavar hudobnega upora zoper rimsko deržavo je preterpel žejo in lakoto, mraz in vročino. Ali vendar to ni bila nobena serčnost; bila je le hudobna prederznost; kajti njegovo početje, njegovo terpljenje je imelo slab, hudoben 199 namen. Kaj vse počnejo danešnji prostomišljenjaki, danešnji lučnjaki! Kaj vse pišejo in vpijejo! koliko se trudijo 1 koliko žertvujejo! Svoje dušne in telesne moči napenjajo; velikim te¬ žavam in brhkostim se podveržejo; celo nevarnost se ne bojijo; prederzno se vpirajo. Pa zakaj vse to počenjajo? Da bi pogu¬ bili sveto cerkev, podkopali vso nravnost in keršansko obnašo, prevergli ves postavni red. Ja celo smerti se ne bojč? In ali komo to pehanje serčnost imenovali? To je neumna prederz- nost, prešerna prevzetnost, nikoli pa ne keršanska serčnost. Te prederznosti ne izhajajo iz gnade Božje, tudi ne nameravajo nič poštenega, nič dobrega. Keršanska serčnost mora toraj vselej izvirati iz gnade Božje in mora imeti d.ober namen. Sv. Siemens pravi: „ Nihče ne more serčen imenovan biti, ki brez pameti, brez premislika dela in se prederzno v nevarnost po¬ stavi. Drugače bi bili serčni tudi otroci, ki iz nevednosti v nevarnost pridejo, ktere ne poznajo; pa tudi divje zveri bi bile serčne, ki brezumue v nastavljeno kopje derejo." Še en lep izgled svete keršanske serčnosti sem danes bral. Naj še tega povem. V sedemnajstem stoletji so preganjali vse pravoverne kristijane na Japonskem, kjer je sv. Frančišek Ksa- reri kake sto let poprej oznanoval sv. vero. Med stanovitnimi Kristijani je bila tudi pobožna mati, ki je bila v smert obsojena s svojim sinom vred, ki je bil deset let star in hčerka njena petnajst let. Ysi trije so bili obsojeni, da bodo sožgaui. Serčno je žena spoznala očitno sveto vero, pa je tudi svoja otroka Iju- keznjivo opominjevala, da naj Kristusa, svojega Gospoda, ne zatajita, da naj za sveto vero umerjeta; kajti krona večna ju čaka, ako svoje mlado življenje dasta za Jezusa. Materna be¬ seda ni bila zastonj. Vsi trije so bili privezani na kole , pod K t eri mi so bile velike germade. Veliko hudobnih, neobčutljivih nevernikov je bilo zraven; pa tudi vsi vjeti, v smert obsojeni 200 kristjani so morali biti priča tega grozovitega pogleda. Eden druzega so oserčevali, in milo so gledali na darove svete vere, ki so za smert že pripravljeni bili. Germade zdaj zažgejo. Perva začne goreti, kjer je bila mati privezana. Mali sinček to zapazi, glasno zavpije pa se izterga od svojega kola; never¬ niki zaženejo veseli glas, kristjani pa tarnajo za odpadlega —■■ dete pa se zažene proti materi. Revše hoče pogasiti ogenj, ki mu žuga pokončati najdrajše na tem svetu. Terdno se oklene svoje ljubeznjive matere; brani jo švigajočega ognja. Ali za¬ stonj ! vedno huje šviga plamen, da prevzame dete in mater ter ju združena sožge. Ali, ko zlato očiščene ste se podale njune duši v sveto nebo; da so se vresničile besede Jezusove, ki pravi: »Kdor zgubi svoje življenje zavoljo mene, našel ga bo.“ (Mat. 10, 39.) d) Kakor ima vsaka stvar svoje posebnosti, svoje razne lastnosti, tako tudi ima serčnost svoje. Ako pogledaš lepo ma¬ larijo v lepem okviru, dobro de tak pogled tvojemu duhu. Ako vsaki del malarije posebej pregleduješ, obraz, roke, obleko, vse natanko presodiš, tvoje bo veselje še veče in bolj boš vedel ceniti drago podobo. Tako je tudi z čednostmi. Ako jih bolj natanko premišljujemo, od vseh strani pregledujemo, veliko bolj se nam v serce vtisnejo in z večo gorečnostjo se jih poprimemo. Zato preglejmo tudi keršansko serčnost še nekoliko bolj natanko. Preglejmo zdaj še njene stopinje. Perva stopinja serčnosti je, ako zatajujemo vse strasti, se vojskujemo zoper vse hudobije, se odpovemo razveseljevanju in si prizadevamo za vse čednosti. Cerkveni učeniki so vsi te misli, da imenitnišo, večo moč ima, kdor zataji, premaga svoje strasti in slabo nagnjenje, kakor ko bi premagal leve, tigre in druge divje pošasti, ali ko bi bil najserčnejši junak. Tako pravi tudi sveti Duh v svetem pismu: »Boljši je poterpež- 201 1 j i vf 1 k a k o r močen človek, in kdor nad svojim sercem gospoduje, je boljši kakor uni, ki •a e s t a premaguj e. u (Preg. 16, 32.) Tako pravi tudi sv. Gregor: „Kaj se more misliti močnejšega, kakor je on, ki vse strasti svoji pameti podverže, vse poželjenja svojega mesa 2 močjo svojega duha v berzdi ima, se svoji volji odpove, vse vidno zaverže, in nevidno pa ljubi V In sv. Ambrož uči: „Po Vsi pravici se serčen imenuje, kdor samega sebe premaga, jezo zamori, kterega nobeno mikanje ne zapelje, na-se ne potegne, kterega nesreča ne potare, sreča ne prevzame, kterega eno ali ^viigo ne omaja." Drugo stopinjo serčnosti pa ima, kdor je pripravljen, dati svoje življenje za dušni ali telesni blagor svojega bližnjega. Jezus Kristus sam pravi: „Yeče ljubezni od te nima Dihče, da kdo svoje življenje da za svoje pri¬ jatelje." (Jan. 15,13.) Tako ljubezen, tako serčnost imajo tisti, ki strežejo kužnim bolnikom, ki se postavijo v nevarnost, Ja bi bolezni nalezli in tako umerli; tudi tisti, ki po zgledu a posteljnov zapustijo vse, in gredč v ptuje daljne kraje, ozna- Dovat luč svete vere, kakor so Afrikanski ali Amerikanski mi¬ sijonarji, med kterimi je tudi več naših rojakov, ki gredo čez Devar no morje, v neznane, divje kraje, le zato, da bi v svoji VDemi za blagor bližnjega veliko duš pridobili, in tako kralje¬ stvo Božje množili. Kakor piše sv. apostelj Pavel sam od sebe: »Sem bil v mnogih nadlogah . . . veliki'at na D 0 tih, v nevarnostih na vodah, v nevarnostih me d razbojniki, v nevarnostih med rojaki, v rje Varnostih med neverniki, v nevarnostih v 111 e s t u, v nevarnostih v samoti, v nevarostih Da morji, v nevarnostih med lažnjivimi brati." Kor. 11, 26.) V to versto serčnosti pride, kedarkoli se 202 pobožen človek iz dobrega namena postavi v smertno nevirnost v prid svojemu bližnjemu. Tretjo stopinjo serčnosti ima, kdor serčno da svoje življe¬ nje za Božjo čast, kakor so storili mučenci. Ako se po pravici imenuje serčen, kdor se smertne nevarnosti ne boji, ako gre za čast Božjo ali za zveličanje svojega bližnjega, je pač še serč- nejši, kdor se smerti same ne boji, ali kdor jej junaško na¬ sproti gre, zlasti da s tem pokaže, kako da je zvest do Kri¬ stusa in njegove sv. vere. Kdo ne ve, kako serčen je bil sv. Ignacij mučenec? Ko je zvedel, da bo v veliki rimski ograji divjim zverinam v plen veržen, zaklical je, kakor da bi šel n 8, največe veselje: „0 da bi se že skoraj radoval divjih zverin, ki so pripravljene za-me; o da bi me urno raztergale in umo¬ rile ter me strastno požerle; ja ne, da bi se, kakor se je to drugim godilo, preplašile in bi se me ne dotaknile! Ako me ne bodo hotele, silil jih bom, dražil, da me pokončajo. Goreči ogenj, križi, divje zveri, zdrobljene vse kosti, razkosanje vseh udov, zmlenje celega trupla, ja muke peklenske naj pridejo čez me, da bom le Kristusa zavžiti zamogel! “ — Tako so po¬ čeli tudi drugi svetniki. Komaj so smerti čakali; sami so si žerjavico na glavo devali; drugi so se rabeljnom iz rok izvili, ne da bi ušli, ampak da so sami v ogenj poskakali, da so le poprej bili pri toliko zaželjenem cilu svojem, pri Jezusfl- Drugi zopet so v mukah in stiskah hvalne pesmi prepevali in tako svoje hrepenenje po smerti razodevali. Četerto stopinjo serčnosti ima, kdor stanovitno prenaša velike nesreče, ki ga nenadama, hitro zadenejo. Pri takih silah se prav lehko spozna, ali ima človek pravo serčnost; kajti „pri¬ svojena navada dela kakor natora,“ pravi sv. Tomaž. In peta stopinja keršanske serčnosti je v tem, da kdo 2 veselim sercem prevzame velike nesreče, ali veliko zlo, ktero 203 ga napade. To je junaška serčnost; kajti junaštvo je v tem, da kdo z veseljem spolnuje to, kar je pri zverševanji čednost težkega. Sv. Tomaž razloči dvojno razveseljevanje, eno telesno, e no pa dušno. To je pa gotovo, da pod bičem, v verigah, pod *nečem, v razbeljeni peči telo ne more občutiti nobenega vese¬ lja; kajti take muke napravijo smertne bolečine. Pri vsem tem Pa, ako tudi telo terpi, zamore se vendar veseliti duša, ki terpi Iz ljubezni do Boga. Tako veselje vidimo nad Eleazarom, ki je v sredi grozovitih muk zdihoval in pod udarci že pojemal, Pa vendar je še rekel: „N a životu velike bolečine t 6 r p i m; y duhu pa to rad terpim zavoljo tvo¬ jega strahu." (II. Mak. 6, 30.) Tako berem od sv. Tiburcija, ki je moral hoditi po živi žerjavici, pa je rekel, da Se mu zdi, da hodi po mehkih cvetlicah. Tako nam pripove¬ duje življenje svetnikov od brezštevilnih junakov, kteri so v naj- grozovitniših mukah Boga na glas častili in hvalili in so svoje lastne rabeljne s tem najbolj dražili, da so vsi veseli svoje no- teajno veseljo v hvalnih pesmih, v serčnih govorih razodevali. Kar pa najbolj občudovati moramo, je to, da v takih moč- teh dušah se je včasih to veselje, za Boga terpeti, tako pom¬ nilo, da britkost telesnih bolečin niso več čutili, ali pa če so te kaj čutili, se je bolečina spremenila v najsladkejše veselje. Tako je zaničevanje aposteljnom storjeno bilo jim v veselje ne v žalost. „0ni pa so šli veseli spred zbora, ker bili vredni spoznani, zavoljo Jezusovega 1111 e n a zasramovanje terpeti." (Ap. dj. 6, 41.) Nekega mladenča na Španskem, še le dvanajst let starega, So Malobari vjeli in v sužnost odpeljali, ter so ga svojemu kralju dorovali. Mladeneč, dobrega in lepega obnašanja in obilnih ta- tentov ki je bil, je kralju močno dopadel, da ga je prav rad 'mel. Ali to je bilo za mladenča ravno hujše, ko smertno so- 204 vraštvo. Kajti ravno ta ljubezen je bila vzrok, da si je kralj vse mogoče prizadeval, da bi mladenča od prave svete keršan- ske vere odvernil, ter ga v svoje krivoverstvo privaril. Naj- poprej je poskusil, z obljubami ga pridobiti in popačiti mu nedolžno serce; zlasti ga je botel s tem zapeljati, da mu je svojo hčer, berhko deklico, za nevesto ponudil. Zato jo je, v največi bliščobi, vso okinčano, predenj pripeljal. Ko je pa videl, da s tem ne bo nič opravil, začel mu je žugati, ter mu protil, da ga čakajo najgrozovitniše mučenja, ako se njegovi volji ne uda. Serčni mladeneč je pripravljen, raj vse preterpeti, kakor da bi bil nezvest svojemu Bogu. In groza mora biti človeka, ki bere, kaj si zmisli nezdušnik. Ukazal je, da so rabeljni mladenču najpoprej, in to po malem, na koščike ■perste porezali, potem dlani, komolce in rame, pa vse v čisto malih koščekih. Kavno tako so storili z nogami. In tako so zrezali vse ude po malem. To je bilo mučenje toliko strašnejše in grozovitniše, kolikor dalje je terpelo. Ko so mu pa rabeljni večkrat med mučenjem prigovarjali, naj bi se vendar sam sebe usmilil in zatajil Kristusa, ki je vzrok te neznanske muke, je veselo in prijazno odgovoril, da tacega veselja še nikoli ni imel, da njegovo serce še ni nikoli občutilo toliko popolne duhovne radosti, kakor v tem terpljenji. Prigovarjal jim je, da naj mu le pomnožijo njegovo terpljenje, da mu bodo tako pomnožili notrajno razveseljen je. In ta serčni mladeneč je izročil svojo dušo svojemu nebe¬ škemu Zveličarju, ne vem, ali bi rekel, med neizrečenim terp- Ijenjem ali med neizrečenim veseljem. In tako upam, da bo te zdaj vedeli, kaj je keršanska serč- nost. Bog daj, da bi mi vsi imeli to poglavitno dejansko čednost! Amen. 205 XVI. Keršanski nauk. 1. Kako potrebna je keršanska serčnost. — 2. Kako si jo pridobiti samoremo ? Danešnje dni je veliko serčnosti na svetu. Koliko si ljudje prizadevajo, koliko se trudijo in mučijo ? V koliko nevarnosti s i podajajo? Ja z veliko prederznostjo večkrat svoje življenje v nevarnost postavijo. Ali svet se peha in žene v tej svoji sili večidel le za to, da vživajo časne, hitro minijoče prazne pene. O ko hi ljudje se toliko trudili za nebesa, kolikor se trudijo za pozemeljsko! O da hi vsaj mi vedno pred očmi imeli in nikdar ne pozabili obljube Kristusove, ki pravi: „Iščite n a j p o p r e j Božjega kraljestva in njegove Pravice, in vse to vam bo priverženo.“ (Mat. 6, 3 3.) Glejte vse to, za kar se svet toliko poganja, je le malo¬ jeden nameček; ako delamo in iščemo kraljestva Božjega, vse 1° nam bo priverženo. Zato pa tudi lehko vemo, da serčnost, s ktero se posvetnjaki toliko trudijo, ni čednost, je večkrat celo hudobija; kakor pravi sv. Gregor, da je dvojna serčnost, pra¬ lnih in zaverženih. Serčnost pravičnih je v tem, pravi ta imenitni cerkveni učenik, da pravični svoje meso berzdajo, svo¬ jemu mesenemu poželjenju nasprotujejo, se razveseljevanju tega Oljenja odpovedujejo, britkosti tega sveta zavoljo večnega pla¬ čilu ljubijo, mikanje časne sreče zaničujejo, strah pred nesrečo v svojem sercu zadušijo. Serčnost zaverženih pa je v tem, kar Vs ak dan vidimo, da svoje serce vedno na minljive reči nave¬ dejo, zoper šibo Božjo neobčutljivi, terdovratni ostanejo, tudi Nesreča jih od ljubezni do posvetnega ne odverne, v svojo ž kodo po nečimerni časti hrepenijo, v hudobnem vedno rastejo, 206 pravične ne le z besedo, temuč tudi s svojimi hudobijami, ja celo z mečem napadajo, sami v se vse zaupanje stavijo, vsak dan nove hudobije doprinašajo, pa se jih uikoli ne nasitijo. Ako pa, preljubi moji! hudobni toliko storijo, da strežejo svojemu telesu , ako se toliko ženejo za minljivo, za prazno peno posvetne nečimurnosti; mar se mi ne bomo z vso močjo poganjali za večno, nestrohljivo krono nebeškega veselja? I 11 zato vam želim zdaj le dopovedati: 1. Kako potrebna nam je keršanska serč' n o s t ? — Keršanska serčnost nam je tako potrebna, da brez nje si nobene prave čednosti pridobiti ne moremo. Brez serčnosti tudi britkosti tega življenja prenašati nismo v stanu. In kako bi § e le premagali velike nevarnosti, ki zlasti danešnje čase protijo in nasprotujejo našemu zveličanju? a) Brez serčnosti, pravim, si ne bomo pridobil 1 nobene prave čednosti. Kajti vsaka čednost ima svoje težave, svoje nasprotnosti, svoje nevarnosti. Kdo nam-bo po' magal, ako serčnosti nimamo? „Modrost, pravi sv. Bernard, sicer razsvitljuje naš um, pravičnost vodi našo voljo, zmernost odkaže pravo rabo, serčnost pa mora vse dognati/ Ako serč' nosti nimamo, ne bomo se dobrega še podstopili ne; ali če se kaj dobrega lotimo, hitro bomo omagali, ali le leno opravili 111 slabo dognali. Nič nam pa ne koristi, ako dobro le začnem/ ali če tudi še en čas delamo, ako ga pa ne zveršimo. Ak° hočemo doseči krono nebeško, moramo do konca stanovitni ostati, do konca v čednosti rasti. Kje bomo pa tako stanovitnost Si si pridobili? To nam zamore pridobiti le prava, keršanska serčnost ? Nikomah je bil kristjan. Očitno je spoznal sveto vero, d 1 pripravljen je bil za-njo tudi umreti. Na nateza vnico je bd 207 veržen; njegovi udje že pokajo, kri mu čevlja pri vseh udih; a h, o Bog pomagaj! on omaguje. Sedemnajstletna devica Dio¬ nizija, vidi to; hoji se za zveličanje njegovo. »Le mervo še poterpi, mu zakliče; oj bodi stanoviten!" Ali zastonj. Nesrečni Nihomah zavpije: »Stojte, jenjajte, jaz se odpovem Jezusovi veri!" — „0 nesrečen človek, zdihuje Dionizija, za eno samo uro si si nakopal večno nezrekljivo terpljenje!" Iii zares! Ko- uiaj so ga iz natezavnice spravili in on je komaj malikom da¬ roval, že je bil mertev. Ako bi bil sto let Gospodu služil, in hi bil vso svojo kri prelil, do konca pa ni stanoviten bil, zato ker serčnosti ni imel, in vekomaj je bil pogubljen. Ako serčnosti nimamo, svojega namena dosegli ne bomo. GMilo se nam bo, kakor se godi mornarskemu kupčevavcu, ki srečno brodnari po nevarnem morju in že blizo suhega privesla; tu pa se mu barka razbije in vse njegovo premoženje se po¬ topi. Nič ne pomaga, le en čas dobro delati. Do konca mo¬ ramo stanovitni ostati, »če tudi pravičnemu rečem, Pravi Gospod, da bo gotovo živel, pa se zanese n a svojo pravico, in stori krivico; bodo vse ujegove pravične dela pozabljene, in bo v s v o j i krivici, k ter o je delal, v nji bo umeri." (Eceh. 33, 13.) b) Serčnost je drugič nam potrebna , da t e r p 1 j e n j e *u britkosti tega življenja p o t e r p e ž 1 j i v o Prenašati zamoremo. Kdo ne ve, kdo sam ne čuti križev in težav, britkost in nadlog, ki zadevajo vsacega človeka v tej solzni dolini? Koliko nasprotnost, koliko terpljenja je v zakonskem stanu? Kakošne težave in skerbi imajo gospodarji? kaj mora terpeti revež? kaj nam daje še le bolezen? — Za¬ konski stan, ako je tudi srečen, ja naj bo še tako srečen, ven- dav ima med cvetlicami tudi svoje ternje; kaj pa še le, ako 208 je nesrečen, ako je prisiljen? Kako hudo, prehudo mora hiti, noč in dan hiti, živeti s človekom, ki je nasprotnega značaja, hudobnega zaderžanja, poln pregrešnih strast! O zares hudo mora biti, živeti s človekom, s kterim ni nobene zastopnosti, nobene edinosti, ki vlečeta vsak na svojo stran; da bi res več¬ krat smert bila prijetniša, kakor je tako britko življenje! Kdo zamore obstati v taki zavezi? kdo zamore voljno terpeti? kdo svoje dolžnosti spolnovati, ako nima keršanske serčnosti ? Tako ima tudi gospodarstvo svoje britkosti, svoje težave. Ni to mala reč, skerbeti za celo hišo; kaj še le, ako žuga pomanj' kanje. Koliko skerbi delajo otroci, posli, sosedje; večkrat pri¬ tisnejo še nenavadne nadloge, v kterih se človek skoraj ne ve kam oberniti. Kdo bo vse to prestal, kdo voljno prenašal, ako nima keršanske serčnosti? — Kaj pa hočem reči od revščine? Koliko britkih zdililjejev revščina prisili! Kaj občuti skerbno materno serce, ko pogleda male nepreskerbljene otročiče! Kaj še le, ako je ktero dete nadležno, ali se je morebiti spridilo, je postalo sramota celi hiši? Kako hudo mora biti, ako lačni otroci kruha prosijo, in uboga mati nič nima! Kako mora žalosti pokati revno serce, ako mu hudoben otrok vkljubuje, oči zakriva? Kako britko je uboščeku, zaničevanemu, nadlož- nemu; kako hudo poslu, ki mora do smerti biti v stanu, ki mu nalaga le trud in vroč pot, pa malo veselih ur! Kako hudo je starim, ki dolgo živijo, pa nimajo nikogar, ki bi jim kaj postregel, ki jih mladi le zaničujejo, psujejo in jim le še smert želijo, da bi se jih znebili; akoravno mladi morebiti vse od njih imajo! Kdo bo v tacih in tem enacih britkostih ven¬ dar stanoviten ostal? Le on vse težave tega življenja voljno prenaša, ki pravo, keršansko serčnost ima. — Ali če v misel vzamem še bolezni, ktere skorej vsacega človeka kolikor toliko zadenejo? Oh, pač res je, kar že poterpežljivi Job spozna: 209 »človek, od žene rojen, malo časa živi, in je z mnogimi nadlogami obdan. u (Job. 14, 1.) Kaj nas bo v toliki britkosti obderžalo, ako serčnosti nimamo? O te imenitne čednosti nam je čez vse potrebno, da ne omagamo, se pod nadlogami tega življenja ne zgrudimo. Zato vidimo celč pri nevernikih, kako serčni so bili v nadlogah tega življenja. Ko je Ksenofon zvedel, da je njegov s in na vojski padel, je le vprašal, ali se je junaško bojeval. In ko so mu to poterdili, rekel je: »Nikoli nisem prosil svo¬ jih bogov, da bi moj sin ne umeri; ampak jaz sem le to prosil, 'te bi bil hraber, čednosten mož. In moja prošnja je uslišana in miren sem. u — Kakošno serčnost so pa še le svetniki imeli! Kako serčno so prenašali britkosti tega življenja! Berem, da, ko je sv. Melaniji smert pobrala na enkrat moža in dva sinova; so se bali, da jo bo žalost prevzela in bo silno tarnala; ona P a ostane mirna, pade na svoje kolena in moli: „0 Gospod! Z( tej ti bom še veliko bolj vesela služila, ki si odtergal moje serce od njih, ktere edine sem zraven tebe na tem svetu še ljubila. “ — Tako so telesne bolečine prenašali z veliko močno- hušnostjo. Ko so svetemu Frančišku zdravniki hudo rano re- Za h, rekel je: »Bolj nas Božja previdnost udarja, bolj nam taže Božje usmiljenje proti nam.“ In ko so ga drugi milovali ju mu prigovarjali, naj Boga prosi, da mu bolečine zmanjša, K akoravno z veliko težavo, na tla pokleknil in molil: »Bodi z ahvaljen, o Gospod! za vse bolečine, ktere terpim! O da bi ^ogel še tavžentkrat več terpeti, ako bi tvoja sveta volja bila! ^ veseljem bom vse sprejel, ako to revno telo brez milosti tepeš; ^ a jti, kaj mi hoče biti bolj sladkega, kakor da vem, da je to teoja sveta volja?" c ) Brez serčnosti pa tudi ni mogoče, da ^ j stanovitno premagali nevarnosti d a n e š- Keršanski nauk V. p. II. ^ 210 njih časov. Sv. Perpetua je imela , nekokrat to-le čudno prikazen: „Videla sem, pravi ta mlada mučenica, prav visoko, zlato lestvico, ki je segala z zemlje do nebes; pa bila je tako ozka, da je le eden po njej iti zamogel. Na obeh straneh te lestvice pa so bili meči, sulice, kose, noži, tako da bi to orožje gotovo ranilo vsacega, ki bi leno hodil, ali ki bi vedno naprej naravnost gori se ne oziral. Na tleh pri lestvici pa je ležal neznansk zmaj, ki je vedno prežal in pihal v nje, ki so hotli po lestvici iti. Pervi, ki je šel po lestvici, bil je Satur. Ko je do verha prišel, ozerl se je nazaj in mi zaklical; „Perpetua, čakam te; ali glej, da te zmaj ne popade." In jaz mu od¬ govorim: „V imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa; nič mi ne bo škodoval." In zmaj počasi odmakne glavo od lestvice, in na-nj sem stopila, da sem naprej šla." — Glejte, ljubi moji! ta lestvica je podoba tistega pota, ki pelje k čednostim, in po čednostih, kakor po lestvici, v večno zveličanje. Zmaj pri tej lestvici, je svet, s svojim pohujšanjem, s svojimi zapeljivimi zvi¬ jačami, s svojimi krivimi nauki, s svojim zaničevanjem in bla¬ tenjem vsega dobrega, vsega, keršanskega. In ta zmaj, verjemite mi, se je danešnje dni strašneje vlegel k lestvici proti nebesom, kakor kdaj poprej. Saj pekel mergoli svojih zvestih pomagačev na tej zemlji, ki se očitno vojskujejo zoper vso pravico in res¬ nico, zoper vso čednost, zoper postavo in vsaki red, ja nepove- dana je huda vojska vsemu dobremu, celemu keršanstvu. To vsi vemo, to vsi tudi čutimo. Ako pri tej razuzdanosti, pri toliki razburjenosti hoče kdo nastopiti pot čednosti, pot pravičnosti, o koliko nevarnost, koliko zaderžkov, koliko nasprotnost in opo- veranja ima na desno in na levo 1 Zato potrebujemo, bolj ko nekdaj, serčnosti; ako hočemo prestopiti tega zmaja, ako hočemo uiti tolikim nevarnostim; ja, mi potrebujemo junaške serčnosti, ki ne sme biti nič manjša, kakor je bila serčnost starega očaka 211 Noeta. Ta očak ni porajtal hudobije svojega časa, ni ga oma¬ jalo zaničevanje spridenega sveta, kterega je prestati moral za¬ voljo zvestobe svoje; on je zvesto naprej tesal barko, ktera je rešila njega in družino njegovo. Ljubi moji! Kdor hoče da- nešnje dni pobožen, čednosten biti, pravim danešnje dni, ko se Ts e sveto zaničuje, preganja in zasmehuje, ko jih je toliko, ki so svojo vero vso zgubili in noč in dan le na to delajo, da bi sveto vero tudi še drugim vzeli ali vsaj spodkopali, ko se je, bi rekel, ves pekel vzdignil in po ubogi zemlji razlil, da, ako bi mogoče bilo, tudi pravične pogubi; — kdor hoče, pravim, v takih časih pobožno živeti, mora zares imeti junaško serčnost, ki mu moč in stanovitnost k temu daje. Zato pa posebno nam vejajo besede svetega Pavla, s kterimi nas opominja: »Bratje! bodite močni v Gospodu, in v mogočnosti n j e- 8 o v e m o č i. Oblecite Božje orožje, da za m o- r e t e obstati pred zalezovanjem hudičevi m. a N 1 še nam ponavlja: „ P r i m i t e za. Božje orožje, da s e zamor e te braniti ob hudem dnevu, in \ Vseh rečeh popolni obstat i.“ (Efež. 6, 10 13.) kedaj, je nam potrebno gotovo sedaj. Zato nas le se opo¬ minja : „0 u j t e , ostanite v veri, m o ž k o se obna- ^ a j t e in t e r d n i b o d i t e!“ (I. Kor. IG, 13.) Preden je serčni mož Tomaž Mor zavoljo resnice sv. ka- toliske vere v smert šel, rekel je svoji ženi in svojim otiokom, ( ia bi je v sveti veri poterdil: »Ljubi moji! Ni vam težko piiti v nebesa; kajti vsak vam daje dober svet; povsodi vam svetijo le pi zgledi; tudi vidite, da čednost se plačuje, pregreha se kaz¬ ijo , tako da lehko in igraje nebesa zadobite. Ali, ako bote P a doživeli žalostnih časov, ko vam nihče ne bo zveličavnega s veta dajal , ko ne bote videli nobenega dobrega zgleda., ko bote priče, da se čednost preganja, hudobija pa podpira ; takrat, 14 212 dragi moji! takrat stojte terdno; ostanite zvesti sveti veri, in ne odstopite od Boga in od čednosti." Oj preljubi moji poslušavci! mi smo pač takih časov do¬ živeli! Kdo je odkritoserčen? Kdo nam daje dobre svete? Saj je svet prekanjen in, ako le more, svojega bližnjega prevari. —' Kje so, kam so šli lepi zgledi? ko vsak dan, vsak čas se vidi, se sliši le kaj slabega. Če je bilo kdaj, treba je zares nam zdaj, da smo terdni v veri, da smo serčni in stanovitni na potu svetih čednost. Glejte, kako potrebna nam je keršanska serčnost! In ker nam je toliko potrebna; moram vam še tudi povedati: 2. K a, k o si jo pridobiti z a m o r e m o ? a) Pervi pripomoček so želje po serčnosti. »Nobenega svetnika nimamo, ki bi se bil pridobil kako čednost, ako je ni poprej serčno poželel," pravi sv. Ligvori. In sv. Lovrenc Justinjanski piše: »Veliko pomagajo k zmagi želje po zmagi; kajti želje pomnožijo moči, uterdijo serce, oslabč nasprotnika, polajšajo trud, razvedrijo duha, zadobijo pomoč in nas Bogu dopadljive storijo. “ Ako hočeš toraj kristjan doseči pravo ker- šansko serčnost, moraš po njej hrepeneti, jo moraš naj poprej poželeti. b) Drugi pripomoček je molitev. Človek, vsem sla¬ bostim podveržen, sam iz sebe ne premore nič. Saj še začeti ne more kaj dobrega brez pomoči Božje, kako bo še le v do¬ brem stanoviten ostal? »Vsak dober dar, vsako po¬ polno darilo je od zgoraj, in pride od Očeta s vi tl ob e." (Jak. 1, 17.) Sicer moramo Boga prositi za vsako stvar, zlasti pa še zato, da smo stanovitni v dobrem, da imamo sveto serčnost, ktera nas podpira, da ne omagamo- Kajti serčnost je tisto, dušnega sadu bogato drevo, ki ne izraste iz naše toliko revne in slabe natore, ako ga nebeški vertnar J 213 ! ‘e zasadi. Pa tudi Bog sam nas k temu opominja. »Kliči m e ob dnevu stiske; otel te bom, in me boš 6 a s t i 1nas opominja Bog sam po ustih kraljevega preroka. (P«. 49, 15.) In zopet pravi: „V Boga zaupam; ne k o m se bal, karkoli naj mi stori meso/ (Ps. 55, 5.) In saj dobro vemo, da osraraoteni ne bomo, ako v Pega zaupamo. V kakove zaderge je bila prišla čista Suzana! Slo je za njeno življenje ali pa za njeno nedolžnost. Ali ona ne omaga, s voje oči povzdigne k Bogu, moli in zadobi serčnost. Nedolžno v smert obsojena gre že na morišče, kjer bi jo s kamnjem Posuli, in zopet moli; in Gospod je uslišal njeno zdikovauje, jo je rešil po Danielu. — Ko je sveta Agata, petnajst let stara deklica, stala pred rimskim poglavarjem, grozili so jej z ognjem in mečem, s kleščami in živo žerjavico, da bi jo pri¬ silili, da bi zatajila sveto vero. Agata pa moli k svojemu Go¬ spodu : „ Jezus Kristus, najviši Gospod vsega stvarjenja! ti vidiš •noje serce; ti veš, kaj jaz želim; bodi posestnik vsega, kar som in kar imam. Ti si moj pastir, moj Bog, jaz pa sem ovčica tvoja; stori me vredno, da premagam. Ti si ljubezen do sveta zaterl v mojem sercu; ti si mi dal poterpežljivost, da som stanovitna v terpljenji; sprejmi mojo dušo." In stanovitno je terpela in urnerla za svojega Gospoda. — Toraj, kakor za Vse dobro, tako moramo tudi za to imenitno čednost prositi Go¬ spoda, svojega Boga. c) Dobro je, in ložej bomo serčno premagali vse nasprot- n °sti, ako smo na britkost in terpljenje vedno priprav¬ ljeni; kajti previdena psica ne zadene tako hudo. Nesrečo, 2a k ter o vemo, da nas bo zadela, da se jej ogniti ne moremo, lo- ž(! j prenesemo, kakor hudo, ki nenadama pride. Zato pravi sv. Ambrož, da serčen kristjan si prihodnje nevarnosti ne prikriva; 214 ampak jo vedno pred očmi ima, in jo premišljuje, da poprej prevdari, kako se jej bo ustavil, kako jo premagal. In ni mu treba zdihovati: O da bi bil poprej zato vedel! Pa zato se m* je to pripetilo, ker nisem mislil, da bo tako. Kakor se nepre- videna vojska težko vstavi, in ako oboroženi nismo, nas lehko premaga, tako nas neprevidene nevarnosti lehko potarejo. Zato moramo večkrat premišljevati, kaj vse nas zadeti zamore v službi Božji, da, ako nasprotnost pride, smo že pripravljeni. d) Posebno dober pripomoček serčnosti je, da v s a k d a- nje, male nasprotnosti radovoljno prena¬ šamo; da se v malem vadimo. To nas bo ojačilo, da tudi veče težave ložej prenesemo. Kdor se v malem premagati ne more, se tudi v velikem težko bo. Zato le urimo sami sebe, da si marsikaj odpovemo, sami sebe zatajujemo in tako uterdu- jemo, da ko pride, veča nadloga, nas ne premaga. d) Premišljujmo večkrat tisto serčnost, s ktero se je Jezus Kristus po d ver g el svo¬ jemu b r i t k e m u t e r p 1 j e n j u in da bo on poplačal le tiste, ki njega posnemajo, ki do konca stanovitni ostanejo. Ko je naš Zveličar vedel, da nesrečni izdajavec se bliža in ž njim velika derhal vojakov in hlapcev, ni bežal, tudi skril se ni pred njimi, ki so ga iskali, da bi ga umorili; ampak svojim trem najljubšim učencem je djal: »Vstanite, pojdimo! Glejte! kteri me bo izdal, je blizo.“ (Mark. 14, 42.) In sv. Peter pravi, da zato je naš Zveličar najgrozovitniše bolečine svojega terpljenja tako radovoljno pre¬ vzel in tako neprestrašeno terpel, da nam je zgled serčnosti za¬ pustil, da bi ga posnemali tudi mi. »Kristus je za nas terpel in vam je zapustil zgled, da hodite po njegovih stopinjah.* (I. Pet. 2, 21.) Premišljevanje te serčnosti našega Zveličarja je dajalo moč, da je toliko mla- 215 denčev in devic, tolikih sivili starčkov serčuo in neprestrašeno šlo v najhuje terpljenje; da se niso prestrašili niti meča niti biča, da se niso bali ne koles, ne železnih grebenov, ne verig, ne razbeljenih peči. Ja to premišljevanje jim je dajalo toliko serčnost, da so v najhujših, najgrozovitniših mukah veselo pre¬ pevali in očitno Boga hvalili. Terpečega Jezusa so imeli pred °čmi svoje duše in ni jih oplašilo nobeno žuganje trinogov, ni jih omajalo še tako divje obnašanje rabeljnov in ni jih pretreslo še tako neznansko morivno orožje. Dobro so tudi vedeli, da čaka jih plačilo večno za terp- Ijenje kratko, gaj, ako vojskovodja pohvali in poplača najbolj tiste vojake, ki v najhuji nevarnosti, v največi bitvi svoje serč- nosti ne zgubijo, temuč junaško napadajo in se vojskujejo; ko¬ liko bolj bo vsegamogočni Bog pohvalil in visoko povzdignil pa z večo slavo ogernil in dobro plačal svoje svete služabnike to služabnice! Saj Jezus Kristus sam pravi: „K d o r ho stanoviten do konca, bo zveliča n. “ (Mat. 24, 13.) In sv. Janezu je rekel, kar nam vsim velja: „B o d i z v e s t d o s m e r t i, in ti bom dal krono življe¬ nja." (Skr. raz. 2, 10.) Glejmo toraj, ljubi moji! tudi mi na svojega nebeškega učenika; pa mislimo tudi mi, da tudi nam je pripravljena krona nebeška. e) Velik in imeniten pripomoček, da stanovitni, serčni ostanemo, je strah Božji, in ljubezen do Boga. »V Gospodovem strahu je močno zaupanje," pravi sveto pismo. (Preg. 14, 26.) Kajti naš duh, pravi sv. Itoegor, se toliko močneje povzdiguje čez vse, s čemur nas svet plaši, kolikor bolj se v strahu vda stvarniku vseh stvari. Ta strah Božji je delal svetnike močne in serčne. Egiptovski Jožef se je vstavil vsemu zapeljevanju svoje gerde gospodinje, ter je rekel: „K a k o bi mogel to hudobijo storiti in 216 grešiti zoper svojega Boga?" (I. Mojz. 39 , 9-) — Ko so sv. Krizostomu napovedali pregrozno žuganje cesa¬ ričino, rekel je: »Povejte cesarici, Krizostom se ne boji nič, kakor le Boga in greha.“ Ne bojmo se toraj ljudi, ampak vedno hodimo v strahu Božjem, da dosežemo tisto serčnost, ki nam bo pomagala, nas bo okrepčala, da zvesti ostanemo svo¬ jemu Bogu v vseh, tudi najtežjih okoliščinah svojega življenja. S tem strahom Božjim pa sklepamo tudi ljubezen Božjo, ki je še najbolji, najgotovši pripomoček, da si pri¬ dobimo toliko potrebno keršansko serčnost: »Močna kakor smert je ljubezen," pravi sv. pismo (vis. pes. 8, 6.)- Kakor se smerti nobena stvar ne vstavi, in vse pod njeno koso pade, tako tudi ni nobenega še tako velicega zaderžka, da bi ga ljubezen ne premagala. In sv. Tomaž pravi, da ljubezen je nekaj velicega; kajti ljubezen vse težavno lehko prenaša; vsako težo z veseljem in radostjo prejemlje, in stori sladko in prijetno vse še tako grenko. Ljubezen je zares blaga; ona nas priganja, da se lotimo velicega in težavnega; ona nas vnema, da hrepenimo le po boljšem , popolnišem. Ljubezen se ne boji nobenega truda, se ne vstraši nobenega dela; nič jej nemogoče ni; ona je pripravna za vse, in stori veliko, ko omaga in ob¬ leži on, ki ljubezni nima. O da bi mi imeli gorečo ljubezen do Boga, ne bilo bi nam nič nemogočega, spolnovati vse dobro, premagovati vse hudo, prenašati britkosti in težave; ja tudi nič težavnega bi to ne bilo! Prava ljubezen do Boga bi nas za vse pripravne storila, bi nas v vsem oserčila. Ali, povej mi, ljubi moji! kaj je oserčilo mučence, da so toliko, pa tako radi preterpeli? — ljubezen. Kaj je peljalo toliko ljudi v samotno puščavo? — ljubezen. Kdo je učil spoznovavce, da so živeli tako pobožno? — ljubezen. Kaj nagnilo spokornike, da so tako ojstro strahovali svoje pregreške? — ljubezen. Kaj je 217 gnalo toliko serčnih duš, da so stregli in še strežejo bolnikom? — ljubezen. Kaj je okrepčalo toliko bolnikov, da so veliko let vsi vdani prenašali svoje budo terpljenje? — ljubezen. Kaj je nagnilo sploh vse svetnike, vse pobožne, da so storili toliko dobrega, preterpeli toliko britkega, premagali toliko nasprotnega in dognali tako imenitne dejanja ? — vse to je storila sveta, lju¬ bezen do Boga. Glejte, kako je terpel velik svetnik, sveti Lovrencij! Na razbeljenem ražnji je ležal, kakor da bi bil na mehki postelji, 2 rabeljni se je šalil, trinoga zasmehoval in ne da bi bil okrog- stoječe s svojimi grozovitnimi mukami prestrašil; on jih je le oserčil, da so bili pripravljeni, terpeti ravno tako mučenje. In ako me vprašate, kaj je vzrok, zakaj da goreča ljubezen do ®oga duši tako veliko serčnost v terpljenji da, vam hočem to 2 malo besedami dopovedati. Kaj ne? ljubi moji in predragi! vsi sami sebe ljubimo. In zato ker sebe ljubimo, vsega se bojimo, kar nam škoduje, kar nam nasprotuje. Ako je pa člo¬ vek tako srečen, da se v njegovem sercu vname prava ljubezen do Boga, in zadobi gospodarstvo čez samo svojo ljubezen; po- tem zgine strah pred vsem hudim, pred vsem nasprotnim, in *dovek postane zadosti močen, da premaga vsako še tako težavno misprotnost. Toraj kdor hoče imeti serčnost, mora veliko lju¬ biti- Oj, da bi mi Boga čez vse ljubili, vse bi lehko storili! Na Japonskem, kar sem vam že pravil, so v sedemnajstem stoletji vse kristjane hudo preganjali in morili. Tudi dva ime- "itiia moža sta bila obsojena" zavoljo svete vere v smert. Eden te b mož je imel malega sina, dvanajst let starega, ki mu je k'b) Tomaž ime; drugi pa je imel sina, le šest let starega, ki mu je bilo Peter ime. Pobožno sta bila zrejena, vsa gorela sta otroka iz ljubezni do Boga in rada poslušala, kako stano- vitni so spoznovavci svete vere. Sodba je bila razglašena , in 218 Tomaž se obleče v najlepše oblačilo, teče nasproti vojaku, ki S & išče, objame ves vesel svojega očeta in ž njim vred umerje. Glave so jima odsekali. Mali Peterček pa je bil pri svojem dedu in ravno malo zaspal — zadnjikrat tu na tej zemlji- Zbudijo ga in mu povejo, da bo mogel z očetom vred za sv- vero umreti. Za roko prime vojaka, hiti ž njime na sodišče, kakor da bi šel v največe veselišče. In, o groza! že vidi svo¬ jega očeta v kervi ležati. Ali kaj počne dete? Poklekne k svojemu očetu, razgerne svoj vrat, povzdigne svoje nedolžne ročice, pa pričakuje prav mirno smertnega vdarca. Ali kdo bo tako pobožno, tako ljubeznjivo, tako nedolžno — lepo dete ven¬ dar umoril? Trije rabeljni pridejo, eden za drugim, ali pr* pogledu nedolžnega angelčeka vsak svoj meč proč verze; kajti nobeden ga ni mogel umoriti. Poslednjič pride nečloveški su¬ ženj, ki čakajoče dete razseka. — Kaj mu je moč dajalo, tako malemu otroku? ljubezen do Boga ga je gnala — k Bogu- Opisal sem vam poglavitne, dejanske čednosti. Kaj vam hočem k sklepu še reči? Prizadevajte si, da bote zares modri, zmerni, pravični in serčni. Povedal in naštel sem vam tudi pripomočke, s kterimi si pridobiti zamorete vse te prelepe čed¬ nosti. O da bi si jih ja vsi pridobili! K temu nam daj svojo pomoč vsegamogočni, večni Bog! Marija pomagaj nam! Amen- XVII. Keršanski nauk. €. Poglavitnim grehom nasprotne čednosti. 3. Ponižnost. Ako bi učenik precej pervo uro male otroke učil in ji * 11 razlagal najbolj učene, največe vednosti, na primero zvezdo- 219 znanstvo, zemljopisje in risanje, in tem enake učenosti; kajne? da bi nespametno delal. Kajti otroci bi ga vsega tega ne ra¬ zumeli. Skerben učitelj bo male otroke učil najpoprej, kar se prileže njihovemu umu, kar najbolj potrebujejo, da jim postavi terdno podstavo k pravemu dušnemu izobraženju. In tako sme upati, da bodo učenci njegovi pripravni, da si sčasoma prisvo¬ jijo vse potrebne in tudi druge koristne vednosti. Toraj jim pokaže čerke in številke, da jih nauči brati, računiti in pisati; potem jih zamore še le napeljevati k drugim imenitnišim ved¬ nostim. — Taka, preljubi moji! je tudi pri nauku, ki nas uči dušno se izobraževati, pobožno živeti, in vedno bolj popolnoma prihajati. Poznati štiri poglavitne čednosti, poznati modrost, zmernost, pravičnost in serčnost, to je abc, ki nam je bistevno potrebno, da v čednostih napredovati zamoremo. Kajti, kakor dete, ako ne bo čerk poznalo, ako ne bo brati znalo, si ne more prila¬ stiti druzih imenitnih vednost; tako si bo prisvojil obilno lepih dednost le tisti, kteri ima štiri poglavitne čednosti, ki so pod- ' a ga vsem drugim. Iz teh čednost, kakor iz dobre korenine, Prirastejo posebno te sedmere svete mladike: Poniž n ost,rado¬ darnost, čistost, ljubezen, zmernost, poter- p e ž 1 j i v o s t in vnema ali gorečnost v dobrem. Ker J e pa sleherna teh čednost enemu poglavitnemu grehu; zato se te dednosti imenujejo : Poglavitnim grehom nasprotne dednosti. Po pravici bi se tudi tem čednostim lehko reklo po¬ glavitne čednosti, ker iz njih izvirajo zopet druge čednosti, kakor se tem čednostim nasprotni grehi imenujejo poglavitni grehi, ker so glava veliko drugim grehom. Zdaj se bomo učili od teh čednost. Vsako vam bom, ko- likor mogoče, natanko opisal, da jih dobro spoznamo in si za n J e toliko bolj prizadevamo. 220 Danes bom govoril od perve teh čednost — o d po¬ nižnosti. 1. Kaj je ponižnost? Ponižnost je tista čednost, s ktero človek spozna svojo revščino, svojo nevrednost in pregrešnost, pa vse dobro, kar ima nad seboj, Bogu pripisuje, in samega sebe za malo ima. Ponižni človek je prepričan, da je sam na sebi revščina in sla¬ bost, da sam iz sebe ne more nič, kakor samo grešiti. Dobro ve, da, ako bi tudi kaj dobrega storil, storil je le, ker mu je Bog pomagal k temu. Ponižen človek ve, da mu je Bog dal dušne in telesne moči, s kterimi kaj dobrega storiti zamore; da pa vse njegovo dejanje in nehanje nima pri Bogu nobene veljave, ako ni človek v stanu gnade Božje, kar je pa zopet le poseben dar Božji. Ponižen pa tudi ve, da k vsakemu do¬ bremu delu mu je potreba še posebne pomoči Božje. Bog mora naš um razsvetliti, da dobro spoznamo, on mora našo voljo nagniti, da se dobrega lotimo. Res da tudi sami se potruditi moramo; drugač bi dejanje ne bilo naše, in ako bi prostovoljno ne delali, ne bi imeli nobenega zasluženja; ampak naše dejanje bi bilo podobno ponarejenemu grozdu, kterega kdo pripne na terto, kterega pa nobeden ne bo imenoval, ne imel za tertni sad. Pa če še bolj natanko pomislimo, bomo pa tudi se pre¬ pričali, da tudi naš lastni trud je dar Božji. Kajti nobeden bi ne mogel nič. storiti, ako bi mu Bog ne dal svoje pomoči, in še pred to pomočjo bitja in potrebnih moči. Drugič, ako tudi kdaj kaj dobrega storimo, na vekomaj bi storiti ne bili mogli, ako bi dana pomoč Božja v nas delavna ne bila. Tedaj kaj imaš, o človek! tudi pri svojih dobrih delih, česar bi se hvaliti mogel? — Veš kristjan! kaj je tvojega? Tvoje so pomanjkljivosti in pa greh. Neka svetnica, kedarkoli je zapazila kako pomanj- j 221 kljivost ali celo greh nad seboj, vselej je rekla: „To je cvetlica Mojega verta." Glej, kedar, na primer, moliš, si raztresen, ^ je koj predolgo, se hitro naveličaš, — glej! to je tvoje. Ako se Postiš, ali kako drugači svoje telesne čutila krotiš, ošahno se ti dopada, hvališ te dobre dela, —glej! to je tvoje. Ako dušne ali telesne dobre dela doprinašaš, kmalo si nejevoljen, nepoter- pežljiv, neprizanesljiv; — vidiš, to je tvoje. In ako si sam na-se pazljiv, boš pri vseh tudi najboljših dobrih delih že zapazil kake pomanjkljivosti, in te so cvetlice tvojega verta. Po pravici toliko rečemo s prerokom: „M i vsi smo, kakor nečed¬ nih, in vsa naša pravičnost je kakor ruta kervotočne ženske/ (Iz. 64, 6.) Zares nespametno je, se hvaliti tudi dobrih del, ker vemo, da jih le v Bogu premo- re nio, da sami iz sebe nimamo druzega Kakor pomanjkljivost *n greh. Ponižen sicer spozna in ve ceniti talente, ktere ima, tudi s Pozna in ceni dobro, ktero stori; ali on vse to pripisuje le ht°gu, ne p a sam sebi; in ravno zato, ker je svoje slabosti in P re grešnosti ves prepričan, in ve, da vse dobro, kar ima in stor i, je le od Boga; zato pa samega sebe malo ceni, ja za slabšega ima, kakor so vsi drugi ljudje. Zato se lehko reče, ponižnost je urnost ali spretnost, s ktero se človek v vseh re čeb 7 ,a najslabejšega ima. In sv. Bazilij pravi, da ponižni odloži Vs ° prevzetnost, ki iz lastnega mnenja izhaja; in ponižni vse ^uge za boljši ima, kakor samega sebe, po zapovedi sv. Pavla, k' pravi: „Nič ne delajte iz prepirljivosti, ali Za Voljo prazne časti; temuč v ponižnosti eden ^ r u 2 e g a čez se čislajte." (Fil. 2, 3.) Da. bomo še bolj natanko se prepričali, kaj je bitstvo Prave ponižnosti, poglejmo in preglejmo zares ponižnega kri- 222 stijana, kako se on obnaša; da bomo tudi mi si prisvojili to čednost, ki je podlaga ali podstava vsem drugim čednostim. a) Kakor sem že rekel, da zares ponižen kristjan vidi nad seboj samo revščino, slabost inpregreš- n ost; pa nič dobrega, nič hvale vrednega. Veče in več na¬ pak spozna nad seboj, kakor nad drugimi; zato vse ljudi le dobro, prizanesljivo sodi, samega sebe pa vselej in zmiraj terdo in ojstro. Kar dobrega stori, spozna le, da je storiti mogel, da je storil le svojo dolžnost; in zato se tega nič ne hvali, ker je le storil, kar je bil storiti dolžen. Kar se mu pripeti, v vsem spozna le previdnost vsegamogočnega, neskončno do¬ brega Boga, ter z vsem popolnoma zadovoljen, ker hoče vse, kar Bog hoče. Ako ga zadene kaj hudega, vselej si misli, da je to zaslužil, ja, da s svojo nevrednostjo je še kaj hujega za¬ služil , ako bi ga Božja milost obvarovala ne bila; za kar je Bogu le hvaležen. Tako je mislil in govoril sv. Frančišek. Ko so ga vprašali, kaj sam od sebe misli, rekel je, da zemlja ne nosi večega grešnika, kakor je on. In ko ga še vprašajo, kako more kaj tacega v resnici govoriti, pravi: „Ako bi bil Bog najnevrednešemu človeku skazal toliko in take gnade, kakor jih je dal meni, gotovo bi bil veliko popolniši, kakor sem jaz; i’> ako bi pa teh gnad ne imel, bi bil budobniši, kakor kterikoh človek na zemlji." b) Zato pa zares ponižni človek ne išče nobeni hvale, nobene časti tu na zemlji. Poterpežljivo pr p ' naša, ja celo ljubo mu je, ako je zaničevan ali malo čislan- To mu na misel ne pride, da bi bil hvale ali časti vreden! celo prikriva vse, kar bi mu hvalo nakloniti zamoglo; zato m" je vsaka hvala zoperna; ja sram ga je, ako ga kdo povzdignj e in hvali; zato se ogiblje vsemu častenju, molči od svojega znanja, od svojega dejanja in noče, da bi kdo od tega kaj g°' 223 Vor il, ali pa hvalil. Svoje napake pa razodene in resnično ob- st °ji; ne zgovarja se, rad prevzame, ljubo mu je, ako ga kdo kaj posvari, mu kaj očita ali ga spredniki celo kaj kaznujejo. Nikdar nima tacega svarjenja za preojstrega; ne zgovarja se, kakor da bi ga ne zaslužil; tudi drugim tega ne toži. Ja misli S1 > da je le ojstrejšega kaznovanja vreden. Naj vam povem lep zgled take ponižnosti od pokojnega nadvojvoda Janeza Avstrijanskega. Ta zares blagi in dobri niož je na Štajarskem na verh hriba, v kterem je prav veliko %, lezue rude, postaviti ukazal velik, prelep križ. Želel je, da W ta križ pobožni menih oče Egidi blagoslovil. V pismu, v kterem tega meniha prosi, na zadnje pristavi te-le lepe besede: »Ustiti gospod! še eno prošnjo imam, in ta je, da v svoji Pndigi pri tej slovesnosti mene le z merzlo besedo omenite, in k spremenjen v angelja luči, obdan s svitlo bliščobo. Po- ll! ^i menih se preplaši in zavzame. „Jaz sem angelj Gabriel, satan, kaj tako pobito gledaš? Bog me je k tebi po- ^ „Le prevdari, odgovori mu puščavnik; morebiti si k °ftni drugemu poslan? Kajti jaz res nisem vreden, da bi me *^ e ij obiskal." Tako pravi ponižni, in skušnjavec je zdajci Pobegni] _ 230 d) Ponižnost nas zagotovi odpuščanja grehov bolj kakor vsaka druga čednost. Potertega in poniž¬ nega serca Bog ne zave rž e. (Ps. 50, 19.) Gotov zgled nam je čolnar, ki je molil v tempeljnu, pa si ni upal svojih oči proti nebu oberniti, temuč zdihoval je: Gospod, bodi milostljiv meni ubogemu grešniku! Temu enak prečuden, P a vendar verjeten zgled sem te dni bral. V nekem samostanu je živel menih, ki je posebno pobožen bil, da mu je mili Bog marsikaj čudnega razodel. Prigodilo se je, da je star samotarec v bližni samoti smertno zbolel. Ta je poprosil samostanskega sprednika, naj bi mu prinesel sveto Popotnico, preden se loči s tega sveta. Opat gre s svetim Rešnjim Telesom k bolniku 1° uni pobožni brat ga spremi. V tistih krajih pa je rogovilil hudoben razbojnik, ki je popotnike ropal in moril. Ko pa ^ hudobnež zasliši mili zvonček, prevzame ga čudna zavest, ki S‘ A žene za mašnikom celo do puščavne celice umirajočega satn°' tarča. Tje pridši, spomni se svojega zločastega življenja; yse hudobije njegove mu stopijo pred oči, in ne upa se, stopiti 1 celico, kjer je služabnik Božji toliko let sveto živel. Pri duricah se verže na kolena in britko zdiline: „0 da bi bil jaz tak> kakoršen je ta puščavnik!“ Ko te besede umirajoči menil 1 sliši, zdajci ga prešine nesrečni napuh in v svojem sercu p°' novi: „Res srečen, ako bi bil, kakoršen sem jaz!“ t n v tem trenutku zdihne svojo dušo; spremljevavec opatov pa britko joka. Ko vse vredita, verneta se nazaj v samostan. Razbojnik pa leži pri vratih in Bog mu je dal posebno milost, da r zares spoznal vse svoje hudobije, je serčno in popolnoma žaloval, pa obljubil, resnično se poboljšati. Toliko ga jo bolelo, da se ni sterpeti mogel; hitro gre za opatom, da 1)1 se svojih pregreh obtožil in se jih znebil. Ves vnet za rešePJ e 231 sv °je uboge duše v svojem teku se spodtakne, pade in se po- %>, da mertev obleži. Ko to vidi spremljevavec opatov, ve- se smeji. — Ko nazaj v samostan prideta, ukazal je opat Sv °jemu spremljevavcu, da naj pove, zakaj se je pri smerti Pobožnega samotarca jokal, zakaj pa smejal pri nagli, neprevi- smerti razbojnikovi, ki je za njima hitel, da bi ju oropal, Morebiti celo umoril. In brat mu pove, da mu je Bog razodel, stari samotarec je pogubljen zavoljo napuha, kteremu je bil slasti v smertni uri podveržen; razbojnik pa zavoljo tega, da ■) e popolnoma obžaloval vse svoje grehe, je celo vseh kazen očiščen večno zveličan. Ta prigodba nas uči, da nobena čednost, tudi svetost ne °bstane, ako ni zidana na temelj ali dno ponižnosti; drugič pa ilas uči, da največi hudobnež postane pravičen, svet, ako le Pravo ponižnost ima. Tedaj, ako se, ljubi moj kristjan! svojih grehov znebiti želiš, bodi resnično ponižen, in Bog ti bo grehe ^Pustil. Vsi vemo, kaj je rekel naš ljubi Zveličar Jezus ris *us: »Resnično vam povem, ako se ne spre- 0 Vrnete, in niste, kakor otroci, ne poj dete Y Uebeško kraljestvo." (Mat. 18, 3.) To je, ako u ' d Puha ne opustite, in niste ponižni in pri prosti, kakor otroci, juste med številom svetnikov, pa tudi ne pojdete v svete ne- ® Sa - Le ponižnost nas čiste in Bogu dopadljive dela; kajti » dor se povišuje, bo ponižan; in kdor se po¬ suje, bo povišan." (Mat. 23. 12.) ^ e ) Ponižnost nas vredne stori milosti Božje. °uižno serce je najbolj pripravno, da zarnore sprejeti milosti j e ’ kajti ponižen zametuje vse posvetno, on ne ljubi, kar '•g Nasveta; nasproti pa ve ceniti, kar je Božjega, ter želi le °gu dopasti, le Boga posesti; in ravno zavoljo tega postane 6 ei ' prijaznosti, milosti Božje. Evangeljski stotnik je po- 232 nižno rekel: »Gospod, jaz nisem vreden, da greš pod streho moje hiše, ampak reci le hesedo, in moj hlapec bo ozdravljen !* In glejte, ta ponižnost je Jezusa nagnila, da mu je milost skazal. f) Ponižnost j e v e 1 i k zaklad v sreči in nesreči. V sreči nas varuje prevzetnosti, v nesreči pa maloserčnosti. K° je sv. Peter veliko rib vjel, rekel je Jezusu: „Gospod, beži proč od mene, jaz sem grešen človek!“ Ponižnost ga je vodila, da od sebe ni napuhnjeno niti mislil niti govoril. Ko je bil pa prišel v nevarnost, da se je topil, klical je k Jezusu: »Go¬ spod, pomagaj mi; jaz poginjam!" Ponižnost ga v nesreči m prepustila, da bi bil obupal, ampak pričakoval je pomoči od Gospoda in je va-nj klical. g) Ponižnost je z n a m n j e izvoljenih. Sv. Beruard pravi: »Da naš Zveličar vodi serca ponižnih, in hudič je kralj napuhnjenim, spoznamo iz tega, ker je napuh gotovo znam- nje pogubljenih; ponižnost pa je znamnje izvoljenih." h) Ponižnost je cena večnega življenja. »Bla¬ gor ubogim v duhu, pravi uaš Zveličar, ker njih je nebeško kraljestvo!" Kteri pa so ubogi v duhu, kakor le resnih 0 ponižni ? i) Ponižnost človeka tudi drugim ljudem prikup 1 - Kdo bi ne ljubil človeka, ki je prijazen, priljuden, postrežljiv, usmiljen in dobrotljiv, kar je vse zavoljo ponižnosti svoje? nima rad njega, ki se nikoli ne prepira in ne ruje, ki v vseh pripuščenih rečeh prizanaša, ki svojih čednost in dobrih, lep^ 1 lastnost ne razglaša, ki le druge hvali in povišuje ? In vse to in tako dela ponižen človek. O kaj ni zares lepa in koristna čednost sveta ponižnos Koliko dobrega, koliko koristnega nam ta čednost dodeli; pa ljubi moji in predragi! si z vso močjo prizadevajmo, da sl 233 prisvojimo to podlago, ta temelj vseh dragih čednost! Zato ram naj še tudi precej zdaj povem: 4. Kako si zamoremo ponižnost pridobiti? a) Ljubi moj kristjan! ako hočeš ponižen biti, sprašuj večkrat in vselej natanko svojo vest. Spoznal boš tako svojo nevrednost, svojo revščino in to te bo ponižnega delalo. Kajti vsi smo grešniki in kolikim slabostim smo pod- verženi, to vsak ve, kteri le kaj premišljuje svoje življenje! Vsi vemo, v koliki nevarnosti smo; ako ljubi Bog le za tre¬ nutek svojo gnado odtegne, lehko nas skušnjave premagajo in Pogreznemo se hitro v večno pogubljenje. Premišljevanje naših slabost nas bo ponižalo; kajti spoznali bomo, da smo le prah ^ pepel in da sami iz sebe ne moremo druzega, kakor le grešiti. — b) Dober pripomoček k ponižnosti nam je družba takih ljudi, kteri nas opominjajo naših pregreškov; se ve, da mi take opomine radovoljno sprejmemo in se poboljšamo; da tako svoj napuh vedno zatiramo in se v ponižnosti vadimo. »Kdo Ve , da je malo vreden, je veliko vreden; kdo pa misli, da je veliko vreden, ni nič vreden," pravi sv. Ignaci. c) Kakor za vse dobro moramo Boga prositi, tako je tudi tukaj molitev poseben pripomoček k ponižnosti. Lepo pravi Ce rkven učenik Egidi: „Sad serčne molitve je: Ona razsvitljuje ^aš um; nas okrepčuje v veri in v ljubezni do Boga; nas uči, da spoznamo in čutimo svojo revo; nas prešini s strahom Bož- ■l 1Ui j nas dela uboge in zaničljive v naših očeh; potare z ob¬ žalovanjem naše serce; odpre v nas obilne solze, ki so polne sladkosti; čisti našo dušo; umiri našo vest; nas uči pokorščine; uas vodi k popolnamosti vseh čednost." d) Premišljujmo večkrat, kam nas pelje ponižnost 1)1 kam nas pogrezne napuh. Ponižnost nas povišuje, napuh nas 234 ponižuje. Ponižnost nam odpera nebesa-, napuh nam odpera pekel. Kdor po časti hrepeni, temu ona ubeži; kdor se pa poniža, njemu se približa. e) Pojdi in stopi večkrat na grobove svojih znancev in prijateljev. Vsak grob nas resnobno in brez zvijač uči, kako minljivo, kako trohljivo je vse na tem svetu. „ Danes mene, jutre tebe!“ „Kar si ti, smo bili mi; kar smo mi, boš tudi ti!“ ti kličejo mertvi iz svojih grobov. Bogastvo preide, čast zgine, lepota ovene, vse se spremeni, vse ko dim skadi; vse beži ko senca, preide ko sanje. Kako pač nespametno je, se povzdigovati z rečmi, ki tako hitro poginejo. — Kedar se sv. Peter Alkantarski ni mogel ogniti časti, ktero so mu ljudje skazovali, govoril je sam sebi, da bi ga napuh ne premagal: „Mar še le nisi odmeri temu svetu? Pusti ljudi, naj počnejo s teboj kakor delajo z merličem, ki se ne zmeni, in se ne gane pri vsem češčenji, ktero mu svet skazuje, ampak naprej trohni in se v prah spremeni. Mar ti ne greš vedno svojemu grobu nasproti? In čast, kaj je druzega, ko mala sapica, ki zgine?* f) Premišljuj še veliko ponižnost Gospoda našega J e z u s a Kristusa. Podobo hlapca je na-se vzel; pokoren je bil do smerti, ja do smerti na križu. Celo njegovo življenje je bila ponižnost. V zapuščenem hlevu je bil rojen, v jaslice položeni svojim učencem je noge umil; bičan, s ternjem kronan je bili zasramovan, zapljuvan je bil; najzaničljivišo smert na križu J e preterpel. In to vse iz same ponižnosti. *Sam sebe je v nič storil . . . Ponižal je sam sebe, in je bil poko¬ ren do smerti, smerti pa na križu." (Fil. 2, 8.) Tako nam kaže sv. apostelj Pavel prelep zgled ponižnost 1 v Jezusu samem. In kraljevi prerok nas opominja, da premiš¬ ljujmo, kako je včlovečeni Bog postal v zasramovanje ljudem) v zaničevanje ljudstvu, kako je bil ponižan, ko červ, kakor da A 235 bi človek ne bil. „ J a z pa sem čer v, in ne človek; ^sramovanje ljudi, in izveržek izmed ljud¬ stva." (Ps. 21, 7.) In Jezus sam nas opominja, da le zato je z veseljem prestal tolike zaničevanja, da bi ga mi posne¬ mali. „Zgled sem vam dal, da ravno tako, ka¬ kor sem jaz storil, tudi vi storite." (Jan. 13, 15.) g) Poslednjič pa, ako hočeš, moj kristjan! ponižen biti, v a d i s e v tej čednosti; p o n i ž u j s a m e g a s e b e; ra- dovoljno prevzemi dela, kterih se drugi ogibajo; bodi pokoren v vseh pripuščenih rečeh, tudi sebi enakim, ja tudi manjšim. Ti bodi, ako te kdo zaničuje, kakor da bi bil zaničevanja vre¬ den; ako tudi nisi toliko kriv; ne ogibaj se, ako te čaka za¬ sramovanje ali poniževanje. Nasproti pa beži pred hvalo in pred prilizovanjem; ako se pa hvali odtegniti ne moreš, misli kaj tacega, kar te bo ponižnega ohranilo; ali spomni se svojih resničnih slabost, da zmanjšaš tebi trošeno hvalisanje. Vsi cer¬ kveni učeniki nas učijo, da ponižnost si bomo prisvojili le s tiru, da ponižujemo same se. To pa zato, ker le tako bomo Ponižnost poželeli ali se v njej uterdili, ako se dejansko poni¬ žamo pred drugimi; in resnično dejanje bo našo voljo bolj pri¬ pravno storilo, kakor sama želja, ktero bi človek v svojem sercu ponižnosti imel; in ako k notrajnim željam tudi zunajno de- Janje pride, je sila našega serca toliko veča, toliko močneja. Ne bom vam pravil še več zgledov svete ponižnosti, da v as predolgo ne zaderžujem; saj se je vsak svetnik prizadeval to podlago vseh druzih čednost; kajti vsak je bil prepričan, Tr brez ponižnosti ni nobene druge čednosti. Zato le še rečem : 'bubi kristjani! premišljujmo večkrat, kako lepa, potrebna in koristna da je ta čednost, da bomo toliko bolj si prizadevali za- n i°. Premišljujmo večkrat veličastvo Božje, pa svojo revščino 1,1 Pregrešnost. Prosimo pa Boga prav serčno za to čednost; 236 zdihujmo s sv. Avguštinom: „0 moj Bog! daj, da prav spo¬ znam tebe iu sebe; da spoznam tebe, da te molim in tvojo velikost občudujem; da spoznam sebe, da se v svoji revi poni¬ žujem. Daj mi, ako ti dopade resnično ponižnost, brez ktere ti dopasti ne morem; brez ktere sem le nagnjusen tvojim očem. Brez te čednosti se tebi nihče približati ne more; ž njo pa zadobi slehern milost tvojo!" In Bog daj, ko se bomo tukaj na zemlji resnično poniževali, da se nad nami spolni sveti iz¬ rek Gospoda našega Jezusa Krisusa: „Kdor se ponižuje, bo povišan." (Luk. 14, 11.) Amen. XVIII. Keršanski nauk. 2. Radodarnost. Sv. Anton puščavnik je nekdaj videl, kako je satan vso zemljo prepregel s svojimi mrežami. In ko je britko zdihoval: „Kdo bo ubežal?“ slišal je glas, ki mu je rekel: „Anton! sama ponižnost se tu rešiti zamore; kajti ona je uižej, kakor so te mreže, in nje nikakor vjeti ne morejo." Kristjani moji! ako toraj zvijačam in skušnjavam hudobnega duha uiti hočemo; bodimo, ponižni. In ako hočemo pravični biti, začnimo s po¬ nižnostjo; kajti ponižnost je temelj, je podlaga, je dno vseh druzih čednost. Kakor je napuh začetek vsega hudega, tako je ponižnost začetek vsega dobrega. Jezus Kristus nam ne veli, da bi ga posnemali v njegovi vsegamogočnosti, da bi svetove stavili, vidno in nevidno stvarili, velike čudeže delali, mertve k življenji obudovali; ampak on nam veli, da ga v ponižnosti posnemamo. Zato pravi sv. Avguštin: „Ako hočeš visoko zi¬ dovje čednost postaviti, začni s podlago ponižnosti." Od te perve 237 bednosti, ki je temelj vesm drugim čednostim, sem vam govoril v zadnjem keršanskem nauku. Danes pa hočemo, z Božjo po¬ močjo premišljevati tisto čednost, ki je drugemu poglavitnemu § r ehu nasproti in ta je: 2. Radodarnost. Radodarnost ali dobrotljivost je tista čed¬ nost , po kteri človek rad pomaga vsacemu, ki je pomoči po¬ seben. Sv. Avguštin pravi, da dobrotljiv je tisti človek, ki svoje premoženje rad da brez vsega upanja, da bi mu bližnji povernil. Ta čednost je v sredi med lakomnostjo in za¬ pravljivostjo, ter dela, da redno prejemljemo in izdajemo denarje iti druge časne reči. Radodaren je v potrebah tega življenja lr wdro varčen; kedar pa.gre za čast Božjo, za zveličanje bliž¬ njega ali za polahčanje ptuje potrebe, zdajci je pripravljen, dati v obilnosti, vendar modro in pametno, pa z veselim, ljubez¬ nivim sercem. Pomislimo to mervo bolj natanko. K radodarnosti je najpoprej potreba, da je človek pripra¬ vi) dati; da ima toraj dobro voljo, svoje premoženje °berniti v koristno in dobro. Pri tej čednosti je več na tem ' e žeče, da človek dobro voljo ima, kakor na tem, kar da ali stori. Tudi revež je lehko radodaren, ako bi serčno rad dal a ii pomagal, ako bi mogel; ravno zato, ker je dati pripraven, ^sproti pa lehko kdo veliko potroši ubogaime ali v druge do- ' )fe namene, in vendar ni radodaren. Ako ima namreč svoje Se rce vse navezano na denar ali drugo blago, in kar da, ne- ra d da, ali le, ker drugač ne sme ali ne more; tak pač ni ra dodaren, on je celo lakomen. Zato pravi sveti papež Leo: »Radodarnost keršanska se ne meri po tem, kake velikosti dar °vi se dajejo, ampak po tem, kakošna je dobroserčnost.“ Radodaren, pripravljen ki je dati, ni pri delitvi svojih aar °v nejevoljen, ne jezen ali čmeren; ampak on je vesel, da 238 pomagati, kaj dobrega storiti zamore; on daje za potrebne, koristne namene, zlasti pa še ubogim z vso prijaznostjo, kakor pravi sv. apostelj Pavel: „K d o r usmiljenje s k a z u j e, (naj ga skazuje) v v e s e 1 j i. K (Rim. 12. 8.) Radodaren je vedno te misli, da je človek kakor orodje v roči nebeškega Očeta, kteri hoče po njem pomagati svojim otrokom. Kdor pa daje z nejevoljo, z jezo in čmernostjo, on pač nima radodar¬ nosti , pa tudi nima nobenega zasluženja pri Bogu za svoje dejanje. Posebno radost, drugim pomagati, je imel sv. papež Gregor veliki. Pervi dan vsacega meseca je delil ubogim, po potrebi letnega časa, žita, vina, sočivja, mesa, rib, olja, sira in zabele. Vsak dan so hodili v to odločeni možje po mestnih ulicah, k> so delili v njegovem imenu ubogim miloščino, bolnim primerjeno hrano in potrebne zdravila. Pred svojim obedom je vsak dan razposlal nekaj jedil takim ubogim, ki so se sramovali uboga- ime prositi. Njegov zakristan je na njegovo povelje vsak dan dvanajst ubogih hraniti moral. Pri vsi tej ljubezni in skerbi za uboge so neki dan dobili mertvega reveža v nekem samot' nem kraju; in sveti papež si je sebi pripisoval, da je on vzrok te nesreče, ter več dni zato ni svete maše bral. Vendar vsaka pripravnost ali dobra volja dajati , ni ^ čednost radodarnosti; ni še zadosti, da bi človek pri dajanji dobro voljo imel; da bo radodarnost res keršanska čednost, j e bistevno potreba, da ta dobra volja izhaja iz č e z n a t o r n i k nagibov. Marsikdo je posebno mehkega, dobrega serca, 111 zato rad daje in vsacemu rad dobro stori. Taka radodarno^ bi bila le natorna; je dobra, ali brez zasluženja je za večnost, toraj ni še keršanska čednost. Drugi pa tudi radi dajejo, da bi jih kdo hvalil, ali pa iz lastnega dobička. Tudi taka r a ' dodarnost nima veljave pred Bogom, ker izhaja iz lastne U 11 ' 239 bežni. Pervi in poglavitni vzrok, da smo radodarni, mora biti ^ Bog sam; to je, pripravljeni moramo biti dajati, zato ker Bog hoče, da bi Bogu dopadli in svojo dolžnost dopolnovali. Le taka iz viših nagibov izhajoča pripravnost dajati je čednost radodarnosti, Tudi je potrebno, e ko hočemo radodarni biti, da svoje premoženje obračamo v take reči, ktere nam naš stan naklada, ktere storiti smo dolžni. Radodaren ne sme biti zapravljiv. Zapravljivec tudi nič ne porajta niti denarja niti premoženja; ali on ga zadega v nepotrebne, nekoristne izdaje, ali ga za¬ pravi s tim, da prederzno počenja, pregrešno vživa in nečimerno Se razveseljuje. Zapravljivec daje lenim potepuhom, ki delati nočejo, podpira ljudi, ki niso niti potrebni niti vredni; on de- Nar tako rekoč proč meče, ter pri polnih mizah in veselicah Prožrešno žlahto ali samopašne slineže pase, česar prijaznost je le , dokler piskri pri ognji stojč. Tak, se ve da ni radodaren; 011 je nespameten zapravljivec. Radodaren človek se varuje vseh Nepotrebnih izdaj, svojega premoženja ne stavi v prederzne ne¬ žnosti; še manj pa ga zapravlja z igro, s pijančevanjem ali z drugim razvzdanjem. Rad pa preskerbi vsem svojim potrebno hrano, spodobno obleko; nobenih stroškov se ne ana, da so Njegovi otrori dobro podučeni in z vsem koristnim in potrebnim Preskerbljeni. On ne stiska, kedar sam ali njegovi potrebujejo P°sebne postrežbe v kaki bolezni ali nadlogi; hitro pošlje po bodrega zdravnika; ne boji se nobene izdaje, da si zboljša svoje P°lie ali rokodelstvo, ali svoje pohištvo; to vse si šteje v svojo d °lžnost. Radodaren tudi privošči sebi in svojim kako nedolžno, s Pedobno veselje; on podpira dobre naprave, koristne naredbe s svojimi darovi. Čast Božja mu je vedno pri sercu; zato rad Pripomore, da se olepšajo, zalšajo hiše Božje; posebno rad po- 240 maga ubogim, bolnim in vsem nadložnim. Z eno besedo, kjer¬ koli le more, po svoji moči pomaga in to vselej z veseljem. V Londonu na Angleškem so stavili veliko hišo za uboge, nore in slepe ljudi. Zato so pobirali po vseh mestih prostovoljnih milodarov. Dva poberača prideta do hiše nekega premožnega kupca. Vrata so bile ua pol odperte. Ko noter stopiti hočeta, slišita, kako se gospodar huduje nad deklo, ki je neprevidno žigico ali žveplenko na pol zgorelo proč vergla. Del časa po¬ slušata to besedovanje, potem vendar stopita v hišo in povesta, po kaj sta prišla. Urno gre tergovec v svojo sobo in kmalo jima prinese štiri sto zlatov , po našem denarju štiri tisuč in štiri sto goldinarjev, ter jih jima odšteje in v zato namenjeno puščico verže. Poberača se zavzameta, in ne moreta se zder- žati; povesta mu začudenje in kar sta pred vežo slišala. Ter¬ govec jima pa pravi: „Gospoda! za malo stvarico se čudita. Jaz po modrosti varujem svoj denar, da toliko ložej pomagam, kjer je potreba. In ravno, ker sem skerben in varčen, zamo- rem biti dobrotljiv/ Prava, keršanska radodarnost je toraj v tem, da smo pr 1 ' pravni radi dati zavoljo Boga, in da res damo in pomagamo, kar smo po svojem stanu dati in pomagati dolžni. Še na nekaj vas moram opomniti. K radodarnosti je p°' trebno, da damo ali pomagamo s svojim premoženjem, s s v o j i m i d o h o d k i. To je : To, kar mi damo, ali s čimur mi bližnjemu pomagamo, mora biti naše lastno; mi mo¬ ramo do tega imeti pravico, da smemo ravnati po svoji prost 1 volji. Ako bi kdo kaj ukradel, prigoljufal, ali kakor si bod 1 po krivici si kaj pridobil, in bi od tega med uboge delil, ah v druge dobre namene obernil; on bi ne ravnal po volji Božjb bi ne bil keršansko radodaren. Zato nas uči sveti Avguštin’ *Marsikteri mislijo s ptujiuii solzami ubogim deliti; enega ogulij 0. J 241 d (l druzega oblečejo; enemu vzamejo, kar drugemu dajo. Taka Ploščina, ktere se krivica derži, taka radodarnost je gnjusoba v očeh Božjih. “ Ravno zato ne moremo in ne smemo dobrot deliti s pre¬ moženjem družili, do kterega nobene pravice nimamo. Zato posli smejo od premoženja svojih gospodov le toliko in le takrat med u b°ge deliti, kolikor in kedar jim je to dovoljeno. To velja tudi otrokom zastran premoženja njihovih starišev. Žena sme dati uradno miloščino; ako je pa kaj večega nenavadnega, mora Bašati svojega moža; kajti on je gospodar hiše in premoženja, mžniki ne smejo drugim deliti, ako bi pri tem njihovi upniki a J škode terpeli; kajti dolgove moramo poprej poverniti, kakor ubogim deliti. Ravno tako ne moremo in ne smemo dobrotljivi 1 b ako bi s tem kaj terpeli oni, za ktere skerbeti smo dolžni. bi, na primero, otrok krivično delal, ako bi v dobre na- 11,6116 ali koristne naprave obračal svoj denar, njegovi stariši Pa bi v veliki potrebi zdihovali. ^ Mislim, da bote vedeli zdaj, kaj je keršanska radodarnost 1 dobrotljivost. To čednost imaš, moj kristjan! kedar si pri- j^aven, zavoljo Boga vselej dati in storiti, kolikor tvoj stan in jd e premoženje tirja in prepusti, in kedar to v resnici storiš, 6 da le za nas in zavoljo nas je Bog vstvaril nebo Zem lj°; brezštevilne stvari ^Banski nauk V. p. II. je odločil nam v službo; ja vse, 16 242 kar smo in imamo, je dar njegove dobrote. Mar nas ne bo ta toliko velika dobrotljivost Božja močno nagibala, da tudi mi smo dobrotljivi, radodarni, da svojemu bližnjemu radi poma¬ gamo, radi dajemo, kedar in kolikor premoremo. — Ali po¬ glejmo Jezusa svojega nebeškega Zveličarja! Celo njegovo živ¬ ljenje ga je gola, sama dobrotljivost. Vsi nesrečni, vsi nadložm so pri njem pomoč, tolažbo dobili; lačne je nasitoval, bolnike ozdravljal, mertve obudoval, žalostne tolažil, nevedne učil, greš¬ nike očiščeval, poslednjič pa se je še za vse ljudi na križu da¬ roval. Mar ne bomo tudi mi po njegovem zgledu usmiljenje skazovali vsem nadložnim, ne bomo pomagali zapuščenim; '> e bomo tudi mi radi pomogli, kjerkoli in kakorkoli premoremo? Ja, kristijani moji! to tudi storimo! Ako bi tega ne storili? ali se smemo imenovati otroke Božje? In če za terpeče so¬ brate , za nadložne sokristijane nimamo nobenega serca, ali se smemo zvati učence Kristusove? Glejte zato pa tudi ubogi in nadložui prosijo za Božjo voljo, v Kristusovem imenu? kedar kaj potrebujejo od nas; kakor da bi rekli: Daj nam, pomagaj nam, ker je tudi Bog, naš oče, ker je Jezus Kristus naš brat tako dober nam vsem. Naj vam tu povem, kako dobrotljiv, radodaren je bil sV - Janez patrijark Aleksandrinski. Ko je postal škof, poklical J (> svoje cerkvene oskerbuike, ter jim rekel: „Bratje! spodobi se, da vso svojo skerb najpoprej obernemo v to, česar se J^ 11 " Kristus najbolj vdeleži; pojdite toraj po vsem mestu, pa 1111 natanko popišite vse tiste, ki so moji gospodje in moji učeniku Oni pa ga niso razumeli, kaj misli; ter ga začudeno popral jejo, kdo da bi ti njegovi učeniki bili ? On pa odgovori: so, ktere vi uboge imenujete." Našteli so mu jih pet in sedem' deset sto; in vsem je ukazal dati vsakdanjega potrebnega žive^- Sam pa je živel prav zmerno, zares v evangeljski revščm 1. 243 %gova obleka, njegova hrana, vse njegovo notrajno pohištvo i e bilo prav priprosto, ubogo. Na svoji postelji je imel slabo, Oljeno, volnato odejo. Eden njegovih spoštovalcev, ki je pre- ^žen bil, je kupil drago, z zlatom vezano odejo, ter mu jo Je daroval. Iz ljubezni do darovalca jo hvaležno sprejme; ali Kr s e je ž njo zgodilo, ni si mogel bogatinec pač misliti. Sv. a flez pod to bogato odejo ne zatisne nobenega očesa; vedno 11111 hodi po glavi, da bi z denarjem, ki ga je vredna ta draga e bi lehko oblekel do tri sto ubozik. Komaj se zdani, Ur,1 ° ukaže odejo prodati in denar med uboge razdeliti. Ko * 10 zve bogati darovalec, kupi zopet odejo nazaj in jo zopet ^ ar uje svetemu škofu. Pa sveti patrijarh jo fretjič proda, ter pravi smehljaje darovalcu: 0 zmed naju se bo poprej naveličal!" g t)) K radodarnosti nas morajo posebno spodbudovati b e- de Kristusove, ki pravi: ^Resnično vam p o- 6111 > kar ste storili kteremu teh mojih naj v drugič, tudi še „Ilova le videla, a Ujših bratov, ste meni storili.* (Mat. 25, 40.) ro vemo, kaj bo rekel Jezus, ko bo prišel sodit žive in l ( | Ve > izvoljenim svojega nebeškega Očeta. „L a č e n sem 1 u ste mi dali jesti; žejen sem bil, in ste piti; ptujec sem bil, in ste me pod e ho vzeli; nag sem bil, in ste me oblekli; e u sem bil, i n ste me obiskali; v ječi sem 1 u ste k meni prišli.* In ko se bodo pravični 'U "U dali S t f O 1 bij l 5 ! gOV; ar Jali, kdaj so mu tako stregli, jim bo rekel: »Kar ste ^° r ili kteremu teh mojih najmanjših bratov, . llle ni storili.* Zato nas opominja še na drugem »Delajte si prijateljev s krivičnim m a- 0llo m, da v e č vas, kedar obnemagate, vzamejo c11 e prebivališča." (Luk. 16, 19.) Sv. Pavel pa 16* 244 piše Korinčanom, ter jih opominja, da bi radi in obilno pomogb’ ubogim, ter pravi: „To pa rečem: Kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel; in kdor seje v obilnosti, bo tudi v obilnosti žel." (II. Kor. 9, 6.) To naše usmi¬ ljenje pa ne sme biti le v praznih besedah in v golem sočutju, ampak mora biti dejansko. Zato pravi sv. Janez evangelist »Kdor ima premoženje tega sveta, in vid’ svojega brata, da je v potrebi, in zapre svoje serce pred njim; kako prebiva ljubezen Božja v njem? Otročiči moji! ne ljubimo z besedo; tudi ne z jezikom; ampak v dejanji in res¬ nici." (I. Jan. 3, 17, 18.) Dobrote toraj, ktere mi ubogi® skazujemo, sploh vse dobro, kar drugim storimo, naš nebešk* Zveličar tako sprejme, kakor da bi jih njemu samemu skazo- vali. »Kako, pravi sv. Ciprijan , bi nas zamogel Kristus Š® bolj spodbuditi k delom usmiljenja, kakor s tem, da je rekel, da, kar ubogim storimo, hoče sprejeti, kakor bi njemu samemu storili?" Kristjan! ako bi Kristus res prišel k tebi, pa bi te prosil za kak dar; mar bi mu ga odrekel ? Gotovo ne. Ne P°' žabi toraj, da v osebi nadložnih in revnih te Kristus prosi; reci sam pri sebi: Moj Gospod, moj Zveličar je, kteri me p°' trebuje, rad mu hočem postreči. Ubog, raztergan revež poprosi bogato in tudi radodaru 0 ženo, da bi mu dala kako obleko, da se zakrije. Žena ukaže svoj 1 dekli, naj prinese iz omare revežu eno srajco. Dekla prin ese stergano slabo srajco, ker si misli, za berača je dovolj dobra- Žena pa jo zaverne in pravi: »Oj ti skopula! mar mi b° ( ^ napraviti toliko sramoto, da mi Gospod Jezus na sodni pa z dobrega serca; ako pa nimaš nič, imej vsaj pripravno ae ^ Ce , da bi rad dal ali pomagal, ako bi mogel. Jezus je vi- ^ e J e cenil dva vinarja uboge vdove, kakor vse druge bogate °ve. [ u sy> Krizostom pravi: „Tisti blagoslov Božji, kte- l_^ a s * z radodarnostjo pridobimo, je prav zdatno blago, da nič Satejšega, nič srečnejšega svojim dedičem zapustiti ne mo- °'‘ Toraj še enkrat: Bodite radodarni, kolikor in kedar- koli in 1 Premorete: vselej pa iz ljubezni do Boga, v zveličanje svoje Sv °jega bližnjega! Amen. 250 XIX. Keršanski nauk. 3. čistost. Vsaka stvar, naj bo vstvarjena ali narejena, ima mnogo' tere lastnosti, ktere jo delajo koristno, in našim očem prijetno in dopadljivo. In kolikor veče, kolikor popolniše so te last' nosti, toliko boljša je tudi vsaka stvar. Poglejmo drevo, ktero človeka posebno zanimiva, na kterega se človek toliko rad ozira, ktero je pa tudi v mnogoterih zadevah človeku podobno, ^ njim v nekaki posebni zavezi. Da je pa drevo človeku koristno in tudi njegovim očem prijetno, mora imeti terdne korenin®) zdravo deblo, košate veje, dober, in okusen sad roditi; pa mora biti lepe, čiste rasti, kar ga očem dopadljivega dela. Tako, kakor drevo, mora vsaka druga stvar zraven koristnih lastnost tudi lepoto imeti, da jo človek ljubiti ali rad imeti zamore- Kristjani moji! tudi človek je Božja stvar, ja človek je za an' geli najimenitniša Božja stvar. Človek je tu na zemlji krona stvarjenja Božjega; in vse druge stvari so zavoljo človeka vstvar' jene. Zato mora pa tudi človek imeti razne, mnogotere last¬ nosti, da bo dosegel svoj namen, to je večno zveličanje. Kako 1 pa vsaka stvar zraven druzih lastnost mora biti nam prijetna, dopadljiva, ali lepa in zala; tako mora tudi človek imeti zraven druzih dobrih in koristnih lastnost tisto lepoto, ktera mu J® potrebna za zveličanje njegovo. In ktera je ta lastnost? dela človeka lepega, Bogu in ljudem dopadljivega? Ali veste, ktera je tista čednost, ki vsem drugim čednostim daje bliščobo, prijetnost in lepoto? Ali veste kaj daje vsem človeškim last' nostim, vsem človeškim čednostim pravo veljavo, pravo cen°• Oj to je najlepša zmed vseh čednost, to je sveta čistost- 251 Zastonj so vse, še tako imenitne, še tako velike čednosti, ako niso ozaljšane z prelepo čistostjo. Čistost daje lepoto, daje prijetnost, daje veljavo vsem drugim čednostim. Čistost je kinč vseh čednost. In od te najlepše čednosti, ki je tretjemu po¬ glavitnemu grehu — nečistosti — nasproti, od te najlepše čed¬ nosti se bomo danes učili. 1. Kaj je čistost? Čistost je tista prelepa čednost, s ktero se človek zderži vse nepripuščene mesene sladnosti v mislih, željah, besedah in dejanji. Čistost ne pripusti ue na telesu, ne v čutilih , ne v sercu tudi najmanjšega ne, ja prav nič, kar hi sramožljivost omadeževati zamoglo. In kakor mora biti stvar, da je res lepa, nam dopadljiva, v s a 1 e p a, to je v svoji celoti lepa, tako mora tudi človek ves, v svoji celoti čist hiti, da bo v očeh Božjih zares lep, njemu dopadljiv. Čistost mora ogrinjati naše telo in našo dušo. a) Čistost naj obdaja najpoprej naše telo. Naše telo jo tempelj sv. Duha, je svetišče Božje. „Ali ne veste, da ste tempelj Božji, in da Duh Božji v v a spre¬ diva?" (I. Kor. 3, 16.) V stari zavezi je bilo s pregrinjalom zagernjeno svetišče, v kterem je bila skrinja zaveze, in te skri¬ nje se nihče dotakniti ni smel; pregernjeno so leviti nosili. To staro svetišče je predpodoba svetišča našega telesa. Kako paz¬ ljivi moramo biti, da je to svetišče vedno zagernjeno, da ga istega, neoskrunjenega ohranimo. Nihče se ni smel dotakniti skrinje zaveze, tako nas mora varovati sveta čistost, da s svojim telesom ne počnemo nobene prederznosti, nobene nespodobnosti, da pa tudi nikakor ne pripustimo, da bi drugi z našim telesom kaj storili, kar iz nečistosti izhaja ali v nečistost napeljuje. s Poštuj, o keršanska duša! svoje telo, in imej ga v veliki časti. 252 Pa čisto naj bo ne le naše telo sploh; tudi vsak posa¬ mezni ud naj bo lep, naj bo čist. Vse čutila naše morajo biti popolnoma čiste. Kdor ima to prelepo čednost, sveto čistost, on ima čiste oči. Čisti človek ne prepusti svojim očem nobe¬ nih radovednih pogledov, ki bi njegovo serce kaj omadeževali; ne prepusti svojim očem nobene prederznosti. Njegove oči ne smejo gledati nič nespodobnega, nič nečastnega, nič gerdega, nič nesramnega niti na sebi niti na drugim; ja dopadljivo se še ozreti ne smejo na ptujo podobo druzega spola. Predragi moji! dobro si to zapomnite! Čisti človek ima svoje oči v pravi berzdi, da nikdar nikoli nič nespodobnega ne vidijo. Oj ne po¬ zabite , da oči so vrata, skozi katere gre pregreha v človeka! — Čisti človek ima čiste svoje ušesa. On ne hodi v družbe, ktere imajo razuzdane, prederzne, nesramne, pohujšljive in ne¬ spodobne besede in pogovore; da mu jih poslušati ni treba; kajti takih nespodobnosti prenesti ne more. Ako pa zoper svojo voljo zadene na take pogovore, jih, kolikor le premore, zabrani, in ako tega ne more, pokaže vsaj svojo nejevoljo nad takim govorjenjem. Nikdar pa svojega jezika ne omadežuje z nespo¬ dobno besedo, z nesramno šalo ali celo s klafarsko pesmijo; nobenih sumljivih besed ni iz njegovih ust. — Čisti človek ne goji v sebi nobenega nečistega občutijeja; zato se skerbno va¬ ruje v svoji hoji in obnašanji, v obleki, v zaderžanji in v vsem ravnanji svojega telesa vsega, karkoli bi njegovo občutlji¬ vost le količkaj zdražiti zamoglo. V vsem svojem obnašanji j e toliko spodoben in zderžljiv, da se mu vidi, da je zares pošten, častitljiv in čist človek. In ker sam sebe v časti ima, je vse njegovo vedenje tako častitljivo, da ga vsak spoštovati mora- b) Čistost pa ne obdaja samo telesa; ampak sveta čistost ogrinja in obdaja še prav posebno našo dušo. Kajti čistost ni le zunajna, ona je še posebno notrajna čednost, in zadeva 253 ^ bolj dušo , kakor telo. Zato čisti človek ne terpi nobene nečiste misli, nobene nespodobne domišlije; on ne nosi po svoji glavi nobenih nesramnih reči, nobene ptuje lepote, nobenih pri¬ godi) ali dejanj, ki bi bile njegovi duši nevarne, spodtakljive. Mesenemu nagnjenju ali poželjenju ne pripusti nobenega pro¬ stora v svojem sercu, zato beži in se skerbno in pazljivo ogiba vsega, karkoli bi tudi le od dalječ zamoglo nevarno biti njegovi čistosti. On nikdar ne bere kaj nespodobnega, ne po¬ gleda nikoli kaj nesramnega, nima nobene prijaznosti z drugim spolom, se ogiba vsega nepotrebnega občevanja njegovega, se varuje vse dotike z nesramneži, ne hodi na nevarne plešišča, v zapeljive gledišča. Ako se pa zoper njegovo voljo vzdig¬ ujejo v njegovem sercu nečiste misli, nespodobne želje; hitro jih z gnjusenjem zaverže, premaguje in zatare, kakor hitro jih 2a pregrešne spozna. Iz tega, preljubi moji! kar sem vam zdaj-le povedal, pač lehko vsi spoznate, da je nezrečeno veliko potrebnega, kdor Moče to čednost zares imeti, kdor hoče zares popolnoma čist Miti. Kdor hoče zares čist biti, mora biti čist notrajno in zu- Ila jno, skoz in skoz, popolnoma ves, na duši in na telesu. Zato J e pa prava popolnoma čistost tako redka čednost; kajti tudi me d kristjani jih je celo malo, ki bi se znali in vedeli popolnoma škržati vsega omadežanja na duši in na telesu. Tu vam moram t,l( li to v misel vzeti, deviška čednost ali neoskranjenost, ako l e enkrat zgubljena, nikdar se nikoli več pridobiti ne more; nepreklicano zgubljena ostane; taka, kakoršna ie bila, ni- Mlar nikoli več biti ne more. čistost sploh pa, ako je z ne- ^stim grehom oskrunjena ali zgubljena, se s pravo, resnično k°koro zopet zadobi, kakor druge čednosti. Ako je kdo toraj 7*0 nesrečen, da se je zoper čistost hudo pregrešil, pa se res- poboljša in se zoper čistost več ne pregreši, zopet mu 254 Gospod Bog da sveto čistost, in on zamore biti prištet čistim dušam v nebesih; vendar med device vversten biti ne more. 2. Kako vas hočem še bolj prepričati, kako imenitna da je sveta čistost? Sveta čistost je zapopadek vseh najimenitniših, najdrajših zakladov. Sam Duh Božji pravi: O kako lep je čist rod! zakaj njegov spomin je večen, ker je spoznan pri Bogu in pri lju¬ deh." (Modr. 4, 1.) Čista, duša več velja, kakor vse zlato tega sveta. „ N o b e n a cena ni vredna z d e r ž n e d-uše,“ pravi sveto pismo. (Sir. 26, 20.) a) Čistost je prava čast, edino pravi ki n S našemu telesu. Lepo, čedno oblečeno telo je dopadljivo človeškemu očesu; Bogu in angeljem je pa dopadljivo, ako jo ožaljšano z nebeško obleko, ogernjeno s sveto čistostjo, čisto telo je Jezusu dopadljiv ud njegovega telesa, kterega napol n uje s svoje kervijo, edini s svojo Božjo natoro. Ja v čistem telesu vidi svojo lastno telo, ki ga trohljivosti ne bo prepustil; ampak ga bo obudil poslednji dan in ga vpodobil svoji enakosti v čast in slavo, v bliščobo in večno lepoto. Gospod je tudi že s ču¬ dežem pokazal, v koliki časti ima čisto telo. Sveta Katarina j e Boga prosila, da bi njenega telesa ne prepustil nečistim pogle¬ dom; in Bog je uslišal njeno prošnjo. Ko so jej glavo od¬ sekali in je mertva bila na tleh, je zdajci sneg pokril njeno čisto telo, in angelji Gospodovi so prišli in ga odnesli na Si¬ najsko goro, ter je bilo obvarovano vsega oskrunjenja. Preljubi moji! tega ni mogoče dopovedovati, koliko čast ima čisto telo pri Bogu in pri angeljih njegovih, kako dopadljivo je Bogu in angeljem Božjim. Saj je čisto telo pravi tempelj Božji, tabernakelj Jezusa Kristusa. b) Čistost posveti našo dušo. Kdor to čednost ima, zataji in ukroti vso meseno poželjivost; on neprenehoma, vedno 255 m 'sli le na to, kar je Božjega, vse njegove dušne moči so le na Boga obernjene, njegovo serce hrepeni le po nebesih; vedno ima pred očmi spolnjenje volje Božje in to je naše posvečenje, kakor piše sv. apostelj Pavel: »To namreč je volja B °žja, vaše posvečenje." In da vsi dobro vemo, v ^ ei & ali kakošno je to posvečenje, po kterem z vso skerbjo hrepeneti moramo , nam sv. apostelj natanko, razločno pove, »da se zderžite kur banj a, da vsak vas ve svoje te l o obraniti v svetosti in časti." (I. Tes. 4, 3, ^•) To, pravim, ima čisti človek vedno pred očmi. S to ^dnostjo pa si prisvoji vse druge čednosti. Kakor se v kri- stalu ljubeznjivo kažejo vse solnčne barve, tako se v čisti duši V] di podoba Božja; kar je Gospod večkrat čistim dušam razo- ^, da v njih prebiva, v njihovem sercu stanuje, se ž njimi 2 nebeško ljubeznijo zaročuje. A ko bi mi prav spoznati mogli, kako velik, kako drag Za klad je sveta čistost, potem bi se ne čudili, kaj vse so svet- n, hi storili, da so ta zaklad neomadežan ohranili. Poslušajte in 2as lišite, kako visoko so cenili svetniki to nebeško čednost, sv. °st. gv. Benedikt, da bi premagal nečiste skušnjave, se je j er gel v bodeče ternje, da ga je pokervavil. Sv. Makari je bos 0(il l po tern ji ter si je noge nahodil. Sv. Frančišek se je v ^ rlegel. Sv. Bernard je v zmerzneno vodo skočil. Nek egip- tovsk timi puščavnik si je vse perste na rokah žgal. Imenitni Mar¬ ii je bos po žerjavici hodil. Ako bi mi, pravim, prav spo- z >iali, koliko veljavo ima sveta čistost, vsemu temu bi se ne ^ndili; in y,e celo ne, ako zraven pomislimo, kako posvetnjaki Sv °jo življenje v veliko terpljenje, celo stavi v smertno nevarnost kako ‘J°> da bi si pridobili le časno premoženje, ali da bi vlovili nečimerno puhlo čast ali slavo. 256 Naj vam zdaj povem še en lep izgled, kterega nam J e zapustila čista devica, sv. Potamenija. Ta devica, lepa na te¬ lesu, še veliko lepša na duši, je kila izdana gerdemu never¬ niku, ki jo je napadel, kakor divji jastreb nedolžno golobico. Yse je poskusil, da bi jej nedolžnost ukradel; pa zastonj je bilo prilizovanje, zastonj tudi žuganje. Od svoje strasti preslepljen, j° je zatožil, da je kristijana; nasproti jej je pa obetal cele kupe zlata, ako v njegovo hudobijo privoli. Peljejo jo pred sodnika v Aleksandrijo. Tudi tu še se jej prilizujejo, in jej žugajo, J° neusmiljeno mučijo. Ali nobena stvar ni premagati mogla de¬ viškega serca močnodušne device. Velik, hud ogenj zapalij 0 pod kotlom, s smolo napolnjenim. Devica se temu posmehuje. Sodnik jej pravi: „ Z voli si! vdaj se volji svojega gospoda, ah pa boš šla v vreli kotel." Neprestrašeno odgovori deklica: koli se ne bo zgodilo, da bi se podvergla naredbam sodnika, ki hudo ukazuje , kar bi kaznovati mogel." Od device tako zaničevan se sodnik razserdi, ter ukaže, da naj devico slečejo in v vreli kotel veržejo. Na to pravi serčna devica: »Preden grem v kotel, P r0 ' sim le eno samo milost, to namreč, da me ne veržete v kotel, ampak da me počasi spuščate vanj, da občutim vso sladkost tistih terpljenj, ktere iz ljubezni do svoje čistosti terpim, da se prepričate, kako velika je poterpežljivost, ktero Kristus da njim, ki se neomadežane, čiste ohraniti hočejo." — Zdaj jo denejo v kotel; ali vrela smola je zgubila vso moč, kakor hitro se J e deviško telo je dotaknilo, in nobene škode ni storiti moglo ti¬ stim udom, kterih plamen nečisti nikdar zadel ni. Zdrava je iz ognja ter nam zapustila živo spričevanje, kako se tudi mb če nepremagljivo stanovitni ostanemo, tudi mi ohranimo. Učimo se, ljubi moji! od te čiste device tudi mi, da vem 0 ceuiti zaklad svete čistosti. 257 c) Pojdimo pa še dalej, da imenitnost te čednosti še bolj s poznamo; kajti ta čednost nas celo angeljem enake ^ a - »Kaj je veličastnejšega, vpraša sv. Bernard, kakor je čistost, ktera stori v nečistem semenu spočetega čistega, stori sovraž¬ na prijatelja, in človeka angelja? Razločita se sicer čisti člo- Ve k in angelj; pa le v zveličanji, ne v čednosti; če je tudi či- stost angeljska srečneja, je pa človeška močneja." Še bolj na f r °Iino popisuje sv. Krizostom, zakaj je čistost človeška bolj 'ženitna, kakor čistost angeljska. On pravi: „ Angelji se ne in ne ženijo, so zakona nezmožni, niso z mesa in kervi; ^i »e bivajo na zemlji, niso podverženi nevihtam hudobij in P°željenj, ne potrebujejo niti jedi niti pijače; oni niso tako Ustvarjeni, da bi jih prevzel sladek glas, milo petje ali zala P (,( loba; tudi jim ni nastavljena nobena zanjka. Ni čuda, da s ° čisti. Človeški rod, akoravno je pervi za temi zveličanimi u hovi, si prizadeva z vso močjo, z vsem trudom, njim enak Postati. Poglej čast svete čistosti, ki na zemeljske prebivavce 0 'ko moč ima, da nje, ki so s telesom obdani, brez telesnim novom enake dela. Kako se razločijo, te vprašam, od ange- ev > Elija, Elizej, Janez, ti resnični ljubivci čistosti? V drugem lle > kakor da so umerjoče natore bili. Ako vse druge natanko Pogledamo, so ti ravno tako vneti (za čistost), kakor uni bla- f® 1 duhovi; ravno zato pa, ker so nižega stanu, jim je v večo ***> zarajtano." In zdaj bomo razumeli, kar ste včasih že slišali, zakaj so ^ bniki Božji si svoje obraze pokaži!i, da so bliščobo svoje jV] čke čistosti neomadežano ohranili. Videli so, da telesna le- a se vojskuje zoper tisto angeljsko lepoto, s ktero čistost dušo našo; zato se niso bali popačiti svojega telesa, da dušo svojo angeljem enako ohranili. Keršanski nauk V. p. II. 17 258 Tako je storila neka francoska devica, Angadrizija z ime¬ nom, ki je bila imenitne rodovine, prelepega obraza pa angel¬ ske čistosti. Njeni starši so jo zaročiti hotli ž nje vrednim možem. Ona pa je Boga prosila, naj bi jej obraz tako spačil, da bo, zaničevana od ljudi, lilijo svojega devištva čisto, neoma- dežano ohranila. Gospodu je dopadla njena molitev in uslišal jo je. Gerdi turi so obsuli njen obraz, tako da jo je posvetni ženin zavergel; ona pa se je Božjemu ženinu popolnoma po¬ svetila. Šla je v samostan. Da je pa skazo njenega obraza jej Bog dodelil le v varstvo njene deviške čistosti, vidimo iz tega, da, ko je slovesno obljubo vedne čistosti storila, jej je Bog dodelil tudi poprejšnjo lepoto njenega obraza. Tako pripoveduje sv. Ambrož od pobožnega mladenča, kte- rega so nesramne ženske zalezovale. Ko je mladeneč to zve¬ del, vzel je nož, ter se je obrezal po obrazu, da je bil gerd- In posvetni so ga zaničevali, ali Bogu in angeljem je bil Ijnb- Tako so storile junaške Ptolomajske nune, ko so jih so¬ vražni Saraceni nesramno napadli. Po zgledu svoje sprednje so si nosove porezale, in sovražnikom so se studile, da so j'h pomorili v darove svete čistosti. Kaj porečete k temu vi nečimerne ženske iu vi uališpa" 1 moški ? Vi, ki toliko zidate na hitro minljivo lepoto svojega telesa, pa tako malo porajtate na nebeško lepoto svete čistosti ? S telesno lepoto se napihujete, se šopirite, jo očitno na prodaj nosite; njo z vso skerbjo lišpate, z dišavami in rudečilom ma¬ žete, za angeljsko lepoto svete čistosti se pa ne zmenite ne, te' jo celo prodaste za en pogled, za en smehljaj, za prilizuje' 1 *' besedo, za nič vredno capo. O ve nesrečne! urno, urno Dote ob obojno lepoto. Telesno lepoto bodo červi oglodali; dušo 0 lepoto ste s hudobijo kazile! 259 Da nas čistost angeljem enake dela, razvidno je iz tega: Vsa Daša popolnamost, vsa naša svetost obstaja v tem, da se zedinijo Daše duše z našim cilj in koncem, to je, z Bogom. Vsa an¬ dska lepota je v tem, da so angelji zedinjeni z Bogom s po¬ polnoma ljubeznijo. Ravno za to, da se zedimo z Bogom, nas Pa svpta čistost bolj pripravne stori, kakor vsaka druga čednost, ’d ravno zato nas pa tudi ta čednost svetosti in lepoti nebeških Prebivavcev najbolj enake dela. Saj naš Zveličar Jezus Kristus s am pravi: „B 1 a g o r jim, kteri so čistega serca; ^ er oni bodo Boga gledali." (Mat. 5, 8.) Le po¬ polnoma čisti duh zamore Boga gledati. In čiste duše ga gle¬ dajo že tukaj v življenji, ker v zavetji svete vere priprosto gle- da J° v nebesa in Boga premišljujejo, v večnosti pa ga bodo gledale v odkritem obličji ter bodo ž njim zedinjene v tisti meri, ktera jim bo dana v plačilo za njihovo čistost. Kakor je resnično, da noben greh človeškega duha tako lle ' otemni, tako globoko ne pogrezne ter ga spoznanja vsega žetega nezmožnega stori, kakor gerda nečistost, ktera človeka Dekako poživini; ravno tako je gotovo, da našega uma v spo- Zl ‘anjj nebeških veličastev nobena čednost tako ne razsvetli in povzdigne, kakor čistost telesna in dušna neomadežanost. Ker nas toraj čistost v spoznanji Božjih reči bolj kakor Diaka druga čednost povzdiguje, je v tem njena posebna spred- * 10s t, da lia g 0 vo ]j () p Bogu vleče ter jo z vezjo svete ljubezni ^Djim edini. Kakor je solnčni žark napeljevavec tiste gorkote, Dapolnuje vso zemljo; tako je spoznanje Božjih popolnamost P e !jevalec tiste gorkote, ki nas v ljubezni vnema in z Bogom h] ‘ »Kdor se pa gospoda derži, je en duh (ž ^J 1 m). (L Kor. 6, 17.) Sv. Terezija pravi, da je v tem ^ 0 ^ko, kakor če se dve luči skupaj deržite; sicer ostanete " 111 8 e zamorete zopet ločiti, v svoji sklenitvi pa ste le ena luč. 17* 260 In Jezus sam pravi od pravičnih, da „s o kakor angel ji v nebesih," (Mark. 12, 25.) ker tam nobenega mesenega združenja ne bo. Ako bodo pa celo oni, ki so tu na zemlji v zakonski zavezi živeli, enkrat angeljem v tem po' dobni, da nobene take zaveze več ne bodo imeli; koliko večo enakost z angelji bo Bog prištet njim, ki tukaj čistost ohranijo in že tukaj angeljem enako živijo! Sprednost angeljska prod nami je ravno v čistosti, v kteri Boga gledajo. Kdor toraj tu¬ kaj živi čisto in nedolžno in Bogu služi v telesni in dušni čistosti, ta je angelom enak, angel v človeški podobi. d) čistost je pa tudi tista čednost, ki slajša človeku živ¬ ljenje in vse britkosti polajša. čistost napolnuje serce s sladkim veseljem, daje mir in zadovoljnost tudi v časnem terpljenji. Ako si še tako bogat in pred svetom še tako imeniten in čislan; ja ako bi imel vse bogastva tega sveta, ako pa čistosti več ni¬ maš, zginil ti je pravi mir in zadovoljnost ti je ušla. Ako te pa zadene še kaka nesreča ali britkost, potem si pobit in malo- serčen. Ako je pa tvoje telo čisto, čista tvoja duša, zderžalo te bo notrajno veselje, podpiralo sladko tolažilo, če tudi revščina in nadloga, bolezen in težava pride čez te, in lehko se ve¬ selo k nebu oziraš in kličeš: O moj Oče nebeški! še imam nedolžno serce, še imam čisto telo, le to mi ohrani, in zadosti mi je, da zadovoljno živim! e) Čistost nam pripravlja največe tolažilo v s m e r t n > uri. Kaj mislite, ljubi moji! kaj umirajočega najbolj teži m peče? Kaj mu tlači najhuje njegovo serce? kaj mu napravlja najhujših, merzlih kaplic smertnega pota? »Oh, da sem nedoK' nost zapravil! Oh, da sem mogel tako razvzdano živeti! Oh, to mi je naj huje, da sem gerdo živel!“ tako zdihuje umira¬ joči. To mu je najhuje; to mu dela največ nepokoja; to S 11 najbolj plaši. Takrat se mu oči odprejo; ali prepozno je! Ta' j 261 krat spozna, da zdajci bo stopiti moral pred živega Boga, ki J e neskončno svet, v česar večne prebivališča nič nečistega ne niore. To, verujte mi, največo težo dela umirajočemu. — Vsa ^uga pa .je z umirajočim, ki je čistost neomadežano ohranil. %govo serce je mirno; njegova duša polna sladke tolažbe; on *" u ti, kako se mu ljubi Bog milostno bliža, in vonjava njegove čistosti kliče celo angelje Božje z nebes k njegovi smertni po¬ šlji. „Čast Bogu, čistost sem ohranil !" veselo pravi in mirno za- Pnsti čista duša svoje neomadežano telo in angelji jo nesejo to- v ^ršico svojega večnega zveličanja v sveto nebo. Oj presrečna s niert čistega človeka! f) Poslednjič pa vsi vemo iz svetega pisma, da čiste duše b°do v nebesih imele še posebno veselje. Sveti Janez pravi v sv °jem skrivnem razodenji: „Novo pesem pojejo; za ^ a gnjetom hodijo, kamorkoli gre." (14, 4.) Naj pomenjajo te besede druzega, kakor da so čiste duše v Nebesih z Bogom posebno sklenjene , in bolj popolno zveličanje bivajo, kakor drugi svetniki? O predraga čednost, sveta čistost! 0 da bi te vsak človek ljubil in iskal! „0 čistost serca, ti raz¬ deljuješ njega, ki te ima! ti daješ duši perute, da se v nebo P°vzdiguje! O čistost, ki svetiš v telesu in v duši in s svojo ^°njavo napolnuješ vso hišo!" Tako poje sv. Efrem, in sveti P ri jan pravi: „'Najlepša cvetlica v vertu cerkvenem je čistost; je kinč vse lepote, prijetnost gnade in imenitniši del ker- Šails ke čede. . 3. N a j 1 e p š a zmed vseh čednost je toraj sveta čistost; čistost 'daje lepoto vsem drugim čednostim. Kolikor lepša J e kaka stvar, toliko ložej, toliko prej se pa tudi lehko ež uje. In koliko iinenitniša je, toliko več sovražnikov ima. °naad« Nako Nitro r se na belem oblačilu pozna vsak najmanjši madež, tako se omadežuje tudi sveta čistost. In zares! Kdo, o moj 262 Bog! bo čist ostal na tem zapeljivem svetu — s tako slabim in trohljivim mesom? Vendar ljube čiste duše! nikar ne ob¬ upajte. Kar je Bog zapovedal, nemogoče biti ne more. Imamo mogočno pomoč Božjo, in veliko zgledov, ki nam zadostno ka¬ žejo, da tudi mi premoremo, kar so drugi storili. Vsi zvesti služabniki Božji stare in nove zaveze so bili čisti na duši in na telesu; pa živeli so vsred sveta, kakor mi, v največih ne- varnostih, s poželjivim telesom obdani, kakor mi. Koliko sta cenila sveto čistost egiptovski Jožef iu zvesta Suzana. Raj sta se podala v ječo in v smert, kakor da bi bila se kaj pregre- šila zoper sveto čistost. — Niketas je bil neznansko skušam da bi bil v nečistost privolil. Peljali so ga v radostni kraj, s svilnatimi trakovi so ga na mehko ležišče privezali. Nesramna ženska je bila najeta, da bi ga zapeljala. Kaj pa je storil sv- mož v trenutku prestrašne skušnjave ? Svoj jezik si je na drobim kosce zgrizil in ga nesramnici v obraz plunil. — Sv. Toina^ Akvinski je z ogorkom zapodil nečistnico, ki ga je zapeljevala- — Veliko, ja neštevilno devic in mladenčev je v nebesih, ^ so raji preterpeli najgrozovitniše muke, ja celo smert, da so | e svojo čistost neomadežano ohranili. Na stotine in stotine J e kristjanov, ki so svoje telo krotili s tim, da so čuli, se postil 1 ’ terde oblačila nosili in se bičali, da so le potolažili in zamoril 1 moč vseh skušnjav, da so čistost telesno in dušno neoskrunjen 0 ohranili. Več takih zgledov smo že danes slišali. Ali pa nas ne učijo zadosti, očitno vsi ti zgledi, da / gnado Božjo je mogoče, sveto čistost ohraniti? Kar so ti 111 uni premogli, kar njih je toliko vsake starosti, vsacega stan 11 storilo; zakaj bi tudi mi ne? Sicer Bog ne tirja, da bi P°, čenjali tudi mi take ojstrosti, da bi tako terdo zatajevali sam 1 sebe, kakor so delali svetniki, od kterih smo že danes slišal’, razložil in naštel sem vam tudi druge pripomočke, kedar s elB 263 vam razlagal tretji poglavitni greh. Ali, preljubi moji! če se mi nobenih pripomočkov ne primemo, sami nič ne storimo, da W sveto čistost ohranili, ali pa celo nevarnost sami iščemo; kako bomo potem rekli, da ni mogoče, čisto živeti. O ja! mo¬ goče je, z Božjo pomočjo ni nič težkega, ako le resnično in stanovitno voljo imamo. Stori, moj predragi kristijau; precej zdaj terden pa resničen sklep, da si hočeš na vso moč prizadevati, da ohraniš sveto čistost. Ako si v svetem zakonu, spolnuj dolžnosti svojega stanu, kakor tirja sveta vera; živi s svojim soprugom v strahu božjem, v vsi časti in spodobnosti; ne misli, ne govori, in ne st ori nič, kar bi te nadlegovalo na smertni postelji. Ne po- 2a K da sveti zakon je zakrament in ne plajšč pregrehi. Si v vdovskem stanu, živi, kakor bi ne bil nikoli v svetem zakonu; povzdiguj in navezuj svoje serce na večno, daruj se Gospodu, toi' mu podaj čisto telo in čisto dušo svojo. Si pa še v de¬ škem stanu, in v resnici zamoreš, da si še prost vsega, kar uježno lilijo tvoje čistosti oskruniti zamoglo, in ti vest nič lle očita, da bi bil kdaj omadežal svojo čistost; o potem bodi vesel in se raduj! Kajti zaklad imaš, ki visoko presega ceno Vse h zakladov tega sveta; oh! ali varuj ga, bodi skerben in P r eviden, da ga kako ne zgubiš. Ako si pa tako nesrečen, da s * čistost zapravil; potem delaj ojstro, pa resnično pokoro; bodi y ‘ A naprej čist, pošten in zderžljiv ter očitno svetu kaži, da Ztla J čistost častiš in ljubiš, ktero si poprej malo obrajtal, celo zaničeval. Naj vam še le nekaj malega v misel vzamem od svetega itlly za od križa. Hudobni ljudje so mu prestrašile zanjke sta- da bi oskrunili njegovo čistost. Dve nečistnici so najeli, ,^ 'd ga bile v greh pripravile; ali stanoviten je ostal. Rekel l' a večkrat, da raj bi bil v družbi veliko hudičev, kakor pa 264 v družbi edine nesramnice. Ko je enkrat na popotovanji s svojim tovaršem prišel do hiše, kjer sta prenočiti mislila, stala je na vratih nečimerna ženska, ki ju je nespodobno nagovorila. Janez je bil toliko vžaljen, ter jo je tako resnobno zavernil, da se preplaši in se zdajci zgrudi na tla. Ko se zopet zave, obža- ljuje svoje pregrehe ter se spove in resnično spokori. Kristjan moj! bodi si kdorkoli, da ložej neomadežano ohraniš čisto svojo dušo in svoje telo, skerbno in vestno p°' služuj se vseh v to potrebnih pripomočkov. To mora biti, drugam ni mogoče, da bi čisto živel. Beži pred vsako nevarnostjo, ki te v nečistost zapeljati zamore. Le v begu je tu rešenje. Varuj se vsake prijazne obhoje z drugim spolom in z nečistuimi ljudmi; saj veš, da ogenj in slama zgorita. Ne hodi na plesišča u e v gledišča in po druzih shajališčih, kjer je čistost v nevarnosti- Čuj pa tudi nad svojimi lastnimi čutili; varuj svoje oči in ušesa; svoje roke in svoje noge, da kako skozi te oknja in vrata u e ' čisti duh se ne priklati v tvoje serce. Ponižna in resnična P a stanovitna naj bo tvoja molitev, in Bog te ne bo zapustil. Im 0 J ga vedno pred očmi, in ne pozabi, da Bog te povsodi vidi- Izročuj se pogosto in preserčno prečisti Devici Mariji in svojemu angelju varhu, da boš imel pomoč v hudem boju in da ue omagaš. Ako pa pride skušnjava, urno, urno se jej ustavi m to z vso resnobo. Pobožna misel, serčen zdihljej, misel na smert in ojstrega sodnika večkrat zadostuje, da je zmaga &°' tova. Hodi pogosto k spovedi in skleni se z Jezusom v naj' svetejšem zakramentu. Tu je najgotovejša pomoč, ki podpis tvojo slabost, ter te okrepča, da zamoreš premagati vsako skus' njavo, vsako zapeljivost hudobnega duha, pohujšljivega sveta lD svojega spridenega mesa. Tvoje veselje naj bo le Bog in vse dobro; s takim veseljem se ne strinja nobeno posvetno in ni e ' seno veselje. Sv. Albert pravi, da poseben pripomoček, čisto 8 265 ohraniti, je sveto hrepenenje po Bogu; kajti to stori, da vse dr «go nima nobene veljave za nas. Kdor je okusil duha, studi Se mu vse meso. V času fraucoskih vojsk je bil nek viši vojak v hiši po¬ čenega moža v stanovanji. Ta mož je imel dve keršanske Zre jene hčeri, ktere ste po smerti svoje matere dobro gospodi- •'Jile. Tudi vojaku ste postregle, kar je bilo prav, nič pa niste Pripustile, kar bi njuno čistost oskruniti zamoglo. Neki dan se Vo Jak prederzne in poštene Slovenke v greh zapeljuje. Te pa Se mu resnobno ustavijo. Osramoten zdivja, zgrabi z desnico Sv °j meč, z levico pa prime starejo hčer za vratni robec. V tem trenutku pa obledi, in proč odskoči. Ves je zmešan in zdaj zaupije: „Ne zamerite mi; imate mogočnega varha, pred kterim trepetati moram." In kdo je bil ta mogočni varh? Pod r °hcem je nosila poštena hči mali lesen križec, spomin njene P°kojne matere. Nikdar več si ni upal, ju kaj nadleževati, in 0 se je poslovil, pokazalo je objokano oko, kako ga je ganila SVe ta čistost poštenih deklet. Imej in nosi tudi ti keršanska duša! kako podobo svetega rj ža ali blagoslovljeno svetinico Matere Božje; in tudi ti boš prebiti skusila moč tacega varha. Vsi pa, preljubi in’ pre- ra §i! bodimo čisti na duši in na telesu; kajti nič nečistega ! le P°jde v nebeško kraljestvo. Le tisti, ki so čistega serca, ° do Boga gledali. Amen. XX. Keršanski nauk. 4 . Ljubezen. g Najlepša vseh čednost je sveta čistost, od ktere sem vam Ye čkrat govoril, in ktero sem vam tudi v zadnjem keršan- 266 skem nauka priporočal. Čistost daje lepoto vsem drugim čed¬ nostim. Zato preljubi kristijani! skerbite za to lepoto. D a bote čisti na duši iu na telesu čisti, še enkrat vam te-le pri' pomočke priporočam: Vstavite se vsaki skušnjavi preč v začetku, dokler se hudobni duh ne polasti vašega serca. Delajte pridno, ako človek vedno dela, hudič ne more blizo. Bodite zmerni r jedi in pijači. Varujte se pregrešne tovaršije. Ne imejte no¬ benega preprijaznega občevanja z drugim spolom. Varujte svojo oči in ušesa, roke in noge. Ne dirjajte za posvetnim razvese¬ ljevanjem. Prosite Boga za pomoč. Izročujte se Mariji Devici- Sprejemajte pogosto sv. zakramente. Premišljujte večkrat po* sledje reči človekove. In ako storite vse, kar je v vaši moči, vas Bog ne bo zapustil; podpiral vas bo in ohranili se hote čiste; in ako bote čistega serca, bote enkrat v nebesih Bog a gledali. Oj da bi vi vsi čistost ljubili in si z vso skerbjo z a ' njo prizadevali! Danes pa vam želim z Božjo pomočjo govoriti o če ter te® poglavitnem grehu, nevoščljivosti, nasprotne čednosti, ni ta j 6- 4. Ljubezen ali dobrotljivost. 1. Kaj je ljubezen ali dobrotljivost? Ljubezen, kakor nevoščljivosti nasprotna čednost, in k 0r ' šanska ljubezen do bližnjega sploh , je le en del ali ena stran tiste; in ta je tista čednost, s ktero vsacemu človeku dobro privoščimo, ter se veselimo z veselimi in žalujemo z žalostnimi- „Ljubezen je dobrotljiva; ljubezen ni nev°' š č 1 j i v apiše sv. apostelj Pavel. (I. Kor. 13, 4.) Kdor im a to ljubezen, je dobrotljiv, svojemu bližnjemu vse dobro želi 111 kolikor premore stori, se njegove sreče veseli, ž njegovimi bostmi usmiljeno poterpi. a) Poglejmo to malo bolj natanko. Kdor ima to dobrm voljno ljubezen, svojemu bližnjemu vse dobro iz serca priv o š ^ l- 267 ^°bro se mu zdi, ko ve iti vidi, da bližnji ima lepe hiše, dobro polje, zdravo živino, da si pomaga, da je izurjen, da Pošteno, pravično živi, da veliko dobrega stori. Vse to ga nič lie žali, nič ne peče; ampak vesel je vsega tega, in srečo želi Mojemu bližnjemu k vsemu, kar dobrega ima ali kar dobrega stori; tudi Boga hvali, ki bližnjemu toliko dobrega nakloni. ^ ga ne vjeda, ni zato čmeren, ko vidi, da drugi več imajo, kakor on; zadovoljen je s tem, kar mu Bog da, pa ne hrepeni, da bi toliko imel, kakor vidi pri druzih. Tako je delala Eli¬ zabeta, mati sv. Janeza Kerstnika. Veliko veselje je občutila, ko je Marija k njej prišla, in jej je bilo od sv. Buha razodeto, da je Marija izvoljena mati Zveličarja sveta; zato jej vesela P r avi: „0 blažena si med vsemi ženami in blažen je sad tvo- ! e ga telesa. In od kod to meni, da pride mati mojega Gospoda k meni ? In blagor ti, ki si verovala, ker dopolnilo se bo, kar t J je dopovedano od Gospoda." Kako se je veselila pobožna Elizabeta nad srečo Marijino! b) Dobrovoljen človek se veseli, kedar vidi, da se bliž- 1J Jemu dobro godi. Vesel je bil Jetro, pri kterem je Mojzes d e \j časa bival; veselil se je dobrote, ktero je Bog skazal Iz- ^elcem in Mojzesu, da jih je rešil iz rok Faraonovih in jih tako prečudno prehranil na dolgi poti skoz puščavo. „Češčen 0( hGospod, je djal, ki je rešil svoje ljudstvo iz rok Faraono- V| d bi Egipčanov!" Tako so veliko veselje razodevali prebi- v alci Judovskih hribov pri rojstvu sv. Janeza. Od vseh krajev S ° s kupaj suli in Elizabeti srečo voščili, ker jej je Bog na S are dni otroka dal. Kako prelep zgled dobrotljivosti so nam Pervi kristijani! Vse kar so imeli, je bilo vseh. Sveto pismo P r avi; „M nožiča vernih pa je bila enega serca enega duha; tudi nihče ni rekel od tega, d r j e imel, daje kaj njegovega; ampak vse 268 je bilo med njimi vseh." (Ap. dej. 4, 32.) In še pravi: „Ni ga bilo ubozega med njimi." (34.) Takih zlatih časov, se ve da, ne bomo več doživeli. Ven¬ dar so nam pervi kristjani najlepši zgled prave keršanske lju¬ bezni. Vidimo pa tudi še dandanešnji veliko lepih zgledov do- brovoljnosti; saj se še zdaj v premožnih vaseh ali soseskah tudi revežu prehudo ne godi. Iz velike sklede se njih veliko najd* Večkrat en sam premožen, pa pošten mož celemu kraju pomore ker daje obilno zaslužka; obnemoglim pa tudi kaj podari. Po¬ znam grajščaka, ki je dal soseski vsako leto več stotin zaslužiti; poverhu pa mi je včasih po petdeset goldinarjev za uboge prinesel* Vse drugači so pa delali bratje egiptovskega Jožefa. Z ve¬ liko nejevoljo in z nevoščljivostjo so poslušali njegove sanje, s kterimi je Bog poštenemu mladenču prihodnje povišanje razodel, „B o š mar naš kralj? ali bomo podverženi tvoj 1 oblasti?" so mu nevoščljivo očitali. (I. Mojz. 37, 8.) Od zdaj so ga celo čertili, nobene lepe besede mu niso privoščili ) celo umoriti so ga hotli in le iz milosti so ga v Egipt prodali* Tega niso mogli sterpeti, da bi bil Jožef imenitniši in bolj srečen in časten. Tega niso razumeli, da Jožefova sreča bo sreča cele rodovine, ker so pa nekaj let poznej dobro skusili, ko J 0 bil Jožef postal namestnik egiptovskega kralja in je preskerbel vso Jakobovo hišo, da jim je z obilno dobroto povernil, kar so mu njegovi bratje hudega storili. Tudi dandanešnji imamo dosti taeih zgledov. Marsikdo pisano gleda svojega bližnjega, ki je povzdignjen na imenitno službo. Marsikdo godernja zoper previdnost Božjo, ki vidi p re ' možnega, on pa je ubog in reven. Marsikdo, oslepljen od n e ' voščljivosti, ima srečo svojega bližnjega za svojo nesrečo, se misli popolnoma zapuščenega, ko vidi druge dobro preskerbljeu 0 - Vsi ti nimajo keršanske ljubezni. Keršanska ljubezen mora na & 269 kristjane od družili ločiti, ako hočemo biti pravi učenci Kri¬ stusovi; zato pa ne smemo le lastnega dobička želeti, le svo- J e £a veselja iskati; kajti ljubezen, kjer je , „n e išče svo¬ jega, se ne da razdražiti, ne misli hudega." (k- Kor. 13, 5.) Mirno je serce dobrovoljnega, če vidi, da se rirug-iin bolje godi. Zato, ljubi moj kristijan! ako ti je všeč, ^ a ti v časti, v veselji in v obilnosti živiš, naj ti bo tudi všeč, ^ a je tvoj bližnji časten, vesel in premožen. Ako ti je všeč, t ' a te zadene kaka posebna sreča, privošči tudi svojemu bliž- n J er nu zadobljeno dobro in bodi vesel. Ljubezen „n e misli 11 d e g a. “ Zato, ako si tudi ti zaničevan, za viden, nikar ^ ru gim ne privošči nobenega zaničevanja, nobene nesreče. Vedno moramo pred očmi imeti, da smo vsi pravoverni ris tjani eno telo, česar glava je Jezus Kristus sam. Zopet b^vi sveto pismo: „Č e en ud kaj terpi, vsi udje ž "Jimterpč; in če se poveličuje en ud, s e v e- S . e ^ ž njim vsi udje.* (I. Kor. 12, 26.) Ako toraj ridimo srečnega svojega bližnjega, moramo se veseliti tudi mi. a0 bi bil ti kristjan! na nogah ali na rokah ranjen in bi ob- ,rit velike bolečine, boš mar zato tako nespameten, da bi okopal oči, ali raztolkel glavo ? Bi si li s tem bolečine ^manjšal ? Glej, ravno tak nespametnež si, ako prave lju- ^® z ui do bližnjega nimaš. Bog ti v svoji modrosti odreče ‘- 110 srečo, ktero drugim zopet deli. Ako bi po tvoji ne- , ,sfiJ Jivosti tvoj bližnji zgubil svojo srečo, mar boš ti zato srečen? Kaj meniš, ako -ti sam bolen ležiš, si li bolj en, kakor, ako bi zraven tebe še veliko druzih ležalo bolj Nesreč stokalo ? Marsikdo je nezrečeno težko sam reven in ubožen; bo nič bolje, ako je vse okrog revno in ubožno: s tem t le jj. Ue Pomisli, da zato ne bo i reyno ' n ubožno; s tem njegova nesreča ne bo manjša, se veča. 270 Ni keršansko, ne pametno, zavoljo ptuje sreče žalovati. Tak človek ne ljubi niti bližnjega niti sebe. On ne ljubi bližnjega) ker mu sreče ne privošči, je zavoljo tega celo žalosten; pa tudi sebe ne ljubi, ker nima nobenega upanja, da bi mu drugi kaj pomogb- On je med nesrečnimi nesrečen, med zapuščenimi zapuščen; ka¬ kor je bil uni evangeljski bolnik pri Jeruzalemski kopeli, kteri je med slabimi slab bil osem in trideset let; ker nikogar im^ ni, ki bi ga bil spravil v kopel, kedar jo je angelj skalil, d il bil ozdravel. Kako in zakaj se moramo nad ptujo srečo veseliti, spo- znamo iz tistih besed Jezusovih, ktere je pri svojem častite® vnebohodu žalostnim učencem govoril: »Vaše serce naj se ne prestraši in naj se ne boji . . . A k o bi me ljubili, bi se pač veselili, da grem k Očetu." (Jan. 14, 27, 28.) Kakor da bi jih tolažil: mislite, da moj odhod vam bo zguba ali kaka nesreča; ak° me ljubite, veselili se bote, da bo povišana moja človeška i* a ' tora. Tako tudi jaz vam pravim: Kristjani! ako vidite med seboj ljudi, ki so merno vas povzdignjeni, z bogastvom previdenO v veselji in kratkočasih živč , nikar zato ne žaljujte; zavolj 0 tega se nobene škode, nobene zgube ne bojte. Ne mislite, da ptuja čast je vaše zaničevanje, da ptuja sreča je vam nesreč’ ali da ptuje bogastvo množi vašo revščino. Imejte pravo dobro- voljno ljubezen in veselite se z veselimi, saj bi tudi vas ves®' lilo, ako bi se vam dobro godilo; vžalilo pa bi vas, ako b' vam drugi srečo zavidali. Privoščite drugim, kar sami sei® želite ter se veselite ž njimi, da postavo ljubezni dopolnite. Bernard pravi: »Prava in resnična ljubezen je, ktera ptuje do brote s takim veseljem gleda, kakor bi naše bile." c) Kdor ima dobrovoljno ljubezen v svojem sercu, ^ tudi usmiljenje z nesrečnimi. Hudo mu je, ako vidi bi® A 271 njega v revi in nadlogi; žaljuje zavoljo ptuje nesreče, kakor da bi njega samega zadela, ter resnično želi, da bi se na bolje obernilo. Pa on ne miluje le z besedo; kolikor je mogoče, tudi dejansko pripomore. Prelep zgled nam je tu deviška Mati Božja Marija, Ko je na ženitovanji v Kani videla, da je vina Zmanjkovalo in sta zaročenca v zadregi, sta se jej v serce smi¬ sla, in urno se oberne k Jezusu , da jima v potrebi pomaga. Tako je ubožanega in ranjenega- Joba tolažila njegova žlahta, t® r mu je ovec in zlata v dar prinesla. (Job. 42, 11.) Kako Bp zgled nam .je sv. apostelj Pavel! On sam pravi: »Kdo Oslabi in bi jaz ne oslabel? K d o s e p o b u j s a 'u bi mene ne peklo?« (II. Kor. 11, 29.) Hudo mu J e bilo, peklo ga je, ko je videl, da so drugi omahljivi, mlačni, plačljivi in v lepem zaderžanji moteni. Cesar Jožef je slišal od nekega junaškega oficirja, da je reve n in oča deseterih otrok. Obišče ga. K d stopi v hišo, vidi Vso družino zbrano ravno pri obedu. Urno vse pregleda in začudeno pravi: Slišal sem, da imate desetero živih otrok; zdaj t ) ‘*' vidim, da jih je enajst - , so li vsi vaši? Ne, vaše veli¬ častvo ! pravi junaški vojak, enajsto je uboga sirota, ktero sem Hed hišo dobil in jo sprejel. Ni mi bilo moč, nedolžno stva- r ' C() pustiti brez vse pomoči. Mislil sem, se bo že še z mojimi %>ci vred hranila. Moja pokojna žena ga je sprejela in je 'tu tudi te misli, da to edino naše revščine ne bo ravno po¬ ložilo. _ Ves ginjen pravi cesar: Pošten mož, skerbel bom J tvoje otroke, in da jim bote zamogli še dajati lepe zglede f!( tuosti in časti, odločil bom vsakemu otroku sto kron na leto, uajstarejega sina pa bom še posebej skerbel, ter ga zdaj zvolim podstotnika. j Tudi k temu usmiljenju nas mora spodbati misel, da ni ^M' 0 če, da bi bolečine enega uda ne občutili tudi drugi udje. 0 s e veriga preterga, ako se ulomi le en ud; ravno tako 272 vsa družina čuti, ako je nesrečen en ud. Vsa vas se vdeleži nesreče, ako le en sosed pogori; se ve da, kjer so pošteni, do- brovoljni sosedi. d) Dobrovoljno ljubezen kažemo tudi z nasprotni® pozdravi j en j e m. Nasprotno pozdravljenje je znamnj® vdanosti, dobro voljnosti in ljubezni. Bes, da pravi sv. apostelj Janez: »Otročiči moji! ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanji in v res¬ nici." (I. Jan. 3, 18.) In so prazne vklanjanja podobi® lepemu, zlatemu oklepu s ponarejenim kamenom, vendar p°' zdravljenje ni nepotrebno. Vsak resničen pozdrav pride iz do- brovoljnega serca; in spodobnost že tirja, da memogredoče p°' zdravljamo, ter jim tako dolžno ali primerjeno čast skažen® i zlasti še, ako so oni poprej nas pozdravili. Ta keršanska spo' dobnost pa je le očitno skazana ljubezen ali dobro voljnost. Kj er se znanci že od dalječ pozdravljajo, vemo, da so si dobri, d a se ljubijo. Ako se pa kdo svojega poprejšnjega prijatelja ogibl) 6 ’ ali ako se srečata, se na stran oberne, pozdravljenja mu 11 e poverne, se pač lehko ve, da si nista prijazna, da se ne lj u ' bita, in da je le malo kaj treba, da se sovraštvo pokaže. Op 11 ' ščenje pozdrava je bilo večkrat vzrok tihe jeze, pa tudi kreg a in prepira, celo pretepa in uboja. Naš ljubi Zveličar je večkrat svoje učence pozdravil z lepimi besedami: »Mir vam bodi!" Tako so tudi aposteljni de¬ lali v svojih pismih. Zato pravi sv. ap. Pavel: »S spošt°' vanjem si pridite med seboj n,a proti!" 12, 10.) „D a j t e čast, komur čast." (13, 7.) Oudne pozdravila imajo po nekterih krajih; ja celo smeši® in neumne. Pri nas se navadno pozdravljamo; »Dobro j 11 ^ 10 J dober dan! dober večer! lehko noč!" ali: »Bog te spre® 1 ' Bog te obvari! Z Bogom! Bog s teboj!“ Kedar kdo kihne, ® u pravimo: Bog ti pomagaj! — Nemci se pozdravljajo: Pon^ eD M 273 a l' vdan sluga! Kako vam je? Moj poseben poklon ! — Francozi: Kako se nosite? Angleži: Kaj počnete? — Divji narodi imajo tudi divje pozdravljenja. Nek ter i si las izpulijo in ga srečajo- čemu podajo; drugi se z desnico ptujega čela dotaknejo; eni Se priklonijo in roke čez glavo denejo; Arabci si po desetkrat v roke sežejo. Tudi Izraelci so se po večkrat do tal prikla- ujali, da si njihove pozdravila prav dolge in zamudne bile. — Skoraj vsaka dežela ima svoje običaje , svoje šege v pozdrav- Ijenji. Najlepše pozdravljenje za nas kristjane je pa sveto po¬ zdravilo: „Hvaljen bodi Jezus!" in odgovor: „Na vekomaj. Amen." To pozdravilo je po vsem svetu med pravovernimi kristjani v navadi. 2. Kaj nas mora k tej ljubezni ali k dobro- T °ljnosti nagibovati? a) Že zato si moramo eden druzemu dobrovoljni biti, ker ljudje. Saj še celo zverine, kar jih je ene verste, so 81 dobre. se med seboj rade imajo. Kako grozovita zver, na l' r| rnero, je tiger! Tigri preganjajo vse druge živali, ki niso UJihove verste, ter jih strastno morijo. Med seboj pa si ne r, jo nič žalega; ja v lepi zastopnosti živijo. Mi ljudje pa, ki 8ni ° uajimenitniše stvari Božje, mi bi ne imeli med seboj no- ( ne dobrovoljnosti ? mi bi svoje nasprotne ljubezni si ne ra- z °devali z besedo in z dejanjem? mi bi med seboj se pikali, J° Vraž ui in nevoščljivi bili? bi drugim nič dobrega ne privo- ■ 1 1 • bi namesto dobrovoljne ljubezni le merzenje, nevoščljivost -vraštvo v svojem sercu pasli? Mar bi ne bili slabeji, or je nema živina, kakor so divje zverine? Mi vsi imamo Gospoda, enega stvarnika; kajti Bog nas je vse vstvaril. % o- smo otroci pervih staršev — Adama in Eve. Mi vsi toraj z vezjo kervi natanko zvezani; vsi smo otroci enega 6 a ’ kuatje in sestre med seboj d nauk V. p. II. stvari ene verste. O pre- 18 274 ljubi! ne zabimo nikdar, da smo ljudje, bratje in sestre med seboj; in gotovo bo zginila vsa nevoščljivost iz našega serca, in proti vsem ljudem bomo dobrovoljno ljubezen imeli in jo skazovali. Kdo zamore imenovati Boga svojega Očeta, ako no ljubi vsacega človeka, ki je tudi otrok ravno tega nebeškega Očeta? — b) Še bolj nas mora k tej ljubezni nagibovati misel, da smo kristjani. Da bomo to ime po pravici imeli, moramo biti zares Kristusovi učenci; moramo njegov zgled posnemati- Jezus pa je imel do vseh ljudi dobrovoljno ljubezen. Žaloval je z žalostnimi, veselil se je z veselimi; poln sočutja kliče vsem nadložnim: »Pridite k meni vsi, kteri se trudite in ste obloženi, in jaz vas bom poživel!" (Mat- 11, 28.) Ali bi se mi smeli imenovati učence Kristusove, ah bi po pravici nosili ime kristjana, ako dobrovoljne ljubezni ni' mamo? ako je naše serce polno nevoščljivosti in merzenja? sem vam v misel vzel, da smo udje enega telesa. V kak' zvezi pa so udje enega telesa med seboj? So si sovražni? nC' voščljivi? Tega ne. Vsi so skerbni eden za druzega; vsi se podpirajo, kakor le morejo; in ako se enemu kaj žalega zgodi, vsi to občutijo. In mi kristjani, ki smo udje Kristusovega te¬ lesa, bi se gerdo gledali, hudo si želeli? Ravno ljubezen je tiste znamnje, ki nas kristjane dela. Jezus Kristus sam pravi: tem bodo spoznali, da ste moji učenci, a k 0 bote ljubezen imeli med seboj." (Jan. 13, 3&>) Ako hočemo kristjani biti, moramo si med seboj dobrovolj 111 biti. Naš namen je, da bi bili enkrat vsi skupej v nebesih; ena sveta družina, v kteri bo kraljevala blažena edinost in d°' brovoljna ljubezen. Smemo li upati, da bomo ta svoj namen d°' segli, da bomo v nebesa vzeti, ako že tu na zemlji ne posneman 10 nebeških prebivavcev, in se med seboj serčno ne ljubimo? 275 Naj vam povem, kaj sem te dni čudnega bral. Mladi kmet, ki ni bil ravno dosti prida, je imel neko noč prav smešne sanje. Ta kmetič je bil v tisti versti ljudi, ki za vsak pre- grešek deset zgovorov pripravljenih imajo, pa mirno naprej ži¬ vijo ter mislijo, da Gospod Bog je dober in vse pregleda, da Človek le v cerkev hodi in nobenega ne ubije. Ta kmetič je kil na pervo lakomen; drugič je večkrat med čisto žito ktero Ve vnico slabega žita vergel in vse za dobro prodal; tretjič je tttorsikteri hlod zvlekel skrivej iz ptuje loge, ter je skušal mar- s 'kaj pod nič kupiti pa prav drago prodati; med mleko je vodo mešal in marsiktero cimo sosedovega krompirja preiskal. * eno besedo možiček ta je marsikaj storil, kar mu je po za¬ povedih Božjih prepovedano bilo. Jemal je, pa nič ni dal, če ne za dragi denar; vedel je pa tako zvito ravnati in se znal tako vesti, da ga je svet za poštenega kristjana imel. Temu kmetu se je neko noč sanjalo, da je umeri. Po dol- ? ein , dolgem potu je prišel do nebeških vrat, ves zmerznjen in fruden. Prosil je, da bi ga noter spustili. Ali nebeški vratar, Sv - Peter, ga naravnost zaverne ter mu pokaže Černe bukve, v klerik so bile z ognjenimi čerkami popisane vse njegove pregrehe. Zdaj začne kmetič z zobmi klepetati, deloma iz straha de- l°ina od mraza, poklekne in jokaje prosi sv. Petra, da bi Se ga vendar toliko usmilil in mu vsaj za pol ure pripustil v | le besa stopiti, da se malo ogreje in potem hoče zopet ven iti; zunaj bi zmerznil. In sv. Peter se ga res ..usmili in mu dovoli noter stopiti ^ trenutek, da se pogreje. Kmetič se ves klaveren usede v ot iček ter gleda, kako in kaj nebeščani počnejo. In skoraj bi kilo zdajci serce počlo, ko vidi toliko angeljev in svetnikov, s ° tako veseli in radostni, ko vidi toliko veličastva, da se 11111 vse najdrajše in najlepše'posvetne reči kakor zaničljivo blato 18 * 276 zdi in ko se spomni, da tukaj ostati ne sme , o kako mu je zdaj žal bilo, da ni živel Bogu dopadljivo in pobožno. Ali prepozno je bilo to žalovanje. Na mah zagleda ne dalječ od sebe prežal, bliščeč sedež z ravno tako krasno pručico, in no¬ benega ni bilo na njem. Radovedni kmetič se splazi tje, t er se vsede nanj. Prešine ga neznano veselje, da enkrat na zlatu sedi, in revež pozabi, da za njega tu obstanka ni. Tako se tudi na svetu rado zgodi, da ljudje zavoljo posvetne bliščobe ali bogastva, ali zavoljo prazne časti pozabijo na Boga in na svojo dušo, pozabijo sebe in svojega bližnjega. Pa komaj se naš kmetič vsede, glej o čudo! on vidi skoz oblake na to zemljo, vidi vse mesta in vasi, vse biše in ljudi, vidi kaj de¬ lajo in kaj vse počnč. Vsedel se je namreč ravno na sedež ljubega Boga Očeta, in za to je videl vse. Videl je tudi, kako je uboga žena za svojo hišo po plotu obesila svoje in svojih otročičev oprano perilo. Ko pa je odšla, pride premožna soseda* ter urno pobaše par malih pečic, ter jih odnese. Ko to naž kmetič, ki je v svojem življenji marsikaj pobasal, ukradel m prigoljufoval, na nebeškem sedežu sedeč vidi, razserdi se nad hudobno sosedo, ter jezno pručico zgrabi, ter jo trešči na zemlj 0 tatici na herbet, da se zgrudi in puklasta postane. Zdajci pa pride Gospod Bog, ki je ravno neki pobožni duši o smertni uri bil na pomoč, ter jej je v nebesa pomagali Bog zagleda kmeta, pogreši pručico in sv. Peter mu vse sp°' roči. Kmetič na kolena pade pred veličastvom Božjim, P a urno pravi, kako se je uboge, ukradene reve usmilil in kako je hudobno tatico kaznoval, ter za-se prosi milosti in usmiljenj 3 " Gospod Bog pa mu resnobno odgovori: „Kmetič, kme^’ kako hočeš usmiljenja doseči, ko sam nič ne prizaneseš; bi bil jaz vselej, kedarkoli si ti hudoben, neusmiljen bil* h®' darkoli si kaj hudega počel, ako bi bil jaz vselej eno pruči c ° 277 V0 rg6l na te, bila bi že davno razbita vsa tvoja hiša, in ti bi P° bergljah ves kraljev okoli lazil. Zakaj vidiš ti vsako hudo na d svojim bližnjim in hočeš, da bi bil vselej precej kaznovan, svojih pregreh pa viditi nočeš? Le pojdi zdaj zopet na zemljo, P a poboljšaj se, in bom videl, ako te bom kdaj mogel sprejeti v nebesa. Ne pozabi pa, da boš dobro voljen, ljubeznjiv svo- J e niu bližnjemu; kajti s kakoršno mero boš meril, s tako se tudi tebi odmerilo." Tako pravi Gospod Bog in kmetič naš se prebudi. Dobro P a _ s i je zapomnil te sanje, in kedar je mislil kaj hudega sto- r “b ali ubogim in revežem neusmiljen biti, spomnil si je tiste pručice; poboljšal se je in mislim, da je poznej res v nebesa Pnšel in za zmeraj tam ostati smel. Vse to so bile le sanje. Vsak zmed nas ve, da se nihče lle i* 0 pustil v svete nebesa, tudi za trenutek ne, ako ni za- dozorel. Ali te sanje imajo lep in koristen nauk v sebi. u vidiš nezmerno usmiljenje Božje, ktero grešnega človeka a ka in čaka, da bi se poboljšal in zveličal. Kmetič pa po- Dlen J a ljudi, ki vsako malo stvarico. vsako nasprotno besedico ^vojemu bližnjemu za zlo vzamejo in zamerijo; pa ne pomislijo, 0 hudo se sami velikrat zoper Boga in bližnjega pregrešijo. ^ Preljubi moji! ne pozabimo, da smo kristijani, med seboj s ova in sestre in sobratje Jezusa Kristusa. Zapoved Kristu- Pa je, da bližnjega ljubimo, kakor sam sebe. In on sam ^ 111 *° zapoved tako-le razlaga: »Vse, karkoli hočete, 2 vam ljudje storč, tudi vi njim storite; Y ^ a j to je postava in preroki." (Mat. 7,12.) Nam ^ P a j 0 kaj ljubo in všeč, da se drugi naše sreče veselijo, v potrebi pomagajo, nam v sili na pomoč pristopijo in v Osreči z beležimo z nami žaljujejo. In ako se ptuje sreče ali nesreče pomoremo k velikim dobrim delom; saj dobrovoljen 278 človek je Bogu najbolj enak: » B o g pa je ljubezen, i 11 kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu, i Bog v njem." (I. Jau. 4, 16.) Ako mi bližnjemu dobro privoščimo, se njegove sreče veselimo, ravuo s tem Boga ča¬ stimo; tako se veselimo svete kerščanske vere, ktera nas lju¬ bezni uči; naše življenje je ložeje in prjjetniše; vsak si množi svojo srečo, ker se drugi ž njim veselijo; vsak ložej prenaša svoje križe, kteri mu drugi nositi pomagajo, ker serce čuti to¬ lažilo in sočutje dobrovoljnega kristjana. Dobrovoljcu sam sebe časti, vse ga ljubi in rado ima, ker tudi on vse ljubi in rad ima. Le dobrovoljna ljubezen je priprava za nebesa, kjer j e ljubezen večna, kjer Gospod plačuje vsako dobro delo. Zato nam kliče sv. apostel j Pavel: »Veselite se z.veselim 1 * jokajte z j o k a j o č i m i.“ (Rim. 12, 15.) To je ravno čudovitni sad keršanske ljubezni, da človek vse dobro in vse hudo, kar bližnjega zadeva, čuti ž njim vred. Zares »ljubezen je dobrotljiva, ljubezen ni nevoščljiva." 0-* Kor. 13, 4.) Ako toraj se hočeš obvarovati vseh skušnjav gerde nevoščljivosti, da boš imel keršansko ljubezen, dobrovolj' nost; ljubi svojega bližnjega iz dna svojega serca, pa vedno i’ lje J pred očmi, da je tudi on za nebesa namenjen. c) Poslednjič pa, preljubi moji kristjani! pomislimo še, da noben človek tukaj na zemlji ni brez križev in težav. Vsi, P r!lf vsi smo v solzni dolini. Da ne govorim od toliko ubozih, bol' nih, preganjanih ali kakor si bodi očitno nesrečnih; kaj misW e » so li zavidati premožni in bogati, čislani, zdravi in terdni ? Oh verjemite mi, pod zunajno bliščobo posvetne sreče je skril velikrat, skoraj da večidel červ, ki gloda njihovo serce ter j lUl miru in pokoja ne da. Oj predragi moji! ta misel, vsak čl°' vek nosi svoj križ, svojo težo, in morebiti veliko teži kr^ kakor je moj, ta misel ne bo pripustila v našem sercu nob^ 10 279 nevoščljivosti; ta misel nas bo napolnovala z ljubeznijo in ra¬ zvojnostjo do vseb ljudi. Vedno naj ti bo pred očmi: Jaz sem človek, jaz sem kri- y tijan, vsak človek ima svoje nadloge, svoje križe. In tako bo svoje serce zaperl vsaki nevoščljivosti, odperl ga pa pravi ra- Zvoljni ljubezni. Naj bo med nami tista sveta ljubezen, ki se veseli z veselimi, pa žaluje z žalostnimi. Zato sklenem da- nešnji nauk s besedami sv. Janeza, učenca nebeške ljubezni, in rečem: »Preljubi! ljubimo se med seboj, ker je ljubezen iz Boga. In vsak, kteri ljubi, je iz H o g a rojen in Boga pozna." (I. Jan. 4, 7.) Amen. XIX. Keršauski nauk. 5 . Zmernost. Peti poglavitni greh je požrešnost, to je nezmernost v jedi m pijači. Tega greha je kriv, kdor je ali pije več, kakor mu Je potreba; jč in pije iz golega telesnega dopadanja, da bi le sv ojemu gerlu stregel, svoj trebuh pasel; ali kdor jč in pije v ne pravem času; ali kdor si zbera in hrepeni po predobri, nje¬ govemu stanu neprimerni ali predragi jedi ali pijači. Vse to se m vam bolj natanko naštel, kedar sem imel nauk od, za *Zveka zares nepristojne pregrehe, od gerde požrešnosti. Danes Pridemo v razlaganji keršanskega nauka do tiste čednosti, ki l e ravno požrešnosti nasprotna čednost in ta je: zmernost. Pervo vprašanje, na ktero vam želim danes odgovoriti je: 5. Kaj je zmernost? Zmernost, ki je požrešnosti nasproti, je tista čednost, po klori le toliko jemo in pijemo, kolikor potrebujemo. Toraj je 280 zmeren tisti človek, ki neredno poželjenje po jedi in pijači v pravi brezdi ima. Vendar ni namen te čednosti, da bi človeka tako dalječ prignala, da bi ne občutil nobene radosti, ko zavživa jedi in pijače; kajti to bi bilo toliko, kakor da bi terdil, da poterpežljivost mučencev je bila v tem, da niso občutili čisto nobenih bolečin, kedar so jih trinogi najgrozovitniši mučili. Okus je človeku od modrega stvarnika dana in mu potrebna moč, ktera v rabi jedi in pijače človeku prijetne ali neprijetne ob- čutljeje napraviti mora. Zmernost, kakor požrešnosti nasprotna čednost, ima to delo, da ta okus tako vreduje, da človek ne j e in ne pije več in ne drugač, kakor je potreba. Sv. Tomaž Akvinčan pa pravi, ko govori od te keršanske čednosti, da je dvojna potreba; ena zadeva, kar je potrebno, da si življenje ohranimo; druga pa zadeva, kar je spodobno, da si življenje ohranimo. Dvojna potreba je v človeškem živ- Ijenji, pravi ta imenitni cerkveni učenik; perva, ako se potreba v tem pomenu vzame, da brez nje kaka stvar obstati ne more- Tako je hrana živini potrebna. Druga pa, ako se vzame v tem pomenu, da brez nje kaka stvar spodobno obstati ne more- Zmernost pa obsega obojo potrebo! Kar pervo zadeva, tirja zmernost, da telesu toliko živeža, toliko hrane dajemo , kakor se da lampi olja, da ne vgasne. Ali ker je pa to zares malo, kajti lampi se da olja le, da ne ugasne, tirja zmernost več, ' in sicer, da dajemo svojemu telesu toliko hrane, kar je potrebuje, da se ohranja zdravo, da moči njegove ne opešajo, da za opraV' ljenje svojih dolžnost nezmožno ne postane. Zato pravi že ajdovski modrijan Aristoteles: „ Zmerni išče radost, da si ohranimo svoj 0 zdravje, ali pa iz druzega dobrega vzroka." Toraj bi se človek pregrešil zoper to čednost, ako bi P re ' več ali pa tudi premalo jedel in pil, da bi nakopal kako be- lezen, ali da bi oslabel svoje telesne moči, da bi svojih dolžn 0 ^ J 281 dopolnovati ne mogel. Tako bi kmet grešil, ki bi si preveč Pritergal, ali se preojstro postil; ali pa, kar se pač raji pri¬ peti, da preveč j d in pije in tako nezmožen postane, svoje °Pravila po dolžnosti opravljati. Za spodobno potrebno pa ima sveti Tomaž tisto hrano, ktera je okoliščinam vsacega posebej pristojna, to je kakoršno tifja ali vsaj pripušča njegovo delo, njegov stan in njegovo Premoženje. Tako bi bila hrana, akoravno bogatemu mestjanu v arčna in pristojna, za ubozega kmeta že prebogata, zapravljiva; 111 hrana, kralju še zmerna in varčna za blagniča že predraga, ^ti da vam po domače povem: Hrana gosposka je za kmeta Predraga, zapravljiva. Kdorkoli se hrani, je in pije, česar nje- §°v stan ne potrebuje in ne zmore, on se pregreši zoper Vernost. j Ha si ohranimo človeško življenje, je na tem ležeče, k o- .^o, kako in kdaj človek je in pije; zato je, da bomo 'Mi keršansko zmernost, potreba, da berzdamo človeški okus Y trojnem pomenu. a ) Zmernost čez vse, najpervo tirja, da nič v e č ne i n ue pijemo, kolikor potrebujemo, ali kolikor je potreba, i SI potolažimo svojo lakoto in žejo. Macedonski kralj Alek- ^der je Karjenski kraljici Adi marsiktero dobroto skazal. . hi se mu bila ta kraljica hvaležno skazal a. Zato mu ^ s Je neki dan posebno drazih jedil in pijač, pa še svojega r J e uega kuharja zraven. Aleksander pa teh darov ni sprejel, v pošlje kraljici ta glas: „Moj učenik Leonid me je že ^ji mladosti previdel z najboljšim kuharjem, ko me je učil ^ na J vsako jutro za rano ustanem in pridno delam, da mi Ha °^ due J ed dišala; opoldne pa naj zmeren bom , da bom L e Ve ^ er Z0 P e t iačen." Pač dober in moder učenik je bil * u< • Sveti Avguštin nas uči: ,, Zmeren človek rabi jedi in 282 pijače le toliko, kolikor mu je to potrebuo, da ohrani svoje živ¬ ljenje in opravlja svoje dolžnosti. Kakor zdravilo vživa svojo hrano.“ Tako misli tudi sv. Tomaž, ki pravi: „Zmernost ima le potrebno življenja za pravilo • nobene reči, toraj tudi jem in pijače, se ne posluži več, kakor potrebuje, da ohrani živ¬ ljenje,* Zato se vsak zmeren kristjan derži le tega pravila- Pri jedi in pijači se ne da voditi telesne poželjenje, ki pr !lV za prav nikdar nima zadosti; on j 6 in pije le toliko in tako dolgo, kolikor za potrebno ima, da ohrani svoje življenje in spol' nuje svoje opravila; in pravilo — navada mu je, da jenja, k° bi še lehko nekoliko zavžil, zato ker ve, da to je kristjanu spodobno, njegovemu zdravju pa najbolj koristno. Brez števila lepih zgledov bi vam tu lehko iz življenja svetvnikov povedal. Naj vam le kaj malega v misel vzamem- Sv. Hedvig je tako zmerno zavživala svojo hrano, da se uj e,1 ° življenje lehko veden post imenuje; mesa in druzih boljših j e ^} ni nikdar zavživala; akoravno so' jej škofje in drugi imenih 1 prigovarjali, ja celo jo zato grajali; ali vedno je rekla, da je revna hrana zadostna, da pri življenji ostane. — Sv. Nil se je še le po solnčnem zahodu odteščal in takrat je zavžival ko šček suhega kruha, kako kuhano zeljše, ali kaj sadja, kakor J e bil letni čas nanesel. Pil je le vodo, in te le majhno menc°- Njegova miza je bila gola skala, skleda mu je bil ubit l oneC ’ postelja in stol mu so bile terde tla. V svoji puščavi ni 1111 niti stola, niti postelje uiti nobene omare. — Puščavnik je jedel le pust, čern kruh, kterega si je sam pekel, si je vselej en hleb, kterega je imel za šestdeset dni. se je, da se mu je kruh tako posušil, da ga je le s kolc eI ° odbil toliko koščekov , kolikor si je za vsak dan na teliti 1 ’ 0 odločil. — Kedar je sveti Frančišek Salezijanski prehodil ”‘ 1 ^ dalje in najbolj gorate kraje svoje škofije, ni imel seboj 1 gpeke 1 Zgod ’ 10 283 hrane; pusti kruhek, slabo željše mu je bilo v hrano; pil je beznico. — Sv. Bazilij je le enkrat na dan jedel, in takrat ta malo kruha, in nekoliko zelja; pil je le vodo. — Od več letnikov se bere, da se nikdar v svojem življenji niso do si¬ tega najedli, kakor sv. škof Oto, poljski kralj Sigismund in drugi. Kdor toraj svetnike posnemati hoče, in hoče zmeren biti, ttmra se varovati pred obilno hrano in naj vselej raji manj za¬ liva. V vsem pa mora biti prava modrost, ki je sol vsem čednostim. Kdor pa je in pije toliko, da nič več zavžiti ne more, ali hdor se je toliko nabasal, da svoj želodec obteži, da mu hudo 'ta, je pravo mejo zmernosti že prestopil. Zmeren, oziroma na taolikost hrane, je toraj tisti, kteri je jedel in pil, pa ne do Sl tega, naj že povžije veliko ali malo; kajti ne potrebuje vsak e flako. „Kdor veliko povžije, ker natora njegova potrebuje, pa Ve udar ni sit, pravi nek cerkven učenik, bo kakor zmeren imel Ye č zaslužen ja, kakor on, ki malo sne, pa se z malim nasiti." j" Ko je bil zvoljen poprejšnji papež Gregor šestnajsti, ki je ' es ^ tai štirdesetega leta umeri, vprašal ga je njegov hišnik, ako mu hoče za naprej poboljšati njegov zmeren obed; papež r ** u Pravi: „Naj bo tako, kakor je bilo dozdaj. Mar meniš, a ttta je želodec zrasel, ker sem postal papež?" h) Zmernost v drugo tirja, da pri jedi in pijači nimamo ( a ,u e n a, da bi le svojemu okusu, svojemu gerlu stregli; da ra J jemo brez razločka, kar se nam poda, naj že našemu ^ Usu tao prijetno ali pa ne; da nam je le koristno in ni škod- tar a Oku; Jjtaro, J v Jej «us »Jejte, kar se pred vas po-stavi," zavživ ;i auji pravi sam (Luk. 10, 8.) Posebno delo zmernosti je, da jedi in pijače iz nje izhajoče radosti nikdar ne ' :eu, ° : to je, mi nikdar ne smemo niti jesti niti piti le zato, tai i v tem posebne sladnosti ali radosti iskali. Da bomo toraj 284 zmerni, moramo pri vživanji hrane pred očmi imeti, da si ohra¬ nimo svoje življenje, ohranimo svoje zdravje in svoje moči, da zamoremo svojo dolžnosti spolnovati, da živimo svojemu stanu in svoji časti spodobno. Kajti le ti so častni nameni, Mere moramo pri zavživanji vsega posvetnega imeti. Sv. Avguštin pravi: „ Zmeren mož se mora, oziroma posvetnih reči, deržati v obeh zavezah poterjenega pravila: da nobene taistih ne ljubi; nobene, kakor je ne poželi; temuč da se jih posluži le toliko, kolikor mu je potrebno, da si ohrani svoje življenje in spol' nuje svoje dolžnosti; rabi jih zmerno in svojega serca na nje ne navezuje." Zmeren človek ne bo preiskaval, ne popraševal, kakošna je hrana, kako je pripravljena; ampak on je zadovo¬ ljen z vsako pošteno in koristno pripravljeno hrano. Sv. Fran¬ čišek Salezij pravi: „Kdor za eno jed ne mara, po drugi sega, vse natanko preiskuje in pokuša, nikoli zadosti dobro ® snažno nima, vsak grižljej pregrize in prevdarja, kaže mehkužno dušo, ki svoje misli po skledah in loncih ima." Zopet tu imamo brezštevila lepih zgledov. Sv. Pavel p 1 ' 1 jedi in pijači ni gledal na koliko in kakošno. On tako-le pi*> e * »Jaz sem se naučil s tem, kar imam, zadovo¬ ljen biti. Vem v pomanjkanji živeti; ve® t u d i o b i 1 n o s t i imeti; povsodi in vsega se® se naučil, sit biti in stradati, obiln pomanjkanje ter peti." (Fil. 4, 11, 12.) ni nikdar poželel kake boljše jedi, in sv. Ignacij ni nobene; jedla sta kar je bilo položeno pred nju. Sv. Elizabeta, Portugalska kraljica se je postila skoz polovico leta ob suhe® kruhu. Sv. Leonhard je nekdaj olje za vino pil. Ko je l® a sv. Terezija bolna iu so jej podali prav dobro in okusno u a ' pravljeno jed, pokusi jo in pusti. Ko jo dekla vpraša, za ^ o imet' gv. To® a ^ zametoval 285 tako dobre jedi noče, pravi: „Zato je ne jem, ker je tako okusna." Mojemu okusu ni privoščila nobene radosti. Zmernost mora toraj berzdati neredno poželjenje po jedi 111 pijači. Izraelci so imeli v puščavi le njim primerjeno hrano, ln vendar so se Bogu s požrešnostjo zamerili. In kako? Hre- peneli so po egiptovskih loncih polnih mesa. „0 da bi bili II m e r 1 i v egiptovski deželi, kjer smo sedeli P r i loncih mesa!" Tako so se kremžili pred Mojzesom III Aronom. (II. Mojz. 16, 8.) Pač ni zmeren, kdor pri svoji, taanu primerjeni hrani, išče zbrane, bolj okusne jedi; ali vi- še mu stanu zavida boljšo hrano, ter si misli: Oj da bi tudi jaz tako dobro jedel in pil! Jaz pravim, da zmernost to poželjenje v Pravi berzdi ima, ne da bi ga popolnoma zaterla. Kajti b°lreba je, da se telo s pristojno hrano okrepčuje; ne sme pa v tem iskati nobene radosti. Naj vam to v zgledu pojasnim. Sv. Bernard je nek dan popotoval poleg prelepega jezera; Pa še pogledal ga ni. Enkrat pa je po svoji dolžnosti moral tiskati druzega opata, s kterim sta si bila prijatelja. Za ,Jal ino pot mu ponudijo mulo, ki je bila prekrasno osedljana. Bernard jo zajaha in po dolgem potu prijaha do ptujega Postana. Kako mu je mula osedljana, še pogledal ni. Ko u ni opat vidi, da toliko svet in spokoren mož pa pride na '‘ečinierno in gizdavo opravljeni muli, ne more se načuditi, r ga prijazno in ljubeznjivo začne svariti. Sv. Bernard pa ^ a poprosi, naj ima poterpljenje ž njim, ker te gizdosti še opazil ni. Taka, preljubi moj poslušavci! je tudi z zavživanjem po¬ rtale hrane. Ako svojemu okusu tudi pripustimo prijetnost, Q ^ r ° pri jedi in pijači ima, pa moramo svojega duha odtergati ta prijetnosti, da veselje, radost ostane čutilu, serce pa se škodljivim in nepopolnoma nagnjenjem ne oskruni. V tem po- 286 menu uči sv. apostelj Pavel, ko piše: „ N a j bodo, kteri imajo žene, kakor bi jih ne imeli; in kteri jokajo, kakor da bi ne jokali; in kteri se ve' s e 1 d, kakor bi se ne veselili; in kteri kup u ' jejo, kakor bi ne imeli; in kteri vživa jota svet, kakor bi ga ne vživali." (I. Kor. 7, 29—31-) Sv. apostelj nas tu lepo uči, da pozemeljske dobrote le vživajino; pa svoje misli moramo od njih odtergati, s svojim duhom se čez nje povzdigniti; tako da radost zunajna ostane in našega serca nikakor ne prevzame, da bi si našo voljo podvergla. Tak° volja pripusti iz pravičnih vzrokov čutilom radost; volja pa J e ne občuti — je nima. To se pravi veseliti se dobrot posvetnih? kakor da bi se jih ne veselili. — Pije zmeren; pije nezmeren- Ali velik je razloček. Pijanec pije, da draži okus, da ®' streže, ne da bi le napolnil želodec svoj; ampak z vso sv°J° voljo je ves nekako pogreznjen v radost in poželjenje, kte r0 ima njegov okus do vina. Zmeren človek nasproti popije k°' zareč vina, pa ga ni pokusil; kajti njegov duh privoli pij a ^° telesu v potreben povžitek, pa je prost vse radosti. Kakor, I,a primero, človek, ki ima veliko dela, ali je v kako pošteno del° ves zamišljen , za potrebo urno povžije svojo hrano; nič ,lfi misli in ne preiskuje, kakošna je; njegove misli, ves njeg°' duh je le pri delu, akoravno se okus rad uje in zavživa hra” 0 ' Da bomo pa to dosegli, da tudi pri zavživanji hrane n druzega ne želimo in nočemo, kakor le, da spolnujemo Božjo; imejmo vedno pred očmi nauk sv. Pavla: „A k o j es ^. ali pijete, ali kaj druzega delate, vse k < ;a, ‘ s B o ž j i d e 1 a j t e.“ (I. Kor. 10, 31.) Kdor tako dela? ^ ne ljubi tiste telesne radosti, ktero svojim čutilom iz pravda vzrokov pripusti; pa bo tudi vselej v pravi berzdi im^ poželjenje. 287 c) Zmernost še to tudi tirja , da jemo in pijemo o p ra- v e m č a s u. Ni pa o pravem času, kdor je ali pije razun Sadnih obednih časov, ali kdor vedno je ali pije, in nikoli 111 nabasan. Kteri tako delajo, imajo po besedah svetega pisma frebuh za svojega Boga. (Fii. 3, 19.) Sv. Filip Neri je imel ne kega spovedenca, ki se ni mogel odvaditi te napake, da bi cmeraj kaj ne jedel. Pa mu je tudi povedal, da, ako tega 11 e opusti, ne bo nikdar za svojo dušo kaj skerbel. Kdor hoče tora i biti zmeren, ne sme razun ob navadnih časih niti jesti iVlt ' piti, ako veljavne okoliščine drugači ne tirjajo, na primero: težko delo, velika žeja, posebna slabost, prijateljsko obiskanje. O pravem času ne je ali ne pije, kdor se v zapovedanih Postnih dneh več ko enkrat do sitega naje, ali kdor o prepo¬ znanem času brez privoljenja mesne jedila zavživa. Zmerni se Stanko derži zapovedi cerkvene. Lep zgled so nam makabejski bratje in stari Eleazar, ki Slller t, kakor da bi bili meso jedli. Tudi ni o pravem času, ako kdo jed in pijačo zavživa P^aglo, ali kakor pravimo na mah pogoltne, je nič ne po- i2Ve ^- kar le požera. Zato nas opominja modri Sirah : „P r i so raji preterpeli najgrozovitnišo zoper zapoved svete vere svinsko Hob 8 a: M6 In eni pojedini ne bodi s a m o g o 11 e n, in ne se- Po vsakem jedilu." (37, 32.) Kteri tako delajo, in pij6, da strežejo svojemu gerlu, kar po nauku papeža ° Ce nea brez greha ni. Toraj, ljubi moji kristjani! da bote er m, ne smete jesti ali piti "samogoltno, ne da bi svojemu ^ u stregli; temuč zatajujte se v zavživanji vsakodanje hrane, jj.* Ankari sedem let nič gorkega ni povžil. Potem tri leta 1 ruzega jedel, kakor vsaki dan štiri ali pet unc v vodo na- ce neg a kruha, kar je po našem četert funta. Ko mu je 0 Poslal en grozd, akoravno bi ga bil rad zavžil, pa se 288 je premagal in ga je druzemu bolnemu puščavniku poslal. Ves postni čas ni jedel, razun malo zelja in to le o nedeljah. P a bi morali tudi mi tako ojstro živeti, tega, se ve da, Bog 116 tirja; ali vendar kristjan! nikar ne jej in ne pij preveč, bodi s tem, kar se pred tč položi, zadovoljen; pa zavživaj svojo hrano vselej o pravem času, in ne da bi svojemu poželjenju stregel, ter si v jedi in pijači marsikaj in večkrat pritergab in spolnil boš voljo Božjo in imel boš sveto zmernost, ki J e vsakemu kristjauu potrebna. In ravno zato vas moram še n e ' koliko podučiti. 2. Kaj naj nas k zmernosti nagib uje? In odgovor na to vprašanje je: Velik dobiček kterega zmernost napravlja našemu telesu in naši duši. a) Zmernost koristi našemu telesu. Zmeren človek je čidel zdrav, vesel, sposoben, zmožen za vse dela in navadne dolgo živi. V neki imenitni družbi so se menili od zdravnike^ Vsak je hvalil svojega hišnega zdravnika. Imenitna gospod* 1 ima vsaka svojega zdravnika, ki dobiva odločeno vsakoletno pt a čilo, naj bo že kdo bolen ali ne. Zato se tudi pričkajo m 1 seboj v tisti družbi, kaj bi bolje bilo z zdravnikom počez se pogoditi, ali ga za vsaktero bolezen posebej klicati. Nek mod er mož zaverne to pričkanje in pravi: „ Jaz pa imam zdravnik kteremu ne plačam nič, kteri mi pa še vsako leto veliko p’ 1 hrani." Vsi radovedni, poprašujejo, kako se piše ta čudeo zdravnik? En čas se brani, ga jim povedati; poslednjih le silijo vanj, pravi: „No, ako po vsaki ceni hočete ved e njegovo ime, moram ga vam pa povedati. Pa, akoravno J e dober kup, vam bo vendar težko dopadel. »Zmernost* ® e ed mu pravi. in Vsi zdravniki pričajo, da nezmernost je vzrok največim najhujšim boleznim; pa tudi vsi terdijo, da zmernost je edin' 289 ^ gotovi pripomoček, ohraniti si zdravje, moč in življenje. er em od nekega gospoda fajmoštra, Anton mu je bilo ime, ki J e sto in pet in dvajset let živel, ter je bil sto let na eni ^ r i- Ko ga škof pri svojem obiskovanji vprašajo, kaj mu je Pomoglo, da je dosegel toliko starost? Fajmošter pravi, da dru- Ze £ a posebnega ni storil, kakor, da je vrata svoje hiše zmeraj ^perte imel trem lajnam: Jezi, nečistosti in nezmernosti. — 0 je glasovit zdravnik imenitnega jezuita Bourdalone vprašal, ako da živi, pravi mu ta, da le enkrat na dan jč. »Nikomur ^ ne povejte, reče mu zdravnik, drugač ne bom imel no- ne £ a bolnika.* Ravno to nam poterduje sveto pismo. »Z a- y a i • t > 1 J 0 pijanosti jih je že veliko pomerlo; kdor Jp a J e trezen, si življenje daljša.* (Sir. 37, 34) ao je bilo, tako je zdaj, in tako bo tudi za naprej. Egip- s ki puščavniki so zavživali večidel le kruh in zeljše z vodo; ^ adno so le enkrat na dan jedli; večkrat po celi dan, tudi tri celo nič niso zavžili. In pri taki ojstri zmernosti so bili star 6 z< ^ rav * ' n terdni ter so dosegli visoko, nekteri prav visoko Ludvik Kornaro je bil žlahtnega stanu in je bil v Benet- 0( j ^ 0ma - Ta mož je pisal cele bukve o treznosti. On sam ] e p Se ^ e v teh bukvah pripoveduje, da je bil do štiridesetega žel , Ve< ^ no bolehen; zdaj se ga je merzlica lotila; zdaj mu je 1 0 . ec °bolel; pa se je v njem kaj vnelo, ali ga je putika fin a ’ tako da so mu zdravniki le še kaka dva mesca odlo- th - Vend; ar so mu priporočevali zmernost. Drugo zdravilo je so dejali. Ubogal je, začel je zmerno živeti, pri¬ bi s * J e v Mi in pijači, dan na dan ni več povžil, kakor % o 66rt ^ UI| t a vse b jedil. Od začetka mu je bilo hudo; ali J e bil, pa tudi za nobeno bolezen več vedel ni. Se- 0 t let star se je nekam peljal, konj se splaši, ga zverne er $aneki uauk v. p .n, 19 290 in po tleh naprej vleče, da si nesrečno roko in nogo spabne* Ko mu kosti naravnajo, kmalo ozdravi brez vsega zdravil®* Osemdeset let staremu prigovarjajo prijateli, naj bi si vendar malo več hrane privoščil; pa kmalo se je slabo počutil; 11 mraz ga je prehajal, ter ga je za pet tednov na postelj vergel* Ko spozna, da uzrok bolezni je le hrana, ktere je čez navado zavžival, zopet je bolj zmerno živel, pa tudi ozdravel, da je do¬ živel še dve leti nad sto. Kaj ne? preljubi! Taka starost sež® visoko čez leta, ktere pripisuje David človeškemu življenju, k’ pravi: „Dnevi naših let — v njih je sedemdeset in pri močnejših osemdeset let; in kar j i k J e več, so težava in bolečina/ (Ps. 89, 10.) Glejte! sveto pismo, zdravniki, zgledi in vsakdanja skuši# nas uči, da zmernost v jedi in pijači zdravje naše oliranuje 111 življenje daljša. Kdor toraj zdravje ljubi in želi dolgo Ži ye naj se poprime zmernosti. Gotovo je, da celo bolehovi, sla# ako so zmerni, jo precej visoko privlečejo, ko nasproti mo 001 in terdni, bi rekel veliki hrusti, z nezmernostjo svoje življ*# 6 spodkopavajo in zgodej pomerjejo. Zmeren človek je tudi pripraven, zmožen za vse svdl e opravila. Vedno je vesel, rad se loti vsacega dela. Za koga l jit je človek, ki ima polne usta in nabasen želodec? Saj 1)1 nobeno delo. In ako kaj mora storiti, dela le zaspano, n e voli 1 ' 0 ’ godernjaje, le poveršno, le na pol in leno; tega se vsak l atl prepriča. ^ K temu zmernost prihrani tudi veliko p reI V ž e n j a. Kajti požrešnost je draga, zlasti dandanašni. človek pri malem vendar pošteno živi, ker malo potrebuje; P°^ žrešniku pa veliko premoženje nič ne zaleže; po gerlu g a P žene, da mu ne ostane drugega, ko zaničevanje in sramota,^, revščina in uboštvo. Skušnja priča in terdi, da resje, kar P 291 sveto (Preg. kr: pismo: „K d o r pojedine ljubi, bo u b o ž a 1/ 21, 17.) Kdor pa zmerno živi, prihrani si marsikteri a J ( ' ar za svojo starost, ali da drugim lahko kaj dobrega skaže. Kristjani! odprite svoje ušesa in zaslišite, kaj vam povem: 0 hočete zdravi biti, ako hočete dolgo živeti, ako hočete Sv °i e dolžnosti vselej veselo in dobro opravljati, vadite se v Vernosti; kajti ona je za vse to naj boljši pripomoček. Kakor Otlica lepo raste, ako se jej po pameti le včasih priliva, pa ^ 1116 in segnije, ako jej je preveč mokro; tako je telo zdravo ko] 1110 ^ 110 ’ a ^° Se mU P°^ re ^ na h rana ; P a se spridi, v e %n in smert zabrede, ako se nezmerno pita in baše. Preveč Je nezdravo. 1 ^. P) Ker smo pa kristijani, mora nam še več na tem ležeče n kakošen dobiček keršanska zmernost naši duši daje. tei ^ na korist, ktero nam zmernost pripravlja in daje, je pa v zmeren človek se greha varuje, ložej pobožno 1 la vedno p o p o 1 n i š i prihaja. Zmernost v jedi in !*> da z: ^vi j y JaCl človeku pomaga, da svoje strasti in svoje slabe nagnjenja korzdi ima in ložej grehu odide. Sv. Prosper pravi: gj, <;rri °st berzda poželjivost, kroti mikavnost, odstrani pre- vredi neredno, zapodi hude misli, pogasi nečisti ogenj, | )r jl V:iru i e vso dušo pred viharjem vseh strast. “ Pač po pravici as tuje sveti mož toliko moč sveti zmernosti v jedi in pijači; . Vsi dobro, da, kjer je telo preobloženo z jedjo in pijačo, K gonišče vseh strast, tam je gnječa vseh pregreh. „Kdor o],j,, ' ne zatajuje, pravi sv. Katarina Sienska, nedolžnosti Ve noo bi v ra niti ' e H, ne more.“ In sv. Krizostom pravi: „Kdor ima poln tej. J e podoben preobloženi barki, ki se premikati ne more, S kus • Y Ve ^ ll ‘ nevarnosti, se potopiti, ako jo le napade nevihta jav.“ Tudi tega nas vsakdanja skušnja žalostno uči. Ne- 19* 292 zmerni zabredejo v vsaktere hudobije in pregrehe, naj večkrat še v nečistost. Zmernost nam pomaga k pobožnemu, Bogu dopadljive®’ 1 življenju, že ajdovski modrijan Sokrates pravi: „Naj bližej Bog 11 je, kdor naj manj potrebuje; kajti Bog nič potrebuje. Velik® ljudi živi, da jedč in pijejo; jaz pa jem in pijem da živi®- Vsaka čednost ima svoje nasprotnosti, svoje zadrege ® treba je truda in vojske, kdor hoče vse to premagati. ^° r pa hoče ta boj pridobiti, mora v jedi in pijači zmeren bi 1. Naše življenje je vedna vojska. Kdor hoče enkrat popolno® 11 biti in vživati večno življenje, mora sam sebi silo delati, ® tako ložej premaga vse nasprotnosti, premaga sovražnike svoje. Ti sovražniki pašo dvojni: notrajni in zunajni. Z®®J al so svet in hudoben duh; notrajni pa hudo poželjenje, g er ° strasti. Zmernost pa je ravno tisto orožje, ki nam pomaga P re magati te sovražnike zveličanja našega. To je prav dobro ve sv. Pavel; zato je boj za zveličanje primeril bojevavcem, ki za stavo bojujejo. „ Y s a k pa, kteri se na premagaj skuša, se vsega zderži; in oni sicer, da stro ^ ljivo krono prejmejo, mi pa n e s t r o h 1 j i v °' (I. Kor. 9, 25.) Borivci za stavo so se dolgo časa pripravlj® Silno zmerno so živeli; vina niso pili; zderžali so se vs$‘ slastnega razveseljevanja ter so se dolgo v tej ostrosti va« Naše življenje je ravno tak boj. Naj nevarniši sovražnik ®’ ’ je pa ravno naše lastno telo. In to meso moramo podvreči dob’ ’ duha pa Bogu, pravi sv. Avguštin. Če so pa uni borivci t° . se zatajevali zavoljo nečimernega dobička, zakaj bi tudi^ svojemu telesu kaj ne odrekli, da bi si pridobili krono nebes Kolikor bolj pa mi svojemu telesu strežemo; kolikor bolj ^ nezmerno napajamo in pasemo, toliko močneje, toliko bolj ’ posajeno je. Nezmernost je našemu telesu orožje s kteri® 293 koli Ako kote aa pada, jo slabi, cel6 gospodari in tako v greh zapeljuje. To V,Sa k odraščen pameten človek iz lastne skušnje mora videti, da, bolj strežemo svojemu telesu, bolj nas v greh zapeljuje. Zmeren človek tudi napade hudičeve in zapeljivost posvetno , e J premaga. Nek pobožen pridigar pravi: Kaku se bote vsta- mogočnim skušnjavam, ktere vedno nastavlja satan, kakor r J°več ley iskajoč, koga bi pogubil? Kako bote prestali zape- J e vanje spačenega sveta, ako svojemu telesa vse privolite, kar- poželi, ter tako v sami sebi gojite naj hujega sovražnika? pa vas napade sovražnik od zunaj in od znotraj, kako ostali? Slabi bote, kakor terst, kterega veter sem ter tje kakor se mu poljubi. Skušnjave vas bodo premagale in Poderle. Ako bote tudi molili, k Bogu zdihovali, da bi vas rešil boti ^ražnika sami v sebi, dokler ste nezmerni v jedi in pijači. ^ poterduje naš Zveličar Jezus Kristus sam, ko je rekel: * a r o d se ne more z ničemur izgnati, kakor 1110 1 i t e v j o in pošto m.“ (Mark. 9 , 28.) Kajti ne- ^ ni pripraven za noben boj. Kako se bo napiti in na- ^ am človek bojeval? pa tudi nikdar noben požrešnik še ni Pobožen kristjan. Prav ima sv. Andrej Avelinski, ko pravi: * a ° r pot čednosti in popolnamosti nastopiti hoče, mora s tem ltl > da s posebnim trudom kroti željo po jedi.“ , , ^ er so vsi svetniki to dobro spoznali, so si pa tudi vsi sh * mernost prizadevali, in ne enega svetnika nimamo, ki bi bil d Požrešnosti in pijanosti. Pta koristna je zmernost za dušo in za telo, vidimo p,. °čitno nad Danielom in tremi njegovimi tovarši. Ko je jonski pregnal viharje hudih skušnjav, da bi zmaga bila vaša; ;e zastonj molili, zastonj zdihovali, dokler gojite naj hujšega ° a kima kralj Nabuhodonozor pervikrat Judovskega kralja premagal, šest sto in šest let pred Kristusovim rojstvom 294 odpeljal je seboj vsužnost več mladenčev kraljevega in Imenit' nega rodu; in ukazal je svojemu višem u dvorniku, da mu J e zmed teh v njegovo službo odbral posebno brihtne in očitne- In med temi mladenči so bili tudi: Danijel, Ananija, Mh ae ' in Azarija. Kralj je ukazal, dajati jim jedi in pijače z njeg° ve mize, da bi bili tudi unajno berhki in lepi; tudi jih je dal pod¬ učiti v vsem potrebnem; kajti odmenil jih je v svojo služb 0. Na mizo malikovavskih Babiloncev je pa prišla tudi marsikte® jed, ki je Judom po Mojzesovi postavi prepovedana bila; /j ^° je Daniel višega dvornika prosil, da bi ga ne silil jesti in P’* 1 s kraljeve mize. Pa dvornik, ki je sicer rad imel Danijela, IIlU zaverne, da se boji svojega gospoda, ako bi zapazil, da so ob® 2 mladenčev vpadli, bledi in medli postali. Ja celo za glavo gre, mu reče. Danijel pa ga prosi, naj poskusi le deset d®> in naj jim da sočivja in vode; potem naj pregleda obraze A) 1 hove in jih primeri z obrazi drugih, ki bodo imeli kralji 0 hrano, in potem naj stori ž njimi, kakor se mu bo za dob r ° zdelo. Dvorniku je bilo to všeč in dovolil je. Čez deset dni P' 1, se je pokazalo, da so bili vse lepši in očitniši obrazi teh ul ^ a denčev, kakor unih, ki so s kraljeve mize jedli in pili- 2rav^ telesne lepote in terdnosti je pa Bog tem mladenčem dal tl znanost in učenost vseh bukev in vse modrosti; Danijelu p a umetnost prikazen in sanj. Bog je hotel nam vsem nad temi mladenči očitno da zmernost in treznost v jedi in pijači da zdravo in ®' dušo in telo. Kaj pa je lepšega, kaj boljšega, kakor duša v zdravem telesu. Kristjani moji! tudi mi storimo danes terden sklep: hočemo zanaprej zmerni biti. Nikdar ne jejmo in ne pij® 0 kakor je našemu zdravju potrebno; ne pozabimo, da nis®° svetu, dane živimo zato da bi jedli in pili; ampak da je® 0 o<5n° zd® va »Poj deva skupaj; spremil te bom natvojem ^lu.“ (33, 4 5 12 .) Glejte kako mogočno orožje je kratkost. Premaga jezo, omeči terdobo razkačenega serca. Ta zgled nas uči, da serd in jezo zdivjanega človeka ne a gamo ložej, kakor z lepo kratkostjo. Glejte Ezava, kakor J ua Prem; keršanski nauk V. p. XI, 20 306 lev je prihromil nad nedolžnega brata, pa pohleven, ko jagnje je postal; glejte solze preserčne ljubezni preliva po vratu tistega brata. Premagala ga je le ponižna krotkost. Zato pravi sveti Krizostom: „ Nič ni močnejšega, kakor je krotkost. Kakor go¬ reča germada vgasne, ako se z vodo polije, tako ohladi krotka beseda bolj ko peč razbeljeno serce. In to nam da dvojni do¬ biček. Pervič pokažemo, da imamo krotkost; drugič pa odstra¬ nimo svojemu bratu jezo in razpodimo iz njegovega duha vso razdraženost. Zakaj pa da moramo svoje sovražnike 's krotkostjo pr 0 ' magovati, je ta uzrok, ker nikakor ni drugače mogoče, da bi s ptujo hudobijo iz našega serca pregnani m i r zopet zadobih- Pomisli kristijan! tole: Tebi ni všeč, ako se tvoj bližnji j 0Z1 nad teboj; ravno tako tudi njemu ni všeč, ako se ti nad nji 111 jeziš. Ako njegovo žaljenje žali tvoje serce, tako žali tudi tvojo žaljenje njegovo serce. Ako hočeš toraj miren biti, moraš dru¬ gačno pot nastopiti. Ako on s teboj terdo dela, moraš ti ^ njim mehko, rahlo delati. Ako te z jezo napade, moraš mu so s krotkostjo vstaviti. Ko ti s sovraštvom nasprotuje, skaži m 11 dobroto. Se napuhujeno čez te povzdiguje, se mu ti s poniž¬ nostjo podverzi. „Povej mi, pravi še sv. Krizostom, zakaj kako grajaš svojega brata in se nevoljno čez-nj pritožiš, ker se ti sovražno obnaša? Zakaj pa si ne izvoliš drugega pota, u®' pak se ti še bolj jeziš. Ogenj se z ognjem pogasiti ne da.“ Kdor tako dela, on ima visoko stopinjo pobožnosti. I J J U ' beznjiv, krotek biti proti njim, ki nas ljubijo, to je lahko, ^ delajo tudi neverniki, pravi Kristus. Ali imenitno in sveto J e » da si prijazne storimo tudi tiste, ki so nam sovražni. Pu kdo rekel, da tega storiti ne more. Ne, ljubi moj kristijan! S pomočjo gnade Božje je vse mogoče. Noben stolp ali turen ul tako visok, da bi se po stopnicah do verha priti ne mog!°' 307 Ako si prizadevaš, z vso močjo vsako nejevoljo v sebi zadu- Mti, s časoma boš tudi razžaljenja in zaničevanja voljno in mirno sprejel; ja, ako v tej čednosti napreduješ, se jih boš poslednjič Ce lo veselil in lahko ti bo, da boš svojemu razžaljivcu nasproti Postavil svoje dobro serce. Te dni sem bral od ajdovskega mladenča, ki je želel se Modrosti naučiti. Imel je ojstrega učenika; ta mu je naložil na leta prav zaničljivo delo. čez tri leta mu je zapovedal, da J e bil zopet tri leta na hudi poskušnji; in ta je bila, da je vsako razžaljenje voljno prenašal in še vsacemu razžaljivcu ne- k a J plačal zato, ker ga je razžalil. Tudi to je mladeneč na tanko spolnil. In zdaj mu še le pravi njegov učenik: Zdaj vidim, da si pripraven za modrost, hodi toraj z menoj v Atene, kjer se modrost uči. — Pred mestuimi vratmi pa je bival star Modrijan, ki je poskušal nje, ki so prišli, modrosti se učit. Ta P°skušnja pa je bila le v tem, da je učence zaničeval in za- sramoval, kakor je le mogel. Ko se uni mladeneč bliža starcu, S r e mu ta že naproti ter ga obsuje s sirovostjo in zaničevanjem. Mladenča se to nič ne prime; prijazno se mu posmehuje, ka- k° r da bi ga bil starec ljubeznjivo sprejel. Ko pa vidi, kako lruren je mladeneč, zmirja ga še bolj in zasramuje; mladeneč P a na vse to ne porajta, le prijazno se smehlja. In začuden modrijan vpraša: Kaj mora to biti ? jaz te jezim, ti se mi s mehljaš. Mladeneč pa mu pove, da je tri leta plačeval tistim, kteri to so ga kaj razžalili, zakaj bi se zdaj ne smejal, ko mu za ni treba nič plačati? Kristjani moji! če je pa ta mladeneč si prisvojil toliko r °tkost iz ljubezni do posvetne, človeške modrosti; mar si mi ?. e komo prizadevali za to imenitno, toliko koristno modrost iz JObezui do Božje modrosti, iz ljubezni do svoje popolnamosti, lz ljubezni do večnega zveličanja in iz ljubezni do Jezusa Kri- 20 * 308 stusa, kteremu je ta čednost toliko ljuba, da nas sam opominja: »Učite se od mene, ker jaz sem krotek." (Mat. 11, 29.) Kajti krotkost je tista sveta vez, ki te z naj krot- kejšim sercem Jezusovim edini; krotkost je tisti vodotoč, P° kterem teče mir Božji v tvoje serce. Kdo ne ve, da nemir, serd in jeza naj huje mučijo človeško serce, mu grenijo vsako ve¬ selje, ga motijo v molitvi in mu ne pripustijo, da hi le kaj v miru zavžil. Krotek pa nič ne pozna tega zla; on je gospod svojih strast, on ukroti vsako razdraženost, vsako jezo; vsako nejevoljo, on umiri vsako nevihto, ter jo urno zaduši. Zato pa tudi ljubi Bog krotkemu sercu deli svoje posebne gnade. O kristjan! le prizadevaj si za to čednost in prepričal se boš, da ložej in bolj na tanko boš spoznal voljo Božjo, pa tudi svet in njegovo nečimernost boš spoznal! b) Zdaj bi vam mogel pa še popisati: Kako potrebna nam je poterpežljivost? Rekel sem, da poterpežljivost je pa tista mirnost, ki naše duše prežene žalost, ki izhaja iz pričujočega zla. Da nam je poterpežljivost zares potrebna, kdo bi to dvo¬ mil ? Saj sv. Pavel naravnost pravi: ^Poterpežljivost vam je potrebna, da voljo Božjo storite i n dosežete obljubo." (Hebr. 10, 36.) In to je pač g°^ a resnica. Nobena stvar naši pameti bolj ne nasprotuje, in nobeni stvar naše volje od dobrega bolj ne odvračuje, kakor žalost- Kolikim je že žalost pamet zmešala, da nevarno, celo smertn° zbolijo! In ni čuda. Žalost naš um omrači, voljo uterpne, l eD ° in nedelavno stori. Potrebna nam je toraj čednost, ktera v ^ aSU britkosti, kterih noben človek prost ni, iz našega serca škodijo 0 žalost prežene, um razvedri, nas ogreje, lenobo otrese, pa#^ zdrami in voljo k čednosti nagne. In ta čednost je poterp^j ljivost. Sv. Tomaž pravi: »Med druzimi strastmi naši pam p * J 309 Posebno nasprotuje žalost, po besedah aposteljnovih; — da »posvetna žalost prinese s m e r t“ in kakor pravi ®rah, da „ž a 1 o s t jih je veliko umorila in ona D i S ne pomaga." Zato pa mora biti čednost, ktera našo pamet pred žalostjo obvaruje, da namreč pamet v žalosti ne 0lI »aga. In ta čednost je poterpežljivost. Drugi uzrok, da nam je poterpežljivost potrebna, je pa * u di to, da, ako voljno prenašamo britkosti, ktere nam Bog v Sv °ji modrosti pošilja, zateremo napuh svojega mesa, vterdimo dušo v krepostih in ko taremo svoje telo, povzdigujemo svojega ^ u ha na perutah čednosti proti svetim nebesom; ali kakor pravi Sv - Tomaž: „Z nadlogami gospodovimi bo ponižan napuh me- ' Sene sladnosti in duša bo okrepčana v čednostih; meso zgubi Preobilno, duh pa dobi čednosti, kterih še nima." In vsakdanja skuš nja nas uči, da britkosti čistijo in lepšajo keršanske čed- n °sti- Sv. apostel Jakob, ki želi, da bi vsi popolnoma bili, nas ^ k poterpežljivosfci opominja :„Vveliko veselje sištejte, lll0 ji bratje! kedar padete v mnogotere skuš- a J a v e, ker veste, da skušnja vaše vere obrodi Poterpežljivost; poterpežljivost pa delo d'o- da ste popolni in pravični, in da v n i- J e m u r pomanjkanja nimate." (1, 2—4.) To pa dobro vemo, da le poterpežljiv človek dopolnuje Yol J° Božjo, stori dobro, ako je tudi težko; nepoterpežljiv pa f Tušča dobro, ker se težav boji. Le poterpežljiv spolnuje svoje Milosti tako, da so zasluživrte za večnost; nepoterpežljiv pa Yse 2 nevoljo, nerad stori, kar za večnost nobene veljave nima. e Poterpežljiv prenaša vse britkosti in poterpljenja s tisto vda- ■1° v sveto voljo Božjo, ktera je k zasluženji potrebna; ne- cer pežljiv pa terpi z nejevoljo, z godernjanjem zoper Boga in * er bližnjega in vse njegovo terpljenje nima zasluženja. Le 310 poterpežljiv v križih in nadlogah resnično in pobožno moli, d® naj se zgodi volja Božja in ne njegova; nepoterpežljiv pa volje Božje ne čaka, on z vso silo tirja le svojo voljo, in to je greh zoper Boga in zoper samega sebe. Glejte, kako potrebna nam je poterpežljivost, če hočemo pobožno živeti in se zveličati. Zato nam kliče naš Zveličar Jezus Kristus sam: „V svoj 1 poterpežljivosti bote ohranili svoje duše/ (Luk. 21, 19.) In sv. Gregori pravi: „Poterpežljivost je P°' sestvo naše duše, ker je korenina in čuvajka vseh čednost. Resnično si nobene čednosti ne moremo prilastiti, in v nobeni ne rasti, če z veliko poterpežljivostjo ne premagujemo napot- Ijejev, ki se v nas in zunaj nas vsemu dobremu zoperstavljajo. Sploh učijo cerkveni učeniki, da poterpežljivost je znamnj e izvoljenja Božjega. Kakor je perstan zastava med ženinom lU nevesto, tako je vsaka s poterpežljivostjo in z vdanostjo prestaua britkost gotovo znamnje, zastava, da se Bog z dušo terpečega zedini, zaroči, ter si jo izvoli za večno zveličanje. Zato je duša poterpežljivega kristijana vedno in rada sklenjena z voljo. Božjo- Kar Bog hoče, to tudi ona hoče, zato je srečna že tukaj na zemll 1 - Naj bo merzlo ali gorko, naj gre dež ali naj viharji bučč, vselej se jej po volji godi. Naj pride uboštvo, bolezen, zaničevanje ali tud 1 smert, vselej pravi: To jaz hočem, hočem biti ubožna, bolna, 2 a ' ničevana, ja živeti in umreti hočem, ker Bog tako hoče; in druzega nočem, kakor da se zgodi volja Božja nad menoj. V brhkostih in nadlogah, kterih nihče tu na zemlji pr 05 * 1 ni, si misli poterpežljiv: Tako mora biti; bo že zopet drugam> Bog tako hoče; on ve za me, on ve, kaj mi je naj bolje; 011 mi bo poplačal vse terpljenje. Take in tem enake misli mu P°' tolažijo serce, ga vpokojijo, in svojih težav ne prenaša tak° težko, kakor nepoterpežljiv, ki bi rad odvergel svoj križ, pa % cL ne more. Zato pravi sv. Krizostom: *Rad ali nerad, vendar- 311 trpeti moraš. Terpiš rad, veliko si boš pridobil; ako pa svoj križ nerad, nepoterpežljivo nosiš, terpljenja si ne boš pomanjšal, ampak le pomnožil. Ko tedaj vidiš, da terpeti moraš, stori, da bo to tudi tvoja volja, to je, poterpežljivo prenašaj, kar ter- peti moraš." Glejte preljubi moji! kako potrebne, pa kako koristne ste ftam krotkost in poterpežljivost za dušo in za telo, za večnost 111 tudi za sedanje življenje! Zato pa predragi moji poslušavci! mkar se ne izgovarjajte pri svojih britkostih, pri svojih križih ln nadlogah. Nikar ne recite: »Jaz ne morem te ga p re¬ ti osti." Ne, ljubi moj kristijan! ne tako. Bog v svoji ne¬ skončni ljubezni in dobroti ti ne bo pripustil nobenega terp- Ijenja, da bi ga prenesti ne mogel. Veš, kaj pravi sv. Pavel: »Bog pa je zvest, ki vas ne bo pustil skušati bolj, kakor premorete." (I. Kor. 10, 13.) Mar niso Sv oti mučenci nezrečeno veliko iz ljubezni do Jezusa prestali 111 to vsi toliko radi ? Ako je bilo pa to mogoče njim,' zakaj bi ne bilo mogoče nam? »Oh, zakaj pa ravno jaz to- iiko terpeti moram!" se večkrat sliši. Veš zakaj? Zato k e r te Bog ljubi. Kdor ljubi svojega sina, v vednein strahu ga Una , pravi sveto pismo (Sir. 20, 1) In v skrivnem razodenji pravi Bog: »K t e r e jaz ljubim, tiste svarim in P°korim.“ (3, 19.) »Saj bi rad ter pel, ali le * e ga ne morem." Pa glej, ravno to Bog hoče, in kar on b°če, je naj bolje za te; kaj ne veš, kaj pravi sveto pismo? »Njim, k t e r i Boga 1 j u b i j o, vse k dobremu p o- 111 a g a." (Rim. 8, 28.) »Zakaj mi nek Bog toliko križev pošilja? Kaj sem se Bogu zameril?" Zo pet drugi tarna. Kaj se je pa Jezus zadolžil ? Mar ni bil ,la j čistejši vseh čistih? Koliko hudega, kolikobritkostin težav, koliko vdarcev in ran, ja naj grozovitnišo smert je prestal na 312 svojem telesu; kaj pa je preterpela še le njegova duša? In ako je on, svetost sama, toliko prestal, zakaj bi mi grešniki nič ne poterpeli ? In še pravi marsikteri bolnik: »K a k o dolgo bom moral še ležati in t e r p e t i ?“ Dokler bo volja Božja. Bog poskuša pravične, kakor zlato v peči (Modr. 3, 6.) Zlato pa, da bo očiščeno, potrebuje zato nektero dalj nektero manj časa. Bog ve, koliko časa je za očiščenje tvoje potreba. Zgledov poterpežljivosti ste že danes več slišali, ne bom vas dalje zaderževal, da zopet predolgo ne bo. Zato le še rečem: Kristijan moj! posnemaj Jezusa, posnemaj svetnike, kolikor pre- moreš. Stori vsako jutro terdni sklep, da hočeš krotek in po- terpežljiv biti čez dan, naj te že zadene, kaj velicega ali kaj malega, naj ti nasprotujejo ljudje ali druge stvari. Ako se ti čez dan kaj nasprotnega pripeti, ponovi svoj sklep, in pomisli) da za svoje storjene pregrehe zaslužiš kako pokorjenje. Prosi pa ljubega Jezusa, da ti po zasluženji svoje prevelike krotkosti gnado dodeli, da si tudi ti krotek in poterpežljiv; zdihuj k njemu in moli; »Gospod, ako mi bolečino pomnožiš, pomnoži mi tudi poterpežljivosti* Spominjaj se, da s kratko poterpežlji- vostjo si je razbojnik na križu poplačal vse dolgove svoje, p a si prislužil še večno zveličanje. Varuj se vsacega krega in pre¬ pira; ako ga pa uzrokuje drugi, varuj svoje občutljivosti, go¬ vori rahlo in ljubeznjivo ali bodi tiho, da se bližnji potolaži. Prav dobro ti bo delo, ako preslišiš ojstre besede bližnjega ter misliš na naj krotkejšega Jezusa. Ako pa bi se pri vsi svoji skerbi kaj prenagnil in bi ti ušla nespodobna, žaljiva beseda) obžaljuj svoj greh, ponovi svoj sklep, in stori kaj dobrega, ah bodi bolj prijazen in pohleven človeku, kterega si razžalil. Nik¬ dar ne pozabite, da »rahel odgovor jezo u tolaži; terda beseda serd vname." (Preg. 5, 1.) In ,s 1 «' 313 Babnik Gospodov pa se ne sme prepirati, a m- P a k mora do vseh krotek biti, poduči j iv in po¬ trpežljiv." (II. Tim. 2, 24.) Amen. XXIII. Keršanski nauk. 7 . Gorečnost do dobrega. Ko so farizeji našega Gospoda Jezusa Kristusa vprašali: »Učenik! kteraje velika zapoved v postavi? •J 101 je Jezus rekel: Ljubi Gospoda, svojega °ga iz vsega svojega serca, in iz vse svoje 'tiše, in i z Tse svoje misli. Ta je naj veča in P er va zapoved." (Mat. 22, 36, 37.) To je, spoznaj Boga ^ a svojega Gospoda, in ljubi ga iz vseh svojih moči, da bo °g pervi in zadnji konec vseh tvojih misel, želj in del; in 7se njegove zapovedi tako na tanko dopolnuj, da bi raj vse ...ote svojega življenja, bogastvo, čast, prijaznost in celo živ- J e nje zgubil, kakor da bi bil Bogu nepokoren in bi ga tako ^ubil. Ali kakor pravi sv. Avguštin: „ Obračaj vse misli svo- duha, vse občutljeje svojega serca in vse dela svojega živ- J eil ja v Njega, od kterega pride tvoj duh, tvoje serce in tvoje ^ T] jenje.“ Ker pa Bog hoče ljubljen biti ne le sam v sebi, jt a k tudi v svojih stvareh, ki so podoba njegova, zato pravi ^ na dalje: „D r u g a (zapoved) pa je tej enaka: ^Jubi svojega bližnjega, kakor sam sebe. V , e k dveh zapovedih je zapopadena vsa postava 11 Preroki.« (39, 40.) In ako mi spolnujemo to dvojno zapoved, ako si prizade- 0 storiti vse, kar zadeva čast Božjo in zveličanje naše in 314 zveličanje našega bližnjega, smo zares vneti za vse dobro, imamo tisto čednost, ki se jej pravi: Gorečnost do dobrega ki je sedmemu poglavitnemu grehu — lenobi — nasproti, 1° versta keršanskih naukov nas pripelje na to, da vam bom dan^ razložil in opisal: 7. Gorečnost do dobrega. 1. Kaj je gorečnost do dobrega. Gorečnost sploh je želja, vnema ali pridnost, kaj do¬ prinesti, kaj storiti; kakor je gorečnost do dela, do učenja. ^ tem splošnem pomenu je gorečnost tudi lahko gorečnost ah vnema do kaj hudobnega, kakor je, na primero, lakomen ves vnet, ves goreč, da si spravi več denarjev ali več premoženja na kup. Jaz vas bom učil od gorečnosti do dobrega, to je, od čednosti, ki je lenobi nasprotna čednost. Gorečnost do dobrega je tista čednost, ki nas nagiblje, Bogu zvesto služiti in vse storiti, kar je Bogu v Čast in nam v zveličanje. Goreči kristjan je dobrega vesel, po do¬ brem hrepeni in dobro dela, hudo pa sovraži in se ga varuje! vse to pa iz ljubezni do Boga. Vendar ne mislite, da k gorečnosti bi bilo potreba, da bi človek kaj posebnega, kaj očitnega storiti moral; na primer°> da bi vse svoje premoženje med uboge razdelil, ali da bi svojo kri prelil, noč in dan preklečal, se prav ojstro postil; ali d a bi celo čudeže delal, v nebeških sladkostih plaval, ali s svetm 1 Pavlom v tretje nebesa se zamaknil. Vsega tega ni potreba- Sv. Janez Kerstnik je bil tako imeniten, da Jezus sam P raVl od njega, da ni bil veči od žene rojen; Marija preblažena de¬ vica je vseh svetnikov kraljica; ali nikjer ne beremo, da b' bila v svojem življenji kak čudež ali kaj posebnega storila, vendar sta bila v dobrem naj bolj goreče duši. Tako zamorec 0 tudi mi goreči do dobrega biti brez vse posebnosti, na tihoi" a ' 315 V čem je tora j gorečnost do dobrega? ali L d o j e v dobrem goreč? a) Kristjan kaže gorečnost do dobrega, ako si pošteno in re snično prizadeva, vse storiti, kar zadeva Božjo čast. Lenuh se malo ali nič ne zmeni za to, kar zadeva Božjo čast; ^ U( L iz tega namena malo ali nič ne stori. Zoperno mu je vse SVet o, nadležno vse Božje, naj si bo molitev, obiskovanje cerkev, '■‘prejemanje svetih zakramentov, poslušanje pridig, ali karkoli že tacega. Njegovo serce ne bije za Boga; bije le za ta svet 111 nečimernost njegovo. Yes drugačen pa je kristjan, ki ima Srečnost do dobrega. On ima vedno Boga pred očmi, Ve dno nanj misli, da je Bog pri njem; v družini ne pozabi, d zanj ve, v skušnjavi in v nevarnosti se spomni, da Bog vidi, on, ki ga bo enkrat sodil. Nikar ne reci kristjan! kdo 0 zmeraj na Boga mislil; to ni mogoče pri vsakdanjih svet¬ ih opravilih. Jaz pa pravim, da je mogoče. Vprašam te : , a L° ti je pa mogoče, da pri vseh svojih delih in opravilih, 6 Ce ^° pri molitvi in tudi v cerkvi misliš na to, na kar je °Je serce navezano; morebiti na kupčijo, na dobro voljo, ali fia ljubljeno osebo ? Kako ti je mogoče, da zmiraj misliš na akoravno veš, da ni prav ? Kako ti je mogoče, da zmiraj tni slig na posvetne, celo pregrešne reči; zakaj bi ti ne bilo mo- IjOče, vedno misliti na Boga in vedno skerbnemu biti za zveli- j ail i e sv °je duše? — David je bil pastir, pa je bil kralj; je , rtl< ' L>raj obilno opravil, je vžil veliko dobrega, pa je prebil 1 veliko zopernega; vendar je Boga povsod pred očmi imel. 1 a ^ e ga so nam njegove svete pesmi, njegovi prelepi psalmi pismo. Ko je bil pa pozabil na Boga, kar tudi sveto ne zamolči, zanemaril je svoje dolžnosti, pa je tudi padel, 10 sveto Pismo Ja globoko globoko padel. 316 Leni človek nikoli časa ne dobi, da bi molil, ali večkrat v cerkev prišel. Še o zapovedanih dnevih komaj prileze do cerkve, in to le iz navade, ker tudi drugi gredč. Pa se mu tudi vidi. da molitev in služba Božja ni njegovo delo; marsikteri je le za čuvaja pri cerkvi, ali pa podpera cerkveno zidovje in morebiti prinese le svoje nesramne oči na lov; ali če tudi v cerkev zleze, blizo vrat ostane, kjer se navadno zberajo vse smeti domače fare ter se tlačijo z izveržki ptujih sosednih far. Pri molitvi, če je je kaj, se takim le zdeha; med pridigo so njihove misli povsod drugod, le pri pridige ne; in merzli, kakor so prišli, gredč zopet od cerkve. Taki, kaj ne? pač niso gereči za dobroi to se jim že na obrazu bere, to kaže vse vedenje in obnašanj e zanikernih lenuhov. Ves drugačen pa je zopet tukaj goreči kristjan. Njega m o 1 i t e v v e s e 1 i; rad že opravlja domačo službo Božjo; dobro ve, da kakor telo njegovo brez jedi biti, živeti ne more, tako duša brez molitve ne. Zato pa vedno Bog a prosi, da bi mu dodelil večo gorečnost; dobro ve, da molita je, kakor pravi sv. Avguštin, ključ nebeški. Ker je pa cerkev poseben kraj molitve, kraj, kjer Bog svoje milosti v obilnimi meri deli vsem prosečim; zato goreč kristjan, kedar le more, pride v cerkev Božjo; in to ne le, kedar ga zapoved veže, tudi drugoč; ako mu dela pripustijo, pride vsak dan k sveti maši' Velikrat se sklene s svojim Bogom v naj svetejšem zakramentu Rešnjega Telesa. Moli tudi za druge ter s tem pokaže tudi svojo ljubezen do bližnjega. Moli za spreobernjenje grešnikov, za spreobernjenje nevernikov in krivovercev, da bi se Bog ue žalil, da bi ga vsi spoznali in častili. O blagor hiši, ktera ima goreče gospodarje! blagor otrO' kom, ki imajo za dobro vnete starše! V taki hiši združen 0 opravljajo svoje vsakdanje molitve zjutraj in zvečer, pred j°dj° in po jedi. Vsi v taki hiši, naj bodo že domači ali ptuji, t e P° 317 ^liti znajo, tudi keršanski nauk znajo; pa tudi pošteno vsi Saj imajo lepe zglede nad svojimi gospodarji, nad svo- Jlai i starši. Kjer luč lepo sveti, je svetla vsa hiša. Kjer pa ^ slabo berli, je vse temno, je pa tudi polne kupe smeti. Terezija je cele noči premolila za spreobernjenje grešnikov 115 nevernikov. O molite tudi vi radi; posebno vi gospodarji in starši radi molite; bodite vsi goreči za Božjo čast, in vaši pod- t°žni bodo pa vašem lepem zgledu Boga vbogali, pa gotovo t U( !i vas bodo spoštovali. V dobrem goreči kristjan pa tudi dolžnosti svo- 1 e S a stanu natanko opravlja; ker ve, da to je v °tja nebeškega Očeta. Ako se mu primeri, da zabrede v kak Pogrešek, urno ga obžaluje ter k Bogu zdihuje, naj mu od- Pnsti, obljubi poboljšanje, pa si zato tudi kako pokorilo naloži a ti voljno prevzame kaj neljubega, kaj nasprotnega, da se, ko- kor j e mogoče, za svoje pregreške že tukaj in sproti spokorja. Jerkoli je kaka prilika, storiti kaj za čast Božjo, on je vselej koj pripravljen. Ako se pobera za kako cerkveno potrebo, . 1 kako drugo dobro naredbo, rad pripomore po svoji moči ter vesel, da je tudi on kaj malega pripomogel v Božjo čast. Ko Pa vidi, da ni kaj prav, ako zapazi, da se Bog žali, pri- ^eva si na vso moč, da se grehu ali hudobiji okom pride in Se čednost in strah Božji pospešuje. Ako sliši pregrešne, ^podobne pogovore, posvari, ali začne kaj drugega poštenega, . se le pohujšanje odverne, da se le mili Bog ne žali. Nič £ Eiegovemu pobožnemu sercu hujega, kakor razžaliti dobrega . ^ a * -Zato ve in zna svoje pogovore vselej in povsod na Boga ^ r ačati. p r i V saki priliki že kaj pove, kar je Bogu v čast. a Ti kar človek zares ljubi, od tega tudi rad kaj v misel leni 65 ra( * £ ovor *‘ ^ va u č enca ) ki sta iz Jeruza- a t Emavs šla, nista mogla od druzega govoriti, kakor od 318 križanega Jezusa, kterega sta serčno ljubila, za kterega sta bil* vsa goreča. Tako tudi drijgi učenci Kristusovi radi govorijo od Boga, ako ga res ljubijo. Ko so Judje Petru in Janezu pr®' povedali govoriti od Jezusa, sta goreča apostelna dejala: „N® moremo, da ne bi govorili, kar smo vidili slišali." (Dej. ap. 4, 20.) Ravno tako je tudi med vaffib preljubi moji poslušavci! Kteri ste za Božjo čast vneti, za dobro goreči, pri vsaki priliki že kaj od Boga v misel jamljete. Kdor pa nerad govori od Boga, kdor težko posluša kaj Božjega, i® a pa vmazan jezik, ki bruha iz njega le nečimeruo, nespodobno blato svojega gerdega serca; tak, to vsi veste, pa ni goreč z* dobro. — Sv. Alojzi je vsaki dan kake pol ure v življenji svetniki ali kaj drugega lepega bral, da je potem v družini od tega kal povedal ali vsaj omenil. Kako goreč je bil sv. Janez Kerstnik, ki se je v nežn' mladosti podal v puščavo, je ojstro živel in se tako pripravljal’ da je potem bil ves vnet oznanovavec pokore in prihoda ličarja našega! Pridigoval je: „D e 1 a j t e pokoro, zak*J nebeško kraljestvo seje prebližalo." In ko J e zagledal hinavske farizeje in neverne Saduceje, ves vnet je Božjo čast rekel: „ Gr a d j a rodovina! kdo vam je p°' kazal bežati pred prihodnjo jezo? S t o r i b e vreden sad pokore... Zakaj sekirajo že d r e ' vesom v korenino nastavljena. Vsako dre? 0 tedaj, ktero ne stori dobrega sadu, b o p o s e ' kano in v ogenj verženo." (Mat. 3, 2—11.) — goreč je bil sv. Peter, kader je bil, poterjen s svetim Duho#’ binkoštno nedeljo veliki množini imel pervo pridigo, tako, ^ so ga mnogi vsi presunjeni vprašali: „K a j nam je stori" 1 f . ( Peter pa jim je rekel: Spokorite se, 1 u 319 ^ a j se kerstiti slehern zmed vas v imenu J e- Zu sa Kristusa t odpuščanje svojih grehov; in kote prejeli dar sv. Duha/ (Dej. ap. 2, 37, 38.) Znano vam je, kako goreč je bil sv. Štefan, pervi muče¬ nec. Njegov obraz se je ves svetil, kakor obraz angela, ko je stal pred velikim zborom; ko je pismoučenim očital, da so za- Ver gli Jezusa, obljubljenega Odrešenika, njega pravičnega, od kterega so preroki prerokovali, kterega so pa oni umorili. Z z °buii so škripali, ko jim je odkrival njihovo terdovratnost in hudobijo. Upili so in si ušesa mašili ter so ga zgrabili in pred testne vrata vlekli pa s kamenjem podsuli. Na svojih kolenih je še molil, in z velikim glasom vpil: „0 o sp o d, ne pri- ^tevaj jim tega greha." (Dej. ap. 7, 59.) Naj lepši zgled, kakor v vsem drugem, nam je tudi tukaj Da ^ ljubi Zveličar Jezus Kristus. Kakor ubogo dete je prišel V za puščenem hlevu na svet, da bi iskal, kar je bilo zgublje- da bi zveličal vse ljudi. Zaničevanje in terpljenje, ja er vavo smert je voljno in rad preterpel, da je poveličastil svo- l e § a nebeškega Očeta, da je zopet odperl nam vsem nebesa, ere nam je zaplohal nesrečni greh naših pervih staršev. Svojo sveto vnemo je preč v začetku svojega očitnega nauka pokazal, J e prodajavce in kupčevavce spokal iz tempeljna Gospodo- Ve & a - S tem je razodel, da je prišel na ta svet, da bi se člo- Ve ^i spridenosti ustavil in ljudi nazaj pripeljal, da prav spoz- prav častijo svojega Boga. »Gorečnost za tvojo išo me j 6.“ (P,s. 6-8, 10). Yes gorim za čast tvojo. Te be- ' 6de Davidovega psalma so zares uresničene v Jezusu Kristusu. ^ a bi tudi mi ga posnemali, da bi tudi mi bili tako vneti, a 0 goreči za čast Božjo! da h) Drugič pa kristjan pokaže gorečnost v dobrem s tem, 81 Ve( ino prizadeva in trudi storiti na tanko vse ? kar z a* 320 deva zveličanje naše. Skerb za svojo dušo je gorečemu kristjanu čez vse; duša mu je perva in več, ko ves drugi svet Da bi rešil dušo svojo, zatajuje sam sebe in kroti svoje slabo nagnjenje, ima vse svoje čutila v pravi berzdi. Ravno zato se skerbno ogiba vsacega kraja, vsacega razveseljevanja, vsacega dela, ja vsake tudi najmanjše priložnosti, kjer bi njegova duša kaj škode terpeti zamogla. Ravno zato pa dolžnosti svojega stanu u a tanko opravlja; kajti dobro ve, da v tem stanu in s takimi del’ zamore rešiti dušo svojo; dobro ve, da to je sveta volja Božja> zato pa ni čmeren, ko opravlja tudi zoperne dolžnosti, ne pr 1 ' tožuje se čez težo, čez križe in britkosti svojega stana. Kra- ljevi služabniki veliko na to deržč, da zvesto opravljajo svoj 0 službo; vsi urni, vsi vneti so spolno vati odkazane opravila, da bi se z naglo postrežbo in natančno skerbjo svojemu gospoda ter kralju prikupili. Koliko bolj vneti, koliko bolj skerbni bi morali mi biti v svoji službi naj višega Gospoda, naj moč¬ nejšega kralja! Mi smo v službi Boga samega, ki je kralj neb° s in zemlje *, njegova svetost in lepota je naj popolniša. On je p kakor duhovni človek, zvolili naj boljše delo, da celi dan Prebirate, in take minljive hrane ne potrebujete; mi pa, ki smo ^ e seni ljudje, brez jedi živeti ne moremo; zato pa tudi po svo- ^ ,n s kum delati moramo.* In puščavnik je svoje nespametno f° Vor jenje spoznal, obžaloval in opata prosil, naj mu odpusti, ta le ^larto mu pravi: „Prav je, da spoznaš, da Marija bi ne bila P r i Jezusovih nogah sedela, ako bi se ne bila zanesla na nosti ; zasluži in ta tudi Marto je zadela hvala, ktero je Marija prejela. “ Zato pa goreč kristjan na tanko spolnuje vse svoje dolž- pa stori vse le iz ljubezni do Boga, da si tako veliko za večno zveličanje svoje; ker dobro ve, da naj manjše, ^ klkbše delo bo pri Bogu mu plačilo zaslužilo. Ako mu je Bog podelil obilno premoženja, obrača ga v dela usmi¬ ljen, stan, i stori tako veliko dobrega. Ako je reven, je s svojim 0m - zadovoljen, ne zavida bogatinov; in tako si premožni kupuje, ubožni si jih z revščino in nadlogami prislužuje. Keršanski nauk V. p. II. ~ 1 322 G-oreči kristjan voljno prenaša vse britkosti in težave tega živ¬ ljenja, kakor,snih se nikjer, v nobenem stanu ne manjka; kajti dobro ve, da ravno pot križa, britkost in težav je naj krajši) pa naj gotovši pot v nebesa. Z eno besedo: Goreči kristjan si z vso skerbjo prizadeva, da vse na tanko stori, kar zadeva zve¬ ličanje svoje duše. c) Kdor ima keršansko gorečnost do dobrega, on skerbi tudi za zveličanje svojega bližnjega. On štor* vse, kar mu je le mogoče, da bi rešil dušo, ktera je v nevar¬ nosti , da bi jo pripeljal nazaj k Bogu, jo pridobil za svete nebesa. Vesel je, dobro se mu zdi, ako vidi, da bližnji lep 0 Bogu služi. On hvali Boga, ki njegovim bratom in sestra# svojo pomoč daje, da lepo in sveto živijo; kakor sv. apostel Pavel, ki piše do Rimljanov: „H v a 1 i m svojega Bog 11 po Jezusu Kristusu zavoljo vas vseh, ker s® od vaše vere oznan uje po vsem svetu.“ (1, 8-) Ako pa vidi kaj slabega, kaj hudega, ga zdajci serce zaboli i hudo mu je, da se Bog žali in s prerokom Jeremijem pravi' »A k o ne bo te (Boga) poslušali, bo se moja duš a na skrivnem jokala nad tako prevzetnost j °> moje oko se bo jokalo in jokalo ter bo s o 1 2 e točilo." (13, 17.) Goreč kristjan še ni s tem zadovoljen, se veseli dobrega in žaluje nad hudim, kar stori njegov bližnji* ampak on si prizadeva, da svojega bližnjega k dobremu lia ' peljuje in od hudega odvračuje, in to kakor ve in zna in k°' likor le premore. On prosi, opominja in svari; ali če to zda, tudi strahuje in kaznuje, ako pravico in dolžnost ima. pa drugega storiti ne more, moli preserčno, da bi dobri pravičnim stanovitnost, grešnikom pa spoznanje in spreobernj# 1 ^ dodelil. Zato pa tudi v telesnih potrebah rad priteče na p 01110 *" 323 sv °jemu bližnjemu, da ga ložej in bolj gotovo za Božjo čast Podobi in k njegovemu zveličanju kaj primore. Prelep zgled nam je sv. Elizabeta, hči ogerskega kralja Odreja. Vse svoje dejanje in nehanje je obračala le v Boga in * blagor svoji duši in v blagor in zveličanje svojega bližnjega. e hko veliko je molila, ali pa je ubogim in nesrečnim ljudem Gregla. Z lastnimi rokami je revne čedila nagnjusnega merčesa a, H jim je spirala in obezovala njih gnojne rane. S svojimi dvor- lankami ni pletla zlata in srebra, pa tudi postopala ni; ampak Urno je kolovrat sukala, volno je predla, da je ž njo uboge pačila. Naj ljubše delo jej je bilo raztergane oblačila revnih , ei Pati in prati. Bolnikom je sama kuhala, jih prekladala in j' 01 Postiljala. Tega ni mogla terpeti, da bi kdo, zdrav ki je > postopal brez dela. Vsacemu je kako opravilo odkazala. ako je skerbela za časno pa še bolj za večno srečo svojega bllž »jega. Sveti Kajetan je bil toliko skerben za zveličanje svojega 1Zn jega, da so mu dušni lovec rekali; tako je bil vnet za bla- svojega bližnjega in je tudi zares neizrečeno veliko duš °Š U pridobil. m Kako pa ti preljubi moj kristjan; tudi kaj storiš za zve- a Pje svojega bližnjega? Nikar nobeden ne misli, da le dušni dr ^ S ^ arš ' 111 £ 0S P 0C * ar j* so dolžni skerbeti za zveličanje ne tako. Vsak kristjan je to storiti dolžen. In oh, ko- r ° kra t je lepa priložnost, da človek tako pokaže, kakovo go- ^eb' (k| b re £ a v svojem sercu ima! Koli krat zapaziš nad eilak ' m kako nerodnost; kolikokrat vidiš v hiši kako po- fl0st - Je ; kolikokrat ti razodene kdo v prijaznosti svojo napuh¬ ih ._ a '' hudobno, pregrešno misel in nagnjenje; glej! takrat je ' SVf; ta dolžnost, da ga podučiš, posvariš; nikakor pa ne Ako bi ti koga 21 * bliž Golčati in k grehu še potuhe dajati 324 ravno zalezel, ki bi se hotel obeseti ali zaklati, gotovo bi glasu 0 upil; zakaj pa molčiš, in si podoben mutastemu pesu, ako vidw da si bližnji duhovno — svojo dušo — zavdaja ali mori, ga vidiš, da je v nevarnosti, se večno pogubiti. Lepa prijal* beseda večkrat več zda, kakor še tako imenitna in dobra p rl ' diga. Kadar prijatel prijatelu odpre svoje serce, je priprave 0 ’ da v svoje odperto serce tudi vse vzame. Zato posvari in P 0 ''" uči svojega zmedenega brata, svojo zapeljano sestro; ako te p°' sluša, rešil boš dušo in jej pomagal v svete nebesa. Ako te P ne posluša; še ne odjenjaj, povej višini, pa moli zanj; Bog je Gospod človeških sere; on jih obrača, kakor v sV°J l modrosti za dobro spozna. Kdor pa za zveličanje svojega bližnji nič ne stori; komur je vse eno, ali bližnji z dobrim neb 0!,il ali z hudim pekel služi; tak nima nobene gorečnosti d° dobrega. d) Da bo pa gorečnost do dobrega zares keršanska č e nost, mora biti vedno zmerna, modra in 1 j u b p ^ njiva. Gorečnost, ki hoče s silo vse prenarejati, ni pam^ 11 j še gorečnost ni, ker nasprotuje keršanski ljubezni. „Gorečn° brez modrosti škoduje toliko več, kolikor silniša je; kajti na marsikaj naleti in se odbije;" uči sv. Bernard. Sv. Frančišek Salezi je na svojem škofovskem popotoval 1 prišel neko jutro v cerkev očetov kapucinov, kjer je ravno P rl diga bila. Pridigar je govoril od napuhnjene, ošabne obl e 6 Vnel se je, da je začel grajati škofe in druge više rnašn>^’ kteri se vozarijo v svilnati obleki in s širokimi pasovi; naiiFj’ da bi drugim v zgled, kakor apostelni, v ponižnosti peš hod ^ Sv. Frančišek je lepo poslušal; in po pridigi pa gre v žag ra ! kjer se ubogi kapucin nezmerno prestraši, ko zagleda pred ^ svojega škofa, kteri je poslušal pridigo njegovo. 325 Ko sta bila sama, nagovori ga sv. škof krotko in priljudno, I or je bil navajen in pravi: »Ljubi oča! vi ste danes veliko povedali, in res je, da mi duhovniki in spredniki v mar- ®ttere grehe zabredemo, kterih ste vi pobožni samotarci prosti. e ndar se mi ne zdi dobro, da take reči očitno vsemu Ijud- . Vu Pripovedujete; kajti unajna bliščoba je cerkvenim poglavar- •i et Q včasih tudi potrebna; in potem pa tudi vi vedeti ne mo- | e | e ' Kaj je pod svilnato suknjo in pod širokim pasom. “ In pri . besedah odpre sveti mož svojo zgornjo suknjo in odgerne ^° Je P ers i- Menih pa se zgrudi na kolena; kajti videl je, da g 0 D °sijo ojstro rušo vi no in da persi so bile vse kervave. y etnik pa g a vzdigne, rekoč: »To sem vam pokazal, da se Prepričate da se ponižnost lahko strinja s svilnato obleko, da ’ e zanaprej bolj previdni v svoji gorečnosti.* SeV sem smešno basen, ki ima pa dober nauk v ^ \ Kek puščavnik je imel medveda, kteri je bil prav domač, ■)e svojemu gospodu vse kaj storil. Neko popoldne stari puš- jPk n a svojem vertu zadremlje. Medved mu muhe brani. Vse % 6 0 < ^ e P e ’ eua i e P rav sPna, ter se puščavniku vseda, '[ ° a usta, zdaj na lice, zdaj na nos. Medved se je vnel in k..zagrozil. Poišče si kamen in se počasi nazaj do meniha r azi. Muha sede puščavniku na čelo in medved poči s kam- P° njej. Ali preveč vnet je bil. Z muho je tudi puščav- ubil. ^hos ^ ^ ove k’ kterega vodi nezmerna in nemodra go- šiti • ’ ST 0 J emu bližnjemu pomagati, njegovo dušo re- i Ja nm veliko več škoduje, kakor koristi; lahko je celo gnPi’ r a njegov bližnji zavoljo njegove sile oterpne in se še po- i(ar • ^ at0 ’ i-J u bi moji! vse po pameti, vse zmerno in modro! K preveč, je preveč in ni dobro, 326 In tako sem vam popisal kaj je gorečnost do dobrpg 3. Vsak zdaj lahko ve in spozna, ali to lepo čednost ima ali k°' liko je mu še manjka. Zdaj vam moram pa še vendar P°' ved ati: {• 2. Zakaj si moramo prizadevati za gor n o s t v dobrem? a) Pervi, najimenitniši uzrok, zakaj moramo za dobro vb^ 1 ’ goreči biti, je Bog sam. Pomisli, o keršanska duša! kdo J f Bog ? On je Gospod nebes in zemlje, tisti vsegamogočni stvarni’ ki je vse, kar je, iz nič vstvaril; tisti veliki poglavar in spodar, ki vodi in vlada vse stvari, naj manjše in naj v^’ pametne in nespametne; on je tisti Bog, ki ga v vsi ponižuj z največim spoštovanjem ljubijo in molijo vsi Kerubimi in rafimi. Mar ne bomo tudi mi njega častili in molili z vso ® 0( J 0 ’ z vso le mogočo gorečnostjo? — Pa še več. Bog je tud; ^ naj boljši oča, naš naj veči dobrotnik. Vse, kar smo in j imamo, vse smo in imamo od njega; on po očetovsko ^ el duš* 1 S«' za nas, ki nam vsak dan daje, karkoli potrebujemo za m _ i za telo. In glejte jo, nezmerno, neskončno ljubezen B°^° Grešili smo, večno pogubljenje smo zaslužili. Pa ni nas gel, kakor je zavergel nezveste angele; poslal je za nas ^ rt Pl svet svojega edinorojenega Sina, da je on za nas umeri, u na križu, nas rešil greha in večne pogube, za nas plačal ( kterega smo mi storili pravici Božji. „Bog je svet ljubil, daje dal svojega edinorojenegaS* piše sv. Janez (3, 16). Glej, o človek ! kaj je storila Ij 11 ^ Božja za nas! Ali je mogoče, da bi bil nam skazal B°£ ^ |(l , ljubezen ? r Bog je svet tako ljubil" tako ne ' zr ®£» tako nezapopadljivo, „d a je dal svojega Sina;* Sina, kterega je od vekomaj rodil, ki je ž njim vred 327 kteri je njemu v vsem enak. Dal ga je nam ubogim in rev¬ nim stvarem; dal ga je nam iz gole ljubezni do nas. Mar hočemo tako veliko , tako nezmerno, tako gorečo ljubezen pa Povračevati z mlačno, slabo ljubeznijo ? „B o g je svet tako ljubil, da je dal svojega e d i n o r o j e n e g aSi na/ Zakaj bi tudi mi ne imeli take ljubezni do svojega Boga, ka- koršno on do našima? Zakaj bi se tudi mi njemu popolnoma ne vdali ? Saj je vsaka drugačna ljubezen Boga nevredna! Ali kje je? in kako primerjena bi bila drugačna ljubezen? Vse druge re Či je Bog zavoljo nas vstvaril; naše serce pa je za-se vstvaril, >u sicer celo, da vsega popolnoma Bogu darujemo. Zato nam Jezus pravi: „Ljubi Gospoda svojega Boga iz v s e g a svojega serca!“ Tu nam je dvojno zapovedano. Ljubiti Boga in to iz vsega serca. Prelomimo to zapoved, ako Loga ne ljubimo; prelomimo jo pa tudi, ako ga iz vsega serca 116 ljubimo. Neizrečeno veliko se jih pogubi, ki Boga ne ljubijo; P a se jih tudi veliko pogubi, ki ga ljubijo, pa ga ne ljubijo iz vsega svojega serca. Kajti zvestemu, gorečemu služabniku bo enkrat Go¬ spod rekel: „P ra v, dobri in z v e s t i h 1 a p e c! k e r si b i 1 v 111 a 1 e m zvest, te bom čez veliko postavil; pojdi v Veselje svojega Gospoda." (Mat. 15, 23.) In sveti a postel Pavel nas opominja: „N e bodite leni v skerbi; hodite goreči v duhu; služiteGospodu!" (Rim. l2 > U). Kaj nam pomaga, ako naša gorečnost ni bolj stano¬ va, kakor je bila Petrova, ki je na Oljski gori meč potegnil, hi se za Jezusa bojeval, potem pa, oplašen z besedami pri- Pvoste dekle, ga je zatajil! Kaj nam hasne, ako z vso goreč¬ no , z veseljem sprejmemo besedo Božjo , en čas verujemo ; ^ času skušnjave pa odpademo? Zdaj vsi gorimo za Boga, da 1 v ogenj skočili zanj, kmalo pa ga z novimi grehi zopet 328 križamo? Oj nesrečna nestanovitnost! Terdna, stanovitna mora biti gorečnost naša; ne smemo biti podobni terstu od vetra sem ter tje majanemu. Ne smemo biti, kakor pravi zopet sv. Pavel, omahljivi otroci, da bi nas lahko vsakdo preveril. (Efež. 4, 14.)' Poslušajte kaj pravi Jezus Kristus : „ K d o r ljubi očeta ali mater, sina ali hčer bolj, ko mene, u 1 mene vreden." (Mat. 10, 37.) Nobena zaveza, noben do¬ biček nas odverniti ne sme od gorečnosti, s kteor moramo Boga ljubiti. b) Drugi vzrok, zakaj moramo goreči do dobrega biti, j e naša duša? Li veš, moj kristjan! koliko je tvoja duša vredna ? Tvoja duša je podoba Božja; trojedini Bog jo je vstvaril po svoji podobi. O kolika imenitnost. Tvoja duša je stano¬ vanje, je tempelj Božji! Še veča imenitnost in še veča veljava 1 Sv. Duh prebiva v tvoji duši. Tvoja duša je odkupljena z ne¬ izrečeno veliko ceno, s kervijo včlovečenega Boga, s kervij 0 Jezusa Kristusa; odmenjena je, biti tovaršica nebeških duhovi angelov Božjih. O kdo spozna prav nezmerno veljavo svoje ne- umerjoče duše! Ja tvoja duša je toliko vredna, da bi sam Božji še sto in stokrat terpeti in umreti hotel, da bi jo rešil, da pa tudi satan vedno okoli hodi, kakor rjoveč lev, ter si ' 1 ‘ vsemi peklenskimi zvijačami prizadeva in trudi, da bi jo vj e j v svojo kremplje. In ti o človek! si ne boš prizadeval, da ^ rešil tako imenitno, tako drago dušo svojo ? Imej še tolik 6 in še toliko opravil, tako imenitnega dela nimaš nobenega, k a ' kor je skerb in delo za tvojo dušo; kajti namen tvoj tu zemlji je le ta, da bi zveličal dušo svojo; vse drugo je ^ puhla nečimernost. In ako si goreč za dobro, skerben si svojo dušo, je to le tvoj lasten dobiček; kakor je le tvoja zgut ,a ’ ako na to nič porajtaš ne. Ako se ti rešiš, zveličaš, zato B°£ ni nič bolj srečen; in ako se pogubiš, tudi Bog ni nič nesre 329 č 0 m Dobiček ali zguba to je le tvoje lastno: »Prizadevajte Sl » skoz ozke vrata noter iti." (Luk. 13, 24.) Edina misel: »Moja duša je toliko vredna, za nebesa namenjena; ln le na meni je ležeče, da jo zveličam;" edina ta misel nas mora priganjati, da zvesto in stanovitno spolnujemo vse, kar Za deva zveličauje naše duše. c) Ako smo za dobro vneti, do dobrega goreči, lahko si Pridobimo veliko veliko zasluženja. Zvest in goreč kristjan redno gleda, da kaj dobrega stori; tako si v kratkem času Za večnost veliko več zasluženja pridobi, kakor pa mlačni in leni v veliko letih. In gorečnost ravno daje vsacemu dobremu delu posebno veljavo; kajti Bog ne gleda toliko na delo, kakor 11 a našo gorečnost, naš namen. Ako zmoliš le en očenaš z vso mogočo gorečnostjo, imaš več zaslužka, kakor bi zmolil ves ro- ^enkranc, pa leno in prostovoljno raztreseno. Kjer je gorečnost, lam je tudi ljubezen, ljubezen pa stori vsako tudi naj manjše delo v božjih očeh veljavno in nam zasluživno. Mar nas ta misel ne 1 J ° spodbadala, da smo vsi goreči za Božjo čast in za zveli¬ čanje svoje. d) Poglejmo še zgled Jezusov in zgled s v e t- n l k o v. V kako lepih podobah nam Jezus kaže svojo ne¬ verno gorečnost! Imeuuje se dobrega pastirja, ki da svoje Oljenje za svoje ovce. Primerja se usmiljenemu Samarijanu, ki r ane obezuje pobitemu. Zdaj je zdravnik, ki ozdravlja bolezni; z daj kupec, ki išče drazih biserov, ter se vsega znebi, da bi si pridobil. On je dober oče, ki svojemu zgubljenemu sinu Naproti gre. On je grešnike iskal, k sebi vabil, jih tolažil, ž EPmi jedel. Ja vse njegovo življenje tu na zemlji ni druzega, . 0 redno, neprejenjano delo za čast svojega nebeškega Očeta 1° Za zveličanje neumerjočih duš. Zato je molil cele noči, ko P° dnevi se trudil in učil brezštevilne množice. Zato je 330 storil toliko in tako velike čudeže. Zato je živel tako ubožno, pa tako sveto. Zato je toliko terpel; zato ua križu umeri. Za¬ res, on ni mogel za Božjo čast in za zveličanje naše več sto¬ riti, kakor je storil. Ako, preljubi moji! mislimo na to Jez«' sovo gorečnost, kaj mi ne bomo tudi vsega storili, karkoli premoremo, ko je on toliko zavoljo nas storil? Cerna nehva¬ ležnost bi res bila, ako smo mi za Božjo čast in zveličanj® svoje merzli in zanikerni, ko nam je edinorojeni Sin Božji za¬ pustil tako lep zgled v dobrem! Tudi svetniki so vsi goreli za čast Božjo in za zveličanj® svojih duš. Nič jim ni bilo pretežko, Boga častiti, svojo dušo rešiti. Vse so za to darovali, celo svoje življenje so dali. Le T misel vzamem svete apostelne; kolikim težavam so se podverglb ki so sveto vero oznanovali. Koliko gorečnost so spoznovav® 1 kazali! Kako so se svete device vojskovale, da so premagal svet, satana in lastno meso. In kje so zdaj vsi ti, kterih g°' rečnost vedno občudovati moramo? Tam v nebesih so, pa n aS s svojimi lepimi zgledi za seboj vabijo, da tudi mi smo vsi g°' reči do dobrega. e) In ravno to plačilo nebeško nas mora še p°' sebno priganjati, da smo vsi vneti, vsi goreči za dobro. vse počnč posvetnjaki ? Kako se trudijo, kako si prizadevaj 0 ’ koliko se mučijo za majhen, minljiv dobiček? Tergovec ima velik 0 skerbi, veliko leta sem ter tje, še jesti ne vtegne, samo da ^ si pridobil kak sold. Kmet se poti in poti; rokodelec se peha i® trudi. To vse le za časno. Ali mar za nebesa nič storili n® bomo? Pa jih tako tudi dobili ne bomo. Vedite, da Ki’ist uS pravi: ,Nebeško kraljestvo silo terpi, in sil® 1 ga nase potegnejo." (Mat. 11, 12.) In ti silni so r dobrem goreči kristjani, ki vse zaderžke serčno premaguj^] 0 ’ ki se za čast Božjo in za zveličanje svoje nobenega truda ® e 331 vstrašijo. Goreči v dobrem so gotovi, da dobijo plačilo večuo; oni ga nase potegnejo. In to plačilo bo toliko lepše, toliko veče, kolikor več dobrega storijo; kajti sveto pismo na ravnost pravi: „K d o r pičlo seje, bo tudi pičlo žel; in kdor seje v obilnosti, bo tudi v obilnosti žel.« (II. Kor. 9, 6.) Kako huda, kako žalostna čaka pa lenega. Ko sta una dva hlapca, ktera sta prijete talente v dobro, v dobiček obernila, si še druzih prislužila, šla v veselje svojega gospoda, moral je pa lenuh, ki je svoj talent zakopal, zaslišati ojstro sodbo: „Nepridnega hlapca verzite v v naj n o temo; tam bo jok in škripanje z zobmi." (Mat. 25, 30.) Kdor je toraj v dobrem neskerben, in v mlačnosti in lenobi živi, ne more imeti nobenega upanja, da bi kdaj došel v kraj izvoljenih; kajti nebesa so plačilo, ktero se mora zaslužiti in le goreči v dobrem ga bodo dosegli. Delajmo toraj, ljubi moji! pa delajmo neutrudeno, delajmo vedno; kakor nas Kristus opominja, da moramo vedno čuti, ker ne vemo, kdaj Gospod pride. Oj kristjani! bodite goreči za dobro in ne dremajte. Ko je Jonas spal, sklenili so mornarji, da ga bodo v morje vergli. Ko je Samson spali, planili so Fi- listeji nanj, ga zvezali in oslepili. Ko so ljudje spali, prisojal je sovražnik ljulike. Bodimo skerbni za zveličanje svoje! Kdor svoje duše ne bo zveličal, pogubil jo bo na vekomaj; le dvojna je večnost, srečna in nesrečna; ena — pa le ena — ti je gotova. Delaj za čast Božjo z vso gorečnostjo, da bo srečna večnost tvoja. Poglej danes nazaj na svoje pretečeno življenje; preštej, ako moreš, neštevilne zanikernosti, neštevilne zamude dobrega, popravi, kar je mogoče, dokler še čas imaš. Čas življenja je čas delavnosti in zasluženja; potem „pride noč, ko nihče ne more delati." (Jan. 9, 4.) Amen. 332 XXIV. Keršansld nauk. D. Dolžnosti, od Jezusa posebno priporočane. 1. Naj prej Božjega kraljestva in njegove pravice iskati. „Ljubo doma, kdor ga ima,“ pravi stari pregovor, in prav govori. Kje pa smo mi doma? Dete kaže svojo zibeljko, mla- deneč in deklica hišo svojih staršev, mož in žena svoj stan, rekoč: tu sem doma. Ali preljubi moji! vsaka hiša svoje vrata ima. Skoz tiste vrata, skoz ktere so te prinesli od svetega kersta, bodo te merliča nesli k pokopu. Tedaj nismo tukaj doma. Mi vsi vemo, da prej ali poznej bomo zapustili to solzno dolino; vsi vemo, da ta zemlja ni naš pravi dom. — Poprašajmo star- čeka s sivo ali plešasto glavo: Mož, kje ste doma? Ako je moder starček, pokazal nam bo z eno roko na pokopališče, re¬ koč: Tu je moje truplo doma; z drugo roko pa bo kazal na svete nebesa in bo dejal: Tam gori je moja duša doma. Kako bomo pa dospeli do visokih nebes? Na to vprašanje vam že dolgo časa odgovarjam, pa vam še nisem zadostnega odgovora dal. Veliko sem vas že učil, kaj in kako se moramo varovati, da ne zgrešimo pravega pota; kaj in kako vse storiti, da pridemo srečni na svoj pravi dom. Vendar vam še vsega nisem dopovedal. Zadnjič sem skončal nauk od tistih čednost, ki so poglavitnim grehom nasprotne. Bog daj in ljuba mati Božja, da bi tudi to učenje ne bilo zastonj! Zdaj vam bom pa z Božjo pomočjo razložil še nektere posebne dolžnosti, ktere naš Zveličar Jezus Kristus še posebno priporoča svojim učencem. In te dolžnosti so nekako znamenje njegovih zvestih posnemav- cev; in ako te znamnja imamo, dospeli bomo gotovo na svoj pravi dom — v svete nebesa. 333 K t e r e so od Jezusa posebno priporočane dolžnosti? 1. Naj prej Božjega kraljestva in njegove Pravice iskati. kt 2. Sam sebe zatajevati. 3. Svoj križ nositi. 4. Za Kristusom hoditi. 5. Krotek in ponižen biti. 6. Sovražnike ljubiti; dobro storiti, jim te ri nas sovražijo; moliti za nje, kteri nas ža- 1 ] 1 0 in preganjajo. O da bi vam mogel na tanko in lepo razložiti te imenitne dolžnosti! O da bi si jih mi vsi prisvojili in bili pravi, resnični učenci Kristusovi! Začnimo torej v imenu Jezusa Kristusa in Marije prečiste Device! Danes vam bom razložil pervo to prelepo dolžnost: 1- Naj prej Božjega kraljestva in njegove P r avice iskati. Blizo Genezareta v sveti deželi kažejo goro, ki jo imenu- Je J° »hrib blagrov". Na tej gori je Jezus, naš mili Odrešenik, ne kdaj vso noč molil in v jutro je šel doli, kjer je bilo veliko branega ljudstva. Trume ljudstva so se le množile, da je spet ^ aza J Iia višavo stopil, da je bolj razumljivo vsem govoril. akrat je imel Jezus prav dolgo pridigo, v kteri nam je dal 'izrečeno veliko lepih naukov. Povedal je, kdo bo zveličan; uuenoval je aposteljne luč in sol zemlje; svaril je pred pohuj- ujem; učil j 6) d a j e za ^ on ne razvezljiv; priporočeval je po- r P f ‘žljivost v terpljenji, ljubezen do sovražnikov; priporo- .^ Va molitev, post in miloščino; pravil je od zaklada v nebesih Poslednjič je na serce polagal svojim poslušavcem, naj ne skerb 'jo toliko za časno, naj v previdnost Božjo zaupajo. Zato 334 jim pravi: „1 ščite naj poprej Božjega kraljestva in njegove pravice, in vse to nam bo priver- ženo. 8 (Mat. 6, 33.) To je: Prizadevajte si, da bote vredni udje moje cerkve; prizadevajte si, da se očistite in posvetite, kakor moja cerkev zapoveduje, in zraven vašega večnega plačila vam bo priverženo tudi časno potrebno. a) Kaj pa je to Božje kr aljestvo, da ga bomo spoz¬ nali in vedeli, kje in kako ga iskati? Božje kraljestvo je. kakor nam Jezus sam pravi, „p o- dobno zakladu, skritemu v njivi, kterega je člo¬ vek, ki ga je našel, skril, in od veselja nad njim gre in proda vse, kar ima, in kupi tisto njivo. 8 (Mat. 13, 44.) In ta zaklad je sveta vera in prava pobožnost, ki se najde le z gnado Božjo. Skrit je, ker modrijani posvetu* imajo modrost Kristusovo za nespamet; mora se skriti, ker sa¬ tan, svet in meso ga iščejo poropati. To je tista nezapopadljiva milost in moč Božja, s ktero pride Kristus v serce vsacega človeka, da ž njo prične sveto vojsko, in zamore premagat* poželjenje mesa in njegovo slabo nagnjenje, da zamore streti glavo stari kači, se očistiti vseh grehov in se tako vterditi, ^ živi novo, pravično, nebeško življenje. To je kraljestvo Božje v nas. Spoznati Boga in njegovo sveto voljo je naš pervi name 1 * tukaj na zemlji; kajti zato smo vstvarjeni. In le ako si m* vsi prizadevamo, da bo to spoznanje razširjeno v nas vseh, potem bo vedno lepša in krepkejša naša pravičnost in mi bom 0 živi udje svete katoliške cerkve. In kdor je pa tu na zemll 1 kraljestvo Božje našel, in dokler živi, ostane vreden ud njeg° v dospel bo srečno enkrat v nebeško kraljestvo. Tedaj je trojo 0 kraljestvo Božje: Prava živa vera v nas; sveta katoliška cerkev zunaj nas in mi smo udje njeni; in enkrat bo nam pa nebešk 0 kraljestvo za večno plačilo. 335 K temu spoznanju pa bomo prišli, ako se lepo naučimo cvetih resnic. In to se zgodi doma in v cerkvi. Keršauski oča! uči svojega sina, kedar mu daš košček kruha, uči ga, kdo nam Vse da. Mati uči svoje dete Boga spoznavati in ljubiti, ko ga v naročje vzameš, mu svojo hrano daješ. Nek pobožen škof so dejali: Pri vsaki hiši morajo biti tri reči: Podoba križanega ^ ezusa > sveto evangelje in pa katekizem. Tako lahko doma 'ščete kraljestva Božjega. Posebno pa v pridigah in keršan,gkih uaukih se razklada zaklad nebeškega kraljestvo. Jezus je ukazal s vojim učencem, da so šli po vsem svetu in učili sveto vero, 1 Je Božje kraljestvo na zemlji. Ali glejte, Judom je bilo vzeto, ker uiso hotli poslušati, ne sprejeti besede Božje. Kaj P a ko z nami ? Kaj se nam ne bo enkrat huje godilo, kakor °domi in Gomori? Kristjani moji! skerbiti da bote v sveti Veri dobro podučeni; glejte, da zlasti vi stariši učite svoje °froke in jih zvesto pošiljati k nauku in v šolo, kjer se jim ° z nanuje kraljestvo Božje. In to kraljestvo Božje bo v vašem Sercu uterjeno, ako bote res Boga ljubili in njemu služili, da v ' ”^° S ' J 6 vprašal gospod pastirja, ki mu je pravil , se nikdar nesrečen ni bil. „Jaz sem kralj,* mu lepo od- b ° V °ri- »Kje je pa kraljestvo tvoje?* „V mojem sercu.* „Kdo q P !l tvoji podložni?* »Moji grehi pa moje slabe razvade.* kake srečen, kdor ima tako kraljestvo v sebi! In s tem si 1 Ugotovilo, da bo enkrat popolnoma srečen v nebesih. j^ Se serce je res majhna stvarica; njegovo kraljestvo pa je ve- °' Gospodar v tem sercu je sv. Duh ali pa satan. r am ^° m ° * ,a sre ^ n0 kraljestvo Božje v sebi imeli, rno- i . Sami se ^ e P rav spoznati, to je, vse svoje nagnjenja, želje navade, da se ne spuntajo in nas ne goljufajo; zato pregle- Jtn ° večkrat, vsak dan svoje serce. Potem moramo sami sebe 'govati. Več velja, kdor sam sebe premaguje kakor on ki 336 si mesta in kraljestva podverže. V kraljestvu ni miru niti sreče, v kterem se podložni puntajo; pa tudi v sercu ni sreče fl e miru, v kterem greh gospodari. V vsem pa se moramo vda * 3 v voljo svojega nebeškega Očeta, ki preživlja tiče pod nebo®t červička v zemlji; on naj bolje ve, kaj nam je dobro in kO' ristno. Glejte, vse to nas pa uči sveta vera. Skerbite, da bote ? svetih resnicah zadosti podučeni in kraljestvo Božje bo v vas in yi bote v kraljestvu Božjem; enkrat pa vam bo v plačil 0 kraljestvo Božje tam v nebesih. Spoznanje Boga in volje njegov je toraj tisto kraljestvo, ktero iskati moramo tukaj na zeinljb da dosežemo večno v nebesih. b) Zakaj pa pravi Jezus: »Iščite naj poprej Božjega kraljestva ? Ali mar Jezus tirja, da bi ti svoje oči vedno, brez P re ' nehanja imel vperte le v sveto vero? ali da bi ne smel mislih čisto nič drugega ? da bi drevi in davi se pečal le z resnica ® 1 svete vere in z dolžnostmi, ktere ti nalaga? Da bi ti vse svoj 6 moči le v to obračal? vse ure svojega življenja le za njo, T njeni službi doprinašal ? Tega ne. Tega ne tirja ne Kristus, ne sveta vera; kajti človek nima le duše, ima tudi telo; in tud 1 za telo je skerbeti treba; zato ti je Bog dal tudi roke in n<# in druge telesne moči. Pri vsem tem pa zamoreš vendar # prej iskati Božjega kraljestva; to je, to delo, delo za zveliča# tvoje duše, mora biti vendar le pervo, naj prej storjeno. Delo je tisto tebi naj pervo, naj imenitniše, do kterega 11 posebno nagnjenje, posebno ljubezen imaš, da večkrat in nanj misliš, ko na vse drugo; svoje pogovore na taisto obra' čaš, ga nikdar iz spomina ne spuščaš; ja, ako je treba, drugo opustiš, da le uno priljubljeno delo opraviš, storiš, priliki bote to še bolj spoznali. Podobar si nameni iz kan# ali lesa izsekati ali izdolbsti podobo kakega svetnika. T° ^ 337 Negovo delo, njegovo naj pervo delo, na ktero noč in dan misli, \ ktero je, kakor pravimo, ves zaljubljen. On zato ne jenja dober mož svoji ženi, on je vse eno skerben oče svojim °frokom. On ravno tako obiskuje svoje prijatele, bere to ali Uno > dela kaj druzega, kar njegove podobe čisto nič ne zadeva; Cel ° išče družbe, da se njegov duh nekoliko zvedri, da potem z novimi močmi zdeluje svojo podobo. Ali vendar podoba nje- &ova mu j e Ye ^ no p re( j 0 5 m i f yse obnašanje ljudi opazuje, da Sl nabira gradiva za svojo umetnijo; opazuje njihove roke, noge, obličje ali priklone; v hoji z druzimi gleda na tanko posebno ot) ro nagnjenje, vsak migljej mu zamore biti koristen, da ga l )r| meri svoji podobi; on tako rekoč nabira nekako življenje sv °j° podobo v obnašanji svojega bližnjega ter je vedno le |, la 1° skerben, da bi jo lepšo, bolj umetno, bolj natorno ali 0 napravil. Podoba je njegovo naj pervo delo. Dela tudi kaj n 'gega, ali njegov duh je le pri podobi. . ftlej kristjan! tako moraš skerbeti za nebeško kraljestvo in ri J e govo pravico; tako moraš skerbeti, da bo to tvoje pervo, ^ Rubite delo. In da boš tako delal, moraš si prizadevati, da v V 6 e d t0 Vero prav spoznaš, da jo ceniti zamoreš, da njene zapo- . Ve( lno v sercu in pred očmi imaš, svoje časne opravila v ,i^ enem duhu vravnaš in je ne zaveržeš, od nje ne odstopiš, 0 bi tudi kaj terpeti, se kaj anati moral. In tako boš naj J iskal Božjega kraljestva in njegove pravice. In to moraš bešk *’ a k° učenec Kristusov biti, ako hočeš kdaj v ne- y 0 kraljestvo priti. Zdaj je "čas, da iščemo kraljestva Božjega, v živa^ ^ k° m ° < l° se &l | > P° suinvti pa v miru brez vojske h ako ga zdaj v resnici iščemo. Le dokler živimo, za- de r ° < l e l a, li za zveličanje svoje, po smerti bo prepozno. Ka- hidj Zadnja ura ) mertvaški zvon nam zapoje, pretekel je Za vselej čas iskanja in posvečenja. To delo je tisto eno koršanaki nauk V. p. 11. 22 338 potrebno, od kterega nam Jezus Kristus pri sv. Lukežu (10, 42) pripoveduje. To je tisti biser, za k ter ega modri kupec vse da, kar ima. (Mat. 13, 45.) c) Ali pa, predragi moji poslušavci! ali pa mi tako de¬ lamo ? Ali iščemo naj prej Božjega kraljestva in njegove pravice, kakor Jezus svojim zvestim učencem priporočuje? Oh moj Bog' Ako premišljujemo življenje današnih ljudi, ki se kristjane ime¬ nujejo, moramo spoznati, da večidelj ljudje ravno nasproti de¬ lajo. Le malo poglejmo to! Ako pride kaka nesreča, pri tiska suša ali moča, ali se bliža strahovita kužna bolezen; urno ^ verni kristjani zberejo, združeno molijo, svetnike na pomoč kličejo, da bi usmiljeni Bog namenjeno šibo odvernil in priza¬ nesel. Ako pa je suša v naših sercih, ako so ljudje Im' 1 ’ mlačni za Božjo čast, ali celo razsaja kuga pohujšanja in za¬ peljevanja, da strašno cepa prelepa nedolžnost po tergih in P 0 vaseh, zlasti še po mestih; o, pa vse molči, nobeden ne zbei' 11 ’ da bi se temu združeno ustavili; noben stopinje ne stori, skoraj noben se ne zmeni za to duhovno nesrečo. In mar fl iščejo naj prej Božjega kraljestva in pravice njegove? Ako vsakdanjega kruha zmanjka, z vso močjo si prizad 0 varno, da si ga kako prislužimo in svojo telesno lakoto vt» lažimo. Ko pa duša celo leto strada, morebiti že več let nobe^ hrane ni okusila; pa revežu ni mar, da bi jo nahranil v kramentu presvetega Rešujega Telesa. — Ako naše telo zbob’ poprašujemo in iščemo zdravila, kakor vemo in znamo; ako J e pa duša naša v smertni nevarnosti, vsa bolna in ranjena, ^ ^ zmenimo se ne, kje bi pomoči dobili, dušne rane zacelili zopet ozdravili ter z Bogom spravili. Mar se to pravi naj P^jj Božjega kraljestva iskati ? — Gospodarji in gospodinje se n , in dan trudijo in ko černa živina pehajo, da bi si kaj več P r ® moženja pridobili; pa ne zato, da bi ga zmerno, po Božji volj 1 339 ^živali, ubogim kaj pomagali, ga v Božjo čast obračali ter si ta ko nabirali zaklade v nebesih, kteri bi vekomaj ostali; ampak 0l *i se le trudijo, da bi premoženje imeli, na njem sedeli. Ali !šče jo ti naj prej Božjega kraljestva? Hlapci in dekle si prizadevajo, da bi postregli svojim go¬ spodarjem, ki jim zato malo plačila dajejo. Da bi pa vstregli ®°gu, da bi si prislužili plačilo večno, le malo in malo skerbč. ~~ Mladenči si zberajo stanove; pa ne gledajo, v kterem stanu ki več dobrega storili, ložej zveličani bili; oni le gledajo, kje ki bolj zložno in ložej živeli. — Device se zaljšajo, lepotičijo sv °je lica, pa le da bi posvetnega ženina dobile; ne zaljšajo Pa svojega serca, kako bi Jezusu, nebeškemu ženinu, dopadle. Har ti in tem enaki iščejo naj prej Božjega kraljestva in Pravice njegove? Kdo bo to terdil? da • Zar6S ma Jk 110 J e število kristjanov, ki bi si prizadevali, a ki vedno bolj in bolj spoznavali voljo Božjo, ki bi hrepeneli t er SVe ^k nebesih; malo njih je, ki bi svoje misli in želje od- 0( 1 posvetne nečimernosti, in bi ž njimi pri nebeškem 11 bili. Teči del j ljudi išče le tu na zemlji svoje sreče; za n ° kraljestvo pa jim je kaj malo mar. In to je žalostno, pa ^ 0 ^o gotovo, da so ljudje odstopili od Jezusove postave, pravi: „ Išči te naj prej Božjega kraljestva in njegove pravice (• 0 1 orugo vam bo priverženo." Današni posvetnjaki pa so Haj Za P° Ve d P re °k>eriiili in si nasprotno vodilo naredili: Iščite Vsj v ,^ asne ^ a ’ n večno vam bo naverženo. V tej versti so g’ 1 ki sicer radi nekdaj prišli v nebesa, v večno kraljestvo e > ali oni ga ne iščejo, se zanj nič ne trudijo. So p °tejtaj 0 Pa še celo, kar se Bog usmili! ki za nebesa nič ne k' si jih iščejo tu v tej solzni dolini, ki živijo, kakor 22 * 340 da bi jih po srnerti nič ne čakalo, kakor bi ne bilo ne pekla, 1)6 nebes. Ali mar ne poznate nesrečnih posvetnjakov, ki celi Božji za čast Božjo in za dušo svojo nič ne storijo, nič ne molij°> morebiti še o Gospodovih dneh pri službi Božji niso; so raj 1 pri igrah, po gledališčih, ali po pivnicah in pri svojih prijatelj tratijo čas, kterega bi mogli oberniti v službo Božjo? Mar z ‘ l nobenega ne veste, ki leta in leta v sovraštvu živi, pa dol)i° ve, da brez resnične sprave mu tudi pravični Bog ne odpust' 0 koliko jih je, ki ptujega blaga, storjene škode poverniti n°' čejo, ki hudih navad opustiti, pregrešne zaveze raztergati nočej 0 — Vsi taki in njim enaki ne iščejo kraljestva Božjega; ja ° u ’ se zanj ne zmenijo ne. In vsi ti v posvetne skerbi zatelebanb v pregrehi zastarani stopijo v neznano večnost nepripravlj enl ’ brez dobrih del; pa, ker niso iskali Božjega kraljestva in Al e gove pravice, ga tudi tam po srnerti našli ne bodo. Prijazen kmet je na žegnansko nedeljo povabil nekaj va» al otrok. Dva fantička sta bila znana, da znata kaj dobro l^ e *' „ Čaj ta, jima pravi kmet, danes bota pokazala svojo urnost; ' stavo bota tekla; eno prav lepo jagnje bo za stavo odbran 0 ; Proti večeru gre vsa družba na lep raven travnik pred kmetij ki je bil ravno kar pokošen. Dolga versta dreves čez travn je bila odločena za tek in menjik konec travnika za piko, v* _ morata doteči. Oba fantička na dano znamnje planeta med & dunosnimi drevesi; in zdajci pa,de eno jabelko na tla. ^ misli: „Lahko ga poberem." Ko se pa pripogne, da ja iabel * 0 pobere, prehiti ga Jurček in stavo dobi. In Vid je imel sa piškavo jabelko, Jurče pa je dobil prelepo belo jagnje, ^ bilo vse s pisanimi trakovi ozaljšano. Kmet pa je rekel: f hoče stavo doseči, mora le na njo misliti in nobena druga s ga premotiti ne sme. a 341 d) Odkod pa ta zanikernost, daje toliko ljudi, ki božjega kraljestva ne iščejo, ali vsaj tako ne, kakor bi to Po dolžnosti mogli? Tega je kriva nesrečna mlačnost. Marsikdo misli, da J e že zadosti storil, ako le kaj malega dobrega stori; včasih mervo pomoli, ob nedeljah in praznikih v cerkev hodi, komu tudi kaj malega ubogajme poda; zraven tega pa je poln napuha, lakomnosti, požrešnosti, pijanosti, nečistosti, poln jeze in so¬ vraštva. Tak res nosi besago na svoji rami, v kteri ima spredaj sv oje male dobre dela, da jih vedno pregleduje iu se nad njimi raduje, zadej ima veliko butaro vsakterih hudobij, pa jih nikoli ne vidi, akoravno ga hudo težijo. Ima se pravičnega ter misli, da nebesa so njegove. Drugi se tolaži s tem, da modruje: Saj Bog ni nebes 2a nemo živino vstvaril; tudi ne za same menihe in nune in stare reve; ampak za vse ljudi. Saj je Bog naš dober Oča in mi smo vsi otroci Božji. Ali neizrečeno se motijo, kakor so se mo¬ lili Judje, ki so si obetali kraljestvo nebeško, zato, ker so bili otroci Abrahamovi, in sv. Janez Kerstnik jim je rekel. »IS i- k a r ne govorite: Arahama imamo očeta, ^a- kaj povem vam, Bogu je mogoče, iz teh kamnov Abrahamu otrok obuditi." (Luk. 3, 8.) In glejte! je prevzetnim Judom, če so tudi Ahrahamovi otroci bili, kraljestvo Božje vzel, in ga drugim bolj vrednim narodom dal. ■Ako pa Bog Izraelcem ni prizanesel, tudi nam ne bo. Je se drugih narodov, in to veliko, s kteriin bo milostljivi Bog na¬ polnil svoje kraljestvo nebeško, domači otroci pa bodo zaveržem zavoljo mlačnosti, zanikernosti in prederznosti svoje. Tudi vi, Poljubi moji! ne zidajte na to, da ste kristjani in ne opuščajte, 2 vso skerbjo iskati kraljestva Božjega, da kdaj pridete vanj, 342 Drugi so zopet tako lahkomišljeni, živijo tje v en dan. Da so le zdravi, jesti in piti imajo, veselo in zložno živd, pa se za večnost zmenijo ne. Nič si k sercu ne jemljejo, kako kratko in to negotovo je človeško življenje; ne pomislijo, kako nečimerna, prazna in strupa polna je sladnost tega sveta; ni ji® v mar, kako minljivo, kako zginljivo je vse časno in posvetno- Pijani, oslepljeni in oglušeni posvetne nečimernosti ne slišij 0 svarjenja svojih staršev, ne opominjevanja svojih učenikov ah spovednikov, celo grizenja svoje lastne vesti ne porajtajo. Sv- Bernard se je večkrat vprašal: „ Bernarde, quare huc ven isti ?“ Bernard zakaj si ti tukaj ? Taki lahkoživni nikdar ne pomislijo, zakaj so na svetu? kaj bodo prejeli v večnosti, ko sejejo samo ljuliko, sadijo samo ternje? Kdor pa veter seje, žanje vihar- Takim pa za kraljestvo Božje nič ni mar. Da smo premalo skerbni za kraljestvo Božje, brani na® tudi nespametna lastna ljubezen. Sladkosti, dobrote tega sveta se našim čutilom prilegajo, so jim prijetne, dobrote nebeške so nam malo znane; to nas mami, slepi, da le za telo, za posvetno skerbimo, na dušo, na večno pa tako radi pozabimo, ter Božjega kraljestva in njegove pravice ne iščemo. Zato nas že prerok David resnobno svari: „ Človeški otroci! doklej bo te še težkega serca? zakaj ljubit® n e č i m e r n o s t in iščete 1 a ž i ? a (Ps. 4, 3.) Zakaj slepite s praznim upanjem? O preljubi! ne navezajte svojega serca na nečimernost tega sveta tako, da bi ne iskali kraljestva Božjega in pravice njegove! »Zbirajte si zakladov v nebesih, kjer jih ne konča ne rij a ne molj, lD * f kjer jih tatje ne izkopljejo in ne ukradejo- (Mat. 6, 20.) Tako nas opominja ljubi Jezus sam. Delajte i n skerbite tudi za ta svet, opravljajte na tanko dolžnosti svojega stanu, nabirajte si tudi premoženje posvetno; ali perva skerb, 343 Dajimenitniše delo naj vam bo to, da iščete naj poprej Božjega kraljestva in njegove pravice. Skerbite, da ste v sveti veri pod¬ ceni, da živite pobožno in si pridobite večno življenje. Varujte se vsega, kar se s skerbjo za nebesa ne strinja, zderžujte se tudi pripuščenega, pa nepotrebnega. Bodite podobni modremu popotniku, ki le na to misli, kako bi poprej in bolj gotovo dosegel svoj namen, ki seboj nosi le prav potrebno, odloži vse nekoristno, se previdi le s takim denarjem, s kterim shajati more. Tako se varujte, kakor popotniki nebeški vsega, kar bi Vas na tem potu zaderževalo, ne obkladajte se z nečimernimi mislimi, ne z nepotrebnimi skerbmi, ne s škodljivimi opravili, Previdite se z dobrimi deli, ki so najbolji denar za nebesa. Vsi svetniki Božji so nam tu v prelepi zgled. Keršansko oljenje, hrepenjenje po svetih nebesih jim je bilo nad vse, je bilo pervo. Pa svetniki so še več storili; oni so vse za- Pnstili, kar so imeli, in kar jim je ta svet ponujal in dajal, P a 80 ubogim razdelili, da so sami vbogi pa toliko svetejši ži- judi. Vedno jim je bila pred očmi obljuba nebeškega Zveličarja, P ravi: »Sl eh er n, kteri zapusti hišo, ali brate, o ^ 1 se stre, ali očeta, ali mater, ali ženo, ali r °ke, ali njivo zavoljo mojega imena, bo stot (Mat, ern ° prejel in večno življenje dosegel." ^ 19, 29.) To je: Ako si kdo eno samo veselje odreče, Zave rže in se tako zataji, podeli mu Gospod v tem življenji ° ( ^ U| ’u telesu stokrat toliko; kakor bo marsikdo za majhno ^eljevanje, ki ga v časnih rečeh vjame, stokrat toliko terp- kar^ 111 ^ reu ^ os ^ P re j®l* Spoznajte tudi vi, da Jezusova vera, ar ^ ezus obeta in daje, vse presega, kar svet premore; kakor p^ SV * a P 0S t e l Pavel: ,Res, vse imam za zgubo ^ r °ti visokem u spozna n j uJ e z u s a K r i s t u s a, G o- P°da mojega, za kterega v olj ose m vse zgubil 344 in imam za blato, da Kristusa pridobi m.“ (Fil 3, 8.) e) Da pa toliko bolj skerbno iščemo Božjega kraljestva in njegove pravice, nam je dal Jezus Kristus tudi lepo obljubo, ki pravi: „Y s e to vam bo p r i v e r ž e n o.“ (Mat. 6, 33.) On hoče reči: Ne bojte se, ako iščete najprej Božjega kraljestva in njegove pravice in to z naj večo skerbjo, ne bojte se, da bi vam potrebnega živeža manjkalo; kajti, ker morate v tem živ¬ ljenji iskati kraljestva Božjega in pravice njegove, to življenj 6 pa brez potrebnega živeža mogoče ni, vam bo vse, kar za živ¬ ljenje potrebujete, ko nameček priverženo. »Bog bo storil, pravi nek star cerkven učenik, kakor stori tergovec, ki v kakem krap 1 veliko proda, pa se mu domu mudi. V takih okoliščinah n 6 gleda na malenkosti; ter jih kupcu rad naverže. Tako dela Bog, On nam nebesa prodaja; ako jih mi kupimo, da njegovo vero sprejmemo in na tanko po njej živimo, naverže nam Bog rad to zemljo; kajti zemlja in vsa dobrota pozemeljska j 6 v Božjih očeh le malenkost. Kdor toraj išče kraljestva Božjega® njegove pravice, kakor je to zapovedano, on s svojim iskanje®, s svojim trudom ne dobi le nebes, ampak tudi zemljo; on dob 1 za nameček od Boga, karkoli za to časno življenje potrebuje- Zato ljubi moj kristjan! ne skerbi preveč za časno, da ohranil svoje telo. Pervo naj ti bo vera, pobožnost in nebesa; te naj poprej, za ti se prizadevaj z vso le mogočo in stanovitno gorečnostjo; vse drugo bo s tem pridobljeno. Bog te ne bo za¬ pustil. Zvest je v svojih obljubah; le zanesi se nanj. Saj je 011 rekel: »Iščite naj poprej Božjega kraljestva in njegove pravice, in vse to vam bo priver¬ ženo.* (Mat. 6, 33). f) Da bomo pa to dolžnost toliko ložej spolnovali; po® 1 ' slimo večkrat, kako m i n 1 j v o j e vse časno; pa tudi, da 345 Nikoli človeškega serca ne nasititi, ga nasititi nikakor ne more. Pn ako bi ga tudi res nasitilo, kaj pomaga, ki je vse poze- n^ljsko le od danes do jutre; in ako bi človek tudi vžiti za- mogel vse časno, zavžival bo taiste le do smerti; o smerti pa šel prazen s tega sveta, kakor je prazen prišel na svet. asno nas nikakor večno osrečiti ne more. Kaj ti toraj pomaga , asno veselje, ako pa tvoja duša ne bo vživala večnega miru n Pokoja ? Kaj ti pomaga čast in slava, ako pa pri Bogu nisi v n as ti ? Kaj ti pomaga lepa zala obleka, ako je duša černa in n mazana, gerda in nečista? Kaj ti hoče bogastvo, ko je duša lev na in uboga? „Kaj ti pomaga ves svet, ako pa na duši s kodo terpiš?“ to vpraša Kristus. Ako to večkrat premišljujemo, s P°znali bomo, da nam je zares potrebno, iskati naj poprej Bož- J e ga kraljestva in pravice njegove. Pomislimo tudi plačilo, ki nas čaka v nebesih. Ako s e za majhen dobiček trudiš noč in dan, prehodiš hribe in do- ne > postaviš v nevarnost celo svoje zdravje in življenje; mar s e nič ne boš potrudil za nebesa, za nezmerno, večno plačilo? 1(0 toliko terpiš za svoje trohljivo, umerjoče telo, mar za svojo nmimerjočo dušo pa ne boš nič storil? Le eno je potrebno, P ra vi Jezus, in to ti ne bo odvzeto, in to eno potrebno je: da zveličaš dušo svojo. Pomislimo tudi in si k sercu vzemimo, koliko je sto- rji T , J e z u s za zveličanje naše. Mar mi sami ne bomo storili ^Ali, vsi vemo, kako so svetniki z vso skerbjo v tem J er >ju iskali Božjega kraljestva in njegove pravice, da so bili P n smerti vredni spoznani in vzeti v prelepe svete nebesa. ^ Prosimo pa, preljubi moji in predragi ! prosimo lju- Boga, da bi naše merzle serca ogrel z ognjem svoje svete ( ' ZI| i in nas vnel, da z vso skerbjo se poganjamo za svojo Pravo i 11 večno srečo; da živimo po Jezusovih naukih in si Keršamtj nauk V. p. II. 23 346 bogatimo svojo dušo z lepimi čednostmi, da bomo tudi mi vredni svetih nebes. — O ve, z Jezusovo kervijo tako drago odkup- ljene duše! vernite se pod Jezusovo bandero, spoznajte, kaj j e volja Božja, kaj vaš namen; zato: »Iščite naj poprej Božjega kraljestva in njegove pravice, i 11 vse to vam bo priverženo!" Amen. XXV. Keršanski nauk. 2. Sam sebe zatajevati. Bog v svoji neskončni ljubezni je človeka vstvaril, da bi po kratkem bivanji tu na zemlji se ž njim na vekomaj veselih Zato naj človek ves čas svojega življenja tu na tem svetu Bogu posveti; kajti to časno življenje je cena neskončne večnosti. Zato naj bo vsako leto obernjeno v Božjo čast in v zveličanje našo duše; ja vsak dan naj bo ena postaja bližej svetega raja. Kar bomo tukaj sejali, to bomo tamkaj želi. Kaj nam je početi, kako in kaj sejati, da bomo obilno in dobro želi? „V vseh rečeh se skaz ujmo Božje služabnike v veli' kem poterpljenji,“ opominja nas sv. Pavel. (II. Kor- 6, 4.) In naš Zveličar Jezus Kristus pa na ravnost pravi: »A ko hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam sebe.“ (Luk. 9, 23.) Zatajevanje samega sebe je pa ravno ena tistih dolžnost, ktere Jezus svojim učencem posebno priporočuje. Tudi mi ho¬ čemo danes premišljevati to lepo keršansko dolžnost. Zato m e danes zvesto poslušajte od zatajevanja samega sebe; in to toliko bolj, ker je ta ena najimenitniših in naj potreb- niših keršanskih dolžnost. Odgovoril vam bom zdaj na vprašanje : 347 2. K a j s e p r a v i samega sebe zatajevati? a) Kaj se pravi sploh zatajevati? Zatajevati se pravi, človeka ne poznati, kakor da bi ne hotli od njega nič vedeti, so delati, kakor da nas nič ne skerbi, da nam ni nic mar zanj. Tako je zatajil Peter svojega Gospoda in učenika, ki se je delal, kakor da bi ga ne poznal in je celo rekel: Jaz ne vem, koga misliš; jaz ne poznam tega človeka. Sam sebe toraj zatajuje tisti, kdor dela in se obnaša, ka¬ kor da bi sam sebe ne poznal, sam od sebe nič vedeti ne hotel. Vzdignejo se v tebi hudobne misli, želje ali strasti, ki so same Da sebi že hudobne in te le v greh zapeljujejo; zatajil boš sam se be, ako jih nič ne porajtaš, se delaš, kakor da bi še ne bile De. Ali pridejo in te nadlegujejo misli in želje, ki same na sebi niso pregrešne, pa te od dobrega odvračujejo, kakor so vse raztresivne misli pri molitvi; zatajil se boš, ako jih pustiš, kakor da bi jih ne bilo in moliš naprej z zbranim sercem. Ali prihromijo hude skušnjave ali te nadlegujejo hudobni ljudje, ki te s svojim prilizovanjem v hudo potegujejo, mikajo, ti slastno veselje, radostno vživanje obetajo; zopet se boš zatajil, a ko se obnašaš, kakor da bi tacih skušnjav ne čutil, kakor da k' zapeljevanja ne vidil, ne slišal. Spet drugoč ti je spolnovanje kake dolžnosti težavno, celo britko, nasprotnost velika, treba je tr Dda in pota; zatajil se boš, ako na te težave in nasprotnosti D'č ne porajtaš in storiš, kar ti je dolžnost, kakor bi nič tež- ke ga, nasprotnega ne bilo. Ali ti si v bližni grešni priložnosti; ako v greh privoliš, se ti"kaže dobiček in radost; težko ti de, se 'očiti, težko, se anati dobička; glej zatajiš se, ako ne gledaš dg na dobiček ne na prijetnost, ne porajtaš niti britkosti, da se m °raš ločiti niti ti ni mar za škodo in nesrečo, ki jo moraš kerpeti ter zapustiš nevarnost, ako ti je tudi še tako hudo. ^ <>re kiti se ti ponujajo veselice, ki same na sebi niso ^hudobne, 23 348 te vabijo v družbe, ki zo poštene, ali vendar veš, da serce mehkužijo in duhovno moč tlačijo, kakor pravi sv. Avguštin, da je vselej slabeji prišel iz družbe, kakor je poprej bil; glej zopet sam sebe zatajiš, ako si odpoveš tako razveseljevanje. Iz tega bomo zdaj lahko spoznali, da sam sebe zatajevati, se pravi: Svojim hudobnim mislim in željam ne streči, na- sprotnosti in truda v spolnovanji dobrega se ne zbati, zavživanje in sladnosti pregrehe zaničevati, ločitev od greha lehko prenašati, ja celo pripuščenega se zderžati, kakor da bi nič na tem ležeče ne bilo. Ali z malimi besedami: „Ne želeti, ne storiti, kar naša spačena natora tir j a; ampak le to, kar je volja Božja. Ta neprizanesljiva ojstrost, ne marati ničesar, kar nas od dobrega odvračuje in k hudemu nagibljuje, to je tista dolžnost, ktero Jezus še posebno priporoča svojim učencem rekoč: „Ako hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam sebe.“ (Luk. 9, 23.) b) K o 1 i k o t e r o je zatajevanje? Že to kar sem zdaj povedal, nas uči, da je zatajevanje dvojno. Notrajno in zunaj n o. Notrajno je zataje¬ vanje, kader človek strahuje svoje hudo nagnjenje in poželjenje, kader zatira poželjivost, lakomnost, nečistost, jezo ali druge na¬ pake, ki se vzdigujejo v našem sercu. Ako, na primero, te kdo razdraži, te kaj vjezi, ti pa tega ne porajtaš, ne storiš, kamur te strast mika in vleče, storiš, kar je po Božji volji, in i' e storiš, ne želiš svojemu razžalniku nič hudega; glej ti imaš notrajno zatajevanje. — Ako vidiš, da tvojemu bližnjemu s 0 dobro godi, mu vse po sreči gre, ti pa si v marsičem nesrečen, in huda misel, černa nevoščljivost se vzdiguje v tvojem sercu; ti pa jo zadušiš, in svojemu bližnjemu vse dobro iz serca pri' voščiš, ti se notrajno zatajuješ. — Ti od svojega bližnjega kaj slabega, kaj hudega zveš, ali sam vidiš nad njim; mika te, da 349 bi drugim povedal in ga tako počernil; pa se premagaš in ni¬ komur nič ne praviš, pa se zatajiš. — Mika te mesena jed o Prepovedanem času, mika te veselje v drušini, pa take želje zadušiš, in se zatajiš. — Lep zgled tacega notrajnega zataje¬ vanja nam je sveti Vincenci, ki je v tej čednosti tako dalječ Prignal, da je vse svoje misli in želje, svojo voljo in svoje nag¬ njenje tako svoji pameti podvergel, da se je obnašal, kakor da bi njegova natora k slabemu nagnjena ne bila. Zato pa tudi nam ta sveti mož priporoča zatajevanje in pravi: »Prizadevaj s i, da zatajiš popolnoma svojo voljo; tako ne boš v nobeni reči po svoji volji ravnal, kar je le mogoče; kajti človek je toliko popolniši, kolikor manj svoji volji streže, in kolikor bolj po Božji volji dela. “ Z u n a j n o zatajevanje pa je v tem, da človek v pravi berzdi ima vse svoje zunajne čutila, to je, da ne privoli očem, nšesu, jeziku in drugim čutilom, kar bi jim za voljo bilo in bi nas v greh pripeljalo. — Kristjan! ne pripuščaj vsega svojim očem. Oči so vrata, skoz ktere gre pregreha v človeka. Zaperaj b)raj te vrata. Sv. Alojzi je bil dve leti blagnič španske kra¬ jce, pa ni pogledal nikoli njenega obraza. Zato veliko zate- vanje njegovih oči mu je Bog dodelil posebno milost, da nikdar nečistih skušnjav imel ni. — Ako bi slišal, kaj se tu ali tam S°di ali govori; ali si v druščini, kjer imajo slabe, pohujšljive, nespodobne pogovore ali pojejo pregrešne pesmi, ti pa se za- byiš, da poslušati nočeš; tako svoje ušesa zatajuješ. Sv. Vincenci je dobro vedel, kako dopadljivo je Bogu tako zatajevanje; zato še tacih reči poslušal ni, kar bi bil lahko brez greha poslušal, m sicer zato ne, da se je v bolj nevarnih priložnostih ložej za- Kdor pa svojih ušes nikdar ne zamaši, slišal bo marsikaj, kar bo ranilo njegovo serce. — Ako prerad govoriš in si se z j^ikom že večkrat pregrešil; bodi pazljiv in ne govori nič ne- 350 potrebnega; premisli poprej, da ne boš žalil niti Boga niti bliž¬ njega svojega; kajti nihče ne vpraša; Kdo je to molčal ? le to pa poprašujejo: kdo je to govoril ? Nek človek, ki se je veliko z jezikom pregrešil, je prosil svojega spovednika, da bi smel nositi spokorni pas. Spovednik pa, moder ki je bil, je položil svoj perst na usta in dejal: To bo naj boljši pas za te, da boš zvesto zavaroval svoj jezik, da po njem nič hudega ne pride v serce. — Ti morebiti preželjno hrepeniš po dobri jedi in pijači; ne pozabi, da človek ni na svetu zato, da bi le jedel in pil; in bolj ko rediš in paseš svoje telo, bolj te bo v grehe za¬ peljevalo. c) Kako si bomo pa to imenitno čednost pridobili? Naj pervo je, da svoje hudobno p o ž e 1 j e n j 6 • prav s p o z n a m o. Kdor sam sebe ne pozna, se tudi poboljšal ne bo. Mladi puščavnik se je svoje dni staremu puščavniku po¬ hvalil, rekoč: „Oča, meni se zdi, da sem pravičen, in da mo Bog rad iina. u Starček s sivo glavo pa mu pravi: „ Onemu, ki svojih grehov ne spozna, se veduo zdi, da je pravičen; kdor pa svoje grehe premišljuje, ktere ima, tega ne bo mislil." Sv- Frančišek Borgia je vsak dan po dve uri sebe premišljeval 1" posvetil se je. Poprašaj, poprašaj tudi ti samega sebe in pr e ' gleduj, kaj ti na potu popolnamosti naj bolj opovera? Kaj ti naj večkrat slabega na misel pride, ko si sam ? Kaj bi ti dosti¬ krat rad storil, ako bi greh ne bilo in bi se Boga in ljudi n 0 bal? Ktero zapoved naj večkrat prelomiš? Kaj ljudje od tebe govore? Kaj te naj bolj zbode, ako ti kdo v misel vzameš Glej, in to je tvoj naj bolj nevarni nagon, to je tvoje naj huj 0 poželjenje, zoper ktero se moraš bojevati, ktero moraš zatajevat* tako dolgo, da ga premagaš. „V s a k je skušan, k e d a r j e o d s v o j e g a p o ž e 1 j e n j a vlečen i n v a b 1 j 0 n ' 351 Potlej, ko požel j en j e spočne, rodi greh; greh P ‘A, ko je storjen, rodi s m e r t.‘ (Jak. 1, 14, 15.) Glej, da poželjenje v tebi spočelo ne bo, da ga zatajiš; kajti poželjivost je vir, je začetek greha. Poželjivost človeka zapeljuje v greh, kakor nečistniea; potem, če se ž njo peča, če vanjo privoli, in se tako rekoč združi ž njo, pride iz te hudobne zveze sad, to je greh. Cerkveni učeniki razločijo tri stopinje v skušnjave: naj pred poželjivost vabi; potem imata um in volja llaf l tem dopajanje in slednjič pride popolno privoljenje. Še le 2 drugo stopinjo se greh prične. Zato glej, da svoje slabe na¬ gone dobro poznaš! Ko jih pa enkrat poznaš, veš kteri te naj večkrat in naj °zej v gr e h zapeljejo; potem pa skerbi, da te svoje slabe nag- "Jenja hitro, prav v začetku pokončaš; dokler so še "'ajhne, se še vkoreninile niso. Mlad puščavnik popraša svojega ^onika, kako bi premagal hudobno nagnjenje svojega serca? urček mu ukaže, da zdere malo drevesce. Lahko, z eno roko izdere s korenino vred. Zdaj mu veli izdreti veče drevo; 1 dobro je vkoreninjeno; ne more ga sam; pokliče tovarša, da pomaga. Pelje ga še k drugemu, močnemu drevesu, pa vsi arši nič niso mogli. „Taka je s hudimi nagoni našega serca, u .. 1 J e stari puščavnik. Dokler je nagnjenje še majhno, nad /J' ai dopadenja še nimamo, se še vkoreninilo ni, lahko ga pre- gamo, iz serca izrujemo, ako si kolikanj prizademo. Ako pa 11110 , da se razraste in “vterdi, neizrečeno je težavno, ga zatreti. jači ^°^ mo Praoče. V začetku poželjenje po nepotrebni pi¬ ker velik0 > ni kilo m °čno, lahko bi ga bil zatajil; ali ; a e ^ a ni storil, je poželjivost vedno huja, in malokteri pi- ec se spreoberne. 352 O blagor človeku, kdor sani sebe zatajuje: Sv. Gregor pravi: „Kralj je vsak, ki vse nagnjenja svojega serca po volj 1 Božji ravna in jih tako v strahu ima. Pamet, od Boga raZ' svitljena, je njegov sedež, in vse njegove želje in nagnjenja s° mu podložni, ter vsa v svoji oblasti ima. Dušni mir zavživa* in vse svoje notrajno poželjenje sodi, kakor se spodobi in J e prav." O kako srečno je tako kraljestvo! Pa tudi častito j 6 ’ Sv. Krizostom pravi: „ Davno tako častivreden, ko mogočo 11 kralj, ki ima zlato krono na glavi, je vsak človek, kteri z dtt' hovno močjo strahuje svoje pregrešne nagone. Kralj gospoduj 6 čez mesta, ljudstva in vojske; zatajevavec pa čez zavid, j® 20 ’ lakomnost, nečistost, in kar je drugih pregrešnih strast njeg°' vega serca." d) Komu je zatajevanje potrebno? Vsem in vsacemu je zatajevanje potrebno; kajti vsi ima # 0 vedno vojsko s svojim lastnim mesom, s svetom in s hudobi) 1 # duhom. Ako hočemo premagati in nočemo v greh in sram 0 *'® pasti, moramo krotiti neredno poželjenje, ter ga podvreči svoj 1 pameti, to je, zatajevati se moramo. Čuden mož je bil v stal 1 zavezi Samson. Oslovo čelust je popadel, pa je tisuč sovražniki ž njo pokončal; sam sebe pa premagati ni znal. Premagala je nesramna Dalita, izdala ga je sovražnikom, ki so ga vk* 6 ' nili, mu oči izkopali in žalostno umorili. — Pobožen, svet #°^ je bil David. Bog sam ga imenuje, da je bil mož po v 0 ** 1 Božji. Svojih oči premagal ni, in postal je velik velik grešnik) prešestnik in ubijavec. — Moder je bil kralj Salomon, ni mu bilo enacega. Zapeljivke so ga pa omamile, da je zapus 1 pravega Boga in je malikovati začel. — Mogočen vojvoda J e je bil Aleksander, Macedonski kralj, ki je premagal toliko k 11 * 1 Ijestev, da mu je svet skorej pretesen bil. Svoje pijanosti pa premagati mogel; preopil se je in v naj lepših letih za# e 353 Ravno taka se godi tudi nam, ako sami sebi ne premagujemo, fl e zatajujemo. Petere čutila so tiste vrata in okna, skoz ktere pride so vražuik v naše serce ter ga spridi, ako so te okna prederzno odperte; ako jih skerbno ne zaperamo. In vsak ima v sebi po- željivost, ktera človeka nagiblje in vabi, mika in sili v to, kar Je čutilom prijetnega, če je tudi še tako pregrešno. Te pože- Ijivosti pa noben ni prost. Tudi sv. Pavel se pritožuje in pravi. »Vem namreč, da v meni, to je, v mojem mesu, dobro ne p r e b i v a.“ (Rim. 7, 18.) In zopet pravi: »Meso Poželjuje zoper duha, duh pa zoper meso; ta dva sta uamreč eden drugemu zoper.“ (dal. 5, 17.) Poželjivost se vstavlja boljši duhovni misli, ta pa uni, kajti obe ste si nasproti; in ravno zato ne smemo vsega storiti, kar bi radi, ker utegne huda poželjivost našo voljo prevariti in voditi. Poželjivost nam kaže to ali uno prijetno, ki se našim čutilom močno prilega, nam veselje, časno srečo ponuja. Duh pa nasprotno pravi, da je to ali uno res prijetno in sladko, ak pregrešno je, Bog to prepove. Tako imata meso in duh vedno vojsko. Ktero bo premagalo? S kterim bomo potegnili? Rveljubi! po mesu nikdar ne ravnajmo, po mesu nikar ne ži- kajti popačeno je, in kdor poželjivosti streže, pogubljen ko. Sveti Duh terdi to že po Mojzesu: »čut in misel člo¬ veškega serca sta nagnjena k hudemu, pravi (R Mojz. 8, 21). Kdor se po njih ravna, zaide v greh in po §vehu v pogubljenje. In sv. Pavel priča, da v velike hudobije obrede, kdor po mesu živi, ter pravi: »Dela mesa pa so z n a n e: in te so: K urban j e, nečistost, nesram- Uos t, razvzdanost, malikovanje, zavdajanje, s °vraštva, zdražbe, zavid, jeza, boji, kregi, raz pertja, nevoščljivost, uboji, pijančevanje, 354 požrešnost in kar je temu e n a c e g a. Od taci* 1 del vam napovem, še pravi, da, kteri take reč 1 delajo, ne bodo kraljestva Bož j ga dosegi i*" (Gal. 5, 19—21.) Bosti očitno nam pove sveti apostel, da p° mesu ne smemo živeti, ako hočemo v nebesa priti; ampak p° duhu se moramo ravnati in se zoper poželjivost vojskovati. Kdor pa hoče po duhu živeti, mora sam sebe zataje' vati, svojo poželjivost krotiti; kakor sveti Pavel, ki pravi: Jarem svoje telo in ga v sužnost deva m, d a ....nebomzaveržeu. (I. Kor. 9, 27.) če je pa s v - Pavel pri vseh svojih posebnih gnadah, ki jih je bil prejel, mertviti svoje telo za potrebno spoznal, da bi se ne pogubil, kdo se sme nadjati, da bo zveličan, ako mehkužno, slastno, p°' svetno živi ? V tem zatajevaji in mertvenji se pa človek ne sw e nikdar nikoli vtruditi, ker tudi meso nikoli ni ugnjano ter se vedno vojskuje zoper duha. Sv. Vincenci pravi: „Ko bi že 'i> eno nogo v nebesih bil, pa bi zatajevanje samega sebe opustil, ravno takrat bi v nevarnosti bil, se pogubiti, ko bi mislil drugo nogo v nebesa stopiti." Zatajevanje je torej potrebno vsem; kajti vsem Jezus pravi: d Kdor hoče za menoj priti, naj zataji sam sebe. (Luk. 9, 23.) Potrebno je pravičnemu, da ne greši; tud* v njem je zmiraj huda poželjivost, nagnjenje k grehu, ktero hitro in urno raste in vedno močneje prihaja, ako se mu ** e nasprotuje in lahko najsvetejšega človeka v greh pripravi. ^>v- Jakob pravi: „V s a k je skušan." (1, 14.) Prav noben žft človek tega ni oprosten; tudi pravični ne. Zato se pa tudi vsak vojskovati mora zoper to meseno poželjivost. Ako bi kdo ^ tako visoko stopinjo pravičnosti in svetosti bil dosegel, ni P ra ' vičen ostal, ako se ni vedno vojskoval. Žalostni zgledi te res- 355 lllfie so nam Savel, David, Salomon, Judež Iškarjot in veliko dr ugih. Zatajevanje je grešniku potrebno, in to še bolj kakor dru gim; kajti v pregrešnem sercu je poželjenje močneje kore- 111116 pognalo zavoljo že storjenih grehov. Svojo slabo, popačeno ftatoro je grešnik še bolj popačil, še bolj spridil; zato se mora ' 'ko bolj zatajevati; enkrat da se vrednega stori pomoči, gnade ° z J e , brez ktere ne more nič dobrega storiti; potem, ker brez Zaa jevanja ne bo spreobernil svojega življenja; drugače pa se Zveličati ne more. Zato mora grešnik opustiti priložnost v greh Vse , kar je še druge pohujševalo, ter mora neprenehoma na- ^ ro, i ( ' f dati svoji poželjivosti, s ktero je Boga žalil; akoravno Iu u to še tako hudo bilo; akoravno bi mu to veliko truda Prizadelo, ali ga celo v časno škodo pripravilo. Zatajevanje je pa tudi spokornikom potrebno, da Pridobljene pravičnosti ne zgubijo. Telesna bolezen zapusti v člo- 11 slabost, ktera ga lahko nazaj v bolezen pogrezne, ako se Ve k škodljivega ne aua, skerbno ne varuje; tako tudi dušna ° ezen popušča za seboj škodljive slabosti, ktere človeka na- e J° ter ga v nove padce potisnejo, ako ni poboljšani grešnik ^ en , a ko ue čuje nad poželjenjem svojim in se neprenehoma J Zata juje. Sv. Pavel se je bil resnično spreobernil; ali vendar ^J e vedno pokoril in svoji volji nasproti delal. On sam pravi: *^ e rtvenje Jezusovo vedno na svojem telesu Q ^ r °g nosimo, da se tudi življenje Jezusovo !* n 0 Pokaže v naših telesih.* (II. Kor. 4, 10.) 1111 a l je svoji volji po podobi terpečega Jezusa, da bi njemu Uoma podobno živel. Popol 2 e ijiv^ udl Im VS ' Se zata J evati nioramo. Vsi se zoper svojo po- ^ vojskovati moramo, ako hočemo kdaj zveličani biti. 1 J e pametnemu očetu potreba vse resnobe, da vkroti 356 razposajanega sina svojega, ter mu ojstro zapove: „Ti mor 8 * storiti, kar ti zapovem. Nič ne bo zdalo niti jok, niti vp^J 6 ’ niti razsajanje tvoje!" Tako moramo tudi mi storiti, da p re ' magamo poželjivost svoje. Biti mora, naj velja, kar hoče! Cd°» ako naše poželjenje ravno nič pregrešnega ne zahteva, moram 0 večkrat nasprotovati, da se v zatajevanji vadimo. Glejte MarjJ 0 prečisto Devico, kako se je zatajevala; nezmerno bolečino je t° r ' pela, ko je gledala svojega križanega sina Jezusa, in vendar J 6 stala pod križem, pripoveduje sveto pismo. Popolnoma vdan° s v voljo nebeškega Očeta in materna nezmerna ljubezen nj eIllt do nas ubozih grešnih ljudi je premagala bolečino njenega ® a ' ternega serca, da je stala pod križem. Kdor se v pripuščen eI11 nič ne premaguje, tudi v pregrešnih rečeh se premagati ne °° mogel, in ne bo nikoli dosegel tiste moči, tiste urnosti, da ' 51 mikavne skušnjave, radostne sladnosti lahko zavergel, in Tako je storil ljubljenec Jezusov, sv. Janez evangelist, ter 111 bežal, ko drugi apostelni, ampak z zvesto ljubeznijo je saBJ ostal pri Gospodu in učeniku svojemu, ter ga je spremil cel° pod križ. Tako moramo tudi mi večkrat zakriti, zatajiti ^ ,u tila svoje. Poglejmo Jezusa samega. On, v vsem naj lepši zgled, Iia '°j očitno kaže, kako potrebno nam je zatajevanje. Ni le priporo 011 in zapovedal nam, da se zatajevati moramo, ako hočemo ' L njim priti; on sam se je zatajeval vse svoje tukajšno življenj 6 ' Lahko bi bil zložno živel, obilno premoženje in jpostrežbo i® 6 ^ lahko v palačah se gostil, mehko oblačil, se okoli vozaril; ll glejte! z volil si je uboštvo, hranil se revno, postil se ojs^j premolil cele noči, počival na terdi zemlji, hodil je peš, obla se priprosto, stregel si sam, ni imel nič svojega. Ni bilo g ifelP v njem in raji je na križu umeri, kakor bi bil pravico zamol^ Zato nam pa tudi on sam pravi: „Ako te tvoje desn 357 °kopohujša, izderi ga in verzi ga od sebe; Z a k a j boljši ti je, da eden tvojih udov pogine, ^ a kor da bi celo tvoje telo v pekel verženo 1 ^In ako te tvoja desna roka pohujša, od- Se k a j jo in verzi jo od sebe; zakaj boljši ti ^ e ’ da eden tvojih udov pogine, kakor da bi 2 e] ° tv oj e telo v pekel verženo bilo." (Mat. 5, > 30.) To je: Ako te kaj, kar ti je tako ljubo, kakor tvoje s no oko, ali desna roka, v greh napeljuje, odtergaj se s silo ? tistega; kajti boljši je, terpeti tudi največe časno zgubo, ? 0r pa večno pogubljen biti. Grlejte, preljubi kristjani moji! Ua Za ^° S ^’ * JI ' ' e svojega serca ne navezovali na ta svet in kar DeČImern ° S t n i egovo; 111 ' se moramo odpovedati tudi temu, J e našega, kar nam je najljubše; ja še več: odpovedati se aamo celo sam sebi. „Kdor se vsemu ne odpove, kar je nje- De m ° re kiti moj učenec," pravi Kristus. Pa ne le to, sebe« U ^^ ' ”^dor hoče za menoj priti, naj zataji sam pi"iv' P ° SluŠajte ^ a J P rav i sv - Gregor k tem besedam. „Tam ^ Vl Jezus, da se moramo odpovedati vsemu, kar je našega, r t )a P r avi, da se moramo celo odpovedati, zatajiti samega sebe. žav ^ a * {0mu ni ravno težavno, zapustiti, kar ima; prav te- kilr človek pa, ^ g y^. ® a posnemati hočemo, je Gospod zapovedal, da se vsemu i tlla u ^Povemo; kajti vsak, ki se za vero vojskovati hoče, S y e ^ Se bojevati s hudobnimi duhovi. Hudobni duhovi pa na tem 4 j (o SVo Jega posestva nimajo; goli se moramo z golimi vojskovati. Uaj Se °^ e Cen z nagim ruje, prej ga bo ta na tla poderl, ker ima r rie jj , a se ^'> za kar ga lahko potegne. Kaj pa je vse poze- ,s 0 drugega, kakor nekaka obleka telesu? Kdor toraj se v * ,0 J s hudičem , mora svoje oblačila (časno imetje) od- P a je zapustiti samega sebe; kajti ni tako težko zapustiti, nna, prav težko pa je zatajiti, kar človek je. Nam Pod 358 ložiti, da ne omaga. “ Tako nas uči sv. Gregor. Tako nam J e naš Zveličar Jezus Kristus sam pokazal in nas učil, kako p°' trebno je nam vsem vedno zatajevanje samega sebe. In vsi svetniki so nam zapustili prelepe zglede, kako zatajevati moramo, ako se hočemo kdaj ž njimi pri nebešk 61 " Jagnjetu veseliti. Naj vam le kaj malega v misel vzamem. škof Gotfrid je bil imenitne, žlahtne hiše, pa že v svoji m^' dosti je berzdal svoje čutila in mertvil svoje telo. Večkrat sl je prikratil jedil, da jih je med uboge razdelil. Molitev mu J e bilo najljubše delo, dostikrat je vso noč sveta premišljevanj 3 imel. Nek dan mu pripravijo malo bolje jedila, ali ni mu bil® za voljo, pritožil se je, rekoč: „Mar ne veste, da se meso u aSC vzdiguje, ako se mu streže?" Živel je po nauku svetega Pavl 11, ki pravi: »Hodite po duhu, in ne bote želj m« 8 * spolnili, zakaj meso poželi zoper duha; duh pa zoper meso." (Gal. 5, 16, 17.) Zato je krotil svoj^ meso s poželjivostjo vred. — Sv. Lovrenc Justinijanski je dan prišel med ljudi, kteri so ga zasmehovali. Ko ga je tovarš že poprej na to opomnil, dejal mu je: »Le pojdiva ¥ da si zasramovanja nabereva. Nič še nisva storila, ako sva svetu le z besedo odpovedala; danes morava pa pokazati." — Ko so pobožnega starčeka vprašali, »ek to dejausk 0 kteri je ^ in stermi pot v nebesa? jim pravi: »Zatajevanje samega je tisti težavni pot, po kterem tako malo ljudi hodi. Ako ^ češ po njem hoditi, moraš si silo delati, da nikdar ne ubo£ svoje pregrešne volje, ampak storiš le to, kar je po ^ volji." e)Kajnamzatajevanjekoristi? Pravo zatajevanje nas pripelje k resnični svetosti- Frančišek Zalezi pravi: »Kolikor manj je v naših dejanjih u lastne volje, toliko bolj je naše dejanje dobro, terdno, poh° 359 111 Bogu dopadljivo in nam v zveličanje.* In to gotovo, da se sv etost po zatajevanji sodi in meri. Drugič je zatajevanje naj ložeji pa naj boljši p Tipn¬ ih 0 6 e k, s kterim človek zbriše časne kazni, ktere si je na- °P a l s svojimi grehi. Sv. Janez od križa pravi: „ Milovan ja Vr edna je nevednost nekterih kristjanov, ki si nakladajo nespa¬ metne pokorila in opravljajo ojstre spokorne dela, pa po svoji Mji; in v to stavijo svoje zaupanje ter mislijo, da se bodo , a 0 P°svetili. Ko bi si na pol toliko prizadevali, da bi vkrotili piomagali svoje slabo nagnjenje, pa bi si v enem mescu ' pridobili, kakor si pridobijo veliko let z vsemi svojimi Pokorili. * Zatajevanje pospešuje vse lepe čednosti. Človek akor sadno drevo, ali kakor vinska terta. Umetni sadjorejci rezujejo svoje drevesa in terte, da obilno sadu obrodijo. In Ve *>o le tisti veliko lepih čednost si pridobil, ki se skerbno ja Ponižnost, poterpežljivost, krotkost, čistost, zmernost, Vse l e P e čednosti se pridobijo z zatajevanjem samega sebe. flor SA UO r»«_!_• r I 1. I v. 1 y . .1 %3ti Se pa zatajevati noče, gotovo nobene keršanske čed¬ nima. T 0 ,^ ata J eva nje nam kaže pot v svete nebesa. Sveti kroti^ ^ em Pčan P ray i: „Kolikor bolj se z zatajevanjem meso trejo v m<>r ' ’ večo moč duh zadobi, da se ložej in hi- 2at ' P 0VZ( Dguje. “ In to že veste, da Jezus sam tirja J e vanje, ako hočemo k njemu priti. taju' • a .° Š ° se P a Dnli zatajevali vsi svetniki Božji in se za¬ je j? 0 . ( l a,| današni vsi pobožni kristjani, dobro vedoči, da ak 0 , ajevail j e bistevno potrebno, ako hočemo v gnadi Božji biti, Duh g eDW P°P°jnamost doseči in enkrat večno srečni biti. In v k) er j v človeškem sercu množi svoje gnade v tisti meri, 11 človek sebe zatajuje. To je gotovo, da svetniki, ki so 360 že tu na zemlji posebne milosti sprejemali, so hodili po p^ u više popolnamosti, bili so tudi v zatajevanji vsi goreči, ter so z neprizanesljivo ojstrostjo sebe imeli. To vse nas pa preprič^ 1 mora, da, ko nam naš nebeški Zveličar Jezus Kristus zataji vanje samega sebe toliko priporočuje in zapoveduje, nam gotov 0 priporočuje in zapoveduje naj boljši pripomoček, pridobiti si p°' trebne čednosti. Da bote to dolžnost, ktero nam Jezus toliko priporoči^ tudi zares spolnovali, vam še enkrat tudi jaz tole priporočalo • Ljubi moj kristjan ! Ne privoli vsega svojemu s e r c u > kar poželi, in vedi, da svojega serca tu na zemlji ne boš niko^ 1 nasitil. Za Boga je vstvarjeno in ne bo poprej mirovalo, da v Bogu počivalo. In zato glej, da bo v Bogu počivalo. privoljuj mu toraj nič, kar Bog, pamet in vest prepoveduje- tudi kaj pripuščenega si pritergaj , da boš nepripuščeneinn ,se ložej odpovedal. Č u j nad svojimi čutili, da te skušnjava ne zai° z ^ ako se te pa loti, precej v začetku jo premagaj, dokler J e lahko. Saj se tudi iskra lahko zaduši; ogenj pa, ki l e streho vdaril, se težko pogasi. Hude misli, pregrešne w j. urno zateri in skerbno se ogibaj vsake naj manjše priložc 0 - v e *■ v greh. Veš, kaj pravi sveto pismo: »More skriti ogenj v svojih neder j ih, da 1 i č bi se »J' govo oblačilo ne vnelo?" (Preg. G. 27.) To jo • g mogoče, da bi človek slabe misli v sebi skrival, in * 31 iz taistih hudobija ne vžagala in očitno ne pokazala. Zato in ČUJ pa tudi moli in prosi vedno Boga za pomoč; saj Kristus pravi: u j t e in molite, da ne pridete skušnjavo." (Mat. 26, 41.) 361 Prejemajte pogosto svete zakramente, posebno naj svetejši 2a krament Kešu j ega Telesa, ki hudo nagnjenje v nas manjša, In llas v dobrem poživlja in krepča. Ne bodi pa ljubi moj! v nobeni reči prenagel; dokler ne poznaš, od kod je tvoje nagnjenje in kam te popelje; kajti a bko se hudoba skrije v podobo dobrega angelja. Huda jeza Za kriva v plajšč pravičnega serda, lakomnost pod odejo po- e Dne skerbi za stare leta, nečistost pod zagrinjalo nedolžne Praznosti; in človek oslepljen nevedama zabrede v grozovito ezno gerdih pregreh. Še celo v zatajevanji bodi previden; ^ 1 to se lahko presili, da ni več čednost, da je celo greh. a Primero, ako bi bolen se toliko zatajeval, da bi ne iskal a °bene pomoči, bi ne jemal nobenega zdravila, bi le hiral in Ulfter l 5 ali, ker težko delo imaš, pa bi se presilno postil, da bi Sv °jih dolžnost opravljati ne mogel. Bodi goreč v zatajevanji, P a n e nespameten. Kar ni prav, več škoduje, kakor koristi. Zato se ozeraj vsaj tje v večne nebesa in gledaj tam pre- , e 2 £tode zatajevanja in posnemaj jih. Ako se od njih naučiš, _ ‘ se ’ 3e prav zatajevati, srečen boš tukaj in tam. „K d o r ^ a d svojim sercem gospoduje, je boljši, kakor to ki mesta premaguje," pravi sv. pismo. (Preg. z ’ 32.) He pozabimo, da Jezus pravi: „Ako kdo hoče menoj p r iti ? naj zataji sam sebe." (Luk. 9, Amen. XXVI. Keršanski nauk. Svoj križ nositi. s kajo kakor majajo po dobravah drevje hudi vetrovi; tako sti- 11 a zemlji ljudi raznih britkosti valovi. Pogosta je žalost K *rt&n«ki nauk V. p. 11. 362 Za pretečenim, ki je minilo; obilen je strah pred prihodnjim, k< nas še čaka. Prav je imel Job, ko je rekel: „ V o j s k a J 0 človekovo življenje na z e m 1 j i.“ (7,1.) Ni zadosti) da nas napadajo neredne poželjenja in hudobne strasti, kakor priseženi sovražniki naše duše, ktere moramo v svojem sercu zatajevati in premagovati, ako hočemo biti učenci Kristusovi, ak° hočemo enkrat k njemu priti v sv. nebesa. To še ni vsa nas& vojska. So še mnogotere britkosti in težave, ktere človeka vedno obsipljejo, ter mu življenje pozemeljsko grenijo. In vse to terp' Ijenje mora kristjan sprejeti ter nositi, naj si bo še tako grenko in britko; kajti tudi njegov Božji učenik je voljno nosil kr$ in je celo umeri na križu! In kakor čversta in močna korenin 3, obvaruje drevo, da ga ne podere hudi vihar; tako voljno p re ' našanje križev, terdno izročenje v voljo Božjo podpira človeka da pod brhkostmi ne omaga, da v dobrem stanoviten ostane- Križ imenujemo vse britkosti in težave, vse nadloge in žalosti tega sveta. Križ pomenja vse terpljenje, ktero zam° re zadeti človeka v tej solzni dolini. To je pa tisto sveto, P re ' častno ime, ki bo še veljavo imelo, ko bo pošlo vse minlj lT °| ko bodo prazni glasovi vse druge imena, pred kterimi se zd a J svet nečiraerno priklanja. Tedaj terpljenje sedajno, ktero zavolj 0 Jezusa prenašamo, ali si ga zavoljo njega še sami prostovolj n ° nakladamo, vse to je križ Jezusov. To prelepo ime dajejo vSl ljudje pozemeljskim nadlogam; in Gospod sam jih tako i® 0 . nuje, ko pravi: „A k o hoče kdo za menoj priti, n ft J zataji sam sebe, in vsak dan svoj križ z a d e n e ’ in naj gre za menoj." (Luk. 9, 23.) Danes teden sem vam razložil, kako moramo sami s^ e zatajevati, ako hočemo biti učenci Kristusovi; danes pa vaD) želim dopovedati, kaj se pravi: 3. Svoj križ nositi. 363 a) „K r i ž“ , sem že rekel, imenujemo vse, kar je naši in našemu telesu težavnega. In o premili Bog! kako mno¬ goteri so ti križi! Sleherni dan nam svoje križe prinaša. Celo Daše življenje je tako rekoč s križev sostavljeno, je nepretergana ra )da britkost in nadlog; križ se s križem objema. Ako imamo kako veselo uro, že britkosti priderejo in nam veselje ogrenijo. Zdaj nas obišče bolezen, ki očeta, ali mater, brata ali sestro na Posteljo položi; zdaj neusmiljena smert pobere ženi moža, možu ^no, otrokom starše, drugim znance in prijatele. Tukaj razsaja U( ta živinska kuga; tam, se sliši, je pobila toča, je pogorelo Vse - Kmalo nam posmodi suša polje, kmalo nam škoduje preveč v °de. Temu goljufni lakomnik stori krivico, unemu brezvestni tat pokrade, kar ima. Tukaj pripravi strupeni jezik človeka ob čast i n poštenje; tamkaj mu kdo zeleno zavida časno srečo. Danes DDanjka potrebne obleke in vsakdanjega kruha; jutre je zadnji ‘ Ul ’ da se poravna zastarani dolg. Ta ima žalost in skerb z Orodnimi otroci, ta sitnost s posli, razpertijo v zakonu, prepir ln P ra vde s sosedi. Komu pa je mogoče pregledati tamno glo- 0 mo človeškega serca, kjer skrito pred svetom toliko grenkega P e t lz dveh delov obstoječ križ; so le britkosti in težave, Dadloge in terpljenje tega sveta. In ko nam pravi: „K d o r z 0 ^ e za menoj priti, naj vsak dan svoj križ a d e n e;“ nam s temi besedami zapoveduje, da vse hudo, Vsp f V X. v / na. eZaVno ’ Tse boleče in vse nasprotno, kakor in od koderkoli Vsa k dan zadene, da vse to sprejmemo, kakor da pride na- Dost od Boga; kakor da nam je modri Bog to v skušnjo na- m da se v voljo Božjo vdamo, smo s tem zadovoljni, 24 * 364 radi prenašamo, ker Bog hoče, da terpimo; da toraj nikdar se zoper Boga ne vzdigujemo, zoper njegovo previdnost ne goder- njamo, ampak da smo pripravljeni, vse, kar in kakor pride, i z ljubezni do njega in v duhu pokore prenašati. V nošnji tega križa se moramo pa posebno ravnati po J fi ' zusu Kristusu, Gospodu našem; tedaj moramo svoje ter pl j en je poterpežljivo in vdano nositi, kakor je on svoj križ nosil. I 2 njegovih ust pa ni bilo nobene nepotrebne tožbe, ni se vstavljal svojemu nebeškemu Očetu; on je sprejel svoje terpljenje ko grenko pijačo, ktero mu je njegov nebeški Oča podal; ves se je vdal v voljo svojega Očeta; privolil je v terpljenje, ker j 6 Bog tako hotel. Njegove besede so bile le: „Ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi!" b) Kakor ima pa vsaka čednost svoje stopinje, tako daje različna; ima svoje stopinje tudi nošnja svojega križa. Na pervi stopinji te čednosti so oni, kteri britkosti in te¬ žave, ktere jih zadenejo, kakor od Boga poslane sprejmejo m jih voljno prenašajo do Božje volje, kakor je bil Job, ki se v svojem terpljenji z jezikom ni pregrešil. Pobožni puščavnik Jonas je šel enkrat na terg v Alek¬ sandrijsko mesto. Tu je naletel na tergovca, ki je ponujal same križičke, zlate in sreberne. Pač rad bi si bil enega zbral, ^ premalo je imel. Vendar vzame enega v roko, ga ogleduje m popraša, koliko da velja. Tergovec pa pravi; »Jaz nobenegai| e prodam, jih le zastonj dajem." r To je dobro, ako ni treba n^ plačati;" pravi veselo puščavnik. Lepo se zahvali, ga dene v žep ter odide proti domu. Tergovec pa za njim kliče: „T° J 0 dobro, moj brat, da se za križ zahvališ." Drugi dan puščavnik 3, merzlica strese; postal je žalosten in njegov križček ga nič ^ ne veseli; vendar ga ogleduje in ogleduje od vseh strani; k& r zapazi po dolgem tje z malimi čerkami zapisano: »Tridnevn 3 365 Mrzlica/ Kmalo mu je šlo v glavo, kaj hoče križček s temi besedami. Ko pervič merzlica pojenja, gre zopet na terg ter ] šče tergovca s križi. Ali zastonj je iskal in popraševal. Začne misliti, da mogel je hiti nebešk tergovec. Mirno gre nazaj, se ®°gu še enkrat zahvali za poslani križ, ter stanovitno prenaša bolečine svoje merzlice. Dolgo dolgo je bil bolen, da je umeri 111 šel v veselje svojega Gospoda. Na drugi stopinji so oni, ki po britkostih in terpljenji hrepenijo. Ko je sv. Janez od križa prestal veliko truda, dela in Uničevanja zavoljo Kristusa, slišal je v ponočni molitvi ta glas: »Janez, kakošno plačilo hočeš za svoje delo, ktero si za me prevzel?“ Trikrat je slišal ta glas; in ko se je prepričal, da to mora biti od Boga, odgovoril je: »Gospod, jaz nočem drugega Plačila, kakor le za te terpeti in zaničevan biti." — Tako Voljna križev je rekla sveta Terezija: »Gospod! terpeti ali pa umreti!« Berem od bolne device, ktero je prišla obiskat njena pri- Jalica. Veliko sočutje ima ž njo, ko vidi, koliko reva terpi in f ^ko dolgo. Ne more se zderžati, pokaže jej na podobo kri- ^ ane ga Jezusa, pa pravi: »Oh, ljuba moja! poskusive in pro- slVe ljubega Zveličarja, da bi ti ta križ odvzel." In bolna pa j e , ZaVerne: ” Kako ’ mi kažeš križ, pa mi svetuješ, da bi 2 usa prosila, da bi mi križ odvzel. Tega ne. Ravno križani 111(3 spominja, da naj tudi jaz na svojem križu pribita ° s tanem. Raka! Jaz se križa nočem znebiti, ker se ga tudi Zve- a ' ua Kalvariji znebiti ni hotel. Nočem posnemati levega lič; razbojnika, ki se je križa branil, ampak z desnim razbojnikom, ki J« hotel z Jezusom na križu viseti, s tem hočem klicati k ^° s podu, da se me spomni o svojem kraljestvu." 366 In tretjo stopinjo dosežejo tisti, ki nad terpljenjem in te¬ žavami veselje imajo; kakor so bili aposteljni, ki so veseli šli -pred veliki zbor, ker so bili vredni spoznani, zavoljo J e ' zusovega imena terpeti, kakor nam poterduje sveto pismo. Naj vam tu povem, kako vesel je bil sveti apostel Andrej svojega križa. Rimski poglavar v Ahaji ga je obsodil v smert na križu. Ko se sv. Andrej križu približa, zagleda g a > se mu prijazno nasmehlja, kakor že davno zaželjenemu prijatelju in pravi: »Bodi mi pozdravljen, predragi križ! ki si bil p°' svečen s Kristusovim telesom, ozaljšan z njegovimi udi, kakor z najlepšimi, žlahtnimi kamni. Preden je Gospod na tebi terpel in umeri, bil si strah vsemu svetu; zdaj pa si večno znamnj® nebeškega veselja, predraga zastava Božje ljubezni! Veselo ® mirno te objamem, sprejmi me tudi ti veselo, ko učenca Go¬ spoda, ki je umeri na tebi. Vzemi me in nesi me k njemu, ki je za me na tebi umeri!“ Solze veselja je točil; poljubil J e križ, se vlegel nanj, in je v grozovitih bolečinah mirno terpol in molil: »Gospod, Jezus Kristus! sprejmi me; ne pusti ® e s tega križa, dokler ne vzameš k sebi mojega duha!“ Preljubi moj kristjan! za zveličanje tvoje je tudi že z a ' dosti, ako si le na pervi stopinji, da se previdnosti Božji vdaš in voljno prenašaš svoje vsakdanje križe. Pa še boljši bo tvojo dušo, ako si prizadevaš še za drugo in tretjo stopinj 0 ; kajti kolikor više stopaš, toliko bolj boš podoben Kristusu, k’ je šel pred teboj z najtežim križem do naj više stopinje. c) Da bote tudi vi, ljubi moji poslušavci! raji in z vefi0 ljubeznijo svoje britkosti in težave prenašali, in toliko bolj zves t0 svoj križ za Kristusom nosili, povedal vam bom zdaj, kak° dobro, nam koristno je, ako svoj križ voljno in ves^ 0 za Kristusom nosimo. 367 Res je, da mi s svojo pičlo pametjo Božjih namenov, nje¬ gove modrosti in previdnosti spoznati, pregledati ne moremo; Ve ndar vemo, da brez volje Božje se nič ne zgodi; kar pa Bog We, gotovo nam je koristno in dobro. Križi so nam koristni naj prej zato, ker n a s o d v r a- ^ 11 j e j o, da svojega serca preveč na ta svet 11 e Navezujemo; da po nebesih toliko bolj hrepenimo. Ta ^mlja n j D aš dom, kar vam večkrat v misel vzamem. Ta zemlja " e le kraj, v kterem se pripravljamo za drugo, boljšo domačijo; l e Pot, po kterem gremo na svoj pravi dom. Ako bi nam tukaj Vse po volji bilo, nobeden bi ne želel, ne hrepenel po nebesih, Za ktere smo vendar vsi vstvarjeni. Posvetne prijetnosti omoten pijan ne bi človeku na misel prišlo, da bi si želel, da 1 iskal drugega boljšega veselja, večnega doma. Prav je aa J> da je modri Bog posvetno veselje s pelinom in žolčem umešal, in z britkostmi napolnil, da medu tega sveta za naj ° Jso sladnost nimamo, da si želimo druge boljše in stanovit- ra dosti, ki nas tam v nebesih pripravljane čakajo. Zato Pravi sv. Avguštin: „Zato je sedajno življenje z brikostmi in Pijenjem nastlano, da si drugega iščemo.* In še pravi: ” J nesrečni človeški rod! tako grenek je svet in vendar ga Mig* ton hi m o tako bi ga še le ljubil, ako bi sladek bil* ? Prav je a l > da nam je svet s križi ogrenjen, da ga preveč ne Iju- ^hesih. Drugič da želimo in hrepenimo po boljem veselji, po svetih dii J o iz so križi posebno grešniku koristni, da ga b u- nemu °det a , 2ačel pregrešnega spanja. Dokler se je zgublje- Slnu dobro godilo, ni porajtal niti na svojega ljubega mti na svoj dom. Lačen, raztergan, ves v nadlogi, je po očetovi hiši zdihovati. Revščina in britkosti so ga domu 6 Dle, kjer je pred očeta padel in ga odpuščenja prosil. — 368 Dokler je David v časti in v sreči živel, spal je v svojih P re ' grehah naprej in se ni zmenil za svojo hudobijo. Ko je pa n e ' sreča prihromela čez njegovo hišo, — mu je pravični Bog P°' slal celo versto nadlog — mu je umeri njegov sin preč P° rojstvu, je bila hči zapeljana, drugi sin od brata umorjen, se je njegov lasten sin Absolon zoper njega vzdignil, da J e pred njim bežati moral in mu še prerok Natan očital storjen 0 pregreho — z eno besedo, ko so ga napadli križi in težave> šel je David v se, svoj greh spoznal in zdihovati začel: „D°' bro mi je, da si me ponižal, da se učim tvoj 6 postave. . . Spoznam, G-ospodldaso tvoj 6 sodbe pravične, in da si me v svoji resni 01 ponižal. Zgodi se tvoja milost! 8 (Ps. 118,71 — 76)- V križih in težavah so se mu še le oči odperle, da je obžaloval svoj greh in se pokoriti začel, ter je spoznal, kako dobro j e > ako se človek po zapovedih Božjih derži in po taistih živi. ""j Mar ni še danes ravno tako? Križi in nadloge grešniku odprejo, da vidi in spozna svoj žalosten stan, v kterega j e 1 grehi zagazil. Povej nam razvzdani mladeneč, kdaj si svojo slepoto, svojo hudobijo spoznal? Kedar je Bog svojo r°^° vzdignil, te z boleznijo ali drugači občutljivo vdaril. Nečist zapeljana reva, kdaj si obljubila, da hočeš pretergati pregreh spone ? Še le, kedar ti je pravični Bog polno mero križev posili; In vi vsi, ki ste oslepljeni od posvetne nečimernosti zapus^ 1 Boga in ste služili mamonu, kdaj ste pregledali in spozu^ 1 ’ da ne bodite po pravem potu? Še le takrat, ko je Bog sv°J° šibo vzdignil in vam nadlogo poslal, da vas je prisilil, da se zopet k njemu obernili in moliti in zdihovati začeli. človeka iz pregrešnega spanja zbudi, nadloga ga pritisne, da v se gre, in pokoro delati začne. Mar niso križi zares koristni vsa kemu grešniku? 369 Sedajni križi so denar, s kterim lahko poplačamo vsaj ^kaj tistega dolga, kterega smo pri pravici Božji s svojimi £rehi naredili. Ako jih voljno prenašamo, zbrišemo si Y e 1 i k o časnih kazen , za ktere bi se morali pokoriti v v 'cah, iz kterih ne pojde duša, dokler ne bo poravnan zadnji v ^r. Kdo ne ve, koliko je očitnih grešnikov tu na zemlji? Koliko je preklinjevavcev, pijancev, nečistnikov, krivičnikov in drugih vse polno! Kaj ti vsi s svojimi grehi zaslužijo? Vsako Pametno dete nam bo reklo, da kazen vsi ti zaslužijo. Ravno 2at » pa pravični Bog že tukaj na zemlji tepe ljudi za njih Pregrehe ker je dober in milostljiv, da pokori grešnika s tem, s čem se pregreši. Bog tudi naj bolj ve, ktere in kakošne po¬ bila so našim grehom naj bolj primerne, nam naj bolj ko- nstne. To nam priča tudi sv. apostel Pavel, rekoč: „Ko smo P a sojeni, smo od Gospoda po k.or j eni, da bi ne bili s tem svetom pogubljeni." (I. Kor. 11, 32). 0,1 hoče reči: Šibe, ki nas zadevajo, moramo sprejeti, kakor Pokorila, s kterimi nas Gospod strahuje, da bi nas poboljšal, * er večnega pogubljenja otel. „Zakaj se pritožuješ? pravi sveti v f?uštin; kar terpiš, je zdravilo, in kazen je pokorjenje in ne Pogubljenje. Ne brani se šibe, da večnega življenja ločen ne g Zato ljubi moji! Spoznajmo pravičnost in usmiljenje 4) e > ter radovoljno sprejemljimo in vdano prenašajmo našim Pregreham primerjeno kazen. Kakor Tobija spoznajmo tudi mi: * 11 u a s j e pokoril zavoljo naših pregreh, in nas bo rešil zavoljo svoje milosti." (Tob. > 5.) Pa tudi s sv. Avguštinom zdihujmo: „0 Gospod, tukaj P ] > da le tam prizaneseš!" O čast in hvala usmiljenemu Bogu Našemu, ki nam s križi priložnost daje, da se tukaj spokorimo n z a svoje grehe zadostujemo 1 370 Križi pokažejo, da so pobožni resničnopr«' v i č n i, da so drugim v prelep zgled posnemanja. Zlato se T ognju, pravični pa v terpljenji poskuša. Človek sam ne ve > koliko prenašati zamore; ako ga skušnja ne uči. Marsikdo se močnega misli, lahko je s serčnostjo se bahati, dokler sovraž¬ nika nikjer ni! Marsikdo si misli in tudi usti, da, ako bi tudi v sili in potrebi bil, bi hotel vse poterpežljivo prenašati; k° bi bolen bil, bi nič ne zdihoval, nič ne godernjal, bi vse voljne terpel; ko bi bogat bil, svojega serca bi ne navezaval na p re moženje, bi ga ubogim delil in rad jim pomagal; ko bi za¬ peljevanje še tako veliko in hudo bilo, ne padel bi. Tako mar¬ sikdo misli in govori, ter se čez druge nosi, ki tako ne delaj 0 ' Ali lahko je govoriti, težko pa je storiti, in težko v času skuš¬ njave stanoviten biti. Da je tvoja volja tako stanovitna in močna> mora se poskusiti, da se tudi v dejanji pokaže; kakor se j e pokazala pokorščina Abrahamova, ko mu je Bog ukazal edineg a sina darovati; kakor se je razodela poterpežljivost Jobova na kupu gnoja, Jožefova čistost v Putifarjevi hiši; Tobijeva zado¬ voljnost v uboštvu, sv. Lovrenca poterpežljivost na razbeljenem ražnji in stanovitnost druzih svetnikov v mnogem terpljenji. v britkostih in težavah človek kaže, koliko njegova pobožnost velja; kakor vojščak le v vojski pokaže, koliko serčnost v seb 1 ima. Sv. Bernard pravi: „Kakor se zvezde le po noči svetijo* po dnevi pa so skrite, tako se tudi pokaže svetost v nesreči, k 0 je v sreči viditi ni. Kdor pa v skušnji stanoviten ostane, on bo prejel krono nebeško.* Poslednjič pa, ker je zares težko, voljno in vdano vse križe prenašati; zato je pa tudi zasluženje veliko. Poterpežlj 1 ' vost je tako rekoč zadnji kamen, zagojzda pri zidanji duhovne#* poslopja, je skušnja pobožnega serca, je dokaz prave ljubezni Božje, zato pa večno plačilo zasluži. Glejte, ravn° 371 kfiži so sredstvo, pripomočii, s kterimi si prislužimo krono llel) eško. Nebeška krona je plačilo; plačila pa ne dobimo, ako ne zaslužimo; z britkostmi si to plačilo večno prislužimo*, križ To: z J e nebeški ključ. „ Zakaj se toraj braniš križa, pravi sv. 'maž Kempčan, s kterim pojdeš v kraljestvo nebeško?* V križu je zveličanje, v križu je življenje; križ je bramba pred '■°Vražnikom; križ ti vliva nebeško sladkost; križ je veselje duha; križ je verhunec čednosti, spolnjenje svetosti. Ni ga zveličanja, ni ga upanja večnega življenja, razun le v križu. 1 P re Jmi toraj svoj križ in nosi ga za Kristusom, in dosegel boš VeCri ° življenje. Ko je naš ljubi Jezus svoj težki križ na goro Kalvarijo llese l, trikrat je pod njegovo težo padel na tla. Ni se ganil Ila tleh, njegove oči so bile zaperte in od vseh strani njegovih rai1 J e tekla kri po terdem kameliji. Jezus ni mogel več sam Vs tati; njegovi udje so bili z ranami obdani, njegove moči so ^Pešale. y se upitje, suvanje in vlačenje neusmiljenih beričev je 0 zastonj. Celo farizeji so rekli: „Omagal nam bo in ne bo priti na Kalvarijo, urno poiščite koga, da mu pomaga j^ 1 v leči.“ Takrat jim pride nasproti mož, Simon mu je bilo ’ ' z Sirene v Afriki je bil doma. Izraelec je bil, pa je na ° n °č prišel v Jeruzalem. „Čakaj, zavpije nad njim vojščak, r rna £ a J mu nositi njegov križ!" Mož se prestraši; njegove bij 6 ' 8 kervijo nam °žena obleka se mu studi; kajti takrat je n znarnrj je naj više sramote, in po misli Judov se ga še dotakniti ni smel. Ni čuda, da se je braii.il smili Sim0n * K° £ a P a Jezus milo pogleda s solznimi očmi, moj; S ° mU ’ mu P oma £ a ’ D nese njegov križ. Ali glejte, ljubi Ur’ t ^ ir Je P° m isH Judov Simona v naj veče zasramovanje °’ ^lo je njemu po Božji prečudni previdnosti ravno pot ,rave ea spreobernjenja. 372 Sv. Dionizi pravi: „Pečat ne more vtisniti svoje podobe^ vosek, dokler je vosek ko kamen terd; mora se vosek pri oguj" ali v roči ogreti in omehčati. Tako tudi Bog ne vtisne podobe svojih popolnamosti nobeni duši, dokler ni s telesnim terpljenjem P rl ' pravljena in omehčana za to. Kajti zdravje in dobrote vterdij 0 dušo, da ne sprejema Božjih gnad, bolečine pa jo omehčajo/ a) Tako so nam vse težave in britkosti, ki nas v ^ življenji zadevajo, le gole dobrote modre previdnosti Božje, P° kterih nas vodi v našo srečo in v veče veselje, ako se mu l e ne vstavljamo. Jezus naš Zveličar je le skozi terpljenje šel T svoje veličastvo; tudi nas vabi po ravno tem potu, rekoč■ *Ako kdo hoče za menoj priti, naj zataji s ^ sebe, in vsak dan svoj križ z a d e n e!“ (Luk. 9,23-) Ni svetnika v nebesih, ki bi ga Bog po ojstrem potu terplj eD l a v zveličanje vodil ne bil. Ni človeka na zemlji v resnici sreč' nega, ki ni po težavah in britkostih svoje sreče dosegel. ^ 0 pravi sv. Tomaž Akvinčau: „ Naj veča sreča za človeka je, a ^° je njegova volja volji Božji vdana.“ Kar Bog stori, vse p rilV naredi. Ako hočeš toraj, o kristjan! srečen biti, ravnaj svoj 0 voljo po Božji volji. Vse po naši volji biti ne more; tudi bi za nas večkrat naj veča nesreča bila, ako bi se nam vse po volji zgodilo. nas je pa Jezus učil moliti: „Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji!* In kar nas je učil, pokazal je ^ dejansko, ko je v smertnih britkostih na oljski gori molu■ „Moj Oča! ako je mogoče, naj gre od mene t a kelih; pa vendar ne, kakor jaz hočem, amp a * kakor ti!“ (Mat. 26, 39.) Tako mora biti tudi naša m° litev, vsa z Božjo voljo sklenjena, ako hočemo, da bo uslišau 8 " Ako pridejo nadloge, te velika žalost obhaja, in bridko terp' Ijenje obišče, o ne bodi nevoljen; sprejmi križ, ki ti ga 373 pošlje, s poterpežljivostjo in vdan v voljo Božjo; ti smeš P r °siti, da ti ga Bog preloži, ali ne pozabi, kako je prosil Jezus ^ oljski gori. In glej nebeški Oča svojemu Sinu ni odvzel keliha da terpljenja, poslal mu je pa angela, ki ga je okrepčal, njegova človeška natora ni nič več bala terpljenja. Ložej ti bo pjjouje, ako se Božji volji vdaš; veliko težej, ako se vstavljaš. Pobožen fajinoštor je sedel pri postelji bolnika, ki je bil Ve <5 otrok. Nerad je bolnik ležal, nevoljno je terpel. Maš- oča nik opominja in prosi, naj vendar poterpežljivo in voljno jnie križ, kterega mu pošilja dobri Bog. Bolnik ga pa za- Ue: »Jaz tega ne morem misliti, da bi Bog veselje imel ^ tem, da ubogi človek toliko terpi." »Jaz tudi tega misliti Inorem , u pravijo mašnik. In zdaj vpraša moža: „Ali ste bili k k° s t 0 morali svoje otroke strahovati? In vendar ste °li pritisnili, ako so se otroci šibe branili." Vsak -Kristjani moji! ne pozabite tega in svoj križ voljno nosite. lin' dvojega imamo; nobeden ni brez križa; vsi smo v do- s °d z - Naj se vselej volja Božja zgodi, to bo naj bolje za * as - Ako rivino ti vjima žetev in tergatev pokonča, ti bolezen ljubo _ Podavi, ti ogenj pohištvo vpepeli, ali se ti druga nesreča ] P e ri; y e di ; j e YO jj a g QŽ j a kteriBoga Ak Ubi J°, vs ek dobremu pomaga." (Rim. 8, 28.) sreCo^ Vf V a v °iJ a z Božjo sklenjena, tvoja nesreča se bo v j> s P re menila, in yes svet ti škodovati mogel ne bo; »če je jj °^ y ' kdo bo zoper nas?" »Le stanovitno zaupaj v ij, ’ i )rav i sv. Avguštin, in z vsem, kar premoreš, se njemu kar •* Ul ne Ko pripustil, da bi se ti kaj zgodilo, razen tega, dete"* 6 Za ** < d°K r o, akoravno se ti ne zdi." Kakor nedolžno sy e t u V aia ^ erne m krilu mirno počiva, tako srečno in mirno na tUltii k re Kiva, kdor se v vsem v sveto voljo Božjo poda. To ^rijenje pobožnih kristjanov naj lepši pokaže. 374 Bil je na Nemškem pošten kmet; Pavel mu je bilo lUie ' Priden, skerben delavec je bil; pa tudi zvest poslušavec BožJ e besede, ktero je v svojem sercu dobro ohranjal in po nji živ®*- Vsakemu je znal dober nauk dati; vse ga je rado poslušalo 111 tudi spoštovalo. — Neko nedeljo večer pride vesel s polja do lllU in pravi: „Čast Bogu! klasje rumeni, žito zori, kmalo pojde 111 ' 3 žet.“ Veselo se s svojo družino za mizo k večerji vsede. Niso žlic iz rok položili, že začne od dalječ v oblakih hrumeti; bud a ura se bliža. Vetrovi se stepč, toča rožlja, da okna Vse se trese in joka. „Le mirni bodite, pravi Pavel, roka spodova je nad nami, naj se zgodi njegova sveta volja!" traj na vse zgodaj gredo vaščani na svoje polje; ali vidijo vS ® pobito in zatreno; britko se jokajo in tarnajo, ter ne vedd žalosti kaj početi. Pavel zraven lesenega križa stoji in kako ga je vihar polomil. Sosedje ga obstopijo in začnč toŽ® j vati, rekoč: „Kaj bomo počeli, vse je proč, zastonj vse de naše! Kaj bomo ubogim otrokom dajali? s čem družino p^f vali ? davke odrajtovali ? Kaj bomo jedli, s čim se obla * 1 , Oj to je prehud, pretežek križ! Kaj pravite, oča Pavel, ^ nam je storiti?* „Res, velika nadloga nas je zadela; Bog nas usmili! pravi Pa vel; ali mi sami si križe tešemo; Bog dobro hoče z nami.“ Sosedje ga gledajo, ter ne vejo, kaj misli. On pa ^ ese povzame in pravi: „Glejte, tu ležite dve bruni stertega kri ^ 1 Ce enega k drugemu položimo, ne bomo križa napravili; a ju pa poprek denemo, križ bo. — Taka je z voljo našo 111 voljo Božjo. Dokler se volja naša z voljo Božjo ravna, nl * si v križ ne bote; in tudi mi ne bomo čez križe toževali, a se v veselji in žalosti po volji Božji ravnamo, ako voljo svoj 0 voljo Božjo sklenemo; to je, ako to hočemo, kar Bog ® Kedar se pa mi volji Božji vstavljamo, tega nočemo, kar h 375 ^ e , nam vse navkriž liodi. In taki križi so težki, ker nam JA Bog nositi ne pomaga, ker nismo ž njimi zadovoljni, pa jih ^atni vleči moramo. Zato pa ljubi moji sosedje! še nadaljuje ave l, pokleknimo v svoji veliki britkosti, pa povzdignimo proti r,e bu svoje grešne roke in zdihnimo s poterpežljivim Jobom: »Gospod je dal, G-ospod je vzel; kakor je Go- s P°du dopadlo, tako se je zgodilo; bodi č e š- le n° Gospodovo ime!" (Job. 1, 21.) Saj Bog še zmiraj 0s tane naš dober Oča. Tico pod nebom preživlja, lilije na polji °Mači, tudi nas in naših otrok pozabil ne bo. Noben las brez Njegovega vedenja ne pade z naše glave; kar on stori, vse prav stori; jt) e gova volja naj se zgodi!" „Naj bo Božja volja!" so poto- ' 0111 dejali vsi ter se tiho vernili na svoj dom. Preljubi moji! sprejemajte tudi vi vse terpljenja kakor r °ve Božje milosti in modrosti in prenašajte jih z voljo in an °stjo. Le verjemite, da vsak človek ima svoje križe; bodite s sv °jimi zadovoljni; ti, ktere vam Bog pošlje, so vaši; zato ^te to, kar je vašega, in pustite drugim nositi tudi svoje. 0 P pa pod tvojim križem hudo prihaja, ti je britko pri ‘ %rcu ’ s pominaj se na velike grehe svoje, s kterimi si morebiti gg Ve ^krat zaslužil večno terpljenje; poglej križ Jezusov, ozri vica ne ^ U ^oš, da ne Jezus, ne Marija, prečista De- ’ ne noben svetnik ni prišel drugači v nebesa, kakor le po 0 u križev in težav, britkost in nadlog. Zdaj vam bom samo to še povedal, kako si je nek kmet Sv °j križ zbiral. Ta mož ni bil zadovoljen s svojim križem, ka kor marsikteri zmed vas misli, da njegov križ je naj veči, da n °henemu se tako hudo ne godi, ali da bi raj kaj druzega Hel, da bi le tega ne bilo, kar ga zdaj teži. Naš kmet je ^®čkrat po cele ure presedel in naslonjen z gla\o je tožil, da 376 mu je Bog tak križ naložil, da ga nositi ne more, da noben človek na svetu toliko ne terpi, da ravno on mora biti tak terpin- Nekokrat zopet tako žalosten premišljuje in tuhta, in P rl tem zadremle. Sanjalo se mu pa je, da je prišel sam angel) Božji, pa mu je mignil, da naj gre ž njim. Naš terpin vstane, gre za angelom, ki ga pelje na velik, širok in dolg prostor, kjer je bilo vse polno samih križev. „Glej, mu reče zdaj angel; tu ti je križev na stotine, velikih in malih, lepih in gerdib, na vsako stran obernjenih. Tu so križi vseh ljudi; tudi tvoj se' dajni je med njimi. Ta tvoj križ ti je pa pretežek, vsak d an goderujaš in njergaš nad njim, misliš, da je največi. Gospod Bog ti privoli, da si zdaj zmed vseh teh križev enega zvolb; da ti bo za voljo. Dolgo stoji in začudeno gleda nezadovoljn 1 kmet-, kajti prečudni pogled toliko in tudi tako velicih in r a2 ' ličnih križev ga vsega prevzame. Ko nekoliko sam k sebi pride in se oddahne, gre po veliki planjavi od križa do križa, l® r jih pregleduje in premišljuje; in potem si sam pri sebi misbj „No, ko ti je na zbiranje dano, boš si res prav lahkega zbral- Dolgo časa jih meri in zbira; poslednjič pred enim obstoji, ** je bi po njegovi misli njemu naj bolj primeren. To tudi p oV ^ svojemu angelu. Angel pa mu pravi: „Glej, ljubi moj; kterega si si z volil, je ravno tisti križ, kterega si nosil Že zdaj. Bog, neskončno dober ki je in vse enako ljubi, ne d a nobenemu težega križa, kakor le tacega, kakoršnega človek n<>' siti zamore, in vsacemu tacega, kakoršen je zanj naj bolj 1. Pojdi in prenašaj zanaprej svoj križ voljno in poterpežlji v °| pa zaupaj na Božjo neskončno dobroto, in ložej ti bo ^ križ!“ — Preljubi bratje in sestre moje! kdo zmed nas že ni solz prelival? kdo more reči, da jih še ne bo? Kaj nas ^ v prihodnosti čaka, tega ne vemo; naj se volja Božja zg (,( b' 377 Vsi otroci Evini, vsi v solzni dolini; iz te solzne doline Se t Pa ozirajmo v svete nebesa, v naš pravi dom, k svojemu peškemu Očetu; milostno on nas gleda, in bolj za nas skerbi, * or mati za dete svoje. Le kratek je obstanek naš tukaj na zemlji; ni nam potreba niti visocega stanu, niti bogastva, ^ 1 drugih posvetnih dobrot. Da srečni že tukaj živimo, in si §°tovo nebesa zaslužimo, potreba nam je, kar nam Jezus, naš ^li Zveličar, pravi: „Ako hoče kdo za menoj priti, J zatajuje sam sebe, invsakdan svoj križza- ji^ ne ’ in naj gre za menoj!" (Luk. 9, 23.) Zato že- £ °’ kar Bog hoče, storimo kakor Bog hoče, in terpimo, ker ^ ? hoče; y tem je prava keršanska modrost in učenci v ^nsovi bomo. Oj, obrišimo si svoje solze, potolažimo svoje Dani " 0 S6rCe ’ ' n sami ' s * križev 116 delajmo, ne zbirajmo. Ako J'ii pa Bog pošlje, naj nam bodo ljubi, kakoršni so; kajti * ar stori, vse prav naredi." Amen. XXVII. Keranski nauk. Kristusom hoditi. Že s< iiočemo nekdaj pri njem v svetih nebesih biti in ž njim se ° ma i veseliti. Te dolžnosti''so, kakor že veste, da naj poprej ^ sem vam opisal tri dolžnosti, ktere naš Zveličar Jezus ako i S . i )ose ^ uo tirja od nas, ako hočemo biti učenci njegovi, Ve koi 'sčenio k v - ~ 7 — ~~ j r - u v sem Kral J e stva, Božjega in njegove pravice, da skerbimo pred in v Za ^°’ se kraljestvo Božje množi in vterduje zunaj nas, r u j j aa “ s ’ ^ a s i prizadevamo, da Boga in njegovo sveto voljo etl krat Ild ^ ^nji vedno bolj spoznamo in spolnujemo, da bomo vzeti v kraljestvo nebeško. Potem pa Jezus naravnost er šaiuki nauk V. p. II. 25 378 pravi: „Akohočekdoza menoj priti, naj zatajuj® sam sebe, in vsak dan svoj križ zadene in naj gre za menoj. 8 (Luk. 9, 23.) Ni toraj zadosti, da bi bili vsi vneti za Božjo čast, dati iskali Božjega kraljestva in njegove pravice, moramo še sam 1 sebe zatajevati, svoj križ vsak dan vzeti, pa še za Krist®' som hoditi; to je, ako hočemo njegovi učenci biti, ni za ' dosti, da bi ga posnemali le v nekterih rečeh, da bi volju° prenašali vse britkosti in težave, klere so sklenjene s spolu 0 ' vanjem njegovega nauka; mi moramo si še posebno prizadevati) da bomo njemu popolnoma enaki, kolikor je človeku tu ua zemlji mogoče. Zato pravi Jezus: „Kdor ne vzame s v°' j ega križa, in ne hodi za menoj, ni mene v r e ' d e n.“ (Mat. 10, 38.) To je: Kdor ne prevzame tudi naj večega terpljenja, kterega mu svet, satan in meso v moji slu^ 1 napravljajo, ni vreden niti časti, da je moj učenec, niti večneg a plačila. In ko smo že v zadnjih keršanskih naukih preminil 6 ' vali, kako se moramo zatajevati, kako svoj križ nositi, p 0 ® 18 limo pa danes, kaj se pravi: 4. Za Kristusom hoditi. K besedam: „ A k o kdo hoče za menoj p 1 ^ 1 ’ naj zatajuje sam sebe, invsak dansvoj križ 0 a dene, 8 je naš Zveličar še pristavil: „in naj gre za noj?“ S temi besedami nam priporočuje novo čednost; to o° , nost namreč, da njegovo presveto življenje vedno pred ^ imamo in ga posnemamo. _ .j a) Kaj se toraj pravi: ZaKristusom h o d 1 ^ Za Kristusom hoditi, se pravi: Njegov zgled vedno P r očmi imeti, ter si zmiraj, brez prenehanja prizadevati, tako veti, kakor je on živel. To je: To misliti, kar je on mislil; t°' leti, kar je on želel; to govoriti, kar je on govoril; to čislati, ka 379 0t| ^slal; to ljubiti, kar je on ljubil; to zaničevati, to sovražiti, kar Je °n zaničeval, kar je on sovražil; in moliti, delati, terpeti, kakor °n. Z eno besedo: tako se Jezusovega duha navzeti in po n J e govih zgledih ravnati, da bo naše življenje tako, kakoršno Je h'lo njegovo; da zamoremo s sv. Pavlom reči: „Ž i v i m pa, °da ne jaz; živi pa vmeniKristus.“ (Gal. 2, 20.) r n hoče reči: Vsajen sem v Kristusa, kakor mladika v drevo; Z ^° Seu > tudi ž njim na križu umeri in odmeri vsi stari reči, f' ar ’ Postavi, stari grešni poželjivosti; živim še sicer, ko človek, a ne tolikanj jaz, ampak Kristus živi v meni, ker vodi s ^°J° gnado vse moje misli, občutijeje, želje, voljo in dejanje. v - Pavel ne pravi: Jaz živim za Kristusa; ampak, kar je Ve liko več: Kristus živi v meni. Kakor da bi hotel reči: Moja ^ re šna samosvojost je v meni vgasnila, ker ne živim več me- e ^°! toda v bitju nisem umeri, ker duhovno živim v Kristusu. * ^ 0 vemo, č 1 o pravi še sv. Pavel, da je bil naš stari v e k ž n j i m (s Kristusom) vred križan, da bise (K' ^ a ^ 0 greha, in bi več ne služili grehu." V m - 6 - 6.) To vemo, da križanje Jezusovo je ali mora biti naše križanje, ker odložiti moramo staro grešno mišljenje, 10 smo od Adama podedovali, da se tako razdene vsa sila Anosti, in ne služimo več grehu, kakor sužnji svojemu go- ldai ^u. Stari človek je človek, kakoršen izhaja iz Adama, to naša spačena natora s svojimi zmotami in poželjivostmi. Njo P a Kristus seboj vred križal, ko je zanjo zadostil in nam gnado prerojenja. In" mi jo moramo tudi sami križati s aici tt' ■ ’*° zata jujemo in neprenehoma zatiramo in tako v res- V da ristusa posnemamo in hodimo za njim. h°gled‘ ° r h ( ’^°h ar > ako hoče posneti kako podobo, velikrat mi Podobo, da bi napravil ravno tako; tako moramo 0 hočemo zares pobožni — Jezusovi učenci biti, velikra 25 * 380 svoje oči obračati v življenje Kristusovo in posnemati njegov® čednosti; ter se moramo resnobno večkrat vprašati: »Kaj ' !1 storil ali govoril Jezus, ako bi bil na mojem mestu ?“ Zato Ž® sv. Peter pravi: »Kristus je za nas terpel, in v a® 1 je zapustil zgled, da hodite po njegovih sto¬ pinj ah.* (I. Pet. 2, 21.) In sv. Bonaventura tako le piš®' »Premišljuj in večkrat si pred oči postavljaj dejanje in nehanj® Kristusovo, kako ponižen je bil proti ljudem; kako dober svo- jim učencem; kako zmeren v jedi in pijači; kako usmiljen ubo¬ gim; kako nobenega ni zaničeval ali zasramoval, celo gobovih ne; kako se bogatinom in velikašem ni prilizoval; kako J® zasramovanje in zaničevanje voljno preterpel; kako krotek f bil v svojih odgovorih; kako svet in pobožen v vsem, kar J® delal in govoril. Oziraj se toraj v vsem svojim dejanji in ® e ' banji v njega, da boš oserčen, njega posnemal, njega ljubil- Jezus Kristus nas ni le učil, kaj nam je storiti, kaj op® stiti; on nam je tudi pokazal z dobrim zgledom pot, kt® r ° hoditi moramo, ako hočemo svoj namen doseči. On je vse sal " storil, kar nam je storiti ukazal. Postal je otrok, da bi otrok 1 učil, kakove dolžnosti imajo do Boga, do staršev in do drug 1 ljudi. Bil je mladeneč, da je mladino učil, kako se ima vaf vati nevarnega, zapeljivega sveta, kako v mladih dneh Bog’ 1 služiti. Postal je mož, da je odraščenim pokazal, kako spol n ° vati dolžnosti svojega stanu, kako prenašati britkosti in težav® tega življenja. Z eno besedo: Vsacemu je zapustil zgled; 111 stanu, ni je starosti, da bi v njegovem življenji ne imela P re lepega zgleda. Vsi in v vseh okoliščinah svojega življenja i®® 11 ’ 1 . najlepši zgled nad njim. Visoki in nizki, učeni iu pripr° s . gospodarji in posli, bogati in ubogi, veseli in žalostni, dubo v ’® in svetni, kralji in podložni, otroci in stari, zdravi in živi in umirajoči. On si je tukaj na zemlji z Božjo modro® K. 381 ^ V °W take okoliščine ter je preživel take primerljeje, da vsak, ( ° r koli njegovo presveto življenje premišljuje in si ga k sercu ^ame, zve in ve, kako je Jezus mislil in delal in kako naj U( li on misli in dela. Kdor tora j si prizadeva, da v vseh oko- 1 f l iia ^ J svojega življenja po Kristusu svojemu Gospodu se ravna, °hkor mu je to s pomočjo Božjo mogoče; kdor dejanje in ne hanje Kristusovo svojemu dejanju in nehanju prilastuje ali v P°dobi, ta ima čednost, ki se imenuje: Hoja za K r i s t u- * 0ln ' Kajti lahko je Kristus rekel: „Kdo zmed nas me 0 greha prepričal?“ (Jan. 8, 46.) In: „Zgled nai oreč sem vam dal, da ravno tako, kakor Sem jaz vam storil, tudi vi storite." (Jan. 13,15.) Mi vsi poznamo stari resnični pregovor: „ Beseda le miče, ^gled pa vleče!" Človek raj to stori, kar vidi druge delati, 0r to, kar sliši druge govoriti. Serčen vojščak, kteri pervi golim mečem nad sovražnika hiti, ali kteri pervi sovražno 0v Je preskoči, tudi drugim vojščakom serčnost daje, ter jih s ^ v °jhn zgledom tako rekoč sili in primora, da tudi oni za njim deo *° ser ^neji v hoj gredč. Sveto pismo nam pove, da je Ge- . v Mari zavezi svoje s tem za hoj vnel, ko je rekel: „Kar hote kak^ ^ S * 0r ^ J az ’ *° Morite tudi vi!" In ko so videli, 0 serčno se je vojskoval Gedeon, njih vojvoda, bili so vsi 1} ter so z vso silo se vergli nad Madjane in jih prema- smi. _ Tudi nam pripoveduje sv. pismo od Janeza, ki je bil so V6likega duhovna Simeona, da je peljal svoje ljudstvo nad tok a ■ a ’ so do velikega potoka. Boje se vojaki čez po¬ bit - 1 ^' ^ anez vojvoda pa se je pervi čeznj spustil, in vsa vojska 1 1 Za n iim. (I. Mak. 16.) m °ji bratje in ve sestre v Kristusu! Naš vojvoda, n aan ^ ^ ezus Kristus; nanj moramo gledati, njegov zgled mora kiti vedno pred očmi. Postavil se je pred vse svoje 382 učence, ter nam je vsem rekel: „ Zgled sem vam dal, da ravno tako, kakor sem jaz storil, tudi vi storite." Zares, kar nam J e on, naš vojvoda, storiti zapovedal, vse je on poprej sam storil- Saj nektere male reči naj vam v misel vzamem: Zapovedal nam je, ako hočemo učenci njegovi biti, da naj poprej iščemo nebeškega kraljestva in njegove pravice. Mar m on tega poprej storil, ko je iz ljubezni do nas zaverženih, za pekel namenjenih, zapustil kraljestvo svojega veličastva ter J e prišel na svet iskat, kar je bilo zgubljenega — za nebeško kraljestvo? Tri in trideset let se je trudil in učil, prehodil lirik® in doline, iskal zgubljene ovčice, ter jih nazaj nosil k svoji ne' beški čedi. Zapovedal nam je sam sebe zatajevati, svoje slabe nag' njenje, svoje spačeno meso krotiti, nečimernosti tega sveta se odpovedati. Mar ni tega tudi sam storil? V revščini rojen, 1 uboštvu zrejen, še tega ni imel, kar neumna živalica ima. J j e ' sice imajo jame in ptice nebagnjezda; S 1 ^ človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil- (Mat. 8, 20). On nam je zapovedal moliti in službo Božjo opravljal 1- Tudi to je sam še poprej storil. Komaj dvanajst let star se poda na — petnajst ur dolgo pot v Jeruzalem. In ko v tem pelj pride, ostane v njem; ne naveliča se poslušati, ko sl 1 ^ 1 razlagati Božjo postavo, ako ravno je sam naj modrejši učeni - Koliko je molil, nam pove sv. evangelje, ki pravi, da je ve krat molil pol noči, ja premolil je cele noči. Zapovedal nam je, da moramo ponižni biti. Mar ni bil 0 naj ponižniši? Svojim apostelnom je pri zadnji večerji nog® umil. — Kdo je bil krotkejši? kdo bolj vdan v voljo BožJ° ^ Mar ne on, ki svojega nezvestega izdajavca prijatela imenuj 6 ki kelh ter pl jen ja voljno prevzame? 383 On nam je zapoved dal, da spoštujemo svojo gosposko. Sam je pripustil, da ga je deželska gosposka po krivem v smert °t>sodila. Pa nam veljeva svoj križ nositi. Kdo je kdaj imel ? Ali kdo ga zdaj ima veči križ, kakor je njegov bil? Ukazal nam je sovražnike ljubiti. On je na križu viseč molil za nj e . Ljubi moji kristjani! premišljujte in pregledujte vse Je- ZUsove nauke, vse njegove zapovedi, pa nobene ne bote dobili, a bi je on v zgled dopolnil ne bil. Lepo, prelepo nam je ra j pokazal pot, da po njegovih stopinjah hodimo, da pridemo 2a njim v večno kraljestvo. Lepo, prelepo nas spodbuduje s sv °jim zgledom k vsem čednostim in vsak se lahko od njega ufi. Prevzetni ponižnosti, lakomni dobrotljivosti, nečistnik za¬ devanja, nevoščljivec ljubezni, požrešnik zmernosti, jezavec krot- stl > leni gorečnosti. V Jezusu so zedinjene vse čednosti; ° n IJam jih v posnemanje kaže v naj veči svitlobi. Tudi svetnike in svetnice Božje nam sveta mati katoliška cer kev stavi, v zgled v posnemanje. Prav je, da tudi nje si pred oči ;imo. Ali svetniki so bili vendar nepopolnoma; marsikak, če 1 res majhen madež je še kazil njihovo svetost, njihove čed- h^* ^ 6ZUS P a J® sv et°st sama > v »jem je resnica brez zmote, _ brez teme, čednost brez slabosti. Z eno besedo: Jezus je ^ popolnoma, naši zmožnosti naj bolj primerjen zgled. P rav i pervak appstelnov, sv. Peter: »Kristus vam je Pustil zgled, da hodite po njegovih sto- P 1 n j a h.“ (I. Pet. 2, 21.) otr P a ^ U( b J az rečem: Keršanski starši! učite svoje male e m opominjajte jih pri vsaki priložnosti, da naj tako rav- > tako se obnašajo, kakor je mali Jezus živel v mladosti • — Ti keršanska mladina! imej Jezusa vedno pred očmi SY °je duše; on naj ti bo prelepo ogledalo vseh čednost. — Yi 384 ubogi in revni, s križi obloženi in nadložni, o le Jezusa P°' glejte in polajšano vaui bo. Te dni sem bral od pobožne deklice, Doroteja jej je bil° ime, ki je zares imela Jezusa vedno pred očmi, se po njegove 111 zgledu ravnala pri sleherni in pri vsaki priliki. Bila je ponižni poterpežljiva, krotka, svoji materi v vseh rečeh pokorna. Bila J e zadovoljna in prijazna; nikdar ni godernjala, nikogar opraV' ljala; tudi druzih nobenih hudobnih besed ni imela, ne posla' šala. Ne le njena mati je bila vesela njenega lepega življenja, tudi drugim je bila v zgled posnemanja. Ko jo nekdaj vpr^ a njen dušni vodnik, kakošnih pripomočkov se sama poslužuj®) da Jezusu stanovitna živi, odgovori mu ponižno: Naj večkrat se spominjam nauka, kterega mi je dala moja dobra učen®*’ ki je nuna bila; in ta nauk je; da si v vsem dejanji, P a v vseh zopernostih in težavah prizadevam, po Jezusovem zgl e( ^ u se ravnati. Kedar se zjutraj prebudim in vstanem, spominja® se Jezusa, ki je že v svoji pervi mladosti vse svoje dni svoje ® 11 nebeškemu Očetu daroval , in po njegovem zgledu se daruje® tudi jaz Bogu; prekrižam se ter darujem vse svoje misli, žel ) 6 in besede, pa tudi svoje dejanje in britkosti celega dneva u beškemu Očetu, pa ga prosim, da naj me varuje in ohrani P° svoji neskončni milosti. — Kedar molim, mislim, kako preser<®° lepo je Jezus molil k svojemu Očetu, in sklenem svoje sla * 16 molitve ž njegovo presveto molitevjo, ter jih tako Bogu daruje®' — Pri delu mi je pred očmi trud mojega Jezusa, kterega J 0 za me, ubogo grešno stvar, prestal, in vsaka težava mi je labka? vsaka bridkost sladka. — Kedar mi mati kaj velijo, vidi® gledam v duhu malega Jezusa, kako je bil pokoren in je ras v starosti in modrosti pri Bogu in pri ljudeh. — Kedar m ° r ^ storiti kaj težavnega ali zopernega, spomnim se, kako J e moj Odrešenik pokoren do smer ti na križu. ■— Ako ® e kdo 385 za h, nasprotne besede govori ali kakor si bodi, me zaničuje, Golčim, kakor je molčal pri vsem gerdem zaničevanji in veli- ^ eai zasramovanji On, kterega posnemati hočem, da bom prava ufi enka njegova. — Kedar jem ali pijem, tudi ne pozabim svo- l e £a učenika, ki je le toliko in revno hrano vžival, kar mu je telesnemu življenju potreba. Ko jej spovednik omeni, da ima veliko gnad od Boga, ki J° tako lepo podpira, da pravično in pobožno po zgledu svo¬ jca Zveličarja živeti zamore, pravi mu še: Bes je, in čast in hvala Bogu! za veselje in tolažilo, ktero imam pri službi Božji! tudi težave in zopernosti me zadevajo, kakor vsacega člo- Ve ka v tej solzni dolini. Tovaršice me zaničujejo in zasmehujejo, Uae skušnjave me nadlegujejo, da sem v veliki nevarnosti, da hi Boga ne razžalila. Kaj in kako pa te nasprotnosti premagaš ? Vpraša jo še dušni pastir. Pri skušnjavah se spominjam, da tudi ezus jih je pripustil, da je nam svojim služabnikom pokazal, ,. a hidi človeka bodo obdajale skušnjave, pa je tudi pokazal, kako J'h premagati zamoremo. In kakor Jezus tudi jaz z besedo Božjo Premagujem skušnjavca. Ako me nadlegujejo dušne britkosti, vi- ^ . 111 gledam Jezusa na oljski gori, ki je imel tolike težave, ^ Je kervav pot potil; ali si ga mislim na križu brez vse to- z e > brez vsega polajšanja; in urno se mi serce utolaži, da Qem: Oča, ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi! — res * V SY °^ i ,0 8' 0V0r ^h J e vedno na Jezusa zavernila ter ga tako . v Vsein svojem dejanji in nehanji vedno pred očmi imela, ter tako ^ e gov zgled posnemala in ..je za njim hodila. — Tudi mi, ljubi živ] h^Bišavci! imejmo Jezusa vedno pred očmi, in vse svoje J eB Je ravnajmo po njegovem lepem zgledu! h) Zdaj je pa vprašanje, na ktero vam hočem še danes Ogovoriti; ^ a, k a j pa moramo za Kristusom hoditi? 386 Vam pravijo Podgrajci; zakaj? zato ker ste Podgradom doma; drugim pravijo Suhorci; zakaj? zato ker so v Suboru doma. Zakaj se pa mi imenujemo kristjani? Zato kersm° to ime že pri svetem kerstu prejeli, kakor ste vi Podgrajci um Suhorci preč po rojstvu. „Ako smo pa ime Kristusovo podedo¬ vali, moramo ga tudi v svetosti njegovi posnemati," pravi sv* Bernard. To prelepo ime „kristjan" so si pervi prilastil 1 pobožni pravoverni v Antijohijskem mestu. „ Kristijane “ s0 se zvali, to je, take, ki Kristusa, maziljenca, niso le za svojega Gospoda in Zveličarja spoznali in ga nasledovaU > ampak so postali sami sveti, ter so bili pomaziljeni z Duhom Božjim. „Kristjan“ biti, se pravi Kristusa nasledovati, pravi sv- Gregor. „Ako hočeš kristjan biti, moraš tudi, ko Kristus Ži¬ veti; nikar, o človek! ne nosi zastonj tega imena, ampak do- prinašaj dela, ki so tega veličestnega imena vredne." Pa, o moj ljubi Bog! koliko je ljudi na svetu, ki so k er ' ščeni na ime Kristusovo, so tudi podučeni v Kristusovi verb in vendar niso dobri kristjani! Oni imajo vero; pa ne verujejo- Verujejo le na dobrega, ljubeznjivega in usmiljenega Boga, ^ jim že tu vse dobro daje in vse hudobije rad odpušča; da hi pa pokoro delali, grehe obžalovali in se pokorili in tako s obljub Božjih vredne storili, na to še ne mislijo ne. Oni im a J° upanje; pa ne upajo. Zaupajo na Boga, dokler jim je dobroi „ob času skušnjave pa odstopijo," (Luk. 8, 1 ' ker njih upanje ni uterjeno. Oni imajo tudi ljubezen, pa veiid ar ne ljubijo. Ljubijo le časno sladnost, če jo tudi z grehi kupil 0 ’ ljubijo Boga, ker in dokler jim daje; ljubijo bližnjega, d°k^ jih bližnji ljubi in dobiček od njega pričakujejo. — ? a slabši so! Veliko jih je, ki se današne strašno izburjene ž aS0 imenujejo kristjane, pa še vere nimajo ne; oni so v svoj 6 ®) napuhu Boga zavergli, so si sami sebi nekak bog; zato pa tu 387 »imajo upanja večnega plačila, ter si svoje nebesa v zemlji in Posvetni nečimernosti iščejo; in ter ne verujejo v Boga, tudi ga lle ljubijo, ker pa Boga ne ljubijo, seveda tudi bližnjega ne. in vendar hočejo se le še kristjane imenovati: Delajo pa ravno Vse nasproti Kristusovemu nauku, ja celo zatirajo sveto vero in Tse > kar je božjega in pravičnega. Od teh po pravici pravi že sv - Efrem: „Po imenu kristjani so kakor meh, ki ima skrivne 1 oknice, po kterih vino izteče. Kar na videz imeti misli, ušlo 11111 je; in kdor meh vidi, pa ne ve, kaj se je ž njim zgodilo, m isli, da je poln. Ko bo pa sodnji dan preiskan, vidilo se bo, da je prazen bil.“ Kako sramotno bo za nas, ako bo Božji sodnik sodnji dan nam rekel, kar je rekel Aleksander veliki 2a nikernemu in šlevastemu vojaku, ki mu je bilo tudi Alek¬ sander ime: „Ali moje ime odloži, ali pa mu ne delaj več ne- fcasti s svojo plahoto in zanikernostjo!“ Tedaj, ako hočemo se kristjane imenovati, moramo tudi Zar es hiti kristjani, to je, mi moramo po Kristusovem živeti, n J e ga posnemati, za njim hoditi. Drugič pa nas k temu veže povelje Kristusovo; kajti ni ' e svčt, je zapoved, ko nam naš Zveličar pravi: »Naj Ste za menoj!" Vsak toraj, kdor hoče za Kristusom priti v kraljestvo Božje, mora za njim hoditi, mora njega posnemati, ^osebno bi si mogli tisti oslepljenci, ki se še kristjane imenu- •N°, pa vse drugače živč, kakor Kristus in njegova sv. cerkev listi le po imenu še kristjani, pravim, bi si mogli dobro za Sv °je tumpaste ušesa zapisati besede, ktere je Kristus sam govoril, rekoč: sem pot, in resnica, in živ- 1 j 6 n j e . N i h č e n e p r i d e k O č e t u d r u g a č l, k a- k ° r Po meni." (Jan. 14, 6.) Te so zares preimenitne be- Sede > ktere imajo veliko Božjih resnic v sebi. „Jaz sem pot" s ^ojim zgledom, „i n resnica" s svojim naukom, „i n 388 življenje" s svojo gnado v svetih zakramentih. Dauašnj 1 oslepljeni na pol kristjani ne iščejo pravega pota, ne živijo P° Kristusovem zgledu; jim ni mar za resnico, ne marajo za svet® nauke, pa tudi življenja nočejo, ker svetih zakramentov ne spre' jemajo. Ali Kristus pa pravi: „N i h č e ne pride k Očetu dr u gači, kakor po meni." Kajti le Kristus je pot ^ njemu. Človeštvo namreč leži mertvo v grehu in v zmoti, 111 je tako ločeno od Boga. Da se človeštvo spet zedini z Bogom> je to le samo po taki resnici mogoče, ktera ima moč življenji oživljenja in prerojenja v sebi, ktero zamore smert premagat 1 - Ta resnica je pa le samo Kristus; ker le on ima zraven uka tudi življenje in moč, to kar je mertvo, dušo in telo, s P e ^ oživiti, in to zopet Očetu nazaj dati; in le on je v svoji sveb cerkvi namesto sebe postavil napravo, ki zamore ne le sam 0 podučevati, ampak tudi oživljati. O da bi to prav premišljeval 1 in spoznali nesrečno oslepljeni osrečevavci danešnjega časa! ^ ker resnico zametujejo, zgrešili so pot in življenja nimajo. ?°' stali so slepci. Ako pa slepec slepca vodi, oba v jamo padeta- Zato pa, ljubi moji! vam nikoli dosti na serce položiti ne m°' rem, da varujte se takih oslepljenih zapeljivcev, kteri so P 0 * 1 resnice zavergli in naukov svete katoliške cerkve ne verujej°» po njih ne živijo, pa sami oslepljeni, radi bi tudi druge osm°' dili s svojo posvetno modrostjo, ter jih od Kristusa odvernili m v satanske mreže, kakor njegovi hlapci, zavozlali. Pozor! torab in varujte se lažnjivih prerokov, ki vas s sladkimi besedam 1 odvračujejo od Jezusa, ki je edin pot in resnica in življeuj 6 in bi vam radi odvzeli naj imenitniši zaklad — sveto vero, ^ bi za njimi potegnili, pa se tudi ž njimi vred pogubili- enkrat vas opomnim, da nikoli ne pozabite Kristusovih besed 1 • „Nihče ne pride k Očetu drugači, kakor P 0 meni." Nihče ne hodi za njim, kakor le on, kteri spoln u J e 389 Njegove nebeške nauke, ktere pa nepokvarjene in resnične učile I1 J e gova namestnica, sveta mati katoliška cerkev. Zato je Jezus 8aiJI rekel svojim apostelnom in vsem njihovim naslednikom: »Kdor vas posluša, mene posluša; in kdor Vas zaničuje, mene zaničuj e. “ (Luk. 10, 16.) Toraj J U M moji! veste da oni ne hodijo za Kristusom, ki zaničujejo Ce rkev, njene nauke in njene namestnike; varujte se jih; in držite se edino prave, oživljajoče cerkve in po njenih naukih Se ravnajte, in hote za Kristusom hodili. Hes da to je večkrat težavno, za Kristusom hoditi; zlasti v ali kakor mu je Kristus sam rekel: »Drug te bo Pasal, in te popelje, kamor ti nočeš.“ (Jan. ;\ 18 -) In mi vemo, kaj pravi Kristus pri svetem Matevžu: * 1 k a r n e m i s 1 i t e, d a s e m m i r p r i š e 1 pr inest zemljo; nemiru, ampak meč sem prišel r 1 n e s t. Prišel se m-namreč razdvojit človeka °Per njegovega očeta, in hčer zoper njeno k er > i n nevesto zoper njeno tašo. In člove- 1 • J 1 . 8 0 T r a ž n i k i bodo njegovi domači. Kdor očeta ali mater bolj ko mene, ni mene 6 ^ e n j in kdor ljubi sina ali hčer bolj ko 390 mene, ni mene vreden." (10, 34—37.) Po teh K rl ' stusovih besedah se zares tudi vedno godi. Nauk Jezusov ni bil vselej mirno in brez opover sprejet. Eni so zvesti naslednik' njegovi, drugi neverni ostanejo, ali kar je še huje, da iz vernik neverniki, odpadeni postanejo in une zveste kristjane preganjaj 0 in zaničujejo. In tako je Kristusov nauk prinesel ločitev mek človeški rod; kralj miru je prinesel meč celo med družin®* med domače. In kako je to? Le poslušajte! Kjer najde Kristus, ali njegov nauk, pripravne serca, j'b nase potegne, da za njim hodijo, po njegovem zgledu, po nje¬ govih naukih živijo, in ravno to pa obudi sovraštvo v druzib- Keršansko dejanje in nehanje ima namreč nekaj očitovavnega? in zoper sebe zdraži serca, ki se ne dajo strahovati in pobolj¬ šati ; in to sovraštvo ne gleda na nobene zadeve telesne rodo¬ vine, ker se človek v svojem notrajnem zadetega čuti s teni, kar išče in kar ljubi. Ni je lepše ljubezni tu na zemlji, kakor je ljubezen dobrih staršev do svojih otrok, ali kakoršno dobri otroci do svojih staršev imajo. Vendar pa moramo Jezusa Š 0 bolj ljubiti. Ko gre za vero, za spoluovanje Božje volje, mora odjenjati vsaka druga še tako tesna zveza, ktera se pa ne strinja- z ljubeznijo do Boga. Pregrešna ugodnost bi bila, ktera bi za¬ voljo staršev otroka odvernila, da bi ne sprejel ali ne spolnoval svetih naukov Kristusovih. Le on, kteri vkljub vsemu pornič Ijenju, vkljub vsemu napadanju in preganjanju zvest ostane klm 11 Jezusovemu: „H o d i z a m e n o j !“ le on bo zadobil kralj e ' stvo nebeško in bo sodeležnik Jezusa Kristusa postal. Zgodovin' 1 mučencev nas tega popolnoma prepriča. Ne sivi lasje starega očeta, ne zvijanje majhnega sina niso premagali svete Perpetu 0 * da bi bila nezvesta postala Jezusu Kristusu. Ja sv. Barbara* in sv. Kristina ste bile umorjene od lastnega očeta; sv. Lucij 0 391 “ e umoril njen lastni sin. Glejte jo vojsko zavoljo Kristusovega ' me na, zavoljo Kristusove vere. Zato preljubi! le še zakličem: Pozor! bodite stanovitni v °J 1 za Kristusom, deržite se njega in hodite zvesto za njim, P° njegovem zgledu, po njegovih naukih. Saj nam on sam °^ e ta, da nas bo k sebi vzel, da bomo tudi mi tam, kjer je ° D > ako bomo za njim hodili. In le on je »pot in resnica 1 n življenje." Tega nikdar ne pozabimo! »Brez pota ne Moremo hoditi, brez resnice ne moremo spoznati, brez življenja ne moremo obstati, pravi sv. Tomaž Kempčan. Jaz sem pot, h° kterem hoditi moraš; jaz sem resnica, ktero verovati moraš; J az sem življenje, ktero upati moraš. Jaz sem pot, ki zapeljati ae more; sem resnica, ki motiti ne more; sem življenje, ki učati ne more. Jaz sem najbližnji pot, naj viša resnica, P r avo življenje, blaženo, večno življenje. Ako ostaneš v mojem J en ji, spoznal boš resnico, in resnica te bo oprostila in prejel oš Ve čno življenje/ . Poslednjič pa ne pozabimo, da smo Kristusovi. Že Pvi svetem kerstu smo postali njegovi, smo njega po duhovno ^ ’ kar priča sv. Pavel, ki pravi: „K ter i koli ste v Fl stusu kerščeni, oblekli ste Kristusa/ sm * ^^ ^ ^ ers ^ u smo podobo Kristusovo zadobili, ter Postali Kristusovi bratje in potem takem tudi otroci Božji. ra v Kristusa pa je popolnoma vdanost Kristusu samemu in kor U ' ^ ar ° U U ^’ ® V- Krizostom pravi: »Ka- gov ^ živl J en i e uašemu telesu, ki pokriva in zaljša nje- živp S ? a ^ eil0s ^ * u okornost; ravno tako je tudi Kristus naše 0w . ^ eri ^ e P° svetem kerstu, in duša naši duši. Mi in Kristus smo si u- j 0 v rodu tako, da smo po njem sinovi Božji iz gnade, ai o r Pa Sin Božji po natori/ Ker smo pa Kristusa oblekli, Se tudi Kristusovo življenje, to je, njegove dela in lepe 392 čednosti, se morajo razodevati na našem umerjočem mesu; ali kar je vse eno: Mi moramo Kristusa posnemati, za njim hoditi* Kristus je naša glava, mi smo njegovi udje; on naš Cr°' spod, mi njegovi hlapci; on naš pastir, mi njegove ovce; ° n naš učeuik, mi njegovi poslušavci, njegovi učenci. Udje pa mo¬ rajo biti združeni z glavo; hlapci morajo vbogati svojega Go- spoda; ovce morajo hoditi za svojim pastirjem; učenci se morajo ravnati po svojem učeniku. In preljubi moji kristjani! kaj je pač bolj častitljivega za nas uboge stvari, kakor če zamoremo biti podobni svojemu stvar¬ niku, če posnemamo svojega Boga, kterega molimo in častimo? In ta hoja za Kristusom ni le častitljiva; je tudi zasluživna- Ako Jezusa posnemamo, ž njim združeni to delamo, kar je ° n delal, bodo naše dela posvečene, tako rekoč Božje postale m nebeški Oča jih bo plačila vredne spoznal, ker bodo delom nje¬ govega večnega Sina podobne. In kaj hoče biti za nas holj tolaži ji vega, kakor je misel: Jaz sem s Kristusom sklenjen> jaz delam, kar in kakor je on delal, mislim, govorim in želim* kar in kakor je mislil, govoril in želel Jezus, moj Gospod; moj učenik, moj pastir in prihodnji sodnik ? Saj nas potem vedno spremlja upanje večnega življenja, ktero je Kristus obljubil m pripravil vsem, ki hodijo za njim. Žalosten, prežalosten pa bo konec tistih, ki za Kristusom hoditi nočejo, ki njegovi biti nočejo. Večno pogubljenje jih k 0 zadelo. Ob svojem času jim poreče Božji sodnik: „Ve samo- pašne, zgubljene ovce! z mojo čedo za menoj hodile niste, mo¬ jega glasu poslušale niste, mene svojega pastirja ubogale niste, poberite se od mene, jaz vas ne poznam, ker tudi ve meij 0 niste poznale, po mojih potih niste hodile. Od mene, svoje glave, ste se ločile; mene svojega Gospoda in učenika ste za- vergle, po mojih naukih niste živele, za menoj niste hodile, P a 393 ™ ne bote posedle kraljestva, kterega je moj nebeški Oča pripravil vsem, ki njega ljubijo. „K d o r mene zataji P re d ljudmi, tudi jaz ga bom zatajil pred svo- J ‘ m Očetom, ki je v nebesih/ (Mat. 10, 33.) Oj preljube, s Kristusovo kervjo tako drago odkupljene ! da nas taka strašna kazen nekdaj zadela ne bo, hodimo Za Kristusom Jezusom, bodimo zvesti učenci njegovi, bodimo liubeznjive ovčice njegove! Jezus naj nam bo vedno pred očmi, Njegov zgled naj nam bo prelepo ogledalo. S sv. Vincencem P°prašujmo se v vseh okoliščinah svojega življenja: „Kaj bi ristus počel? kaj bi mislil, kaj bi govoril, kaj bi storil, ko 1 lla mojem mestu bil?“ In vselej bomo pravo zadeli. Zato Ua l b° od zmeraj pred nami, njegov duh, njegova ljubezen naj prebiva v našem sercu, njegovo sveto življenje naj se kaže v ttašem življenji, bodimo zares njegovi in hodimo za njim, da tudi Pndemo k njemu v svete nebesa in ga molimo in častimo vso Ve <5nost! Amen. XXVIII. Keršanski nauk. 5 - Krotek in ponižen biti. »Iščite naj poprej Božjega kraljestva in ^ e š°ve pravice, in vse to vam bo priverženo/ • 6, 33.) Prizadevajte si, da bote vredni udje moje cerkve ; Odevajte si, se opravičiti, kakor ona zapoveduje, in vam bo Ye ii vašega večnega plačila tudi časno priverženo. Tako nas ominja Kristus Jezus, naš učenik in naš Gospod. On pa tudi g »A ko kdo hoče za menoj priti, naj zataji 2 s ebe, in naj vzame svoj križ, in naj hodi m enoj.“ (Mat. 16, 24.) Kristus je šel pot križa, tudi keršanski nauk V. p. 11. 26 394 nam ni drug pot odpert; tudi mi moramo terpeti, ako hoče® 0 njegovi učenci biti. Če je tudi Kristus vse za naše zveličanj® storil, vendar mi nismo oproščeni storiti toliko, kolikor pre®°' remo. To kar zamoremo, pa je, da sami sebe zatajujemo, svo¬ jemu spačenemu mesu ne strežemo, ki se zoperstavlja BožJ 1 postavi; da zopernosti tega življenja voljno prenašamo; da svojega učenika in Gospoda posnemamo, da njemu vedno bolj enaki prihajamo; da tako svoj namen, večno zveličanje, dosežemo. Trije modri so šli za zvezdo, in našli so Božjega Zveli¬ čarja, kterega so tako zvesto iskali. Jezus je svitla zvezda; ako hodimo za to zvezdo, njega na svojem potovanji proti nebeški domovini nasledujemo, pa bomo gotovo svoj namen dosegli- Saj Jezus sam pravi: „Jaz sem luč sveta; kdor hodi za menoj, ne hodi po temi, ampak bo imel življenja." (Jan. 8, 12.) Jaz sem učenik ljudi; kdor ® eIie posluša, moje nauke posluša, in po mojem zgledu živi, on i’ 1 v zmoti, ni v grehu, in v smerti; temuč ima resnico in P raV ° čednost, in bo večno življenje prejel. Te so tiste prelepe čednosti, ktere Kristus posebno P 11 ) poroča vsem, ki hočejo biti njegovi učenci. In te smo dozdaJ nekoliko bolj na tanko premišljevali v poslednjih keršansk' naukih. Še pa kliče Jezus svojim učencem; »Vzemite ni°J j ar m nase, in učite se od mene, ker jaz se® krotek in iz serca ponižen, in bote pok°l našli svojini dušam.* (Mat. 11, 29.) Ta klic hoče® 0 pa danes z Božjo pomočjo premišljevati. Današni nauk bo t°r a J od pete dolžnosti, ktero je Kristus svojim učencem posebno p rl poročal, in ta je: 5. Krotek in ponižen biti. . a) Jezus pravi: „ V z e m i t e moj jarm n a s e. a ^ Tam naj poprej povem, kaj te besede pomenjajo? 395 niso Janu Kristusov nositi, je tista čednost, ki nas pripravne ^ 0ri > da se v vseh rečeh podveržemo Kristusovi volji. Judom J® bila Mojzesova postava res jarm, teža, ktero so jim prekanjeni Proučeni in hinavski farizeji s svojeglavnim razlaganjem in zvijačami le še težo delali; in vendar pri vsem tem imeli nobenega tolažila, ne zato odpuščenja grehov ali kake Posebne milosti Božje, s čem bi jim bilo polajšano spolnovati k postavo. Tudi Kristus imenuje svoj nauk, zapovedi njegovega ra, bjestva, jarm; kajti vedeti nam je, da se moramo taistemu podvreči, da ne smemo živeti po svojih spačenih željah; to pa težko poželjivosti naši, ki nobene meje imeti noče. Ta jarm sv Je s ^dek; on nam daje tolažilo, mir in pokoj in veselje v j ' ^'ihu. „M o j jarm je sladek in moje breme je bez^^ 0,<< ! Jrav ' Kristus Jezus sam. (Mat. 11, 30.) Kajti lju- gnada Božja vse lahko stori, ker daje čeznatorno > m oprosti vseh zaderžkov. Zato je prav za prav le kristjan Več ° , ’ ^ er ’ ma ' e on sve t° ljubezen in le on ima upanje tinj’ le ^ 11 Živl i en i a - l je njemu je polajšano vsako terpljenje; pa 1 0,1 ga drugim polajšuje. At x ° ° Nepozabljiv bo naš rojak, pokojni Ignacij Knobleher, ki ]j y Škocjanu na Dolenskem doma; bil je namreč začetnik Je bil v jj j. ' Ke 8' a poslanstva ali misijona po notrajni Afriki. Ta za tjjJ ° in Bog zna kakovi bogovi. Oni menijo, ako se jarma r) stusovega otresejo, se naukom njegove svete cerkve ustavljajo, STe ^°> pobožno življenje druzib zaničujejo, čez naredbe Božje in ® er kvene modrujejo, da tako so še le prosti. Ali oslepljeni so. e P ec pa nič ne vidi. Kmalo pa občutijo težo svojega mesa, ^ 0 lenega človeka, ki gospoduje čez duha in prisiljeni so, se plazijo le po zemlji, plazijo po trebuhu in le za trebuh, r forvom enaki ližejo le prah te zemlje. Tu pa se vidi delo Milosti in pravice Božje, da nekteri evangeliju verujejo, nekteri Pa ne - Nje, ki verujejo, razsvitljuje znotraj gnade božja, da Ver ujejo jarm Kristusov radovoljno nosijo. Tisti pa, ki ne eru jejo, po pravični sodbi Božji zavoljo svojega napuha in ^uzih grehov, zlasti mesenih sladnost, niso tako razsvitljeni, P° tleh lazijo, in so vero zgubili; ako ravno bi zamogli °> ati, i n bi zares verovali, ako bi se hotli posl užiti raz- ^‘tljenja, ki ga jim Bog dovolj deli. Taki so vsi lučnjaki e sujih časov, ki se vzdigujejo zoper cerkev Božjo in bi v g J1 nes rečni slepoti radi poderli vso pravico, radi uničili celo So ^ a ’ za to kakor obsedeni divjajo zoper jarm Kristusov, kterega Pa kolikor bolj se otresajo tega sladkega bremena, 0 teže jim je, toliko bolj nesrečni so. Le Kristusova vera in v . a Postava stori človeka dobrega, zares prostega ter ga ohrani časti. Vsak drugi nauk pa, ki ni Jezusov, pogrezne j°^ a v sirovo divjaštvo, v brezno neumnosti in grozovitih ' J- To nam žalostno spričuje prestrašno vdelovanje in ne- vek ^ a Novost Pariške komune v zadnji francoski vojski. Člo- ^ J e zapravil vso vero, ki je s silo zavergel jarm Kri- Zv «rins ou Je suženj zdivjanih strast, je bolj divji, kakor divja la - Le pobožen kristjan zamore biti zares svoboden, ker le Potreb, gospoduje čez svoje poželjenje, le njemu daje k temu mili Bog čezuatorno pomoč; le kristjan ima pravo sveto ljubezen, 398 ktera mu slajša vse britkosti tega življenja, ktera mu pomag a za Kristusom hoditi in njegov jarm nositi. Kako nesrečni pa so, ki so zavergli Jezusov jarm! Zg 11 ' bili so lepi poduk, kterega so v mladosti prejeli, pa so sl svojo glavo s posvetnimi zmotnjavami napolnili; hudi dvom 1 jim delajo velik nepokoj, kakor popotniku, ki je zgr®$ pravi pot in. ne ve ne kod ne kam. Luč Božjega razsvitljenj a so odpihnili, in berli jim goljufna terska posvetne modrosti) ktera jim bo pa v sredi teme vgasnila. Tako-so si s pregrd' nim življenjem svojo pamet omotili, in po pravici toži Bog ^ eZ nje po preroku Jeremiju: „Dvojno hudobijo je moj 0 ljudstvo storilo: Mene, studenec žive vod so zapustili in si kapnice skopali, kapni 00 prederte, ki ne morejo deržati vode.“ (Jer. 2) 12.) In ti hočejo biti vodniki vaši! oni hočejo osrečiti svet, & so sami naj bolj nesrečni postali! oni ga hočejo oprostiti, sv°' bodo oznanujejo, pa so sami naj veči sužnji, ki so svojem 11 poželjenju ujzdo dali, da jih goni iz greha v greh, da so ) železje hudih razvad vklenjeni, ter nočejo biti služabniki BožJ 1 ’ pa so sužnji hudičevi. In oni se silijo vam v vodnike! — ljubi in predragi moji! ogibajte se danešnih modrijanov, ki s ° jarm Kristusov odvergli pa so sužnji hudičevi postali, ter kakor hlapci njegovi s sladkimi besedami in z zvitimi pogov° rl le še druge lovč na satanske limance. Vi pa bodite zvesti učeu cl Kristusovi, živite po njegovih svetih naukih in nosite nje£° Y jarm voljno; kajti lahek in sladek je, in pravo prostost vam l 0 on dati zamore. — b) Da bomo pa zares njegovi pravi učenci, ubogajmo nje£ a ’ ki nas lepo vabi, rekoč; »Učite se od mene, ker sem krotek in iz serca ponižen." (Mat. 11» Kratkost je tista čednost, ktera nas uči , da smo ljubezujiv 1 2 $•) in 399 toili vsacemu, ona kaže v dejanji pravo ljubezen, ki je edino Kamnje pravega Kristusovega učenca. In nam se Jezus sam v z gled postavi, ker sam pravi: ,Učite se od mene, ker j a z sem krotek;“ poglejmo njegov prelepi zgled, da se te ^dnosti naučimo od njega samega. K r o t k o s t je bila naj bolj živo znamnje ljubeznjivega Jezusovega serca; povsod in vselej se je razodevala, ter je vsako pošteno dušo nase vlekla. Poglejmo, kako krotek je bil apostelj- ri °m svojim! Priprosti, nevedni so bili, lahko bi ga bili v pod¬ enji utrudili; večkrat njegovih naukov niso razumeli; pa da je nihovi slabi in revni, nevednosti pomagal, ponavljal in po- nay ljal jim je svoje nauke. Ko med seboj niso edini bili, iju- beznjivo jih je pomiril. Prijazno in zaupljivo je ž njimi živel, a koravno so bili polni pregreškov in nepopolnamosti. Z mesenim, terdovratnim ljudstvom je imel opraviti. Pa a ko ljubo in prizanesljivo se je med njimi obnašal! Naj ime- 111 tniše skrivnosti svojih Božjih naukov je zagernil v priproste Pnlike, iz domačega življenja vzete. Nobenega ni zavergel, no¬ remu ni odrekel svoje očetovske ljubezni. Vsem se je razo- ' Va h revnim in bogatim, priprostim in učenim. Veliko nasprot- veliko zasramovanj je preterpel od zaslepljenih, terdovratnih idovj a ji ne eue besede ni bilo za to iz njegovih ust. re derzno so ga psovali: „Ti imaš hudiča." Pohlevno je 11(1 to odgovoril: „Jaz nimam hudiča; ampak ča- f a • ln . S V 0 j 6 g a Očeta." (Jan. 8,48,49.) Veliki duhovni, ^ 1Ze Ji in pismoučeni so bili njegovi priseže ni sovražniki. Ven- tudi njim skazoval svojo krotkost. Sicer jim je očital 0Ve očitne hudobije in govoril zoper nje; pa le, da bi , rav ‘* njihove dušne rane. Celo jedel je ž njimi, da so se /e J prepričali njegove milote in dobrote njegovega serca. 400 Vsi ljudje so bili priče njegove velike krotkosti. Male otročiče je sprejemal; ubogi so bili vedno okrog njega; bolnike so nosili k njemu; nadložni so se mu bližali; vse ljudstvo je v trumah za njim sulo. Vsak bi bil rad blizo njega. Njegovo miloserčno, ljubeznjivo in krotko obnašanje je vsacega vleklo k njemu. „V s i so se čudili nad prijetnimi bese¬ dami, ktere so šle iz njegovih ust,“ (Luk. 4, 22) pravi sv. pismo. Zares čudna, prečudna je krotkost, ktero je skazoval njim, ki so mu delali naj veče krivice. Njegovi sorod¬ niki so ga za neumnega imeli; on zato ne kaže nobene neje¬ volje. Njegovi učenci so ga popustili; vendar jih je le še ljubil* Peter, pervak, apostelnov, ga je zatajil; ali milo ga je pogledal in nikdar mu ni očital njegove nezvestobe. Judeža, ki ga je ravno njegovim sovražnikom izdajal, „prijatela“ imenuje, izda- javski poljubej sprejme in še ga ljubeznjivo svari. O preljubi! kdo bi se zamogel zoper slepo, nehvaležno hudobijo človeško bolj po pravici pritožiti, kakor Jezus, toliko zaničevani Zveličar vesoljnega sveta ? In vendar ga je gola mi' lost in dobrota! Kako mora Jezusova krotkost osramotiti tvojo silno in toliko naglo razdraženost, tvoje jezno, terdo in sirovo obnašanje, ktero drugim kažeš; in to za vsako malenkost, ki ni po tvoji volji. In ravno tako razkačiš serca tistih, in jih od¬ bijaš od sebe, ktere bi mogel potolažiti in si jih pridobiti. Ti bi rad, da bi ti bil slehern postrežljiv, te spoštoval in ljubili ti sam si pa, ko razbeljeno železo, ki začverči, ako le kaplma vode pade nanj. Ubogajmo toraj svojega učenika in svojega Gospoda, ^i k il „ Zatirajmo z vso resnobo vsako zamerljivost, vsako nevoljo, vsako jezo v sebi; prizadevajmo si z vso močjo , da smo proti vsem prizanesljivi, ljubeznjivi in krotki; kajti nikakor drugač si i‘ e 401 . 01110 druzih sere pridobili. Ako moraš svojega bližnjega, svo- 'j e £ a Podložnega, kaj opominjati, svariti ali celo po dolžnosti Snovati, naj se to godi z mirno, pohlevno besedo. Ter da, °Jstra, pikavna beseda te bo pristudila, in tvoje opominjevanje 116 hasnilo; dobrovoljna, krotka beseda pa gre do serca ter ° 2 dravi, ko sladko olje, vsako rano. — Ako so ti drugi so- Vraž ni, te psujejo, zaničujejo, ali ti kakor si bodi nasprotujejo; ^kar jj m ne p 0 vra< 5 u j z enakim; kajti kamen ob kamen da .°S e nj; poverni serd s kratkostjo, s stanovitno ljubeznijo in s Ustrežljivostjo. Molči močnodušno , ali pa se zagovarjaj mirno, ®P°dobno in pametno in ogenj serditosti boš spremenil v ogenj ljubezni. , . imenitna, bogata gospa je precej veliko svojega premo- j6n Ja nekemu samostanu v dar prinesla; kajti vedla je, kako ^enihi vsak dan za dobrotnike molijo in Boga prosijo svetega ,/goslova za D J e - Druga ženska pa je mislila, da je zato v kač * ter VSe ^ a krivila sv * Frančiška Salezija. Vsa raz- j a ena se poda k svetemu škofu ter ga naj gerši zasramuje; celo svojo hudobno roko vzdigne zoper njega, da bi ga a - Svetnik pa se ne da razdražiti; prijazno in priljudno g J Ogovarja, ter jo prepriča, da se moti, ter jo spoštljivo fi kof 11 . do P ra g a - To krotko in ljubeznjivo obnašanje imenitnega a J e ženo ganilo, obžalovala je svojo naglost. Drugi dan gre .. P il ^ e P f ed škofa na kolena, ter ga prosi za zamero, in 1 mož jej je tudi rad odpustil. c ) Naš ljubi Zveličar iias pa vabi, da bi za njim hodili Njegovi zvesti učenci bili, pa njegov jarm voljno nosili, in i e k I )ravi: »Učite se od mene, kerjaz sem kro- Ted zraven pristavi: „i n iz serca ponižen.* iu 0 r a 111 ' e kratkost, tudi ponižnost je tista čednost, ktere se posebno od Jezusa, svojega učenika, učiti. in nam 402 Kdaj pa smo po Jezusovem zgledu p°' n i ž n i? Iz serca ponižni bomo tudi mi, ako ne iščemo noben® časti, pa tudi zaničevanje voljno sprejmemo, naj že to pride, koder koli si bodi. Ni je čednosti, ktero bi nam sveta vera tolikokrat prip°' ročevala, kakor sta ravno krotkost in ponižnost. Popisal sem vam obe te čednosti že pri poglavitnim grehom nasprotnih nostih. Od kratkosti bom še kaj povedal pri razlaganji zveh' čanskih čednost, in od ponižnosti naj vam še danes nekolik 0 govorim. Ponižnost je tista čednost, kar že veste, ktera nam kaže, kako revni in slabi smo sami v sebi; zato nas ravno & čednost uči, da si ne iščemo nobene časti, in da voljno p re ' vzamemo zaničevanja, ktere bi nas zadeti zamogle. Ta čednost celi tisto nesrečno rano, ktero je človeškemu rodu vsekal g et ^ 1 napuh. Kakor je pa ponižnost potrebna, ako hočemo Bogu d°' pasti, tako je pa tudi težavna, kajti vstavlja se jej prirojena V’ soka misel, sama od sebe, ktere oča je ravno napuh, ki je ce ^° angele iz nebes vergel. Jezus Kristus je prišel na ta svet, da bi pomagal na ^ 1 revi, ozdravil našo slepoto, in on naj modrejši učenik J e svoji šoli med perve nauke dejal nauk: „Učite se od men e > ker jaz sem iz serca ponižen." In ta prelepi na° je poterdil resnično s svojim zgledom. Zato, preljubi! poglej ® 0 Jezusa in učimo se od njega svete ponižnosti! Jezus Kristus, edino rojeni Sin Boga Očeta, to je Beseda ki je v začetku bila, Beseda, ki je Bog bila, Beseda, s kte f0 je bilo storjeno vse, „i n Beseda je meso postal a- (Jan. 1, 14.) O nezapopadljivo poniževanje, ktero zamore razum 0 le on, ki razumi neskončno velikost Boga samega. Z včloveČenj e ® 403 J e postal vsegamogočni reven, nezmerni majhen, večni umerljiv, ^končno bogat ubog. Kolika ponižnost, ktero občudovati, nik- ^ ar pa spoznati ne moremo. — Ali to njemu še ni bilo za¬ dosti. On „p a j e sam sebe v nič storil, ko je po¬ dobo hlapca nase vzel/ (Pil. 2, 7.) On, pred kterim Se trese nebo in zemlja, kterega vsi angelski kori z naj večim spoštovanjem molijo; on, pred česar imenom se priklanjajo vse kolena njih, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, on je Podobo hlapca, podobo grešnega človeka nase vzel, da bi nas Za ponižnost vnel. Sam od sebe je le ponižno govoril; imenoval se je naj ^1' Sinu človekovega; terdil je, da ne uči nič druzega, razun ar je prejel od svojega nebeškega Očeta; spoznal je, da Oča Je veči kakor on, ko človek; da ne išče svoje časti, ampak išče ^ a sti tistega, ki ga je poslal. Veči del svojega presvetega živ- ^ e Dja je prebil na skrivnem, na tihem v malem Nazaretu; in J e pričel svoj očiten nauk, naj raji se je ukvarjal s pripro- stimi^ z ubogimi in z otroci. Ko je bolnike ozdravljal, slepim . a ’ da so videli, gluhim, da so slišali; ko je hudobne duhove ^Sanjal, mertve obujal, vetrovom zapovedoval, in je veliko dru- ^ Pudežev storil, je vse to pripisov.il veri in zaupanju tistih, ' r,m J e pomagal. In ko so množice njegovim besedam in nje- &°vim dejanjem se po pravici čudile in ga hvalile, skril se je ua goro. Ravno tako je v puščavo bežal, ko je vidil, da J u stvo vkupaj vre, in ga hoče kralja storiti. Kur je že pri svojem' včlovečenii svojo neskončno visokost t ^ se v podobi hlapca prikazal, podvergel se je tudi m postavi obrezovanja, ter je celo svoje življenje rado- ]• 1(1 P ren ašal vse britkosti, kterim so podverženi naj revniši J e - V obednici Jeruzalemski se je toliko ponižal, da se je ® e apostelnom k nogam ter jim jih je omil. Ja, čudite se 404 nebesa! celo pred preklicanim izdajavcem Judežem je pokleknil; da bi s svojo nezapopadljivo ponižnostjo nezvestemu učencu presunil terdovratno serce, in ga na pot pokoro pripravil. In kaj je še storil, da bi nas učil podlage vseb čednost, da bi nas učil svete ponižnosti! On začetnik angelov in ljudi, kralj vse časti, on modrost, svetost in nedolžnost sama, se pre- pusti celi vojski krivih napadov in tožb; pripusti, da ga obsu¬ jejo z zasramovanjem in zaničevanjem, ga obvalijo z bolečinami in z ranami, da ga poslednjič med razbojnike na križ pribijejo. Vse to nam dopove sv. apostel Pavel z malimi besedami, ko pravi: »Ponižal je sam sebe, in je bil pokoren do smerti, smerti pa na križu." (Fil. 2, 8.) Kristjani moji! ako ta čudovita ponižnost ne potare, ne ozdravi našega napuha, kaj ga bo pač ozdravilo? Mar ni ne¬ znanska nespodobnost, da zaničljivi červ te zemlje, ubog* grešni človek, revni nič se napihuje, ko se včlovečeni Bog p°' nižuje, uničuje ? O ljubi moj! roko na serce in bodi vsaj sam sebi odkritoserčen! prevzetna domišlija samega sebe te je pr e ' vzela; vsak naj te hvali in slavi, vse naj te povzdiguje, povsod in vselej naj velja le tvoja volja; majhno zaničevanje, mala na- spretnost ti je že neprenesljiva. Človek, ti sam sebe ne poznaš j drugači bi se zaničeval in poniževal. Ali povej mi vendar, kaj pa imaš, da bi ne bil od Boga sprejel? Kaj boš, prej k° misliš? In kaj zamoreš biti, ako Bog svojo gnado in svojo roko od tebe odverne? Zato pa, preljuba duša keršanska! imej se vedno, ko revno stvarico, v vsem, tudi v naj manjših rečeh od Boga popolnoma odvisno, ki sama iz sebe nič nisi, nič nimaš in nič ne P re ' moreš. Spoznaj, da si ubog, nestanoviten človek, podveržen sto in sto nadlogam, obdan z dušnimi in telesnimi pomanjkljivostmi- Spoznaj in obstoj, da si grešnik, ki pri tolikih darovih, milosti 405 ln dobrotah Božjih pa vendar Boga tolikokrat in tako hudo pa bi ga še bolj žalil, ako bi te on ne branil, ne varo- Va h Naj ti bo toraj težko in britko, ko te kdo hvali, slavi in povzdiguje, ter si misli, da zaslužiš le zasramovanje in zani¬ kovanje, ja da zaslužiš celo večno pogubljenje! Vse dobro pa, kar imaš, kar storiš, Bogu pripisuj. Išči 111 delaj le za njegovo čast; imej se nevrednega toliko gnad, ktere ti Bog deli, ter jih obračaj v dobro, in s tem namenom, da tudi v druzih njegovo presveto ime poveličuješ. Ako bi pa se toliko storil za Božjo čast in v zveličanje svojega bližnjega, ,Je prevzemi se za to; pa ne zaničuj druzih, ki manj storijo, ‘‘d nimajo toliko talentov, toliko darov, kakor jih je tebi Bog dal. hf e govori od sebe, niti od svojega dejanja in nehanja, ali ^ Sa J modro in kar mora biti; v druzih pa hvali, kar je ivale vrednega. Slabih opravil, zaničljivih del ne zametuj, raj Jih še naloži, da krotiš napuh, ki ga nosiš sam v sebi. as tne službe, imenitne dela prepusti drugim, ter jih imej za ;re dniše, sposobniše, kakor si ti. Ako te kdo zasramuje, za- mčuje, a p se ^ p r ]p e ti kaj druzega nasprotnega, bodi miren; ^ Vese d se in hvali Boga ter želi, da bi pred svetom skrit bil, f a bi te svet zaničeval; kolikor ti to pripusti tvoj stan ali 4< d a služba. Ako te dolžnost veže, da z druzimi občuješ, bodi Ua J ra j s priprostimi in ubogimi! . dCo je sv. Terezija karmelitarski red k pervotni ojstrosti Popravila, imela je neizrečeno veliko prestati. Ali ona ni po- ^ala nit; j eze ^ raz žaljenja. Ljudje so rekli, da je obsedena, goljufica, ter so jej žugali s kervavo sodbo. Vedno pa je y a Inirua , vesela in zadovoljna, ter se ni nad nikomur jezila. tiai 80bi > kjer je po samostanskih postavah smela z drugimi sve- go 1 ^ u dmi govoriti, morala je velikrat grenke preslišati. Ko !l J e ue sestre vidile, da je prišla vesela iz te sobe, dejale so: 406 »Našo mater je gotovo zopet kaka huda zadela." Ako se j e pa vernila žalostna, mislile so, da jo je moral kdo kaj p°' hvaliti; kajti hvala je bila njej naj hujša muka. Nekokrat jo je nekdo v družbi neki slabi ženski primeril. Ko je to zve¬ dela, dejala je: »O joj meni ubogi! ljudje me ne poznajo; & bi me poznali, paš veče zasramovanje bi mi še natvezli." Ta svet¬ nica se je naučila od svojega nebeškega učenika svete krotkosti in svete ponižnosti. Tudi mi, preljubi moji! pojdimo k Jezusu v šolo; rav¬ najmo se po njegovem zgledu, in ker nam je poseben zgled krotkosti in ponižnosti zapustil in nas vabi, da ga posnemam 0 v teh čednostih; prizadevajmo se tudi zares za nje, ter si jih postavimo v podlago, za dno duhovnega pohištva, kterega si zi¬ dati moramo, da pridemo za Jezusom v sveti raj. Saj on, naš mili učenik, ne tirja nič nemogočega, nič velikega, nič čud¬ nega. Sv. Auguštin pravi: »Kristus nam ne zapoveduje, da 1)1 se od njega učili, postaviti celi svet, stvariti vidno in nevidno, delati posebne čudeže, k življenji obuditi mertve, ampak da smo iz serca ponižni in krotki." Da bomo veliki v njegovem kraljestvu, moramo začeti pri majhnem, pri krotkosti in pri P°' nižnosti. Vsi svetniki Božji so bili učenci Jezusovi, vsi so se od njega učili krotkosti in ponižnosti. Bodimo tudi mi zares pravi kristjani, pravi učenci Kristusovi; zato nosimo radovoljn° njegov jarm, ki je lahek in sladek; učimo se nd njega, ki J e krotek in iz serca ponižen in večni pokoj bomo svojim dušam našli. Amen. j 407 XXIX. Keršanski nauk. 6. Sovražnike ljubiti , do&ro storiti , Hm' was sovražijo; za nje , kteri nas žalijo in preganjajo. Še eno dolžnost imamo, ktero je naš učenik in Gospod SVo jim učencem posebno priporočal in ta je „1 j u b e z e n do s 0 v r a ž n i k o v." V stari zavezi so prekanjeni in hinavski Pirnarji učili, kakor da bi smeli sovražnike sovražiti: NašZve- da je bilo rečeno: Ljubi svojega bliž- J e ga in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa a m povem: Ljubite svoje sovražnike, dobro J 11] a storite, kteri vas sovražijo, in molite a n je, kteri vas preganjajo in obrekujejo." Wat * 5, 43, 44.) Zares huda bi bila za nas, ako bi nam usmiljeni Bog J ne prizanašal, kakor mi drugim prizanašamo. Veliko ga I Xl °’ veliko zoper njegovo sveto voljo storimo; Bog pa z nami Potrpljenje ima. Nam se tako hitro zamerzi, ako nam drugi d r m isli ne govorijo, po naši volji ne storijo; če pa mi ; kaj nasprotujemo, bi pa radi, da bi drugim všeč bilo, 111 da bi da bi B 0 tudi vaš Oča, kteri je v nebesih, vam ne 0 °dpustil vaših grehov," (Mark. 11, 26.) zopet ' Jezi *s pravi. pj]j ^ a k° sBno potrebna nam je ta sveta dolžnost, da sovraž- >e Ij^Biti moramo, to nam naš mili Jezus posebno lepo kaže lstl P r Hiki, ktero slišite en in dvajseto nedeljo po binkoštih v fjetein evangeliju. Nek kralj, pravi naš Zveličar, je imel pa ^ s ^ uža Bnik°v. ki so ž njegovim blagom kupčevali. Ko je obrajt imel, pride pred kralja nezvest hlapec, ki deset 6 Za< ^°^^ ^set tisuč talentov; to je po našem okoli tri- j »klonov goldinarjev, to je nezrečeno veliko. Ker pa ni s ( ' lm plačati, ukazal je njegov gospod, prodati njega in Zln ° njegovo, da bi si naplačal. Hlapec pa je padel pred tj , a ’ * ,er §' a je prosil, rekoč: Imej poterpljenje z menoj, vse j e 1 P°vernil. In Gospod se je usmilil tistega hlapca in ga Spred njega gredd je pa tisti hlapec srečal enega svojih 0 ^v ’ ki niu je bil dolžen sto denarjev, po našem računu vi] \ ^ 6St * u ^ va J se l' goldinarjev; urno ga je zgrabil in ga da- J ^ O 7 - a B nisi bil toraj tudi ti dolžen, usmiliti se svojega 27 * 412 sohlapca, kakor sem se te jaz usmilil? In njegov gospod s e J e razserdil in ga je dal trinogom, dokler ne bo poplačal ?seg a dolga. (Mat. 18.) Vsi veste, kakošen pomen ima ta prilika. Imenitni je Bog, naš nebeški Oča; mi smo njegovi hlapci, pa tudi l, J e govi veliki dolžniki. Veliko nam je prepustil; vse, kar sin 0 imamo, vse imamo le od njega. Grehi pa, naši neštevilni g' 1 ’ 6 * 11 so tisti nezmerni dolg, ki presegajo veliko, veliko tisuč tale' 1 " tov, kterega tudi nikdar poplačati ne moremo. Tudi mi morali dati račun od hiševanja svojega; poklical nas pasti na kolena in prositi poterpljenja! Zdaj, ljubi moji! ko še čas imamo, zdihujmo k Bogu, da naj poterpi, da p 0l!l ' nati hočemo, kolikor premoremo. In usmiljeni nebeški OČa n iin I bo tudi odpustil, ako ne bomo taki, kakoršen je bil liudobn 1 hlapec v svetem evangelji. Ali gorje nam! sodba neusmi!i eIlil nas čaka, ako ne bomo s svojimi razžalniki usmiljenja imeli* Ar geli Božji in svetuiki, naši sohlapci, nas bodo tožili, da ^ vživamo toliko Božjega usmiljenja, pa s svojimi brati sestrami nobenega usmiljenja nimamo! Oni nas bodo žili, da zavoljo malega razžaljenja po cele leta do svojega . njega jezo v svojem sercu kuhamo. Tudi nam poreče neb ft kralj, kakor je rekel evangeljski gospod hudobnemu blAP 1 ^, Glej, hudobni človek! vse grehe, ves dolg sem ti odpustil, si me prosil; ali nisi tudi ti bil dolžen, se usmiliti sV°A® soseda, in mu odpustiti malega razžaljenja? Tudi nas bo pahnil v peklensko ječo, kakor kralj svojega neusmilJ 611 ■ hlapca, ako iz serca ne odpustimo. Kajti Jezus pristavi k j jj t/ priliki te preimenitne besede: »Tako bo tudimoj beški Oča vam storil, ako ne odpustite vs teri svojemu bratu iz svojih serc.“ (Mat. 1°> 1)0 Gospod na obrajt. Ali, o moj Bog! pri sodbi bo prepoj’ »Ji ki 0 X' L 413 rn , . e(la J nam bodo zvezali roke in noge, nič več si pomagati ne bomo 1Uo gdi, i n v vnajno temo bodo nas vergli, kjer bo jok in škri- J ltt 'i e ' / zobmi. Pekel nas čaka, ako iz serca ne odpustimo. Ko Ojstro zapovedana dolžnost je toraj ljubezen do sovražni- | dn je kristjan v vseh okoliščinah spolnovati mora, ako ^Hčan biti hoče. . Ne bom vam tu pravil lepih zgledov, kako so svetniki ni]/ * SV °^ e sovra ™^ e; ome niti vam le hočem, da tudi never- g. \ S0 bednost v dejanji zares močnodušno skazovali. Sveti . aZl ^' Uaiia pripoveduje od nevernega modrijana Sokrates-a našo ^ eia ’ ne vem, ali nam naj bo v naše podučenje ali v na Zasramo ^°- Tega modrijana je bil nek sirov človek očitno, er gu hudo vdaril; ali to ga ni zdražilo nič, še zagovarjal |li • 1 , ^ t ra nil 7 miren J e bil j da ga je tako hudo po obrazu Sok ' ^ ^ V6S za ^ e ^ „Ko ga je jenjal biti, pravi, ni j f a es druzega storil, kakor na svoje čelo je zapisal besede: Di ta je to storil," kakor se zapiše na kako podobo ime delavca, d° je naredil. gj 0 erem htdi od nevernega Katona, kterega je nespameten j, ;i ^ v Dekih toplicah hudo vdaril. Kato pa se ne zmeni Kato' 7 ^ Se hudobnež ne more načuditi in ga za zamero prosi, rij P a pravi: Jaz nič ne vem, da bi me bil kdo uda- švni Q i 6 ° sram °i ;e S a je rešiti hotel, ktero je zaslužil zavoljo 'h hudobije. Še od in les - Ko ! & a na nekega nevernika ..naj vam povem. Ta je bil Ari- s° tega poštenega moža po krivem v smert obsodili riču ee . mor ’^ e Peljah, objokovalo je vse nesrečo tega pra- pl U)| i m ° za * Nek prederznež pa se mu približa in mu v obraz ceru- n 11 Se °k r ^ e in smehljaje pravi svojim spremljevav- Pemnite ga, uaj nikar tako gerdo svojih ust ne odpera. 414 Ako so se pa ti iz ljubezni do posvetne modrosti tolik 0 premagovali in se serdu niso vdali, kaj moramo še le mi ^ riti iz ljubezni do Boga, iz dolžne ljubezni do bližnjega, ^ nam je naš ljubi Zveličar tolikrat in tako ojstro zapo Ako oni, da naukov posvetne modrosti niso prelomili, razža niso z razžaljenjem po vračeva! i, kaj hočemo početi mi, da ® e bomo prelomili zapoved Božjih, ki nam ljubezen do naših sovr ® 2 nikov tako ojstro zapevedujejo ? c) Predragi moj kristjan! Jaz ne vem, ali ti to čedu^ imaš, ali je nimaš. Ako je nimaš, slabo, preslabo je pote® zveličanjem tvojim, kakor si slišal. Kako te bodo osra © 0 j celo neverniki? In kaj bo z dušo tvojo? Premisli in preudar'■ Da si bote pa za to čednost še bolj prizadevali, p° re< ^ vam bom še nektere nagibe, kteri nas naj vnemajo, da 'J 11 bimo sovražnike. • | J Pervi nagib, zakaj da moraš sovražnike ljubiti, si sam, ljubi moj kristjan? Le pazljivo me poslušaj! Vp rah ,, te resnobno, vprašam te pri živem Bogu, povej mi po pr aVlCl Ali hočeš biti zveličan ? Čudno vprašanje, kaj ne ? mislil si 0 Se ve, da hočem biti. Kaj pa, da rad bi v nebesa prišel- se čudiš, da te to vprašam. Nič se ne čudi; kajti veliko i to hoče, kar ti hočeš; vsi bi radi v nebesa prišli; pa teho> liko ne bo v nebesih, samo zavoljo tega edinega vzroka ; ljubezni do sovražnikov nimajo. Tedaj, ljubi moj! zavoljo zavoljo tebe samega, zavoljo tvojega lastnega zveličanja, te f 0 '. sim, ljubi sovražnike svoje; usmili se svoje lastne duše, P a, ^ u sovražnike svoje! Morebiti si pošten človek, tudi dober, storiš Velik 0 brega, rad moliš, k službi Božji hodiš, se postiš, spr e J (D 415 s vete zakramente pogosto, rad in obilno ubogajme daješ, še Ve č druzega dobrega storiš; ali glej! vse to je zastoju, pred ®°gom nobene veljave nima, ako v svojem sercu kuhaš jezo do sv °jega bližnjega. Brez ljubezni do sovražnikov ni odpuščenja S r ehov, kajti kakor ti meriš, tako se bo tebi odmerilo; ni no- kenega zasluženja dobrih del, ker ne spolnuješ perve, naj ime- fiitniše zapovedi, zapovedi ljubezni; zastonj boš molil, tvoja mo¬ štev nima nobene moči; vest ti ne bo dala ne miru ne po- k °.ja, kajti Gospod je dalječ od tebe; ja ti nimaš nobene pra- v * Ce do nebes, sodba pogubljenja je že sklenjena čez te! Zato P^vi Jezus: „Ce tedaj svoj tar j u, in se tam spomniš dar kal- i o u »j ovvj u tu p r i n e s e s da ima tvoj brat kaj 1 0 P er tebe; pusti ondi svoj dar pred altarjem I 11 Pojdi poprej spravit se s svojim bratom, ! n tedaj pridi in daruj svoj dar.* (Mat.5,23,24.) ako potrebno je odpustiti vse razžaljenje in se spraviti z raz- (alnikom, da sicer nobeno vnajno pobožno opravilo Bogu pri- kiti ne more. Veste tudi, kako sv. Pavel poterdi to res- 11100 > ko pravi: „K o bi človeške in angelske j e- ^ 1 k e govoril, ljubezni pa bi ne imel, bil bi a kor bučeč bron ali zvoneč zvonec. In ko bi ^Hal prerokovati in bi vedel vse skrivnosti, ^ ki imel vso učenost; in ko bi imel vso vero, a ki gore prestavljal, ljubezni pabine imel, 110 nisem. In ko bi razdal ubogim v živež j._ 6 Sy oje premoženje, in ko bi svoje telo dal, 0 da bi gorel, ljubezni pa bi ne imel, mi 16 n e pomaga." (I. Kor. 13, 1.) Oj, zato predragi moji kristjani! prosim vas, ljubite se ' f se % ne imejte nobenega sovraštva, odpustite si vse za- v °ljo samega sebe. Tudi Bog vam bo odpustil, vaše dobre dela 416 vam bodo v zveličanje teknile, Bog bo uslišal vašo molite^ vest vam bo pokojna, živeli bote v miru, in pravico imate do svetih nebes; drugači pa ne. In storite karkoli hočete, ako so¬ vražnikom ne odpustite iz serca, vse bo zastonj, vse bo za- verženo. Znano vam je življenje sv. Nicefora, kterega god pred zadnji dan leta obhajamo. V pervih časih keršanstva je bil°> da ste se v Antijohijskem mestu posebno ljubila Sapricij © Nicefor. Nekdaj se Nicefor Sapriciju zameri, in ta ga hudo sovraži. Nicefor ga večkrat za zamero prosi, ali Sapricij se noče ž njim spraviti. V takem sovraštvu so malikovavci Sapricij 8, vjeli, in v smert obsodili. Že ga na morišče peljejo. Ko Nice¬ for to zve, teče mu nasproti, prednj poklekne in ga prosi' Mučenec Kristusov, odpusti mi, ker sem te razžalil! Jezno s® proč oberne in nič ne spregovori. Pred mestnimi vrati ga zopet' prosi; pa ne zmeni se. Spremi ga na morišče, prosi ga v imenu Jezusovem, za kterega hoče zdaj kri preliti; prosi g a le za eno samo besedo, da mu odpusti. Ali Sapricij terdovraten ostane. Ali, kaj se zgodi? Duh Božji je Sapricija zapustil. K° mu hočejo glavo odsekati, zboji se smerti, Jezusa zataji in © a ' likovavec postane. Zastonj mu Nicefor prigovarja, zastonj £ a prosi, da naj ne zataji svete vere, da naj ne zaverže mučen- skega venca, da naj ne zgubi toliko terpljenja, toliko dobrih del, da naj se ne pahne sam sebe v večno pogubljenje, zdaj na kraju, ko se mu vrata nebeške že odpirajo. Ali vse je hil° zastonj! In Nicefor na ves glas spozna: Tudi jaz sem kristja© in Jezusa Kristusa spoznam, kterega je um zatajil; mene na¬ mesto njega umorite. In zgodilo se je. Nicefor je z meče© prejel krono nebeško, ktero je zgubil Sapricij zavoljo sovraga svojega. 417 Preljubi moji! odpustite si edeu druzemu radi, že zavoljo Sa mega sebe; drugič pa tudi zavoljo bližnjega; ljubezen r0| P zopet ljubezen, sovraštvo pa goji le sovraštvo. Z ljubeznijo S1 bomo ložej pridobili svoje nasprotnike. Bratovska ljubezen, a 'k° Q am iz serca do sovražnikov puhti, gotovo tudi v njih lju¬ bezen do nas obudi; nasproti jih pa jeza in sovraštvo le še bolj ra zkači in stogoti. Ako tvoj nasprotnik vidi, da ga vendar le ljubiš, ako te 11,1 zaničuje ali ti krivico dela, vidi, da mu hudo z dobrim P°vračuješ, v serce ga bo speklo, sramoval se bo sebe in svoje Nehvaležnosti in jenjal bo, te preganjati in sovražiti. In od °orote omečen, te bo ljubiti začel. Tako boš posnemal nauk Pavla, ki pravi: „Ako je tvoj sovražnik lačen, ^ a j mu jesti; ako je žejen, daj mu piti. Zakaj, e to storiš, mu boš žerjavico na glavo nosil.“ ^ ' m - 12, 20.) S tem boš storil, da bo sovražnika sram, in A ga bo bolelo, in tedaj ga boš pripravil na drugo misel, P r avi sv. Avguštin. Kakor žerjavica celo železo omehča, tako JNhezen naj terše serce. ^ ^ Tretji nagib, zakaj moramo sovražnike ljubiti, je n e- e ški O č a. Bog, v svoji modrosti pripusti, da je vsakterih Ed 1 ^ STe ^ U ’ kterih pa nobeden brez greha, brez slabosti ni. !^. e " J e piker, drugi kujav; ta počasen, uni prehiter; ta pre- sane glave, uni priprost siromak. Tako nas Bog uči, naj ^ Vl 2 bolehnim, učeni z nevednim, pravični pa tudi s krivič¬ na pnterpljenje ima in mu prizanaša v imenu usmiljenega &a, ki ne ljubi le svojih prijatelov in častivcev, ki ljuhi tudi ‘ ni ke, svoje sovražnike in nasprotnike, ki tudi tem skazuje er ne dobrote svoje. In le poglej, keršanska duša! ti pasi ^ e ga dobrega Boga, ako tudi ti ljubiš sovražnike svoje! JNhite svoje sovražnike, pravi Kristus, da b o t e 418 otroci svojega Očeta, ki je v nebesih, k t e r i daje svojemu solncu sijati na dobre in hudobn e in da dežiti na pravične in krivične/ (Mat. t>> 45.) Glej, ljubi Bog daje svoj blagoslov, deli svoje dobrot dobrim in hudobnim, pravičnim in krivičnim. Ako mi sovražnih ljubimo, posnemamo Boga, in njemu enaki postanemo. S ® ljubeznijo se pa Bogu tudi naj bolj hvaležni skazujemo za od' puščanje svojih lastnih grehov, ko tudi mi storimo drugim, kar nam je on storil. Ali mar ti več odpustiti zamoreš, kakor J e Bog tebi že odpustil? »Poglejmo in posnemajmo Boga, pra? 1 sv. Lovrenc Justinijanski; kdo zamore le ižreči vse dobrote) ktere Bog vsak dan grešnikom daje ? Le poglejte, kako on vse® svojim stvarem zapoveduje, da jim služijo in jih živijo. Kak° prijazno jih k sebi vabi, kako jih z dobrotami obsiplje, kako 2 veliko poterpežljivostjo jih išče, da bi jih na pravo pot obernil in z ljubeznijo nase potegnil/ Glejmo toraj na nebeškega Očete in posnemajmo ga v njegovi ljubezni, bodimo zares rij ego? 1 otroci in ljubimo sovražnike svoje. Oeterti nagib, da ljubimo sovražnike svoje, je pa J e z us Kristus, naš Gospod in Zveličar. Kaj nas pač hoče bolj vneti za to čednost, kakor je ljubezen, s ktero je Jezus Krist 1 ® ljubil svoje sovražnike. Kdo je kdaj ljubil svoje sovražnike 8 tako resnično, tako krotko, tako ponižno pa s tako stanovih® ljubeznijo, kakor je storil naš Odrešenik. Vse svoje življenl e je imel nastljano z zagrizenimi sovražniki in ne bom vam P°' navijal, kako voljno je vse prenašal, le samo tje pod križ vas v duhu peljem, da zaslišimo, kako se Sin Božji maščuje nad svoji® 1 sovražniki. Poslušajte ve terdovratne serca! Jezus je ves obdan z ranami od nog do glave, ktere so mu naredili sovražnik 1 ’ ki so pod križem njegovim zbrani in ga še v teh grozovitih bolečinah zaničujejo. On se pogovarja zastran svojih priseženih 419 sovražnikov s svojini nebeškim Očetom. Pa kaj on pravi ? Oča! večni Oča! ako sem si s svojo pokorščino, ktero ti do zadnjega trenutka svojega življenja skazujem, pridobil kako zaslugo pri tebi, te prosim ene milosti: „Oča! odpusti jim!“ odpusti njim, ki so z ojstrimi žeblji prebodli mi roke in noge, ki so z bodečim ternjem prederli mi glavo, ki so z grozovitim te- Penjem razdjali vse ude mojega telesa, ki mi jemljejo življenje in me morijo. „Oča! odpusti jim!“ — Tu, ljubi moji! Poglejmo kaj nas bo storilo Jezusu bolj enake, kakor če od¬ pustimo sovražnikom svojim? Odpustimo in Jezusa bomo posne¬ li, Jezusu bomo podobni! zares bomo učenci njegovi! Morebiti zagovarjaš svoje sovraštvo, se slepiš z nič veljav¬ nimi zvijačami in nespametno pokrivaš in zagrinjaš svoj serd, da se spraviti nočeš s svojimi nasprotniki. Ti imaš pred očmi te tvojo lastno osebo, ktero previsoko ceniš, jo bolj čisljaš, kakor je spodobno; pa imaš pred očmi spet osebo tvojega sovražnika, ktero pa za preslabo, le kazni vredno imaš; se spodtikaš nad razžaljenjem, ktero si veliko veče misliš, ko je v resnici; opo- vera ti tudi čas, ko si bil razžaljen, tudi morebiti še kraj, kjer te je bližnji užalil. Ali glej, ki se vstavljaš tej čednosti, brez ktere v nebesa ne moreš; glej ti, ki odpustiti nikakor nočeš, Vse to, kar ti na videz brani, da ne ljubiš svojega nasprotnika, vse to ti tvoj Zveličar Jezus Kristus overže kakor neveljavne izgovore. Le pomisli: Ti in vse tvoje si brez Vse mere manj, kakor je Jezus, sam Sin Božji in vendar je on sv °jim sovražnikom odpustil, ti pa meniš, da si preimeniten, previsok, da bi se potolažil in kaj poterpel. Tvoji razžalniki ll 'so tako grozoviti, ne tako zaničljivi, ne toliko manj, ko ti, kakor so bili vse to sovražniki Kristusovi, in on je molil za nje. ttazžaljenja, ktere tebi drugi storijo, kaj so pač proti neskon- 420 nemu in naj hujšemu razžaljenju, s kterim so sovražniki Jezusa obsuli ? in on zagovarja svoje sovražnike. Čas in kraj, ko si razžaljen bil, če je bilo še tako očitno, pa vendar ni bilo tako očitno, kakor sta bila čas in kraj, ko je bil zaničevan in žaljen Jezus; in on je odpustil, na križu višeč, v pričo celega sveta, ko je bil zaveržen od Judov in nevernikov. In njegova lju¬ bezen je objela vse sovražnike brez vsake izjeme. Ljubil je nezvestega Judeža, ki ga je za trideset srebernikov prodal; ljubil je Petra, ki ga je trikrat zatajil, ljubil je nje, ki so bičali, s ternjem kronali, na križ pribili, kakor je ljubil farizeje in pismoučene, ki so ga strastno sovražili in černili do smerti- — In zdaj, ljubi moj kristjan; ako ti Jezus kaj velja, ako ti je Gospod in Zveličar, ako ga imaš za zgled v posnemanje, ju ako hočeš njegovo ime po pravici nositi, stori tako, kakor ti je zgled zapustil, in ljubi sovražnike svoje. Ves vnet za zveličanje svojega bližnjega kliče sv. Avguštin kristjanom, ki se maščevati hočejo nad svojimi razžalniki, s temi besedami: „Ti, o kristjan se hočeš namaščevati nad svojim sovražnikom, ki te je morebite malo razžalil; ti si ves razkačen, razsajaš, divjaš in serda ves goriš; poglej Kristusa, zdravniku tvoje bolezni, poglej tje na Zveličarja tvoje duše. Zavoljo tebe visi na lesu križa, in ti se še nisi namaščeval? Maščevati se hočeš, in tacega in tako velicega učenika posnemati nočeš? Zato je on terpeti hotel, da bi tebi zgled poterpežljivosti zapustil- Glej, kako visi, da bi tebi slabotnemu iz svoje kervi zdravilo napravil! Glej, kako visi, in ti s križa, kakor s sodnega stolu govori; poslušaj, kako on moli: „0ča, odpusti jim, pravi, saj ne vedč, kaj delajo!" d) Da bote še ložej odpustili vse razžaljenja in zares lj u ' bili sovražnike svoje, vam še posebno tole priporočam. 421 Ljubi moj! ne imej precej vsacega človeka za svojega so¬ vražnika. Kristjan ne pozna nobenega sovražnika, kakor le njega, ^ zalezuje njegovo dušo, ki ga pogubiti hoče. Ako te kdo Malo razžali ali kaj po tvoji volji ne stori, zato ni še precej tvoj sovražnik, tvoj razžalnik; saj morebiti še mislil ni na to, da bi te razžalil; morebiti ti je še celo postreči hotel, in le tvoje občutljivo serce je tako tanko spredeno, da vidi in zapazi precej, Bog zna kaj nasprotnega. Vsake nasprotnosti ne imej in ne jemlji za razžaljenje, veliko več naj ti je naklučba, kar se ljudem navadno pripeti, med slabostim podverženimi ljudmi skorej drugači biti ne more. Naj ti je v poskušnjo, ktero ti modri Bog pošlje, da si kaj za nebesa zaslužiš, za svoje grehe malo zadostiš. Kolikor manje si razžaljenje misliš in delaš, toliko ložej boš pozabil in odpustil. Ako si razžaljen, pripisuj razžaljenje tudi sam sebi; mo- rebiti si ti bolj kriv, kakor je tvoj bližnji? morebiti si mu ti Priliko dal k temu. Potem pomisli, kako žalostno je, da se sam Se be tako malo premagati zamoreš; da si toliko slab, da te vsaka mala stvari ca vsega zbega, tako hitro razdraži. Ako pa nanašanja svojega bližnjega odobriti, poterditi ne moreš; vendar Sa, kar je le mogoče, milo sodi in dobrotljivo zagovarjaj. Ne b °di terji, ne bodi bolj neusmiljen svojemu nasprotniku, kakor vsacenm druzemu bližnjemu; kajti tvoj bližnji je, ako ti je tu di zares sovražen; bližnjega pa moraš ljubiti, kakor sam sebe. Pomisli večkrat, da tudi ti nisi popolnoma, da bi nikdar no¬ rega ne razžalil. KakOr pa ti želiš, da bi ti bližnji ne za- m '-rd vsake stvarice, tako tudi ti njemu vsega za zlo ne jemlji. in kako rad ti sebi odpustiš, kako iščeš uzrokov, ki manj- ša i°> zagovarjajo in lepotijo tvoje slabe misli in želje, besede 1U dejanja. Stori tako tudi s sovražnikom svojim, ljubi ga, ka- kor sam sebe, sodi ga, kakor sam sebe, zagovarjaj ga, kakor 422 sam sebe in kakor želiš, da bi on tebe sodil in zagovarjal h* ljubil. Tako si boš odpuščenje zelo polajšal in kmalo mu boš ^ serca odpustil. Potem se pa loti še molitve; kajti veš, da vse dobro pride od Očeta, ki je v nebesih; veš, da brez njegove pomoči nič » e premoremo. Zato prosi Boga za pomoč, za gnado, da boš ložej premagal sam sebe, da boš vse odpustiti mogel; in moli tudi za svoje sovražnike. Vem za človeka, ki vsak večer Bogu pri’ poročuje svoje nasprotnike, ki pri vsaki maši moli še posebej za sovražnike. Tudi ti, ljubi moj! zmoli včasih kak očenaš v ta namen. Kdor se pa spraviti noče, on ne ljubi svojega sovražnika* kakor Bog zapoveduje. Podaj ti pervi roko k spravi, ako si tudi ti razžaljen bil. Ravno zato ti začni; ako to ni ravno ojstra zapoved, je pa v tem popolnamost keršanske ljubezni- Ako čakaš, da pride tvoj sovražnik k tebi, in ti on spravo p°' nudi in se zopet sprijaznita, delaš človeško; ako bi mu pa spravo celo odrekel, obnašal bi se nečloveško; popolnoma pa boš, ako si pripravljen se spraviti in ako ti spravo pričneš. Le tega u e misli, da to ni mogoče; težko zna biti, nemogoče pa nikoli n 1, Z Božjo gnado se še kaj težega stori. Ako je sprava storjena, skazuj jo pa tudi v dejanji. misli več na razžaljenje; še manj pa govori kaj od tega. Tu® 1 druzih ne poslušaj od tega. Varuj se podpihovavcev in opraV' ljivcev. Te hudobne, bi rekel, Černe duše, pomagajo le hudob¬ nemu duhu, ki s svojim terdim jezikom zdražbe delajo in i nll0 j žijo. Gadji strup imajo pod svojim medenim jezikom. Ne ka^ 1 potem nikakoršne nejevolje, ako te sreča tvoj nasprotnik, ska¬ zuj mu navadno prijaznost in priljudnost, stori mu kaj dobrega* ako ti prilika nanese. Sploh se obnašaj proti njemu, kakor da 423 ^ De bila imela nobene razpertije. Dalj časa pa še moli za sv °je nasprotnike, za svoje razžalnike. Tako so svetniki delali. Sv. Frančiška Fremiot je imela deklo, ktera jo je pripra¬ va ob veliko premoženja. Njen zet je silil, da naj hudobno ^klo zdajci iz hiše spoka. Sv. Frančiška pa ni v to privolila; •| a še bolj ljubeznjivo je ravnala s hudobno deklo. K sebi jo | e k mizi vzela; vse bolje koščike jedil jej je sama dajala, da 1 J° le s svojo ljubeznijo premagala in k pokori in poboljšanju Pripravila. Sv. Katarina Sienska je stregla iz keršanske ljubezni neki °§d ženi, ktero so zavoljo strašne bolezni zavergli vsi drugi . (1 V Ta reva je pa sv. Katarino velikrat zmirjala, zaničevala 111 s hinavko pitala; ja, ko je reva toliko okrevala, da je po : iestu laziti mogla, je svojo veliko dobrotnico opravljala in gerdo ’ ni *a, da je hudobna, razuzdana ženska. Sv. Katarina je dobro ^dela, kdo jo tako gerdo raznaša; ali vendar jej je vse eno Jubeznjivo stregla; težko jej je dčlo, ali njena močna ljubezen prestala tudi to britko poskušnjo. Veliko tacih lepih zgledov ste že slišali. Ne bom jih vam J več pravil. Samo to še rečem: Ljubi moji in predragi! j!^ l ® llla jTe svetnike, ljubite svoje sovražnike; pa glejte, da ta iip 6!SeU 116 k° samo polovičarska. In ta bi bila, ako se sicer maščujete nad svojim sovražnikom, mu ne storite nobene na- k v ln °sti; pa mu tudi ne želite dobrega; ali pa se zunajno _azete prijazni, v sercu pa" le še nejevoljo imate, jezo kuhate p() lo e : a * dobro zdi, ako bližnjega kaj hudega zadene. Taka j e ;y * VlCArs ha ljubezen ni ljubezen, ni nobena čednost. „ Ljudem ° že dn°st, pravi sv. Gregor, ako imamo poterpljenje s so- z mki: Bogu pa je čednost, ako jih ljubimo." Dobro si to opomnite! 424 la zdaj naj sklenem ta nauk in s tem tudi nauk od tisti!* Čednost, ktere naš ljubi Jezus posebno priporoča učencem svo¬ jim ; in ktere spolnovati moramo, ako hočemo v resnici krist¬ jani, to je, Kristusovi, biti. Zato le še ponovim: „Iščit e naj poprej Božjega kraljestva in n j e g o v e pravice, in vsedrugovam bo priverženo- Nikar nikdar ne pozabite, kako nas Jezus vabi: ,Ako h°^ e kdo za menoj priti, naj zataji sam sebe, in naj vzame svoj križ in naj hodi za menoj!" I n '^ e pravi: ,Vzemite moj jarm nase, in učite se od mene, ker jaz sem krotek in iz serca poniže**• In; „L j ubite svoje sovražnike; dobro jim sto¬ rite, kteri vas sovražijo, in molite za n J kteri vas preganjajo in obrekujejo, da l> o s t e otroci svojega Očeta, ki je v nebesih!" Ti P* 1 ’ o premili Jezus! ti naš učenik, bodi nam pomočnik, da s tvoj 0 pomočjo vse storimo, kar si nas učil, in se enkrat s teboj v ' e ' selimo na vse večne čase! Amen. XXX. Keršanski nauk. 11. Z velikanske čednosti, ali Jezusovi blagri na fS° r ^ 1. Blagor ubogim v duhu ; ker njih je nebeslco kraljestvo- Slišali smo v poslednjih keršanskih naukih, kaj uam f. storiti, da bomo pravi učenci Kristusovi, da bomo v resn* cl kristjani in ne le po imenu. In to bomo, ako pred vsem drug 11 * 1 iščemo kraljestva Božjega in njegove pravice, sami sebe ^ jujemo, svoj križ voljno prenašamo, za Kristusom hodimo, •-***^ krotki in iz serca ponižni in svoje sovražnike ljubimo. Ts® 425 °lžnosti pa so, kakor vsi vemo, težavne, z mnogoterimi na- s Protnostmi sklenjene. Te pa vse premagati moramo, da ne bomo 111 in nezvesto spolnovali svojih dolžnost. S pomočjo Božjo P a vendar vse to storiti zamoremo; kajti Bog ne tirja nič ne¬ mogočega. ^ Vsak pameten in dober in moder oča pa svojih otrok ne v enomer vedno le opominjal in svaril. Kajti tudi otroci bi tako prav ne zredili; vednega opominjevanja bi se naveličali, bi . ra J ne vedeli, kje jim glava stoji. Zato moder oče ve, da a sih pametna obljuba ali lepo plačilo pri otrocih veliko več , a ’ kakor vedno prepovedovanje in zapovedovanje. Zato pravi ^ er 0( "' e svojemu otroku: Dete moje! stori to ali uno in potem ^ °m dal ali košček pogače ali sadja; in dete rado stori. . 1 ^bva mati včasih pravi: Hčerka moja! le urno in lepo S a J, da boš pridna, in novi robec ti bom kupila. Tako otroci 1 e i ubogajo, raji storijo, kakor da bi bili vedno kregani ali ako ^ ani ’ ^ vese ^' e n Thovo bo povišano , bo toliko veče, kakor 0 fr jed ali oblačilce brez svojega prizadevanja dobili. _ Stojte, ljubi moji poslušavci! tako moder učenik je bil naš da '• v e s e 1 j e n i. 4. Blagor lačnim in žejnim pravice, k e r onibodonasiteni. 5. Blagor usmiljenim, ker oni bodo u sDl1 1 j e n j e dosegli. 6. Blagor jim, kteri so čistega serca, onibodoBogagledali. 7. Blagor mirnim, ker bodo otroci B°^ imenovani. 8. Blagor zavoljo pravice preganjan ii ker njih je nebeško kraljestvo.* (Mat. 5,3' 10 ) L 427 To je začetek tiste toliko imenitne pridige Jezusove na ^ 0r ' ’ to so osmeri kratki izreki, ki imajo v sebi vso keršansko Pravico, vse sveto evangelje. In te osmere izreke imenujemo na- Va dno zveličanske čednosti, ker so toliko potrebne k večnemu ^ličanju in naznanajo vse tiste čednosti, ktere imeti moramo, a bomo Jezusovi posnemovavci, njegovi zvesti učenci, pa tudi rat sodeleži večnega kraljestva njegovega v svetih nebesih. .. Jezus pa tudi precej zraven pristavi, kakošno plačilo bodo ff U Pobožni učenci njegovi, kteri si prizadevajo za te prelepe nosti. Tak njegov zvest učenec je, če tudi še tako reven , 1111 dobrot, bogat nebeških dobrot; ja celo nebesa so mu go- » e ‘ (,| t ima tolažilo v vseh britkostih; mirno in pokojno živi tu na zemlji, bolj kakor premagovavec cele zemlje; v čed- 11 vedno napreduje in je bolj nahranjen, kakor žejni in lačni Pijačo in jedjo; ako ga sila zadene, dobi pomoč, usmiljenje ri Bogu in pri ljudeh; že tu na zemlji Boga bolj spoznava; s ^.t* rav ' c i je otrok Božji, ki je Bog miru; že tu se lehko ve- 1 krone, ktera mu je pripravljena v nebesih, kjer bo gledal ° ga od obličja v obličje. tank ^ f edDOS ^ Tam želim, kolikor mi bo mogoče, na živet° C T' SOVa ^’ da bomo vsi vedeli in spoznali, kako moramo y 1 Kristusovem, da bomo tudi mi dosegli obljub- Pom-,r eličaDJ ' e ’ da tudi nam veljal blagor Kristusov. Danes 1S imo P e rvo zveličansko čednost: k blagor ubogim v duhu, ker njih je ne- es k« kraljestvo. «o S j Q Q j ^ /V u 7 v // <$1 o m a j 0 j a m e, inpticenebagnjezda; Sin CMat' I k ° T uima, kamor bi glavo naslonil," ’ odkar je on v revščini bil rojen, v revščini in 28 * Odkar je Jezus Kristus, ki je bogat bil, iz gole ljubezni uas ubog postal, ja tako ubog, da je lahko rekel: »Le- I 428 uboštvu živel in umeri; od takrat je dobilo uboštvo neizrečen 0 veljavo; in Božji Zveličar je to uboštvo celo tirjal v znan#! 8 vsem svojim učencem, ko pravi: »Nobeden zmed v aS ’ kteri se ne odpove vse musvojemu premoženj 11 ’ ne more biti moj učenec." (Luk. 14, 33.) Take# 11 uboštvu v duhu pa Kristus obljubi nebeško kraljestvo: gor ubogim v duhu, ker njih j e nebeško kr a lj est vol* (Mat. 5, 3.) Kristus pravi: „B 1 a g or u b o g i m!“ pa ta blagor 110 velja vsem ubogim. „Ubog“ je človek, kteri nima tega, kar# u je potrebnega, koristnega. Tako je človek lahko ubog na P re moženji, na časnih dobrotah, pa tudi lahko ubog na dušn' zmožnostih. So ubogi že rojeni, ali so še le pozneje v uboči v ° prišli, so brez premoženja z lastnim zadolženjem ali pa so J drugi v uboštvo pripravili. V tem pomenu uboštvo ni za?l u živno, ni koristno, ni hvale vredno. Tako pomanjkanje je ° v kazen, je graje vredno, tudi lahko škodljivo, in je more 0 prišlo iz lenobe, zapravljivosti ali druge pregrehe. Kdor ct ° z tako svoje uboštvo toži, godernja, bogate zavida in jim celo ^ duje ali v druge grehe zato zabrede; takim pač ne velja Jezusov blagor. Taki so dvakrat nesrečni; enkrat, ker z e na zemlji nimajo drugega, kakor revščino; unkraj jih p a ^ še veča revščina, to je večno pogubljenje, ako od svojih S re hov ne odstopijo in pokore ne storijo. Kteri so tor a j tisti ubogi, kterim naš ličar blagor pravi? Ti ubogi so ubogi v duhu (ne na duhu), kterina Jez^ Božje kraljestvo prilastuje. Tem ubogim so prištete štiri pobožnih, ki hodijo po poti svete popolnamosti. In ti s0 - a) Ponižni; b) ki zavoljo Kristusa ubogi p 0 s ne j o; c) ki so kakor Kristus ubogi; d) ki L 429 || j. t °gi, akotudi časno premoženje imajo. In a J vam bom to po versti bolj na tanko razložil. a ) Ponižni so v resnici ubogi v duhu. Sami sebe imajo a uboge in vseh svojih telesnih in dušnih sprednost ne pripi- ‘ Je J° sebi, ampak spoznajo, da vse dobro, kar imajo in storijo, (lnh leZaSlUŽei1 dar Sv. Udari pravi: „Kdor v svojem tud' U kamor pridem in če se mi še tako slabo godi, vendar le misli®? da se mi bolje, godi, kakor zaslužim: kajti služabnik Kristusov se mora imeti in reči po besedah sv. Pavla: »Kakor sine* 1 tega svetasmo postali, vseh iz ver že k." (I- Kor* 4, 13.) Da bomo tudi mi ubogi v duhu, prizadevajmo, si za tako ponižnost, da ljubimo poniževanje svoje. b) Ubogi v duhu so drugič oni, k i z a v o 1 j o K r v stusa ubogi postanejo. Nek mladeneč je pristopil k Jezusu, in ga je vprašal, kaj mu je storiti, da zadobi večn° življenje? Ko mu pa Zveličar pravi, da naj zapovedi Božje spolnuje in mladeneč zaterdi, da jih vse spolnuje že od mladih nog sem, pa le še vpraša, kaj mu še manjka? Jezus mu reče- „Ako hočeš popolnoma biti, idi, prodaj, k a 1 imaš, in daj ubogim, in boš zaklad imel v n 6 ' besih." (Mat. 19, 16 — 21.) Oni toraj, ki po tem svetu Kri' stusovem svoje premoženje med uboge razdelijo, da toliko ložej Bogu služijo in za svoje zveličanje skerbijo, oni zavoljo Kristusa ubogi postanejo. Taki prostovoljni ubogi so bili apostelni; ,n sveti Peter je v imenu vseh aposteljnov rekel Jezusu: »CH e J’ mi smo vse zapustili, in smo šli za teboj- (Mat. 19, 27.) Tako prostovoljno ubogi so bili pervi kristjan 1 * 433 kakor vemo iz apostelskega dejanja, ki so se tvegali vsega svo- Jf ^ a Premoženja, ter so vsi združeni skupaj imeli, da jim tako s er b za časno ni opoverala, toliko lepši Bogu služiti. Taki Prostovoljno ubogi so menihi in nune, ki celo obljubo uboštva 0ri J°, da nekteri čisto nič nimajo, drugi pa, kar imajo, vsi s Ploli imajo, sam za se pa vendar nič ne premorejo. Vendar, ljubi moji! vam moram reči, da tako prostovoljno stvo > da bi se človek prav čisto vsega časnega anal, k po- Polnamosti ni neobbodno potrebno. Ker pa taki prostovoljno & 1 niso navezani niti na zemljo niti na njene dobrote, ravno J ato to liko ložej se s svojim duhom povzdignjejo proti nebesom. P zgled takega uboštva nam je sv. Pavlin. Imel je zares a Postoljsko uboštvo. Ko so ga pa zato eni njegovih pobožnih ^ rjatelov občudovali, odgovoril jim je: „Kaj neki sem storil, y. me hudujete? Mar je to kaj tolicega, ako zapustim min- j 1Ve dobrote, ki so le kratek čas moje, da bi za to pa dobil minljive večne dobrote? Podoben sem človeku, ki hoče pre- k ava ti široko reko, pa da bi toliko ložej in toliko gotovši un- Ug aj priplaval, odloži svoje oblačila. In jaz vem iz Jezusovih 1 ? da moram biti ubog vsega časnega, ako hočem doseči ne- esa in večne dobrote." Akoravno pa tako uboštvo ni bistevno potrebno h keršanski ^osti, ven dar je pa k temu potrebno, da se vsak v tem j 6 ' Vu vadi tudi v sredi premoženja in bogastva, kterega mu m0( ^ izročil. Ako hočete vedeti, kako je to mogoče, le ^mšajte: ^ a ki v* ^ erV0 mo J kristjan! uboge in tudi uboštvo. V da h JUbezia boš u b°g v duhu; kajti sveto pismo nam pravi, j a 2 0ln0 ^ emu P°d°bni, kar ljubimo. „K d o oslabi in bi tgjjo jj. 6 0 s 1 a b e 1?" pravi sv. Pavel. (II. Kor. 11, 29.) Ravno 31 bil lahko rekel: Kdo je ubog, da bi jaz ž njim ubog 434 ne bil? Ljubezen ga enacega storila njim, ktere je ljubil. Ak° toraj ljubiš uboge in njihovo revščino, boš njim enak, njihovega uboštva deležen. Drugič pa pokaži to svojo ljubezen do uboštva in do ubo- zih tudi v dejanji. Bodi rad v družini ubozih, sprejemlji j'k rad v svojo hišo, ali obiskuj jih v njih nadlogah; govori rad ž njimi, in bodi vesel, da se ti bližajo. Vedno jemlji kaj svo¬ jega premoženja, pa ga deli med uboge, to pa vselej s serčno ljubeznijo. Tako boš toliko bolj ubog, kolikor več boš razdal Sicer ti bo Bog vse povernil, ne le na unem svetu, tudi že na tem; kajti nobena stvar časnim dobrotam ne pridobi tolik 0 blagoslova, kakor miloščina. Vendar si vedno bolj ubog, &k° rad in obilno daješ vsaj do tistega časa, dokler ti Bog Iie poverne. Potem pa, ako hočeš še dalje iti, ne bodi s tem zado¬ voljen, da si ubog, kakor so ubogi; bodi še bolj ubožen, to j e > bodi služabnik ubogim. Veš kako? Postrezi ubogim v njih bo¬ lezni, pa stori to sam, z lastnimi rokami; ali jim daj piti, jim prestelji, ali jih osnaži; pripravi jim hrano, pa iz svojega! delaj za nje in jim strezi, kakor veš in znaš. Tako je delal sv. Ludovik, kralj francoski; večkrat je stregel ubogim pri ni 551 ’ vsak dan je nahranil več ubozih. Večkrat je veselo povžil sam kar je ubogim ostalo. Ko je bolnike po bolnišnicah obiskaval kar se je pogosto godilo, je naj raji stregel tistim bolnikom ki so imeli naj ostudniše bolezni, ki so bili polni turov in gh) 1 ' lih ran; in ker je v bolnikih častil Jezusa samega, stregel j lin je klečč, gologlav in s toliko ljubeznijo, da naj skerbnejša svojemu priserčnemu otroku bolje streči ne more. Grlejl e ’ kako ubog je bil ta kralj pri vsem svojem bogastvu; pa kako bogat v svojem uboštvu! O blagor ti, kristjan! ako si pri za ' devaš, da si tako ubog; gotovo hodiš po potu popolnamostb 435 a k° bi tudi še toliko časnega premoženja imel. Tako uboštvo v duhu je pa tudi potrebno, da ne hodiš z lakomniki po nesreč- 1161,1 Polu proti večnemu pogubljenju. 3. Ubogi v duhu so tudi, ki so, kakor Kristus II b 0 8' i. Ti so pa resnično ubogi ali revni, ki svojo revščino III ž n J'o sklenjene nadloge z vso vdanostjo v voljo Božjo pre- našajo, s poterpežljivim Jobom mislijo in pravijo: »Nag sem Bnišel iz telesa svoje matere, in nag sep o- er nem tj e... kakor je Gospodu dopadlo, tako * e je zgodilo; bodi češčeno njegovo ime!" v ob- 1, 21.) Taki ubogi pridno delajo, da bi se pošteno pre- 111 > da bi nikogar ne nadlegovali; varujejo se vsake in erne krivice, nobenemu ne zavidajo njegovega imetja, ter se sv °ji potrebi tolažijo s Tobijem : „R e v n o sicer živimo, P a v e 1 i k o d o b r e g a bomo imeli, akosebomo °ga bali, in se vsega greha ogibali, in dobro a el ali.« (4, 23.) Puko ubog v duhu je bil tisti berač, kterega je srečal ženitni pridigar petnajstega stoletja Janez Tavler, in ki je bil ‘ § a usmiljenja vreden revež. Pridigar gre proti njemu, ter ^ Pnljudno pozdravi: „Dobro jutro!" mu pravi. Berač pa s ^ pozdravih® ni bil zadovoljen, ter mu veselo odgovori: * ' z ^ Jl,yein ,me l uobenega slabega jutra; s svojim stanom brrp ^ Ve ^ no ^dovoljen, ter ne poznam nobenih želj po do- Pusk' 1 sve * ia> l raam v uebesih očeta, ki me nikoli ne za- ’ vese lje in blaženo tolažilo mi vedno vliva v moje serce." Sv. Servul je bil tako ubog, pa tudi tako nadložen, da si m °gel sam vsakdanjega kruha prislužiti. Bil je v Rimu na ‘ vsak dan so ga nosili v lopo cerkve sv. Klemena, da ffiemogredoče ubogajmo prosil. Ni bil pa nikomui nad- m dom: J e tam 436 ležen, tudi ni tožil čez svojo revščino; ves zadovoljen se je po* pokorna podvergel volji Najvišega. Ako si toraj, ljubi moj kristjan res ubog ali reven, oberni to svojo revščino v svojo popolnamost, da bo v večno zveličanje tvoje. a) Ubogi v duhu so tudi oni, ki tudi časno premoženje imajo, pa svoj ega serca ne navezujejo nanj; am¬ pak rabijo svoje bogastvo kakor pripomoček k čednostim in do¬ brim delom; ako pa časno premoženje zgubijo, zato ne tarnajo nespametno, ja so celo pripravljeni dati vse svoje imetje, kedar in kakor je volja Božja. Tako ubogi v duhu so bili vsi svet¬ niki. Ako so tudi imeli časne dobrote, celo veliko bogastvo, p a taistega niso neredno, nespametno ljubili. Vse časno so imelb kakor da bi ga ne bili nič imeli, ter so vse, do zadnjega vinarja Bogu darovali, ako je to Bog tirjal od njih. Meni se zdi, da sem vam že enkrat pravil od opata Q e ~ lazija, ki je imel velik samostan pri tergu Emavs, imel je p a velike polja, veliko živine, cele čede ovec in k temu potrebne hlapce. Vse to bogastvo pa je imel, kakor da bi ga ne imel- Drugi pobožen puščavnik pride ga obiskat, ter ga s strahom opomni, da bi mu veliko premoženje preveč serca ne prevzelo- Opat pa mu na to pravi: „Ljubi moj brat! na vse to, kar vidiš, je moje serce tako malo navezano, kakor je tvoje na vačo, s ktero ti v svoji puščavi plahte delaš." To uboštvo v duhu, ali to, da odtergamo svoje serce od bogastva in vseh nečimernost tega sveta, je pa bistevno potrebno vsacemu, kdorkoli po popolnamosti živeti hoče. Kakor se tiča ne more v zrak povzdigniti, ako bi jej kdo svinca na¬ vezal na njene perute; ravno tako se ne more povzdigniti k popolnamosti nikdo, kogar serce je obteženo z ljubeznijo do časnih reči. Ako hočeš na potu proti večnosti napredovati, p re ' 437 'hagi moj kristjan! svojega bogastva, svojega časnega imetja | le sm eš nositi v svojem sercu; pa tudi svojega serca ne smeš lEae ti v svojem premoženji. Tvoje serce naj bo odperto, naj bije Sain ° za nebesa; bogastvu in nečimernosti tega sveta pa ^ 0ra biti zaperto. „ S trup imeti, pa otrovan, zavdan biti, ste Ve zlo različne reči; pravi sv. Frančišek Salezi. Skoraj vsi le- karniki imajo mnogo strupa, da ga v potrebi v zdravilo obračajo; ^ e ndar pa zato niso otrovani, ker nimajo strupa v svojem že- .° Cu > ampak ga imajo le v svojih predalih. Tako tudi lahko |maš bogastvo, pa ti nič ne škoduje, ker ga imaš le v svoji hiši T svoji skrinji, ne pa v svojem sercu/ Vendar moraš dejansko pokazati, da svojega serca nimaš Navezanega na premoženje svoje. Pripuščeno ti je, da si množiš ® v °je imetje, ako se to godi ne le po pravičnem potu, ampak i mirno in kakor ti veljeva keršanska ljubezen. Ako si pa ^a to množenje presilno skerben, vse tvoje misli in želje le v m na to merijo, kako, kje in kdaj bi si kaj pridobil, in se ^ 1 0 h°jiš, da bi tvoj trud zastonj ne bil, si vedno v skerbi, da 1 h kaj ne spodletelo, ali se ves treseš, ako bi te kaka škoda ^a el a . potgni pa ne kažeš, da si svoje serce odtergal od čas- dobrot; vse tako vedenje le kaže, da svoje serce visi, je Navezano na časnem. Ravno tako bi razodeval na premoženje avezano, ali jaz bi rekel, ti bi pokazal tvoje persteno serce, ako bi po kaki škodi ali zgubi presilno tarnal in se potolažiti J® m °8 el > kajti nikdar se bolj očitno ne kaže, kako je serce časno navezano, kakor če se mora zgubiti v kaki nesreči. • Vendar kristjan pridno delaj in prizadevaj si, da pametno iz p er )U0 mn °žiš svoje imetje, ali ne po zgledu posvetnjakov nt, aS , 6 ^ u to e zni; ampak iz ljubezni do Boga in iz ljubezni do ktero u k°gih. J az p rav j m: j z ljubeči do Boga; kajti premoženje, J Naaš ni tvoje, je Božje. Bog ti ga je izročil, pa ne da 438 bi ga ti zapravil, še ne da bi ga prihranil ali zakopal, ampak da ž njim modro gospodariš in si sad in korist ž njim pridO' biš. In tako delaš po volji Božji, ter kažeš, da tvoje serce i ]1 navezano na časne reči, ker vse, karkoli za to storiš, ne storiš iz ljubezni do sebe, ampak iz ljubezni do Boga, ker je tako volja Božja. Potem sem rekel, da množi svoje imetje iz ljubezn 1 do ubozih; kajti, kolikor bolj skerbiš za svoje premoženje iz lj u ' bežni do Boga, toliko več boš zamogel ubogim podeliti, ter si boš pa tudi toliko več prijatlov za večnost pridobil. Tako boš ubog v duhu, ako tudi premožen pred svetom. Zdaj bote vedeli, kdo je ubog v duhu. On je ubog T duhu, ki je ponižen, ki ljubi uboštvo in revščino, on, ki svojeg a serca ne navezuje na posvetno nečimernost, ne na bogastvo in I,a svoje premoženje. To glejte, preljubi moji! so pa tudi čednosti, ki so podlaga, dno keršanske popolnamosti. Zato jih je P a naš ljubi Jezus postavil v pervo versto, ter je naj poprej z ve ' ličanje obljubil njim, ki so ubogi v duhu. „B 1 a g o r u b O' gim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo! Še več imam vam od tega povedati, pa da zopet p re ' dolgo vas ne zaderžujem, rečem le še z besedami sv. Pavla- »Bratje! čas je kratek; tedaj naj bodo, kteri kupujejo, kakor bi ne imeli; i n k t e r 1 vživajotasvet, kakorbiganevživali; k e 1 podoba tega sveta preide." (I. Kor. 7, 29—-31') Amen. I 439 XXXI. Keršanskl nauk. dal' ^H i y° r ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo. (Na W Bogastvo in uboštvo. Premalo sem vam danes teden povedal od ubogih v duhu; f a *° vam bom še danes nekoliko od tega govoril; zlasti še zato, r je veliko, ki se za to čednost premalo zmenite, in tudi zato, ker nekteri revni svojo revščino tako težko pre- Daša te ^ bolj premožne zavidate; premožni pa tudi večidel 8v °jega premoženja ne oskerbujete, ne obračate v to, v kar ga y am je modri Bog izročil. Skoraj vsi pa preveč navezujemo s voje serce na časne dobrote, na nečimernost tega sveta in smo Večldfj| Premalo »ubogi v duhu.« Danes vam bom naj poprej povedal, zakaj Kristus uboge bfuje in ne bogatih, premožnih ? — Potem hočemo premislti: a ošno plačilo čaka uboge v duhu? — Kaj naj storimo tudi . !’ da bomo tega plačila deležni; in poslednjič vam bom še a J malega od bogastva in uboštva posebej povedal. Tedaj pervo vprašanje je: a ) Zakaj Kristus uboge blagruje in nepre- m °žnih? to šel Derem od nekega ovčarja, ki je na naglem popustil svojo čedo , 11 'tj poprej v bližnji samostan, ouuuji oiuiu je unu ime j {f ^ lU ^dnemu pastirju. Zakaj je neki to storil? Neko nedeljo, čansk ^ ^ S ^ už ^ Dožji, je slišal pridigarja, je bral zveli- Sim 6 dednos ^ > 111 potem je bila pridiga od ubogih v duhu. | JI1 po pridigi zapusti svojo veliko čedo ovec in gre v sa- ZV o Ul n * Tukaj je ojstro živel, pa še ostrejše življenje si je ^ si je visok, močen steber, in na tem stebru je 2lVet *; in to ne le malo časa. Živel je tako vbogo štiri- Simon Stilit je bilo ime 440 deset let. Ljudje so od vseh krajev prihajali in občudovali Dj e ' govo spokorno življenje. On pa je vsak dan s stebra te Lesede ljudem ponavljal: „Zaničujte posvetne reči in iščite si nebeških ktere same vas osrečiti zamorejo.* — Glejte, moji ljubi P 1 ' stjani! enkrat je slišal Simon te besede in šel je, ter svoj 6 serce popolnoma odtergal vsemu časnemu, samo da bi obljub' ljeno zveličanje dosegel; zato tudi vi radi poslušajte razlagah teh zveličanskih čednost in svoje življenje po tem ravnajte, ^ bote po potu proti nebesom vedno naprej hodili, in tudi neb 683, zaslužili. Že ste slišali, kteri so zares ubogi v duhu; glejte, ^ bote tudi vi v tisti versti; kajti ubogim v duhu Jezus n&J poprej obeta nebeško kraljestvo, ne pa bogatim ali premožni®' In to pa zato, ker so ubogi naj bolj pripravni in naj raji P° slušajo Božje nauke, ter jih v svojih sercih ohranjajo ter se za nebeško kraljestvo trudijo. Ali veste, kakošni ljudje so za Jezusom naj raji hodil 1 ? njega zvesto poslušali in se njegovih naukov deržali? Mar S ° bili prevzetni farizeji, napuhnjeni pismoučeni, bogati Judje, \ so mislili, da vse vedč in vse znajo? O ne. Bili so ljudje, k| so čutili, da nauka potrebujejo, in večidel reveži in ubogi- so za Jezusom hodili. Njegovi apostelni so bili ubogi ribici množice revnega, kmetiškega stanu so bili njegovi naj zvestej poslušavci. In ko sta prišla dva Janezova učenca vprašat, a je on Mesija ali naj drugega čakajo, odgovoril je jima J ezuS ' »Pojdita in povejta Janezu, kar sta slišala lU vidila. Slepi pregledujejo, hromi hodijo, gob 0 ^ 1 se očiščujejo, gluhi spreslušujejo, mertvi vstajaj in ubogim se evangelje oznanuje.“ (Mat. 11, J? . Glejte taki ubogi so bili naj raji pri njem. To je pa tudi podobi rečeno in pomenja, da Jezus je zveličane imenoval B J e ’ 441 ki So na duši slepi, hromasti, gobovi, gluhi, mertvi, pa po od- Spenijo. Ne rečem, da tudi učeui, bogati in premožni „_° poslušali Jezusa; toda njihovega napuhnjenega, od Posvetne uečimernosti prevzetega serca se Jezusova beseda ni P r bela; prijela se je tudi nekterih premožnih, ali ti so bili po- ' Zln in ubogi v duhu. dai • ,^ a k° r J e P a bilo ob Jezusovih časih, tako je tudi še dan lusm. Qb 0 gi kmetiški ljudje, premožni, ki so ponižni in h i v duhu, le ti spoznajo in čutijo, da potrebujejo Božje - ® drugih nebeških darov; le ti radi molijo, Božje nauke > svete zakramente prejemljejo in druge pobožnosti l e Kako rado se zgodi, da v posvetno veselje zatelebani, po tem, kako bi nasitili svoje poželjivosti, hrepenijo in malo ** za sveto, k zveličanji potrebno? Ti iščejo le tu na Ue ‘ SVo Jdh nebes, pa s svojim persteno - mesenim sercem jih ^Udi ° 1 ° ^° Se ^ srečni niso tu ni ne bodo tam. Zato pa v d ?' a k° r ne morejo se nadjati obljube, ktero je Jezus ubogim U bi — 'ddaj pa pomislimo: ) K a k o‘š n o plačilo čaka uboge v duhu? j e j starih bukvah sem te dni bral tole priliko. Nek kralj Lgpo 6 ^ Ve . dderi. Ena je bila prav lepa, in druga prav gerda. 2a n* S ? ceiI di, se jej vsi vklanjali, veliko snubačev je imela; je uiu ° Se n 'kdo zmenil ni; ja celo zaničevana je bila. Tega Uii] 0 t rm ^^stna, je jokala in svojo britkost svojemu očetu Pravi- 1 oča jo priserčno objame in lepo tolaži ter slnSa- i »Kreljuba moja hči!'jenjaj jokati, nikar ne žaluj! po- kaj g d L ^ ^ a J sem sklenil: Mož, ki bo vzel sestro tvojo ne dobi - ; ujena lepota je vse, kar bo imel. Kdor o pa e snubil, dal mu bom celo kraljestvo svoje. _ Komen te prilike je: Kralj je Bog sam. Lepa hči je 2ei %i kdor njo ljubi ne dobi nič druzega, nima^ nobenega inauk V. p. D. 442 deleža v večnem kraljestvu. Gerda hči pa je reva — je uboštvo> za to nihče dosti ne porajta, vse se ga ogiblje. Kteri p a ' ^ ljubijo, deleži bodo velicega, nebeškega kraljestva; kajti njihJ e nebeško kraljestvo. Mar ni tega skusil ubogi Lazar, ki bi se bil rad nabral z drobtinami, ki so padale od mize evangelskega bogatina? ^ pa je bilo po smerti ? Angeli Gospodovi so prišli, pa so £ a prenesli v naročje Abrahamovo, v nebeško kraljestvo. Bog at:1,) pa je bil v pekel pokopan. (Luk. 16, 19.) reV' 10 Plačilo ubogih v duhu je neizrečeno veliko: „N j i u J nebeško kraljestvo." Že tu na zemlji je njihovoB°^ e kraljestvo-; kajti svetu in njegovi nečimernosti so odmerli, ® _ benega nerednega poželjenja po posvetnih dobrotah nim a J°’ zato so vedno mirni, pokorni in zadovoljni, ter so v svoji ščini, v svojem uboštvu srečnejši, kakor ljubivci tega sveta vsi svoji preobilnosti. Bogatini, ki svoje serce navezano i , na svoje zaklade, ki rijejo, kakor slepi kert, le po zemlji) 1,1 majo nobenega miru, nobenega pokoja. Ko je ‘Amon razkU 1 in kazal svojim prijatlom vso obilnost svojega bogastva, f rekel: e ravno vse to imam, menim, da n i ^ 11 mam." (Ester. 5, 13.) Ubogi v duhu pa nosi v svojem se ^ sladki, nebeški mir in pokoj; zares ima že tukaj neb 6 ) kraljestvo v sebi. On je podoben golemu hribu, ki je v sam puščavi viditi nerodoviten; znotraj pa je ves preprežen boga’ otu» atib zlatih žilj, in zavoljo te svoje drage cene presega vse ter sodite dvanajstere Izraelove ro- ° Ve - << (Luk. 22, 29, 30.) c ) Ker so vbogi v duhu tako srečni že tu na zemlji in ^ m U ljubljeno nebeško kraljestvo; kaj nam je storiti, °niotudi mi ubogi v duhu? da bomo tudi mi d, B Jinn, kterim Jezus pred vsemi drugimi zveličanje obeta? učni' mr d kristjan! da boš ubog v duhu, imej vedno pred kčar ^ Je blagroval uboge v duhu, in ta je tvoj Zve- k^ ar Jezus Kristus. Premišljuj in prevdarjaj, on, ki je bogat > Je zavoljo tebe ubog postal, da bi ti po njegovem uboštvu cenjp 6 ’ ^ se P a ^ u di °d njega učil, kako malo moraš dev’ VSe ^ asno * Ue poglej, v svojo mater si je zvolil ubogo Ko j V SV0, U£ a tednika ubozega rokodelca. Kralj vseh kraljev, Palače ®P°d vseh gospodovavcev, je imel namesto prelepe in visoke j Dl zek, zapuščen hlevček; namesto drage imenitne odeje bde slabe in revne plenice; namesto služabnikov sta mu }.;»■, Z;tv °rženi osel in ubogi vol; le pomanjkanje naj potreb¬ ah reči so s ° bili le revščino in uboštvo si je zvolil. Ubogi pastirji pervi ga počastili; ubogi ribiči so bili njegovi aposteljni. 29 * 444 Ko je odrastel, pomagal je svojemu redniku tesati, žagati, se ' kati in oblati; ž njimi vred je živel od truda in zaslužka svoj® rok. Ko je očitno med svet stopil, sveto evangelje učiti začel) preživil se je od tega, kar so mu dobri ljudje, zlasti pobožn 0 uboge žene podelile. Terpel je pomanjkanje, da so njegov 1 učenci klasje smukali in si s sirovim zernjem svojo lakoto t°' lažili. Ječmenov kruh mu je bila navadna jed, in ako je k povabljenim šel na obed, na večerjo, šel je, ne zavoljo J e ® ali pijače, temuč da je marsiktere lepe nauke dajal, grešn® e spreobernil ali pravične tolažil. Njegova obleka je bila hodnički nosil je suknjo in plajšč, oboje iz volne tkane. Prenočeval J 6 pri ubogih ali pa pod milim nebom na terdih tleh; v čoln 11 J® na golih deskah slonel. Toliko je bilo uboštvo njegovo, da J 6 lahko rekel: „Lesice imajo jame, in ptice ne o gnjezda; Sin človekov pa nima, kamor bi gl af( ! naslonil." (Mat. 8, 20.) In kakor je ubogo živel, je ubogo umeri. To malo oblačila, kar je imel, so potegu® 1 njega in golega so na križ pribili. Še požirka merzle vodo H® niso privoščili, da bi si bil vgasil svojo presilno žejo m omočil svoj osušeni jezik. Po smerti še je bil, kakor ubožec, ptuj grob položen. Kristjan! le imej Jezusa vedno pred in ložej boš tudi ti ubog v duhu. Potem pa pomisli, kaj bo z bogatinom! Vse svoje bog aS ®° bo moral zapustiti. Bo mar kaj nesel, kaj vzel seboj v dol£® neznano večnost. Čisto nič, pa prav čisto nič posvetnega, P 0 , zemeljskega. Le kar je dobrega ali hudega storil, to bo se ^ vzel. »Nič namreč nismo prinesli na ta svet; S tovo je, da tudi nič ne moremo odnesti." (!• ^ 6, 7.) Bogatinu se godi po smerti, kakor lovskemu pesu. ®° ^ leta in dirja za zajcem, veliko se trudi, da ga vjame. P a ^ gov gospod mu zajca vzame ter ga v torbo spravi, vtrujeu 1 445 s Pehani pes pa se lačen zraven njega na tla vleže. Tako bo z bogatinom. Veliko se trudi, dela in skerbi, dirja in peha, da si a 8 ;i in denarjev pridobi; pa pride smert, in on mora na mah zapustiti vse, pa prav vse, in to morebiti takim, kterim nikdar 111 mislil kaj zapustiti, to takim, ki se na njegovo ubogo in preubogo dušo spomnili ne bodo, ki pa bodo njegovo, s tolikim ndom nakopičeno premoženje urno razkopali, pograbili, v do- n h voljah zapravili, njega morebiti še kleli in rotili. Kakošno £° r J e , pa bo še krivičnim bogatinom, ako se tako velikrat £°°> da je poslednjič postal vojvoda cesarske stražbe. Napuh g a f tako prevzel, da sam ni vedel, kako bi se nosil. Napravljal J 6 velike pojedine in plese. Stanoval v bliščeči palači, imel je drag 0 oblečene sluge, vozaril se je v prelepo okinčanih vozovih. Z eU ° besedo, svojo poprejšno revščino je skušal popolnoma poza 01 in se v nečimernosti tega sveta vsega vdati. Ali zgubil je tudi lepe čednosti; šla je ponižnost, šla vsa pobožnost, šla tudi lj u bežen do bližnjega. Pogreznil, zakopal se je pa tudi v vse dobije in pregrehe. Daniel, pobožen menih, je nekokrat obiskal imenitnega v logija. Ko ga pa zastran toliko vedrastega, ja zaničljivo hud° 447 ne ^' a življenja opomni, razserdi se hudobnež nad njim, ukaže sv °jim hlapcem, da ga primejo, neusmiljeno pretepejo in iz nje- ^° Ve hiše spokajo. Pobožni, ljubeznjivi mož britko joka zavoljo £ a > da je tako spriden nekdajni prijatel, kterega še žmiraj ^ ai * »O Jezus, moli zdaj, usmili se njegove zgubljene duše! t eni1 mu, ako drugače ni, bogastvo, ktero ga je tako dalječ speljalo, in nazaj ga pelji na pot pobožnosti in čednosti." ^ Molitev pobožnega mašnika je oblake prederla in koralo je zopet uslišan, kar je prosil. Cesar Justin je umeri in za jtJiin je cesaril Justinijan. Ta pa je imel veliko nasprotnikov, 80 se sperli na skrivnem zoper njega, da bi ga pognali • , ,° P ra vem času so bili ovajeni izdajavci. Med njimi je bil g 1 E vlogi in gotova smert bi ga bila zadela, ako ne bi bil ušel. re da je vse zapustiti moral, čast in premoženje, da je le , • Nazaj v Egipt jo je potegnil; ali veliko revniši je bil , Eo nekdaj, predenj je našel nesrečno kepo zlata. Ko spla- a zver se je skril v skalnate jame, pa premišljeval svojo E»a bi se preživel, začel je zopet svoje poprejšno roko- _ stVo ; kar mu je, se ve da zdaj težko delo. Njegov zvesti 1 Daniel ga je pripeljal zopet nazaj na pravi pot, da je J e poslednje dni v spokornosti preživel, h • Kaj je temu možu bogastvo pomagalo? Ali bi ne bil J srečen, da bi ga nikdar poznal ne bil, da bi vedno l,b og bil? n k ^ Zda J’ vam bom P a še kaj povedal od bogastva in °štva posebej. Naj poprej od bogastva. Bogastvo samo na sebi ni Vek 110 ’ ^ ^ ar Vendar pravim, da je bogastvo člo- » ua to zemljo toliko navezanemu, bolj nevarno, kakor mu je za zveličanje njegovo bolj spodtakljivo, kakor ° 8tvo - To pa zato, ker bogastvo mesenemu človeku serce 448 prevzame, da za vse dobro nekako merzlo postane. Človek j e ^ od natore nagnjen, si kaj pridobiti in pridobljeno le še množi* 3 ' Ako ima veliko bogastva, kaj lahko se vanj zamisli, ter se rekoč v bogastvo zgubi. Prevelike misli in skerbi, kako bi m n °^ svoje imetje, ga pa zaderžujejo, da ne more, si časa ne vza® 6 ’ da bi tudi na Boga in na svojo dušo kaj mislil. Bogastvo večkrat zapelje človeka, da je nečimern v oblo* 1 ’ ga stori ošabnega in prevzetnega, da druge zaničuje, da * e svojo termo tišči; celo nobene gosposke, ne duhovske, ne dež 6 * ske ne spoštuje, jej rad kljubuje in še druge zapeljuje. Kdo ® ne pozna kaj tacih premožnih bahačev, ki so sebi in drug' 111 spodtikljej ? Bogastvo stori prav lahko človeka terdega in neuSfld*J fi nega tudi do ubozih in revnih. Bogatin, ki nikoli ni kaj *| u dega skusil, ne ve in spoznati noče, kako hudo je, lačen b** 1 ' On ne pomisli na druge, da le on zložno in lahko živi. Bogatin se težko zatajuje. Vsega v obilnosti ima; in rado se zgodi, da svojemu spačenemu telesu streže, kakor ve zna. Vse privoli, kar njegovo poželjivo meso hoče; bog« 1 * 111 imajo velikrat trebuh za svojega Boga. Malokaj si odreče vendar vsi vemo, da se moramo vsi zatajevati, ako hočeD 1 ^ učenci Kristusovi biti. Zato pa pravi naš Zveličar Jezus stus: „Gorje vam, ki ste siti; zakaj stradali bo Gorje vam, ki se zdaj smejite; ker žalovali in J kali bote.“ (Luk. 6, 25.) Zato pa vam, ki ste premožni, ktere je modri Bog i> Ilin ^ gimi časnimi dobrotami obdaril, rečem, bodite vendar 11 ^ v duhu. Ne navezujte svojega serca na pozemeljsko; pozabite, kaj pravi Jezus: „K a j pomaga č 1 o v e čevessvet pridobi, svojodušo pa pog u Ali kakošno menjo bo človek dal za s k® b* ? voj i o 449 d Uš 0 ?“ (Mat. 16, 26.) Ako si še tako bogat, tvoj duh uaj vendar ne bo pri tvojem bogastvu, naj ne rije po zemlji; temuč na j se povzdiguje proti nebesom, kjer ga čakajo stanovitni in večni darovi; da bodo tudi tebi veljale besede, ktere je govoril s v. Gregor od nekterih bogatih kristjanov svojega časa: »Veliko s e imeli, veliko premogli, da jim je bilo moč, tudi veliko za¬ ničevati. Vi premožni! ne bodite nečimerni, prevzetni in ošabni; več ko vam je Bog izročil, več bo tudi tirjal od vas. Zato radi pomagajte svojim ubogim bratom in setram in Jezus vam bo ^ ra Jtal, kakor bi bili njemu samemu to dobro storili. Sveti Jeronim pravi: „ Veliko sem slišal in bral, pa ne spomnim Se > da bi bil kdaj slišal ali bral, da bi bil nesrečne smerti nnierl, kdor je rad ubogajme dajal; kajti obilni reveži zanj Prosijo, in Bog jih preslišati ne more. “ Tudi visi z bogastvom ^vejim lahko nebesa kupite, ako svoje premoženje med uboge e de, ako ž njim hiše Gospodove in njegove altarje zaljšate. osnemajte pridne čebelice, ktere toliko skerbno in pridno na- 410 med in vosek, pa sebe ž njim le po malem hranijo, Vs° obilnost pa ljudem in v Božjo čast prepuščajo. Kečem vam 6 , še z Jezusom samim: »Delajte si prijatlovs kri¬ vdi 111 mamonom, da vas, kedar obnemagate, Vza mejo v večno prebivališče/ (Luk. 16, 19.) Kaj pa uboštvo? Mar li uboštvo že gotovo človeka Jeliča? Tega ne. Tudi uboštvo lahko človeka pogubi, ako ga ho - oI i° Prenaša, bogate in premožne zavida, ali si s krivico ^ e *aj pridobiti. Zato je že modri Salomon Boga prosil, naj ker^ 1 °^ Varova ^ prevelicega bogastva in prevelicega uboštva, r oboje je človeku nevarno. In Jezus ni rekel: Zveličani so ali blagor ubogim sploh; ampak on pravi: »Blagor ub °gim v duhu/ 450 Ako si, ljubi moj kristjan! zares reven „ubog,“ obračaj svoje uboštvo v popolnamost svojo, da si prislužiš večno k ra' Ijestvo ž njim. »Uboštvo* ti je, skoraj bi dejal, naj imenitniki naj pripravniši pripomoček, da vedno popolniši prihajaš. Enkrat že zato, ker si ga nisi sam izvolil, odločil ti ga je naj modrejk Bog, tvoj naj boljši Oča, po svoji presveti volji, ki je bre^ vsega dejanja tvoje volje tako sklenil, da si bil že rojen v rev¬ nem stanu. Gotovo Bog naj bolje ve, kaj je za te naj priprav- niše, da dosežeš svoj namen. Kar pa po sami Božji volji sprej¬ memo, je tudi njemu vselej naj dopadljivše, ako se le mi temu vdamo iz celega serca in iz ljubezni do njegove svete volje prenašamo. „Kjer je manj našega, je več Božjega, pravi sv< Frančišek Salezi, in priprosto in čisto sprejemati terpljenjei zato ker ga nam Božja volja pošlje, stori taisto posebno čisto- — Drugič pa še pomisli, da tvoje uboštvo je zares uboštvo- »Uboštvo, pravi spet sv. Frančišek, ktero bo hvaljeno, češčeuo, čislano, podpirano in s pomočjo polajšano, tako uboštvo ima nekaj bogastvenega; saj ni zares ubogo. Uboštvo pa, ktero je zani¬ čevano, zaverženo, očitano in zapuščeno, to je zares ubogo. I® tako uboštvo je navadno uboštvo človeško, ali uboštvo svetnik ljudi. Ker si tacega navadnega uboštva človek sam ne voli, se taisto tudi nič ne porajta. Pa ravno zato, kerna to noben nič n® porajta, je tako uboštvo bolj ubogo, kakor je uboštvo safflO' tarcev, akoravno je to velike veljave in zavoljo obljube in za ' voljo namena, iz kterega je izvoljeno, tudi posebno slavno- Ljubi moj ubogi kristjan! porabi toraj to svoje imenitno ubo¬ štvo, da na poti popolnamosti vedno napreduješ. To pa boš tudj storil, ako imaš s svojim uboštvom poterpljenje, kakor so rad* poterpeli in prenašali svoje uboštvo tvoj ubogi Zveličar J® zuS Kristus sam, tvoja ljubeznjiva in preblažena Mati Marija, ap°' stelni in vsi drugi svetniki. To storiš, ako se svojega uboštvu 451 nikdar ne sramuješ; te ui sram tudi vbogaime iz ljubezni 0 Boga prositi, miloščino s ponižnostjo prejemati, pa tudi v r °tkosti preterpeti, ako se ti miloščina odreče, ali ako ti kdo re vščino britko očita. To storiš ako se zavoljo svojega uboštva ne pritožiš, ali če potrebne pomoči nimaš, nisi nevoljen; a Nipak Bogu daruješ svoje uboštvo, ter ga prosiš, naj milost- J v ° sprejme ta tvoj dar, in naj ž njim očisti tvojo dušo vseh ,le Popolnamost in vseh pregreškov in te obogati z zaslugami za ^ečno kraljestvo. Ako je tako resnična tvoja prošnja: »Zgodi 6 tvoja volja!“ potem si zares »ubog v duhu," popolnoma ker 8 ^"’ ^ ”^ r °J e J 6 kraljestvo Božje . u »Blagor ubogim v duhu, pak ^ ^ ne ' Je '^ 0 kraljestvo." Jezus ne pravi, da „bo,“ am- ’ a da „je“ že tvoje. Zato pravi sv. Avguštin: »O mi srečni l ,c 5 ki nebesa kupujemo, ne z zlatom, ampak z ubožtvom !“ j _ °J P r eljubi moji in predragi! bodite toraj ubogi v duhu; sv *p Sn ° ve čno srečni bote. »Opomnil bi vas rad, rečem s vain re ^° r ^ em ’ ki zapustili vse, pa si ne upam. Zato pa vas Ven< ^ ar sve t l| j eiJJ 5 da bogastvo tako posedite, da bogastvo doy ne bo. Ne pustite posvetnemu blagu čez se gospo- ^ ati, ne priy 0 iit e da bi vas ono v kako krivico ali pregreho zapel i a i n . . * ° • ; | J ’ am pak vi gospodarite čez posvetno blago in čez nag- p ... SV0 J e - w Oj ne ljubite presilno časnega blaga ali denarja; zbad ' 30 ^ as * ivo J e ternje bodeče, ki zbada in rani, ko se nabira, a m rani, kedar se hrani, naj bolj pa zbode in rani, kedar zapustiti mora. Nbošt^ I ,a > zaupajte terdno na sveto previdnost Božjo; Ub/° Va,s ko naj gotovši v nebesa pripeljalo, in kolikor bolj jim^t °^°r poterpežljiv in zadovoljen si z uboštvom svo- vsi' l°^° kogatejši, toliko srečnejši boš tam v nebesih. In mi ’ lmo že bogati ali ubogi, bodimo ubogi v duhu, in Jezus 452 Kristus, naš nebeški pridigar, nam poreče o poslednjem dne*' 11 ; »Blagor vam, ubogim v duhu, vaše je nebeško kraljestvo! Amen. XXXII. Keršanski nauk. 2. Blagor krotkim, ker oni bodo zemljo posedli. Popotnika, ki je dolgo po svetu hodil, je vprašal # menih: „Povej mi, prijatel! kaj vse si vidil ali slišal dobrega na svojem daljnem popotovanji ?“ Ta pa mu začne pripovedovat*; Slišal sem večkrat uboge hvaliti, da so tako poterpežljivi; ^ malokterega sem videl, ki bi jih bil posnemal. »Kaj še drug# veš povedati?* Med razveseljevanjem je ternje, med čaMl 0 sem videl bolečine, pri bogastvu sem dobil dosti prepira 111 veliko skerbi. »Mar ni nihče brez nadlog?* praša ga 1® ^ Današnje dni malokdo, in ne vem, če je sploh kdo na svet** brez nadlog. Blagor tistim, ki so z malim zadovoljni in nič ** e hrepenijo, da bi jih kdo hvalil ali častil; kajti malokoga naletel, ki bi ne žaloval zavoljo lastne škode, in da bi se W ne pritoževal čez svojega bližnjega. Ako ima kdo mir # tej zemlji, ima ga resnično krotki, ki vse ra žaljenja poterpežljivo prenaša in molči. Kdor toraj mir in P° kojno vest imeti hoče, naj zapusti iz ljubezni do Boga sv°J° lastno voljo, in naj se uči in vadi, razžaljenja in zaničevanj* 1 voljno prenašati. Tako je delal Kristus naš Gospod, ki j e nas nesel zaničljivi križ, in je bil pokoren svojemu nebeške* 1111 Očetu, in to pokoren do smerti.* Tako je govoril imenitn* lU skušeni popotnik. Toraj le resnično krotki ima mir že tu **, zemlji. Zato pa tudi Jezus v tisti preimenitni pridigi i* a pravi: Blagor krotkim, ker oni b o d o z e m 1J posedli. 453 In ta lepi izrek Zveličarja našega hočemo danes premiš- J vati. Naj poprej bom vam odgovoril na vprašanje: a ) Kdo je krotek? _ Ni vsak že resnično krotek, kteri sam misli, da je, ali eri nektere znamnja krotkosti ima. Marsikdo je že po natori 0 J krotek, zlasti otroci pohlevnih in pobožnih mater; od tacih Piavi mo, da nimajo nobenega žolča; nobena stvar jih ne zdraži. ^arsikdo je krotek iz zložnosti ali tudi iz lenobe; tak se ne a z dražiti, ker čez vse priljubljenega miru zgubiti noče, ter . noCe napraviti nobene in nikakoršne neprijetnosti. Spet drugi ■* e krotek iz boječnosti ali iz spoštovanja do druzih; tak se T J ez h pa svoje jeze ne pokaže zunajno, ker si ne upa. Še drugi So krotki iz napuha; svojo jezo zakrivajo, da bi jih drugi slabe za ne imeli, ali da bi njih krotkost hvalili, ali pa tudi, da ^ ^ j um k/i uj 111 /vi uivv/uu ii i u/iJiiij cvii ^/u> uuuj^ um 0 pokažejo svoje zaničevanje njim, ki jih dražijo; češ, saj vreden, da bi se jezil nad teboj. Vsem tako krotkim pa k. ezus izrekel svojega blagra. Krotki so zares le oni, g s ,° 12 ljubezni do Boga bližnjemu in sami 1 poterpežljivi, prizanesljivi in prijazni, .k- Krotki svojemu bližnjemu so, ki iz Iju- *ni do Boga gospodujejo čez vse notrajne nagnjenja jeze, ne- ^ Je ali čmernosti in se zunajno toliko vmirijo, toliko zatajijo, meti^ ^ 116 ^ ovor 'J° niti ne storijo, kar bi nasprotovalo pa- VoT ln ^Povedim keršanskim. Taki kristjani občutijo jezo, ne- m 1°- a ^- merzen J e ) Pa se tem čutilom ne vdajo, ampak jih pre- j b . 1° 171 prej ko prej zopet mirni postanejo. Ako ni potreba t e 1 dolžnost ne veže, ne pokažejo zunajno nobene nevolje, ako S ° rn ' ni1 '’ kakor da hi jih ne bilo čisto nič združilo; ali pa, krotiti COl ' Š '' iri6 tirja j° ’ razodevajo svojo nevoljo, pa se znajo ven) 1 r ^ 116 dej ’° ne storijo nič, kar bi nespametno ali zoper 1 °- Taki kristjani poterpijo in prenašajo vse razžaljenja 454 popolnoma mirno, brez vse nevolje do svojih nasprotnikov *J' sovražnikov. Iz serca odpustijo, ako jim kdo kaj hudega storb in ne povračujejo hudega s hudim, ampak veliko bolj z dobn® 1. Sv. škof Ubald je imel to lepo čednost v vsi popoln 11 ' mosti. Ko so zidarji stavili neko dolgo mestno zidovje, hotli ®° mu precej vinograda njegovega vzeti. Škof jim prav priljudn 0 opomni njih krivico ter jih prosi, naj bi od tega odstopili. Tod* zaničevanje je bilo gerdi odgovor; ja prederzni načelnik zl ' darjev celo sune svetega škofa; da na grobljo nametanega k« 1 ' menja in mortlja pade. Krotki svetnik gre nazaj na svoj do®*> ter se nikakor nič ne pritoži. Ljudstvo pa, ki je svojega škof* spoštovalo in ljubilo, je tirjalo, da hudobnež mora biti ka*' novan, in sicer da naj se vse njegovo poproda, on pa iz dežel® spoka. Nevolja ljudi je tako nakipela, da je sv. Ubald se P°' tegnil za svojega razžalnika in ker ga je gosposka res obsodil 1 hotla, rekel je, da v tej reči gre sodba le njemu. Hudobnež* pa je to tako ganilo, da je svojo hudobijo spoznal, serčno žaloval in je bil pripravljen vse prestati, celo umreti. Ali kak° se je škof znosil nad njim? Ljubeznivo ga je poljubil, pa Bog® je prosil, naj mu odpusti ta greh in vse druge, kolikor jil 1 l e kdaj storil. Dober kristjan je vselej krotek in prenaša vse nasprotno® iz čeznatornih nagibov, zavoljo Boga, iz ljubezni do Boga? . nam krotkost zapoveduje, iz ljubezni do Jezusa, ki nam j e ^ lepši zgled svete krotkosti zapustil in nam vsem kliče: »Ufi 1 se od mene, ker jaz sem krotek in iz serca P nižen.“ (Mat. 11, 29.) Vsi svetniki Božji so tudi zares «f e zusa posnemali. Naj vam v misel vzamem zopet sv. Frančiška Sale^J®’ od kterega sem vam že veliko lepega povedal. Njegova krotk je bila tolika, da je vse premagala in si pridobila serce s 455 l^uega človeka. Nihče mu ni mogel kaj opoverati; kajti proti ^ ein ljudem se je obnašal tako krotko, tako ljubeznjivo, ter je Za njih zveličanje tako vnet, da so mu rekli, da on pre- ltla £ a vs &ko voljo. S svojo kratkostjo si je pridobil vsacega in 11111 J e z nal tako govoriti, da se je moral odpovedati svoji volji. Tako kratkost nam je pokazal tudi cesar Konštantin. Neki ot) neži so njegove podobe kamnjali. Svetovavci njegovi so na 0 tiščali, da bi bili prederzneži po postavi ojstro kaznovani. ’ ar Pa gre s svojo desnico po svojem obrazu in pravi: „Rane m °Sle biti čisto majhne, ker se nič več ne poznajo." K fi P zgled keršanskega maščevanja ali svete kratkosti nam J 6 praded naše slavne cesarske rodovine Rudolf Habsburški, ki f ^ Poprej grof na Švicarskem. Ko je bil že nemški cesar, ^ 1 l e še zmiraj rad priprosto oblečen kakor navaden vojščak, ^ ga skoraj nihče poznal ni. Nek dan, bilo je po zimi, in . l e J a ko merzlo, je šel skozi mesto Mogunc, kjer je takrat vojski bil. Stopi v odperto hišo nekega peka, da bi se malo , ° re ' ^ ena P e ^°va pa, kajti ni ga poznala, mislila je, da je S vojak, ga ošteva in obira, da je bilo kaj; poslednjič za- j a ^ u J e vse vojake in tudi cesarja. Ko se pa Rudolf le pri- 0 , Posmehuje in greje pri peči, ženo to toliko razkači, da uoiu ( 1 ^° neC V0C ' e 111 cesar J a P°lij e - Ves moker, vendar popol- p 0 ' rniren > beži iz te neprijazne pekarije. Opoldne pa pošlje svojem služabniku nekaj jedil tej hudi ženi s poročilom: di]j « Varn P°^J e vojak, kterega ste zjutraj tako neprijazno spo- . ‘ Ko pa žena zve, da je bil vojak cesar sam, teče iz hiše 111 pade ■*- 1 • J v v 10 kazen jej je odsodil? Vso prigodbo je morala po- - - cesarju pred noge, ter ga lepo prosi, naj jej ne zameri. Iq Skočno kazen jej je c vedati pred cesarsko hišo. p ^ejte, ljubi moji*, tako delajo v resnici krotki, tore Oo- s P°d zveličane imenuje. To čednost, sveto krotkost, moraš tudi ti, 456 kristjan! imeti, ako hočeš na potu popolnamosti napredovati- In gotovo je, da si za keršansko popolnamost ne prizadeva on, ki svoje jeze krotiti ne zna, ki svoje nevolje nič ne berzda- Ako toraj jezni človek ne dela, kar je pred Bogom prav, am¬ pak dela nasprotno, potem ni dober kristjan, nikakor pa ni p°' polnoina. Tvoja krotkost kristjan! ako hočeš popolnoma biti, mora sama na sebi nekaj popolnoma imeti. Tvoja krotkost mora biti v sercu v k o r e n i' njena. Marsikdo kaže zunajno krotkost, v svojih besedah m tudi v svojem splošnem obnašanji; vendar njegovo serce mal° ali pa nič ne ve od te lepe čednosti. To se pa hitro pozna- Akoravno se hlinijo in sladkajo, da so krotki, pa jim mahoma zavre, ko le nasprotno besedico slišijo ali se jim naj manjS® razžaljenje pripeti. Potem mora biti krotkost stanovitna, ne vetrasta. J e prav veliko ljudi, ki so včasih krotki, kedar so ravno dobr° volje; vsakemu so prijazni, prizanesljivi, ko jagnje, alibi dejal, angelci v človeški podobi. Ko jim pa ni vse po volji, jih za ' dene kaj neprijetnega, so pa neprenesljivi, razžaljivi in pikaj 0 , ko strupena osa. Taka vetrasta krotkost ni nobena čednost; l 0 kaže, kako nestanoviten, kako nepopolnoma je človek. Tvoja krotkost naj bo vselej in povsod, vedno enaka — stanovitna. J eZl se ne smeš nikdar vdati, ako bi se tudi po svoji dolžnosti moral hudemu ustavljati ali pregreho svojih podložnih kaznovati. J taki priliki moraš biti sicer serčen, vendar pa vselej miren lU pohleven. Sv. Avguštin nas tu lepo uči; on pravi: »Boljši J e > da tudi pravični in pripuščeni jezi zabraniš vhod, kakor da 1)1 jo spustil v se, če bi bila še tako majhna; kajti grozno težk° in nerada se pregnati da, ako jej le kaj privoliš." Kakor mah cepiček se plazi v serce, pa urno urno zraste veliko drevo, preden se človek zave. Ker pa vsak človek, če tudi po pop°h 457 namosti hrepeni, vendar svoje slabosti ima, da ga jeza prav . (0 prenagli; ne sme se pa ž njo dolgo vkvarjati, ampak '!° lri0r a hitro iztirati. Kajti celega serca se polasti, ako jej le j e ° mal ° prostorčka privoliš; kakor se kača urno splazi, kamor ukon sv 0 glavo pririti more. — Tedaj stanovitna in resnična, v sercu vinjena mora biti krotkost. Kako si bomo pa to čednost pridobili? 1’ r e m i š 1 j u j, kristjan! in vedno imej pred očmi sam zmi ^ 8 ^ a 1 J ° s k 1 m pregreške. Zares čuden je človek; hi rat ^ na druge gl e( la j sam sebe pa ne vidi; drugi naj t e ! Vs ’ Popolnoma, sam pa vedno pri starem. Pomisli, kaj °kna^ V6 ^ ra ^ raz draži. Kaj ne? lenoba, nagajivost, sovražno r avn a ^ e ’ ^ er ^° ve( l eil J e tvojega bližnjega? Ali pa nimaš ti da b' morebiti še večih slabost nad seboj ? Ti pa želiš, Pri 1 ' s KI 30 ! potrpeli, ti vsega za zlo ne jemali, ti kaj kar * n Krotko s teboj ravnali. -Zato stori tudi ti drugim, da bi oni tebi storili. ^ je Pa h° tem £ ovor ’’ vse d e ,i rahlo, pohlevno. P°dob eSe ^ U mes K na Jde. Ojstra beseda je pa dostikrat Naprav' 8 " 1S ^ r '’ ^ P a d e v sod smodnika in velik ogenj in potres (Preg l ' e r d a beseda serd vnema,* pravi sv. Duh. pi]j a ‘ K) Ako te kdo z ojstrimi, zabavljivimi besedami ra hlo Jih ’ kakor da bi ne zadevale tebe, ali pa prav P°ta t .,^ OVori - Ako kamen na mehko blazino pade, brez ro- iskfo ( j a '° °^K^i; ako pa na drugi kamen prileti, okruši se in Plota ’ Za K P r avimo: Dva terda kamna ogenj vkrešeta in Pr »P h e eiUi8 ^ Kdi, da ne živiš med angeli, da si med ljudmi, d ° p o ^ ^. ruze ga bremena nosite, in tako bote apostgj Iv!'' Kristusovo postavo," opominja nas sveti ^ a ‘- 6. 2.) Kaj je bolj perhljivega, ko je kozarec? Ko: Tšansja nauk V. p. IJ. 30 458 kako hitro se ubije ? Ako jih pa v versto zložiš, s slamo ra^ 0 poviješ, čez hribe in doline jih lahko prepelješ. Ali, če se P a eden omaja in razveže, tudi lahko še druge potolče. Taka ,l e ljudmi. Ako so zvezani s sveto in krotko ljubeznijo, v miru po potu popolnamosti napredujejo. Ako je pa kdo P re ! vet občutljiv, za vsako žal besedo zašumi, ko razbeljeno železo, ak° kaniš nanj, kali edinost in mir, in je sebi in drugim v nadlog 0- Začeti kreg in prepir vstavljaj z rahlimi b° se dami. Ako že ogenj jeze gori, ne smeš še prilivati olja, ^ pihati plamena s tim, da upiješ, zabavljaš, kolneš, ali kakor si 00 rogoviliš. „Z jezoviin prepira ne začenjaj," sveto pismo. (Sir. 8, 19.) Kajti jezavi je ornoten, svoje z: ne spozna in bo le svojo terdil, dokler se ne potolaži. Premišljuj tudi, koliko morajo drugi s teboj večkrat P°^ terpeti in pa koliko je # Jezus Kristus zavoljo p r e t e r p e 1. Sv. Krizostom pravi: „Ako te je kdo hitro se spomni neštevilnih razžaljenj, s kterimi si ti Bog a žalil; in da te bo Božji sodnik veliko bolj usmiljeno sodih boš ti s svojim razžalnikom krotko ravnal: saj pravi BosP 0 sam: »Odpustite in se vam bo odpustilo!" Kakor v vseh britkostih, tako tudi pri vsaki nasprot^ se ozri k svojemu Bogu in zdihuj k njemu: »Bosp usmili se me!“ In on bo svojo mogočno roko stegnil in v ’ teh e že jočo jezo v tebi vkrotil. Pa tudi sam urno zberi vse moči, vendar ne strastno, ne silama, ampak mirno in p oD pa se vojskuj zoper napade svoje jeze. Ako nam Bog P° ■ s ir s v°j 6 mo> m se mi trudimo > zmaga bo naša; ako bi pa pri vsem tem 1,6 v svoj stori kaj dobrega njemu, kterega si m° r 7 / i. X • premagal in bi v jezi kaj napačnega počel, zdajci popr ilVl . _ ^ rrlO* pregrešek, m razžalil. 459 Tako zamoreš, ljubi moj; vedno bolj in bolj napredovati V P°polnoma krotkosti do svojega bližnjega. 2. Pa ne le do bližnjega moramo krotki biti; ampak tudi Sani i proti sebi. Sam sebi je krotek, kdor se nikoli ne ra zdraži, ni nikdar serdit sam čez se, ne čez svoje nepopolna- lll a ^° se vjedaš, ker si se jezil; ako si nevoljen, SI se togotil; ako sam nad seboj režiš, ker si godernjal. j 0 ki jezo le hranil, podpiral in gojil; zraven pa še ta jeza, d De volj a , to memranje rodi napuh in izvira iz samosvoje s i^ ezni > ti 'je nepokojna, huda, da si tako nepopolnoma, tako > da se premagati nič ne moreš. Naše nedopadanje, naša st > da smo storili hudo ali slabo, mora biti mirna, pa sta¬ novitna. izda ^ m ’ rno ’ n krotko očitanje sam sebi tudi naj več očet' ^ V ' ^ ran ^^ e 'k Nalezi P rav i : „Kakor krotko pa serčno bor ^ ko opominjevanje otroku veliko več pomore in ga k po- Ye l^ an j u napeljuje, kakor jeza in ropot; tako bo tudi naše serce 0 kolj omehčano, skesano in presunjeno, ako mu pregreške tosti - y6 ^ r °^° ’ n mi Tn° očitamo in poterpljenje ne pa serdi- j e!!n . nJ lr n imamo; in poprej se bo poboljšalo, kakor če z ln silno žalostjo sebe pretresti hočemo." s j toraj, preljubi moj kristjan! hočeš biti popolnoma in A " P ri zadevaš to ali uno napako zapustiti; na primero, Ys j Se vse -jeze ali vsega napuha znebiti; pa vendar pri kiti ^°k r i volji včasih padeš, ne da bi ti sam sebi more- k;tl<(, / ° °® a l ki sam sebi pridigal: Kako si vendar za nič, ,S1 vendar zaničljiv, da bi pri tolikih sklepih se le še pre- 30 * 460 magati daš; da bi vsahnilo ti slepo in lažnjivo serce! — ne stori nikdar! Veli ko več pametno in ljubeznjivo si p l %°' varjaj, in reci: Ne obupaj, moje revno serce! Oh, glej, s P et sva padla, akoravno sva že tolikokrat obljubila, da ne bova ^ grešila. Zdaj pa ustaniva, da res nikdar več ne padeva; čiva Boga na pomoč, pa terdno zaupajva, da nama bo mili pomagal, da bova za naprej stanovitniša, in pojdiva po poti p°' nižnosti nazaj! — Ko boš svoje pregrešno pa poterto serce tak° nagovoril, mu tako prigovarjal, stori terden in resničen sklep’ da ne boš nikoli več v to pregreho zabredel ter se skerb D ° varuj, da nikoli več vnovič ne padeš. Morebiti da ni še tvoje serce zadosti poterto in presunjen 0 ’ ako ga tako krotko in rahlo svariš. Oe je temu taka, Sines mu očitati, resnobno ga opominjati, da ga tako osramotiš. k e ' dar si pa svoje serce tako terdo obdeloval in ojstro terl, na° ras končati vselej z hladivnim opominjevanjem in svojo britkost, svojo nevoljo z ljubim in ponižnim zaupanjem na Bog skleni^ Tako je storil uni imenitni in veliki spokornik, ki je velik 0 britkost svoje duše pregledal, pa jej prigovarjal: „Zak si žalostna, moja duša, in zakaj me m^ 1 |’ Zaupaj v Boga; ker še ga bom hvalil; onJ pomoč mojega obličja in moj B o g.“ (Ps. 41, ^ Vzdigni svoje serce, ki je padlo, mirno in krotko, pa se glob 0 0 ponižaj pred Bogom, ko spoznaš svojo revščino; ne bodi pa v prepaden zavoljo tega, da si vnovič padel. Obžaluj z vso m 0 ^ 0 razžaljenje, s kterim si Boga, tako dobrega Očeta, zopet razža 1 > oserči se in zaupaj terdno na milost njegovo, in vnovič naskP 1 pot popolnamosti, na kterem si padel. b) Kakošno plačilo ima krotkost? 461 Jezus pravi: »Blagor krotkim, ker oni bodo ' em Uo posedli." Izraelci, posvetni ki so bili, si niso ®°gli veče sreče misliti, kakor ko bi v obljubljeni deželi mirno tako, da so imeli že pregovor: »Kananejsko deželo po- 8es ti)“ kar je pomenilo srečno življenje. In tako se je tega iz- Te ^ a poslužil tudi Jezus; kajti zares srečui že tukaj na zemlji 0 J°kri, prizanesljivi in krotki ljudje, ki zvesto posnemajo naj lepš z gled Jezusa Kristusa, in ne poznajo niti serda, niti jeze, voljno preterpijo, in ne dražijo in se zdražiti ne dajo. k imajo nekako posebno moč čez se in čez bližnjega. In do 0 b K:ristus P ra vi: »Oni bodo zemljo posedli," je ta izrek po- a > m pomen ja »zemlja" serce lastno in serce svojega bliž- ° ' Krotki posedejo zemljo svoj ega las t- & ai s e r c a; to je, oni vživajo nekaljeni mir, ker vse ginjenje p„ a J • '- eze i fl svoje nevolje berzdajo in v začetku zadušijo. Zato ,^ a viJezus: „U č i t e se od mene, ker jaz sem krotek j. 1 s erca ponižen, in bote pokoj našli s v o- bo * (Mat. 11, 29.) To je, mir serca, dušni mir čed ime ^’ ^ a ^ or pravi sv. Krizostom, da krotkost je tista svet* 0 ^’ ^ ^°veku da znamnje podobnosti Božje. Zato pravi \ j P^mo °J Mojzesa: »Mojzes je bil ljub Bogu in k 0 e 111 • • • Zavoljo njegove zvestobe in k r o t- * je posvetil." (Sir. 45, 1, 4.) f°sed • 1 nima *> 0 v Ksti le svojega serca, ampak oni Kako e ^° zemljo serca svojega bližnjega. s Voi e . n ' dmre ^ gospodujejo čez se, tako krotijo tudi jezo in strasti bližnjega, ter si pridobijo vso ljubezen in nagnjenje ^siliti cer ^ven učenik pravi: „Pokorščino si zamoremo remo ’ * ,arrie ^ 2 ukom prepričati, le s krotkostjo pa si zamo- Diogo^ 6 ? 6 PKJ°biti." In sv. Bernard pravi: »Kakor je ne- re z vere Bogu dopasti, tako je nemogoče brez krot- 462 kosti ljudem dopusti in jih dobro voditi." In spet pravi sv ^ 1 Frančišek Salezi, ki ga je res sama krotkost bila: „Nič \' r njega tako ne vname, kakor dobrota polna ljubezni. S krotko ^ 0 se pri ljudeh več opravi, kakor pa z jezo in kregom. lepo si je s svojo krotkostjo pridobil Jezus serca grešnikov, ter je naj terdovratniše k pokori nagnil! Zato so ga pa tudi niki toliko lepo in radi posnemali v prelepi kratkosti. Sv. Makarij je nekaj potoval na hrib Ni tri ja; ukazal J e svojemu učencu, da naprej gre; kajti starček je počasi šel ^ hrib. Učenca sreča malikovavsk služabnik, ki je nesel brun 0 na rami, ter je urno proti njemu šel. Učenec se ga boji n* » začne zmirjati in ga celo satana imenuje. Zavoljo tega pso razkačen malikovavec se znosi nad mladenčem ter ga pobija na pol mertvega pusti. Zdaj gre svoj pot naprej in kmalo s: sv. Makarija, kteri ga prijazno ogovori: „Bodi pozdravljen, je srečal njegovega učenca ter pade na svoje kolena in pr eS ' hlevno govorjenje pa spreoberne tudi hudobne ljudi." In zares, kdo bi rad ne imel krotkega človeka, kini ^ Ijiv, pa drugim rad prizanaša in odpušča? Vsak je rad v govi družbi. On si množi prijatele in potolaži sovražnike- ječa ®oj ~ ’ - o "j -o” r ~'u --o“ v - r - v _ '.ijj delavec, bodi pozdravljen!" Ta pa začudeno odgovori: „Kaj v ' dobrega nad menoj, da me pozdraviti hočeš?" „Ker se toliko tru ’ ... » . . pravi svetnik, in ker ti luč resnice ne sveti." Ginjen s prijaznimi besedami je nevernik odperl svoje serce gnadi B°^ spoznal je, da Makarij je velik služabnik Božji, razodel mu J e > ;erči>° prosi, da bi tudi njega prištel svojim učencem. Oba gresta k pobitemu mladenču, ter ga neseta do cerkve, ker iti ve< ^_ mogel. Spreobernjeni malikovavec je postal menih, in liko druzih nevernikov se je zato spreobernilo. Zato je P a . sv. Makarij iz lastne skušnje govoril, ko je rekel: „Hud° ošabno govorjenje tudi dobre ljudi hudobne stori; dobro m ai» er ' ( 463 Lastna zadovoljnost, ser če n mir in pokoj sam seboj, in v ^ a nost in ljubezen našega bližnjega — kaj ni že to zadostno a čilo, da si prizadevamo, krotkim biti, in si krotkost vedno bol J m bolj prisvojimo. b od Ko Kristus pravi: „Blagor krotkim, ker oni 0 zemljo posedli;" pa ta zemlja pomenja tudi de- A ° živih, večno zveličanje v nebesih. Sv. Hieronim pravi: * 11 Kananejska dežela, niti kteri drugi kraj na zemlji, je Sa krotkim obljubljena zemlja; ampak ta je tista zemlja, ktero J e želel kraljevi prerok, ko je pel: „V e r u j e m, da bom 26^! ^ os P°dove dobrote v deželi živih." (Ps. To je, verujem in upam, da bom vžival Gospodove Jr °te že tukaj na zemlji, pa tudi v prihodnjem življenji. 0, ki bodo toraj posedli večno nebeško zveličanje. Kako do- Pn-dljiva je Bogu krotkost, in kako visoko bo enkrat v nebesih ( -dačana, naj vam še v enem prav lepem zgledu povem. ^bi, kt. Stari puščavnik je imel v Tebaiski puščavi mladenča pri kri. rteregv. je s svojim lepim zgledom v čednostih vadil. Več- m n r je skušnje napravil, v kterih naj bi mladi menih kazal vdann^ v voljo Božjo. Sveti starček ga je še posebej vsako lite V b ° bo ^ u ' ^ 1 potem sta skupej opravila večerno mo- s ’ Poslednjič ga je blagoslovil in k počitku spustil. Prigodilo s je, da so neki dan prišli v puščavo posvetni ljudje, ki obi l^ 0 0< ^ sve tosti tega starega puščavnika, in so ga 1 Sveti starček se je te priložnosti poslužil in je tem u 'ednini ljudem dolgo govoril od Božjih reči, da bi tako te j lle sei 'ca za dobro pridobil. In tako dolgo se je ž njimi je] d ' A jil1 je še le pozno v noč spustil. Po stari navadi pa Pred* 6 ^ Udl SV0 J e S a ra kidega učenca učiti, in ž njim moliti, 'J se k počitku poda. Akoravuo ves truden dolgega go- Ve udar pokliče mladenča in ga učiti prične; ali trud 464 ga premaga in zaspi. Dobri miadeneč čaka poterpežljivo 10 moli, dokler se starček ne prebudi; kajti ni hotel pop re J iti spat, dokler nista večerne molitve opravila, in ga starček ni blagoslovil. Ko se pa starček le ne zbudi, začnejo mladenča skušnjave nevolje nadlegovati. Večkrat se mu oglasi misel: »Dosti dolg 0 že čakam — šel bom — kdo ve, kdaj se stari zbudi? — več ne morem čakati — spat pojdem. “ — Take misli ga nad' legujejo. Miadeneč pa, ki se je že dobro naučil sam sebe za¬ tajevati, je odbil te perve napade nevolje, mirno sedi zraven spečega učenika in naprej moli. — Ali kmalo se skušnjav e povernejo; on pa jih zopet premaga. In ta vojska se je sedem¬ krat ponavljala. Sedemkrat ga napade nevolja, sedemkrat P a se serčno zatajuje in zvesti učenec premaga, in tako stanoviten ostane. — Pol noči je že preteklo, ko se prebudi sveti starček- Začudeno zagleda mladenča na ravno tistem mestu sedeti, kanrir ga je v začetku nauka posadil. „Moj sin! pravi starček, me pa zbudil nisi?" Miadeneč pa je mirno rekel: J ' »Saj nis ' 11 še opravila svoje vsakdanje molitve, in niste mi še ukazali da smem k pokoju se podati." In zdaj opravita cer H one zonu ce ’ in starček je mladenča blagoslovil in k pokoju spustil. Stari menih, ko miadeneč odide, še naprej moli, in knml° je imel prečudno prikazen. Angel mu je pokazal neizrečen 0 bliščeč kraj in v njem veličasten sedež; nad sedežem pa j e vl ” selo sedem prelepih vencev. Starček vpraša: „Za koga je P rl pravljeno vse to?" In razodeto mu je bilo: »Za tvojega učenca> veličasten kraj in sedež je za njegovo pobožno življenje; sedem vencev pa si je to noč pridobil." Starček se ni mogel domisli’ kaj posebnega bi se bilo ž njegovim učencem zgodilo to b° ’ Zato zopet v jutro popraša učenca: „Povej mi, kaj se ti J e pripetilo nocoj, ko si pri meni čul, ko sem jaz spal?" 465 ^ladeneč, ki si ni upal čisto nič prikriti pred svojini učenikom lQ duhovnim očetom, je povedal, kako so ga sedemkrat skuš- ^ ave napadale, da bi vstal in šel spat, kako je pa s pomočjo d ° ž i° te skušnjave vselej premagal. Pobožni starček je spoznal, a sedmeri venci v njegovi prečudni prikazni so plačilo, ktero J e mladeneč prislužil s tem, da je sedemkrat premagoval svojo nevoljo. Glejte, ljubi moji kristjani! kolikorkrat premagate svojo f eVol j°) svojo jezo, toliko kron vas čaka v nebesih za vašo kost - Prizadevajte si toraj z vso skerbjo za to lepo čednost 1U k°&te v resnici krotki. Ako bi tudi huda vojska bila; spo- ln J a jte se obljube Kristusove: »Blagor krotkim, ker 0ll i zemljo bodo posedli." Amen. XXXIII. Keršanski nauk. '*■ Blagor žalostnim , Jcer oni bodo oveseljeni. g 0r j blagor, kterega Jezus v svoji preimenitni pridigi na ^ a J e ) velja žalostnim. »B 1 agor žalostnim, pravi ^ 0111 bodo oveseljeni." čudno je to: Jezus pravi: ;j 0r žalostnim!" svet pa pravi: »Blagor veselim!" Te Je- svet V ' 6 ^ eSeC ^ e so nau t cu tega sveta na ravnost nasprotne; kajti slrc lme nuje srečne tiste, ki dan za dnevom brez težav, brez ■ rt)1 prežii kratkočas svet ^ •L • in J )režlvb > dobro jedč in pijč, vsega obilno imajo, veselje P o v f r 1 d i t LSe vživajo, kakor hudobneži v svetem pismu pravijo: te i n vživajmo pričujoče dobrote . . » S O H * t 0 ■ U1 Puščajmo za seboj znamnja veselja; ker Jea 6 delež, to naš odloček." (Modr. 2, 6 — 9.) t° ra j P r tdiga: »Blagor žalostnim!" S kom bomo potegnili, komu prav dali ? — Jezus je večna modrost in 466 resnica; on toraj uči čisto resnico; njega poslušajmo, njega der- žimo se, svet pa, ki je v zmoti in zmoto uči, zaničujmo. Poglejmo pa danes, kteri so tisti žalostni, ktere Jezus blagruje? in kaj si služijo s svojo ž a ' 1 o s t j o ? a) Kaj se pravi žalovati? Žalovati se pravi, notrajno, serčno bolečino zuuajno pok ft ' zati v svojih solzah, ali z besedami, ali v obleki in sploh s svojim obnašanjem. Izraelci so še drugači žalovali; obraz so pačili ali tudi ranili, svojo obleko so tergali, umivali se niso- Žalovanje pa je mnogotero; je p r i p u š č e n o, je p r e ' grešno in je sveto. Žalost je ali svetna zavoljo časnih reči; ali pa je sveta zavoljo večnih, dušnih reči. Od te dvojne žalosti g°' vori sv. apost. Pavel v pismu do Korinčanov, ki pravi: »Žalost, ktera je po Bogu, obrodi stanovitno pokoro; P°' svetna žalost pa prinese smert.“ (II. Kor. 7,10.) ^ er je pa posvetne žalosti veliko več na zemlji, v tej solzni dolin 1 ’ kakor pa je svete žalosti; zato vam povem, da ta posvetna lost je ali pripuščena, pravična, ali pa je tudi pregrešna. Pripuščenaje posvetna žalost, kedar človek žaluj 6 zavoljo nesreče, v ktero je padel. Tako je žalovanje opravičen 0 ’ pripuščeno, ktero človek ima, ko mu odmerjejo ljubi starši, n' 1 otroci, ali drugi prijateli; ali ko mu ogenj pohištvo požge, 1,111 toča polje potolče, povodenj škodo napravi, ali kaka druga ,Jt) sreča hišo zadene. Tacih zlasti velikih nesreč človek ne ®° ie neobčutno, brez vsega žalovanja prenašati. In taka žalost, ^ smo zgubili časnega, tudi ni pregrešna, ako ni nezmerna, 1)1 presilna. Saj vemo, da tudi Jezus ni svaril takih, ki so zavoj,) 0 zgube časnih reči žalovali; on jih je v svoji ljubezni le tolaž' • — Vdova, ki je za pogrebom svojega edinega sina šla in hd^ 0 jokala, se mu je, po besedah svetega evangelija, v serce n® 1 467 ^a; in on jo ni svaril, temuč ljubeznjivo jej je dejal: »Žena, aikar ne jokaj!“ — Tako je tolažil Marijo in Marto, ki ste po sv °jeni bratu Lazaru toliko žalovale; ja celo sam se je zjokal P r i grobu njegovem, tako da so se nekteri Judje čudili, in so re kli: „ Glej te, kako ga je ljubil!“—Tudi sv. Pavel ni kregal kristjanov, ki so na glas jokali, ko je v Mileti slovo od njih jemal in je rekel, da njegovega obličja gledali več ne bojo. Toraj Bog ne tirja od nas, da bi bili neobčutljivi, terdega serca, a k’ da bi nobene solze preliti ne smeli, ko nas zadene kaka časna nesreča. In kdo še ni jokal, kdo še ni občutil nobenega žalovanja, ko smo vsi v dolini solz in britkosti; saj tečejo solze v kraljevi palači, kakor v stergani koči. Naš Zveličar Jezus Kristus ne blagruje njih, ki nezmerno kujejo, ki obupati hočejo, kakor neverniki, ki nobenega upanja ri| Wajo. Le oni, kteri svoje terpljenje, svoje nesreče iu britkosti P°terpežljivo in v voljo Božjo vdano prenašajo, le ti bodo za to Poplačani in za preterpljene nadloge odškodovani. Le od teh P°J e kraljevi pevec: „Kteri sejejo s solzami, žanjejo Ve seljem. Hodijo in jokajo, kteri svoje seme se- Jej °i pridejo pa z veseljem, ter nesejo svoje 8n °P e -“ (Ps. 125, 5, 6.) Sejavec namreč večkrat seje svoje, ff ioi obiti poslednje seme v skerbi, v trudu in z žalostjo, ker ne e > ali bo tudi žel; ko pa pride čas obilne žetve, veseli se pri- uei *a. Tako se na svetu vse spreminja; za nesrečo nasleduje sre ča, za žalostjo pride veselje, za časom naše skušnje odškodo- aVl) i čas veselja. Sv. Efrem k tem kraljevim besedam pristavlja: »Kteri da s solzami sejejo, z veseljem žanjejo; prerok ne pravi, se J e J°, to je, kteri se tukaj na zemlji ponižujejo, in hva- n ° vse britkosti prenašajo." In sv. Hieronim pravi od po- 1111 S °K: »Molitev gane Boga; solze ga pa silijo." In sv. Vy ak bo veselo svoje snope nosil; ampak le oni, kteri s sol- 468 Krizostom tako le piše: „Nihče ni stopil s solznimi očmi pr® 1 * Boga, da hi ne bil prejel, česar je prosil; in nikdo mu v ža¬ losti svojih želj ni razodeval, da bi mu jih ne spolnil; kajti on je, ki tolaži jokajoče, zdravi boleče in uči skesane." Kako Bog solze pravičnim obrisuje in jih v veselje spre¬ minja , kaže nam sv. pismo. Kako britko je jokal stari očak Jakob, ko je zagledal kervavo suknjico svojega ljubega sina Jožefa, ter je mislil, da ga je požerla kaka divja zver. Sinovi in hčere so prišli, ga tolažit, on pa je žaloval, da jok in serčna britkost ga bota za sinom v grob spravila. Ali glejte, njegova pravična žalost se je spremenila v veliko veselje! Kako veselo prevzeto je bilo serce starega moža, ko je vidil svojega ljubega sina Jožefa povzdignjenega v kraljevi časti, v belo svilo oble¬ čenega, z zlato verigo ozaljšanega! Kako poln veselja je hih ko se ga Jožef oklene in na njegovem vratu solze otročje lj u ' bežni toči. „Rad umerjem, da sem le še enkrat videl tvoje obličje!" je rekel. Kako grozovit, vsako serce pretresljiv je moral biti p°' gled, kedar so pred sodbo prignali nedolžno Suzano, ktero sta hudobna starca krivo tožila. Ona objokana pride, ž njo njem stari starši, njeni preplašeni otroci in vsa njena britko užaljen 3, rodbina. Vsi, ki so jo poznali, so jo objokovali. In ona se v sredi med njimi, s solznimi očmi proti nebu ozira, njen° serce v Boga zaupa. Starca svojo krivo tožbo povesta. ^ S<1 množica zbranega ljudstva jima verjame. Suzana je obsojen 3 ^ smert. Z velikim glasom zavpije in pravi: „Večni Bog- kteri skrito poznaš, in veš vse, preden s e zgodi, ti veš, da sta krivično pričala zop er mene; in glej, umerjem, a ko ravno nisem n i ^ storila tega, kar sta una hudobneža splet 1 3 zoper mene.“ (Dan. 13,42,43.) In glejte, Bog, ki usli^ 1 469 Vs ako pobožno molitev, je tudi to njeno zdihovanje uslišal. Ko že na morišče peljejo, obudi Bog duha mladega Daniela. Daniel je starca modro spraševal in sama se vjameta, in s sra- ^°h J obdana sta bila prepričana, da sta lagala. Mož nedolžne Uzane > njeni prijateli, zlasti njeni starši, ja vse ljudstvo je za- gnal ° glas veselja in so hvalili Boga, ki je žalovanje pobožnih spremenil v veselje. Tako žalovanje, da smo zgubili časnih dobrot, je toraj P 1 ' 1 'puščen o in ni pregrešno. Pregrešno pa je žalovanje tudi tako, ako je nespa- fiietno, presilno in nezmerno; ako kdo za časnim žaluje, kakor 0T11 > ki vere nimajo, ki na Boga ne zaupajo, se s keršanskimi Anicami vtolažiti ne dajo. Sv. Avguštin pravi: »Nezmerna ost J e ravno tako pregrešna, kakor nezmerno veselje." Ne¬ verno žalovanje je tudi zato pregrešno, ker človeku škoduje ,. a in na telesu. Ono človeku zdravje podkopuje, mu živ- n J e prikrajšuje. Večkrat dušo tako pobije, da človek ne more 11 nič dobrega; ja celo pamet mu zmeša. Take nezmerne ' S J J ez us ne blagruje. Zato preljubi moji! ne žalujte nespa- Sve t °’ a ^° vas nesreča zadene, vtolažite se z resnicami naše k Vere ’ izro ^ te se B°g u > P' P° očetovsko za nas skerbi, ] 0 ^ Z k°gar volje ne pade las raz naše glave. Smete se zjokati, 0 <3kr" Vara k° pri sercu ; kdor le žalost kuha, je nikomur ne ra T°P re J s ' svoje zdravje poškoduje, in saj prijatelu p -o žalovanje se za polovico ložej prenaša, kj . , e druga žalost pa j § vselej pregrešna, to je tista, ^ X?J hudobnega, postavim, kdor žaluje zavoljo tega, da ali i h re grešne reči, da ne more nasititi svojih hudobnih strast, ua mn _ i . i __i • v i_i Save] mU Spodleti J° hudobni nameni. Tako je tarnal in žaloval ko' se J e užalil A bab, ki vinograda Nahabovega dobiti ni Taki ^ J e videl, da vse ljudstvo Davida raje ima, kakor njega. 470 mogel. Tako je hudo bilo Amanu, ki je po kraljevem povelj 1 Mardoheja očitno častiti moral. Tako jokajo in se ihtijo večkr^ ženske in otroci, ki svoje terme po svoji volji speljati ne m°' rejo. Tako bedasta mladina žalosti umira, ko prepovedano znaej e raztergati mora. Yse tako žalovanje je že samo na sebi p’’ e ' grešno in zaničljivo, ker izhaja iz prepovedanega, hudobneg a vira. Taka posvetna žalost prinese smert, kakor že sv. P ill ’ e ' uči. Kajti tako žalovanje je očitno znamnje, da je serce spr 1 ' deno, vse na pozemeljsko, na minljivo navezano. Take pregreh žalosti pač Jezus ne blagruje. Žalost, kteri naš Zveličar blagor daje, je sveta žalo s ' Kteri pa imajo to sveto žalost? 1. To sveto žalost imajo pervič tisti, ki žalujejo zavolj 0 svojih storjenih grehov, zavoljo pomanjkljiv 08 in nepopolnamost svojih. Take svete žalosti ves prevzet je bil kralj David. da je grešil, svojega dobrega Boga razžalil in zgubil, ta 111186 mu je noč in dan napravljala britke solze. S solznimi očmi J e neprenehoma klical k nebu: „Usmili se me, o moj Bog! P° svoji veliki milosti izbriši mojo hudobijo! Operi me moje kri vice, in očisti me moje pregrehe! Čisto serce vstvari v men 1 ’ in ponovi mi pravega duha. Potertega in ponižanega serca- Bog! ne boš zaničeval!“ (Ps. 50.) Tako je tarnal in žalo lil in britko jokal po noči in po dne. Ko je Jezus milo pogledal Petra, spomnil se je ta njeg° v besed, ktere mu je pri zadnji večerji rekel, da ga bo trik r< zatajil, preden bo peteleu dvakrat zapel. In Peter je šel iz n srečnega dvora in je britko jokal. Ja vse svoje žive dni je jokoval svoj greh, da so mu obilne solze napravile boleče po shujšanih licih. In kedar je zaslišal petelinovo petje, so ga oblile solze. Njegovo veliko obžalovanje, njegove spok ()111 ob' vnovič 471 So ' ze so mu zadobile spet milost pri Gospodu. Zato pravi sv. Ambrož: „Peter je britko jokal, da je s solzami opral svoj dolg. ^ u di ti opiraj s solzami svoj dolg. Ne vem, kaj in kako je govoril, to pa vem, da je jokal.“ — Magdalena, ona velika ®P°kornica, je svoje grehe oprala s solzami britke žalosti, ter Pristopila v versto tistih žalostnih, kterim Jezus blagor daje. ~~~ Kako preserčno so obžalovali drugi svetnike svoje naj manjše Pogreške in so se ojstro pokorili celo življenje svoje! Sv. Pavla K svoje majhne, odpustljive grehe tako obžalovala, kakor da * Pila kriva, naj večih hudobij, pravi sv. Hieronim. Yeste, , aao je obžaloval sveti Alojzi svoja dva mala greha, kterih se Je v otročjih letih zadolžil, da je pri pervi spovedi, ves pre- SUl) jen serčne žalosti, v medlevce padel. Sv. Pavel puščavnik je Te £krat dejal: „Kamur se le ozrem, povsodi vidim svoje grehe; Zd pekel zrelega se spoznam; kajti vidim veliko duš tamkaj, ki s o manj zadolžile, kakor sem jaz zadolžil. Ja, padem na svoj raz i in jokam in zdihujem k sodniku svojemu." Pn veste, preljubi moji kristjani! taka sveta žalost zavoljo or.jenih grehov, zavoljo pomanjkljivosti in zavoljo nepopolna- Itlo sti svoje, nam je silno potrebna, ako hočemo na potu P r °ti nebesom dalje iti. Saj si misliti ne moremo duše, ktera zar es ljubi svojega Boga, pa bi serčne žalosti ne imela zato, J e večkrat razžalila ljubljenega Boga. In to zapazimo nad svetniki, da oni, ki so v keršanski popolnamosti dospeli do vi- tud^ ^°K n t e ’ t°raj so Bogu naj večo ljubezen skazovali, so pa svoje pregreške naj-serčneje obžalovali in objokovali. Ako taršanska duša! te žalosti nimaš, prizadevaj si za njo! ne Ve § kako? poslušaj me! Naj boljši pripomoček, da to y 0 žalost zadobiš, je premišljevanje dobrote in ljubezni, ktero K mili Bog že skazal. Kajti kdor pazljivo preudarja, da je s '°jimi grehi razžalil naj više bitje, neskončno dobroto samo, 472 ki ne more druzega, kakor dobro storiti, ki je le dobro ska- zovala in še na vse strani le dobro skazuje; pa zraven še p re ' misli, da to nezmerjeno dobroto je razžalil za prazen nič, s krat' kim, nečimernim veseljem, da je vstregel svoji strasti, ali J e mogoče, da bi ga žalost ne presunila, da bi britko ne objokovat svoje pregrehe ? Postavi se pred podobo križanega Zveličarja lB poslušaj, kaj ti s križa govori: »Poglej me, ti pravi, dobro vpri v me svoje oči in premišljuj moje rane, eno za drugo, kaj® tvoji grehi so me ranili, me tako zmučili. Pa glej, jaz sem tvoj Bog, tvoj stvarnik, tvoj mili Odrešenik, tvoj usmiljeni Oča • Preoberni se in pridi nazaj k meni, pridi nazaj z resnični 111 obžalovanjem in s serčnim hrepenenjem, da bi me nikdar raz¬ žalil ne bil, pa s terdno voljo, da me nikdar več razžaliti D °' češ!“ Potem pa le še premišljuj svojega Gospoda — glej tr¬ njevo krono na njegovi glavi, zaničljivi terst v njegovi rocb ranjenega na vsem životu, ogernjenega z zasramovavnim pt a J' ščem, in misli, da slišiš iz njegovih presvetih ust te besede • „Glej, o človek! glej tu človeka, ki te ljubi z neizrečeno lj u ' beznijo, zato te je s takim zasramovanjem, s tolikimi rana© 1 ? s svojo kervijo odrešil!“ Poglej pa in premisli, o ljuba ker- šanska duša! glej njega, ki ti je skazal toliko ljubezen, ki ® je obsul s tolicimi dobrotami, glej njega si razžalila! Oj duša glej ta človek je samo usmiljenje Božje, je predrago odrešenJ e tvoje; in on se daruje z vsem svojim zasluženjem vsako ur °’ vsako minuto, neprenehoma Bogu Očetu za te; on, ki sedi desnici Božji, prosi za te, je tvoj priprošnik. Oj duša! kvoj e serce mora biti jekleno in kamnito, ako te ne presune tako p re j mišljevanje neskončne dobrote, ktero ti je Bog že skazal 111 ^ jo še skazuje, in te ne napolni z žalostjo čez pregrehe svoj®* Kaj boš rekel in kaj boš mislil, ako ti povem, moj kr 1 ' stjan! kaj vse je počela sv. Roza Limanska? Imela je želez ® 11 473 V* . verižic spleten, s kterim se je neusmiljeno bičala; nosila J e okrog svojih ledij trikratno verigo. Ko je pa to odložiti mo- opasala se je z ojstrim rašastim pasom. Imela je trojno 0no > spleteno z devet in devetdeseterimi ternji, in to je nosila J1a glavi pod svojo pečo. Postelj jej je bilo sedem gerčavih ^ ei:i > Med ktere je črepin nasula. Svojo žejo si je množila z ^kterimi kapljami grenkega želča, ktere je na svoj jezik vlivala. a ki ne zaspala in odločene ure za ponočno molitev ne zamudila, j-^vezala se je večkrat za lase na steno tako visoko, da je 'b za silo, se malo naslonila. Stermeti in občudovati moramo 0 ojstrost, tako pokorjenje. Kdo ga bo posnemal? Nihče si . u P a - Marsikdo pa bi morebiti za presiljene, za neumne, 0Va nja vredne norce imel nje, ki so se tako pokorili. Ali Poljubi moji! take svete duše so imele vse druge in drugačne e ne od keršanskega življenja. Besede Jezusove: »Blagor ^ st nim, oni bodo o vesel j eni, “ so si toliko k sercu vzele, da iQ U ^ e m ' s ^i in verjeti niso mogle, kakor da le s terpljenjem nag S S °^ ain ' v ve< " n0 življenje priti zamorejo. Oj da bi tudi i 6 so ^ ze tekle iz tacega namena 1 Sveta Roza je svoje solze 16 Zrl fn * i • poln ° lme a 111 ^°^ a ’ J e objokovala, svoje lastne nepo¬ ln Daos t'j obžalovala britko terpljenje in smert Jezusa Kristusa, s toril 1 a ^^kosti ’ ktere mu je sama s svojimi pregreški a ' k sercu si je jemala, da solze naj tečejo za Boga in kj Se ne s Podobi, da bi tekle nepotrebno, ali za druge reči, 2a niSo kožje. Ko je enkrat vidila svojo mater, da je jokala yj 0 ^ as nih reči, reče jej vsa goreča: »O mati, kaj počnete? za ? ravljate naklad, ki je lastnina zakladnice Božje; kajti le grehov^ Same ^ a J e ta predraga voda — za opranje naših svoje ^ U( i’ mi te ojstrosti posnemali ne bomo, pa vendar grehe objokovati, obžalovati moramo, ako hočemo dospeti karšansifi nauk V. j>. IJ. 31 474 v večne nebesa. In te naše solze morajo resnične biti- Ali Bogu se usmili! tudi teh solz je veliko lažnjivih. Marših 0 je jokal pred sodnikom; marsikdo je jokal pred razžaljen 1111 očetom; koliko solz je že preteklo pri spovednicah; ali bile se le hinavske solze. Naše žalovanje pa tudi ne sme biti le zavoljo sramote) revščine ali kazni, kar smo si z grehi zaslužili; ampak zale moramo žalovati, ker smo Boga žalili. Natorno obžalo¬ vanje iz časnih, posvetnih nagibov nič ne velja. Nikar pa, Ij^ 1 moji! teh solz ne odlašajmo do smertne postelji. Večkrat s solze na smertni postelji le prisiljene; iz strahu in boječnostb ne pa iz ljubezni do Boga tečejo, pa so tudi nečimerne in ' l,r stonj. Sv. Avguštin ima prav, ko pravi: „Pokora, ktero oprav# bolnik, je bolna pokora, ktero pa opravlja umirajoči, je mertva. Saj tudi ne vemo, ali bo nam še jo mogoče. Zdaj le, ko t° pišem, leži moj sosed na parah. Včeraj zjutraj se je sam P ie oblačil, da bi ga previdili. Ni bilo še vse pripravljeno za s# 0 popotnico, in on se je naslonil na svojo ženo in je umeri- Ni en strelaj dalječ od farne cerkve in umeri je brez sveti zakramentov. Kako in ali je poprej kaj obžaloval svoje P re grehe, tega ne vem. To vem, da z ženo ni v miru ? jV in da je nanagloma umeri. Bog mu bodi milostljiv! ^ aDl vsem pa kliče glasno, če tudi mirno zdaj leži: Bo in da bi le njegovi bratje zveličani bili. Se ve, , § a je k temu izreku gnala junaška, tako rekoč slepa 1 ju- j, Kl 116 pomisli, ali je njena daritev tudi mogoča. Sveti an žišek Asiški je tako neprenehoma britko jokal, da je po- njlc skoraj oslepil. Objokoval je pa le nehvaležnost ljudi do J°kai° nCne ^ U ^ ezni križanega Zveličarja. In saj je Jezus sam se nad Jeruzalemskim mestom, ter je tužno rekel: „Da bi ^ poznalo tudi ti, in z 1 a s t i t a s v o j d a n, ;j v tvoj mir! Zdaj pa je skrito pred t v o- ' °žmi.“ (Luk. 19, 42.) — Ko je sv. Ignaci veselo sveto' 1 *' (bl njegovi duhovni sinovi Jezuiti na več krajih Ipj . eva ngelje oznanujejo, in veliko duhovnega sadu imajo, . s * Cer vesel; ko pa pogleda celi zemljovid in premisli ]p DiV 1 , no žaljenje, ki se Gospod Bogu še dela, ga po- na koliko K Po sv to m . 7 ^Jjenje, ki se k ra pp brb ke solze in glasno zdihne: „0 moj Bog! Bog- j. SV ^ a se Jezusovo ime ne oznanuje; koliko ljudi, o ,se ne pozna, in koliko njih vsak dan tvoje presveto 31* 476 ime onečastijo in tvoje očetovsko serce žalijo/ — Ravno s ta' kimi čutili bolečin in ljubezni presunjena je večkrat rekla sV ; Katarina Sienska: „Pred vrata peklenske bi se vstavila, da ^ vsem ljudem jih priperla/ Tudi to žalost zavoljo grehov in pogubljenja druzih i® a J° vse duše, ki po zveličanji hrepenijo, ki hočejo vedno popolnih biti. Kajti, kakor gotovo pobožen kristjan žaluje in objokuj 6 svoj greh, s kterim je razžalil svojega dobrega Boga, tako g°' tovo mu je hudo, in je žalosten, ako vidi, da drugi Boga lijo, da bodo vekomaj pogubljeni. Vendar te žalosti nihče 1,6 sme staviti na krivično sodbo. „Ne sodite, in ne bot® soje n i, pravi Jezus; ne pogubljajte in ne bot® pogubljeni/ (Luk. 6,37.) „Ne sodite tedaj P 1 ®^ časom, nas opominja sv. Pavel, dokler Gospod »® pride, kteri bo razsvetil, kar je v temi s ki' 1 ' tega, in bo misli sere razodel/ (I. Kor. 4, 5-j Ako bi toraj kdo prederzno kaj hudega od svojega bližnj e 8 a ’ mislil in ga hudobije natolceval, od ktere ni prepričan, 61 1)1 zato žaloval, pregrešil bi se zoper ljubezen ter bi svojo n e P°' polnamost tako pokazal. Človek, ki je zares pobožen in vedn° popolniši biti želi, ne bo nikdar kaj slabega mislil od svojo? 1 bližnjega, ampak vedno le dobro. Ako pa bližnji res kaj i ]U dega stori, verjame to pobožni kristjan še le, ko drugači d® more, in njegovo serce se užali, ter ima usmiljenje ž nji 61 '''' Ta žalost, ktero človek zavoljo druzih ima, mora biti pr° 3 ^ vse nevolje; kajti žalost, ktera rodi jezo nad bližnjim, ^ J e padel, je hudobna in prinese smert, pravi sveti apostel; l e _ oD žalost je iz Boga, ktera sočutje in usmiljenje z drugim Ako ti je hudo in obžaluješ pregrehe in hudobije druzih, S in pazi, da je tvoja žalost zidana na resnico in navdihnj® na 477 jjubeznijo. Ako pa to tvoje žalovanje tako ni, napačno je, in e kaže, da si še dalječ od pota, ki pelje k popolnamosti. 3. Žalostnim, ktere Jezus blagruje, so poslednjič prišteti ^ S1 > ki žalujejo zavoljo velikih dušnih nevarnost, božen kristjan dobro spozna, kako popačena je njegova na- ' a i Ve in spozna neštevilne skušnjave, v ktere človeka za- pelju J e lastno sprideno meso; in to mu je hudo. On zdihuje s b V !^ av lom: Jem, da v mojem mesu dobro ne pre- s ^ v a • • . Dobrega namreč, ktero hočem, ne j° riI n; te m uč hudo, kar nočem, to delam... j a 2 nesrečni človek! kdo me bo rešil od te- b ^f a te smer ti? (Rim. 7, 18, 28.) Pobožen se vedno l^ 1 ’ hi se ne spotaknil in ne padel na potu popolnamosti, ako Ve ' ^ ^ V Vec ^ n ' nevarnos ti> smertno grešiti. In zares! Sq ° ^ prav premislili, kolike nevarnosti protijo človeku, kako Povsod m zmiraj postavljene in napeljane zvite zanjke vsa- bi 6re P re grehe, pač bi si želeli, ločeni biti tega sveta in obdajati g nas mogla britka žalost, da smo v tej solzni dolini. Prav ima sv. Y j^ ard > ki zdihuje: „Kaj neki želimo, dalje živeti; ker, če dalje ži- sko r ’• Ve ^ ra t grešimo?" In kdo vendar bi ne želel, z Jezusom a J sklenjen biti? Vsak pobožen kristjan žaluje s kraljevim r °kom: „Grorje meni, da se moje popotovanje jj^ai* 1 ^ U J e -“ (Ps. 119, 5.) Sv. Hieronim je smert ime- POd; svojega ljubega brata, svoje naj veče tolažilo. »Moji duši s ^hi ta svet, pravi, umiram hrepenenja, da te vidim, o pre ^heznjivi Jeruzalem, obljubljena domovina, srečno prebivališče 2v °ljenega ljudstva mojega Boga." Kdor tako žalost vedno hudo ’ da v svojem sercu nosi, in mu je breg a JT še tukaj, v tolikih nevarnostih, žaliti svojega do- °n ^ a ’ ter hrepeni, skoraj ž njim vekomaj sklenjen biti, SVeto žalost, on je na pravem potu popolnamosti; kajti, 478 ako bi njegovo serce ne bilo odtergano od tega sveta, ne ib 1 ^ bi nikakega gnjusenja nad nečimernim svetom, in ako bi Iie bilo navezano na Boga, ki je neskončna lepota in ljubezen gotovo bi ne bil napolnjen z žalostjo, da mora tako dolgo na zemlji biti, in še zmiraj zdihovati po svetih nebesih. ' sa drugačna pa je žalost, ktera izvira iz nezadovoljnosti, iz )ie poterpežljivosti. Tako žalovanje pa ni iz Boga, pa tudi ne p e lJ 0 k Begu. To je toraj tista trojna žalost, ktero Jezus blagruje; zat°> ker taka žalost izvira iz sovraštva do greha, iz ljubezni do Bog 8, *ter in do bližnjega in iz pravoredue, keršanske lastne ljubezni, človeka vedno napeljuje k veči popolnamosti. b) Zdaj je še vprašanje: Kakošuo plačilo imajo žalostni? „0 n i bodo oveseljeni,“ pravi Jezus Kristus. PO' * tolaženi bodo že tukaj na zemlji. Njihovo pravično žalovanje večkrat že tukaj v veselje spremeni. Slišali smo že dan es j »Kteri sejejo s solzami, žanjejo z veselje®' (Ps. 125, 5.) Bog jim odpusti vse grehe. Solze prave po^° re zmijejo grehe, zbrišejo naš dolg ter ozdravijo naše bolno ser° e Kako sladko plačilo njim, ki obžalujejo in objokujejo grehe! Misli si zadolženega kmeta, ki je na tem, da mu vse prodali; na enkrat pa dobi nenadama pomoč, da lahko P } ^ plača vse dolgove in se reši. Koliko veselje, koliko tolažbe u gemu revežu! Misli si bolnika, ki leži že v smertnih britk° s ki vsaki trenutek pričakuje nemile smerti; mahoma P a pomoč, in rešen je. Koliko veselje, koliko tolažilo! Tako tok 1 ^ veselj 6 o n i 6 0fjr0( ^ IJ ° svete Ža ^ 0s ^i- »Blagor žalostnim oni b o d o o t e s e J j e u i r* Ja, »ko je kdaj kter0 , pravo, a k o je Maj kako tolažilo pravo tukaj na zemlji, oW» tS " ga oni, ki žaluje in jokajo; oni čutijo neznane tolažbe sv. pub* 1 ' 479 Kdor jih j e £ e 0 hčutil, on jih pozna. Kdor pa še ni žaloval, še Jll K°li ni jokal, kakor žalujejo, kakor jokajo spokornega duha hlinjeni, ta po nikakoršnem popisu spoznati in čutiti ne more to Kžbe in veselja, kterega je Jezus obljubil. „Ni prijetnišega, Pravi sv. Krizostom, kakor je ljubeznjiva solza pokore; ona bolj ra duje, kakor vsak smeh. Le oni, ki tako jokajo in žalujejo, ^ U( K ved6, kakošna tolažba je sklenjena s tem.“ Kristjan! ako iiikdar nisi prav objokoval in prav obžaloval svojih grehov, ai un veš, kaj je pravo veselje na svetu. Tudi, ako imaš sveto žalost zavoljo grehov svojega bliž¬ ji 3 ’’ 0 Bog te bo zagotovil svoje ljubezni in skazal ti bo ve- ^ Je ’ ko boš videl, da spreobernil, poboljšal se je grešnik, za- 'J° kterega si toliko žaloval; vidil boš, kako se zaničevana, Ponujana cerkev zmagovavno vzdiguje spod vseh napadov svojih Poseženih sovražnikov; vidil boš, da to ali uno pohujšanje se ustavilo, zaterlo, to ali uno dobro storilo; in mirno boš Pričakoval ; kdaj se boš ločil iz te solzne doline in se podal v 11 mir iu pokoj. Tudi to tolažilo, ktero je sklenjeno s sveto kostjo, na uam sveti Avguštin tako le popisuje: „Cesar kakor ne f'° VaVec P raznu J e sv °j° slavo. Ako bi se ne bil vojskoval, toli] )l ^ omagal; kolikor veča pa je bila nevarnost v vojski, (r ° Vebu J e veselje v slavi. Morska nevihta mornarjem žuga j e b 1 J<) - Britkost bližne smerti se vidi na bledih obrazih, vse y Ve ^’ žalosti. Nebo pa se zopet zjasni, in morje se umiri. vriska. Veselje je zdaj toliko veče, kolikor veči je bil po¬ ve/ ^ ra ^’ — Bovsodi in„ vselej je veselje toliko veče, kolikor liei Iladl ° g J 6 P°P re J bilo. Veliko delo, veliko plačilo; dolgo terp- p r * e ’ obil u° povernjenje." In tako je sveta žalost bogata mati je , d ke ^ a Vese \ja. Ja, če je le kako pravo veselje na svetu, aVu ° Ves elje, ktero sveta žalost v plačilo dobi. 480 Ali vendar popolnoma plačilo bodo žalostni prejeli š 0 ^ v unem življenji; tam šele „bo Bog obrisal vse s o 1 2 e od njih oči, in smerti ne bo več, ne žalovanj®’ ne vpitja, ne bolečine, kerpoprešnjejeffl 1 ' nulo." (Skr. raz. 21,4.) „T a k o s e b o d o v e r n i 1 i, bodo prišli s hvalo na Sion, nad njih glavam 1 bo večno veselje." (Izaj. 91, 11.) In tam bodo gledam kar ni vidilo nobeno človeško oko; tam bodo slišali, kar ni sh' šalo nobeno človeško uho; tam bodo vživali sladkosti, kakoršnih n 1 še občutilo človeško serce; šli bodo v veselje, ktero je Bog P 1 ’ 1 ' pravil njim, ki ga ljubijo. Preljubi in predragi moji! Žalujmo tudi mi majhno časa tu na zemlji, da se bomo nekdaj veselili v večnem ves# ■ Žalujmo zavoljo svojih pregreh, pa tudi zavoljo pregreh svo¬ jega bližnjega! Žalujmo, da smo v tolikih dušnih nevarnostih) in zdihujmo po svetih nebesih! Pridružimo se svetim spokor¬ nikom, kteri so svoj kruh s pepelom trosili in s solzami na¬ makali! Prosimo svojega nebeškega Zveličarja zavoljo njegovi predragih solz, da bi z vso močjo svoje gnade vdaril na kam nito serce naše, in iz njega napeljal studenec v naše oči, hi tukaj z obilnimi solzami spirali svoje grehe in očiščeni pr^ 1 v svete nebesa, da bi tukaj žalovali in se tam vekomaj ye selili. Amen. XXXI. Keršanski nauk. 4. Blagor lačnim in žejnim pravice , ker oni bodo nasit ertt ' Dan današnji je hudo na svetu. Vse toži hude, slabe čas 0. Marsikdo res strada, da se vanj vidi; to je res hudo. Velik 0 481 a čnih in žejnih je na svetu. Bomo pa tudi v keršanskem nauku ^krat od lakote in žeje se kaj naučili. — Res je veliko lačnih * n že jnih, ali čudna je lakota in žeja nekterih ljudi. Eni so aCni in žejni bogastva in neprenehoma zevajo, kako bi si več Ugrabil. Drugi so lačni in žejni časti, in nič bolj ne želč, . r da bi jih hvalil in častil ves svet. Še drugi so, in teh J e npzrečeno veliko, ki svojega mesenega poželjenja nikoli na- ‘^iti ne morejo; noč in dan jih tlači ta živinska mora. Se ve ® e jih tudi ne manjka, ki so v pravem pomenu lačni in j J Ul > ki hudo stradajo in še ne vedč, kaj in kje bodo kaj Mi dobili. V tisti preimenitni pridigi, ktero je naš Jezus na gori 120 Genezareta imel, je pa tudi rekel: »Blagor lačnim in ^Jnim!« Mar naš Zveličar blagruje one, ki zevajo po bogastvu, |||| ^sti in druzih posvetnih nečimernostih? To že vsi veste, a ^ blagor takih lačnih in žejnih ne zadeva; kajti Jezus sam j° Ve ’ kakošna lakot in žeja je srečna; on pravi: »Blagor g j^nim in žejnim pravice, ker oni bodo n a- e 11 In ta Jezusov izrek hočemo danes premišljevati. kte ^ poprej vam pom P ove( t a t : a ) K a j je ta pravica j^ re m °ramo lačni in žejni biti; b) potem bom vam pokazal, v r 1 So lačni in žejni pravice; in c) bom še vas učil, kak » l>od„ ti »asiteni! a ) Kaj je pravica, ktere moramo lačni in Že Jni biti? like človek, ki že- dva dni nič jedel ni, ima gotovo ve- s °l^ že ^M da bi si kako svojo lakot potolažil in z veselimi 116 bo namakal košček kruha, kterega mu pomoliš. Mar dol • . ,ie ^ re čeno vesel popotnik, ki v poletni vročini gre po pusti soteski, pa pride do hladnega studenca, kjer si v gasi SV 0 J° hudo žejo? Tako veliko hrepenjenje, kakoršnega 482 ima lačni po jedi in žejni po pijači, moramo mi imeti po pf a ' vici. Kaj pa da je ta pravica, nam naj lepši pokaže naš preljubi Zveličar Jezus Kristus sam. Žejen in lačen, ker dolzega p°t ,a in učenja truden, je sedel pri Jakobovem studencu na Sam a ' ritanskem. Učenci njegovi mu prinesejo jedi iz mesta in m 11 ponudijo, rekoč: „U č e n i k, jej! On pa jim je r e k e 1 : Jaz imam jed jesti, ktere vi ne veste." Ko so se pa učenci čudili in so menili, da mu je mogel kdo drugi jesti prinesti, povedal jim je in dejal: „M o j a j e d j e, da storim voljo tega, kterimeje poslal, indadopol' n u j e m njegovo delo." (Jan. 4, 31—34.) Ravno to duhovno jed je tudi on mislil, ko je malo poprej govoril S< 1 ' marjanki, ki je po vode k studencu prišla, da, kdor bo pil tiste vode, ktero bo on dal, ne bo več žejen vekomaj ne. (J aI1 ‘ 4, 13.) Jezus je tu mislil svoj nauk, to je pravo spoznanJ e volje Božje in pomoč Božjo, s ktero okrepčani, zamoremo spol' novati voljo nebeškega Očeta. Kar je hladna voda žejnemu, to je Jezusov nauk nevednemu. Jezus je toraj učil, da, kakor lačni in žejni zdihuje hrepeni po jedi in pijači, tako moramo zdihovati in hrepenet' po svetosti, po večni pravici, to je po spolnovanji volje Božje- Pravica toraj, ktere moramo biti lačni in žejni, je spolnovauje volje Božje. Kdor toraj vsakemu ne pusti, vsakemu ne da, kar J e njegovega, ali kdor eno ali drugo zapoved Božjo spoluuje, l Jil marsikaj stori, kar ni prav, kar ni po volji nebeškega OCeta, on nima take pravice, kakoršno tirja tukaj sveto evangell 6 ’ ampak pravičen v tem pomenu je le on, ki vse zapovedi BožJ e na tanko spoluuje; toraj se vsega hudega skerbno varuje, dob r0 stanovitno dela in dolžnosti svojega stanu na tanko spolnuj 6 ; Tako pravična sta bila Caharija in Elizabeta, od kterih P raV ' sveto evangelje: „Bila sta pa oba pravičnap re ^ 483 0 S o m; “ tudi pove, zakaj ? „ker sta živela po vseh z a Povedih in postavah Gospodovih, n e s var¬ avo." (Luk. 1, 6.) Tako je bil Jožef, rednik Jezusov »pravičen". Besede „lačni in žejni" pravice, so v podobi vzete. Ta P°doba je pa tako lahko razumljiva in jasna, da jo spozna Vsako dete. Vsaka mati jo lahko še malim otrokom razlaga, a k° jim pravi: „Glejte, ljubi otročiči! jesti in piti nikdar ne Pozabite; tako tudi nikdar ne pozabite, voljo Božjo spolnovati. e dar ste že prav lačni, pa vas jesti pokličem, kako ste ve- Kakor željni ste jedi, tako ljuba naj vam bo vselej volja . 0z f‘ l - Tudi veste, da jed in pijača človeku dobro dč, ga okrepča 111 ojači. Tako je človeku tudi pri sercu dobro, ako voljo Božjo lla ^ an ko spolni in ravno s tem zadobi novo moč, storiti dobro. k) Kteri so pa lačni in žejni pravice? K Lačni in žejni pravice so tisti, ki imajo serčnohre- ^ 11 j e 11 j e , da bi presveto voljo Božjo spolnovali. K te rega dre lakota ali žeja, ni neobčutljiv do tega čutila; temuč si Prizadeva, kakor ve in zna, da ga potolaži, in če ni drugači, j e ° a Se to naj ljubšega, naj drajšega. Ezav, kakor veste, prodal svojemu bratu Jakobu celo pravico pervorojenstva za k ° reVne loče, da je le potolažil svojo lakoto. Od nekega Jakšem bral, Ua je celo kraljestvo dal za en kozarec vode. 01 ima pa žejo in lakoto po pravici, prizadeva si tudi res- v °’ 111 2 vso vnemo dela, da spolnjuje voljo Božjo. Z vso £reh' • Se V0 J sku i e z0 P er vsako skušnjavo, varuje se vsega B ( /- ’ ^ nokei,a nasprotnost ga ne odverne, da bi ne spoluoval 41 e volje, ja pripravljen je, za sveto vero dati celo svoje lvl Jenje. Zato pa lačen in žejen pravice ni nikoli zadovoljen s svojim dušnim stanom. Nikdar ne pravi: Dosti sem pobožen, dosti sem svet; ampak to njegovo hrepenjenje po keršanskih čednostih, po pobožnosti in svetosti, ni nikoli nasiteno, od dne do dne je veče, zmiraj bolj popolnoma biti hrepeni. Saj tudi človek ne more na enkrat se najesti, da bi mu celi teden, celo leto zadosti bilo; ampak on jč in pije vsak dan, da raste m svoje telesno življenje ohrani; ravno tako dela duša pravice lačna in žejna. Vedno hrepeni v lepih čednostih rasti in p°' polniši biti, ker na enkrat z vso potrebno pravičnostjo napol' njena za zmiraj biti ne more. Poglejmo lakomnika. Kakošne želje ima, kako hrepeni po denarju, po bogastvu; nikdar nima zadosti; če si več pridobi, le več še želi. Take morajo biti tudi želje po pravici, ako kdo hoče lačen in žejen pravice biti; nikdar ne sme biti zadosti; nikdar ni zadosti pobožen; nikdar zadosti popolnoma; ako bi imel še tako visoko stopinjo svetosti, le - e višej in višej mora želeti. K taki če dalje veči popolnainosti nas Jezus vabi, ko pravi: „ Bodite popolnoma, kakor je vaš Oča nebeški popolnoma." (Mat. 5, 48.) S 0 ve, da mi vboge stvari neskončne popolnamosti Božje nikoli dosegli ne bomo, in je tudi doseči ne moremo; vendar se tej popolnamosti bližati moramo. Tako nas uči tisti angelj Božji, kterega je vidil sveti Janez v skrivnem razodenji, ki pravi- »Kdor je pravičen, bodi še pravičniši, 111 kdor je svet, bodi še svetejši." (22, 11.) Po tej povedi dela lačni in žejni pravice; njegovo hrepenjenje po sv®' tosti se ne da pogasiti; če dalje veče prihaja, in pokoja in mir' 1 nima, dokler v Bogu popolnoma ne počiva. Tako hrepenjenje je imel kralj David, kterega v svojih psalmih toliko razodeva in kliče: Iz celega serca te iščem, 0 Gospod! — Naj ne odstopim od tvojih zapoved! — V svoje 485 Serce sem hranil tvoje besede! — Po tvojih zapovedih živeti, 1111 je veče veselje, kakor vse bogastvo tega sveta. — Ja ves za Boga zapoje: »Kakor hrepeni jelen po stu- en čni vodi, tako hrepeni moja duša po tebi, o B°gi Mojo dušo žeja po močnem, živemBogu; a a j bom prišel in se prikazal pred Božje ° b ličje?« (Ps. 41, 2. 3.) 2. In to hrepenenje po pravici mora biti zares stanovitno. (or je telo vsak dan lačno in žejno telesne hrane, tako ?J 0ra b lli duša lačna in žejna Božje pravice tudi vsak dan. radosti, da bi bil le včasih, sem ter tje kak dan ali še le Ni ^ trenutek vnet za Boga in za spolnovanje volje Božje; ta Vllenia , ta lakot mora biti, dokler živimo; kakor nas Kristus llar avnost uči: »Nihče, kteri s svojo roko zadrevo J r '® e , in se nazaj ozira, ni pripraven zaBožje ^ a ljestvo." (Luk. 9, 62.) In sveti Bernard nas uči: ” avični je neprenehoma lačen in žejen pravice, tako da bi , 6 no P r avičniši biti želel, ako bi vedno dalje živeti mogel; Tak Z VS ° mo< ^° se ve( i 110 povzdiguje od dobrega do boljšega." 0 je po potu čednosti in popolnamosti vedno naprej šel sv. g e l Pavel. »Bratje! pravi, jaz ne mislim, da sem 6 dosegel; eno pa, kar je za menoj sem po- ^ ti Q l 1 ^ ’ 1 n se stegujem po tem, kar je pred PlaV'^ * n SG ženem ’ doseči konec, odločeno j 1 1 0 gornjega poklica Božjega v Kristusu Z " 8U -* (KI- 3, 13, .14.) a vedno hrepenjenje, tako vedno lakoto in žejo po pra- Vedno S ° ' me ^ Ts ' svetniki; vse svoje življenje so imeli le to bi r, 0 .- erb > kako bi to nenasiteno poželjenje bolj umirili, kako z B '°^° b( dj na tanko spolnovali. „Le naprej, le naprej, 4° pomočjo!“ so vedno mislili in delali. Nobenega pokoja, Vici 486 nobenega miru niso imeli. Neprenehoma jih je sladko vnemala lakota in žeja po pravici, po čednostih in popolnamosti. Pobožen oča je bil na vertu pri lepih mladih drevescih; in njegovi otroci okrog njega. »Glejte, jim pravi, kako dre- vesca lepo po koncu poganjajo svoje mladike, in urno rastejo na kviško naprej. To je lep nauk tudi nam, da tudi mi vedno na kviško hrepenimo gori k Bogu, svojemu nebeškemu Očetu, ne doli v brezno pregrehe; ne na stran, kamor nas skušnjav® vlačijo. Le na kviško, le na kviško, proti nebu, ljubi moj* otroci." 3. Lačni in žejni pravice so, ki vedno hrepenijo, da h* voljoBožjov vsehrečeh in vselej na tanko spolnovab- Kdor je lačen, ni zbirčen; tudi čern kruhek mu je sladek' tudi po vodi željno sega. Lakota je naj bolja kuharica, ^ e J a naj bolja natakarica. Tako, kdor je zares lačen in žejen pravice, skerbno si prizadeva storiti na tanko vse, kar za voljo BožJ° spozna. Ne dela po svoji termi, ne po svoji volji; gleda le n še tako nasprotno. Varuje se greha vsacega, malega ko veliceg , ter se vadi v vseh čednostih in porabi z vso skerbjo vsake priložnost kaj dobrega storiti. Ni pa lačen in žejen pravice, kdor se z vso skerbjo varuje vsacega greha. Kaj ti bo pomagalo, ako storiš velik 0 dobrega, pa si kriv tudi marsikaj hudega. To hudo ti bo V2 zasluženje vsega dobrega in te pripravilo ob vso pravičn° s * Tako na primero: Ta gospodar ali uni rokodelec je usmili 611 do ubozih, ka mejaš pa marsikaj sosedovega priorje, prikopa®’ prikosi ali priseka. Tako čevljar preveč v ptujo kožo zarež e > krojač si preveč ptujih koncev prihrani, mlinar ima preveli °’ 487 er govec premajhno mero. Kaj vsem tim pomaga, ako tudi ve- . 0 dobrega storč? Judež je bil pogubljen, pa je bil apostel i n tudi tat. — Ta žena je dobra gospodinja, tudi rada moli la v cerkev hodi; ali jezična, opravljiva je, da Bog nas vari; j a J tega, zdaj uno obira in objeda; kar sliši ali zve, naglo gorko drugim na nos obesi in tako med sosedi in znanci raz pertije napravlja. „Ak o pa kdo ne berzda svojega ■1'^ika . . . je prazna njegova pobožnost,“ Pravi sv. Jakob (1,26). Marsikteri mladenečje pokoren, zvest, ni] g\jej stori in uboga; ali njegovo serce je vse meseno, llI]IH,zan njegov jezik, razuzdano njegovo življenje. Ali ga mar bo Pj orščina rešila? Naj modrejšega Salomona je ženstvo spridilo . P°gubilo, in ne berem nikjer od njegove pokore. — Ta de- ^ _ je sramožljiva, čista, nihče nič ne ve od nje; ali njen ' strupen, pika in laže. Ali jo bo li čistost sama rešila? ^ udi čistost ni velika brez dobrih del.“ — Tako, glejte ljubi J • se hudo moti vsak, ki misli, da je pravičen, ako spol- ^ Mnogotere zapovedi. Pogubljen boš, ako vseh ne spolnuješ. g r ° r pa vso postavo spolni, pa se pr e- ^ v enem, kriv je vsega,“ uči spet sveti Jakob Ako bi zdaj le, ko to učim, peklensko brezno se od- y da bi edini s 111 hi nam vse pogubljene v svojem žrelu pokazalo, pra- nam marsiktera nesrečna duša z ognjenimi solzami, dajo Veliko » smerten greh v neznansko terpljenje pogreznil, da je vtisii !’ Za P° ve d spolnovala, veliko dobrega storila. Glloboko sito da n V SV °^ e P res depljene serca, ki mislite, da pravice iščete, nbi]j eSa Vam so g°t° ve > uho n ' s tc nič ukradli, nobenega pre] ( , ? ruze £ a ' greha pa ne veste. Kdor le eno samo zapoved kčen . ln v tem grehu ostane, zaploha si nebesa in ni pravice Dot- 1,1 ze -l' en > ho pogubljen, ako se resnično ne poboljša in 1 r esnice i, e 488 Zdaj vam bom pa povedal lep zgled, v kterem bom 0 spoznali, kteri je pravice lačen in žejen in kdo gleda le voljo Božjo, da njo spolni na tanko, da raji vse časno zapusti kakor bi odstopil od pota popolnamosti. Ta zgled nam je Kr 1 ' s t i n a, edina hči Švedskega kralja Gustava, ki je bil krive luteranske vere. Tudi Kristina je bila v tej krivi vere zrejen®' Devet let stara je slišala pervikrat nektere nauke svete katolik vere. „0 kako lepa je ta sveta vera, jaz bom po njej živela! je dejala. Ko jej pa to očitajo in jo ojstro svarijo, pravi: „Kdo r po katoliško živi, ima tolažilo, da veruje to, kar je toliko blagih duš šestnajst sto let verovalo, in ima vero, ktero je poterdil 0 miljonov čudežev in miljonov mučencev, ktera je rodila tolik 0 prečudnih in presrečuih devic, ki so se darovale svoje® 11 Bogu.“ In ker je vedela, kako nezedinjeni so luterani seboj, da eden terdi to, drugi to zaverže in uči drugače, S P°' znala je, da človeku je potrebno, da ima edino, nespremenljiv 0 ’ sveto vero. To spoznanje je poterdilo njen sklep, da hoče svete katoliško vero sprejeti. Pervi, kteremu je razodela to svojo mišek je bil nek jezuit Anton Macedo, ki je bil spovednik Portug®! skega poslanca. Temu mašniku je naročila, naj bi šel v K 1 ® in tam spredniku Jezusovega reda njeno misel razodel, da J e J pošlje dva jezuita, da bi jo v sveti veri podučevala. Vse to • je zgodilo. Pred pustom šestnajst sto in petdesetega leta P rl , deta poslanca v kraljevo mesto Stokholm, ter se oglasita P rl kraljici, ko popotujoča italijanska blagniča. Kraljica ju je P reC spoznala, ter ju povabila k sebi. Ko sta jo pa hotla po re ^ učiti ves keršanski nauk, stavila jima je vprašanja, da sta čudila njeni učenosti. Tudi jima je razodela, da bo veliko tež®' in over, prestopiti v katoliško cerkev; bode jih prav težko P re magati. Ja neki dan pravi, da skoraj ne bo mogoče nasp r nostim se vstaviti. Jezuita sta mislila, da omaguje; ali on®J" 11 489 plavi: „R a j pa, če sem jaz bližej na tem, da bom katoličanka, ' l k° r vidva to mislita?" Vpraša ju, ali bi jej sveti Oča papež 116 nio gti dovoliti, da bi vsaj enkrat na leto se po krivoversko 'Rajati dala? Ko jej pa zaterdita, da to ni mogoče, pristavi: ” " 6rn takem pa ni nikakoršne pomoči; kraljestvu se odpo- Ve dati moram." In vojska je bila gotova; nobena stvar je ni bjp^ a odverniti od junaškega sklepa. Dve leti 'pozneje je a Spovedana očitna odpoved kraljeve krone. Stari grof Brahe _ J e »ranil in ni hotel s kraljičine glave vzeti krone, ktero Je t ,m ! tremi leti na glavo dejal. Kraljica sama si jo vzame t° staremu grofu poda. Ko je oddala vse kraljeve znamnja, - r-- o' * e 0 Slečena sprejela slovo od v? žalostni • vseh stanov. Vsi so bili silno ,, s 111 i kajti bila je Kristina zadnje dete kraljeve hiše ”Wasa. 'Jj J e prišel poročevavec kmetov; pokleknil je pred kraljico, in besedice reči ne more. JJ- J^V'1 "./vvv y (O v aiuvivv ? £ J e J roko poljubil ali solze ga oblijejo i ^malo potem pa zapusti Kristina domovino svojo, v kteri po katoliški veri živeti ni smela. Preoblečena, neznana pride na lr °lsko, kjer je v Inomostu očitno pristopila v katoliško cer- ev - Krono in kraljevo žeslo je v dar prinesla Materi Božji v Ij(W! Ti ke Se ]^’’ P°tem je dalje popotovala v Rimsko mesto, kjer je ve- ^ . S P' e jela blagoslov svetega Očeta. In v Rimu je preživela J Cas , dokler ni sveto umerla. kako • °' |te ’ ^ a k° J e bila ta kraljica lačna in žejna pravice, y Sp 't e ' e hrepenela, spolnovati Božjo voljo, da je premagala 1 6 Das P r otnosti, se odpovedala celo kroni in kraljestvu, da je k r) Tt'an SV0 ^° SVfi ^° ^ a k°t° ‘ n že J°- Tako delaj tudi ti, moj biti- * 111 ^ co tudi delati moraš, ako hočeš kdaj popolnoma j ^nobena stvar te odverniti ne sme od tega, da boš hrepenel vedno b i p a ( ° J po čednosti in zmiraj bolj in bolj popolnoma postati. m 0va v 1 lw bene izjeme delati ne smeš, vse zapovedi Gospodove spolnovati in to neprenehoma, dokler živiš. KerianskinaukV.p. H. 32 490 Ta vnema, to resnobno prizadevanje, po potu čednost vedno naprej iti, stanovitno spolnovati Božjo voljo in tako ved« 0 popolnimi biti, to ti je bistevno potrebno, ako hočeš d'd med onimi, ki popolnamosti želijo. Jezus pravi: »Delajte n e za jed, ktera mine, ampak za jed, kterav večn° ž i t 1 j e n*j e ostane." (Jan. 6, 27.) Navadni človek deh le bolj za jed, ki le kratek čas nasiti; posvetni človek hrep pD ' bolj po časnih dobrotah, kakor po unih predragih zakladi kakoršne bi jim nebeški Zveličar rad v naj popolniši meri P° delil, ako bi jih poželeli in se za nje potrudili. To je nekdaj Jezus častitemu Baltezarju Alvarezu v prijazni nebeški prika^ 1 očitno pokazal. Ko je ta blagoljubni dušni vodnik sv. Terezij 6 pred presvetim Rešnjim Telesom klečal, in v molitvi in P 1 ® mišljevanji te skrivnostne ljubezni ves zamaknjen bil, P r ^ e se njegovemu duhu v presveti hostiji malo dete Jezus. I® 6 e svoje roke razprostrene; v svojih ročicah pa je deržalo tolik® predragih biserov in žlahtnih kamnov, kolikor jih je le de:rz_ moglo. In slišal je iz malih ustic detetovih tele besede: » bi vendar kdo prišel in mi to le vzel!" Ako toraj, P r0 o 11 ^ moj kristjan! nočeš živeti, kakor navadni posvetnjaki, želiš po sveti volji Božji vedno popolniši biti, moraš biti ^ voljen in prav pripravljen, da sprejemlješ od Jezusa biser* 3 žlahtne kamne, to je, milosti Božje, da ž njimi se resI1 °,po¬ trudiš in delaš, in hrepeniš vedno boljši biti. Ako teh ^ nimaš, se za to nič ne trudiš, ne boš vse svoje žive dni k P° polnamosti dospel. Kakor popotnik vedno naprej gre, ve hitreje stopa, da poprej pride na zaželjeni dom, kjer ga mati, bratje in sestre željno pričakujejo; tako se podvizaj ti, da prideš na zaželjeno domovanje, v svete nebesa. Kakor vsakdanji kruh hrani naše tolo; tako spolu 0 ' ,vanj e žje volje našo dušo hrani, jej daje še le pravo podobo. I4 tldje 491 Pa Prislužii, Mar pa nam Božja volja ne bo imenitniša, kakor ,n zakladi in nečimerno bogastvo? Kakor pa vse zlato in ' Se nikdar ne vtrudijo, nobeno delo jim ni pretežavno, da si Z1 J° svoj vsakdanji kruh; mar se pa mi ne bomo potrudili, y "°vati voljo Božjo, kar našo dušo krepča in živi. Človek, /e Je umira, bi požirka vode ne dal za vse zlato in srebro sveta. Posvet; srebrn ] 111 vsi pozemeljski zakladi sami ne premorejo, naše te- lakote potolažiti in nas smerti obvarovati, tako in še manj p. re J° nasititi naše hrepenjenje po svetosti in po večnem zve- itior 1 ' ^ e5!USU m ogoče, da nasiti našo dušo. On sam za- V j, . P°rilažiti našo lakoto in žejo po pravici; on zamore pra- m odpreti studenec vsega zveličanja, iz kterega pijejo, da ko že Po vekomaj ne. (Jan. 4, 13.) Zato je pa tudi rekel, viiso več sitej 0 ^ z nekterimi kruhi in malo ribami na- . • »Jaz sem živi kruh, ki sem z nebes prišel. , k okd< (Jan. izpod jo u 'zlival °je od tega kruha, živel bo vekomaj.® ^1? 52.) In bilo je v praznik šotorov, ko je duhoven )ji j® m peljnovega hriba tekočega studenca Siloe zajemal vodo, ■ ri v znamnje veselja nad prihodnjim zveličanjem na altar v P c 111 so nied tem peli besede preroka Izaija, ki pravi: / Sel jem ^ V e 1 i č a bote zajemali vodo iz studencev v S | a ] “" r jevih.“ (12, 3.) Takrat je naš mili „Jezus P^id ln v pil, rekoč: Ako je kdo žejen, naj ^a] { 6 ^ men ri in naj pije. Kdor v me veruje, Prav’ P lsm °- pravi, p o t e k 6, kakor pismo o T >P°toki žive vode iz n j eg o v e g a o s e r č j a. Pr 6 j ,.'* e reke i °d Duha, kterega so imeli kdor ima* V a n J T e r u j ° C i.“ (Jan. 7, 37—39.) To je, gre p T P ravo ž ejo in lakoto po resnici, po zveličanji, naj goy e t ' Zusu Kristusu, naj sprejme z vernim sercem nje- (e< >n naj po taistih živi; in prejel bo toliko obilnost 32* 492 gnade svetega Duha, da se bo iz njegovega bitstva, iz nj e S° vega serca, volje in duha, tudi na druge izlivala. Tako jeb° naš Zveličar pokazati, kako neizrečeno velika dobrota je ' kterega hoče dati svojini zvestim učencem. Kdor ima živ denec pri svoji hiši, ni treba mu žejen biti; in o času suš fi pri njem vse zeleno in cveteče, ter bo sad rodilo. Tako je h Kristusov v nas studenec zveličanja, ki je nevsahljiv, ki našo žejo po svetosti in zveličanji, ter nas vedno tolaži, ^ tudi ves svet okrog nas podoben pusti in žalostni puščavi. ^ pa lačen in žejen pravice skerbno išče tega Jezusovega D v tem, da keršanske nauke rad posluša in sv. zakramente vre prejema. Tako ga tudi v vsi obilnosti lahko najde. ^ c) „ Kakor pa, pravi sv. Bernard, se lakote in žeje ^ ne boji, kdor sme vsaki dan pristopiti k bogatemu, predrag- obedu; tako bo hrepenjenje svetih nasiteno še le tam v ne» . ko bodo prišli k Bogu in vsi zavzeti zaupili: Kako dober ljubeznjiv je Gospod njim, ki ga ljubijo. Saj Jezus sam P j „Blagor lačnim in žejnim pravice, ker bodo nasiten i.“ ^ David, kteri je toliko po Bogu hrepenel, je večkrat v j videl, kakošno popolnoma nasitenje čakanje, ki so lačni m Kakor da bi že čutil to nebeško nasitenje, kli° a j čnosti P r 1 k a 2 1 g i ii n a s i t e n b o m. G . ■ ***** pravice, „Jaz pa se bom v svoji prav pred tvojim obličjem 15.) Tako tudi poln radostnega veselja zakliče sv. ,V nebesih me boš nasitil o Bog; in to tako prečudn 0 ’ nikdar več lačen in žejen ne bom. 11 . Pa že v tem življenji jih Bog nasituje, da jim ^>-J e ^ jega Duha, da dosežejo, česar želijo, po čemur hrepenU 0, j ( hrepenjenje jim že tukaj večkrat plačuje s posebnimi g^ a da hitro napredujejo po potu čednosti in popolnamosti. No 493 . a ^ a jih tukaj že nasituje, da z Davidom kličejo: „B olji ^ 6 a dan v tvojih lopah, kakor tisoč." (Ps. 83, v Večkrat jim dohri Bog nasiti serce z nebeškim veseljem, 1 ko vidijo, da marsikdo, napeljan po njih zgledu, bolj pre- ri ° Boga ljubi in časti. Sv. Krizostom pravi: „Jezus se 2 lla po slabosti ljudi, ter jim, ker tukaj že srečni biti želč, S0 dajne dobrote deli, preden srečo nebeško dobč. Lačni in D 1 Pravice bodo nasiteni z darovi gnade Božje, da bo serce ^ ° v ° na Polnjeao hi nepokoja nerednih strast obvarovano." 1 a aše serce je tako veliko, da njegovih nezmernih želj vse h°svetae dobrote nikdar nasititi ne morejo; zato ker so omejene 0 r ° a 'jVe. Le sam Bog, ki je neskončno veči, ko naše serce, ftam §a zainore napolniti s svojo gnado, in ga nasititi. Kako očitno 4 Iao ^ r ’ Salomon spričuje, da vse dobrote tega sveta ne za- l J e J° našemu sercu in da le v Bogu bo nasiteno. On po- t,L % in b 1 Vsadil pravi: „ Veliko dela sem počenjal; zidal sem hiše, in Pograde; naredil sem vertove in Sadovnike in sem jih ^očil ' miJ0 &‘h er imL drevesi; napravil sem vodnjake, da bi •hrn žino '"S zelenečih dreves; imel sem hlapce in dekle, veliko bil; ” ’ ^i goveda in velike čede ovec; več, ko vsi, ki so in v meao J v Jeruzalemu; nabral sem si srebra in zlata in Y 0ženja kraljev in dežel; napravil sem si pevce in pevke tak .' lce ^oveškik otrok, kozarce in verče, da strežejo za na- H eil Vlaa 5 in presegel sem v premoženji vse, ki so bili pred kar J ’^ eruza i emu ; tudi modrost je z meno vstala. In vsega, ni,e, ri °f želele m °j e oči, nisem jim nič odrekel, in svojemu sercu Mo i^ 1 ’ ^ a ki ue vživalo vseh sladnost, in se razveselje- ko Sv . re ^ m i> ki sem jih bil napravil; in vse to sem si mislil oVnd ^ ^ ’ ( ' a vž ivam svoje prizadevanje. Ko sem se pa del 0lll VSem Atilom, ki so jih bile naredile moje roke, in k v kterih sem se zastonj potil: „vidil sem v vsem 494 nečimernost in obtežuost duha, in da P° solncein nič ne obstane." (Prid. 2, 4—41). ^ stenj se trudijo in pehajo; zastonj noč in dan skerbijo 111 vlečejo ko černa živina; zastonj iščejo posvetu jaki, nasititi svoj serce s pozemeljsko nečimernostjo; kajti ves svet je prenwjb eI1 ’ da bi naši tel nezmerne želje našega serca; le oni bodo -F kojeni, le oni bodo nasiteni, ki so. pravice lačni in žejni. serce, pravi sv. Avguštin, je uepokojno, in pri vsi obilu° časnih dobrot lačno, dokler v Bogu ne bo pokoja našlo, dokk r ž njim ne bo nasiteno.“ Tako toraj preljubi moji iu predragi! globoko vtisni® 0 ' v svoje serce to resnico, da ves svet našega malega serca ^ bod° M polniti, nasititi ni v stanu, in da le pravice lačni in žejni nasiteni; tu na zemlji že z Duhom Božjim, tam v večnostmi z Bogom samim; kajti za Boga je vstvarjeuo naše serce, sam bo plačilo njim, ki ga tukaj iščejo, po njem hrepenijo njega lačni in žejni. Dobro, potlačeno, zverhauo mero naše naročje vsul, da bomo nasiteni s tim, da bomo gledali nj^ bo govo veličastvo. Tam bomo napolnjeni z obilnostjo njegovo bi® 6 * S0' in r bomo gasili svojo žejo s potokom njegovega veselja; bo® 0 deli pri mizi njegovega kraljestva z Abrahamom, Izako® Jakobom, pri mizi, na kteri bo v večni obed postavljena P r vičnost v jed, v pijačo pa modrost. Tam ne bo niti ® niti žeje, spolnjene bodo vse želje. Vživali bomo ono ® dobroto, in to celo večnost, brez straha, jo kdaj zgubiti, 111 seje naveličali ne bomo; ja kolikor dalje jo bomo vživali, ^ bolj bomo po njej hrepeneli. Nasiteni bomo popolnoma, ali kak° r os pravi kraljevi pevec: „Napili se bodo od obiln tvoje hiš e , (o Gospod!); in s potokom svoje rado s jih boš napajal." (Ps. 35, 9.) Oh, tam bomo v popoln e,J V. ^ vanji vsega tega, po čemur hrepenimo in želimo, in polni ra 495 Posestvu nebeškega zveličanja, bomo s svetim Petrom zavpili: * o s pod, dobro nam je tukaj biti!“ (Mat. 17, 4.) j o preserčni moji bratje, o predrage sestre v Kristusu jUsu • oe ravnajmo se po otrocih tega sveta, ne dirjajmo po . f ;!' ah te zemlje, ne rijmo po tleh, saj ves svet nas nikdar na¬ sititi zadevi Pasite; ne more; hodimo po stopinjah svetnikov in stanovitno pih¬ ajmo si za čednost in vedno višo popolnamost, da bomo 111 tukaj in tamkaj. Ja blagor, stokrat blagor pravice n lin iu žejnim, ker oni bodo nasiteni! Amen. XXXV. Keršanski nauk. • Blagor usmiljenim , ker oni bodo usmiljenje dosegli. n ,, človek, krona pozemeljskega stvarjenja Božjega, je že po t 1 mehkega serca. Milo se mu stori, ako vidi bližnjega v en ji; v britkosti. Ja marsikdo je tako občutljiv, da ga urno solze smili; P°ziial S6rCe ™ a J° P a tudi neverniki lahko, dasiravno od ker- sjjji]. 6 dolžnosti usmiljenja nič ne vedd. Tudi nevernikom se Pohjejo, ako vidi drugega jokati. Vsaka živalica se mu za potrebo ali silo bi jej ne storil kaj žalega. Ja, sem žeusko, ki je omedlela, ko je le kri zagledala. Tako Poživi revež, ki v nadlogi ali stiski zdihuje. Zares sirov in divji, svoi |.^ eU . kil človek, ki bi ne imel nobenega sočutja, ko vidi ^ bližnjega v velikem terpljenji, vprebritki žalosti ali nadlogi, ali ,. ° . se l ,a tebi, o človek! smilijo ljudje, ki so v potrebi si ?, jim po svoji moči tudi pomagaš; to pa le, ker milo 'k lVe Ua tore, mehkega serca, in ko solze vidiš, se ti S ^ or *’ res J e vse to l e P 0 ; časti in hvale vredno; delaš na, torno, in ako vsega tega zavoljo Boga ne ZasIužen J a in plačila pri Bogu nevredno. Da bo smiljenje Bogu dopadljivo, nam koristno, za večno živ- 496 el Ijenje zasluživno, mora biti za voljo Boga, ker je Bog tud 1 toliko dober in usmiljen in tudi nam usmiljenje zapoveduj 6 j da bomo tako tudi njemu podobni. »Bodite usmilj eDl kakor je vaš Oča usmiljen," pravi naš mili ^ ve ' ličar Jezus Kristus. (Luk. 6. 36.) Tedaj le usmiljenje zavolj 0 Boga je keršanska čednost, večnega plačila vredna. In tak° usmiljenje je tudi ena tistih zveličanskih čednost, ktere je J elillS na gori učil. »Blagor usmiljenim, ker oni bod° usmiljenje dosegli," pravi. Od keršanskega usmiljenja bo toraj današnji nauk To keršansko usmiljenje je dvojno. Olovek svojemu bl^ njemu milost skazuje, ko mu v dušnih ali telesnih potreb 1 na pomoč pride; milostljiv in usmiljen je pa tudi, ako svoje 111 " bližnjemu rad odpušča vsako razžaljenje. V tem pomenu P° sebno Boga usmiljenega imenujemo, ki nam grehe odpušča- Kteri so toraj usmiljeni, ki jih Jezus b 1 a g r u J e a) Keršansko usmiljeni so vsi tisti, ki z ubogimi, revni 1111 nadložnimi in z nesrečnimi sočutje, usmiljenje imaj ' Sočutje je pervo, ki razodeva usmiljeno serce. Ako usmili " človek vidi nesrečnega, nadložnega, zdajci se mu v njeg° veU J sercu sočutje vzdigne, ter resnično želi, da bi se revežu P 0 ®^. galo. Tako se je smililo judovsko ljudstvo Jezusu, ki ga J c dni zaporedoma poslušalo, pri njem bilo, in ni nič jesti un To je bilo sočutje. Tako je poln ljubezujivosti Najmlanski v( l (,V j ktere edinega sina so k pogrebu nesli, milo rekel: »Ne j°k l J^ Tako sočutno je Jezus jokal pri Lazarjevem grobu; tako. j, terdovratno Jeruzalemsko mesto. Ravno tako poln sočutja J 1 , sebi vabil vse nesrečne, ko je klical: ^Pridite k meni v ^ kteri se trudite in ste obteženi, in jaz vas .° vS i poživel." (Mat. 11, 28.) Tako serčno sočutje so občutil 1 sveti ljudje in ga občutijo še dan danešnji, ltaderkoh bližnjega v kaki nesreči. 497 Resnično sočutje z nadložnimi, z nesrečnimi je lastno vsa- c enui dobremu kristjanu, zlasti pa je tako sočutje še posebna Ustnost onih, ki po popolnamosti hrepenijo, ki vedno svetejši biti Kteri pa tacega sočutja nimajo, pač niso dobri, še manj l )a popolnoma kristjani; ker zanemarjajo zapoved ljubezni do bli z 11 J e g a, ki je enaka ljubezni do Boga. Kdor je toraj do u bozih, nadložnih in terpečih merzel, neobčutljiv, in njihovo ^ evo in zapuščenje v nemar pušča, se za nje ne zmeni ne, ka- °r^en je bil evangeljski bogatinee proti revnemu Lazarju, ali y ta se obnašala uni judovski duhoven in levit proti na pol ' ,le itvemu, ki je med razbojnike padel; kdor, pravim, je tako ef dega, neobčutljivega serca, on ni usmiljen, ampak je ne- u «miljen, in ne hodi po potu popolnamosti. Oelo neverniki nas kristjane učijo, da usmiljeni biti moramo. 1Ul «ki cesar Tit je bil toliko usmiljenega serca in tako rado- c reu , da so ga njegovi prijatelji svarili; pa on je rekel, da spodobi se, da bi kdo žalosten šel spred cesarja. Neki večer P ri večerji spomni, da tisti dan ni nobenemu nič dobrega ni m reče tiste pomenljive besede: »Prijatelji 1 , en dan sem t Subil!“ — j£o so nevernega modrijana Pitagora vprašali, kako ^ttiore človek bogovom enak postati, je rekel: „Ako resnico ho ' 1 '/ 11 ( ^ jro ^ e Ražnje/ —In modrijan Seneka pravi: „ Ako tup 8 ^°^ ove posnemati, bodi dober celo nehvaležnemu; kajti 1 hudobnim solnce vzhaja in tudi morskim tolovajem se odpira.« kec b) Ni pa zadosti, ljubi moji kristjani! da bi mi le meh- j o f d serca bili, da bi le sočutje imeli s svojim revnim, nad- 4U1U1 - a b nesrečnim bližnjim; tudi še ni zadosti, da bi ga y a 1 111 ž njim jokali; mi moramo to svoje usmiljenje tudi ^ Juliji kazati, kader le premoremo. Tistim usmiljenim Jezus d S°i daje, ki ubogim in nesrečnim po moči pomagajo. 498 Kdor z nadložnim le v svojem sercu usmiljenje ima, ali ga l e z besedami miljuje, pa mu ne pomaga, ako bi to lahko, on ni usmiljen. Sveti Janez, apostelj svete ljubezni, zato pravi: »Otročiči moji! ne ljubimo le z besedo, tudi n 0 z jezikom, ampak v dejanji in v resnici!" (I. Ja® 3, 18.) Sočutje ali milovanje samo je le takrat usmiljenje, ako človek nesrečnemu nikakor nič pomagati ne more. Toraj dejansko moramo svoje usmiljenje pokazati, da bo Bogu dopadljivo, nam pa koristno. Naj vam tu povem, kar sem te dni bral v prelepih pri' godbah, ktere je popisal Krištof Šmid, eden najimenitniših učenikov danešnih časov. On piše od svojega prijatla, pobožnega duhovna, Kapistrana, ki je takrat kaplan bil. Neki spomladanski dan sva skupaj peš popotovala k druzemu dobremu prijatelju in nazaj grede sva že po noči hodila , ki je bila pa prav prijazna m svetla. Vse mirno in tiho je bilo po lozih, le slaviček je P re ' lepo popeval in hvalil po svoje predobrotljivega stvarnika vseh stvari. Prav prijateljsko sva kramljala, ter si pripovedovala, kaj vse sva doživela v svojem dušnem pastirjenji. In moj prijatelj Kapistran mi je to-le prigodbo iz svojega življenja pravil: Bil sem kaplan na veliki fari Mitelberg, po naše hi se reklo, srednji verh, ki je v hribih in ima veliko podružnic- Neki prav merzel zimski večer sva z gospodom fajmoštro® ravno pri večerji bila; kar ubog, revno oblečen fantiček na okno poterka in ubogajmo poprosi, pa se ves trese in z zobmi klepeče. Prosil sem fajmoštra, da bi smel ga noter spustiti, in da bi mu malo gorkega jesti dali. Gospod fajmošter radi p rl ' volijo , ter mu vsake reči nekoliko dajo , kar sva pri večerji imela. Ko se revček po dolgem času enkrat zopet n ajd, zahval 1 se prav lepo in s solznimi očmi, in hoče iti naprej. Ali slab 0 mu pride. Premrazilo se je revše in prehitro ogrelo. Obadva 499 sv a spoznala, da ne more naprej. Svetoval sem, naj bi ubozega fantička deli v malo sobico, v kteri so navadno kapucini pre¬ nočevali, ko so tam kako bero imeli. Všeč je bilo to gospodu jaz peljem reveža tje , ga spravim v postelj in grem po travnika. Zdravnik je spoznal, da huda merzlica se ga je lotila 111 je zdravila zapisal. Stregel sem mu, kolikor sem vedel in znal in ko merzlica uialo pojenja, marsikaj sem popraševal malega bolnika. Zvedel Se m, da oče mu je že pred dalj časom umeri, mati pa pred oekterimi dnevi. Pobožna mati je malega sinka naučila oče naš ' ]| nekaj malih molitvic, kar je vse lepo pobožno s povzdig¬ njenimi ročicami odmolil. Kapistran , ta pobožni duhoven , ki je v podučenji otrok 1IUel najlepše veselje , je zdaj svojega malega bolnika v najpo- frebniših resnicah svete vere bolj na tanko podučil; pravi pa, dn dete ga j e posebno zamerkljivo poslušalo in je največe ve- f e lje imelo nad malim Jezuškom. In kmalo je toliko spoznalo 'n ljubilo Boga in malega Jezusa, da se učenik ni mogel P r ečnditi. nurno Merzlica se je spremenila v jetiko; in dete je neizrečeno 1 m poterpežljivo, pa zmiraj veselo bilo, da bo prišlo, ako mili Bog k sebi pokliče, k Jezusu Kristusu in da bo tam • u ®nesih zopet svojo mater in svojega očeta vidilo. Na jesen e fantiček umeri, ali prav za prav mirno zaspal, da se v °J«em življenji zopet prebudi. f°> kaj ne, ljubi moji je lepo in keršansko bilo. Pa Us čutijo z nami, kar se nam godi, in ako jim Bog v svoji mo¬ drosti pripusti, nam na pomoč prihitijo v dušnih in telesnih nevarnostih. Naj bolj pa sva si k sercu vzela besede Kristusove, ki pravi: »Kdorkoli enega takih otrok sp rej m 6 v mojem imenu, mene sprejme." (Mark. 9, 36.) V tej pri godbi imamo pač zares lep zgled vsega p° s,ie ” manja vreden. Ta dobri gospod nam kaže, da, ker je človeška potreba lahko dušna ali pa telesna, moramo pomagati tudi & l > 501 ^ ar naš bližnji potrebuje na duši ali na telesu. Lepo je skerbel telesne in dušne potrebe ubozega, zapuščenega otročiča. Tako So delali apostelni in drugi svetniki. Hranili so lačne, oblačili na gn, obiskovali bolnike in vsem nadložnim po moči postregli. Kolikor in kader je mogoče bilo, so tudi nevedne učili, grešne darili, ter si prizadevali, rešiti duše večnega pogubljenja. Ako b°češ toraj, moj kristjan! usmiljen biti, in po potu popolna- m °sti dalje hoditi, pokaži svoje sočutje z revnimi in z nesreč- mmi dejansko; posebno skaži svoje usmiljenje do bližnjega, ako Tl diš njegovo dušo v kaki nevarnosti. Ne misli, da le pridigarji 10 spovedniki, starši in gospodarji so dolžni za zveličanje druzih ®kerbeti. Ta dolžnost veže vsacega, ako je le mogoče in pri- 0 Nam vsem pravi naš Zveličar Jezus Kristus: „Ako pa ^ r e š i • . . tvoj brat, pojdi in ga posvari.“ (Mat. 15.) Kdor je res usmiljen, uči in svari svojega bližnjega, 0 v idi, da je duša njegova v nevarnosti, kakor ve in zna, f?. Potrebi, skrivej ali očitno, mehko ali ojstro, preč ali o pri- . ’’ ^kor previdi, da bi njegovo svarjenje ali podučenje več '^lo. In tako usmiljeni pomaga sebi in bližnjemu, kakor nas m sv. Jakob: „Bratje moji! ako kdo od vas z ajde r e s n i c e, in ga kdo verne, naj ve, da, kdor ^ re š»ika verne od njegove krive poti, bo rešil ■J e govo dušo od smerti in pokriv veliko šte- §rehov.“ (Jak. 5 , 19 , 20 .) To je, on bo zbrisal ^ ' k ° število grehov svojega bližnjega, ki ga pripelje k temu, Se spreoberne, pokoro dela, pa zbrisal bo tudi lastne grehe, . Usta ljubezen, ki jo padlemu bližnjemu skazuje, bolj ^Pravnega stori, da doseže božjo gnado. — ka Tega pa, ljubi poslušavci moji! nikdar ne pozabite, da, ^ er koli potrebnim, revnim, nadložnim ali nesrečnim kaj do- storite, naj si bo na duši ali na telesu, vselej storite 502 iz ljubezni do Boga, ker Bog tako hoče, da bi njemu dopadlb da bi pri njem milost našli. To je bi števno potrebno k ker- šanskemu usmiljenju; kajti kdor le iz natornega usmiljenja, al' iz nezmernosti, ali iz kacega druzega natornega nagiba svojemu bližnjemu kaj dobrega stori, on je sicer usmiljen, kakor zamore biti nevernik usmiljen, pa njegovo usmiljenje ni tako, kakoršno mora imeti kristjan, da bo zato plačilo od Boga pričakovat' zamogel. Posebno lep zgled keršanskega usmiljenja nam je svet' Jožef Kalasanski. Na Španskem je bil rojen ta svetnik v sred' šestnajstega stoletja. V mašnika posvečen je popotoval v Rimsko mesto na grobove aposteljnov in druzih mučencev, ter je tam preserčno Boga prosil, da bi mu naznanil, kako bi več storit' zamogel v Božjo čast in v zveličanje svojega bližnjega, Stopil je v družbo keršanske ljubezni, ktere udje so se zavezali, delati posebne dobre dela keršanske ljubezni, da s0 namreč bolnikom stregli, in sramožljive uboge iskali in jim P°' magali. Sv. Jožef je prevzel celo stran mesta v svojo skerb- ter je naj skrivniše kota pretaknil, da je ubogim in nadležnim pomagal in jih tolažil. Naj lepši je pokazal ta sveti mož svojo veliko’ljubezen d" bližnjega o času grozovite kuge, ktera je v Rimskem mest" njih veliko pomorila. Hodil je kakor tolaživen, dober oče P° vseh krajih, kjer je kuga naj bolj razsajala; poiskal je boln"» ktere so vsi ljudje zavoljo nalezljive bolezni zapustili; dajal j '" 1 je zdravila, stregel jim v bratovski ljubezni, jih tolažil, da s0 v zaupanji na Božje nezapopadljivo previdnost z vso vdanost ) 0 svoje terpljenja prenašali. Po kugi umorjene je sam na svojih ramah nosil k pogrebu. Pri tej tako veliki nadlogi se mu i e naj bolj smililo toliko ubogih otročičev, kterim je nesrečna starše pograbila, in kteri, zapuščeni od vsega sveta, niso ved" 503 116 kod ne kam. Zbiral jih je in ko skerben oče jim pomagal; ^di druge dobre ljudi je prosil za nje, da, so za te zapuščene Slr °t° kaj darovali ali kakor si bodi poskerbeli. Očitno šolo je opravil za take reve in s pomočjo še druzih treh duhovnov je učil v vseh potrebnih rečeh. Tudi hrano in obleko jim ' |e P re skerbel. Do sedem sto takih sirot je imel in dobri ljudje So S a podpirali v tem posebnem delu keršanske ljubezni. In ^ duhovnov se je zbralo krog njega, ki so mu pomagali. In ^ J e bil začetek tistega reda, ki mu pravimo »šolski bratje." menihi so po vseh deželah napravili take šole za uboge °ke, ter so neizrečeno veliko dobrega storili svetu, ki jih v ; a Jnih časih po svoji navadi s tem plačuje, da jih po peklen- s ko černi to m preganja. Sv. Jožef je dve in petdeset let opravljal imenitno službo keršanske ljubezni. Na tanko je spolnoval besede modregaSiraha, ki pravi: »Bodi sirotam, kakoi °ba usmiljen, in boš k a k o r s i n N a j v e č e g a." ( 4 , 10 .) c) Usmiljeni pa, ktere Kristus blagruje, niso le oni, kteri ilUa i r > sočutje z nadložnimi in jim iz čiste ljubezni do Boga ^brote skazujejo, usmiljeni so tudi vsi, ki svojim razžalmkom Zav °ljo Boga iz serca odpuščajo. In to usmiljenje je naj lepše ' la i imenitniše; tako da vsako drugo usmiljenje brez tega nič l ' e Ve lja. Sv. Leo pravi: »To usmiljenje je tako velika čednost, ? a vse druge čednosti brez te nič ne koristijo; kajti naj bo . tjan še tako čist, še tako zmeren, in ozaljšan s še tako imenitnimi čednostmi; vendar ne zasluži nobenega usmiljenja, ‘ l b° iz serca ne odpusti njim, ki so ga razžalili." Skerben oče je svoje obilno premoženje razdelil med svoje tr ' sinove; l e še en zlat perstan z žlahtnim demantom je ostal. ” Ta perstan bom dal tistemu zmed vas, ko bo čez leto naj ol J še delo storil," pravi oče svojim otrokom. Čez leto dan pri- 504 dejo sinovi in pervi pravi: „Moj prijate! se je podal na pt u J e in brez vsega pisanja mi je zročil tri tisuč kron; ko nart pride sem mn vse pošteno nazaj odrajtal." »Dobro in prav s [ storil, mu de stari oča; in to je bila tvoja dolžnost; kdor bi drugače delal, bil bi goljuf.“ Drugi sin pravi. „Moj sosed, k' ima veliko otrok, je pogorel. Sto kron sem mu dal, da si ' )0 ložej postavil novo pohištvo." „Dobro, ljubi moj sin! pravioce> ti si bil dobrotljiv in tvoje dejanje moram pohvaliti. — ^ mlajši pa pravi: r Vidil sem, da je moj sovražnik, ki mi J e veliko britkost napravil, v vodo padel. Skočil sem za nji® "j z veliko nevarnostjo sem ga rešil." »Preljubi sin, reče vese oča, ti si naj lepši delal, tvoj je perstan." Zato pa vidim v življenji svetnikov, da vsi svetniki in v> ' popolnoma kristjani si na vso moč prizadevajo, ne le, da ub°' gim in nadložnim telesne in dušne dobrote skazujejo, afflp aK sosebno skerbni so, da razžalnikom svojim iz serca odpustijo. Zmed sto in sto lepili zgledov nate le enega. V oj vod ^ Alba Don Gorica je bil ošaben in terd mož, ki je svoje p° a ložne brez vsega uzroka nadlegoval in hudo mučil. Sv. J al10 iz Pakunde, usmiljen ki je bil, je stopil pred vojvodo ter S' je prijazno opomnil, naj bolj človeško dela s svojimi lj u< ^ To je pa prevzetnega vojvodo tako razkačilo, da je sklenil, n ‘ svetim možem se zmaščevati. Najel je dva svojih služabnik 0 prav drago, naj bi svetega moža umorila. Oslepljena z 111,11 Ijivim zlatom sta šla in prežala na svetnika na potu, kj® - J e moral memo iti. Ko se jima sveti mož bliža, obide j« to1 spoštovanje in preleti toliki strah, da pred svetnika na kol 0,1 ‘ popadata, pa mu svojo hudobijo razodeneta. Sveti mož ju sp re J ko spokornika ter ju k poboljšanju opominja, in moli Ž nj® 1 ^ da bi jima Bog tudi odpustil. Hudobni vojvoda pa ne va 505 ^ sv. Janez tudi za njega preserčno moli, da mu mili r °£ z °pet zdravje dodeli in z zdravjem pa je pričel spokorno žlv] jenje. Sv. Janez tu ni storil nič posebnega; ali vendar je nekaj ri b kar veliko ljudi ne stori, ki se kristjane imenujejo. Ravno tega marsikdo storiti noče, da bi iz serca odpustil svojim raz- nikom, pa jim za hudo dobro povernil. Kaj pa taki kristjani J kaj storite več? Ali ne delajo tega tudi a 1 i k o v a v c i.“ (Mat. 5, 46, 47.) kak ^ VSe ’ ^ ar sem vas z( i a J > P a nam ' m inli kaže, koč^ k 0 * re k 11 a nam je vsem ta zveličanska čednost, ako p a 61110 napredovati po potu popolnamosti. Kakor potrebno nam de]/ 6 Usm kj e nje, tako koristno nam je tudi. Že misel na dobre ktere drugim skažemo, nas napolnjuje s preserčnim ve- ^ *I a ) moj kristjan! ako si kaj zares dobrega storil, tvoje tl( , I e občutilo veselje in radost, kakor,sne ti svet nikakor dati ,, ' U ? re- Dobrota, ktero nadložnemu skažeš, ga uterdi v za- b r . . 11 a D°ga, ga nagiblje k hvaležnosti do Boga in do do- hoo a : SV0J ’ e S a - Mi smemo pričakovati, da bo tudi nam mili »J 2 Usir,, ljen, ko bomo v enaki nadlogi; mi imamo veselo za- sotoviio - & bli njemu^ storimo, tako sprejel, kakor da bi ga njemu samemu v n. Misp.l no _ ( ia Božji Zveličar bo vsako dobro delo, ktero svojemu I* Misel na naše dobre dela nam bo polajšala smertno uro. P° snierti nas čaka usmiljenje nebeškega Očeta, saj Kristus f avi: »Oni bodo usmiljenje dosegli.. Darovike 7^ ljubezni prinesejo srečo in blagoslov Božji, pomnožijo et noženje in gg otrokom in unukom pomagajo. »K ^o ker^anski nauk V. p. II. 506 za pravico in za usmiljenjem, našel bo Ž 1 v ' 1 j en j e, pravico in slavo," pravi sveto pismo. (U rP »' 21 , 21 .) Pobožen menih Tiln je večkrat prišel v hišo ubozega ?0 ' seda, ki je tekavec bil. Tekavec je bil le reven in pri vsi prid' nosti in varčnosti si ni mogel nikakor nič pomagati. Menih m n svetuje, naj vsak dan en sold za uboge na stran dene. Uho? 1 tekavec dalj časa tako dela in ko vidi, da se zmiraj bolj P°' more, misli si: tako si lahko še bolj' pomorem, in vsak ( U ,n dva solda za uboge odloči; in kaj se je izcimilo iz teh ubo2$ soldov? Postal je ubogi tekavec prav premožen in spoštova 11 tergovec. Tega, preljubi ne pozabimo, da v ubozih in nadlog Kristusu samemu strežemo in si sebi veliko koristimo. ^ ef §6 tacih zgledov iz življenja svetnikov že več veste, naj vam _ povem od enega dijaka ali šolarja nekaj. Ta šolar, ubog ^ J graj' Cii bil, je vsak dan šel o poldne k imenitnemu, bogatemu & šcaku z malim piskercom po hrano. Bil je pa prav bistri uma in grajščak se je ž njim rad pomenjal in večkrat kaj dolžnega pošalil. Ko se nek dan tako priljudno s šolarjem jie- ®em> x ° Ml vpraša ga ubogi revno oblečeni dijak: „Milostni gospod, P ra ’ ali bi mi vedeli povedati, koliko vatlov suknja bi za svojo sukBJ 0 .. r -» . "““v.t e bo in hlače potreboval Bog vsegamogočni, kterega ne obseže® > in zemlja?" Grajščak se popraska za ušesi in pravi: Teg a ^ skoraj da ne bom vedel; vendar mislim, da hlače bi jrl<>0 . še precej širje biti, kakor so županove; ki so pa po ^ ' šegi bile strašno široke. O ne; veselo pravi šolar, jaz p il ^ koliko? Naj več sedem ali osem vatlov je treba za hlad 0 ’ . persnik in za suknjo; kajti naš Gospod Jezus sam P rllV1 .. ^ sv. Matevžu: „K a r ste storili kteremu teh 111 507 ^ a j manjši h bratov, storili ste men i. u (25, 40). n dobri gospod ga je od nog do glave na novo oblekel. Usmiljenim Bog posebno veliko gnad dodeli v zveličanje nji- 0Ve duše, odpuščanje grehov, moč v skušnjavah, razsvitljenje duha, Varstvo pred dušnimi nevarnostmi. »Usmiljenje, pravi sv. Kri- ^ Os tom, j G bramba zveličanja, kinč vere, odpuščanje grehov. 110 pravično uterduje, svetnike krepča in služabnike Božje po- Ve hca. a Usmiljenje do ubogih in do sovražnikov nam zagotovi ^"o smert in milostno sodbo. Sv. Jakob pravi: „S o d b a brez s m i 1 j e n j a tistemu, k t e r i n e d e 1 a usmiljenja; smiljenje pa povzdiguje pri sodbi,* (2, 13.) to ^dor je usmiljen, se prihodnje sodbe lahko veseli. Kajti usmi- aa posebno so namenjene besede Božjega sodnika, ki bo e ; »Pridite, blagodarni mojega Očeta, po¬ idite kraljestvo, k t e r o v a m j e pripravljeno z a d e t k a sveta. Zakaj lačen, žejen, p t u j e c ^ 1 1 in ste mi postregli.* (Mat. 25, 34, 35.) P-vi sv. Avguštin: »Pred vratmi stoji usmiljenje, in ne v Ječo nobenega, ki je tukaj usmiljenje skazoval.* Ve > da vselej pa ni mogoče usmiljenje skazati; vselej (j a *| 10 ? 0 če vsacemu pomagati; pa tudi dolžnost nas ne veže, svoje premoženje tako razdali, da bi sami zato pomanj- ] j f ' ln ‘ r °P Izaija sicer bogatemu in revnemu pravi: »Lomi d a j^ emu svoj kruhi* (58, 7.) Ali sv. Hieronim pravi, ]a 0 , zec 1° zapoved že dopolni, ako ubožnišim le košček svo- kruha dan 0 Bog I ,l di majhno, pa iz dobrega namena ^ Podeljen, brez plačila ne ostane B vidi 111 plača; saj požirek merzle vode, iz ljubezni do geli i a , da Temo iz svetega evan- J e revna vdova v cerkveno puščico vergla dva beliča, 33 * 508 ko so drugi cele kose zlata in srebra vanjo metali, in ve/i'0 1 ' je naš Jezus dejal, da je ona več dala, kakor vsi drugi;. k el je dala vse svoje uboštvo, drugi pa so le nekaj od svoje obik nosti dali. Kdor toraj od svojega malega premoženja le m^° da, pa bi rad obilno dal, on v Božjih očeh silno veliko kajti Bog gleda na serce, in ceni dar po sercu. Zapomnite toraj vsi, tudi revni, in ubožni, kar pravi učeni Belarm®' »Nekaj moraš tudi ti podeliti, ako hočeš v nebesa priti. $° 4 nimaš nič, niti denarjev, niti blaga, podaj pa svoje serce; k^| svojemu bližnjemu v sili in potrebi sočutno usmiljenje, ga, pa ga priporočuj drugim, ki mu pomagati zamorejo, kak° r ter je iskal evangeljski stotnik zdravja svojemu bolnemu hlapen, je Jezusa zanj prosil.® Bodimo toraj usmiljeni, da bomo tudi mi usmiljenje segli. O le večkrat premišljujmo, koliko usmiljenje Bog z nevrednimi grešniki ima. On daje svojemu solncu sijati čez In’ dobne in dobre, dežiti čez krivične in pravične; nikomur svoj dobrot ne odteguje; tudi grešniki, njegovi sovražniki, s ° •* deležni. Kdo je v stanu prešteti gnade in dobrote, ktere J 6 ^ že nam skazal? Koliko grehov nam je odpustil? koliko }ieS ^ & in nevarnost nas obvaroval? kolikokrat je nas s krivega P zavernil? s koliko poterpežljivostjo je naše pokore čakal? milostljivo nas zopet nazaj prejel? in le njegova nezmeiJ milost nas je ohranila, da nas njegova pravica na vekomaj pogubila. Imejmo toraj usmiljenje z ubogimi, z nesrečnimi, s zujmo jim dobrote, kolikor in kakor premoremo; tolažim 0 ako jim drugači pomagati ne moremo. Odpuščajmo radi žaljenja in tudi mili Bog nam bo odpustil in pomagal. _ In tako sklenem današnji nauk z besedami imenih, q cerkvenega učenika, sv. Avguština: »Stori in tudi tebi storilo; kakor ti z drugimi ravnaš, tako bo Bog s teboj a 509 Ti i • • niniš in nimaš; imaš obilnost in pomanjkanje, bogastvo in °stv°. I m aš časno, pa nimaš večnega; si bogat na časnem y d ^ u > P a si ubog na duhovnih dobrotah. Prosijo tebe; pa tudi Prosiš. Usliši ubožeca, ki te prosi; uslišal te bo tudi Bog, 1 le« p« tlst erau, ki njim, česar ga prosiš. Daj od svoje obilnosti v pomanjkanji živi, in napolnil bo Bog tudi tebe s 'hm bogastvom. »Blagor usmiljenim, ker usmi- ^ en je bodo d o s e g 1 i 1“ Amen. XXXVI. Keršanski nauk. **,«; Blasor jim , liter i so čistega serca , ker oni bodo Boga Vse] ^ ria na ^ keršanskih čednost, ja kaj pravim? krona 1 čednost, lepota in kinč vseh čednost je tista zveličanska Ce dnost n ktero bomo danes premišljevali, in ta je: »Čistost j, 0 ^ ( ' ') kako so si svetniki prizadevali za to prelepo čed- p 0 ' 111 koliko skerb imajo še dan danešnji vsi pobožni, vsi pove 0lna ^ U( ^' e u čistost serca! Naj vam danes precej b 0lt) z §k;d iz pervih časov naše svete vere, še predenj čednost bolj na tanko premislili. v ]], ( ^!! d j® s veta devica, hči neverskih, pa imenitnih staršev ir t ] ;u | (i J '; )l ’ sv - Teki a. Še mlada je bila zaročena z bogatim Tamirom. Ko je pa sv. apostel Pavel prišel tudi v ijt p P SVe ^° evaugelje oznanovat, poslušala je tudi Tekla ga sy°j e , ena v svetih resnicah je sprejela sveti kerst, pa tudi pojočo ViN lV() Jezusu zaobljubi. Ko pa potem njen ženin sili na Bog u •’ °^S°vori mu ona s sveto serčnostjo: »Zaročena sem 111 Božji r0 p p; pjp a p 0 pj ne zvesta postala svojemu Bož- 510 jernu ženinu in bi pozemeljskemu svoje serce in svojo ljubek 11 darovala. Čez to ves serditi Tamir jo deželnemu oblastniku toži, da je službo bogov zapustila, pa je kristjana postala. Nit* prilizovanje, niti žuganje je ni moglo odverniti in sodnik j° ukaže, divjini levom vreči; levi pa se jej k nogam vležejo, ^ krotki jagnjiči. Obsodili so jo na germado; pa tudi ogenj s6 ne dotekne čiste device. Tudi kače in drugi merčesi jei ne td° r ili moljen j 6 Spustili so jo in več let je spremljaj 9 apostelna, potem se podala v puščavo in ozalšana vseh l e l 3 * nič žalega, ko jo v jamo polno tacili nagnjušnih in strupen 11 merčesov pahnejo. In ljudstvo je gnalo: »Velik in Bog device Tekle!“ čednost je doživela visoko starost. Imenovali so jo pervo ,elm 6 ml 1 ' čenico ; ki je med ženskimi perva za sveto vero terpela. Ko ^ vam popisal na kratko življenje perve cvetke čistega življenj 0 ’ vam bom zdaj pokazal: a) Kteri so čistega serca? Od čistosti je večkrat govorjenje. Velikrat slišite p° s ' nauke od te čednosti. In prav je; kajti čistost daje l e P vsem čednostim, toraj je prav in dobro, da tudi na tai* poznate to lepoto. Bil je nauk od čistosti, kader so bile ^ razlagane zapovedi Božje; v šesti in deveti zapovedi. Ni še tega, kar sem vas učil od čistosti, kakor poglavitnemu . - nečistosti — nasprotne čednosti. In zopet stavi naš 111 Jezus to čednost v versto zveličanskih čeduosti in blagor njim, kteri so čistega serca. Čistega serca se ne imenuje le tisti, kteri nič gerdega, nespodobnega, nič nesramnega ne misli, ne želi, ne g leda ; ni že tisK ■eb« mil daj 6 n 10 n a posluša, ne govori in ne stori; tedaj čistega serca — ki se nikoli zoper šesto in deveto zapoved Božjo ne p * e o ie * 1 ^ naj lepšo vseh čednost, angeljsko devištvo, ohrani; amp^ ^ stega serca je on, ki je sploh vsega greha in vsacega nered fle ° 511 gojenja prost. Čisto serce ima toraj on, ki sovraži vse, kar f S reb > in svete zapovedi Božje ne prelomi ne v mislih, ne z e(lo > ne z dejanjem. Tudi je še potreba, kdor hoče zares čisto S6lCe imeti, da je taisto polno svetih želj in polno svetih skle- r ° V ' serce mora biti podobno posodi, ki ni le zunaj in !?°^ a J ^edna, pa prazna; ampak mora biti napolnjena z dra- g 111 lepodišečimi tekočinami. „Čisto serce imajo oni, pravi • Rrizostom, ki vse čednosti imajo in niso krivi nobenega greha.« ^ a ) čisto serce imajo, ki so prosti vsega smertnega greha, to tudi v sebi zaterli vse prostovoljno nagnjenje odpust- greha in so stanovitni v stanu gnade Božje. Ti so na 1 stopinji serčne čistosti, pa so vendar na tem, da na potu kfer Uairi0s ^ ua predujejo, ter se vadijo v mnogoterih čednostih, hvah S ° P 0 ? 0 * 1 '! 111 dušam. Tako čistih duš je, čast in a bo(b večnemu Bogu! veliko v naši sveti katoliški cerkvi, kj _ ^ste duše, v to versto so šteti vsi pobožni kristjani, tudi Z VS ° skerb J° varujejo vsacega smertnega greha, pa se 2a tj r 0 ^ lb y e J° malih, odpustljivih grehov in zatajujejo sami sebe, lož Jt° SVo J e s tabe nagnjenja, se vestno ogibljejo vsake pri- d 0 |,’ , V £ reb > pa na tanko spolnujejo dolžnosti keršanske in prjj^° S ^_ SVo J e g a stanu; so pokorni, delavni, trezni in zmerni, le J* 1 ' Ul Potrpežljivi, ter si prizadevajo za vse dobro, kolikor ‘ ° nti zamorejo. ot r ° e jjJ ed takimi čistimi dušami je bila sv. Julijana. Že v je 1 ^tih si je prizadevala za vsako čednost. Njeno življenje ta ater ° Pobožno, da je njen stric, ki jo je učil, njeni V8° Sre & 0 v °Sfiil, da je bolj angela, kakor človeka rodila. Z zap e ]j, it ^° fino sfeerbjo se je ogibala vsega, karkoli bi jo v greh tresla' Zamo Sl°- Vsak greh je tako studila, da se je vsa pre- ’ a k° je le imenovati slišala. V šestnajstem letu je za- 512 pustila svet, ter se v samostan podala, da je ložej s čistim sef' cem Bogu služila. b) Na viši stopinji serčne čistosti pa so, kteri so vse ne ' redno nagnjenje pa vse strasti pregešne iz svojega serca iztrebi' 1 ’ pa ga z dobrim nagnjenjem in s čednostmi napolni' 1 ' tedaj imajo serce polno svetili želj, polno dobrih sklepov. duše na potu popolnamosti čversto napredujejo, ki svoje poboža želje in sklepe neprenehoma v pobožnih dejanjih in svetih ^ nostih zveršujejo. Ako tudi še v kaki mali greh padejo, pa se t0 zgodi le malokdaj in nikoli ne prav prostovoljno. Ako padejo, P‘ l dejo iz slabosti, nepremišljeno ali v kaki naglici. Tudi take hl ) ’ čiste duše se dobe, ki so dospele to stopinjo serčne čistosti, k' 5 ° ko svitle luči v soseski, vsem dobrim v tolažbo in veselJ 6 ’ hudobnim pa v spodtikljej in v nepokoj. Ti imajo Bogu zvesto serce, popolnoma vdano, P’^ pravljeno, vse storiti, vse preterpetj, tudi umreti iz ljubezni Boga. Ti imajo pravično serce, ktero ne poželi nič P jega, pa vsacemu privošči in pripusti, kar je njegovega, imajo zmerno serce, jed in pijače le za potrebo, ker je tu' Ti V0lj a m 0 ' in Božja, vživajo. t Ti imajo serce polno usmiljenja losti, kakor morejo in znajo, radi ubogim pomorejo, dusn telesne dobrote skazujejo. Ti imajo krotko serce, da slab°^’ tudi kljubovanje svojega bližnjega voljno prenašajo, hudo z brini povračujejo. Ti imajo ponižno, ravno serce, da ni bližnjega prederzno ne sodijo in hinavščine ne poznajo. 'I 11 ponižno, ravno serce, da nikdar bližnjega prederzno ne & čiste dijo in hinavščine ne poznajo. Ti imajo sramožljiv 0 ’ . f serce, da so spodobni v svojih pogledih, v besedi, v oblek 1 ’^ vsem dejanji in nehanji. Z eno besedo: Njihovo serce j e polnjeno s čednostmi. V malem mestu na Francoskem je živela žlahtna r 01 513 ' J e pa po nesreči prišla ob vse svoje premoženje. Ti revni starši so imeli edino hčer, kteri so dali naj boljše, kar so v SVo Ji revščini premogli, to je, dobro keršansko izrejo. V vseh re čeh je bii a deklica izverstna; bistrega uma, dobrega serca, ar J e pa naj lepše, naj več vredno bilo, da je bila posebno P°tožna. Njeno serce je bilo zares ozalšano z vsakterimi čed¬ nostmi. Neko zimo pridejo vojaki v tisto mesto in k tej družini J e bil odločen oficir, že bolj prileten, prav pošten mož; kajti So vojaki po hišah stanovali. Posebno lepe lastnosti domače hčere ga bile prevzele, da je imel veliko nagnjenje do nje, in je U( “ res > čez nekaj časa jo snubil pri starših. Starši so bili te Ponudbe neizrečeno veseli, ter so mu dejali, da si to štejejo v Posebno čast, da pa svoji hčeri, akoravno še tako radi, vendar nobeno dote dati niso v stanu. „Saj želim le vašo hčer, pravi Pametni mož, premoženja imam sam dovolj." Starši so zdaj ‘ Sv °ji hčeri to povedali, ter so za posebno veliko milost Božjo spoznali, ktero dobri Bog nji in vsi hiši tako skazuje. Pobožna . j nič ne dd; kajti žalostne okoliščine njenih ljubih staršev J e J niso pripustile, da bi se bila naravnost odpovedala. Bile so taroke storjene. Ko se pa približa dan poroke, bila je deklica le r ° . ža ^ os ^ lla ’ in k° j° ženin skerbno poprašuje, kaj da jej j d, ® zdihuje m joka. Oficir le sili in sili, da mu povedati mora, a J je tako žalostna? Vsa klaverna poslednjič pravi: „Moj Sospod! ker hočete vedeti, toraj vam povem, da stopim v sveti bil e ° n ^°J )0 ^ 0Ula zoper -svojo voljo; kajti moje vedne želje so e ’ da bi v samostan šla in nič bolj serčno ne želim, kakor da samoti se vsa Bogu posvetim." »Zakaj mi pa poprej niste ° d razodeli? in aa.lrai niut« cvniili ŽAli snnlniii 2“ in vrmiii Y °jak, azodeli? in zakaj niste svojih želj spolnili?" jo vpraša Potrebnih »Oh, zdihne uboga deklica, moji dobri starši mi za to reči preskerbeti niso mogli.“ „Če je pa temu tako, 514 pravi pošteni vojak, nočem se Bogu ustavljati; ako vas on snubi, bom vam jaz preskerbel za to vse potrebno in pojdite, kamu r vas Bog sam kliče. “ In tako je bilo. Deklica je šla v samostan; je bila p° nunsko preblečena; tudi njen poprejšni ženin je bil pri tej slovesnosti in je njene dobre starše k zmernemu obedu povabil in to je bil obed čiste ljubezni, kakoršne so obhajali pervi kristjani- O kako lepo je moglo biti tudi serce tega poštenega vo¬ jaka, ki ga je ohranil tako čistega! O srečne duše, ki so zmožne take popolnamosti! Zares tako rekoč tečejo pred obličje ne¬ skončno svetega Boga! c) Take duše so naglo na naj viši stopinji serčne čistosti, in na tej stopinji so oni, ki se znebijo vsega nag' n j en j a do posvetnih reči in se z nerazdeljeno ljubeznijo Bogu darujejo. Tudi to stopinjo serčne čistosti so dosegli mnogoteri svetniki in svetnice Božje. Varovali, ogibali so se vsake pregrešne sence in so s prečudno skerbjo pazili na nedolžnost svojo. Sv. Stanislaj Kostka je bil že v svoji mladosti toliko či¬ stega serca, da je omedlel pri sleherni sirovi, nespodobni besedi, tako da je njegov skerbni oče, ako bi bil kdo pri miž’ kako umazano zinil, hitro rekel: „Ne tako; drugač bo ®oj Stanek precej tla poljubil. “ — Koso sv. Perpetuo zavoljo njen* 3 stanovitnosti pred zdivjano kravo vergli, nataknila jo je krava na svoje roge, na tla pobodla in ranila. Ni pa mislila na D u( ^ e bolečine svojih ran; le to ji je bilo mar, da bi kdo se kako ne pohujšal, ki je njeno oblačilo se pretergalo; zato je z vS0 sramežljivostjo razrezano obleko potegnila čez odkrito nogo- "" Sv. Alojzi je svoje čutila, zlasti svoje oči imel tako v berzdi, d* ni nikdar nič pogledal, kar bi nevarno biti zamoglo nje£° v ' neomadežani nedolžnosti. Poltretje leto je bil na španskem kr»' 515 lievem dvoru kakor blagnjič, kjer je vsak dau pred kraljico kupiti moral, pa uikdar njenega obraza pogledal ni. Tako s kerbno se je ogibal svoje bližnje žlahte; ker se je bal vsacega | U| J manjšega oskrunjenja svoje nedolžnosti. — Bolj čisto serce, akor drugi svetniki, je pa imela Marija prečista Devica; Vl| jti noben dihljej nerednega nagnjenja ni kalil njene angelsko duše. Zato pravi sveti Duh od nje: »V s a s i 1 e p a, 111 0 j a p r i j a 11 i c a , i n m a d e ž a ni na tebi!" (Vis. pes. 7 .) d) čistost serca nam je potrebna; kajti ona je duša ^ 8e h čednost, ona je mati pobožnosti. Kakor je telo mertvo brez duš e, tako 8er ca. Bo, ^veto m čisto serce. n ^ v . i ..... . . .. \ ieg. 23, 26). Serce pa ne pomenja zunajnih čednost ali del; uč pomenja misli, želje, namene, iz kterih izhajajo zunajne a - Vse naše dela so svete ali pregrešne, kakor je serce, , ' or so misli, želje in namena dobri ali hudobni. Zato so več- a človeške dela zunajuo lepe, dobre, ali v resnici niso, ker Serce ni čisto je prazno vsako zunajuo dobro delo brez čistosti & ne tirja druzega od človeka, kakor serce — dobro, »Daj mi, moj sin! svoje serce!" ni sveto, ni lepo. Či ” serce vstvari v meni m S 0 i - ca Zato je že David zdihoval: o Bog! in ponovi v °Jem oserčji pravega duha." (Ps. 50, 12.) O preljubi kristjani moji! skerbimo tudi mi za čistost kajti le tako bomo po potu popolnamosti napredovali. j *■ tcuvu uumu jju jjutu jjujjuijiaiiiuoti liaijjiuuu vaai. dd komo bolj skerbni za to naj lepšo čednost, poglejmo še: e ) Kakošno p ha čilo čaka nje, kisočistega Se Ua? So J e 2 us, naš mili Zveličar, pravi: »Blagor njim, kteri ^čistega serca; ker oni bodo Boga gledali!" bodo Boga gledal i.“ O čez vse veliko plačilo! 0 jutrovem je bila navada, da so se kralji malokdaj ljudstvu 516 d pokazali. Celo naj imetniši kraljevi (služabniki niso smeli p re< ^ kralja, kader bi hoteli. Za veliko srečo si je štel, kdor je kralj 3 - videl. Dalje časa ga gledati, bilo je pripuščeno le naj večim prijatelom njegovim; in le ti so kralja bolj poznali in tudi njegove skrivnosti vedeli. In tudi pri nas se le malokdaj cesar pokaže. Ako je pa to že velika čast, ali se kdo srečnega šteje, če kralja vidi; koliko veča čast, koliko veča sreča vendar mora biti, gledati kralja vseh kraljev, gledati Boga, iu t0 od obličja v obličje in biti pri njem brez nehanja, biti pri nje 111 na večno! Zato je kraljevi pevec, v duhu gledajoč Božje obličJ e milo klical: „Kdaj bom prišel in se prikazal p r e ' Božje obličje?" (Ps. 41, 3.) In sv. TomažAkvin pravi „Pravo zveličanje izvoljenih je v čistem gledanji Božjega bitstva. In te neskončne sreče bodo deležni, ki so čistega serca; to s0 tisti, ki nič slabega ne mislijo, nič hudega ne želijo, ampak vse svoje misli in želje le na Boga, le na dobro obračajo. 1° te nezmerne sreče so čiste duše naj bolj vredne. Kakor p erV kraljevi služabniki in prijateli njegovi si ne upajo v blatnenb omazanemu oblačilu pred kralja stopiti, tako zamore pred BožJ 0 obličje stopiti le on, ki ima vseh nespodobnih nagnjenj čifcd° serce. Kajti v uebesa nič nečistega ne more. David, ta sveti i od Boga toliko razsvitljeni kralj, zopet pravi: „GrOSp 0 ^’ kdo bo prebival v tvojem šotoru? ali kdo k° počival na tvoji sveti gori? Kdor hodi bi' e ^ madeža in pravično dela." (Ps. 14, 1, 2.) Vemo 0 starega Simeona, ki je od svoje mladosti do sive starosti svoj® serce vsega hudega poželjenja čisto ohranil, da mu je Bog (1 ' veselo obljubo, da ne bo prej umeri, da bo videl Kristusa, ^ ziljenca Božjega. In to neizrečeno veselje mu je Bog prip raV ’ ko mu je v duhu ukazal, da je stopil v tempelj takrat, ko sta Jožef in Marija svoje nebeške dete postavila pred Gospoda, 111 517 ^ 7 detetu Jezusu spoznal prihodnjega Zveličarja. Napolnjen ^ uebeškim veseljem je vzel častiti starček dete v naročje in . Va) d je nebeškega Očeta, da mu je to srečo doživeti dal. Rad J° umeri, da so le njegove oči vidile Zveličarja sveta. (Luk. 2.) Na to večno plačilo nas opominjajo angeli nebeški. „An- vnebesih vedno gledajo obličje mojega ^ e ta, kije v nebesih," pravi Jezus Kristus. (Mat. 18, nam prav lepo pred oči stavijo nektere podobe Matere 0z J e > ki so posnete po naj imenitnišem malarju Rafaelu, ki je ,la,,| alal prelepo podobo Porodnice Božje z nebeškim detetom v j^ji; spodej pa je napravil dva angela, ki nepremakljivo v dete gledata. S tem je izverstni malar vpodobiti hotel y Ve ^° Pokorščino, s ktero angeli vse storč, kar tako rekoč vidijo kak° • °^ 1 ' ravn0 za ^° os ^ aue njihov duh vedno čist, čist° r ^ l )0 l K) k Jloma nedolžen. Tako čistega serca, tako ga duha moramo tudi mi ljudje biti. Čisto serce povzdiguje l^ a duha k Bogu, kakor na perutah ljubezni. Od žarka Božje i ra.^nn+i.gn j u 0 g re t ; okuša veselje Božje, ki je predčutje ali °kus 5 nebeškega veselja, in enkrat pa, osloboden vezi pozemelj- skp —o „ ° a ^desa, bo z nebeško čistimi angeli gledal Boga od obličja ‘oje. Ja angelom bo podoben, kdor je čistega serca. Sv. jj 0z P ra vi: „Sveto pismo nas uči, da, kteri se. ne može in to,^ 0 * kodo, kakor angeli Božji v nebesih. Nihče naj se J 116 dudi temu, da se device angelom primerjajo, ki so za- Oospodom vseh angelov." Ja čiste duše bodo skoraj a ngele nebeške. Kajti sv. Bazilij pravi: »Angeli vne- r °čene z Presegle s utan S ° ^ )r ° S ^ mesene zaveze, njih ne skuša niti svet, niti sku v -" ^ k a taka deviškim dušam; te hodijo po zemlji, nje ° s tan S! ^ aU ’ n t e mika in zapeljuje svet in vendar neomadežane Jrjim 6J0 * S1IU ^ J ' 0 ‘ n se ne možč, ne ženijo; so ko angeli' in ravuo zato enaki." 518 r Oni bodo Boga gledali," pravi Kristus. Ja 2® tukaj ua zemlji Boga gledajo. Sv. Ciprijan pravi vsem čistin 1 dušam: „Kar bodo pobožni v nebesih, to ste vi že tukaj začel« biti; že tu na zemlji imate slavo vstajenja; kajti hodite po tej zemlji brez misli na svet, ko čistost ohranite in ste device in angelom Božjim enake." Glejte, kako ljubeznjivo se jeBogp 0 ' govarjal z našimi pervimi starši, dokler sta čista in pravična bila. Kako je s svojo osebno obhojo ž njima povzdignil njun« že tako neizrečeno veliko in zveličano srečo! Ker sta bila stega serca, sta smela Boga gledati. Postorjenem grehu pa jima je odtegnil obličje svoje; ja njegovega pogleda več prenesti nista bila v stanu; zato sta bežala, se skrila pred njim. Le čiste duše so zmožne Boga gledati. Le čistost da duhovnemu očesu prečudno nebeško jasnost. Le sv. Janez je slonel na Jezusovih persih, le on se je veselil posebno ljubezni njegove. In zakaj? Zato, ker je bil angelsko čist. Le čistim dušam se Bog že tukaj posebno razodeva, da njega in popolnamosti njegove bolj J) a tanko spoznati zamorejo, ko modrijani in učeni tega sveta, h 0 čistim dušam se Bog že tukaj posebno razodeva, da njega i n popolnamosti njegove bolj na tanko spoznati zamorejo, ko m 0 * drijani in učeni tega sveta. Le čistim dušam Bog dovoli, da ozirajo globoko v bitje njegovo; on vžge v sercu čistih dus ogenj nebeške ljubezni, ki nikdar ne vgasne, ter jih tako P r( ^ čudno nase potegne in nase naveže. Ja celo vidoma se Bog svoji nezmerni ljubezni čistim dušam ljubeznjivo razodeva, k& £ ^ nekdaj našim pervim staršem, ter se jim pridruži, ko dobe 1 ‘ svojim otrokom, ko preljubi prijatel svojemu preserčnemu P rl jatelu. Življenje svetnikov je polno takih prigodb. Sv. Stanislaju se je prikazala prečista Devica z nebe^ in J detetom, kterega mu je v naročje položila, da ga je p°lj u ^ 0 ^ in se ž njim rad oval. Tako se je sv. Anton Paduanski 2 519 ®tom Jezusom osebno radoval. Zeličani Herman Jožef je živel v lst0 nedolžno; ves hrepenel je po zveličanskem nauku; zato je a J veselo in rad v šolo hodil. Pred šolo pa je šel v bližnjo ® er kov, kjer je bila podoba preblažene Device z nebeškim detetom foškom. Pred to podobo je rad klečal, pa se z malim Je- Zl 'škom prav ljubeznjivo pogovarjal; vedno mu je imel dosti Povedati, in mu je lepe cvetlice, cele vence v male ročice dajal. ^Jn eznjivo sta Jezus in Marija gledala nedolžnega mladenča, J & a teko nebeško razveseljevala. Nek dan posebno vesel teče j° sv etišče pred mali altarček. Eno jabelko ima v svoji roči, ^ e | W| e in ga zaupljivo, prav po otročje ponudi Jezušku ter be ? mi '° ^ ros * ’ na J > s P re jme ta dar v znamnje preserčne Iju- Sg J11 ‘ P' glej čudo! dete stegne svojo ročico, prejme jabelko, sta Ile ^ 6 ^ 0 nasmehIja in mu prijazno zahvali. In od tistega dne nilad^^'^ 111 Djen v P^bno varstvo sprejela čistega v ' en ^ a ! veliko gnad že tukaj na zemlji mu je bilo v plačilo njegovo serčno čistost. Zveličana Osana iz tretjega reda sv. Benedikta nam sama ^ oveduje, kakošne milosti je bila deležna, ko je še otrok bila. , a ’ P r avi, sem dolgo časa k Bogu molila, in prikazal se bol^i ^ os l )oc *’ edino pravi tolažnik, v podobi majhnega otroka, ljube? - S( ^ nce ’ 7 ‘ nebeško, neznano vonjavo, neizrečeno Vso ^ ' n P r ii azen - Preljubo me pogleda, ter nase potegne Se . m °j° dušo. Bil je pa prečasten. Kakor zlato bliščeči lasci leča t SVetil!l njegova glava, na ktero je bila pritisnjena hudo bo- k^or , n, l eva brona; na rami pa mu je ležal križ, veliko veči, Je bil on sam. Ko ga pogledam, ozre se ljubeznjivo na Bevic7 M Prik . ima in pravi: „Hči in ljubljena duša! jaz sem Sin rad Ce .^ ari J e In tvoj stvarnik; zmiraj sem ljubil male in jih rad Se ’ ) ” ’ rae l’ ber ni madeža nad njimi. Čiste devičice si Vzamem v neveste ter jih ohranim v njihovi sveti čistosti, 520 Ko me zakličejo: 0 dobri Jezus! jim koj odgovorim in se® pri njih. In ako se ktera boji, pravim jej: Kaj hočeš, preljub duša! naj ne veš, da sem jaz vsegamogočni Bog pri tebi, osta¬ nem ter te vsega hudega varujem? Zato se pa tudi ti nič n® boj; le stanovitna bodi v ljubezni do mene, in vedno bom P rl tebi; in ako bi se ti zdelo, da si sama, vendar te mojamil° s * ne bo zapustila." Po tej prikazni je zginil Gospod in služab¬ nica njegova je bila nezrečeno potolažena. Yse njeno dejanji in nehanje pa je šlo le na to, da bi ženinu svoje duše služila in dopadla. Prenapolnjeno jej je bilo serce, ko se je spominja^ njega in vedno močneja je prihajala v vedni tovaršiji mojega nebeškega ženina, ki se jej je še večkrat prečudno prikazal- Tako se mili Bog že tu na zemlji razodeva njim, ki s ° čistega serca. Popolno vživanje zveličanja pa bodo še le v Iie ' besih imeli. Tam bodo Boga gledali, ne kakor skrivnostno, v ogledalu, ampak od obličja v obličje; in bodo večno vživ^ 1 tisto veselje, od kterega je pisano: „Oko ni vidilo, u ^ 0 ni slišalo, in v serce človekovo ni p r i^ kar je Bog pripravil tem, kteri ga ljubij 0 ' ( L 9 0 . krat Kaj ne ? ljubi moji poslušavci! tudi mi bi radi ena 1 Boga gledali? Ali o moj Bog! kdo se bo ohranil popoln 011111 čistega serca? Dokler smo tu v tej nesrečni ptuji deželi toli^ skušnjavam podverženi, v vedni vojski s poželjenjem mesa, ^ poželjenjem oči in z napuhom tega življenja. Oh, žalostno lastna skušnja uči, da večkrat delamo terdne sklepe; ali, mignil, vzdigne se v nas hudobna misel, nas mika in vabb ker je, ako tudi volja dobra, meso pa slabo, nas zapeli®^ marsiktero nečisto željo in nespodobno veselje koj tisti tren 11 ^ ko je obljuba storjena, da hočemo nedolžno, pobožno živeti- ^ V zvesti pokorščini do Boga bomo ohranili svoje serce čist° 521 s to Čistostjo našega serca nam je mogoCe, da se vpiramo so¬ vražnikom svojega zveličanja in pridemo do serčnega miru, kakoršnega ta svet dati ne more. Male madeže pa, s kterimi Se osmadeževa naša duša zoper našo prosto voljo, bo oprala kri J^usova, da smemo upati, da stopimo enkrat čisti pred sodnika sv °jega. Zato pa prosimo Boga pogosto za pomoč. Noe je bil otet v vesoljnem potopu; pa Bog je od zunaj barko zaperl za '‘jun. Tudi mi prosimo neprenehoma, naj nas Bog obvaruje s svojo mogočno roko, da v tolikih nevarnostih čisto ohranimo svoje serce. To je gotovo, da sami nismo v stanu ohraniti te Se rčne čistosti, te prelepe rajske cvetlice v nečisti zemlji svojega trohi ji vega telesa. Bog sam naj jo vsadi, on naj jej s svojo Mogočno gnado rast daje, da v gnoju gerde poželjivosti ne vsahne. zaupajmo na svojo moč; stavimo pa vse zaupajne na mo¬ gočnega Boga, ki ponižnih nikdar ne zapusti. In ravno ta Ponižnost in terdno zaupanje na pomoč Božjo nas bo okrep¬ ilo , da ne omagamo v sili naših strast in v viharji velikih skušnjav, da ohranimo čisto serce, da tudi mi enkrat Boga gle- damo od obličja v obličje na vekomaj. Amen. XXXVII. Keršanski nauk. ^• Blagor mirnim , Tzer bodo otroci Božji imenovani. Po naši preljubi ..domovini je prav veliko cerkev, ki der^ V ^ rauo zvoneuje imajo; kajti od nekdaj Slovenec veliko dob 21 1Ul S0 ^ asno P e ta e veličastnega zvonenja. In zares nam lin ^ k° zjutraj zgodaj slišimo milo priterkovanje iz visocih ’ ^ nas budi in kliče, da je Gospodov dan, da pobožno ra vljamo službo Božjo. — Sladko je čuti v Božjem hramu Keršauaki nauk V. p. II. 34 522 glasne orgle, ki iz sto in sto piščal čisto in vbrano pojč. Pa še lepši in slajši je slišati od vsake keršanske hiše, kjer se lepo zastopijo in v sveti ljubezni in slogi živijo. O trikrat blagor soseski, trikrat blagor fari, kjer je prava zastopnost doma, kjer kraljuje ljubeznjivi mir! Oj, da bi tudi mi živeli v tem sladke« 1 miru! Kar je čebelam sladka sterd v panju, to je ljudem p re ' lepa zastopnost v življenji. Zato naš ljubi Zveličar Jezus Kristus v tisti imenitni pridigi na gori tudi pravi: „B 1 a g o r m i r ' nim, ker bodo otroci Božji imenovani!" a) Kteri so ti mirni, kterim Jezus blag° r daje? Mirni ljudje sploh so tisti, ki resnično voljo imajo, s svoji® bližnjim v miru živeti, ter se skerbno ogibljejo vsega, karkoli bi zamoglo ta ljubi mir kaj kaliti. Mirni se varujejo, da ja « e napravijo kake nesloge, da ne napravijo kake razpertije; tem u ^ vse storč, ali dopuste, kar je prav in kar je pripuščeneg«: da se le mir ohrani, ali če se je kako zgubil, da se zop 1 zadobi. Oni prav dobro ved6, da boljši je mir, kakor praze« prepir. Zato nas vse opominja lepo sveti apostel Pavel: „^k° je mogoče, kolikor je pri vas, imejte m 1 r vsemi ljudmi." (Rim. 12, 18.) To je prizadevati si ramo, da mi nič ne storimo, kar bi vtegnilo razdreti mir, a da se vsega poslužimo, kar ga zamore zopet poravnati. Mnog 0 lepih zgledov mirnih sere nam kaže sveto pismo in življ eI) J e svetnikov. * S Znano vam je, da sta Lot in Abraham, njegov str®, svojo obilno družino v enem kraji živela. Veliko goveje in drobnice sta imela, tako da jima je kraj pretesen b° _ ' Njuni pastirji so se prepirali, kader so na pašo ali na P‘\ f gonili. Miroljubni Abraham lepo prijazno reče Lotu: „Ljubi ®°J ne da bi med nama in med najnimi pastirji kak prepir 0 ’ et 528 Sa J sva brata; glej, odperta ti je vsa dežela; prosim te, loči ' e > kamor ti dopade. Greš ti na levo, pojdem jaz na desno; l )0 jdeg t; na ( ] esn0j g rem j az na ]evo.“ Lot deželo ogleda, si , re za Jordanom kraj, lepega ko vert, in jo tje potegne. ^ anam ostane v slabšem kraji. Tako se ločita v lepem miru. r aham je bil stareji, tudi močneji, kakor Lot, vendar se k re P us ii Lotu lepši in boljši kraj, da le ohrani ljubi /* ^ ako miren človek rad odstopi, kolikor mu le brez greha sove dolžnosti dopustijo. On dela po Jezusovem nauku, ki po 1 ' k ^ 0 u ^ a r * P 0 tvojem desnem licu, p r m ° 1 i m u ^ e unega. In kdor se hoče s teboj a v d a t i in tvojo suknjo vzeti, temu tudi a jšč pusti. In kdorkoli te eno miljo dalječ k p 8 ^ ^ 0 j ^ ’ d v e ž njim." (Mat. 5, 39—41.) Vendar res 6ZllSove besede ne smemo po čer ki vzeti, da bi človek > (i ' lnoi ’al tako storiti; temuč to je le v zgled rečeno, da raj ako velike krivice prenašajmo, kakor da bi hudo s hudim sam J* PjVfllja, je bil, Vl: "' l,Vi| li, se sami maščevali in tako ljubi mir kalili. Kristus } P°dal še druzega lica hlapcu, ki ga je za uho udaril; to krivico raji še enkrat terpeti, kakor Avo. v DtlUi maščeval. Tu nam ni rečeno, po nauku sv. zn f' Stina ’ ka J nam j e zunaj storiti, ampak k čemur moramo Po ^ kn P raY P en i hiti- Poglejte, kako ljub je bil Abraham ^ zato, ker je tako miren bil. Bog sam se mu prikaže in j , Ur(i pr . dvi ’ »Povzdigni svoje oči, in ozri se s tega kraja proti k t e r 0 111 kr ° ,a večeru i P r( *ti Severju in proti jugu; vso deželo, v. 0 hi vidiš, bom dal tebi in tvojemu zarodu, in pomnožil tvoj rod, da ti ho8()m Jati.“ Tako -želi; kakor je dolga m široka, - e P° miroljubnost Bog ljudem plačuje. P° de' f U<1 £ a h ( b kakor peska piri morji. Vstani in hodi 34 * 524 b) Mirni, ravno zato, ker mir ljubijo, ga pa želš tudi m e drugimi ohraniti; ako je pa kako se skalil, iščejo ga z°P e uterditi. Kar le premorejo, vse storijo, da razdvojene serca z°P zedinijo, ter v tem naj veče veselje imajo, da ljubi mir kralj 11 / v soseski in v domači hiši. In preljubi moji farmani! kaj mislite, kaj daje sos^ pravo srečo? Morebiti bo kdo mislil, da lepo, rodovitno p ali veliki, dobri travniki? ali košate planine in vinske g orlC,e O ne! kjer med sosedi lepe sloge, prave zastopnosti, Ij 11 * 36 ^ miru ni, tam je naj lepši kraj divja puščava. Že zjutraj 1,11 tešče se gospodinje pri studencu prepirajo in pozno na večer m°^ e po izgonih vpijejo. Hudobna gospodinja celo vas naropoče 2 voljo kokošjega jajca, kterega kokoš pod sosedovo streho P 116 ’ ali kako malo mervo razberska. Hlapci in pastirji, celo s° se ; se sprč zavoljo živinčeta, ki je na ptujo njivo stopilo. Vas, W ^ med sosedi lepe zastopnosti ni, se kmalo v gnjezdo strupa _ kač spremeni. Sv. Hieronim pravi: „Male reči v slogi raste/’ naj veče pa v neslogi razpadejo." Zato nas opominja sv. * a -Bodite ene misli med seboj!" (Rim. 12, 16.) 1 n*' tik, ital, Svoje dni se je imeniten gospod naveličal živeti med pokojnimi mestnjani, in preseli se v neko vas. „Na k©® si je mislil, bom vsaj v miru živel." Kmalo se je pa pr®P r1 ^ kako se kregajo in prepirajo in nemirno živijo. Milo ^ huje: »Hudobno seme pač povsodi raste, ko sad lepe ^ malokje dobro izhaja!" Akoravno pa so sosedje med s6 ^ pričkali in rinkali, gospoda so le radi imeli. To se je D J e ^ ; vemu hlapcu čudno zdelo in reče neki dan svojemu g of T ,< ehoi» a , pr ^ 1 svoje nteg Jl6l)1 17> p.) B srečni tisti zakonski, ki prebivajo v lepih palačah, del 1Dla ^° lmeilltne gradove, polne žitnice ? O ne! Premoženje ne j srečnega zakona; ampak le lepi mir, sveta zastopnost. Saj pak^ raVlIn0 ’ c ^ va s ^ a sre čna, ker imata vsega zadosti; am- p • 111 ze " a se za ljubo imata in njun zakon je srečen, sla Tv- 6 Mari j° Devico in svetega Jožefa; v borni mali hišici deže] ' Sa ^°^ a > P a vendar vesela. Preganjana sta, v ptujo Sa „. bežlta; P a vendar srečno živita, ker sta enega serca, in kjer B ° Ž J' pri njima prebiva. Božji blagoslov je pri hiši, tlim 2ak ° nski v lepem miru živijo. Oj kakošna pa je hiša, kjer 111 - ^ega vam ne bom pravil, saj žalostnih tacih hiš preveč °' a - aka hiša je živ pekel že tu na zemlji. 526 Kteri stari imajo srečne dni? kteri mladi dobro gospoda¬ rijo? Le sama lepa dostopnost prinese starim vesele dni, mladim pa srečo. Kjer pa stari mladim vsak dan oponašajo, koliko so jim prepustili; mladi pa starim žlice štejejo, jim slovo da¬ jejo, jih težko vidijo ali celo gerdo želijo, da bi jih skoraj ue bilo; kjer se celo tožujejo, po kancelijah si pravice iščejo; ob, tam je pač huda, tam je slaba! Mirnim ljudem je nizka bajtica zadosti prostorna, nepokojnim pa je visoka palača premajhna. Veliko hudega napravi nesrečna vojska; po pravici se imenuje šiba Božja; pa še hujša je hišna vojska, ktero domači med seboj imajo, in ktera jim pokonča preljubi mir, toliko po¬ trebno slogo. c) Iz tega, preljubi moji! bote pa tudi že spoznali, kako potreben nam je ta ljubi mir z drugimi. Brez miroljubnosti nobeden popolnamosti ne doseže. Nemiren človek se pač dobrega kristjana imenovati ne more. Morebiti ste že slišali, kako čudno prikazen je enkrat imel sv. Arzeni. Dolgo v noč je nekdaj premišljeval, kaj da toliko ljudem zapira vrata nebeške. Ko v takem premišljevnji zaspi, sliši glas, ki mu pravi: »Arzeni, poglej!" In videl je lep tempelj, česar vrata so odperte bile. Dva moža prideta, ki sta nesla težko dolgo bruno na svojih ramah; vsak na enem koncu. V tempelj sta ga hotla nesti. Prepirati pa se začneta, kdo ho šel najprej. Vsak hoče biti pervi; nobeden drugemu odjenjati noče, in ker je bilo bruno dolgo, se ve da, ne moreta v tem¬ pelj. Arzeni misli, kaj bi ta čudna prikazen pomenjala, in spoznal je, da ta dva moža pomenjata tiste ljudi, ki sicer nosijo težek jami pozemeljskega življenja, pa so svojeglavih, napuhnjeni, prevzetni, jezavi in prepirljivi in zato jim so nebesa zaperte. Ja ljubi mir nam je celo zapovedan. Preden je ljubi Jezus od svojih učencev se ločil in se nazaj k svojemu nebeš- 527 kemu O^tu veruil, priporočeval jim je to naj bolj, da naj v e pi zastopnosti, v miru živijo. Ko se jim je po svojem častitem Vstajenji prikazal, priporočal jim je v enem pogovoru ž njimi trikrat ndr. — Tudi sveti apostel Pavel v več svojih listih ljubi KlIr priporoča. Rimljanom piše, kakor smo slišali: „A k o j e J 110 g o č e, kolikor je pri vas, imejte mir z vsemi judmi!“ (12, 18.) V listu do Efežanov celo pravi, da, kdor S1 ne prizadeva za mir, ne živi po svojem poklicu in opušča Ua J imenitnišo dolžnost keršanstva. Zato pravi: „S k e r b i t e ((hraniti edinost duha v zvezi miru. (4, 3.) rizadevajte si, da ohranite enega duha, da ste edini v svetem lru 5 da ni nobenega razdertja med vami, da živite v lepi e riiuosti, ki ste prejeli tudi vsi en kerst, ste podučeni vsi v enem na uku, služite vsi enemu Bogu, ker imate vsi enega Očeta v nebesih. „E n Oospod, ena vera, en kerst, en Bog Oča vseli." (4, 5, 6.) Tako bodite edini, kakor dela en °g po vsem in v vsem, kakor vse napolnjuje in oživlja njegov > hi daje ljudem ne le življenje, ampak je tudi vir vsega Oljenja v vseh stvareh. . _ „— moji! to opominjevanje sv. Pavla tudi nas zadeva, tar . IltUUn0 m i le eno vero, en kerst; saj smo tudi mi na 0 združeni po Očetu, kteri nas vse živi. Zato se ravnajmo ^ nauku svet. Petra, ki nas tako le opominja: „Bodite e 11 e misli, usmiljeni, bratoljubni, rnilo- ^ er čnj, krotki, ponižni. Ne povračujte hu- za hudo, ne.,kletve za kletev; temuč n a- ^ P r ° t i dobro voščite; ker ste v to poklicani, ^ a blagodar v sedež posedete. Zakaj kdor 0 če življenje ljubiti, in viditi dobre dni, a J berzda svoj jezik od hudega, in njegove u y t a 11 a j ne g o v o r 6 goljufije; naj se ogiba 528 hudega, in naj dela dobro; naj išče miru, i 11 naj se ga derži." (L Pet. 3, 8—11.) Zares je ljubi mir naj drajši zaklad, več vreden, kakor celi kupi zlata. Blagor človeku, kdor ga ima! Poslušajte, kako sveti kraljevi pevec hvali edinost in bratovsko ljubezen, kar je mir. „G 1 e j, kako dobro, in kako prijetno je, a ko bratje skupaj prebivajo. L e 1 6 j e, kakor mazilo na glavi, ki se cedi na brado...se cedi na rob njegovega oblačila; kakor rosa . . . ki pada na Sionsko goro. Ker tje Gospod pošilja blagoslov i n življenje vekomaj." (Ps, 132.) Glejte, kako potreben nam je ljubi mir z našim bližnjim! Žalostna skušnja nas pa uči, kako škodljiva je nezastopnost m prepirljivost. Kreg in prepir škoduje tebi in bližnjemu; nobe¬ nemu pa dobička ne prinaša. Tožba pa le drugim žepe kerp&i kar prav dobro veste. — Zunaj vasi je stal mali oreh. Dva pastirja dobita pod dre¬ vesom en oreh. „Moj je, zavpije Martin, saj sem ga pervi j až zagledal." „Ne, rjove Štefan, moj je, jaz sem ga pobral/ Tak° se rujeta in kavsata. „Jaz vaju bom poravnal," pravi sosedov hlapec, ki memo gre; v sredo med pastirja se vstopi, razkol j e oreh in pravi: „Ta lupina je tvoja, Martinek, ki si oreh pe rV1 zagledal; ta lupina je pa tvoja, ki si ga pervi pobral; J edr ° je pa moje, ki sem vama sodbo sklenil. “ To je navadni konec vsake tožbe. d) Predragi moji kristjani! živite v miru med seboj, clil bote po potu popolnamosti napredovali, da bote že tukaj srečo 1 in blagoslovljeni. Živite v miru, ne le s svojim bližnjim, imej t6 tudi mir z Bogom in sami seboj. Mir z Bogom bote pa imeli, ako svojo voljo v vseh rečen podveržete Božji volji, in storite vse, karkoli Bog zapoveduj 6 ’ 529 pa opuščate vse, karkoli on prepoveduje. Sami seboj bote pa imeli ljubi mir, ako v pravi berzdi imate vse svoje neredne nagnjenja in hudobne strasti ter jih svojemu duhu podveržete. In ravno ta mir z Bogom in seboj je podlaga miru z bližnjim; kajti le pobožen kristjan, ki ve in zna gospodariti sam čez se, čez vse svoje dejanja po zapovedih Božjih, le on bo živel tudi s svojim bližnjim v ljubem miru. Prav lep zgled vsega tega nam je sv. Alfonzi Ligvorjan. Njegovi tovarši so ga, ko je še v šolo hodil, vabili, da bi ž njimi se igral, ki so žogo bili. Alfonzi se brani ter pravi, da tega ne zna, da še nikoli ni žoge bil. Vendar, ko le silijo vanj, gre ž njimi in akoravno tega ni vajen, je le on stavo dobil. Na to se eden njegovih tovaršev razdraži ter nespodobno sirovo beseduje; menda ker je stavo zgubil, ali ker je Alfonzi se zagovarjal, da ne zna žoge biti in je vendar stavo dobil. To nespodobno obnašanje je šlo svetemu mladenču k sercu, hudo mu je bilo, da se zavoljo tega Bog žali in z resnobno besedo pravi: »Kaj! za tako malenkost Boga žališ; tu je tvoj denar!" in verže mu stavo pred noge, in še pristavi: »Bog me vari tacega dobička, kterega bi za tako ceno kupil." In zdajci proč beži pod senčne drevesa dalje po vertu. To resnobno obnašanje malega Alfonza je prevzelo tovarše njegove, zlasti onega, ki ga je užalil. Vendar naprej igrajo do večera; ali Alfonza ni bilo Teč zraven. Vest pa jim je bila nepokojua; šli so in so ga iskali. Našli so ga pa v molitvi vsega zamišljenega, klečati pred drevesom, na ktero si je pripel malo podobico Matere Božje. Bil je pa tako zamaknjen, da ni vedel, da so ga že vsi součenci obsuli. Uni, ki ga je užalil, je bil ves ginjen ter je zavpil: „Kaj sem storil? svetniku sem krivico napravil?" To vpitje je Alfonza predramilo. Sramoval se je v svoji poniž¬ nosti, da so ga tovarši v taki zamaknjenosti dobili. Vzame po- 530 dobico Matere Božje in gre ž njimi. Tako je ohranil mir 1 Bogom, sam seboj in kolikor je premogel tudi z bližnjim. e) Kaj pa moramo storiti, da bomo im^ 1 ta toliko ljubi in nam tako potrebni mir? Ako hočemo živeti srečni, v lepi zastopnosti; moramo e d z drugim p o t e r p 1 j e n j e imeti. Vsaka hiša ima svoj 0 solnčno, pa tudi svojo senčno stran; tako ima vsak človek slabe, pa tudi svoje dobre lastnosti. Ni ga tako hudobnega, bi v kaki reči dober ne bil; pa tudi nihče tako popolnoma da bi se kaj ne pregrešil. Poterpimo toraj eden z drugim da bi vidili le slabosti svojega bližnjega, tudi njegove da ni) . ije doW e lastnosti pregledujmo. „E d e n druzega bremena » , site, nas uči sv. Pavel, in tako bote dopolno? a Kristusovo postavo.* (Gal. 6, 2.) Varu j m ose vsacega razžaljen j a. dela naši duši hude rane, ki težko celijo. Slabi kristjani J ./leg* navci so, ki v cerkvi molijo in zdihujejo, da se vse rA/ *. u domače in sosede pa oberajo, da je gerdo. Taki Boga z bolj ko neverniki. Ako pa se primeri, da koga neprevideno “V limo, naj solnce ne zaide poprej, da se zopet spravimo ž Ako te jeza prenagli, nikar ne greši sserdom; mine naj den se še dan nagne. Jeza utegne biti pravična, sveta, 1 bolJ ši E' žalij°’ o #' Ž 4l' iUl ' ako s« človek grozi, ker je Bog ali bližnji žaljen; ta jeza j 0 P aV z ljubeznijo združena in le hoče, da bi se grešnik P otl „Oesejezite, n ikarne grešite; solnce naj ne^‘ l v vaši jezi.* (Ef. 4, 26.) , lr* kt efl Imamo pa v hiši ali v soseski hudobnega človeka, . u ima, kakor pravimo, strupen jezik in mu nikdar ne 4* živeti; imejmo ga, preljubi! za pokoro na mesto vic vina je bila osem in trideset let bolna, da ni reva Sv- » s t** 531 mogla. Imela je pa strašno hudo nevesto, ktera je ubogo de vico zmirjala, klela, celo zapljevala. Svetnica je vse voljno terpela, ter hudobnici ni nikdar žal besede rekla. In ko pri- jatljice vprašajo bolnico, kako mora toliko terpeti, jim pravi: »Jezus me tako uči. Naj bi jo moja poterpežljivost poboljšala. d v miru in sveti zastopnosti lepo živijo; tako bo tudi ne- krio a nam dopadafije imel, ako ne delamo nikomur nobene aj naroki ali dolžnosti drugači ne pripuščajo, krivico s ker- Krivi Ce . L . 1 kaj d ^° n °kenega k jezi ne dražimo; ja tud, ako se nam niti/ aSpr ° tlle g a pripeli, v poterpežl j i vosti prenašamo, inčeime- sausjjo j ej!e . / ' mer nostjo odvernemo in svoje pravice iščemo, brez vse IU rez v sega prepira. Le potem bomo zares otroci Božji 532 imenovani; kajti Bog ni Bog nesloge, ampak Bog miru. Ak° so pa mirni otroci Božji, so pa tudi deleži Božji, so deleži Kr 1 ' stusovi. In ako je Jezus, Sin Božji, zato na ta svet prišel, ^ nam je prinesel mir, mora biti mir zares naj veča milost Božja- Saj so pri rojstvu njegovem prepevali angeli Božji: »C a s * Bogu na visokosti, in mir na zemlji 1 j ude® dobre volje!“ (Luk. 2, 14.) Namen Jezusovega prihoda je bil toraj mir v vsakem človeku, mir med vsemi ljudmi ® mir z Bogom. In po pravici pravi sv. Avguštin: »Mir je tolika dobrota Božja, da na vsem svetu ne moremo slišati nič prijel nišega, ne moremo želeti nič veselejšega in ne posesti nič k°' ristnejšega." Zato sveto pismo velikrat govori od miru, tudi v pomenu časne sreče, pozemeljskega blagostanja. Tako je Zveličar Jezus Kristus, ko se je zjokal čez hudobno Jerui®' lemsko mesto, rekel: „Dabi bilo spoznalo tudi ti, 111 zlasti ta svoj dan, kar je v tvoj mir! a (Luk. 1^’ 42.) to je, kar ti je v zveličanje. Po smerti pa pomenja ® ,r večno zveličanje, kakor nas uči naša sveta mati, katoliška ce 1 kev, da molimo za pokojne mertve: „ Gospod! naj počivaj 11 nnru Po povelju Jezusovem so tak sveti mir želeli apostelj 111 vsaki hiši, kamor so prišli oznanovat sveto evangelje. 0° ^ je rekel: »K e d a r pa v hišo pridete, p o z d r a v 1 ^ jo, rekoč: Mir bodi tej hiši! In ako bo t^ s hiša vredna, vaš mir bom-ad njo prišel; 11 ^ „ pa ne bo vredna, s e b o vaš mir k v a m p o v e r 11 (Mat. 10, 12, 13.) Po tej sveti naredbi še tudi dan dan®®^ mašniki in škofje, kakor nasledniki aposteljski, mir želij 0 ^ bh l ' pravovernim, kedarkoli pridejo v kako hišo Božjo ali kader obiščejo ali se od njih ločijo. O da bi mi pač vselej tega ( goslova, tega mira, vredni bili! Oj da bi bili vsi ljudje m 533 a zemlja bi ne bila dolina solzna, bila bi ljubeznjiv raj. »Kajti zmirom bi zginilo vse sovraštvo, pravi sveti Avguštin, Vsa k prepir bi bil poravnan, vsaka jeza odpravljena, vsaka Prevzetnost potolažena, ponižnost bi bila ljubljena in pospeše- ^' llla - Kdor pa v tej slogi ne živi, njega bo zavergel nebeški a > od dedine odločil Sin, in zapustil ga bo sv. Duh; kajti, 0r dobro in zveličano zapoved zametuje, njegov dar bo za- Ver žen in dedščine ne bo prejel, ker se postave ne derži." Mirni so toraj zares otroci Božji, ker Bog, po besedah sv. dvla , ni Bog prepira, ampak Bog miru. Saj si že posvetujaki J e J° v veliko čast, ako so otroci premožnih, pred svetom ve- DViuh staršev, ali ki žlahtnega, imenitnega gospoda očeta ^ a j°- Kolika čast, kolika sreča pa je še le mirnim kristjanom, g lma J0 za svojega očeta kralja vseh kraljev, pravega, živega 0 S <1 - Kolika čast, da smejo Bogu samemu reči: Aba, Oča! Kolika Mo čast da smejo Kristusu reči: Moj brat! in sv. Duhu: 'J posvečevavec 1 moj kralj, ki si izvolil moje serce v svoj j, P e lj, v svoje prebivališče: „K ter i koli so po Duhu 0 ž j e m gnani, ti so o t r o c i B o ž j i,“ pravi sv. Pavel. IKim. Ig ) Ako so pa mirni otroci Božji, čegavi otroci so pa, ki vedno re S' u *n prepiru živd? Čegavi otroci so nemirni zakonski, j.. Se neprenehoma koljejo in grizejo in v vedni vojski živd, Re živih viditi ne morejo? — Čegavi otroci so bratje in sestre s Protni Černi hlapci in dekle in drugi domači, ki so si vedno na¬ se ko pes in mačka gledajo? Čegavi otroci so tisti jjJ 11 P°^Pihovavci, ki med zakonskimi razpertije, med domačimi iir/ Ul pre P ir napravljajo ? — Vsi, ki v razpertiji, v sovraštvu gotovo otroci Božji niso; kajti Jezus pravi, da le »mirni 10 otroci Božji imenovani!" Ako pa niso otroci Božji, čegavi hod c 534 neki so? Z Jezusovimi besedami moram reči: Taki, ki take reč' počenjate „ste iz očeta hudiča." (Jan. 8,44.) Zato, ker posnemate dela hudobnega duha; ker ste polni hudobnih, sovraž¬ nih, nevoščljivih misel in želj. Kajti satan podira mir in n a ' pravlja razpertije; in kakor dela on, delajo tudi otroci njegovi. Oj preljubi! živite v miru s seboj, v miru s svojim bl^' njim in v miru z Bogom, da bote otroci Božji, ne otroci hu¬ dobnega duha. Mirni so že tukaj na zemlji srečni; tam v več¬ nosti pa se bodo skozi celo večnost veselili, kakor dobri otroci svojega nebeškega Očeta. »Oni bodo šteti med otrok e Božje, in njih del je med svetniki," pravi svet° pismo. (Modr. 5, 5.) Ljubimo toraj mir in živimo v prijaznosti in zastopnosti, da bomo deležni te sreče tukaj in tamkaj. S sf- Pavlom vam zakličem: Preljubi moji, in predragi! »Spolnih moje veselje s tem, da ste enega spoznanj^ ene ljubezni, enega serca, ene misli; da u J ne delate iz prepirljivosti, ali zavolJ 0 prazne časti; temuč, da v ponižnosti e d e 11 druzega čez se čisljate; da nihče ne gleda 11 < l ' i\ r ii" to, kar je njegovega, ampak na to, kar je a 1 zih. Ravno to namreč mislite med seboj, k ,i,r Kristus Jezus." Amen. Vin. Keršanski nauk. 8 . Blagor zavoljo pravice preganjanim , Jcer njih J e n ' "kraljestvo. Kedar hudobni ljudje koga zapeljati hočejo, delaj 0 ebeŠte* vsaktere sladke obljube; in da bi jih več nase potegnili, v 6 DJU svoj 0 535 U °^ no družbo zapletli, obetajo jim zlate gradove, jim živo ,} r jj . U< ^° sre ^° > ktero bodo ž njimi vživali, ako se jim pri- g Ali satan je bil od začetka lažnik in oča laži (Jan. dru^ ' U so še dandanašnji služabniki njegovi. Vse gjal* - ^ ^odo U u dJ e zavoljo njega zaničevali in pre¬ lit r . *’ ^ ' a šnjivo vse hudo zoper nje govorili. (Mat. 5, 11.) ^išlj, rav no ta k er Jevati. njih °smi, ter zadnji blagor Jezusov, hočemo danes pre- »Blagor zavoljo pravice preganjanim, jo nebeško kraljestvo!" 536 a) Naj prej pomislimo: Kaj se pravi preganj Preganjati sploh se pravi, koga zalezovati, mu očitno na skrivnem nasproti ravnati, ali mu kako krivico iz sovrag storiti; naj si bo to že ali na poštenji ali dobrem imenu ittf ali ali na premoženji, ali na zdravji ali celo na življenji, je pa zopet ali zavoljo pravice, ali pa zavoljo krivice, ^ er ! je kdo storil, ali zavoljo slabosti, ktere ima preganjani nad ,voU° 1)0 za’ ali zavoljo hudobnih del, ktereje storil. Kdor bo preganjan sitnosti, ktere je ves poln in jo nad drugimi stresa; kdor preganjan zavoljo predolzega jezika, s kterim druge op 1 " in obrekuje; ali kdor bo preganjan zavoljo svoje sirovosti svojeglavnosti; tak in tem enak nima zasluženja pri Bog u ‘‘ r rfc pa r«' voljo preganjanja; kajti tak je sam kriv, da ga ljudje ne bijo, da ga čertijo in preganjajo. Takim Kristus ne daje bl^S mu ne obeta kraljestva Božjega. Tak je lahko mučenec > brez vsega zasluženja pri Bogu. Zato pravi sv. Peter: »N 1 vas pa ne tčrpi kakor ubijavec, ali tat, a! 1 klinjevavec, ali p tujega lakomnik;" to je, uih^ e ^ ^ si sam ne zadolžuje terpljenja. (I. Pet. 4, 15.) „ZakaJ> kožna čast bi bila, ko bi zavoljo pregrešenp 1 pen j e ter peli?" (I. Pet. 2, 20.) ZVC' Vendar je tudi tako preganjanje človeku v prid 1,1 ^ ličanje, ako spozna, da si je to zaslužil, da je sam ^ rlV ^ e g D i si tako preganjanje v pokoro obrača. Tako je spozna! j razbojnik, ko je levemu rekel: „ Midva po zaslužen J' del plačilo prejemava." ^ Jezus Kristus pa v svoji preimenitni pridigi K “f 1 ^ blagor, kteri zavoljo pravice preganjanje terpč. — v svetem pismu pomenja sveto vero. Toraj zavoljo P raVlC ^ gn j(; ( ganjaui so tisti, kteri zavoljo Boga in njegovih sveti! 1 1 53? Zav °ljo zapovedi Božjih in zavoljo pobožnega življenja kake zo- P e vxiosti, težave in bolečine prenašati in terpeti morajo. Tako je ^ ^ av Jih ravno ne križajo ali divjim zverinam ne mečejo; kdo / SG tudi pri nas zgodi, da ho zasmehovan in zaničevan, idin n °^ 6 ^ te na videz: kristjan, kdor očitno spozna sveto, °zveličansko vero. Kakor so judovski vojaki našemu Božjemu s telesa tergali in mu niso pustili druzega, 0r križ, na kterega so ga pribili, tako delajo zvestim Ce, 'i Jezusovim tudi danešni sovražniki, ter jim pograbijo ki Umf 11 ^ 6 ’ <,;as ^ 111 poštenje. Priča tega nam so ošabni Nemci, hvalisajo svojo omiko in prostomišljenost, pa so očitno kri tolik, ‘vično ^ziiit " Za t )()ve< t skovali, po kteri so naj imenitniše menihe, ’ T P re gnali iz svojih dežel; in sicer le zato, ker so zvesti l Cl T r he^keo-' ezusov h ki so naj natančniši spolnovavci njegovega ne- s Vet ^ n:ui * edno preganjanje terpi. 1)r:i ^ 0sti s vojih podložnih ustavlja. Vera, prava ljubezen in P i Y - Vi Ca ^ 0/,na devica zveličana Hedvig je sklenila, da hoče de- fkcjf 4-* O o ~ So ,] rij a h ter se je zato z obljubo zavezala. Njeni starši pa sklenili. Ponudili so jej mladenča, ki je imel vse kjer j 6 'j.^ tere zam orejo storiti srečen zakon. Bila je pa vElzasu, sv 0 j e l il ( ^ ev ' Ca doma, navada, da sta si ženin in nevesta breg. ^ ar °k e Poterdila s tem, da sta svoje pavce položila na Hed ta bieč. in e ( j Vl ^ se tega brani, ter tako terdo svoje roke v pest a h moč njene stanovitnosti je bila tolika, da je pre- J e J nihče pavca zravnati ne more. Celo roko so vlekli ^ niso mo gli. Zavoljo tega vsi ser d iti in razkačeni jo starši 35 * K ) 540 in znanci v obraz bijejo, za uho tolčejo in za lase vlačijo! oblačila so ž nje tergali, po ternji jo vlačili, da je kerva 1 po vsem životu. Devica pa je ostala zvesta svoji storjeni Eden njenih znancev se usti, da bi jo že na druge misli od' j)f { ' si# nil, če mu jo prepustč. Privolijo mu in na svoj dom J° pelje. Neusmiljeno jo začne terpinčiti; vsak dan jo bije ® tepa, da jej kri skozi usta in nos gre. S tem še ni bil g er °^ zadovoljen. Na visok kol priveže to krotko jagnje za P e ^ tako da jej je izza nohtov kri šla, ter jo še do kervavega Devica pa je bila le nepremagljiva. Ko vse to nič ne izda, T jo hudobnež v svinjak, kjer je‘dolgo morala v neznanskem prebiti. Uboga devica po tolikem grozovitem terpinčenji “ ^ zboli. Nečloveški gerdun se prestraši, ter se boji, da ^ uzrok njene smerti ne bil. Spustil jo je in sklenili so, fl j, ne bodo več sile delali. Ko ozdravi, gre v samostan k k )0 kancam, kjer je sveto živela in zveličano umerla. ui Ce tudi se vsem pobožnim ne dela taka velika sila, ^ se velikrat godi, da bodo zaničevani in preganjani, ki P ^ povedih Božjih živijo, ki se v greh zapeljati ne dajo, a jj so nedolžni in pobožni s hudobnim svetom ne potegu#' v kdo ne ve, kako se dan danešui vse sveto in keršansko ^ huje in preganja? Zasmehovan, zaničevan boš, zlasti p° ker; kjer hudoba še več gnjezd ima, ako koga po stari ^ ^ ^ šegi pozdraviš z: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" ^ cerkvi ali pred kako podobo, ali celo pred misijonski® ^ lepo moliš; ali če se v druščini umazanemu, opravlja kakor si že bodi, pregrešnemu govorjenju ustaviš. Ako c ^ zapovedi na tanko spolnuješ, se zapovedane postne d® k -fo šansko postiš, Gospodove dneve lepo mirno in tiho Pr čaka te gerdo pikanje, hudobno zaničevanje. Gospodar, ^ razuzdane posle svari, ponočevanja in drugih hudobiji® 1 k f 541 »r> ^ kletev in godernjanje. Posel, ki služi v hiši, kjer jim za Boga . mar, kjer je bog le trebuh in denar, ne bo odšel za¬ deva Ž ' D ju, ako le hoče svoje keršanske dolžnosti spolnovati. priklenjena na nekeršanskega moža, mora marsiktero po- ako jo še kaj hujšega ne doleti, če hoče moliti, svete •ena, žreti, » 1 , ^ agente prejemati, pobožno živeti. Zares pokaže veliko lju- p dor ki rad druge od greha odvernil; ali kako hitro se ša 1 !’ ' 30 zaničevan, zmirjan, celo oklet. Pravo ker- r °» ^'eto ljubezen do bližnjega bi imel, kdor bi šel v hiše po h 1 1U u ' }oz ‘k> zlasti tacih, ki se prositi sramujejo in bi jim ^ ratovsko pomagal, ali hudoben svet ga hitro natolčeva in Po '^ a * )e name ne pripisuje. Celo kdor pred sodbo ali naprej Vjenina pravico govori, si večkrat sovraštvo, celo škodo ,ava - Ako dušni pastir, učenik, uradnik ali drugi gospodar dolžnost stori, večidel zato zaničevanje, sovraštvo dobi. huch ^ P re \]' u hi moji 1 ne dajte se hudemu premagati; ampak Ujg ° 2 dobrim premagujte. Ce tebe keršanska duša! svet za- Vl h ' a pregau j a ’ ko hočeš nedolžnost ohraniti, se zato ogibaš M\\ ^ . i u di, nevarnih družb, plesišč in pivnic, kjer se na- vsake verste malopridneži, ki si dosti primkov s taa - 1 Ue more J°> da bi te pikali, čeruili in objedali; o bodi C*- v dobrem; ne daj se od Boga odverniti niti s slad- % p ^ovanjem, niti z gerdiin psovanjem; temuč toliko zve- p°Yj okleni in derži Boga, kolikor hujši te napadejo sata- Ol P j ‘ lpci - Ne porajtaj nobenih besed, ne vdaj se nobeni sili. ^Vali '°^ ne ^ a Jezusa, Sinu Božjega, so hinavski farizeji ime- Zap e ij 0( ^ hudiča obsedenega; dejali so, da je grešnik, da ljudi take J 6 ' dudi se, ne pohujšaj se, če tudi tebi hudobni svet P e p j 1 euaPe imena daje. „N i učenec čez učenika, 24 .) Yj naš učenik. In še pravi Kristus: „A k o vas 542 svet sovraži, vedite, da je mene poprej vražil,kovas. Ko bi bili iz sveta, ljubi svet svoje; ker pa niste iz sveta, a m p a k s vas jaz od sveta odbral, toraj vas s v 6 i s«* t vraži. 1 ' (Jan. 15, 18, 19.) Ako te svet tudi norca imen"/’ te sovraži in zaničuje, ti bodi svetu in svet bodi tebi ^ To naj ti bo čast in veselje, da ima Bog, kralj nebes in Ijubb nad teboj svoje dopadenje. Ker nisi iz tega sveta, si ne otrok hudičev, zato te hudobni preslepljeni svet ne ampak zaničuje in preganja. ? Nektera hiša je zares prava beznica peklenskih d marsiktera družba zares luža smradijivih, umazanih naere^ le kletvina, kvante in gerde lajne, ali pa oberanje jo J e - ^ pravičen človek po nevedoma, ali po opravku pride v tako ^ peno gnjezdo, in po dolžnosti posvari ali če v svoji modro bolje spozna, beži ; o zadel je v Seršenov štor in g or J e ^ Strupeni jeziki ga pikajo in preganjajo, da je groza. ^1' ^ terden, pravičen človek! ne boj se tacega jezika; červi o' 1 ,^ snedli. Je bojte s e j i h, k t e r i telo u m o r d, ^ pa ne morejo umoriti; temuč bojte se ve ^ , hcipušča, da pravični preganjanje terpi, p er vi č zato, tu na zemlji popolnoma očisti. „Naša duša se očiščuje, |^ dv ‘ yv °ti Ivrizostom, ako smo stiskani in preganjani zavoljo ^ ka, kteremu v pravičnosti služimo." Kakor hudi vihar otrese ^ VlVl ,sa( i drevesu; tako preganjanje našo dušo osnaži malih Sreškov. Kdo pa zamore reči, da je popolnoma čist? vsega d^hd p ros j; '( „N i namreč človeka, da b i n e g r e š i l.“ ' bCralj. 8, 46.) Ja popolnoma brez vsega greha niso celo ue, ki si z vso skerbjo prizadevajo, da bi Božjo postavo na ^ 0 v vseh rečeh spolnovali. Sv. Krizostom pravi: „Ako je 0 pravičen in naj bo sto in stokrat pravičen, in naj bi do- k I1U J višo stopinjo svetosti; vendar ostane človek. In ravno, P _ as tane človek, ni nikdar čist brez greha; zato pravi Duh ‘ »Pravični pade sedemkrat." (Preg. 24, 16.) vici V ° UaS k>a ^ ua zemlji, ki imamo velike dolgove pri pra- 01 Božji poravnati. Marsikdo je svojo mladost v hudobijah živk • ^ ako ckl z britkim sercem se spominja na pretečeno ko Je " Je 8 V() d e - hii ga zlata, ktero bi očiščevanja ne potrebovalo, izkoplje; vsako ima kaj nesnage, žlindre v sebi. Tako se H 'čih .svetnikov človeško slabosti deržč, dokler so ljudje. 544 Nasproti je pa sveta resnica naše zveličanske vere, da mora® za svoje grehe zadostovati, se pokoriti; da Bog je neskoi® 111 ' svet, in da nič nečistega ne pojde v nebeško kraljestvo. Dokl® ni poplačan zadnji vinar, dokler ni serce očiščeno naj manjšo® madeža, vrata nebeške se odperle ne bodo. Kakor potrebno J 0 toraj, da se za storjene grehe pokorimo, tako gotovo je zop®’ da to malo kdo popolnoma stori; večidel ljudje menijo, da sek spovejo svojih grehov, je že vse storjeno, in kdo se poko® vso potrebno skerbjo, da bi popolnoma zadostil pravici BoZJ In glejte jo, ljubezen Božjo! Da pravični svoje slabosti in P® manjkljivosti poravnajo, da postanejo vredni Božjega obličja, 1 se bodo, ko zvezde na nebu, lesketali, zato jim je Božja mo sedeč oh desnici Bož ji. “ (Kol. 3, 1.) Ali te e sede mu ne segajo do živega. „L e samo nadlegovanje a m še more dati spreuinen zaslišanega," pravi P rer ok. (Iz. 28, 19.) To je preganjanje nam zamore oči P re ti, da bomo razumeli besede Božje, k Preganjanje nam pa tudi pripomore k veči popolnamosti, J e pši kroni. Sv. Janez evangelist je v svojem zamaknjenji 1 nebesa odperte; in tam je vidil, stati pred sedežem Božjim ^' 6z števila izvoljenih, ki so bili oblečeni v bele oblačila, bliščeče °ne n a glavi in palmove veje v rokah so imeli. Na vpra- . ai| K kdo so ti, je slišal glas: „To so tisti, ki so prišli ^'^ e like n a d 1 o g e . . . Z a t o so pred sedežem °^.jim.“ (Sk. raz. 7, 14, 15.) Glejte, oni imajo oblačilo Tner ljivosti, ozaljšani so s krono življenja in stoje pred se- čilo 6Žem Ako bi ne bili toliko preterpeli, njihovo obla- ° b ne bilo tako svitlo, njihove krone ne tako bliščeče in kj. 1 iUl J e ne tako slavno. In mi vsi, moji kristjani! smo po- ho Cam Ille d te svete. Ali tudi mi nebesa zaslužiti moramo. To tetn 111 ^ os P ot * sam - ^ato nam P a ^ldi priložnost k j 11 f ' a ie; in ta priložnost je ravno preganjanje. V težavah in °gah, v nasprotnostih in preganjanji, ko si človek sam po- 546 ali v magati ne more; takrat pokaže svojo vero, svojo zvestobo, svoj 0 stanovitnost, kakor vojšak le v vojski svoje junaštvo razodel; Nož napravi vinski terti solze, pa jej ravno tako k rodovitni 1 pomore, tako pomaga Bog z nožem preganjanja k večemu služenji svojini pravičnim, ktero si množijo s tim, da so p°l' er , pežljivi in vdani v božjo voljo. „Ma 1 o so stiskani, 11 veliko dobrega jim bo došlo,“ pravi Bog sam bukvah modrosti. (3, 5.) To je, malo časa bodo preganjal' 1 ’ zaničevani, majhno bo njih terpljenje, če se primerja večnem 11 veselju. Kajti vsako tudi najmanjše terpljenje, vsaka mala u a sprotnost, vsako majhno zaničevanje ako ga voljno prenaša® ’ pomnoži naše zaslužeuje in vsako zasluženje pomnoži nebeš^ 0 plačilo. Glejte, kako dobro je, da nam mili Bog vsak da® vsako uro priložnost daje, da si množimo plačilo, ktero na® v večnosti dano. Tako čudne so pota, po kterih Bog svoje sl'^ žabnike posvečuje in bliščobo njih prihodnjih kron zveršuje. veselem zaupanji tega veličastnega plačila so svetniki se ako so zavoljo vere, zavoljo pravice preganjanje terpeli. Bernard je s tolikim veseljem sprejel vsako zaničevanje, rekel: „0 kako srečen bi bil, ko bi imel moč vseh ljudi; bi prevzeti zamogel vse križe celega sveta!" Svet' da J e da tfe- Naj vam tu povem nekaj iz življenja sv. Mavricija* verski cesar Maksimilijan je prišel s svojo vojsko na Franco ^ Preden pa se je v boj podal, zaukazal je napraviti velike rove malikom, naj bi po njegovi misli storili, da vojska s 1 izide. Zraven je tudi še povelje dal, da vsak vojak mora l seči in poterditi, da bo z vso močjo zatiral in pr"’"'" 1 * 1. stjane, kterih je takrat že mnogo po Francoskem bilo* ^ svojo strahovito vojsko pa je imel en legijon to je, šest ^ r, ki somu dejali: Tebajski legijon, ker so bili m j na Egiptovskem. Vsi ti vojaki so bili pravi junaki, zvesti, se 547 možje, da jih je vsa druga vojska častila. Pa še veče časti so bili pred Bogom vredni; kajti bili so tudi zvesti kristjani. Vsta¬ vili so se hudobnemu povelju neverskega cesarja. Malikom n ho hotli darovati, pa tudi hudobne prisege niso storili, da bi pia- voverne kristjane preganjali. Tudi v vojski so hotli dati cesarju, kur je cesarjevega, pa tudi Bogu, kar je Božjega. Ko pa to Maksimijan zve, razserdi se hudo ter ukaže z mečem umoi iti vsacega desetega moža; drugim pa vnovič zaterdi, naj se nje¬ govemu povelju podveržejo, malikom darujejo in prisežejo, da hočejo z vso silo preganjati pravoverne kristjane. Vsaki deseti mož je bil res umorjen; ukaz ponovljen; keršauski vojaki pa serčno odgovorijo: „Mi s svojimi rokami ne bomo rabeljni, nikdar 116 bomo svojih bratov morili; neumno malikovanje bomo za¬ ničevali, in dokler živimo, bomo svoji veri zvesti ostali. Bolje nam je, da umerjemo, kakor da bi keršanski veri nasproti de- la li. w Še bolj razkačen cesar ukaže že vdrugič vsacega desetega moža pomoriti, da bi se drugi vendar preplašili. Ali nobena sila ne premaga njih zvestobe. Eden druzemu prigovarjajo, e( leu drugemu si serčnost delajo. Mavricij, poveljnik tega legi- j°na, jih junaško opominja, naj Jezusu zvesti ostanejo in zanj ra
  • mirno babeže, in zavoljo pravice preganjane revne tepce; miguje in blagruje pa bogate in imenitne, maščevavce in ' lakomne in gizdave in ktere sploh ljudje srečne in slav. zveličan- ,le imenujejo. Glejte, tako prav lahko spoznamo v I Rednostih, da duh posvetni je v nasprotji z Duhom Kri- s °vim; kajti svet za revne in neumne ima ravno tiste, ktere '‘gruje Kristus, naš Gospod. S kom bote zdaj potegnili, z ^Velita*,-— „ .. , , .... reste za svetom, sodite m mi- delate po načelih tega sveta, ste nasprotniki cesti, ki pelje v večno pogubo. „ . - -Prosim vas, bratie! pri x ^ 1 J e u j i B o ž j e m . . . n e ravnajte se po tem j e 6 ^ u ’ t e ni u č ponovite s e s p o n o v 1 j e n j e m s v o- p a u h a, da preiskujete, kaj je dobra, d o- jj! 1 U i v a in popolna v o 1 j a B o ž j a!“ (Rim. 12,1,2.) ^ P a s mo se že pri svetem kerstu odpovedali svetu in ne- žu ; r -ti njegovi, ter smo prisegli zvestobo in pokorščino Je- II ^istusu, Gospodu in Odrešeniku svojemu. Spominjajmo se esiie obljube, ponovimo jo zopet danes, in bodimo jej zvesti do smertil Le tako bomo hodili po potu čednosti l^polnamosti naprej, in le tako bomo dosegli zaželjeno zve- 0 rnir’ ^ er ° 'i e Kristus obljubil zvestim učencem svojim. Tipa ni J! 'Kzus! nas podpiraj s svojo mogočno gnado, ti nampo- b ‘ l L da dosežemo svoj namen, svete nebesa! Amen. Gičarjem ali s svetom? Ako s ^ e ko ta svet Kristusovi, ter hodite po široki Okličem pa s sv. Pavlom", n P in 552 XXXIX. Keršanski nauk. III. Razdelek. Od dobrih del sploh. 6. Kaj je dobro delo? — 2. So li dobre dela h evelifa^ft potrebne? — 3. Kaj si e dobrimi deli zaslužimo? Dolgo časa sem vas učil od čednost, ktere so vsace® 11 kristjanu potrebne, ako hoče doseči svoj namen, večno zveličanj 6. Govoril sem vam naj poprej od čednost sploh, ter sem že ta¬ krat dokazal, kako so vse keršanske čednosti med seboj skleuj 61 * 6 in da si vsak kristjan prizadevati mora, da si pridobi vse nosti, da vedno napreduje v dobrem in tako po potu popolna' mosti zmirej više gre. Razložil sem vam potem vse čednosti posebej; in sicer sem vam opisal poglavitne dejanske čednost 1 in sedmerim poglavitnim grehom nasprotne čednosti. Na tauk° sem vam razjasnil tiste prelepe dolžnosti, ktere naš Zveličar 111 Gospod Jezus Kristus posebno priporočuje vsem svojim učen cem. In poslednjič sem govoril od tistih čednost, ktere je J ezuS na gori učil, ali od zveličanskih čednost. Danes, ljubi moji poslušavci! gremo zopet eno stopinj 0 naprej in govoril vam bom: Od dobrih del. Naj poprej me poslušajte: 1. Kaj je dobro delo? Slišali smo, kako naš mili Jezus blagruje ponižne, k r °^ e ’ poterpežljive in skesane, po nebesih hrepeneče, usmiljene, ® ’ mirne, stanovitne, in da vsem tem obeta nebeško kralje^ 0 Vse te in vse druge keršanske čednosti pa imajo svoj v veri, v upanji in v ljubezni; kajti v teh treh Božjih nostih je notrajno ali duhovno življenje keršansko. Ako P a L 553 erno > da bodo te čednosti veljavo imele, se morajo tudi zu- lla Jno razodevati, se morajo v dejanji kazati. .Keršansko katoliško verovati se pravi: Vse za res imeti, r Je Bog razodel in kar nam sveta rimska cerkev zapoveduje ^rovati, naj bo v svetem pismu zapisano ali ne. Ali preljubi! Bo 111 zadosti, da bi človek le v svojem sercu veroval, kar je 's razodel; ampak mi moramo vse svoje dejanje, vse svoje ^jenje po tej veri vravnovati. Kajti le tako bo naša vera živa. . 11 da bomo res imeli živo vero, to le z dobrimi deli, z de- ar, J e m pokazati zamoremo. Sveti apostel Jakob pravi: „Kaj ^ 010 a g a, moji bratje! če kdo pravi, da ima r °> del pa nima? Gr a bo li vera mogla z v e 1 i- r a t j del (Jak. 2, 14.) In še pristavi; »Kakor je namreč nn 0 Brez duše mertvo, tako je tudi vera brez m er tv a. “ (2, 26.) Vs 6 ^ avno dako Bi nam nič ne pomagalo, ako bi mi od Boga 4^ ro upali in zvesto pričakovali; mi moramo tudi sami kolikor le premoremo, da dosežemo dobro, ktero od Boga ujemo; to je, s pomočjo Božjo tudi sami delati moramo. . se Bo naše zaupanje resnično, dejansko. Sv. Lavrenci dob' 0 ’ ^ )raVi '' disto upanje je gotovo, ki je sklenjeno pr e ^ e rimi ^ ’ a B° pa je samo (brez dobrih del), imenuje se J ustinij r znost.“ Da imamo pa resnično upanje na Boga, pokazali d e j ' A se sami trudimo in delamo z gnado Božjo, ter dobre boi *o. ako a ^prinašamo. s 6 p r ,| baVn ° J e s keršansko ljubeznijo. Keršansko ljubiti dez 1 Boga, ki je naj veča dobrota, zavoljo njega samega 2avo r' ’ m Bližnjega zavoljo Boga, kakor sam sebe ljubiti; in i« i • °S a vse storiti, kar nam je zapovedal. Tedaj ni zadosti, bi ga radi 4l K se lUleli l;. r O" —* K U 1 ^ er je vsegamogočen, neskončno lep in dober. To Veselili zavoljo Božjih popolnamosti, da banski V. p. II. 36 h. 554 je še vse premalo. Mi si moramo tudi prizadevati, da, po veško govoriti, tudi Bogu veselje delamo; in to bomo storili? ako njegove zapovedi na tanko spolnujemo. Mi bomo Bogu do¬ padljivi, ako radi in pobožno molimo, njegovega imena nikdar s ktetvijo ali kakor si bodi ne onečastujemo, o Gospodo^ dnevih sveto mašo in pridigo zvesto poslušamo, svoje staris 0 spoštujemo, svojemu bližnjemu radi postrežemo, se vsake krivk® skerbno varujemo, ubogim pomagamo, se vsega obrekovanja ah opravljanja ogibljemo. Ako tako delamo in vse Božje zapov ^ 1 spolnujemo, bomo Bogu veselje delali in naša ljubezen bo r eS nična, bo dejanska. To bomo pokazali le z dobrimi deli. janje je dokaz ljubezni, pravi sv. Gregor; ljubezen mora delah velike reči; drugači ljubezen ni. u In sv. Ciril pravi: „DejanJ e ima jezik, ima govor, ako tudi jezik molči; kajti preden se kaj pove, kažejo ljubečega dela njegove." Pač ni zadost, da bi mi le v svojem sercu imeli dobr® sklepe; vse to je še premalo; ljubi Bog hoče, da mi te sv°J e dobre poželjenja pokažemo tudi zunajno, v dejanji, v dop rlI1 0 j en j n v j e( >;j gem pji ? j n me niste obiskali.* lag ne 11111 kodo odgovorili, rekoč: »Gospod! kdaj smo te videli v jggi a k_ žejnega, ali ptujega, ali nazega, ali bolnega, ali uifjio ^ riismo postregli?" In Gospod jim bo rekel: „Res- tndi tv,’" 1 " povem » kar me “' »iste storili. rični 25 niste storili kteremu teh naj manjših, _ In ti pojdejo v večno terpljenje; pra- ^ a > hi so doprinašali dobre dela, v večno življenje. (Mat. . 4 k.) Gospod jih ne bo zato kaznoval, da niso vero- 36 * 556 vali vanj; ampak pogubljeni bodo, ker niso storili nobeni dobrih del. Tedaj nas bo Jezus enkrat sodil po naših dobrih delil 1 ; Brez dobrih del ne moremo Bogu dopasti, ne moremo zvelF aDl biti. Tedaj so dobre dela k zveličanju potrebne. Kajti naš Zve¬ ličar sam pravi: „N e vsak, kteri mi pravi: Gospod Gospod! pojde v nebeško kraljestvo; amp ak kteri stori voljo mojega Očeta, ki je v nebe¬ sih, tisti pojde v nebeško kraljestvo.* (Mat. % 21.) Ne on, ki zunajno moj nauk spozna, sebe kristjana 111 mene Kristusa ali Gospoda imenuje, ampak ta, ki Božje zM°' vedi dopolnuje, in se tako v dejanji mojega služabnika kaž®> bo enkrat zveličan. Ni toraj resnično, kar so učili nekteri kr 1 voverci, da človek ne potrebuje dobrih del za zveličanje svoj e > da ga že vera sama opraviči in zveličati zamore. Vendar kak° r , ‘M potrebujemo dobrih del, tako potrebna nam je tudi vera; popolnamost človekova tudi ni le v tem, da spolnuje dobre kajb dela* ali da je zunajno nekako svet, kakor so delali Farizeji, kiso l 0 zU najne dela pobožnosti opravljali, zapovedi Božje le zunajno, k čerki spolnovali, pa se za pravo, notrajno pobožnost, ® ženje svojega serca zmenili niso, pa so se vendar ko svete, dopadljive imeli. Ali kakor se pravične štejejo današni, v s misli olikani modrijani, ki za sveto vero ne porajtajo nič, le pred svetom pošteno živijo, tudi marsikaj dobrega štorij 0, T7"«: ~ ~ -ur ■k:i __ l _ i_.! i-* _lian S bi Kaj ne bi bil neumen vertnar, ki bi bil zadovoljen nimi koreninami in z močnimi vejami svojih dreves, P a sad še vprašal ne? Pa ravno tako nespametno bi bilo, ak° da b 1 dejal: „Nič me ne skerbi, ali je drevo zdravo in terdno, dober sad tergam na njem.* Kaj pomagajo čverste k°^.^ 0 enic 6 ’ močne veje, ako pa drevo nobenega sadu nima? Nerod^ drevo bo posekano in v ogenj verženo. (Mat. 3, 10.) ^ 557 ! n kak <> bo pričakoval dobrega sadu, ako ima drevo trobi jene re nine in červive veje ? Ako ima drevo zdrave korenine in Wek sad, je dobro drevo, tako „v Kristusu Jezusu ' v © 1 j a le vera, ktera po ljubezni dela." \ 6.) Kdor toraj veruje, in svojo vero v ljubezni, v 0 r, h delih razodeva, on bo večno zveličanje dosegel. kj . ^ veruješ, kristjan! da je en sam Bog; prav storiš. Ti veruješ resnice, ktere nam je Bog razodel; tudi to prav storiš ako tudi po volji Božji ne živiš, nisi nič bolji, kakor so av erženi duhovi. Kajti tudi oni vse verujejo, pa se zveličanja ar nikdar nikoli nadjati ne morejo; temuč trepetaje Božje °jstrejše kazni terpijo. so v • ^ sem bral tole P vi godbo, ktera nam pojasnuje, kako v . ris yanu za večno zveličanje potrebne dobre dela, to je, dela ^aht Zn * ' VL ®°g a stor Jene. Bil je mož stare ^ ne rodovine na Poljskem, ki je imel veliko lepih lastnost, ^ ere ga je tudi svet visoko cenil in čisljal. Ta mož nam sam ® e be tako le piše: Po nemških vseučeliščih sem se izuril, i^U ml* • . vlsocl h šolah sem se soznanil s pravili novošegne mo- rG koč* ^ ran ^ sem s ^ cer v SV0 J em sercu vero, ktero sem tako Ua uki ^°^ oya ^ 0( i matere svoje; moje življenje pa ni bilo po £°relo ^ r * S *' usovem ’ ne P° napovedih cerkvenih. Moje serce je , n le h kj. e .* u 2a blagor moje domovine. V visoki, imenitni službi, z a J! 1116 J e previdnost pripeljala, sem lahko marsikaj storil Velik o° za aiel gem i j - nj eu t ej| krat čudne sahje. Zdelo se mi je, da sem povzdig- Sein yiSoko > prečudno lepo, meni prej neznano planico. Tam ill°^° ^jubo očetnjavo, in res sem celo svojega premoženja blagor domovine žertoval. Tako sem se postaral; in nostjo 1 ? 61 Ve ^ ko število nebeških služabnikov, ki so z vso ur- t«r 10 P lsa li. Bližal sem se tem čudnim, neznanim možem, viQ0Oo ^ 1 7 b ‘ v Prašam, kaj da tukaj tako skerbno zapisujejo. Prav 558 prijazno mi odgovori: „Mi smo Gospodovi angelji, pa zap lSU ' jemo dobre dela v te bukve življenja, vseh na zemlji živečih ljudi . a Radoveden sem bil in rad bi bil zvedel, kako neki J e z mojimi zaslugami za večnost; zato sem natilioma prašal !lU ' gela: „Bi li jaz ne mogel videti, kaj je zapisanega na n 10 ! 1 strani ?“ „ Zakaj ne?“ mi priljudno pravi angel. Urno P 0 ^ e med drugimi papirji mojo stran, ter mi jo poda. Ali, kako zavzamem, ali prav za prav prestrašim, ko zagledam pra^ u ° stran. Le ene prav male verstice so zapisane bile. „Je li ]i ° goče? zavpijem, mar nimam dozdaj nič zasluženja za vei® 0 življenje? Saj sem vendar toliko dobrega storil, zlasti za do® 0 , vino svojo sem celo veliko žertoval." „0 prijatel moj! m' P rilVl angel, v te bukve, ki so bukve življenja, se ne zapiše nič dr 11 zega, kakor le to, kar ljudje storijo za Boga in iz ljubezni njega." — In zdaj sem se prebudil, pravi mož; ali te čud 1 ® sanje so mojo dušo presunile, ko ojster meč. Spoznam veli 0 resnico teh sanj. Kaj pomaga človeku, ako si pridobi ves sv > ako pa na svoji duši škodo terpi? Ta zemlja ni naša domovina. Za kaj višega, za kaj večega smo vstvarjeni. življenje mora biti posvečeno z dejanskim keršanstvom, bo za večnost veljavo imelo. Iz teh sanj, še pristavi, sem s Pj. znal, da me kliče gnada Božja, in bil sem začel spreobia se. Še sem ljubil domovino, še sem delal za srečo njeno; vedno mi je bila pred očmi sreča večna; in sklenil sem, S P' reS' tek; ab id' novati dobre dela in rasteti v svetih čednostih in tako v niči po keršansko živeti, da bi, ko končam svoj zemeljsk 1 ^ bil vreden spoznan, in bi stopiti zamogel v pravo domov' 1110 ’ večne nebesa. Glejte, preljubi moji! kako potrebno je, da si prizade za dobre dela; kajti le to bo zapisano v bukve našeg a 559 H'a, kar storimo v ljubezni iu iz ljubezni do Boga. Zdaj pa še Poslušajte: 3. Kaj si z dobrimi deli prislužimo? Dobre dela nam dajo a) pravo notrajno veljavo; J nam naklonijo blagoslov Božji že tuna e la 1 j i: in c) nam pridobijo večno plačilo. ^ a ) Dobre dela dajo človeku pravo no- r a j n o veljavo. To že vemo, da zastonj je v Božjih očeh . Sako delo, ako bi bilo tudi še tako imenitno in še tako te- . IJ0 > ako pa ni v resnici dobro, ne iz ljubezni do Boga stor- dob°' tU< ^ ^ v kaj velja, kteri zares koš ro dela. Sv. Avguštin pravi: „Kakoršne so dela naše, ta- . ru ^0 mi sami. Kakor toraj je dejanje naše, dobro ali slabo, 0 tudi mi dobri ali slabi. Kajti mi smo drevesa, in naše de- Je Je sad. Po sadu pa se spozna drevo. “ k , 0 resnico nam poterduje življenje vseh svetnikov. Z do- Alciv-^ S0 P 013 ^ dobre, sadunosne drevesa. V življenji sv. kter^ a ^ erem ’ so P° 11 j ego vi smerti našli male bukvice, ^ e J e sam spisal. V teh bukvicah je bil zapisan tudi sklep, re ga je storil in do konca svojega življenja zvesto spolnoval. a ta kodi sklep je bil: „Yso svojo skerb hočem obračati v to, da , ^ vse moje dela dobre, iu bodo mene dobrega storile ter me pripeljale." p o, drugič nam dobre dela naklonijo blagoslov trdimo 1 ^ 6 ^ u k a J n a z e m 1 j i. To pač vsak dan lahko starm kako srečni so, kako lahko opravljajo dolžnosti svojega "»«11 Vai i • m > « svoje dejanje in nehanje z Bogom pričnejo in z u 50tu i . " j ° v w x v Ve likr a t •° 11 ^ 0 ’ k‘ vse iz ljubezni do Boga storijo. In prav Plačuje kl°b že tukaj na zemlji s časnimi dobrotami kila }>’, k kako more pri tolikim opravilu vendar tako mirnega in zbra¬ nega duha biti. Ni mu hotel preč odgovoriti na to vprašanj 6 ' Ker pa le sili vanj, poslednjič mu pravi pobožni brat: ,Nik^ ar ne mislim, da za ljudi delam, ampak za Boga; vse kar p 0 ^ nem in delam, storim le iz ljubezni do Boga; in tako nd J e naj teže delo lehko in vse mi gre urno spod rok.“ In ljubi moji! Ako tudi ni vselej tako; ako tudi vsak 6 dobro delo ni vselej že tu poplačano; vendar upati smemo bo enkrat v večnosti vse poravnano, vse po pravici in na ta da a tanko poplačano. Sv. Bernard pravi: „Naše dejanja ne poginejo, bi se komu dozdevalo; ampak vse dela tega časa so sejan zernje za večnost. Neumen se bo čudil, ko bo videl iz tega* videz revnega zerna izhajati obilno žetev; naj bo že dobra slaba, kakoršen je sejavec bil.“ — Vselej pa nam P rl dobrih delih ostane vesela zavest, da ž njimi posvečenje jega imena po svoje pospešujemo. Kajti Jezus Kristus P »Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, kakor ko na ali vseh Bož- da ^ 561 * J 0 vaše dobre dela, in č a s t č vašega Očeta, * e r i j e v nebesih.* (Mat. 5, 16.) c ) Z dobrimi deli pa si služimo večno plačilo, SVete nebesa. Ako mi svojo vero, upanje in ljubezen do Boga razodevamo tudi zunajno, v dobrih delih, ima Bog nad nami ^ Vo Je veliko dopadanje. In ravno zato nam je v svoji milosti 1 večno življenje obljubil. Že v bukvah modrosti berem: * vavični pa bodo vekomaj živeli, in pri Go¬ spoduje njih plačilo, in skerb za nje priNaj- 1 š e Zato bodo prijeli častitljivo kralje- v ° in lepo krono iz Gospodove roke.* (Modr. 5 ’ 16 , n.) v »i, ^ V ' ^ a ^ r i na Y, ‘ Glenue se je pri svojih težavnih opravilih r at oserčevala, da ostane poterpežljiva in natančno spol- J 0 svoje dolžnosti, s tim, da je mislila na plačilo, ktero čaka Vl< Ue za vsako storjeno dobro delo. Tudi druge je opomi- da , da naj skerbno in pridno opravljajo dobre dela, rekoč: dob ° ^ ^ ove k videti mogel, kako Bog na unem svetu vse v «em° aeZmerno pladnje, kar le kdo tukaj stori, gotovo bi z svojim spoznanjem, s vsem svojim spominom in z vso svojo toru ^ na še l’ da ^i storil kaj dobrega, ako bi mu tudi še 1 0 truda prizadelo.* ^ < l°l 3ro delo je toraj za nas zasluživno; vendar ne, zasl ^ m ' sami iz sebe kako plačilo ali kako milost Božjo ]j aj - a li kakor da bi Bog zavoljo naših dobrih del nam Ijivih / 6n ^ ’ am P a k zato, ker mi zavoljo tacih Bogu dopad- nj e g ov ejanj ' 0( 1 njega smemo pričakovati več gnad, več dokazov im- 6 0 ^ 0Vs k e ljubezni do nas. Naš Jezus sam pravi: „Kdor 12 )’,j! nu k 0 dano, in bo obilno imel.* (Mat. 13, da d' ' ^ or svoje darove zvesto obrača, ter s tem pokaže, Ve Zare s ima, ker dobro dela, mu bodo v plačilo še veče 562 g-nade dodeljene, in te bodo rastle do obilnosti. Kdor veliko dobrega stori, sme po obljubi Božji upati, da mu bodo milost* Božje pomnožene, in a ko do konca v dobrem stanoviten ostane, bo zveličan. (Mat. 10, 22.) Saj je Bog že Abrahamu rekel* „ Nik ar se ne boj, Abraham! jaz sem tvojvarb in tvoje veliko plačilo." (I. Mojz. 15, 1.) In pra' vični sodnik pravi: „ Grl e j pridem hitro, in moje plačilo je z menoj, da vsakemu povernem P° njegovih d e 1 i h.“ (Skr. raz. 22, 12.) Rimski poglavar Kato, akoravno nevernik, ni nobenega med mestnjane sprejel kdor ni imel od terdega dela ožuljenih, vterjenih rok. Tako Bog nikogar v nebesa ne bo pustil, kdor nima dobrih del. Vsako dobro delo pa bo primerjeno plačilo imelo. Z enim samim dobrim delom, Če tudi pred svetom čisto majhnim, morebiti celo zaničljivim, si zamoreš pridobiti večno življenje, to je, nekako mero srečnega Božjega gledanja, ktera, ako bi ravno nobene više stopnje doseči ne mogel, te bo osre' čevala vso dolgo večnost. In to plačilo za naj manjše dobro delo, ta dobiček bo veči, bo srečneji, kakor vse dobro, vse lep 0 in vse veselo tega sveta. Kajti vse dobrote niso v stanu našit* našega serca; naj manjša stopnja v nebesih, naj manjša mera Božje časti, ktero si z dobrim delom prislužiš, bo vpokojil a > popolnoma vmirila in osrečila tvoje serce. Mar ni to velik biček — to plačilo nebeško? ni li vreden vsega truda, vS ^ koršnega prizadevanja ? Kristjan! kaj bi ti vsega ne počel, a bi ti bilo obljubljeno tisoč zlatov za vsako sveto mašo, P rl kter* bi lepo molil. Ali bi ne hitel, na vse zgodaj bi pritekel cerkev, in bi ostal pri vseh svetih mašah, ki bi se obhaj tam? Vedite pa, preljubi moji! da za vsako sveto mašo, kteri ste v duhu zbrani, in čaka plačilo — nezmerno veliko plačilo, pred kterim J 6 pr* vas za vsako drugo dobro delo,^^ 563 zlatov, ja pred kterim je vse kraljevo bogastvo golo uboštvo, Da g° beraštvo, prazen nič. Ako nain ni nobeno delo pretežavno, vam obeta le časen dobiček, ki ni z večnim plačilom v no- ^ni meri; ali mar ne bote z veseljem opravljali dobrih del, ki dostikrat niso toliko težavne, in jim Bog obeta toliko, ja Ve injezmnogimi nadlogami obdan. Kakor ^ Ve tlica on izhaja, in se potapta, in beži a k o r senca, in nikoli ne ostane venem stanu *••• Kratki so človekovi dnevi; število n j e- & 0 vih mescev je pri tebi (o Bog!); postavil si ni 11 mejo, ki se ne morejo prestopiti." (Job 14, J’ 5.) Kader bo pretekel čas našega življenja, pretekel bo dJ čas, v kterem zamoremo dobro delati. In Jezus nam kliče: ”^ > r i d e noč, ko nihče ne more delati." (Jan. 9, v tas življenja je čas zasluženja. Po smerti se ne more nič ^ namestiti, kar bi se moglo v življenji storiti. Zato „dobro . la jmo, in se nikar ne utrudimo; ker ob svo- času bomo želi, akosene utrudimo. Dokler e< ^ a j čas imamo, storimo dobro." (Gal. 6, 9,10.) 11 nam kliče sv. Pavel: »To pa rečem: Kdor pičlo Se je, bo tudi pičlo žel; inkdorsejevobil- bo tudi v obilnosti žel.“ (II. Kor. 9, 6.) Amen. XL. Keršanski nauk. ■Aa&o moramo opravljati dobre dela? dobrih^^ Sm °’ ^ J e dobro delo. ^udi se m vas učil, da brez S lj ; . v del odraščen kristjan v nebesa priti s led " ” v '* i «' 0 ^cu luisijan v neuesci jjuu ut) more. In po- n J>č sem vam razložil, da dobre dela so nam zasluživne, ^eji! Ar. nak on ^'° dasni m gotovo večni blagor. Ali predragi , _ ' 1 vse zlato, kar se sveti. Tako tudi ni vsako delo zares , - ki se nam sveti, zazdeva dobro. Veliko človeških dobrih zato ker jun dobro je sleparija, je le na videz lepih in dobrih, 566 manjka potrebnih lastnost. Da bodo dobre dela v resnici dobre, to je, Bogu dopadljive in nam zasluživne in koristne, rnornjo biti prav opravljene. In k temu je potreba dvojnega. Nekaj od strani naše, nekaj od strani del samih. In danes bomo premišljevali 1. Kako moramo ni 1 opravljati vsako delo da bo zares dobro? ® Kakošno mora biti delo, samo na sebi, da bo zares dobro? 1. Naj poprej vam bom odgovoril na vprašanje: Kako moramo mi opravljati vsako delo, da bo zares dobro? Kdor hoče, da bo njegovo delo zares dobro, Bogu dopad Ijivo, njemu pa koristno, mora ga opraviti a) v stanu gnad® Božje; b) prostovoljno, in c) posebno zavol,) 0 Boga. a) Mi moramo biti v s t a n u g n a d e B o ž j e; do J e » brez smertnega greha moramo biti. Ako imamo smerten g re ’ Bogu nismo dopadljivi, pa tudi ne moremo pričakovati večnega življenja, dokler v smertnem grehu ostanemo; ravno tako P a ne moremo storiti nič, kar bi Bogu v resnici dopadljivo D in nam za večno življenje zasluživno. Kako bi se nam stu tudi naj bolje vino, ako bi ga nam kdo ponudil v nagnj lisn '’ oblateni črepini. Tako Bogu, naj svetejšemu ne morejo dop^ take dobre dela, ki izhajajo iz s smertnim grehom omadežaneg 81 ’ toraj vse vmazanega serca. Kakor iz dvorišča teče le smradlj iva gnojnica, tako prihajajo iz nečistega serca le hudobne d® Kdo bo na osatu grozdje, kdo na ternju smokve bral? Res, da tudi smertni grešnik zamore kaj dobrega štor > tudi on lahko moli, se posti, ubogajme daje; vendar pa J e ^. tovo, da z vsemi takimi dobrimi deli za nebesa nič ne st° r ’ in Bog mu jih v večnosti poplačati ne more. In sicer zato ’ 567 ^ er je stan greha stan smerti. „(i r e h pa, ko je storjen, r °^i smert,“ pravi sv. Jakob. (1, 15.) Zato imenujemo Mik greh smerten greh, ker duši vzame gnado in ljubezen ‘ Boz J°, ki je studenec življenja — ker dušo umori. Človek brez & na de božje je tedaj mertev na duši. Kakor pa na telesu mertev Bl ^J5a telo storiti ne more, tako na duši mertev nič za dušo SV °J°, za nebesa storiti ni v stanu. Potem pa vsi tudi vemo, da vse naše dobre dela svojo Ceno ’ svojo vrednost dobivajo le od neskončnega zasluženja Je- žusovega; toraj moramo v ljubezni z Jezusom sklenjeni biti, ^ or je mladika s terto sklenjena. Nobena mladika, odsekana tevte ne more obroditi nobenega sadu, tako tudi mi, ako Sni ° z grehom ločeni od Jezusa, ne moremo storiti nič dobrega Za večno življenje. ^-ko pa zdaj, ljubi moj kristjan! po tem nauku presodiš J e dobre dela, morebiti boš spoznati moral, da malo ali celo veljajo pri Bogu. Ako si tudi veliko molil, se že ojstro obilno vbogajme dajal, pa si bil v smertnem grehu, Za nebesa si nisi prislužil nič. Strašna je ta resnica, mogla nič Postil glej! _ . ^ nam muzek in kosti pretresti; kajti nobeno, še tako sloveče in «- • imenitno delo, ako je pa v stanu smertnega greha storjeno, Begom nobene cene nima. jj e I 30 kdo morebiti mislil: Ker je za nebesa vse zgub- Ve g°’ k* dr v smertnem grehu tudi dobrega storim, pa ne bom ]ju V «, se ne postil in nikomur nič ubogajme dajal. Tega ne, tega te Bog obvari! Akoravno je gotova in gola Ujg ^ B v smertnem grehu storjeno dobro delo za nebesa P°Wo delaš. Z njimi boš Boga nagnil, da ti dodeli duha m P°maga, ti bo pa vendar pripomoglo, da se spreoberneš se r g P°k°re. Kolikor veči grešnik je kdo, toliko več in e Jm naj moli, toliko bolj ojstro naj se posti, toliko bolj naj 568 se v dobrih delih trudi; da se poprej spokori in zopet gnad° Božjo zadobi, da si zamore zopet zasluge za nebesa nabirati- S takimi deli se Bog ne žali in mogoče je, da se ga usmili, in mu gnado spreobernjenja dodeli; samo na sebi P 3 nimajo nobene prave, čeznatornega plačila vredne veljave v Božjih očeh; zato jih pa tudi Bog v svoji svetosti z nebesi ne plačuje- Imenitna žena je bila tako nesrečna, da je padla v rel$ nečist greh. In sramovala se je, da tega greha pri spoved povedati ni hotla. Da bi svojo strahovito vest potolažila, J e 2 vso vnemo doprinašala dobre dela. Veliko je molila, tudi se postila, ubogim mnogo razdelila; tudi več druzega je še storila- Mislila si je, dobri Bog jej bo zavoljo toliko dobrih del 1111 lostljiv in jej bo velik greh odpustil; ako bi tudi v tem g re ^ u umerla in pred sodbo stopila. Po usmiljenji Božjem je inieb enkrat čudne sanje. Sanjalo se jej je, da je na naglem umeri 3, in postavljena je bila, kakor bo vsak človek, preč po smeri 1 ; pred sodbo Božjo. Jezus je sedel na sodnem sedežu; njemuP rl nogah je stal angel Božji. In ta angel zapove ženi, naj P° gleda na veliko tablo, na kteri je bilo zapisano vse, tar J e storila, hudo in dobro. Z grozo hitro zapazi svojo prešestno de janje, pod tem pa, kakor iz tega izhajoče obilne nevredne sp° vedi in obhajila, ktere je opravljala po storjenem prešestvn- Vse to je bilo kakor z ogljem počernjeno. Na drugi stran ta _ ^ so bile zaznamnjane dobre dela, ktere je storila vse svoje Ijenje. Pa s strahom mora videti, da je tudi tu vse čeru^ kajti od prešestva sem so šli černi žarki na vsa dobre dela^ so jih tako počernili. In serditi sodnik jej resnobno pravi: » ^ kar si dobrega storila, je černo, ker si storila v stanu s® nega greha; zatoraj poberi se v večni ogenj!" In zdaj c1 ^ žena prebudi; ali trese se po vsem životu. Huda merzlica loti, ter jo položi na smertno postelj. Cisto se spove in skesaP 0 569 s P re jme sveto Popotnico in kmalo potem umerje s sladkim upa- ^ ein > da mili Bog njene pokore tudi v zadnji uri zavergel ne bo. k) Dobro delo mora biti prostovoljno storjeno. Bog, ^končno popolnoma bitje, boče, da ga proste njegove stvari st °v°ljno molijo in častijo. Ysaka prisiljena služba je njega r edna. Vsako delo, da bo dobro, mora biti storjeno iz pro- siliT na ^' )a ’ ra ^° 111 Tese ^°* Ne sme J° nas k temu drugi pri- ^ ’’ ne nas kake okoliščine primorati. Kjer ni te dobre volje, kad 111 P r *P ravnos ^) tudi dobrega dela ni. Tako ni noben post, po ^ S ^ ar ^ sv °jeglavnemu, nepokornemu otroku ne dajo jesti, ese dah sv. pisma: »Kdor ne dela, naj ne je.“ Oni le Pak ° ^ enoPo kaznujejo in otrok se ne posti prostovoljno, am- kom P i nsiljeno - Tako bi ne bilo nobeno dobro delo, ako bi la- ^®nik vse denarje, kar jih pri sebi ima, dal ubogemu beraču, n J' 111 7j nabito puško na persih žuga. Zato pravi sv. Pavel: ^ uer n naj da, kakor je v svojem sercu n a- 1 nii ! ne z žalostjo ali po sili, zakaj v e s e- ^ a darovavca ljubi Bog.“ (II. Kor. 9, 7.) Hat Tret '' ič l 3a mora kiti dobro delo storjeno ne iz samih 3 0 111 nečimernih nagibov, ampak posebno zavoljo ^pak^ ^P^našamo dobro, pa ne iz ljubezni do Boga, Pjgi tkl bi nas ljudje hvalili, ali samo zavoljo časnega do- \ Vse pred Bogom nima nobene veljave; vse tako de- U — O 7 V X. e D kil bikakof bučeč bron, kakor zvoneč O n 0 n •••ko bi imel vso vero, da bi gore pre- V Se in ko bi razdal ubogim v živež ^ak^ 0 ^ 6 P rem oženje, in ko bi svoje telo dal, t^avi ^ podobno piškavemu orehu. Večkrat ste že slišali kaj ij, _ sv ' Davel v pismu do Korinčanov, da, »ko bi človeške He ^, e ^ 'i s ^ e j e z i k e govoril, ljubezni pa bi ^ v o St 0 da bi Ke: gorel, ljubezni pa bi ne imel, mi ,r8au *i nauk V. p. II. 37 570 nič ne pomaga." (I. Kor. 13, 1—3.) Sv. apostel nam s tem dopovedati hoče, da vsi natorni in čeznatorni darovi, vS0 dohre dela, ja celo smert nobenemu k zveličanju pomagati D e morejo, ako niso navdušeni z ljubeznijo do Boga, ker ljubezen nas Bogu dopadljive storiti zamore. Ako toraj še toliko dobrega sto rimo, ako še tako molimo, se postimo, ubogajme dajemo, dela® 0 dobro, karkoli le moremo; ako pa ne storimo iz ljubezni do Boga, moremo upati nikakoršnega plačila pri Bogu. In naš Zveličar J ezuS Kristus pravi: „S v e t i 1 o tvojega telesa je tvoj oko. Ako je tedaj tvoje oko čisto, bo vse tvoj telo sviti o. Ako je pa tvoje oko hudobno, v vse tvoje telo temno. O e j e tedaj luč, k t e r a J v tebi, tema, kako velika ho tema.* (Mat. 6, * ’ 23.) Po nauku cerkvenih učenikov je oko namen pri na delih. Toraj hoče Kristus reči: Ako je tvoj namen dober, dobto bo tudi tvoje delo; ako je pa tvoj namen slab, je slabo tudi delo. In kakor čisto, zdravo oko celo telo vedno po P ra ^ potu vodi, bolno pa vse pota otemni in v padec pripelje; 1 čisti, v Boga obernjeni namen vse misli, želje in dejanja P obrača; nasproti pa razdeljeno, na toliko posvetnih reči njeno, za Boga pa oslepljeno serce vse misli, želje in dej‘ spridi in zgubljene, celo pregrešne stori. Nagibati nas mora _ vseh naših dobrih delih toraj le to: Vse iz ljubezni do P°» vse v njegovo večo časti Veliko menihov v egiptovski puščavi se je preživljalo s da so koše pletli. Navadno je vsak en koš spletel na dan« ^ mlad puščavnik pa je celi Božji dan tako urno pletel, spletel dva koša. In oba koša dene pred vrata svoje p uS Sv. Pohomi, sprednik teh samotarcev, gre memo in vid' ^ koša. Zvečer pa, ko so se menihi zbrali k združeni m pravi: „Ta brat danes od jutra do večera ni nič storil, J‘ l 571 k° nič. Kajti pri svojem delu je iskal le svoje lastne hvale in tako Je bil dninar hudobnega duha, ter je njemu daroval ves ,SVo J trud. O preljubi moji bratje! bodite iz serca ponižni; le Ponižnost je podlaga prave pobožnosti in čednosti." Tudi mi ne pozabimo, da nagib vsem našim dobrim delom Tlt0ra biti le čista ljubezen do Boga. Kaj so pomagali farizejem ^°bre dela? Veliko so molili, dosti se postili, obilno miloščino ..n; ali vse to so delali le, da bi jih ljudje hvalili. Zato J e Gospod odrekel vso čeznatorno veljavo in plačilo. In da nas odvernil od tacega časti lakomnega namena, pravi nam favno tisti preimenitni pridigi na gori, od ktere sem govoril J časa, ko sem vam razlagal zveličanske čednosti. Takrat ® ai nJezus pravi: »Glejte, da svojih dobrih del ne 1 a te pred ljudmi, da bi vas videli, sicer ne ^ te imeli plačila pri svojemOčetu, kteri je nebesih. Kader tedaj uboga j me daješ, ne °ni pred seboj, kakor hinavci delajo po 0 o n i e a h in po tergih, da bi od ljudi hva- Je ni bili. Resnično vam povem, prejeli so t ^° J 6 Plačilo. Kader pa ubogaj me daješ, naj ^ Ve tvoja levica, kar dela tvoja desnica; bo tvoja miloščina na skrivnem; in tvoj j a ’ Pteri na skrivnem vidi, ti bo povernil. ^ kader molite, ne bodite kakor hinavci, A t 0 v \ i . sto' ra kedar moliš, pojdi v svoj hram, zapri duri 0 / loli svojega Očeta na skrivnem; in tvoj e a, 1 (Mat. k te ri na skrivnem vidi, ti bo povernil.“ 6 , 1 - 6 .) 37 * 572 O da bi si pač mi vsi to lepo opominjevanje svojega Bož¬ jega Zveličarja globoko v serce utisnili in se pri vsem svojem dejanji po tem ravnali! Kdor pa tega ne stori, je pač zares nespameten; kajti veliko seje, pa ne bo nič žel; dela dobro, pa pri Bogu ne bo imel nobenega plačila. Zato pravi sv. Av¬ guštin: „Ako bočeš zgubiti gnado, le se hvali svojega zaslu- ženja.“ Raji ubogajmo sv. Pavla, ki pravi: »Ali jeste ali pijete, ali kaj druzega delate, vse k časti B o ž j i d e 1 a j t e.“ (I. Kor. 10, 31.) Potem bi enkrat ne stopili s praznimi rokami pred sodnika, in obilno bi bile po¬ plačane dobre dela, ki bi nas spremile na uni svet. Pri vse ^ svojih delih moramo toraj imeti dober nagib, ali kakor pravimo, dober namen, kajti le ta daje našim delom pravo veljavo. Ako mi vselej svoj namen dosežemo ali ne, to pa ni naše, to J 0 le Božje. Njemu moramo izročiti vse svoje dejanje in nehanj 0 , in lahko smo mirni in pokojni, naj se že zgodi, karkoli rado. Berem od starega puščavnika, ki je dolgo v noč premiš¬ ljeval posebno sodbo. Ko pa se vleže in zaspi, zdelo se mu J e » da je postavljen na kraj, kjer bo vsak človek precej po smeri 1 sojen. Jezus je sedel na sodnem stolu, in pri njem jo s angel s tehtnico. Vsak umerli je prišel pred to ojstro sodbo in seboj je prinesel dva zvezka; v enem je bilo zavezano vs 0 dobro, v drugem vse hudo, kar je kdo storil. Angel je oba zvezka na tehtnico, iu kteri je prevagal, dobro ali hud 0 ; je Jezus izrekel svoje zveličanje ali svoje pogubljenje. Vsi, so zaporedoma prišli, so prinesli prav različne zvezke. V W 0re ® so bili grehi, bili so vsi veči, kakor uni, vkteremje in tehtnica je vselej mahnila na levo stran. Dobri je prebritko zdihoval, ko je slišal le serdite sodbe i: ust in je videl le nesrečne, ktere je precej po obsojenji čer 0 pekel pogoltnil. — Zdaj pa zagleda ženico, ki ga je razvese i bilo dowy> puščavnik Jezusovih 573 k a jti imela je zavitek, na kterem je bilo z velikimi čerkami ^pisano „dobre dela" veliko veči kakor je bil drugi. Vesel je I .samotarec da bo vendar enkrat priča srečnega obsojenja SVo °jega bližnjega. Oba zvezka dene angel na tehtnico; ali kako k začudi, ko vidi, da mali zvezek urno pahne velicega na ^ko in sodnik na mah izreče svoje pogubljenje čez nesrečno ®ao. Angel vidi na njem, kako se čudi, in mu migne, naj gre . 1/e J i odveže mu zavitek dobrih del une nesrečne žene. Notre J e bilo veliko majhnih zavitkov, vsak s svojim napisom: Molitev, Premišljevanje, spovedi, obhajila, miloščina, obiskovanje bolnikov II obiskovanje jetnikov, darovi cerkvam, poslušanje pridig, pro- ' ;esi J e > Božje pota, zatajevanja in še več druzega. Še bolj se čudi 111 se nikakor prečuditi ne more, da toliko dobrih del pa tat 0 malo tehta. In angel mu ukaže, naj te majhne zavitke ^ 2Ve že; ali glej! vsi so bili prazni. In zdaj sam ne ve, kaj bi ’ an ^ a mBo pogleduje, kakor bi ga vprašati hotel, kaj e to biti ? „ Vid i m v tvoji duši, pravi mu angel, da si tega ne veš. Le poslušaj kaj ti povem! Vse to napisano je k° na v ^ ez ’ kajti podlaga vsem tem dobrim delom y s 11 napuh, lastni dobiček, zvijača in drugi posvetni nagibi, j Pa, kar ni storjenega iz ljubezni do Boga ali z željo, Bogu Prav ' 81 ’ 1,6 V ^govih očeh neveljavno. Spomni se, da že David ljudje, ki so zaspali v svoji misli, da so bogati, pa jk D * So našli v svojih rokah, ko so se prebudili. (Ps. 75, 5.) kako 10 ^ at S * V ^’ resn ^ en J e ta izrek. Ta žena je mislila, Se ° bogata je dobrih del; v tej sladki nadi je umerla; ali ko ^l^kndi, ne najde ne 'enega dobrega dela, ktero bi le kaj tej T‘° ^°* kn puščavnik se zdajci prebudi. Spoznal je v v J 1 azn b da ni zadosti, da bi mi svoje dobre dela opravljali pos e b U Božje in prostovoljno, ampak da moramo delati Uo iz dobrega namena, to je, le iz ljubezni do Boga. 574 naš Nagib ali dober namen posveti vsako naše delo, in v očeh Božjih ima veliko veljavo, če je pred svetom tudi zaničljivo ah nič vredno. Sv. Frančišek Salezi pravi: „ Majhne opravila bodo velike, ako so dobro opravljene. Majhno delo, storjeno v bozj 0 čast, ali iz namena, da bi Bogu dopadlo, mu je ljubše in J e veče, kakor veliko pa slabo storjeno. Prizadevajmo si toraj, opravljajmo majhne dela, ki so lahke in vsako uro pri rokah, da bomo rastli v prijaznosti Božji. — O kako dobro je, dela 1 le za Boga, veseliti se le v Bogu! Ako bi dobil v sebi le en lasek nagnjenja, ktero ni iz Boga ali ne pelje k Bogu, bi ga urn ° izpuknil. “ Znano vam je, že večkrat sem vam povedal, da je 11 Zveličar Jezus Kristus bil nekokrat v Jeruzalemskem tempelj 1111 ter je gledal, kako so ljudje svoje darove v cerkveno puš& c ° metali. Marsikteri bogatin je veliko dal. Pristopila je tudi revna udova in je dva denarca vanjo vergla, kar stori en vinar. Jezus je poklical svoje učence skupaj in jim rekel: „11 e s n i c 110 vam povem, da ta uboga udova je več vanj vergla, kakor vsi, kteri so v puščico metal i- Zakaj vsi so od tega vanjo vergli, česar s obilno imeli; ta pa je iz svojega uboštva vSj kar j e imela, ves svoj živež vanjo v e r g 1 a ' (Mark. 12, 42—44.) Kako veselo je to za nas, ko iz te prigodbe spoznanim da Jezus ne pregleda naj manjšega dara, in da ne 8'l e< ^ a ^ dar, ampak na darovavčev namen. Dobra volja, ponižnost,. J upanje in ljubezen, v kteri se daruje vinar, je Bogu dopad J ^ v njegovih očeh več velja, kakor veliki zlati, ktere pa de' 1 j r puh, častilakomnost ali prazno, vse posvetno serce. Kako živno je to za nas, posebno za uboge, priproste ljudi, P a rivno za bogate in imenitne! 575 Zato še enkrat ponovim: Ljubi moj kristjan! karkoli do- Dre ga storiš, stori iz ljubezni do Boga, z vsem in v vsem išči e Božje časti, da z delom Bogu dopadeš. O koliko zasluženja Sl lahko pridobiš s svojimi vsakdanjimi deli, ako jih opravljaš 12 ljubezni do svojega Boga. Sv. Leo papež pravi: „Vsi ot)ri sklepi pridejo od Boga; Bog je začetek vseh naših dobrih • Zato mora tudi vse naše dejanje in nehanje v Božjo čast 0 eri \jeno biti. “ Kolika škoda pa, ako se trudiš in delaš, potiš J Pehaš, če pa ti vse to ne bo teknilo v večno zveličanje! ti bo pomagalo, ako hodiš k službi Božji, pa z gole na- V ^ e > ali da hi te še kdo zato pohvalil? Kaj ti pomaga, ako °&aš svoje starše ali gospodarje, pa le zato ker se krega ali ^1° hazui bojiš ? Kakošen dobiček ti bo, ako ubogim deliš, pa e ’ ha bi te hvalili, ali ti kakor si bodi povernili, ali pa še °' h a bi jih v greh premotil in zapeljal ? — Toraj: Vse za > Ts e iz resnične ljubezni do Boga! 2- Zdaj pa še poglejmo: Kakošno mora biti delo Sam ° na sebi, da bo dobro? dvojno lastnost mora imeti vsako delo, da bo Bogu do- P^hljivo in nam koristno; in sicer mora hiti a) čeznatorno; t re suično; in c) okoliščinam primerno. a ) Dobro delo mora biti pervič čeznatorno, to je, s čeznatorno močjo, ali s pomočjo Božje gnade. Mi 12 sebe ne moremo ne misliti, ne željeti in ne storiti kaj, UJi Ki J -j , T 11116 m čeznatorno veljavo, ali da bi bilo vredno večnega j e < l a ‘ B og nam mora k temu pomagati. Brez njegove pomoči ^nemogoče vsako čeznatorno delo. Jezus tako le pravi: „Jaz j a ^ e r * a ’ v 1 mladike. Kdor ostane v meni in n e v 11 Jem, on rodi veliko sadu; ker brez mene ^Vn' 11 ° F e * e 111 h storiti." (Jan. 15, 5.) Jezus pravi na- 0s t, da brez njega ne moremo nič storiti, kar bi bilo vredno st °rjen 0 sami 576 večnega življenja, večnega plačila v nebesih. Ravno tako uči sv. apostel Pavel, ki pravi: »Bog je namreč, k t e r j dela v vas hoteti in dopolniti po svoji dobi -1 volji;" (Fil. 2, 13.) S temi besedami nam pove sv. I >ave ^ da vsako naše dobro delo, kakor vse zveličanje naše, se na pomoč Božjo opira; da brez gnade Božje ne moremo nič do¬ brega niti hoteti niti v dejanji spolniti. To svojo pomoč pa Bog daje le ponižnim, zapusti pa prevzetne, v se zaupajoče, P re ' derzne in terdovratne grešnike. In sv. Avguštin pravi: „Kakor oko brez svitlobe nič ne vidi, tako človek brez gnade BožJ e nič dobrega storiti ne more.“ Ako bi toraj kdo vse svoje P ie ' moženje razdelil ubogim, bi veliko let se ojstro postil, 111 dan molil in premišljeval, in bi vse mogoče dobro delal, P a bi vse to opravljal s svojimi natornimi močmi, brez poffi° o1 gnade Božje, vse bi ne bilo to čeznatorno, Bogu dopadljivo 1 zasluživno delo. Take dobre dela so štete v tisto versto, bj er so natorne čednosti starih nevernikov, ktere je Bog s časno srečo poplačal, in do čeznatornega plačila nimajo nobene pravic®- Mladi puščavnik vpraša svojega starega učenika: »BnJ mora to biti, da ljubezen dan današnji ni tako popolnoma, k° je bila nekdaj?" In stari menih pravi: »Kristjani pervih časov so gledali le gori; so povzdigovali svoje serce le k Bogn> je, so svojo pomoč le od Boga pričakovali in vse za Boga rili; zdaj pa je skorej vsak le k zemlji nagnjen, išče le svojega b) Potem mora biti dobro delo resnično, to je ^°’ ki v resnici zasluži dobro delo imenovano biti. Molitev naor a biti zares in prava molitev, post mora biti res in pravi P 0s ’ tako miloščina res in prava miloščina biti. Molitev raztreseni brez vse pobožnosti ni za nič. Post z nevoljo ali da bi stregel drugim strastim, ni nič veljaven. Miloščina v j eZl ’ ^ zmirjanjem ni zasluživna. Take slabo opravljene dobre d e ^ a 577 Naklonijo dopadanja Božjega; nam celo nakopavajo serd in ^zen pravičnega Boga; kakor je tudi pisano: »Preklet, kdor Gospodovo delo nezvesto opravlja." (Jer. 10.) Zato, preljubi kristjan! pri svojih dobrih delih glej 116 le na to, da zraven zaupaš na pomoč Božjo in za njo serčno pnosig; ampak pazi tudi dobro, da bo delo, ktero hočeš in ga s t°riš, tudi zares dobro in prav storjeno. Ni na tem ležeče, koliko kdo stori dobrega; vse pa je na tem, kako in kaj do¬ sega človek stori. Tedaj na tem je vse, kako moliš, kako se Postiš, kako drugim pomagaš. Vendar zavoljo človeške slabosti ' T1 nepopolnamosti dobro delo ni skaženo. Naj vam to v zgledu ^1° pojasnim. Pobožna priprosta devica je navadno vsak dan pri sveti jeaši P r ed altarjem Matere Božje klečala in prav preserčno mo- 1 a - Škof to zapazi in vidi, kako beli golobček z nebes prileti, p d 0 Vci bliža in se napaja z gorkimi solzami njene pobožnosti. molitvi pristopi škof k devici ter jo vpraša, kaj da je molila. ! a ua § in češčena si Marija, sem molila" pravi ponižna de- lc a. Škof jej poda lepe bukvice, v kterih so bili Davidovi u e mi) . Ila J bi na nje vsak dan molila. Devica uboga; ali škof v e g Vl( ^ no ^ eB ^ s °l z ve č , pa tudi nebeškega angela ni bilo ’. škof neki dan vpraša devico: »Povej mi, kako ti do- Kje e ^° m °^ ve s P sa l m '■ “ Beklica pravi: »Vsak dan molim na Pal- VeiJ( ^ ar ne intimi tiste serčnosti, ktero sem poprej imela." naš • ^ k ll kvice nazaj in škof jej de: „Zanaprej le samo oča 2 0 f lD . fie ^ena si Marija moli." To je deklica tudi ubogala iD Sol s ^ ac *k e s °l ze pobožnosti in zopet je dohajal beli e k ter jih prenašal v nebesa pred sedež Božji. — Velik l jre ki u ki moj 1 k ar moliš naj ti gre iz serca; nikar kočeš° 5 preserčno, resnično. Nespametno, zastonj je, ako s Prebrati veliko molitev iz bukvic pri sveti maši; boljši, 578 Bogu dopadljivši je en Sani Oča naš, edina češčena si Marija, P a serčno resnično moljena. — Kar delaš, delaj resnično, ue na videz, ne tlačansko! c) Poslednjič mora biti dobro delo okoliščinam p rl ' m e r n o. To je, vsako delo, da bo dobro, naj bo storjeno 0 pravem času, na pravem kraju in v pravi meri. Kajti naj bo delo še tako imenitno, vendar ni dobro, ako ni storjeno o prave® času, ne na pravem kraju, ali ne v pravi meri. Na primero J 0 zares dobro, Bogu dopadljivo delo, ako svojega bližnjega op 0 ' minjaš, svariš, odvračaš od greha, kterega je storil ali Še^ e storiti misli; ako bi pa tako bratovsko opominjevanje bile očitno, v pričo veliko drugih ljudi, ali bi ga opominjal ne spodobno, ga zraven klel in psoval, svojega serda ali jeze n 0 premagoval, tako delo bi ne bilo dobro, ne zasluživno; bil° bi lahko celo pregrešno in pohujšljivo. Tako je molitev, premišljevanje, spoved ali sveto Obhajilo gotovo dobro delo; če pa kdo te dobre dela opravlja o nepravem času, z zamu svojih dolžnost, ali v škodo drugim, vse tako storjene dela n® 0 več dobre, ne Bogu dopadljive. Ko bi dekla silila v cerkev spovedi, kader je naj več dela pri hiši, vsak bi spoznal, da ni prav. Ako bi šla mati v cerkev in bi molila celo BožJ e dopoldne mnogotere in prelepe molitve, doma bi pa majhno v zibeli jokalo in vpilo, ali bi uevarno bolni mož umiral; vsak spozna, da ne bi bilo prav. Post je zares imenitno do • /1 1)1 ^ delo; ako bi pa kdo se postil predolgo, preojstro, da ” mogel svojih dolžnost opravljati, njegov post Bogu ni ve ^ padljiv. Poznal sem deklo, ki zadnje tri dni velicega ^ ni čisto nič jesti hotla; pa tudi nič delati ni mogla. Tak je bil nespameten, celo pregrešen, če tudi je bil hud. Vsako mora imeti svojo pametno mero. 579 Ako toraj hočemo, da hode naše delo zares dobro, mora primerjeno okoliščinam, v kterih živimo. Vsaka nepristoj- il0s ti naj zadeva kraj, čas ali mero, slabi ali celo uniči dobro 'k® 10 - „Sredna pot je zlata pot,“ pravi pregovor. Vse ob svojem Casu , vse na svojem kraju, vse v svoji meri! Te dni sem bral od pekovskega hlapca, ki je en čas precej raz ujzdano živel. Bog se ga je usmilil, mu dal svojo pomoč, ^ J e zapustil labkomišljeno življenje svoje, ter je začel pobožno k^eti. Ali ta njegova nova pobožnost je bila presilna; na en¬ krat J® hotel svetnik biti. Molitev in druge zunajne pobožnosti S ° lfUl bile posebno všeč. Vedno bi bil v cerkvi tičal, raji bi Prebiral pobožne, svete bukve, kakor bi po svojem stanu delal. %gov je, to Pustil tetec, pri kterem je služil, mu pravi neki dan: „Prav mi je ljubo, da si svojo vetrasto poprejšno življenje za- in si se čednosti vdal; ali meni se zdi, da si jo prehudo Za Pregel. Akoravno človek nikoli preveč pobožen ni; vendar se . nos ti lahko prenapeto loti. Sila pa nikjer dobra ni, in sta- n °vitnost kruh dobro je ne spremlja. Vzemi si priliko od tega, kako se Peče. Pri tem delu veš, da je veliko na tem, da se peč _ se grejo. Mene skušnja uči, da se peč ne sme na mah etiti; kajti le zunajni deli bi bili vroči. Ogenj mora počasi heb ^ '^ a Se k )e d P rav ]n dostojno razbeli. To je bistevno po- j no ' Ako pa na enkrat hudo zakurim, kruh prehitro shaja skorja se prismodi: in ker ni terpeče zadostivne gorkote, se *uotrr' Poka a Jua sredica prav ne prepeče; in kruh ne bo dober, raz- 111 hitro plesnuje." Taz gled sem vam že enkrat povedal. Nauk iz tega si lahko vsak vzame, kako naj doprinaša zaslug 0 , k° zares dobro, Bogu dopadljivo in njegovi duši je d ^ 0ra d preljubi moji! zdaj veste ktero in kakošno delo r °, tudi kako ga opraviti morate. Prizadevajmo si toraj za 580 dobre dela, ki so sad svetih čednost, da na potu proti nebesom napredujemo in enkrat svoj pravi namen, zveličanje svoje, do¬ sežemo. K temu nam Bog pomozi! Amen. XLI. Keršanski nauk. IY. Razdelek. Od dobrih del posebej. A. N&j imenitnike dobre dela so: Molitev, post in 1,11 loščina. »Prizadevajte si za dobro, ne le p r ®^ Bogom, ampak tudi predvsemi 1 j u d m i ! u (K 1 ®' 12, 17.) Tako nam vsem kliče sv. apostel Pavel. Vemo pa lZ zadnjih keršanskih naukov, kaj je to dobro; pa tudi vemo, da si za to dobro prizadevati moramo po zgledu svojega Zveličarja Jezusa Kristusa, ki »je vse prav storil;" toraj mora biti vsako dobro delo storjeno iz pravega nagiba ali iz dobrega namena, z resnično in veselo voljo, da bi s tem Bogu dopadli; k a J^. dobri namen je lepota, je duša našim dobrim delom. Kdor dobro delal, da bi ljudem dopadel, bil bi podoben človeku, . vodo zajema z luknasto posodo. Zato pravi sv. Frančišek Sal 021 ' »Vse, kar storimo, ima svojo veljavo v enakosti z Božjo volj°j tako, da, ko jem ali se vedrim, pa to le zato delam, ker tako hoče, zaslužim si več, kakor ko bi preterpel smert, P a brez trega nagiba. To si globoko vtisni v svoje serce, lU tega spominjaj pri vsem svojem dejanji." Tedaj vse za 30o & ’ vse iz ljubezni do Boga! Zdaj pa je vprašanje: Ktere dobre dela so naj imenitnih 581 . Naj imenitniše dobre dela so: Molitev, post in mi- los «m. Naj poprej vam bom pokazal, da molitev, post in milo- so zares dobre dela; potem bom vas pa še prepričal, U(l so molitev, post in miloščina tudi naj imenitniše d °he dela. 1. Zakaj se imenuje molitev, postinmi- °šči 1 n a dobre dela? To že veste, da dobro delo je le tako delo, ktero je Bogu obl' • ° ’ ^ er0 J e Nog v svoji svetosti in dobroti poplačati ^JUbil, kakor pravi sv. Avguštin: „Bog je naš dolžnik; pa e > kakor da bi bil kaj prejel, ampak ker nam je obljubil, kar 111 J' e dopadlo." j,. Nrugiž da bo kako delo dobro, mora ga človek tukaj na ^1 J ! siriti; kajti tu je čas setve; le dokler je duša s telesom ^ zam ore človek delati; po smerti ne more nič več re gastoriti. „Pride noč, ko nihče ne more delati " PfaVl Jezus. (Jan. 9 , 4.) w kakor vemo, mora biti storjeno vsako delo z dobrim ^eaom. kak de J aD i e samo na se ki mora kiti nravno, dobro, °bo f °k°hščine po volji Božji; to je, dejanja ne sme nič teda' 6 ^*’ Par ^ v N° ž J’k nedopadljivo bilo. — Da bo ^tija a ^° res d(d)ro > J e P red vsem potreba dobrega de- g a ’ to je, dejanja, ktero je Bogu dopadljivo, kristjanu pa, ki aij] ( ^ r;ud j a ’ zasluživno. To pa vsi vemo, da molitev, post in Jna so take dejanja, toraj zares dobre dela. ^dor moli, se posti, miloščine ali ubogajmo deli, res res nekaj stori. Kdor moli, misli in želje svojega m Sed 0 ali z N°gu povzdiguje, ter to navadno tudi zunajno z obnašanjem kaže. Kdor se posti, priterga si nektere 582 jedi, se zderži mesa; in to popolnoma, da nič ne je, ali | e malo, ne zadosti; ali pa si odreče kako drugo veselo ali p rI ' jetno slast in si svoje telo podverže raznim neprijetnostim. K^° r ubogajme deli, poda potrebnemu kak dar ali mu kaj druzeg a stori, naj bo že za dušo ali za telo ali pa za oboje. Molita post in miloščina so toraj res dejanja; dejanja ki niso l e v sercu, ampak se zunaj kažejo, zunaj tudi drugim razodevaj 0 b) So pa molitev, post in miloščina dobre dejanja je, Bogu dopadljive in kristjanu, ki jih stori, zasluživne. to Kdo pametnih bi to tajiti mogel? Mar Boga z molitevjo 11 - hvalimo in čestimo? Mar ga ne zahvalujemo ravno z lU ° litevjo za prejete dobrote? in zopet z molitevjo kličemo nanj e govo milost. Ako bi molitev ne bila dobro, Bogu dopadlj 1 ^ delo, mar bi bil Jezus, naj svetejši Sin Božji, molil tolikokr celo noč ali pol noči ? Kako bi nam mogel on, in kako bi na# mogli tudi aposteljni njegovi molitev tako skerbno priporo 08, ’ ja celo tako ojstro zapovedovati ? Kako bi bili pobožni kristja# vseh časov molitev tako visoko cenili, tako zvesto opravlja 7 L 1 in in kako bi nas naša sveta in nezmotljiva cerkev tolikokrat tako resnobno k molitvi priganjala? Molitev je pač Bogu dopadljivo dejanje, tedaj res dobro delo. — Taka J e 1 s postom. . To je gotovo, da je Bogu dopadljivo, da ga časti# 0 ^ poveličujemo, ako iz ljubezni do njega, in da postanemo stusu njegovemu Sinu bolj enaki, si kaj prijetnega ali kaj neprijetnega radovoljno prevzamemo, in tako svoje ^ Gospod in Zveličar postil celo štirideset dni in štirideset J duši, dušo in telo pa Bogu podveržemo. Saj se je tnd 1 n oči zaporedoma. Po njegovem zgledu so se postili aposteljni učenci njegovi in sicer velikrat in to prav ojstro. In za ^° 0 p,nO vsem tudi naša sveta mati katoliška cerkev post tako resQ 583 k ri poročuje, ja celo zapoveduje, ter nas nebtere dneve in cele SVe ^ čase k ojstremu postu zavezuje. Vse to pa bi ne bilo, a ^° bi post ne bil Bogu dopadljivo, toraj zares prav dobro delo. In kdo bo rekel, da tudi miloščina ni res dobro delo ? Ji( ° ne spozna, da je Bogu zares dopadljivo, ako uboge in re fne podpiramo, jim darove delimo, jim pomagamo, na pomoč Poskočimo, jib nevarnostim otmemo ? Mar ni naš Gospod Jezus r istus celo svoje življenje tu na zemlji vedno takih dobrih del Ponašal ? Saj je ubogim sveto evangelje oznanoval; nadložnim P°®agal in y e dno dobrote delil. Mar ne delijo vsi pobožni llS Jani radi ubogajme? Kaj nam sveto pismo stare in nove j^veze večkrat priporoča, kakor ravno miloščino? In ako smo 1 mi usmiljeni, in ubogim in revnim radi pomagamo, mar ne P° s nemamo ravno s tem nezmerne dobrote svojega nebeškega e ta in miloserčnosti svojega Gospoda Jezusa Kristusa? Vsega ° a bi ne bilo, vse to bi se ne storilo, ako bi miloščina Bogu °Padljiy 0 delo ne bilo. — Molitev, post in miloščina so toraj zares dobre, Bogu prav Pad] ji ve dela. Noben pameten človek tega tajiti ne more; pa 1 noben nad tem nikdar dvomil ni. c ) Molitev, post in miloščina so pa tudi zasluživne dela ... u > kdor jih opravlja; to je, take dejanja, ktere mu prido¬ bit Pomnoženje posvečujoče gnade Božje in večno plačilo v ne¬ besih o ščin " 11 am J° 1° Pačilo za našo molitev, post in milo- obi n ° ^Mžen, zato ker nam ga je obljubil, akoravno nam pa te ^_jnbe ni bil dolžen. Zato pravi sv. Pavel: „Bog ni kri- ^, en ’ da bi poza-bil našega dela in ljubezni, er ° ste skazali njegovemu imenu, ker ste stregli in strežete/ (Hebr. 6, 10.) Sveti do,s r 1,1 naznanja, zakaj da upa, da bodo večno zveličanje ®'• Ha nam je Bog za naše dobre dela, za molitev, post 584 in miloščino, večno življenje v plačilo v svoji dobroti obljubil; to je, seveda, sama milost, gnada Božja; ko nam pa to večno življenje v plačilo da, zato, ker nam ga je obljubil, je pa i° povračilo našim dobrim delom, toraj plačilo. Mi smo dolžni moliti, se postiti in ubogajme dajati, kakor in kolikor prem 0 ' remo; to pa ni nikjer zapisano, da bi si z dolžno službo ne mogli prislužiti nobenega plačila. Mar nima družinče pravice do plačila, za ktero se je pogodilo, akoravno ima dolžnost sebi od¬ ločeno delo na tanko opravljati ? Naša molitev, naš post in naša miloščina, se ve da je vse to dobro le še pomanjkljivo. Ali pomislimo: Ako bi kdo le iz gole milosti vzel v svojo službo pr aV nadložnega človeka, kteri zavoljo svoje slabosti in nadložnosti nikjer nobenega dela ne dobi, pa bi mu obljubil prav veliko plačil 0 za njegovo delo, ktero bi opravljal, kakor in kolikor bi mogel ; kdo bo rekel, da plačila ni zaslužil, ko je delo dostoril? kdo bo rekel, da gospod ni dolžen dati, kar mu je obljubil) akoravno mu je iz gole milosti dal delo in mu obljubil zanj? Tako tudi naša molitev, post in miloščina ni zato nam zaslu živna, ker je dobro in Bogu dopadljivo delo; ta zasluživnost m v teh delih samih, ne v njihovi dobroti; ampak naše dobre dela, molitev, post in miloščina, imajo svojo zasluživnost v °b ljubi Božji, s ktero se je Bog zavezal, da nam hoče za to ne- besa v plačilo dati. Potem imajo naše dobre dela svojo zasl u ' živnost v posvečujoči gnadi Božji, v kteri nas je Bog vzel za svoje otroke, ter noče, da bi bilo naše delo zastonj. (I* ^° r ‘ 15, 53.) Pa tudi je zasluživnost naših dobrih del v neskonč' nem zasluženji Jezusa Kristusa, ktero nam je prepustil, za u aS doveršil. Kdor je na tanko poslušal, lahko bo spoznal, da moW eV ; post in miloščina so zares dobre dela; to je, take dejanja, 1 so Bogu dopadljive, kristjanu pa, kteri jih opravlja, zaslug' 585 er i je v nebesih." (Mat. 5, 16.) Nobene reči nekdaj obžalovali ne bomo, kakor to, ako si premalo prizadevamo a ^° visoko moramo toraj ceniti te dobre dela, kako goreče si lj je moramo prizadevati po Gospodovem opominu, ki pravi: *. a ko naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vi- vaše dobre dela in častč vašega Očeta, Kte ' Gko Za d °bre dela.? Berž ko ne ste že slišali, kako se je godilo sicer pošte- . u mladenču, ki je pa na svojo čednost preveč zidal. Enako ste, ni dolgo tega, v keršanskem nauku že slišali. Ali Se Y zgledih naj ložje sveti nauki ohranjajo, naj vam le to ^ ®» a li prav za prav ponovim, da uni mladeneč je v sanjah stQ e ^ukve svojega življenja, v ktere je njegov angelj sto in %rl Za P' sad ’ v kterih bi bil mladeneč lahko kaj dobrega lov ’ a k° ^ mu tegft Iie bila zaderževala lenoba in drugi ma- s j uzroki. Po tistih sanjah pa je storil terdni sklep, da Za na prej z vso skerbjo prizadeval za dobre dela. Tudi Jnoi moji kristjani! delajmo z vso skerbjo; molimo, po- se m po svoji zmožnosti tudi ubogim radi kaj delimo ali lrn °' da bomo z dobrimi deli Boga častili, njegov serd za- s tori v °ljo žili- grehov potolažili, pa si tudi plačilo nebeško prislu- ^jti Gospod bo prišel hitro, in njegovo plačilo pride ž ’ da bo vsakemu povernil po njegovih delih. (Skr. raz. * ■M K Zdaj pa še poglejmo: i jjj a koje molitev, post in miloščina naj nitnige dobro delo? so w ° lk0 ’ J a brez števila je dejanj, ktere Bogu dopadajo, in Pa j e w Zas ^ u živne kristjanu, kteri jih opravlja. Naj imenitniše 110 hvali in priporočuje sveto pismo stare in nove zaveze Posebp^ a0 ^ eV ’ ‘ n miloščina. In sicer zato, ker te dejanja Kwža nsVi na„V V . p .11. 38 586 in drugič pa je v enem teh treh dobrih del zapopadeno vsak 0 dobro delo, kakoršno koli človek storiti zamore. a) Ako prebiramo sveto pismo stare zaveze ali iščemo P° svetih spisih nove zaveze, vselej in povsod , kjer so popisne dobre dela, je govorjenje od molitve, posta in miloščine. Tob!J a hvali sveto pismo stare'zaveze ko poštenega bogoljubnega mož il zavoljo molitve, posta in miloščine njegove. Celo veliki ang 6 ^ Rafael, ki je mladega Tobija spremil v ptuj kraj, v Rag° s > in ga je srečnega pripeljal nazaj, je rekel mlademu in starem 11 Tobiju , ko se je ločil od nju: „B o 1 j š a j e m o 1 i t e T postom in z miloščino, kakor spravljati 2 a klade zlata. u (Tob. 12, 8.) Kajti ti so zapopadek v.-® 1 dobrih del. Kedarkoli preroki opominjajo, naj opravljamo dobi -0 dela; vselej govorijo od molitve, od posta in od miloščine. ^ ako ljudem zavoljo opuščenja dobrih del kazen napovedujejo a s šibo Božjo žugajo, storč to le zato, ker njih veliko °P llS 1 molitev, post iD miloščino. V novi zavezi priporoča Jezus vedno ko dobre dela mo 1 post in miloščino; on pravi celo, da ima molitev in hudobne duhove preganjati, in usmiljenje ali miloščino tuja svojih učencev, ako hočejo doseči večno zveličanje. Tudi ap° steljni ravno tako. Kader govorijo od dobrih del, ali jih P . poročajo, ali zapovedujejo, imajo v misli molitev, ali p oS ^ miloščino. . a b) Posebno pa se lahko reče, da molitev, post in mn° so najimenitniše dobre dela, ker v teh treh dobrih delih J e povedano vse, karkoli človek dobrega storiti zamore. ce M o 1 i t e v j e vse in vsako dobro dejanje, s ^ elll j^ aI)C Bog časti ali poveličuje. Ko na bukvice bereš, ko r0 ^ en 0 , moliš, ko sveti križev pot obiskuješ, zjutrajne, in večerne litve opravljaš, sveto mašo poslušaš, k spovedi in svetem 11 587 Hjilu to pristopiš, k bratovski skupini prideš, na Božji pot greš; Vse je molitev. Kedar na Boga misliš, se ž njim pogovarjaš, za se ali za druge potrebnih dobrot prosiš, ga za prejete dobrote zahvaljuješ, Božje lastnosti in njegove dela premišljuješ Ul Za to največe veselje in spoštovanje občutiš; vse, kar storiš, Božji volji storiš, in le zato, da bi Bogu dopadel; tako zmiraj in popolniši prihajaš. Tako ni zadosti, da bi molili le j^ktere trenutke, ampak celo naše življenje mora biti molitev. at ° P ra vi sveti Pavel: »Neprenehoma molite! (I. Tes - 5 , 17.) B molitvi se prištevajo še tudi druge dobre dela, ki nas , a Boga zavračujejo, kakor je, poslušati Božjo besedo v pridigah Q k organski h naukih, premišljevati svete resnice, brati dobre, sli ;' 6 bukve, pobožno se pomenkovati od tega, kar o praznikih i 1 ®°> brati iz svetega evangelija ali kar slišimo v pridigi ali beršanskem nauku. Kajti vse, kar človek stori iz ljubezni ,° Boga ali Avi njegovo čast, vse je služba Božja, pravi sveti ^guštin. Tedaj vse pobožnosti, naj so doma ali v cerkvi ali °fiitno rUg0(l ’ ki ^ 0pravljaš sam ali v družini, na skrivnem ali P°bož 5 Zll 0 ^ ra d no a B tudi zunajno, vse to je molitev; ja nobenega ne 0 , Zllega < b e J ail j a storiti ali zmisliti ne moreš, da bi ga molitev ^fvrenci Justinijan: „ Molitev je pripomoček sveti duši; je obsegala. Od vseh takih in tem enakih dejanj velja, kar pravi ■ Bav tol ažil 0 (Sed _ dobrim angelom; je smertna muka hudičem; je mati ***?■, J e ogledalo naši duši; okrepčalo naši vesti; je pot britk d11 '- 1 ’ ' lraria a pauji; je spodbuda ljubezni; oddahnilo po nuisei° S ^* kl ’ Uzr °b kesanji; vrata nebeške; zatiravka hudih 2 ( j r ’ /"branje duha po raztresenosti; pripomoček zoper hudo ■ duha; hoja za angeli; sprosivka vseh duhovnih darov.“ J 6 vsako povzdigovanje svojega serca k Bogu. Plitev 38 * 588 Post ni samo zderžanje od mesnih jedi ali priterganje v jedi in pijači; ali tisti post, kterega nam sveta mati kat°' liška cerkev zapoveduje, ali kakoršnega si sami naložimo; ^ postu se prištevajo sploh vse težave, ktere prejemljemo, ktere p ie ' našamo, in sicer iz tega namena, da hi za svoje stare grebe* kolikor premoremo, zadostili, pa se novih toliko ložej obvaro- vali in hranili. In ne smemo Se zadovoljni biti s tim, da se telesno postimo. Sam zunajni ali le telesni post nam ne zado¬ stuje; telesni post je le lupina. Bitstvo ali jedro dobrega dela — posta — je, resnično se pokoriti, se spreoberniti, poboljšat 1 svoje življenje, pritergovati si nepripuščenega, se odvaditi sla¬ bih navad, zatirati hudobno nagnjenje in gerde strasti. moramo poterpežljivo in stanovitno prenašati vse britkosti, vse nasprotnosti, vse preganjanje in zaničevanje, vse križe in Dil< * loge, vse hude bolezni in nesreče. In k temu nam priložnos dajejo žive in nežive stvari: hudobni ljudje in živina, tudi sap in dež, vročina in mraz, lakota in žeja, revščina in terdo del°- Post je tudi, da si včasih pritergamo kaj pripuščenega, se ognemo kakemu razveseljevanju, si prikrajšamo svoje spanje, 1)6 razodevamo drugim svojih misel in molčimo, imamo v P raTl berzdi svoje oči in ušesa, da ne gledamo, ne poslušamo, nas mika ali zanimiva. Z eno besedo, kar se pravi pokoro lati ali nas k pokori nagibuje, nam zatajevanje uzrokuje, to je post. Zato piše sv. Hieronim: „Varujte se, da ne sta vse zasluge svojih postov v samo to, da se zderžite jedil* veste, kaj je pravi post? Post je, da popolnoma zaveržete dohije; raztergajte toraj vse vezi krivice, odpustite svojem 11 njemu vse razžaljenje, odpustite mu tudi dolgove. Vi sicer ^ 0 dan ne jeste mesa, pa mesarite svoje brate; vi sicer sezde^ in ne pijete vina, pa se ne zderžite krivice." Sveti toraj te misli, pokoro delati in storiti vse, kar je k pek 011 589 ^bitega, to je pravi post. Od vseh pokoril toraj velja, kar Pravi sv. Peter Krizolog od posta sploh: „Post je smert pre- & 1 eham; življenje čednostim; mir telesu; kinč vsem udom; ^ P°ta življenju; moč duhu; terdnost duši; terdnjava čistosti; dl aba sramožljivosti; je mesto svetosti; šola zasluženja; uče- Il0s t vseh učenost; učenik vsega učenja; zveličavna popotnica ^kovnega življenja in nepremagljiva moč keršanske vojske." k ST - Krizostom nas vse lepo opominja, ko pravi: „ Posti se, * 1 S1 grešil; posti se, da ne boš grešil; posti se, da gnado Ji,s j posti se, da zadobljeno gnado ohraniš." ‘bo veliko bolje, veliko imenitniši pa je post, ki je sklenjen . P°žlahtnjen z miloščino; da namreč to, kar si pri jedi ali P'Wi pritergamo, med uboge razdelimo. Sv. Gregor veliki pravi: * 11 Se Posti prav, ki telesno hrano z ubogimi deli, in kar si eri bas priterga, ne spravlja, da bi pozneje natlačil svoj že- Posebno Bogu dopadljiv post je, zderžati se greha, zlasti lodec. 6 ^ a cega greha, ki zavoljo dolge navade tirja veliko zataje- ' e > tirja hudo vojsko, kterega pa vendar stanovitno in Sv !| o zapustimo. To je naj imenitniši post. Zato pravi zopet j,,'/ri^tom: „Zderžati se pregreh imenujem jaz pravi post; tkesa, f^ erŽa ^ se i e( P J e zapovedano, da berzdamo upor svojega jedi ^ e( ^S a Ptizo štirideset let ni zavživala nobene mesene PPgo a ^° ravno J° i e njen brat, ki je škof bil, opominjal in jej ■%rr ^ zav °tj° slabega zdravja vzela kaj mesenih jedi. rijjj c Navadna hrana je bila v nedeljo, v torek in četertek mala čj v - ’ a ' kaka mlečna jed; v ponedeljek in v saboto suhoso- Žj V ]j 1 v sre do in petek pa kruh in voda. Kaj pravite k ojstremu SVoje ( U ,e knežinje vi, ki imate edino to skerb, kako bi pasli 6 °’ ki noč i,i dan mislite le na jed in pijačo ? 590 Miloščina pa je vsak dar, kterega ubogemu ali reT ' nemu ali potrebnemu podelimo, ja vsako dobro delo, ktereg a svojemu bližnjemu storimo, naj bo to na duši ali na telesu; J e vsaka pomoč, ktero drugim skažemo; je vsako dejanje, s ktefl 111 bližnjemu postrežemo. Vse to je miloščina. Tako misli sv. ap°' stol Pavel vse dobrodelne dejanja, ko nas opominja: „D°' brotljivosti pa in podeljenja nikar ne p o z a ' bite, ker taki darovi dopadejo Bogu." Tudi sv Krizostom misli vse dela usmiljenja, ko pravi: „ V nebesih J e milost, do ktere bomo dospeli s tem, da delamo milosti tu 11 a zemlji. “ Molitev, post in miloščina so toraj naj imenitniše doN e dela, ker v njih je zapopadeno vse in vsako dobro delo, kte r ° koli človek tukaj naj zemlji storiti zamore. Ker ste pa od molitve bili natanko podučeni v keršansK 1 naukih od upanja; od posta pa ste bili tudi podučeni, koje D keršanski nauk od cerkvenih zapoved, kterih tretja nam P°~ zapoveduje; zato vas moram le še nekoliko učiti od tretjeg a naj imenitnišega dobrega dela, od miloščine. In od mil°^^ ali od ubogajme dajanja vas bom danes teden učil, Božja volja. .jj Danes naj vam še povem lep zgled, v kterem bote V1 zedinjene vse te tri dobre dela. In ta zgled nam je sv. burga, od ktere ste že gotovo večkrat kaj slišali. In raVn ° naS je prav, da se taki zgledi večkrat v misel jemljejo, ktefl bolj zadevajo, da si jih toliko bolj v svojih sercih obran' Sv. Notburga je bila rojena v letu dvajnast sto in P 1 ,et šestdeset, v Tirolskem mestu, Ratergu z imenom. Njen bil klobučar. Oča in mati sta bila pobožna, ter sta tudi hčerko v strahu Božjem zredila. Notburga je že v mla^ posebno rada molila. Nekoliko v letih je vsak dan ho< oča J e svojo 591 maši; tudi čez dan je večkrat Jezusa Kristusa obiskovala v btbernakeljnu njegovem, in prav pogosto je sprejemala zakra- ^eute yvete pokore in svetega Rešnjega Telesa. Njeno.naj veče 111 lepše veselje je bilo, pogovarjati se od Boga in od resnic svete vere, poslušati pridige in keršanske nauke, premiš- l e vati Božje reči, povzdigovati vedno in neprenehoma svoje ne- ® e dolžno serce k Bogu, in z kratkimi pa preserčuimi zdihljeji ■} e prav velikrat hvalila svojega ljubljenega Bogu. Že v otročjih letih Se je navadila, da je vse svoje veselje in terpljenje, vse vitkosti in dela le iz ljubezni do Boga storila, preterpela in Vsa k dan posebej Bogu darovala. Glejte, preljubi moji! kako je SV ' Notburga vedno molila; kajti vse njeno dejanje je bilo rno- ^ ev ) je bila pobožnost. ki ker je sv. Notburga bila dekla, toraj vašega imenit- j| e § a , kmetiškega stajiu, hočem vam njeno življenje še nekoliko na tanko popisati. Zdaj sem vam povedal, kako je molila, glejmo, kako se je ona postila? . Ko je sveta deklica odrastla, šla je služit za kuharico v bliž; skal n J° grajščino. Grof Henrik je imel blizo tam na visokem °v,]i svojo grajščino Botenburg z imenom. Njegovi gospej J0 J. u d -- — O - (J O O 1 o ' ° Guta ime. Osemnajst let stara Notburga je bila terdne, prav čedne postave, v službi za njo zares imenitni in zdrave ^ Ur J' ena v svojem poslu; vendar na vse to ni bila napuhnjena. se gizdavo, ne prelepo oblačila, akoravno bi bila to lahko 1 a > kakor grajščinska gospodinja; nosila se je ponižno, pri- j 8 °’ kakor druge dekle. Ko je druga družina kako spodobno k 1 Tuščeno veselico imela, ni bilo nje zraven; bila je pri tatu* 11 ^KPšču, ali pa "se je podala v svojo kamerco ter se tj] Q 8 SVe tim premišljevanjem sama radovala. Ako se je pripe- °> da je vpričo nje kak sirov telebavec izustil nespodobno a K je slišala kako kletev ali psovanje, prestrašila se je 592 vsa in in ako je le mogoče bilo, urno je bežala, da svoje serčn° nedolžnosti ni kaj oskrunila. Sploh ni poznala večega zla, P il se tudi .ni nič bolj bala, kakor greha. — Glejte, preljubi! je bil presveti post, v kterem se je vadila ta svetnica. Notburga je pa imela tudi posebno usmiljeno serce do ubogih. Hudo jej je bilo, ako kdaj ni mogla dobrega storiti- Ali v svoje veselje je pa imela gospodo, ktera je rada revežem na pomoč priskočila, in grof Henrik in njegova gospa Guta sta usmiljeni dekli pripustila, da je ubogim po svoji volji delila Notburga je v vsakem revežu vselej mislila Jezusa samega kj je rekel: »Resnično vam povem, kar ste storil 1 kteremu teh mojih naj manjših bratov, st e meni storili." (Mat. 25, 40.) In veliko ubogih je hodil 0 v grad in vsi so ubogajmo dobili. Kedarkoli je bila med reveži, vselej se je nedolžno smehljala ter je bila toliko prijazna, da s° reveži naj manjši dar z veseljem sprejeli. Nikdar pa ni r aZ °' devala nobene nevolje. Ni pa delila ubogim le telesne hran 0 ) ni le pomagala telesni revščini, ona je revnim ljudem lomi^ tudi dušno hrano; to je, dajala jim je naj lepše svete nauk 6 ’ tolažila in oserčevala je revne, učila jih je, kako naj prenašaj 0 svojo revščino v zveličanje svoje duše. Je kako družinče ali dm# 1 kdo zbolel v gradu ali pri sosedovih, tedaj je bila Notburg a hitro pri njem, ter mu je postregla, ga tolažila, oserčevala lD učila, da je bolezen v duhu dokore in iz ljubezni do Bega ra dovoljno prenašal. Komurkoli je le kaj dobrega storiti vselej je z veseljem in rada storila. — Glejte, tako je Notbui'o a miloščino delila in usmiljenje skazovala. Naj vam ne bo predolgo, da vam od te lepe svetnic® kaj povem; zlasti, ker je vašega kmetiškega stanu. Kakor tu na zemlji nobena stvar stanovitna ni, tako s® J tudi vse spremenilo v gradu, kjer je služila naša svetnica- 5 593 § r of Henrik je umeri, in kmalo za njim tudi njegova pobožna S0 Pruga Guta. Mladi grof, tudi Henrik, se je oženil ter je vzel ueko gospodično Otilijo, ki je pa bila živa skopost sama. Ubo¬ rna in revnim nobene stvarice ni prepustila. Notburga ni smela ^ogim prav čisto nič več dati in terda gospa jo je gerdo umirjala in nespodobno psovala; ona pa je tiho dela in vse to izročevala. Mar ni bil to zares pravi duhovni post? Not- Vi-..- bur, jedi bilo '5 a se je pa tudi telesno ojstro postila. Ker ubogim ostalih 111 več dajati smela, pritergovala si je sama sebi, kar je Njej v hrano odločenega. Vino, ktero mi moja gospoda da, kih u k°gim, je dejala, za me je merzla voda dobra. O pet- pa ni zavžila nič, kakor malo kruha, vse drugo je med j e va^delila. Glejte tudi zdaj njen telesni post! Vsak dan ^la svoje jedila v zastoru, vino pa v steklenici na cesto grad, kjer so jo berači in revni obsuli, kot lačni otroci kte^° ^°^ r0 ma *' er - Enkrat jo na tem potu sreča mladi grof, j 6 Ie ^ a , * e m lada gospa zoper Notburgo že našuntala, in ker od lniS ^‘.’ kaj njegovega ubogim nese, mora mu zaviti zastor °bla Ultl ^ ' VL ^kteniee pokusiti dati. Ali v zastoru je videl g Nce, v steklenici je okusil sam lug. Ker je mislil, da se Vda]^ 1, no rčuje, bil se je vjezil ter je vse to svoji ženi po- gr a( |_’ k tora je pa Notburgo divje zmirjala in nevtegoma iz ter - S k 0( ^ a - Svetnica je le tiho, se v molitvi Bogu izroči, v Božjem imenu nehvaležni grad. Glejte, kako je se ° ^ a la, kako se je zatajevala, kako je ubogim delila in o^tila sveta Notburga! ali otbur £ a hi bila zdaj lahko dobila drugo imenitno službo; iskal' , JeVa ^ a se J e ^P^ v t®m, da ni šla v imenitno hišo, ni v as p^^Nega življenja ne sladnosti posvetne. Šla je v malo Jfaj r . 11 ’ kjer se je pri nekem kmetu za kravarico vdinjala. J S1 Je zvolila to službo, ker so bili pobožni kristjan} in 594 so na keršanski red' pri hiši veliko deržali. Eno pa jo je 11 a J bolj veselilo. Blizo tam je bila mala cerkvica, svetemu Rup ®'*' 11 posvečena. V tej hišici Božji je ob nedeljah in praznikih ® ar ' siktero uro prebila v sveti molitvi in v pobožnem premisi) 6 ' vanji. Pri nastopu v to novo službo si je tudi izgovorila, ^ bo smela odjenjati od dela, kedar bo pred prazniki dela P llS _ zvonilo. To pa zato, da se je že v saboto zvečer ali pred drug 1 ® zapovedanimi prazniki, na prihodni Gospodov dan lepši P rl pravljala. Po cele ure je premolila v mali cerkvici sv. R u P er a ter je svojemu Bogu izročevala svoje serce; ali pa je šl* bližno farno cerkev, kjer je bil mašnik Gospodov in kjer J 6 tudi ona z vso pobožnostjo prejemala svete zakramente. Glej e ’ kako je sv. Notburga molila! Čez nekaj časa zve Notburga, da grofinja Otilija je smert ® 0 zbolela. Misel, da mlada gospa je morebiti kaj nevoljna na nj°> jo urno napoti v grad Rotenburg, kjer se je hudo bolna g o 3 P a prav ginljivo spravila ž njo. Glejte zopet tu preblago nje 110 serce! Ona je bila razžaljena in to po nedolžno, pa je vend‘ ir hitela k svoji sovražnici, ter jo je za zamero prosila; P 0111 te® bd se je, kakor da bi bila ona kaj kriva. Yse jej je bilo na ležeče, da je pripomogla rešiti dušo sovražnice svoje. To J 6 lep in dober post; to je bila prava miloščina. Otilija je umerla in Notburga gre nazaj k svojemu »° spodarju. Ysak dan je bila pobožniša, vsak dan je bila sve J Z molitevjo je vedno vnemala svoje pobožno življenje. Nuj in naj večkrat je premišljevala britko terpljenje Jezusa K rlk in nikoli ni mogla zadosti občudovati nezmerne ljubezni njG t a eri) Edina ta misel: „ Jezus me je toliko ljubil, da je za me u ,n pre¬ jo je večkrat do solz ganila. Kolikor več je preterpeti m " stati morala, toliko bolj je bila vesela, da iz ljubezni d° zusa kaj terpeti more. Yse jo je opomnilo na terpljeuj 6 595 stusovo. Ako je videla verv, ali kaki žebelj, že je mislila na Jezusove muke; posebno jo je na to opominjal lesen križ, ki j® bil na polju postavljen. Kedar koli je memo tega križa šla, Vse lej je pokleknila in nekoliko pomolila. Vse presunjeno pa je bilo njeno serce v ljubezni do Jezusa, kedar je bila pri daritvi sveie aia še, ali kedar je pristopila k svetemu obhajilu. Taki dnevi so j y j bili zares prave veselice. Svojega dušnega veselja, svojega ^trajnega tolažila ne bila bi dala za vse veselje tega sveta, ^ a da je tudi hodila na Božjo pot, na nek visok hrib, kjer je bil samostan pobožnih Benediktinov. Poglejte zopet tu, kako je sv - Nvtburga molila. Kako Bogu dopadljivo je živela sveta Notburga, in kako P ri Jetna je bila Bogu njena obilna in pobožna molitev, pokazal Je % s čudežem. Neko saboto v času žetve je zazvonilo dela¬ vk Gospodar je silil, naj bi Notburga naprej žela. Ona pa P^vi; Ali ne veš, da sem si to izgovorila? Da se pa prepričaš, m °ja pogoja je pravična, naj to moj šerp pokaže. In sveta a vzdigne svoje nedolžne oči proti nebu, povzdigne visoko n'g Ser K *n gKj čudo! šerp v prostem zraku obvisi, v znam- ’ Da J se na stran položi ali obesi. Vsi pričujoči se začudijo, ] J° m zahvaljujejo Boga, ki je tako prečudno razodel svoje bdenje nad molitevjo služabnice svoje. Notburga pa prime ^ Se rp ter gre tiho v cerkvico sv. Ruperta in tam moli. Ves |,^ a ^ ra ^ u Henrikovem pa je zginila vsa sreča, je prošel agoslov Božji, kakor bi ga bila Notburga seboj odnesla. Henrik jo je zopet..prosil v službo. Sam je šel po je Vi ' Se "Javljala njegovi prošnji; šla je zopet v grad. Tam Ves r' d ^ u ba mati vsem ubogim, dober angelj celi hiši, v , Je Ce H družini, zlasti še gospodarju ter je njegove otroke a u Ho žje m lepo zrejala, Večkrat so jej hotli kaj polajšati; 596 ali ona ni pripustila, rekeč: Svetniki so se ojstro zatajevali! Jezus hoče, da nosimo vsak svoj križ za njim. Tako lepo je živela Notburga do osem in štiridesetega leta. In smertno je zbolela. Še zadnje ure je celi hiši dajala prelepe nauke; vsi so jokali okrog njene smertne postelje. 0 ,ia pa, okrepčana s sveto popotnico, je svoje oči proti nebu uperla, in podobo križanega Jezusa še enkrat poljubila in je umeri** Poglejte, ljubi moji kristjani! kaj ni bilo celo življenje te prelepe svetnice trojni prekrasni venec, spleten iz dobrih del, 12 molitve, posta in miloščine; in vsak teh trojnih vencev je ^ narejen iz neštevilnih, ljubeznjivih cvetlic pobožnosti, zatajevanj* in ljubezni. Nad sveto Notburgo, to prav vašo svetnico, vsa ^ lahko vidi, da molitev, post in miloščina so naj imenitniše del*) ktere koli kristjan storiti zamore, da vse dobro v sebi im*! 0 ’ in da človek ne more nič dobrega storiti, kar bi se k enem 11 ali drugemu teh dobrih del prišteti ne moglo. Prizadevajmo si tudi mi za te dobre dela. Molimo radi) molitev je hrana naši duši, je pripomoček zoper vsak o re ^’ postimo se, pritergujmo svojemu telesu, da nas ne pog 11 ^ 1 ’ bodimo usmiljeni ubogim in revnim, in usmiljenje bomo do segli. Amen. XLII. Keršanski nauk. 1. Smo li dolžni uh o g a j me dajati? _ 2 Kaj miloš^ 10 nam pomaga ? ' Celi svet je bogato polje, na kfcerem si lahko vsi mnog 0 nažanjemo za dolgo, neznano večnost. Vsak dan tu v tem 2 ‘ 1 " U e nji je predraga njiva Božja, ktero je modri Bog človeku od 597 0 ®, da jo, kot skerben hlapec, obdeljuje; kajti vsak človek je ^ Boga poklican delavec, v žetvo Grospodovo poslan. Dobre e a pa so tisto drago snopje, kterega nekdaj seboj v več- 0s ^ Ponesemo, da, kolikor si ga naberemo, tudi primerjeno Plačilo zanj prejmemo. Ob, da bi bili mi vsi pač pridni delavci v Gospodovi žetvi, da bi nikoli ne zamudili svojega dela, si Obirali z vso pridnostjo bogatega snopja — dobrih del, s kte- riIn ' bi si lahko kupili večne nebesa! Slišali pa smo že, da naj imenitniše dobra dela so: Mo- ^ ev post in miloščina. Od molitve ste bili na tanko podučeni, kader je bilo raz- J‘dP'; dI1 je keršanskega upanja. Povedano vam je bilo: Kaj je Dl °litev ? Kolikera je molitev? Slišali ste, da smo dolžni moliti j z, d\aj molimo? Tudi lastnosti molitve so nam bile razložene 11 kJ e , in kdaj moramo moliti? in kaj nam molitev daje ali j ^d Posta ste bili podučeni v tretji cerkveni zapovedi. Kaz- 026110 VaQ i je bilo? Kaj in kolikin je post? Kdo in zakaj se Postimo? k vam moram le še od tretjega naj imenitnišega do- j, b, kterega °^ e1 ; miloščino delo, kterega bi človek na svojo voljo storiti ali opustiti deliti je zapovedano, je naša dolžnost. 598 a) K temu nas veže natora sama. Kedar vidimo svojega bližnjega v velikem terpljenji, v nadlogah, v brhkostih ali r pomanjkanji, v serce se nam smili, neki notrajni glas n ain pravi: O da bi pač temu revežu pomagati, mu terpljenje P°' lajšati, ga nadloge in britkosti rešiti ali mu pomanjkanje P°' praviti zamogel! Večkrat nam celo solze stopijo v oči, ko v 1 ' dimo ptujo nesrečo, pa pomagati ne moremo, in tako z bližnji' 11 terpimo dušne britkosti, akoravno nas telesna nesreča njeg° va ne zadeva. To usmiljeno sočutje nam je prirojeno; Bog sa ® nam ga je vsadil v naše serce. Že majhno dete, ki se le ne ' koliko zavč, ima to sočutje. Ako oča kaznuje eno dete, k° 0 vsi drugi otroci jokali; prirojeno sočutje to stori. In zares sirov, hudoben in ves spriden bi moral biti človek, ki bi bil ne0 ^ čutljiv, kedar pogleda ptujo nesrečo. Tudi nevernikom je P rI rojeno to sočutje. Glejte hčer egiptovskega kralja Faraona. Zagledala je n,a košek med bičjem plavati. Ko ga jej dekla prinese in ga odP r ®’ zagleda v njem malo nedolžno dete, ki je jokalo. Smili se J 0 b za svojega ga vzame, v rejo ga da, in lepo zanj skerbi. 1° fantiček je bil toliko imenitni Mojzes. Kaj menite, ljubi P° sJ šavci! kaj je to neverno hčer k temu dobremu delu nagni ^ Nič ni vedela od pravega Boga, nič od Božjih resnic in ^ govih zapoved. Bati se je morala svojega grozovitnega m _ usmiljenega očeta, ki je dal strahovito zapoved, da so Izr ae J žene morale pomoriti vse svoje novo rojene fantiče. Grlejte? dete je bilo eno tistih nesrečnih Izraeljskih otrok; jokaloJ e ’^ o mali košek odpre; nevernici se je v serce smililo in v . » skerb ga je vzela. Mar ni bilo to lepo dejanje velika mil° ri Ako je pa ta neverna hči tako usmiljena bila, ako J e lala po natorni postavi, ravnala po nagibu svojega mileg 1 b kterega jej je Bog vsadil; koliko bolj smo dolžni delati p° 599 v Dotrajnem nagibu svojega serca še le mi, ki smo verni, ki f 1110 v svetih resnicah podučeni, ki vemo, da tudi ubogi in revni ravno tistega Očeta v nebesih, kakor mi, — ki vemo, srno vsi enako odkupljeni z drago kervijo našega Zveličarja da ^ e zusa Kristusa, --ki vemo, da smo med seboj vsi bratje in ^stre, da i mam0 YS j neumerjočo dušo, vsi 'enaki namen. Svojo usmiljenji nagnjeno natoro bi morali zatreti, ako bi v resnici Posebnim pomagati ne hotli, ako nam je to le mogoče. Saj še P 11 živali vidimo nekako sočutje; zlasti pri nekterih. _ P) Da smo res dolžni ubogajmo dajati, starim, onemoglim, res nično revnim, nadložnim ljudem pomagati; ubogim, ki si sami kruha več prislužiti niso v stanu, po svoji zmožnosti . S to nam zaterduje sveto pismo stare in nove zaveze. Bog Po Mojzesu rekel: „Ne bo se manjkalo ubozih e z e 1 i tvojega prebivanja; tora j ti zapo¬ diti 11 e na da odpiraš svojo roko svojemu potreb- u in ubozemu bratu." (V. Mojz. 15,11.) In modri S* ] 1 u lomon pravi; „Kdor se ubozega usmili, na obresti sodi Gospodu, in mu bo p o vernil." (Preg. 19, Je, kdor je usmiljen, Bogu posojuje in sicer za obilne a 16 °^ res ti! ker Bog ne vrača le, kar se revnemu podeli, Siri] " ^ Va *'k° P° ver h u da in mnogotero poverne. Modri (pri ’ ”^ OTe ko va miloščina je pri njem d °£ u ) kakor pečatnik; in človekovo rad o- 18 t r° S * v a r u j e , kakor punčico v očesu." (17, ”0 d H W s t ;ir t Tobija uči, svojega sina, mladega Tobija! s Vo ■ SV ° Jega premoženja dajaj miloščino, in * a ^ a obraza ne obračaj od nobenega siro¬ vk o A * • • K^kor p r e moreš, tako bodi usmiljen, p r j 1 m a ^ veliko, obilno dajaj; če imaš malo, Za devaj si, tudi malo rad podeliti , t • 600 Z lačnimi in potrebnimi jej svoj kruh, i n s svojim oblačili nage oblači." (4, 7, 8, 17.) T° Božji zapovedi so Izraelci odrajtovali desetino duhovnom; še p°' sebno desetino vsega poljskega pridelka in sadja so pa moral' na odločeni kraj znositi, da so ubogi po deželi prišli in 1° vzeli. Vsako sedmo leto pa zemlje niso smeli nič obdelovati- kajti bilo jim je sveto leto. In kar je zemlja sama rodila, bil° je ubogih. V novi zavezi je Jezus Kristus z besedo in s svojim zgL' dom posebno ljubezen in usmiljenje do bližnjega učil. Saj J e sedež svojega nebeškega Očeta zapustil le iz usmiljenja do fl aS ubozih grešnikov, ki smo v Božjem prekletstvu bili. Iz same£ a usmiljenja je prišel na to zemljo ter je naj huje terpljenje V re stal, da bi mi ne terpeli, na križu je umeri, da bi mi žive i- Kodarkoli je hodil tu po svetu, povsod je usmiljenje skazovat¬ na duši in na telesu ljudem dobrote delil, lačne nasitoval, ^ nike ozdravljal, nevedne učil, grešnike svaril; ja celo jokal se je nad njimi, ki se spreoberniti, poboljšati niso hotli. Tako n a ® je zgled zapustil, da bi tudi mi po svoji moči usmiljenja s 3 zovali. In ne le da je sam ubogim tolike dobrote delil, 1 nam zavkazuje po aposteljnih svojih: „Dajte ubogaj 111 ' klad Storite si mošnje, ktere se ne starajo; za kteri ne m ine v nebesih, kamur se tat ne P ri¬ bi i ž a, in k t e r e g a molj ne razjeda." (Luk. 12 33 .) S temi besedami nam pravi: Dajte denar v nebesa na o ,brest'- namreč z miloščino in dobrodelnostjo in ne bote nikdar zg 3 ne istine (kapitala) ne obresti. In še pravi Kristus: bil' K>d er gostovanje napraviš, povabi uboge, h r o 111 e ’ kruljeve in slepe." (Luk. 14,13.) Zakaj tako 1 Te" a pove sv. Krizostom, rekoč: „Ako ubožca vabiš, imaš ® dolžnika; in kolikor manjši je tvoj brat, tolikanj gotovši P 1 601 ^ fijem Kristus k tebi, ter te obišče. Pa praviš, revež je ne- ' erj 'n umazan. Le umij ga, iu k sebi ga posadi. Ako ima llttl ' lZano obleko, daj mu čedno. Ako ga nočeš k sebi vzeti, ^ £ a pri služabnikih; in ako ga celo nočeš pri sebi imeti, ^ Ji mu vsaj od svoje mize." Ta svet Jezusov je spolnoval j^ei^ re & or , ki je dostikrat po dvanajst ubogih pri svoji mizi r ev/ ^ V ' Ludvik, francoski kralj, je vsak dan po sto in dvajset ze v nasitoval, o praznikih pa po dve sto. Dostikrat jim je S ‘«sel ta noge milj Znano vam J e ’ kako so ^posteljni za uboge skerbeli. Lo- jmel' S0 ne ' e ne b e škega kruha, svete zveiičanske resnice; sta]o So * U( ii posebno skerb za njih telesni živež. In ko je po- ^oij/^' 10 u ^ oz 'j 1 veliko, da niso mogli sami vsemu kaj, so iiovi- Se< ^ em bogaboječih, pravičnih mož, ktere so diakone ime- D I iLl ffllVl n/N _... . * ^eljni aVe j Mojemu Ui tem so skerb za uboge izročili. In zato so tudi apo- svojih pismih miloščino priporočevali. Tako piše sv. *a P o v < ljubemu Timoteju: „B o g a t i m tega sveta ^rih e ^*** na J dobro delajo, bogatčvdo- T'i m ^ e 1 ih, radi dajejo in z d r u g i m i d e 1 č.“ (I. Prav' ’ Sv. Janez, ta lepi učenec svete ljubezni, !iim ’ ^ a ’ ^dor nima usmiljenja do svojega bližnjega in potreb- d r/ noče j iudi nobene ljubezni do Boga nima. lna premoženje tega sveta, pravi, in vidi dor i j !r ° e Pred s v°j e - s b a brata, daje v potrebi, in zapre svoje njim; kako prebiva 1 j u b e z e n Božja (I- Jan. 3, 17.) In zares! kdor ne ljubi svojega , a J e m.“ hrata u a . Tak re ^ a ^ a, k° ho on,.ljubil Boga, kterega ne vidi? dolžni da vsi spoznate, da ubogajme deliti, smo a J pa še pomislimo: • Ka j na: d M im 0 ali m pa pomaga, ako ubogim radi Ker ^uski 1 ubogajme dajemo? nauk V. p. n. 39 602 Nekoliko ste že zdaj slišali, da nam miloščina veliko ko¬ risti. še bolj bote pa njene koristi prepričani, ako z menoj P°( mislite, da miloščina nam daje dvojni dobiček : a) t e 1 e s d 1 ali časni, in b) dušni ali večni dobiček. a) Miloščina nam časno premoženje ohrani in mu° žl ' Modri Salomon pravi: »Kdor ubogim daje, ne bo © u . y i D pomanjkovalo; kdor pa prošnika zanieuj > terpel bo pomanjkanje." (Preg. 28, 27.) Nobe« a stvar nam naše časne sreče tako ne zagotovi, kakor dela l) u bežni, kakor miloščina. Dobrotljivost je gotov pripomoček, u obogatimo. Dobrotljivemu se bo v rokah množil kruh, kteKV deli. Previdnost Božja prečudno podpira nje, ki svojih rok ul )0 gim ne zatisnejo. Ako svoje bogastvo v naročje ubozih polo 541 *’ zmiraj boš v obilnosti imel, pravi nek cerkven učenik. Kolik 0 daš, toliko boš zopet prejel; ti boš kakor studenec, iz ktei c =>‘ se vedno zajema in vendar nikdar ne vsahne. « Jezu s To s te erV® »Dajte in se vam bo dalo," pravi Kristus (Luk. 6, 38.): K tem besedam pravi nek moder mož: „ dve neločivne sestri. Kjer je ena je tudi druga; kjer p a P 01 , ni, tudi druga zbeži." In skušnja nas uči, kdor rad ^ deli, nikdar pomanjkanja ne terpi. Aleksandriuski škof, s . Janez, je vse med uboge razdelil, kar je le imel; P a 2tt1 ^j je zadosti imel; tako da je v svoji dobrotljivosti rekel-' » Bog! bova videla, kdo bo prej jenjal, ti mi časne dobrot® jati, ali jaz, jih med uboge deliti." Slišali ste že tisto P r '^ m nekega samostana, kjer so prav veliko ubogim delili- K 11 . J)0 pa je drugi sprednik ali gvardjan, ki je pa tudi vstavil. Ali kmalo je tudi menihom zmanjkovati jelo. $V re ^ se je to čudno zdelo, ker je bil dober in skerben )U ^ gospodar. Nek dan tarna, da si samostan ne more nič P 01 1 ell da celo boža; in stari brat pravi spredniku: „Odk aJ 603 ^°' 3er brat zapustil samostan, je vidno slabeje." Sprednik urno b°Praša, kdo bi bil ta brat, ki bi bil blagoslov odnesel od sa- ^ 0s tana. In starček pravi: „Temu brata se je reklo: Dativus." 0 l e ) dajte. In zopet so začeli ubogim deliti, pa so tudi sami °Pe^ vsega potrebnega imeli. Miloščina nam pridobi zdravje in druge telesne potrebe, 1 a, g o r mu, kdor se spominja ubozega in Potrebnega, poje kraljevi prerok; njega bo Gospod . e N1 i hudi dan . . . in ga pri življenji ohrani 111 n a zemlji osrečuje." (Ps. 40, 23.) In sv. Frančišek ezi pravi : „Že v tem življenji bo občutil vsak obilno korist SVede miloščine, na bogastvu, na zdravji in tudi drugod." Po s P r ičevanji svetega pisma je miloščina celo mertve k življenju 1 )la. y dejanji apostoljskem se bere, da je živela v mestu s °P. e Pobožna kristjana Tabita. Veliko dobrega je storila mestu je bila naj veča dobrotnica ubogim Ogloma pa zboli in umerje. Njeno truplo so za pogreb pri m v revnim. Pravljali m v zgorni hiši izpostavili. Slišali so pa ondotni krist- je apostelj Peter, v bližnjem mestu Lida, kjer je na Jani kj. ^ d v S ! anci - Ko pride do hiše, zdajci ga peljejo v gorno hišo, So Je me vtva žena ležala. Prišle so pa vse vdove mestne, ter kter e - 6 ^ ra ’ J e stal P red mertvo, kazale so mu oblačila, J e Tabita sama napravila. „Bila nam je dobra mati, o hi ginjeno dejo: »Le vzemi; štiri so tvoji, še- 1 Pa materni, in dokler ne boš velik, plačeval bom jaz vajuo aa J e mnino. u 1* a ^° dobro serce je imel tudi Bavarski kralj Maksimilijan. Hiia ^ b°dil pri prosto oblečen po svojem mestu, da bi nepo- lož ej zvedel in sam videl, kaj potrebujejo podložni nje- ^uek dan tako gre po oski ulici, pride mu nasproti p r j 1 ^ tQe t, ki je peljal celi voz derv. Kmetu še na misel ne Prav ' ^ P r 'P ros ^° oblečeni gospod bi zamogel kralj biti, mu er ^ U P dam.“ Kralj se prijazno uasmehlja in vpraša kmeta, to malenkost imeti? „Tri goldinarje," pravi kmet. dob ^ omače okliče: »Gospod, kupiti derv, vam jih prav ^j hoče v ]£ .. lai m malenkost ime rj a f kmetu, kolikor je cenil, in kmet čaka, kam mu bo y l a h ukazal. Y tem trenutku pride revna žena z detetom jo p! rnerao - Kralj, kterega tudi žena ni poznala, vpraša bilo" ^ ne hh 0 treba voza derv? »Meni se zdi, da bi mi huba, niu pravi, ali celi voz jih še nikoli nisem imela; 614 le polence si ubogi ljudje kupiti zamoremo." „No, reče kralj kmetu, tej ženi peljite derva;" k ženi paseoberne, jej pomoli še en tolar in pravi: „To bo pa za sekača." In urno se kralj naprej poda. Kmet in žena začudeno gledata za njin£ Še bolj pa sta se čudila, ko sta zvedela, da ta gospod je sam kralj) kar so jima povedali ljudje, ki so pri svojih oknih stali in gb" dali to kupčijo, in so kralja spoznali. Tako tudi vi, ljubi moji! kedar ubogajme delite, dajajt 0 iz dobrega serca. Naj manjši dar ima zasluženje, ako pride dobrega serca; nasproti pa tudi naj veči dar pri Bogu nič ,ie velja, ako ni podeljen z dobrim sercem. Zato pravi po P raVlC1 sv. Izidor: »Nekteri z velikim le malo dajo, drugi pa z malim veliko. “ c) Mi moramo ubogajme deliti po zmožnosti, 1° J e ’ po svojem premoženju. „Daj kolikor dati premoreš, pravi s v- Krizostom. Ako le vinar imaš, kupi si nebesa ž njim; ne ka kor da bi bile nebesa tako dober kup; ampak ker je Bog i^ 0 ljubeznjiv. Ako pa še vinarja ne premoreš, daj en kozarec hladne vode. Kajti Kristus pravi: „Kdor koli da piti kom teh najmanjših kozarec merzle vode v i učenca, resnično vam povem, ne bo z g u ni e n n bi 1 slišal') bodi če d P°' Več svojega plačila." (Mat. 10, 42.) In kar ste že kako pravi Tobija: »Kakor premoreš, tako usmiljen. Ako imaš veliko, obilno dajaj) imaš malo, si prizadevaj,- tudi malo ra deliti." (Tob. 4, 8, 9.) Lepo piše o tem sv. Ambrož: » velja denarček ubozega kakor zlati cekin bogatinca. Kaj* 1 na tem ležeče, koliko kdo da, ampak koliko mu še oS ^. Nobeden več ne da kakor on, kteremu nič ne ostane. Kaj se bahaš bogatinec v primeri z ubogim? In ako si z zlatom ložen in se drago oblačilo za tebo vleče, mar tirjaš zato 615 časti, ter si ubozega v miloščini prekosil ? Tudi reke prestopijo SV() J e drogove, ki preveč vode imajo; ali prijetniši je požirek vode 12 Dialeg| studenca. Tudi mošt se peni, kedar kisa; ali kar čez |' f;r2e ’ na to kmet ne porajta dosti. Ne, kar v preobilnosti ver- 2e 5, ampak kar v ljubezni pripomoreš, to ima veljavo." V tem pa, ljubi moji! se marsikdo pregreši. Marsikdo bi ' lko kaj več ubogajme dal, pa svoje premoženje rajši potrati 2a Nepotrebne, celo pregrešne reči. Marsikdo si napravlja pre¬ letno obleko, po šegi spačenega sveta, tudi čez svoj stan; drugi ?° nepotrebnem zadega v preobilni, svojemu stanu predragi jedi 1,1 Pijači, ali v pregrešni igri in posvetnem kratkočasil, da mu 2a uboge nič ne ostane, da se za nje ne zmeni. d) Naša miloščina mora biti zedinjena z m o 1 i t e v j o 11 s p o s t o m. „Grlej, pravi sv. Krizostom , celo molitev in p0st s tn brez veljave, ako ni miloščine zraven. Post ne more Sam v nebesa, ako ga njegova sestra miloščina ne spremi. Tako 6 miloščina peruta naši molitvi; in ako ubogim nič ne poddjg^ tvoja mo ]it e v se na kviško povzdigniti ne more. Tesno ‘ hijene in zvezane morate biti obedve; kakor je povedal an- b ' c ’i Korneliju: „Tvoje molitve in tvoje miloščine 0 P r 1 š 1 e v spomin pred Bogom." (ap. dej. 10, 4.) Kar si človek sam sebi priterga. to je naj bolja miloščina. »Postiti »Kj, se je pač zares dobro delo," je dejal nek puščavnik. pravi drugi, delati je brez primere bolje." Tretji pa pri- »Miloščina je naj bolja, ako se postite in delate, da imate k ‘J dajati." ' Ben ^ eiem 0( ^ premožnega, ..slavnega moža, ki mu je bilo ime ta ^t, to je po naše „blaženi." Po vsi pravici se mu je rekl °i kajti mili Bog ga je bogato blagoslovil; tudi ves §a je čislal in mu blagre dajal; pa tudi on je vsacemu 0)or > domačim in ptujcu, zlasti pa revnim in ubogim. 616 Poslušajte kako je delal, da je bil zares preblažen mož. Ak° je v družbi svojih prijatelov preživel srečen dan in se ž njim 1 pošteno razveseljeval, podal se je na večer v svojo kamerco m si je mislil: „Veliko njih je, ki tako veselega dne niso imeh in kaj, ko bi bil jaz povabil še enkrat toliko prijatelov?* kolikor je potrošil za svojo veselico, odštel je in položil v skri' nico, ktero je imenoval „Božjo skrinico." Ako je zvedel, da J e kdo pogorel, rad mu je pomagal; potem pa pregledal svoje poslopje, pa je šel v svojo kamerco in si je mislil: „Vse moje pohištvo je terdno in nepoškodovano." In zopet je nekaj ver- gel v »Božjo skri nico." Tako je delal, ako je slišal, da je kje toča ali povodenj ali kaka druga uima veliko škodo napravila, in vselej je kaj priložil v „Božjo skrinico.“ Ako je kupil vina ali kaj hišnega orodja, vendar zmerno, za potrebno ali tudi za pošteno veselico; šel je le zopet v svojo kamerco in si je mislil • „ Grl e j, to ali to si si usmilil, svoje imetje si pomnožil.* zopet je kaj pridjal v „Božjo skrinico.“ Tako je delal vse svoje življenje. Čas njegove smerti je pa le tudi prišel; ali kako so tarnali in jokali ubogi, vdove in sirote in so upili: »Kdo se bo nas usmilil, ko bo nas Benedikt zapustil?" On pa jih J e tolažil, rekoč: »Dober oča skerbi za svoje otroke, da se jim dobro godi tudi potem, ko njega več ni. Vzemite Božjo skrinico 0 vsem, kar je v nji; kajti ubozih, vdov in sirot je; delite iz nje, pa modro jo oskerbljujte." In potem je umeri. Njegovo nril° ščino pa so reveži še dolgo za njim vživali. Vendar moramo ubogajme deliti le od svojega premoženja- Tega nas uči sveto pismo in tudi cerkveni učeniki to zahtevaj 0, Cahej je rekel Gospodu: „G 1 e j, Gospod! polovi 0 0 svojega blaga dam ubogi m.“ (Luk. 19, 8.) ^ toraj delil le svoje premoženje med uboge. Tudi Job je s sV ° jim premoženjem ubogim pomagal. Nagi siromak se mu j e ' ,A 617 . Va *il za kožo, s ktero je ogernil njegov život, da se je ogrel, »Ml ogret s kožami mojih o v e c." (Job. 31, 20.) n sv - Bernard pravi: „S svojim premoženjem podpiraj uboge, Pa s p tujim." Ako bi kdo med uboge delil, kar je prigo- ali kako drugače po krivici si prisvojil, bi to ne bila |‘°bena miloščina, njemu ne v zveličanje; kajti do krivičnega a &a nima nobene pravice. Zato pravi sveti Duh po modrem lra M: „Kdor od krivičnega blaga daruje^ M e gov d ar j e omadežan . . .Darovi hudobnežev a J vi š e m u ne dopadejo, in se tudi ne ozira 51 a darove krivičnih, in tudi zavoljo obil- 0s ti darov jim ne bo odpustil grehov. Kdor ^ ^ r u j e dar od blaga revežev, je kakor tisti, 2 2 a k o 1 j e sinu pred očetovimi očmi." (Sir. 34, k To je zadosti očitno, kako Bogu nič ne dopade, kar 0 Ptujega daruje. Zato pravi sv. Gregor: „V zaderge hudi- . e padejo, kteri od ptujega blaga ubogajme dajejo. “ Gotovo Je tor aj, da ni prav, ako kdo na posodo jemlje, dolgove na- V ‘M pa jih ne poverne, ali staršem ali gospodarjem jemlje, 1 druge goljufuje ali dere, da zamore ubogajme dajati, da s revežem pomaga. Taka miloščina je gnjusoba v očeh p , e ) Pri delenji miloščine moramo pa tudi modro ravnati, opravljeni moramo biti, vsakemu dobro storiti, naj bo naš jatel ali sovražnik, ako je potreben in vreden. Ali vendar ne j e m ° 2 miloščino podpirati lenuhov, mladih, terdnih ljudi, ki j en °M pasejo in delati nočejo; kajti tako bi le nerodneže 2a mkerneže gojili. Zato moramo z modrostjo delati, kedar ‘čmo delimo. Resnično revnega ne smemo prezreti, pa ne- ' !QlJe ga tudi ne smemo tako podpirati, da bi mu več škodo- °> kakor koristilo. Keršanski nauk V. p. Ii, 40 L 618 Uboga žena je hotla cesarja Ferdinanda nekaj prositi) njegov hišnik pa jo je odvernil. Ko je pa cesar to zvedel, rekel je: „Ako mi ne bomo poslušali ubogih, ki nam tožijo svoj 0 revščino, tudi Bog nas uslišal ne bo, ko bomo mi njemu tožil' svoje nadloge." Kakor pa resnično ubogih preslišati ne smemo, tako P 1 ' nevrednih tudi v njihovi lenobi podpirati ne smemo. Vsake®" beraču brez razločka toraj ubogajme deliti ni treba; nektere ® 11 bi naš dar več škodoval kakor koristil. Na Talijanskem je Živel mlad, čverst človek, Klavdij se mu je reklo, ki se je zg°^ beraške palice poprijel. Na voglu neke cerkve je slonel vs^ dan ves umazan in raztergan, ter je s kislim obrazom se p aC in memogredoče za miloščino nadlegoval. Nek dan gre ® eUl ° njega gospod Anzelm, bogat in pošten mož, in Klavdij za&' e svojo plašarsko godbo: „ Usmilite se reveža, dajte mu ubogaj " 10 za Božjo voljo!" Anzelm stopi pred njega, vpre svoje *resnob"° oči vanj, ter ga meri od noge do glave; poslednjič pa resno !® 0 pravi: „Meni se zdi, ta si ti zdrav in terden; zakaj P a delaš? Tudi moj oča so bili ubogi, pa učili so me rokodelstva in me priganjali k delu. Pojdi in tudi ti se dela loti; svet ti bo več koristil, kakor moja miloščina; kajti pridni m° . Klavdij P o1}eS1 dobr 0 si prisluži svoj kruh, lenuh ga pa le krade." svoje oči in premišljuje te resnobne besede, ki so ga niti duha niti zadele. In ni ga bilo več na voglu; bilo po njem. Čez več let pride gosp. Anzelm po svojih opra v stop' v za- v mesto Bergamo ter prenoči v neki gostivnici. Ko pa hišo, sreča človeka, ki ga prijazno pozdravi ter po ’ meD V je kliče, kterega pa Anzelm nikakor poznati ni mogel. Kl aV .. bil; in sam se razodene ter pravi: „Jaz sem tisti K a kteremu ste dober svet dali; in ker sem vas ubogal, svojo srečo. Ker nisem znal nobenega rokodelstva, sem se 619 Ivanja lotil. Gospod, kteremu sem služil, je spoznal mojo dobro I^J° in mojo poštenost, in dal mi je malo pristavo v najem. obr o sem jo oskerboval, njemu in sebi v korist, da sem si oliko pridobil, da sem tudi večo pristavo v najem prevzel. In 2 imam tu svoj, če tudi ne velik, vendar oskerbljen videm z Vso potrebno živino in zraven imam tudi gostivnico. Oženil sem gg . T> ’ m S mi je dal več otrok, ktere, kolikor premorem, lepo U ter imam upanje, da jim bom enkrat zapustil pošteno Robljeno in dostojno premoženje, in kar je še več vredno, r ° ime, izurnost in veselje do dela. Vse to pa se moram valiti vašemu svetu, gospod Anzelm. Zato svojim svatom ve- ra ^ P r avim: „D o b e r svet je več vreden, kakor eli ko denarjev/ 2. Zato še drugo vprašanje: Komu moramo ubo- dajati? Vsem ubogim, ki naše pomoči potrebujejo, vselej pomagati 0 v stanu. Zatoraj moramo vedeti, po kteri versti moramo ^^ino deliti? y a ) V pervi versti so ubogi, ktere v svoji ž 1 a h t i, w ° ^ u i ln a m o. Tem smo dolžni naj poprej pomagati. Pred drugi m rad moramo skerbeti za svoje starše; kajti ž njimi smo v * ,le Jši zvezi. Jezus Kristus je ljubil vse uboge in revne; Jačtie' k °magal vsem nadložnim; celo čudeže je delal, da je p a • 1 . lasi ^l» ali kaj druzega dobrega storil. Naj večo skerb lj etl ji lme ^ za svojo mater. Še na križu, v naj hujšem terp- D aj |. 1 n ' pozabil, ampak izročil jo je sv. Janezu, svojemu jo Y . ezn Jivšemu učencu, ter mu naročil, naj za njo skerbi, ^gati a - in Van te ! - Tako sm0 tu di mi dolžni naj poprej po- P°sr lema | V0 ^ m sta ršem, ako naše pomoči potrebuje, da bomo d 1 z Sted Jezusov in dopolnovali voljo Božjo. 40 * 620 Kako gerdo in nehvaležno ravnajo otroci, ki se slepijo % nespametnim izgovorom, kakor da bi dolžni ne bili pomagaj svojim oslabelim staršem, ki jim niso nič premoženja zapustili • Marsikteri gerdo pravi: Jaz nimam nič od svojih staršev > zgodaj sem moral iti po svetu kruha iskat; starši so vse p°' gnali, druzega mi niso zapustili, kakor dolgove in raz ter ga ® 0 pohištvo. Nevredni otrok! rečem takemu gerdunu, ako bi t°^ to vse res bilo, da ti starši niso nič zapustili, ali da si ® svoje premoženje sam pridobil; vendar si dolžen, jih spoštova in jim pomagovati; zato ker so tvoji starši, in to Bog veduje, ki ti je po njih življenje dal. — Ako pa pomisli’ koliko so s teboj opraviti imeli, preden so teizredili; akoP re misliš skerbi svoje matere, ki so veliko noči zavoljo tebe P re čuli; ako nočeš pozabiti, kako so tvoj oča noč in dan se h * 1 dili, da so ti potrebno hrano preskerbeli, ko si sam nisi m » čisto nič pridobiti; o potem si zares gerd nehvaležnik, ^^ stradaš, ki so se postarali. In, Bog pomagaj! poznal se® še poznam nališpane hčere, ki se košato ko čeber nosijo, ^ po gosposko šopirijo, mati pa raztergana kruha prosijo! enkrat taki nehvaležni šemi rekel Jezus, ki je tako lep 0 s ^ er za mater svojo? b) V drugi versti so domači, nam znani rev e Ž1» in n®" kterim smo dolžni poprej pomagati kakor drugim ptuji® - znanim; in sicer zato, ker domače poznamo in vemo 55,1 hove potrebe; ptuji pa nas tudi lahko goljufajo; kajti da® ^ našni je dosti potepuhov, ki se okoli vlačijo in pošten® ^ nadlegujejo, pa lažejo ter si nesreče prilastujejo, da dobrih ljudeh ubogajme dobijo. Zato je pač bolje, da P gamo raji in obilniši njim, kterih okoliščine dobro p° zD j c) Tudi s pobožnimi in poštenimi r e moramo imeti veče usmiljenje, kakor pa s hudobnimi : da J " 8 L 621 S] P^idneži spoznajo, kako pravičnost in čednost pobožnih čislamo, ^dobijo in pregreho zanikernih pa sovražimo in kaznujemo. pa. iz tega namena, da bi sami v se šli, svojo malopridnost spoznali in se vredne storili Božjega in tudi našega usmiljenja. 011 d ar tudi hudobnim ne smemo odreči popolnoma svoje po- kajti vsacega človeka moramo ljubiti, le pregreho nje- govo moramo sovražiti. Saj ako je kdo zavoljo svoje razuzda- B ° s ^i in zapravljivosti našega usmiljenja tudi nevreden; je pa Ve udar zavoljo svoje nadloge in reve ga potreben. d) Tudi moramo poprej pomagati tistim, ki so v v e č i > v veči potrebi, kakor drugi; ali ki si sami res Pomagati ne morejo. Tako poprej hišnim siromakom, ki se sra- | nu J e j° od hiše do hiše ubogajme prositi, kakor onim, ki vedno facijo in vse staknejo. Poprej bolnim in zapuščenim, kakor | IIn > ki lahko delajo in si še kaj sami prislužiti zamorejo. as ti so našega usmiljenja potrebni, ktere je zadela nenadama a nesreča ali bolni reveži, kteri nobenega svojega nimajo, 1 hi mu postreči zamogel. Naj vam zdaj še na kratko v misel vzamem: Naj so pa ubogi storiti dolžni? . a ) Ubogi ali reveži, dokler so zdravi in pri moči, naj ff 110 delajo, kar premorejo, kar vejo in znajo, da si sami j 6 )110 hrano prislužijo. Še le, ako si sami potrebnega živeža potrebne obleke prislužiti niso v stanu, smejo ubogajme j 1 ’> sm ejo miloščino prejemati. Kdor pa delati noče, pa lahko, se j e j e j z j eno j }e b era gk e palice poprijel, ker je ložej be- kak 1? terC *° ’ mu 1,6 hi u h še , da se okoli potepa, d e j a p ^ se P 0 til, tak pa miloščine ni vreden. „Kdor noče naj tudi ne je.“ Lenuh in postopač, ki bi rad le od y v druzih se pasel, je pravi tat, ki potrebnim revežem mi¬ lno odjemi je, je pravi goljuf, ki za dar ogoljufa marsikoga, 622 ki je ubožniši, revniši in bolj potreben, kakor je on. Taki®) ki tako delajo, bo miloščina neznano težka; jim bo na P 0 *- 1 hodila. b) Drugič morajo ubogi prejete darove prav in v dobro obračati, tako da se ž njimi po pameti preživijo. Grozno sep ! 1 pregrešč, zlasti tisti plašarji, kterim se je beraška palica P rl ' rastla in kar sprosijo ali skoledujejo, pa zapijejo ali se s P re ' dragimi jedmi gostijo, ali celo zaigrajo in v loterijo znosijo- Tudi takim rečem, da jim bo nabrana mavha enkrat presedala in jih grozno težila. c) Ubogi morajo svojim dobrotnikom hvaležni biti; ^ ar bo tudi njim samim v dobiček; kajti hvaležnost nam vrata odperte derži, nehvaležnost pa jih zapre, da se težko kdaj več odprejo. Svojo hvaležnost bodo pa naj bolj skazali, ako p re J e | ,e dobrote v dobro obračajo, za svoje dobrotnike pa molijo, in Boga prosijo, da bi jih z vsem potrebnim obdaroval, da bi J 11 ® gnado dal, sveto živeti, njih premoženje pomnožil, jih P re vsemi nesrečami obvaroval in jim dodelil in ohranil vedno usnn ljeno serce do ubozih. — Tako toraj preljubi moji in predragi! bodite usmiljeni do ubogih in usmiljenje hote dosegli. Vaša radodarnost, vaša do brotljivost pa naj objema vse ljudi. Vse pravim; ne le nekteiih) ne le enega ali dveh ali treh, ampak vse ljudi; saj tudi Kri stus ni terpel le za svete, ampak on je bil pribit na križ 50 grešnike in hudodelnike in nam vsem je zaslužil večno /jlV Ijenje s svojim britkim terpljenjem. Saj tudi Bog daje solncu sijati in dež iti iu vse, kar zemlja rodi, ne le svetim; ain P. f . on, ki da solncu izhajati čez dobre iu hudobne, ki da dež 1 čez pravične in krivične, je razdelil med vse svoje darove, tako tudi hoče, da se raztegne naša miloščina, naša ljubezen naše poterpljenje čez vse ljudi. Enkrat nam bo vsaki dar sto 623 P°vernjen; kajti dobro je, Gospoda posojevati. „S o d b a brez u s m i 1 j e n j a (pa bo) tistemu, kteri ne dela usmi- * j e a j a; usmiljenje pa povzdiguje pri sodbi." (Jak. 2, 13.) Zato še enkrat zakličem: »Delajte si pri¬ lile s krivičnim mamonom, da vas, kedar °bnemagate, vzamejo v večne prebivališa. u (^uk. 16, 9 .) Amen. XLIV. Keršanskl nauk. B. Telesne dobre dela usmiljenja. Kdo opravlja telesne dobre dela usmiljenja? ^ Sv. Frančišek Salezijan, ta imenitni cerkveni učenik, od ^ l e ga vam večkrat kaj v misel vzamem, lepo piše od milo- lne , od ktere sem vam danes teden govoril. On takole pravi: * 0 J e rodovitno, kar se seje v zemljo; kako neskončno bolj 0Vl li0 še le to, kar se po ubožnih rokah seje v nebesih! j 6 v tem življenji, se čuti velik dobiček svete miloščine, 11 v premoženji, na zdravji ali v druzih okoliščinah. K rasti B i^ e Prožnosti pa je posebno dobro, miloščino deliti z last- s lo v 1 r °^mi. Ni j e stvari, ktera bi nam več časnega blago- , a P ri< iobila, kakor je miloščina. O kako sveto in bogato je ožciiije, ktero miloščina napravlja!" ■^olikina pa je miloščina? j 0 >,. Nikine so potrebe človeške revščine, tolikera je tudi mi- v «ak( la ", ^ ove ‘k pa ima dušo in telo; in duša in telo imata sr ečeii SV ° Je POtret)e ’ kfcer ‘ m se mora postreči, da bo človek Se rčno' ,^° r bližnjega zavoljo Boga, v resnici ljubi, bo tudi 0 da se bližnjemu dobro godi, da bo, kolikor je tu 624 na zemlji mogoče, tudi zares srečen; zato mu pa tudi v vseh potrebah rad na pomoč priteče. Sv. Avguštin pravi: „Velik 0 verst je miloščine; in ako pomagamo drugim, pomagano bo tudi nam. Ni toraj milostljiv le on, ki lačne nasituje, žejne napaja, nage oblači, popotne sprejemlje, begoče skriva, bolne in jetnike obiskuje, vjete odkupuje, slabe okrepčuje, slepe vodi, hirajoč 0 zdravi, zmotene svari in na pravo pot vodi, dvomljivim p raf svetuje, in sploh vsacemu v potrebi pomaga; ampak miloščm 0 tudi deli, ki razžalniku odpusti, ki s šibo strahuje, boljša njeg a ; do kterega oblast ima, ga s strahovanjem berzda, pa pozab 1 greh, s kterim je razžaljen bil, ali moli, da bi mu odpuščen 0 bilo ne le, kar on odpusti ali za kar prosi, ampak tudi to, kar on kaznuje; tudi tak deli miloščino, ker usmilj eD J e skazuje. a In tako so dela usmiljenja, s kterimi svojemu bližnjem 11 pomagati zamoremo, dvojne, telesne in dušne. Ako bližnjem 11 dobrote skazujemo, ktere zadevajo njegovo telo, so to telesne dobre dela; zadeva pa naše dobro delo njegovo dušo, je de usmiljenja dušno. In od teh del usmiljenja vas bom zdaj u In sicer naj poprej od telesnih del usmiljenja. In ti so: 1. Lačne nasitovati. 2. Žejne napajati. 3. Popotnike sprejemati. 4. Nage oblačiti. 5. Bolnike obiskovati. 6. Jetnike reševati. 7. Merličepokopovati. Pervih šesterih telesnih dobrih del omenja naš Zve ^ Jezus Kristus, kedar prerokuje, kako bo on, sodnik mertvih, vesoljni sodnji dan pravične poplačal zavoljo tega, so njega samega v ubozih bližnjih nahranovali, napajali, P 625 ^°j° streho sprejemali, oblačili, ga v bolezni ali v ječi obis¬ ki in mu tako telesne dobre dela skazovali. Nasproti bo pa n vične ravno zato zavergel v peklensko brezno, ker teh dobrih tiso doprinašali. To vse sem vam, ni dolgo tega, v ker- a Qskem nauku, bolj obširno že povedal. Slišali ste takrat, da ZUs Kristus bo vse, kar mi bližnjemu dobrega storimo, sprejel, or da bi njemu samemu storili; pa bo tudi zarajtano in nam V dolg pripisano, kar dobrega bližnjemu ne storimo, ko bi lahko storili. . _ Od zadnjega telesnega dela usmiljenja pa beremo v Tobi- bukvah. Veliki angel Rafael je dejal staremu Tobiju: ’ e d ar si s solzami molil, in si mertvepo- P a v a 1, i n s i svoje kosilo popuščal, in si ^ertv 6 po dnevu v svoji hiši skrival, po noči a 3, pokopaval, nosil sem jaz tvojo molitev pred 0 s P o d a.“ (Tob. 12, 12.) gato ^ re ^ U * ) ’ 1110 J' poslušavci! vedite, da celi svet je lepo, bo- P°lje, na kterem si lahko vsi za svojo pravo domovino pokp^ Ve< " no ‘ s ^ Ye ^^° uažanjemo. Vsak človek pa je od Boga jj ail delavec, v žetvo Gospodovo poslan. Dobre dela usmi- Setti ^ a So P a tisto drago snopje, ktero nekdaj v večnost pone¬ si V- Y ečno življenje, svete nebesa. Oj, da hi nikdar' ^ VS * P r 'd n ' delavci v žetvi Gospodovi, da bi ja bliž • ne zamudili nobene priložnosti, kedarkoli zamoremo cerkve 11111 ^°^ re S a storiti! In zakaj to ? nas lepo opominja ^inja ^ U ^ eu 'k’ sv. Hildebert, ko pravi; »Gospod sam nas opo- š e j 3 ’ doprinašamo dela ljubezni in usmiljenja, dokler smo n ast ' IJ1V| tega življenja. Kajti bo čas pretekel in bo večnost 0 b ] a .’ K) za to prepozno. Tam ti nihče več ne poreče: m er]j . Glre vnega! kajti vsi se bodo svetili v obleki neu- s '■ Nihče ti tam ne poreče: Sprejmi p t u j e g a! 626 vsi bodo v svoji domovini. Nihče ti ne poreče: O b i š č i h o 1' nega! ker večno zdravje bo cvetelo. Nihče ti ne poreče ; Pokoplji mertvega! kajti smert bo v zmagi poginil 3, Zato tukaj delajmo dobro, kolikor zamoremo. Sejmo z vs0 skerbjo. In žetev naj bo prej ali poznej; saj ne bo jenjala ve' komaj ne.“ Naj lepši zgled, ki nas vnemati mora za vse te tudi usmiljenja, je Bog sam. On je, ki je svet vstvaril in ga 11 ( ohranja. Zares usmiljenega se nam kaže v vseh svojih delil 1. On n a s i t u j e 1 a č n e; na njegovo besedo nam zemlja r°^ vsakdanji kruh; na njegovi migljej dozorijo brezštevilni rodivn 1 in poživijivni sadovi vseh dreves; on nam pripravlja vsakdanj 0 potrebno hrano. On napaja žejne; na njegovo povelJ e šumljajo hladni studenci iz zemlje; on je vstvaril travo in zelj &a ’ ter je za nas ljudi v mleko spreminja. On oblači n a g 6 ’ on zapove, da rastejo lan in konoplje na polji, da ovce, tl germovje in drevje nosi volno, da mali červiček drago sV prede, da se mi oblačimo; on ukazuje, da veliko živine u aUl si sta ' obuvo. On nam daje stanovanje; kajti le on vstvaril les, kamenje in železo, ter nas uči, kako naj vimo iz tega svoje hiše. In jetnik, kterega debelo zid ^ loči vse človeške pomoči, mar nima v njem najboljšega P r jatela? tolažbi in pomoči njegovi se ne ustavijo niti . ze ^ vrata, niti temni zidovi. Tudi za bolnike skerbi; 11 ^ številnemu zeljšu je dal prečudno moč, ki bolezen odgnal ^ more. Le on nas reši tudi s m e r t i; le on , večen k 1 nam po tej smerti večno življenje dati zamore. To prelepo usmiljenje svoje nam mili Bog kaže v . Z ^y 0) Izraeljcev v stari zavezi. Bog je hranil Izraeljsko lJ ua ‘' ^ ko jim je v nerodovitni puščavi pošiljal vsakdanjo mano iz . g On je tudi ljudstvo napajal, ko je Mojzes na Božje P° 627 U . ar 'l s palico na terdo skalo, in hladivni studenc je privrel iz J* 6, On jih je o h 1 a č i 1, da se oblačila postarale niso. On Jun ' se je cedilo naleko in med. roko ko a r 0 v a,l grozovite smerti rrski peči j e obvaroval zvestega Daniela pred žrelom zdiv- Ja *h levov. ^ a kor nam kaže nebeški Oča, kako bodimo usmiljeni tudi ij’ ra di skazujino dobre dela svojemu bližnjemu; ravno nas pa tudi uči naš ljubi Zveličar Jezus Kristus ^°jim prelepim zgledom, ko je tukaj na zemlji bival med Veliko stotin lačnih je v puščavi nahranil z malo je J e v posestvo, v prebivališče dal obljubljeno deželo, On jih je s svojo mogočno rešil egiptovske s u ž n o s t i. On jih je ozdravil, So P^eni od strupenih kač nevarno bolni bili. On je o b- tri svete mladenče v ba- nami. kruhi; pa tudi še rib jim je dal. Kaj menite, zakaj' 1 * •*"** UU J I JJLL JO UOiJL. UlCIJ i-UOUlUUj ZiCiJVOJ S3J J1 HI Ijj ^ U la v obilnosti ostajalo. Naš Gospod je to zato storil, da nas s i le svojim zgledom podučil, da bi tudi mi ubogim ne po- koščeka suhega kruha ter jih tako nasitili, ampak da bi tudi k;il/ eV(,;, Kristusovih, ki je rekel: „M n o ž i c a se mi smili? v. ^ 8, 2.) si je sveta cerkev vedno prizadevala, človeštvu P 01 nadloge, ktere sploh revščino, uboštvo imenujemo. Ves sv°J že devetnajsto stoletje se skazuje ko dobra in skerbna m ’ 629 ^kdfir nikoli jej noben pošten človek očitati ne more, da bi ' a kdaj neobčutljiva, terda ali m er zla pri terpljenji ubozih in reTn >b; ampak z vso močjo si je prizadevala zlajševati nadloge, ^asti s tim, da je učila, nagovarjala in prosila premožne in gate, pa jih tako k usmiljenju nagibovala. Cerkev sama je Ua revna, uboga, s sv. Petrom mora reči: „Zlata in srebra jumam;* zato se je obernila k njim, ki so bogastvo, premo- 'faje imeli, ter jih je opominjevala, naj dobro delajo. In tako a še dan današni. Premožnim kaže, da prava vrednost časnih br °t je le v tem, da svoje imetje rabijo po Božji volji, da si 2 •Jeli svojega usmiljenja prikupčujejo večnih dobrot. Kajti ona Das uči, da v naj zaničljivišem beraču na potu spoznamo afroka Božjega, z drago kervijo Jezusovo odrešenega dediča ne- a e ga kraljestva, in zaterduje nam ne le ko svčt, ampak ko ^ Ve to dolžnost preimenitno zapoved: »Ljubi svojega bližnjega, 0r sam sebe!“ Ja, ako te dolžnosti ne spolnujemo, odpove Da iu celo delež v kraljestvu Jezusa Kristusa. Ja še več. V re- seg U nam ^ aže ne ^ e 'šk e & a Zveličarja samega, v -ubožčeku pro- e £a Odrešenika. Kdor pa teh njenih naukov poslušati, spol- ^ovati noge, temu proti in mu kaže grozovito sodbo, ktero bo ez usmiljenja izrekel Gospod čez terdoserčnega neusmiljneža. Ni pa zastonj učila in opominjevala skerbna mati, sveta a oligka cerkev. Na stotine jih je k milosti nagnila, pa na s j . ne uadložnim tolažilo in jim pomoč preskerbela. In kedar z gled CeT ^ eV SV0 J e S a pridobila, vselej in povsodi je naj lepši Bo,- ra, *°daniosti pokazovala. Kar ni potrebovala za službo in t° 1U n ^ ene služabnike, 'bilo je vse le ubozih in potrebnih; p o 0 r avnati je ona svojim škofom in mašnikom vedno, celo s Ploli Ven ih 2 ^ 0r 'i' priporočevala. In da so njeni mašniki vedno, Vsi skerbeli, da bi se, kolikor je le moč, ubogim in nad- 630 ložuim pomagalo, to prav dobro ve ves svet; da je postal celo pregovor: „Pod krivo palico je dobro stanovati.* Le zvesto me poslušajte, da bote vedeli in znali, zaM danešni lučnaki, zakaj danešni svet sveto katoliško cerkev tolik 0 čerti in černi. Cerkev je srednica med ubogimi in bogatin 11. Ona od bogatina prejemlje, pa revežu deli in tako oba z vezj 0 ljubezni edini, da med njima ne prihaja vedno veči prepad* da bogatina ne prevzame napuh in terdoserčnost, reveža pa ° e tlači nevoščljivost in serd. In kaj je zavoljo tega storila skerl® a cerkev ? Prevzela je s k e r b za uboge. Zato je posvetila diJ a ' kone, kteri so ljudem lomili kruli Božje besede, jim delili sr- zakramente, s kterimi okrepčani so svoje nadloge ložej p rena ’ šali; pa ravno ti dijakoni so skerbeli za vse potrebe ubozik- Napravila je sveta cerkev razne zavode, mnogotere pribežali^ in oskerbnišča za nadložne, ktere si je pa pozneje večidel d er žava prisvojila. Ta mila cerkvena skerb se razodeva posebno v njih, ki so njenega duha vsi prevzeti, in ti so svetniki. ^ vam le kaj malega v misel vzamem. Ko je tridesetletna vojska sedemnajstega stoletja pokonča in zaterla cele dežele, ter je njene prebivavce potisnila r tolik 0 nadlogo, v toliko revščino, da so, kakor pri Jeruzalemske 111 razdejanji, matere iz grozovitega glada klale svoje lastne otrok«? prišel je sv. mož Vincenci, ter je s svojo gorečo zgovornost 0 in s svojimi solzami toliko pripomogel, da je vso Lotringo let preživljal. Koliko delavcem so dajali pošten zaslužek ne , dan j i samostani! koliko so pa revežev preživljali, lačnih na ^ tovali, to ve le Bog sam. Take dobrote jim je pa hudobni s s tem povračeval, da je svoje dobrotnike černil in preg all J , Koliko samostanov je bilo končanih le po naši lepi d°® oVI ^ In to iz gole hudobije. Na Dunaju je bil na visokem 111 ' 631 Sa ®ostan Teatinarski imenovan. Menihi tega samostana niso imeli nič premoženja; še ubogajme niso smeli prositi. Čakali so, da jim je v keršanski ljubezni kdo kak dar prinesel ali poslal. vsak dan so bile odperte vrata. Kar so dobili, deli so na mizo in ubogi so z menihi vred obedovali. In kakor so delali ti me mhi, tako navadno vsi drugi samotarci. Saj so vsi samostani zidani le iz darov, ktere so dali usmiljeni verni Menihi beleži Pa tega sami za se nimajo; povsodi se ubogi in revni kujejo teh dobrot. Kjerkoli se je postavil kak samostan, y Se j e J je bil v velik blagoslov celi okolici tudi v časnem oziru, efiidel so se naselili menihi v pustem, nerodovitnem kraju, . So ljudje revno živeli. V kratkem pa je bilo vse preua- ' ,l0 ‘ mizo samostanov so se pozidale vasi in mesta in ljudje re frii bili. Okolica samostanska dalječ na okrog ni poznala 11 časov, ne revščine in pomanjkanja. Kjer pa dan današni ovij° kako fabriko, tam se hitro naseli in vgnjezdi vsaktera revi » cele Je nadloga. Dobroto samostansko so vživali ubogi in okolice; gotovo pomoč so imeli pri menihih. In ako ^ nadloga, so prišle slabe letine, je deželo zadela kaka P 0 \ vsele i so bili samostani pribežališča lačnim in potrebnim. P rav ' ci se deržavam očita v nebo vpijoča krivica, ki so S j j 111 tako dobre naredbe svete katoliške cerkve razrušile in ***** ,J jeno, ki je bilo toliko ubogim v korist, pri- > Kakošen blagostan, kakošno srečo so si s tem ropom ^1^ J jj A X * • nih 1 UCl l ,re žalostno posvetna zgodovina današnih nesreč- kfjgkek ° V ' ^sak revež je dobil pri samostanskih vratih vsaj kruha ; koliko bližnjih, revežev je bilo pa tudi s kuho Iirai > jenih! ^hovah* 1 ^' lka keršanskega usmiljenja je pa sveta cerkev na- ' a ^ u di vsem otrokom svojim, ter jih je zbirala v družbe, 632 ki so si postavili sveto nalogo, da so sberbeli za uboge in dru£ e nadložne. Tudi pri druzih priložnostih je sveta cerkev razodeva^ * 'o $6 svojo preblago skerb za uboge, ter svoje verne opominja ® vedno, naj so milostljivi ubogim. Po več krajih se o poglavij praznikih v cerkvi za uboge pobira, kakor na Božični dan ajj o veliki noči. Še umirajoče vabi, naj v svojih oporokah m ubozih ne pozabijo, da si tako milost večnega sodnika naklon# Koliko tacih pobožnih zavodov ima sveta cerkev, iz kteo obresti deli med uboge. Še danešne dni jih je mnogo olik 11 ' 0 vanih; akoravno jej je bilo veliko že krivično vzeto in hudob® 0 oropano. Ako tudi cerkev tem pobožnim zavodom svojega narja ni vložila; pa njen nauk, njen duh je vir, iz kter# tečejo ti preblagi studenci keršanske milosti. Pa tudi tu so P er ^ cerkveni služabniki, škofje in mašniki, ki so s svojim drugim vernim dejansko pokazali, kar so učili; kajti vek takih milih, dobrotnih naprav so duhovni vstanovili. b) Poglejmo še druge telesne dela usmiljenja. Kako s. ikerb k e, je imela od nekdaj sveta katoliška cerkev za p o p o b n 1 ^ za p t u j e! Kako huda, grozovita je bila popotnikom nevernimi narodi! Ako so bili popotniki od morske zagnjani na ptujo deželo, so bili oropani, celo slečeni- • še v sužnost prodani, glejte! sveta katoliška cerkev je bil®« ki Itim ^ 1 se je z vso mogočo skerbjo ustavljala tej goreči krivici- ^ papeži, Gregor sedmi, Paskal drugi, Honori drugi m sander drugi so si veliko prizadevali, da so, kolikor moč, vili tako gorečo krivico. Pa sveta cerkev se ni le vs * a takemu preganjanju popotnikov; ona je tudi učila vse verne, da so se ptujih usmilili, jih pod svojo streho spr e i e ® odp ra ' dj aIa svoj 0 jim po bratovsko postrezali. Iz te keršanske ljubezni J e veliko hiš, ja cele družbe, ktere so stregle ptujim P°P' VSI' otm iko®> 633 "J romarjem. Sv. Filip N eri je v Rimskem mestu po- ' _ veliko prenočišče, kjer je blizo do tisuč romarjev ol) enem 0 “1° hrano, kjer jih je do pet sto lahko prenočilo. Pa tudi ^ ^ r °marji, kterih je včasih v Rimu na dan do sedem tisuč ’ So prenočili večidel po samostanih. V nekterih svetih letih Im • ^°^ ožne družbe do štirikrat sto tisuč romarjev prehranile, -ni gospodje, knezi in poveljniki, škofje in kardinali, bratje 1 družb, so stregli ptujim romarjem; noge so jim umivali 1 Poljubovali. Ha VSem sve ^ u I e znan hnenitni samostan sv. Bernarda Vl sokem hribu Ceniš na Švicarskem, kjer pobožni menihi 1 zato izurjene pese imajo, ki sledijo ž njimi po nesrečnih vite 111 ^ ere zagrinjajo sneženi plazi, da jih rešijo grozo- če? r erti - ^daj trideset let so ti menihi v svojem samostanu preno ^t tisuč popotnikov po tri dni zastonj prehranili in l0 uli; zraven pa čez trinajst sto za prav majhno ^povračilo, ljudeh VeS ^ e ’ ? s čem? jih toliko prenočijo? Pri dobrih Prem - s P rosj j°, da ptujim postreči zamorejo. Imeli so tudi svoje jim fw Y • A ° . Popotni niso le tisti, ki romajo dalječ od svojega še bolj ptuji so oni, ki nimajo nobenega doma. In to te Posebno naš Zveličar Jezus Kristus, ko pravi: „Ptu- 2 5j - em ^ i 1, jim kajti ^ma iPisli še f^‘) Neverniki dopadli in ste me pod streho vzeli." (Mat. so proč metali, morili svoje rejenčke, ako teg rj j]^'j uu nis °- Glejte! za take uboge stvarce Božje se je po- Ce *kvenih°^ 8 ^ er ^ }na ma, k' > sveta katoliška cerkev. V svojih človeško Zb ° rih se J e 7 vs0 močjo vzdigovala zoper tako ne- da je tudi deržave naklonila, da so se temu Pri cerkvenih vrat : h b- .um je postavila shrambe, kamor so „ ' 41 634 nosili take od lastnih staršev zaveržene reve, in od škofa P°' sebej zato postavljeni mašniki so jih sprejemali in potem ® nje skerbeli. — Tako dela sveta katoliška cerkev še dan nesni na Kitajskem, kjer ima svoje misijonarje, ki pobirajo ubog® male otročiče, ktere nečloveški starši po cestah in grapah P° zresnim psom pomečejo. Ti misijonarji otročiče kerščujejo inf 0 očetovsko za nje skerbe. V to je razširjena tudi pri nas b r ‘ a tovščina svetega detinstva, pri kteri mali otroci kake male: nis° zbirajo, s kterimi se za tako uboge stvarce skerbi. Mar taki nedolžni revčki zares ptuji? Gotovo bo večni sodnik r eo11 ,^ poplačal vsacemu, ki take ptuje preživi, ali kakor si bodi P rl pomore, da se preživljajo. dali Ali kdo zbira in skerbi za vaše sinove, ki so se p oa na ptuje kraje zavoljo rokodelstva svojega? Glejte! zoP e ^ cerkev tista skerbna mati, ki se usmili rokodelskih mladen^ ktere je novošegna olikanost spodila od domačega ognjiš&h ^ jih ima le za delo, in se za njihovo življenje ne zmen 1 ^ Cerkveni mašniki jih zbirajo v večerih in delapustih, ( J a J potrebnih rečeh poduč zdivjajo, da vere ne uterdujejo. da » e 1 umijejo, pa tudi pošteno kratkočasijo, u “' ' - zgubijo, ter si lahko časno in večno s re<5 ° c) Kdo pa skerbi lepši za bolnike, kakor ravno 70 skerbna mati, sveta katoliška cerkev ? Že iz tretjega stoletja v ^ kako so kristjavi v času hudega preganjanja skerbeli ne ^ svoje bolnike; ampak z vso 1 jubezujivostjo so stregli celo s nevernim preganjavcem, ko je po rimskem kraljestvu ra ^ trinajst celih let grozovita kuga. Zakonski, bratje in s6t ^ znanci so bežali eden pred družim, ker so se nalezlj ive bali, le kristjani so ostali in bolnim stregli. Pervo je postavila cerkev v mestu Sebaste na Armenskem 1,1 je skoraj vsaka škofija imela svojo bolnišnico. Naj i® 6 635 na J veča je bila bolnišnica, ktero je postavil sv. Bazilij, škof v kareji. Nezrečeno velika je bila. Bolni, ubogi, zaverženi, ptuji, P re ganjaui in gobovi so dobili pribežališče v tej hiši, ki je bila s Waj malemu mestu samih nadložnih podobna. V Rimu je bila Ila J imenitneja bolnišnica, ktero je postavila za časov sv. Hie¬ ronima pobožna gospa Fabiola. Tudi cerkveni zbori so skerbeli, so Wle povsodi bolnišnice, vredjene pod škofovo oblastjo. Pobožni zavodi so se tako množili, da je sama Francoska dežela Pot v času sv. Ludvika imela do dve in dvajset tisuč tacih mšnic. Pa ne le za splošne bolezni so bile postavljene po- p ^ take hiše; sveta cerkev je za nadložne še posebej skerbela. ^ezidala je hiše za stare, onemogle reveže, za slepe, za nore, j e ^°P°ve, za gluhe in mutaste. Ja ni je človeške nadloge, ni j.., ° ezil i, ako bi tudi še tako nalezljiva ali še tako ostudna 7 a ’ za ktero bi cerkev svojim otrokom ne bila preskerbela ? ,' ! e ln pribežališča. Večidel vse sedanje bolnišnice imajo svoj ; e r v tistem duhu, s kterim je sveta katoliška cerkev na- in a ^ a l a SVo J e otroke, ki so se s svojimi mašniki si prizadevali Opravili te imenitne zavode svete keršanske ljubezni. n „, * >a še veliko veča, vse veličastnejša se kaže ta ljubezen v ^onen ežavno T e ,-, 1Gln darovanji, s kterim so usmiljene duše stregle bolnikom. a ^ no J e streči tudi domačemu bolniku več tednov, več me- n il£otn ^ ^ emu s tanovitne poterpežljivosti. Streči pa bol- s aih 1 S ° P 0 P°t noma ptuji, neznani', jim streči v nagnju- ki c,’ a .jivih in morivnih boleznih, to zamore storiti le duša, b°l n i^ c/ ' riat() rno močjo okrepčana, le zavoljo Kristusa streže Hako 11 'i y Vse P Pasih pa je imela sveta cerkev take svete ju- l . r vv **-*v*w - -- --— * d prej p a p % v svoji ljubezni do nadložnih doprinašali dejanja, živijo,^ 0rsjllIri ^ se navadni, natorni človek strese in zgrozi, kom m svetnikov nam obilno kaže, kako so posamezni bolni- b Ako je pa pravični Bog kako ljudstvo s splošno 41 * 636 'boleznijo obiskal, urno se je pospešila, povzdignila ta vnema in posamezni so se zbrali ter so vstanovili razne redove, ki so si zraven druzih obljub še postavili to posebno nalog 0 , da so nadložnim vsake verste stregli. Pervi tak red je znan 2® iz četertega stoletja; — Parabolani so se imenovali ti p° rV1 junaki svete ljubezni, ki se niso bali nobene še tako nalezljiv bolezni. V poznejših časih je vstalo tudi več ženskih redov ki so prevzele postrežbo ubozih bolnikov. Kdo ne pozna us® 1 ' Ijenih sester, ki se v svoji močnodušni ljubezni do bolniki podajo celo na vojskino morišče, in tam z zatajevanjem san®#* 1 sebe, z ljubeznjivo postrežbo, s pobožno tolažbo in sveto ® o11 ' tevjo umirajočim delijo zadnje polahčanje? — Glejte, skerbi sveta katoliška cerkev še dan danešni za bolnike nadložne! d) Sveta cerkev je tudi jetnike prevzela v svojo n®' terno skerb. Sv. papež Klemens piše že v pervem stoletji k šanstva: »Poznamo več svojih (kristjanov) ki so se v sužn izdali, da so svoje brate rešili.“ In posebno skerb jo 1111 j sveta cerkev, da reši sužnje v pervih hudih časih. Cerk ^ učeniki so spoznali za sveto dolžnost, da so prodajali celo c veno premoženje, dali celo njene svete posode, da so s odkupovali uboge keršanske sužnje. Zgodbe svetnikov na® žejo veliko prelepih zgledov, kako so si oni prizadevali, d‘ l in tretje« 11 jetnike rešili, kakor si že bodi, polajševali njih tužno 1 lostno stanje. Sv. Ciprijan, škof v Kartagi, je že v stoletji odkupil veliko numidskih kristjanov iz sužnosti- ^ je delal papež Dionizij. V četertem stoletji je sveta cerkev ^ numidskih kristjanov odkupila od divjih terdoserčnih G°t°' škof Pavlin je v petem stoletji prodal vse svoje imetje, ^ cerkveno premoženje dal, da je kristjane rešil iz vanda J , nosti. In sv. Rembert, Bremenski škof, je dal vse cerk 637 kl&de, svoje premoženje, ja zadnjega konja, kterega je po svojih težavnih misijonskih potih silno potreboval, je dal za odrešenje jetnikov. Od sv. Lenarda vam je znano, da je bilo njegovo naj ljubše delo, da je jetnike obiskaval, jih tolažil, za nje prosil, je potem k pravi pokori nagovarjal, ter jim tako k te- ktere tesni in k dušni prostosti pripomogel; zato ga patrona jet¬ nikov častimo. S tem pa skerbna mati, sveta katoliška cerkev, še ni bila zadovoljna. V trinajstem stoletji je vstanovila celo redove, ki so lme li to posebno nalogo, da so jetnike reševali, jih iz sužnosti ^kupovali. Sv. Janez iz Mate je bil pervi napravil tak red. čudni prikazni je vidil pri svoji pervi sveti maši pri povz- ^ovanji, angela v belo oblečenega z rudečim in plavim križem Ila persih; zraven njega pa sta klečala dva sužnja, vkovana v težke verige, eden kristjan, drugi nevernik. S svetim puščavnikom . ® 1 ^ som > ki je imel skoraj enako prikazen, v kteri je videl na z rudečim in plavim križem med rogovi, popotuje k ta- J emu papežu Inocenciju tretjemu, kteremu se je pri sveti j e 1 ravn ° tak angel prikazal, kakor sv. Janezu. Oblekel ju V i^ SVe te °če v redovno obleko, v belo suknjo z rudečim in pla- 111 križem na persih. In to je bil pervi red za rešenje in odku- eit^ e SU ^ D ^’ ter se je imenoval od presvete Trojice Tri- v to arierS ^ re( k Kmalo se je združilo veliko serčnih mož zn , P reime nitno pa težavno družbo. Eni so poberali in prosili ter . e ’ so se P 0( tej a li v neverske kraje med divje narode, j^ so Ulj °^ e su ™J e odkupovali in jim tako prostost pridobili. Pet tri ^ ese ^ kisufi sužnjih so oprostili. — Drugi je bil sveti * ^°teški, kteri je po prikazni in po opominu Matere Božje suž •• ravno tek red. Ti velikoserčni možje so posebno veliko So 1' od nevernih in grozovitih Saracenov pokupili. Nekteri 0 sa mi sebe v sužnost za druge zamenjali; kakor sta sto- 638 rila sv. Peter Nonat in sv. Peter Paskal, ki je bil škof; ° n je vse dal v odkupljenje jetnikov; poslednjič je sam sebe prodal- Ko so verni njegove škofije veliko odkupnino zanj nabrali inj° mu poslali, odkupil je ž njo le še druge, sam pa do smerti v sužnosti ostal. Se ve da se je zdaj spremenilo. Turki in Saraceni in drug' 1 divji narodi ne plenijo več po keršanskih deželah, ne vlačijo kristjanov v terdo sužnost; vendar sveta cerkev le še spolimj 0 besede svojega nebeškega Zveličarja, ki pravi: „V ječi sem bik in ste me obiskali — ste me rešili!“ Slišali ste, kako je po¬ božni starček Olivieri iz Geniie vsako leto nabiral lepih darov, s kterimi je popotoval v daljno Afriko, ž njimi odkupoval za¬ morske otročiče, ter jih evropejskim samostanom v izrejo izročal- Pa saj smo tudi pri nas poberali darove, s kterimi je nepozab¬ ljivi začetnik afrikanskega misijona, naš rojak, pokojni Ignaci) Knoblehar, odkupoval zamorske otroke ,• kterih je nekoliko tud 1 pri nas bilo izrejenih. Pa sveta cerkev ni le vedno skerbna za sužnje, ki so bm z lastnega zadolženja v nesrečni sužnosti; ona se usmili tudi onib> ki so svoje ječe in svojih verig sami krivi, ki se za svoje p ie ' grehe in hudodelstva pokorijo po ječah. Se ve da, teh n 0 kupuje; ne reši jih; kajti gosposka nima le pravice kaznovati ampak ima tudi dolžnost kaznovati. „N e nosi n a m r e zastonj meča. Zakaj Božja služabnica j n, in< ščevavka k strahovanju tistega, kteri h n d 0 dela." (Rim. 13, 4.) Dolžnost ima, da pomaga svojim mh 11 ' 111 podložnim, ki tirjajo od nje, da jih s svojo močjo varuje zop^ nje, ki svojo prostost obračajo v hudo. Kolikor se pa dolžnostjo zediniti da, se je sveta cerkev ziniraj ozerala tudi 11 te nesrečne, ter jim je modro zlajševala njihovi žalosten stm Dokler pravica še vredjena ni bila, je cerkev odkazala za zavetJ 6 639 v Sv °jih cerkvah neoboroženim pred sirovostjo in silo, da kdor Pribežal v kako cerkev, ga deželska pravica ni smela s silo Pognati. Tako je bil večkrat nedolžno preganjani zavarovan, ^res krivi pa je bil obvarovan, da ni padel v roke zdivjani ktera bi ga ne kaznovala, ampak bi le svoj serd nad ' lla ra ^lila. Grozovite kazni nekdajnik časov je cerkev zlajšala; ^ T . lu °dro, da so hudodelniki bili kaznovani, pa ne terpinčeni. ( P a delala z jetniki tako mehkužno, kakor delajo današni . Srefie vavci, da se hudodelnikom kakor se imdodeinikom po ječah veliko bolje godi, kr n mars ikteremu kmetu, ki mora v potu svojega obraza svoj . , služiti, pa je še v vedni nevarnosti, da bi mu ga ne ^tolovaji, ki se po danešnih ječah ko gosposki otroci, i e J°- Grozovitnost in nečloveško ravnanje z jetniki je od- j e a SVe ^ a cerkev s svojimi nauki. Duh milega keršanstva °skert daJal Cesar ^' a Konstantina in naslednike njegove, da so v jali n VaU ^ letnikov človeškim tirjatvam spodobne pravice da- P° nedolžnem v zaporu ne zdihuje. Cerkev je posebno na ^ e rkev je silila na to, da se pravica urno zveršuje, da kdo Za poru^ a ’ čudodelniki, dokler so v preiskavi, niso v enakem p re i U ’ k' a kor že obsojeni, da se ž njim vljudno ravna, da so jjjji , Jeni z vsem potrebnim. Sveta cerkev je preiskavni sod¬ il^ a Pravilo, da se nepričujoč ne obsodi, da sodnik in tož- l^ev ■ ■ m ° re P r ^ a ^ in da za obsojenje nfzadosti ena sama priča, ^rad * S ° ' m( d* zares grozovite j^e; same jame, polne ko o ’ merčes °v in gnjusobe. Y njih ni bilo nobenega okna; w se vrata ^en tudi grozovite i Ht, ^>1 take, te zaloputnile, je bila odtegnjena vsa svitloba, od- zrak. Cerna temota in smrad je delal neprenesljive v kterih so jetniki noč in je bila sveta cerkev, ki je sker- dan | Jr - u e Podzemeljske berloge, bel« da k0 ^ihovali. Tudi tu je bil so zapori postali prijazniši. Papež Klemens XI. je pervi jetnišnico. 640 Koliko se je pa cerkev prizadevala za dušno izrejo j e ^' nikov! S prečudno ljubeznijo in z velikim zatajevanjem sej® trudil z jetniki sveti Karol Boromej in sveti Vincencij Pavlansk 1 in drugi pobožni mašniki. V novejših časih so Jezuiti, ti Božjo čast in zveličanje svojega bližnjega toliko vneti, pa ^ sedanjega lažnjivo razsvitljenega sveta ravno tako čerteni 111 preganjani, sveti služabniki Božji v mnogoterih krajih J et ' nikom svete misijone imeli, in to z velikim pridom. Koliko je storila sveta cerkev, da se je odpravilo ne^° veško ravnanje, gerdo in strahovito prodajanje sužnjih; ^ vam ne bom pravil; kajti bi me predalječ peljalo. e) Naj vam le še nekoliko malega povem, kako katolik* cerkev spolnuje besede Kristusove, ki pravi: „Mertev sem in ste me pokopali!“ Pred nekimi leti je na Nemškem ue . sedanje omikanosti ves naserkani lučnjak očitno kvasil, da pametno, da človeške trupla brez koristi trohnijo; zato J e svoji razsvitljeni modrosti nasvetoval, da bi pokopališča veck preorali in človeške trupla vsaj za gnoj porabili, človek, ^ kaj spodobne občutljivosti ima in sam na se še kaj derži skoraj mogel misliti, da tak modrijan mora imeti zares _ serce in tudi gnojne možgane. Taki razsvitljevavci imajo m° _ . le za kepo stolčenega ogla, zmešanega z nekterimi dru» pervotnimi tvarinami; in takim tvarinam, se ve da, se ne ^ dobi nobeno češčenje. Glejte, preljubi moji! v tako neznan ^ butasto svitlobo pa zabrede človek, ki je vso pravo ver° kol obesil in ker je sam več nima, ne more terpeti, a J ptih r® 8 drugi še verni. Vsako dete, le količkanj podučeno v svet ^ nicah, pa ve, da razun telesa, kterega je vsegamogočni stv ^ iz zemlje naredil, ima človek duhovno življenje, ima neu jočo, po Božji podobi vstvarjeno dušo. Pa tudi ve, da J e j bistevni del človeka; zato pa pametnemu človeku, ki 8 641 človeškega čutja ima, ni vse eno, kaj naj se ž njegovim telesom P° smerti godi, ker je telo bistevni del njegov. Tako mislim, Vs ak zmed nas čuti; zato pa se nam hudo zdi, ako se Mrtvemu telesu kaka sramota zgodi, dobro pa nam de, ko se Ferliču spodobna čast skazuje. Pa tudi vsi skazujemo svojo ljubez be: ze D pokojnim s tem, da njih telo v časti imamo. Ta lju- IZD Jiva skerb, v človeškem čutju vkoreninjena, bo v sveti veri ^erjena in požlahtnjena z mislijo, da naše telo je blagoslov- Je,i0 > ja posvečeno v svetih zakramentih, zlasti v zedinjenji z Zv eličanskem Telesom Jezusa Kristusa v svetem obhajilu; in a Daše telo ne bo vedno mert/o ostalo, ampak se bo oživelo vstajenji mesa in bo z dušo vred veličastno in zveličano v . jestvu Božjem. Zato pa sveta cerkev merličem svojim toliko JDbeznjivo skerb skazuje, da jih položi na blagoslovljen sveti kjer Daj v miru počivajo do sodnjega dne. Blagoslovi ^ r °b, blagoslovi kraj, kjer naj počivajo trupla njih, ki so v ^‘vljeDji združeni bili. Po stari, cerkveni navadi se polagajo Pia pokojnih zraven cerkev, da so z vernimi toliko bolj ze- J e Di; da sveta, skerbna mati z živimi toliko večkrat se spo- 1J1 ja tudi duš pokojnih kristjanov. . . ^ er pa sveta cerkev nje, ki v življenji za njo ne marajo, biti nočejo, za svoje spoznati ne more; zato tudi svojega ]j eil . Vene £ a pogreba privoljiti ne more njim, ki v svojem živ- J 1 »jeni udje biti niso hotli. Saj naš mili Jezus sam pravi: d.;, ■, . . , . , .. Ucl jajte svetega psom, in ne metajte svo- sa . biserov P r ed svinje!" (Mat. 7, 6.) Cerkev bi jpoznala, da njene 'blagoslovila in posvečenja so nepo¬ ln Jl . ve > prazne marne, ako bi jih trosila njim, ki zametujejo se 1 ^° 1] J^ 0V0 sveto moč. Ne cerkev, temuč sam je kriv, kdor ka' 1 1Z ‘ Sre ^ e Djene. Odpoved cerkvenega pogreba je pa tudi n J 1 m, ki v dvoboju nespokorno umerjejo, se sami umorijo, 642 so iz cerkve izobčeni, ali se svetih zakramentov terdovratno branijo. Pri Slovencih so pogrebi sploh zares lepi tolažljivi, kar sem pri drugi priliki omenil. Predragi moji! ne bodite nevoljni, da sem vas danes tako dolgo mudil. Zato sem vam to bolj na tanko razložil, da bote spoznali, kako hudoben je sedajni svet, ki toliko čemi in psuj®; čerti in preganja sveto katoliško cerkev, ktera je vendar tako dobra in skerbna mati svojim vernim. Vi pa, ljubi moji! j° častite in posnemajte tudi v tem, da doprinašate vse telesne dobro dela po njenim lepim zgledu, da ste zares njeni zvesti in dobri otroci! Amen. % XLV. Keršanski nauk. 1. Lačne nasitovati. Ko je naš usmiljeni Jezus tu po tej solzni dolini hodil? zbral si je več učencev, zmed njih si zvolil dvanajst aposteljn° v ? pokaže jim po svetu in pravi: „Žetev je sicer velik a > ali delavcev je malo. Prosite tedaj Gospod 3, o ° fU žetve, da naj pošlje delavcev v svojo žetev- (Mat. 9, 37, 38.) Ravno te besede veljajo tudi nam, prelj 11 ^ moji kristjani! Poglejte! žetev dobrih del je velika po te,lU svetu; malo pa je pridnih delavcev, kteri bi za nebesa žoh- Veliko njih dobrih del prav ne pozna, in si nabira le p raiiU0 slamo; še več ljudi je, ki dobrih del prav oberniti — shrani ne vejo, ter jih grede zgube in s praznimi rokami v dolg 0 večnost pridejo. Nezrečeno velika je priložnost dobrih del; 1113 njih pa je, ki bi se te priložnosti prav poprijeli. Da bi se nam ne godila taka, pomislimo zdaj naj prej tiste dobre de > 643 ktere svojemu bližnjemu skazovati moramo, kar zade\a njegove Velesile potrebe. In pervo telesno dobro delo usmiljenja je. 1. Lačne nasitovati. K a j se pa pravi: Lačne nasitovati? 2eoa I^čne nasitovati se pravi: Oskerbovati s potrebnim žive¬ lj ki ga nimajo, si ga prislužiti, pridobiti ne morejo; ^ ^ kruha ali druge jedi, ali jim podeliti denarja ali kaj So / e ^ a Tre dnega, da si potrebno hrano preskerbijo. In taki do /*ni, oslabeli, stari, otroci, hlapci ali dekle, ali delavci, ali ptuji, kterim koli živeža manjka. — Naše ^ moramo občudovati modrost Božjo v tem, da je Bog s j 6 J®* 0 y stvaril tako, da mu je potrebna vsakdanja hrana, da Mn lani Življ ' enj ’ e * n mo ^‘ nas P r ‘b an J a 311 silb da smo 0 delavni, da se ne vdamo lenobi, ki bi nas zapeljala in da p Vl a V lnu °gotere hudobije. Vsi ljudje pa niso toliko zmožni, Ma S1 Sam ^ P r ^ s I u ^Ii zamogli vsakdanjega potrebnega ži- v . a k° °I r °ci, kterim dobri starši zgodaj odmrejo, niso °sta v 8ail d se prehraniti; ravno tako ne slepi, bolehni, hromi, dobrot^ ^ S ° s ^ a ' )0 ^ I1 ‘ ’ da- delati ne morejo. Pa tudi i^o 6 ^‘b a sveta so različno razdeljene. Nekteri tako malo la^ot ■! > 1)1111 I )0man jkuje tudi naj potrebnejšega. Taki bi morali p 0 ,/posten konec vzeti, ako bi se jih ne usmilili, jim ne j}o a1 dobri ljudje, po nauku Jezusa Kristusa, ki pravi: (kuk g te o Usm iIj en b kakor je vaš Oče usmiljen!“ v s t ar j ’ I Q modri Bog ne dela vselej čudežev, kakor je ubogi ] dVeZ ' I )rer °kn Eliju orel nosil hrano, ali kakor je Bog ali kak ° Vl P omnožil i’ 1 ohranil olje v verču in moko v omari, z in,,, 1 J 13 nasitil Jezus Kristus v puščavi veliko tisuč ljudi t,;, Ui0 bruhi ta bih f. dude: m nekterimi ribami. Akoravno pa Bog ne dela %v > vendar je pa še vedno ravno tako Ijubeznjiv, 644 ravno tako skerben vsem ljudem; pa tudi hoče, da se mi keršanski ljubezni usmilimo ubozih in nasitujemo, hranimo l^ ue brate in sestre svoje. Tako delajo pametni in dobri starši, te* svojim otrokom miloščino deliti ukazujejo, da se otroci v mlad* letih miloserčnosti privadijo. Zato pravi modri Salomon: je nagnjen k usmiljenju, booblagodarj eD ’ ker od svojih kruhov daje revežu/ (Preg. 22, $•> Velikrat pa zadene tudi sicer premožne ljudi kaka nesreč’ da jih v revščino in nadloge potisne, da si nekaj časa ničP rI dobiti ne morejo in lakoto terpijo, ako pri druzih veljave n* majo, ali se pa sramujejo, odkriti svojo revščino, povedati drug* 111 svojo nadlogo in potrebo. Povsodi pašo tudi taki revni lj u ^ e ’ ki imajo le malo posestva ali kako priprosto rokodelstvo, ^ jih pri vsi delavnosti preživeti ne more, ker imajo veliko maj nih otročičev in živež je predrag. Po deželi taki ubogi b° ^ od hiše do hiše in si sprosijo vsakdanjega kruha; P° nieS ^ imajo ubožnice, v kterih taki reveži podporo dobivajo, ali se nje tudi kaj pobira, da se s tem preživljajo. Kdor toraj ubožčeku podeli košček kruha ali kako drug jed, kdor mu da v denarji, kdor ubožnice podpira, pri P 0136 - za uboge kaj verže ali pri druzih za revne kaj sprosi, ta ** ^ nasituje lačne, ker jim, kakor si že bodi, pomaga, da si P lažijo lakoto svojo. . ^ b) Ali pa smo dolžni, lačne n asi to vat* To se ve, da smo dolžni. Lakota je huda. Sv- & ■ pravi: »Lakota je zmed človeških nadlog naj huja in grozovitnišo smert, kakor vsaka druga bolezen/ Koso m 0 raelci stiskani od Kaldejcev, popisuje prerok Jeremija s nadloge in njihove velike britkosti; pa nobene tako ne P oV55 ° ■ 0 kakor lakoto, ter pravi: »Vse ljudstvo zdihuj ’ ^ išče kruha, dali so vse svoje drago t i n 6 k 645 Se (Žal. pes. 1, 11.) Tako veliko esno zlo je lakota. Človek se vsega ana in znebi, ako mu J* ^ko drago in ljubo, da si le potolaži nesrečno la- 0 svojo. Lakota prisili človeka, da se loti tudi naj bolj na- £n,jušnih reči, da zgubi celo vso človeško čutje. Tudi sveto Plsm ° nam pripoveduje, da je lakota človeka tako dalječ pri- a > da je mati umorila svojega lastnega otroka in ga v z °viti lakoti povžila. Naj vam tu omenim tiste grozovite Zgodbe, ki se je zgodila o času preroka Elizeja. Benadad, šir¬ še' balj ’ je oblegel Samarijo ter jo je stiskal tako dolgo, da 2a Jf ' s P°čela tolika lakota, da je oslovska glava se prodajala di rj . 0SfimC * ese t sre bernikov, po našem denarji čez štirideset gol- ^]P ev ) in bokal zmesi po pet srebernikov. In ko je Izraelov J Po zidu šel, „je neka žena zavpila v njega, e k°č: p 0 kaž magaj mi, gospod, moj kralj." (Po- r 6 na s osedo in pravi): Ta žena mi je rekla: Daj °J e ga sina, da gajeve danes, inmojega sina Ve jedle j utr e. Skuhale sve tedaj mojega s v t>0 S i C| ’ 1 n snedle. In rekla sem drugi dan: Daj s V o i ° J s ' “ e §' a si n a, da ga sneve. In onaje skrila s prie^' e £ a sina." (IV. Kralj. 6, 24—30.) To nam zadosti Das ^ e ’ §' rozov i to z i° j® nesrečna lakota. Zdrava pamet dob U( *'’ kolikor večo zlo bližnjemu odvernemo, toliko veče 0 y delo storimo, toliko veče zasluženje si pridobimo. da ^ Uesre ^ a našega bližnjega sama na sebi nam ukazuje, ^ dolžni, mu pomagati, ako nočemo zatreti vsega čutila t U( jj »Kar ti hočeš, da bi ti drugi storili, to jim stori ^zstr rf° ” na ta k° terdo serce, da bi ga ne presunilo, ako vidi prosi ane ^ a ^ ove ka, ako sliši nedolžne otročiče upiti in kruha ’ P a nimajo nikogar, da bi ga jim delil! Zato pa nam 646 tudi Bog sam zapoveduje, da smo usmiljeni in lačnemu j e ^ podamo. Po preroku Izaiju nam pravi: „L o m i 1 a č n e n 111 svoj kruh!" (58, 7.) In zopet pravi: „Svojih oči 11 e obračaj od siromaka. Nezaničuj lačnega^ 0 veka!" (Sir. 4, 1, 2.) In to je naredba Božja. Bog v svoji modrosti je po V: in vselej nekterim dal premoženja v obilnosti; druge pa j e P° stavil v stan reve in nadlog. Zato je pa nekterim dal več kak° r potrebujejo, da delijo od svoje obilnosti onim, kterim primanJ kuje, da se tako vez ljubezni med nami uterduje. »Od sv°J e obilnosti daj ubogim, to hoče tvoj Gospod in Bog!“ ^aj ^ sodi vsak človek naš brat, naša sestra, je naše meso; kdor pa SVO' jemu lačnemu bližnjemu ni usmiljen, on zaničuje svoje ® eS Marsikdo nasituje in napravlja pojedine sitim ali takim, ^ kterih povračilo upa; lačnega pa se ne usmili. Ni pregrd 110 ’ ako se žlahta ali prijateli včasih snidejo, pošteno pogostujO 0 ’ ako tudi niso ravno potrebni; s tem si skazujejo keršansko fl a bežen, si poterdujejo vzajemno prijateljstvo; pozabiti P a smejo ubozih, ki se s čem nahraniti nimajo. ne Zgledov take keršanske ljubezni imamo v stari m no ? 1 ]ači’ e zavezi brez števila. Pobožni Tobija je v sužnosti svoje brate obiskoval in hranil. Poterpežljiv Job je živel med n eVPl ^ niki in je usmiljen bil, ter grižljeja kruha ni sam pojedel, pak ga je z ubožci delil. (Job. 31.) Egiptovski Jožef je v ^ lU # lakoti preživel ne le svojega starega očeta in svojih bnJ° f ’ ampak je prehranil in preskerbel vso Egiptovsko deželo. včasih vP Sv. Bernardin si je vsak dan kaj pritergal, ja dni sam lačen bil, da je le lačnega bližnjega nasitil, stala huda lakota v Kapadociji, ukazal je škof, sv. J pil dan velik kotel jedila pripraviti in s pertom opasan je sain ^j, ir lačne na očitnem tergu delil. — Sv. Eligij je bil imeniten f< ‘ 647 v Parizu. Ako je kteri ptujec vprašal po njem, so mu le de- Jali: Pojdite v tiste ulice, kjer bote polno ubozih našli! Vsak , 611 jih je veliko nahranil; stregel jim je sam in zavžil to, kar Je ,l hogim ostalo. Ako jim je mesa ali vina dal, tega še sam ^avžival ni. Angleški kralj Osvald je neki dan se k mizi vsedel, 1 kteri je povabil tudi škofa Ajdana. Njegov strežaj pa mu S P°roči, da pri dvornih vratih čaka več ubožcev. Hitro je u kazal, vse jedila razdeliti med nje, pa še tudi razbiti sreberne 111 zlate posode, ter je vsakemu beraču košček pomolil. Priču- ^ ^kof prime kralja za roko in de: „Ta roka ne bo nikdar sahnila.“ i n g e po sto letih je bila cela roka, ko je drugo ' 0 že strohnelo. — Mašnik Ivo je bil poseben prijatel ubožcev. ' a k dan je koga pri obedu imel. Nek dan prileze velik revež k re h njegovo hišo, ter ga ubogajme poprosi. Ivo ga prijazno za v .^ 0 Posadi. Ubožček čisto malo je. Ko pa izza mize vstaneta, v 1 P°kožni mašnik, da obraz tega berača je če dalje lepše, riesh^' 6 Sve ^°^h tako, da poslednjič njegove svitlobe več pre- ne more. Ubožec pa zdajci objame pobožnega mašnika, zgine. Bil je Jezus ekoč. Uvo, Gospod je s teboj!" in ^tus sam. Ti. - ♦ # ouc/viiuj uiu/nn ]al. rJaS ^ U ibi° lačne; to toliko bolj m še brez števila druzih zgledov, nas učd, da naj tudi ker vemo, da kolikorkrat ^ ^ lie Sa nahranimo, to Jezusu Kristusu v revežu storimo. „L a- 11 sem bi] in s te mi dali jesti . . . Kar ste s t o r J i ,• i j 111 Kteremu teh mojih naj manjših bra- st e meni storili." (Mat. 25, 35, 40.) t 0 v. c ) In zato bodimo tudi-mi usmiljeni do ubozih, do lačnih. ^ J 111011 ne le premožni, ne le bogati, tudi ubožček moli, in n a š ri ^ ser eno, bolj pobožno: »Daj nam danes ^mi] VSakdan ji kruh!" In ko je Bog po ti prošnji 1'" 'n nam da dobro letino: naj je bo deležen tudi ubožec, 648 ker je tudi on za njo prosil. Kar je pa dobri Bog vsem dal, tega ne smejo obderžati le nekteri, ne smejo prihraniti si 1® bogatini. Ker smo vsi združeni prosili, vživajmo tudi združen 1 - „Kruh, kterega ti priperaš, ni samo tvoj, ampak je tudi p°' trebnega lačnega, 8 pravi sv. Ambrož. Odreži tudi ubožčekn košček, kterega je sprosil tudi on. Vendar smemo in moramo delati tudi razloček med nimi, kterim lomimo svoj kruh. Bodite usmiljeni, preljubi moj 1 - in radi nahranujte posebno nje, ki so po kaki nesreči ubožah, pa se prositi sramujejo. Spet pravi sv. Ambrož: „Ako lačneg a nasititi hočeš; poglej njega, ki tebe ne vidi; poglej tistega, kl se te sramuje, te prositi ne upa.“ Razloček je med ubog 1111 beračem in med potrebnim ubožčekom. Berači vse oblazijo, s ° večkrat celo nadležni, se ne sramujejo in mnogotere darov® prejmejo, in težko popusti palico beraško, komur se enkra ogreje v roči. Po nesreči ubožani pa, ali poštene morebiti celo i® e nitne hiše, lahko da veliko pomanjkanje, hudo lakoto terpijo, a ^° ravno so vedno oblečeni, ker se prositi, drugih nadlegovati ne upaj®; celo sramujejo. Zato pravi sv. Leon: »Blagor mu, ki se usm ubožčeka, kteri nerad prosi in s sramožljivostjo darove sprejm e • Ki imajo veliko ust, pa malo rok — nič polja, pa dosti nih otrok, ali če imajo kaj polja, pa delati nima kdo; dostikrat veliko bolj potrebni, veliko ubožniši, kakor mnog 1 ^ ^ rači s stergano mavho, pa oglajeno palico, ki vse hiše P iel nejo pa z milim glasom, za Božjo voljo prosijo. Uni se - sra mujejo prositi, zato lakote terpijo, teh ni sram beračiti, P a včasih celo gostujejo. Sv. Teodor je bil k imenitnemu gospodu na obed p° ljen. Prosil pa je bogatina, da bi smel kako jed si P r '* llil .■ in jo ptujemu revežu poslati. Ko mu to gospod dovoli, z več jedil v svoj robec, ter jih da svojemu služabniku, se vab' 649 * °jdi po ulici, iu pri hiši, kjer se ti ho robec sam razvezal, 0 sto J, poterkaj iu jedila oddaj!" Služabnik gre, kakor mu je počeno bilo, po ulici velicega mesta, in robec se mu odveže Vratih imenitne hiše. Prestraši se in si misli tu ni nobenega eza, i n j e( j naza j nege< s ve tnik mu pa pravi: „Le pojdi v *° hišo iu jedilo oddaj!" Služabnik uboga; in kaj najde? P izstradanih otrok, ki so jokaje se pulili za skorjo ples- e ga kruha. — Tako je storil sv. Nikolaj, ki je skrivej trem k °^ 1Ia hčeram podelil toliko dote, da so prišle k poštenemu dob U * k° so Jih s i ar ^i zavoljo uboštva mislili prepustiti hu- sy lierUU ^ v Jjeuju. — Tako je delala, zares prava mati ubozih, j * . hzabeta, ki je na tihem pomagala zlasti takim osebam 1 nega, stanu, ki so po nesreči obožale, pa se ubogajme 0s hi upale niso. sitov .^° hote vi to posnemali? Ako tudi ne morete tako na- ^ares 1 U ^ 0Z ^’ hi se prositi sramujejo, pa jih lahko nasitite in alj S ^hro delo usmiljenja storite, ako takim ubogim delavcem g . °helcem kako delo naročite ali pri druzih preskerbite, * a ' C ° P°^ eno in ložej potrebno hrano prislužijo. V bližnjem j e g j.^J e žlVe l pošten pa premožen človek. Pri njegovi postelji Pih. Ko Ve dno kakih deset parov novih čevljev, večih in majh- hcib ® a °h'šče neki gospod in zagleda toliko čevljev, ve- Čey]j 6v ma Jhnih, se začudi in vpraša: „Cemu ti je pa toliko Stuepp’ n ^i otrok niti druge družine?" Malo se na- v ed a ^ a P°Jem pravi: „Vam, svojemu prijatelu, smem po- °^°čičev VaS * P re hi va reven čevljar, ki ima šest živih, malih r °čiin / h a s horaj nič dela, nobenega zaslužka. Zato mu na- tako sv . Sl h’ ha meni naredi par čevljev, da si kaj zasluži in 1%, J0 l ‘hogo družinico preživi. Oe tudi jaz teh čevljev ne jih pa reveži potergali. Kristjani moji! kaj ni to K (j; lepo? ' r «Ml8ki Glejte, tudi med vami so morebiti ljudje, cele u »uk v. p. n. 42 L 650 družine, ki tudi vsakdanjega kruheka Boga prosijo in ki ra 1 si kaj pošteno zaslužili, pa z ženo in z otroci hudo stradaj 0 ' lakote in reve konec jemljejo; zato ker dela nimajo, si pot re ' ) nega živeža prislužiti ne morejo. Takim revežem dajte kaj $ služiti, naročite mu kako delo, kakoršnega vam tako dr u » opravljajo. Morebiti vam je vse eno, naj tako delo stori P 1 ' 6 , možen ali ubožen. Revež pa bolj potrebuje kruha; nasitite te ^ lačnega, dajte mu kruha, naklonite mu kak zaslužek. Ne Oo ^ bajte se starih pa pametnih delavcev; saj tudi stari človek t kruh je, in če tudi bolj po časi, pa bolj s pridom dela 1,1 je še naj več vredno, pošten starček ne bo pohujšal vaših o ■ ne bo zapeljeval vaših poslov. Nezrečeno nevarno pa jemljete na delo očitne grešnike, ali take mlade, vse delavce, ktere želijo ali iščejo vaši odraščeni otroci, ali 111 lačnih otrok' a-k° fetra®^ vredne dekle in razuzdani hlapci. — Ako pa sam m sta« 11 : sititi ne moreš, jim tudi nobenega zaslužka nakloniti nisi v < priporočaj jih drugim dobrim ljudem ali poprosi za nje, 1,1 tebi bo zarajtano. Poslušajte kako je sv. Vilfrid lačne nasitil. Na Ang j B i je nastala velika dragina: naj huja je bila na morski P° Bosenham. Tri leta že ni bilo dežja in zemlja se je ^ Jia sušila. Cele družine, do petdeset njih skupaj se je P° . g, egove, ter so si roke podali pa v ,u ° skakali. Neverniki so bili in tolažila svete vere jim j e in< . $ nel visoke morske bregove, ter so si roke podali pa v jo, je man 1 da niso imeli moči, da bi bili nadlogo to prenesli v nekem borštu postavi sv. Vilfrid svoj samostan; seboj J e živeli. pelj W t)i še šest menihov, ki so prav ubožno in revno mv«- ^ so oznanovali sveto evangelje ter so si veliko prizadel ', neverne tega kraja spreobernili. Ali terdovratno Ijuds ^ 0 Vilff '' 1 rajtalo niti njihovega nauka niti njihovega lepega zgl fi a ’ ^ k je še posebno to skerbel, kako bi te revne ljudi obvar 651 ^ lakote ne pomerli. Videl je, da po vodah in v morju je 7 iko rib; ljudje pa jih niso prav loviti znali. V majhne, pa obro spletene mreže so lovili le male ribice. Sv. škof jih je u kako naj lovijo tudi velike ribe, da se ž njimi lahko pre¬ dajo. Zbral je vse majhne mreže, pa je iz teh napravil ve- 0 mrežo. To široko in dolgo mrežo so vergli v morje in Posreči se jim, da so preč pervikrat dobro zajeli. V kratkem so na ovili tri sto velikih rib razne verste, In te ribe je razdelil ba fri dele. Sto jih je dal ubogim; sto njim, ki so dali svoje male mrežice; sto jih pa ohrani za svoje ljudi in za druge la/ ’ - — — a ' «' ■ ^cne, ki bi se še oglasili. Ljudje so zdaj pridno lovili in se So pa zdaj ■* a hko preživljali; nobene lakote več niso terpeli. tudi svetega škofa spoštovali in ljubili. In z novo gorečnostjo začne oznanovati sveto evangelje. Vsi so ga radi poslušali. r °ta, ktero jim je storil, je odperla njihove serca Božjemu > U ‘. ^ a P us tili so svoje malikovanje ter so se kerstiti dali. ^i dan, ko so kerščeni bili, jim je mili Bog dal zopet Potreb dob: T| ega dežja; zagorela zemlja je zopet ozelenela; prišlo je dob ' r °> rodovitno leto. Vsi so spoznali, da jih je vsegamogočni, dan Tl Bog s časnimi in nebeškimi dobrotami tako bogato ob- ° Va l, ter so mu čas in hvalo dajali. n f ako preljubi moji! delite tudi vi lačnim svoj kruh. Sv. Wo ! * >raV '' »Kakor žito svoj sad daje njemu, ki ga seje; jj e ^ 0ns ti tudi ubožčeku podeljeni kruh njemu, ki ga daje.“ 1 0 bi pa prav, a ko bi kdo zapravljivo tratil ali razmetaval premo' /eil Je svoje. To pa delajo, ki priliznjene postopače zaprav- J .Uvo ^tih ^° S ^°’ podpirajo zdrave lenuhe, ki si v naj boljših bilo ne tercln ih močeh lahko sami svoj kruh služijo. Tudi bi •Pii r i krav ’ ako bi kdo razstradanega reveža preveč napasel, ec Prenapolnil ter bi mu huje nadloge navalil, nego bik a, ktero je poprej terpel. Ja pregreši se, kdor bi 42 * L 652 po daljni bolezni na mah, in nezmerno pokončati hotel, kar J e zamudil; ali kdor bi po dolgem in ojstrem postu se preoblož^ da bi njegov oslabljeni želodec povžitega prebaviti ne mogel 111 bi si lahko novo in še veče zlo nakopal. Greh bi imel, ^° r bi jedel sprideno jed, plesnov kruh , meso okužene živali al' druge take otrovane reči; ali pa, ako bi kaj tacega ubožec" ali lačnemu podelil. Bodite usmiljeni, ali vselej s keršansko modrostjo! ako ^ zadene revščina in vas tare lakota, ne bodite preveč malosei ' 0 ’ 11 in zaupajte na pomoč Božjo in na usmiljenje svojega bližnj#' Saj je Bog še vsegamogočen, še neskončno dober, ki sv°J , nikdar ne zapusti. In kjer je naj veča sila, je roka Božja ^ bolj mila. V keršanskih novinah sem bral to-le prigodbo: Ub°j> žena, ki v Parizu še živi, je vsak dan v neki samostanski dobivala za se, in za svojega starega moža malo gorke J ^ Od mladosti že v revi in nadlogi je skusila dosti hudeg a dobro je vedela, kako zlo je lakota. V svojo majhno, revn ° ielU šico je rada tudi druge reveže sprejemala. Med temi je bil let stari fantiček, prava sirota, ki nikogar svojih ni imel- ^ dan nese svoj navadni dar v piskerčku domu. Dete jo ^ , e „Mama, pravi, dajte mi jesti, strašno sem lačen; nič d al,e ^j. nisem jedel!“ Na, mu reče dobra ženiča, pa malo n 11 P ^ tudi jaz danes nisem še nič jedla." Željno poje ubog 0 vse. Veselo objame starko in teče iz hiše. Žena stoji na P r< ° pa gleda za otrokom, ki veselo prepeva in skače. zdaj P zdihne, šlo je moje kosilice; pa kaj bom pa možu dala s cesti tako žalostno premišljuje, zagleda belega psička po i )C u proti hišici teči; velik pes ga podi. Mali psiček pa aerz ^ nekaj belega, kar je skoraj da tako veliko, ko sam- ^d kos belega kruha je bil. Ko priteče do žene, položi k ’ 1 653 To j>jene noge in dalje gre. Velik pes pa se vstavi. Žena pobere ruh; v sredi pa je bil lep kos mesa. Teče v hišo, pade na 'dena in od veselja joka, pa moli: „0 moj Bog! ti sam si Im P°slal ta obed, ker sem zavoljo tebe se svojega znebila!" J e bil obed previdnosti Božje. Lahko je tudi svojemu ubo- §emu možu postregla. Hvaležno je to drugim pripovedovala in Zr Hven pristavila: „Ljubi Bog je zaklad vseh zakladov; ž njim nobenega pomanjkanja, ako je človek še v toliki nadlogi!" Naj vam še povem, kako čudno in keršansko ljubezen je lttle ^ mož, ki je pred desetimi leti na Španskem umeri. Štir in P e desetega leta je zgubil po nesreči vse svoje premoženje, in Postal je toliko klavern in obupljiv, da je sklenil, se končati, , d * nas sam Bog obvari! Stal je pri globoki vodi, kamor je , . mislil; pa zdajci pride stari berač, ter ga za Božjo voljo kak me ^ ros *' Bia ^° se P osme hlJ a mu in pravi, dajerevniši, W° r ° n ’ 111 J e prestrašno lačen. „Ako ste lačni, pravi deliva ta košček kruha, kterega sem ravnokar sprosil; hi ni^' u ^ ezen mi ga je dala in s keršansko ljubeznijo ga piše ^° V * C0 Ponudim. a „Hvaležno sprejmem košček kruha, sem Sam V SV0 T °P or °ki, ter ga strastno pojem. Na novo pa j,j ^il okrepčan ter sem rekel beraču: Bog ti poverni! Ako ta i° m pmdobil, bom delil s teboj, kakor si ti ime • z menoj! Berač mi je moral še povedati svoje oh ^ s t anu J e - Ko se ločiva, mi še zakliče: Nikar ne res^° Bož i° milostjo! Oserčen sem iskal kake službe in pre . em J« dobil, bil sem priden in varčen in si spet nekaj b era ^ eDja Pridobil. Spominjal sem se obljube, ktero sem storil da U ' ^ er S a P a nikakor zvedeti nisem mogel, sklenil sem, in na mesto unega berača imel za svoje brate vse berače, ta mož ^Pm šeni delil polovico vsega svojega imetja." In glejte! J e na tanko spolnoval ta svoj sklep celo do smerti. O 654 ji smerti še le je nezvest postal. Pa veste kako? Ubogim je ^ a ' pustil ne le polovico, ampak vse svoje premoženje. Bog ne daj pa, ljubi moji! da bi bil kdo neusmiljen, ter ' dovraten proti lačnemu revežu; kajti huda je lakota; ravno tako hudo pa tudi Bog kaznuje tako terdoserčnost večkrat že tukaj na zemlji; gotovo bo pa vse na tanko, po zasluženji poveri) vsacemu unkraj groba. Bog, v svoji sveti pravici, pripusti, premoženje neusmiljenemu lakomniku napravi veliko skerbi |l! nepokoja, se mu staja, ko snežna kepa na solncu, ali da » a njegovi mlajši po pravdah ali v razuzdanosti zgubijo, da J 1111 morebiti celo v večno pogubljenje pomaga. Sv. Gregor, Turonski škof pravi: „Videl sem datelne 111 oljkine zernje, ki je bilo terje, ko marmor, akoravno je i^ 0 lepo podobo zrelega sadja." Veste, kako se je to zgodilo? ^ Francosko mejo je prijadrala barka, obložena z mnogoterim vežem Žl' Med kupci je bil tudi star, izstradan berač. Ni ’ l ” e beliča, da bi si tudi kaj kupil, je milo prosil brodnike, da bi u ’ u kaj malega podelili; kajti silno lačen je bil. Dajali so mu t 0 le grenke, britke besede. Oberne se še k gospodarju te bark 6 ’ pa tudi ta je bil neusmiljen, kakor brodniki njegovi; spod’ 8' A izpred se, ter zareži nad njim: „ Poberi se nadležni starec; imam le kamenje v barki. “ Berač pomaja z ramami ter P ra |’ „Tako naj pa vse okamni!“ In glejte, zdajci je vse okamn® ’ Neusmiljeni barkar se prestraši; pa spozna svoj greh. I^ e rača; ali nikjer ga ne najde. In da bi drugi take terdose nosti oplašeni bili, razpošlje okamnjene sadove v razne m e j da vidijo vsi, kako pravični Bog kaznuje nje, ki so neusm’ J in do lačnih ko kamen terdi. po- Jezus pa žuga neusmiljenim z večnim pogubljenjem- » . berite se spred mene, prekleti! vvečen 0 £ 6 kterije pripravljen hudiču in njegovim 655 P* n 1 0rn - Zakaj lačen sem bil, in mi niste dali 'J 6 ‘ s (Mat. 25, 41, 42.) Evangelski Lazar ni želel dru- kakor samo drobtin, ki so padale z mize bogatina; pa ' e mu jip n j (i a i. Ali bogatin je bil po smerti v pekel po- k‘ Ul - Tako se bo godilo neusmiljenim; nespokorno bodo umerli, j. k e kel bodo prišli „v e r n i 1 i s e bodo zvečer, in lakoto terpeli, kakor psi," pravi kraljevi ^ )rei °k David. (Ps. 58, 15.) In sv. Jakob pravi: „Sodba r e z usmiljenja tistemu, k t e r i ne dela usmi- Jeil ja.« (2, 13.) ^ Mi pa, predragi kristjani! ubogajmo svojega Zveličarja v ^ Usa Kristusa, ki tudi nam pravi: „Kedar kosilo ali ; e r j 0 napraviš, nik ar ne vabi svoj ih pr i- *'Ud e ° V '’’ Be ^ 0 g ih sose( iov; date morebiti rp 1 °ni ne povabijo, indasetinepoverne. kedar gostovanje napraviš, povabi °Se, hrome, kruljeve in slepe." (Luk. 14, 12, j e ! . ^o ubožca vabiš, imaš Boga dolžnika, in kolikor manjši te v ' Jra ^ klikanj gotoviši pride v njem Kristus k tebi, ter len P ravj ' sv. Krizostom. O da bi enkrat zaslišali pre- mJ.^ ese de večnega sodnika: »Pridite blagodarjeni Očeta, in posedite kraljestvo, ktero j J e Pripravljeno od začetka sveta. Zakaj e n sem bil, in ste mi dali jesti!" (Mat. 25, 34, XLVI. Keršanslvi nauk. Žejne napajati. °ikda^u° r V>Se ^ a v °bdn°sti ima, ne ve kaj je hudo. Kdor učen ni bil, ne ve kako huda je lakota. Kdor nikdar 656 §0 V potrebi ni bil, ne ve, kako hudo-je ubožčeku pri sercu, kj mora drugod pomoči iskati. Kdor ljubega kruheka nima in s ' ga prislužiti ne more, on ve, kako veliko zlo je lakota, hujši pa jo občuti dober oče ali ljuba mati, ki razstradam®’ nedolžnim otročičem nimata kaj jesti dati, in uboge reve svoj 6 suhe roke povzdigujejo ter kruha prosijo, pa ga nimajo, ki ^ jim ga lomil. O lakota je huda reč! Zato nas pa sam opominja po svojim preroku: „L o m i lačnemu s v ° J kruh!“ (Izaij. 58, 7.) in še pristavi: „Svojih oči 11 e obračaj od siromaka. Ne zaničuj lačnega fil°' veka. (Sir. 4, 1, 2.) In začudeno bomo enkrat spoznali? P° nauku sv. Krizologa, kako po koščeku kruha poprašuje on, k* je delivec vseh stvari? Kajti on pravi: „Lačen sem bik in ste mi dali jesti." On ne pravi: Ubožec je bil l a ^ e ® in vi ste mu jesti dali; ampak on pravi: J a z sem lačen in ste mi dali jesti. Preveliko je, da hrana ubogim podelj elia diši Gospodu Bogu, ki ne poželi dobrot vsega vstvarjenja. T a,n v nebeškem kraljestvu, pred vsemi angeli, v družbi vseh, bodo vstali, bo rekel, da je bil nasiten, ko smo revne nbo čeke hranili. Pa preljubi moji! „Lakota je huda, žeja pa peče," j 6 ^ tov in resničen pregovor. Zares hudo je, ko je človek l a ^ eD ’ še huje pa je, ko je žejen. Zato je pa tudi posebno dobro de ’ pravo delo keršanskega usmiljenja: 2. Žejne napajati. In to telesno dobro delo usmiljenja naj vam danes liko razložim in priporočam. _ a) Naj poprej pomislimo: Kaj se pravi: Ž®l n napajati? ^ Preden vam dam odgovor na to vprašanje, moram še 1)6 omeniti. ki nek®' 657 Pri tem izreku »žejne napajati" bi se lahkomišljenega 1;,hk o polastile nespametne, vetraste misli. Pomislimo pa, ljubi Poslušavci! kdo je on, ki je rekel: »Žejen sem bil, in ste mi dali pitipomislimo pa tudi, da bo ravno te besede še enkrat govoril; m prešle nam bodo vetraste misli. Naš mili Božji Zveličar je pač vedel, kaj in zakaj je tako rekel. In da bomo ^ kese de bolj razumeli, mislimo na kraje, kjer ljudem vode . an i ka , kjer vsako kapljico pohlevnega dežja skerbno pristrežejo ln Varno shranijo, kjer studencev nimajo, ter le v kapnice toliko Potrebno vodo nabirajo. V tacih krasih in suhih krajih pač bolje ® en] jo vodo, ko drugod, kjer obilno bistrih studencev imajo. 1 mislimo na tiste dežele, kjer vroča sapa vse posuši in po¬ potnik po taki puščavi željno zija po kapljici hladne vode. Opomnim naj vas na Abrahamovo dekle Agaro, ktero je ® 0r al Abraham zavoljo Sare, svoje žene, ki se zastopile niste, ^kiše odpraviti. Vzel je kruha in meh vode, jej je na, ramo P a jej tudi njenega otroka Izmaela izročil. Tako zaver- zadel, žena J® P° bersabejski puščavi hodila. Ali kmalo je pošla voda mehu in huda žeja ju muči; zlasti še otroka. Posadila je a Pod drevo, ter je proč šla in se usedla; pa je dejala,: jg 6 ^ 0 m gledala otroka umirati." (I. Mojz. 21, Wž ^ ^ aS ^ za 8' na ^ a: ]n dete l e jokalo, Bog se je ne- ne ga otroka usmilil ter jej po svojem angelu pokazal stu- nec > da si je meh napolnila in otroku piti dala. ^ J e hil David na, vojski v Odolomski jami, občutil je d a i° ^°’ ^la ga je želja in je rekel: »O da bi mi kdo 2r P^i vode iz vodnjaka, ki je v Betlehemu a yn vrat!" (II. Kralj. 23, 15.) v °jvod' 6na k' Iia( ^°£' so Pili prebivavci mesta Betulije, ko je a Asirskega kralja, Holofernes, to mesto oblegal, in da Sef čne mestjane ložej premagal, je prekopal vodotoč, ki je dajal 658 vsemu mestu potrebno vodo, ter je obdal s stoterimi možmi vse vodnjake pri mestnem zidovji, iz kterili so ljudje za veliko silo skrivej zajemali. Čez dvajset dni je pošla skoraj vsa nabrana voda in ubogim mestjanom so merili vodo na dan in to s pr aV pičlo mero. V tej preveliki sili so že sklenili, da bi bili se so¬ vražniku vdali, in bi bili pomorjeni z naglo smertjo raji, kakor da bi jih grozovita žeja počasno zamorila. — Enako se je Iz¬ raelcem godilo v pervem razdejanji Jeruzalemskega mesta, k° jim je tega, zares sploh premalo čislanega daru Božjega, 'j' ko jim je vode tako pomanjkovalo, da so jo kupovati morah* Prerok Jeremija milo toži Bogu in pravi: „P o m i s 1 i, & spod, kaj se nam je prigodilo ... Vodo svoj 0 za denar pijemo." (žalost, pes. 5, 1, 4.) Vodo iz svojih vodnjakov moramo drago kupovati od sovražnikov, ki so se naše dežele polastili. Kako je hrepenel od žeje evangeljski bogatinec v P e ' klenskem ognju, kako serčno je želel, da bi bil ubogi Baza’- le en sam perst pomočil v hladivno vodo in se ž njim dotakni jezika njegovega! Poglejmo Zveličarja našega Jezusa Kristusa! Vse človeške slabosti je na se vzel, v vseh rečeh je nam enako skušan hi > razun greha (Hebr. 4, 15); in on je hotel preterpeti tudi tisi 0 grozovito žejo, ktera prevzame slehernega, ki zgubi veliko ker? 1 > tako da je v teh britkostih na križu viseč milo zdihnil: „^ e jen sem!“ Spolnile so se nad njim besede psalmovpe vCii ’ ki pravi: „M o j a moč seje usušila, kakor č e p i D a ’ in moj jezik tiči na mojem n e b u. a (Ps. 21, ^ Pač bi bilo lepo delo usmiljenja, ko bi mu bila usmiljena r° podala nektere kapljice ohladivne vode, namesto kisa, ktereg a mu je bil vojak ponudil. v 659 Tako je skazana velika dobrota z malim trudom, ako podaš čilemu bolniku kozarec ali žlico vode; ali ako omedlenega v °do poškropiš, da se zopet zave; ali hladivne pijače prineseš avcu > ki se sam od svojega posla ločiti ne more ali ne sme; 1 a ko zdelanemu, utrujenemu težaku, ozdravelemu ali ostare- . u starčeku kozarec okrepčevavnega vina podaš; ali ako rev- °*’ r °kom s polno latovco dobrega mleka postrežeš. Taki in enaki so tisti žejni, ktere napajati moramo: Bolni, ubogi, P^ u ji in revni. Kdor takim žejnim na pomoč priteče in OVo žejo z okrepčevavno pijačo pogasi in potolaži, taki žejne la P ki piti ne marajo; ne e Van v' ? a na one ’ k' v imenu Kristusovem piti prosijo. Tudi obe,} ■ JSa ' k°g a tinec ni hotel videti ubozega Lazarja pri vratih . ,. 1Ce »voje; ali zdaj pa je Lazar v naročju Abrahamovem, c P a v peklenskem ognjenem žrelu. In tako večno žejo 660 bodo terpeli vsi pijanci in njihovi pomagavci, ako se ne poboti' šajo in ne spokorijo. Tudi se pregrešijo, kteri mladim ali nespametnim ljudem piti dajejo, ki so pa vsi razkuhani, vsi vroči, po kakem um 6111 potu ali težavnem delu. Tudi vode ali tudi mleka preveč ^ piti ne sme. Ravno tako ne, ako je kdo hudo razžaljen, raZ ' serden, ali preveč žalosten ali tudi preveč vesel. Kedar koli J e človeška kri zdražena, človek ne sme piti; počakati mora, ^ se ohladi. In kdor tacemu pijače daje, ne stori nobenega u° brega dela; stori greh in svojega bližnjega mori. — Tako ^ se pregrešč oni, ki bolnikom strežejo, ali ptuji, ali znanci, & jih obiskujejo, pa jim premerzle pijače dajejo, ali take pij^ 6 ’ ktero modri zdravnik prepove in je bolnemu nevarna, celo škod Ijiva, da tako ozdravljenje opovera, morebiti celo smert naklo® 1 in tudi zdravniku dobro ime odjemlje. Poznal sem ženo, ki je bila kozava. Ker je bila skor ^ vas bolna, sem očitno ljudi svaril, naj ne dajejo kozavim vlDa piti. Ali neka soseda pride bolno obiskat: hudo je bilo bob 11 ’ ravno so se koze pokazale; grozno žejo je imela, tudi vina J 0 poželela. Nespametna soseda prigovarja: Dajte, dajte ga J 0 J > vam bo žal, če jej ne spolnite njenih želj, pa jej zavret^ 3 dajte. Res ga jej en polič skuhajo, in reva, žejna ki je 01 ’ ga popije ali kmalo tudi zamerje. Ravno tako so zamorili 11 J nega soseda, prav čverstega še mladega moža, dobrega o° s ^° darja. Tak ni usmiljen, tak je grozoviten morivec svojemu ^ njemu. To se pravi neumnemu otroku svetel pa ojster n °^ roke dati. .., Tako nespametno, hudobno delajo botri ali drugi žlah in znanci, ki otrokom nič boljšega ne vejo, kakor da jm s v pivnico vlečejo in jim vina, celo žganja ali drugih ljivih pijač silijo, da se uboge reve kislo deržijo in si du»° 661 e ° otrovajo. Pravil sem vam že enkrat, da sem poznal pri¬ pojeno mater, ktera je svojemu otroku, ki je pervikrat pri ^etem Obhajilu bilo, žganja tako dolgo ulivala, da je ubogo ,' e obležalo, zavoljo tega celo umerlo. Bodite, preljubi poslu- h avci j pametni in ne dajajte otrokom tacih pijač, ki niso pri- er j e ne njihovemu mlademu želodcu. Pregrešč se tudi oštirji, lakomni gospodarji, ki piti dajejo Pidene pijače, zavrelice, ali kakor si bodi nezdravo stvar, s Koršno druzih ne poživijo, ampak jim pokvarijo, celo vza- ej ’° na j drajši dobroto tega življenja, to je, ljubeznjivo zdravje, v To se ve, da ni nobeno dobro delo; je celo pregrešno, jP |e napajati se toraj pravi: Popotnim, bolnim, starim, rev- Oblili, ali sploh kteri si sami pomagati ne morejo, vode, k r v . v ^ na ’ l J l ve ali drugačne zdrave pijače podati, da se po- P ca JO, si žejo pogasijo; naj si bodo ti ptuji ali pa domači, b) Smo li dolžni žejne napajati? a . dolžni smo. K temu nas veže že keršanska ljubezen sploh. v,se ^larsi kteri bolnik na smertni postelji ne toži čez v ^ Vo J e bolečine toliko, kakor čez nezmerno žejo, ktera ga . ln P e ^ e - Vsak je bil že žejen in ve, kako dobro mu de j 0 , Va bladna pijača. In ako sam ni mogel do pijače, pa mu p , i e Podal dober prijatel, dobro se mu je zdelo do njega. e lri Jezus, naš ljubi Zveličar pa nas uči, da, kar mi > da bi drugi nam storili, jim tudi mi storimo. Vsak Ma DaS * )a s ' 8'°b )V0 želi, da bi dobil ali imel dobrega člo- t0]ik na ^nmi, kteri bi mu piti podal, ko bi v hudi bolezni 0 oslabel, da bi še sam. po kozarcu poseči ne mogel, bud Je u b°b gorjansk pastirček Pavel, ki je v času PriNj] 61116 P r ‘ ž( d na ravnino, ter je pri bolj premožnih po- košček kruha. Peter, sin bogate hiše, je sedel na doma- P la gn ter je obiral precej velik kos dobrega kruha. „Daj mi bočemo zmed 662 malo kruha, ga poprosi ubogi Pavel; hudo sem lačen." Peter pa g® terdo zaverne: »Poberi se proč; jaz za te nimam nič kruha- Eno leto potem pride Peter v hribe, kjer je bil Pavel do® 1 *' Ena koza se mu je zgubila in iskal jo je. Dolgo se je potih® po germovji in skalovji; veliko je prelazih Solnce pa je j a ^° pripekalo; žeja ga je hudo pekla, komaj je že sline poželi' Studenca pa nikjer nobenega. Poslednjič zagleda eno čedo of® c ' Gre in vidi pod drevesom sedeti ubozega pastirja Pavla, ki J® imel poln verč hladne vode zraven sebe. »Daj mi piti, reče bog ®' 1 Peter, strašno sem žejen." Pavel pa pravi: »O le pojdi d®' prej; jaz za te nimam vode!“ Terdoserčni Peter se spomni, ^ nekdaj ubozemu Pavlu ni privoščil koščeka kruha. Solze ga P°' lijejo in prosi, da bi mu revni pastir odpustil. Pavel, dobreg® q1 serca ki je bil, mu je odpustil in mu verč podal. Peter p a , pogasi skelečo žejo in pravi: »Bog ti poverni ta požirek tuk®J in tamkaj!" Že pamet nas uči, da je zares dobro delo usmiljenja napajati. Kajti žeja, ko le naprej kipi, je nezrečeno veliko %°’ huje kakor lakota. Ne le bolniki zdihujejo zavoljo žeje, zdravim strašno hudo dč. Delavci v vročem, poletnem času, '• niče na polju, rokodelci ali vozniki ne tožijo toliko čez težavne opravila; žeja ta jim naj huje dd. Lisimah, Tracijanski kralj, je bil od svojih sovražnik^ tako obsut, da ni mogel od nikogar dobiti le požirka vode n 6. In za en požirek vode je izdal celo kraljestvo svoje, tako h« mu je žeja bila. Na dvoru perzijanskih kraljev je bila v starodavnih e®' taka bliščoba, tako bogastvo, da v sedajnih časih nikjer tolik 0 veličastva pozemeljskega več ni. Zadnji perzijanski tako bog®. kialj Darij, je neki dan svojemu naj starejemu svetovaveti, mu je bilo Kosroes ime, kazal svoje bogastva in nezmerne /'it' 663 klfide, kjer je bilo vse nakopičeno zlatih in srebernik posod in II a J krajših žlahtnih kamnov. Nekako prevzetno mu pravi kralj: »Kaj meniš, ali imam dosti bogastva, da lahko bogato poplačam šestemu služabniku vsako najmanjše delo?" Kosroes je bil moder mož, ki je mnogo skusil, v svoji ženitni službi se postaral, je vidil dalječ v prihodnost in ni se »lotil. Skerbno je premišljeval vedno večo moč Aleksandra, III d ega macedonskega kralja, ter je slutil veliko nevarnost za Pijansko kraljestvo. Zdihovaje je odgovoril na kraljevo spra- ^ an Je in pravi: „ Želi m, da bi vedno tako bilo; ali bojim se, a velik mogočen kralj, pa enkrat ne boš mogel poplačati P°žirka vode njemu, ki ti ga bo podal!“ Ta nepričakovani od- b°v°r je kralj tako za zlo vzel, da se je od starega, skuše- lle ga svetovavca proč obernil, ter ga več prijazno pogledati m hotel. Kektere leta pozneje prihromi macedonski kralj Aleksander Ve lik° zmagovavno vojsko na Perzijansko, premaga Darija, , ' se Polasti njegovih šotorov. Perzijanski vojaki se zaženejo v toda malo kdo je ubežal; večidel so bili pomorjeni ali ‘»jeti. Darij, ki je na visokem vozu zapovedoval, je tudi moral e gmti. Snel je kraljevi trak z glave, da bi ga ptujei ne . na h, ter je podil konje, da bi Macedoncem ne zapadel. Ali ga ^ VCl I ti' e ^' ove VC) j s ke so za njim s pšicami streljali, ter so , a ;-rtno ranili. Konji, tudi že ranjeni, so ga zavlekli v go- j e °’ Kjer je tekla mala voda. Žeja jih je tje gnala. In tukaj k rUdCe( lonski vojak zatekel kralja Darija, ki je zavoljo zgubljene ^ V| že blizo smerti bil. - Prosil je vojaka, da bi mu podal fi ; lrek V0( i e ) da si potolaži žgečo žejo. Vojak zajme s svojo to v V ° ( ^ e ’ ti‘ r mu piti da. Rad bi mu bil kraljevo poplačal J»bav, ali nič ni imel, da bi mu dati zamogel. Britko je 664 zdihnil: „Kosroes, ti moj zvesti svetovavec, kako žalostno se spolnujejo tvoje opomin jevajoče besede!“ Gotovo je Bogu dopadljivo, pa tudi gotovo nam zasluživno> da na pomoč priskočimo svojemu bližnjemu v taki potrebi, * el ga rešimo velikega zla. Naš nebeški Zveličar sam nas tega z a ' gotovlja, ko nam je izustil tolaživne besede: „K d o r k o 1 1 da piti komu zmed teh naj manjših le kozare c m e r z 1 e v o d e v i m e n u učenca, r e s n i č n o, v a^ 1 povem, ne bo zgubil svojega plačila." (^ a ‘ 10, 42,) In da moramo to tudi svojemu sovražniku storiti, uči sv. apostel Pavel s temi besedami: „A k o je tvoj s vražnik lačen, daj mu jesti; akoje žejen, daj mu piti. Zakaj, če to storiš, žerjavico mu bo» na glavo nosil." (Rim. 12, 20.) To je, to bo sovražnik 11 tako občutljivo, ga bo tako bolelo, da se mu bo zdelo, da d 111 žerjavico na glavo trosiš; deloma, ker bo osramoten, delo® 11 pa tudi, ker bo pred Bogom še veči kazni zapadel, ako v ne gre. To je pot po kterem ga boš naj ložje na drugo »JS 0 pripravil. In ko Jezus nas zagotovi, da svojega plačila ne bomo; glejte, ljubi moji! kako dober kup so nebesa 1 zareč vode, ki nič ne velja, kakor le čisto malo truda, o a 12 studenca zajineš ali iz vodnjaka potegneš, pridobi ti nebe» a ; kjer boš vekomaj se napajal v obilnosti nebeške radosti! & a J mar ni vredno že to edino, da si z vso močjo prizadevaš za to dobro delo usmiljenja! Pa že tukaj na zemlji ljubi Bog obilno poplačuje nje , kl 'po- žejnernu radi postrežejo, mu potrebne pijače preskerbijo glejmo v staro zavezo. Vidili bomo, kako Bog, plačnik vse£ a dobrega, to telesno delo usmiljenja že časno blagoslovi i« P°' verne. ■_ Ko je Izak dorastel, je njegov oča Abraham P° s |‘ l svojega zvestega sluga Eliezarja na Mezopotamsko, da bi “J e ' 665 govemu sinu iz hiše in rodovine Batuelove nevesto poiskal. Eliezar gre s svojimi kamelami in ženitvanskimi darili. Ko pa pride do mesta Nabor, vstavi se pred mestnimi vrati, pri nekem studencu, ter si misli: Na večer bodo prišle mestne hčere po vodo in lahko bo premišljeval in opazoval njihovo obnašanje in njihove lastnosti. In ni se prevaril. Med drugimi pride prežala Eebeka s svojim verčem. In ko trudnega popotnika in njegove kamele vidi, dd mu piti in napoji tudi živino. To dobro delo, zedinjeno s posebno priljudnostjo, je staremu Eliezarju tako do- ’ padlo, da jo popraša čegava da je, in ko zve da je ravno Batu- elova hči, ni nič več dvomil, da Bog sam jo je izvolil njego¬ vemu gospodu za nevesto. Dal jej je ženitovanske darila ter jo je s privoljenjem njenih staršev peljal na svoj dom. Posebno pa Bog povračuje to dobro delo z večnimi do¬ brotami. Ko so sveto Anastazijo neusmiljeno terpinčili, bil je med gledavci tudi neveren mladeneč; Ciril mu je bilo ime. Sv. Anastazija je grozovito žejo terpela, ter je milo prosila požirek vode. Ciril jej iz usmiljenja poda merzle vode; ali glejte čudo! zdajci spozna, razsvetljen z Božjo milostjo, s prečudno stanovit¬ nostjo sveto keršansko vero, in zavoljo tega dobrega dela je prejel veličastno krono svetih mučencev. Naj vam še od sv. Pafnucija nekaj čudnega povem. Ta imenitni svetnik je živel v onih starih časih svete cerkve, ko so si pobožni kristjani za keršansko popolnamost posebno pri¬ zadevali. Enkrat se poda na daljni pot po samotnem borštu; naleti na tolovaje, ki so ravno-polni sod vina obsuli ter se nad njim in ž njim radovali. Poveljnik tolovajski je precej spoznal, da ptujec je mož Božji, sveti Pafnucij. Veliko je že slišal od njegovega ojstrega življenja, in ko je videl, da je starček truden, natoči poln kozarec vina, potegne svoj meč in pravi ; „Pij! ako tega ne storiš, odzvonilo je tvojemu življenju !“ Keršanski nauk V. j>. II. 43 666 Pafnucij je pa vedel, da tolovaj ne misli tako hudo, a®' pak da mu le hoče dobro storiti, ker je vedel, da mora žeJ eD biti. On pa je hotel pridobiti dušo njegovo; zato prejme k°' zareč in de: „Resnično vam povem, da on, ki je rekel, kd° r kozarec vode ubozemu podeli, ne bo zgubil svojega plačila, YilS bo tukaj in tamkaj obilno poplačal za ta kozarec vina, ktereg a ste meni ubozemu podali.“ Vsedel se je k njim, prijazno j 1111 na seree govoril, da je vse ganilo in pridobil jih je za Grospo^' Da žejnemu radi piti podamo, k temu nas vabi in P rl ganja zgled Boga samega. Celo čudeže je delal, da je žejne n pajal. Žejnim Izraelcem je v puščavi iz terde skale bister denec odperl. Jezus je v Kani na Galilejskem vodov vinosp re ' menil, da je uboge ljudi razveselil. Tu vam moram še povedati čudno prigodbo iz Življ eD P sv. Klemena. Ta sveti papež je bil zavoljo svoje stanovitnost keršanski veri pregnan na divji in pusti polotok Kersones. T je velik greh. In so brezvestni gospodarji, ki takim gerdim d snagom prebivališča dajejo; ako ravno vedo, da tako po n ° 1 in po dne grozovitim hudobijam vrata do kraja odpirajo. K# r take lajdre pod svojo streho ima, pregrehi potuho daje stori nobenega dobrega dela, se pa vdeleži veliko ptujih Tak ima svojo dušo za majhno, pičlo plačilo na prodaj, P" podpira razuzdanost in množi hudobijo po svetu. Preljubi moji in predragi! takih malopridnih ljudi ne j 0 ® Ijite pod svojo streho. Tudi takih ne, ki vam ponujajo # 1: ktere so, berž ko ne, na kradilu. Tudi mladih, terdnih lenul# ki bi si lahko svoj kruh služili, pa raji pohajkovajo in p 0! ljudi nadlegujejo in bi radi le od ptujih žulov se redili- malopridni cigani so zares izmeček človeštva, nagnjusna ki le iščejo, kako bi koga okradli ali kaj ogoljufali, še p° se01 ^ vas opomnim, ne jemljite take soderge pod streho, kedar benega moškega ni pri domu. - Vsi taki nepošteni ptujci niso vredni, da bi jim d° . skazovali; in ako kdo takim potepinom ali vlačugam pod s streho potuho daje, naj ve, da to njegovi hiši nobenega Tak 1 boi # 0 goslova prineslo ne bo, da tudi plačilo, ktero mu zato je kervav denar in mu teknil ne bo; njegova hiša pa zgubila tudi pred svetom, svoje dobro ime. Ako pa ptujega človeka ne poznaš, in so ti n, dobije, njegovi slabi nameni neznani, pa ga prenočiš, 116 zgubil svojega zasluženja, ako si tudi hudobneža prenočil* tudi nebeški Oča solncu ukazuje, da seje čez dobre in bu ^ dh dežiti čez pravične in krivične. Vendar neznanemu sumljivemu človeku nikar vsega ne zaupaj; ne kaži mu ključev, ne puščaj mu razobešene obleke; zadosti je ; da Ufi 676 kot pod svojo streho; pa tudi pazi nanj, da ti ne po- s 1 kaj svojega pa ne pobaše kaj tvojega. k) Srno li dolžni popotnike sprejemati? P k aniet naša nam še pravi, da je popotnike sprejemati dobro, Jg u dopadljivo, nam pa zasluživno delo. Lepe zglede tega i e eSne S a dobrega dela imamo že v stari zavezi. V starih časih ' 0 kako usmiljenje še tudi vse bolj potrebno; ker gostivnic ^ . °’ kterih je pa dan današni le preveč že v vsakem kotu, star 1180 ^° VS0C ^ za P 0 t r(; bo; ampak le za lastno dobičkarijo. V potr aVni 1 ^ as ^ 1 P°P°kJjiki niso dobili niti prenočevanja niti Ijenib 06 ^ lrane ’ kj er bi se opočili in okrepčali. Le pri usrni- J e mar S0 P os k rež k° dobili. Pa so popotne tudi radi spre- 1 ker jim z bratovsko ljubeznijo postregli, dob ^ Škrabama, starega očaka, vsi veste, da je to telesno Sv ° jo ° ^ e k° usmiljenja opravljal, ter je popotne ljudi še vabil v nj ° kišo, in jim prijazno stregel. Sveto pismo nam pravi od pj^ce’ ^ a J e postavil v dolini Mamre poseben šotor, kjer je SVoj begosteval in jim noge omival; in da je nekdaj pred vratmi tekel , ^° ra se< k 0 k > ' m vgledal je tri popotne, pa jim je naproti %ulo[ \] Se ( k° kal priklonil in je dejal: Gospod, ako sem milost Puiiiesel° ne kodi memo svojega hlapca; bom pa v esoril lie koiiko vode, da si noge umijete, ter počijete pod dre- °kreniš. S r *^J e J kruha bom prinesel, da si svoje serce in j e j a e ’ P°kem idite dalje. In Abraham je hitel k svoji ženi b°d ^ r( d (e l: Hiti, zmesi tri mere pšenične moke in speči llil jbo]'s (! " lkOV ' P a J 6 k čedi tekel, in je odbral naj veče in Škulji ° ga je dal hlapcu, kteri je hitel, in ga je ga j e ' i U 'k J e prinesel sirovega masla in mleka, in tele, ki ijjib , U .‘ a > ] 'n je pred nje položil; on sam pa je stal pri B°g’ i a er , jim str eg-el. (I. Mojz. 18, 1—8.) In ti ptujci šobili Va angela v človeški podobi. In Abraham jih ni poznal. 676 in Ravno tako gostoljuben in usmiljen je bil Lot. je sedel Lot pred mestnimi vratini; in prišla sta dva ptuj fiJ Sodomo. Ko ju je on zagledal vstal je, in jima na proti ’ in se do tal priklonil, in je dejal: Prosim, gospoda! stopil hišo svojega hlapca, in ondi prenočita; umijta si noge, in zj u ^ idita svojo pot. Ko sta pa odgovorila: Kratko nikar, a®" 9 * ulicah bova ostala, ju je le prav silil, da bi z njim šla sta v njegovo hišo prišla, jima je večerjo napravil, in opre.® spekel, ter sta jedla. (I. Mojz. 19, 1—3.) Da je bilo to Bogu dopadljivo dobro delo, pokazal tem, da je Abrahamu obljubil sina, ki bo oča velicega ki se bo pomnožilo ko pesek morja. In Lota je po svoje® ^ gelu izpeljal iz pregrešnega mesta, kterega je z žvepljeni® ° 5 njem z nebes pokončal. Tako ljubeznjivo je Job sprejemal ptujce v svojo hiš® • , JI li sam pravi: „Ptujec ni zunaj ostajal, moje vr so bile popotniku odperte." (31, 32.) ^ Rahab je pod svojo streho sprejela in pred napado® ^ varovala oglednika, kterega so Judje poslali v mesto Jerih® 1 j In Bog jo je poplačal, da je postala pravoverna ter je °h raI1 njo in vso njeno hišo, ko so drugi pokončani bili. Tako usmiljena je bila hči egiptovskega kralja, hi usmilila ptujega otroka Mojzesa. Tako Jetro, ki je P°l )0 Mojzesa pod svojo streho vzel. Take zglede imamo v novi zavezi. Marta in ^ arl ^j]jo sprejemale in stregle Jezusu, Sinu Božjemu, ki ni i® e ^ p svojega, da bi bil svojo glavo na svoje naslonil. —- Uče®® ^, sta šla v Emavs, sta vabila seboj nepoznanega Jezusa, re f Gospod, ostani pri nama, ker se že mrači! — Lidija, h 1 Tiatirskem mestu škerlat prodajala, je po pridigah sv. st0 677 sprejela sveto vero ona in vsa njena hiša; pa je prosila in si¬ lila sv. aposteljna, naj pride v njeno hišo in tam prebiva. Pomislimo pa še, ljubi moji 1 komu prav za prav strežemo, to popotnika iz ljubezni do Boga prenočimo, v svojo hišo vza¬ memo? To vse storimo Jezusu Kristusu, Gospodu samemu, ki je dejal: „ P tujec sem bil in ste me pod streho vzeli." Kar ste enemu mojih naj manjših bratov storili, bom tako sprejel, kakor da bi meni samemu storili, in stotero vam povernil bom. Kedar toraj ubožčeka, ptujega popotnika, iz ljubezni do Boga pod svojo streho sprejmemo, sprejmemo Kristusa Gospoda samega. In ta edina misel nas mora močno nagibati, da radi, kedar koli priliko Imamo, sprejemljemo ptuje popotnike. Beremo, da je Kristus tudi zares večkrat podobo popotnika sase vzel. Sv. Gregor, papež, je vsak dan nekaj popotnih in ubožcev pri svoji mizi imel. Ko neki dan po navadi hoče po¬ potnikom noge umiti, en popotnik kar zgine. Po noči pa se um prikaže Kristus, in mu reče: Gregor! drugekrat si me sprejel v mojih udih, danes pa si me sprejel v lastni osebi. Menih Martirij je hotel obiskati svoje brate v bližnjem samostanu. Na potu zadene na gobovega človeka, ki bi rad v bolnišnico prišel, pa je omagal in opešal. Martirij se ga usmili, zavije v svoj plajšč, pa ga zadene ter v svoj samostan nese, da bi ga ondi poživel in okrepčal. Ko samostanski sprednik od dalječ to vidi, reče svojim bratom: Urno odprite vrata, Martirij Gospoda nese! Ko pa menih gobovega ptujca do samostanskega Praga prinese, stopi mu z naročja in pravi: Martirij! ti se me nisi sramoval pred svetom; tudi jaz 'Se te sramoval ne bom v ne¬ besih. In zdajci se v veliki bliščobi povzdigne proti nebu. dn menih je spoznal, da je sprejel Jezusa samega. Bog take usmiljene ljudi velikrat že tu na zemlji popla¬ he za storjeno dobro delo; kakor smo videli pri Abrahamu in 678 Lotu. Naj vam tu še en zgled iz svetne zgodbe povem, * a popotniki večkrat že sami poplačujejo jim skazano gostolju^ n , V devetem stoletji je vladal na Nemškem cesar Ludvik Na nekem lovu se je bil v goščavi zgubil, in noč ga l e u bila, da ni mogel do svojega dvora priti. V nekem samo® ^ kraju je prenočil pri gostoljubnem in pobožnem fajmoštru> pa cesarja ni poznal. Mislil je, da je navaden logar. * eD mu je postregel, kolikor je premogel. Na jutro se cesar 11 ^ znan poslovi, pa vpraša pobožnega mašnika, kako in s . mu njegovo gostoljubnost poverniti zamogel ? Gospod P a ^ prosto pravi: „Saj sem spolnil voljo Gospodovo, ki na3 ^ enako vabi k obilnemu obedu te zemlje. Ako mi pa ravno kak mali spominek na vas dati, bilo bi mi prav b ako bi mi podarili košček jelenove kože, kterega bote P er '^ (1 vstrelili, da si ga za pas imam." Cesar mu to obljub 1 * ^ prijazno in hvaležno roko poda in veselo gre proti svoj cesa r ' . mislil dvoru. — Več mescev je preteklo in fajmošter m vec ^ na logarja. Zdajci pa prijaha k njemu kraljevi napovedo? ^ ter mu prinese v eni roči, prelepo z zlatom in z biseri ? e pas, v drugi roči pa veliko pismo zapečateno s pečatom skim. Začudeno odpre fajmošter pismo in bere, da ga J e ^ izvolil škofa imenitnega mesta Minster. In kmalo potem j prijateljsko poslovil iz samotnega in tihega kraja, pa ® e J 0( jfO v veliko mesto, ker so ga z vso častjo sprejeli in kjer J e in srečno vladal veliko škofijo in dosegel visoko starost- K temu dobremu delu nas veže tudi n a t o r n a r re yae^ bežen sama. Kako hudo je ubozemu popotniku, ali ju beraču, ki celi Božji dan prehodi od vasi do vasi, ^ eZ 1 ^ v e doline; pa morebiti nič gorkega ne dobi, se nikjer P°& ^ji, more; zlasti v deževnem ali zimskem vremenu, in P° 1 težavnih potih, s slabo obujo, z raztergano in premočeno o 679 ako dobro, kako potrebno je taceniu popotniku na večer gorka s>a '> merva slame ali tudi kaj gorkega jedila, da se posuši, spočije in okrepča! O ljubi moji! le mislimo si mi, kako ljubo . Iuim Pilo, kako dobro bi nam delo, ko bi v takem stanu P fl ^i do dobrih ljudi, ki bi nas milostljivo sprejeli in nam pri- ■Melsko postregli! Kako hudo mora biti ubožčeku, ko pride Ve ^ er > pa ne ve, kje bo prenočil! kako britko, ako ga terdo- [ rat| d ljudje odpravijo in v pozno noč še do druge vasi popo- 1 m °re, ne vedoč, ali bo vendar tam dobil prenočevanja t o> . ne ! Ni čuda, ako tako zaveržen, toči bridke solze, in Bogu ^ 1 SVo J° nadlogo, ali morebiti celo kako zarotilo izreče! Kdo b ! ^11 vendar tako terd, da bi se ne usmilil tacega reveža in § a spodil izpred svojih vrat? Tako neusmiljenje bi mogla etl jeza Božja, ki terpeti ne more, da bi mu mi tako ne- JIa Pili- Kajti Bog, neskončna doProta je napravil ves svet veliko gostivnico, in mi vsi smo ptujci v tej gostivnici, ter am °_ luk a j obstoječega kraja; in vendar nas Bog vse pre- j l* 1 pveskerbuje, grešnike in pravične, vredne in nevredne 0 s tori ne le enkrat, to dela dan na dan, leto na leto. lli v uekem gradu, kjer zdaj ni več kamna na kamnu, je ' P°gat grajščak. Veliko je potrosil, da je svoj grad veli- , 0 0za ljšal in gizdavo prePlekel. do Ha storil Prosi, S n ° 0Za l ' SQl gizdavo prePlekel. UPogim je pa kaj malo Neki večer priroma uPogi romar do grada in da bi ga prenočili. Gtrajšak ga ošabno odpravlja, rekoč: grad tri ni nobena gostivnica.« Romar pravi: »Dovolite mi, že V | 3ra ^ an J a ’ predenj grem dalej!“ — „Le vprašajte; jaz bom r| 0 Val^° VOr ^N°mar vpraša: „Kdo neki je pred vamista- 0(1 govor dal!« V tem gradu?« »Moj oča,“ pravi grajšak. »Kdo pa pred ° eetor u?“ »Moj ded,« odgovori gospod. »In kdo bo pa j, l0 j a Vain i tu stanoval?« še popraša romar. »Ako Bog da SlIl,w »No, reče romar, ako pa vsak le en čas stanuje v 680 tem gradu in se eden drugemu umikate; kaj ste potem d rl1 ” zega, kakor gosti ? Tedaj je ta grad zares vendar le gostivn lca ; Ne potratite toraj toliko, in ne zaljšajte toliko te hiše, v kte rl bivate le kratek čas. Storite raji kaj dobrega ubogim in P° zidali bote obstoječo hišo v nebesih. — In grajšaka so zadel® te besede, pa je prenočil popotnika, in bil je dobrotljiv ubogim. In Bog nam tudi zapoveduje to dobro delo. Po prerod Izaiju pravi: »Vodi ubožce in potikavce v svoj hišo... in ne zaničuj svojega mesa. Tedaj bo tvoja luč zasvetila, kakor zarja, in tvoj zdravje bo hitrejši prišlo, in tvoja p r a v i nost pojde pred teboj, in Gospodovo v e 1 i ^ a _ stvo te bo zbiralo." (58, 7, 8.) In sv. Peter nam kl^ e ' »Jemljite radi eden druzega pod streho br e!! g o d e r n j a n j a." (I. Pet. 4, 9.) Sv. Pavel pa pravi: ptujih sprejemati nikarne pozabite, t a k o namreč neki nevedama angele pod streho vzel 1 - (Ilebr. 13, 2.) Sv. Avguštin pa nas opominja: »Kristjan! bo gostoljuben vsacemu brez razločka; da bi on. kteremu svoj® duri pripreš, mu prijatelsko sprejemo odpoveš, Bog sam n e bH' In sv. Krizostom nas uči: Enako plačilo, kakoršno bo d° # romar za romanje svoje, sprejel bo tudi on, ki romarja sprej® e ', Ako pa popotnika neusmiljeno odpravimo, mu pod SVOJO dela streho prenočiti ne pustimo, delamo ravno nasprotno, kakor Bog in kakor nam on delati zapoveduje; pa si zaslužimo AJ^ govo pravično kazen s svojo terdoserčnostjo. Marsikteri Bog odtegnil svoj blagoslov, ker je neusmiljeni gospodar ubo popotnikom zapiral svojo hišo. Naj večo kazen pa čaka tak® terdoserčne sodnji dan, ko jim večni sodnik poreče: pob e ( rite se izpred mene, prekleti! v več m °o o- e ir J 681 . . zakaj ptuj sem bil, in me niste pod streho vzeli.* (Mat. 25, 41, 43.) V danešnih časih premožni popotniki lahko po gostivnicah prenočujejo, le ubogi in reveži pri usmiljenih prenočišča iščejo; in ravno ti so tisti majhni bratje Kristusovi. Preljubi moji! Slovenska gostoljubnost je znana po vsem svetu. Že stari Slo¬ venci, naši pradedji, ki so še neverniki bili, so bili posebno gostoljubni. Ptuje popotnike so tako ljubeznjivo sprejemali, da osramotijo marsikterega danešnega kristjana. Ptujec, ki je med nje prišel, je bil, kakor domači. Kar so premogli, bilo mu je na ponudbo; in ko se je ločil od njih, so ga po več dni spre¬ mili, ter so mu bližnjo in naj bolj varno pot kazali. Vso le mogočo skerb so mu skazovali, da je bil varen on in varno tudi imetje njegovo. Zato, preljubi in predragi! posnemajmo svoje gostoljubne sprednike, in kedar ubogi popotni človek pride in prosi, da bi ga prenočili, po stari lepi keršanski navadi mu odkažite kotiček pod svojo streho, postrezite mu tudi z malo večerjo, ali naj zajrne z vami, in njegova hvaležnost bo prinesla blagoslov črez hišo vašo. Ali kteri obilno stanovanja po svojih poslopjih imate, ^prejemljite radi revne in uboge, sirote in vdove; za bolje kup jim prepustite svojo hišo, in Bog vam bo povernil. Ne pozabite prelepih Jezusovih besed, ki pravi: »Resnično vam po¬ vem: Kar ste storili kteremu teh mojih naj tanjših bratov, ste meni storili.* (Mat. 25, 40.) Kako veselo bo tvoje serce, ako boš sodnji dan vidil lepo kar¬ alo ubožčekov in revežev, ktere si v svojem življenji prenočil, J'm postregel, ki bodo vsi za te pri večnem sodniku prosili! Kaj še le, ko ti bo rekel sodnik: „Pridi dober in zvesti hlapec in posedi kraljestvo Božje; zakaj Ptujec sem bil in si me pod streho vzel.* Amen. Keršanski nauk V. p. II. - 44 682 XLYHI. Keršanskl nauk. 4. Nage oblačiti. Srečen, presrečen je bil človek v pervotni nedolžnosti sam se je ž njim pogovarjal. O presrečen, ako bi bil ostal tako nedolžen! z dušo in s telesom bi ga bil nebeški ^ s te zemlje preselil v večne nebesa. Ali človek je postal n eZ '^ svojemu dobremu stvarniku, ter je grešil. Kakor hitro paJ e ^ storjen pervi greli, bilo je Adama in Evo sram: zdaj l e spoznala, da sta naga, spletla sta si figovo listje, in si n^ e \ . krila. O nesrečni greh, ki nam je s tolikimi drugimi žalost nasledki tudi napravil, da nam je potrebna obleka. K er ^ (1 ljubi Bog v svoji neskončni ljubezni človeka po storjenem o ^ ni zavergel; ampak mu je Odrešenika obljubil; preskerbel ^ je tudi obleko. Glejte: „Gospod Bog je Adam 11 tl o nil iž njegovi ženi naredil suknji iz kož, ter J oblekel." (I. Mojz. 3, 21.) In tako oblečena je P a ^ nl ^ iz ktere sta bila ko j e ?: verta veselja, da bi obdelovala zemljo. Tedaj je obleka potrebna zavoljo pervega greha- *- - ^ Bog perva dva človeka sam oblekel, pokazal nam je s tem da imamo sveto dolžnost se oblačiti, za potrebno obleko sV°J . -L telesu skerbeti. Kakor pa smo dolžni sebe oblačiti, tako 1 bežen do bližnjega veže, da tudi bližnjemu preskerbimo P ^ p obleko, ako si sam je omisliti, prislužiti ne more. In r ^ f je četerto telesno dobro delo usmiljenja, od kterih vaS ^ s e keršanskih naukih učim. Poslušajte me toraj danes: a) pravi nage oblačiti? in b) ali smo d o 1 ž u 1 oblačiti? a) Kaj se pravi: Nage oblačiti? M 1 683 Nagi niso le tisti kteri nobene obleke nimajo; nage ime¬ nujemo tudi tiste, ki imajo tako revno, ponošeno, razstergano oblačilo , da si med ljudi ne upajo, v cerkev ne morejo; ali Uc ^j kteri za zimo zadostivnega oblačila ne premorejo. Kdor a ^ e reveže preskerbi z obleko, ktero si sami omisliti, prislu¬ hi ali napraviti ne morejo, jim poda srajco, suknjo, obučo ali kako drugo oblačilo, da zamorejo med svet in mraza se obva- ru J e j°, on opravlja četerto telesno delo usmiljenja — on nage °blači. Nage oblačiti se ne pravi, da bi ubogim kdo kupoval nove > drage oblačila. Revež, ki si nove obleke sam omisliti ne more > ne tirja nobenih novih ali drazih oblačil; on je zado- V °^' e n s ponošeno obleko, ktere premožni ne mara več nositi, je še vendar toliko terdna, da jo ubožček lahko nosi. To 0 _ delo tudi storiš, ako revežu kaj zaslužiti daš, da si pri- ° J1 toliko, da zamore sebe ali tudi svoje obleči; ali če ga v Uzbo y zameš, ali drugim priporočiš, da stergan ne bo; ali če ^ podaš košček platna ali suknja ali usnja, da si raztergano .o zakerpa; ali mu kak krajcar podaš, da ga drugi poza- ’ e ’ uiu sam taj zakerpaš. Naj lepši opravljaš to dobro . °’ a k° podaš kaj perila, kako srajco ali rjuho ubozemu bol- 11 ’ ki se nima v kaj preobleči, ne čem prestlati. Keršanske jjUspodmje! poglejte po svojih skrinjah in predalih; morebiti se 1 kaka pčd platna za znanega ubožca, ali kaka premajhna ^ a J'ica za revnega pa bolnega otroka. To je velik zaklad, to predraga zaloga v vaši hiši, ktera, prav obernjena, vam bo pomagala. Y uebesa Rekel sem, da revežu bo zalegla tudi stara, že ponošena Srai ^ U ' ^i vendar popolnoma za nič naj ne bo, da bi te morebiti var!! 1 ^°’ a ko bi revež povedal, kdo mu jo je dal. Pravil sem p ol)o , v aru £* priliki, da je nek slabo oblečen revež prosil ^ n ° S° s po ubogajme. Gospa ukaže dekli, naj da revežu euo 44 * ohlekt 684 srajco. Dekla prinese stergano srajco, ter jo beraču poda. Gospa pa jo zaverne in pravi: „Prinesi mu bolje srajco, ter pomisli; kako bi me bilo sodnji dan sram, ako bi Kristus, naš Gospod) Dan danešni se nam pač ne manjka 'prilike, opravljati t° dobro delo! Večkrat se zgodi, da cele družine pridejo ob vs® imetje svoje; ali jim hudi ogenj vse vpepeli, ali jim povodeA) vzame, ali vojska ali kaka uima vse pokonča, da morebiti dru- zega nimajo, kakor slabo obleko, ktero ravno na sebi nosijo- Daj, ljubi moj kristjan; takim usmiljenja vrednim revežem, k ar premoreš, kako obleko, ali platna ali suknja ali kaj perila- Glej, to se pravi: Nage oblačiti. Koliko je revežev, ki si morajo kruha prositi pri dobrih ljudeh, ker si ga zavoljo starosti bolehavosti pridelati res niso v stanu; morebiti imajo edino ster gano srajco, ktero nosijo na sebi; pa si nove kupiti ne morejo > daj takemu revežu ponošeno srajco, ki je pa vendar še za kaj> da se revež preobleče in osnaži, in ti boš nazega oblekel. A pride berač, ki ima cape na sebi, da se ne pozna kakošna je ^ nekdajna suknja, v kteri se mu morebiti celo merčesi že ležej 0 ’ ti pa imaš ponošeno suknjo, ki pa vendar ni vsa preterg ana ’ pa je sam tudi več ne boš nosil; daj jo revežu in nazega oblekel. Hodijo okoli bosi, morebiti celo po zimi nimajo u čevljev niti nogavic; daj jim zaveržene čevlje, kterih več nosiš ali par nogavic ali čevljaric; in nazega boš oblekel- ubogi starši, kterim je mili Bog veliko otrok dal, pa j‘k . veži pošteno oblačiti ne premorejo; radi bi jih v šolo P° . J ali potrebne obuče, ali tudi potrebnih bukvic jim preskerbe morejo; pomozi takim in nage boš oblačil. Dobre, kersafl žene, ki ravno zase posebnega dela nimajo, za uboge kaj P ^ dejo, pletejo ali šivajo, ali ubogim materam, ktere same A 685 Korejo ali ne znajo, otročje oblačila sperejo, zakerpajo in tako Da ge oblačijo. Ko nekteri ubožni Izraelci v sužnosti niso že kaj obleči tedaj je pobožni Tobija veliko svojega premoženja v to °wačal, da jim je potrebne obleke omislil. Poznam poštenega grajščaka na Dolenskem, ki mi je več¬ krat obleko prinesel po petdeset goldinarjev, da sem ubožnim otrokom napravil, da so mogli v šolo hoditi. Ta saboto Te dni sem bral od nekega revnega šolarja naOgerskem. šolar je bil priden, zraven pa prav reven. Binkoštno bajti je zbral vse svoje solde, ktere je lahko in urno poštel, njegova suknjiča je bila stergana in binkoštno nedeljo bi 1° bil vendar rad zakerpano imel. Ker je mislil, da njegov denar b° zmogel, kar bo kerpač zaslužil; hitro poišče bližnjega krojača, | J e v slabi bajtici prebival, ter ga prosi, kakor le more, da * niu do jutre suknjico zakerpal. Mož mu noče obljubiti, iz- S°Varj bo dosti a se, da ima preveč druzega dela in da s stergano suknjo §oče.‘ h ko opraviti; na to še žena pritegne: „To nikakor ni mo- Poslednjič je pa zgovornost šolarjeva vendar premagala mu krojač obljubi, da bo drugo jutro dobil zašito suknjo, Vese lo brez suknje skače domu. T»* - kr, binkoštno °jaču nedeljo na vse zgodaj je ubogi šolar že pri > J n res je suknja pošteno zakerpana. Plašno zdaj vpraša, zav er ^ ^°^ en ^ »P, kaj dolžen? ga šaljivo pa dobrovoljno ž e ^ saj pa nimaš preveč denarja; revnim šolarjem sem &do arSikaj zas ^°nj zakerpal. 'Boš pa plačal, ko boš enkrat škof. “ kana ^ ^ Tač ^olj vesel, ko ubogi šolarček! Suknja je zaker- ’p ,a še solde je imel v žepu! me s to r ^ ek ^° J 6 štirideset let, in prišel je nov škof v malo Ub°g ’ J er Je ž iv 0 l kerpač, ki je bil zdaj starček, pa tudi prav ako se je pa začudil, ko neko jutro koračijo škof po 686 peterih stopnicah in stopijo v revno izbico njegovo! Začuden bi se bil skoraj zgrudil, vendar je le pokleknil. Škof ga smehljaj® vzdignejo in pristavijo: „Ljubi mož! prišel sem, stari dolg P°' ravnat." Ko pa starček začudeno gleda, dejo mu prijazno škof : »Mora biti kake štirideset let, kar ste mi vi mojo suknjo z®' kerpali, pa ste dejali, naj vam plačam, ko bom enkrat škof- Iz vaše šale je po Božji previdnosti postala resnica; in zat® sem prišel, da poravnani svoj dolg." —Dolgo starček ne nio>' e spregovoriti; vendar reče: To ni mogoče; milostljivi škof! to n 1 ' kakor ni .mogoče." »Tako je tudi vaša žena takrat rekla, ko sem jaz svoj® stergano suknjico kerpat prinesel, in vendar je bila o prave ® 1 času dodelana. Tako je tudi z menoj bilo; kajti kar še ni, P a še lahko bo." In škof so tudi obresti plačali. Star kerpačseJ e preselil v čedno sobico škofove palače, kjer je bil prav dob r ° postrežen. Večkrat je rekel: »Moj živi dan mi ni bila nobe® suknja tako plačana, kakor ta revna šolarska suknjiča. P® ^ tudi res: Kar še ni; pa še lahko bo!“ . ^ Kako se pa to dobro delo med nami opravlJ® Ne rečem, da ni danešnje dni usmiljenih, ki veliko store in tudi nage oblačijo. Ali kaj pa hočem reči nekterim ^ so tako terdega in neusmiljenega serca, da potrebne obleke so r ki da ® e ' si napravijo svojim oslabelim in ostarelim staršem, kteri skerbno zredili, jim tudi pošten košček kruha zapustili; veži zavoljo preslabe obleke med ljudi, ali v cerkev upajo, ali po zimi zmerzujejo ? Taki terdini pač nagih ne 1 čijo. — Pa tudi so starši, ki tega lepega imena niso ^ ki so neskerbni, zapravljivi, da svojim ubogim otročičem P° :e .- Qi obleke napraviti ne morejo. Taki se ve da nazih ne o® Poznal sem očete, prave očme, gerde požeruhe, ki so vsak 0 . deljo popivali in drago pečenje jedli, otroci pa niti obu^e 687 °bleke niso imeli, da M v šolo hoditi mogli. Kaj ho tak nage °^ a čil, ki vse po svojem nikdar nasitenemu gerlu požene? Poznal sem tudi slepe matere, ki svoje odraščene hčere s Pajo in predrago in nečimerno oblačijo, mali otroci pa po Cl gansko stergani se po vasi klatijo. — Drugi so zopet lakomni, °Ph da si potrebne in poštene obleke ne omislijo, ter le na P spravljajo, stergani hodijo, pa - nobenemu revežu nič ne pri¬ učijo. — Drugi zopet vse za obleko dajo in se črez svoj stan Šizdavo nosijo. — Vsi taki nazib ne oblačijo. ^si ti pa se vstavljajo zapovedi Božji, ki pravi po preroku: ^ 0 vidiš nazega, obleči ga, in ne zaničuj v °jega mesa.“ (Izaj. 58, 7.) Kajti vsi smo bratje in s ®stre med seboj po mesu in v Jezusu Kristusu. Težko bodo ' a Jah taki neusmiljeni pri sodbi. Zadela jih bo grozovita beseda ^ 0li Jegasodnika: „Poberite se izpred mene, prekleti! Ve čni ogenj!...nag sem bil, in me niste o b- 6kli -“ (Mat. 25, 43.) h) Smo li dolžni nage oblačiti? . je huda; žeja peče; nazega pa je sram, po zimi . , hudo. Mislimo si ojstro zimo, ko huda burja okoli ŽVl %a, skeleči mraz vse ude in muzek prešinja; pa za- °gla Sled; Rak^ 0 revežia ’ k ' 1 l a h 110 > stergano obleko se komaj zakriva! 0 de, tudi drugim dobro ni. Zato nas pa keršanska ljubezen Yež e. da hi nas zeblo, ako bi se nam taka godila! Kar pa nam Pravi revežu pomagamo k potrebni obleki. Stari Tobija lepo svojemu sinu: „S svojimi oblačili nage oblači! dK) In Jezus sprejme tudi 'to dobro delo, kakor da bi ga njemu Sai nemu storili. Jl) ana vam je prigodba iz življenja sv. Martina. V mladih Nek zimski dan jaha zagernjen v svoj vo- Naleti na reveža, ki je bil na pol gol, se ves j?! Je W vojak “ kl Plaj«. 688 tresel hudega mraza, pa je ubogajme prosil. Martin, usmiljeni serca ki je bil, pa ni imel nič denarjev pri sebi, se ne pom®' ljuje dolgo, zdere svoj meč, prereže svoj plajšč, ter ga poloV lC ° beraču poda. V pervi noči se mu prikaže Jezus Kristus, og er ' njen s polovico njegovega plajšča, ter mu pravi: „ Martin, u ^ ,e ' nec, me je tako oblekel. “ In Gospod mu je že tukaj popl^ a obilno to dobro delo usmiljenja. Sveto je živel in škof Turon^ 1 je postal. Ta zgled nam kaže, kako ljubo, Bogu dopadljivo je spodu, nage oblačiti. Zato prizadevajmo si tudi mi za dobro delo. Sv. Janez Kerstnik je ojstro pridigal hudobnim prebil' cem Jeruzalemskim; pogubljenje jim je napovedoval, akopok° re ne bodo storili. Sekira je že drevesom v korenino nastavljen jim pravi. Vsako drevo, ktero ne stori dobrega sadu, bo iz se kano in v ogenj verženo. Prestrašeni so ga vprašali: Kaj Ilil ® je storiti? Odgovoril je pa, in jim rekel: „Kdor ima d v suknji, naj da temu eno, ki je nima." (Luk. 3, Ih) Poterpežljivi Job pripoveduje, kako je usmiljenje ž njim ?r rastlo; da nobenega ni zapustil, ki ni imel obleke, ali brez odeje j da se mu je nagi siromak zahvalil za kožo, s ktero je og erD njegov život, da se je ogrel. (31.) Sv. apostol Jakob nas uči, da vera brez dobrih del b ^ ne bo nič pomagala; da nas zveličati ne bo mogla. In ^ stavi:„Ako sta brat ali sestra naga, inp° bujeta vsakdanjega živeža; reče jima p a r< kd° iti** zmed vas: Pojdita v miru, ogrej ta in nas se; in jima ne daste, kar je potrebno tel 6 kaj bo to pomagalo?" (Jak. 2, 15, 16.) Tudi cerkveni učeniki so to dobro delo svojim verni sebno priporočali. Sv. Bazilij je svaril svoje poslušavce, 689 °lžnosti niso zadosti spolnovali, ter pravi: „Vaše prebivališče 111 v aše ozidje je z žametom prevlečeno, vaši konji in vaše mule I ^ ra &imi pregrinjali pokriti; ubogi pa, vaši bratje vaše meso II fe, pomanjkanje terpč in nimajo toliko, da bi se spodobno J n ‘b ter vpijejo, da bi jim pomagali, pa vi jih poslušati Hočete.« In kakor so učili tako so tudi storili. Sv. Peter, ki je bil v Tarantasiji, je bil toliko usmiljenega serca, da je siro- 11 pomagal, če ga tudi nič prosil ni. Po zimi nekdaj popo- , e b; 1 svoji škofiji z več spremljevavci. Sreča ubogo ženo, 0 111 nadležno, mraza je bila vsa terda, imela je revno, lahko, ® te vse raztergano obleko. In škof jej pravi: »Ljuba mati v a ’ Vl ^°te zmerznili!“ Na to se oberne k svojim spremlje- jj ein ln reče: „Kaj nam je storiti, da bi revi pomagano bilo ? 0 J nar i e i ne pomaga! in kdo bo svoje oblačilo slekel in revo ^ U r Nihče ne odgovori. On pa zgorno oblačilo sleče in ga da. ] j(; ^ re tepi zgled nam je Tabita, pobožna vdova v mestu Jope. rila° nain P°Pl su J e sveto pismo, kako veliko dobrih del je sto- in :.r m se ena ^° ne stori, ako bere ali sliši, kako so ubogi Prii in kllVJV J1.VU1UI JI a 'te, da so ga toliko serčneje prosili za njo. . - UV/ OUVJLlj nav/ K/V prigef° Ve °^ SU ^ svetega Petra, ko je na njihovo prošnjo iz Lide in ^ dobro ženo osivel, ko je bila umerla. Ubogi sirote _so kazali aposteljnu svoje oblačila, ktera jim je poda- Kdo Ker Je še posebno dolžen, nage oblačiti? n ava( j r J e obleka draga, kar vsi vemo, in je priprosti ljudje n^žni^ Sam i te za silo imajo, zato so posebno bogati in pre- Prem ,» ° Žn '’ siromakom pomagati in nage oblačiti. Bogatim in »2 d. - lm I )ose * Jno velja opominjevanje svetega Pavla, ki pravi: a J p°^ " Ua i vaša obilnost njih pomanjkanju ^ a 5 da bode tudi njih obilnost vaši po- 690 trebi k pomoči, da bode enakost." (II. Kor. 14.) Ne, kakor da bi sveti apostel tirjal, da bi vsi enako ve ' liko imeli, ampak, da vsi imajo, česar po svojem stanu in dru^ zadevah potrebujejo. On posebno premožne opominja, naj zdaj od svojega premoženja revnim podelijo, da bodo njih dubovn 0 bogastvo, njihove molitve in dobre dela tudi njim v prid, tako vsi imajo, kar na duši iu na telesu potrebujejo. Nikar se toraj siromaki in revni ne pritožujte, kakor, da bi vas bil lj u 1 Bog pozabil. Premožnim Bog pravi po preroku Izaiju: K° vidiš nazega, obleči ga!“ (58, 7.) K premožne # 11 Bog pošilja siromaka, kakor sveto pismo pravi: „B o g a t 1 t in revež se srečata; Gospod je obeh s tv arnik- (Preg. 22, 2.) Bogatin je vstvarjen zavoljo reveža in revež za voljo bogatina; eden brez druzega srečen biti ne more. Kb°^ prejemlje od bogatega telesni obstanek; bogatin pa prejemlj e reveža zaklad zasluženja. Siromak, ti potrebuješ bogatina; 111 ^ bogatin potrebuješ siromaka. Ako torej revež zdaj obleke P° trebuje, daj mu je; tako bo njemu pomagano, tebi bodo P grehi izbrisani. Toraj vi, ki ste premožniši, vi posebno spolni to telesno dobro delo usmiljenja in služili si bote prelepo k v svetih nebesih. , ^ Ako tudi bogatini niste, pa ste vendar toliko premoznb lahko oblečete Jezusa Kristusa. Yi poznate zapuščene °^ ro ^ e ’, e } 0 morebiti slabe, revne ali zanikerne starše imajo, ali pa j 1 * 1 ^ nimajo ne; jih vidite raztergane, vmazane, na pol jUi o e diti; ali jim starši zavoljo bolezni ali starosti potrebnega čila zakerpati, napraviti ali oprati ne morejo; kako lep 0 ^ kako imenitno dobro delo bi storili, ako take zapuščene daste osnažite, jim oblačilce zakerpate ali kaj ponošenega p» zakrijejo nagoto svojo. Morebiti bi se svoji nečimerni, P re » obleki kaj pritergali in bi takim siromakom k potrebni o o-jzda * 1 691 Opomogli! Veliko, nezrečeno veliko plačilo bi si v nebesih .. . h ker bi v takih revežih Jezusa samega oblačili. Prive- j 111 s °dbi bi slišali prelepe besede: »Pridite, izvoljeni moji! Posedite večno kraljestvo, kterega sem vam od vekomaj pri- y 1 ^voljo trohljive, ponošene obleke, s ktero ste me ogernili ra zterganih bratih in sestrah." po mo P • poglejte in preiščite po svojih shrambah, obej riD ^' a ^ * n drugih kotih; morebiti bote našli kako postarano, dan 6110 °^ a ^°> ktero vam je že preslabo, za vaš stan preglo- ( loj) 0 ’ Poberite ga in dajte ga siromašnemu; za njega bo še r °> in oblekli bote Jezusa Kristusa samega. Ne da bi vaše Ijj eue oblačila splesnovale, ali da bi jih snedli moli, ali da bo t Ver ^' ’ ra J^ ž n J' m i ogernite reveža, in enkrat vam str r °^ no popln^ano. Ne, da bi s svojim premoženjem le sebi n, o 1 j ali ga na kup zbirali, in siromakom nič ne podelili! le ga ne, preljubi! Kajti zadele bi vas grozovite besede svetega a P°stelna Jakoba, ki pravi: „B o g a t i n c i 1 jokajte in a ^ite zavoljo svojih nadlog, ki bodo nad vas J ri šle. Vaše bogastvo je strohnelo, vaša obla- .^a so od molov snedena. Vaše zlato in srebro 1 n J e 2 °Per Po Zari Jovelo, in njuna rij a bo v pričevanje Va s... Nabrali ste si zaklad jeze za ■» u Sledn je dni." (Jak. 5, 1-3.) dob 6n ^ ar Vas moram opomniti še nekaj pri opravljanji tega d., ; r . e ^ a dela. Kakor sem že rekel, da prav za nič obleke ne U a]!'lTTlA- revežu ei) , '"' wu ) 8 ktero mu .ni čisto nič pomagano in bi nas sram bilo; pa ubogim spet takih oblačil ne dajajte, s to jp m ^ oblečen siromak le v posmeh ali norčijo drugim bil; Po Je > oblačil novi iz svilnate ali drugačne predrage robe, ali pa tako * HO Vi w ^ ' m° reb iti e ^ 1 vrezanih, da bi bilo za reveža smešno ali bi ga 11 k gizdosti napeljalo. Nobeno dobro delo bi tudi ne 692 ,lat- bilo; ja pregrešno bi bilo, ako bi kdo ubogim podaril oble¬ če tudi čedno in še terdno, ktero je pa nosil bolnik, ki j e meri za kako nalezljivo boleznijo, kakor je jetika, putika rak. Zlasti volnatib takih oblačil drugi nositi ne smejo; P nena obleka ni tako nevarna, ker se ložej v dobri žehti V taki priliki poprašajte modrega zdravnika za svet in tako nevarno obleko sežgati, kakor jo siromaku podeliti, p a ^ s tem še v večo nadlogo pahniti. Posebne modrosti pa vam je potreba, zlasti danešne d® 1 ’ pri tem telesnem dobrem delu usmiljenja. Ne bi bilo prav : bi vsacemu razterganemu beraču precej kako obleko pom« žalostna skušnja nas uči, da lazijo okoli gerdo razcapani p' lil. ofc' pini, ki se kremžijo in pačijo, da bi bližnjega opeharili za oblačilo; pa ne, da bi zagernili svojo nagoto. Marsikteri doma čedno oblačilo po svojem stanu, ali morebiti celo gizda ^ 0 pa se nalašč v stergane cape zavijejo, na ptuje podajo m :traša° bi goli, da jih pošten človek pogledati ne sme, pa se preš revne delajo in gerdo lažejo, da bi se le ljudem smilili, in kaj več, kaj boljega prejeli. Taki niso vredni nobenega da 1 ' 11 ’ so hinavci in goljufi. — Drugi se okoli vlačijo brez srajce a * druzega potrebnega oblačila, pa so jih zapili ne obnosili, potepini hodijo od hiše do hiše; jih zebe, da se vsi tresejo, lažejo, da je gerdo, da bi le kaki veči dar dobili in g a zop in ,et zapili. Takim ni pomagano, ako bi tudi pri vsaki hiši prejeli. Dovolj je ubozih v vsaki fari; domačim toraj poiuag a J ktere poznate; zlasti še takim, ki se prositi sramujejo. ^ radi podelujte, ki sprejete darove tudi res v dobro obernej 0 - ^ ako bote take nage oblačili, blagor vam, ker tudi vi bot 0 ^ krat usmiljenje dosegli! Ubožci bodo v svojo preserčno P r ° . nad vas in nad vaše otroke blagoslov Božji z nebes p 1 ' 1 * 11 693 ^ bodo srečno zadnjo uro sprosili; še na vaših grobovih bodo j 111 ] n jih s hvaležnimi solzami močili, ter vam večni mir 1 P°koj želeli. Vi pa hote pri sodbi slišali iz Jezusovih ust q besede: „P rid i t e blagodarjeni mojega e ta! posedite kraljestvo, ktero vam je pri- , v U e n o od začetka sveta... zakaj nag sem U > in ste me oblekli." (Mat. 25, 34, 36.) XLIX. Keršanski nauk. • Bolnike obiskovati. Nob e ^ en na< * kuj^ih nasledkov izvirnega greha so bolezni, gji 11 a bolezen bi na zemlji ne bila, ako bi Adam in Eva gre- ške 116 ^ nesrečni greh, koliko bolezni si nakopal člove- ro( ^ u ! Malokdo se loči iz te solzne doline, ki bi ne skušal g re g 2 ^ A * Pa, preljubi moji farmani! tudi bolezen je za nas gi * e klic Božji. Blagor njemu, kdor posluša in uboga ta 6 48 Božji i Ust niljeni nebeški Oča z boleznijo na pravo pot pripeljal in j e 02 J 1 • Prav veliko izvoljenih duš je že v nebesih, ktere Zv eličal. J ' nik er J e P a bolezen hudo, težavno zlo, in si marsikteri bol- C* pomagati ne more; je pa tudi posebno dobro delo Ce r jj v J > bolnike obiskovati, in jim po moči postreči. Nek °hii " n učeni k pravi, da v hiši, kjer bolnika imajo, je naj p že P;v dobrih del za nebeško kraljestvo, ki j e . ° misli mo tudi mi danes to telesno dobro delo usmiljenja, Polnike obiskovati. a ) Ka j se pravi: Bolnike obiskovati? 694 Bolnike obiskovati se ne pravi, da bi k bolniku šel, pogledal, ali tudi še poprašal, kako mu je. To telesno dobro delo stori on, ki bolniku kaj postreže, pri njem čuje, mu P re stelje, ga vzdigne, mu v dušnih ali telesnih potrebah na p 0 ®,^ pride, ga v njegovem terpljenji tolaži, k stanovitni poterp® 1 ^ vosti opominja, ali mu kaj druzega dobrega stori. Nektere ^ dolžnost veže, da bolniku postrežejo, kakor so domači; i n to dolžnost na tanko spolnujejo, se vdeležijo tudi tega dobr ^ dela. Ktere pa nobena posebna dolžnost ne veže in vendar prave keršanske ljubezni bolnemu strežejo, si pa služijo še P sebno plačilo za večne nebesa. 6. Smo li dolžni bolnike obiskovati? Ako le pomislimo, kako veliko zlo je bolezen, bo®° spoznali, da nas keršanska ljubezen veže, da spolnujemo to n delo, da radi bolnike obiskujemo. Bodi si kdo še takoujj’ vendar si pri dobrotljivih ljudeh pomoči išče in živeža P r, ^.,„ ako je le zdrav. Naj veča dobrota na svetu je zdravje, ki polajša uboštvo in revščino. Bodi si kdo še tako pregib ^ vendar ima še kakega prijatela, da se zateče k njemu > ^ ga potolaži ali mu pomaga. In ako bi kdo tudi v stižn 0 ječi bil, vendar, ako je zdrav, le še prenaša, vendar se v ^ opočije, ali mirno zaspi. Koliko pa terpi bolnik na tel eSl1 na duši! 'ia, ^ Hude bolečine ga stiskajo in pečejo, da se revež ^ červiček v prahu, se nemirno preklada sem ter tje po P oS ^ pa vendar pokoja ne najde. Glava ga boli, da se mubo da bo sodnji dan obiskovavce bolnikov tako poplačal, kakor da bi bili njega samega obiskali. Kristjani moji! kdo zmed nas bi pa ne postregel, kakor bi le vedel in znal, Jezusu samemu, ako bi prišel v našo hišo, ves ubog in ranjen, v smertnih bolečinah- Glejte, vsak bolnik pa je Kristusov brat ali sestra njegova, J 6 ud njegovega duhovnega telesa. Kar najmanjšem njegovih bratov storimo, to njemu samemu storimo. (Mat. 25.) Ravno ta niij 1 Jezus pa nam tudi žuga, da bo v večni ogenj obsodil neusflU' ljene, ki bolnikom nobene pomoči skazovali niso. Pa tudi nas lahko zadene bolezen, v kteri bomo poh e ' bovali ptuje pomoči. Ako smo mi postrežljivi in usmiljeni, tudi nam se bo usmiljenje skazovalo. Celo angeli Božji so večkrat bolnikom stregli. Veliki angel Rafael je prišel k pobožnem 11 Tobiju, pa je ozdravil njegove bolne oči. Revnemu Lazarjm kterega je ves svet v njegovi revščini zapustil, so angeli stregl 1 ter so njegovo sveto dušo prenesli v naročje Abrahamovo. t)d pobožnega puščavnika berem, da mu je v njegovi hudi bolezni sedem dni vidoma stregel njegov angel varh, dokler niso pr 1 ^ 1 k njemu drugi menihi v postrežbo. Ako so pa celo angeli spoznali, da je Bogu dopadljiv 0 dobro delo, bolnike obiskovati in jim postreči; zato tudi i‘U radi opravljajmo to dobro delo; zlasti zato, ker je ubogi bolnik tolažbe in ljubezni potreben in si sam pomagati ne more. če je včasih taka postrežba res tudi težavna, pa je nam tolik 0 več naših grehov. Kajti velika je ljubezen, ktero skazuje® 0 bolnemu bližnjemu, in v njem Kristusu Jezusu samemu; bi pri tem tudi bolezen nalezli in celo življenje svoje zgubi' 1 ’ saj je ni lepše smerti, kakor je smert ljubezni. Taka smert J e smert mučencev, ki pelje naravnost v nebesa, za kakoršno na® bo Bog dal krono večne slave. 697 Pet in šestdesetega leta je umeri v Kolinu na Nemškem ^ en naj imenitniših mož sedajnega stoletja. Ta je bil oče Adolf Kol P i n g, začetnik katoliškega rokodelskega društva, ki je a nešne čase neizrečeno velika dobrota vsem rokodelskim poma- Sačein in učencem. Ta vneti mož je bil do svojega tri in dvaj- Se kga leta čevljarski pomagač. Po čudnih potih Božje previd- n°sti je bil mašnik posvečen. Po velicih ovirah je prišel v šole. Sl lno marljivostjo se je učil noč in dan, in potrebni živež si moral s podučevanjem druzih služiti. Slišal je pa nekega . e > da je za kozami hudo zbolel čevljarsk pomagač, kterega e nekdaj poznal. Hitro teče k njemu in ga najde s kozami tib^ Ulitega, zraven pa čisto zapuščenega. Bolnik je na kme- P ri ljudeh, kteri so ga sprejeli v majhno izbico podstrešno, P a so se Pbos nalezljive bolezni bali in se ga ogibali. Tako je ležal Y ^ bolnik brez vse pomoči in brez tolažbe. Ko ga Kolping se/ 0 P^alostnem stanu vidi, urno je sklenil in dejal: „Za o | }0B1 zapustil šole in bom temu bolniku stregel, da se y ali pa urnerje. “ Njegovi prijateli ga niso premogli od- to .' 0< ^ ^ga sklepa. Tudi se ni bal nalezljive bolezni; celo j e ^ 11 ' motilo, da bi utegnil zgrešiti cilj življenja, kamor ga še } e ' ta ^° °^ tno klical, ako popusti šole, v ktere se je spravil g^orjj 36 bdi kem natezanji. Predobri mož je na vse to le od- ^az 0 yr j- potrebuje moje pomoči; toraj jo mu moram tudi Zeinn k i —o” —o ■ — — “““ ■ — ^ansk 1U ^ U S ^ re b re ' z ve likim trudom; pripravil ga je na Njegovi ° Smer * : * n mu budi zadnji trenutek na strani stal. Po Ved 11() SDler ti je pa tudi kmalo čutil, koliko mu je škodovalo °kuže l J aZ ^ aiJ, m in stanovanje v mali podstrešni izbici in v tov ,j f) zra bu. Moči so ga popustile, komaj je prilezel na oče- tiad blude koze so vsega obsule; tako, da so vsi obupali • Ali kjer je človeška moč premajhna, je Božja za~ ^ za vse drugo bo Bog skerbel." Več mescev je ubo- nauk V. p. II. 45 698 dostna. Kolpi ng je ozdravil; toda sledi te bolezni so mu ostal 0 po obrazu vse žive dni — vzel jih je seboj v grob, kakor častitljivo znamnje svoje junaške ljubezni, ter jih bo nam vse® kazal še sodnji dan. To vse nas uči, da keršanska ljubezen nas veže, da to® mi radi bolnike obiskujemo, ter jim po moči postrežemo. c) Ktere ali kakove bolnike pa mora ® 0 obiskovati? Dobro telesno delo usmiljenja je, ako obiskujemo bolnik 0 ? naj že bodo bogati ali revni; vendar še veče zasluženje ima® 0 ’ ako obiščemo in kaj postrežemo revnemu, siromašnemu bolnik® Kajti večidel se godi, da ubožec sam leži v hramu, sam * er f svojo revo in potrebo; bogatina pa njih veliko obiskuje in tol^j Ko je Ecekija, Izraelski kralj, zbolel, poslal mu je Babilon kralj pisem in darov, beremo v svetem pismu. (IY. Kralj- 2 °’ 12.) Tako se godi tudi dan danešni. Ako zboli premožen bo¬ gatin, snidejo se prijateli njegovi, pridejo in ga tolažijo, in kar koli premorejo mu postrežejo, polahčajo njegovo p 0 lik° r poleži; slan" Ubožec pa sam v zapuščenem kotu zdihuje, na revni ali terdi klopi leži, od vseh zapuščen; pa si revež poma»< 1 more. Nikogar nima, ki bi ga prevzdignil, mu prestlal, ? a ^ osnažil, ali mu kako bolje in laglejo jed pripravil; d 0 ^ 1 ^ mu nima kdo le požirek merzle vode podati. Gotovo, to ^ spozna — gotovo je posebno zasluživno in Bogu dop^^ ■avl is* dobro delo, obiskati tacega reveža in mu kaj postreči, revežem smo dolžni pomagati, posebno pa še bolnim/ P® .^j Gregor. Ko je stotnikov hlapec zbolel, hitro se je 11 Zveličar Jezus Kristus sam ponudil, da ga in hoče ohišji ]fl ozdraviti; nihče ga ni tega prosil. Ko mu je dobri s povedal, da njegov hlapec bolan leži, zdajci mu je J eiiUS ^ p „J a z bom prišel in ga ozdravil." (Mat. 8, 699 ,. P^šel pa kraljič, in ga je prosil, da naj pride v njegovo ^ 0) Preden umerje njegov bolan sin, Jezus ni hotel doli iti. k ‘ Gregor pravi: „K bogatemu kraljevemu sinu ni hotel iti, . u ^°zemu hlapcu pa je bil urno pripravljen iti. ^ S tem nam 'bol • aZa * ^ a ' mam0 yeče zasluženje, ako obiskujemo revne Ul ^ e , kakor ako strežemo bogatim. Obolela je mala Rozika, hči ubozega dninarja. Lota, hči oskerbnika jej je vsak dan nosila skledico dobre juhe; druzega reva vživati ni mogla. Rozika ozdravi; pravi %i nič Pa; lezi zm bi »Dobra gospodična mi je toliko dobrega storila v mojibo- sama mi je nosila juho; o da bi mi ljubi Bog dodelil, le kako J e J tudi jaz kaj zares dobrega storiti mogla! O da bi jej ma jhno veselje napraviti mogla!" s: pomi^ Vet * e * a ^ e ’ ' J °* ia ima l°P e šmarnice posebno rada. Na Ijj 1 a< ^ hodi dan na dan v bližnji boršt, ter išče in išče, da d0] erVe žarnice dobila in celi šopek dobri Loti nabrala. Po tkanji zapazi vendar pod starim hrastom veliko cvetečih jih ^ ese ia se usede, ter tiho terga prelepe cvetlice, pa ^ Y ^°P e ^* Na mak zasliši v bližnji goščavi grozen u ad ° r '_ »Dk reče neki divji glas, zdaj se pa lahko znosiva Pravif rajŠinskim os kerbnikom, ki je mojega brata v zapor pri- Vratj^’ 8l0j ključ njegove sobe, kterega je bedasta dekla v «la, »Dobro, se drugi zadere, precej nocoj greva in lastna « ^ 1 ženo ’ a hčerjo ubijeva, pa se grajšinske kaše po¬ hoti ^ 0Z ’ka se natihoma splazi od on dot, ter urno teče k dobri klep pres P 0( Ja. šopek šmarnic, pa jej tudi razodene grozoviti na- hebuo 4 ' r ^ n ^k roparjev. Oskerbnik je preskerbel skrivej po- Parja^ ^ a/ '° ' n je hišo zavaroval. O polnoči res prideta ro- kelni’ a . kem Opreta vežne vrata; ali zgrabili so ju in de- Pravici da dobita zasluženo kazen. Oskerbnik pa 45 * 700 pravi svoji usmiljeni hčeri: „ Ljuba Lota, tvoja miloserčnost J e velik blagoslov prinesla celi hiši. Ubogi, bolni Roziki si P 0 stregla s skledico gorke juhe; ona pa je zato z Božjo pr 0T ' nostjo nam vsem rešila življenje." d) Kdo je še posebno dolžen bolnike 0 iško vati? Rekel sem že, da nektere še posebna dolžnost veže k fcein '. dobremu delu. Tako so otroci dolžni obiskati in p° str rpflJO svojim staršem, kakor jih k temu že četerta zapoved veže. x je sveta Pavla neprenehoma stregla svoji bolni materi, ^ ■ piše sveti Hieronim. Poseben blagoslov čaka dobre otroke, k svojim obnemoglim staršem radi postrežejo. Ali, pomozi 5° 8 . tega blagoslova se pač udeležili ne bodo mladi gospodarji, ali sinahe in zeti, ki svoje stare le tako dolgo lepo 1 dokler jim zastonj delati zamorejo, ali dokler jim stari & zapustiti imajo. Ako so pa ubogi oslepljeni starši mlad’ 01 ; izročili, več delati ne morejo, in še bolehajo, o gorje J ... 0 tr° cl da 1 )! kmalo so mladim le napoti. „Da bi jih skoraj ne bilo j ^ jih Bog skoraj rešil te stare nadloge!" In še kaj huje^ sliši. Ali vedite, vi nehvaležni mladi! s kakoršno mero ^ rite, s tako se vam bo odmerjalo; samo ta razloček bo, dobili zverhano mero. . ^ Posebna ljubezen veže zakonske, da si v strežejo. K temu so se s prisego zavezali pred ^ oS ^ 0 j e # altarjem, kedar so zakrament svetega zakona prejeli- _ ^ je naj lepša prilika, je pravo kazalo, v kterem zakonski .^ žejo pravo ljubezen, pravo zvestobo. Tudi neverniki se ^ le dokler so zdravi in mladi. Keršanska ljubezen pa- it še raste in v bolezni se naj bolj razodeva. Tudi da po¬ leži marsikteri zapuščen Job na gnoji zanikernosti mačih ljudi. 701 Tako veže sveta dolžnost dušne pastirje, da obisku- J e J° sebi izročene bolnike, kolikor in kedar je mogoče. Kako je ^ Jezus zameril duhovnu in levitu, ki sta memo ranjenega ^°veka naprej šla in mu nič postregla nista! Gospodarji imate lep zgled nad nevernim stotnikom, J e svojemu bolnemu hlapcu vso mogočo postrežbo preskerbel, er do Jezusa šel in mu zdravja prosil. Kako pa delajo gospo- r Jb ki godernajo ali urno od hiše spravijo posla, ako jim kaj zboli kako iu jim terdo delati ne more? Ali če ga ne odpravijo, uiu navadno postrežejo? Mar ne zadenejo marsikterega Usmiljenega gospodarja besede Kristusove, ktere je hudobnim Cizejem. rekel: „K t e r i človek bo med vami, kteri, . 0 imel eno ovco, in hi mu ta v sabotov Jamo padla, bi je ne prijel in ne izlekel? Ko- lk ° boljši je človek, ko ovca!“ (Mat. 12,11,12.) Tako dolžnost imate sosedje med seboj. Večkrat se i; ° ui, da zboli človek, ki nima nobenega svojih; ali pa zbo- °ča in mati ob enem, ki nimate druzega, kot majhne otroke, lita ki Nik, 1 J !I ua nič pomagati ne morejo. Potreba in reva je velika. si n 8 ' 31 ' n *’ * a ^ ubogim le kaj gorkega skuhal, ali jim kakor ij* 1 kaj postregel; tako da jih pobere nemila smert ne to- ^ boleznijo; veliko bolj morajo zavoljo pomanjkljive po- ^režbe umreti. Kdo je dolžen takim postreči? Mar ne bližnji Vek Je ' ^ U ki m °ji kristjani! ako v soseski zboli kak tak člo- ^ ’ kl nikogar svojega, da bi mu postregel, postrezite ga - V ker ^ aus ki ljubezni, preskerbite mu kaj zdravila, okrepčajte ker^ n i emu PNuierjeno hranoiu storili bote posebno dobro delo Pozabd^ 6 ^ USmil J' en J' a ’ kterega pravični Bog gotovo poplačati Pri' + • * kolnikom, ki so dobro postreženi, dobro dd, ako jih 61 a b znanci obiščejo. Marsikteri bolnik reče prišlemu pri- 702 jatelju: Čast Bogu, da te še enkrat vidim! Tako obiskanje bol' niku polajša bolečine, da jih vsaj za čas, malo pozabi, ter i )lU prikrajša dolgi čas, ki je vsacemu bolniku zares dolg. e) Kako obiskujte bolnike, da jim bo pr 1 ' jetno in ne nadležno? Veliko na enkrat naj vas ne hodi k bolniku. Hiše, I)a ' vaduo nizke in tesne, po zimi zaperte, zlasti v deževnem vre' meuu ali s sneženimi čevlji, hitro zasopene, so napolnjene s kufl* niin zrakom, ki hudo dene tudi zdravemu človeku, kaj še l e bolnemu ? Dostikrat bolnik celi teden sam leži, ni ga človeka k njemu; o nedeljah ali praznikih pa je hiša natlačena; kamor marsikdo ne pride zavoljo bolnika, morebiti le zavoljo družin®) ki pa je preglasna, burke vganja, se smeji in norčuje, da mora biti bolniku le strašno nadležno. Tudi malih otrok ne jemajr® seboj; večanje njihovo je bolniku zoperno. Pri bolniku ne govorite preglasno, ne nadlegujte g' a s premnogimi vprašanji, da se z govorjenjem ne utrudi. Ne g°' vorite od praznih ali celo pregrešnih reči; tudi ne, kar rad n® sliši, ali bi ga v nepokoj, v jezo pripravilo. Pokažite inu svoje sočutje. Kolikor težav ž njim občutiš, toliko mu jih polajš^* Ne pripovedujte mu od bolnikov, kteri so za enako bolem# umerli; povejte mu raji od bolnika, ki je po taki bolezni ozdravel> kajti upanje veliko primore k ozdravljenju. Notrajna žalost al 1 nepokoj naj huje bolezen pomnožuje. Edina vesela novica J e življenju obudila bolnika, ki je že blizo smertibil; nasproti g a pa žalostna prigodba potisne v veliko nevarnost, ko je že ] ‘ il potu ozdravljenja bil. Veselo novico le povejte bolniku, žalo s nega pa mu ne pripovedujte. Ako se kaka škoda doma ali d rll ^ a nesreča zgodi, ne pravite mu tega, dokler ne ozdravi; ako P a Pfl urnerje, mu nič ne škoduje, ako tudi nesreče 'zvedel ni- bolniku ne stikajte glav skupaj, ne šepetajte na skrivnem, k® r 703 J e sumljivo in bolniku grozno hudo de. Ako bi bolnik rad s P a l) pustite ga in pojdite mirno proč. Ako spi, ko pridete, ne budite ga; kajti mirno spanje mu je edina dobrota, ki se mu bratiti ne sme. O Kako bolnikom strezite? »Poterpežljivost namreč vam je potrebna, a Božjo voljo storite, in dosežete obljubo.* j- e l )r - 10, 36.) Tako nam vsem kliče sveti apostel. Ako pa 0 potrebuje poterpežljivosti, gotovo je bolnik potrebuje. Pri- P°ročujte bolniku to toliko potrebno čednost. Povejte mu z milo, V 1 s °čutno besedo, da si človek z voljno poterpežljivostjo lahko riše veliko grehov, si prisluži naj lepšo krono v nebesih; z ^Poterpežljivostjo pa si le množi časno in večno terpljenje. ecite bolniku s sv. Bernardom: „Bolečine v bolezni prineso eku ali pekel, kakor levemu razbojniku, ki je klel in se ali so mu namesto vic, kakor so bile muke desnemu razbojniku; ali pa pomnožijo zasluženje in lepšajo krono v ne- Je-* !, ^ a ^ or ]' e povišano zasluženje in veličastvo nedolžnega ^ in poterpežljivega Zveličarja.* — Bolnik mora terpeti i* 0 re k°č na križu viseti, s kterega se sneti ne more, naj s - aj P re mišljuje Jezusa in oba razbojnika na križu. Pomagati z j 6 m ° re ’ V(Jati se mora; naj toraj z desnim razbojnikom in ■msom samim terpi in voljno prenaša vse britkosti in težave ^ Je bolezni. Ako je bolnik živo prepričan, da ga vidi nebeški Pričal' 1 D ^ e ^ 0V Odrešenik, gotovo se v voljo Božjo vda, pa mirno u Je, da se sveta volja Božja zgodi nad njim. Veg , ^ r ’P°vedujte bolniku, da je ložje in bolje na svetu terpeti ej > kakor po smerti edino minuto; da Bog nikomur več jj 0 ^lada, kakor le, kar nositi more. Povejte mu, da mili ljubi>'^° VeŠ k° s l a P° st s svojo griado podpira; da njim, ki Boga W J°7 vse v dobro tekne. Tako naj bolnik svoje serce k Bogu 704 povzdiguje, naj ne misli, ne gleda na to, kar tukaj terpi; a®' pak naj mu bo vedno pred očmi njegove duše plačilo, kter® ga čaka v nebesih, ako vdan v voljo Božje poterpežljivo vs® prenaša. Domači imajo sveto dolžnost, da od bolnika vse odvračaj 0 ; kar bi bolezen pospeševalo; pa vse storijo, kar bi jo odvernih pripomoglo. Zato ako bolezen nevarna prihaja, ja prej ko p re J morajo domači bolnika opomniti, naj pošlje po modrega zdraV' nika. Velikrat zdravnik prepozno pride. Greh pa imajo, kteri bol' niku zdravnika odgovarjajo; češ, da bi preveč plačila bilo, in bo že Bog pomagal. Poslušajte, kaj pravi Gospod Bog sam po p re ' roku: »Spoštuj zdravnika zavoljo p o t r e b e j zakaj Naj viši gaje vstvaril. Vsako zdravil 0 je od Boga... Naj viši je iz zemlje z d r a v i | a vstvaril, in razumen človek jih ne s t u d i.“ (S ir> 38,1—4.) Naj vas tu opomnim, da išče m svoje bolnike zdra* vila pri modremu zdravniku, ne pri kacih mazačih ali pa ce ^° pri konjedirkah. Veliko hudega so take „doh tarče* že storil®- Bog pravi: »Spoštuj zdravnika/ ne goljufnega mazača. $- ar moder zdravnik svetuje, na tanko spolnujte. Skerbite, da je vedno čist in zdrav zrak, kjer bolnik l e ^> toraj večkrat, vsaj zjutraj in proti večeru odprite okno, vendar ne blizo bolnikove postelje, da črez bolnika sapa ne potegne- Pokadite sobo z brinovim lesom, ali naj bolje, ako nekter® kaplje jesiha kanite na žerjavico ali razbeljeno železo ali na razbeljen kamen. Preveč zakurjeno ne sme biti. Mokrega p er ^ a ne sušite, kjer bolnik leži. — Prišel sem enkrat v jeseni malo, nizko hišo k bolniku, ki je bila s koruzo vsa nebašen po stenah, po stropu, okoli peči; da je bil ves zrak okužen koruzne plesnobe. Zdrav človek mora zboleti v taki otrovan 1 jami. Bog ne daj živega oglja v sobe, s kterim bi hotli b^° 705 ^eti. Veliko jih je tako oglje že zadušilo; zlasti, ki so blizo a li celo na tleh ležali. Nobene kisline ali sirovine ne imejte j| raTen bolnika. Z mokrim, sneženim oblačilom naj ne hodi nihče bolniku; po zimi, dokler si ves merzel in se ne ogreješ, ne 1 blizo bolnika. — Postelj bolnikova naj bo snažna; akoje || lo goče, večkra trnu presteljite, oprano, suho, pogreto perilo mu ]te ; dobra postrežba je na pol zdravja. ]. -Postrezite radi, z veselim, sočutnim sercem. Imejte poterp- je jf 2 zo P ernos ^ m i s sitnostjo bolnikovo. Neizrečeno hudo oboku, ako vidi nevoljo ali zamerzo pri svojih domačih, bolnik ' čem Je kaj občutljiv; bolezen je tega kriva. Vse storite, s IUu io kaj polajšati zamorete njegovo britko stanje. Ako bolezen nevarniša prihaja, morate bolnika opomniti, ^drav' ^ reV ^ s sve ^ m i 'zakramenti, dokler je še popolnoma pri 1 pameti. Kako koristno je sveto obhajilo bolniku, priča da ; ^ ^ ezus Kristus Pije mojo kri, ima ^ b o in sam, ko pravi: „Kdor j 6 moje meso, večno življenje, in jaz svete m 0 k u d i i poslednji dan.“ (Jan. 6, 55.) Od k 0 | a P°siednjega olja pa pravi sv. apostel Jakob: „Je kdo Hik n Dle< ^ Vam i> naj pošlje po cerkvene maš- 1 j j o ’ ln na J molijo nad njim, in naj ga mazi- m°ii^ ol j em v imenu Gospodovem; in verna p ° 1 a . e v bo otela bolnika, in Gospod mu bo * n ako je v grehih, mu bodo odpu- te 8 to, 14, 15.) Marsikdo, ki je v svoji bolezni da p 0 6 Zll kramente prejel, pa je zopet ozdravel, pričal je, ktualo ^ etih sve tih zakramentih se je serce umirilo in nietu 0 j,j ^ ^ bolezen na bolje obernila. Kako nespa- a e 0 p 0ri( . ne ijubo delajo domači, ki spoznajo nevarnost, pa P at neti ."r? 0 svo bb, da bi se v pravem času, pri zdravi ’ -“ogom spravili in svete zakramente prejeli; ali pa se 706 neumno bojijo, da bi bolnika s tem ne oplašili, ali da bo moral zato umreti. Tudi je dolžnost domačih, da bolnika opomnijo, da vredi svoje časne reči, ako premoženje ima, da bi žlahta po njeg oV1 smerti kakih prepirov ali nepotrebnih tožb ne imela. Le, če J e vse časno dobro vredeno, le potem se zamore bolnik vsega Bog 11 izročiti in lepo na smert pripravljati, ko je odložil vse časn e skerbi. — Ako pa se bliža ura in prihaja nemila smert, ki bolnih postavi pred sodbo Božjo, izroči telo zemlji, dušo pa Bogu j 0 takrat je pač potrebno, da njegovo dušo izročujete Bogu, da jej ja milostljiv in usmiljen bil. To je tako natorno, v keršansk ljubezni tako uterjeno, da se nam posili samo po sebi. oko bolnikovo vgasne, mu smertni boj s hladnim potom p° r0!iI čelo, mu dihanje se zaderžuje, pojenjuje, mu udje vledenč, takrat mu je priprošnje treba; kajti zadnji trenutki njegovi življenja so prišli; skoraj bo stopil pred svetega, pravičnega da b' nič ojstrega sodnika; tudi hudoba vse zadnje žile napenja, dobil dušo njegovo; kdo se ne bo usmilil reveža, ki si sam več pomagati ne more. Vsi pričujoči pokleknite, vsi za prosite. Ako je mogoče, in ni predalječ, naj pristopi nj e o dušni pastir, da umirajočemu pomaga, ga tolaži in oser njegovo upanje vterduje, njegovo ljubezen vnema, ga čez-nj in ž njim moli. Ako pa to ni mogoče, naj eden govih mu prigovarja, kratke zdihljeje narekuje, ali mu m k' 1 kake svete izreke ponavlja. Ne pa, ljubi moji! da bi um čemu, brez nehanja naprej molil, ali mu na uho glasno ^ kar bi ga le utrudilo. Saj se umirajočemu tudi vode «e * v enomer, ampak le z nekterimi kapljicami se mu ye p zmočijo ali posušeni ali zagoreli žnablji in suhe usta airaf u pib mora biti z duhovnim okrepčevanjem. Beri ali narekuj mu kra lJ 707 |°laživne izreke ali zdihljeje; pa zopet prijenjaj, da umirajoči ahko premisli, kaj si uiu narekoval. Na priliko mu polahkoma reci: Gospod, usmili se me! p Gospod, pomagaj mi! — Marija, prosi za me! — Moj pa- 011 • moj angel varh, varuj me! — Jezus, tvoj sim živ ali erte v! — Ysi svetniki prosite za me! Več takih izrekov je v marsikterih molitevnih bukvicah; iz f J etl počasi, polahkoma narekuj take zdihljeje umirajočemu D °lniku. Je- ^ za( ^ n J'^ trenutkih pokaži umirajočemu podobo križanega f Usa ’ P°daj jo mu, da jo poljubi; tudi mertvaška sveča se k r v ’ um *rajoči se pokropi z blagoslovljeno vodo. Podoba ^ a, n e g a J e z u s a naj umirajočega opomni, da je že pri tud' m k° r ' S ^ u Pri«gel pod bandero Kristusovo, in da naj se 1 se zadnjo uro pod tem banderom slavno vojskuje. Tudi ^ o 0 x ^ 1:i a sveča ima poseben pomen. Kerstna sveča ga je v t% V Cer ^ ev Bož i° >’ mertvaška sveča naj ga spremi v srečno hiš' 1,S ^ ^ a ^ or goreča sveča prežene vso temoto v bolnikovi d u j 1 ’ P r ežene ljubi Jezus od bolnika černega peklenskega l 6 p a ’ ^ er mu dodeli nebeško razsvitljenje. Akoravno pa je to svečg er,J * aus ka šega, vendar pa umirajočemu ne silite mertvaške b e ] 0 ^ ro ^° a ti prav pred oči. Kajti svetla luč nadleguje osla- i^ene°'. a ^° S6 sve< ^ a mU ^ z0 P erna * u dihanje teži, in S toj^ k a P^' e bi mu lahko še bolečine napravile. Bolje, pri- ave^ 1 ^ ® er ^ va ^ 0 sve ^° postaviš na mizo ali na drug, Pokrcm; 6 '! klaj '- ^ blago s-1 ovij eno vodo se umirajoči » 1 ket,i feus Pnpra- P( To r°p[ v kro r ZUauill J e ’ da bi mu bili grehi odpuščeni in izmiti. V v_. 'i eil J e pomenja tudi solze pokore in željo, da bi duša, tudi da hi ■sovi odrešena in očiščena, šla v večno življenje; s tem moč hudobnega duha bila pregnana. Vendar 708 tudi to mora biti modro; ne da bi umirajočega vedno mofiflb kar bi mu lahko še škodovalo; zadosti so nektere kapljice. To pa, preljubi! naj vam bo priporočeno, da umirajoče ® 11 mir daste. Večkrat marsikterega bolnika neusmiljeno mučijo, 111 revežu zadnje trenutke grenijo. Upijejo, kličejo, tarnajo in v ^° hišo zbegajo; vse to dč umirajočemu neizrečeno hudo; kajh večkrat umirajoči še bolj tanko sliši. Bolje je, da taki odst® pijo, ki se premagati nič ne morejo. Kako hudo mora bit' umirajočemu očetu, ako vidi kako tarna ljubljena žena, kako s® • » • | vijejo in upijejo nedolžni otročiči okrog postelje njegove! ljubezni do umirajočega si moramo prizadevati, da vsi pričuj 0 ^ 1 zakrivajo svojo žalost; kdor se premagati ne more, naj ra l* odstopi. Vsi pa, zdravnik in strežaji in domači si morajo pr> za vati, da umirajočemu polajšajo zadnje ure, kolikor je le mog°^; Zato morajo paziti na čas, na bolezen, na starost. Majhni otr naj mirniši umerjejo v maternem naročji; zvesta žena naj v rokah ljubljenega moža; dobra hči na materni rami. » se " se mora odstraniti, kar bi umirojočega znemirilo. Govorite > ’ priljudno, sočutno; ne pozabite krepčati in tolažiti duha 11,11 jočega, dokler se le zavč; in to, da ga napeljujete na v ^ življenje, v zaupanji na milostljivega Boga. Bog ne daj kaj ' riti, kar bi bolniku kako sumljenje napraviti zamoglo! metno, nečloveško bi bilo mu blazino iz pod glave vzeti, ali g a k odpertemu oknu vleči, misleč, da bo ložej umeri. BaJ 1 pomoči včasih večidel suhe usta z nekterimi kapljicami vode, obriši mu potno čelo; skerbi za vso mogočo snago- besedo: Kaži in skaži mu sočutno pazljivost. Kedar P a . smertni trenutek, naj bo vse mirno, vse tiho! naj se l e Bog mu daj večni mir! in večna luč naj mu sveti! A ® eI1 709 L. Keršanski nauk. d. Jetnike reševati. Telesne dobre dela usmiljenja vam zdaj v keršanskih na- u kih razlagam. Ako bi kdo izmed vas mislil, da se teh dobrih ^ ne more lahko udeležiti; da lačnih nasitovati ne more, ker Sam ^ima kaj, sam večkrat lačen biti mora, ali svoje pičlo Paranja; ali bi se zgovarjal, da žejnih napajati ne more, ker junaa s čim, ali nima koga, da bi mu podal kozarec vina ali °zarec merzle vode; ali pa ne more popotnih prejemati, ker Sa m svoje strehe nima; pa tudi ubogim nobene obleke podeliti j 11 v stanu, ker je sam komaj pošteno oblečen; — kdor bi bil . m * se l ter bi se tako zgovarjal, da se teh dobrih del ude- hi ne more; pa vendar vsak lahko bolnike obiskuje. Saj več- at priliko imamo, bolnemu kaj postreči. Ako vseh dobrih del moreš opravljati, pa vsaj bolnega obišči in mu dolg čas malo ra )saj. Zato vas danes še opomnim: Ljubi moji kristjani! radi bolnike obiskujte; radi jim kaj Postrežite, posebno domačim! Ne da bi vas kaka nevoljaobšla; Vsa J ja ne pokažite je; ampak z veselim sercem jim stre- ; To se bolniku dobro zdi in on ložej prenaša svoj križ, bolezen. Ne godernjajte, kedar je treba ga prevzdigniti, Prestlati, ga osnažiti, pri njem čuti. Mislite si, da vam bo u 1 Bog vse to povernil! J° Č ’ ak ° 0 Pote v; postrežljivi. Gotovo vas pa čaka plačilo v večnosti. že tukaj na zemlji bote dobili enako bote vi zboleli. Radi vam bodo drugi postregli, niso Ved (Uli, Neizrečeno hudo pa mora biti domačim, ako svojim bolnikom Postregli, ali so ž njimi še gerdo ravnali, pa so umerli. no ko J 1 ® hodi po glavi, kako so jih zaničevali ali gerdo gle- jim bi bili lahko postregli, pa niso hotli. 710 Tudi njim radi postrezite, ki vam niso v rodu. Pomislit 0 ) da Jezusu samemu strežete; da vam bo Gospod vse enkrat po' vernil, vse obilno poplačal, kakor da bi bili njemu same®' 1 storili. Posebno ubogi, revni zapuščeni bolniki so našega us® 1 ' ljenja naj bolj potrebni. Sodnji dan bo večni sodnik rekel- „Pridite, blagodarjeni mojega Očeta, pos 0 ' dite kraljestvo, ktero vam je pripravljen 0 od začetka sveta;“ kajti bolnike ste obiskovali, žejo ste jim gasili, pot jim oterali, rane jim celili, postelje jim snažilb bolečine jim manjšali, za njih zveličanje ste skerbeli — vse to ste meni storili, — »resnično vam povem, kar st 0 storili kteremu teh mojih naj m a n j š i h bratov ste meni storili." (Mat. 25 , 34, 40.) Obiskujte radi tudi vi mladenči in dekleta bolnike svoj 0 starosti in svojega spola! Pri bolnikih se lahko veliko naučite? kajti terpeči mladi bolnik vam je ojster, resnoben pridigar. ^ vas bo eno samo obiskovanje nevarnega bolnika naučilo, kal® 1 deset pridig, kterih si k sercu vzeti nočete. Tam bote videl 1 z lastnimi očmi, kako preide vsa nečimernost posvetna; ta® bote videli, kako naglo zveni lepota tega telesa, kako zgine vse prazno veselje. Obiskujte bolnike po svetu svetega pisma, ^ pravi: „Bo 1 jši je, iti v hišo žalovanja, kakor hišo gostije." (Pridig. 7, 3.) V taki hiši se spomni člov 0 smerti in sodbe, se iz tega uči berzdati svoje strasti, spoznav minljivost pozemeljskih dobrot in čislati večne. Iz hiše veselj® prideš veči del slabši nazaj, v hiši žalovanja boš pa storil dobr 0 sklepe, se učil za dušo skerbeti. Tudi nas bo morebiti z® 1 dolga in huda bolezen; tudi mi se bomo morebiti milo ozi po prijatelu, ki bi nam kaj postregel, britki čas prikrajšal, D ’_ f duši ali našem telesu kaj pomagal. Zato, preljubi posluh 01 radi obiskujte, milo sirezite ubogim bolnikom! — \ 711 Danes je pa na versti šesto telesno dobro delo usmiljenja: 6. Jetnike reševati. Prostost je človeku ena naj ljubših, naj drajših dobrot e ^ a sy eta. Kako že vsacega človeka natora sama žene, da bi P r °st, sam svoj gospodar bil! Kako marsikteri hlapec, marsi- era dekla zdihuje in misli, kako hudo jima je, da morata ru ge poslušati, druge ubogati, to storiti, kar drugi hočejo; °ravno sta prosta in si svoj stan lahko premenita, ali le sama ST °ja bi rada bila! Kako hudo mora pa res človeku biti, ki I10 J )ene prostosti nima ne! Mislimo si, kaj bi mi počeli, ako bi PDhromeli zdajle luti Turki, kakor so njega dni razsajali po ljubi domovini, pa bi nas vse v težke verige vkovali, seboj ^ Ptuje vlekli in gnali, tam nas pa eden od druzega ločili in Nesnažne, temne ječe pozaperli! Bog nas vari tega! Res je 1 ^ ra J^ e reči za človeka, kakor je prostost, da gre po svojih ^Pravkih, kamorkoli hoče. Zato pa ljube prostosti nihče za noben t r lle proda; kaj bi mu tudi pomagalo še toliko denarja, še r ' 0 bogastva, ako bi pa noč in dan v temni smradljivi ječi Z( uhoval. a) s a j g e tiček p 0 p ros tosti hrepeni, če tudi v svoji kletki / a Y obilnosti ima; koliko bolj zdihuje po prostosti vjeti Pism^ ^ ve oknit veliko pomanjkanje terpi? Temo iz svetega nr t’ so vdihovali Izraelci v Babilonski sužnosti po ljubi v °d'ih ' ^* S0 I11() 8'b prepevati Sionskih pesem. Pri Babilonških z dih , S ° ža ^ os ^ no posedali, svoje citre na verbe obešali pa milo Jer ° Vali * n Jokali, ko so sa spominjali ljube domovine svoje in o ( j^ Za ^ ma ’ D Jeruzalem! o domovina naša! so vedno žalovali, krat naQl ^ ^ ano b*l°> u >ti iz te sužnosti! oj da bi te še en- nin l Mdeli! P° tvojem ozidji hodili, po tvojih ravninah in pla- ah Prosto živeli! 712 Kakor so nekdaj Izraelci po prostosti milo zdihovali, tako zdihuje še dan današni vsak jetnik, vsak suženj po ljubi p r0 ' stosti, po zaželjenem oprostenji. Tako je storil tisti neusmilj enl evangeljski hlapec. Svojega sohlapca, ki mu je bil nekaj P raT malega dolžen, je davil in v ječo vergel, dokler ne bo dol? poravnan. Ali zavoljo te njegove neusmiljenosti ga je v enak 0 kazen obsodil njegov gospod, ki mu je bil malo poprej odp u ' stil neizrečeno velik dolg; pa ga je izdal trinogom, dokler n e bo poplačal vsega dolga. (Mat. 18.) Pač je bilo veliko dobro delo, ako je kdo se potegnil za tacega jetnika, poplačal njeg° f dolg, ali zanj porok bil, da je ubogi jetnik prostost dobil. Tak° se še v danešnih časih po nekterih krajih dolžniki zapirajo; P a se tudi še dobri ljudje dobč, ki take jetnike rešijo. Majhno dete je bridko jokalo pri vratih papeževega P°j slopja, ko so ravno papež Pij deveti nekdaj v svoj voz stopi * 1 mislili. Straža, boječa, da bi večanje otročje svetega Očeta 1)0 nadlegovalo, je dete proč podila; sveti Oče pa dete pred 50 pokličejo, ter ga vprašajo, zakaj da joka? Otrok ihteče pr J P°' veduje, da so njegovega očeta ravno kar v ječo peljali, ki J e dvanajst kron dolžen, pa jih plačati ne more. Sveti Oča se obe r nejo na okoli stoječe spremljevavce, pa nihče toliko pri sebi 111 imel, da bi jim bil posoditi mogel. Sami se vernejo v sv°J° sobo, ter prinesejo in dajo potrebni denar otroku, ki rese domu teče. XlPl* V pervih časih keršanstva so morski roparji neizrečene _ liko kristjanov ulovili in jih v sužnost odpeljali ter ž Al 1 ® 1 ’ kakor z nemo živino teržili. Ja že v stari zavezi beremo, k a je nedolžni Jožef zavoljo svoje zvestobe bil v ječo veržen; čista Suzana v Babilonu. Tako je hudobni Herodež zavoljo re ^ niče zaperl sv. Janeza Kerstnika. Tako je bil v ječo ve r ^ en ^ na nogah in rokah oklenjen sveti apostel Peter, dokler S il 713 neprenehano prošnjo pobožnih vernih ni angel rešil iz ječe. Tako se je žalostno godilo mnogim pravovernim kristjanom, ki so ravno zavoljo svete vere v temne ječe verženi ali v grozovito sužnost odpeljani bili. Koliko nedolžnih naših prednikov je bilo polovljenih in v neznano sužnost odpeljanih v poprejšnih časih, ko je neusmiljeno rogovilil gerdi Turk po domovini naši! Mo¬ gočen je bil ta priseženi naj hujši sovražnik kristjanov. Nena- dama je večkrat prihromil s černo jato divjih vojakov, žgal iu moril, ropal in plenil po naših krajih, in kar je meču ostalo, je v nesrečno sužnost seboj vlekel. Tako grozovito je razsajal pri nas, da še zdaj, ko je preteklo že veliko let, nam je pri¬ rojen nek strah in neka groza pred lutim Turkom; če človek le sliši to ime, nehotd ga neprijazni občutljeji prešinejo. Po afrikanskih mestih in po Stambulu se je odmevalo upitje in jo¬ kanje ulovljenih kristjanov, ktere so z neznanim mučenjem si¬ lili, da odpadejo od svete vere, ali so jim nalagali živinske dela, jih v vozove in drevesa vpregali, da njih je veliko žalosten konec storilo. In v tako grozovito sužnost so jih ti divjaki iz naše domovine na tisuče vlekli. Še dan danešni so divji narodi, kakor so Čerkesi in v afrikanski sredini, ki druge rodove napadajo; ljudi lovijo; ali napadajo nesrečne brodarje, ktere morska nevihta na bregove njihove dežele verže, jih povežejo, v verige zakujejo in potem ko nemo živino po tergih prodajajo. In Bog pomagaj takemu sužnju, s kterim gospodar grozovito počne, kar se mu po¬ ljubi. Nalaga mu naj težje dela, ga pretepa in bije, kakor hoče; ja lahko celo umori ali drugam proda. Take jetnike rešiti, kdo ne spozna, da je to zares p o- sebno dobro delo keršanskega usmiljenja? Saj skoraj bi se reklo, da hujšega ni na svetu, kakor biti suženj pri divjem neverskem gospodarju. Od nekdaj so pa tudi vsi pošteni in pra- KerSanski nauk V. p. II. 46 714 vičui si prizadevali, da so take jetnike obiskavali, jih tolaži' 1 ' jih k stanovitnosti opominjali in, ako je le mogoče bilo, jih 1? ' ječ ali sužnosti rešili, ali jih z denarjem odkupili. Kaj za® 0 ' remo boljšega storiti, kakor ako nedolžno pripertemu, nedolžn 0 okovanemu prostost zadobimo? Kako Bogu d o p a d 1 j i v o je to dobro delo, bere® 0 že v svetem pismu. Perzijanski kralj Cir je storil več dobrih del; tudi Izraelcem je skazal mnogo dobrot; pa naj imenitni dobro delo njegovo je bilo, da je izpustil Izraelce iz sedemdeset letne sužnosti, ter jim je prostost dodelil, da so smeli nazaj se podati v svojo domačo deželo. — Kedar je Babilonski kraj Nabuhodonosor z mečem in ognjem po Izraelu vse pokon° a ^ hotel, bil je rešen kraljevi dvornik Abdemelek, ki je poteg 11 iz blatne, globoke jame preroka Jeremija, kterega je hudob 110 ljudstvo vanjo verglo, zato, ker mu je napovedal nesrečo zavolJ 0 hudobije njegove. (Jer. 38.) — Tudi s čudežem je žeBogP 0 kazal, kako dopadljivo mu je to dobro delo. Nek mož, hi bil umora sumljiv, pa je nedolžen bil, je bil v hudo ječo ver , žen. Sveti Makarij, ki je nedolžnost tega moža poznal, si J° * sodnikih in pri gosposki veliko prizadeval, da bi ga ječe. Pa vse pota so bile zastonj. Sveti Makarij, od Boga ^ svitljen, gre na grob ubitega, ter ga zakliče, kakor ne ^ Jezus mertvega Lazarja, ga obudi od smerti, pa ga P 6 ^ 6 ^, sodnika, kjer ga vpraša, če ga je ta jetnik ubil. Obujen 1 govori: „Ta me ni ubil.“ Sodnik poprosi sv. Makarija, lia J ubitega še vprafal, kdo je njegov ubijavec? Odgovori ® u " „Nisem prišel dolžnih izdajat, prišel sem nedolžne vl K rešit.“ In ubiti je bil zopet mertev, nedolžen jetnik P a pUŠČ6n ' . , žaS ib J' 0 In kakor nam pripovedujejo zgodbe, da v pervm “ ^ bilo veliko pravovernih zavoljo svete vere v grozovite 715 ^ ra ^ne muke in v smert vlečenih, tako tudi vemo, dasousmi- Jem ljudje jetnike rešili, ali kakor si bodi, se za njih rešenje Potegovali. Že Ruben je želel iz jame potegniti svojega nedolž- . ri °' a brata Jožefa. — Tako je Jožef tolažil sojetnike, ter jim ;X 'j Sa ^ njihovo nadlogo. — Tobija je bil posebno ljubeznjiv jet- ° m , tolažil jih je, kar je imel, delil je ž njimi. — Svetega neza Kerstnika so obiskali v ječi njegovi učenci. — Y Da- ^^ku so pobožni kristjani sv. Pavla v košu čez mestno zidovje Ustili, ter so mu tako življenje rešili, k pravi sv. apostel Pavel: »Spomnite sej etni- kakor da bi bili sojetniki." (Hebr. 13, 3.) J e > kakor da bi vam ravno tako hudo se godilo; in kar bi dlC] b okoliščinah sami sebi želeli, tako njim storite. Kakor )e storili. Me. ki sv. Praksedis, rimska devica in sestra svete Pudenci- S j. J e vse svoje veliko premoženje obernila v to, da je 8 a keršanskim jetnikom, ktere je hudobni cesar Antonin v ° an l a b Ene je v svoji hiši poskrila, druge je k stanovitnosti . 1 °pominjevala, jetnike je obiskovala, terpečim je stregla mertv e je pokopavala. ^ Ve<: * ^°f Ansgar je nekdaj popotoval v Šlezvik, da bi kt ere ^ 0SVe ^l novo zidano cerkev. Sreča ga celi trop jetnikov, bi s težkimi verigami obložene, vojaki naprej podijo, da Jetnik’ lla ^njem sejmu ko sužnje na prodaj postavili. Med Škof a ,^ e ^ a tedi ko sužnja ogernjena, vropana nuna. Ko ta n a j pade predenj na svoje kolena, ter ga milo prosi, mosta, Fe ^’ ® a S a J e prepričala, da je kristjana in iz sa- v grabljena nuna, je po latinski nekaj psalmov pc dkjHkoiu SaDaos ^ a nih y navadi, da psalme pojejo. Škof je jtaki 0i> na grabljena nuna, je po latinski nekaj psalmov povedala* Je Po samostanih reki; • >ln Vf ^^° Ponujal za njo, da bi jo odkupil. Oni pa so škof B ” a sužnja ni na prodaj za noben denar; ako jim pa P Us ti osedlanega konja svojega, hočejo jo spustiti. An- 46* 716 sgar hitro stopi s konja, ter ga jim da. S solznimi očmi mu devica zahvali, ter gre veselo v svoj samostan nazaj; 0,1 pa je šel peš naprej. Gotiški kralj Teodorik je svetemu škofu Cezariju, P oS * H * sreberno skledo in tri sto cekinov, ter mu je poročil, naj bi iz ljubezni do njega sam zase rabil. Sv. škof pa je skledo p r °' dal in vse za uboge in v odkupljenje jetnikov obernil. To s° kralju povedali ter so še pristavili, da pred škofovim stan 0 ' vanjem je toliko ubozih, da komaj kdo drugi do njega p rltl zarnore. Kralju je to dopadlo in vpričo svojih velikašev f toliko hvalil šhofa, da so mu tudi oni, eden več ko drug 1 ’ svoje darove pošiljali, ktere je vse le v to obračal, da je vb°g e jetnike in sužnje odkupoval, ter jih še obdaril in domu po^ 8 " Bili so v pervih časih celi redovi, ki so posebno to na¬ logo imeli, da so jetnike in sužnje reševali ali z orožjem, a so jih pa odkupovali; drugi so denar zato pobirali, kakor sem $ pravil. Marsiktera uboga vdova je z veseljem dala svoj sold, da je še bolj ubozega jetnika rešila, ga v keršanski # ohranila ter se tega dobrega dela keršanskega usmiljenja vdele * 1 b) Dan danešDi je to se ve da drugače. Neverniki si upajo več, očitno napadati pravovernih in jih v sužnost vla ^ Akoravno nam v tem ni dana toliko priložnost, da bi se ^ leževali tega dobrega dela; pa zamoremo vendar tudi na p 0 ® priti ubogim jetnikom. To se zgodi, ako po krivem sumu 1 ^, zagovarjamo, dokaze njegove nedolžnosti odkrivamo, smo porok, da ga izpustč, vsaj dokler se do konca dožene, tl kriv ali ne. Ako je pa jetnik zares kriv in po pravici kazu 1 s hudim zaporom, ter je zavoljo velicih hudobij v ječo ve# 11 ! • mi v j e ^ kakor so ubijavci, razbojniki in požigavci; kakor je , oI jj B araba zavoljo uboja, tako razbojnika, ki sta bila s K rlS križana j ali kteri je zavoljo storjenih dolgov zapert; ali kt 717 pošljejo v delavnišnico, kakor hudobne otroke, lenuhe, potepuhe, 'gravce, pijance, pretepavce; — take, ako nam je po dotičnih Postavah pripuščeno jih obiskati, moramo nagovarjati, da spo- znajo svojo pregreho, da jo obžalujejo in se poboljšajo, da so toliko prej izpuščeni iz zapora. Za take moramo moliti, da bi jim Bog gnado dodelil, da bi se v resnici poboljšali, ali če v j e & umerjejo, da bi se tukaj spokorili. Le tako bomo posne¬ li Božjega Zveličarja, ki je na se zamogel oberniti besede Prerokove: uh Gospodov je nad menoj; zato me je poslal... oznanovat jetnikom spuščenje." ( Lu k. 4, 18, 19.) Zadolženih hudodelnikov se dan danešni pač ne manjka, ' n kolikor bolj se pravica očitno zatira, toliko bolj se ječe polnijo; °r slišimo iz nesrečne Italije, da jim ječ primanjkuje, kjer zaterti samostani v jetnišnice in norišnice predeljujejo. Ta- zadolženim jetnikom iz ječe pomagati, bi pač ne bilo no- tak° f ^ r ° ^°‘ t J il° prav; ja, greh bi bil, ako bi kdo e hudobneže pri gosposki zagovarjal, njihovo hudobijo za- kak a taj-il ’ n B m v pri*! krivo pričal; ali jim svetoval, a |. 0 na j zvijajo in govorč, da bodo ložej zasluženi kazni odšli; ašli <0 ^ki™ kdo na roko bil, jim pot kazal, da bi ložej v r !' a k bi le malopridneže v hudobiji podpiral; on bi segal pak*^ 06 ^ os P os kine, ki ne zapira zastonj nevarnih ljudi, am- Pfein^ 0 • k’ drugi pred njimi mir in pokoj imeli, da bi j e ^ zen J e in življenje ptuje zabranjeno bilo. Zato pa tudi j£ 0 pn tem delu usmiljenja drugače pravi, kakor pri druzih. nsmv aV * ‘ ^ az sem hil lačen, ste mi dali piti... pri tem delu . Jeil J'a pa pravi: „V ječi sem bil, in ste k meni reči a '• pravi: „In ste me rešili." S tem hoče Jezus bi L a ! e kolje, da jetnika, ako smemo, obiščemo, kakor da Z0 Per gosposkino voljo rešili iz ječe. Jezus je bil kri- 718 vično vjet, pa je rekel Petru, ki ga je, slepe vneme prevzeli rešiti hotel in je že z mečem vdaril: »Vtakni svoj m e ^ v njegovo mesto... Ali meniš, da ne more 11 prositi svojega Očeta, in hi mi poslal več k« dvanajst legijonov angelov?" (Mat. 26, 52, 53-) Ni toraj hotel, da bi ga bili iz rok njegovih sovražnikov reši' 1 niti ljudje niti angeli. — In kedar je Peter v ječi bil, vSil Jeruzalemska občina je molila zanj, ali vendar ni nihče poskušal, s silo ga rešiti. Res je bil Peter rešen svojih verig zoper volj 0 kraljevo, zato ker je bil še mladi keršanski občini silno p°' treben; ali on, ki ga je rešil, ni bil podložni grozovitega kralj"' ki je že sv. apostelna Jakoba umoril; ampak bil je poslanec Bog"’ nebeškega kralja. Kakor naj bi si gosposka prizadevala, da jetnikom polaj^ žalostni stan, kolikor je mogoče, da ž njimi nikdo gerdo ° e ravna, vendar to usmiljenje prenapeto biti ne sme. In 1° ^ velika napaka danešne nespametne, presiljene milote do jetnike^ kakor so v starodavnih časih divje in grozovito sirovo zj ei počeli. Ko so takrat res preterdo ž njimi ravnali, jih p a ietuik’ da' bi nešne dni le mehkužijo in skoraj bi rekel zibljejo. In ak° kak pameten poslanec v deželnem ali celo deržavneni zbor 11 nasvetovati hotel, da bi jih hudobnežem nekaj našteli, kako» eD vriš in ropot bi vstal! Kako pristudno se zdi nemehkužnefl 1 > priprostemu, pa delavnemu človeku, ako je priča obravnave cega hudodelnika, pa sliši in vidi, kako milo ga sodniki vikaJ 0 ^ kako ga celo zagovarjajo, ali mu še sami besede na jezik P ^ lagajo, da bi ložej se zmuznil zasluženi kazni. Druzega še » e —ou i o - -— , :.n manjka, kakor da bi vsi vstali, kedar hudodelnika pred 1 , biti S* pripeljejo. Le prava, keršanska ljubezen ve usmiljena nikom, ona jih zamore poboljšati, če tudi v prenapeto 11)1 iloto 719 ne Za ide. Bolj ko bodo malopridne potepuhe in goljufe mehku- Žili . ... žili delo več jih bodo imeli. Naj vam še povem, kako je nek pošten Anglež to dobro opravljal. Nekaj mladih, bogatih Angležev se je pomenilo, a hočejo kraljev rojstni dan prav slovesno obhajati. Naročili -^oringtonu, naj on vse potrebno pripravi, ter so mu veliko ei *arjey izročili, rekoč: „Tebi vse pripustimo, napravi kar in a ° j r hočeš; ali nebeško praznovanje mora biti." Na zmenjeni ^der pridejo v hišo, pa v kuhinji nobenega posebnega priprav¬ iti ' 1 ne zapazijo, tudi hiša je prav revno razsvitljena. „Kaj h a hoče to biti?" zavpijejo, ko jim Morington iz sobe naproti Pnde, „Malo si preskerbel za naše razveseljevanje!" — „Saj hočete nebeško veselje! in tukaj je!" In zdajci odpre vrata v 0 e dnico. Tu pa je sedelo deset Londonskih mestnjanov s svo- Ijud' ( ' ru ^ nam ‘ vre d ? ter so imeli pošteno večerjo. Bili so pa p 0 . so P° nesreči v dolgove zabredli, in ktere so upniki 0 obstoječih postavah v ječo vergli. Morington je pa ž njemu p a ' euini denarjem dolgove teh mož poravnal, jih iz ječe rešil, nied ' 111 ^ na h rav ^ večerjo. Kar mu je še ostalo, razdelil je te reveže, da so si vnovič nakupili potrebnih reči in za- v< . 1 Z() l»ot si svoj kruh služiti. „Vi ste želeli nebeško prazno- j e , e ’ P rav i pobožni Morington svojim prijatelom; glejte tu vam \.®°S v nebesih vsak dan tako gostuje!“ - Mestnjani s nikakor zadosti za- hvalip* re ? eu * m * družinami se niso mogli Povzet' ^ S °^ e S ° ^ as nn govorile. Mladi Angleži so bili vsi fa ^ ov , ^ ’ V8e dli so se med te presrečne reveže in se ž njimi pravi] «' ”^ ares nebeško, Božje razveseljevanje si nam na¬ šo dobremu Moringtonu rekli, kedar so odhajali; in Sn T* leto so se zavezali, ravno tako obhajati 720 Ako, preljubi moji! drugega storiti ne moremo, moli® 0 za uboge jetnike, da bi po hudih ječah voljno terpeli, se spO' korili in vsaj svojo dušo večne ječe rešili. Amen. LI. Keršanski nauk. 7 . Merliče pohopovati. Iz zemlje je Bog naredil človeško telo. Naredil ga je ue ' umerjočega, da bi se duše nikdar ne ločilo, ampak da bi po času, od modrosti Božje odločenem, z dušo vred v sv^° te- nebesa preselilo. Ali nesrečni greh je to preimenitno zvezo lesa in duše pretergal, in duša se mora iz telesa ločiti, da s ° sama poda pred sodnika in stvarnika svojega, in telo pa se za čas spremeni nazaj v prah, iz kterega je vzeto bilo. Perve® u našemu očetu, Adamu, je Bog po storjenem grehu r 0 ikel : Prah si, in v prah sebošpovernil.* (I* 3, 19.) Toraj se spodobi in je volja Božja, da se zemlji zop° >et poverne, kar je njenega. Prav je, da trupla mertvih v zeffllJ 0 dosti globoko zakopljemo, da jih žival ne terga in njih semtertje ne prenaša, kar bi pač nečast za človeka bilo. tudi za nas žive je dobro, da merliče pokopujemo v ze®jJ°’ drugače bi s svojo trohnobo zrak okužili; hude, nevarne lezni bi nastale in lahko veliko druzih ljudi pomorile. Tudi se našim telesom spodobi časten pogreb. Kajti ^ telesa ne bodo za zmiraj v zemlji ostale, se ne bode v nrzaj pogreznile, kakor trupla živine in druge živali; ^ vera nas uči, obljuba nam je dana, da bodo netrobljive* umerjoče, častitljive iz groba vstale, se zopet z dušo skie ter bodo po zasluženji večno vživale plačilo v nebesih ah 721 V P^lu, kakor so tukaj na zemlji z dušo vred dobro ali hudo Počele. In danes bo nauk od tega poslednjega telesnega dobrega eela usmiljenja: Merliče pokopovati. ^ Vsacemu pametnemu človeku bi grozovita misel bila, ako V6( lel, da njegovo telo bo po smerti očitno trohnelo, ali da k°do, ko živinsko truplo tergale ropne tiče in divje zverine. ^ e so celo neverniki vseh časov pred tem imeli natorni strah, 1 ^ J e silil, da so svoje mertve v zemljo pokopovali, ali pa ^ °£ n Ji sežgali. Hudodelnikom je bilo nekdaj v strah in zgled, s . So n jihove pomorjene telesa nezakopane ležale. Na Jutrovem, Vs ak za veliko nesrečo šteje, ako bi bilo njegovo truplo zve- k 0 111 P re Puščeno. Strašen in grozovit pogled je bil Izraelcem, So ^deli, da je divji asirski kralj Senaherib več merličev testno zidovje pometal, in nepokopane ležati pustil. Tob " Le P° i Q zares dobro delo usmiljenja je pa storil pobožni a ^ a ’ ki je v asirski sužnosti pomorjene Izraelce pokopoval, hotel^ 110 kiudobni kralj Senaherib zavoljo tega celo umoriti k j ’ lu so ga tudi njegovi prijateli svarili. „T o b i j a pa, Um e, l e ^ 0 U bal B 0 g a > kakor kralja, je trupla j n r Jonih pobiral, in j i h v svoji hiši skrival, del 0 ° pokopoval. 8 (Tob. 2, 9.) Zato dobro ki : °L U P a I U( li Bog sam poslal velicega angela Rafaela, °kiju dejal: „Kedar si s solzami molil »i i n ^ u 77^*. v ~ ^ ~-*-- 7 * * ^čal . T 6 Pokopaval, in si svoje kosilo p o p u- Po *. n S * mer Ive p o-dne v svoji hiši skrival, Pr Uoč e . Pa pokopoval, sem jaz tvojo molitev ° s poda nosil. 8 (Tob. 12, 12.) Te angelove be- Ham - - — — k°p° Vai) j 0<5ltno kažejo, kako je bilo usmiljenemu Tobiju po- Uiertvih v veliko zaslugo zarajtano. Zato so pa tudi 722 že pervi kristjani pokopovali z ljubeznjivo častjo trupla svetil* mučencev, ktere so kervoželjni preganjavci svete vere ropnim ticam in divji zverini v jed metali. a) Kako Bogu dopadljivo je to dobro delo, mili Bog sam pokaže, da je celo nekterim natorno vtisnil, da spravljajo, zagrinjajo mertve trupla. Aristotel, ** e versk modrijan, pripoveduje, da, ako pogine morska riba delfi**’ pridejo drugi delfini in mertvega na dno morja zanesejo in ^ zakopljejo. Sv. Hieronim občuduje mravlje, kako svoje merb e pokopujejo. „Ako je poginila ktera mravlja, zbrale so se dru£ e ’ pa so mertvo truplo, kakor v žalostni procesiji vun nesle; 1)0 bena ni drugi branila; ampak, ako je kteri pod težo spodletel^ so jej druge pristopile, ter jej s svojimi ramami pomogle. u feč' krat se je pripetilo, da so divje zverine ljudem pomagale, ** ier liče pokopati. Ko je sv. Anton telo svetega puščavnika P a 1 pokopati hotel, in se je devetdesetletni starček zastonj op er ’ da bi brez vsega orodja v terdi puščavi dostojno jamo V ^ skopal, zdajci sta pritekla dva leva iz puščave, se vleŽ®*®^ nogam merličevim, ter sta po svoje tulila, kakor bi objoko ^ smert svetega moža, ki ju je privadil; potem pa sta sk°P a ^ svojimi tacami, kakor da bi vedela, kaj bi rad sv. Anton; dosti velik grob, v kterega je svetnikovo truplo položil 1 ^ s perstjo zagernil. — Tako se je godilo s sveto sp°k° r ^ Marijo Egiptovsko. Ko je urnerla, puščavnik Zožim m kako bi skopal grob, da bi jo vanj zakopal. Na to p a P lev, ki mu je pomagal jamo skopati. ^ Ako pa po posebnem pripuščenji Božjem celo neumn e rine pomagajo ljudem merliče pokopovati, koliko bolj . prizadevati moramo za to dobro delo usmiljenja! Kako t ■ 0 slišati od Jožefa Arimatejca, ki je pristopil k Pilatu, P a prosil, da je smel sneti telo G-ospoda našega Jezusa ga J e j{ris ;tUS» 723 111 Se je njemu pridružil še Nikodem, Jer sta Gospodovo telo 1 ^ečimi mazili pomazilila, v tančice zavila in v nov iz stale Petani grob položila, kamor še nihče položen ni bil. — Tako So Prišli pobožni možje, ter so vzeli telo sv. Stefana, pervega ® u čenca, in so preskerbeli njegov pogreb. — Tako je nemški ra J Henrik na ramah nesel truplo svetega Romualda. — In SVe ^ Ludvik, francoski kralj, je sam pokopaval vojake, ki jih ^ Parila nesrečna kuga. .. k) Tako, preljubi! tudi mi skerbimo za pošten pogreb ^°jun rajncim. Če tudi sam ne koplješ groba ali merliča sam neseš na blagoslovljeno pokopališče, vendar se lahko vdeležiš lilij 1 ^ Jre ^ a H°la keršanskegausmiljenja; in sicer, ako ubogim a j. em kaj podariš, kar jim je k pogrebu svojih potrebnega, gre/ a < ^ ^bezni in prijaznosti do pokojnega ali do njegovih, ■za pogrebom ter za dušo njegovo moliš; ali če pokojnemu ali j 6r ^ Lak grobni spominek, postaviš križ na njegov grob; da r a P0k °J ne za g°varjaš, le dobro od njih pripoveduješ; ali /tl njihove otroke ali druge revne zapuščene kaj poskerbiš. jj . ®°lj obširno sem od keršanskih pogrebov govoril, ko sem un/ni 1 ^^ blagoslovil. (Blagosl. stran 57.) Naj tu le toliko rierje ' ^ ^ ko keršanski pogreb vselej spodoben in pri- ^ino S ^ anu Li premoženju merliča in tistega, ki pogreb- se ^;°v? erbeti mora - Ni potreba nečimerne bliščobe, pa tudi . Oljite zaničljive skoposti, ki mertvemu nobene zunajne lastl ne privošči. Neumno je, zlasti, ako so dediči potrebni, pri Pogrebu z nečimerno ošabnostjo zapravljati, kar Bog ni ljudje in Pameti] mč Post m je za dobro imeti ne morejo in pokojnim celo Jl0 ^ - * w j P 0, n a ga. Nasproti bi bilo pa tudi gerdo, umazana ško¬ rnja do ani f ljlvo tiskanje, pa pomanjkanje ljubezni in spošto berašt ° poko jnega, ako bi'imenitnega, premožnega človeka po spravili. 724 c) Kako najse pri pogrebih domači zadr¬ žijo, da bo prav in keršansko? Pri pogrebih, pri merličih jokajo domači, znanci in žla^ in prijateli, ker so zgubili zvestega prijatela ali dobrotnika, s ° zgubili dobrega brata, ljubo sestro, skerbnega očeta ali presek 0 mater. In kdo bi jim to zameril? Kdo bi ne žaloval, kdo 1 ne točil britkih solz, ko vidi, da so omolknile usta, ki so ^ jale toliko lepih naukov, ki so govorile toliko prijaznih °P° minjev ? ko vidi, da so se uderle oči, ki so nas tako ljubezBj lV ° in prijazno pogledovale ? Kdo bi ne žaloval, ko vidi, da ®° upadle roke, ki so storile in delile toliko dobrot ? da so oglu® 6 ušesa, ki so poslušale in usliševale toliko prošenj? Ja kdo meril domačim, da žalujejo, ko svojega ljubljenca več vi' delu kak° r med seboj imeli ne bojo? Občutljivemu človeku prisili vse britke solze. In tako žalovanje ni nič pregrešnega, nič nesp 6 , dobnega, je le znamnje prave ljubezni do pokojnega, a ^° nezmerno, ni nespametno. Stari očak Jakob je jokal po sinu Jožefu, ko je mislil, da ga je raztergala divja zver, mu je sporočeno bilo. Jožef je žaloval po svojem Očetu Ja* in ves Egipt po Jožefu. Pervi kristjani so žalovali po sV ^ Štefanu. Sv. Avguštin po svoji materi, sv. Moniki. Vest 0 ) se je tudi naš mili Jezus zjokal pri grobu svojega Ijiiblj®® . prijatela Lazarja, ter nam je v tem pokazati hotel, da tu smemo žalovati in jokati pri smerti svojih ljubljenih. ^ raV g0 ] 2 o lostno se mi zdi, ako merlič nobenega nima, ki bi potočil . ljubezni za njim. Divje in sirovo pa se. mi zdi, ako celo 0 nič ne žalujejo po svojih starših. D e Vendar, ljubi moji! nezmerno ne žalujte, nespodok D ° jokajte; kajti mi pravoverni kristjani veselo upanje lin da bomo svoje ranjce še enkrat videli, ž njimi se veselili. 725 Pa ne le žlahta in znanci, tudi sosedje radi spremljevajte P^ojne k pogrebu; radi jim skazujte poslednjo Čast in molite ^njihovo dušo, ki morebiti v vicah težko pričakuje priprošnje kori, a,e - Tudi lastni dobiCek naj vas k temu priganja. Marsikaj . . ega nas uCi pokojni še iz svojega ozkega stanovanja, ako 1 ‘^ e kako terdo molCi. „č 1 o v e k, od žene rojen, l4 al ° časa živi," nam z Jobom glasno kliCemerliC. (Job. d ’.On pravi: MladeneC ne zanašaj se na svojo mladost; lca ne zidaj na svoje rudeCe lica! tudi mlade cvetlice pa- pobi ^ ^° S0 ' ® mer k nobenega razloCka ne dela, stare in mlade ^ a ’ ne gieda niti na leta, niti na premoženje, niti na Cas. if J lr mer liCa že k grobu postavijo, ozri se še enkrat na trugo m ako tudi ne poznaš nobene Cerke, bral boš besede 23 ^ ®’ ra ^ a ■ »V Cer a j meni, danes tebi!" (38, k § r °hu vidiš košCice, ki perve pomeCejo na trugo po- p a ° a > (k° je njegov zadnji glas in ta ni veC njegov!) kijih ^ ne moreš; ne veš, Čigave so; ne veš, ali so boga- S ^ r ° ma ^ a ’ a ki so lepega ali gerdega, ali so moža ali krat^ )0Illn ‘ 86 ? ° keršanska duša! tudi tvoje kosti bodo en¬ krat P re metavali, pa nihCe jih poznal ne bo. Kje bo ta- Vo J a lepota? kje tvoja Čast? kje tvoja ošabnost in ime- ^govo Podrejo se Aalce m isli bodo serce napolnile s ponižnostjo in vernil Šreha • ^ ^ 0m s kodnim sklepom, da se varuješ vsacega ln se vedno pripravljaš na sreCno zadnjo uro. J Oziroma na merliCe vas moram še nekaj malega opom- jjuvi nw 1 uiu uu.vi.wiii* uvuuij uxi«iv^v« 0 l 3 Ode smertni trenutek, pazite dobro, ali so res go¬ bani n j a resniCiie smerti ali niso. Za bolj niti. k 0 V gotova 2n . iie g re ktoega so pred dve in trideseti®' leti v rake dejali, je ležala obernjena, pri mali edini ki je v rake od zunaj zavoljo zraka napeljana bila. otrokove so bile blizo nje v kotičku sključene, pokrov P a l 6 . na mestu, kamor so merliča položili. Sodili so po tem, votli 1 * 1 ’ %o$ ce bil da de® 727 J e moglo biti le na videz mertvo, da je v rabah zopet oživelo, ^ 1 nihče ga ni slišal in prežalostno je skončalo. — Bral sem, Jia Dunaji je bil oterpnil nek lakomnik, da so ga zamert- imeli vsi njegovi, ki so že komaj čakali njegove smerti, ll bi si razdelili veliko premoženje njegovo. Ali v preveliki Ali perstan s roke; ker na hoče pogledati, kteri je umeri. Ko ga zdravnik po- l , 'vvuv*VJ.JLJU » VIJ1VV JJL J v d svoji želji so mu tudi iztergali zlati T ° i hifcro to delali, nalomili so mu perst, in — zbudil se je. ko si mislimo, kakošen strah jih je obsul, ko se je stric 0 koncu vzdignil, in videl, kaj delajo. — Danes mi je pravil J\šten m ož, moj sosed, da, ko je na vojski bil, so iz bolniš- nesli vojaki svojega tovarša v mertvašnico, ker je umeri. a tem potu jih sreča zdravnik, pa jim ukaže, da ga doli po¬ nvijo, b e( to> zdrami se bolnik in oživi. ■ ^ tonih zgledov bi vam lahko povedal, ki nam zadostno to a ^°’ neprevidno, ja grozovito delajo oni, ki silijo na nič n a ^ ra °ton Y 'a pred iz hiše spravili, kakor je dokazana res- p s,ner t- Pač modra postava je, ki veljeva, da še le po Kak ^ ° Sem 111 Stodesetih urah smemo merliče pokopavati, zdr ° nes P arn etni in krivični so toraj ljudje, ki duhovnemu ali k, niau zamerijo, ako jim ne dovoli, da bi bil pogreb poprej, 0r Se stečejo te ure! jim Da todez mertve oživiti, svetujejo zdravniki, da se terdo r iJ ° ^ u P’ c e, ali da se dergnejo z gorkim suknjem, ali s hud e °’ a to se jim na noge položijo zagrete opeke; tudi Paiuett/ 8 ^ 6 ’ a '' kaplja penatoega voska so dobre. Naj bolj bo].', ° P a i e , da se pokliče izurjen in moder zdravnik, ki 1{a Pregleda. «) Kaj til „ vam hočem povedati od pogrebščin? ne m nekterih krajih je huda razvada, da napravljajo preo- Predrage pojedine za mertvimi ali prevelike pogrebščine, 728 Hvale vredno je, ako premožna hiša v tolažbo svojega pokoj' nega uda jedila razdeljuje med uboge, ki gredd za pogrebci 11 ; da ti za dušo njegovo molijo. Po Gorenskem je navada, da bolj terdni kmetje spečejo cele peke malih hlebčkov, ktere uboge po pogrebu razdelijo. Napravijo tudi pogrebščino, ali p a pogrebnikom dajo hlebe, kterim „trente“ pravijo. Bogatejši tudi po pogrebščini pogrebnikom še domu dve male potičici %% „trente“ dajo. To ni pregrešno je vse pošteno. Ali ni papr af ’ nekeršansko je, kjer zraven merliča, morebiti celo preobilno p°' pivajo, da se s to potrato domači celo zadolžijo. Kako britko mora dčti otrokom, ki so zavoljo smerti preljube matere a h skerbnega očeta že tako vsi presunjeni in že tako z velik 0 skerbjo na prihodnost mislijo, pa vidijo, da toliko nadležnih P a nesramnih gostov po nepotrebno pije in je. Ja so nadležne®) ki neobčutno žlobodrajo, šalijo in krohotajo okoli merliča, ha s ° jim na obnašanji bere, da niso prišli zavoljo merliča, afflP so se pripodili zavoljo želodca svojega. f)Alisejepatrebamertvihbati? Z mertvimi se ne smemo nikdar šaliti, nikdar norčevat 1 ; tori * 1 ,ride bati se nam pa tudi ni potreba, ker nam nič hudega s' ne morejo. Duša človeška bo po smerti obsojena in gre, kan 1 si zasluži, ali v nebesa, v vice, ali v pekel; telo pa v zemljo, v kteri strohni in se v prah spremeni. Ako P riU ^ duša v svete nebesa, sklene se tam z Bogom, od ktereg^^ izšla, je popolnoma zadovoljna, vesela in nič več ne P°_ toraj svojega presrečnega prebivališča zapustiti noče, da bi revni, solzni dolini hodila, kjer nič več iskati nima. ^k° ^ pride duša v vice, iz vic ne more, dokler se ne očisti P°jj^ noma; in po očiščevanji gre v nebesa. Ako je pa po smert 1 ^ obsojena v pekel, pa iz pekla več ne more. Iz pekla m n nega rešenja več. — Tedaj duše iz nebes ne želč, iz vlC 729 Smf! J 0 , iz pekla ne morejo, in tako se nikomur prikazati ne brez posebnega pri puščen ja Božjega. Ko je bogatin prosil , da bi koga zmed mertvih na svet poslal, njegovim hato: tudi 10111 oznanit, kako hudo je v peklu, da bi se poboljšali in v pekel ne prišli, odgovoril mu je Abraham in dejal: tnaajo Mojzesa in preroke, n j en a j poslušajo ■ Ako Mojzesa in prerokov ne poslušajo, tudi m fl e bodo verovali, če ravno kdo od mert- v s t a n e.“ (Luk. 16, 29, 31.) Pri Jezusovi smer ti so mertvi vstajali in se živim prika- ^° Va li • ] 'n Božja vsegamogočnost še zdaj lahko mertve oživi, in iz ^ ov pokliče; pa to bi se le iz posebnega in dobrega na- a zgodilo; ne pa, da bi nas mertvi plašili. Marsikomu se a j. ’ da Vl 'di pokojnega očeta ali mater, ali brata ali sestro, ^ ^svojega otroka; pa sanje so osnutek tega, kar človek poprej riga'' 1 '* °^ U ^‘ — rio pa tudi goljufih potepini in prekanjene 8()S e(j 1Ce ’ ki nalašč komu pripovedujejo, da se jim je pokojni Ce]o kdo drugi prikazal, da kaj več v dar prejmejo. So udobneži, ki ropot in šum v hiši napravijo, da domačim in jih nadlegujejo. j j, 6 k oj te se nobenega mertvega, bojte se pa živih goljufov lordih potepuhov. K sklepu le še rečem z Modrim: „Sin! °' ) jokuj merliča... Po navadi pokrij o, in ne puščaj vnemar njego¬ vi!) 11 5 6 g o v o t r u p 1 w“ u ° F u ° a ga pokopa." (Sir. 38, l 6 -) Ve ' an8ki nauk v. p. II. 47 730 LIL Keršanski nauk. Še nekaj od telesnih dobrih del usmiljenja* ' Kako zamoremo bližnjemu pomagati v silnih * c ’ lesnih nesrečah ? ' človekovi dnevi; š t e v 1 lo 0 ' 1. »Kratki so njegovih mescev je pri tebi (o Gospod!), P ^ stavil si mu meje, ki se ne morejo prestop^ 1. Tako zdihuje poterpežljivi Job (14, 5.) In zares je človek P° doben cvetlici na polji, kteri je odločen le kratek čas. Takoj® odločen tudi človeku le kratek čas in postavljen mu je kon eC ^ in ta konec je za njega prestop v više življenje, odb° iz te zemlje in 1 o č e n j e duše od telesa. In dolžnost m je, da umirajočemu na pomoč prihitijo v tej trojni zadevi. ^ Prestop v više življenje mu polajšamo s tolažilom n svete vere, s prepričanjem večnega življenja po smerti, lU , upanjem, da se zopet vidili bomo, ki smo si tukaj v tem Ijenji blizo bili, ki smo se resnično ljubili. S tem tolažimo j 1 rajočega, dokler je še. pri pravi zavesti. — Odhod 12 solzne doline zamoremo umirajočemu polajšati, da zatajuj sami svoje žalovanje, da mu skazujemo sočutno ljubezen, P 8 ^ vernemo vse, kar nas pamet uči, da ni potrebno, ali ki celo škodljivo. Osebe, ki z jokom in glasnim žalovanjem rajočemu nepokoj prizadevajo, naj se prizanesljivo odstranU°> bolnik zamore mirno oditi v kraj, kjer ne bo nobene b° ^ več, in kjer se ne bo slišalo nobeno zdihovanje. — telesne bolečine naj se bolnikom po moči lajšajo, da bo ^ loč en j e duše od telesa. Dokler kaj zavžiti zamore, po kapljici hladivne pijače, da si suhe usta poživi. ^ se jetno ali prisiljeno naj se mu odverne. 731 . Pa tudi še pri pogrebu svojega bližnjega, ljubi moji krist- Jat| i • storite vse iz pravega, dobrega namena, da bo v resnici usmiljenja, ločeni duši k pridu, merliču k časti, vam pa delo plačilo v svetih nebesih. Sv. Frančišek Borgia je bil na kraljevem dvoru poln po- Sv etnih nečimernih misel. Ko je pa videl mertvo kraljico Iza- obšh in P°prej tako lepo, pa na enkrat tako strašno spremenjeno; £a je groza, in premišljevati je začel, kako urno mine z £ lu e vsa lepota, vsa čast in vsa posvetna oblast. Zaperl se V sv °j° sobo, padel je na svoje kolena pred podobo križa- j 6 ^\ a / ez usa, pa je jokati in zdihovati začel: „Oj duša moja! L- i ejal » kaj se motiš ? koga iščeš ? Zgubljaš se v praznih rečeh, 1 a nič ti J C0 ; ® mer b) ki jej je odbila krono, tudi tebi namerja. Bolje daljico. pomagati ne morejo. Videla si mogočno — zdaj mertvo Je, s premi da zdaj svetu odmerješ in pri Bogu vekomaj živiš. 8 Ves a °Val ei ^ en ^ °d tistega dne. Dan kraljičine smerti je ime- Pre • svo J e Sa rojstva, ker je bil ta dan na duhovno ves n , , e,l ‘ da bi tudi tebe pogled merliča prebudil iz pregreš- ae ga spanja! d bolnikov in njih obiskovanja, od merličev in njih po- v z ’.. °d drugih telesnih dobrih del usmiljenja sem vas učil d^zih^ klanskih naukih. Poleg teh sedmerih je pa še dosti ljube 2e teleSn ^ dobrih del, ktere nam zapoveduje keršanska p 0s t j 1 ' ^saka, bližnjemu storjena ljubav, vsaka tudi majhna dajati- ^ ^ ^ ro d^ 0 usmiljenja. Sleherni ne more ubogajme či^emi ne more potrebnim pomagati z jedjo, z obla- str^jjiv 1 Z ^ enar ^’ vsa k je-pa lahko svojemu bližnjemu po- kr: ajša mu ^kko kako delo prevzame, kakov pot pri¬ da^ p a ki skupaj stanujete, skupaj delate, si lahko vsak d ru zein u 6 - Ve dk ra t na dan, kako dobro delo storite, da eden P r ‘ svojih opravilih pomagate. Težko bi bilo, vse le 47 * 732 z eno roko storiti; ako pa roka roči pripomore, je delo urB ° in lahko storjeno. Saj pravimo: „Roka roko umije, obe f obraz." Kar je enemu pretežko, dva lahko vzdigneta, neseta. O ljubi moji kristjani! kako lepo, kako prijetno bi 1,1 na zemlji, ako bi vsak, kakor bi vedel in znal, svojemu njemu vselej pomagal, mu dela usmiljenja povsodi skazo 1 Zemlja bi ne bila več solzna dolina; pa bi tudi enkrat na s 1 nikovi levici nesrečnih pogubljenih nobenih ne bilo; ampak ^ bi rekel naš mili Jezus: „Pridite blago dar jeni m°' j ega očeta! posedite kraljestvo, kteroV aB ’ je pripravljeno od začetka sveta. Z a k aj 1 a ^ e11 sem bil, in ste mi dali jesti; žejen sem bi 1» 1 ste mi dali piti; p tuje c sem bil, in ste me F 0 , streho vzeli; nag sem bil, in ste me oble kl ,; bolen sem bil, in ste me obiskali; v j e č i s e ® bil, in ste k meni prišli...Res nično v a ® , vem, kar ste storili kteremu teh mojih na ^ manjših bratov, ste meni storili." (Mat. 25, — 40.) In vsi pravični — bi šli vsi v večno zveličanje. O in prevdarite, večno zveličanje vaše je navezano na spolne telesnih dobrih del usmiljenja. Kdorkoli si prizadeva za te n°* kdorkoli jih pridno opravlja, gotovo bo med njimi, ki P°J ^ v večno življenje. Kdor pa za te dobre dela ne mara, $ opravlja, gotovo bo pa tudi med njimi, ki pojdejo v ^ pogubljenje. Večna resnica nas tega zagotovlja, in ona ne lagati ne more. Delajmo toraj dobro, prizadevajmo si za usmiljenja; vsak po svojem stanu, kolikor mu je dano neminljivo, nezmerno veličastvo nam bo v plačilo. ^ 3. Nespriden človek ima tudi vedno dobro voljo, P onia ” j,, svojemu bližnjemu v vseh nadlogah, v vseh potrebah nj^ 0 ^ K temu ga veže in žene ljubezen, ki je vedno v nepop a<5e v ečn°’ 733 ercu - In blagor mu, kdor posluša ta notrajni glas, veliko do- ^ v ^ s i ko nabral za svete nebesa. Dostikrat pa se zgodi, človek pri vsi svoji dobri volji in tudi pri vsi zmožnosti ^ se l vzamem nektere take primerljeje, v kterili je člo- kak° ^ 1V ^ eu J e v v okki nevarnosti, in vas nekoliko podučim, v ? raviia jte in pomagajte v tacib nesrečah. Tedaj bom odgo- 111 na vprašanje: Kako zamoremo bližnjemu pomagati v n ih telesnih nesrečah? gov e ^°veka zadene nesreča, ki ga postavi na kraj nje- MstfT' ŽiVlj6BJa ’ l e > se ve ^ a ’ 11 a J kolje, ako mu hitro na pomoč ni0 ^ er ai * zur J eri zdravnik; ali to ni vselej mogoče. Poslal že J e predalječ, pa tudi morebiti ni nikogar, ki bi ponj 111 mu njegov trud in pot poravnal; in preden bi prišel, nj e go V °_ v 11 es večnem človeku vgasne mala iskrica življenja koliko e ^ H * P rav ^ m ) se m > zdi potrebno, da vam tukaj ne¬ bi y P°vem, kaj vam je početi pri tacih telesnih nesrečah, da Volj; s ^ na P a č J| ega ne storili in bližnjemu pri vsi svoji dobri A e k v smert ne pomogli. koji Cu ° . ( kkiž, moj kristjan! nesrečnega človeka, ki je pri Oiertev SV ° Je ^ il ž ‘ v k ei| j a > da ne veš skoraj, je li še živ ali že hišo. P ervo > da ga prej ko prej spraviš v kako bližnjo p°m a g a j ° to D ‘ mogoče in vreme pripusti, tudi na planem mu Kaj za vratom P ° prej mu odpri ali odveži oblačila, ktere ga tiščijo, h za pesi jo, čez pas, na nogah. Položi ga tako, da 734 ima glavo malo zvišano. Hiša, kamor ga spraviš, ne sme ti 1 prevroča. Ako je pa nesrečni zmerznil, nikakor ga v g oT ^ 0 Hišo prenesti ne smeš. Da bi zvedel, ali še kaj diha, podaj ^ ogledalo ali špegel blizo ust, če le še kolikanj diha, se ^ ogledalo spotilo in to je gotovo znamnje, da je še življenje njem. Potem skusi, da oterpnjeno telo ogreješ; naj bolje bi til°> ako bi ga mogel spraviti v mlačno kopel; naj prej noge, D tem polakkoma vse telo do glave. Voda bi se mogla sproti še greti. Čez eno uro bi ga vzel iz kopele, dobro o' in ga zagernil s suknjeno plahto ali pa s sogretim pep' ted Poskusi mn malo zraka vpihati, pa ne z ustmi; bolje je malim ročnim mehom, ki se pa more na cevi z mokro do®' to 2 cunj 0 oviti; toda to se mora čisto na lahko storiti. Ali previdn°“ d * rvmO je tu treba, da mu pluč ne razpočiš. Ako se tako persi napnejo, pusti, naj sapa izteče. Ako pa sapa sama ne gre se razgerne kak precej velik robec ali oterač čez persi. ki s« etn° po vsakem vpihanji malo nategne, da se napravi nekako um 1 dihanje in se pluča gibati začnejo. Kakor hitro pa bolnik dihati začne, ne smeš več sape vanj pihati, ampak Q , rahlo pahljej zdravega zraka proti njemu. Se ve da se® u rajo poprej usta lepo očedeti, ako bi kaj nesnažne bile- ^ nodP od ' Ako bi to nič ne zdalo, poškropi ga z merzlo rod° jesihom, z ogreto flanelo ribaj, s precej terdo kertačo P 1 platih kertači. Tako se sploh dela z vsakim, ki je uanag ] . eJJ j» po kakoršni koli nesreči, ob besedo in druge znamnja z 1 P rišeL flri tak« Zdaj naj vam pa še povem, kaj moramo storiti p nesrečnih posebej. a) Kaj je storiti zzmerznjenim? ^jij. Zmerznjeni se zamorejo še črez več dni k življenj 11 ^ ^ Pri zmerznjenem je naj več upanja, ga oživiti; zato 7B5 rQora vse poskusiti, da bi ga tudi še le črez več dni oživili. ^ a J je toraj treba storiti? Ker so zmerznjenemu vsi udje terdi, kerhki postali, kaj Kkko se poškodujejo, celo polomijo; zato moramo prav lepo ž ^ 1Dl ravnati, na rahlo, z veliko skerbjo ga prenesti v kako ® u Po ali pod ali v nezakurjeno sobo. Tam se mu vse oblačilo odvzame; ž njega izreže, ker se mu zmerznjeni udje premikati 116 sme jo. Zdaj ga položi nazega na sneg, ter ga tudi s snegom rez črez dobro pokrij, precej na debelo na telo pritisni. atn ° usta in nosnice naj bodo proste. Ako pa snega ni, položi v merzlo, ledeno vodo do glave, ali ga zavij z v merzlo vodo ^močenimi plahtami; usta in nosnice morajo biti vedno proste. 0 se sneg začne topiti, hitro druzega prideni, ali novega ledu v °do stolči, ali plahte v merzli, ledeni vodi namoči, kakor r ° več merzle niso. Celo telo se kmalo s tankim ledom samo Prevleče; in ako se tajati začne, je to znamnje, da je telo že 0 gorkeje postalo. Potem vzemi ga iz snega ali merzle e ’ P a ga še s snegom ribaj, z merzlim suknjem posuši in Postelj položi, pa ja ne v gorko hišo; kajti sam se mora 61 v postelji, vse drugačne gorkote ga moraš prav skerbno j Vi “i. Dalje časa ga ribaj s suhim suknjem po vsem životu, a ko še ne sope, vdihaj mu zdravega zraka, kakor sem po- čico ^° V6C ^' ^-ko dihati ali gibati začne, daj mu majhno žli- 0 Černe kave, ako jo zavžiti more. 2ato e ^ ra ^ so ^ ace ga nesrečneža še le črez več dni obudili; ^jem S6 ^ Smemo buditi; morebiti je vendar še življenje v Zo pet 1Q Se Dam P osre ^ > S a oživiti. Kedar pa se zmerznjeu zav e, se ve da je grozno slab, že celo če je dolgo v ta- ^ . ža *°stnem stanu bil; mu nikakor ne smeš dati vina, še dri/ Zeauj ’ a druge močne pijače; s tem bi mu nakopal smertno bolezen, ali bi vsaj pomnožil mraz in zimo, 736 kteri večidel oživljenega napade. Kakor se zmerznjen P° tem načinu, v snegu ali ledeni vodi, polahkomu ogret, skorej gotovo rešiti zamore, je pa ravno tako nevarno, ako zmerznj 6 ' nega v gorko hišo ali k ogDju prineseš. Prenagli spremen ve' like zmerzlote v večo gorkoto podere vse upanje oživijenja; 111 trohnoba se ga hitro loti. Tudi ko še znamnje življenja daje> ne smeš ga ja z nobeno gorko stvarjo dergniti, in nikakor ga drugače ne grej; sam se ogreti mora. Ja, ko zmerznjeni ozdravi, še dalje časa pri peči se greti ne sme, da si ne na' koplje bolezni po kosteh, kar bi še le po letu čutil. b) Zadavljeni, zadušeni, obešeni se ravno tako oživljajo. Oblačila, ktere ga le količkaj tiščijo, se mu od- pnejo ali odvežejo. Položi ga na postelj z malo zvišano gl aV °’ tako da goli vrat ravno leži, kar se zgodi, da mu le pod gb lV ° majhno blazino deneš. Z gorkim suknjem ali z gorko lianel° ga ribaj brez nehanja po vsem životu; polagaj mu razgrete kamne; zavite v kako platneno rjuho, okoli života, na noge, pod pasduhe, in okoli vrata. Deni mu ogledalo pred usta, ako morda če ^aJ sope, ali odpri mu oko, da vidiš, ako se kaj premika. Najv^' krat se zgodi, da se kdo zaduši v kaki kapnici ali Štirni, ^ v dolgo zapertem, podzemelskem kevdru, ali revni ljudje v spa? niči svoji, kamor so si žerjavice prinesli, da bi se greli; P° taki žerjavici jih je bilo že prav veliko zadušenih; zlasti, ^ na tleh spijo. Tako zadušenega urno spravi na čisti zrak. ^ mu obleko odpneš, da ga nikjer ne tišči, polij mu glav° 111 persi z merzlo vodo; roke in noge, po dlanih in podplatih 1,111 dergaj z kertačo. Poskusi mu napraviti umetno dihanje, kak° r sem že povedal. Več ur moraš ga oživljati. Ako se nesreč 1 zave, daj mu vode in nektere kaplje jesiha v vodi. c) Lahko se zgodi, da kdo kaj poje ali popije, kar J® strupenega, ter se taki o t r o v a ali z a v d a. Kaj je storit 1 • 737 a k° pomagati takemu? Naj pervo in naj bolje je, da tak vse avž ito prej ko prej nazaj verže. Zato mu daj veliko mlačne Z mehkim peresom se po gerlu šegeta, da se bolj go- r ' v ° izčisti. Ako bi pa otrovan nič popiti ne mogel, ali se le ^A°iij davi, požveči malo kruha, pa ga namešaj s šnofnim 0 a kom j u mu ma ]j gvalek položi na jezik. In ko le kaj Verže kaka 12 sebe, daj mu mlačne vode obilno popiti. Ako je to- Daj žli- na vajen, ne bo mu tak svalek lahko kaj pomagal. 11,11 popiti kozarec vode, v ktero si dobro zmešal malo G ° zenofa, drobno stolčenega in ravno toliko soli; potem pa j P 1 ! 6 mlačne vode. — Ako se soditi zamore, da je vse zmetal ^sebe, ko ne čuti nobenih bolečin več, se mu ne vzdiguje j lu se je umiril; potem raztepi belino iz več jajc v vodi, lla J še tega obilno pije. Ta pripomoček bo večidel naj bolj j. a ^ a ‘> posebno ako otrovani toži, da mu je po želodcu in v dečk' U ^ U< ^°' ^ ose ^ uo °^ n0 na J P’J e take beline, ako je ru- jj as ^° zelenkasto, kar iz sebe zmeče. Ako bi jajčna belina Pomagala, raztopi v vroči vodi malo navadne bele mile ali ! aJfe > (Pa dob u ~ ne ru( t e ^ e ) i Q to naj popije mlačno. To je posebno y ž jj 1 a ^° bi se bil kdo otroval z ojstrimi strupi, ako bi bil po- Jiekt' dri!eiI ^ a ’ sv * nca ’ vitrijola ali razjedne vode (ali kakor je ^ ^ rae nujejo hudičevo olje) ali s pekočim zeljšem. Ako je ** P° v žil preveč maka, svinske dušice, strupenih gob, ali .. mas ti pri starih klobasah ali suhem mesu, sploh pri Slavi stru Pih, ki napravljajo omotico, da se okovanemu v i 6 sih Vert ' ’ ^ ra t je namesto žajfnice bolje jesib; vendar se H 6 j d0br0 ^ a ško olje je koristno, ako bi Turi; , SDae ra biti, ako otrovani toži, da ga želodec boli. stru se pi ^ jv ~ - kdo z ojstrimi k d, ali mu v 0 p 0 a ]j us t a kaj tacega pade; ni pa olje Mleko je dobro at • ’ ““ ~~— — •> —o™ i"" dobro' ' kdo povžil kako strupeno živalico. keda: lr se otrovani že potolaži; sme ga piti, ako mu 738 dobro de. — Tudi cuker ali sladkor v vodi raztopljen je skoraj zoper vse strupe dober; vendar mora bolniku dobro storiti- Tudi kava ali kafe je dobra; mora biti pa le malo - sežgano. Da se otrovanemu, posebno ako je ves omoten, zasp aD ’ kakor pijan, ali če razsaja, okoli sebe bije, leta kot neum 611 ' Tudi ko se je že izčistil, še se mu da Černe kave s sladkoren 1, — Ako okovanega naprej in nazaj goni, je dobro, mu ka # 6 poduhati dati. — Se ve da tudi tu, kakor pri vseh nesreč takih, pokliči pametnega zdravnika, ako je le mogoče. Te P rl pomočke vam le zato naznanim, da si v sili veste nekolik pomagati, dokler izurjen zdravnik ne pride. d) Ako je kdo utonil, potegni ga, kakor hitro je 1110 goče, iz vode; ne smeš ga pa na glavo postaviti, ne semtert ) 0 rukati. Kajti utopljenec nima vode v sebi, navadno le umreti, ker dihati ne more, in se tako le zaduši. Ko ga iz v °, potegneš, urno spravi mokro obleko ž njega, tudi jo p rereZ1 ! ako ga teško slečeš, in zavij ga v suho, gorko obleko, s P ra ga v gorko postelj; očedi mu nesnažne usta; prizdigni malo, glavo in persi, najprej za kake trenutke. Ne zamudi benega časa; vendar ne delaj mu sile; pa ne jenjaj;. oživeli so že mnogoteri, ki so že po več ur vtopljem Gorka, suknjena odeja je naj boljša, ktera se mora premen, kakor hitro se shladi. Na noge mu pokladaj kaj segrel kamen ali opeko, tako tudi na serce. Potem začni noge rlD ^ z ogretim suknjem, in to več ur ponavljaj. Vlij m 11 ^ merzle vode precej visoko na serce, pa zopet urno ga 0 • posuši. Ako si že tudi osem ur se trudil ž njim, le še ne J Dergaj ga s ojstrejšimi rečmi, z drobnim peskom, s soljo >^ 0 sencih, za ušesmi z terdo kertačo, ako mu tudi merv° ^ raniš; ali podaj mu v žganji ali hudem jesihu namočen j pod nos. — Ako se ti posreči, da ga oživiš, pusti ga v ^ 739 postelji, da zaspi, kar mu naj bolje db. — Včasih je pomagal tudi mesmerizem, kakor pri zadušenih včasih pomaga. Lahko Se poskusi, škodovalo gotovo ne bo. To se pa napravi, da ^očen, zdrav človek gre z odperto roko, nekoliko nad bolnikom ud glave do nog, in to nekterikrati ponavlja. — Ako je še Oljenje v nesrečnem človeku, začnejo se naj prej trepavnice ma |° majati, potem se vidijo mali gibljeji pri ustih, ustnice po- stajajo rudeče, serce se ogreje in udje se pregibljejo in rahli 2 dihljeji se slišijo. Potem se smejo senci z vinom umiti, tudi Uektere kapljice vina se mu smejo dati povžiti. Poprej pa Bog ne daj kaj vanj ulivati, ker je sapnik odpert in bi ga vsaka P ] jača zadušila. e ) Kaj je storiti od strele zadetemu? Pusti ga na ali položi ga v novo izkopano zemljo, s ktero ga do raza zagerni; proti solncu naj bo obernjen. Ako bi spregle¬ di > napravi mu sence. — Ako koga strela v hiši udari, hitro t Jri °kna in vrata, da pride zdrav zrak do njega; ali ko greš v tako zaperto hišo, tišči si na usta moker robec, da se sam zadušiš, ker je v taki sobi polno žvepljenega smrada. Nesi Prečnega na piano, na dež; pomoči ga z merzlo vodo, verži u tudi jesiha v obraz in na serce; ovij mu glavo z mokrim r °bcem zaniore. razun ust in nosa. Malokdo takih nesrečnih se rešiti Da se te nesreče, kolikor je mogoče^ obvar^eš, lme J zračno hišo; ko se bliža huda ura, 0 * P ali Pri ognju, ali pri kakih želesnih ali stekljenih reč , L • Krat ! e razbito ogledalo marsikoga do smerti ranilo. Odpri okna; °dpert S6 ' S ^° Z ^ oc ^ )er(:o °^ n0 ue £ re strela. Tudi zato je dobro Žve r S °k° ™eti, da, ako bi vanjo udarilo, ne zaduši ljudi Se k\j n So Puh, ki se vselej po streli napravi. Ne kuri, kedar v ]j ra - a Ura riliža; kajti ogenj nase vleče strelo. Ne hodi naglo L če ni posebna sila, kamor je udarilo; večkrat se prigodi, 740 da kinalo eno za drugo vdari v en kraj. Ako te nevihta zunaj na planem vjame, ne hodi pod drevesa; bolje je, da se na zemljo vležeš. Naj bolje pa bo, da v taki grozi Boga kličeš na pomoč; kajti le on je gospodar nevihte in strele. Ne zvonite ob hudi uri, drugače, da se da znamnje, da prihaja nevihta in da ljudje splošno se k Bogu obernejo, naj milostljivo prizanese m nas ne vdari z žugajočo šibo. f) Razstradanim, zavoljo lakote onemoglim, nikakor ne smeš obilno jedi dati; kajti to bi izpraznjenemu želodcu gotovo škodovalo. Daj mu v začetku nektere kapljice mlačnega mleka; pozneje malo juhe; črez nekoliko časa ene kaplje vina- Redar bo se en malo prespal in se počito zbudi, daj mu kaj malega zavžiti, pa večkrat. In še le črez nektere dni sme na¬ vadno jesti/ g) Ožganim ali opečenim položi na mehurje » žganje ali černilo ali tinto pomočeni robec; ali laško olje m belak skupej stolčeno. Naj bolje je izleček iz kopriv, ki se na¬ pravi, kakor navadno delamo z arniko. — Obhajal sem enkrat neumneža, ki je oblaku strelal, pa se mu je užgal smodnik, kterega je v rokah deržal. Ves obraz mu je bil obžgan 111 tako zatekel, da se skoraj ni nič poznalo, kje ima oči. ^al sem mu kopriv, namočenih v vinskem cvetu. Le ene dvakrat se je pomazal in kmalo je bil dober. Dobro bi bilo, da bi to zdravilo pri vsaki hiši imeli, ker se marsikdo opeče. h) Ako kri na nos teče, je to navadno, natoru 0 očiščevanje kervi in ni nevarnosti nobene. Ako pa le predolg 0 teče in se je kaj hudega bati, da človek oslabi, v oinedlc' ce pade, je naj bolje merzla voda, ktero šnofaj, se po čelu, P° vratu zmivaj, noge pa koplji v gorki vodi, v ktero den e zenofove moke; deni malo jesiha v vodo in s tem si spi ra d usta. Pomoči mali robec v vodi stopljenega galuna in g a ^ L ' Ul 741 v nosnico, iz ktere ti kri teče. Tčasih odjenja kri, ako po¬ migneš roko visoko in odperto dlan deržiš na hladnem zidu, pa mprotno roko od nosnice, iz ktere ti teče kri. Ako se vdariš, vrežeš ali posekaš, naj bolje je, da se rana v merzli vodi dobro izmije, potem z v arniko namočenim ovitkom °bveže. Ako se kri dolgo ne vstavi, deni na rano sežganega P^tna ali pajčevine ali gobe, da se napravi krasta, ktere ne s ®eš proč tergati. — Vsi ti sveti prav za prav v keršanski nauk ne spadajo; 1 ker bi večkrat marsikdo rad pomagal svojemu bližnjemu v Sl lni taki nesreči, ki zadene telo njegovo; mislim, da je bilo Pm, in vam v g e g j d a sem tudi od tega vam nekoliko omenil. P°h pa vas opomnim, ljubi moji kristjani! pri takih silnih brečah ne smete biti prenagli , pa tudi ne smete odjenjati *\ ece j; pošljite pa vselej, kakor hitro je le mogoče, po modrega Vlll ka, da nesrečnemu pomaga. Imejte usmiljenje z nadložnim dru ; u s ŽD jim; karkoli vi želite, da bi vam drugi storili, tudi vi ?iui storite. „B 1 a g o r usmiljenim, ker oni bodo miljenje dosegli!" (Mat. 5, 7.) Amen. LIH. Keršanski nauk. K duhovne dobre dela usmiljenja. ga nahrani, re,4 dwt0li a li zapertega tolaži ali še mertvemu ljubezen skazuje; t e j e ^ av ^ a telesne dobre dela keršanskega usmiljenja. In te na a 6 ^ )re ( ^ e ' a sem vam v zadnjih keršanskih naukih bolj 110 razložil in jih vam priporočil. In blagor vam, ako žejnega napoji, kdor y: ! ie ^ a °Weče, ptujca pod .svojo streho vzame, bolnega obišče, ®§a ah 7 9nilr f„ nu „i; on 742 bote radi ubogali in opravljali te dobre dela! Ako bote vi svo¬ jemu bližnjemu v vseh telesnih potrebah na pomoč prihiteli, ^ v njegovih nadlogah po moči radi pomagali; tudi vi bote pom°^ dobili, kedar vam bo treba; kajti s kakoršno mero bote meril 1 s tako se vam bo odmerjalo. Pa ne le, da bote usmiljenje do¬ segli pri ljudeh; tudi Bog sam vam bo povernil vse, karkob bote bližnjemu dobrega storili. Saj bo nekdaj Jezus Kristus, naš nebeški sodnik, v pričo vesoljnega sveta rekel: nK eS ' nično vam povem, kar ste storili kteremu teb • 1 i * mojih naj manjših bratov, ste meni štoru 1 * (Mat. 15, 40.) Človek pa, predragi moji kristjani! veste, da nima le lesa, ki potrebuje hrane, pijače, obleke, stanovanja, postrežbe v bolezni, rešenja iz ječe in tolažbe v smerti; ampak človek i® 8, tudi drago, neumerjočo, s Kristusovo kervjo odkupljeno duŽ°* In tudi duša njegova ima razne potrebe. In ta duša potrebuje- Svarjenja, učenja, sveta, tolažila, dobrega zgleda, prizanesli 1 vosti in priprošnje pri njem, brez kterega nič dobrega s ton ne moremo. Kdor toraj bližnjemu v takih dušnih potrebah P 0 maga, njegovi duši dobro stori; on opravlja duhovne dobre de keršanskega usmiljenja. In zdaj vam želim nekoliko bolj na tanko razložiti: Duhovne dobre dela usmiljenja. Preden sem vas učil od telesnih dobrih del posebej, P vedal sem vam, kako lepo sveta katoliška cerkev ljudem v v telesnih potrebah na pomoč pride, kako nam je naša skerbj 8 mati tudi v tem naj lepši, posnemanja vredni zgled. v< zdaj v misel vzamem, kako nam sveta mati, katoliška ceib e ’ tudi v spolnovanji duhovnih dobrih del naj lepši zgled Ona grešnike svari. Že od apostoljskih časov mm J krament svete pokore, v kterem svari grešnike ter jim 11 ‘ l ‘ 0 743 užiti ra ZQ6 pokorila v zadostenje storjenih grehov in v spokorjenje 2a služenih časnih kazen. — Ona nevedne uči. Le ona ima 2a klade edinozveličanskega nauka Jezusa Kristusa, Sina Božjega, zvesta povelju svojega začetnika, iti po vsem svetu in Tse narode, pošilja oznanovavce svete vere na vse kraje -Ue zemlje, ki oznanujejo vsem ljudstvom Jezusovo vero, vsakdanjemu človeškemu življenju vtisne nekaj višega, nekaj eš aega, ter posveti vse človeške zadeve. , — Ravno s tem ^ hm svetim naukom deli vsem dvomljivim svoj °b er svet; in to stori v naj bolj žalostnih primerljejih e skih, v kterih si človek zavoljo svoje znemirjene vesti sve- 1 m pomagati ne ve, pa maloserčen, dvomljiv postane ter - Koliko ^ kaj in kako mu je početi, da bi se rešil. a ž h e nam daje sveta cerkev s svojim naukom, ko nas v ev ščini, v zapuščenji, pri smerti svojih ljubih opominja na vse- tr >laž^ 0Čne ^ a ’ ^°k re £ a ’ usm iljenega in modrega Boga; pa nas i 1 2 milim pa gotovim upanjem, da bomo enkrat vsi vstali grobov in se zopet vsi videli. — Po sveti katoliški 1 na m deli ljubi Jezus svojo, vse premogočo guado, da ,i„. Ore mo storiti tudi mi, kar nas je on učil z besedo in zgle- razžalnikom ^°m, f dakrivico voljno prenašamo, i n " - s ^eta° Vra ^ n ^kom iz serca odpustimo. Poslednjič ., , Cer kev po svojih posvečenih služabnikih, po mašnikih, pri ska- ■ SV6 ^ e ma ^ e moli za žive in mertve. — Tako ^ejinf SVe ^ Cer ^ ev vse duhovne dobre dela usmiljenja nam t e je S n. li °^ ro k°m, da nam je zares dobra in skerbna mati v vseh m dušnih potrebah. - & e nam bo enkrat naš Zveličar Jezus Kristus vse, kar kakor da bj bij} 11111 . na ^ esu dobrega storimo, tako poplačal, žakovat' 11 ^ 11 " 1 samemu sirili i koliko veče plačilo zamoremo pri- nekdaj, ako bližnjemu v dušnih potrebah pomagamo! 744 Kakor je duša bližnjega veliko več vredna, kakor njegovo telo > toliko boljše, toliko bolj zasluživno je vsako duhovno delo ljenja, ktero mu skažemo, kakor so telesne dobre dela. ^ etl Gregor pravi: „Ako je zasluživno, če rešiš smerti telo, ko vendar le enkrat umerlo; koliko bolj zasluživno je, ako re$ smerti dušo, ki bo v nebeški očetnjavi brez konca živela "j • 4 ki Dva prijatla sta večkrat prišla v hišo dobrega očeta, je imel tri otroke. Oba sta znala, si pridobiti ljubezen teh ® a lih. Eden je navadno vselej prinesel seboj kaj sladkarij. ® lS , si je, da tako se bo otrokom prikupil, da ga bodo radi i®^ 1 ' In res. Otroci so bili vselej veseli, kedar je prišel; skakali s ° okoli njega, njegovih kolen so se oklepali, v naročje so® u ® lili in objemali in poljubovali so ga. Vselej pa so ga vpra» a „Ste nam li kaj prinesli?" Drugi hišni prijatel pa ni otrokom nosil nobenih sladkan)* Tudi ni bil zavoljo tega nič nevoljen, ne črneren, ker se ^ otroci niso toliko ljubkali, kakor prijaznemu delivcu sladčic. tudi on jim je delil ljubeznjive darove; toda vse druga®® Ljubo je klical male k sebi, se je ž njimi radoval, pa j*® P rl povedoval male prigodbe, ki so mlade dušice razveseljevale; P a tudi um in serce blažile. In otroci so se ga deržali, doki®' pri njih bil, ko so pervega znanca prej zapustili, da so le darove sprejeli. . Sčasoma so odrastli in sladkarije jih niso nič več ®’ •’ pa tudi delivca sladčic niso dosti porajtali. Možu pa > ^ jj razveseljeval le njih telesno zmožnost, ampak je uril velik 0 njihovega duha, njemu so bili vedno bolj udani, kolik® ^ so dobro in resnično spoznali. Serčno in zvesto so ga do s® ljUbili ‘ * ki> Tako, ljubi moji! zasluži več hvale in ljubezni on, * duši skazuje dobro, kakor on, ki nam telesne dobrote delt- 745 Sv. Tomaž Akvinski imenuje tri uzroke, zavoljo kterih J 0 duhovno dobro delo iinenitniše, kakor je telesno dobro delo. ? ® rvi d, pravi, ker je delo samo na sebi imenitniše; je namreč ^ °ven dar, ki ima vselej sprednost pred telesnim darom. oziroma na njega, komur se stori; kajti duh je imenit- . *’ kakor telo. Tretjič tudi oziroma na dejanje, kterega bliž- u ukazujemo; kajti duhovno dejanje je iinenitniše kakor ^ esno ’ ktero je nekako hlapčevsko." — Tudi sv. Janez Kri¬ ti m nam oaznanuje te sprednosti, da bi nas spodbudil, da 0 lko raji skerbeli za dušni blagor svojega bližnjega. „Ka- J e duša bolje, kakor telo, tako si prislužijo veče plačilo, liud' V6C ^ m °P oa h n je vanjem podučenjem lene in malovredne g , na ^ rav * P 0 * v °dU° > t er jih prijetnost Božjih čednost in d /J 0 hudobij pred oči stavijo, ki siromaku pomagajo ali z Sat? eQl h oniore j°-“ In to premišljevanje tudi nas mora spod- 0 a ’ ^ a sl ao vsi vneti za spolnjenje duhovnih dobrih del. serc f avi: »Nič ni Bogu tako dopadljivega, nič mu ni bolj pri h o g ’ kakor zveličanje duš,“ kakor pravi sveti apostel: »Bog zjj^^ a hi bili vsi ljudje zveličani, in k spo- Sa m • n Jr 6 S111 c 6 Prišli." (I. Tim. 2, 4.) In Bog pravi I At v j k er • ’’ iN °čem smerti grešnika, ampak da se spokori in živi/ O* 0 t0raj " teko usmiljenega in dobrega Gospoda, zato za zveličanje svoje in za zveličanje svojih Hi o dp ju- ° S tetejte, kaj Gospod Bog sam govori po preroku Jere- e * e hoš drago ločil od slabega, boš, kakor az; ega USta ’ a Boš me te enak - Naj pa je to ločenje tenj e ^ a bega, ktero bo nas Bogu enake storilo ? To lo- l°Čenj 6 j ^ ^ ruze & a ) po besedah sv. Janeza Krizostoma, kakor greh Uh 0( I greha. Duša je tisto naj drajše na tem svetu, k- Ila J slabši, naj veče zlo. In tega ločcnja se vdeleži, * et ^ak inaukV p u 48 746 kdor pripelje dušo s svojim prizadevanjem od greha do ^ nosti, jo pripelje iz sence greha v svitlobo resnice; jej p 1 da greh zapusti in resnici služi. Kdor tako dela, on po: Bogu enak, ker posnema dobroto Božjo; in sicer postane B 0 * 11 enak, ker posnema dobroto Božjo; in sicer postane Bogu enaki toliko, kolikor je človeški natori dano, Božji natori enaki biti- 1 » zares! kaj je Bog vse storil, da bi nas rešil greha, rešil pogube ? Veličastvo nebeško je zapustil, prišel je v to soK B J dolino, vzel je podobo hlapca, postal nam je enak, podver^ se je vsem nadlogam, vsi revščini človeški; poslednjič je P re stal naj zaničljivšo smert na lesu svetega križa. Ako si J 0 v Bog, neskončno bitje in svetost sama ki je, naložil toliko te ' ^ zavoljo zveličanja našega, kaj moramo početi tudi mi, da jega bližnjega iztergamo iz krempeljnov hudičevih, da g a ^ vernemo s pota pogube, pa ga nazaj pripeljemo na p 0 * ' p nosti in zveličanja; da tako vsaj nekoliko posnemamo nesko dobroto Božjo in njemu enaki prihajamo? Gotovo nimam 0 benega dela, ktero bi bilo Bogu dopadljivše, kakor je ske zveličanje svojega bližnjega. 0 Sv. Janez Krizostom pravi: „Kdor pripelje bližnji zmote k pravici, ga navodi od greha k čednosti, ta p oS ° i |,ii Boga, kolikor je to človeku mogoče. Kajti Bog ni m ai ^ uzroka človek postal, vse človeške britkosti prenesel, c0 '° nase vzel, kakor le zato, da je grehu podverženega s rešil prekletstva. Tudi sv. Pavel to terdi, ko pravi: »Kr 1 " . e 1» n J* J nas je rešil od prekletstva postave, ' jp postal za nas prekletstvo." (Gal. 3, 13.) __ tedaj on, Bog nezmernega bitja, zavoljo svoje neizreklj 1 ^.^ losti, za nas in zveličanje naše vse preterpel; zakaj Bi 1 ^ ne bili pravični svojim bratom, zakaj bi jih ne sp oii " 747 S ' 7 °J e ude, ter bi jih ne potegnili iz mrež hudičevih in jili ne P e li a h na pot svete čednosti?" Ta nauk, kterega nam ta imenitni cerkveni učenik daje, 1,6 s *; r ' n ja lepo z besedami, ktere govori tudi sv. Dionizi, ki P r avi: „Naj bolj Božje zmed vsega Božjega je, delati z Bogom, a Se spreobernejo grešniki." Kajti to delo je tisto delo, ki llas Daj bolj enake stori njemu, ki po svoji neskončni dobroti 1(5 bolj ne želi, kakor zveličanje naše. In sv. Gregor pa piše: * " a Vs egamogočnega Boga ni nobenega tacega daru, kakor je ^ Iria za zveličanje duš. a Zares je več truda prizadela Sinu ož jemu ena sama duša, kakor vstvarjenje celega sveta. Da je ari] nebo in zemljo, zvezde in solnce in vse druge stvari, bilo j e ^ evz,J l rane, in bolečine in naj britkejšo smert. ta ; *^ V ' Bonaventura nam pripoveduje od sv. Frančiška, da je - mu treba druzega, kakor le svoje volje, le rekel je i 1ji1 ° je; za zveličanje edine duše pa je dal vso svojo n, je lttle nitni svetnik dolgo premišljeval, kaj bi bolje bilo, živeti samoti v vednern premišljevanji, ali pa se podati med svet ' /A zveličanje bližnjega s tem, da oznanuje besedo tegu ' • . ^ ^ bil vedel, kaj drugi puščavniki ali menihi od živij^^bj 0 - Razložil jim je sprednosti in nevarnosti obojnega j) re | r| .'| a ' Med drugim pravi: Meni se zdi, da s samotnim, in . fiy avnim življenjem si človek pridobi veliko čistost serca Z 0 J Ves ^’ M pridobi popolnoma zedinjenje z Bogom samim. tpg t| - ° Van jem besede Božje pa bo duh človeški nekako od- Oiare }, 11 ^ Vlš ‘ m Božjim rečem, in človek postane bolj vne- 0,1)a deža ■adpr y . S b°lnovanji svojih dolžnost, ja večkrat se verne celo z Seli. an ° dušo nazaj. V premišljevanji pa človek občuje z an- % se iVelc b ( p r ° Var j ;i z Bogom samim v sveti samoti; tako živi ž ‘'^^ljsko kakor človeško. Kdor pa občuje z ljudmi, 11 ukvarja., tudi govori ž njimi, jih vidi, se veseli in 48 * 748 raduje ž njimi; tako živi bolj človeško, kakor angeljsko. eno je, pravi, kar se mi dozdeva, da ima drugo življenje v^° veljavo pred Bogom; namreč, da je edino rojeni Sin Božji ^ voljo zveličanja duš stopil iz naročja svojega Očeta, da je sV s svojim zgledom podučil in nauk zveličanja ljudem oznaiiov^; In tako se mi zdi, da je Bogu dopadljivši, da zapustim P 0 ^ in se na delo podam." In ravno to je uzrok, da nam cerkveni učeniki zaterdujeJ 0 ’ da nas duhovna ljubezen do bližnjega, vnema za zveličanje nJ^ govo, posvečuje, nas dela enake Bogu, ki je tudi toliko sf» r za zveličanje naše; in da ni nič boljšega, kar bi nas dop a ljivše delalo očem Božjim. ^ In zato pravi sv. Ignaci, kakor o njegovem godu » sveta cerkev: „Ako bi mu bilo na zbiranje dano, raji k 1 11 , v negotovosti svojega zveličanja, ter bi služil Bogu in s ^ er za zveličanje svojega bližnjega, kakor da bi umeri z gotovo _ nebeškega veličastva." Dobro je vedel ta svetnik, kako J Bog naše duše, koliko je terpel za nje in kako še zdaj s za rešenje taistih; in z nekako močnodušno ljubeznijo J e cenil zveličanje bližnjega, kakor gotovo posestvo ve5n e » življenja. ilU e Berem od nekega čudnega svetnika, ki mujeDuusm ^ bilo, ki se je branil iti v nebesa, ko so ga poslanci ^ večer vnebohoda Kristusovega vabili v večno zveličanje. * lapust tega praznika je bil sveti mož v pobožno molh ef zamišljen. Imel je čudno prikazen. Videl je veliko raa0 ^°^ e ie gelov priti v cerkev; vsi snežno — belo oblečeni, so } Q bisere imeli na glavi, od glave do nog so bili z ve e( j bliščobo obdani. Videl je, kako so se po versti postavi 1 • • • 0 */\ “ i njim, se mu priklonili, pa s sladkimi besedami so b‘ , e \i Yorili: „Bodi pozdravljen, Dunstan, bodi pozdravljen 749 So ® u naj bolj veselo oznanilo, ktero zamore umerjočemu člo- V ; 1(u priti iz svetih nebes. Rekli so mu, da so od Boga po- slani. mu naznanit, naj, ako je pripravljen, gre ž njimi, da v ' — uui^Jic^UJUj Jiajj Čtivu JU JJ11JJI CD V JJUilj £ I U £i JJJlLLlij UO) V ^kesih obhaja slavni god Zveličarja našega, in. da posede ve- astv °> po kterem že tako dolgo hrepeni. Kaj ne? ljubi moji! ^ Vsi s i mislimo, da sveti mož na tako veselo oznanilo se nič go Varja, ampak da v gorečem zdihljeji loči svojo dušo od ču^’ • ^ zro ^ v ro ^ e ne b e ških poslancev. Ali poslušajte ^ 0 ^Jnhezni njegove? Sveti mož se temu odpove in pravi, da ganska ljubezen do bližnjega ga veže, da prihodnji praznik le na zemlji, da bo vernim delil angeljsko jed in ljudstvu »<*al besedo Božjo. Jaz menim, ko so ti nebeški duhovi Hej]; na P°lnili so z začudenjem celi paradiž, ko so pri- k 1 ^ as > da so dobili človeka na zemlji, ki je s presveto vezjo ■ iške ljubezni na svojega bližnjega tako navezan, da celo ‘ ztie doline °^tnjav 0 . ni zapustiti hotel, da bi bil šel v svojo nebeško h predragi moji kristjani! pač ne bomo dosegli tako ^°pinje svete ljubezni do svojega bližnjega; vendar pa, v našem sercu ljubezen do Boga, ki toliko ljubi duše v >sok e tlo doljj, Prizadevajmo si, da bližnjemu skazujemo toliko dušnih kolikor ]e premoremo s svojimi slabimi močmi. in v )r . , 0 ko Jezus pri poslednji sodbi pravične posebno hvalil dela Aub, s o pa d u h o*v n e dobre dela usmi- ovne dela usmiljenja so k- Orešnike svariti. ^ Nevedne učiti. 750 3. Dvomljivcem prav svetovati. 4. Žalostne tolažiti. 5. Krivico voljno terpeti. 6. Razžalnikom iz serca odpuščati. 7. Za žive in mertve Boga prositi. Od vsacega teh dobrih del keršanskega usmiljenja bi va rad kaj malega posebej povedal. Danes naj vam le še sam° povem, kako nas vse te dobre dela lepo uči sv. apostel P aV j Sveti Pavel je grešnike svaril. Ja celo kazn° jih je, ko je potrebno bilo. Korinčanom je pisal, da so nečist' človeka iz cerkve Božje pahnili, izobčili. Ko jih obilno opo ini# k .Ali naj pridem s Š i b 0 , F pri' in svari, jim celo pravi: vam?* (I. Kor. 4, 21.) — On je nevedne učil- digal je, akoravno so ga zaničevali in preganjali, oznauova sveto evangelje po mali Aziji, v Atenah, v Korintu, v v Rimu in še po drugih krajih, da se po pravici „apos vernikov* imenuje. — Dvomljivim je dobre svete daj .stel Kedar je listala nevihta na morji, svetoval je stotniku i> 1 drU' gim mornarjem, naj ne hodijo naprej, naj ostanejo v ® vavuem zavetji. In ker njegovega dobrega sveta ubogati hotli, borili so se več dni z hudo nevihto, da obupaj^ 1 štirnajst dni niso skoraj nič vžili. Zopet jih je uterdovaR j serčnost dajal, naj zaupajo v Boga, ki bo vse pri ^ ^ ohranil. Ko so mornarji v čolnu ubežati hotli, svetoval J e ^j[ niku in vojakom, naj jim ne branijo, da se rešijo; pa ^ jih je, naj se z jedjo in pijačo okrepčajo, da moč zadobiJ 0 ^^, serčnejši so postali, srečno so suho zemljo dosegli- "" _ j ( čarja v Filipi, ki je zavoljo izmišljene nesreče toliko v j učil sp° 2 t, “ 56 f oraj "” 10ri] > J e potolažil, ko ga je — , , tos. Knstus, ter je kerstil ojega i„ ^ J _ Kri*f Je voljno prenašal. Vedel je, y Jeruzalemu J* ** 751 ia jo verige in britkosti; vendar pravi; »Nič tega se ne 10 j i m; tudi svojega življenja ne cenim d r a j- |j e S a > kakor sebe; da le dokončam svoj tek... ^Pričujem e v a n g e 1 j e milosti B o ž j e. “ (ap. dej. ’ 24.) — I z serca jim je odpustil, ki so ga raz- L Prebivavci mesta Listra so ga kamnjali, vendar se je ^Pet v mesto podal, da je z Barnabom pričeto delo dokončal, On ni le učil, da moramo sovraž- jim jesti in piti dajati; on je vse to tudi sam ki vse mestjane osrečil. n *^ e ljubite, jim jesti storil. — Molil je za žive in m e r t v e. Ko je Efežanske starašine v mesto Mileto poklical, in je od njih se ljubeznjivo Poslovil, pokleknil je in molil ž njimi. Mladeneč Evtibi je padel 12 tretjega nadstropj; tlhv/sv • ! Je vzel. a vel a in se je ubil; sv. Pavel ga je v svoje čeznj molil in k življenju obudil. — Tako je sv. zvesto opravljal vse duhovne dobre dela usmiljenja. ]j\jm JJriZa ^evajmo si ljubi moji in predragi! tudi mi, in oprav- 0 t 0 duhovne dobre dela keršanskega usmiljenja, kedar in ° * nam J ' e rao S ° ( - e ' Bog, v svoji neskončni, nam nera¬ do 111 ljubezni, hoče, da bi vsi ljudje zveličani bili, da bi vsi j 2š lj p0 tem kratkem življenji sklenili ž njim, iz kterega so snemat'' morerao te B°zje neizrečene ljubezni bolj lepo po¬ nj^, 1 ’ kakor da tudi mi skerbimo za zveličanje svojega bliž- Sw 1“ kaj . pripomoremo, da bi naš bližnji ložej h 0¥t ,-, ' SVo J namen, večne nebesa. Storimo to v spoluovanji du- ttiem Vll ih dobrih del,’in Boga samega bomo posnemali, nje bomo podobni. Amen. 752 LIV. Keršanski nauk. 1. Grešnike svariti. Pervo dobro delo keršanskega usmiljenja, ki zadeva d# našega bližnjega, je: Grešnike svariti. Tak grešnik, kterega n^J svarimo, je človek, ki je zabredel v veče grehe, se zaplet dušne razuzdanosti, ali pa je še le v veliki nevarnosti, da ^ padel. Ako se tak človek ne bo odvernil od svojih grehov, svojih razuzdanost, ali se ne reši velike grešne nevarnosti, lirI |° se pogrezuje vedno globokeje in svojemu večnemu pogubljal 11 nasproti leti. Kdor toraj v sveti keršanski ljubezni tacega nega človeka od njegovih grehov odverniti ali iz grešne P r ^ ložnosti odtergati si prizadeva, pa ga h keršanskemu, P°° , nemu življenju napeljuje, ter ga ljubeznjivo opominja, udi, sVil ' rl ’ ali, če to ne izda, mu tudi žuga, ga straši ali celo tak opravlja pervo duhovno delo keršanskega usmiljenja Sveto pismo stare in nove zaveze je polno lepih tacega svarjenja. Kako lepo je opominjal Abraham Lota, se njuni pastirji med seboj sperli. Prosim te, mu je dejal - ne bo nobenega krega in prepira med nama; saj sva si Tako je Lot svaril Sodomljane: Oh, ljubi bratje, ne hudega! Tako Kuben svoje brate, ki so hotli umoriti Nikar ga ne umorite, saj je naša kri. Tako Jonatas očeta Savla, ki je nedolžnemu Davidu po življenji streg ko naj bra ^ 1 ielaj te Jože^ 0 kralj, mu je rekel, ne pregreši se vendar nad Davidom ki • • 1 in SV^ tudi on se ni pregrešil zoper tebe. Tako je opominjal m skesani razbojnik na križu nespokorjenega sorazbojnika, zaničeval Jezusa: Se tudi ti nič ne bojiš, ki si v rilVU ° 753 kazni; mi dva po pravici terpiva, po zasluženji svojih del pre- l e ®ava; ta pa nič hudega ni storil. In to pervo duhovno dobro delo hočemo danes nekoliko Premišljevati; in sicer vam hom pokazal a) Smo li dolžni lešnike svariti? in h) kako jih moramo s rariti? a ) Smo li dolžni grešnike svariti? Zavoljo nesrečnega greha, kterega sta storila Adam in Eva Prelepem raju, in kterega smo mi vsi po svojih pervih starših Podedovali, je naša volja bolj k slabemu nagnjena, kakor k re mu. Iz našega popačenega serca izhaja toraj veliko slabih m želj, ki nas v pogubljenje pogrezniti zamorejo, ako misel se ob rezno ^ pravem času ne zadušijo. Ako popotnik nesrečno pade v k_ e; mo, zamore ga iz njega potegniti in rešiti usmiljen človek, J e slišal vpitje njegovo in mu je na pomoč pritekel. Kdor l )tl P°grezne v brezno pregrehe, zapadel je v večno smert, j^ r £ r °zo že Job nespokorjenemu grešniku pred oči stavi, ko v e ' Poboljšaj se, „preden greš, inseneverneš ? d mn° deželo in pokrito s smertno senco; j eze l° reve in teme, kjer je smertna senca redu, ampak večen strah prebiva.* (Job. Has I^ a k°r smo dolžni naj večo hvalo prijatelu, ki toj! ^varoval prepada, ki se odpira pred nami; tako je go- v V0 X , x x / o kte 6 Ve ^^° ve ^ a dobrota, ako naš kdo odvrača od nesreče, 0 nas greh pogrezniti zamore. s Podar'° Se ^ n<> ^ žnos ^ svar iti, imajo še starši, učeniki, go- s kerbet* ^ ^ rU ^' os kerbniki, ki so že po svojem stanu dolžni ktere % ^ a £ or sebi izročenih. Tem vsem veljajo celo besede, s o y mo dri Salomon: s Komur se šibe škoda zdi, g a s , a A1 Mojega sina; kdor pa ga ljubi, vedno r ahuje.“ (Preg. 13, 24.) In zopet zaterduje: „N e 754 odteguj otroku k rotitve; zakaj, če ga s š i b 0 udariš, ne bo umeri. Ti ga boš s šibo udarih njegovo dušo pa boš pekla rešil." (23, 13, 14*) In le še pravi: „Š i b a in svaritev podeljujete modrost; deček pa, kije svoji volji pripuščem dela sramoto svoji materi." (29, 15.) „Nesp a ' met se dečkovega serca ter dno derži; pa kr°' t i v n a š i b a j o prežene." (22, 15.) — In ker sta g °' s p o d a r in g o s p o d i n j a svojim poslom namestniki staršev, imajo ravno to sveto dolžnost, da svojo družino svarijo P 1 ’ 6 ^ vsem hudim in pred vsem slabim, da jo opominjajo, in a ^° lepa beseda ne izda nič, jo tudi ojstro posvarijo ali pa od hiš 0 spokajo. Sveti Avguštin pravi: »Ne misli, da ljubiš svojeg a hlapca, ako ga ne strahuješ; ali da ljubiš svojega sina, akog a ne kaznuješ, ali svojega bližnjega, ako ga zavoljo njegovih P| e greh ne posvariš. To ni nobena ljubezen; to je slabost; lJ u bežen pa mora biti vneta, boljšati in strahovati." — al1 .i O ^ spovednik mora grešnika svariti in strahovati, da mu ** loži pokoro, da je za naprej previdniši in da več ne greši* Kdor pa se strahovavni šibi svojih staršev, gospodarjev ali oskei nikov hudobno odteguje, naj si sam sebi pripiše, ako ga k aii nuje deželska gosposka, ktero je Bog sam zato postavil; kaj Božja služabnica je, tebi k d o b r e m U* ^ . pa hudo delaš, boj se; ne nosi namreč zast° ^ meča. (Rim. 13,4.) Tako je Mojzes z mečem umoriti vk^ vse, ki so zlato tele po božje častili, pa od tega odstopit 1 D hotli. Bog sam je za nektere velike hudobije zaukazal sme ^ kazen, da se hudemu ustavi. Ako bi hudodelnikov oj«t-r° kaznovali v svarivui zgled drugim, bilo bi čast in premoze celo življenje naše v vedui nevarnosti. 755 d Vol Starši, gospodarji in vsi spredniki imajo to dolžnost iz 'jnega ozira. Zavoljo ljubezni in zavoljo pravice po svojem s tanu. Ojstrejši odgbvor je čaka zastran pregreh svojih podlož- u ’b- Sv. Avguštin po besedah preroka Ecehijela tako le pravi: "T^je sicer v svoji krivici vjet; njegovo kri b a b o m t i r j a 1 i z rok čuvajevih." (Eceh. 33, 6.) ^ a jti zato so čuvaji, spredniki ljudstva, v cerkvi postavljeni, ^ s svarjenjem ne prizanašajo grehu." In zares! kdo ne ve, da je veliki duhoven Heli zgubil htnpel, sinova in, kakor se nekteri boje, tudi večno zveličanje sv °je, ue zavoljo svojih lastnih pregreh, ampak zavoljo grehov sv °jih sinov, kterih kaznoval ni. Sveto pismo pravi: »Ker je v e d e 1, da njegova sinova nespodobno rav- tta, ba, in ju ni strahoval." (I. Kralj. 3, 13.) starši r etno ljubez Ako ravno pa nas ne veže dolžnost pravice, kakor veže ,e m druge sprednike, pa se te dolžnosti odtegniti ne mo- am pak dolžni smo, bližnjega svariti in opominjati zavoljo ktero smo mu dolžni. Med opravili duhovne ljubezni J maža lju b b re doki. n Bratovsko opominjevanje, pravi, je imenitniše delo s , 62ni ’ kakor je ozdravljenje telesne bolezni, kakor je pomoč, SV( . ero se pomaga zunajni revi." bratov,- ^ ^ svar i ei, j e nam sveta dolžnost, ter pravi: p 0 lžnj ’ e 8' a svarjenje grešnikov pač ni zadnje. Po nauku sv. dobr'^^ ^ b ° ^k° kipo delo ljubezni, da presega vse telesne In zato terdi in sklepa ta Namen ^ato svar i ei| j a J e boljšati bližnjega, ter je nam ravno °j,jru 1 2nos t > ker je temu namenu potrebno; ne pa v tem Iti ■/■ Ha0r ^ grešnik povsod in vselej mogel svarjen biti. “ klesu^' a k° prelomi zapoved ljubezni tisti, ki bližnjemu, na kdo i) () Srfterbn ° rail J e uemu, ne pomaga, akoravno bi to lahko; v ' 0 ^jiti mogel, da ue prelomi zapovedi ljubezni oni, ki ote l posvariti svojega brata, kterega vidi, da terpi na ue 756 svoji duši rano smertnega greha? Tega ne more nihče tajitb da hi s svojim molčanjem sam slabši ne postal. Tako uči svet' Avguštin, ki se opira na povelje Jezusovo , ki pravi: »A k 0 greši zoper tebetvoj brat, pojdi in p o s v a r 1 ga med seboj in med njim samim. Ako te p sl uš a, pridobil si svojega brata. Ako t e p a ne posluša, vzemi seboj še enega ali dva, d a v ustih dveh ali treh prič stoji vsa reč. A k 0 jih pa ne posluša, povej cerkvi." (Mat. 18, l^j" 17.) Tem besedam pristavlja sv. Avguštin: „Ako tega ne štorij si ti slabeji. On je storil krivico, in s tem, da je storil kri' hudo se je ranil. Mar ti zaničuješ rano svojega brata to VI co Ti vidiš, kako se pogubuje, ali kako se je že pogubil ju zanemarjaš ? S svojim molčanjem si ti slabeji, kakor je ° n * svojim pregrešenjem!“ — Tako pravi sv. Pavel: „BratJ e< svarite nepokojne!" (1. Tes. 5, 14.) Sveti Jakob P a piše: „Bratje moji! ako kdo zmed vas zaide o resnice, in ga kdo verne, naj ve, da, kdor g r ® nikaverneod njegove krive poti, bo reši njegovo dušo od smerti, in pokril veliko š t e vilo grehov." (Jak. 5, 19, 20.) On stori dvojno dob r ° delo, h kteremu ga veže keršanska ljubezen. On zbriše g re zgubljenca, kterega s svojim svarjenjem pripelje k spreobet njenju, k pokori, ter ga obvaruje, da še globeje ne pade, zl}r ■ pa tudi svoje lastne grehe, ker ga padlemu skazana ljubek 5 toliko pripravnišega dela, doseči Božjo milost. Sv. Janez Krizostom pa nam razlaga ta preimenitni i)a« k s priliko tistega evangeljskega, lenega hlapca, ki je svoj t^ en _ zakopal, namesto da bi ga bil drugim v prid rabil. On P( aVl j v iill^ J „Ako je Gospod hudo kazen zažugal hlapcu, ki je denar' pa ga ni rabil; koliko ojstreje bo kaznovan on, ki bi bil, ka 757 s ' že bodi, svojega bližnjega lahko posvaril, pa tega ni hotel? lam je le telesna hrana, tu pa gre za dušo. Tam je le obva- r °vanje časne smerti, tukaj pa obvarovanje večne smerti.“ In hi ta svoj nauk nam še bolj zaterdil, zaverne tudi nektere Rovarjenja, s kterim se marsikdo slepi, da svojega bližnjega ne svari. Iu pravi: „Ti praviš, ne znam prav govoriti, ne vem kak Ako 0 svariti; ni ti treba nobene zgovornosti, nobene učenosti. lla priliko veš, da tvoj brat nespodobno živi, reei mu: se li nič ne sramuješ? se nič ne bojiš? to jehu- Slabo delaš ; j Ii0 > J e gerdo. Pa kaj mi praviš ? Saj sam ve, da je hudobno. I ’ res ve ; ali poželjivost ga moti. Kajti tudi on, ki bolen Ve ’ ^ a mu premerzla voda škoduje, ako jo pije, in treba J 0 koga, da mu to zabrani. Tako tudi, kogar je strast g . % a j ni sam sebi lahko zadosten; toraj ti, zdrav ki ’ Se moraš za ozdravljenje druzega potegniti. Ako na tvoje e ne uboga, opazuj ga, glej za njim, kamor gre, in od- ' U J ga od hudobnega pota; morebiti ga bo sram.“ a resnobne pa goreče besede nas prepričajo velike dolž¬ il ^ ^ 6r ° vs ^ hnarno oziroma na bratovsko posvarjenje svojega 0 /Itl l e & a - Kakor je delo velike ljubezni, kdor posvari grešnika Pravem času, tako se pregreši zoper ljubezen, kdor tako opo- J anje iz neumnosti ali iz druzih nečimernih uzrokov °Pusti. Imeniten zgled, kako gre svariti bližnjega, nam je za- sto j. SVe ^ °^ a ’ P a P ež Gregor šestnajsti. Bilo je leta osemnajst ^ timsko mesto. Pustil ^di'^desetega, ko je rusovski cesar Nikolaj obiskal Velik lmsao mesto. Ravno takrat je pa rimski papež zvedel ti ra j 0 11 Prežalostne pritožbe, kako gerdo se po rusovskem za¬ da, lle at °liški kristjani. Mogočni cesar se ni mogel zderžati, s Vet 6 ^ ^il obiskal in počastil očeta vesoljnega katoliškega cesarsko bliščobo se je pripeljal pred vrata papeževega 758 stanovanja. Možato je stopal po kamnitih stopnicah v prestolno dvorano svetega očeta. Vrata se odprejo in — ves prevzet stoji mogočni car pred namestnikom Kristusovim, pred naslednikom ubozega ribiča. Treba je bilo, se zbrati, se na noge postaviti, in moško se deržati. In kar rusovski cesar še nikdar ni storil nobenemu knezu ne, še manj pa zatiranim cerkvenim predstoj' nikom, kterih nikoli spoštoval ni; to je storil zdaj: Koko p a ' peževo nese spoštljivo k svojim ustom, ter jo poljubi. In k aT se rusovskemu cesarju tudi še ni pripetilo, to se mu je zgodilo. Papež ga vzame na svojo levico, češ, da naj te rD' sovski velikan, da ima pred seboj imenitnišega gospoda, terg a ' pelje na prestol. „Veseli me, prične papež, da zamorem tak° mogočnemu poglavarju resnico povedati." Pač je osupnil t a vgovor velikanskega cesarja. Pisma mu zdaj papež razgerne? kterih je popisano, kako se zatira katoliška cerkev po rušo' skem in kako je žalosten stan nesrečnih katolikov po rusovskem • • far cesarstvu, ki se po carovih ukazih neusmiljeno preganjajo, sam zakliče: „Ni mogoče, to ne more biti!" Ali pisma g oV ° rijo in rusovsko silo žive priče terdijo. Car se zgovarjati J al110 s tim, da so take zapovedi. Naslednik sv. Petra pa se vzdig 110 in čaru pravi resnobne besede: „Veličastvo! zapovedi vaše? kraljestva so zapovedi človeške, ki se predrugačiti zamorej 0 Oba bova enkrat stala pred Božjim sodnjim stolom; j aZ prej ko vi; pa tudi vi, če tudi za menoj, in tam bova oba svojih dejanj odgovor dati morala." Tako govoriti se ' nikdar slišal ni; to so bile besede resnice, ki so terdo p a na mogočno serce. Sprosil si je car to milost, da bi mn P 5 ne povračali obiskovanja ; sam pa se je. še enkrat podal k očetu, ter se ljubeznjivo poslovil od njega. , , • • • • t/PJ Akoravno se toraj ne smemo odtegniti posvarjenju, sicer od pež bi pa nespametno bilo, ako bi reven, podložen človek, imen ’ 1 759 rierriu , visoko postavljenemu njegove pregreške očital; to bi tudi n 'č ne pomagalo, ako bi tudi vse resnično bilo. Mar bi ne bilo Napačno, če ne celo škodljivo, ako bi ubogi dninar se vstopil P re d blagorodnega imenitneža, da bi ga na njegove napake °pomnil? Sv. Janez Kerstnik je razuzdanemu Herodu res očital n J e govo pohujšljivo življenje; ali tega ni storil kakor njegov podložni, ampak kakor od Boga samega pooblaščeni prerok, ki •l e govoriti moral, ki molčati ni smel, akoravno hudobnega kralja Poboljšal ni, in je to očitanje celo smert naklonilo sv. Janezu. ~~~ d' a ko so razsvitljeni škofje in mašniki velikanom te zemlje Vselej neprestrašeno in serčno sveto resnico odgrinjali. Ali kar °ni po svojem stanu storiti morali, in so velikrat tudi z orim vspehom storili, tega vsak storiti ne more. Vendar s Avguštinom terdim, da se pregreši vsak, če tudi ni sprednik j. £° s Podar njemu, ki napačno dela, pa ga ne posvari, ko pri- 0 ima in g a ne svar i j e za t 0} da bi se mu kako ne za- »Tega greha ni popolnoma prost oni, če tudi sprednik ’ i )a ve ; daje dosti opominjati in svariti njim, s k ter i mi hira; ^ Zan emarja to, ker jih žaliti noče,“ pravi sv. Avguštin. Zato J e zdaj imenitno vprašanje: k) Kako moramo grešnike svariti? P a > ljubi moji kristjani! ni lahko. Veliko modrosti je ko'- ' )0 0 P° m 1 n j arl j e ? svarjenje naše ljubeznjivo in zares ri stno. Kakor j e koristno zdravilo, ako se bolniku poda ob člov 6m < ' iaSU ' n v P rav ! mei ’l j P a zamere biti škodljivo, zamore ^ Ce l° umoriti, ako ga vzame nezmerzno ali ob nepravem Pravi glejte ’ raVU ° ta ^° zamore svar j en i e > v P ravem dasu, v Pa 1 ;, mer ' P 0 deljeno, dati duši življenje, nespametno, nezmerno pot ahk ° dUŠ0 tu(1 ' popolnoma zamori. Koliko njih je zapustilo liko 1 - r !' &relie ’ ki so bili modro in ljubeznjivo posvarjeni! Ko- jih P a je tudi v svoji hudobiji terdovratnih ostalo, se še 760 globokeje pogreznilo zavoljo nespametnega, nemodrega svarjenj 3 '- Kakor morajo zdravila, da bodo bolniku v zdravje, biti vfcola' živne, kakor že bolnik potrebuje, ali kakoršno bolezen i Jiia j ravno tako svarjenje, da bo duši koristilo, mora biti milo ah terdo, mirno ali vneto, krotko ali ojstro. Sv. Avguštin nam tako le piše: „Vsacega kristjana m° ra jesti gorečnost za hišo Božjo. Ti, na primero, vidiš, da tvoj brat hiti v gledišče; derži ga, opominjaj ga, kaži se mu u ^ a ' Ijenega, ako te je vnema za hišo Božjo. Ti vidiš druge, gredo in se upijaniti hočejo, in sicer na svetem kraju, kar se nikdar ne spodobi; prepovej jim, kterim moreš; derži jih nazaj* ako ti je mogoče, plaši jih, ktere smeš; božaj jih, ktere moreš; nikakor pa ne miruj. Ako ti je prijatel, svari ga krotko* ako ti je žena, derži jo resnobno; ako ti je dekla, jo celo tepi- Tako nas uči ta imenitni učenik. 1. Ker pa navadno je vsako zdravilo utolaživno, l e lokdaj je treba zdraživnega; tako tudi navadno veliko več iz ^ svarjenje krotko in mirno; zato moramo tako naj poskusiti, kakor nas lepo uči sv. Ambrož, ki pravi: „ Prija' budi o ktereg a telsko svarjenje več koristi, kakor silno obdolženje; uno sramovanje, to napravi nevoljo. Kajti dobro je, da on, svariš, vidi v tebi prijatela ne pa' sovražnika. Ložej zadosti sv® tovanju, kakor se kdo podverže očitanju." Ta prelepi nauk hočem vam pojasniti z zgledom : da v aS napeljem, da se pri svarjenji poslužujete krotkih in milil 1 P 1 pomočkov. -tj Berž ko ne ste že slišali ta zgled, ki ima veliko e P^ naukov v sebi. Sv. puščavnik Abraham je imel ki je živel med svetom, je umeri in zapustil edino h 6 ^ sedem let staro. Žlahta je to siroto pripeljala v pušfia^ 0 stricu, da bi on jo zredil in za njo skerbel. Svetniku se .J e 761 Pečeno dete smililo; obderžal je malo deklico. Zraven svoje Pravice jej je postavil drugo puščavico, v kteri jo je skozi ®alo okence učil. Naučil jo je psalme prebirati, učil jo je v mo¬ litvi Boi tosti ln v vseh lepili čednostih. Noč in sta molila in združeno & a častila. Deklica je dvajset let prav sveto živela. Satan pa ni mogel sterpeti tega, in nastavil je njeni sve- svoje zvite zanjke. Najel je, tega imena nevrednega, mla- . & a meniha, ki se je v to devico zaljubil. Ta nesrečni človek večkrat prišel k staremu puščavniku, češ, da bi se od njega P°‘naanosti učil; hodil je pa le, da je videl unukinjo, in jo ^voje peklenske zanjke zapletal. In zares je malopridni kre- J speljal nedolžno golobico iz puščavice, pa jo je bliščeče Jlll je Padec oropal. Ko pa nesrečna reva nazaj pride, in svoj prestrašni . P re mišljuje, prevzame jo naj grenkejša žalost. Razterga j J s Pokorno oblačilo, bije sama sebe, razmesari si svoje lice, Bož ’ 6 ^ se s P on ^ n ' m zaupanjem podala v naročje milosti Um ^ V6r ^ e se v grozovito obupnost. Kako bi se prikazala tako svr^ ana P re d Božje oči? Kako bi stopila tako nečista pred, a sv etega strica? Kaj mi je nesrečni početi? Vem, kaj bo; m b borila. Nobenega zveličanskega upanja za me več ni; po- S¥o .; a b°m skrivaj, šla bom v veliko mesto, da si s hudobijo revno življenje krajšam. In kar je mislila, storila je.; teti b a J e Abrahamu dal čudno prikazen. Videl je prile¬ že • ru P ene S a zmaja, ki je napadel belo golobico, ter jo po- Uiož ^ ^ Urno bežal, da bi se skril v svojem berlogu. Sveti gl e jj Se Prebudi, pa ne ve, kaj pomenja ta prikazen. Zaspi in Pred Podere prestrašna. pošast; ko pa se mu zverne r oke Il0 ^ e ’ raz P°či se in bela golobica živa izleti ter se mu na u mik' VSetle ‘ se 7j budi in spozna, da nesrečna golobica je v 0ra 111,1 ^ n J e &ova. Zavpije, zakliče, ali ni ga nobenega odgo- °dpre okence, gleda in gleda ali vidi, da je unukinja klanski nauk V. p. II. 49 762 ušla. Noben lakomnik bi toliko ne tarnal, ko bi skrinjo odper in videl, da mu je ukraden njegov zaklad, kakor je bil z ža¬ lostjo prevzet sveti starček, ko je zapazil, da mu je vropan unukinja, v ktero je že položil zaklad toliko duhovnih dobrot- Joka, zdihuje, kliče, toži; ali vse je bilo zastonj. Na vse kraj e praša in praša, pa nič ni zvedeti mogel. Še le črez dve l ^ 1 dolzega iskanja in popraševanje je zvedel mesto in hišo, kj er nesrečna reva živi in svojo hudobijo vganja. In zdaj, kristjani moji! me poslušajte in premislite premi in krotko svarjenje, kakoršuo le prava keršanska ljubezen na udajati zarnore, da nazaj k Bogu pripelje zgubljeno ovčico • Ko starček Abraham to zve, kaj stori? Čudite se TS1 ‘ Sleče spokorno oblačilo, ktero se je ž njim vred postara > obleče se vojaško; zakrije si umetno obraz in glavo, kakor in zna, da bi ga nihče ne spoznal; zasede konja, ter jab a mesto, kjer njegova unukinja pohujšljivo živi. V hišo P 110 "’ sili v gospodarja, da bi rad govoril in enkrat večerjal z deklico, ktera prebiva v njegovi hiši. Da mu tega ne pomoli mu precej denarjev v roko. Gospodar v to priv odreži ivoli, ter da 111 ga pelje v izbico, kjer je bila. — Res čudež je bil, _ ^ Abraham umeri, ko jo zagleda. Vidi, (oh da bi tega videt 1 mogel!) poprejno spokornico vso s posvetne nečimernostjo na- erd° lišpano, vidi njene nesramne oči in ujeno prederzno pa b ^ obnašanje. Zataji solze, ki so oblile njegove oči in de ^ veselega. Z gospodarjem vred so prijazno večerjali, in Abra ni čerhnil ne ene besede, ki bi kako ciknila na življenje. poprej^ 0 Po večerji pelje svetnik svojo unukinjo s praznim 1 izg 0 ' rim 0 w v v - mJ** vori v njeno izbico. In ko sta sama, odkrije svoj obraz> i ^ jo za roko in solze prave ljubezni se mu vderejo po sU ^^ o 21 ]a š? jokaje jej pravi: „Marija, moja predraga hči! me li n® P 763 n,Se m jaz toliko let z mlekom svete pobožnosti hranil ? Kdo, J e dete, te je tako smertno ranil? Kje je angeljsko obličje °je? I{j e gjgto obnašanje? Kje molitev? Kje ponočno čuvanje? bok P°st, pokora in solze? Kako visoko si bila in kako glo- ^ 0 s i padla? Zakaj, preljuba hči, mi nisi razodela greha preč, i e bil storjen? Jaz bi bil za te pokoro prevzel, jaz bi bil Plačal tvoj dolg. Kdo je prost vsega greha, kakor Bog sam?“ , Ro deklica vidi obličje svojega svetega strica, sliši njegov eznjivi glas, grozi se, postane bleda, omedli in se na tla b U( R Sveti puščavnik je točil bridke solze črez njo, pa po- navljai J e besede: „Hči moja, mi nič ne odgovoriš? dete moje, Dič ce rečeš ? vse tvoje pregrehe bom jaz prevzel ? jaz bom tl °^ u 2a te zadostil; jaz bom za te odgovor dal!* Tako jej eiu 'hoina prigovarja, jo prosi in britke solze toči. t er (., 2 S u bljena reva nekoliko se zopet zavb, zdihne vsa po- p '.»Ro u P am S P pogledati vas, ker sem vas tako sramotno ^ ri a i ne morem se oberniti k Bogu, kterega sem tako . U Zapustila. « m tt oitaII cnrnfi Trnnmi 70 zapustila. senje njene duše, pravi Ti r ešer ■ Pobožni starček pa v svoji sveti vnemi za . —, „Vse tvoje hudobije jaz prevzamem. °S za taiste od mene odgovor tirja, ne od tebe. Samo to Kosini, pojdi z menoj nazaj in poverni se v puščavico l a kofi 6 ' 11 b r b se tenim besedam se ne more več vstavljati, obljubi, jo kuje 6 liaz aj in da hoče pokoro delati. In ko vso noč ob- kraj a P re grehe, na vse zgodaj odrineta iz pregrešnega pa n ez „' y ar( tek jo posadi na konja in sam peš gre zraven nje, 2t Pa Pa J eno vesel, kakor vojak-, ki iz vojske z obilnim plenom g°vavno gre nazaj. Zopet jo zapre v njeno puščavico, on eSe^-- V sv °jh jo skerbno varuje. Zgubljena reva zopet- Pal rašasto, štor spokorno obleko, in prav ojstro živi. Tako žaluje jeninii grehi, da njeni zdihljeji, njeno žalovanje se raz- 49 * 764 lega dalječ na, okrog. Bog, ki je tako milostljiv, jej je vse od' pustil, in pokazal je to svojo milost s tem , da je spokorni storila mnogotere čudeže. Sveti Abraham je še deset let živel po njenem spreob er _ njenji; in ona je preživela še pet let svojega strica. O s® er pa je bilo njeno obličje toliko bliščeče, da te bliščobe dr^e 1 prenašati niso mogli. K tej prigodbi imam le še to le pridjati. Ako bi bil sv puščavnik, ko je zvedel velik padec svoje duhovne hčere, a ^° bi bil vzel palico in jo tepel, kakor je zaslužila; ali ako bi J® bil ojstro očital njeno nesramno vedenje; kaj menite, prelj 11 ^ 1 j ali bi bil obudil v njej toliko skesano spreobernjenje? Javal' 1 ^ Jaz mislim, deklina bi se bila sramotno od njega obernil' 1 bi bila ušla; bi bila bežala pred njim, kakor pred P 1 * 3, kačo, pa bi se bila še globokeje pogreznila. Nasproti p a - omečil njeno serce s krotkostjo, sočutjem in z ljubeznijo sv°J ’ jo je zopet pridobil ter jo napeljal, da se je spreobernila da to vsi občudovati moramo. n delajmo Ti hočeš svoj*# 3 brata svariti? Jokaj, prosi Boga, serčno ga potegni na Zato preljubi moji in predragi! kedar svarimo, svetu svetega Janeza Krizostoma, ki pravi: opominjaj ga, svetuj mu, prigovarjaj mu. Tako je sveti ^ grešnike svaril; da bi me, ko spet pridem. B 0 ^ TaV el im 1 ponižal pri vas, in bi ne žaloval nad m n o o ^ tistih, kteri so pred grešili." (II. Kor. 1^, ^ Pokaži grešniku svojo ljubezen, prizadevaj si, ga prepi' 1 ^^ ga svariš, ne da bi ga osramotil, ampak da bi nw ,s in pomagal. Okleni se njegovih nog, ne sramuj se, j e ] a jo, biti, ako ga zdajci ozdraviti hočeš. Zdravniki tudi tako . ako naletijo na bolnike, kterim ne morejo lahko bhkoi prosijo in prigovarjajo tako dolgo, da bolnik potrebno zib' aV ]0 765 s P r ejme.“ Tako toraj, dokler je le kaj upanja, svarimo krotko 111 ljubeznjivo. 2. Vendar je včasih pri svarjenji treba tudi graje in res- Sv. apostel Pavel nas res lepo opominja, kako ljubeznjivi ^Umo biti grešnikom. On pravi: „Bratje! ako je kdo 0( j kakega greha prenagljen, takega vi, ki duhovni, podučite v duhu kr o t kos ti." : al * 4, l.) Pa nam tudi priporoča gorečnost, ki pravi; „Ne J e ^ j a j 7 bodi si pritožno ali nepriložno; pre- j* r ^ u j> prosi, svari." (II. Tim. 4, 2.) Vendar je raz- „ , ;> kdaj moramo svariti s krotkostjo, kdaj pa je treba res¬ nobe i 111 ojstrosti. kjer Na P e r v o je resnobe treba, kjer krotkost nič ne izda, se s krotkostjo nič ne opravi. Treba je zdravilo spremeniti; U k° krotkost nič ne pomaga, ja morebiti celo škoduje, oko- P a tirjajo, da se poprimemo vse resnobe. Sv. Bernard ’ kako je treba resnobnega opominjevanja, pokaže v priliki u e '' Ile S a evangeljskega moža, ki je med razbojnike padel, Q^ re ^ a J G pa- usmiljeni Samaritan z vinom in oljem ozdravil. ** : »Ker so pa bile rane njega, ki je med razbojnike ceri ’ ^' e na kivinčetu pobožnega Samaritana v hlev svete j j, , e Prinešen bil, ozdravljene ne le z oljem, ampak z oljem v i)io 1I,0ni ’ Za ^° mora ^ u k° VI1 * zdravnik z oljem krotkosti tudi Soreče vneme poskusiti; kajti on mora ne le maloserčne to i fi \ am P a k tudi nepokorne svariti. Ako zapazi, da ranjeni, tol ažiti ki N, ki J e grešil, se nikakor ne poboljša z milimi ali krot- JJ-jj ~ 0" wv ** 5 UV aiiXi.CVli.VA XXV U AJJLAX.lAJ.il MIXX JUVU kftjiko^ 0111 * 11 ' ’ ki se nad njim zastonj trošijo; ja da nasproti v SVo j^ kmetuje in zavoljo prizanesljivosti le slabši prihaja, IjivegJ 1 1U( j°kij a h le vterjen postaja; moraš, ko olje prizanes- mo ra . ®P°aiinjevanja nič ne izda, poskusiti ojstrejše pripomočke, 11 strahovavnega vina, moraš ga prijeti z ojstro grajo, 766 s terdim očitanjem; in ako okoliščine tirjajo in je terdovratn 03 prevelika, moraš zaničevavca celo udariti s palico cerkve 0 ® kazen/ — Eavno tako nas uči sv. Avguštin ter pravi: boš počel z razuzdanim sinom? Mar ga ne boš strahoval? s hlapcem, od kterega veš, da slabo živi, mar ga ne boš 5 kaznijo, ali celo s palico v berzdi imel? O le, le stori to; to hoče; in grajal te bo, ako tega ne storiš/ V drugo pa je resnobe, ojstrosti potreba, ako je groš 11 ’ po svoji natori terd, sirov, grozovit in nezmožen, da bi se P° fl vergel milemu, prijaznemu in krotkemu opoininjevanju. So lj u ^ e ' ki imajo, bi rekel, s terdo kožo zakrito in ovito serce, ki 0 občuti nič, če ga tepeš ‘ali tudi zbadaš s pušicami resnične l) 1 ' bežni. Da tako železno serce presuneš, da bo kaj izdalo, 0101,1 k rabiti ojstre besede, da kakor špičasti žeblji prebodejo. kak« 0 » ebiib 1. opominjal in učil sv. apostel Pavel svojega ljubega Tita, naj dela s terdovratnimi Krečani, ki so bili spačene natore- piše: »Krečani so vselej lažniki, leni tr To pričevanje je resnično. Zavoljo t e g a J' ojstro posvari, da bodo zdravi v veri." t 1 , 12 , 13 .) 211 ' Ali vendar, preljubi moji! kedarkoli pa kaže kristjau najno resnobo, zunajno ojstrost, mora pa v svojem sere« niti vso ljubezen; kajti vsa resnoba, ktero kažeš svojemu . mora izhajati iz korenine svete ljubezni. Zato, kakor smo P 0 ?^ slišali, ko sv. Avguštin priporoča resnobo in ojstrost P rI ^ jenji terdovratnega sina in hudobnega hlapca, pa zraven p 11 ' ( da to vse naj se godi „v duhu ljubezni, ne v duhu maščevu J ^ In sv. Gregor terdi, da »pravični naj ne zgubč p rise notrajne krotkosti, ako druge z ojstrostjo svarijo/ . ^ Tvoje svarjenje, kristjan moj! naj bo toraj vselej lJ 11 njivo in ako prijazno prigovarjanje nič ne izda, potem J e 767 freba resnobe in tudi ojstrosti. Kakor nespametno, nemodro bi ^°> boječega človeka, precej ojstro in terdo napasti; tako za- sk)n J bi bilo prederznega z milo in prosivno besedo svariti. ne daj pa, da bi pri svarjenji se tako zgubili, da bi ne¬ spodobne, žaljive besede govorili, ali se jezi prepustili; kajti tako bi le pohujšali njega, kterega poboljšati moramo. Ker- s a osko opominjevanje bi postalo gerd kreg in prepir, in svarivec 1 kinalo slišal nespodobno očitanje, pa bi zgubil tudi vso ve- jav° v očeh tistega, kterega jespreoberniti želel. „Se li bere |/°zdje s tern j a ali fige z osata?" pravi Jezus r istus. (Mat. 7, 16.) Le on, ki s previdnostjo bližnjega svari, ela v blagor svojemu bližnjemu in v večo čast Božjo. 3. Da bo pa bratovsko svarjenje srečen in dober izid lme l°, moramo se varovati, da smo sami brez graje, da 1111 nismo v ravno tisti napačnosti zapopadeni. Drugače nam . Sak lahko reče: „Kaj vidiš pezdir v očesu svojega ^ a ta, bruna pa, kijev tvojem očesu, ne čutiš? pi/, k a k 0 moreš reči svojemu bratu: Brat! s s ti, da ti bom izderi pezdir iz očesa, ko . svojem očesu bruna ne vidiš? Hinavec! ^ . 6r * Poprej bruno iz svojega očesa, in p o t- J & * e j, da izdereš pezdir iz očesa svojega ^ a ta.“ (Luk. 6, 41, 42.) Lahko bi nam vsak rekel: r avnik, ozdravi sam sebe!" (Luk. 4, 23.) 2a , ^ otem moramo prepričani biti, da je bližnji res to storil, ^ ar § a svariti hočemo. Nespametno, celo hudobno bi bilo, y 1 na negotovo natolcevanje, ali celo na zločasto oprav- por^ in svarili, kar nikoli storil ni, o čimur je kud( 110lUa lie ^°^' en - Vsak človek ima občutljivo serce; posebno 2J1 . mu je, ako je po krivem obdolžen, in težko bo tudi po- 6 šarjenje kaj izdalo, ako je zaupanje zgubljeno. Marsikdo, 768 ako se mu enkrat krivica zgodi, ne vzame potem nobenega svaf' jenja za dobro. Svarjenje naj bo tudi na pravem kraju, ako mog 0 ^ ne vpričo druzih. „A k o greši... tvoj brat, pravi na* ljubi Jezus, pojdi in ga posvari med seboj in njim samim. Ako te posluša, pridobil si svO' j ega brata." (Mat. 18, 15.) Kdo ne bo osramoten, a ^° mu vpričo druzih očitaš pregreške njegove? Le, ako je štor* jena velika hudobija in sicer prederzna, ker bi tiho in p rli!a nesljivo opominjevanje nič ne pomagalo, mogel bi tudi očh n ° in ojstro svariti, kakor je bilo nespodobno obnašanje ali g er ^° očitno obrekovanje. Kjer se hudo prederzno dela, mora svarjenje očitno, resnobno biti. Nek ves hudoben človek sreča v samotnem borštu ubog 0 devico, ki je mutasta bila. Njegovega divjega pogleda se reva zboji, pelje pa hudobneža pred podobo križanega Jezusa, & f blizo tam ob potu stala. Z eno roko mu pokaže s kervij 0 r nistr° ranami obdano glavo križanega Zveličarja, z drugo pa zažuga prederznežu. Sveta jeza se je videla na njenem obraz 0, Le meča jej je manjkalo in podobna bi bila Kerubimu, ^ J e stal pred paradižem. Strah in groza preleti hudobneža in ' L Ali nobenega pokoja več nima. Ves goreči obraz in žugaj roka revne device, to mu je vedno pred očmi. Po noči m dne, nikjer nima več miru. Njegovi storjeni grehi mu v ^ bolj živo pred oči prihajajo, in pod njihovo težo se zgru še bolj jia tanjko gleda, da podere zver. Tako naj bo 1 svarjenje tvoje, moj kristjan! kar se danes ne prime, kar , nes nič ne velja, jutre morebiti bo ozelenelo in lep sad obrodilo. če] k* ^ °* er P n J en £ re šnik tvojega obilnega, dobrega sveta ■ ,u< ^ ne porajta, le še ne jenjaj; privzemi še druzega pri- ^ a, ki morebiti zna bolje govoriti, bolj priserčno svariti. In kj° ' e š® ne ujioga, potem povej cerkvi, to je povej gospodarju, 1Ula dolžno oblast čeznj, da ga ta v strah vzame. Veš, da nstlla w«.. Ali. , v . -i . Ako te ne posluša, vzemi seboj š e st ce pravi 6De ga ali dva, da v ustih dveh ali treh prič o e r V V . S a r e ^ A k:o jih pa ne posluša, povej )j Vl - ^ e pa cerkve ne posluša, naj ti bo k a- r ^evernik in očiten grešnik." (Mat. 18,16,17.) jjj. r vse je zastonj, in še tako ljubeznjivo p 0] j u f ^ bilo brez vspeha, bi bilo zastonj. Ti glej, da na 0 pa^d 68116 ^ 11 S6rCa P^ eveš ’ °b°P avaš > gnojiš in prilivaš, Bog b° s a sijati solnce svojega razsvitljenja, svoje milosti, da obrcan Jenje le P° zelenelo, rastlo in obilno žlahtnega sadu 770 Da pa ]e spet predolgo vas ne zaderžujem, naj vara P raV na kratko v misel vzamem: Kako se nam je zaderžatb ako smo mi svarjeni? Kristjan moj! ako te kdo svari, bodi poterpežljiv, krotek in ponižno poslušaj svarjenje, k sercu si ga vzemi, pa naj I,e zdraži tvojega serca; ampak ubogaj bližnjega, ki ti le dobro hoče. „Kdor svarjenje sovraži, nespameten j e pravi sveto pismo. (Preg. 11, 1.) „Kako dobro je, k« reč posvarjeni spokornost pokaže! tako nam rado voljnemu grehu ubeži." (Sir. 20, 4.) Ne j 6 * 1 ti hoče D troj se, ne togoti se, ne sovraži ga, ki te svari; saj dobro, tvoja časna in večna sreča mu je pri sercu; on je resnični prijatel. Vselej je boljši prijatel, ki te svari, kakor priliznež, ki te boža in sladko besedo ima. Sveto pismo P raV ^ * Bol j še je očitno svarjenje, kakor skrita lJ u bežen. Boljše so rane od njega, ki ljubi, ka* t< g o 1 j u f n i p o 1 j u b 1 j e j i od njega, k*i s o v r a i> u (Preg. 27, 5, 6.) i ir Tako toraj, kristjani! učite, opominjajte, svarite z vs0 ^ beznijo in modrostjo svojega bližnjega, da pomagate eden zemu v svete nebesa. O koliko priložnost slehern ima, 1 ^ lahko vdeleži tega pervega duhovnega dobrega dela kersa milosti! Zlasti pri svojih sodelavcih zabranite veliko £ re ^’ vor i se v družbi tako rado zgodi, da se kaj nespodobnega o ali počne, ali opravlja in obrekuje, ali kedar vidiš s ^ brata, svojo sestro v kaki veliki grešni nevarnosti; °P 0 ^.^■ svoj glas, posvari, kakor si bil danes podučen. Zato p° n i „Bratje moji! ako kdo zmed vas z ajd e od reb in ga kdo verne; naj ve, da, kdor £ r 6 ^ ^ j 0' verne od njeg.ove krive poti, bo rešil 771 govo dušo od smerti, in pokril veliko število gr e h o v. “ (Jak. 5, 19, 20.) Amen. L V. Keršanski nauk. 2. Nevedne učiti. Danes teden sem vas učil od pervega duhovnega dobrega keršanskega usmiljenja. Razložil sem vam, kako si mo- ra mo prizadevati za to imenitno dobro delo. Marsikdo bo sodnji au hvalo vedel svojemu bližnjemu, ki ga je odvernil od greš- . e g a P°ta, ga pripeljal na pravo stezo svetega zveličanja. Mar- f^do bo celo neskončno večnost slavil njega, ki ga je posvaril mu pomagal v svete nebesa. Vendar še ponovim: Kakor so lavi la večidel le tolaživne, prav malokdaj zdražljive in ojstre; 0 oaj bo tudi svarjenje grešnikov ljubeznjivo, krotko in milo. e 1 Frančišek Salezi, ta imenitni cerkven učenik, nam bra- s k° svarjenje v prelepi priliki naznanja ko pravi: „M je keje stvari, kakor je oblakovna zelenega oreha; pa je zopet m sladk sladke! *je, ne želodcu tečneje, kakor je ravno ona, če je v °ru ukuhana. Ravno tako je s svarjenjem, ki je po svoji ]• ri ter do, grenko; pa pri ljubezni povreto, s kratkostjo oso- °> postane ljubo, radostno in zveličavno.* ( } a sv - Vincencij Pavlanski je nekdaj v veliki družbi pravil, da ^ r '^ ra ^ v sv °j era življenji je ojstro svaril, ker je mislil, '! °^°liščine to zahtevale. Kesal se pa je, ker se je pre- i cal > da ni bi la rkolj dosegel dobrega izida, kterega je nameraval. Zato, . J e koga svaril, posladil je svoje opominjevanje, da svari/ ° ^ g°tovo koristilo. In to je tako le storil. Ki preč ’ ko je zapazil kaj napačnega, ako ni bilo posebno potrebno; 772 vselej je pa pred Bogom pomislil, kaj bo govoril. Potem j® grešniku pokazal svoje spoštovanje, svojo ljubezen; celo pohvalil ga je, ako je le kaj hvale vrednega zapazil nad njim. Ko mn je pa pregrešek ljubeznjivo omenil, je svoje svarjenje navadno sklenil s temi besedami: Prijatelj! Bog je pripustil, da si padel; da te je ponižal, da te je opomnil, da za naprej toliko skerbneje delaš za zveličanje svoje. Nobeden naj se s tem ne izgovarja, da ne ve, da ne z« a drugih svariti. Pri tem dobrem delu nas vodi le ljubezen. N< 11 ’ bi ne bil zares neusmiljen človek, ki bi videl slepca, iti pr oti globokemu prepadu, pa bi ga ne svaril, da bi ga rešil časne smerti ? Mar pa ni veliko bolj neusmiljen on, ki vidi svoje# 3, brata dreti proti večni smerti, pa ga z lenobe rešiti noče? Predragi! kdor res Boga ljubi, on si bo prizadeval, da ga bodo ljubili tudi vsi bližnji njegovi! Ako vidiš bližnjega, da ni« plajš leze z rame, ali da kako drugo oblačilo ni prav zapeto, opomniš ga, da je vse v spodobnem redu; ako pa zapaziš eiid«'’ m« njim kako nespodobno dejanje, pa ga nič ne opomniš; in V' ga nepristojna obleka le ljudem smešnega dela; greh pa 1 pri Bogu sramoto napravi. Kedarkoli priliko imamo, varuj 1 « 0 bližnjega vsega in vsacega greha in ljubeznjivo in krotko S‘ l duhoV' bo že ta svarimo. Danes pa me nekaj malega poslušajte od druzega nega dobrega dela keršanskega usmiljenja. In to je: 2. Nevedne učiti. a) Nevednost, ljubi moji! je veliko zlo; naj nevednost v časnih, pozemeljskih rečeh ali pa oziroma na t in na zveličanje svoje duše. Mislimo si popotnika, ki je $° v samotnem gorovji zgrešil pravo stezo in se zgubil v ne goščavi. Kako nevarno je, da bi po temoti ne pritaval n y globocega prepada in lahko bi padel v neznano globočin 0 - 773 ^ko žalostnem stanu je nevedni človek. Marsikomu je neved¬ nost napravila veliko škodo. Nevedni človek ni za, nobeno rabo, 011 si na svetu nič pomagati ne more, ne ve se pametno, ne koristno obnašati, ter zabrede v veliko revščino, ker nevarnostim ne uide, zato, ker jih ne pozna; in tako sebe in še druge časno, večno nesrečne stori. Težko mu je, kdor svojega posla ne P°zna, ne razumi; on si ne more kaj; njegovo gospodarstvo, n J fi govo rokodelstvo gre le pod nič; nikakor si ne more pri¬ dobiti , kolikor bi si lahko prislužil, ako bi svoje delo prav Poznal, prav oberniti vedel. Že hlapcu in dekli bo huda pela, nista za noben posel izurjena, ako sta nevkretna, nevedna V vsakdanjem delu. Kdor si prizadeva in tacega nevednegn človeka podučuje, pokaže, kako naj to ali uno delo opravi, da bo prav in ' r °> ter ga tako uri, tak se vdeleži druzega duhovnega do- dob br , fi £ a dela. Ja vsak stori to dobro delo keršanskega usmiljenja, rkoli v keršanski ljubezni nevednemu bližnjemu v časnih lh > v vsakdanjih opravilih kaj pokaže, ga kaj poduči, jak' ^ > °^ 0 ^ en duhoven je slišal, kako nevedni in sirovi so div- 1 lla nekem indijanskem otoku. Smilili so se mu ti reveži, mso tudi nič vedeli niti od pravega Boga niti niso znali So udnih človeških opravil. Molike so molili; celo lastne otroke tfp ' rezanim podobam darovali. Ta mašnik se je naučil jezik v dijakov in podal se je k njim, da bi jih učil potrebnih ‘ a a njih del in bi jih naučil služiti pravemu Bogu. K barki se pripelje na otok in vidi le revo in nezrečeno sadu Č6nje ' divjaki so le lenobo pasli. Živeli so od malega a jj U ’ ktero je divje rastlo po otoku; za silo so lovili tudi ribe, pir () S ° ’ddli kako divjo zver. S sosedi so živeli v vednem pre- 5akili- CerVa v° 80 se ž njimi vojskovali in ako so koga vjeli, So ga svojim inolikom v čast. Mašnik si prizadeva, da 774 bi si pridobil zaupanje in ljubezen teh nesrečnih divjakov. Seboj je pripeljal vsakoverstno orodje, ktero je med nje delil, pa jih je učil zemljo obdelovati; tudi semen je mnogo prinesel seboj, da so sejali. Ja celo domače živine, kokoš, ovec, prešičev 111 goved je imel seboj, ter je vse med divjake razdelil, ki so bih vsi veseli teh darov. Še bolj veseli so bili, ko so videli, kako v zemlji rodi vsejano seme, kako se živali množijo. Tudi žlahtnih dreves je zasadil, ki so s časoma obilno sadu obrodile. Nektere leta so pretekle in otok je bil ves predrugačen- Prijetno stanovanje je bilo zdaj tu in vsi so imeli hrane in vsega živeža zadosti, kterega so poprej le z ropom pri sosedih si vpl 0 ' nili. Navajeni na potrebno delo in v raznih rečeh podučeni, so postali tudi pohlevni in sočutni. Ako je kdo se ranil ali zbolel> pobožni mašnik mu je tudi vedel pomagati, ker je bil tudi ? zdravilstvu izurjen. Ves vnet je bil v sveti ljubezni do teh dN' jakov. Pa tudi divjaki so spoznali, koliko dobrega jim je P rl j nesel, koliko koristnega jih je podučil sveti mož. Veseli so bih in iz serca so mu bili vdani. Nek dan so prišli k njemu, t er so mu dejali: Ti si z nebes k nam prišel; več nam pomaga, kakor naši bogovi. Molili te bomo in tebi bomo darovali. „Teg a ne, jih ljubeznjivo zaverne mož Božji, ampak poznati in molhj morate Njega, po kterem vam jaz dobro delam, Njega, kt® rl daje zemlji rodovitnost, da vsejano seme zeleni, raste in obil eI1 sad obrodi; poznati in moliti morate Njega, ki živino bog^ 0 hrani, da se množiti more, Njega, ki da rasti sadju nam zdravilo. In ta je Bog kristjanov, ta je vsegamogočni, P reC ^°^| Oča nebeški, ki nas vse, ko svoje otroke ljubi in hoče, da se vsem dobro godilo." Tako lepo jih je podučil. Nadi so poslušali in vse je pridobil za sveto cerkev, ter jih prerodil zakramentu svetega kersta. Odpovedovali so se nespametno 775 riolikovanju, molili in služili so pravemu Bogu, ki je vse Vs tvaril, vse vlada in ohranja in nas vse zveličati hoče. Dolgo je živel pobožni mož med temi ljudmi, kakor zve¬ rska luč jim je svetil ter je v sivi starosti med njimi tudi u merl in g e l p 0 večno plačilo v svete nebesa. In tako delajo š Man danešni sveti misijonarji med divjimi narodi po vroči po daljni Ameriki in po druzih krajih. Oni podučujejo Afriki •j. 7 J ai v vsem potrebnem, in zraven jih pridobijo v spoznanji D' a vega Boga za svete nebesa. Oni zares nevedne učijo. k) Ako pa je zares dobro delo, nevedne učiti v časnih, kremeljskih rečeh, koliko večo veljavo bo v Božjih očeh imelo Mučenje v večnih resnicah, podučenje v tistih dolžnostih, ktere ak Uln ■ Koliko boljše bo to delo keršanskega usmiljenja, podučimo nevednega, kako naj se varuje, kako naj si pri- atleva ^ svete čednosti. Sas ^ re P a na letiš na druge nevedne, pri- ■ 0 M’’ ki so zanemarili sveto podučenje, in krivo, napačno 0 svetih resnicah in keršanskih skrivnostih; ali jih vidiš zadel z ( mi nevednosti grešiti; ali zapaziš, da se k sprejemi 776 svetih zakramentov prav ne pripravljajo, ali da dolžnosti k er ' Sanske zanemarjajo; pokaži jim pravo; opominjaj jih na vse ] )p ' trebno; odkrij jim sveto resnico, da zapustijo krive zaumene ah misli; poduči jih, kako naj vredno prejemajo svete zakrament’ kako naj se posebno z vso skerbjo pripravljajo na zakrament svete pokore in presvetega Rešnjega Telesa. In tako boš 11 e ' vedne učil. Ali, ti bereš kaj lepega, kaj spodbudljivega v kacih svetih bukvah, v življenji svetnikov, svetih mučencev, spokornikov ab ert, sk nedolžnih devic. Večkrat ti je prilika, da v misel vzameš sur sodbo, pekel ali nebesa. Včasih poveš lahko kak dober keršan izrek. Vse to je lepo podučenje nevednih. Kaka pametna, tehta 11 beseda marsiktero serce presune, da se grešnik, neveden ki J 0 ’ domisli in poboljša. Taki domači, ljubeznjivi pogovori večkr več izdajo, kakor učene in dolge pridige; in nevednemu se odprejo, volja bo k. dobremu nagnjena in poterjena; mlačni se za dobro in sveto zopet vname. . Ali, k tebi pride v službo, na delo, hlapec ali dekla? je revše vse nevedno v časnih in večnih zadevah; glej ? lepo priliko imaš, da nevednega podučiš. Skerbi, da hodi pridu 0 k pridigam in keršanskemu nauku; ali, ako zna brati, preske ’ posodi mu katekizem ali drugo lepo, koristno branje, i n delo usmiljenja nad njim storiš. Morebiti tvoj brat, tvoja sestra, tvoj mož ali tvoja ima krive zaumene od kake svete resnice ali od razloži mu po svoji zmožnosti, poduči ga. Ali naletiš na žena reči) koga? i' s6 ,r ki v velikem grehu živi, pa se nič s tega ne stori, ali ^ navzel posvetne modrosti, v kteri je žalostno neverstvo; 0 ^ mu napake, prepričaj ga greha ali zmote in veliko dobrega storil, ako ga pripelješ k spoznjanju svete resnice, mu p oin ° da se poboljša in spokori. •777 Sevali Od nekdaj so bili dobri ljudje, ki so si posebno priza- za dobro delo, da so nevedne učili, kedarkoli so priliko dobili. Naj vam le nekaj malega povem, kako lepo je učil »__Tohg» svojega sina, mladega Tobija. Moj sin! mu je lju- ^ njivo rekel, vtisni si moje nauke terdo v svoje serce. Kedar 111 umeri, pokoplji me, pa spoštuj svojo mater vse dni nje- Oljenja. Ne pozabi, koliko nevarnost je zavoljo tebe ter- a - Vedno imej Boga v spominu, in varuj se, da v greb ne .• 0 Iš - Dajaj miloščino; od nobenega siromaka ne obračaj svo- obli • raza * n Gospod od tebe ne bo odvernil svojega tud ,Ja ' ^°^ {0r m °reš> bodi usmiljen. Ako imaš veliko, deli JU 1 ol3il uo; ako imaš malo, tudi malo rad podeli. Dobro pla- jg Sl boš tako nabral za dan potrebe. Varuj se, moj sin! mu jj 6 ^ rav b varuj se vse nečistosti. Napubu ne pusti gospodovati ne v svojib besedah. Kar nočeš, da bi kdo j e j 1 dj bi storil, glej, da nikdar drugemu ne storiš. Z lačnimi t tl0( ^ Vo ^ kruh in s svojimi oblačili nage oblači. Išči sveta pri Itj Vedno hvali Boga in ga prosi, naj vodi pota tvoje. %o 11111 k r3S tavi ; Nikar se ne boj, moj sin! revno sicer ži- ia Se ’ k a veliko dobrega bomo imeli, ako se bomo Boga bali, g 0v . Vse & a greha ogibali in dobro delali. In dobri sin je od- 11 • ^ a , vse bom storil. (Tob. 4.) w ako J e učil David svojega sina Salomona; in koliko lepih * Sta, r '' v —- • n 1 Del, ^Pak S ^ S ^’ ki učijo in svarijo vse ljudi ne le nekdanjega, in w ^ ud i se danjega časa. Tako so učili Betlehemski pastirci je štir P ° Ved °vali svojim domačim, kar so videli in molili. Tako dete^ ^ 0seiudeset let stara udova Ana govorila od Božjega And re : VSem ’ ^ s ° pričakovali Zveličarja sveta. Tako je sveti Dela- °' )e ^ a brata Simona pripeljal k Jezusu; Filip Nata- ’ 1 am arjanka je napotila Sihemske mestjane k Jezusu, Ker ^kiu a uk V . p .n. 50 nam vsem zapustila David in Salomon v svojih 778 sodi kterega je za poslanca Božjega spoznala. Tako je k učenost' pomogel stotnik v Kafarnaumu, ki je Judom šolo postavil. Tak° so učili aposteljni in evangelisti, ki so besedo Božjo oznanoval' in tudi zapisali, da ti spisi, evangelja in njihove pisma, še danešnji brez števila ljudi učč. Kako lepo je učil naše očete sv. Hermagora, ki je prehodil vso domovino našo, po yf učil pravo, edino zveličansko vero, da so zapustili nespamet " 0 malikovanje in molili pravega Boga. Stara pripovedka n "" 1 pripoveduje, da je iz Ogleja, kjer se je soznanil s sv. Markoj prišel nazaj v starodavno rimsko postajo, v Loko, kjer J e ^ doma, šel je na. prelepo planico Osovnik, od koder je pregie i prelepo domovino svojo, ktero je takrat pokrivala temota g er( ' e "' malikovavstva. Še se kažejo stopinje njegove na planici, kt^ se poravnati ne dajo. Od tam je obhodil vso deželo; P° vS . učil in opominjal in Bog je bil ž njim, ter je blagoslovil . njegovo, da od takrat že se pri nas časti pravi Bog. Čudno prigodbo sem bral te dni od sv. Bonifacij" ki sv"' bil pravi apostel veliko Nemcem. Duh Božji je vodil tega tega moža, in zapustiti je hotel svoje prijatele in znance, da h' divjih samotah razkropljene Nemce učil svetih resnic. Njegova ažlak tfl lik" enkrat ti bodo hvaležni; ali vsaj ti pri sodbi očitati mogli bodo, da nisi storil dolžnosti svoje. — Se ve da, vsega na ' Uk° jjh učiti niste v stanu, kakor se to godi v cerkvi pri keršan- ' 6m uauku. Učite jih vsakdanje molitve, da otroci in podložni da^ ° ča 11 a ^’ Peščena si Marija, sveti roženkranc; ali Zna jo naj potrebniše, naj imenitniše resnice od svete Trojice, 782 Božje in cerkvene zapovedi. Učite, in molite večkrat ž njimi spovedne molitve; povejte jim, kako se morajo pripraviti k sve¬ tim zakramentom. Bog ne daj pa, jim narekovati ali pripove¬ dovati praznih in krivih naukov in nespametnih molitvic, ha- koršne niso poterjene od svete cerkve, kakoršnih vas mašniki m vaši dušni pastirji nikdar učili niso. Nikar pa se ne sramujte učiti malih ali tudi nevednih od- raščenih. Glejte, Jezus Kristus, Sin Božji se ni sramoval učih nevednih. Vso deželo je obhodil, učil je odraščene in male- „Pustite otročičem k meni priti, in nikar jim ne branite! zakaj takih je nebeško kra¬ ljestvo." (Mark. 10, 14.) Ljubeznjivo jih je učil in serčno blagoslovil. — Pomislite tudi, da niste imenitniši, kakor so bili aposteljni in glejte, po vsem svetu so šli, so nevedne učili- Nobeden naj se toraj ne sramuje tega imenitnega dela. Pa tudi naveličati se tega ne smete, ako tudi precej n e vidite sadu svojega truda. Kar danes ne zaleže, jutre bo ob¬ stalo. In ko bi vaš trud ne imel nobenega vspeha, plačila zato ne bote zgubili pri Bogu. Sveti škof si je veliko prizadeval, da bi bil perzijanskega kralja v svetih resnicah podučil iu za sveto vero pridobil. Pa zastonj je bilo učenje njegovo. Sr 0 * 1 mož je bil tega silno žalosten ter je svojo krotkost potožil P a ( pežu Gregorju. Papež mu pa tako le odgovorč: „Žal J e meni, da perzijanski kralj noče spoznati resnice svete vere, lD noče verovati v Jezusa Kristusa; pa sem vendar vesel, ^ s ! • x j ni mu oznanoval sveto evangelje. Ce tudi kralj ni vreden, ua se spreobernil k pravi veri, vendar ti nisi zgubil zasluženja ^ plačila, kterega si zaslužil z oznanovanjem svetega evangelija - _ — To velja vsacemu, ki nevedne iz prave keršanske ljub 0ZU uči. Zasluženje mu ne bo odšlo, ako tudi nobenega sadu 783 V| di| kajti Bog ne gleda na izid naših dejanj; on gleda na našo voljo, ktero pri svojih delih imamo. Naj vas tukaj, memo gredd, opomnim, da, kedar otroke druge male učite keršanskega nauka, ne režajte nad njimi, 116 upijte nad njimi, in ne zmerjajte jih, ko si kaj precej za- P°nmiti ne morejo. Tako ojstro in terdo obnašanje pri učenji svetih lef ®ic je grozno škodljivo; otrokom se Božja beseda pristudi, da Rubijo vse veselje do nauka, ja celo sovražijo podučenje, in težko se kaj prime tacega oterpujenega serca, ker so zavoljo tega celo zmirjani ali še kaznovani. Učite male svetih resnic J 11 Božjih molitvic, z veliko poterpežljivostjo, s krotkostjo in lju- oznijo in z nekako priserčnostjo, da imajo veselje do nauka; Potem se bo vsak nauk prijel mehkega in občutljivega serca in onkrat bo gotovo obrodil obilno lepega sadu. Tega dobrega dela se vdeleži tudi on, ki pripomore dru- £ lm > da nevedne učijo; da k zidanji ali k napravi šole kaj pri¬ pomore, ali učenike plačuje, ali ubogim otrokom oblačila ali U2l h šolskih potreb preskerbljuje. Pravil sem vam že od ne- £ a grajščaka na Dolenskem, ki mi je večkrat po petdeset goldinarjev prinesel, da sem ubogim otrokom potrebne obleke lla pravil. Tudi na Gorenskem je blag grajščak, starodavne ime- n ^ ne slovenske rodovine, ki vsako leto veliko med siromašne 1 °ke razdeli, da ložej šolo obiskujejo in se kaj koristnega dolbite' Tacih blagih prijatelov šolske mladine se povsodi še kaj '• Paka jih blagoslov Božji že tu na zemlji, v večnosti pa Pltfilo v nebesih. Tako se lahko vsak, po raznih potih, vdeleži tega duhov- sv p ^°k re ga dela, da nevedne uči, in spolnuje opominjevanje o ^ ^ avla, ki piše: »Beseda Kristusova naj prebiva Bd 1 1 11 o me d vami z vso modrostjo." (Kološ.3,16.) or Pa si prizadeva za to dobro delo, nad njim se bo pa tudi 784 spolnilo, kar pravi prerok Daniel, da bodo v večnem življenj 1 višo stopnjo zveličanja in časti dosegli. „Kteri jih velik 0 pod n ču jej o v pravici, bodo kakor zvezde n a vse večne čase.“ (Dan. 12, 3.) Amen. LVI. Keršanski nauk. 8 . Dvomljivcem prav svetovati. O svetem Simonu in Judu je bilo, da sem obiskal svoje? prijatela, gospoda fajmoštra v sosedni fari. Seboj sem in 10 brata svojega in tudi gospod učitelj je bil z nama. Kmalo P° poldne začne sneg iti. In ker navadno zvečer ne hodim r ‘ l pozno, smo jo še pred tremi odrinili proti domu; ali prestra šansko je šel sneg, da smo prav počasi jo ribali naprej. doma pa smo imeli tri ure v lepem vremenu; zdaj smo P a hodili že menda pet ur in še nismo bili doma. Dobro ^ ete ure od doma je nastala pa še taka tema, da smo komaj vl( \ konja, ki je ves spehan tudi že pešal. Sneg je le še šel "j zapadel je vse pota, da nismo vedeli, kje bi šli. Na enkr zgrešimo pravi pot in zdaj nismo vedeli, ne kod ne kam. NoM časa kobacamo črez njive in meline, in skoraj bi ne bili veo ’ na kterem kraju je domača hiša. Vsi smo bili v velikem sh a kaj bo? kam? na ktero stran se oberniti hočemo? Doklic^ 1 bilo moč nikogar, tje v en dan naprej iti, ni kazalo; sa J bili lahko ravno na nasprotno stran zavernili. Vedel sem P®’ da so sem ter tje precej veliki prepadi. Strah in g roza obide. Vsi mokri, nekaj od snega, nekaj od težavnega P ota . bili v strašnem dvomu. Boga kličemo na pomoč; zdihuje® 0 ^ Marija pomagaj! In ljubi Bog se nas je usmilil. Od doma- smo zagledali luč, ki je bila tolika, da smo razločili in s P ozn 785 kj e smo, in kam nam je iti. Človek, ki ga je tudi sneg za- ^ržal, si je namreč svetil s slamo na svoj dom. Srečali smo ^ a > ja dal nam je mali šopek slame, da smo si svetili in srečno, Naravno strahovito zdelani, dospeli domu. Kako serčno smo želeli človeka, ki hi hil nam vedel sve- Va h, pot pokazati, da bi bili rešeni, to se dopovedati ne da. ako, glejte! pride marsikdo v take okoliščine, v kterih potre- . J 6 dobrega sveta. In dober svet je tudi posebno dobro delo ! U S1 ' cer ga štejemo med duhovne dobre dela keršanskega usmi- JeD Ja. In od tega vam bom danes nekoliko povedal. 3- Dvomljivcem prav svetovati. a ) Ako popotnik na svojem potu pride do razpotja, in ne e > kam bi se obernil, ne ve, ali bi šel na levo ali se podal aesno; o kako neprijetno je to za njega! Zadrega njegova Je le §e %bo bi Ukazal Vsa k človek aost veča, ako zajde v temnem borštu, in se še noč bliža. Kako bilo zdaj popotniku, ako bi pristopil dober človek, in bi mu pravi pot, ga peljal v varno prenočišče. Tako lahko pride v take okoliščine, v take zadrege, da mu lastna razum¬ na h’ 1 * 6 S ^ eza ’ da raf!S °diti ne ve in ne zna, kaj bi si zvolil, kak 1 k°^' e kdo, da bi drugim ali sebi ne škodoval, da bi se j, v° ne Pregrešil. Take stiske, taki dvomi so nadležni, serce a ^ e natezajo, ga mučijo, napravijo skerbljivost, nepokoj, vza- s panje, človeku se nič ne ljubi, še jesti ne more, preže¬ nejo s kskab. Se - VeSe ^ e ’ n lahko celo zdravje podkopljejo. V tacih si 1 o 81 ^°vek sam pomagati ne ve in ne zna, in sveta druzih ls kati mora. da ^ ^ or kiko stiskanemu" modro in dobro svetuje, bodi si, K za svet prosil, ali da mu iz zadrege pomaga izlast- d o b 1 ' , ^ | k a ' ’ kdo bi ne spoznal, da mu skaže posebno p re p . ° delo? Pamet in vsakdanja skušnja nas tega uči in ■ Mislimo si, kako hudo mora biti pri sercu človeku, 786 ki je prišel v okolišine neprevidne, da si sani pomagati 111 ' more, da ne ve, ne kod ne kam bi se obernil; in v tek žavah pa mu pristopi zvest in resničen prijatel, ki mu ve I )0 vedati pravo, ki mu tudi rad pove, kaj in kako naj stori, ■ * bo prav. O kako težek kamen se stiskanemu odvali od s erC ‘ l ’ Kdor je že kdaj bil v taki zadregi, in je dobil dober svet, oi bo vedel povedati, kako veselo in mirno je postalo nje&° v( ; serce. Sv. Anton pravi, da človek ima za dober svet že tuW zaslužen je, v večnosti pa povernjenje. In sv. Gregor nas u ’’ »Nevednemu svetovati, je delo ljubezni." In sveto pismo p ra,v »Mazilo in mnoge dišave razveselb ser c prijatlovi dobri sveti pa so duši prijemu (Preg. 27, 9.) Berem od bogatega tergovca, ki je imel tri odrašcen e nove. Veliko premoženja je spravil na kup. Njegova vest p a bila mirna; marsiktera krivica, marsiktera odertija ga je ve Sl' bolj težila. Hudo mu je bilo pri sercu; kajti vedel je ; da to daja* 1 - pa moral tudi on pred ojstrim sodnikom natančni odgovor Napade ga huda bolezen, ki prihaja od dne do dne vedno varniša. Sklenil je, svojo dušo urediti. Pokliče svoje sinove jim pripoveduje, koliko truda in skerbi je imel, da si je * ■ dobil toliko premoženja, da bodo vsi trije po smerti A) ° lahko živeli. Rad bi pa vendar vedel, kakošno tolažilo, k a pomoč sme upati od njih po svoji smerti; kajti grozovito Naj stareji sin mu obljubi, da skerbi njegova smeri zanj, da bo ubogajme dajal in svete maše bo najel; da r ava° tako veliko dobrega storil za dušo njegovo. Tudi drugi sin tako obeta. Ali očetu je le britko pri sercu; njegove ^ ^ ga vedno bolj težijo. Tudi naj mlajši sin pristopi, 111 ^ bolni oča vpraša, kaj bo on storil za svojega umerlega f odgovori mu ljubezujivo in pravi: Ljubi oča! tudi ja z poD 1 A 787 'j 1 ljubezni molil za vas po smerti; ali vendar naj vam v Ue j. farnem, da skerbite sami za svojo dušo, dokler še čas tI10 ^ imate. Kajti prevarili se boste, ako se zanašate na molitev svojih otrok in na denar, kterega bodo oni v r °ke prejeli. Le prevečkrat se zgodi, da si otroci razdelijo bogastvo svojih pokojnih staršev; da pa potem nič več ^ ^ j ° m ' n j a j° “J'b, od kterih so ga podedovali. — Oča se in 1 * a ko modrim govorjenjem sina, gre v se ter uboga Pon n b° dobrem svetu. Resnično obžaljuje svoje pregrehe, kolikor more, storjene krivice, razdeli veliko med uboge; ^Postane tudi mirnega serca in srečno sklene življenje svoje, ^alo^ bi je svojemu očetu tako dober svet dal, podal se je si užil P° očetovi smerti v samostan, kjer je prav zvesto Bogu do}) e a z &kd nas lepo uči, kako dobro je, dajati pameten in Sl> ebro. sv. fost, u » ki te Ja, dober svet je velikrat več vreden, kakor zlato £ brez dobrega sveta je barka brez komarja,* In sv. Ambrož pravi: „Kaj ti pomaga tvoja njeiiiu ’ . 0 drugim svetovati nočeš ? Ako zapiraš zalogo svojo te(s 6 ! bi te za svet vpraša, zamašiš studenec, da drugim ne ’ kbi nič ne koristi." bri^o g ^ astl ^ or ’ s k n je dober svet njemu, kterega teži vestna ^°m]'iv ^ S ' sve b- )Va ii? sam pomagati ne ve, postane maloserčen, s° 111 ue ve, kaj početi, da bi se zveličati zamogel. Tako Petr a p ^Rrašali sv. Janeza Kerstnika v puščavi, tako svetega b°(j° koštno nedeljo,' kaj jim je storiti, da pogubljeni ne je , s P r ejeli so tudi dober in moder svet. — Tako modro M. kovali skor Jetro Mojzesu, ki so ga Izraelovi otroci celi dan z a razsodbo v svojih razpertijah in prepirih, da bi gv /i Onemogel pod težo tacih nadležnih sodb. Jetro pa J e > uaj postavi posebne sodnike, ki bodo prevzeli to 788 In k ° še ' xl delo, da bo on toliko ložej opravljal imenitno nalogo, kt 0rO ^ je Bog sam odločil. — Tako je uboga dekla svetovala ^ sirskega poglavarja Naamana, naj bi poslali po preroka ki bi poglavarju pomagal in ga grozovitih gob očistil, se je mogočnemu Naamanu za malo zdelo, da prerok . svoje hiše stopiti ni hotel, zopet so mu njegovi služabniki ^ svetovali, da naj se podverže svetu prerokovemu in naj se v reki Jordanu, kakor mu je ukazal. — Kako dobro J e _ toval Jožef egiptovskemu kralju Faraonu, da naj napravi^ niče, v ktere bodo spravljali žito rodovitnih let, da bodo v letih kaj imeli; in tako je rešil vso deželo hude lakote, pobožen Lot pri končanji Sodome in Gomore ni vedel k&J riti, dal mu je dober svet angel, rekoč: „Otmi s v o J e ^ 1 jen j e, ne oziraj se, in ne mudi nikjer P 0 , ^ e krajih; temučnagoroseotmi, da tudi pogineš." (I. Mojz. 19, 17.) % t«a p«”' s»l< : iot Tako imamo v življenji svetnikov veliko zgledov. Pobožna, skerbna mati pride k sv. Frančišku ^ ^ pa mu britko toži, da svojega sina nikakor ne more ^ pobožnosti pripraviti, akoravno mu vedno pridiga in P rI ^° o ^ Sveti mož pa jej reče: „ Namesto da s svojim sinom ve ^ vorite od Boga, govorite zanaprej toliko večkrat z B » ^ svojega sina." — Pobožen mladeneč pride k staremu P . niku, ki je v samotni in temni goščavi samotaril, ter & j# Častitljiv oča; kaj naj vendar storim, da bom postal P ^ pobožen mož? Modri menih pa mu pravi: Pomisli vsa< ^ je da ta dan je morebiti zadnji tvoj dan; pa vsaki ve ^ er ^ e 00' morebiti zadnji tvojega življenja, in potem živi po tek z ^ ggJ - e e skih mislih. Mladeneč si je te besede starčekove globoko ^^ vtisnil. Vsak dan je mislil na smert, vsako noč mu J e 789 1111 > postal je pobožen blag mož, ter je sam poskusil, kako ei je bil dober svet starega puščavnika. ^ b ) Da bo pa dober svet kaj koristil, da bo zares duhovno y *° ^ e l°j mora pervič dvomljivec z zaupanjem [,j a ^ a t i z a s v e t. To naj storijo posebno mladi ljudje, terd ^ 6 ’ n druzih še dosti ne poznajo in sami se do nobenega tJOy ; e & a sklepa določiti ne morejo. Tako naj storijo boječi, ki ^ nevaril0s *D S re ^ vidijo in se vtolažiti ne morejo, er j*m drugi ne poterdijo ali jih ne potolažijo. Taki prašajte zaupanjem stareje, skušene ljudi, ki imajo vednost in da vam vedč pravo svetovati. Ne pa, da bi zani- Nrost Cevaji ^ SVe * kakor je storil nespametni judovski kralj am > ki je zapustil svet modrih starih in se obernil do ^ > ki so bili ž njim vred v mehkužnosti zrejeni. Takim $Y°jj niIri ijudem, ki pametne svete starih zametujejo, vse po V Se ^ av i počnejo ali po mislih neskušenih prilizunov, ki jim Iti a k a ^ n °sti le hvalijo, takim pač veljajo besede sv. pisma, ^Pravj. »Bedaku se njegova pot prava zdi; I 5 j/ P a j e moder, svet posluša." (Preg. 12, 15.) $ e n ^ e P° 0 P 0 I 11 i n j a mlade ljudi, rekoč: „Z abotniki ti j ^ 1 k a r ne posvetuj; zakaj oni ne morejo r nzega ljubiti, kakor to, karnjimdo- ^ 6 posvetuj se vpričo ptujca, ker ne a j bo počel." (Sir. 8 , 20, 21.) Ne moreš namreč °b 6rii ’ ^ er ga ne poznaš, če ne bo tvoje odkritoserčnosti v zlo tSl 0 y e ^’ Dog vas obvaruj pa, da bi kdaj kdo pri hudobnem ^° s ebi| l SVe ^ a * s kal> gotovo bo v" škodi; danešne dni se je še tre ka ogibati priliznjenih, hudobnih svetovavcev. Dan pery e P° se kno veljajo besede ktere, nam kliče kralj David v 111 svojem psalmu: „Blagorčloveku, kterine )a preveč vestna duša keršanska! v svoji zapuščenosti, v svojem PUeuji si res milovanja vredna. Je pa vendar dober pripo¬ ji da si ozdraviš svojo dušno bolezen in ta pripomoček je ^ °rščina. Ali tega pa taka revna duša noče. M pa nobenega o . Ze 8' a pripomočka, ako kdaj ozdraveti hočeš, kakor le ta, da sv °jemu dušnemu pastirju pokorna. Ako imaš pa zaupanje Yg e S t )0ve dnika svojega, kaj nekje se še bojiš! Spovednik je za e odgovoren Bogu, kar ti reče, kar ti zapove; on vse drugo za me, ti le ubogati moraš. Le verjemi, da te spovednik že P02]]o . ^ a > on je v to postavljen, da te vodi; zato mu je mili °8' dal posebno milost, posebno razsvitljenje. Derži se le samo Sa, kar ti reče, in G-ospod Bog bo tvojo ponižnost, tvojo po- 8 lno za dobro vzel, ter te rešil britkosti tvoje; ali vsaj ti J torpljenje polajšal in poslajšal. Prepusti se previdnosti Božji, P a J na usmiljenje njegovo, ne poslušaj pa nič več svojih Se s J e nih dvomov, ki te le begajo. Ako pa ne ubogaš, znaš ^Pogubiti; zato poslušaj modre nauke, ki se ti dajejo. Ti bodo rnU S6rCU m * r * n P°k°J dali in tako ozdravljen ne boš vedno sod ' m( d Gospoda, v strahu in trepetu, le kakor ojstrega lk a, ampak služil mu boš v ljubezni in v vdanosti kakor JUhemu očetu svojemu. °pat Panibo je bil pravi oča in dober svetovavee vsem Ylll kom. Nek dan pride ptuj samotarec k njemu, pa mu 792 milo toži, da je vedno nemiren, in da že dolgo Boga p r0Sl ’ da bi mu vpokojil njegovo serce, pa zdi se mu, da je vse z a ' stonj njegova prošnja. „Le potolažen bodi, in nič se ne M; moj sin! reče mu opat, ta nemir naj ti bo v male vice tukaj na zemlji, in hvali Boga za to; kajti toliko prej boš prišel P° smerti v večni mir in pokoj!“ In zadovoljen s tem svetom J e bil vesel. Drugič pa mora svet res dober biti. To pa k 0 ’ ako ima po nauku sv. Frančiška svetovavec ljubezen, učenost in modrost. — Ljubezen pa ima, ako bi on v takih okoliščin^ 1 ravno tako delal, kakor drugim svetuje. Učenost ima, ako j eV poglavitnih resnicah toliko podučen, da lahko sklepa na drug 6 resnice, ki niso tako vidne. „če pa slepec slepca vodb oba v jamo padeta. tf (Mat. 15, 14.) Tudi moder uior a biti svetovavec, da ve svetovati naj pripravniše pripomočke, ^ 1 naj ložej, naj hitreje dosežejo pravi namen. Kdor hoče drugim svetovati ni zadosti, da bi imel le dobr° voljo ali pravo ljubezen; on mora biti skušen, učen in lE ° ra biti bistrega uma, s kterim urno pregleda zvite okoliši’ preden kaj svetuje. Kdor pa teh lastnost nima, naj raji lil 10 bo, kakor bi kaj svetoval, kar bi bližnjemu morebiti le velik 0 škodo napravilo. Ako si vprašan za svet, dobro premisli 1 prevdari, ali si zmožen dati svet, kakoršnega tirjajo okoliš^ 111 ®' Vedi, da le tisti stori dobro delo usmiljenja, ki dvomljiv 611 ljubezni prav svetuje. Ako ne veš pravega sveta dati, sa ^ sebi prav ne zaupaš, nič ne svetuj, da koga še ne zapeiJ Kaji pošlji dvomljivca k dušnemu pastirju ali k drugemu P a , metnemu in modremu, pa zvedenemu in poštenemu človeku, bo vedel bolje svet dati, kakor ti. Modri Sirah pravi: » umeš, odgovori svojemu bližnjemu; ako P ne, — položi svojo roko na svoje usta, da 793 11 e ujemaš nespametni besedi, in da ne boš ° Sr amoten.“ (5, 14.) Kolikokrat si marsikdo nakoplje zaničevanje, celo sovraštvo, u £ lni pa napravi sitnost ali celo škodo, s tem, da mu je ne¬ spametno svetoval. Tako kdo v kaki bolezni nasvetuje zdravilo, ^ škoduje, da odlašajo poprašati modrega zdravnika ali pa J bolni ku toliko pohujša bolezen, da ga več ozdraviti nihče ne ^ e - Večkrat kdo svetuje družine, ali priporočuje in nagovarja . v ali ženitev; pa s tem napravi le veliko zlo. Bodite, Jubi moji! modri in previdni v svojih svetih; kajti težko je Sele J pravo zadeti. j e jo zares moder svetovavec na Tirolskem, Karl Bek se tele^ 1Sa ^" ^ Va bme ^ a Padeta pred sodnika. Vsak je zagnal svoje 1 na Pačo. Teleti ste bile pa tako enake, da ju nihče raz- nik 1 ni ^ a P a ri P a eno raztergajo in požro. Sod- j, na J bi zdaj razložil, čegavo naj še živo tele bo? Bek pravi: bež ^° razsoditi, to sam Bog ve. Ali glejte Sa- dal' D0V ° m °d ros t! Jaz vama hočem dati dober svet, pravi na om S0 ^ n ^* Kaj ta vi dva še živo telo očetom Kapucinom, naj živ o m0lij ° Za ^ega, kogar je tele; in njemu, kogar je še kila P a °k )ema 11 a j njihova molitev pomaga. Kmeta sta Viču S *°. so< ^° P rav zadovoljna, ter sta hvalila modrega, pra- e &a in pobožnega sodnika. 8y . ^‘kdar pa, kristjani moji! ne silite, ne vrivajte nikomur Sv °jim SVe ^ a ' ^arši, prijateli in znanci zamorejo in smejo 2 . . ba j pametnega svetovati, ako tudi niso zato vprašani, in s Je !| lln SVe tom bi morebiti le zakrivili, da bi svojeglavni fes nič ^ V] ^ u dj e ravno nasprotno storili. Pri tacih več izda Hiti) ' S k )0;!llail j e U U( ti in keršanska modrost, ktera meri ljudi, 1Sli ' so ) ne kakoršni bi biti mogli, kakor prederzno siljenje; ^Banski nauk V. p. II. 51 794 da namreč svet tako modro damo, kakor da bi dvomljivec sa®! na to prišel in si ga svoji lastni previdnosti pripisal. S tako prizanesljivostjo se poprej doseže zaželjeni namen kakor s p re ' naglostjo. Ker je dvomljivost, zlasti v dušnih rečeh, zares huda, J a vir veliko dušnega zla, zato je pa tudi gotovo imenitno duhova 0 dobro delo dvomljivcem prav svetovati. Saj je dober svetovave* 5 svojemu bližnjemu zares pravi angel; kakor je res prav angeli' sko delo, z dobrim svetom ljudi k čednostim in k dobremu na¬ peljevati. Kedarkoli toraj zamorete svojemu bližnjemu pomag^ 1 z dobrim svetom, vselej radi to storite. Sv. Hieronim pra Ti: »Komur s svojim premoženjem pomagati ne moreš, temu s svetom pomagaj, tega s tolažbo okrepčuj. Kajti kdor je v stiskb lahko mu z modrostjo več pomoreš, kakor vsakdo z naj vež ° močjo." Zato „a k o umeš, odgovori svojemu bi*' njemu." (Sir. 5, 14.) Amen. L VIL Keršanski nauk. 4. Žalostne tolažiti. , tel**- Sveti apostel Pavel nas vse ljudi skupaj imenuje en° Kakor ima namreč naše telo veliko udov, tako smo vsi jJ na zemlji eno telo, in slehern je ud druzega, ud tega ve * telesa. „T a k o nas je veliko eno t e 1 o v K r i s t u ’ slehern pa smo eden druzega u d j e. w (K 1111, 5.) To je prelepa, pa visoka misel svetega aposteljna, d a n ^ reč vse človeštvo je eno telo s Kristusom, kjer je Kristus - glava, mi pa smo posamezni udje. Zato naj nihče sam bo, noben sam za se ne živi, ampak vse občutimo 2 zase ^ drug* 1 ” 1 ' 795 :j & se veselimo z veselimi, pa žalujemo z žalostnimi. Kakor | vse naše telo, ako je ranjen le en ud; tako moramo ob- , 11 tudi britkosti svojega bližnjega, kakor bi bila naša lastna Vitkost. Kako prelep zgled nam daje vsa natora! Ako odpreš le J 1110 žilo, urno se gane vsa kri po vseh žilah, pa teče k od- ^ 0ril > kakor da bi hotla zaceliti rano. Lepo nas to uči, kako . 0raino priskočiti, ako bližnjega zadene kaka nesreča. — Ko v poletnem času zemlja vsa suha in razpokana, pooblači se 0 ^ z rahlim dežjem okrepča vse vsahnelo zeljše. To dela t^ erna 111 jutrajna rosa. To nas uči, da naj žalujmo, ko vidimo 15116 in zapuščene, pa jih ljubeznjivo tolažimo. — Komaj f de temna noč, in mesec pa brez števila zvezdic na nebu migla. . 0 razveseljujmo tudi mi bližnjega svojega, ko pride čeznj ri tkost ali težava. nam to storiti zapoveduje po modrem Salomonu, ki .. 1 • »K a j te močne pijače žalostnim, in vina He 1 ^ S0 kr i tke ga ser ca. “ (Preg. 31, 6.) Ali Bog tu resnične pijače, ampak on nas opominja, da ponu- 0 močno tolažilo, s kteriin okrepčamo poterto serce žalost- ° a ” Za to vam bom danes povedal, kako moramo 4- žalostne tolažiti. ^ Kaj se pravi: Žalostne tolažiti? t e i . os tne tolažiti se pravi: Vsem, ki so zavoljo dušnih ali priine^ užaljeni, kazati ali razodevati serčno sočutje, s , anjš ^i tolažili njim težko serce polajševati in njihovo 1 v 2ad ev Zal °« se P^č ne manjka v tej solzni dolini. Človeka ti ni a ^° uruoge nesreče, ga potarejo razne dogodbe. Včasih se Uin , a ’ f t a mu ni več obstati, ne več živeti; vse veselje težavo v pade; britkost in težave ga tako prevzamejo, da ni več 51* 796 zmožen, prav misliti, to je, da svojega stana prevdariti ne m 01 ' 0 ’ da ni pripraven, poiskati si pripomočkov, s kterimi bi potolaži svojo žalost, s kterimi bi poterto serce napolnil s serčnostjo in z zaupanjem, še nekoliko zdramil in zvedril. — Mislim 0 s prebritko žalost ubozih otrok, kteri svojega dobrega očeta $ svojo skerbno mater, ali še celo obadva k pogrebu spremil 0 ’ pa so sirote še majhne, še nič preskerbljene. Mislimo si bol® čino, ktero občuti serce moža ali žene, kedar mu nemila sm® pobere sopruga, kterega preserčno ljubi, kterega še toliko P^ trebuje. Mislimo si žalost, ktera prevzame očeta, mater, a udovo, kteriin je smert vzela edino dete, ki je bilo vse veselj e in edina podpora v onemogli starosti. Mislimo si sramotijo odstavljenje dobre in imenitne službe, pa brez vsega uzroka> brez vsega lastnega zadolženja, ktero je zakrivila gola zel®®* nevoščljivost. To hudo peče, to grozno boli. Ali poglej ® 0 nedolžnega, kterega so hudobni jeziki počernili, mu čast ® dobro ime vzeli; od britkosti in žalosti bi se v zemljo pogrej ‘ Tam vidimo zopet drugo nesrečo. Grozovita toča je vse potolč l ’ vso žetev pokončala, vse upanje na mah uničila. Ali hud P 0/ ^ je v pepel spremenil vse, kar je človek leta in leta zbiral 1 skerbno spravljal: denar in dragocenosti, orodje in °m a<; ’ vse pohištvo, vsa hrana, vsa kerma — vse je pokončano; ^ ven še morebiti ni nobenega upanja, da bi si še kdaj opo®°o To so udarci, ki človeka omotijo, neusmiljeno potlačijo. Tako užaljeni, tako pobiti se ne morejo sami utw a umirati ali zvedriti; in ako bi v svoji ljubezni ne pomaži jih ne tolažili, lahko bi se v svoji žalosti vedno globokej 0 V greznili, ja celo ob pamet prišli. Kdor toraj takim nesr 0 takim žalostnim svoje serčno sočutje pokaže, jih tolaži m njihovo žalovanje manjša, on se vdeleži četertega duhov' dobrega dela keršanske milosti. 797 Ra je žalostne tolažiti zares dobro delo, kdo tega .. P° z na? To nam spričuje že sama zdrava pamet. »Žalost j 1 k J 6 veliko umorila,* pravi modri Sirak. (31, 25.) na drugem kraju pravi sveto pismo: »Kakor molj 1 ^^i 1 u, inčervlesu, tako škoduje žalost * ercu č 1 o v e k o v e m u.“ (Preg. 25, 20.) Žalost počasi ° n > pa človeka v grob spravi. Žalost človeka obupljivega na- V] j in od lepih čednost, od pobožnega življenja ga lahko ( |.^ eriie in v velike pregrehe zapelje. Ako pa pred tolikim hu- j ’ ^ iz žalosti izvira, nesrečnega, žalostnega človeka s to- J 0 lahko obvarujemo; mar ne pravi zdrava pamet, da ža- ° S ae tolažiti je posebno dobro delo ? Ravno to nam priča tudi sveto pismo, ki nam to dobro j 0 Priporoča. »Ne puščaj jokajočih brez tolažbe, 2 žalostnimi žaluj?* pravi spet modri Sirah. (7, ’ . kn sv. Pavel piše: »Prosimo v a s b r a t j e! . . t o- a žit d., e f' r P r avi: »Serce žalostnih tolažiti, je delo ljubezni." : a > tudi dajem n ' zagotovi nas sv. Tomaž Kempčan z besedami e maloserčne.“ (I. Tes. 5, 14.) In sveti papež In nam v veliko plačilo tisto tolažilo, ktero drugim Tolaži In kakor smo že slišali, da smo Sn v eile ga telesa, zato nas nasprotna ljubezen veže, da imamo 2 žalostnimi. k) Kako pa tolažimo žalostne'? p 0Vsod . ri ^ e se nam nikdar ne manjka; terpečih, žalostnih je a G g a _ 2a dosti. Ko je usmiljeni Samaritan videl ubozega rauje- in Q |^ a P°^ u ležati, šel je k njemu, mu je rane zmil, vina kte rerfl llari i e vlil in ga obezal. Gotovo je bilo polahčano revežu, Sre žnein S ° na P rav R a ^ e hude bolečine. Tako dobro de ne- gOV; ar ja, ako se mu bliža ljubi prijatel, pa mu pri- mu serčnost daje, v njegovo ranjeno serce hladivno 798 olje serčne tolažbe vliva, mu poderto serce vzdiguje, ter S 11 ' h novim upanjem poživlja. Najimenitniše, naj boljše tolažilo pa je ono, ki ® v,ra resnic naše edino zveličanske vere. Ako kdo zdihuje pod težo svoje revščine, in P ^ losten, pa poln prevelicih skerbi, kako bo sebe in svoje P 1 ’®, živil; kaj ga zamere bolj potolažiti, kakor, ko mu zakliče prijatel: Ne boj se, Bog te vidi; on nebeški Oča, ki P re ^ r ^ naj slabšo tieo pod nebom, naj manjšega červička v zemllb oblači vse cvetlice po polju, tudi tebe pozabil ne bo. t!nlon * :sok Poslušajte, kako lepo je tolažil neverni modrijan Solon sV ° jega prijatela, ki je bil silno žalosten. Peljal ga je na V1 hrib, od kodar sta videla celo Atensko mesto. Dalje časa o dujeta hiše in ulice velicega mesta, pa žalostni še zmiraJ svojo nesrečo, in milo zdihuje. In zdaj mu pravi Solon ; l / 1 moj! verjamem in vem, da je pravično žalovanje tvoje skiip eJ vendar pomisli, da nisi ti sam tako reven in nesrečen. . fl to mesto, preglej njegove hiše. Koliko revščine, kaj men' 5 ” pač po teh hišah! koliko je še veče revščine, ki se s tvoj 0 ^ primeriti ne da. Potolaži se toraj in dobro pomisli, da ®'^ sam, pa tudi pervi ne, ki kaj terpiš. Treba pa je, da poterpežljivo prenaša, česar prenarediti ne more. Ta ®°° je večkrat rekel: Ako bi ljudje vse svoje križe in nadloge > na en kup znosili, vsak bi zopet svoje domu nesel rajD bi prevzel le naj manjši del celega kupa. ,, r Ak o zdihuje tvoj bližnji in je žalosten, ker g a ^ ^ smo P* slir žabniki njegovi. Bo mar se učencu bolje godilo, Tak ®0 Gospodu godilo? In kako veliko je plačilo, ktero na® ^ v naš obeta, rekoč: „Blagor zavoljo pravice P n i č u j e, ga hudobni ljudje gerdo obirajo, potolaži g a in povej, da tudi Jezus Kristus je bil preganjan; mi 1 g0 je i 799 n J a n i m, ker njih je nebeško kraljestvo!* (Mat. 5, 10 .) Ako je kdo žaloval, ker so ga ljudje preganjali 1 n Zaničevali, tolažil ga je sv. Frančišek Salezi s temi prelepimi besedami: Ako je le noter v nas vse lepo vredeno, potetn nam zaničevanje hudobnih ljudi nič škodovati ne more. Megla se mora prej ali poznej zgubiti, in solnce bo zopet ne- skaljeno v svoji poprejšni bliščobi pred nami sijalo; tako je s bednostjo. Le poterpežljivosti je treba, žlahten kamen ostane žlahten, če je tudi v blato potaptan; prah pa je le prah, ako Se tudi proti nebu vzdigne. Temu je hudo in tarna, da ga je zapustil ves svet, s ° odstopili vsi prijateli, da noben človek se zarij več ne zmeni, nihče zanj ne mara. Lahko tako zapuščenega potolažiš, 'M ga opomniš: Ako ga zapusti tudi ves svet, vendar imamo Očeta v nebesih, ki nobenega ne zaverže, ki za vse skerbi, vse ljubi. Blagor človeku, kdor zaupa v Gospoda! On bo terdno kakor drevo k vodi presajeno, ki dobro zaganja korenine sv °je in se ne boji, kedar vročina pride, ter nikoli ne prijenja Sadu roditi. (Jer. 17 , 7 , 8 .) Sv. Efrem je takim prigovarjal, rekoč: „Le maloserčen ne odl ’ bratec moj! saj ne bo treba večno tukaj živeti.* — In Avguštin je take zapuščene, ali sploh nesrečne lepo tolažil ; re kM Jim je: „Ti si v ozdravljenji, žgejo, režejo te. Ti upiješ, zdravnik ne porajta tvoje volje, on gleda na tvoje zdravje. 1 kost j e za (; e p e £ očiščevanja; ako si zlato in ne smeti, da očistiš in se v pepel ne spremeniš. Kaj toraj tarnaš? kaj dko žil luješ? Kar terpiš, zdravilo je, in ni kazen; je sicer te- P en J e pa ni pogubljenje; ne zametuj šibe, ako nočeš od večne edl ^ine zaveržen biti.* 800 Ubog kmet, kterega so zadele razne nesreče in mu hudo pobile njegovo serce, pride v samostan, da bi tam kaj potolažen bil. Opat ali sprednik samostanski je ravno na vertu, in p 1 ’ 1 ' jazno sprejme žalostnega kmeta, ki mu toži svojo nesrečo, svojo revščino. Opat ga vodi sem ter tje po vertu ter ga mirno p°' sluša. Revež je bil svoje žalosti tako prevzet, da ni čisto nič porajtal na prelepe grede, ki so bile obsejane z raznimi cvet¬ licami; tudi dreves, polnih zrelega sadu, ni pogledal ne. Ko pa prideta na sredo verta, vstavi se začudeno in stermeče gled a vodomet, to je brizgavna Šterna, ki je tako umetno napravljeno 1 ) da vodeni curk visoko na kviško žene. Kaj tacega še ni videli še slišal nikoli ni od take reči. Tega nikakor razumeti ® mogel, kako se voda tako visoko spenja, skoraj više, kakor so drevesa. In opat ga prijazno ogovori: Spomnim se lepe prilike imenitnega cerkvenega učenika, mu pravi, in to vam mora® povedati. Vi ste me ravno kar vprašali, zakaj Bog toliko pr e ' pusti, kar ljudi tare in hudo tlači. Vi veste, kaj ne ? voda teče vselej in vedno navzdol, išče le nižave, vedno nižej teče in sa® a sebi pripuščena se lahko v zemlji zgubi. Tako, glejte, je s člo¬ veškim sercem; ono tudi zmiraj po zemlji lazi, rije zmiraj g®' bokeje in se tudi lahko zgubi. Kakor pa je moder mož to vodo umetno v cevi stisnil in jo s težo na kviško posilil, tako dela naj modrejši, dobri Bog s terpljenjem in z raznimi brhkost® 1 ’ ki nas tarejo, da se naše serce od zemlje proti nebu povzdiguje Blagor pa človeku, ki v svojem terpljenji išče zavetja pri Bog® ki edini mu tolažbo in pomoč dati zamore! “ In potolažen J e bil ubogi kmet. Zares britka je žalost, ktero občuti vsako dobro serce p rl s m e r t i svojih ljubih. Pa tudi za to žalost nam svet a vera daje naj lepše tolažilo. Imenitni pisavec veliko lepeg a 1 koristnega, Krištof Šmid, je bil enkrat pri bolnem otroku sT °d e 801 dobre sestre, kteremu je tudi kersten boter bil. To dete je bilo v osmem letu. Ko Krištof zapusti dete in pride na svoj dom, dobil je kmalo glas, da je otroku huje, in da bo umreti moglo. Zato je pisal nazaj in je tolažil svoje ljudi. »Ljubi moji! jim piše, kakor vi, tako tudi jaz občutim bolezen vašega ljubega otroka. Kdo bi tudi le misliti mogel na bolečine ljubeznjivega angelčeka, in bi jih ne občutili Kaj mora pa čutiti še le vaše očetovsko in materno serce, ki to terpljenje vedno pred očmi imate! Grozovito bi to bilo, ako bi se više povzdigniti ne mogli. Verni pogled k nebesom nam pa daje tolažilo, ker vemo, da tam prebiva Bog ljubezni, ki prav stori vse, kar stori. Tudi naj veče terpljenje je zveličansk kelih, ktereganam podaja ljuba r oka najboljšega Očeta, in — kdo bi ga zavergel? Nerazumno Mam je sicer, zakaj nedolžno dete toliko terpi; pa tudi njemu je tam gori pripravljena krona, ktero si privojskovati mora. Predraga sestra! preljubi brat! izročita svoje preserčno dete po¬ polnoma v roke Božje! Naj on stori ž njim po svoji Božji volji! Kar on stori, vselej je naj bolje. Ako on tirja od vas ta dar, spominjajte se lepih zgledov, ki so nam v posnemo zapisani. Glejte Abrahama, ki je bil pripravljen svojega edinega sinu Kogu darovati; glejte Marijo, prečisto Devico, naj boljšo mater, ^i je stala pod križem svojega Božjega sina, in ako je tudi trudi meč prebadal njeno presveto dušo, v zaupanji na Božjo Mozmerno ljubezen je uterjena le stala pod križem. Tudi ta dar Va, m bo Bog enkrat v veselje spremenil. S križem k zveličanji, je kraljevi pot, ki nas k Bogu pelje. “ Tako lepo je tolažil ta dobri mož svoje ljudi. In dete je res umerlo. In eno leto pozneje, je Bog tirjal še drugi dar od tuh dobrih ljudi. Dvanajst let staro hčerko jim je vzela nemila suiert. Spet pa jih je lepo tolažil Krištof in jim pisal: »Res Ve lika zguba je, ko vam je vzeto veselje, vzeta podpora; ali 802 ni za zmiraj odvzeta. Povzdigujmo svoje oči od njenega proti nebesom. Njen prah počiva v grobu; ona pa je zveli^ D angel. Dobro jej je; v veselji je in mi smo še v solzni dol lDl Privoščimo lepemu angeljčeku njeno srečo. O da bi njen S dosegel vas! ona bi vas naj lepši tolažila. Kaj pač bi vam & vorila? kaj vse bi vam kakor zveličana povedala? Ne jej besede na njen jezik polagati; ali gotovo bi govorila, * so govorili Kristus in njegovi aposteljni in angeli pri „Ne iščite živih med mertvimi, ne v grobu; ni je tukaj; ^ živi v nebesih.“ Klicala bi vam: »Popotniki smo vsi; J aZ poprej končala popotovanje svoje, sem poprej odložila P°P obleko, ter bivam v hiši svojega Očeta. Čez malo in z°p e ^ bomo vidili. “ In kdo ve, kaj vse bi se bilo pripetilo ubo?^, dekliču? Koliko nevarnost je na svetu za vsako devico? „ boljši je zadela; v svoji nedolžnosti je bila v nebesa vZ ^ Naj hujše pa je ž a 1 o v a n j e z a v o 1 j o s t o r J e j grehov, ako je nezmerno. To lahko človeka v pripravi. Kako tolaživne so že besede spovednikove kemu skesanemu grašuiku, kteremu namestnik Božji prip° ve od velicega, neskončnega usmiljenja Božjega, od nezmerne? 11 ^ služenja Jezusovega! Sv. Krizostom je znal posebno l e l )0 ^ lažiti take zavoljo njihovih storjenih grehov presilno žalost 1 *®" ^ takole govori: »O nezmerno usmiljenje Gospodovo! svet v grehu bil, prišel je Gospod sveta, pa nam je v " K° J e ie odr^" gpofl prinesel, da zanaprej nobeden ne obupa. Ako si grešen, r se očitnega grešnika; ako si nečist, misli na grešno Mag - g , ako si ubijavec, poglej skesanega razbojnika! ako si vavec Boga, ozri se na Pavla; premišljuj tega Gosp ^ aposteljna, ki je bil poprej preganjavec, potem oznanoveC’ ^ prej pokončevavec, potem rešenik kristjanov, poprej tem pšenica, poprej volk, potem pastir, poprej svinec, po' 803 zlato, poprej zatiravec čede, potem služabnik cerkve, poprej raz- diravec vinograda, potem oskerbnik njegov, poprej izdajavec, potem oznanovavec miru! Tu vidiš preveliko hudobijo, spoznaj Pa tudi neskončno usmiljenje Božje; vidiš napuh ubozega rev¬ nega hlapčeka, pa ne preglej ponižne ljubezni vsemogočnega Gospoda! Ne reci mi toraj: Jaz sem preklinjevavec, sem pre¬ cejavec, sem nečistnik! Za vse te imaš zglede, ki ti kažejo kam se zateči zamoreš. V stari zavezi imaš Davida, v novi itaaš Pavla*, nič se ne izgovarjaj; ne kaži svoje slabosti, ne ' Sv °'l e nevednosti! Ako si grešil, pokoro delaj, si sto in stokrat & re šil, delaj sto in stokratno pokoro! le obupaj nikar." — Ali vendar, preljubi moji kristjani! Vse tolažila naše edino ^veličanske vere bodo pa kaj malo pomagale, užaljenega serca bodo tolažile, ako se tolažniku na obrazu bere, da njegovo azenje mu ni nobena resnoba; da mu ne gre iz serca, da J e podoben žalovavkam, ki so pri smerti Jajrove hčere upile in ovale, zato, ker so v to najete bile. Ako hočeš, da bo tvoje ^ a zilo kaj izdalo, moraš tolaživne resnice sam prepričan biti. jjj 0 ’ kar iz serca pride, tudi do serca sega. 1 toliko na tem, da tolažiš, ampak vse je na tem, kako to- , a Iš ; Ustiti cerkveni učenik Beda pravi: »Potrebno je, da to- .. čuti nesrečo drugih. Žalostnega tolažiti ne more, kdor ž gQ m hitro se mu vsili misel: Ja, lahko je tebi govoriti! in tolažila je zgubljena. d e • ,^ aŠe blažilo pa bo toliko več izdalo, ako nesrečnemu laču aQs k° pomagamo. Tako je delal stari Tobija, ki je u . na h f anjal, nage oblačil, mertve pokopaval. Tako dejansko h- n Je oživi oterpnjeno, v terdi britkosti omagano serce, 804 kakor spomladansko oživljajoče solnce, ter ga pripravi, da lo2 e J sprejme keršansko tolažbo; in kakor vela cvetlica po prijetne 111 dežju oživljena, vnovič se povzdigne in lepo cveti; tako se P°' živi nesrečni in okrepčan in hvaležen vzdigne svoj obraz p r0 J' nebesom in se z zaupanjem ozira okoli sebe. Zato pravi u® cerkven učenik: „Potrebno je, da se oberne k zunajnim tolaž bam serce, ki za notrajno tolažilo sprejetno ni.“ Kaj bi bil° užaljenemu očetu Jajru pomagalo vse ljubeznjivo in veselo P 1 skanje, ako bi ne bil prišel Jezus in bi zgodno zamerle dekh ce ne bil obudil ? Kaj bi pomagali še tako tolaživni izreki sveteg‘ l pisma, kaj še taki lepi nauki razstradanemu beraču, ako bi dobil usmiljenih ljudi, ki ga ne tolažijo le z besedo, afflp mu tudi kaj podelijo, da si potolaži hudo lakoto svojo? nas sveti apostel Janez lepo opominja: „Otročiči moj 1 ' ne ljubimo lez besedo, tudi ne z jezikom, a ® pak v dejanji in v resnici. 8 (I. 3, 18.) Se ve, a vsak ne more tako dejansko pokazati svojega sočutja, svoje lj 1 ^ bežni, kakor je to storil Tobija; pa vendar naj veči sirom zamore žalostnemu razodeti svoje sočutje, mu zamore njeg° r0 terpljenje polajšati, da ga tolaži s plačilom, ktero je žalostm® 1 v večnosti obljubljeno; vsak lahko obljubi žalostnemu, da 110 ^ Boga prositi, da mu skoraj preloži hudi križ in mu P r ‘^ e pomoč. In to potolaži poterto serce, mu dobro de, ako m zgubilo vse vere in vsega zaupanja na Boga. Kakor dobro in koristno je tolažilo, ki se opira na resa in obljube naše edino zveličanske vere, pa bi bilo prav a e " metno, ja gerda terdoserčnost bi bila, ako bi kdo žalos 11 , tolažil z izmišljenimi ali nesrečnimi besedami, da bi ga nap e k prederznemu zaupanju, ali bi mu prav gotove obljube Kako britko bi moglo biti nesrečnemu, ko bi videl, da j 6 P re varjen, ogoljufan, in bi bil od terdnega zaupanja pa zopet P° 805 ^znjen v svoje poprejšno žalovanje. Saj vnemiri človeško serce ' v sako upanje, ako se ne spolni, kakor pravi modri Salomon: 1 P a n j e, ki se odlaša, teži dušo." (Preg. 13,12.) °kko huje zadene dušo žalostnega, ako se mu zagotovljeno spanje zgubi. Ravno tako nespametno je, ako bi žalostnemu si prizadeval a zati, da nies-ova nesreča ie zaslužena kazen Božia, da naj . da njegova nesreča je zaslužena kazen Božja, da naj j ne ža luje, ampak jo v duhu pokore preuaša. Pač prevzetno t? er do bi bilo, pogorelcu očitati, da le njegova zanikernost ^ Uzr °k njegovi nesreči. Terda beseda bi bila, ako bi bolniku i. a in široko dopovedoval, da le njegovo razuzdano živ- ] J e je krivo, da si je nakopal tako hudo bolezen. Ako bi ^ . Vse to res bilo, bilo bi vendar nečloveško, ako bi revežu, ^ ^ že tako ves pobit, njegov stan le še grenil z očitanjem, tak; nič tudi ni ž pomagati ne more, ker je prepozno. In kdo ve, ali je 0 ' S0( tt Ja vselej resnična. To zamore le Bog vedeti; kajti le lj e ; za kaj rani in zdravi, tepe in ozdravi. Taki nemili, slabi Ij Zll] ki so bili uni prijateli Jobovi, ki so sicer prišli k njemu, tol; SO A v ' - p a uesre čo njegovo zvedeli, tudi pri njem nekaj časa ostali, fe jJ° ' i5m '^ ene grebe mu podtikali tako, da se je Job pritožil, j a ‘»Vi ste vsi nadležni tolažniki!.. Tudi j i mogel kaj tacega govoriti, kakor vi; t ’ ak _o bi bila vaša duša na mestu moje duše, gi 1 1 bi vas tudi jazz govorjenjem, in svojo yj ni V ° n a d vami majal." (Job. 16, 2—5.) In po pra- C1 je Job tako pritožil. t^i h aS ^ ro ^ P a ? kako lepo in ljubeznjivo je tolaženje, ktero J 0]la t a ereino v svetem pismu, ki nam pripoveduje, kako je blagi hež a i S SV °j e £ a ljubega prijatela Davida tolažil. Ko je bil David po p ^ re< | hudobnim kraljem Savlom in se po puščavi potikal, °S'h prenočil, tedaj ga je v teh samotnih krajih večkrat 806 obiskal Jonatas; pa se je jokal ž njim, mu ljubeznjivo P r] £° varjal in ga oserčeval. Nič se ne boj, djal mu je; ne bo zadela roka mojega očeta. Še boš kralj postal Izraeljsk eIllU ljudstvu." Naj lepši zgled pa, kako moramo žalostne tolažiti, IlilD1 je zapustil JezusKristus sam. On je neskončna ljubez^ samo usmiljenje, ki je tolažil vse žalostne in nadložne. šel J e Najmlanskomesto. Ko se je bližal mestnim vratom, prinesli - mu nasproti mertvega, edinega sina zapuščene vdove. ’ e ljudstva iz mesta je šlo za pogrebom. Marsikomu se je [ e?! smilila. Ko jo pa zagleda Gospod, smilila se mu je tudi ] rekel jej je: „N e jokaj!" Pa te tolaživne besede še I,! ' zadostile niti ljubezni njegovi, niti britkosti uboge udove. okstali' i 1» je pristopil in se par dotaknil. In kteri so nosili, so On pa je rekel: „M 1 a d e n e č, rečem ti, vstani merličjesedel, in začel govoriti. Ing 8 ' 1 ' Meri* 0 ' kab° r dal njegovi materi." (Luk. 7, 11—15.) udnemu, ki je večo žalost občutil zavoljo grebov svojih, zavoljo bolezni svoje, je milo rekel: »Sin, tvoji g re . .VstaB 1 ; d o J®* s o ti o d p u š č e n i." Pa mu je tudi rekel. „ vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj (Luk. 2, 5—11.) — Ko se ga je bolna žena verno dotakn : in je videla, da se ne prikrije, prišla je trepetaje, P re ' denJ X padla, pa spoznala, zakaj je to storila. Ali vsi preplašeni P mili Jezus: »Hči! tvoja vera te je ozdrar 1 ^, i r u!“ (Luk. 3, 47—49.) »Pojdi v m ir \0'' j 0 . je tudi rekel Magdaleni, ki je pri njegovih nogah bril o _ pojdi v m rel Kala. — Vsem žalostnim, nadložnim in terpečim P a te -Pridite k meni vsi, kteri se trudite, 1 obteženi, in jaz vas bom poživi l. a (Mat. 807 ^ ^ da tii pač mi posnemali svojega nebeškega učenika, in ^ ra di tolažili vse žalostne! Kako ljubeznjivo je ljubi Jezus ^ večer pred svojim terpljenjem tolažil svoje vžaljene učence. 11 je od smerti ustal, tolažil je zopet žalostne. Ljubeznjivo f/ e Te] Magdaleni, ko se jej je spoznati dal. postna?« i, „Kaj sta tako je rekel učencema, ki sta šla v terg Emaus. Da bi te r ^°^ až ^’ raz ^ a & a jima pisma, v kterih je bilo prerokovano „ bjenje njegovo; in da ju je popolnoma razveselil, dal se s P° zna ^' R es , da mi čudežev delati ne moremo, ali °krat pa lahko dobro storimo, da žalostnega sočutno po¬ kažimo. Kristjani moji! kdo zmed nas, v tej solzni dolini, ni bil 6 Pošteni ter r 7““' ® a l ^ ar nas J e odraščenih, vsi smo že pili kelih Kak 6n '* a ’ ^ ere £ a nam m °d ra roka nebeškega Očeta podaja. aaši° ^°' 3T0 nam J e delo, ako nas je tolažil preserčen prijatel pj-' Kakor je veselje še enkrat veče, ako se deli-z zvestimi jo ^ ^ se žalost ložej prenaša, je le na pol žalost, ako Uami °K>5uti naš bližnji. „Dež je vselej dober; posebno pri- . P a _ še je ob času velike suše; tako je prijatelska tolažba P ri jetna; posebno ljuba pa je ob času britkosti in žalosti." j e ^ ^že sv. Krizostom. Sv. Ambrož pa pravi: „Velika tolažba estnemu, če le koga dobi, ki serčno sočutje ž njim ima." 6 ^e rečem: Tako Kato la žb „Ne puščaj jokajočih brez to- 6 ! in z žalostnimi žaluj." (Sir. 7, 38.) Amen. LVIII. KerŠanski nauk. Krivico voljno terpeti. leto nedeljo po razglašenji Gospodovem slišite v svetem a §elju lep 0 priliko, ktero je naš ljubi Zveličar Jezus Kristus 808 povedal, ko je šel iz mesta Kafarnaum in sedel zraven _ zareškega morja. In ker se je sila veliko ljudi zbralo °k° njega, stopil je v čoln, da ga je množica ob bregu stoječa 1^° slišala. Več' prilik je takrat povedal. Pravil je od moža, ki J e vzel dobrega semena, ter ga je vsejal na svojo njivo. &° s ° pa ljudje, mož in njegova družina, pospali, prišel je hudob eD človek ter je plevela, ljulike, med pšenico vsejal, pa j e tihem proč bežal. Ko je pa stern ozelenela, rastla in kl aS l e napravila, prikazal se je tudi plevel, se je videla ljulika. HlaP cl ’ ki to zapazijo, hitro gredd gospodarju povedat, ter ga začudi 0 vprašajo: Gospod, ali nisi dobrega semena vsejal na sF °J 0 njivo? In ko jim zaterdi, da je le dobrega semena za set^ vzel, čudijo se še bolj: Od kod ima njiva ljuliko in toliko P^ vela ? Gospodar jim pa pravi: To je hudoben človek storil- dobri hlapci se mu preč ponudijo, da gredč in njivo čisto op vejo. Pa ni jim tega dovolil. Ne, jim pravi, le pustite o rasti do žetve; kajti, vi bi z ljuliko vred tudi kaj pšenice P pulili in njivo preveč pohodili. Ob času žetve bom že nar° ženjicam, da poprej poberejo ljuliko, jo v snope povežejo & ogenj veržejo, pšenico pa spravijo v moje žitnice. (Mat- 24 ~ 30 -) - bi bil« Gospodarju v tej priliki, pa tudi hlapcem njegovim o gotovo ljubši, da bi hudoben človek ne bil ljulike med P» en ^ vsejal. Pametni in dobri ljudje bi tudi še dan danesni dobro lep« i vsi sk»' imeli, ljubši bi jim bilo, ako bi na zemlji živeli sami mirni, zastopni in složni ljudje. Kaj ne? ljubi moji! kako bi bilo že med nami, ako bi v lepi keršanski ljubezni vsi paj živeli! O blagor nam, ko bi na svetu ne bilo prepira, nobenega krega! Pač bi potem toliko gosposko ^ ne bilo. Ja zemlja bi ne bila več dolina solz; sprero 611 . 1 se v sveti raj. Ali na zemlji morajo že tudi hudobni 809 Se v sveti raj. Ali na zemlji morajo tudi že hudobni biti. Mora Se komu tudi kaka krivica goditi. Ako bi nobenega hudobneža 6 kilo na svetu, ako bi se nikomur nikoli nobena kriyica ne godila, kje bi bile potem naj lepše keršanske čednosti? Kje 1 kila poterpežljivost? Kje krotkost? Kje prizanesljivost? Kje Sprava m ljubezen do sovražnikov? Ni toraj mogoče se vbraniti, da bi se nam nikdar ne go- ^ a nobena krivica, ker dobro vsi vemo, da je dosti hudobnih, s j huiko sejejo, plevel trosijo. Kaj nam je toraj storiti? Silo v dobro obernimo, in po nauku svojega nebeškega učenika ^ ersanski poterpežljivosti prenašajmo krivice, ki se nam godijo. r ‘ivno tako se bomo vdeležili petega duhovnega dobrega dela banskega usmiljenja, in to je: 'k- Krivico voljno t e r p e t i. a ) Kaj se pravi: Krivico voljno terpeti? p ^ Krivico voljno terpeti se pravi: Z mirnim sercem, zavoljo škod * k rena šati zasramovanje, zaničevanje, psovanje, preganjanje, Se °’ hiranje in take nasprotnosti, ako smo tega nedolžni in Jliim to po krivici godi. po i '~' Ve * K kraj terpljenja, britkost, in težav, dolina solz, in V •^ SV ‘ kkirla ne pojde nihče brez terpljenja v večno Miko kristjani moji! akoravno človek tukaj na zemlji i_ Usmiljenja. Vse, kar v gnadi Božji, iz ljubezni do Boga delo Y( %o k a kak, „ ter pi, pa ni vse to, kar terpi, že peto duhovno dobro miljenja. trpimo, je res zasluživno za večno življenje; ali, da bo to, naše terpi j en j e peto duhovno delo usmiljenja, mora biti t° trpimo, nam storjena krivica. In potem moramo m,. Sto ki ei10 krivico z voljo, radi prenašati, naj 0 °P°miuja pervak aposteljnov, sv. Peter, že perve verne, On p r ,^ rpe ^jK° prenašajo mnoge krivice, ktere se jim godijo. • »Preljubi! nikar naj se vam čudno ne nauk v. p. Ib 52 810 zdi v pekoči nadlogi, ktera vam je za s k u š n J °> kakor da bi se y a m kaj novega prigodi! 0 ’ temuč veselite se, ker se vdeležujeteKrist'), sovega terpljenja, da se bote tudi v razodenj 1 njegovega veličastva veselili in r a d o v a! ’' Akoste zasramovani zavoljo Kristusove# 8, imena, blagor vam! zakaj nad vami p o C i' a ’ kar je časti, slave in moči Božje, in n j e g 0 ' Duh. Nihčevasnajpane terpi, kakor ubijaj’ ali tat, ali preklinjevavec, ali p tuj ega. komnik. Ako pa terpi, kakor kristjan, naj ne sramuje; temuč naj hvali Boga v tem imen 11, (I. Pet. 4, 12—16.) Sv. Peter nas uči s temi besedami, da, ako je kdo novan, ki je kradel, moril, preklinjal ali kako drugo » svojemu bližnjemu storil, se mu ne godi nobena krivica, s 0 ka#' dol' terpi nedolžno; ampak terpi po pravici svojo zasluženo Kakor si je postlal, tako naj leži. Kedar pa kristjan ne# 1 ženo zavoljo Kristusa terpi zasramovanje in zasmehovanje, "" ničevanje in preganjanje, in to rad, vdan v voljo Božjo, 011 vdeleži dela usmiljenja, in nebesa mu bodo v plačilo. ^ Kavno tako nas opominja sv. Pavel v pervem p lSin ^ 0 , Tesaloničanov, ko piše: »Prosimo vas, bratje! - * 0 ditepoterpežljivizvsemi. Glejte, dan 0 j kdo komu hudega za hudo v r a č e v a 1.“ (5, Kristus, naš Gospod pa celo pravi: »Jaz pa vam i' e hudemu se ne zoperstavljati; temuč, če te vdari po tvojem desnem licu, pomoli J® 11 , g unega. In kdor se hoče s teboj pravdat 1 ’ ^ tvojo suknjo vzeti, temu tudi plajšč P V ^ j In kdorkoli te eno miljo daleč prisil 1 , 811 Ve ž njim.“ (Mat. 5,39 — 41.) S temi besedami nam Jezus d nstus zapove, da raji prenašajmo še tako velike krivice, kakor a ki hudo s hudim povračevali. hii p a prepovedano, krivici se vstavljati, ni prepovedano ^ 0st enja ali povernjenja krivice tirjati. Ni nam zapovedano, ,^i vsako nam storjeno krivico tiho, molče prenesti morali. nsus sa m ni podal še druzega lica hudobnemu hlapcu, ki l/ 6 za u ho udaril; pa pripravljen je bil, to krivico raji še hu/^ ^ er P e ^’ kakor da bi se bil maščeval nad njim in mu 0 s hudim povernil. Ako bi se kdo hotel odpovedati vsi 2o Perst; že . ,a vi, to bi ne bila več nobena dolžnost, temuč to bi bila ke/ 1 ^ S ^ ri J a popolnamosti. To bi pa še pripuščeno ne bilo, 2a ar ^ nas dolžnost vezala, da se potegnemo za se in za svoje, zW. SV °^° ^ ag i ali za čast sebi izročenih, in da hudobnemu in as temu škodovati zabranimo. ^ e čkrat pa se nam krivica zgodi in mi bi lahko razža- Ako • Sl{ °dljivca pri gosposki zatožili in v kazen prignali. d a s i' Var taka, da nas ne veže posebno imenitna dolžnost, in ^zadolženi nam storjeni krivici vstavili; ali nas pamet &žen Šfi H r bap ( | a aru ^ e T zadrego in v sovraštvo ali da bi se celo govaujg ! Ji nas l )ro tnika do krive prisege ne prignali, da bo pote- Gbrodip, U lmŠ0 P rav ‘ co kreg in prepir ali še kaj hujega s °Vra> v U ^’ kaznovani bi bil še hudobniši, nam še bolj d a ’ a h da bi tako nepozabljivo sovraštvo napravili; ali krivi Co ' J ’ P°^ em , predragi moji! je pač bolje, da storjeno ližnje ' 1 Ivanje br beleži *°kvarujemo teh velicih pregreh. In kdor tako dela, kližTi,v„ au Zau ^evanje brez tožbe pri gosposki prenašamo, da ~’ a «o’ leži §0 j- w le £ a duhovnega dela usmiljenja. pih zopet v sveto pismo, ki nam kaže toliko prele- ° v > kako moramo tudi mi krivico voljno ter peti. Prav 52* 812 lahko hi bil David z enim samim mahljejem končal Savl a > kteremu ni David nič hudega storil, in vendar mu je Savel p® življenji stregel. Znano vam je, da je Savel, ko je Davida smertno lovil, prišel v tisti berlog, kjer je bil se skril. Ali David ni hotel hudega s hudim poverniti. $ maščeval. Glejte, in to blago obnašanje Davidovo je Savla liko prevzelo, da je sam v se šel in spoznal svoj greh. sem, nespametno sem delal,* je dejal. ^ Poglejmo zopet Jezusa, Zveličarja našega. Da bi ^ rešil večnega pogubljenja, pripustil je, da so ga $0 kriv 10 ^ smert obsodili, ga, ko naj hujšega hudodelnika, umorili, ravno je nedolžnost sama bil. Že prerok Izaija piše y »Darovan, ker je sam hotel, in ne odpre svoj^ ust; kakor ovca je peljan v zaklanje, in ka ^ jagnje, ki molči pred njim, ki ga striže, ne odpre svojih ust.* (53, 7.) In sv. Peter nam P ra ^ če voljno terpimo, imeli bomo milost pri Bogu, ker smo poklicani, da hodimo po Kristusovih stopinjah; in „on, K .j, bil preklinja n, ni klel; kojeterpel, ni P re g0 , temuč se mu je vdal, kteri gaje k r i v i č n 0 dil.“ (I. Pet. 2, 20—23.) Kakor je pa on vso krivico terpel, opominjal je pa tudi učence svoje, naj tudi tako »Blagor vam, kedarvas bodo kleli i n $ 0 , ganjali, in vse hudo zoper vas lažnji v ^ vorili zavoljo mene; veselite se, in od? poskakujte, ker je vaše plačilo obiln° besih.* (Mat. 5, 11, 12.) uče 111 iP In to opominjevanje svojega Božjega Gospoda m 7 so si dobro k sercu vzeli aposteljni, ter so, da Je' svetu oznanovali sveto evangelje in vsem ljudem odpo r | * p- zusu zasluženo zveličanje, preterpeli vso le mogočo kn 813 dovoljuo in veseli so šli v ječe; veselili so se, ko so jih tri- no §i vezali, v železje kovali, bičali, kamnjali, križali, kakor ? e tra, oh glavo djali, kakor Pavla. Vso to krivico so prena¬ gli z naj večo poterpežljivostjo. Z veseljem so šli, da so za- M)o Jezusovega imena preganjanje in zaničevanje terpeli. Sv. Pavel Je dobro vedel, da v Jeruzalemu ga čakajo verige in ^oge britkosti. Rekel je pa sam: »Nič tega se ne bo- tudi svojega življenja necenimdrajšega, akor sebe, da le dokončam svoj tek in službo e s e d e.“ (apost. dej. 20, 24.) In kaj vse so preterpeli pervi kristjani! Bičali, razmesarili so jih; divjim zverinam so jih metali, tergali z že- zuimi grebeni, z baklami so jih po slranih žgali. V olju so da I° m ^b žagali, križali, s smolo jih polili in zažgali, j so kakor bakle goreli, ko so trinogi okoli njih noreli, igrali n skakali. Saj je bila cela zemlja namočena s kervijo pervih s Janov! Na tisuč in tisuče njih vsake starosti, vsacega spola, e S a stanu je v prestrašnih mukah sklenilo življenje svoje, osebno po Rimskem mestu je tekla kri pervih kristjanov. Brez 1 a je bilo tam pomorjenih. Še dan danešni kopljejo v zemeljskih jamah veliko svetinj, ktere so pravoverni staro- m časov tje spravili. Pa tudi še dan danešni se spolnuje e Ma svetega Pavla, ki pravi: »Vsi, kteri hočejo po- u . °ziveti v Kristusu Jezusu, bodo prega- J a a j e terpeli.« (II. Tim. 3, 12.) kak ^ V - ^ erezi J a J 6 neprenehoma Boga hvalila, kedarkoli je o ° krivico terpeti morala. Ko je nek dan s posvetnimi ljudmi žu i- ^ e ^ a > ki so jo hudo zaničevali, jej krivično očitali in jj U Tsa vesela je prišla nazaj v svoj samostan. Ko jo druge On. Vl ^° krko veselo, vprašajo jo, kaj da se toliko veseli ? Pa pravi: „Bog bodi zahvaljen! to mi je všeč, kar sem 814 slišala; Bog bodi zahvaljen!* In vselej je v takih okoliščinah tako se veselila. Zapazile so to druge nune, in kedar je 0< ? kod posebno vesela prišla in Boga častila in hvalila, dejale so: „Naši materi se je že zopet kaj hudega pripetilo.* b) Je li krivico voljno terpeti dobro delo? Kaj hoče biti to dobrega, ako se meni krivica godi? S1 bo kdo zmed vas mislil. Le zvesto me poslušajte, kaj vam bo® povedal. Mi nevoljni, jezni nikoli biti ne smemo. Poterpežljivost nam Jezus, naš nebeški Zveličar, še posebno na serce nalaga- Velikrat nam pravi: „Ako kdo hoče za menoj pritb naj zataji sam sebe, in naj vzame svoj kri % in naj hodi za menoj.* (Mat. 16, 24.) Kar je pa na® dobro, dobro je tudi drugim. Kar je nam potrebno, potrebi® je tudi drugim. In kar je nam storiti zapovedano, zapovedano je tudi drugim. Kakor toraj mi grešiti ne smemo, tako mora® 0 bližnjega vsega greha varovati. Zdaj pa pomisli, ljubi moj kristjan! Tebi stori tvoj bližnJ 1 kako krivico, na priliko: On je pri košenji čez mejo seg e ?> mahnil enkrat s koso po tvojem; ti imaš pravico, tožiti g a > mu pečat prinesti. Ko pa tvoj bližnji to zve, razserdi se gerd°> začne kleti, razsajati, kakor bi mu bil ti hišo zažgal ali zna kakošno drugo veliko škodo napravil. Vi dva prideta P re sodnika, ali morebiti še na tvoj pečat ne pride ne; ti ga naprej, na štempljani pečat; zdaj si še le dregnil v seršei®'^ gnjezdo: kletev, rotenje, kreg, prepir, dolgoletno sovraštvo, je nasledek, to je ves nesrečni dobiček. — Glej, keršan duša! ako pa ti sebi storjeno krivico poterpiš, vseh teh gr°b° r obvaruješ svojega bližnjega, vse to zlo zabraniš, s prijazno, ‘J _ ^ besedo ga tudi poprej pripelješ, da spozna svojo krivico in 1) { e , govi duši odtegneš veliko hudega in se tako gotovo vdel duhovnega dobrega dela. Zraven pa še sebe obvaruješ nep 0 ' 815 re bnih potov in nepotrebnih stroškov, in kar je naj več vredno, 116 nakoplješ si nobenega greha, ja si pridobiš še zasluženje Pri Bogu. liavno taka je tudi v družili primerljejih. Prepirljivi, ne- ^rečuj, jezični, kakor pravimo, sitni ljudje, ki drugim naj več- ra r kako krivico storč, so kakor grizeči psi. Ako tak osasti ! J68 P ro ti tebi laja in ti se mu vstavljaš, se otepaš, s tem ga e dražiš, da še bolj reži v tebe; ja lahko se zgodi, da te napade in vgrizne. Ako pa ti mirno greš svoj pot, se na . ne ? a psa še ne ozreš ne, kmalo se bo potolažil, kmalo bo ^jal lajati in nazaj se poverne. — Prav ravno taki so ne- ^ lr ni) prepirljivi ljudje. Ako se jim s terdo besedo vstaviš, le 6 buje jih podkuriš. Si pa lepo tiho, njihovo pikanje voljno ^ aa šaš, si miren, kakor da bi bil neobčutljiv, si terden, kakor a bi njihovega napada še ne porajtal ne, kmalo se naveličajo q j . revskanja in huda volja se potolaži in zopet umiri. Hko\ Iri °j kristjan! ti tacega reveža poboljšaš, ga obvaruješ ve- s ^ re b°v, ker krivico sebi storjeno voljno poterpiš. Ali še ne , ' as > da je zares dobro duhovno delo keršanskega usmiljenja, 0 krivico voljno terpiš? r b° se bno lep zgled nam je tu sv. Frančišek Salezi, od kte- n l„ seni y am že večkrat kaj povedal, kako krotek in priza- hji J e bil. Enkrat prideta k njemu dva moža, kterima je p riš i a a eka j malega dolžen, ter sta ojstro tirjala svoj denar nazaj. bala 8, ^ b 0 P re J> kakor je bil obrok za plačilo storjen; kajti n e • se > da bi pobožni škof njima zagotovljenih denarjev pravi Ille< ^ u b°ge in siromake, ker je bil jako usmiljen in 0če u bogim. Sv. Frančišek silna tirjavca tolaži, da spozna Juna P a ju pogovarja, da obrok plačila še ni pretekel ter 21 lol ?> dan priJazno pristavi: Sem že vse preskerbel, da bota odločeni g0tovo s voj denar nazaj dobila; zdaj vama pa res plačati 816 nikakor nisem v stanu. Dolžnika, ki sta denar za gotovo p rl ' čakovala, zarobljenca ki sta bila, sta s silo žugala, ako ravn° po krivici, ter sta hotla plačilo le koj imeti. Sv. Frančišek, od natore k jezi nagnjen, se je težko težko premagoval; zavoljo krivičnega nadleževanja sirovih dolžnih mu kri po žilah zavre. In kaj stori? Urno se poda v bhžnJ 0 sobo, pa se verže na kolena pred podobo križanega Jezusa, tet ' ga prosi za dar krotkosti in mirnosti. Kmalo se umiri njeg ° y0 serce. Veselega obraza stopi pred dolžnika ter jima pi' aV1 ' Prijatla, jaz vama nikakor ne morem zdaj poplačati svojec * 1 dolga, zato ker nič nimam. Tu pa je nekaj hišne oprave, 1 je vendar nekaj vredna; pojdita po sodnijskega sluga, da ^ to preceni in po dražbi proda, da se toliko speča, kar se,n vama dolžen. k 1 In šla sta, da bi tudi res tako storila. Eden nju p a > je vendar še nekaj spoštovanja imel v svojem sercu do p° nega škofa, pravi drugemu: Prijatel, predal ječ sva šla. IVlar bi se ne sramovala pred vsem svetom, da se tako gerdo 111 nespodobno obnašava proti tako imenitnemu in tako Častite dušnemu pastirju, da bi celo njegovo hišno opravo na P r0 postavila ? Odločeni obrok še ni pretekel; toraj tudi nobene P ra vice tirjati nimava. Nazaj morava. Žal mi je, kar sem v s nevolji počel. Tako pobožen mož, kakor je škof, zasluži P rlZl nesljivost in spoštovanje. ^ Tudi drugi dolžnik se zave, spozna hudobijo in nesp 0 nost svojega obnašanja, tudi on obžaluje, kar je bil v svoj 1 previdnosti storil. Obadva sta svojo neotesanost popraviti . Nazaj gresta k pobožnemu škofu, pa ga prosita odpuščeni ’^ 0 denar, kterega jima je bil dolžen, odločita za uboge. I 11 ^ sta skušala popraviti krivico, ktero sta pobožnemu storila. 817 Sveti Frančišek jima prijazno poda svojo roko ter jima smehljaje pravi: Jaz sem vama že zdavnej odpustil; pa sem y mna še hvaležen za vajno obnašanje; kajti priložnost sta mi da sem zatajeval jezo, h kteri sem od mladosti sem to- *k° nagnjen. Tudi sta pokazala, koliko premore zmirnost in kr °tkost črez serce, za dobro še občutljivo, kakošno je vajno. Glejte, koliko dobrega storimo bližnjemu, ako krivico voljno Ponašamo! Še en dobiček je, kterega nam prinese to dobro e 0 > in ta je: Ako nam storjeno krivico voljno terpimo, z a- °stujemo za svoje vsakdanje pregreške, e nh veliko imamo, kterih noben človek popolnoma oproščen ni ' Tu imamo lep zgled zopet nad Davidom. Temu toliko skušanemu kralju se je zgodila velika krivica. e mej, mož Savlovega rodu, se prederzne in Davida gerdozmirja 1,1 Psuje. Preklinja ga, kamenje luča nanj in na dvornike nje- £° Ve ; morivca, hudobneža, kervi željnega ga psuje, Belialovega Slna ’ krivičnega vrinjenca v kraljestvo Izraelovo ga pita. Abisaj, eit Davidovih dvornikov, je hotel z mečem glavo odsekati ne- jamneinu zaničevavcu od Boga poklicanega kralja. Pa David j 1 tega ni pripustil; ja rekel mu je: »Pustite ga pre- f 11 a j a t i ; klin zakaj Gospod mu je ukazal, da pre- ^ 'Ja Davida.« (II. Kralj. 16, 7—10.) On je hotel s !, besedami reči: Bog je pripustil to hudobijo, da me s tem j r 'k 0 ’ In da jaz tako za svoje dejanske grehe pokoro delam ljen Zad ° StUJem ' ® v * -^ri^ostom misli, David se je pri tem ža- n J e gove kraljeve časti spomnil, kako hudo je on s svo- k ^ re hi Boga žalil, in je pripravljen bil, z grehom zasluženo P r avi S ’ ^ em P 011 '^Vanjem nekoliko poravnati. Sv. Gregor pa Pak da David tega zasramovanja ni vzel za onečastenje, arn- °ftstiti videl Ut jo v tem zaničevanji dober pripomoček, s kteriin se Božji pravici nekoliko zadostiti zamore. Zato je molčal, 818 pravi sv. Ambrož, ter je vse voljno prenesel; noben serd, n°' bena nevolja ga ni obšla. Kristjan moj! imej tega moža po sercu Božjem v posne- movavni zgled vedno pred očmi. Ako te sovražniki po krivici napadajo, te zmirjajo, zaničujejo, preganjajo, ti očitajo grebe> kterih ti vest nič ne očita, oj poterpi tudi ti voljno, pa S1 misli: Saj se še veliko bolj, veliko več pregrešim zoper svojega dobrega Boga, zoper svojega nebeškega Očeta. Verjemi in bodi terdno prepričan, da Bog sam ti pripusti to krivico in sicer i z tega svetega namena, da bi ti za svoje pregreške, ravno s tem> da voljno prenašaš to krivico, nekoliko zadostil. Grlej, ljubi moj • to je tisti zlati denar, s kterim ti Božji pravici poplačati za* moreš veliki dolg, kterega si s svojimi grebi napravil, in poglej J° Božjo dobroto! Bog sam ti pošlje ta denar, on sam v svoji neskončni ljubezni ti ponuja dolžno pismo v roke, da, ako krivico voljno pr e ' neseš, ga uničiš, v ognji bridkosti sožgeš! Zato ne misli, da stol' jena krivica ti je v zlo, ti je sovraštvo; ne, ne; ta ti je pripomoček) s kterim se popolnoma očistiti zamoreš. Zato terpi in tiho bodi, ne vdaj se nobenemu serdu, ne kregaj in ne prepiraj se, m tem boš plačal svoj dolg, boš zbrisal svoje pregrehe in se 1 očistil pred Bogom. Kako lepo, kako častno bo to za te; drugim boš dal prelep zgled v posnemanje. Zato pravi sv ^ Tomaž Kempčan: „0 da bi bil vreden, kaj terpeti zavoljo zusovega imena! Kako velika čast! Koliko veselje bi bilo vsem svetnikom Božjim, in kako prelep zgled bližnjim moji® - ^ Predragi moji in preljubi! vsak zmed vas ima dosti P r J. ložnost, da se lahko vdeleži tega dobrega dela; glej, * u godi ta, tam zopet druga krivica. O ne zamudi nobene p keršanska duša! Rad in voljno prenašaj ti storjeno krivico- rilikC) boj se, tvoja nedolžnost bo gotovo tudi enkrat na dan P : veliko plačilo pa te čaka v nebesih. Ako ti je pa težko, N® rišla I štor' 819 J eno krivico voljno prenašati; ok, prosim te, ne pozabi, kaj je v ^ki zadregi storil sv. Frančišek Salezi, urno se podaj pred Podobo križanega Jezusa, verno jo poglej, zdihni k terpečemu, na kri zu visečemu Kristusu, poljubi zaupljivo d ° bo - 111 verjemi mi, nič, prav nič težkega ti ne bo; vso njegovo po- še °tiko krivico boš lahko in voljno prenesel. Le poskusi: — te B ° g ne daj, da bi se še kdaj vdal nesrečnemu serdu, za oospodobnemu maščevanju! Ne da bi se ti zgodilo, kar je Musila sv. Brigita, ki se je enkrat zavoljo njej storjene krivice ^Jezila in krivice terpeti ni hotla. Kristus sam se jej je pri- j. ’ I ,a jej je očital: »Moja hči! jej de, jaz tvoj stvarnik in Vinj Žen ' n ’ sem tki zavoljo tebe tepen in ranjen, sem pred kri- Hoč S0( ^ Q ^°ni molčal in nisem odperl svojih ust. Ti pa terpeti > ko se ti godi le tako majhna krivica. Radovoljna bi Z' diodi toraj previdniša za naprej, in ako ti kdo stori Ve ].]| C0 ’ &°vori krotko, ali pa tiho bodi, in imela boš v nebesih 0 plačila, veliko zasluženja!“ Prazen Že Pe n °benega krega, nobenega prepira! in to večkrat za 11 lč 1 o prizadevajte si za to imenitno dobro delo! Tedaj, Jiin p|v P f tP e ti še tolika krivica, predenj se maščuješ nad svo- etik ra t T! lm ’ Vse ^' P°jdi pred križ, in toži Jezusu, kakor je Ye ržen T Peter mučenec, ki je bil po nedolžnem v ječo p; ’ "Poglej, o Gospod, je rekel, poglej, kako se mi godi! P° v • ’. a sem res nedolžen; ti veš, da se mi krivica godi! tako j*!’ ° ^ os P°d! kaj sem vendar hudega storil, da se mi terpi n U ° Pako potoži, in slišal boš, kakor je slišal ta Hdega r M ° J ' Peter > moj kristjan! moja duša! kaj sem pa jaz teg a J t0ril ‘ Crlej, ti bo rekel križani Jezus, ako bi bil ti iz sveta. SV6ta odbral Pr te ta svet ljubil; ker sem te pa jaz od tega zato te ta svet sovraži. Spomni se, kar sem rekel, 820 ko sem ua zemlji bil: »Hlapec ni v e č i, kakor njegov Gospod; ako so mene preganjali, bodo tudi vas preganjali." (Jan. 15, 20.) Še enkrat vam zakličem: Ljubi moji farmani! h križanem 11 Jezusu ozirajte se pri vsaki krivici, ktera se vam godi, in vam serce teži; na nedolžnega Jezusa glejte in potolaženi, okrepčani bote lahko vsako krivico poterpeli. Amen. LIX. Keršauski nauk. 6. IlazžalniJcom iz serca odpustiti. Ker besede te mičejo, zgledi pa vlečejo, naj vam danes tudi precej nek lep zgled povem. Morebiti ste že slišali to le-' Hudoben divjak v Ameriki je imel med svojimi sužnji pobož¬ nega mladenča, kteremu so Kuf rekali. „Kuf! mu nek dan zagrozi gospodar, jaz nobenemu ne pustim v svoji hiši, da bi molil; tudi ti moraš to opustiti." »Tega ne morem," mu ponižno odgovori keršauski mladeneč. »Ti pa moraš," zareži nad njim- »Gospod, jaz ne morem!" — „Bomo videli; ako ne moreš, te bom obesil, pa ti bom zjutraj in zvečer pet in dvajset jih naštel." — »Gospod, jaz ne morem jenjati moliti," le še zdihne revež. Ubogi Kuf je bil res privezan in pet in dvajset jih je s korobačem dobil. Gerdun se poda v svojo hišo, in nje¬ gova žena mu očita: „Kaj vendar braniš moliti Kufu, ako mu je to ljubo; saj nam to nič ne de.“ Na kratko se odreže, da noče nikakove molitve v svoji hiši. Gre spat; ali ves zdražen ne more počivati. O polnoči zbudi svojo ženo, ter jo vpraša, ako bi mogla zanj kaj moliti? »Tega ne znam, mu de; kajti še nikdar v svojem življenji nič molila nisem." Strahovito za¬ rjove in pravi: „Ni nikogar v celi moji hiši, da bi molil za 821 me?" Žena mu odgovori: „Druzega ne vem, ko Kuf zna mo¬ liti." — »Pokliči ga; moram nekoga imeti, da bo molil za me!" Mladeneč pride in gospodar ga vpraša: »Kuf, bi li mogel za me moliti?" — »Gospod, molim za te, od kar si me stepsti ukazal." In to je divjaka predramilo, v se je šel, spreobernil se je on in žena njegova in postala sta pravoverna kristjana. Kristjani moji! v zadnjem keršanskem nauku sem vas učil, kako moramo krivico voljno prenašati; glejte, kako je terpel ta ubogi keršanski mladeneč prestrašno krivico, ktero mu je storil njegov neverni gospodar, da ga je neusmiljeno pretepal zato, ker je revež lepo molil. Pa ta lepi keršanski junak nas še tudi uči, kako moramo svojim razžalnikom iz serca odpustiti. Glejte maščevanje njegovo. Od kar ga je stepel njegov divji gospodar, molil je mladeneč zanj. Ni pa zastonj molil. Dobro mu je Bog poplačal njegovo poterpežljivost in njegovo ljubezen; obilno mu je povernil njegovo dobro delo, ktero je skazal svo¬ jemu gospodarju. Tudi mi danes premišljujmo to duhovno dobro delo: 6. Kazžaljnikom iz serca odpustiti. Na pervo vam bom razložil. a) Kaj se pravi razžaljnikom iz serca od¬ pustiti? Velikrat se ponavlja nauk od ljubezni do sovražnikov. Vendar nam zmiraj pomanjkuje prave ljubezni, ako ravno je ljubezen znamnje pravega kristjana. Ljubezen sovražnikov je pa pravemu kristjanu to, kar je pri računu dokaz. Druge vere čertijo, preganjajo z mečem in z ognjem svoje sovražnike; Jezus Kristus pa nam zapoveduje, naj ljubimo svoje razžaljnike. On pravi: »Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži s v o j e g a sovraž¬ nika. Jaz pa vam povem: Ljubite svoje so- 822 vražnike, dobro jim storite, kteri vas s o v r a' ž i j o, in molite zanje, kteri vas preganjaj 0 in obrekujejo; da bote otroci svojega Očeta, kije v nebesih." (Mat. 5, 43 — 45.) In akoravno dobro vemo ta nauk svojega Gospoda, in akoravno se nam tolikokrat ponavlja; oh, in vendar je toliko sovraštva med nami! Ljmll 0 smo zares kaj čudne stvari Božje! En dan se ljubimo, smo sl dobri, drugi dan se zopet spremo ali celo z očitnim sovraštvo# razdvojimo. Lastna ljubezen, lastni dobiček, napuh, svojegl^' nost, in Bog zna, kaj vse, je uzrok vsega tega. Kedar nastal med nami kak razpor, kako razžaljenje ali celo sovraštvo, ta' krat vselej, kristjani moji! se nam ponudi prelepa prilika, ^ se lahko vdeležimo velicega dela usmiljenja, da si radi odp u stimo, roko k spravi podamo in daljnih zamer varujemo. S prijazno prizanesljivostjo so se lepo poravnale zastaran 0 sovraštva. Prijaznost, s ktero se razžaljniku bližaš, je perva sto pinja, da nasprotnik v se gre, svojo krivico spozna, se je sra muje, ter k spravi poda roko, ktero je morebiti že v novo raz žaljenje vzdignil. Kako se to zgodi, da se huda jeza v razžali niku potolaži, naj vam pa le zopet v zgledu pojasnim. Muzika ima velik in prečuden vpliv do raznih žival, P° |.a }0 sehno do strupenih kač. Nek amerikansk popotnik nam lu pripoveduje: V poletnem času smo se vstavili blizo brega P^ vodi in zdajci se priplazi v naš šotor klopotača, silno velik * 1 kača. Imeli smo seboj domačina tistih krajev, ki je znal m postranico piskati. Vsi smo se preplašili: on pa nas potolč> da nam bo smešno komedijo napravil. S svojo postranico nad kačo. Ko se jej bliža, zvije se kača, vrat jej zade j žrelo odpre in videli smo grozovite strupene zobč; raz ^ jezik zažvižga proti nam; oči se svetijo, ko živo oglje, ^ truplo, od jeze napeto, se vzdiguje ko meh, luskine šterbj 0 823 na Peti koži ko ščetine; z repom pa s prestrašnim vriščem šviga tako urno okrog sebe, da se je videlo, kakor bi se kadilo iz D l e * (Prav živa podoba serditega človeka.) Zdaj pa začne naš %'emjjevavec piskati. Prečudno spremenjenje! Kača se pretresne, ilcor da bi se zavzela, glavo hitro potuhne in počasi zapre P re strašno grozeče žrelo. On le piska, oči se ne svetijo več, di- an Je se vstavi, ropot potihne; vsa prevzeta kača se polahkoma ^ e gne in v kolobaru po tleh vleže; luskine se vležejo in pre- . P° svetijo; rahlo majoča glava jej je nepremakljivo po kviško veselo posluša. Ko pa piskač mervo naprej stopi in enomerne ° Se piska na svojo postranico, pripogne se kača in z glavo (° na stran potisne pa leze za piskačem; postoji, ko on Jb leze naprej, ako on gre naprej. In tako jo je proč iz- 5 ko smo vsi začudeno gledali, in komaj svojim očem Ver jeli. Kaj porečete k tej čudni prigodbi ? Ljubeznjivi glasovi po- s franični so tako prečuden vpljiv imeli do strupene kače, da So Jo vso prevzeli, in piskač je storil ž njo, kar je hotel. Kavno tako prevzame sovražnikovo serce naša prizanesljivost, K r ga nam v prijatela spremeni. Ako bi bil uni človek šel z ^ Or jačo nad grozovito strupeno kačo, steknil bi jo bil, požerla } & a kila; z milim piskanjem pa jo je odpeljal, kamor je 10tfel in kakor je hotel. Glejte, preljubi moji! tako z ljubez¬ nivim odpuščenjem zamoremo skerbeti za zveličanje svojega so- Vražni ka. Ako pa ponujeno spravo zaveržemo in sovraštvo go- JUll °’ takrat borazžaljnik le še bolj razkačen, bo lahko da po- navljai da v i )() l ,re šiije krivice, zabredel v nove pregrehe, pa lahko t v o • Ve(5ll ° l ,0 8'ubljenje. Zato nas uči sv. Pavel: „Ako je v » y j w f // t/ ž e j e n ° Vra žnik lačen, daj mu jesti; ako je ž e r i ’ mu Piti- Zakaj, če to storiš, mu boš avi °o na glavo nosil/ (Rim. 12, 20.) Dobrote, 824 ktere mu boš storil, bodo vgašeno ljubezen v njegovem sere* 1 zopet vnele; sram ga bo, in ga bo bolelo, in tako ga boš p 1 ' 1 ' pravil na drugo misel. Veste li, kako se sovražniku prav dobro podkuri, in se mu žerjavice na glave nosi? Poslušajte, vam bom pa povedal- Dva kmeta — poštene keršanske hiše, — sta s svojo družin 0 res lepo živela. V sredi med njima pa je bil sosed *prep ir ' Ijivec," ki miru ni ljubil, kakor njegova soseda, pa ju je vedr° kaj pikal, kjer je le mogel, kaj razžalil, da je le prepir pravil. Poletni čas pripelje težek voz sena na svoj dvor, P a I!l bilo časa, ga zmetati; pustil ga je na dvoru; kajti hudo vre® 1 se je bližalo, in njegovi ljudi so na travniku hiteli, da bi, a ^° kako mogoče, še drugo suho seno spravili. Ves v skerbi urI1 ® spreže konje, ter dirja na svoj travnik nazaj. Komaj p a J e ^ dvora, pritisnijo sosedovi, ter mu hitro zmečejo suho seno P 0 ^ streho, pa do tečaja odprejo še eno svojih senic, da, ko »P r ^ pirljivec" z drugim polnim vozem pride, ga lahko preč P streho zapelje. Res so kapale že debele in težke kaplje, pelje svoj drugi voz domu, in černi oblaki se z hudo ne? 1 Kaj si je 1 druzega misliti mogel, kakor da se m u suho seno zmočilo? Kako se pa začudi, ko vidi, da pervi je čisto spravljen, pa še vidi, da je sosedova senica do kr^ čerh' odperta in mu sosed miga, da naj urno pod streho za. Ginjen je bil, tako ga je to pogrelo, da ni mogel besede ^ niti; tiho je podal svoje roke sosedoma, pa je za n a P re .. njima bil tudi enega serca in ene misli. — Glejte, to se P^ ^ th sovražniku žerjavice na glavo nositi. Zato pristavi sv. P‘ l poprejšnimbesedam: e daj se hudemu premce 31 j temuč premagaj hudo z dobrim." (Rim. 1^, Zares močen je tisti, ki hudobiji sovražnikovi dobrote d stavi, ter si jih s tem v prijatele dobiva. 825 Kristjan! ti bi moral s te zemlje pobegniti, da bi prilike 11 e imel, in bi razžaljnikom odpustiti ne znal. Vsak dan, bi rekel imaš priliko, da se lahko vadiš v tem dobrem delu. Ti ttmž ali žena, gospodar ali služiš, imaš brate ali sestre, so- Se de ali prijatele; in prav lahko se zgodi, da te kdo razžali, Morebiti hudo razžali. V naglosti, v strasti se človek nekako s P f)z; abi, da ti krivico stori, terdo s teboj dela, te britko pikne, Izničuje, se tvoje časti loti, ali te celo preganja in ti silo dela. k . er & a strast gospodari, ne spozna, da ti je hudo storil, da . J e vžalil; kedar se pa kri potolaži, serce umiri, vidi, da se ^ P reT iaglil in spozna, da se po pravici jeziš, vidi in spozna, 115 vreden več tvoje ljubezni, ne tvoje prijaznosti, ne tvojega ' °vanja. In glej hudo mu je, boli ga, da se ga ogiblješ, jj. P ri J az nosti več ne skazuješ in si merzel proti njemu. Zdaj j^ Se . rad spravil s teboj; ljubo, prijetno bi mu bilo, ako se jJ! * bližaš, ako bi pozabil, kar se je zgodilo in bi mu od- 2 1 ‘ bi zdaj, kristjan moj! pokaži, da si učenec Kristusa Je- j e a ’ ki je za te na križu umeri; zataji samega sebe, kakor Ve j^ S tirja, pozabi razžaljenje in odpusti mu! Ti mu tako storiš goče°- t *°k r °i :o ’ i' er sebi pripraviš veliko plačilo v nebesih. Mo- jj '| e kudi, da tvoj razžaljnik umerje, preden sta se spravila, ^sa Ul ^ Ser ^ no obžaloval, kar ti je žalega storil, pa ni mogel, ( ]° s tj] Ve( i n i duel, da bi bil popravil in ti za razžaljenje za- t{ j* ’ ^ e J> morebiti mora revež v vicah veliko terpeti, ako mu to 0 f 8erCa ne °dpustiš, od svoje pravice ne odstopiš. Ako pa j . ’ 'azzaijenje popolnoma pozabiš, tudi Bog mu odpusti, Negovi duši s Sv ■- si skazal veliko dobroto, veliko usmiljenje; kajti dol Učenjem, s svojo prizanesljivostjo si duši odpustil jo rešil njene kazni. ti lep () n /° v časih kaj lahko. Morebiti te razžaljnik pozdravi, e,se d° da, kaj stori, da bi le zopet mogel do tvojega Fausti V. p . ix. 53 826 serca. Kako gerdo, ja grozovito bi bilo, ako bi ti zdaj spravo zavergel, in bi tako razžaljeno serce vnovič razdražil, ga 0( * sebe še dalje pognal in sovraštvo še bolj poterdil. In ako tako lepo priložnost potrebne sprave enkrat zaveržeš, težko se ti ko še ponudila in sprava bo vedno težeja. Zato nas lepo oporni# Jezus Kristus sam: „Ako greši tvoj brat zop e ( tebe, posvari ga; in ako se bo kesal, odpust 1 mu. In ako sedemkrat na den greši zoper teH in sedemkrat na dan poverne k tebi, reko A Žal m i j e; odpusti m u.“ (Luk. 17, 3, 4.) In sv. J aIie2 Krizostom pravi: „Marsiktero sovraštvo postane večno, ker precej pervi dan ne spravi; zato svojega sovražnika ne sovrag čez en dan, in znebi se jeze, preden pride noč. In to je, ^ ar apostel pravi, da ne pusti, da bi solnce zašlo v njegovi j eZI ’ da v ponočni samoti ne poišče in ne zračuni vsega, kar J e ^ jezi govoril in storil, in vsega huje, in sprave težje ne napraru. In zdaj, ljubi moji! mislim, boterazumeli, kdo se vdele^ 1 tega šestega duhovnega dobrega dela, ali vedeli bote, kaj pravi: Razžaljnikom iz serca odpustiti? Tega dobrega dela toraj vdeležimo, ako njim, ki so nam kaj žalega storili, ali u# še kaj nasprotnega delajo, radi z veseljem, zavoljo Boga, to pregledamo, tako da se jim za naprej prijazne in ljubezni . skazujemo. Kajti koga razžaliti se pravi, kaj žalega mu štor > odpustiti pa se pravi, ta žal pustiti, vse nasprotno pregl e ‘ pozabiti, kakor da bi se nič žalega ne zgodilo ne bilo. 4. K a k o j e p a o d p u š č e n j e to duhovno usmiljenja? To je, kakor pri storjeni krivici, ktero voljno Glej, ako te kdo resnično razžali, zamoreš ti razžaljnika P Tl ^ ga ojst.ro posvariti, ali pa celo pri gosposki tožiti, ako liščine take. Ako ti to storiš, in nasprotnik ima že tako P d e 10 827 te, gotovo se boš še bolj zdražil in berž bo ne, še v veče P^grehe potisnil. To pa zabraniš, ako rad odpustiš, in ker njegovo dušo obvaruješ velicega zla, storiš gotovo duhovno dobro de i° keršanskega usmiljenja. Sv. Ignacij, ta imenitni začetnik še bolj imenitnega, pa ra vno zato tako preganjanega Jezuitarskega reda,, je šel enkrat s svojimi tovarši memo veliko ženjcev, ki so ga zasmehovali, Psovali in gerdo zasramovali. Kaj pa sveti mož stori? Obstane, d:r jih s prijaznim obrazom premišljuje, da se vsi naveličajo, §a zaničevati. Ko vsi potihnejo, preden gre naprej, jih lepo še ^agoslovi. Ysi začudjen iin prevzeti pa zaupijejo: Ta je svetnik; ^ zares, svet mož mora biti! Zato Drfi niu debi, rekoč: dob ^ raT ^ SV6 ^ a P ostelj ' ^ ave l> ter nas opominja k temu Prenašajte eden družoga, čez t . a Pritožbo; kakor je Gospod vam odpustil, 111 od Puščajte si med seboj, če ima kdo g ' Udl ri-“ (Kološ. 3, 13.) ]. , ( ' K tla bote raji doprinašali to dobro delo, poslušajte, k a- dobičke nam prinese to preimenitno d 0l) r ° de janje? S tim si pridobimo Boga, si pri- ^j 1131 o svojega bližnjega in si ohranimo rn ° s e 1 c e. Poglejmo to nekoliko. ^ ° d puščenjem si pridobimo Boga. •bore r ^ an i m °ji■ noben človek, kar je nas odrašenih, ne B 0e .„ Fedl j da J e popolnoma čistega neomadežanega serca, da od - je popolnoma čistega neomajnega serca da^se nebeškemu Očetu, ni še nič m nikoli zamen . 1 žene še Z( > . ro J e ni, smo grešniki, ki smo storili že marsikaj hudega, pada \ ^ re ^ IQ0 , in bomo še grešili. Ako te lakomnost ne na- pa P a morebiti jeza lomi; ako jezo lahko premaguješ, te e ^ti nečistost blati; ako te pohotnost ne skruni, te morebiti 53 * . 828 napuli povzdiguje. In če tudi ta nima tvoje duše v lasti, je P a še sto in sto družili pregreli, kterih gotovo ena gospodari tvoje serce. Kdo je brez vsega greha? Z grehom pa žališ Boga, Gospoda nebes in zemlje, Žam Boga, pred kogar veličastvom je vse človeštvo manj ko edin * 1 kapljica v nezmernem morju. Z grehom žališ Boga, kogar sve' tost in pravica vidi in presoja tudi naj manjše razžaljenje svojih hlapcev; žališ Boga, ki je zemlji ukazal, da se je odperla 1 Koreta ž njegovimi priverženci vred žive požerla, ker so Mojzesa godernjali; — ki je stotnika ž njegovimi vojaki vi e z ognjenim dežjem pokončal, ki se je preroku Eliju uperi; 'j' žališ Boga, ki celo ni prizanesel angelom, ampak je zavolj 0 • • • * i/P/ napuhnjene misli pekel zažgal in nesrečne znerazvezljivim 1 rigami v ta pekel na vekomaj okoval in priklenil; — žališ Bo£ ’ ki vse vidi, vse ve, kteremu nihče uiti, pred kterim nihče skriti ne more. Zdaj pomisli in preštej, ako ti je mogoče, kolikokrat s ti razžalil tega, v svojih sodbah tako grozovitega, pravi 1 idneP rok°> Boga? Kdaj že bi bil vsegamogočni lahko stegnil svojo te ko červa uničil in ti odkazal kraj v večnem breznu ? ^ ’ on pa tega ni storil, ker je prizanesljiv. In še zdaj tega^ stori, ker te noče pogubiti, ker te hoče rešiti in večno z čati. Pripravljen je, vse tvoje dolgove iz dolžnih bukev 1 ■ . sati, ti vse grehe odpustiti, s teboj tako ravnati, kakor ga ti nikoli razžalil ne bil. In glej njegovo nezmerno ljube#*; pa IH Je li mogoče, še kaj več storiti? Pomisli kaj on stori ? te po zasluženji ne sodil, ti nekako to sodbo tebi sain elI 1 j^ roke poda; on hoče, da ti sodbi uideš, da jo vstaviš. ” pusti,* ti kliče, „ od pusti,* kar so se ti ljudje zamerili, » pusti,* in tudi jaz ti odpustiti hočem! »Odpusti « bližaj 829 Mojemu dolžniku s prijaznim, ljubeznjivim sercem, objemi v ljubezni svojega brata, in tudi jaz se ti bom približal, tudi jaz le na svoje serce pritisnil. „Odpusti“ vse, in tudi jaz ti bom °dpustil vse-, jaz, tvoj Bog se bom ponižal, pa se bom ravnal P° tvojem zgledu; jaz, tvoj Bog, ki moč in oblast imam, te Pogrezniti vsak trenutek v zasluženi pekel, te pahniti med po¬ gubljene, kjer je jok in škripanje z zobmi, — glej prizanesel bom, ako ti prizaneseš, odpustil ti bom, ako ti odpustiš. In kristjani moji! mar bomo še pomišljevali, spolniti te Pogoje? mar ne bomo z obema rokama segli po tej ponudbi? | res ne bomo odpustili, da bi bilo odpuščeno tudi nam ? ^ 1 res ne bomo odkazali bratovskega serca svojemu bližnjemu, a bi se razveseljevali nad Božjim sercem nebeškega Očeta? nres bi ne pomislili, kdo in kaj smo? ne kdo je naš Bog in •g. °^ la s °dba nas čaka, ako bi ne odpustili svojemu bližnjemu ? , J Je majhno razžaljenje, kterega zakrivi naš bližnji proti ne- 11161 nim dolgovom, ktere bo večni sodnik tirjal od nas? Ko Jujejo in je naš ljubi Jezus opominjal svoje učence, naj zata- sarni sebe, naj storjeno krivico voljno preterpijo, naj krotki Prizanesljivi bodo, takrat je povedal priliko, v kteri je pri- nas' ?°^° ve ’ ktere drugi storijo s svojim razžaljenjem pri gj, 5 111 kakošne mi storimo s svojimi grehi pri Bogu. Dolg (lv ! l,C, ' v do svojih sohlapcev je štel sto denarjev, po našem kake q. ^ goldinarjev, dolg pa, kterega stori hlapec pri svojem ]jiv Sp6du > človek pri Bogu, na sto tisuč talentov, to je nesplač- blp ’ P° na šem dva in dvajset miljonov. Dolg, kterega stori eno 1 '-. 1 S SVOjim razžaljenjem, primeri denarju, kterega lahko z g re g. 0 za jmeš; dolg, kterega pa mi storimo Bogu s svojimi dosti * ^ ve ^k> da bi ga v srebru veliko močnih mož nesti imelo. In g lej, kristjan! ta nesplačljivi dolg — deset 830 tavžent talentov — ti Bog odpusti, ako ti svojemu bratu od' pustiš tistih revnih sto denarjev. Ti zbrišeš sto grošev, to ® a ' enkost, in praviš: „Moj brat! nič več mi nisi dolžen! Naj ^ vse pobotano, vse pozabljeno!“ In ko ti to misliš, to spre? 0 ' voriš, glej! Bog ti zbriše deset tišuč funtov in ti pravi: več mi nisi dolžen; vse je zbrisano, vse pozabljeno; ti si moje dete, in jaz sem ti dober Oča!“ Ako pa ti svoje serce uterdiš, se premagati nočeš, svojemu bližnjemu ne odpust’ pride pa smert, in kaj ti pomaga majhni dolg, kterega ^ tvoj brat pri tebi? Zbrisano je to za te. Ni pa zbrisano; tl1 ^ smert ne bo zbrisala, kar si ti dolžen Bogu. Miljonov let b° preteklo, in ti boš svoj dolg še plačeval, v prestrašni ječi se boš pokoril; pa pokoril se boš, plačeval boš brez čisto vseg a upanja, da bi kdaj poplačati zamogel svoj dolg. — In, o ®oJ a keršanska duša! glej, ta dolg, kterega cela večnost popI ača ne more, dolg, ki v peklenskem ognju nikdar ne bo konča 11 ’ glej, ta dolg pa ti zdaj lahko plačaš, ga lahko zbrišeš, 111 z enim trenutkom, z edino besedo: „Jaz odpustim." S to maji 1110 besedico: „Jaz odpustim," ti lahko nazaj dobiš dolžno pis®°’ v kterem je zapisan tvoj nesplačljiv dolg. In še več! s dolžnim pismom ti Bog ne odpusti le tvojih deset tisuč tal 011 tov — vseh grehov, — ampak on te še nazaj vzame za joga ljubega otroka, ti podeli svojo gnado, svoje prija sv°' iatelstvo- Milo te pogleda, kakor ljubi oče svojega predragega sina: svoj 6 roke steguje po tebi; pripravljen je, te vzeti v kraljestvo sVOJ ’ ti podati krono življenja; te ljubiti, kakor da bi ga ti nl nikoli čisto nič razžalil ne bil. Z eno besedo: Ti Boga s aBie ^ dobiš, ako razžalnikom iz serca odpustiš. O nezmerna lJ llD našega Boga! , t Z odpuščen jem si pridobimo tudi svoj bližnjega. 831 Noben razžalnik ne more biti tako terd, noben sovražnik tako zdivjan, da bi se ne omehčal, ne ogrel in ne pridobil s Praznim, vdanim sercem, s stanovitno poterpežljivostjo in s Pravo keršansko ljubeznijo. Človek je, in občutnost mu je pri¬ rojena in ako bi to svojo občutnost še tako zadušil, jo še tako zaterl, o svojem času se oživiti mora ter ga opominja, da je kri in meso, da ni kamen. Glejte leva! vsa divja zver je, ali z umetnostjo bo njegova divja natora vkročena, da se privadi, k° majhno jagnje. In človek, ki misli, občuti in se sramovati fluore, pa bi se ne potolažil, ne premagal? on bi se Božji svete krotkosti vstavljati zamogel? Učitelj Ljubomir je bil vsega spoštovanja vreden mož, po- Se hno veselje je nad otroci imel, ter jih je prav veliko dobrega rmučil. p a tudi otroci so ga spoštovali in ljubili, kakor očeta sv °jega. Med otroci v šoli je bil pa tudi en hudobnež; kajti P°vsodi je kaj ljulike. Ta otrok je marsikaj napačnega, pored¬ il ^oril ter se svojemu učeniku svojeglavno vstavljal. Učitelj dr ^ ^siljen, tega zanikerneža strahovati. Po sadu pa se tudi e; ° spozna, in oča tega razposajenega otroka, pravi »boter J §V ki je svojo lepo kmetijo po gerlu pognal, se je zato “Udo razjezil, namesto da bi bil hvaležen dobremu učitelju; ujegov prisežen sovražnik je postal, ja celo zarotil sc je bil, da koče dobrega učitelja s pota spraviti. Nek dan pridejo otroci v šolo in pripovedujejo svojemu u6 ‘telju, da v borštu, kjer so se na ledu dersali, so slišali milo Ječanje i n klice na pomoč, da si pa niso upali, iti za klicem. Hiubomir gre urn0 z otroci- na omenjeni kraj in sliši britko •tkanje. G re dalje in najde unega priseženega sovražnika, ki je raiJ jen ka r j e pod visokim drevesom ležal, in grozno ječal. Nesrečni, lezel” P° Zne j e sam pravil, je bil pijan in na visoko drevo je ’ a ki nekaj vej si naklestil; pa spodletelo mu je in pa- 832 del je z drevesa, pa si polomil obe nogi. Ko nesrečni revež zagleda učitelja, kterega je tako vžalil, ne upa si, ga pogl 0 ' dati; z rokami si pokrije svoj obraz. Sram ga je bilo. Mislil si je, Ljubomir mu bo hudobijo njegovo očital in se nad cj llC maščeval. Ali Ljubomir je imel preblago dušo, da bi mu bil kaj tacega storiti zamogel. Prijazno ga prime za roko, ter » a ljubeznjivo tolaži. Nesrečni zapravljivec ni imel nikogar, ki bi mu kaj postregel, učitelj preskerbi, da ga v šolo spravijo, kj ( ' r mu v keršanski ljubezni on sam streže. Ta ponižani hrast, ki morebiti vse svoje življenje ni ne ene solze pretočiti znal, začne zdaj britko jokati. Ljubomir mu sočutno de: »Prijatel m°L verjamem ti, da. hude bolečine terpiš!“ Nesrečni pa pravi- »Gospod učitelj! jaz ne jokam zavoljo svojih bolečin; amp^ jaz jokam, ker mi vi, blagi mož! strežete, akoravno sem vaS tako po krivici preganjal. Vaša ljubezen mi stiska serce, ^ mi dela veče bolečine, kakor so vse bolečine mojega telesa, zdaj čutim, kako pravičen je Bog! Vi stojite pred menoj, kak^ angel, jaz pa ležim pred vami, nevreden vašega pogleda. 4 štirih mescih je toliko okreval, da je po bergljah laziti zamog 6 * Spreobernil se pa je in bil je poseben prijatel dobrega učitelj 3 " Crez šest let je na svojo smertno postelj še poklical svojega dobrotnika in mu je merzlo roko podal, rekoč: „Bog vam P^ verni, kar ste mi dobrega storili, molite za me! Ako mi bo le Bog milostljiv in v nebesa pridem, moram se zraven Bogu vam zahvaliti; naj vam hvaležno roko poljubim; to je zadnJ 1 krat na tem svetu. Bog vas obvaruj!“ Zdaj vas pa vprašam: Mar ni to zares dobro delo, raZ' delo? s ovraž' žalnikom iz serca odpustiti ? Ja, to je nebeško, angeljsko Zato, preljubi kristjan! ako imaš še tako priseženega nika, ki te morebiti videti ne more, ki, če le sliši ime se že vse vname v njem, ki se je zaprisegel, da poprej 00 833 miroval, da te vkonča; le krotko, prijazno se mu bližaj, in 2 ^ v jani se spreoberniti mora; tiger se bo vkrotil, in skala bo Mehčana. Ako ti je tudi napravil nezmerno škodo, te z vnebo- YpiJ0Č0 krivico ob vse pripravil, misli si: „Ne moj sovražnik, attl pak Bog mi je vzel, kar mi je dal! “ Prinesi Bogu preime- fi|tni dar, g0 p 0 s p u ^jg krotkih besed. Posnemaj Boga samega, P Us ti svoje solnce sijati črez svoje najhujše sovražnike in jih prijetnišo sapico opihljati. Tvoja mila dobrota bo polo- žo]č a Vse rogove tvojemu sovražniku; ona bo povsahnila njegov > bo razvedrila njegovo oko, pa bo obrodila v njegovem u staro bratovsko ljubezen. In ako se te tvoj sovražnik •| e ) pred teboj beži, da mu še dobre besede dati ne moreš; go - dobro od njega ž njimi, ki so večkrat blizo njega; za- j ( , ‘ rj; y S a > ako drugi hudo črezenj govorijo; zakrivaj, kar ti j. ljubezen pripusti, njegove napake. To bo zvedel, in >J?, a dobrota ga bo osramotila; šel bo vse, in spoznal bo tvojo % enos *. Ne bo se te več ogibal; iskal te bo zavoljo blazega ^ V 0 J e ga. Vse je na tebi ležeče. Zato pa tudi tebi naš tj e .^ ar P ra vi, da, ako ima tvoj brat kaj zoper tebe, če tudi ^ 11 ič zoper njega, pojdi ti k njemu in stori ti začetek O veselje, ktero bo občutilo serce tvoje po taki lepi veselje je angeljsko, je nebeško! Mar ni to nezrečeno spravi, Velik s t,- “ — o—o —7 o~ — Hi]j 0rQ ®“lček, kterega ti da to dobro duhovno delo, da razžal- * 2 ser ca odpustiš! Glej, s tem pridobiš brata svojega! n a ^P^čenje razžal j nikom pridobi tudi ic“ irao serce - Vse iS i. ^ _ lme uitne so raziie dobrote tega sveta; pa nobena, ja ser Ca paj n * so tako imenitne, ne tako drage, kakor je mir Ua 2etn ^. dobrota vseh dobrot, ta edini, pravi zaklad tukaj kajti Se za< tobi s tim, da odpustimo svojim razžalnikom. 5 0 razžalnikom iz serca odpustimo, gotovi smo, da lju- 834 bežen Božja prebiva v našem sercu; pa smo tudi zagotovljeni, da bo ljubi Bog tudi nam odpustil naše dolgove. Odpuščenje je dar, kterega Bogu samemu prinesemo, h kteremu nas napeljuje ljubezen in sicer sama čista ljubezen do Boga. Vse se vzdiguje zoper ta dar. Sovražnik, s svojo hudobno voljo, z vsem svojim obnašanjem, nas gotovo k temu ne vleče. Tudi naša spačena natora ne; ona se celo zoper tako ljubezen vzdiguje; saj v nas vse zavre, ako le slišimo imenovati nasprot¬ nika svojega. Svet se nam vstavlja in nas draži, da bi se raj maščevali, kakor odpustili. „Nič ne odpusti! Maščuj se!“ nam vpije svet in natora. Le Bog, ljubezen sama ki je, nas tabo rekoč odverne od sovražnika, da bi ne gledali njega, ampak da bi svoje misli in oči obernili na Boga samega, ki nam milo kliče: »Odpusti, odpri svoje serce in objemi svojega brata za¬ voljo mene. Ako tudi on ni vreden tvoje ljubezni, vreden sem je pa jaz in jaz zaslužim, da ne sovražiš nobenega mojih otrok, med kterimi je tudi tvoj nasprotnik, tvoj sovražnik. Maščevanje hudega meni pripusti; nihče moji pravici odšel ne bo; ti spolni le zapoved ljubezni in ljubi zavoljo mene.“ Kader odpustimo svojemu razžalniku, storimo vselej, kakor da bi rekli: „Zavoljo tebe, o Bogi ga hočem ljubiti, ja ljubiti ga hočem, kakor sam sebe.“ In tako je zares prava ljubezen Božja v nas. In predragi moj kristjani ako ti razžaljniku iz serca od¬ pustiš, lahko te zagotovim, da si otrok Božji. Božje oko te pri¬ jazno gleda, zato ker si ti svojo oko na Boga obernil in si k zavoljo Boga odpustil, le zavoljo Boga ljubiš nasprotnika svo¬ jega. Kako veselo se lahko oziraš proti nebu', kjer biva tvoj Oča nebeški, po kogar dopadenji se ravna tvoje serce 1 Ja veselo pričakuješ celo pravičnim grozovite sodbe, ker si zagotovljen, da ljubi Bog je tudi tebi odpustil. 835 Vedno nas nadleguje huda in resnobna misel: Mi je li vse odpustil ali ne? Sem li vreden njegove ljubezni ali sem kriv njegovega sovraštva ? Bom li prišel na levico ali des- 11100 Božjo? Kdo nam zamore na to odgovoriti? Kdo nas od- Puščenja naših grehov zagotoviti? Kristjan, veš kdo? Tvoje lastno obrisi serce. Ja tvoje serce ti lahko pove, ali je tvoj velik dolg !san ali ne? »Odpuščajte, in se vam bo odpu- 1 ^°*“ (Luk. 6, 37.) Božje usta same so te besede izgovo- .. e ' Kaj zdaj le pravi tvoje serce, keršanska duša! Se je tvo- al^ raZ ^ !J1 k° in odperlo, ali je še zaperto? jih blagoslovlja, Preklinja? jih ljubi, ali sovraži? Si vsem vse odpustil, ali 6 ser d kuha v tvojem sercu ? — O moj kristjan! ako solnce je^i ni zašlo, si vsako iskro vshajoče strasti zadušil, si ^svojem nasprotniku vedno le brata videl, si mu vse odpustil, ^r se je pregrešil zoper tebe; o blagor! trikrat blagor tebi! 116 dvomi, tudi Bog ti je odpustil vse grehe tvoje. Tako gč 0V ° 11 j e odpustil, kakor gotovo je on sam rekel: „0 d p u- v a ^ e ’ 1 u s 6 vam bo odpustilo!" Saj je Bog zvest storil^ 1 ° bljUbaL bl1 Krhko mu porečeš: »Gospod, jaz sem mar ^ ar S * mi za P ove ^ a l> svojemu bratu sem odpustil. Se boš k} .^ 6 s P°minjal mojih pregreh? O tega ne; tega ne boš storil, Pustil °^ Ubl l’ boš zbrisal moj dolg, kedar bom tudi jaz od- i )r , , ’ Za l° bom potolažen stopil pred obličje tvoje, ker sem ‘ r °gel sodbo tvojo. Bog ^ abj ’ Poljubi moji in predragi! odpustimo vsi, in tudi o u j , am bo odpustil vse. „B 1 a g o r usmiljenim, ker 0( 1 0 usmiljenje dosegli." (Mat. 5, 7.) Amen. 836 LX. Keršanski nauk. 7. Za žive in mertve Boga prositi. Vsak človek, dobrega serca ki je, pa vidi svojega b$ njega v mnogoterih potrebah, prav gotovo želi, da bi bilo F magano vsem: rad bi nahranil žejne in lačne, rad bi vse nage, rad bi pomagal bolnikom in jetnikom, rad bi teh* prenočil, celo mertvemu bi preskerbel pošten keršansk pog Dober človek, ako bi le mogel, bi rad vse grešnike spreober 11 in na pravo pot pripeljal, rad bi vse nevedne podučil, dvo’ 0 Ijivim bi rad prav svetoval; ja, bi rad, kakor sv. Pavel, vse vse postal, da bi vse zveličal. (I. Kor. 9, 22.) Dober bi bil rad kot solnce, da bi vse rasvitljeval, vse ogreval; bi rad kot pohleven dež, ki se po vsi deželi razlije, iu j e J s blagoslov daje. vsi SVOJI da 1)1 Velikrat pa, to vsi vemo, nam ni mogoče, pri dobri volji, da bi svojemu bližnjemu storili kaj dobrega, mu v njegovi potrebi pomagali. Kako dobro se nam pa zdb dobimo koga druzega, ki ubogim in potrebnim pomagal more in tudi hoče. Lahko nam je, če reveža priporočim 0 kernu dobrotniku, ter ga prosimo, da bi spolnil našo voljo, pa pomagal človeku, kteremu mi pomagati ne mo^ Kje pa bomo dobili mogočnejšega in boljšega P^jjjo kakor je ljubi Bog sam? Bog je vsegamogočen m s e ^ pomaga, ko človeška pomoč nič več ne premore. On J 0 . 0 neskončno dober. Ljubezen najboljšega pozemeljskega 0 ^ komaj iskrica v primeri z ljubeznijo tisto, ktero Bog _ ^ ljudi ima. Komu toraj zamoremo bolje priporočiti ^ kteremu sami pomagati nismo v stanu, kakor vsegamog neskončno dobremu Bogu? 837 Pa tudi to je gotovo, da je veliko ljudi, ki sami Boga le kimalo, ali pa še nič ne prosijo ne; in vendar potrebujejo Snade, s ptero naj bi dobro delali in se zveličali; za to gnado Pa tudi prositi moramo. Pa tudi molitev nekterik grešnikov Bogu 111 všečna, ne dopadljiva, ter je ne usliši, zato ker s skesanim Se rceni ne molijo. Ako toraj mi molimo za take ljudi, ki sami premalo ali Prav ne molijo, ali sami niso vredni, da bi jih Bog uslišal; 'da ^ er ' in nt ’ ^rogači pomagati ne moremo; je pač gotovo, s tako molitvijo se vdeležimo posebnega dobrega dela ker- ,Sai mke milosti. Po pravici nam kliče sv. Jakob: »Molite 6 011 drugega/ (Jak. 5, 16.) In sveti Pavel piše: se o in obl r °sim vas tedaj pred vsemi rečmi, da naj Pravljajo prošnje, molitve, priporočanja Zahvaljen j a za vse ljudi, za kralje in vse astnike, da bi mirno in pokojno živeli j Pobožnosti in čistosti/ (I. Tim. 2, 1, 2.) g e er J e ljubezen močneja, kakor je smert, in sega tudi grob, zato tudi pokojnih v svojih molitvah ne po- °* »Sveta in dobra je tedaj misel, moliti ^ r t v e, da bi bili grehov rešeni/ (II. iv, , ^ a J vam tako razložim še sedmo duhovno dobro - delo, 111 t( > je: 7 r > žive m mertve Boga prositi, žive ti X rp . 0 aobro delo ima dvojno opravilo, da namreč molimo za p Te - U ' Ka mertve. Tega dobrega dela se bomo udeležili, naj- a 0 bolimo za žive. In sicer: Hožin ^ * m 0 1 i m o za žive, ako smo v stanu gnade ’ lD Prosimo Boga za vse potrebe svojega bližnjega, zlasti za beliča- ,T1 J e njegovo, in to brez razločka. 838 Tako so vselej molili pobožni, bogaboječi ljudje za svoj 0 bližnje, da bi jim ljubi Bog dal vse, kar potrebujejo, kar j inl hasni na duši in na telesu. Abraham je večkrat molil za S°' domljane, ter je tako lepo pokazal, kako veliko je njegovo za' upanje v Boga in koliko ljubezen celo do grešnih ljudi im 3 " — Preserčno je molil Mojzes za Izraelsko ljudstvo. Ko so T gerdo malikovanje zabredli, je prosil za nje, rekoč: „0h, t° ljudstvo se je hudo pregrešilo 1 Gospod, odpusti jim ta greh) ali pa raji mene poberi izmed živih." In ko so se Izrael 01 zoper Mojzesa vzdignili, podšuntani od ogledovavcev obljublj eTie dežele, zopet je molil: „Saj si sam rekel: Gospod je prizan eS ' * fp Ijiv, in obilno je njegovo usmiljenje; toraj, odpusti, prosim ' odpusti temu ljudstvu njegovo veliko hudobijo zavoljo velikosti svojega usmiljenja?" Ja, kakor sam spričuje, je po štirides ' noči molil za svoje ljudstvo. —David je še pred svojo smeitj° molil za vse ljudstvo, ki je bogate darove prineslo za zidaDJ e Božjega tempeljna. In ko je bil pozidan ta preimenitni temp ’ kaj lepo je molil kralj Salomon v preserčni dolgi molitvi vse ljudstvo, za vse ljudi, ter je Boga prosil, naj vsliši vse ’ ki bodo, v kakoršni koli potrebi, v tem tempeljnu k A) 0111 ’ zdihovali. Naj lepši zgled, kako moramo za vse ljudi moliti, P a naI1 j je zapustil zopet naš ljubi Jezus. Že v „očenašu,“ tej P re ^ pak da prosimo za vse ljudi; kajti naučil nas je, da mo h 111 ^ vsakdani 1 „0i pak kruh." In tako v vseh prošnjah ne molimo le za se, * $ vsakdanji molitvi, nas je naučil, da ne prosimo le za sej^ pak da prosimo za vse ljudi; kajti naučil nas je, da m pridi „k nam" tvoje kraljestvo, ne pa, pridi „k meni; „daj meni mojega," ampak *daj nam danes naš vselej sploh za vse ljudi. In kader je Jezus slovo J e,n ' ■ iičen 0 ®’ svojih učencev, molil je, kakor veliki mašnik za svoje pa tudi za vse, ki bodo nekdaj verovali vanj. Pri reki de 889 ’' 6 Postal v sredi svojih učencev, povzdignil je svoje oči k De ' 3u ) pa je molil preimenitno, slovesno molitev, v kteri prosi beškega Očeta za se, za svoje učence,, in za vse prihodnje (Jan. 17.) Ta zgled Gospodov so posnemali vsi pobožni ris tjani; tako moli tudi sveta katoliška cerkev za vse ljudi. Pač dobro to vsi spoznamo, da sveta ljubezen nas veže, da en drugemu v zveličanje pripomoremo, da tudi eden za dru- P r i Bogu pomoči prosimo. Vemo pa tudi vsi, kako velika j. ^°*' re ^ )a naša, zlasti še duhovna. Mi vsi potrebujemo za zve- ^ ail J e svoje pomoči Božje, potrebujemo gnade Božje, ktere pa °S nikomur ni dolžen. In kdo ne ve, kako sprideni so časi, ' . 1 še današni, kako mnogotere in zvite so zapeljivosti, kako sta^ 6 nevarnos P> kterim uiti, se popolnoma odtegniti nismo v u ‘ Kako mikavno, očaravno je pohujšanje, ktero povsodi čed ^ ^ prekan i eno hudobni svet, da bi zaterl naj lepšo vseh «. sveto nedolžnost. Kaj vse počnejo hudičevi priverženci, °rriiS]j en i lučnjaki, da bi nam, ako bi mogoče bilo, popol- ^ , a u S a snili luč svete vere, da bi, v černo temote strašnih l^j.j tl.pogreznjeni, ja vsi v peklensko žrelo se pogubili! In s Ma ^ 0s ^ e P^ en *h rev ežev, ki zapeljani derejo za vekači tega U 0 y j ne vidijo, ali spregledati nočejo, da pravici Božji odšli spač e °^°' ^ ares se hudobija današnih časov podobna zdi riko n ° S ^ v času vesoljnega potopa, in veliko priseženih sovraž¬ il , SVe ^ e & a križa nosi očitno znamnje Sodomljanov na svojem riolit^°’ pre ^' u hi! oe spozna, da, ako je kdaj bila potrebna Časih ? Q Za Ž ’ Ve ’ J ' e potrebna gotovo v današnih, toliko 'zburjenih , 06 Ve. fin noVfnvo -troSo So nnsfthna, dolžnost. moliti Za r>; *> da nektere veže še posebna dolžnost, moliti za P a ti moliš iz gole ljubezni za zveličanje še živih, i°žj e . Vse h živih,, brez razločka, in ti moliš v stanu gnade ’ 1,1 tako, kakor veš, da mora tvoja molitev biti, da bo sicer 840 i ir 1 % osti Bogu dopadljiva, takrat se vdeležiš posebno dobrega, duhovni dela usmiljenja, ter Skerbiš za dušno potrebo svojega bližnji' In od tega dobrega dela pravi sveti apostel Jakob: „ M o 1 i ^ e eden za druzega, da b o t e ohranjeni; v e 1 i ^ 0 namreč primore stanovitna molitev p r a v 1 nega." (Jak. 5, 16.) Ne mislite, predragi moji poslušavei; da bi si kaj zgubi bili, ako za druge molite. Bog ne pozabi nobenega d ei< ljubezni in usmiljenja; gotovo bo vse poplačal. Zato molite P° sebno za grešnike, da bi jim mili Bog dodelil gnado P raVe ^ spoznanja, gnado resničnega spreobernjenja. Molite pos zaslepljene, v preklete zanjke sedanje nesrečne prostomišlj e,l0 jj vjete, da bi spregledali in še do časa v živi veri se spreobern Molite za vse skušane, da bi nastavljenim zanjkam ušli, skušnjavam serčno se vbranili in do konca stanovitni ° s 1 Molite za nedolžne, pravične in svete duše, da jih mih ohrani nedolžne in svete, ja da jih s svojo gnado P°‘ t in na vedno višo stopinjo svetosti povzdigne, da bo tako P svečeno njegovo presveto ime. Molite še posebno za svoje h .j za starše, otroke, brate in sestre; pa ne pozabite molit 1 za duhovsko in deželsko gosposko, zlasti za sveto cerkev, njeno razširjenje, za vidnega poglavarja, našega rimskega^^ peža. »Molite eden za druzega, da bote 0 nik^ r n j e n i.“ Mlad človek se je udal nesrečni pijači; in pijanost, ^ ^ sama, ga je zavlekla tudi v kletev in igranje, J e ^ malo, pet let staro sestrico, ki je neprenehoma molila, ^ brat spreoberne. Vsak dan je pokleknila k svoji mali P oS e pa je milo k Bogu zdihovala, da bi bratu prizanesel pregrehe in mu dal novo in dobro serce. Slišal je t> ra ’ $ je večkrat na glas molila. Neko jutro postoji pri vra 1 ’ 841 Posliiša, kako moli. Deklica pa ni molila iz bukvic ali kake j^učene molitvice; ampak molila je iz serca; in tako je slišal, a k° ga ljubi, kako rada ga ima, kako rada bi ž njim vred v Ile besa prišla, da bi v nebesih skupaj živela, in kaj bi vse r ‘ l ^a dala, kaj bi vse počela, ako bi se brat poboljšal. To vse, %l( lela ga je še gnada Božja, to ga je ganilo, da je stopil ’ sestrici v hišo, pa je rekel: „ Avgusta, tvoja molitev bo usli- ‘ lt| a. Nikoli več ne bom zaklel, nikdar več ne bom igral, pa ^ lt | uikoli več ne bom nezmerno pil.“ Bil je tudi mož beseda. Kn-iko vese, i e J e 1° dobrim staršem, pa še bolj veseli so ko so zvedeli, da serčua molitev male sestrice je k temu k na j več pripomogla. d Pi 2- Druga stran tega duhovnega dobrega dela pa je, da M o 1 i ni o z a m e r t v e. Od tega vas pa moram malo J mi tanko podučiti. Zato vam bom naj poprej pokazal, a) jem ^ e k° Smer tikraj očiščevanja, ki ga imenu- .. v 1 c e; h) bom malo popisal, kaj duše v v i c a h t e r- g a J t °? c ) vam bom povedal, da in kako jim mi p o m a- ^ ‘ 1 2 a m o r e m o; d) vas bom še prepričal, lastni dobiček, kedar tem dušam pomagamo. es 0 me poslušajte, p o tl ) Dterjen in resničen nauk naše svete vere je: daje svet Smert i kraj očiščevanja, ali, da so vice. V skli m florentinskem cerkvenem zboru je ‘bil ta nauk tako le Can • i,Ako odmrejo pravi spokorniki v ljubezni Božji, da je tudi Le preden so v njj^ , 0 v vrednem sadu pokore za svoje grehe zadostili, bodo Ve rnih ^ V ^ azu ^ 1 očiščevavnega kraja čiščene, in molitev živih je u . 1,110 Pomaga, da se jim vpolajšajo te kazni." Gotovo ^ridjo f išževafl j a > 1° J e > kraj, v kterem duše pokojnih, ali n°n la se os talih majhnih pregreškov, ali zavoljo ne še popol- ^Pokorjehih grehov lerpeti morajo, da bodo popolnoma Kavi Stiski »auk V. p. U. 54 842 Čiste, in Božji pravici zadostile. Da triko mora biti, nas naša pamet uči. Kajti, mi vemo, da nič nečistega nep°J^ v nebeško kraljestvo; mora biti pa za tiste, ki so Boga službi pa so se le v majhnih rečeh pregrešili, mora biti po sm e1 ^ nek kraj med nebesi in med peklom. Ali bo mar Bog take hudobnimi v pekel zavergel? Tega ne! Je prepravičen, je P re , svet, je preusmiljen, je preveč Oča, da bi svoje otroke, ^ so ostudnega, velicega greha se varovali, pa vergel k nečist' To ni mogoče, da bi oni, ki Boga ljubijo, bili ž njimi enak’) ki ga sovražijo. To ni mogoče, da bi pravični Bog nje, ki živeli za nebesa, vergel k svojim sovražnikom. — Ali jih zamore k popolnoma čistim duhovom v nebesa prišteti? \ to se ustavlja njegovi presveti pravici, ker popolnoma čiste m s ° — Tedaj mora biti nek kraj očiščevanja, v kterem se čis take duše in za veličastvo nebeško zorijo. To tirja pr met na Pa tudi sveto pismo nas tega p r e p r i Č a. so Že v stari zavezi so verovali ta nauk; kajti v dolžnos si šteli, da so za pokojne molili. V drugih bukvah Makabej^ se bere, da Juda Makabejec, eden najiraenitniših Ižraelj 3 ^ junakov, ki se je tudi posebno poganjal za čisti nauk, J e ^ pravil biro; pa nabral dvanajst tisuč drahem srebra, ter J . poslal v Jeruzalem, da bi se opravila daritev za grehe v # pomorjenih vojakov, ker je bila splošna, „sveta in do misel, moliti za mertve, da bi bili greh° V j 0 šeni." (II. Mak. 12, 45.) Ali je pa mar Kristus, kteri aposteljnov grajal ali kdaj overgel to sveto, spložn° ^ misel? Tega ne! Še le poterdili so to misel. Kristus, Da ^ or0! spod, govori pri svetem Matevžu od ječe, iz ktere se n ^ gC ^ !l li dokler ni poplačan zadnji vinar. (Mat. 5, 26.) Po teh . mora kraj biti, iz kterega se pa vendar pride, kedar J e V 843 čan dolg, poravnan zadnji vinar. Ta kraj pa nikakor ni pekel, lz kterega nobenega rešenja mogoče ni. In spet pravi Kristus: »Kdor pa g o v o r i (se pregreši) zoper svetega duha, 11111 ne bo odpuščeno ne na tem svetu, ne vpri- k °dnjem.“ (Mat. 12, 32.) Po teli besedah bodo toraj v P ri hodnjem življenji grehi vendar odpuščeni. Pa kje? V nebesih ,Se to ne more zgoditi, ker v nebesa nič nečistega ne more in pokorjenje mogoče ni; ravno tako tudi v peklu ne, od kodar "obenega odrešenja ni; toraj mora biti drugi kraj očiščevanja, kj er se zamore Božji pravici za male grehe zadostovati, in od- JtoSčenje zadobiti. — In sv. Pavel pravi, da, kdor na pravo Vero zida les, seno, sternje, to je, dela z lastno ljubeznijo oma- dežane, bo sicer zveličanje zadobil, pa ne drugači, kakor v ^S n ju, in kakoršuo je vsakterega delo, bo ogenj poskusil. (I. 0r - 3, 13.) Zakaj v ognju se poskuša in očiščuje, kar se da °čiččevati. Ta ogenj, od kterega sv. Pavel tu govori, je očišče- ' a ; in druzega ne morejo, kakor da obžalujejo in objokujejo SVo l P r ežalostni stan in brez nehanja ponavljajo svoje želje s P Sa lmistom: „K d a j bom prišel, in se prikazal P re d Božje obličje?" (Ps. 41, 3.) Kdaj bo prišla tista Presrečna ura, da zletimo v naročje svojega dobrega Očeta, da ® edam ° neskončno lepoto, da posedemo naj večo dobroto in da SQWj v lem posestvu vekomaj srečni? »Kdaj bom prišel in se Pokazal pred Božje obličje?" Ako je treba, naj se pomnoži ^ lna * naj raste občutnost! in vi plameni hujši še švigajte! J nas žgite! sto in stokrat nas bolj terpinčite! In, o ve vrata eskega Siona! ako naše terpljenje ni še zadostno, da bi se 0( lperle Ali ! i 0 naj se pomnoži, da se vendar enkrat že odprete. ka- v Se ne od P re J°! ura š 0 ni stekla; lepota se še ne po- hud - ' ^ 0< ^ ko(k l 08110 ^ 110 želje in hrepenjenja, nadležni nemir, 1 ogenj, hi jih peče —to so muke, kterih mi toliko manj j.j . 111 Zmoremo, kolikor manj je v nas tiste čiste ljubezni, 1 J e edini vir vseh teh muk. Čeri ^ ke & a vendar lahko previdirao, da duše v vicah nezre- jjj^c Ve i|ko terpč. In ako bi jim že to terpljenje pomnožilo 0 zasluženje, ako bi jim pridobilo večo čast, večo slavo, 0 Polajšano bi bilo vse terpljenje. Pa ne. S tem življe- g Potekel tudi čas zasluženja. »M e r t v i nimajo več nženja,« pravi sveto pismo. (Prid. 9, 5.) »Mertvi ne 0 kak njem z a morejo "I** nesli « ClS ° pridjati k temu, kar so iz tega življenja seboj ’ sv. Hieronim. Toliko zasluženja, toliko slave bodo 848 tam imeli in vso večnost posedli, kolikor so si na pozemeljsk 01 " popotovanji nabrali. Kar zdaj terpijo, je le golo zadostenje P°' prejšnih kazni, kterih še poplačale niso. In ta dolg mora bi" poplačan na tanko; do zadnjega vinarja mora biti poravna« 0, Same morajo poplačati, ali pa mora kdo drug za nje popinj ta dolg. r R e s n i č n o, povem ti, ne p o j d e š v e n k 0 J od ondod, dokler ne plačaš zadnjega vinarji (Mat. 5, 26.) c) In glejte, o kristjani moji! glejte neskončno ljubek Božjo! Bog nam da ključ v roke, da zamoremo odpirati to g r ° zovito ječo, v ktero je pravica Božja obsodila te duše. Mina" 1 reč s svojo molitevjo, s sveto mašo, s postom in z drug 1 " 11 dobrimi deli veliko tega dolga poplačati zamoremo. „Sveta in dobra je misel, moliti za niertv e ’ da bi bili grehov rešeni." (II. Mak. 12, 46.) Sveta J’ ta misel; kajti sveto je, kar iz ljubezni izhaja. Pa tudi _ je ta misel, ker molitev za mertve je tudi delo ljubezni B°^ e ’ kajti ž njo pospešujemo želje in poveličanje Božje. Ne mislite, ljubi moji! da bi se Bog veselil prebritk 0 ^ terpljenja teh ubozih duš! Tega ne. On jih ljubi; pa tudi njega ljubijo; saj jim je naj boljši Oča in one so njegov 0 P ljubezujive hčere. V veličastvu svojem ima že pripravijo" 0 deže in krone za nje, ter željno pričakuje trenutka, da bi kronal. Ali to se že zgoditi ne more. Neskončna svetost^, neskončna pravica njegova temu nasprotujete. Svetost ^ vsak greh in vse, kar je grešnega, ter ne pusti v nebes" ^ bene duše, ki ni popolnoma čista vsega greha. Pravica P" ,j za vsak, že tudi odpuščeni greh primerjeno zadosto vanje, ^ ne pusti v nebesa nobene duše, ni popolnoma zadostila. ki za vse svoje preg re: šk 0 849 loče: In kaj stori Gospod Bog? On prihrani tako dušo do od- nega časa v hudi ječi očiščevavnega oguja; pa želi, da hi Priprošnja vernih prikrajšala ta čas; želi, da hi priprošnja Ver nih te duše prej ko prej vredne storila, da hi skoraj za¬ jedale zveličansko obličje njegovo, da bi kraljestvo nje¬ govo povišano bilo. In zato nam on celo kliče po preroku Ecehielu: J skal sem človeka, kteri bi se vmes Postavil, kakor plot, in bi meni... nasproti st al.“ (22, 30.) In kje je dober, usmiljen človek med vami, bi se potrudil, in mojo šibo odvernil ter mi prikrajšal brit- kost s ktero moram svoje ljubljene hčere še tepsti? „Iščem ^° v eka.“ No kristjani! nam Bog kliče, vstavite se mojemu serdu, vzemite moji pravici orožje s svojo molitevjo, ker vam to mogoče. „ Iščem moža, ki bi mi nasproti stal." »Sveta in dobra je misel, moliti za mertve, da bi bili Srehov rešeni." Greh pomenja v svetem pismu velikrat le kazen b r elia, kakoršno razžaljena pravica od grešnika v zadostenje ^ r Jte se me! vsaj vi prijateli moji!“ Zato so pa tudi vsi pobožni kristjani toliko radi to pre- k . . Itl10 delo keršanskega usmiljenja opravljali in vsi dobri Sv 8 m^ au ^ ane ^ u ' ra( U molijo za uboge duše v vicah. Kempčan nam popisuje življenje svete device Lidvine, SVe ^. ž ‘ ve la ob njegovem času. Pripoveduje nam, da ta velika terp e ] Ce šei)jg bil ° pripuščeno, bi svoje neznansko terpljenje, v 0z, n duš, do sodnjega dne raji prenašala, kakor da 852 hi preč v nebesa bila vzeta. In to velikodušno ljubezen J e J Bog poplačal s tem, da je vse znane duše, svojih staršev znancev do devetega kolena, rešila iz vic. ° ’ • j-gjil d) Zato, preljubi moji kristjani! pomagajmo tudi ib 1 ubogim dušam, usmilimo se jih; saj bo to celo še naš 1 aS ,j dobiček. Ne bojte se, te duše niso nehvaležne, kakor J e Faraonov točaj. Rešene iz ognjene ječe in spuščene pred t° poželjeno obličje Božje, pred sedežem najvišega, ne bodo P zabile svojih naj večih dobrotnikov; iz lastnega nagiba bo kolikor je človeku mogoče, tudi te nauke v Po r■ Sercu > In živite po njih. Marija, Mati Božja! ti nas r ei}1 o' ra I , s SV0 J° mogočno prošnjo, da s tvojo pomočjo si nabe- r a j j n °^ ao dobrih del, da ž njimi ozalšani zaslužimo sveti :se s teboj veselimo vekomaj! Amen. 854 III. Del: Bodi popolnoma. LXI. Ker sanski nauk. 1. Jeli vsak kristjan dolžen popolnoma biti ? li vsak kristjan popolnoma biti ? Mi vsi, preljubi moji kristjani! smo ptujci tukaj na ze. PO' nimamo tukaj pravega doma, ampak prihodnjega iščemo potniki smo, in popotujemo skozi to solzno dolino proti s vojen ' 11 pravemu domu. Popotnik pa, moder ki je, ima vedno na svojega popotovanja pred očmi. On hodi zmiraj po pravem P skerbi, da ne zaide niti na levo, niti na desno; pa tudi zna 1 naprej gre, dokler ne doseže namena svojega. Popotnik ns pot napravljen se pa tudi previdi z dobro obleko in obučo, da mu ne škoduje ne vročina ne mraz. In ako sc obleka ponosi, obuča poterga, zakerpa si jo ali novo om'^ ’ se perilo zamaže, opere si ga in očedi, da hodi lahko in l )OS svoj pot. popotovanj' Kavno tako dela pošten kristjan na svojem ^ ^ proti nebesom. Ki mu zadosti, da ne zaide od pravega da večkrat ponavlja in popravlja svojo duhovno obleko; ah ‘ ge eno: on se skerbno varuje vsega hudega in dela le doD^o 7 ogiblje vsega greha pa si prizadeva za vse čednosti; to vse p raVi ^ j 0 kristjanu ni še zadosti; ampak on veselo in radostno -S naprej, in to tako dolgo, da pride do zaželjenega nam e n a _ j, ^ rI , poslednjič doseže; ali z drugo besedo: Pobožen kristjan ® zadeva, da je vedno boljši, vedno popolniši. popolnamosti moram zdaj učiti. In od ker^ I. Razdelek, Od popolnamosti splol«. 2. Zai»° re nilj’’ 0 ^ a.dol f terdi ' 0 Dl" ten" 1 855 Naj poprej vam bom govoril od popolna m osti s P1 o h; potem vam bom opisal njene stopinje; in po¬ sujte vam bom naznanil pripomočke, s kterimi do po- P°1 mirnosti priti zamoremo. Bog nam daj tudi k temu nauku SVo J blagoslov; kajti brez njegove pomoči nam nič ne pomaga učenje niti poslušanje! — Keršanska popolnamost je v ljubezni do Boga; kajti le JUbezen sama nas zedini z Bogom, ki je naš namen, naše ^' n ° zveličanje. In to vam bora še pozneje nekoliko pojasnil. aa J lo omenim, da keršanska popolnamost je le ena, pa je Ve udar različna oziroma na razne človeške stanove. Drugačna je menihe in nune, drugačna za ljudi, ki med svetom žive. , ru gačna je nam duhovnom, drugačna vam drugim; drugačna Rednikom, drugačna podložnim; drugačna bogatim, dru- r^ na ubogim in siromakom. To pa zato, ker vsi kristjani, raz- ^mh stanov ki so, ne morejo imeti ravno tistih čednost, tu Vsi ne morejo poslužiti ravno tistih pripomočkov. Vsi pa, ki j k 0 )110 za popolnamost skerbijo, se v tem strinjajo, da Boga ^ a mojega serca ljubijo; razlikajo se pa v tem, kako to j Y ezen zunaj no razodevajo, in kakoršnih pripomočkov se po¬ sujejo , da si ogenj te svete Božje ljubezni ohranijo in 110 m nožijo; vsak se ravna po stanu, v kterega ga je Bog avi > P a vsak dela z gnadami, ktere mu Bog geli. Vse toraj, stan P 0 P°l namos ti govoril, govoril bom od vsakemu Priča •^ r ' mer j ene popolnamosti. In zdaj vas bom skušal pre- a ) da smo dolžni si prizadevati za po- ,• 11 a ui o s t; b) kaj j e-p o p o 1 n a m o s t? in c) kako b 0 m 0 dosegli? je to- 1 ' ^ ervo vprašanje, na ktero vam hočem danes odgovoriti, ^ 6 vsak kristjan dolžen popolnoma biti? 856 Slabo podučeni, v ta svet zatelebaui ljudje menijo in p ra ' vijo, da popolnamost je le za menihe in nune, le za samo tarče > ne pa za vse ljudi; ja celo te misli so, da med svetom žive^ 1 popolnoma biti ne more. Ako me bete pa zvesto posluh 1 ’ lahko se bote prepričali, kar nas sveta vera uči, d a v s a k kristjan je dolžen za popolnamost svoj 0 skerbeti, in da je tudi mogoče popoln o m* 1 biti. — a) Vsak zmed nas je dolžen za popolnamost svojo skerbeti ter Bog to od vseli tirja. Vsem Izraelcam, pa tudi nam velj a J° besede, ktere je Gospod po Mojzesu govoril: „Bodi p o p 0 ^ n o m a in brez madeža z Gospodom, svojim^ 0 , gom.“ (V. Mojz. 18, 13.) Ako so pa v starem zakonu bili zavezani, za popolnamost skerbeti; kako bomo mi odvez* 1 " 1 tej dolžnosti? Mi kristjani imamo veliko bolj popolnoma p° stil '' nego je bila Judovska, tudi imamo naj lepši zgled popel"' 1 mosti, pa tudi vemo, da ga posnemati moramo, ako hoče" 10 kdaj v nebesa priti; „zakaj, ktere je (Bog) p o P r e j l odločil, da bodo enaki podobi svojega Si"* 1, (Rim. 8, 29.) Naš Božji Zveličar nam vsem, brez razločka, kliče dite popolnoma, kakor je vašOče n e b e š k (P ^ p o 1 n o m a. “ (Mat. 5, 48.) Se ve da to ni mogoče, da bi bil* ^ tako popolnoma, kakor je Bog sam; ali skerbeti vendar m° ]a v da dosežemo tisto stopinjo popolnamosti, ktera nam je Di 0 & Vsi vemo, kaj pravi zapoved ljubezni: »Ljubi Gosp 0 . t svojega Boga iz vsega svojega serca, 111 30 ' o- - - ~ - - gjuO vse svoje m o č i.“ (Mark. 12, 30.) Po tej zapoved 1 ja vsi zavezani, ljubiti Boga, kolikor je le mogoče; zate ramo vse svoje moči oberniti v to, da ga zmiraj bolj 111 ljubimo, in ravno v ti ljubezui pa je popolnamost naša. 00 ' 857 Tudi aposteljni nas vabijo in opominjajo, naj sveto, neo- ^dežano živimo. Sv. Peter pravi: „V vsem svojem ob¬ ešanji sveti bodite; ker pisano je: Sveti ' )Q dite, kakor sem jaz svet." (I. Pet. 1, 14, 15.) Pavel nas opominja in prosi, da bi tako živeli, da bi bili ^dalje bogateji in vedno bolj popolnoma prihajali. (I. Tes. 4, *•) In še pristavlja: Jo n a m r e č j e v o 1 j a B o ž j a, vaše P°svečenje.“ (4, 3.) Vse to nas uči, da vsi smo dolžni P° popolnamosti hrepeneti, ker Bog to tirja od vseh, brez vsega razločka. k) Mi smo, kot pravoverni kristjani, udje rimske-katoliške c erkve. Ta cerkev pa je po svojem najimenitnišem znamnju ‘ SVf 'ta, ki svoje ude k svetosti napeljuje. Komur pa ni mar, da \ sveto živel, da bi zmiraj svetejši, toraj vedno popolniši bil, Ij’ ž ’ Va veja na cerkvenem drevesu, ter je v veliki nevarnosti, ,l se ne posušil; in osahnela veja ni za drugo kakor za °S ej jj. k temu, da smo vedno svetejši, nas veže tudi občestvo Sve tnikov. Tudi v družbo svetnikov bomo vzeti le, ako si pri- 2a devamo, da smo vedno popolniši, vedno pobožniši. c ) Poseben uzrok, zakaj moramo vedno popolniši biti, je to, ker bomo v nebesih toliko srečnejši, kolikor svetejši bomo j. ! oljenji. Zveličanje nebeško je v tem, da spoznamo in ljub" 10 ^°^ a ‘ kolikor bolj svetniki v nebesih Boga spoznajo in ria ^°’ veličastniše, toliko veče je njihovo zveličanje. Ker, geli^ rimer °’ ^ eiul) ‘ m ‘ Seratimi Boga bolj ljubijo, kakor an- kom Vers ^ ’ za l° vlivajo tudi večo mero zveličanja. Da kolk J'a j večo stopinjo spoznanja in ljubezni Božje, t u 0r l e človeku to mogoče, moramo si prizadevati, da bomo na zemlji dosegli, kolikor mogoče visoko stopinjo keršanske p re ^ naiI10s li; kajti kolikor svetejši smo, toliko bolj smo podobni ' Vetemu in vsegavedočemu Bogu; kolikor bolj smo pa po- n&ukV.p. I!, 55 858 dobni Bogu, toliko bolj ga bomo spoznali in ljubili; in tako bomo v nebesih toliko srečnejši, kolikor svetejši smo tu zemlji. In ker je popolnamost naša v ljubezni, smo toliko p°' polniši, kolikor bolj Boga ljubimo. Kolikor bolj pa Boga tu na zemlji ljubimo, toliko bolj ga bomo tudi v nebesih ljubili, tolik 0 bolj na tanko se bomo ž njim sklenili in toliko veče bo zato zveličanje naše. In ako si za keršansko popolnamost prizadevam 0 * storimo veliko dobrega. Ni ga dneva, da bi kaj ne poterpeli, ( * a bi se kaj ne zatajili, ali kaj druzega dobrega ne storili. ^ tako si nabiramo velik zaklad za nebesa. 3 Kolikor več zaslu? pa si nabiramo, toliko veče plačilo bomo tudi imeli. „K d o r seje v obilnosti, žel bo tudi v obilnosti/ (^' Kor. 9, 6.) Mar nas ne bodo te besede vnemale za vedno več° popolnamost? Moj Bog! kaj človek vse ne počne, da bi si sreč¬ nejše napravil kratko življenje tu na zemlji? Koliko se trud 1 in muči, teka in peha, cele noči prebedi, koliko se poti 111 skerbi ? Mar pa bomo le malo, ali celo nič storili za večno zv°' ličanje, ktero nam je Gospod v nebesih namenil? Bomo h za ' spani in leni v delu za zveličanje svoje, ko dobro vemo, da b° vsak dobil plačilo po svojem delu? Predraga duša! imej vedn° pred očmi to misel: Več ko dobrega storim, bolj ko po P°P° namosti hrepenim, toliko srečnejši enkrat v nebesih bom; za si pa prizadevaj, da v dobrem vedno napreduješ. ker d) Da je ta dolžnost nam dana, vemo tudi iz tega, ^ je Kristus naš Gospod vse pripomočke postavil za vse, n e Z . menihe in nune; zato so si pa tudi prizadevali vsi P °°°‘ kristjani, ako so tudi med svetom živeli, in veliko opravil i skerbi imeli, da so te pripravljene pripomočke v svoje p° čenje in v svojo popolnamost z vso skerbjo obračali- in yemo ? kako visoko stopinjo popolnamosti so mnogi dosegi'- 859 e) Ako si pa ne prizadevamo za keršansko popolnamost, v veliki nevarnosti smo, da zabredemo v velike pregrehe, da Za Pademo večnemu pogubljenju. Nobena stvar na zemlji pri eni ne ostane; ali gre naprej ali pa nazaj. Živina, drevesa in Ze ^jše en čas raste, zadobi neko stopinjo popolnamosti; potem & re vse zopet nazaj, se bliža svojemu razpadu. Nikjer ne naj- (le "M resničnega postanka. Taka je s človekom. Raste do neke SVo Je moči in kmalo gre nazaj, telesne moči pešajo in se zorijo Za grob. Postanka ni. Tako je tudi na duhovnem. Bomo boljši, P°božniši in popolniši, ali pa vedno slabši. Na eni stopinji čed- ttosti se ohraniti nikakor ni mogoče. Kdor si ne prizadeva vedno Popolniši biti, gotovo bo vedno nepopolniši. Ali naprej ali pa | la zaj. Sv. Gregor nam to v lepi "priliki pove: „Kdor se na . koči vodi v čoln vleže ter si ne prizadeva, vesljati zoper tok, ' lln pak hoče obstati, ne naprej ne nazaj iti, on bo gotovo šel ' a b ter ga bo voda seboj potegnila? Ta tok, ki nas na vodi ga življenja seboj vleče, je poželjivost, naše slabo nagnjenje. 0 se zoper ta tok ne vojskujemo, in z vsem trudom naprej 6 Sesljamo, da bi zmiraj boljši, zmiraj popolniši bili, ta tok ^ to seboj potegnil, v greh in pogubljenje pogreznil. In to gače biti ne more; kajti kdor v dobrem ne napreduje, mora 0 bolj nazaj iti, kolikor več gnad mu Bog zavoljo njegove j aenos tiodtegne: Jsakemu, kteri ima, se bo dalo, g n °bilno imel; kdor pa nima, mu bo še, kar 2 d i d a ima, odvzeto." (Mat. 25,29.) Kdor toraj ne ***», zmiraj slabši, bo iz malih grehov zabredel v e 111 bthko da v večno pogubljenje, pri' a al ne sadunosna mladika na drevesu svete cerkve, in milosti Božje bi ti zastonj pripravljene bile; pa bi tudi nikdar ne dosegi tiste stopinje zveličanja, ktero je Bog gorečim kristjanom od- menil; ja le še v strašno nevarnost večnega [pogubljenja bi se postavil. Sv. Anton puščavnik je skerbno obhajal svoje sosede, svete može; in od enega se je naučil lepo moliti; od druzega Božje reči premišljevati, od tretjega pridno delati; spet od šterteg a voljno terpeti. In kar je pri druzih pobožnega videl, lepo J e posnemal in izraste! je toliko popolnoma mož, da so ga cesarj 1 visoko spoštovali, škofje za svet popraševali, in bil je poseben ljubljenec Božji. Tudi tvoja duša naj bo marljiva čebelica, od cvetlice do cvetlice lepih čednost naj leta ter si skerbno nabira svete P polnamosti, nebeške sterdi, iz cvetlic lepih naukov in svetih dov. Ubogaj, kar pravi Gospod sam : „K d o r j e p r a v i C e 11 ’ bodišepravičniši, in kdor je svet, b o d 1 H . svetejši,* (Skr. raz. 22, 11.) Glej in prizadevaj si, dabo-' tako popolnoma, kolikor z gnado Božjo le popolnoma biti ^ a moreš, ter si tako zagotoviš zveličanje svoje. 2. Drugo vprašanje, na ktero vam hočem še danes odg ()V ° riti, je: ? Zamore li vsak kristjan popolnoma bi a) Da je človeku mogoče vedno boljšemu biti, lahko S P^ znamo, ako popolnamost samo na sebi premislimo. Popoln 8, nima nobene meje; kajti ona je v ljubezni Božji, ta ljubek 11 Boga pa lahko vedno raste. Vsakemu kristjanu pa je nflOgi Boga ljubiti; ja mogoče mu je, ga vedno bolj in bolj lJ u ^ mogoče mu je, v tej ljubezni toliko napredovati, da doseže stopinjo, ktero doseči mu je mogoče, po stanu njeg r ■o v? 111 ’ 861 Po okoliščinah njegovih in po gnadah, ktere mu Bog deli. K ako to stori, stori, kolikor premore, in on je Bogu dopadljiv, P a bo tudi zadobil plačilo večnega veselja v nebesih. b) Bog v svoji neskončni dobroti in modrosti pa tudi vsa- cemu k popolnamosti potrebno pomoč daje. Noben človek po pra¬ vici reči ne more: Meni ni mogoče popolnoma biti, jaz k temu rimam zadostnih gnad. Tega po pravici noben ne more reči. Kajti vsak kristjan ima na ponudbo toliko zuotrajnih in zunajnih ?nad, da, ako ž njimi pridno dela, v dobrem napreduje in vedno boljši in popolniši prihaja. Ne pomanjkanje potrebnih gnad, am- Pak le lenoba je kriva, da marsikdo misli, da mu ni mogoče, Popolnoma biti, ker na svetu in med svetom živi. c) Ker nas Jezus Kristus vse brez izjeme kliče, da naj riez nehanja hrepenimo po popolnamosti, je tudi gotovo, da za- m ore vsak kristjan, tudi on, ki med svetom živi, skerbeti ne ri za zveličanje svoje, ampak tudi za keršausko popolnamost. ■^•ko bi to mogoče ne bilo, zastonj bi bil potem Kristusov klic, rii pa bi morali vsi kristjani zapustiti svet in vse posvetno, pa podati v samostan ali v puščavo, kar se pa z namenom Božje Previdnosti nikakor ne strinja. d) Naj boljši dokaz, da vsak kristjan po popolnamosti hre- popolnoma biti zamore, je pa zgled neštetih svetnikov, «redi nevarnost in zapeljivost tega hudobnega sveta, SO v peaeti ki ri<° sveto, tako popolnoma živeli. Ne bom vam našteval svetih ‘ J(; v in cesarjev, le to rečem: Previdnost Božja je za to e ^ a > da vsak človeški stan ima prelepe zglede visoke po- SVe i Daos ri. Kako veselo se družina lahko ozira na svojo patrono, doro ° ^riburgo! kako lep zgled imate kmetje nad svetim Izi- častimo rgo! s v. Vendelinom. svetnike Ja vsak stan pelje v nebesa in vsi 1 t • v v • 1 V v nebesih, ki so živeli v naših okoliščinah 862 raznih stanovih, ki so si prizadevali za sveto življenje, ter so vedno popolniši prihajali in svetniki postali. Nihče ne more reči, da po popolnamosti hrepeneti je nemogoče ljudem, ki med svetom živijo. Vsak kristjan, naj bo že kakoršnega koli stan«) naj živi v kakoršnih koli okoliščinah, naj ima dela in skerbi, kakoršne koli si hodi, vsak lahko vedno svetejši, popolniši živi; in, ako le resnično hoče, dosegel bo tudi tisto popolnamost, ki je primerjena njegovemu stanu, primerjena njegovim močem- Od take popolnamosti kaj lepo piše sv. Frančišek Sadeži v svoji Filoteji. On pravi: „Kedar je Bog vstvaril drevje m zeljša, zapovedal je, da naj vsako po svojem plemenu sad obrodi- Ravno tako ukazuje kristjanom, ko živim drevesom svoji cerkvi* da vsak po svojem stanu in poklicu sad pobožnosti prinaša- Drugači naj za pobožnost skerbi žlahtnik, drugači umetnik m , rokodelec; drugači kmet, drugači knez ali vojvoda; druga& devica, drugači vdova ali omožena. Pa ne le to. Vaja poboZ' nosti mora biti močem, delom in dolžnostim vsacega posebej primerjena. Ljuba duša! bi bilo li spodobno, če bi škof, k° samotarec v puščavi živeti hotel? ako bi zakonski kapucin 0111 enako si nobenega premoženja ne zbirali? ako bi rokodelec P° meniško celi dan v cerkvi tičal? menih pa bi bližnjemu vedn° na postrežbo pripravljen bil? Bi ne bila li taka pobožni smešna, napačna, neprenesljiva ? In vendar se tako narobe ved krat godi, in svet, ki prave pobožnosti od take nepremišljen^ ločiti ne zna ali ločiti noče, godernja in zametuje pravo P° božnost, ki pač kar nič kriva ni takih napak. ^ Ne, ne, moja duša! pobožnost ničesar ne kazi; ako J 6 ^. resnična; vse pa le poboljša; ako se pa le poklicu kterega človeka vstavlja, gotovo je napačna. Čebela, pravi Aris ; ’ poseza cvetlici nje med; cvetlice pa kar nič ne poškoduje* koršno je vso cvetečo našla, tako jo tudi zapusti. Fa de 863 s t°ri prava pobožnost; ne le, da nobenemu poklicu, nobenemu opravilu nikdar nič ni nasprotna; le olepša in ozaljša še vsa- Ce £ a - Kakoršen koli žlahten kamen se v med verže, bo le vsak P° svoje še bolj blišeč; tako bo vsak v svojem poklicu prijet- ne Jb kolikor bolj pobožnost ž njim veže. Bolj resnična bo lju- Wen zakonskih, bolj zvesto opravilo knezov, ljubeznjivši in pri- J^uiši bo vsak stan.* Tako lepo uči sv. Frančišek Salezi. Prava pobožnost, pravo, modro hrepenenje po pobožnosti, | e toraj mogoče vsakemu stanu, vsakemu poklicu. Vsak zamore, rez vse škode, ja z obilnim pridom svojega časnega in več- tle S a blagra, po pobožnosti hrepeneti, in res pobožen in popol¬ noma biti. 2ato pa preljubi moji! s pametno pa stanovitno vnemo Srbimo za vedno večo pobožnost, za pravo keršansko popol- namost in kmalo in lahko se bomo prepričali, kako resnično je, ar pravi apostel Pavel, da pobožnost je za vse dobra, za se- a "J e in prihodnje življenje. Glej toraj, da si vedno podobniši SVo jemu Gospodu in Zveličarju Jezusu Kristusu, da se gotovo eiJ ra * ; okleneš ž njim v večnem veselji. Amen. XLII. Keršanski nauk. -Vaj je ker sanska popolnamost? Vse na tej minljivi zemlji se spreminja. Vsak dan kaj novega prinaša; akoravno pod solncem nič novega ni, kar bi se ž o godilo ne bilo. (Prid. 1, 10.) Vse pa gre naprej svojo pot ' ^ doseže namen, za kterega je namenjeno. Kdor pa ne na- predu je, gre nazaj, zaide na krivo pot in svojega namena ne T**- Šolar zaostaja, ako se vsak dan kaj novega ne uči; r °kodel ec bo kmalo ob svoje delo, ako ne gleda, kako drugi 864 opravljajo svoje delo. Gospodar, ki niina skerbi, da bi vsako l e ^ zboljšal svoje pohištvo, svoj stan, kmalo se mu bo poderlo ah pa bo prišel na boben. Fara, ktera se v keršanskem podučeni 1 vedno ne vadi, svetih zakramentov vedno skerbneje ne prijem 11 ’ se greha in pohujšanja dobro ne ogiblje, naglo bo v dobre® zaostala. Tako žalostno skušnjo boš poskusil ti, moj kristjan • ako si ne prizadevaš vedno boljši biti. Zato nas mili Jezus lep 0 opominja: „B o d i t e popolnoma, kakor je vaš 0č 11 nebeški popolnoma.* (Mat. 5, 48.) In ravno od te popolnamosti vas hočem danes učiti. Toraj me zvesto poslušaj^’ da bote vedeli: Kaj je keršanska popoluamost? Marsikdo misli, Bog zna kako pobožen, kako popoln 001 , da je; pa ni. Marsikdo ima za keršansko popoluamost, kar 1)1 in biti ne more. Nekteri mislijo, da je tisti keršansko P°l j0 norna, ki veliko molitev opravlja, je v vse mogočne bratovščin 6 zapisan, vedno v cerkvi tiči, veliko maš obmoli, pogosto m®*’ 11 zakramente prejema, kristjani, pa mislijo pa še celo menijo, da so že verhunec keršanske popolna® 01 ’ dosegli. Drugi spet mislijo, da popoluamost je v tem, da spokorno živijo, križajo svoje meso, spokorne oblačila n°^j’ Taki, ki nekaj več stord, kakor navad ' 1 da imajo že visoko stopinjo svetosti ^ se bičajo in dolgo čujejo, se postijo ali druge take ojstre doprinašajo. Ti iščejo keršanske 'popolnamosti v teških, °J 5 trik delih. Vsi ti pa se hudo motijo. Vse take dejanja sredstva, pripomočki, si popoluamost pridobiti, pa njim, ki jih pametno in modro rabijo; včasih so pa že gotovo popolnamosti, keršanska popoluamost pa niso. imenitno vprašanje, kaj da je keršanska popoluamost so >*f veiida r ' tudi sad° vl Zato j° 0 865 Keršanska popolnamost, za ktero mi vsi skerbeti moramo ^ v tem, da mi, prosti vso neredne ljubezni do sveta in do ^.ruega sebe, ljubimo Boga črez vse, vse drugo pa ljubimo v To vam moram že malo bolj na tanko razložiti. a ) trotovo je, da človek je le takrat popolnoma, ako živi f %u. '•Jen z Bogom, ki je popolnamost sama; ter je ž njim enega skle; ene volje, in kolikor bolj je tak, toliko popolniši je. To ^ taučno sklenjen je z Bogom pa doveršuje sama čista ljubezen, ^sanska popolnamost je toraj v ljubezni do Boga; ali z drugo e sedo: Mi smo popolnoma, ako Boga ljubimo, kolikor smoga bmiti dolžni in kolikor ga ljubiti moremo. Da je temu res uči nas sv. apostel Pavel, ki ljubezen naravnost vez po¬ larnosti imenuje. (Kološ. 3, 14.) In tako učijo tudi cerk- 6l1 * Ceniki. Sv. Avguštin pravi: „Še le izhajoča ljubezen je Popolnamost otročja; rastoča ljubezen je rastoča popolnamost; dov a ^' U ^ ezen J e ve ^'ka popolnamost; in doveršena ljubezen je orsena popolnamost." Tako stavi ta svetnik popolnamost v ljubezen do Boga, in kolikor veča je ta, toliko ^ a d e u na. Sv. Tomaž Akviučan pravi: „Sama na sebi in Sv Vno J e popolnamost keršanskega življenja v ljubezni . d In Pen Fr , aUČišek Sal ezi nas uči: „Jaz ne vem in ne poznam no- serj drUgačne P 0 PNlnamosti, kakor to, Boga ljubiti iz vsega 111 bližnjega, kakor sam sebe; vsaka druga popolnamost m prava.« Da je popolnamost v ljubezni do Boga, tudi iz tega lahko ker „s p o 1 n j e n j e p o s t a v e j e ljubezen," s pozn ponie SV ' ^ i Vek (ttim. 13, 10.) Vse druge čednosti v nekakem ali J 1 ' 1 . os ^ ane j° 5 ako se tudi ktera zapoved Božja prelomi si Sreh. Na primero: Ti imaš lahko vero, imaš upanje; se etl > krotek, poterpežljiv, trezen, zmeren in čist; ti moliš, Postiš, - F Ubo; ga j me akoravno to ali uno zapoved Božjo 866 prestopiš, ja si lahko zraven v kako hudobijo zakopan, pa ni z ljubeznijo. Ljubezen že po svoji natori izključi, zaverž 6 vsako prelomljenje Božje postave, tako da vsak greh, tudi ^ manjši pregrežek je pomanjkanje ljubezni. Saj ljubezen sam 1 je, ki stori, da se Bogu popolnoma vdamo in nič druzega lje želimo, kakor spolnovati njegovo voljo in le njemu dopa^ 1. Kolikor bolj toraj Boga ljubimo, toliko skerbneje se varuje 111 ® vsacega, tudi naj manjšega greha, toliko zvesteje spo voljo Božjo, pa toliko popolniši smo. Da je prava popolnamost v ljubezni do Boga, tega uči tudi zdrava pamet. Kdor Boga ljubi, kakor g a j' ljubiti dolžen, on je ž njim ene misli. Kar Bog hoče in to hoče in ljubi tudi on; kar pa Bog noče in ne ljubi, noče in ne ljubi tudi on. In on je popolnoma, zato, ker je Bogu, ki je neskončno popolnoma. ^ Ljubi moji kristjani! neizrečeno imenitna je ta resnica, keršanska popolnamost je v ljubezni; kajti ona nam kaže nain eJ ’ po kterem hrepeneti moramo, ako hočemo popolnoma biti- W »as ei^ dr brega, kar in kolikor hočeš, ako imaš zraven ljubezen, si do^ „ lj u ' čednosti, vse tvoje dobre dela imajo veljavo le, ako so bežen je ta namen, in za ljubezen skerbeti moramo. Stori si popolnoma; ako pa ljubezni nimaš, si grešnik. Vse brez ■ • da ženja za nebesa. To si vsak prav dobro k serca vzemi; ^ bos “ beznijo do Boga sklenjene, brez nje so nečimerne, zavoljo nekterih čednost ali nekterih dobrih dejanj ne ul za popolnega štel; kajti keršanska popolnamost je le v J do Boga. Zato pa ne smeš zaničevati, ne zanemarjati lep^ so P a nost in dobrih del; če tudi popolnamost sama niso, ^ ^ obhodno potrebni pripomočki k popolnamosti in nasledki njem- čednost in dobrih del ne boš nikdar popolnoma kristjan, 111 gotovo nisi popolnoma kristjan, ako se v čednostih lU 867 pridno ne vadiš. Vse čednosti in dobre dela moraš visoko Ceni tij za nje s stanovitno vnemo se poganjati, da boš tako P°P°l]ioma postal in pokazal, da resnobno po popolnamosti hrepeniš, b) Ni pa vsaka ljubezen Božja že keršanska popolnamost; ezen je lehko le navidez, zunajna, in taka ljubezen ni prava , ezen > toraj tudi popolnamost ni. Keršanska popolnamost tirja, a ^oga ljubimo črez vse, in vse drugo pa le °gu ljubimo. tol' ^ moramo tora j Boga ljubiti črez vse; to je, J §a moramo ljubiti, kakor vse drugo, kar ni on; on mora ^ 1 sprednost pred vsemi stvarmi; mi moramo pripravljeni '> se odpovedati vsemu, kar je zoper njegovo voljo; pa mo- , 1,110 ra di vse storiti, J jive kar od nas tirja, ali kar mu je dopad- ]j Ve ga. Tako je ljubil Boga sveti apostel Pavel, da niti živ- Tak 6 11 smer t S a ni mogla ločiti od Boga. (Rim. 8, 38.) jj . So Uubili Boga vsi mučenci; raji so pomerli v naj gro- ^li] ni ‘ S1 ' 1 uiukali, kakor da bi bili Bogu nezvesti, ali ga raz¬ lezi ' 2 ma bm grehom. Tako ga je ljubil sv. Frančišek Ša¬ le J e rekel: „Ako bi vedel, da v mojem sercu prebiva s * e d tacega Ile ^ # & a umoril; raji bi ne živel ne, kakor da bi ves Božji ho Vo j. tako so sploh vsi svetniki Boga ljubili; in vse nji- ^i-je je bilo Božje; vsak trenutek so bili pripravljeni, b; ] 11111 v se, čast in imetje, tudi celo življenje svoje. Ako že 0 j 6 ^ bd° svoje serce na kako stvar, na denar ali premo- bj jjjl Ila človeka ali svoje življenje, tako navezano imel, da ne Urno ^ —•'o’* nagnjenja, ki bi ne bilo od Boga ali za Boga, Božj 0 Opravljen, se je znebiti, kakor hitro bi to za voljo bil § e S b° Zn al; tak bi Boga ne ljubil črez vse, in on bi ne polj, lla P°tu čednosti ne, še manj pa na potu keršanske po- „]( o ° s ’> kakor nas naš Božji Zveličar sam zagotovi, ko pravi: r 1 J u b i očeta ali mater bolj ko mene, ni 868 mene vreden; in kdor ljubi sina ali h č e r b 0 ^ ko mene, ni mene vreden/ (Mat. 10, 37.) Vse drugo moramo pavBogu ljubiti; t°J 0 ’ vse drugo moramo ljubiti zavoljo Boga, iz ljubezni do v} e ° h ker je tako njegova volja, ker je to njemu dopadljivo. Lj ut)e ^ do Boga in druži h stvari je prav za prav le ena in tista- _ polnoma kristjan ima vse svoje misli in želje, vse dejanj e nehanje obernjeno le v Boga; le Bog mu je edini cilj i Q kou eC ' Ljubezen sama ga navdaja, ona edina mu je vodilo; vse Ijenje njegovo je nepretergaua vaja v ljubezni do B n ga* P°P ^ noma človek ljubi bližnjega, ljubi marsiktero stvar Božjo, on ljubi v vseh rečeh prav za prav le Boga; od ktereg a druge stvari. Ves prevzet te ljubezni je zdihnil kraljevi p re „Kaj imam namreč v nebesih, in kaj na zemlji, kakor tebe?... Bog mojega se in delež moj je Bog vekomaj!" (Ps. 72, 25- Sv. Frančišek Seraliuski je večkrat zdihnil: „Moj Bog in i BOje vse! u »Take srečne duše, pravi sv. Frančišek ^ £ zraven Boga tudi druge reči; ali vendar je nobene m? , Bonra in le v Bogu.“ Tudi bi ne ljubile le zavoJjo noga m le v mogu.“ mui m- ^ bijo, ali ta ljubezen je obernjena le v Boga, kteri je vse ^ vstvaril po svoji podobi, jih odrešil z drago kervijo ^ g0 edinorojenega Sina, ter jih je ljubiti zapovedal. Ravno ^ j 0 pa tudi svojim sovražnikom in svojim nasprotnikom iz serca vdani, kakor prijatelom in dobrotnikom svojim- ^ J)r tudi mnogo druzih reči, ktere je Bog za človeka vstvar i j g dar v teh rečeh ne iščejo lastnega prida ali vžitka, ‘ lIII | Boga samega: radi jih imajo, ki so darovi Božji, ki b vavke njegove moči, njegove modrosti in dobrote, m s0 ‘ o- pripomočki, s kterimi Bogu služijo in njegovo čast P oV ^ Zato se pa take popolnoma duše ne vžalijo, ako so r 869 Dl ^vatie, zasramovane, če tudi tega nič niso krive. Vse na- S P r °tnosti, vse nadloge, vročina in mraz, žeja in lakot, britkosti lri težava, bolezen in smert k ., ™uA-u j ii vse jim je ljubo, vse prijetno, * er T ed6, da vse pride iz Božje očetovske roke, ter jim, ako jočejo, vse tekne v večno življenje. Podobni so bolniku, ki ^ 1 n aj grenkejše zdravilo ljubi in rad vzame, da bi si pri- zdravje, ki mu je črez vse pozemeljsko najdrajše. Prav lep zgled nam je poterpežljivi Job. Vse časno je tak ' ' Smer ^ mu J e P°P >ra l a tudi vse njegove otroke, ktere je 0 preserčno ljubil; njega je napadla grozovita bolezen; ves ^ ° V ’ noč in dan v prestrašnih bolečinah, je sedel na gnojnem : P U ’ 0( t vseh še zasramovan; živa podoba vse nadloge. Vendar ohranil popolnoma poterpežljivost, ter je rekel: „G o s p o d Pad^ 1 '’ ^ os P 0( lJ e vze t; kakor je Gospodu d o- s *°i tako se je zgodilo; bodičeščenoGo- 0 d 0 v o ime!* (Job. 1, 21.) Kaj menite, ljubi moji! . ” * V.- —7 -/ - v > v |) fj ^ •P Job pri toliki poskušnji mogel tako poterpežljiv, tako j e (. v J au biti? On je vse v Bogu ljubil, prijetno in nepri- r av ’ sre ^° iu nesrečo; zato je pa iz Božjih rok sprejemal hudo v ° radovoljno, kakor dobro, ter se je vsega, popolnoma SVe tnik’ ^ 0Ž< *° P a ^ or J 6 J e t a t Job, tako so delali vsi •Dale ‘Ule I)a , vam le en zgled v misel vzamem, naj vam neka Q | a P° Vei u iz življenja sv. Frančiška iz Borgije, ki je bil Palač^ ^ ro ^ ovs b e S a stanu. Ta svetnik je bil ravno na potu ri utiaa-i ° k^liice J°bane; in Bog mu je razodel, da je umerla Bo« n ‘ l njegova preljuba hči Germanska grofinja. Služabnik nekoliko postoji in nektere trenutke zatisne svoje oči, po- oiiko za pokojno ter gre naprej. Ko je s kraljico do- a ožji moli gnal vse Vag e - V Za ^ ar t= a J e bila pozvala, jej proč grefič še reče: nstvo, molite za dušo svoje zveste služabnice, Ler- 870 manske grofinje, ki je ravnokar neprevidoma iz tega sveta ?e ločila." Kraljica se zavzame; kajti pokojna je bila kraljici P° sebno priljubljena gospa. Začudeno pogleda svetega moža, ^ mu de: „In to mi vi le tako memogredč poveste? In tako morete vi govoriti kakor oče svoje hčere, in take hčere?" ^ žabnik Božji pa pravi: „Gospa! kar ima človek od druzih posojilo, to lastniku rad nazaj da. Kar pa imamo in kar si 110 ’ vse je pa bolj Božje kot naše. Ako nam pa on kaj da, nain da, kar je njegovega; ni pa prav, ako bi se pritožili, da 1)3111 taistega dalje ne pusti, namesti da bi hvaležni bili, ker ^ je tako dolgo pustil. Kakor nam je le po svoji prosti volj 1 a ’ tako nam tudi odvzame, akoravno bi mi, oslepljeni od s lastne ljubezni, drugače sodili. Bog, neskončna dobrota k> J ’ nas nezmerno bolj ljubi, kakor se ljubimo sami sebe, ter ■ vse nam v blagor, naj daje ali jemlje, in mi smo mu za enako hvalo dolžni." .jj Ljubi moji! kako se vam dopada tako govorjenje • ^ pravite k takemu obnašanju? Glejte, tako ljubijo pop°l n ° ^ duše svojega Boga iz vsega svojega serca, in to vselej 111 vsod, v vseh okoliščinah svojega življenja in vedno enako, vselej in povsod vidijo le svojega Boga v stvareh in vid'J° , stvari le v Bogu, pa ne ljubijo stvari samih na sebi, a v stvareh ljubijo le stvarnika Božjega. Ako je stvar § e lepa in ima še tolike in take sprednosti, jim je ljuba 1® ^ ker se Bog razodeva v njej; in naj bo kaj še tako bn še tako težkega, vendar voljno sprejmejo, zato ker J 1 ® P 0 Šil J a * v stv arab> Kakor pa popolnoma kristjan Boga ljubi v vsen ^ ki so res ljubezni vredne, tako pa tudi iz čiste ljubezni do ^ zaničuje, sovraži vse, kar je res zaničevanja vrednega, & greh; to je vsak, tudi najmanjši greh. Greha se °S [ in 871 Varu Je bolj kot smerti, ne toliko zavoljo strahu pred kaznijo ^ zavoljo plačila, ampak veliko bolj iz čiste ljubezni do Boga; a lh volja Božja mu je čez vse sveta. Sv. Ludvik, francoski kralj, je svoji hčeri dajal posebno K posnemanja vredne nauke v tem. Nekdaj jej piše: „Ljuba hči, ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega serca, v seh svojih moči! Ako njega ljubiš, je tvoj dobiček. Kdor ^ Jf ‘ Zen svojega serca na kako drugo stvar obrača, in ne na hi ne zavoljo Boga, on sam sebe goljufa. Vedno hrepeni, B °gu, svojemu Gospodu, bolj in bolj dopadaš. Bodi vedno da, ako bi tudi za gotovo vedla, da nikoli nobenega a De dobiš za storjeno dobro, ali da te ne čaka nobena kazen te Merjeno hudo, vendar nikoli ne opustiš, kar je Bogu dopad- e ga, temuč da z vso močjo delaš, kar je njemu všeč, in to ! jiv Vse ljubr Z ^' uBezi1 ' h° n i e g a - “ Tako je učil dobri oča svojo Plač^ en ° ^ er ‘ ^ J e J rekel, da naj nima nobenega upanja na Se ^°’ a h da naj izžene ves strah pred kaznijo iz svojega ‘ ) ampak spodbuditi jo je hotel, da naj si vedno in vselej Prid 6Va ’ VSe sB)r ’ B ’z najboljšega namena, iz čiste, nesamo- ne ljubezni do Boga. Ako tedaj popolnoma duša tudi \vsega lu Ciste ljubezni ne počne, in jo vodi včasih tudi še 'J e a,li strah, vendar pa je ljubezen do Boga pervi in po- ne gole %ni g'avitni )lj ' odloži bo]: 7 vse S a dejanja; in kolikor popolniši je, toliko duša vse upanje in strah, ter ima le Boga pred očmi. pregreta in vneta v naj čistejšem ognju presvete v Bogu in le za Boga živeča, zamore z apostelom pa, toda ne jaz; živi pa v meni JU ° e zni vsa reči- * av . » 4 1 v i m r i § t De to]ji ls ‘* (^ aB 2, 20.)' To je, živim še ko človek; toda gnado ^ az ’ am pak Kristus živi v meni, ter vodi s svojo Vse m °je misli, občutljeje, želje, volje, dejanja. 872 c) Je li pa to mogoče, da bi ubogi, g r e š n 1 človek dosegel toliko popoln a most? In zares je imenitno vprašanje, kako zamore človek B°£ a črez vse ljubiti in vse drago le v Bogu in zavoljo Boga? ga zamore vsega prevzeti le čista in sama sveta ljubezen, ^ Tl P* bi bil nekako ves pregret v taki ljubezni, in bi imel res kako čreznatorno, Božje življenje? Kako je pač vse to niog° ee To nikakor drugače ni mogoče, kakor le, da človek z B°^° pomočjo sebi in temu svetu odmerje; to je, da svoje serce os 0 bodi vse neredne svetne in samosvoje ljubezni. Zato nas l e P opominja učenec ljubezni, sveti Janez: „N e 1 j u bite ^ sveta, ne tega, kar j e v njem. A k o k d o s v ' ljubi, ni Očetove ljubezni v njem." (I. J ail ' 15.) Sv. Janez Klimak pravi: „Ljubezen do sveta in biti ne morete, kakor z do Boga v enem sercu ob enem cin 111 očesom na enkrat nebes in zemlje gledati ne moreš." I J1 s veto papež Gregor pravi: „ Steni nebeške ljubezni ne bo poga#^! kjer jo zadušuje ternje pozemeljske sladnosti." Kdor hoče toliko terden biti, da bo Boga ljubil, kakor ga je ljubiti d° ^ on mora svoje serce vse neredne svetne in samosvoje l) u j vsega čistiti, ja kolikor le mogoče, osloboditi, da bo hodil popolnamosti. To ločenje serca od vsega posvetnega m u ^ ^ delilo prostost, biti otrok Božji, ter ga stori zmožnega, uda Bogu popolnoma vsega, nerazdeljenega, da ga y ' aia0r( ^iJ> biti črez vse, in vse drugo ljubiti le v njem. Sveti pravi: „Ako izženeš iz svojega serca vso pozemeljsko lJ u ^ prišla bo v tvoje serce Božja ljubezen. Ako hočeš v svojoj vsaditi ljubezen do Boga, moraš iz njega iztrebiti d ra ^ e ^ svetne ljubezni. Ti si posoda; in to moraš biti P°' Da ‘. nn f kar imaš, da sprejmeš, kar nimaš. Z dobrim bodi napol n J e ’ zlij iz se, kar imaš hudega. Ti hočeš, da naj Bog 873 j^Polni, ako si pa poln jesiha; kje bo med v tebi ? Posoda mora ^ 1 spraznjena, mora biti očiščena, skerbno obrisana in pori- Ila > da bo sprejela med — vino ljubezni Božje. “ j Na nobeno stvar toraj serce tvoje navezano biti ne sme. odmreti moraš nekako svojemu spačenemu poželenju, odmreti SVo Ji slabi volji, da boš živel le Bogu, spolnoval le voljo nje- §Ov°. Tisti pot hodi radovoljno in veselo, po kterem te vodi ' /j ^ Presveta modrost. Neskončni modri Bog pa svoje vodi po j, 1111 potih, da dosežejo zaželjeno in primerjeno popolnamost. vodi po ternjevem potu hudega terpljenja, druzega po Kth cvetlicah raznega veselja; tega po stezi bolezni, unega V kristjan! popolnoma biti, moraš svoji volji odmreti, pa vse £ Zavol J° Boga, vse le v Bogu željeti in ljubiti. Ako pa hočeš s ^ u lužiti po svoji volji, ne pa po Božji volji, delaš si le Sf; lu krivico, in nikdar napredoval ne boš. Hoče Bog, da , bole n, ti koče ^ Potu zdravja; enega skozi puščavo revščine, druzega po polji S&stva; kakor on spozna, da bi bolje bilo. Ako hočeš, ljubi pa tega nočeš, ljubiš le svoje zdravje, ne Boga; , 1(; _ B°g da terpiš, ti bi pa rad z delom Bogu služiš, zopet j) a j « Božje volje; in tako je pri vsi naši ljubezni. To nas ^ za deržuje v popolnamosti, ker svojega serca ne odter- vsega od posvetnih reči, ker serce naše prazno ni, ker 6 v °lje Božji volji podvreči nočemo. Jj a ka r . n . Ven dar k vsemu temu nič posebnega treba ni. Sveti h°g u 1 l e ^l eden najimenitniših samotarcev, ki so posebno lepo k^Hl la po potu popolnamosti napredovali. Bog mu je je B a l vazodel, da njegova popolnamost ni nič veča, kakor živ^e Dani0sb dveh žensk, ki med svetom, v bližnjem mestu Uvedel Uni ° S6 SVeti Pu^uvalk poda na pot, da bi videl in Vred ’ kaj ven dar te ženski počnete, da ste dospele ž njim na k° stopinjo popolnamosti. On pa ne najde nič poseb- kerS; nauk v. p. jj. 56 874 to nega, nič težavnega, nič čudnega v njunem življenji. Sam° je zvedel, da ste že petnajst let skupaj, pa da se še nik^ ar nisti nič sporekle ali skregale, nikdar se niti z besedo nit 1 dejanjem kako razžalile. Marsiktera dekla je bolj popoln 0 ® 8 ’ bližej nebes, zato ker je v malem zvesta, svojega serca ni® 8 na nobeno stvar navezanega, kakor imenitna gospa, ki je P 0 ^ posvetnih skerbi, in le za ta svet živi. Marsikteri pripel reven kmetič pred Bogom več velja, kot posvečen mašnik, si ne prizadeva po potu svete čednosti naprej hoditi. In tako mislim, ljubi moji in predragi 1 da sem vam P® nekoliko dopovedal, v čem je, ali kaj je keršanska popolnam 1 ® Eeršanska popolnamost je le v ljubezni do Boga. Ljubezen Boga, kakoršna biti mora, ta je keršanska popolnamost. I® ' tej popolnamosti moraš vedno hrepeneti, zato se moraš ve poganjati; in to ti je mogoče, ako le resnično hočeš, je, da se znebiš vse neredne svetne in samosvoje ljubezni tem pa resnobno Skerbiš, da ljubiš Boga črez vse, vse pa le v Bogu in zavoljo Boga; in pa, da v tej ljubezni ^ bolj boš sam spoznaval, da popolnamost je res le v ll ll) do Boga. »Ljubi Gospoda, svojega Bog a vsega svojega serca, in iz vse svoje duse> iz vse svoje misli m iz vse svoje moči. prava zapoved/ (Mark. 12, 30.) Zato: »Ljubite pa samo Boga, in popolnoma boste! Amen. p e rv° pO' w° v edu° i* in 875 LXIII. Keršanski nauk. Kaj tir ja Tceršanslca popolnamost od nas ? Kedar je Mojzes Izraelce iz egiptovske sužnosti pripeljal < '° Sinajske gore, ukazal mu je Gospod Bog in rekel: »Idi ^ ljudstvu in posvečuj jih danes in j utre in 0 P e r6 naj svoje oblačila; in bodo p r i prav- ^ J 6 u i na tretji dan; zakaj tretji dan b o G o- s P°d prišel." (II. Mojz. 19, 10,11.) In nastopil je tretji dan; in glej, slišalo se je, ko je jelo grometi in se bliskati, 1,1 trobenten glas je čedalje bolj bučal. Pripravljeno, čedno ob¬ lečeno je bilo ljudstvo, ko ga je Mojzes peljal do Sinajske gore, | n gospod Bog je sam govoril z ljudstvom. Kristjani moji! . 1 nam se bo približal dan, ko bomo zaslišali trobenten glas, nas d>o Gospod Bog poklical na goro nebeškega Siona. Bomo 1 , mi tistikrat pripravljeni? bomo li tudi mi čedno osna- J ni » lep 0 omiti in oprani, in svatovsko oblečeni? — Ljubi po- ^ušavci! kaj? ko bi mili Bog nas zdaj le poklical pred se? 1 mar naše dušno oblačilo zamazano z malimi grehi? in celo a-ztergano z velikimi grehi? Oprani, čedno oblečeni so stopili ae ci Pred Gospoda, svojega Boga. Na kteri stopinji popol¬ nosti smo že mi? Si li upamo, stopiti pred Gospoda? čeif Ž6 vemo ’ k a k° lepi, oprani, osnaženi, svatovsko oble- siiš'i m ° ramo s t°piti pred svojega Boga; ko smo danes teden 1 • Kaj je keršanska popolnamost; pomislimo pa danes: a J tir j a keršanska popolnamost odnas? s j Ka J ue? to je gotovo: Ako kdo hoče zidati veliko hišo, Postaviti obširno poslopje, mora si poprej preskerbeti potreb- * fi ga padiva. Ravno taka je s keršausko popolnamostjo. Ker- 56 * 876 šansko popolnamost, to toliko imenitno, bi dejal, Božje poslopje? si zamore pridobiti le tisti, ki si pripravi vse potrebno gradiv 0 k tej duhovni palači. Ali z drugo besedo: Kdor hoče popol¬ noma biti, mora vse storiti, kar popolnamost tirja. Keršanska modrost pa tirja pet reči: a) da resnobno in resničn 0 hrepenimo po popolnamosti; b) d a ne zaupamo sami ° a sebe c) da zaupamo na Boga, d) da imamo miru 0 serce; in e) zvedenega, skušenega vodnika. a) Pervo in naj potrebniše, da bomo keršansko popolnoma, je, da resnobno in resnično hrepenimo pop 0 ' polnamosti. Popolnoma bo le on, ki z gnado Božjo ganjen, P°' polnoma resnobno in resnično biti hoče. Kdor ne želi p°P n '' noma biti, ali na to še ne misli ne; tudi ne bo nikdar pop°l' noma kristjan; kakor nihče umetnik ne bo, ako se za umetn° s nič ne zmenja, po umetnosti nič ne želi, ne hrepeni. Zato n a ljubi Jezus le tiste blagruje, ki so pravice lačni in žejni; t0 je, tiste, ki po pravici resnično hrepenjenje imajo; le ti bodo nasiteni. (Mat. 5, 6.) Tako nas zagotovlja tudi sv. Avgušt' 11 ’ da s hrepenenjem se moramo k popolnamosti povzdigovati- To hrepenjenje po popolnamosti mora pa r e s n o b n °» resnično in stanovitno biti. Kdor hoče kdaj popolnoma biti, zadosti, da bi le mislil ali le tje v en dan obljubil ali p ra!5ue želje imel, vedno boljši — popolnoma biti; ampak on m ° 1 ako serčno hrepeniš po popoluamosti, in je željno ^adobil boš strah Božji in popolnoma boš. s a ^ drugič, ako hočeš kdaj popolnoma biti, ne zaupaj tak^ S 6 ^ ^ ^' s t° u lč. To nezaupanje do samega sebe nam je ja k°trebno, da drugače nikakor popolnamosti dosegli ne bomo; jj e ’ l , Potem pa premišljujmo, in to pogosto in temelito, ^ ga mogoč n ost in modrost Božjo. Premišljuj®® Bogu ni nič nemogoče, nič pretežko in ker je njegova ^ neskončna, je vedno pripravljen, nam vsako uro, vs , ^ ^ nutek dati vse, karkoli potrebujemo ali karkoli nam . y potu popolnamosti, ako se le s terdnim zaupanjem 2a ^, 0 j« njegovo očetovsko naročje. Nek cerkven učenik pravu » ^ naš Božji pastir tri in trideset let hodil za zgubljen 0 ° v ’ 1 881 jo vedno klical, da je zmolkev postal; jo po tako težavnem, trnjevem potu iskal, da je vso svojo kri prelil in celo svoje življenje dal; mar se ne bo ozerl na njo ? mar je slišal ne bo? mar je ne bo na svoje rame vzel, napravil gostovanja s svo¬ jimi sosedi, z angeli v nebesih, ako ovčica za njim gre, posluša njegove zapovedi, ali vsaj želi, če tudi mlačno, ga bogati, in zato k njemu kliče, k njemu zdihuje ?“ Tudi to si moramo dobro k sercu vzeti, da še nobeden uikoli ni bil osramoten, kdorkoli je keršansko zaupal ua Boga. Ta resnica nam je zadostno zagotovljena v svetem pismu, poterjena v življenji vseh svetnikov, v življenji vseh dobrih ljudi, m lahko jo je že vsak sam skusil; ter je zares pripravna, da nam °budi in poterdi zaupanje v Boga. Da bomo veče zaupanje na Boga imeli, večkrat premiš¬ ljujmo , kaj je u z r o k, da v popolnamosti tako malo napre¬ dujemo, ja da le še v velike pregrehe padamo? Naj hujši in uaj veči uzrok tega je, da premalo na Boga zaupamo, in pre- na svoje moči zidamo. Misel: Premajhno zaupanje na Boga um v čednosti opovera, me celo nazaj meče — ta misel, prav globoko k sercu vzeta, nas mora v zaupanji okrepčati in vterditi. To zaupanje na Božjo pomoč si bomo še posebno pomno¬ žili, ako tako le storimo: Ko mislimo kaj dobrega storiti, hu¬ dobno nagnjenje premagati, se kaj vojskovati, ali ko mislimo in e uio na potu popolnamosti napredovati, takrat, preden kaj boči stori 'mo, ozrimo se v svojih mislih k svoji slabosti, pa ne za- J'Uo nič svoji nestanovitnosti; urno pa se oberuimo k Božji vse- °g°čnosti, k modrosti in dobroti njegovi in v terdnem za- Kdo 1J1 Jia ujega delajmo, vojskujmo se in premagali bomo. Ha ir D °^ e P r 'P ora °dk;b ki misli, da že vse le v zaupanji g .. °& a dela, kmalo se bo žalostno prepričal, kako sam sebe a ' Kajti človeku je zaupanje na se tako lastno pa tako "82 zvito, da se skrije celo, v nezaupnost, ktero do sebe ima®°> pa se vrine tudi v zaupanje, kterega v Boga imeti misli® 0. Marsikdo, ki je ta nauk poslušal, bi me morebiti rad vprašal, kako bom pa spoznal, ali imam dosti nezaupanja do sebe in nasproti ali je moje zaupanje v Boga zadosti možno, zadosti terdno ? Cerkveni učeniki nam vsi pravijo, da to se lahko spozna nad tem, kako se zaderžimo po svojih padcih, ali kaj občutimo, ako zopet v kak greh zabredemo. Ako smo tako ne¬ srečni, da zopet grešimo, in mi postanemo nepokojni, žalostni, ter nas napada nekaka obupnost, da ne gremo naprej, da n id dobrega storiti ne moremo; to je gotovo znamnje, da zaupa ® 0 na se, ne pa na Boga. Ako je ta žalost, ta obupnost velika, tedaj veliko na se zaupamo, malo pa na Boga. Kajti kdor i® a veliko nezaupanje na se, in stavi vse svoje zaupanje le na Boga, ne čudi se, da je padel; tudi ni zato vžaljen, ali celo razdra¬ žen, ker ve, da je padel v svoji slabosti, in je premalo na Boga zaupal. On še mauj sebi zaupa, in v ponižnosti se oberne - terdnim zaupanjem k Bogu; in ko svoje neredno nagnjoh) 6 ; svoje strasti, kot uzrok svojega padca čez vse sovraži, občuti veliko pa mirno žalost zavoljo razžaljenja Božjega, in po t ® 111 notrajnem nagibu ustane od svojega padca, ter gre z večo serč nostjo, s terdnejšim sklepom po potu čednost naprej. To,.l) u moj kristjan! dobro zapomni si, zlasti, ako si med takimi, po storjenem grehu nobenega miru seboj imeti ne morejo i° ga imeti nočejo, da gredd k svojemu spovedniku, kterega P a mogli poiskati le zato, da bi bili grešnega madeža očiščeni, v svetem obhajilu zoper greh oboroženi; ne pa toliko, dahi nepokoja se znebili. _ ^ d) Kdor hoče dospeti h keršanski popolnamosti, mora i® tudi m i r n o s e r c e. Ta mir pa ima svojo podstavo, a * 1 zidan na vero, na upanje in na otroško ljubezen do B°g a 883 1Cer je ta nebeški mir prav za prav že sladek sad keršanske P°P°lnamosti; ali vendar tudi začetniki si morajo z vso močjo ^zadevati, da imajo mirno serce; drugače na potu popolnamosti ene stopinje naprej storili ne bodo; ja gotovo bi le vedno ‘ al)e ji prihajali. Kajti nepokoj, maloserčnost vzame kristjanu Vso zavednost, mu podere vse veselje do dobrega, mu primerzi %lite v in druge pobožne vaje in naglo ga zapelje, da zane- ' liar J a dolžnosti svojega stanu, kterih v svoji zmešujfvi ne za- ali jih v svoji nevolji celo vedoma opušča. Je žalost, Bogu ^ Padljiva, ki obrodi stanovitno pokoro k zveličanju (II. Kor. ’ 10.), ktera dela človeka ponižnega, resnično spokornega; ,e P°koj p ;i) ki nas n ekako pobije, potlači, nas nemarne, lene 1} gotovo Bogu ne dopade, ter nam k zveličanju čisto nič Pomaga, ja nas le zaderžuje, ali kakor pravi sv. Pavel, da ° ST otna žalost prinese smert. (7, 10.) Zato se marsikdo prav hudo moti, ki ima za čednost ne- nem ' r , kterega občuti po storjenem grehu, pa ne pre- r*» da ta nepokoj velikrat izhaja iz prikritega napuha ali iz , ]ov ~i, ki se opera le na se in na svojo lastno moč. Tak po svojem padcu prepričan, da mu primanjkuje moči, Se Ves Pogrni, nemiren in zabrede v maloserčnost, ker poderla Pa ? U ^ P 0( ^ ava j Iia ktero je zidal zaupanje svoje. Ne dela ^ i0 Ponižni, ki le na samega Boga zaupa, sam od sebe bol Ue P r ^ a ^ u J e J kedarkoH v greh pade. Akoravno občuti ^ IU ’ ^ U< ^° mu J e > serce £ a P e ^ e i vendar zato ni ne- Peti .! 111 Ul ^ se ne ^udi, kajti dobro ve, da vse to se mu pri- Prepojj V °^'° reve slabosti njegove, ktere je v luči resnice ves svoje l0Žej ’ ' n na J bolj gotovo boš ta notrajni mir, pokoj m a g a ] ( U e ’ za dobil, ako si resnično ponižen. K temu ti bo po- a *-udi molitev, obujenje treh Božjih čednost in pa da es 884 ogiblješ vsega, kar bi ti unemirilo serce. Zato bodi odkritost 611 svojemu spovedniku, pa na tanjko ubogaj njegove svete in ako bi nepokoj izviral iz kake telesne bolezni, kar bi mogoče bilo, išči zdravila pri modrem zdravniku. S temi P rl pomočki boš zadobil tisti mir svojemu sercu, da boš z pomočjo pot popolnamosti nastopil in tudi na tem potu Dil predoval. e) še ti je pa potreba na potu popolnamosti modre?' 11 ’ skušenega vodnika. „Zvest prijatel je močna bra®^’ pravi sveto pismo, kdor ga je dobil, našel je velik zakla > zvest prijatel je zdravilo življenju in neumerjočnosti, kteri Boga bojč, ga dobe . 11 Te besede merijo zlasti na neumerjo^’ to je, na notrajno, duhovno življenje ali na keršansko p°P^ namost; in ravno za to potrebujemo posebno zvestega pnj a ^ ki s svojim naukom, s svojim svetom vodi naše dejanje m ^ naprej vodi po potu svete čednosti. Kakor zaklad modrosti ^ bo v britkostih in težavah podpiral; kakor zdravilo bo c ' budi « 1 dre?* serce v dušnih boleznih tolažil in krepčal, nas pred varoval, in ako bi padli, nas bo zopet vzdignil. Brez m°' vodnika ne pride nihče do popolnamosti; še pričeti ne brez njega; kajti omamljivosti in zmotnjave mu branijo najde pravega pota, ako nima učenika in vodnika, ki ^ ^ mu pokazal, ga nanj napeljal. Pobožni učenik Avila pravi ■ » še tako skerbno iščeš, vendar volje ne boš nikakor tako ? 0 zvedel, kakor na potu te ponižne pokorščine; kar so božni starodavnih časov toliko priporočali in tudi sam 1 ^ delali." Ko je sv. Terezija vidila pobožno gospo Katarin 0 duansko, kako ojstro se je pokorila, želela jo je posnem zoper svet svojega spovednika, kteri jej je to prepovedal, ^ skušnjave je imela, da bi ga ne ubogala. Gospod P a ^ fi oglasi: »Moja hči! ti hodiš po dobrem in gotovem P 1 da vsi otm 885 na pokoro, ktero una dela; ljuba pa mi je pokorščina Vsi, kterikoli so po popolnamosti hrepeneli, so si zvo- 1 dušenega vodnika ter so se njegovemu vodstvu popolnoma Ver gli. Zato je sv. kralj Ludvik pred svojo smertjo svojemu u dal ta posebni nauk: »Spoveduj se pogosto, pa zvoli si še nega spovednika, ki te z gotovostjo učiti zamore, kar ti Je storiti treba. “ Nli kdo bo nek dobil tacega prijatela, tacega zvestega ko]* kdorkoli se Boga boji; vsak, kdor- j e 1 P° popolnamosti hrepeni; le Boga naj prosi zanj. »Ker toliko na tem ležeče,' pravi sv. Frančišek Salezi, da pot po- jll °sti nastopiš z dobrim vodnikom, zato prosi Boga prav dal • ^ P res ^ er Pi P° tvojem sercu, in nič ne dvomi, ti & a bo dobrega in zvestega vodnika, ako bi ti, kakor emu Tobiju, tudi angela z nebes poslati moral.* ^ »Na vsako stran pa ti mora tudi res angel biti, še uči ju SVe ti mož: to je, ako ga dobiš, imej ga, ne kakor človeka; )j() J| e 2ai mšaj se niti na njega, niti na njegovo človeško uče- d a ’ ani Pak zanašaj se veliko bolj na Boga, ki ti je tako dober, ^ em človeku s tebo govori in mu Bog sam na serce in l %,,/ ) "k' a< k l vse ’ bar J e v zveličanje tvoje. Poslušaj ga, kakor ^]j^ a ^°zjega, ki je stopil iz nebes, da bi tebe tje gori pri- % Bodi mu odkritoserčen z vso resnico in zvestobo, odpri Sv °je serce; odkrij mu na tanko, kar imaš dobrega in kar \ZU.JXJ JJ 1JJLU i-IUI lUUUV^ uvn r Q .. - 1 d Pega nad seboj; in to brez vse hinavščine, brez vse tv 0io v° s ti' tiiko bo tvoje dobro presejano in ohranjeno, in ^jačnosti. ; V °j 6 hudob ]t > te bo ' n k poboljšano in ozdravljeno. Britkost ti bo polahčal Poterdil, v veselji te oberzdal in vredil. Imej veliko aupanje pa ne bo opoveralo spoštovauja. Zaupaj mu, ti^Ven o-., ‘ u ~ r - — r - pa jj. . i )a spoštuj kakor hči svojega očeta; spoštuj ga, zraven ti Zau paj kakor sin svoji materi. “ J 886 Tako toraj, preljubi moji! sem vam naštel nektere P r ' pomočke, ki so pa tudi bistevno potrebne pogoje ali neobb°® e podstave za zidanje keršanske popolnamosti. Kakor noben 0 ® danje brez terdne podstave obstati ne more, tako tudi p os ^ čednosti in popolnamosti ne moreš niti postaviti, niti obran brez teh pripomočkov. Da boš toraj popolnoma, imej resni® 0 in stanovitno hrepenjenje; ne zaupaj sam sebi nič; terdn° ^ zaupaj na Boga; skerbi, da si mirnega serca in izvoli si denega, skušenega in modrega vodnika, pa mu bodi odkr serčen, podverzi se mu v vseh dušnih rečeh in srečno boš )l!l stopil in hodil pot popolnamosti. Amen. XLIV. Keršanski nauk. Kako bomo popolnamost dosegli? „Bog nas je vse za nebesa vstvaril; pa vendar vsi v prišli ne bomo. Tudi tiče se vse visoko proti nebu ne povzdig Štruc, naj veča tiča, se nikoli v zrak ne povzdigne; kok°š_ malokdaj in še takrat z veliko težavo in to za malo časa tu^ in* na niškem leta. Lastovke in golobi pa veliko letajo, ^ in visoko. Tako, preljubi! se veliki grešniki nikdar n e v ‘^. r nejo k Bogu, zmiraj bivajo na nizkem, na zemlji, ker so zani, obteženi le na to ubogo zemljo. Ljudje, dobri vični imenovani, se vzdigujejo z dobrimi deli k Bogu? ^ se le malokdaj zgodi in to le težavno in počasno. Pobožn e ^ pa, ki so na potu popolnamosti, pogostno in visoko 1 ^ se vse vesele povzdigujejo k svojemu Bogu, enako urnl go¬ lobom in lahkim lastovkam.* Tako piše sv. Frančišk Kristjani moji! ker smo za nebesa namenjeni, bomo dospeli do tega svojega namena! Že sem vam 887 to vsak kristjan je dolžen popolnoma kiti. Kajti, ako hočemo v nebesih biti, moramo proti nebesom hoditi. In da nam je to Mogoče, tudi to sem vam dokazal. Potem sem vam povedal, toj je keršanska popolnamost? in zadnjič ste slišali, kaj tirja keršanska popolnamost od nas? Danes vam bom pa povedal: Kako bomo najložej keršansko popolna- m °st dosegli? Ker besede le mičejo, zgledi pa vlečejo, bodo tudi pri Popolnamosti zgledi naj boljši pot kazali. In ker nam je v vseh rf) čeh naj lepči zgled zapustil Jezus Kristus sam, zato je pa U( h posnemati Jezusa Kristusa, hoditi za njim naj boljši, naj S°t°vši pot, po kterem bomo do popolnamosti dospeli. Ali z tongimi besedami: Ako hočemo popolnoma biti, moramo za ri stusom hoditi, in njemu, kolikor je mogoče, v dejanji in ne- an P enaki postati. -Drug, ravno tako gotov pot do popolnamosti je pa hoditi '. P°snemati svetnike božje; zato ker je njihovo življenje res- ^'čna iu zvesta podoba Jezusovega življenja. Ali z drugo besedo : j^° hočemo popolnoma biti, moramo svetnike posnemati, jim ° ! Por mogoče v dejanji in nehanji enaki postati. Pomislimo Z a J to dvoje malo bolj na tanjkol 1- a) Ako hočemo popolnoma biti, mo- a 111 o z a J e z u s o m hoditi. To nam naš Božji Odre- sam pravi z besedami, ktere je rekel evangeljskemu “todenču: ^oda „Ako hočeš popolnoma biti, idi, .. J> kar imaš, in daj ubogim, in boš z a K1 a d *n ei imel t nebesih; ter pridi in hodi za raz ] U °j ,a (Mat. 19, 21.) Cerkveni učeniki te besede tako ***. da Jezus popolnamosti ne stavi v to, da razdelimo 0n JW Proženje med uboge, ampak v to, da hodimo za njim. oriadeuča le opomnil, naj bi se svojega bogastva znebil, 888 da bi ga nič ne opoveralo, da bi toliko ložej hodil za nji® 1 Prostovoljno uboštvo je toraj le pripomoček k popolnamosti; hoja za Kristusom pa je popolnamost sama. Zato se na® naš Božji Zveličar večkrat v zgled postavlja, ter nas opominja; posnemati ga. Tako pravi: „Z g 1 e d namreč sem v a ® dal, da ravno tako, kakor sera jaz vam storil tudi vi storite.* (Jan. 13,15.) In spet pravi: „V zemi^ 6 mojjarm nase in učite se od mene, k e r j a ^ sem krotek in iz serca ponižen, in bote pokoj našli svojim dušam.* (Mat. 11, 29.) Ravno tako op°' i 6 minjajo njegovi aposteljni. Sv. Peter pravi: Kristus „v a ® J zapustil zgled, da hodite po njegovih st pinjah.* (I. Pet. 2, 21.) In sv. Pavel hoče, da se vsi p r6 ' delamo v Kristusu Jezusu, da vzau^mo v se njegove nai®’> njegovega duha in posnemamo njegove dela, da kakor v P°' dobi znotrej in zunaj njega nad seboj kažemo, ko pravi, da ob lecimo Gospoda Jezusa Kristusa. Ravno tako nas učijo vsi eerk veni učeniki ter imajo hojo za Jezusom za edino pravo pot? ^ nas k popolnamosti pripelje. Lepo piše v tem sv. Avguštin, pravi: „ Jezus je rekel: Jaz sem pot, resnica in življ PI1 J e ’ kakor da bi rekel: Kod hočeš iti ? Jaz sem pot. Kam hoč es iti? Jaz sem resnica. Kje hočeš ostati? Jaz sem življenj 6 *' Hočeš popotovati? Jaz sem pot. Hočeš, da ne boš prevarj eD Jaz sem resnica. Nočeš umreti? Jaz sem življenje.* — ,■ Izidor pravi: „Ako hočeš popolnamost doseči, brez nehanja s Kristusa, kakor lovec sledi divjačino." In sv. Frančišek ^ nam to resnico v svoji znani ljubez n j i vos ti posebno lep 0 P r oči postavlja: „Vse čednosti našega Gospoda Jezusa Kristusa tako rekoč dišeče cvetlice raznih barv, ki vert njegovega P svetega življenja veličastijo, da si jih vsaka duša nabira- jej po njenem stanu posebno služijo v dopadanje Božje. , 0 P 1-6 ' 889 Sr e5ne duše, ktere vabi ta nebeški ženin na svoj predragi, tako le Po obdelani vert! Njih muzek prešinja njegov glas; razsvit- ^'nje jih s bližčobo svojega obličja, ter jih močno nase vleče z vezmi ljubezni svoje. Pridite, kliče jim, pridite moje neveste v tll0 J vert, kterega sem za vas zasadil in s svojo kervijo polil! Pridite in poterkajte na vrata, in odpreti vam hočem! k) Uzrok pa, zakaj moramo posnemati svojega Božjega Zveličarja, ako hočemo popolnoma biti, je ta, ker je njegovo oljenje v vsem naj veličastniša podoba popolnamosti, ja je po- Pdnamost sama. Popolnamost, kar smo že slišali, je v ljubezni do Boga, ^ Popolnoma je on, ki Boga čez vse ljubi. In v tem nam je , ezus naj lepši zgled. Saj vse njegovo življenje, vse njegovo . nam spričuje, da je črez vse ljubil svojega nebeškega a. I z ljubezni do njega je postal človek — človek od revne t>e 6re — V za P u ^ enem hlevcu — od vseh zaveržen. Iz lju- 2Ul do njega je že ko majhno dete terpel lakoto, mraz in ln °> zaničevanje in preganjanje. Iz ljubezni do nebeškega svet* 1 ^ P° zem 'ji v reTn i podobi hlapca; je oznanoval . e vangelje v velikem pomanjkanji in v terpljenji. Iz lju- t ' !u . njega je vzel težki križ na svoje rane, ter je umeri j e ^ eiIi v neznanih bolečinah, v velikem zasramovanji. Zato k re ^' 0 J a J 6 d je, da storim voljo tega, je poslal, in da dopolnim njegovo le v 1 ^ an - 4, 34.) Kakor silno hrepeni lačni po jedi in tajfo . 6ln SV0 J e veselje ima, da., bi svojo lakoto z jedjo potolažil, d a -^ e Urie l Jezus svoje veselje in svoje hrepenjenje le v tem, je rg^P^niti zamogel voljo svojega nebeškega Očeta. In zato Uk ' svet spozna, da ljubim Očeta, in nit P ° ^ 6 * a m > kakor mi jeOča zapovedal, vsta- ^ P 0 j d i m o od tod.“ (Jan. 14,31.) In to je bil pot mauk v. p. u. 57 890 v britko terpljenje. In še na oljski gori je molil: „Oča! ak p hočeš, vzemi ta kelih od mene; v e n d a r n e moja, ampak tvoja volja naj se zgodi!" 22,42.) Umiraje je še molil: „Oča! v tvoje roke z r °' čim svojo dušo!" (Luk. 23, 46.) Kdo ni prepričan, ne ve, da je Jezus svojega nebeškega Očeta črez vse Iju^’ ko mu je daroval celo življenje svoje, vse svoje misli in Ml 6 ’ vse svoje učenje in dejanje, terpljenje in smert? Ako hočeš toraj popolnoma biti, moraš Jezusa posnemal in kakor on, Boga črez vse ljubiti. In to ljubezen boš pa imel) ako delaš, kakor Jezus, da v vseh rečeh voljo Božjo spolni > toraj vse zaničuješ, se vsega varuješ, kar Bogu ne dopada, P' vse ljubiš in storiš, kar je njemu dopadljivega. In ako bi ? P° novati Božjo voljo kdaj tudi težavno in nadležno bilo, ven^ r v dobrem ne smeš omahovati; ja ravno v tem spolnuješ voljo, moraš svojega veselja in svojega tolažila iskati. Keršanska popolnamost potem tirja, da vse v ljubimo. Tudi tu nam je naš ljubi Jezus naj lepši zg Vse kar je ljubil, ljubil je le v Bogu in le zavoljo Boga. ^ 8S spačena natora se vstavlja, da bi mi obhajali, celo lj ,1,) ^ svojo skazovali takim ljudem, ki so hudobni, ali nas celo ničujejo, zasramujejo ali posmehujejo; Jezus pa je naj več Vk$ O Cel° hoje imel z grešniki; ž njimi je jedel, ž njimi hodel m storil, da bi jih nase navezal in jih večne pogube rešil- do svojih priseženih sovražnikov, do svojih morivcev je bil p 1 ob 1 ljubezni, ja še na križu je molil za nje, ko so ga 10 ' e> movali in se ž Djega norčevali. Ločil se je od svoje ^ ktero je tako preserčno ljubil; pripustil je, da je zavoljo , bila pogreznjena v naj večo žalost. Mar ne kaže vse t° ^ šanje Jezusovo, da je vse ljudi v Bogu ljubil? Vemo w ^ vse, česar se naša natora boji in preplaši in kar se J e J 891 kakor revščina in uboštvo, zaničevanje, tepenje in ranjenje, ja <*lo najgrozovitniša, naj zaničljivša smert, je poterpežljivo, ja 2 veseljem sprejel. Tako je Jezus vse v Bogu ljubil. Ljubezen ' io Boga, svojega nebeškega Očeta, ta je vodila njegovo voljo m njegovo dejanje. Ja celo njegovo življenje je bilo nepreter- & ana vaja v ljubezni Božji. Tako moramo tudi mi ljubiti, kar je nasprotnega naši na- 0r b kakor le vemo, da smo po Božji volji taisto ljubiti dolžni. n tako bomo tudi mi hodili po potu popolnamosti, ter bomo P°sbemali Jezusa, ki je ljubil Boga čez vse, vse drugo pa ljubil v Bogu in ravoljo Boga. _ Keršanska popolnamost, kakor smo tudi že slišali, pa še j 'J a > da smo prosti vse neredne svetne in samosvoje ljubezni. 11 kako lep zgled nam je tudi tukaj naš Božji Zveličar! „0 n k a je sam sebe vnič storil, pravi sveti apostelj, k o j e ^°dobo hlapca nase vzel, človekom se upo- p° k tl) in pounajnem najden bil, kakor človek. ^° a ižal je sam sebe in je bil pokoren do _6rti, smertipanakrižu.“ (Fil. 2, 7, 8.) Nje- 0 ponižanje bi že zadostno bilo, ako bi bil k nam prišel, s pozemeljsko bliščobo, in bi bil ko mogočen kralj čez nas j e - Ali kako neizrečeno veliko, vsega občudovanja vredno re ^ 0n * že vanje njegovo, ko se je prikazal na tej zemlji kot ubogo, 11( ^ 0 dete, kot sin siromašnega tesarja, je na tihem, na skriv- teirnii’; 1 ^ 0 ^ 10 Ž * Te *’ s * vse ^ dobrot tega sveta ni nič prisvojil, Hk S1 ^ ^ rev ^‘ n0 T SV0 J delež izvolil, da je po pravici gp. re kel: „Lesice imajo jame, in ptice neba § 1 a 6 ^ d a ’ Človekov pa nima, kamor bi If.pj.j V0 n aslonil.“ (Luk. 9, 58.) Mar nam ni Jezus naj ^Jevatf^d ’ se moramo tudi mi odpovedati svetu in za- sa «ii sebe? Vse njegovo življenje nam spričuje, da v 57* 892 njegovem presvetem sercu ni bilo ne sence neredne svetne ah samsvoje ljubezni. O da bi tudi mi pri pogledu tega veličastnega zgdeda pregnali iz svojega serca vso nerodno, vso pregrešno ljubezen do sveta in nečimernosti njegove, da bi nam vse posvetno 11 ne opoveralo, hoditi po potu keršanske popolnamosti ? Samostansk brat je poprosil svojega sprednika, naj bi ^ dal bukve, iz kterih bi se mogel popolnamosti naučiti, mu poda podobo križanega Jezusa in mu de: »Glej, tu so ti bukve brez čerk. Pa le pridno glej v te bukve, pridno jih P r ^ biraj, po njih ravnaj življenje svoje in popolnoma boš/ " . prav gotovo je, ljubi moji kristjani! hoja za Kristusom j 0 ^ boljši, naj gotoviši pot do popolnamosti. Kdorkoli se poda ° a ta pot, lahko bo dospel do popolnamosti. Naj vam povem čudne sanje, ktere je imel pobožen Bl ^ deneč iz Siene, ki mu je bilo Peter ime. Te sanje imajo P a r sofc sebi imenitno resnico, ktere veliko ljudi ne najde, akoravno dijo. Sanjalo se mu pa je, da je postavljen v veličasten, n in širok tempelj; tla tega tempeljna so bile potresene s P 1 ^ hom in pepelom. Velike vrata se zdajci odprejo. V revni terpeči podobi pride v tempelj Jezus Kristus, naš Božji Zven gre proti velikemu oltarju ter se vsede na prelepi sedež, gove kervave stopinje pa so se v pepelu poznale. Za nji m P . zdaj njegova deviška mati, gre na tanko po vseh st°P ir1 ^ svojega Božjega Sina, in ko do njega pride, jo posadi na • za B J , ličasten sedež zraven sebe. Zdaj pridejo aposteljni, ovav 01 ’ aposteljski pomagavci in učeniki, vsi mučenci in spoznov ^ pa vsi so skerbno šli po zaznamnjani stezi ter so dosp 0 - Gospoda, ki je vse nezrečeno prijazno sprejel. Za temi j 0 P r ^ množica zvestih posnemavcev Kristusovih iz vseh ljudstev . vseh stanov. Vsi so prišli do Gospoda in on je vse P raT 893 feno sprejel. — Dober mladeneč je prav dobro spoznal, da te Sail je ga opominjajo, da se tudi on pridruži tem zvestim po- Sr wmovavcem Kristusovim, da naj tudi on hodi po zaznamnja- ni h stopinjah, in to je tudi storil. — Tudi ti, predragi krist- ’* an • stori tako. Hodi po svetih stopinjah Gospodovih, nasleduj k°rak za korakom, da boš popolnamost dosegel. 2- Ako hočemo popolnoma biti, p o s n e- nia jino tudi svetnike. Zakaj? a ) Življenje svetnikov je naj bolj zvesta podoba Je¬ lovega življenja; toraj so nam svetniki lep zgled popolnoma svetega življenja. »Življenje in zgledi svetnikov so nam de- tosko evangelje, pravi sv. Frančišek Salezi; v njih imamo nauk u spodbudo, spolnovati vse čednosti." Kajti ni je nobene čed- ^ h ktero je Jezus v svojem evangelju učil in kazal, da ^J e svetniki ne imeli. Oni so Boga črez vse ljubili, vse drugo J ,' e v Bogu, ter so bili prosti vse neredne svetne in samo- je !• ^^kezni. Yoljo Božjo v vseh na tanko spolnovati, to jim jjjj 1 0 lm .j veče veselje, to naj veča slava; nasproti pa jim je Sv eti ^ še ’ a k° so P a Bt v naj manjši greh. Kdor toraj bike posnema, hodi za Kristusom samem in je gotovo na jU Popolnamosti. k) Drugič pomislimo, da svetniki so bili ljudje kakor S ° ^veli v takih okoliščinah, kakor mi, so imeli take sla- ’ kakor mi, in vendar so popolnoma živeli. Zato pravi 0 ].J V ‘ Frančišek Salezi: »Premišljuj večkrat zglede svetnikov! Uii ^osti s Pet J Vse so storili iz ljubezni -do Boga, da so postali pobožni Hil Cov ^ e ^ ov i! Tudi mi bomo vse storili, ako si zglede svet- s° j.j g , Sercu jemljemo. Ljudje so bili, kakor smo mi; služili tud; ^ogu, kteremu moramo tudi mi. Zakaj bi ne storili >sak po svojem stanu, kar so storili oni? Poglejte in r azne stanove nebeškega Jeruzalema, in videli bote, da ° tr oei h mi štejte 894 vsi so nebesa dosegli v svoji ponižnosti." Ta misel, da so bil' svetniki slabi ljudje, kakor smo mi, pa so vendar popolno#® in sveto živeli, mora nas spodbadati, da jih posnemamo in sm 0 popolnoma, kakor so bili oni. Tudi svetniki so tako delali, da so gledali na zglede druz^ svetnikov, jih vedno pred očmi imeli in so svoje življenje P° njihovem ravnali. Da vam le enega v misel vzamem, bil J e sveti Maurus postal velik svetnik zato, ker je vedno pred oč# imel zgled svetega Benedikta, čegar učenec je bil, ter ga J e vseh rečeh skerbno posnemal. Bil je toliko vnet za vse p°b°^ nosti, se toliko postil in čul, vse britkosti in težave tako volj n ° in rad prenašal, dolge molitve opravljal, da so ga morali derževati, ne da bi ga bil kdo še opominjal. V kratkem ^ je dosegel toliko popolnamost, ker je posnemal svojega svetas® učenika. ^ c) Da je posnemati svetnike pravi pot do popolnam 0 ^.’ tudi iz tega spoznamo, ker aposteljni in drugi cerkveni nam to posnemo kažejo in priporočujejo kot naj gotovši p 0 * 1 ^ popolnamosti. Sv. apostel Pavel piše tako le: „ŽeliBi° P^’ da bi vsak zmed vas ravno to skerb s k a z . da bi imel polno upanje do konca; da bi bili leni, ampak posnemavci tistih, k t e r 1 po veri in poterpežljivosti obljube d o s e» (Hebr. 6, 11, 12.) In ko se v svoji ponižnosti sam v p 0$ul postavlja, pravi v pismu do Korinčanov: „P rosim v a s a" 0 ° te' V t X X 1/ , daj, moji posnemavci bodite; kakor se & J . Kristusov." (I. Kor. 4,16.) Ravno tako govorijo cel učeniki, ter nam vsi priporočujejo, naj posnemamo sv Sv. Bazilij pravi: »Podobar mora večkrat pogledati P^. ^ ktero premalati hoče; življenje svetnikov, kdor hoče popolnoma biti." ravno tako mora pogosto se j Sv. B er 895 u & : »V vertu nebeškega ženina je prav veliko pobožnih in po¬ polnoma ljudi; ti so podobni sadunosnim drevesom; in kedar Sl njihove dobre dela in obnašanja v zgled vzamemo, vselej si Bergamo en sad.“ — In sv. Frančišek Salezi nas uči: „Pri¬ čevati se moremo, da živimo po sporočilih svetnikov, ktere So zapustili v posnemanje njim, ki hočejo tudi sveti biti." In nek drug cerkven učenik pravi: „Kakor bo kraljev sin spod¬ bujen za imenitne opravila, ako se mu pred oči stavijo veličastne dejanje sprednikov njegovih, tako bo tudi kristjan v svoji veri uterjen, k enakim svetim delom spodbujen in vnet, ako živo premišljuje pobožne dejanja aposteljuov in druzih spozuovavcev Kristusovih, ki so zares prave cvetlice in lilije v svetu Božjem." d) Gotovo je toraj, da posnemanje svetnikov je za hojo Z;i Kristusom naj boljši pot keršanske popolnamosti. Kristjan m °j! poišči si tudi ti ta pot in hodi po njem! Premišljuj in & le j večkrat na življenje svetnikov; zlasti še tistih, ki so bili v tvojem stanu, v tvojih okoliščinah, ter zvesto posnemaj, kar Vl( |iš nad njimi. Kliči jih z zaupanjem na pomoč, naj prosijo Im Bogu; kajti tudi svetnike zamoreš posnemati le s pomočjo j= Ua -de Božje. Posnemaj svetnike posebno v ljubezni do Boga, llr je ravno keršanska popolnamost. Ljubi, kakor oni, Boga ' ez Vse j vse drugo pa le zavoljo Boga, ker Bog tako hoče. °sneniaj jih tudi v druzih čednostih pa tako, da si zdaj eno, a J drugo čednost v posnemo odbereš, ter se v njej tako dolgo ^ a diš, d a s ; j 0 p r j S vojiš. Kajti popolnoma ne boš na mah, čpak le sčasoma. Ako bi hotel na enkrat posneti vse čed- jči kacega svetnika ter si tih prisvojiti, večidel ti ne bo nič Koristilo. Zapomni si tudi to, ljubi moj! da posnemaj vse čednosti, pa ne doprinašaj vseh dejanj svetnikov. Marsikteri svet- ]u storil kaj posebnega, ker ga je k temu sam Bog navodil 896 zavoljo druzih, kar še ti storiti ne smeš, zato ker te Bog v to poklical ni, in ti tudi k temu potrebne moči dal ni; posnemaj pa njihovo pobožno obnašanje in sveto življenje; to zamoreš, lU to si dolžen, ker Bog tako hoče, in ti k temu tudi svojo p°' moč daje. e) Zato vam bom pa zdaj le povedal nektere vodil a, po kterih se ravnajte, in ktere pri posnemanji Kristusa in nje' govih svetnikov pred očmi imejte, da bote v popolnamosti r eS napredovali. 1. Ne vpreži se precej pretežko. Ne segaj po čednosti, ktera zahteva že višo stopinjo popolnamosti. Tako na primer® so Božji Zveličar in svetniki svoj križ ne le poterpežljivo, a®' pak celo z veseljem nosili, ja celo hrepeneli so po križih in terp' Ijenji; za naj večo srečo so terpljenje imeli. Ne zvoli in ne i^ 1 tacega veselja v posnemanje koj v začetku; to bi bilo pretežko* Še le, ko boš že nektere stopinje svete poterpežljivosti si p rl ' dobil, potem bi si v posnemanje izvolil tako veselje. 2. Zmed čednost, ktere nad Kristusom, svojim Gospodo® in nad svetniki vidiš, si v posnemanje odberi tiste, ki so P rl ' merne tvojim dolžnostim, nepa, ktere bi se ti ravno dopadle. & v ' Pavla je sračno hrepenela, da bi svetnike v ojstrosti posnema' 8 ’ da bi svoje telo z ojstrimi pokorili krotila, da bi se tako veseli 8 duhovnega življenja bolj udeležila; potrebniša pa jej j e pokorščina do svojih prednikov. Zato jo je sv. Hieronim sV!l,r da se zoper svet svojega škofa z nezmernimi pokorili slab 1 - Zato črez vse glej le na to, ktere čednosti so tvojemu stan® tvojemu poklicu naj bolj potrebne, in te premišljuj nad svetn ter si jih v posnemanje odberi. 3. Zmed čednost, ktere so svetniki imeli, na ne zadev itn® 6 ravno tvojega poklica, odbiraj si v posnemanje naj mten ne pa bolj očitne. So nektere čednosti, bi rekel, bolj 897 s k°raj telesne in ktere priprosti ljudje visoko visoko cenijo, bolj obr ajtajo. Tako ima svet za kaj posebnega telesno miloščino, aa brotkost in druge notrajne, serčne čednosti dosti ne porajta, čeravno so veliko žlahtniše, veliko imenitniše. Zvoli si v posnemo e imenitniše čednosti, ne unih bolj vidnih ali očitnih, in go- taki tov J e tvoj dobiček. 4. Ako se moraš vojskovati še zoper kako hudobijo, zvoli čednost svetnikov v posnemo tisto, ktera je tvoji pregrehi 110 Nasprotna; in tudi v vseh drtizih čednostih se vadi vselej če‘d"° ma 11 a ^°' bo ^ sovražn ' ba premagal, pa tudi v druzih dev^^ Ila P re( ^ ova i- A ko te premaguje napuh ali jeza, priza- S1 za ponižnost in krotkost, in v to moraš obračati vse druge °znosti, molitev, svete zakramente, modrost, stanovitnost, tud’ D0S * ’ * n * ia ^ 0 boš P rem agal napuh in jezo, pa boš rastel . 1 v Cruzih čednostih. Tako občudujemo vsi Joba, ki se je tt) ^ e 110 v poterpežljivosti vadil zoper tolike skušnjave, ki so 0< t vseh strani protile; in bil je popolnoma, poln tudi vseh 1Uzih čednost. Ne d ^ )r ° , * e ’ cbl s ’ 0( tbereš eno čednost v posebno posnemo; vterd a b ! ^ ru g e opuščal, ampak da svoje serce bolj vrediš in Posel) ' S ° sve t n iki delali, da so se v eni čednosti pmno urili. Tako je sv. Janez, Aleksandrinski škof, posebno liubil . - . » v # , - a,k °m stregla. Posnemaj svetnike v tem; zvoli si eno čednost 'ji Vi Ost. j c sv. «auc/j, 2i.iGivoa»jLiuL iiioivi oivui, jjuoouiiu dobrotljivost; sv. Frančišek uboštvo, sv. Gregor postrež- ’ sv - Elizabeta poniževanje, sv. Katarina je naj raje bol- za kajti to^ 0 P r ^ a ^ 1C0 ’ tovaršico svojo. Velik dobiček boš imel; Urj tud' ^ ^ ob3vo ’ ( ' a » k( ' or se posebno vadi v eni čednosti, se k er So 1 V ^ ruzib - Ako ena raste, rastejo ž njo tudi vse druge, virajo - VSe . ena z drugo v tanki zvezi, ker so vse žarki, ki iz- 12 ljubezni do Boga. 898 6. V čednosti, ktero si si v posnemo odbral, vadi se t ;lKU dolgo, da spoznaš, da napreduješ v njej. Znamnje, da si resnih 0 napredoval, je, ako si terden, stanoviten v čednosti, tudi ob ^ sl1 suhote, dušne britkosti, in ako tudi nobenega tolažila ne čutiš. Tudi to, kako se tvoja spačena natora vstavlja zoper V°' Ufi božne dela izvoljene čednosti, naj ti bo očitno znamnje; kolikor manj se ti natora opera, toliko bolj zamoreš misliti v dobrem napreduješ. Ako ne čutiš v svojem sercu nobeni 11 upora, nobene nasprotnosti, zlasti ako si nanagloma nap^ eIJ ’ je to gotovo spričevanje, da si čednost si pridobil. Dobro pa lllljr ‘ l i paziti, da na to ne zidaš kaj da si pridobil si čednosti, ktere se od svetnikov naučil; kajti tudi tu te lahko prevari zVI J‘ l , hudobnega duha ali pa tvoja lastna spačena natora, ta da ima marsikdo v svojem skritem napuhu za čednost, nobena čednost ni. Zato se vadi v čednosti vedno, kakor v četku, kakor da bi še nič napredoval ne bil. Sploh le za to sko> ^ le na to glej, kako boš po potu keršanske popolnamosti naprej hodil in ne premišljuj, ne preštevaj, koliko si ženap doval; kajti le Gospod Bog sam je preiskavec naših sere. on nekterim skazuje to milost, da spoznajo napredovanje s . drugim jo pa odtegne, kakor v svoji modrosti sprevidi, ^ ^ tako spoznanje rodilo ponižnost ali pa napuh. Tako one 0 .j ruje nevarnosti, drugim daje priložnost, da napredujejo v s čednosti. _ j, 0 jj 7. Poslednjič pa ne zamudi nobene priložnosti, ^ era ^j e se ti ponudi, ter se vadi v čednosti, ktero si si v posue®^ od svetnikov odbral. Na primero: Ti si zvolil, da hočeš ^ nike v poterpežljivosti posnemati. Ne bi bilo prav, ako n(,p°t ^ vsega odtegnil osebam, delom in mislim, ki te v vost napeljujejo. Nadležnih besed se ne ogiblji, s komurkoli si bodi, če ti je tudi zopern, pa h 899 pravljen, voljno prenašati vse nasprotno, vse neprijetno, karkoli Se ti pripetiti zamore. Ako drugači počneš, ne boš v poterpež- ijivosti nikdar napredoval. Tako se obnašaj tudi pri opravilih, ki ti ui S o po všečne; ne da bi jih opuščal, ako te tudi zdražijo m zbegajo; drugače se ne boš nikdar navadil poterpežljiv biti; kajti brez vaje ni nobene čednosti. Ravno to velja od nadležnih ^isel, ki te včasih napadejo, in ti serce obtežijo, zuerairijo. Ne z averzi jih po vsem; kajti, ako te tudi nadlegujejo, pa ti ven¬ dar pomorejo, da se privadiš in nasprotnosti prenašaš. Res je sicer, da zlasti začetnik v popolnamosti mora pre- Vl den j n moder biti v tacih priložnostih, da se svojemu sovraž¬ na ustavi s tem, da ga zaničuje in zanj nič ne mara, ali pa mu ogne, kakor že več ali manj pridobljene čeduosti in Ubue moči v sebi čuti. Ali vendar se popolnoma vsaki prilož- f^i’ Vs ‘iki nasprotnosti odtegniti ne sme; kajti, ako bi se zdaj varoval da ne pade, lahko pride drugo pot v še večo nevar- Uoy t ter bo v nepoterpežljivosti padel, ker se poprej ni oborožil _. v vaji nasprotne čednosti ni okrepčal, In kar velja tukaj ° 21r oma na poterpežljivost, to velja oziroma na vse druge čed- s ^ti- Le čistost je izvzeta; ona, ki daje lepoto drugim čednostim, 6 ohranja in pomnožuje le v begu vsake hudobne, če tudi še a 0 majhne priložnosti. Po k in predragi moji! sem vam naznanil pot, erem zamoremo popoluamost doseči. Posnemajmo Jezusa, J §a nebeškega Zveličarja; posnemajmo tudi svetnike, napre- 0 po teh zgledih in srečno bojuo dosegli svoj namen, svete e esa - Ainen. 900 LXV. Keršanslti nauk. II. Razdelek. Od stopinj keršanske popoluanios^' Perva stopinja. 1. Očiščevanja smertnega greha. Cerkveni učenik Gregor nam pove to le priliko: Mislih si bogatega očeta, žlahtnega stanu, ki ima veliko sinov. ^ sl sinovi so zmožni, da hišo še povzdignejo, in s tim, da prid 110 delajo in se lepo obnašajo, še bolj počastijo. To tudi vsi stoi c > razim enega. Ko drugi delajo, kar in kakor se sinovom tace? a očeta spodobi, pa on le lenobo pase, brez dela pohajkuje 111 čas trati, ter se nič ne loti, kar bi bilo primerjenega njegovi 111 močem, v čast njegovemu stanu in v hasen celi hiši, akoravi 0 da bi vse lahko storil, kakor delajo bratje njegovi. Pravi p a > u . kar ima, mu že skeza, da bo lahko živel, ne mara pa nih za čast niti za premoženje; zato se tudi nič truditi noče. Ofia n»J ga pred se pokliče; prosi, opominja ga; prigovarja mu bi se poboljšal; opomni ga na zmožnosti njegove, na lepe d a ' rove, na žlahtnost in imenitnost slavne hiše; kaže mu zgl ed sprednikov, zgled njegovih bratov. Ako pa ta sin pri vsem te® se ne gane, v svoji lenobi ostane, ter se ne zmeni, da bi bolj* 1 bil, mar ne bo s svojo [lenobo dobrega očeta v veliko nevolj 0 pripravil? In to prav gotovo. — Kristjani moji! mi vsi smo otroci Božji in bratje Kristusa. Naš nebeški Oča nas opominja in oserčuje k P°P namosti. Moji sinovi! nam pravi Jezus, ne bodite zadovolji’ navadnim življenjem, ampak bodite tudi vi popolnoma, je vaš nebeški Oča popolnoma. Imejte pred očmi veličastvo popolnamost svojega Očeta. (Mat. 5, 45.) Poglejte zgled svoj bratov; ozirajte se na svojega pervega brata, ki je Jezu* Ki' 1 ' J 901 stus i on je čast in slava vsemu vašemu rodu; sicer je dal kri 111 Oljenje zato. Ako pa pogled tako veličastnega zgleda vašim °^ e m preveč blišči, ozirajte se na druge brate svoje! Bili so ravno , ako r evni, kakor vi, v grehih rojeni, kakor vi, polni britkost ln težav, skušnjav in slabih nagnjenj, kakor vi. Kajti ravno j^o nam sveta cerkev, naša dobra mati, zglede svetnikov kaže r njih spomin praznuje. Ako pa kdo pri vsem tem nobene Ser čnosti nima, da bi se kaj zdatnega lotil, v čednostih napredoval, ^nipak je z navadnim, vsakdanjim življenjem zadovoljen, se ne- , d ’° poleni ali potumpi; mar ni tak sam kriv, da Bogu, svo- Očetu, ne dopade, in da, ko svojim bratom slabe zglede ga nebeški Oča ne bo več imel za svojega sina; pa tudi a J e ga za svojega brata spoznali ne bodo. Vsi ^ re ^' U ^ • *- a prilika naj nas opominja in priganja, da mi lik VlS °^ e * n blage misli imamo, da svoje oči in serce na ve- j. , e 111 'ženitne dejanja obračamo, da, ako v svoji slabosti tudi h re ° V ! SOko ne dospemo, vsaj predalječ ne zaostanemo. Želite in e penite naj imenitniših reči, da vsaj srednje dosežete; kajti, ako le še Po slabem se ozirate, in ne po tem, kar je višega, tudi kakega ne bote dosegli, ampak dal ječ zadej bote ostali Tako tor ' sem vas u čil> da popolnamost nima nobene meje, Bo J a Ve< ^ Uo Ye ča in veča lahko prihaja, ker je v ljubezni do zato • ' n ^^bezen j e lahko vedno lepša, vedno veča. In ravno viša 1IIla P°P°' na most svoje stopinje, po kterih ' prihaja vedno ' Ve( ^ 110 imenitniša. Cerkveni učeniki razločijo zlasti tri stopinje, m , * , u ^em • • Je ^ 6rva s ^°P' n J a 5 stopinja očiščevanja; drugo d; ! J6J0 s t°pinjo r a z s v i 11 j e n j a, in tretjo stopinjo z e- prj 2a( j f a - In kdor hoče do popolnamosti dospeti, mora si dr Ug0 7> nastopi naj prej pervo, in potem še le stopa na ’ a m °re dospeti tudi tretjo. In zdaj vam bom nekoliko 902 opisal, kako zamoremo bodili po teh stopinjah. Poglej ® 0 naj prej: A. Stopinjo očiščevanja. Na tej stopinji so začetniki, ki so nastopili pot popolnauiosh Ti so tisti, ki so se od greha odvernili, se k Bogu podali h* s ° sklenili, popolnoma hiti. Sv. Frančišek Salezi piše v svoji Filoteji: „Ako se je ^ 1 ptujčeva s sinom Izraelskim omožiti hotla, morala je obla<$° svoje sužnosti sleči, svoje nohtove porezati in si lase ostri®' Tako duša, ki v popolnem življenji hrepeni po časti, da hi nevesta Sinu Božjega, mora sleči starega človeka, greh zapn ® 1 in ohleči novega človeka, pa odrezati in iz pota spraviti v?e zaderžke, ki hi jo odvračevali od ljubezni do Boga. u In to očiščevanje, ktero mora nad seboj opraviti vsak k rl stjan, ki želi popolnoma biti, je pa trojno. PerviČ se očistiti vsega smertnega greha, ja tudi nagnjenja vsacega velicega greha; drugič se mora očistiti tudi vse ^ nagnjenja da malih grehov; in posljednič se ®° r * znebiti tudi veselja do nekoristnih in nevarnih r in do vseh napačnih nagnjenj. .. r „_eva veliko časa, ja celo 15 ^ življenje; kajti nikdar ni dognano. Spet od tega lepo p^ e . Frančišek Salezi. On pravi: „Angeli na Jakobovi lestvic 1 sicer perute imeli; ali vendar niso letali, ampak po red 11 hodili gori in doli, od stopinje do stopinje. Duša, ki ' v/> » so ■reli® k popolnamosti vstaja, je podobna jutrajni zarji, ktera 116 ^ mah, ampak le polagoma temoto prežene. Ozdravljenje, ^ Tudi ser<® eter' počasi nterdi, je naj gotoviše, pravijo zdravniki, bolezni pridejo, kakor telesne, na konjih in po pošti, l )il in počasno odhajajo. Serčna moraš biti, duša moja! p a P 903 Pežljiva v tem svojem početji. O kako milovanja vredne so ^ e > ki se že en čas vadijo v pobožnosti, pa zapazijo nad Se ^°j več nepopolnamost, ter postanejo maloserčne, omahljive in v °mljive, da svoje serce prepustijo skušnjavi, da hi skoraj Vse skupaj popustile in nazaj se vernile. Pa v nič manjši ne¬ žnosti so tudi tiste duše, ki se z nasprotno skušnjavo slepijo, r nienijo, da so koj dan svojega očiščevanje se oteple vseh Ogreli, ter se za popolne imajo, pa še začele niso, in brez ^' ernti ^tati pričnejo." — O boji taki kristjani so v veliki ne¬ žnosti, da bi nazaj ne zabredli. Eni, ker se zdravniku pre- Zgoda j odtegujejo; drugi, ker zdravnika, kakor nepotrebnega 'Žržejo. Očiščevanje je le počasno, potrebuje dolzega časa, ja ' e ga življenja. Ali vendar zato ne smemo obupati zavoljo Pogreškov svojih; kajti popolnamost ni v tem, da bi ne imeli lenega pregreška nad seboj; ampak v tem, da premagujemo Vo i e na Pake; in zmaga naša ni v tem, da hi ne občutili svojih ^ 0V ’ ampak zmaga je v tem, da ne privolimo vanje. Tako Pa ne privolimo, dokler nas napadajo." j Ž 1 z daj še le bom vam govoril od trojnega očiščevanja. S!Cer torno danes premišljevali: (J v., Očiščevanje od smertnega greha; in ‘ ce vanje vsacega nagnjenja do velicega greha. a ). Pervo najpotrebniše je, ako hočemo popolnoma biti, da . 0 ^ i s t i m človeka od Boga, mu odvzame duhovno življenje, gnado krisf Kd ° r se toraj smertnega greha ne oslobodi, ne bo dober v 1 ’ ^ manj pa je popolnoma, trtnega greha se zamoremo znebiti, kakor vsi veste, v Se lofii: ,S ^o smertnega greha; kajti smerten greh Bo5 z akr; štev Ved a ®entu svete pokore. To pa, če tudi ravno in vselej ni bi- ž°trebno, gotovo je prav koristno, da opraviš dolgo spo- da Pogledaš in preiščeš celo svoje življenje, kedar hočeš 904 nastopiti pot popolnamosti; in sicer iz dveh imenitnih uzrok° T ' Pervič so navadne spovedi, tje v en dan živečih ljudi, veO (le pomanjkljive, včasih še celo neveljavne; kajti prav rado 111 lahko se zgodi, da se taki ljudje premalo, ali vsaj preffl^ skerbno pripravljajo k temu preimenitnemu delu; tudi veO d nimajo k temu potrebnega kesanja ali obžalovanja; ja 0g° fl se celo, da pridejo k spovedi s prikrito voljo, svoj greli p° n ° viti, zlasti oni, ki priložnosti v greh zapustiti nočejo, i n ^ potrebnih pripomočkov pravega poboljšanja poprijeti ne ma ra J°' Ako je pri tebi tako, potem ti je dolga spoved potrebna, hočeš očistiti svojo dušo. • kri' Drugič pa dolga spoved ali spoved celega življenja * stjanu pomaga k spoznanju samega sebe, obudi v njem neka ^ zveličansko osramotenje zavoljo pretečenega življenja, ter g a ^ pelje, da občuduje usmiljenje Božje, ki £a je s toliko p°^ r ga je pežljivostjo čakal; pa tudi umiri serce, mu napravi dušni p 1 obudi v njem dobre sklepe; napelje spovednika, da mu iokojt daje nauke in opomine, ki so njegovi duši potrebni, ter ga ° seI ^’ da ima v prihodnjih spovedih popolnoma zaupanje do nj e ^ Iz tega prav lahko sprevidite, da, kdor se hoče resnično sp 1 " 0 oberniti, smertnih grehov popolnoma se očistiti, mu J e dolga spoved, če tudi ne po vsem potrebna, vendar vselej ristna. Da bo pa taka dolga spoved te res popolnoma očisti’ vit 1, svete P° vP°' moraš se dobro na to pripraviti, in z vso skerbjo jo °P ra Ne bom vam tega ponavljal, kar je k zakramentu kore potrebnega; vse to vam je bilo na tanko razloženo prejšnih keršanskih naukih. Vendar vas moram na nek ter 0 , še posebej opomniti; zlasti kar je potreba vedeti človek hoče nastopiti pot popolnamosti, da se v veliki spovedi do 905 brega očisti vsega smertnega greha. In ker nauk od spovedi nikoli ni zadosten, poslušajte me vsi zvesto. Da hoš, predragi moj kristjan! se oslohodil, očistil vsega svojega greha in zamogel nastopiti pot popolnamosti, stori tako le: Pervič, poprosi Boga v preserčni molitvi , naj te s svojo m °gočno gnado podpira; in ti na tanko premisli, kaj si greha stori]^ g j em g j jg 0 g. a raz ž a ]il od perve ure, ko si se zavedel, | { ° ti je luč pameti zasvetila. Potem pa pridno premišljuj ne- ,er ° svete resnice, ktere te bodo z Božjo pomočjo nekako Mehčale pa upokojile, ako jih le prav premišljuješ. Zato pri¬ pravne resnice so: Namen človeški, dobrote Božje, hudobija in grdobija greha, smert, sodba, pekel, nebesa, terpljenje in smert nstusova, usmiljenje Božje, in še druge imenitne resnice. Te desnice premišljuj ali eno ali drugo, ali tudi več eno za u go po versti; vsak dan eno in to, ako ti je le mogoče precej ^ Jutro, ker jutrajni čas je naj bolj pripraven za vsako duhovno Pa tudi čez dan imej pred očmi, kar si v jutro premiš- a > da si resnico globokeje v serce utisniš in jo ohraniš, lirugič, po takem premišljevanji nekako pretresen, presunjen Pomočjo gnade Božje ginjen, obudi, zavoljo svojih spoznanih '° rel B prav serčno in resnično obžalovanje, ter resnobno in ***» Zljubi, da hočeš zanaprej le Bogu služiti, le njega 'ti. ves njegov biti. Dobro je, ako obljubo, to zaterjenje 'n s da 7 t )re< t °it' ar Gospodov neseš in ga tako Bogu ponudiš, bi $$ m ^ os t no sprejme in s svojo gnado zapečati. Marsikomu da rnore Diti to otročje zdelo; ali, ljubi moji! ne pozabimo, 0t ’ ° hoCem o k Bogu priti, moramo njegovi otroci res biti. otr f Jjubezen je naj lepša ljubezen. „A k o niste, kakor -V»- Cl » " e pojde te v nebeško kraljestvo," pravi Sam - (Mat. 18, 3.) Je: : ^us kerij. aD «ti nauk V. p. II. 58 906 Tretjič; ko si se tako v Bogu zbral, se tako pripravil pojdi v duhu ponižnosti, in zberi si skušenega in modrega spo¬ vednika, kteremu v dolgi spovedi popolnoma odkrij vse svoj 0 serce. Noben strah, nobena sramožljivost te ne sme motih! kajti gerdo je, storiti greh, spovedati pa se ga, ni gerdo, J 0 častno. „Obžalovanje in spoved, pravi sv. Frančišek Salezb sta tako lepa, tako ljubeznjivo dišeča, da greh pokončata ]B njegov smrad preženeta. Simon gobov je imenoval Magdalen 0 grešnico; Božji Zveličar pa je govoril ravno nasprotno; oD pripoveduje le od dišečega mazila, kterega je pripravila in njene velike ljubezni. Ako smo v resnici ponižni, ljuba du§ a moja! se nam bodo naši grehi močno studili, zato, ker je bil % njimi Bog žaljen; obtoženje naših grehov pa nam bo sladko in prijetno, zato, ker bo Bog s tem češčen; saj je nam tud 1 nekako polajšano, ako zdravniku na tanko odkrijemo bolezeBj ktera nas teži u . Kedar se bližaš svojemu duhovnemu očetu, niid* si, da si tam na hribu Golgata, pri nogah križanega Jez usa ’ čegar predraga kri od vseh plati na te rosi, da bi te opral 0, vseh tvojih grehov. Ako tudi ni tam resnične kervi Zveličarje^’ je pa zasluženje njegove prelite kervi, ki spokorne duše t 0lB pri spovednici obilno kropi. Odpri toraj resnično svoje serce, bodo pri spovedi pregnani iz njega vsi tvoji grehi. Kajti v meri, kakor grehi odhajajo, prihaja zasluženje Jezusovega terp ljenja, da bi tvoje serce napolnilo z blagoslovom svojim- Ako hočeš, da te bo taka spoved zares očistila v ^ greha, moraš vse na tanko, priprosto in odkritoserčno razo ter si prizadevati, da enkrat popolnoma, do čistega umiri® ^jl vest, kar bi se pa ne zgodilo, ako bi tudi le kaj malega za ali primolčal. pa zTCstrfn’ k '!n! S ' PS STOJ0 spored dobro opraril, F" ,e, “ pa avesto u spoju,™ posluSaj opomioe jn src pg> 907 s P na sedežu svoje milosti, tam v nebesih pred vsemi angeli svetniki, kedar te v njegovem imenu mašnik na zemlji udveže. Tako bo očiščeno smertnega greha serce človekovo, ki se , eri) e k Bogu in nastopi pot popolnamosti. In to očiščevanje na J potrebniše in ravno zato mora tudi pervo biti. g b) Za tem pervim in naj potrebnišim očiščevanjem pride ^ ru £°; in to je očiščevanje vsega nagnjenja sniertnemu grehu. Kdor je sklenil popolnoma biti, mora se povedati, očistiti vsega smertnega greha; to pa še ni dovolj; lic ^° V0 Seree mora T>iti tudi čisto vsaktere ljubezni do ve- e & a greha. In to zopet iz dveh uzrokov. s erc ^ erv ' č za lo, ker tako nagnjenje do tacega velicega greha goče ^° Ve ^° ve dno slabi, ter ga tako obteži, da mu ni mo- 21?’ d°bre dela urno, vneto in vselej doprinašati, kar se pa ^ a od človeka, ki po popolnamosti hrepeni. Sv. Frančišek ezi pravi: greh š e ,Duše, ki so pot greha sicer zapustile, pa so na p e nagT 1 'i ene > zvezane, so po moji misli podobne bledič- u dekletu; taka deklica, če tudi ni posebno, hudo bolna, Pa spi ^ n, l eno dejanje in nehanje je bolehavo; je brez sladnosti, Tako ^ P ° ko]a ’ se smeji brez veselja, se bolj vlači ko hodi. “ duše svoje dobre dela doprinašajo s tako veliko omah- dejajjjg 0 « oro P a jo vsega kinča svoje že tako majhne in revne 58 * 908 • -rf Drugi uzrok pa je velika nevarnost, da zabredejo nazaj smerten greh, ako se nagnjenja do njega do čistega ne oslob°' dijo. Mnogo je spokornikov, ki so greh sam na sebi opustil 1 ? nagnjenja k grehu pa niso zavergli. Sklenili so, ne več grešilo milo se jim je pa storilo, zapustiti nesrečno dopadanje 11(1 grehom. Roka je sicer zapustila greh in se mu odtegnila, ser ce pa, morebiti tudi oko, je še navezano nanj. Zapustili so g^’ kakor se derži bolnik nekterih mu posebno priljubljenih j e( ^’ kterih le zatone je, ker se smerti boji; celd to priterganje pa ^ je britko in težko; vedno govori od tacih jedil; in le m^ 1 ’ morebiti bi jih pa vendar smel zavžiti, ali vsaj poduhati j želi, in srečne šteje tiste, ki jih zavživati smejo. Tako, p raV1 ^’ se zderžijo slabi in malodušni spokorniki en čas greha; P a ako l)i le s težavo; grešili bi, preč in radi bi greh storili, večnega pogubljenja se ne bali; z veseljem in z radostjo »° vorijo od greha, in srečni se jim zdijo grešniki, blagrujejo J na tihem. Kaj pa je žalosten konec tacega serca? Večidel naglo padejo v le za malo časa zapuščeni greh, in huje bilo njihovo življenje potlej, kakor je bilo pdprejšno." toraj hočeš, preljubi moj kristjan! se ves k svojemu Bogu si oberniti in popolnoma biti, moraš se očistiti ne le vsega s) nega greha, ampak tudi nagnjenja do smertnega greha-. Kako pa se zamoremo očistiti tudi g n j e 11 j a do smertnega greha? Naj boljši pripomoček za to je, zraven dobro storjene spovedi, serčno obžalovanje; kajti potertega serca Bog 11 e ^j 0 verže. Pravo, čeznatorno obžalovanje, če je tudi majhnp, z . svetega zakramenta sklenjeno, je zadostno, da nas očisti ako je pa serčno in močno, očisti nas tudi vsacega preg ^ nagnjenja. „Nekolikno in majhno sovraštvo, pravi z°P e ^ Frančišek, stori, da sovražnega človeka neradi vidimo? 909 Ubijemo; ako je pa to sovraštvo veliko iu smertno, potem se ne ogibljemo in ne zaničujemo le sovražnika samega, ampak °^utiino nevoljo in merzenje, če le vidimo pjegove prijatele, nailee > ali njegovo podobo, ali karkoli je njegovega. Ako toraj tdešnik svoj greh obžaluje z lahkim vendar resničnim gnju- ^ ei| jem, sklene sicer, ne več grešiti; ali če je pa njegovo ob¬ uvanje terdno, čez vse veliko; potem ne zaničuje le greha, dm P a k vse, kar je pregrešnega, kar v greh napeljuje." Zato gonimo 2 molitevjo in s premišljevanjem svetih resnic svoje kovanje nad grehi, kolikor je le mogoče, množiti; da je s Pl°šno in obsega vse, karkoli v greh napeljuje. Tako so delali Vsi pravi spokorniki, ki so pot popolnamosti nastapili. Sveta P°kornica Magdalena je po svojem spreobernjenji zavergla vse Padanje, vse veselje, ki ga je kdaj v grešnem življenji ob- tud' S * cer ^ a fl Kdar več ni mislila nanj. Tako priča 1 Kavid sam od sebe, da se mu je pristudil ne le greh, J n pak tudi pota in steze njegove. Tudi mi posnemajmo te 0r nike, in oslobodili se bomo tudi vsega pregrešnega nag¬ la ter bomo pot popolnamosti serčno nastopili. ^ Ker smo pa tako slabi, naša poželjivost pa je tako močna, riti ^°^ er smo lia zem Uh jo sicer krotiti, nikdar pa je umo- v 116 Moremo, in se hude nagnjenja in slabe želje tako lahko se^ ( Kši zopet vzdignejo, moramo zraven teh pripomočkov . ^ 6 druzega pridno poprijeti; in ta pripomoček je serčno 11 j e* U n a ^ ° P rema 8’ ovail j e 11 ^ š i h slabih nag- Se 1' Kajti le tako zamoremo pred njimi mir imeti; le tako Yp ra g zam °remo oprostiti, ošloboditi. In zdaj je še imenitno ^ <1 k&Oje • Kak se moramo vojskovati zoper slabe ^ 11 J e n j a, da bo zmaga naša 910 Naj boljši dušni vodniki nam takole svetujejo: 1. Ta vojska je vedna, brez nehanja, vsak dan nova j kajti naše življenje ni čas prostosti, miru in pokoja; ampak J 6 čas sužnosti, vojskovanja, skušnjav in nevarnost, kakor že P°' terpežljivi Job pravi: »Vojska je č 1 o v e k o v o ž i v 1 j e n J 6 na zemlji, in njegovi dnevi so kakor naje® nl k o vi dne vi. “ (Job. 7, 1.) Najemnik pa mora vsak terdo delati in nima počitka, kakor še le na večer tako bo tudi človek še le na koncu svojega življenja doseč 1 mir in pokoj, počitek in plačilo. In ravno zato, ako plačilo nekdaj dobiti, moraš vsak dan se vojskovati. In sicer ■el stori tako: Preč, ko se v jutro zbudiš, ozri se z očmi SVOJ 6 duše v šotor, ki je okoli in okoli ves od sovražni^ obdan, kjer velja nespreminljiva postava, se vojskovati ak efl 1 pa za zmiraj se pogubiti. Misli si, moj kristjan! na strani tega šotora stoji tvoj sovražnik, tvoje grešno nagaJ ellJ ^ zoper ktero se vojskovati moraš; in ta sovražnik je zvito peklensko oborožen, da bi nas ranil ali nam celo življ e ^ vzel. Na desni strani pa je Jezus Kristus, naš zmagovavni v ° skovodja, s svojo visoko češčeno Materjo, prečisto devico M^ 0 ’ združeno z deviškim ženinom, svetim Jožefom, obdan z nep re ' slabo nagnjenje v greh dražil, ter nas bo zvijačno vabil? v greh privolili. Jezus Kristus pa z vso svojo prečastno i nas ne bo zapustil, nas bo branil, da ne omagamo. Kaj* 1 veča, veliko močneja je njegova volja, nas rešiti, kakor našega sovražnika, nas pogubiti. V taki in v tej nus. Ji bimo dvojni dobiček; deloma smo si nevarnost pred oči P višin 1 šteto množico angelov in svetnikov, s pervim poveljnikom V) angelom Mihaelom, pripravljen, na pomoč pristopiti, in magati v tej hudi vojski. Mislimo si: Naš sovražnik, klenski zmaj, z vso svojo černo derhaljo, bo zopet danes da 1)1 911 stavili in se na boj pripravili; deloma pa bomo navdani z zau¬ panjem in s serčnostjo, da srečno prestojimo to vojsko črez dan. 2. Črez dan pa, kedarkoli zapazimo naj manjše gibanje hudega nagnjenja, urno se v bran postavimo v Gospodovem ' me «u, in pregrešno nagnjenje napadimo s tim, da se ustavimo, a h s tim, da nagnjenje zaničujemo ali pa s tim, da nasprotno ce dnost obujamo, ter hudo nagnjenje neprenehoma morimo, da tako dopademo Gospodu, ki z vso zmagovavno cerkevjo, z vsemi ne beškimi prebivavci naše vojskovanje gleda. Ako bi nas napadlo več hudih nagnjenj na enkrat in bi &as v velik greh zapeljevale, moramo naj prej z vso močjo se v °jskovati zoper tisto nagnjenje, ki nas naj huje napada; kajti Poglavitni sovražnik zasluži, da ga tudi najpred in naj močnejši dahnemo. Zraven pa se moramo otepati tudi drugih slabih Nagnjenj, ki nas dražijo; ali vendar pervega, naj hujšega so¬ vražnika, moramo vedno pred očmi imeti, ter zoper tega z vso sil ° se bojevati. 3. Ako bi se nam primerilo, in bi se nam dozdevalo, da Zo Por slabo nagnjenje nič ne opravimo, ker se preslabe čutimo; Ven dar se nikakor ne smemo vdati, le še vojskujmo se, in ne Daislimo, da smo že premagani, dokler nismo za gotovo prepri- 111 > da smo padli. Sicer bi nas hudo nagnjenje nenadama Napadlo, in sicer s toliko silo nas prevzelo, da bi naša volja 0r zadušena bila, in bi se reklo, nobene moči več ne ob- 1 a v sebi, da bi bila skoraj nezmožna, se ustaviti; vendar 6 ^ ue smemo serčnosti zgubiti, pa nikakor se ne vdati; pa agajmo si v tacih napadih tudi z jezikom ter recimo: * aku, ne bom se vdal; nikoli ne bom privolil." Poglejmo in nema jino vojake, kterim sovražnik tako blizo pride, da ni- 912 majo več prostora, z mečem ga odpoditi, ter ga vdarijo z m e ' čevim rogom. Ali kakor stori vojak v taki sili, da poskusi eno stopinjo nazaj se umakniti, da zamore sovražnika z mečem mah¬ niti, tako stopimo tudi mi mervo nazaj v se, poglejmo svojo slabost, da sami iz sebe nismo nič in ne premoremo nič; polena okrepčani z zaupanjem na Boga, z vso močjo zapodimo hude nagnjenje ter zdihujmo k svojemu Bogu: „Gospod, pomagaj mb da ne poginem." 4. Ako smo pa nagnjenje do velicega greha dalje časa in tako že premagali, da nas malokdaj še draži; potem P 8 ’ kedar se zbudi in smo ga zopet premagali, smemo ga sami ;r sebi obuditi, da ga s toliko večo močjo in toliko večo m°čJ° in toliko sijajniši zataremo. Ja še v tretje ga smemo na boj P°' klicati, pa se serčno mu vstavimo, da ga z zaničevanjem gnjusenjem premagamo in popolnoma poteptamo. Tako smem 0 na boj klicati vsako neredno poželjenje, vsako slabo nagnjenj 6 > izjema pa je pri mesenem nečistem nagnjenju, kterega nikdar sami buditi, dražiti ne smemo. 5. Poslednjič pa, naj bo že boj zoper kakoršnokoli hudobno nagnjenje, vselej se moramo serčno bojevati; omahljivost ah boječnost nam ne bo nikdar zmage dala. Zato se ne smem 0 oplašiti, ako se nam tudi dozdeva, da hudo nagnjenje vedn° močneje prihaja, ali da bo boj celo življenje terpel; ali cel° da bi S6 nam nemogoče zdelo, ga premagati; pri vsem i eI11 omagovati ne smemo. Saj vemo, da moč in zvijača slabih nag njenj ne bo veča, kakor jo pripušča naš Božji vojskovodja, 28 čegar čast se vojskujemo; in, ker nas on nezrečeno ljubi in naS tako resnobno k stanovitnemu boju sam oserčuje, ne bo nikd^ pripustil, da bi nas hudo nagnjenje prevarilo in poderlo; l el11 da ga bo, z nami se vojskovaje, v naš naj veči dobiček P re magal, kedarkoli mu bo dopadlo, če tudi še le zadnji den na^o 8. 913 ^ lv ljenja. ]Vaša naloga je, da se serčno vojskujemo, za zmago P a bo Gospod skerbel. ^ To, ljubi moji! so vodila, kterih se moramo posluževati, v vojski zoper naše slabo nagnjenje ne omagamo, ne pa- m °- In ker je vojska ta vedna, vsakdanja, moramo tudi mi Veduo 1° orožje v rokah imeti. Ne bojmo se pa, ako mi sto- 111110 s voje, kar premoremo, pa se vedno oziramo na vodja svo- ■* e ^ a > njega na pomoč kličemo; zmaga bo naša. Saj Bog od nas nič nemogočega ne tirja; on nam ne bo pripustil skušnjav, presegale naše moči. Vojskujmo se toraj serčno, delajmo btere bi Pomočjo Božjo, in dosegli bomo popolnamost, dosegli tudi Merjeno plačilo za svoje delo, Amen, LXYI. Keršanski nauk. Se G« Očišde vi ecanje nagnjenja do malih grehov. 3. Očiščevanje ve- 0 nekoristnih in nevarnih reči in vseh napačnih nagnjenj. k p, ^ e ® re čen, o trikrat nesrečen greh, kterega sta storila Adam štor' Va V P re ^ e P em vaji! Oh, da bi nikdar storjen ne bil! Ali Jeno je storjeno. Žalostne nasledke tega greha mi vse le Ako bi druzega ne bilo, mar ni to zadosti aj ei J a J e naša volja tako popačena, tako k slabemu nag- ’ da smo v vedni in veliki nevarnosti, privoliti v nesrečen ktere na dan, J a vsak trenutek nas napadajo skušnjave, 'a S6 Nevoljno v njih pomudimo, že omadežujejo k° Slll0 ' 0 ’ kdo ne ve, kako hitro smo nazaj v starih grehih, dar Ys ,jj ^ 0Qla j obljubo storili, da ne bomo več grešili ? In ven- Jiebegpo J 61110 ’ da 11 ič nečistega, nič pregrešnega ne more v Vstv ar j eii . ra j es Ivo; pa spet vemo, da smo vendar vsi za nebesa ’ iu kje je človek, da bi ne želel, večno srečen — 914 zveličan biti ? Da bomo pa popolnoma čisti, da bomo zveličani, z Bogom na vekomaj sklenjeni, ni zadosti, da hi ' e očistili in varovali le velicihi grehov in tudi nagnjenj do ta ;, stih, kar smo v zadnjem premišljevanji slišali; ampak skerb moramo, da se očistimo tudi vsega nagnjenja do malih P* hov; ja tudi je potreba, da odtergamo svoje serce od vseh $ potrebnih in napačnih stvari, ktere tako, tudi vse skupaj) morejo nasititi našega serca. Kajti naše serce ne bo pred aii rovalo, dokler ne bo v Bogu počivalo, kakor pravi sv. Avg u ^ JI1 Naj vam danes tudi povem: , 2. Kako se moramo očistiti nagnjenja do & lih ali odpustljivih grehov? in potem pa tudi 3. k a ^ se moramo očistiti vsega veselja ali radosti ^ nekoristnih in nevarnih reči in vseh nap a črn 1 nagnjenj! , 2. a) To je gotovo, da ravno zavoljo spačene volje smo nezmožni, da bi brez posebne pomoči Božje, dalje ^ popolnoma čisti, brez vsega tudi majhnega greha bili; P a ^ ravno tako gotovo je, da zamoremo vendar brez posebnega njenja, brez ljubezni do malega greha biti. Kajti vse dr«# na primero, včasih v šali, v kakem razveseljevanji, kaj ^ ^ se zlegati, ali pa slastno laž ljubiti in nad lažjo vedno ve imeti. ^iti Ako toraj, ljubi moj kristjan! ki pot popolnamosu. tudi ^ 9 $' te ® 1 m hočeš, zapaziš nad seboj, da, ko si velicih grehov in njenj do taistih se oslobodil, očistil, čutiš v svojem sercu kdaj nagnjenje ali nagone do malih, odpustljivih grehov: P° je tvoja perva dolžnost, da svoje serce očistiš tudi take lj l tacega nagnjenja; to je, da imaš vedno terdno, resnično ne, tudi v naj manjšem grehu ne ostati ali ga ponavljati- dolžen oziroma na Boga. Saj bi bila vendar velika To in P r 915 prederznost, ko bi v svojem sercu vedama nosil Bogu kaj tako 2e lo nedopadljivega, kakor je res volja, njemu ne dopasti. Kajti Tsa k, še tako majhen greh, je Bogu nedopadljiv, če ga tudi tako hudo ne sovraži, da bi nas zavoljo njega vekomaj pogu¬ bi hotel. Ker je Bogu vsak, tudi majhen greh, nedopadljiv, kaj je potem volja ali ljubezen do odpustljivega greha druzega, kakor sklep, da se Božjemu veličastvu zameriti hočemo? Duša P a > ki je sklenila, Gospodu v popolnamosti služiti, ne bo želela Se mu zameriti', pa tudi nobenega veselja ali nagnjenja do ta- Ce ga razžaljenja imela ne bo. ‘ _ To očiščevanje vsega nagnjenja do malih grehov pa tirja m keršanska popolnamost sama na sebi. Všečnost, veselje nad malim grehom, naj si že bo kakoršen koli hoče, popolnamosti javnost nasprotuje, mami moči naše duše, opovera Božjemu _ u > odpira vrata skušnjavam; in ako tudi duša zato ne ^ er je ? pa vendar boleha, lahko nevarno zboli » „C e r k n j e n e u he skazijo prijetnost mazila," pravi sveto mo. (Prid. 10. 1.) Kakor mertve muhe, dasiravno so majhne a lc e, lahko polno posodo naj drajšega mazila ob prijetni duh pravijo in ga osmradijo, tako majhni pregreški dobrega člo- a omadežujejo in tako rekoč osmradijo. Ali kakor prav lepo ^°minja sv. Frančišek Salezi, ta ljubeznjivi učenik pobožnih duš, ^ k r avi: temi besedami nam naznanja sveti Duh, da muhe, i le 116 T° se( tajo po mazilu, ampak le memotekoče malo obliznejo, spridijo več, kakor kar povžijejo: drugo ostane še nepokvar- Jeno, al * w * ga * . . 0 P a v maz il u Poginejo, odvzamejo mu prijetnost in % «ij 0 . Kavno tako je z odpustljivimi grehi. Ako se spla- Se | )fi V Prožno dušo, pa se v njej ne obotavljajo, je ravno po¬ či^ 0 k^do ne poškodovajo; so pa v njej dalje časa, da ima nad - njimi veselje in dopadenje, oropajo jo b otovo lj I ** prijetnosti njene dišave, to je, pokvarijo njeno sveto po- 916 božnost. Zato pa mora kristjan, ki resnično po popolnamosb hrepeni, očistiti svoje serce vsega nagnjenja do odpustljivih g ! ’ e ' hov; drugači na potu popolnamosti ne bo nikakor napredoval- Tako očiščevanje je tudi potrebno oziroma na nevarno^ v ktero se postavi kristjan, ki hoče popolnoma biti, pa naS' njenja do malih grehov iz svojega serca ne izžene. Ni ravu° nič posebnega, ako na primero, tak kristjan kako malo n ereS ” nično besedo zine, ali kako drugo pregrešno malenkost naprav ako le tak pregrešek urno odpravi in prežene iz svojega serca- Pripusti pa, da se greh, če tudi majhen, v njegovem sercu vgnjezdi in ima nad njim dopadenje, nekako radost, da si goji, množi; potem bo hitro odklenkalo njegovi pobožnosti lfl lahko se mu pripeti, da njegov ljubljeni in tako zibani o re ^ naraste, celo strast postane, ga v smerten greh zavleče m hudobije v hudobijo pogrezne. Na misel mi pride, kar sem n kdaj bral, da je mlad puščavnik se staremu samotarcu p rit0 ’ starček 11111 za tudi Modri Da tiče čez tvojo streho letajo , da se včasih ktera streb 1 to P a koliko ga vsaktere skušnjave nadlegujejo, pravi trenutek celo na streho vsede, tega ne moreš zabraniti; ti to nič ne škoduje. Ako pa hoče ktera tiča na tvoji gnjezdo napraviti, kar bi gotovo škodovalo tvoji strehi, lahko zabraniš, da nadležne tiče odpodiš. ^ b) Kaj nam je početi, da se očistimo t 11 .^ tega nagnjenja do malih ali odpustlj 1 grehov? r j Posl užiti se moramo ravno tistih pripomočkov, kakor očiščevanji smertnih grehov. . Dobro opravljena dolga spoved je tudi zato naj p erVI ’ . boljši pripomoček. V taki spovedi spozna človek vse ua ^. u g a či ,erf en ktere goji njegovo serce do malih grehov, in ktere se prav lahko prikrivajo; pa bo tudi podučen, opominjan, osi 917 k okrepčan, da se jih ložej znebi. Z dobro opravljeno dolgo s Povdejo so na enkrat premagani mnogoteri sovražniki; pre¬ žgani so vsi smertni grehi, vse nagnjenja do smertnih gre¬ hov, in tudi vse nagnjenja do odpustljivih grehov; zato pa Ce rkveni učeniki dolge spovedi — od celega življenja nikdar Radosti priporočati ne morejo. Drugi pripomoček, da se očistimo vsega nagnjenja do ma- ^ grehov je pa bojevanje zoper nje. Brez hoja ni roja; brez ^°jske ni zmage, tudi v malenkostih ne. Muha je mala, revna sty arica; ako se je pa ne hraniš, se je ne otepaš ali celo umoriš, vedno se ho povračevala in te nadlegovala. a J e z našim nagnjenjem do odpustljivega, malega greha; tie Tak Tedno 11 as nadleguje, ako ga z vso resnobo ne odvernemo, mu m °či ne vzamemo. In tudi tu je vse na tem ležeče, kako v °jskujemo. Naj prej si moramo sprositi dobrih in močnih 0cn 'kov, ki nas bodo v tej vojski podpirali; na pomoč mo- klicati Jezusa Kristusa in njegovo preblaženo mater, pre- 1 0 Devico Marijo; tudi angelje Božje in svoje patrone moramo . D da nam pomagajo v boju zoper veselje in dopadanje tr e i) Iria ^ £ re hov, da ne omagamo in ne pademo. To je pa po- , n ° vsako jutro; tudi čez dan pri vsakem napadu posebej Y , m ° k nebeške pomočnike s kratkimi pa serčnimi zdihljeji. rat d * a moramo tudi premišljevati in si živo k sercu jemati, tudi nevšečen, ja nagnjusen je v Božjih očeh vsak man ^ g re h> ’ n Tako nehvaležno, gerdo delamo, ako g n j Ug ° dopadanje, veselje nad. tem, kar je Bogu, naj svetejšemu, mišk • a ' n ^udo. Kolikor večkrat, kolikor bolj serčno to pre- J u J e mo, toliko bolj bomo pregnali vse nagnjenje do malih ^ebov 155 Mojega s serca. za pomoč Božjo in s premišljevanjem, kako J e odpustljiv greh, moramo pa še zediniti posebno skerb, 918 da odvernemo, zabranimo vse, kar bi v nas veselje ali danje do malega greha obuditi zamoglo. In zato je pred vse® treba, da svoje zunajne čutila v pravem redu, v pravi ber^d' imamo. Kajti naša poželjivost, ta glava naši spačeni natori, more obroditi sama iz sebe veselja in radosti nad hudim; zat0 se poslužuje čutil, kakor svojih najemnikov in natornih p®P°" močkov, ki sebi ugodne reči nase vlečejo, in tako naši duši in risa podobe, ktere hitro obrodijo radost in nagnjenje do stih. Silno potrebno je toraj, da svoje čutila varujemo, v p raVI berzdi imamo, ako hočemo zmagati v vojski zoper nag# 1 ^ do malega greha. Vedno toraj pazimo, da svojim čutilom ^ privolimo vse prostosti; nikdar jih ne smemo rabiti, da bi njihovo strast pasli, ampak obračati jih moramo le v dober men, v korist ali potrebo. Ako pa naše zunajne čutila, m 1 se pa tega ne zavedli, se predalječ zgubijo, ni ravno treba, J ^ precej nazaj zaviti, ampak tako jih moramo vrediti, da, ^ ^ postali revni sužnji nečimernega veselja, vendar od tega dobiček imajo, da jih namreč silimo in navajamo, da in spoznajo nad rečmi, kar je višega in duhovnega, Im eD ^ itn 1 duhovni učenik Lavrenci Skupuli pravi: „Se tvojim zunaj. čutilom ena ali druga stvar vtisne ali dopada, loči s sV°J mislimi, kar je duhovnega nad stvarjo, ter pomisli, da s od sebe nima nič, kar bi tvojim čutilom dopadlo, amp^^ vse je le delo Božje, ki s svojim nevidnim Duhom vsaki s daje bitje, dobroto in lepoto, kar je stvar le ima, in P 0 ^ veseli, da tvoj Bog, edini vir in začetnik, tolike in tako j lične popolnamosti v naj viši stopinji v sebi ima, in da vse ’^ popolnega nad stvarmi občudujemo, je le odsvit njegovega ^ jega in neskončnega veličastva." Glej, ljubi moj kristjan- ^ zamoreš s svojimi zunajnimi čutili, namesto da bi vesel) ^ j g grehom imele in redile, dobiček napraviti za svojo dušo, 919 J ^ ein > da ne občutiš niti veselja niti radosti nad nobeno rečjo, 05 le nad Bogom in nad tem, kar je iz Boga in kar k kalT* * )6 ^ e ' Se z ^ 0< ^’ pe dar PO&^damo ali vidimo .. 0 s tvar, na primero: kako cvetlico, kako drevo, visoko goro, ^ al ali človeka posebne lepote, ali ko povzdignemo svoje roke, a kaj storimo, ali dobre, dišeče jedila in pijačo vživamo, pri- j 0 Voi| javo čutimo, ljubo muziko ali prelepo petje slišimo, 'Mrijg' 6 take reči. O da bi mi vse svoje zunajne čutila tako v Z 0 B°žjo vpregli, pač hitro bi zginilo iz našega serca vse o J p nje, vsa radost in vsa ljubezen do greha in to tudi do a J manjšega, Kar pa tu velja od vseh naših zunajnih čutil sploh, to Vel J'a še j v lu obrzdan. O pač res blagor človeku, kdor se z jezikom h 0 |. ■- Posebej od jezika našega; kajti jezik navadno človeka jen - V na P e Uuj e , kakor vsi drugi udje, ako ni prav vred¬ ne hočeš Pogreši! A.ko me vprašaš, predragi kristjan! kaj in kako ]jivi ^° (et;i '’ c * a hi oberzdal jezik, ta mali, pa skoraj neukrot- a ^ a ’ :e ne bo zapeljeval in v tebi ne gojil pregrešnih ^ a &je am P a k da hi ga obračal le v čast Božjo? Na to vpra- ki j az dam ta-le svet: Govori malo, ne le pred takimi, B°slug ne POsluša J° ra d' j tudi pred njimi malo govori, ki te radi ti 6 hl ,' IJ °' govori sam od sebe, ne pripoveduj svojih dejanj, čfil Pravi kaj ali "Jaš; Potreb tudi od vse veš, kaj vse znaš, kako delaš ali kaj vse po¬ svojili ljudi ne govori, ako te k temu dolžnost P°treb a a ne veže; pa tudi takrat le malo, le kolikor je res k° d svojega bližnjega in kar njega zadeva, govori manj Ife p Qt ’ aPo nimaš prilike, da kaj dobrega poveš od njega, to da noben ne vpraša: Kdo je to molčal? ampak le d°Vo r j 6 ra ^ s ^i: Kdo pa je to govoril? kdo je to pravil? B°brote * K°g a , posebno rad od njegove ljubezni, od njegove ’ 1 tudi to s strahom, da bi kaj napačuega ne rekel; 920 zato raj poslušaj, ko drugi govord od njega, ter ohrani njeg 0 '. besede v svojem sercu. Kedar pa slišiš drugo govorjenje; ^ zadeva glas tvoje uho, tvoje serce pa naj ho v Bogu zbr^ 10 ' Ako pa moraš govorečega pazljivo poslušati, ker mu odgo viir jati moraš, vendar ne pozabi, ter se včasih s svojim sere® povzdigni k Bogu in premisli njegovo visokost, njegovo ve častvo ; kakor njegove presvete oči vedno gledajo tebe, če n še tako nevrednega. Vselej dobro prevdari, kar ti na J® 1 pride, preden jezik spregovori. Zato rabi vselej tri teliti |ice tehtnico resnice, tehtnico pravice in tehtnico ljubezni. S P er ,_ tehtnico boš obvaroval svoj jezik lažnjivih in krivih govorjenj ^ druga te bo učila govoriti, kar je prav in dolžnost; s tretje 1 boš govoril le, kar je v čast Božjo in v zveličanje bližnje Tako si prizadevaj in svoj jezik boš tako oberzdal, da ne najemnik in služabnik pregrešnemu poželjenju, ampak ti b° magal k čednosti in pobožnosti. jj Ali preljubi moji in predragi! tega naj pa nihče ne n^ da bo vse nagnjenje k grehu hitro, na mah izroval in če se tudi po vsem tako vojskuje, kakor ste zdaj slišali- . naj si je svest, da hudo nagnjenje se bo le še vzdigni' 0 ^ ^ bo še tolikrat premagano, ja včasih te bo še prevarilo to ranilo. In ako me vprašaš: Kaj mi je storiti, da bi se ven zopet enkrat znebil te slabosti in revščine? Na to ti jaz odgovor dam: Kedar zapaziš, da te slabo nagnjenje zop' dar tak d' letna 1 et p a ; urno k ti n« leguje, v greh napeljuje, ali pa si celo v mali greh z°P' del, ne bodi maloserčen in nepokojen, ampak oberni se Bogu ter zdihni: „Glej, o Gospod, moj Bog! kakoršen^ tako pa delam! saj druzega tudi sam od sebe pričak° v morem, kakor le, da grešim." Potem nekoliko premi^ 1 ’ ^ reven, kako zaničljiv si; obžaljuj, da si Gospodu zopet i ^ postal; to naj te ne zbega; vendar se z nevoljo oberni 921 n J e «je, ki te je v greli napeljalo. Potem pa /dihni sam pri Se ^ : »O saj hi bil še globokeje zabredel, o moj Bog! če bi ! ne ^ v °ja mila roka obvarovala ne bila.* Zahvali se Gospodu, . n £ a serčneje, in občuduj njegovo milost, ki ti, akoravno ‘ _ razžalil, ponuja svojo desnico, da bi več ne padel. S terd- hupanjem pa se oberni na njegovo neskončno usmiljenje se zdihni k njemu: ,0 Gospod, delaj z menoj, kakor je g J a sveta volja; odpusti mi, pa nič več ne pripusti, da bi te 6 kda j razžalil.* Ko si pa vse to storil, potem nič več ne pre- llllš] j«j, ali ti je Bog odpustil ali ne; kajti to bi bil napuh, j^pokoj j n p a sa t,anova zvijača. Ydaj se popolnoma v voljo Božjo se serčno naprej vojskuj, da boš z Božjo pomočjo zadušil v J e m sercu vsako hudobno nagnjenje. Kaj vam zdaj še nekaj malega povem : j^^-Kakosemoramoočistiti tudi veseljaali tnd° S ^ ^ 0 uekor ^ skn ^h * n nevarnih reči, in 1 Veselja do vseh napačnih nagnjenj? So reči same na sebi niti dobre, niti slabe; v rabi pa za- n 0 st' i0 ^ dok,re a li slabe, in ravno zato niso brez vse nevar- onr *' so ' iS rail J e ) obedi, igrokazi, lepa obleka, draga hišna Ilev ^ a » ’ ri druge take reči. Rabiti te reči je pa lahko prav tjjgjo 110 ’ ka Jli kaj lahko se pripeti, da človek pri tem pravo Vstopi, ali v drugo nerednost zabrede. Še veliko bolj j 0 arn ° P a je, nad takimi rečmi dopadanje ali radovanje imeti, ati ^ gotovo, če tudi ni prepovedano igrati, na pojedine hoditi °Za]'s ^ ru £‘ m napravljati, ali lepo se oblačiti, svojo sobo drago po v, *’ Vendar veselje nad takimi rečmi opovera hrepenjenje ten nam °sti, jej je celo škodljivo in nevarno. Uzrok je oči- Prev z . 6r Vese ' J ' e > ljubezen do takih reči človeško serce preveč potjo, ame * n mu Prani, da zveličanskih misel sprejemati in k ^ eaiu nagnjenju se povzdigovati ne more. Sv. Frančišek Sa- uauk v. P . n. 5 9 922 lezi nam tudi ta nauk lepo pojasnuje: »Ako se jeleni P reve odebelijo, pravi, se v goščavo vernejo, kajti čutijo, da jih teži in pri pervem preganjanji bi ubežati ne mogli. se serce človekovo s takim nepotrebnim in nevarnim nagnjenj 6111 preveč obteži, pač res ne more urno, lahko in vneto letati Bogom, ki mora biti edini namen pobožnosti njegove. Zato P® duše, ki so po popolnamosti resnično hreprenele, niso le reči poželjevale; ampak še celo vsako nagnjenje, vsako veselj 6 do njih so v svojem sercu zaduševale. Ako so jih pa po svoj eU1 stanu, ali kakor si bodi rabiti morale, vselej so tako ravnala da v svojem sercu niso nobenega veselja nad njimi imele, ter se jih prej ko prej znebile. Sv. Elizabeta nam je v tem lep zgled. Že kakor majb n dete je o nedeljah in praznikih odložila kako oblačilice, s' cer njenemu stanu primerno, na primero, da ni rokavic na roke dja ‘ > in sicer zato, da bi v njeni pobožni duši se nikdar ne vn kako nagnjenje do nečimerne, nespodobne obleke. Ako se J 0 z drugimi otroci igrala in je bila pri igri srečna, ter neK‘ l veselje občutila, hitro je jenjala, rekoč: »Iz ljubezni do ne bom več igrala. “ Ples je bil takrat še bolj nedolžen. ^ varnih plesov takrat niso poznali. Ako se je pa enkrat v lobaru zavertila, rekla je: »Za svet je dosti eden; druzih P a ^ zderžim v čast Kristusu." Ko je bila knežinja, odložila J e imenitno obleko, kedarkoli ni tega njen stan zahteval. D° 1 ^ obleke je imela toliko ljubezen, da je včasih kot beračica čena prišla k svojim deklam ter jim prerokovala: „Tako bom hodila, kedar bom zavoljo Boga uboga in revna." njeno prerokovanje se je tudi spolnilo. Po smerti njenega ^ ki je na križanski vojski na Laškem umeri, sta jo njuna z otroci vred iz grada spodila. Nista jej pripustila čisto n boj vzeti. Čvetero malih otrok in dve zveste dekli ste šle In t0 moža, 923 Ja kar je bilo naj grozovitnejše svak Henrik je celo prepovedal, J e pod streho vzeti. In kraljeva hči s svojimi otroci je tavala 0 zimskem času po potu in noben človek se je ni usmilil. O polnoči je slišala v frančiškanskem samostanu zvoniti, in šla je v cerkev ter je menihe prosila, da so po svoji končani molitvi zahvalno pesem zapeli za britkosti, ktere jej je Bog naklonil, * n glasno je hvalila Gospoda, da je revna in uboga, kakoršen Je on v Betlehemskih jaslicah bil. Ho je pozneje nazaj v svojo Pravico prišla, nikakor jej ni več dopadlo, da bi na kraljevem dvoru v časti in v obilnosti živela; vse veselje do tega je bilo v njenem sercu zadušeno. V bližnje mesto se je podala in tam zraven frančiškanskega samostana si je čisto malo hišico pozi¬ dala in to pobožna nuna živela. Eevno oblečena je bosa hodila, s Prejo se živila; navadno se hranila le s sočivjem, kterega je sama kuhala, pa neslanega jedla. Glejte, ljubi moji kristjani! tako 'je delala sv. Elizabeta, dn tako, kakor večkrat slišite ali berete v življenji svetnikov, delali so tudi drugi, ki so pot popolnamosti nastopili, ter so Sl Prizadevali, da so svoje serce očistili vsega nagnjenja, vse radosti do nepotrebnih ali celo nevarnih reči, da so toliko ložej Napredovali v popolnamosti. Ako jih, ljuba duša moja! hočeš Posnemati, in tudi popolnoma biti, ti sicer ne rečem, da tacih Nevarnih ali nepotrebnih reči se čisto nič posluževati ne smeš, ga ne; 'ali reči ti pa moram, da svojega serca na nje nave¬ zovati ne smeš, ako hočeš napredovati v popolnamosti; kajti ko- ° r je tvoje serce s takimi rečmi obteženo, obloženo, toliko ti ^am in uderžuje na potu proti nebesom 1 Zato si prizadevaj, očiščuješ svoje serce vseh takih nagnjenj, kedarkoli se vzdi- gUje Jo v tebi. — . traven tacih nagnjenj do nepotrebnih in nevarnih reči Hm ° Pa še druge natorne nagnjenja, ki niso pregrešne, ker 50 * 924 iz greha ne izhajajo, pa tudi v greh ne napeljujejo in jih n e- popoln a rnosti ali slabosti imenujemo. Tako pripove¬ duje sv. Hieronim, da je bila sveta Pavla tako mehkega serca, k žalovanju tako nagnjena, da, ko so jej mož in otroci pomerli, bilo je za njo nevarno, da bi žalosti ne umerla. To je bila nepopolnamost, to ni bil greh; kajti to žalovanje je zoper svojo voljo občutila. Tako so nekteri ljudje natorno nekako vetrasti; drugi so uporni, svojoglavni ter se ne vdajo lahko mislim druzih; nekteri so čmerni, drugi ljubeznjivi; ti žalostni, uni zopet vedno veseli. Sploh je lflalokteri človek, ki bi ne imel nobene nepo- polnamosti ali slabosti nad seboj. Akoravno so pa take slabosti vsacemu človeku prirojene, vendar jih zamore poboljšati, ako zato veliko skerb ima in se vadi v nasprotnih nagnjenjih; j a mogoče je, da se jih celo znebi ali očisti. „Šaj so ljudje celo znašli, da grenke mandelne v sladke spremenijo, pravi sv. Fran¬ čišek Salezi, ko jih na korenini prevertajo in jim nekoliko soka odvzamejo; zakaj neki ne bi odgnali svojih slabih nagnjenj i z svoje duše, in zakaj bi ne zboljšali nepopolnamost svojih? Kako t o r a j z a m o r e m o zboljšati take na¬ to r n e slabosti? Pervič, ljubi moj kristjan ! prizadevaj si, da svoje nepopol' mirnosti dobro spoznaš. To ti je potreba; kajti dokler ne veš, da kako pomanjkljivost, kako slabost nad seboj imaš, še na misel ti ne bo prišlo, da bi se je znebil; ako pa veš, v čem si ne popolnoma, gnala te bo ta vednost, da zboljšaš svojo slabost ali si je celo znebiš, kolikor je to človeku mogoče in ako res¬ nično voljo imaš. Drugič- pa premišljuj take resnice, stavi si pred oči toke reči, ki so nasprotne tvoji nepopolnamosti. Ako si kalnih mislb otožen, ne obhajaj se z ljudmi, ki so tebi enako čmerni; koli¬ kor je mogoče se tacih ogiblji; občuj z ljudmi, ki so veselega, 925 priljudnega in prijaznega značaja. Njihova veselost bo morebiti zvedrila tvoje serce in te razveselila. Ako si jezav, te preč vsaka stvarica zdraži; večkrat premišljuj, kaj ti to pomaga, saj s tem nič ne opraviš; tvoja terma te le večkrat vnepokojuje, drugi se norčujejo s tebe, in noben človek ne mara za sitnega, ne¬ slanega človeka. Pomisli večkrat, kako krotek da je bil naš ljubi Jezus, ki nikdar nobene nevolje ni pokazal; ali pregleduj svet¬ nike, kako so pri naj večih britkostih vendar veseli bili. Pogle¬ dati na take zglede in resnično željeti, da popolnoma postaneš, to ti bo pomagalo, da boš sčasoma se znebil svoje slabosti, svoje nepopolnamosti. Včasih ti bodo morebiti tudi drugi kaj pomogli, da se odvadiš kake natorne pomanjkljivosti, tvoja žlahta ali tvoji pri- jateli. Prosi tudi nebeške prijatele, Jezusa, Marijo in druge svet¬ nike za pomoč, da prosijo za te, da se ložej premagaš; ali naj te domači opomnijo, podučijo in posvarijo, da se znebiš svoje slabosti. Skoraj gotovo ste že slišali to le prigodbo: Pošten kmet J e postal sila otožen in žalosten; mnogotere nesreče so ga v to činernost in otožnost pripravile. Tudi ženi je nesreča hudo dela, ali otožnost moževa jej je bila naj veča nesreča. Kakor je vedela in znala, skušala je, ga razjasniti, in mu temne oblake Pregnati; pa vse je bilo zastonj; dolgo je gluhim ušesom go¬ vorila. Še eno si zmisli. Neki dan se dela tudi sama žalostna 111 otožna, le klaverno hodi in besedice ne čerhne. Možu se to ču duo zdi, kajti žena je bila navadno dobre volje. Bal se je, ^ bi se ne bila spet prigodila kaka nesreča, ki mu je pa žena Povedati noče. Dolgo jo nagovarja, naj mu vendar pove, kaj je. ^ e na pa nikakor noče nič povedati, da je moža še bolj prepla- šila in v radovednost pripravila. Ker jo skerbni mož le nadle- začne žena pripovedovati, in pravi: „Imela sem nicoj 926 strašno hude sanje . 8 Mož, še bolj radoveden, komaj čaka, kaj se je ženi sanjalo. „ Sanjalo se mi je, da je naš Gospod Bog umeri; vsi angelci so šli za pogrebom ter so milo milo jokali- Tudi meni se je tako enako storilo, ker je Bog umeri, da tega ne morem pozabiti . 8 Mož se, čez dolgo časa zopet enkrat, na¬ smeji in pravi: »Oj neumnica, kako moreš vendar tako abotna biti, da te take otročje sanje toliko zbegajo in vžalijo? Kako more Bog kedaj umreti? Saj je večen . 8 Ženi se obraz hitro razjasni in mu de: »Tedaj moje sanje nič ne pomenjajo! Tedaj stari Bog še živi ? 8 — »Se ve da še živi , 8 reče mož, ki ježe mislil, da je žena ob pamet, »kako le moreš take bedalije po glavi nositi ? 8 Žena pa zdaj moža za besedo prime, in pravi: »Ako tedaj stari Bog še živi, kakor sam praviš, tisti Bog, ki naju je že petdeset let preživil, ki ves svet že več tisoč let ohranuje in za vsako stvarico po očetovsko skerbi; zakaj pa ti vanj več ne zaupaš ? Kakor stari Bog ni še umeri, tako se tudi spremenil ni. On je bil in bo na vekomaj dober in ljubeznjiv Oča, in kakor je skerbel za nas, ko smo še majhni otroci bili, tako skerbi tudi zdaj za nas in za otroke naše. Zaupaj toraj vanj in zanašaj se na njegovo nespreminljivo dobroto ! 8 Glejte to je pomagalo. „Oj ti modra tolažnica! prav imaš , 8 J e J reče; in potolažen je bil; vesel se je ves v voljo Božjo vdal- In tako sem vam popisal pervo stopinjo, ki pelje k p°' polnamosti. Glejte, ljubi moji! da si prizadevate vsi, stopiti na to pervo in naj potrebnišo stopinjo. Odpovejte se grehu, oči¬ stite se tudi vsega nagnjenja k grehu; varujte se ne le velieih ampak tudi malih grehov. Ogibljite se tudi nepotrebnih, nevar¬ nih reči, ktere vas lahko zapeljejo v greh. Ja celo svoje sla¬ bosti boljšajte, da bote vedno popolniši. Ne pozabite, da, dokler ni serce prazno vsega greha, prazno vsega nagnjenja k grehu, dokler ni očiščeno, oslobodjeno vseh posvetnih, nepotrebnih reči, 927 I’ ako dolgo ue more biti v njem popolnoma ljubezen do Boga, Ki i J e ravno popolnamost sama. Vsi pa prizadevajmo si, da smo ^ e dno bolj čisti vsega slabega, vsega zla; in naše serce bo vedno ■J gorelo za Boga; pa bomo tudi gotovo dosegli svoj pravi namen , ki je zedinjenje z Bogom, večno zveličanje, kterega nam Iuik Bog vsem dodelil Amen. LXVIX. KeršausM nauk. lu tretja stopinja krršauskc popolnamost L -*• Popolnoma ljubezen do Boga. ^ Bog je človeka po svoji podobi vstvaril. Dal mu je dušo, r ° mu je s tolikimi in s tako imenitnimi sprednostmi arj l. In ko ga je postavil na to zemljo, ktero je le zavoljo Ve ka s takimi lepotijami ozaljšal, odločil mu je v svoji mo- ^ e k časa, v kterem naj bi se človek uril, da bi dozorel De besa, kjer bi z Bogom sklenjen vžival večno zveličanje, flmnen toraj, preljubi moji kristjani! nam je dobro znan la ta naš J e ! Zediniti se z Bogom. Zavoljo nesrečnega greha pa je se r> Um os ^ ak dj en > naša volja k slabemu nagnjena, in ako bi g v sv oji milosti nas usmilil ne bil; vekomaj bi bili lo¬ to od njega. V svoji ljubezeui do nas pa je poslal celo svo- §a edinoro Pfesveti rojenega Sina na ta svet, ki je poplačal naš dolg Božji Hor P rav ici, pa nam še prislužil pomoč, s ktero vendar za- doseči svoj namen. AH s to pomočjo moramo pa tudi delati. In kolikor bolj si bomo sami prizadevali, toliko Jeno ° DaŠe ^drojmije z Bogom; kajti vsako delo bo primer¬ ka imelo. Zato sem vas učil v zadnjih keršanskih nau- k jj. kako je vsak človek dolžen hrepeneti po Bogu in da bo mu > svojemu cilju in koncu dospel, mora se očistiti vsega, 928 kar je v Božjih očeh nedopadljivega, to je vsega greha in cel° vsega nagnjenja do greha. In kdor to po svoji moči z gn il ^° Božjo stori, on je stopil na pot, ki pelje v nebesa; on je, kor smo slišali, na pervi stopinji popolnamosti. Ni pa zadosti, da bi človek na tej stopinji ostal; vsak sl mora prizadevati tudi za drugo in tretjo stopinjo keršanske p° polnamosti. Kaj bi nam že dopadlo dete, ki bi bilo sicer o©h 0 ’ počesano, pa čisto golo in nago? Mora biti tudi čedno oblečeno, P a tudi še ljubeznjivo; potem še le nam bo dopadlo. Tako, P re ljubi! ni zadosti, da bi mi bili očiščeni vsega madeža gr e ^ a ’ ni zadosti, da bi mi stopili le na pervo stopinjo popolnafflO^ 1 ' ki se imenuje stopinja očiščevanja, ktero sem vam do zdaj P° pisoval. Mi moramo stopiti tudi na d r u g o s t o p i n j o k er šanske popolnamosti; in ta je stopinja: B. K, a z s v i 11 j e n J e ' Kdo je na drugi stopinji keršanske P° ; polnamosti? Na tej stopinji so tisti kristjani, ki v popolnamosti nap re dujejo, ter z ljubeznijo in z vso vnemo iščejo blazega name 11 *’ po kterem vedno hreprenč! Njihovo življenje ni več življ 611 ^ po duhu tega sveta, ampak oni živijo v Duhu Jezusa Kristu^’ Gospoda svojega. S pomočjo gnade Božje se varujejo vsaC ^ velicega greha, ter se z veliko vnemo vadijo v vseh čednos pobožnega kristjana. Še se morebiti včasih malo spodtaki< e . 10 ’ še se kaj malega zakrivijo, še svojo dušo kaj malega orn^d^ jejo, ker svojih čutil, svojih pregrešnih nagnjenj in hudih f željenj niso še do konca zadušili, in svojega mesa niso še " polnoma podvergli svojemu duhu. Kteri so pa vendar ti srečni, bote radovedno vprašali Ti srečni, na drugi stopinji keršanske popolnamostb f vsi tisti, kterim je naš ljubi Zveličar Jezus Kristus svoj hl* 1 ^ izrekel, v tisti preimenitni pridigi, ktero je imel na zvelh ^ 11 929 Sori. In te so: Ubogi v duhu, krotki, žalostni, pravice žejni ^ lačni, usmiljeni, čisti, mirni in zavoljo pravice preganjani. Vse te prelepe čednosti sem vam pa že bolj na tanko raz¬ kril v poprejšnih keršanskih naukih. Blagor tebi, moj kristjan! a ko te čednosti imaš, ti si dosegel visoko stopinjo keršanske Popolnamosti in čaka te za to večno plačilo v nebesih. Ker pa keršanska popolnamost nikdar dognana ni, moramo s * prizadevati le še višej, le še naprej stopati, da pridemo do ^ re tje stopinje, in ta je: C. S t o p i n j a z e d i n j e n j a. In 0( l te zadnje stopinje keršanske popolnamosti vas moram še učiti. Kaj poprej naj vam povem: Kdo jena tretji stopinji keršanskepopol- n a m o s t i ? Kristjani, ki so z gnado Božjo in s svojo stanovitno vnemo na to stopinjo keršanske popolnamosti dospeli, sicer niso oproš- e *u vseh skušnjav; ali oni so svoje nagnjenja in svoje pože- _ n J a tako zadušili, da ne padejo le v noben smerten greh, aiD pak oni se ogibljejo tudi vseh prostovoljnih odpustljivih gre- . ° V ’ pa spolnujejo vse keršanske čednosti z nekako lahkoto 111 radostjo. Po kterih znamnjih bomo pa vendar spoznali, kdo je na J n aj viši stopinji keršanske čednosti? Pa je kdo na tej presrečni stopinji, kaže nam dvoje zna- Itleil ji in sicer: Popolnoma ljubezen do Boga in j^Polnoma enakos.t človeške volje z voljo 0:4 jo. Je še tretje znamenje, ki pa ni potrebno; in to je k 0 s e s t v o posebnih g n a d Božjih. Od teh treh zna- ' !| J naj vam zdaj nekoliko govorim. Danes bomo pregledali erv ° znamenje in to je: P Popolnoma ljubezen do Boga. 930 a) Povedal sem vam že, kar vsi cerkveni učeniki učijo, da popolnamost keršanskega življenja je v popolni ljubezni. Zato pravi sveti apostel Pavel, da ljubezen je vez popolnamosti M konec vse zapovedi. (I. Tim. 1, 5.) Dobro vsi vemo zakaj? Kajti vemo, da Bog je namen, edini pravi cilj in konec človeku, ker le v Bogu — ko v pervem viru, je vse, kar človeški n® misliti, kar človeška volja poželjevati in ljubiti zamore. To na® pa tudi pamet pravi, da vsa človeška popolnamost je v tisti čed¬ nosti, ktera zamore človeka k Bogu, svojemu cilju in koncu, pripeljati, ga ž njim zediniti, in ga tako rekoč v eno in tisto bitje zliti. Ta čednost pa je le ljubezen sama. Sv. Janez, učenec svete ljubezni, pravi: „B o g je ljubezen, in kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu, in Bog v njem." (I. Jan. 4, 16.) Ako nas pa le ljubezen sama k Bogu, našemu namenu, pripeljati, ž njim zediniti zamore, J e pa tudi ljubezen tista čednost, v kteri je popolnamost keršan- skega življenja. In kakor je ljubezen sama manj ali bolj popol' noma, tako je tudi življenje naše manj ali bolj popolnoma. Ako ma toraj kdo popolnoma ljubezen, tudi življenje njegovo je p°' polnoma. b) Naj vam zdaj povem, v čem je popolnamost ljubezni, ali v čem je popolnoma ljubezen Božja. Sv. Tomaž Akvinčan razločuje trojno popolnamost, ki je v tej čednosti. Pervajelast' nina Boga samega; drugo imajo prebivavci nebeški; in tretjo še le imajo tiste duše, ki tukaj na zemlji Boga ž njegovo P°j močjo ljubijo. Perva, naj viša popolnamost je, ki Boga po Vftl njegovi ljubeznjivosti ljubi, kakor ljubezen biti zasluži. Ali ta popolnamost je le Bogu samemu mogoča; kajti le on sam J 0 zmožen, sam sebe popolnoma spoznati; tako je tudi le on sam zmožen, popolnoma se ljubiti. Drugo popolnamost imajo ang 0 i| in svetniki v nebesih, ki gledajo Boga, odkritega v poln° s I 931 lepote, ter ga ljubijo z vso močjo svojega bitja, in to nnja, brez vsega zaderžka. Ako imaš pred seboj stvar, lj r , ..." 2 ljubeznijo navezuje, se z odpertimi očmi ne moreš toera te ra niti, da bi je ne videl in ne ljubil; tako je angelom m jetnikom v nebesih nemogoče, da bi Boga, ki ga pred seboj ‘J°> ne gledali in ga vedno, z vsemi močmi in z vso svojo kostjo ne ljubili; kajti lepota in veličastvo naj višega in , a l Ijubeznjivšega Boga jih nase vleče. — Tretjo popolnamost 'majo Pa tiste duše, ki v tem umirajočem življenji Boga ljubijo, 1 or ga ž njegovo pomočjo le ljubiti zamorejo. Če se tudi ^k'h^ 6Zen 116 m ° re P 072 ^ 11 ^ P popolnamosti zveličanih ne- prebivavcev, vendar si z vso močjo prizadeva, da bi jo 5 zato se poganja, da odverne in se ogiblje ne le vsa- greha, ampak da tudi premaga vsak zaderžek, ki je njeni ljub, I* taki 2ni nasproti, ali bi jej kako škodo napraviti zamogel. Ker zaderžki navadno izhajajo iz nam prirojene samosvoje Sovr- * • 6 l^^nh zato se prava ljubezen vedno vojskuje s to aznico, in kolikorkrat in kakor na tanko jo premaga, ravno mero ima njena popolnamost. Potem je popolnoma ljubezen £a v tem življenji tista, ktera se mogočno vstavlja, vse erne m zaverže, kar bi dušo mlačno storilo in jo od Boga ljiil) ? - L0 J ' e ’ vsa, k gret 1 in vsak drug zaderžek, kteri, iz lastne in ^ bi jej branil, da bi ne mogla na Boga misliti v ljube u °: to pfj ■ "-“ e zni do njega se vaditi. In kolikor bolj si taka duša za to, toliko bolj se njena ljubezen bliža ljubezni zve- P°Ved 1 ^ U ^ 0V ’ * n toliko popolniša je. In ravno na to gre za- s v °j e -l^zni, da ljubimo Boga iz vsega svojega serca, iz vse ljubico SG ’ ' V/j VSe SV0J ' e * n 1Z vse sv °J e m oči, to je, da Za more, kakor ga človek ž njegovo gnado le ljubiti 1 932 t* Zato pravi častiti cerkveni učenik Ludvik Granaški: » dar človek v tem pozemeljskem življenji to stopinjo l) uD ' . doseže, da se odterga vseh minljivih reči, da ga nič po ze . skega ne mika, da nobene stvarice z neredno ljubeznijo ne J ampak vse svoje veselje, vso svojo ljubezen, vse svoje ®' s . želje le v Bogu ima, in tako v Bogu živi in biva, da J e govo serce zmiraj ali skoraj zmiraj v Bogu vtopljeno, da najnem nobenega veselja nima, ter se le v Bogu razveseJ kedar je za vse vidne reči ves mertev m živi & , ill le v Bogu velikost te njegove ljubezni premaga vso drugo ljubezen; P 1 bo zares pel jan v hram prežlahtnih virov tistega pravega Sak' * J „- - -O - X • JaBOP mona, kjer bo svete ljubezni pijan, v tej goreči ljubezni do pozabil na vse stvari, pozabil celo nase." u. c) Se ve, da je res, da le malokteri kristjan zam° re seči to stopinjo ljubezni do Boga; vendar pa nam raVU i;1 koli^ 01 ’ ljubezen kaže naš namen, kteremu se bližati moramo, ^ je v naši moči; in ako bi te stopinje tudi noben človek v segel, vendar so jej bližej tisti, ki jo s stanovitnim hrep i tudi i* njem iščejo, kakor so tisti, kteri tega ne storijo. To je modrega, ki pravi, da pri vsem hrepenimo po naj ^ dosežemo vsaj srednje. In ravno teh želj ves prevzet, J e u u —o ■ Jl . j]0 1 cal sveti Bernard: „Moja duša, o Gospod, naj umerje^ smerti pravičnih, ampak tudi smerti angelov." S tem hoče ^ Moja duša naj bo za vse posvetno tako mertva, kakor s ° ^ vsi pravični, ja celo tako neobčutljiva in mertva, kakor , - M 1--1 • -L- •• a * -1*1 Tli geli bili, ako bi jim to mogoče bilo. In k temu pns vik Granaški: „Kedar duša vsa gori v sveti vnemi, ne gl® 1 :da več na svoje moči, ne pozna več nobenih mej, ne men več P° ker merzli pameti; ampak ona sega dalječ čez vse mogo e > _ vidi več tega, kar premore, ampak vidi le, po Čemur i 933 . ljubezen stori, da ljubečega z Bogom svojim ljublje- tako zedini, tako rekoč v eno bitje zlije, da zunaj njega a 11 iti pokoja niti tolažbe, ter je z vsem hrepenjenjem, z vso ljub Stj ° SV0J ' ega serca ' A n l' ,n sklenjen. S tako ljubeznijo je gov^ k ra l 9.) Tako veliko, ja še večo ljubezen so imeli svetniki e zaveze do Gospoda, svojega Boga. Da vam ^sel vzamem, le en zgled tako berem od svetega Bernarda, od kterega Večkrat kaj povem, da ta svetnik je v začetku svojega 2 . er °jenja bil tako v svojega Boga zamaknjen, da je celo j e 110s l svojih čutil zgubil, da večkrat ni vedel, kaj je, kako jjjj e cen, ali kje je, kam gre in kaj dela. Popolnoma ljubezen jj» *' 0ra J tisto moč, da serce ljubbčega odterga od vsega posvet- Z ljubljenim Bogom na tanko sklene in zedini, J° cerkveni učeniki zedinjočo ljubezen imenujejo, kot CZ * e & a zedinjenja je tista nezrečeno velika sladkost, ktera y ešk a J zlahtniši sad izhaja iz ravno te ljubezni, in serce člo- | l1) _ f:ri10 - »Gnjusi se mi ta svet, ako nebesa gledam," pravi unčišek Ksaverijan. %n ^ Še m * na m * se l pride, kaj vas danes učim. Kri- Ij^bezn} 0 ^" ^ človek, ki v svojem sercu ne čutiš nobene s dn l" ®°g a > potem pač nič ne veš, nič ne razumiš, kar Z a J govoril. Ako si pa kristjan, ki svojega Boga res- 934 nično iščeš in ljubiš, kolikor premoreš; potem boš pa zdaj kaj je bi Istro popolne ljubezni do Boga, pa boš spoznal tu ^ dolžnost, da vse naše brepenjenje mora iti v to, da živi 1110 ljubezni do Boga, in nas nobena stvar od tega odverniti ne dokler naše duše v molitvi, v premišljevanji in v resnični B u bežni ne bodo zedinjene z Bogom, kolikor je tako zedmj e tukaj na zemlji človeku mogoče. , d) Popolnoma ljubezen do Boga se pa vselej odliM e veličastnem blišču samih popolnoma čednost. Kakor vse ®la žlahtne terte rodijo le grozdje, ki je natori terte po vsem P 1 * merno, tako popolnoma ljubezen do Boga rodi v naj w naj veči meri usmiljenje, dobrotljivost, mirnost, ponižnost, m kost, čistost, zmernost, pravičnost in vse druge čednosti- nam lepo kaže sv. papež Gregor veliki v več svetopisemskih dih; on takole piše: »Ljubezen je edina; vžiga pa razno , v 'neštevilnih dejanjih. Ljubezen je bila, ki je v Abelnu iz f01 dar Bogu prinesla iu je morivni vdarec voljno preterpela- *jvel? bežen je učila Henoha, da je v sredi med ljudmi duhovno ^ in ga je v više življenje tudi telesno zmed ljudi vzela. I# je Noeta ohranila v gnadi Božji, ko so vsi drugi se Bog 11 - merili, da je tako dolgo svojo barko tesal in v vaji dobrih rešen bil. Ljubezen je bila, ki je Šema in Jafeta zapekla P nagoto očetovo, da sta znak vergla plajšč in zakrila, kar vidila. Ljubezen je storila Abrahama očeta neštevilnega zar ker je bil Bogu pokoren in pripravljen, darovati m u e ^jjjj sina svojega. Ljubezen je učila Jožefa 1 , da prodan od s ^ bratov, je prenašal sužnost, pa prostosti svojega serca ni ^ ^ pa ga je tudi učila, ravno tem bratom brez napuha £ oS P ^ 0 vati. Ljubezen je vergla Mojzesa na tla, da je za V re ^ w LJ^ 6 . ljudstvo milosti prosil, ja celo sam sebe v dar ponudil- zen je ohranila Samuela v gospodovanji ponižnega, v za' 935 l' a brez graje; in če tudi ga je ljudstvo sovražilo, ga je on * e še ljubil, pa je pokazal, da ni bil navezan na visokost, iz ktere so ga vergli. Ljubezen je Davida nagnila, da je v poniž¬ ati bežal pred hudobnim kraljem Savlom, pa ga tudi z do- r °r° napolnila, da mu je odpustil, ako ravno bi ga bil lahko u m°ril. Ljubezen je Elija v gorečnosti duhovno živeti j učila, pa “ a ^di z živim telesom v nebeško življenje preselila. Ljubezen J e učila Elizeja resnično ljubiti svojega učenika, pa ga je tudi 'njegovim duhom napolnila. Ljubezen je bila, ki je zderžala a uiela kraljeve jedi, pa mu je tudi zaperte deržala žrela raz- s tiadanih levov. Ljubezen je pogasila trem mladenčem plamen razbeljeni peči, ki so z mirno vestjo ogenj pregrehe prema- Ljubezen se je v Petru vstavila žuganju naj hujših knezov, jo tudi ponižno preslišala godernjanje nevednih, ko se je od- P^vila obreza. — Tako obrodi popolnoma ljubezen do Boga razne čednosti in vse v naj viši stopinji v kristjanu, čegar serce 0( 1 nje vse prevzeto. Zato po pravici uči sv. Prosper, ki rav * • »Ljubezen do Boga je vir vseh dobrih dejanj in spol¬ ne vseh Božjih zapoved. “ Tako kristjan, na stopinji zedi- ^ e °ja, kakor je popolnoma v ljubezni do Boga, ravno tako je P°inoma V vseh čednostih, ktere le koli po svojem stanu imeti zamore. <%! Pak c ) Sedaj naj vam pa, ljubi moji poslušavci! še nekoliko d.,* 6111 ’ bako Bog to popolnoma ljubezen za to pripravnim am de li; kajti vedite, da ta ljubezen ni delo človeško, am- J e pervi in naj imenitniši dar dobrote Božje. »Ker je j) eze D Božja iz 1 ita vnaše serca posvetem (Ki U ’bterinamjebildan“ pravi sveti apostel Pavel, bežen • ^ STed Duh, v presveti Trojici bistevna Iju- Jub Ves > Je, ki vlije v človeško serce ljubezen do Boga, ta zares nebesi, D nagib. Kajti, kakor ravno ta sveti Duh naš um in 936 našo voljo v veri nagiblje, da za resnico sprejmemo in imamo, kar je Bog razodel; tako vname in okrepča tudi naše serce in vso našo dušo, da ljubimo Boga čez v-se in ljubimo le njega samega. Božji darivec pa navadno tako le dela: Pravičnim du¬ šam, kterih ljubezen hoče popolnoma storiti, podeli nov, poprej neznan okus in čisto spoznanje, kako žlahtna, kako lepa in lju' beznjivada je njegova ljubezen, da jih vname k gorečemu pože* ljenji in hrepenjenji po Božji ljubezni, ter jih po vsem spodbode, da se ne bojijo nobenega truda in nobenega zatajevanja, sam 0 da dospejo do te stopinje keršanske popolnamosti. Ludvik G ra j naški pravi: „Tu je Bog kupcu podoben, ako smemo naredi * 1 to primero. Kupec, ki svoje žlahtno vino prodati hoče, naj P°' prej da pokušnje njemu, komur vina ponudi, da ga ž njegov 0 posebno dobroto privabi, da rad plača postavljeno ceno. To nam pokaže tudi sveto pismo v podobi poroke Jakobove z Rahelo* Naj prej je ta stari očak zapazil, kako lepa da je ta devica, potem se mu je obudila goreča želja, jo dobiti za ženo, posled njič je bila pa njegova ljubezen tolika, da je Labanu rekel* Sedem let bom služil za tvojo hčer Rahelo, in kratek se m° je zdel ta čas zavoljo tega, ker je imel veliko ljubezni/ R afn ° tako dela sveti Duh s pravičnimi, ktere v svoji ljubezni napr°J voditi, k popolnamosti pripeljati hoče; on jim podeli okus svoj 0 prevelike ljubeznjivosti zastonj, brez vsega njihovega truda, jih privabi, da si to popolnoma ljubezen pridobijo, kupU 0 svojim trudom in prizadevanjem; in temu trudu in prizadevanj 11 se veseli podveržejo, ker vabi in žene jih k temu poželj 00 ^ kterega je zavoljo spoznane lepote in okušene sladkosti vse P ^ njihovo serce, da jih ne oplaši niti noben trud niti noben deržek. Kakor jelen, zadet od pšice, tečejo, ranjeni z lj ul)e ^ Božjo, brez nehanja in brez pokoja, da dospejo do studenca ^ vode. Živo in goreče poželjenje je tedaj pervo seme, iz 937 priraste ljubezen do Boga, do popolnoma ljubezni. To poželjenje, 0( * svetega Duha v človeško serce vsajeno, je tista prečudna Metlica, ki požene nebeški sad popolnoma ljubezni do Boga; ^ vabi in žene pravičnega k vsemu, kar mu je potreba in je zveličavno, da si prisvoji predragi zaklad te čednosti, in v njej ^°b'ko napreduje, kolikor je tukaj na zemlji človeku mogoče, vam zdaj povem en zgled, v kterem bomo vse to vi- in spoznali, kar sem vas danes učil. In ta zgled je sv. a nez, imenovani Mali, ker je bil revne, majhne postave. Živel J e v egiptovski puščavi in umeri tri sto let po Kristusovem r °Jstvu. Ko je Duh Božji navzel njegovo dušo s poželjenjem po P°Polnoma ljubezni, zdajci se je podal v puščavo, ter se je vdal Vodstvu starega samotarca. Poslušajte, kako je ta Janez ubogal ^ lc Božjega Duha, in kako je dospel do popolnamosti v ljubezni 0 Boga. Stari puščavnik, njegovi voditelj, je vsadil suho pa- Co v zemljo ter je Janezu ukazal, da naj prinaša vsak dan j Ver du vode, ter priliva palici, da bo ozelenela in sad rodila. ' Posel je bil tem teži, ker je moral dve uri dalječ po vodo .to* Janez je zvesto opravljal celo leto to delo; akoravno ni ^del nobenega vspeha, kakor le zasluženje neutrudljive pokor- ae je imel. Tako je bilo tudi drugo leto; in le se še ni u dil, g e vedno je spolnoval povelje svojega učenika; in glejte ^ 0 >' tretje leto je palica ozelenela, cvetla in tudi sad rodila. J e gov učenik je potergal sad ter ga je nesel drugim puščav- 1 "° m > rekoč: „ Vzemite in jejte sad pokorščine." jj ^ a k° je Janez postavil dobro podstavo k popolnoma živ- j e Jn ’ je, naj ponižnišo in stanovitno pokorščino , in naglo je I. SVe ^ em življenji toliko napredoval in se toliko uterdil, da Vs 11 ^ ru gim lep zgled in dober učenik. Oez vse se je varoval j e 6 ^ a & re ha; ja tudi vsako skušnjavo je hitro zaterl, ali se °& n il. Enkrat je svoje plahte pletel, in sirov voznik privpije ksi-S&UHlti nauk V. p. II. *>0 938 k njemu, ter ga z gerdim zmerjanjem vjeziti hoče. V sker-bi, da bi ga vendar kako ne premagala jeza, vergel je iz rok svoje delo, ter je urno proč bežal. Tako je tudi storil, če so se drugi vpričo njega pričkati ali prepirati začeli. Bil je neki dan v cerkvi, in dva brata sta se kregala, Ko ju je Janez slišal, šel je proč, se povernil v svojo puščavico nazaj; pa preden je vanjo stopil, šel je trikrat okoli nje. Koso ga drugi vprašali, po čemu to? je rekel, da njegova ušesa so bile vse polne slabih besed, ktere je slišal; zato je pa počakal, da so se znebile in ohladile) da je tako z mirnim sercem v svojo puščavico stopiti zamogel- Tako si je pridobil posebno gnado Božjo, da je svojo jezo pr e ' čudno zaterl. Enkrat je sedel pred cerkevjo in več bratov J e bilo ž njim, ki so ga’ marsikaj popraševali. Star mož, ki ] e to videl in mu nevoščljiv bil, rekel je norčevaje: „Grlejte, glejte, Janez je podoben vlačugi, ki se lepo dela, da mlade ljudi lovi.“ Sv. Janez pa pravi: »Pač res, moj oča, vi se ne motite, prav ste povedali. „Starec ga le še zaničuje in pravi- »Tvoj obraz je poln strupa." — »To je res, moj oča; ali vi vidite le zunajno, notrajno je še huje.* In ko ga eden njegovih učencev praša, ali ni bil razdražen v svojem sercu pri takem obnašanji unega starca, rekel je: »Jaz sem znotraj tak, kakor zunaj.* — Glejte, ljubi moji! to so vrata nebeške; kajti stan očaki, in vsi svetniki so šli v veselje Božjega mesta, ker s ° prestali veliko poniževanj in zaničevanj. Ponižnost in strah B 0 ^ 1 presega vse čednosti. In kakor velika je bila krotkost tega svetnika, tako velik a je bila tudi ponižnost njegova. Enkrat ga je nekdo hvalil) kak 0 dobro zna plesti. Janez je bil tiho; uni ponovi svojo Janez je le tiho; ko se mu pa hoče še v tretje priliz seže mu v besedo in pravi: »Kar si semkaj prišel, ne druzega, kakor da Boga preganjaš.* — Ni bil napuhnjeu jvatb dela š 989 v °ljo svojega velicega razsvitljenja; ampak ponižen je bil; kajti °d čednosti je tako visoko mislil, da se mu je vse čisto slabo 2 delo, kar je dobrega imel nad seboj; večkrat je rekel: »Le Boga samega častimo, in nepotrebna nam bo posvetna čast." Tudi svojim bratom je bil posebno ljubeznjiv. Nek star Puščavnik je bil tako slabega spomina, da si ni mogel prav ni č zapomniti, kar so ga učili v njegovo dušno zveličanje. Pride tudi k svetemu Janezu, da bi mu svetoval, kaj mu je početi, da bi vendar precej vsega ne pozabil. Ali komaj se je pover- 11 d v svojo puščavico, že ni več vedel, kar mu je sveti mož svetoval. Še je bodil k njemu, pa vselej se mu je tako pripe¬ ki 0 * Ko pa starček čez dalj časa sreča svetega Janeza, pravi 11111 • »Moj oča, kakor vselej, sem tudi sedaj vse zopet pozabil, k ar ste mi v svoji dobroti svetovali; nisem si pa upal več priti, bi vam nadležen ne bil.“ Sv. Janez mu je ukazal eno svečo Ožgati, potem ukaže prinesti še več sveč in vse prižgati. Ko So vse prižgane, vpraša starčeka, ali je kaj zgubila svitlobe Pwva sveča, pri kteri je druge prižgal ? »Nič,“ mu odgovori 11 sv. Janez pravi: »Ravno tako jaz nič ne terpim, ako jih lla tisuče pride k meni; in nič me ne more odverniti, da bi skazoval drugim ljubezni, kakor mi je Bog zapovedal. 0ra j te pridi, kolikorkrat hočeš.“ In zares je Bog ozdravil pu- . avil 'ka njegove hude pozabljivosti; to je storila poterpežljivost ! U stanovitnost, s ktero je eden prašal, drugi pa učil. — Kaj in nadležno je bilo svetemu Janezu, ako je slišal koga, j- le greške druzih grajati. Take opravljivce je primerjal ljudem, So goli, pa se norčujejo iz njih, ki so s stergano obleko °& er ujeni. Zato je večkrat rekel: »Majhno butaro svoje lastne ^ ra Je odložimo; pa naložimo si veliko tež; namreč, da sebe 2 agova: vjamo in druge pogubljujemo . 1 60 ; L 940 Vedno je imel Boga pred očmi; zato svojih misel nikdar ni dolgo imel pri posvetnih opravilih; govoril pa že celo ni rad od njih. Ko so nekdaj njegovi bratje rekli: „Bogu se mo¬ ramo posebno zahvaliti, da je to leto tako deževalo, da so naše palme lepo zelenele in lahko bomo zopet plahte in koše pletli/ Janez pa de: „Ravno tako se godi, ko se sveti Duh v naše serca spusti; tudi začnejo nekako zeleneti in novo perje poženejo v strahu Gospodovem." Kedar je pa prišel od vskupnega dela, ali če je obiskaval druge puščavnike, začel je moliti, premiš¬ ljevati in psalme prepevati, da je spravil vso raztresenost iz svojega duha in je spet v Bogu bil zbran in v njem počival. Vse, kar je ta svetnik mislil, govoril ali delal, vse je iz¬ hajalo iz njegove popolne ljubezni do Boga, ktero je sveti Duh vlil v njegovo serce, in ktero je on s pomočjo ravno tega Božjega Duha tako zvesto hranil in gojil. In tako, preljubi moj kristjan ! ako hočeš kdaj popolnoma biti, prosi tudi ti Gospoda, prosi ga preserčno in stanovitno, da svojo sveto ljubezen tudi v tvojem sercu pomnoži in doverši, prizadevaj si pa tudi sam, da množiš in vterduješ svojo ljubezen do Boga s tim, da natančno spolnuješ vse Božje zapovedi, da boš tudi ti popolnamost dosegel. David je slovesno prisegel m tako se zavezal, da ne bo šel pod svojo streho, ne se vlegek ne svojega očesa zatisnil in miroval, dokler ne bo našel p r0 ' štora za Gospoda. Tedaj ne miruj, ne jenjaj prositi, ne jonjaj iskati, ne jenjaj se zatajevati in vojskovati, dokler ne bo Gospod v tvojem sercu našel prostora; ne jenjaj, dokler ne bo on v tebi počival in ti v njem. Amen. 941 LXVIII. Keršanski nauk. - 3 . Popolnoma enakost človeške volje z voljo Božjo. Danes vam bom popisal drugo znamenje keršanske popol¬ namosti ; kajti povedal sem vam zadnjič, da je dvoje posebno kamenje, po kterem se spoznati zamore, ali je kdo dosegel Vls °ko stopinjo popolnamosti, ktero smo zedinjenje z Bogom ] menovali. Pervo znamenje te popolnamosti je popolnoma ljube- lien do Boga, kar sem vam danes teden nekoliko razložil. Kdor P a to znamenje ima in Boga zares ljubi, kolikor je tu na zemlji ^ 0 veku mogoče, on bo imel tudi drugo znamenje in to je: 2. Popolnoma enakost človeške volje z v 0 1 j o Božjo. a) Naj poprej vas bom opomnil na zgled, kterega ste berž 0 ne, že vsi slišali. Bil je učen mož, pa tudi zares ponižen, 61 na svojo učenost veliko zidal; vedno je pa želel, da bi 11111 kdo pravi pot popolnamosti pokazal. Neki dan, gredč iz ceikve, zadene pred cerkvenimi vrati berača, prav revno oble- e nega, bosega in bledega, shujšanega obraza. Priljuden, ki J 0 bil, nagovori ga in ga pozdravi: „Dober dan, mojprijatel!“ * vala lepa za to voščilo; ali povem ti, jaz se ne vem do- ^sliti, 4 a pi p]} pdaj doživel slabega dnu." — tj Bog, ti daj **>>' re če mu zopet učeni. In berač pravi: * Dobro mi želiš; d J bo v Božjem imenu; ali povem ti, da nisem doživel še 0 p r ene nesreče." — »Bog ti daj, da bi to srečo tudi vedno k and!« reče mu še, pa pristavi: „Ne vem, ne razumem te, tup S besedami hočeš. 44 .»Ker se temu čudiš, vedi, da sem srečen," zaverne ga berač. »Bolj natanko mi to raz- kak' Za b rosi £ a učeni mož. »Rad ti to storim; ali ne pozabi, d a 116111 ti odgovoril na tvoje besedovanje. 44 In učeni ponovi, * J(e Ve ’ kar mu je rekel, da ni doživel nobenega slabega dnu, n °bene nesreče, in da je vedno srečen. 942 la zdaj mu berač to bolj na drobno razloži: »Vedi, moj prijatel! pravi, tisti dni so za nas dobri, ktere mi v čast Božjo obernemo, in ravno za to nam je mili Bog življenje dal; slabi so pa tisti dni za nas, v kterih ne dajemo Bogu časti, ktera mu gre. Jaz sem, kakor vidiš, reven berač; lazim po svetu in nimam nič svojega. Vsakojako se mi pripeti na mojih potih- Ako nikogar ne dobim, ki bi mi kaj podelil, lakoto terpinb pa za to Boga hvalim. Če dež gre in toča bije, vendar Bog* hvalim. Z eno besedo, kar se mi pripeti, za vse Bogu hvalo dajem. In tako je vsak dan za me dober dan. Naj mi ljudi® dobro ali hudo včinijo, jaz za vse Boga hvalim. Svojo volj 0 vso podveržem volji Božji, ter njemu naj višo hvalo dajem- Kajti nobena nasprotnost dneva slabega storiti ne more; le naš* nevolja je, ki ga slabega dela, ker se Božji volji podvreči no¬ čemo, njemu dolžne hvale ne dajemo. 8 „Drugič sem ti rekel, nadaljuje berač, da nisem še nobene nesreče doživel. In to je res. Kaj ne ? srečni smo, ako je YSe ’ kar se nam pripeti, tako dobro, tako koristno, da si boljšega ne želimo. Ker je pa prav resnično, da naj boljše za nas J e vse to, kar nam Bog pošilja, kar Bog stori. In tako nisem l 0 jaz, tako je srečen vsak človek v svojem stanu, ki ima °^° svoje duše odperto, in kakor kristjan premišljuje vse, kar m u Bog pošilja, ali kar mu ljudje storijo. In nič se mu zgod 1 ne bo, kar bi mu v dobro ne teknilo. In glej, tako sem J aZ tudi vsak dan srečen. Kaj ne ? srečnega imenujemo tistega ^ veka, ki vse ima, kar hoče, ki se mu vse po njegovi volji g ’ in čegar volja se brez vsega nasprotovanja vselej spolnuje- vek toraj, ki vse ima, kar hoče, je srečen. Zveličani v nen se te sreče veselijo; kajti oni nočejo več, kakor kar Bog 11 Ravno tako veseli so že na zemlji ljudje, ki so svoje. zadušili, in svojo voljo Božji volji podvergli, ter se veselijo 943 kar Bog stori. In kdorkoli je to dosegel, zamore se že na zemlji srečnega imenovati; kajti on vživa nebeško veselje, ko da v vsem se godi njegova volja, ktera je popolnoma ena , z Božjo voljo. “ Glejte, ljubi moji! ta revni berač, ako tudi v stergani °^ e ki, pa ozaljšan s prelepimi čednostmi, nas uči preimenitno UlQ etuost, ktero imeti moramo, ako hočemo doživeti dobre, srečne 111 zveličanske dni; in ta umetnost je v tem, da v vseh rečeh, Dain Prijetnih ali neprijetnih, sladkih ali grenkih, iščemo le Vo]je Božje in se njej popolnoma vdamo. In ravno ta vdanost v °ljo Božjo, ta enakost naše volje z voljo Božjo je drugo kamenje, ki nam kaže najvišo stopinjo keršanske popolnamosti. ^ Sladek sad in naj viši, naj gotovši dokaz popolnoma Iju- Xl11 do Boga je v tem, da je volja človeška vselej in v vseh ^eh 2 voljo Božjo popolnoma ena; tedaj vselej in v vseh rečeh 1{r h °č e , kar Bog hoče in tudi le zato hoče, ker Bog hoče. ^ ris tjan, ki ima tako enakost svoje volje z Božjo voljo, je z °gom tako sklenjen, je tako popolnoma, kolikor le človek tu- s; aJ 1Ia zemlji biti zamore. Sv. Tomač Kempčan piše, kako Go- jj sam govori človeški duši: „Večkrat že sem ti pravil, pa povem: Zapusti sama sebe, sleci se sama sebe, in velik ^ imela v svojem sercu. Daj vse za vse; nič ne odloči; boj ne P 0Že B > bodi čista, pa stanovitna v meni, in mene k P° se dla. V svojem notrajnem boš prosta, in nobena temota p 0 116 bo več zaderževala. Po tem meri, to prosi, po tem zdihuj, hrepeni, da se znebiš, -da slečeš vse, kar je tvojega, da 8*eš za Bogom samim, da sebi odmerješ in meni večno 2laiš j. Bežale bodo od tebe potem vse nečimerne in nekoristne Pustil 6 ’ vsi nadležni nepokoji in vse nepotrebne skerbi. Za¬ res. te 1)0 tudi neredni strah in zamorjena bo v tebi vsa ne- a J jubezeu.“ 944 ♦ Naj lepši zgled popolnoma enakosti človeške volje z voljo Božjo nam je, se ve da, zopet Jezus Kristus, in za njim Marija? njegova deviška mati. Jezusu je bila naj ljubša brana, ljubiti in spolnovati voljo svojega nebeškega Očeta. In ko je bil n a Oljski gori v smertnili težavah, oblit s kervavim potom, molij je potert pred veličestvom Božjim: „Oča, ako je mogoče, na i gre ta kelih od mene; vendar ne, kakor jaz hočem; ampak kakor ti hočeš." Tako enaka, tako ena je bila njegova človeška volja z voljo njegovega Božjega Očeta. — In deviška Marija je sama sebe imela le za priprosto deklo Gospodovo, k 1 nobene druge volje ne spozna, ne časti, ne ljubi in ne stori? kakor le voljo svojega Boga, da je nebeškemu poslancu Gabrih 11 v svoji največi ponižnosti dejala: »Glej, dekla sem Gospodoval meni naj se zgodi po tvoji besedi!" — Tako so aposteljni i n svetniki Božji svojo voljo popolnoma podvergli volji Božji; lD od nekterih izvoljenih beremo, da so bili res pripravljeni, sto piti v peklenski ogenj, ako bi to volja Božja bila. b) Kristijani moji! ta enakost naše volje z voljo Božjo 1)3 J bo tudi namen vsega našega dejanja in nehanja, dokler smo tukaj na zemlji. In to storiti smo tudi dolžni; saj ima & _ vso pravico do tega. Kaj ne ? pravico ima človek do tiste stva rl » ktero sam napravi, ali ktero si kupi. Tako ima podobar P ra vico do svoje podobe, ktero je zrezal; tako lončar do l° n ^ kterega je naredil; tako malar do podobe, ktero je zmalab vsi ti niso le gospodarji svojih del; ampak oni imajo tudi P vico, da ž njimi storijo, kar se storiti da, oni svoje dela ^ svoji volji obračajo, ali prodajo, obderžijo ali pa jazderejo- Ali vendar! kako hočemo pravico teh ljudi primeriti 55 višim, neomejenim gospodarstvom, kterega ima Bog č ei ^ čez našo voljo in čez vse dejanje naše, že zavoljo tega, je stvaril? Vsi delavci svojega dela vendar niso iz nič s 1 945 k temu so potrebovali stvari, kterih niso sami napravili. Lesa, kamenja, ila, platna so potrebovali za delo, ktero svoje imenu- l e J° 5 do kterega tudi pravico imajo. Glejte, Bog pa, ki uas je Ustvaril, nas je iz nič vstvaril. Ljudje so k svojim delom po¬ trebovali omenjenih moči; Bog pa nas je vstvaril s svojo ne¬ skončno vsegamogočnostjo. Mar li nima Bog zares vse pravice nas? In mar ni to naj veča krivica, ako se mi odtegujemo ® ož ji volji. Ako je krivica, kedar ti obereš - sosedovo drevo, kterega ni on vstvaril, kterega je le zasadil; kakošno krivico storiš še le Bogu, kedar mu odpoveš podložnost svoje volje, ktero ti je Bog za se vstvaril ? In Bog tudi tirja to svojo pravico, ln stavi na to pravico toliko veljavo, da, ko je na Sinajski gori Oznanil svoje zapovedi, velikrat ponovi besede: »Jaz sem ^° s pod, tvoj Bog!“ Zares je velika krivica, ako se od- P°vemo svojemu Gospodu in svojemu Bogu. Tudi pa zraven še Pomislimo, da vse stvari so pokorne svojemu stvarniku, da vse 8 P°luujejo voljo njegovo, kakor pravi prerok Baruh: »Bog pošilja luč, in gre; in jo pokliče, in mu je s 1 r a h o m a pokorna. Zvezdepadajejosvitlobo na svojih stražah in se veselijo; poklicane 0 J n pravijo: Tukaj smo! in s e z r a d o s tj o s v e- 1_ J o njemu, k i j i h j e vstvaril." (3, 33—35.) Bog 2a Pove morju, da ne prestopi svojih bregov, in mirno stoji v H ločenih mejah : »Do tukaj boš prišlo, in dalje e P°jdeš, in tukaj boš razbijalo svoje na- Sq 6 t 6 valove" pravi Bog. (Job. 38, 11.) Ja vse stvari P r, pravljene vsak trenutek spolniti voljo Božjo, kakor poje dVl d: »Ogenj, toča, sneg, led, vihar, ki njega 0 v e 1 j e s p o 1 n u j e j o." (Ps. 148, 8.) — Ako pa ne- etne stvari voljo Božjo tako na tanko spolnujejo, ali se 0 n 'i, sjpainetjo in prosto voljo obdarovani ljudje odtegniti 946 temu? Mar ni Bog tudi naš stvarnik in Gospod? Mar ni on »naš Bog; in mi smo ljudstvo njegove paš e, in ovce njegove roke?“ (Ps. 94, 7.) Pa preljubi moji kristjani! Bog ima do nas neskončno pravico, ne le zato, ker nas je vstvaril, ampak tudi še posebno zato, ker nas je odrešil, tako da imamo sveto dolžnost, da se mu popolnoma vdamo in v vseh rečeh njegovo voljo spolnujemo, ne le kakor svojemu stvarniku, ampak tudi kakor svojemu odre¬ šeniku. Mi vsi smo bili zavoljo izvirnega greha sužnji peklen¬ skega sovražnika, namenjeni, da bi v ognjenih verigah zdiho¬ vali v večni ječi. Ali glejte, mili Bog je sklenil nas odkupiti te grozovite sužnosti; in da bi .nas rešil iz rok hudobnega duha, ni dal za nas srebra in zlata, ni dal polnih predalov žlahtnih kamnov in drazih biserov; ampak, o človeški otroci, poslušajte! on je dal iz svojih žil vso svojo predrago kri, ktere cena j e tako nezmerno velika, da se nobenemu zakladu primeriti ne da. Ako hočete imeti mali zaumen ali zapopadek od te ne¬ zmerne cene, mislite si tehtnico; na en ostran denite edino kap¬ ljico te Božje kervi, kervi, ktero je v odrešenje naše prelil Sin nebeškega Očeta; na drugo stran pa denite vse zlato 111 vse srebro cele zemlje; priložite zraven še vse, kar si le dra- zega, imenitnega in obrajtanega misliti zamorete. Ali edm a kapljica svete Rešnje Kervi je vendar nezmerno veče cene. M- 1 ' šiite si zraven, da Bog odpre vse neprecenjeno zaklade svoje ne¬ skončne vsegamogočnosti, in pridene zraven vse, kar le kaj ve ' Ijave ima. Kaj menite, bo li zdaj ves ta nezmerni zaklad i® e toliko veljave, kakor edina kapljica Jezusove Kervi? One! $°f v zakladnici svoje vsegamogočnosti nima nič drajšega, kakor J e le ena sama kapljica njegove presvete Kervi. — Ako ima ,/,e edina kapljica tiste Kervi toliko nezmerno ceno, koliko ceD< | ima pa še le vsa Kri, ktero jo prelil Bog v odrešenje na» e ' 947 K°]iko ceno imajo tolike bolečine, tolike smertne britkosti, to- , zaničevanja in zasramovanja, ktere je preterpeti hotel sam Itl Božji, da nas je odkupil iz večne sužnosti peklenskega sovražnika ! To le Bog sam prav preceniti zna, ker on sam je u Pee nas nesrečnih. Mi pa smo rešeni „z drago K e r v i j o r 1 s t u s a, kakor neomadežanega innedolž- De ga Jagnjeta." (I. Pet. 1, 19.) Zraven tega, da nas je Bog iz gole ljubezni vstvaril, nas 1(0 drago odkupil, da smo že zato dolžni, vso svojo voljo pod- re ^ njegovi presveti volji, nas k temu še posebej veže to, a jeBog nam Oča. „Oča naš, kteri si v nebesih!* ga kličemo dan. In to po vsi pravici; saj bomo ž njegovo posveču- (II. (jest 1 gaado deležni celo njegove Božje natore, pravi sveti Peter I) 4.); in pripravljeno ima za nas dediščino večnega kra- v a, v kterem bomo brez konca srečni. Kdo pa bi tega ne ^ e > da dober oče ima pravico tirjati od svojih otrok, da so ^ P°korni, da spolnujejo voljo njegovo? — Potem nam je S tudi naj zvestejši p r i j a t e I. In kaj vse ne stori dober l0Ve k ’z ljubezni do svojega prijatela? — In tudi je Bog ne- svetost in lepota sam na sebi. In kar je magnet za končna želez 1° je za našo voljo vse dobro in lepo, ktero jo prijetno W V ^ 6 ' Kolikor veče pa je dobro in lepo, ki se na ljub- j ) s Pvari kaže, toliko večo moč ima, da našo voljo nase vleče sko^° k (i u kezni vžiga. Ker je pa Bog neskončno dober, ne- ^ učno lep, mora tudi v njem biti moč, ki nas nase vleče, , ljubimo bolj kakor vse drugo. Kajti ravno v tem je Iju- kor n ’ ^°^ emo dobro ljubljeni stvari, in to tem bolje, koli- ne sko° ,J Zas ^ už *‘ Ker pa Bog, naj bolj popolnoma bitje ki je, Vol' ° nCn ° (iKbijen biti zasluži, zato mu moramo tudi vso svojo darovati, ako ga resnično ljubimo. 948 In preljubi moji! Bomo li mar kaj na zgubi, ako svojo voljo Bogu in njegovi presveti volji vdamo? Nikakor ne! ne bomo zgubili; mi bomo še le obogateli, in to tem bolji kolikor bolj bomo svojo voljo Božji volji enako storili; saj bomo dobili zato Boga, ki je obseg vsega dobrega. Se ve da, zunajm del našega bitja se bo temu vstavljal, bo žalosten, bo moral zdihovati, kakor mati, ko je prišla ura njena; čez malo časa pa, ki se v primeri z večnostjo komaj trenutek imenovati za- more, bo se naša žalost spremenila v veselje, kterega nam nihč 6 več odvzeti ne bo mogel. Ja še več! Britkosti in terplje# nam bodo ravno tolikere stopinje, po kterih bomo v to noskom čno veselje stopali, saj dobro vemo, da njim, kteri Boga ljub J J°; vse k dobremu pomaga (Rim. 8, 28.), naj bolj pa še britkosti in terpljenja. Vse toraj, naj bolj pa Bog sam, mora nas ua to napeljevati, da svojo voljo Božji volji popolnoma enako sto' rimo in le v tem pravega miru in pravega zveličanja iščem 0, c) Naj bo toraj, o moj kristjan ! vse tvoje dejanje in hanje obernjeno le v to, da svojo voljo volji Božji vedno boj in bolj podveržeš, jej popolnoma enako storiš; in to v rečeh, težkih in lahkih, navadnih in nenavadnih, dušnih in lesnih, kakor vsak dan molimo: „ Zgodi se tvoja volja, kako r v nebesih, tako na zemlji." Res da ti bo to nekaj truda P rl zadevalo, zlasti še v začetku; ali vendar bo šlo, ako le ne 0 7 ‘bo jenjaš; verjemi mi! on, kteri je začel v tebi dobro delo, g a tudi dokončal do dneva Kristusa Jezusa. (Pil. 1, 6.) L e prosi in zdihuj k Gospodu za to naj večo vseh gnad, in . tako priserčno, tako stanovitno, da ti jo podeli Gospod, ^ J blizo vsem, ki ga z resničnim sercem kličejo. . Naj vam zdaj povem en sam zgled, ki naj nas vnema spodbada, da vsi hitimo za namenom svojim in si pnuo naj višo stopinjo keršanske popolnamosti. Ta zgled je zven ' 949 v in hudi Večkrat je stala , r,lle ^ a Nikolas. Bila je uboga dekla in je umerla pet in Sest- . lel stara že pred dve sto leti. Še mala pastirica je naj- ! aje sam a bila in molila. Naj večkrat je premišljevala petere Ustusove rane; vsaki dan jih je počastila. Tudi za duše VlC:| l' J e kaj rada molila. Težko delo, veliko vročino tnra * je i Tla solncu, ki je hudo pripekalo, ali je stopila blizo hudega se ojstro postila, veliko žejo terpela, da bi le s takim ° Ifl dušam v vicah kaj pomogla. Pa tudi bližnjemu je vsa- 11 s posebnim veseljem rada kaj dobrega storila. Zato so jo a tudi ljudje sploh vsi ljubili. dvajset let stara je šla v bližnje mesto Ploermel v službo. ' Se jej je tu godilo; čez leto dan pa postane otožna in ^iost Vitkost ož nost: Zri »na, v -Dobro s ma, da jej ni bilo obstati. Poverne se domu; ali njena oto-' 116 m ' ne ’ £ re s P e t v mesto; pa vedno jo tare huda in nikakor ne ve, zakaj ? Neka nuna, s ktero je bila svetuje jej, da naj gre služit k njeni sestri, kterajebila oto ^u °možena. Armela vboga; in Bog sam jo je po dolgi ot r sti P rj P e lj a ti v to bišo. V tej službi je skerbela za aa jbo] svoje gospodinje; in kar je njenemu pobožnemu sercu )z duš; ' 0J J všeč bilo, bilo je to, da so v tej hiši vsak večer kaj "*’jenja svetnikov ali od Kristusovega terpljenja brali. Njena živi t^? 1 Se Je pri tem vnemala v nezmerni ljubezni, pa je občutila j,,- Ve bke bolečine. Vedna misel, da je Jezus iz ljubezni do w J TYPatTr»~i < -. . . . _ ... tako o p rey | )revze i luko britko in tako veliko terpljenje, jo je Uj 0 j a ’ da je polna kesanja ..in žalosti večkrat zdihovala : ,. 0s Pod! daj mi rajši smert in pekel, kakor da gledam tvoje Hijen a J e in svoje pregrehe.* y edite pa, ljubi moji ? da nikdar noben kristjan ni visoko dedoval s kuš . 1 v popolnamosti, da ne bi prestati moral hudih po- D- Tudi Armela ni bila izvzeta. Perva poskušnja, ktero jej 950 je poslal Bog, bila je od hudobnega duha. Ko je skoraj eD ° leto v boleči ljubezni do Boga preživela, zgubila je vse čutj® ljubezni do Boga; ja njenega serca se je polastila celo neka zopernost do Boga in do vsega dobrega. Tudi nobenega obžalo¬ vanja ni občutila, ja zdelo se jej je celo, kakor da bi jej bil° za voljo, Boga razžaliti; tudi obupnost se je je polotila. Da B padla, obderžal jo je sam strah in večkratno prejemenje svetil 1 zakramentov, ktere je prejemala le iz pokorščine do spovednika, akoravno je pri tem le britkosti občutila. Celo pol leta je terpel ta žalostni stan in čutila je, se jej Bog zopet bliža s svojo gnado. Napadi satanovi so čidel pojenjali in plamen ljubezni je z nezmerno močjo pred® iz njenega serca; celo njeno telo je to občutilo. Dolga merzh c ‘ l jo je napadla; zraven jo je pa še njena gospodinja ve¬ na hudo poskušnjo. Gospodinja si je v glavo vtepla, da ,J e mela le bolehna, ker je lena, domišljiva in presiljeno po biti hoče. In te muhe, kakor je mislila, je hotla gospo' M' dioJ a pregnati, da je dekli nezmerno veliko dela nakladala. Na ; s zgodaj je morala Armela dalječ pred mesto po vodo hoditi; ker je poln, velik škaf vode nosila, občutila je tolike v glavi, da se jej je zdelo, da pri vsaki stopinji jej hoče razpočiti. Celi dan je bila tako vprežena, da ni imela o trenutek počitka. Zraven tega je bila vedno psovana in ZID jana. Ker je pa vse te grenke besede s tiho poterpežlj 1 ^.^ prenašala, imeli so jo za neumno in bedasto. Enkrat j e ^ tako oslabela, da se je morala malo vleči; ko pa pride, pita jo z leno hinavko in hlinjenko in po koncu S P^ ter jej ukaže, gnoj na vert nositi. In dva dni je to del° ^ pelo. Tako jo je že glava bolela, da, kedar je težko kr° na glavo dela, se jej je zdelo, kakor da bi jo zbodlo 1 951 trnjev, kolikor ima las na glavi; ali premišljevanje ternjeve Gospodove krone jej je to terpljenje polahčalo. Merzlica jo je čez nekaj mescev pustila; gospodinja jo je j- a še ojstreje imela. Prepove jej v delavnikih k sveti maši 0( Mi; tudi druge pobožnosti jej vstavi; drugače, misli, bo še Zn orela. To je bilo za pobožno deklo, se ve da, silno hudo; Ve ndar je zavoljo Jezusa poterpežljivo vbogala. Tako je terpelo Ilelca J let. Neki dan hoče gospodinja se kopat iti, ter vzame SV °J° deklo seboj. Ko do vode pridete, postane Armela tiha in Mišljena. Gospodinja zareži nad njo: »Prismoda, že spet svoje paseš!“ Z vso kratkostjo odgovori: »Mislila sem na ve- Vitkost in žalost Zveličarjevo, ko je čez reko Cedron šel.“ s °lze jo polijejo. Zdaj se zaslepljeni gospodinji oči odprejo; ^znala J e veliko pobožnost svoje dekle, in rada jo je imela. r Pa zdaj v tej hiši za njo ni bilo več niti terpljenja niti da UŽei ^ a ’ d e B°g, ki jo je hotel še naprej peljati, tako vredil, J e od hiše prišla. Stareja hči se je z nekim žlahtnikom jl la, ter jo je s privoljenjem maternim vzela seboj. y tej službi je pa imela pobožna Armela naj hujšo po- snj°. Kakor da bi bil Bog, enako svojemu služabniku Jobu, liub° dušo v grozovito mučenje hudobnemu duhu prepustil. Vse p ezn jivosti, ja celo spomin na nje, so zginile iz njenega serca. r:išlu) pa so jo nadleževale naj nagnjusnejše misli, hudo y ^tiskala tudi nečista ljubezen. Nobenega polahčenja ni imela teh Prehudih britkostih. Kar jo je kakor čudna veriga ob- y ro ^lo, da ni padla v velike pregrehe, bil je strah Božji, pa veriga je bila kakor rabeljena, ter jej je tudi veliko muko Nadevala. Tako je terpela dve leti, in zastonj so se jej zdeli VS1 Navedeni pripomočki. Neki dan navstane v njeni duši taka !° jska > kakor da bi se bil celi pekel spustil nad njo. Dere iz UŠe dal ječ na prosto polje, ter kakor obupajoča vpije k Bogu, 952 naj jej vendar pošlje smert, da ga več žalila ne bo. In tukaj v premili pritožbi, v največi britkosti, v temni noči njene duše je na mah bila napolnjena z nezmernim veseljem in čisto J e spoznala, kolik predrag dobiček je s svojim terpljenjem si P rI ' dobila. Večkrat je potem rekla, da Bog jo je z blatom hudih skušnjav očistil, kakor je nekdaj z blatom evangelskemu slepe* 1 pogled dodelil. Ali kogar Bog na visoko stopinjo pripeljati hoče, tem* 1 daje vedno nove priložnosti k novemu zasluženju. Komaj J e pobožno deklo zapustila ta dušna britkost, potlačilo jo je telesa 0 skoraj ravno tako veliko terpljeuje. Njena goreča ljubezen u a ' pravi njenemu sercu grozovito občutljive bolečine,- celo telo 50 jej je zdelo, kakor da gori v razbeljeni peči. Le nekoliko J e J je bilo palahčano s tim, da so jej večkrat puščali. Tako je Gospod vodil svojo zvesto služabnico od ene stopiuJ 0 popolnomasti do druge, da je poslednjič postala ž njim ena volj a * bi rekel, eno bitje. Neki dan je po svetem Obhajilu slišala G° spodove besede: „Moja hči! beži in meni daj prostor!“ B* govori mu: „0 ja, moj Gospod, iz celega serca hočem bežat* • ^ Od zdaj je zares vse svoje bitje popolnoma Bogu prepustil^ ni imela nobene svoje volje več; vselej, v vseh rečeh J 6 prašala, kaj je volja Božja. Pripravljena je bila zdaj storiti vse ’ se vdati vsem, kamor jo je vodila gnada Božja. Enkrat j e J ^ Gospod rekel: „Moja hči, ti si hči ljubezni!" Inonamup ra ^. „0 moja ljubezen in moje vse! Vidim, da ti skoraj vsi zaperajo vhod v se, in da skoraj ne veš, kje bi stanoval, darujem se ti, ponudim se ti, da prideš v me in G1°J’ v meni. Saj veš, da s tvojo veliko milostjo hočem le, kar ti ho¬ češ, in če bi vedla, da bi se naj manjši košček mojega ali ena naj manjših mojih koščič tvoji presveti volji vstu viti A 953 hotla, urno bi jo odrezala, od sebe odtergala ter jo vranam v ! e d ali na gnoj vergla. Kristjan moj! v tej dobri devici Armeli vidiš, kakor v pedalu, kaj se pravi, svojo voljo volji Božji enako storiti. Vi- s P< a tudi in na tanko lahko spoznaš, da ta popolna enakost ^°je volje z voljo Božjo je naj veča pa najviša stopinja, po eri zamore kristjan hrepeneti, in ktero zamore z gnado Božjo 0s peti. Ako tudi nikoli tako visoko ne boš prišel, kamor | e Uspela Armela in brez števila družil), vendar vsaj stanovitno e P e id po tej naj imenitniši stopinji. Ta pobožna devica pa že od otročjih let ni poznala nobe- !l^ a sovraštva, nikakoršnega merzenja; ona je poznala samo skl en; ' n ravn0 s 1° ljubeznijo je prišla do zedinjenja in e ujenja z Bogom in to s popolnoma vdanostjo svoje volje v Jo Božjo. Preljuba keršanska duša! Ta ljubezen naj tudi tebe ^ 1 ’ ^ kajti sovraštvo je kralj tega sveta in kjer to gospoduje, j Vse po njegovi terdi termi in nič po presveti volji Božji. k Jer ljubezni )ii, tam celo keršanskega življenja ni, ne da j ^ kaj popolnega bilo. „S 1 e h e r n, kteri sovraži s v o- 'rp. ^ a h r a t a, j e u b i j a v e c,“ pravi sveti Janez (I. 3, 15.) ^.P a ) ki hočeš dober, ali boljši, ali celo popolnoma kristjan ^ »odpusti v sercu, z ustmi in v dejanji, pravi sv. Krizo- U ' Te kdo sovraži, ti ga serčno ljubi; ti je kdo z jezikom j e P , av d škodo, ti odpri svoje usta in pobožno moli zanj; te p , .dejansko razžalil, ti mu skazuj za to dobrote in dela Uo e2lii -“ Tudi dobra Armela je tako delala. Od mladih )Ueiv Je . ljul:) * la vse ljudi, do nikogar ni občutila nobenega dj n ' e "J a > nobenega sovraštva; in ko jo je njena gospo- ui k( j cele leta dražila, zmerjala, psovala in žalila, vendar U k * nobenega serda v svojem sercu ni pripustila, temuč to- ‘ er žneje*je ljubila svojo gospodinjo, in toliko pobožniši je banski nauk V. p. U. 954 molila za njo, kolikor hujši je ta počenjala ž njo. Ljubezen je napolnovala celo njeno serce, da sovraštvo in merzenje ni imelo nobenega prostora v njem. Čez vse je ljubila svojega Gospoda in Boga; zavoljo Boga pa je ljubila tudi vse ljudi in vse druge stvari. Saj je ljubezen tisti duh, kterega diha vsa vidna natora; kajti kdor v bukvah stvarjenja bere, povsod bo našel ljubezen? kdor te bukve prebira, spoznal bo, da žila vsega življenja je le ljubezen sama. Zato je pobožna Armela ljubila vse stvari? tudi najmanjše, najslabše, povsodi je iskala sledu svojega Boga? ter je v njih zopet našla njega, ki je v lepoti svojih stvari čez vse lep. In ravno v tej ljubezni je z Božjo pomočjo stopala k popolnoma ljubezni do svojega Boga in k popolnoma enakosti svoje volje z voljo Božjo in je dospela do naj više stopinje p°' polnamosti, ktero človek tukaj na zemlji doseči zamore. Ak° hočeš toraj, preljuba duša! temu veličastnemu namenu po mo& se bližati, zapri svoje serce vsemu sovraštvu in odpri ga sam 1 ljubezni. Ljubi Boga čez vse, ljubi vse ljudi, ljubi pa tudi vse druge stvari, kakor znamenja svojega Boga; ljubi, kolikor l 0 ljubiti zamoreš. In tako hodiš gotovo pot keršanske popoln a ' mosti in dospel boš do namena svojega, ki so svete nebesa. P a boš pa to ložej storil, naj ti omenim prav na kratko še: Nektere pripomočke h keršanski p o p 0 * n a m o s t i. a) Zdihni včasih k Bogu, mali, kratki pa serčni zdihlj 0 ! 1 imajo nezrečeno veliko moč. Ponavljaj večkrat tiste besede sve tega pisma, v kterih je izrečeno hrepenjenje po zedinjenji? P^ enakosti z Božjo voljo. Je moja, ampak tvoja v o 1J ^ naj se zgodil* (Luk. 22, 42.) „Oča! ne kar hočem, ampak kar ti. u (Mark. 14, 36.) Zgo^ S fll tvojavolja, kakorvnebesih, tako n a z e m 1J 1 (Mat. 6, 10.) „Vpervih bukvah jepisanO od m 0 n 0 ) 955 ^ a storim o Bog! tvojo voljo! (Hebr. 10, 7.) Sv. Gera je vsak dan tri sto in pet in šestdesetkrat ponavljala besede: „Preljubeznjivi moj Jezus, ne moja, ampak tvoja volja aa j se zgodi?" S takimi zdihljaji se oživlja v sercu hrepenjenje, spolno¬ st* voljo Božjo, da postane serce pripravno, se vdati Božji volji, a bo tudi kaj neprijetnega pride, kar nikakor ne izostane. b) Drugič imej terdno zaupanje na Boga, to ti bo pripravilo 111 P°lajšalo vdanost v voljo Božjo. Kdor ima v vseh svojih brit- °stih živo vero v Boga, da Bog čisto vse v dobro oberne, tlakoval bo vselej srečen izid, ter se bo Bogu z vsem zau- b a,l j e m izročil. In kdor terdno zaupa v Boga, vdal se bo nje- ° v * v °lji tudi v naj hujših nadlogah, že zato, ker Bog zasluži Pokorščino našo; kajti upanje odverne nasprotovanje duha i 8’ a pripravi k dolžni pokorščini, in serce ostane mirno po eaa b Davidovih: „V miru na to spim in počivam, a b a j ti Gospod! si me posebno poterdilv Pan ji-“ (Ps. 4, 9, 10.) Vse ^ ^ raV ve ^b° ti bo k temu pomoglo, ako se navadiš, da Sv °je dejanja, bodi si velike ali majhne, le iz tega svetega ( j ! leiia opravljaš, da bi le Bogu dopadel, da ta misel, dopa- •v . 1 Bogu in spolnovati njegovo presveto voljo, vodi vse tvoje bddp' 6 ' k° riapeljalo, da boš iskal voljo .božjo tudi v y , re boh, ki ne bodo po tvoji volji, ktere bo Bog pripustil tirni/* • j v at* j.. _ tvoje nagnjenje, zoper tvojo voljo. Ali vendar ta sveti k ako 1Uora biti popolnoma čist; nič druzega ne smeš iskati, j l(; r 6 s ame volje Božje. Večkrat ga tudi ponavljaj, da se ali m rUn '^ s posvetnimi nagibi, da ne storiš kaj zavoljo ljudi ' |jveške hvale. Višo S | misli pa ljubi moj! da na mah boš dosegel naj i )!n jo keršanske čednosti. To ni mogoče. Le od stopinje 61* 956 do stopinje hodi. Naj poprej skerbi, da vse terpljenja, vse brit- kosti s poterpežljivostjo prejemlješ iz rok svojega dobrega ne¬ beškega Očeta. *Kdo sem, da bi više cenil svojo voljo in svojo sodbo, kakor je volja Božja?" Tako se večkrat vprašaj. Potem prizadevaj si, da sčasoma prejemlješ svoje terpljenja z veseljem in z ljubeznijo. Sv. Lidvina je v svoji hudi bolezni rekla: „0 Gospod, prav ljubo mi je, da mi ne prizanašaš in ne jenjaš, me z bolečinami obdajati; to mi je v naj veče to¬ lažilo, da se tvoja volja nad menoj spolnuje.“ Sicer je to že viša stopinja popolnamosti, ker je natornim čutilom bolj na¬ sprotna. Ali če ljubezen Božja v nas raste, in našo dušo e svojim ognjem vnema, zadosti bo močna, stopiti na to visoko stopinjo. Ta enakost naše volje mora pa le še rasti, tako da spre¬ jemamo časno zlo in vse britkosti ravno tako, kakor največ® dobrote, in da smo za terpljenje celo hvaležni. Tako je storil Job: „A k o smo dobro iz roke Božje prejemal h zakaj bi hudega ne sprejeli?" (2, 10.) Ja tudi takrat se moramo v voljo Božjo vdati, ko DaS napade nekaka dušna suhota, zapuščenost in merzlota. V vs rečeh zdihujmo s kraljevim prerokom: „U č i me spol 110 vati tvojo voljo, ker moj Bog si ti!“ (Ps. 142, 1 '' OSh jzvo- Tako, predragi moj kristjan ! hodi po potu popolnam in proti svetim nebesom, kjer boš z Bogom in z vsemi i z Ijenimi njegovimi stopil v občestvo in zvezo, kjer boš doseg^ svoj namen ter boš gledal in vžival Boga, svojega Gosp celo neskončno večnost. Amen. 957 LXIX. Keršanski nauk. 3. Posebne gnade Božje ali čudodelnost. Od čudežev ali prav za prav od čudodelnosti, to je od Posebnega dani, da more kdo čudeže delati, vas bom danes U 01; kajti potrebno se mi zdi, da vam tudi od teh posebnih £oad Božjih nekoliko povem. Sveto pismo, pa tudi življenje svetnikov nam kaže brez števila zgledov, da neskončno dobri Bog svojim služabnikom in služabnicam zraven navadnih tudi nenavadne, posebne gnade ali Milosti deli, kedar in kakor v svoji modrosti za dobro in po- frebno spozna. V pervih časih keršanstva so bile take posebne Suade tako splošne in tako obilne, da je sv. apostelj Pavel Ko¬ nčanom oziroma na take gnade dal celo pravila, po kterih W se ravnali, da bi bilo prav; kajti tudi dobra stvar se Za more napačno rabiti; in ravno v Korintu je postala ženered- Uost oziroma s takimi posebnimi gnadami. Gospod Bog takih mil °st ni podelil vsem, ampak le nekterim, kakor je za raz- ^irjenje svojega kraljestva na zemlji za koristno spoznal. Korin- _Ui so hrepeneli po takih gnadah, ali pa so na nje preveč ^ a l- ter so jih napačno rabili; zraven pa so zanemarjali Iju- Ze u, za ktero bi si bili mogli pred vsem prizadevati. Sv. a P°stelj jih je zavoljo tega podučil, ter jim je razložil in dopo- ^ e< tal namen, zavoljo kterega Bog tacim posebne milosti deli; po- , 111 jim priporočuje ljubezen, ktera mora kristjanu čez vse biti, se povsodi voditi in poslednjič jim živo zaterdi, kako naj Poslužujejo doslej neredno rabljenih darov jezikov in prere¬ kanja. . Pavel takole piše: Zastran duhovnih, posebnih darov k da bi ne bili v nevednosti. Kakor neverniki ste hodili kak k musta tiin malikom, ki sami nobenega duha nimajo, 0r s te bili peljani. Zato vam na znanje dam, da v keršanstvu 958 je drugače; vi ste od svetega Duha poživljeni, in vse je v tem Duhu storjeno, kar delate kakor pravi kristjani. Zato kristjan Kristusa ne kolne, ker ima Jezusovega Duha; in kedar Jezusa Gospoda imenuje, v svetem Duhu ga imenuje. Pravi kristjan je s svetim Duhom napolnjen. Ta Duh se pa razodeva v mno¬ goterih darovih in vendar je vedno ravno eden in tisti, ki t e darove učinja ter jih vsakemu deli, kakor hoče. Slehern pa, ko¬ mur sveti Duh kak poseben dar dodeli, ga ne prejme le samo sam za se, ampak v prid vse svete cerkve. Yse darove uzrokuje sveti Duh iz enega namena. Kakor ima telo veliko udov, vsi udje telesa pa so eno telo; tako je tudi cerkev, ki veliko udpv z raznimi darovi ima, vendar le ena, ktere glava je Kristus* Vsi kristjani skupaj so telo Kristusovo. Nihče ni telo, slehern je le ud tega telesa. Zato naj se nihče čez druzega ne povzdi' guje; nihče naj se zavoljo posebnih darov ne šteje imenitnišega* Prizadevajte si za potrebniše darove, kakor je posedeti in ra- biti posebne milosti in ta je le ljubezen. Ona vas bo Bogu do¬ padljive storila, ona vas bo zveličala; posebne milosti pa sam® na sebi vas ne bodo Bogu dopadljivših storile. Toraj le za lj u ' bežen skerbite; ako pa kako posebno milost imate na priine r0 • dar prerokovanja ali dar jezikov, jo skerbno obračajte v P r ^ cele cerkve, občini v spodbudo, opominjevanje in tolažbo. (*' Kor. 12—14.) Tako uči sv. Pavel Korinčane. To nam kaže, da takra so bile take posebne milosti obilne; pa tudi nas uči, ^ eIllU in zakaj jih je Bog delil in kako naj jih rabijo, kteri jih imaj 0- Ko je bila pa sveta cerkev že bolj razširjena, Bog tacih P° sebnih milost ni več tako obilno delil; delil jih je pa vend (ir še večkrat in zadostno, kakor nam spričuje vsa zgodba cerkve^ in kakor vidimo iz zapisnikov, v kterih rimski papeži sve ljudi med zveličane in med svetnike očitno prištevajo. Nobeu e o a ' 959 De ^zglasijo za svetnika, razun da je za gotovo spričano, da J e zraven navadnih gnad imel tudi posebne gnade ali milosti Božje. Akoravno je v današnih časih malo tako očiščenih duš, kterim bi Bog delil take nenavadne posebne darove, vendar se večkrat godi. Ker se pa tudi v tem marsikdo lahko hudo Preslepiti zamore in se je že zgodilo, da so si ljudje puhle po¬ božnosti posebne gnade prilastovali pa druge goljufovali, zato ' e Dri zdi potrebno, da vas nekoliko podučim od tacih posebnih rBost Božjih, da veste ločiti zlato od žlindre in se ogibate vsake 9Va rnosti, da ne bote motili sami sebe, pa tudi da vaš drugi 1 lepijo. a ) Kakošne so tora j posebne gnade ali tt losti? To vsi veste, da gnada je sploh dvojna: posvečujoča, ki Da lepe stori v Božjih očeh, nam daje pravico do svetih ne- f rn pa dejanska ali delavna, to je tista pomoč Božja, s e zamoremo kaj dobrega storiti. Ravno tako so tudi posebne D-Dbi Božje dvojne. Zgolj ali čiste gnade in pa posvečujoče. _%olj ali čiste milosti, ali kakor jih cerkveni učeniki ime- D u Je milosti iz milosti (gratia gratis data) so tisti posebni 0 ktere modri Bog človeku ne daje toliko le njemu samemu P r -ampak jih deli v prid in posvečenje druzih. Ti darovi ^ V6j ne delajo Bogu prijetnejšega; ampak on jih ima, da g ! 'j n i drugi Bogu prijetniši prihajali, da bi drugi iz njih ^ ° ^ in korist prisvojili. Ako je kdo, na primero, dobil dar ( ^ a ^’ za ^° on Bogu. ni nič dopadljiviši, ali s tem 0ai on lahko pripomore, da bodo drugi napeljevani, da Djejc Jezusa Kristusa, ali da poboljšajo svoje življenje, da tako di ali Bogu dopadljivši, ljubeznjivši prihajajo. Taki darovi . ~ - j '—? -o o i. o / aiie losti se imenujejo milosti iz milosti, ne kakor da bi 960 vsaka gnada ne bila čista ali zgolj milost Božja ali zgolj dar Božji, ampak zato, ker je Gospod aposteljnom rekel: Ozdrav¬ ljajte bolnike, obudujte mertve, očiščujte gobove, hudiče izganjajte; zastonj ste p r e ' jčli, zastonj dajajte." (Mat. 10, 8.) Te čiste, zastonj dane milosti našteva sv. Pavel v pervem listu do Korinčanov, ko piše: „Enemuje po Duhu dano govor j enj e modrosti; enemu pa govorjenje učenosti P ( ravno tistem Duhu; enemu vera v ravno tistef Duhu; enemu darozdravljanjavravnotiste? Duh’u; enemudeljenječudežev, enemu prer' kovanje, enemu razločen j e duhov, e n e u J mnogoteri jeziki, enemu razlaga n j egovoro ( 12 , 8 — 10 .) Nekterim svetnikom je Bog podelil dar učenosti* 0 je moč, da so spoznali, razumeli in delali reči, kterih se s0 nikoli učili. Tako, da le en zgled v misel vzamen, berer°d zveličane Ozane izMantuve, da je z molitevjo sprosila od >S & ta dar, da je znala brati in pisati, kar se ni nikdar učil Drugi so imeli d a r o z d r a v 1 j a n j a, to je, m ^ so s klicanjem presvetega Jezusovega imena bolnike ali ;u & 0 nadležne ozdravili. To gnado je imel sveti Salvator, ki‘ menišk brat na Španskem. Ko je bil za svetnika ra^ eI1 ’ spričalo se je, da je brez števila bolnikov ozdravil, sicer samo s tem, da je storil znamenje sv. Križa ali klical l^ w ^° ime Jezus. Drugi so imeli dar čudežev, to je, moč, d; d 0 * 8,1 razne čudeže, kakor večkrat slišite v življenji svetniki Nekteri so imeli dar prerokovanja; ti> vednost, da so videli in pripovedovali prihodnje reči. 1, ^ er6 961 se natorno uikakor sklepati ne da. Tudi od tega daru slišite večkrat. Nekteri so imeli dar razločen j a duhov; to je dar razločevati notrajni stan bližnjega. Tak dar je imel sv. Jožef Kupertinski, sv. Hilarjon, sv. Vincenci Fdreri, sv. Filip Neri, in pogostoma ga imajo tudi še dan današni razsvitljeni spovedniki, kteri tudi za ta dar Boga prosijo, ker jim je po¬ treben, da vodijo duše po pravem potu. Drugi so zopet imeli d a r j e z i k o v; to je, moč, da so ptuje, nikdar slišane jezike razumeli in tudi govorili. Ta dar so imeli že aposteljni; pozneje tudi drugi sveti učeniki, kot: Sv. Vincenci Fereri, sv. Frančišek Ksaveri, in sv. Dominik, ki je Nemcem pridigal in štiri dni se ž njimi pogovarjal od resnic svete vere, ko poprej nobene nemške besede ni razumel, niti slišal ni. Nekteri svetniki so tudi imeli moč čez zverine; to je, moč, da so divje zverine vkrotili, jim ukazovali, da so jih ubogale živali, kakor je bilo to v raji pred storjenim grehom. Sv. Frančišek Asiski in veliko druzih svetnikov nam to kaže. Ker so ti darovi nekaj posebnega in čudovitnega, lahko in večkrat godi se, da nevedni svet za svetnike ima tiste, kteri take darove imeti mislijo ali jih tudi v resnici imajo. Ali, pre¬ ljubi moji! to je kriva misel, kajti da kdo ima take darove, iu če bi kdo vse mogoče imel, samo na sebi še ni nobeno za¬ gotovilo, noben dokaz, da je tak človek že svet; ampak taki darovi so po Božji modrosti "podeljeni le zato, da bi k svetosti pomogli temu, ki jih ima in drugim, ki so jim priča. Zato je rekel Gospod Jezus svojim apostolom: „Ne veselite se tega, da so vam-duhovi pokorni; veselite se pa, da so vaše imena zapisane v nebesih." (Luk. 10, 20.) Kakor da bi Jezus hotel reči: Ne veselite se * 962 zavoljo daru, da morete delati čudeže; kajti ta dar vam je dan zavoljo druzib, da bi druge v sveti veri poterdovali; ta dar vas zveličati ne more, veselite se veliko bolj zavoljo zveličanja) ktero ste si z vero v ljubezni pridobili. Ja pri vseh posebnih darovih zamore marsikdo hudobno živeti in pogubljen biti; k®' kor nas tudi Gospod zagotovlja, ko pravi: »Veliko mi poreče tisti dan: Gospod, Gospod! ali nisw° v tvojem imenu prerokovali, v tvojem imen 11 hudičev izganjali, in v tvojem imenu velik 0 čudežev delali? In tedaj jim očitnoporeče®- Nikoli vas n,isem poznal, poberite se od mene- (Mat. 7, 22. 23.) Da se ljudje ložej zveličajo, zgodi se po ® a ' redbi Božji na zemlji večkrat, da Božje dela za zveličanje opra v Ijajo tudi nevredni, ki so po vnajnem poklicu in Božjem P rl , puščenju njegovi služabniki postali. Tako je prerokoval nevredn’ Kajfež in hudobni Balaam. Pa te Božje dela ravno zato, k° r so le Božje, nimajo zasluženja za nje, ki jih opravljajo, ter j 110 nobene svetosti ne dajejo. Vendar, kakor je gotovo, da keršans svetost ni v tem, da kdo ima in posedi take posebne daro^ 6 ’ vendar pa je zopet gotovo, da sveti Duh te darove, nav le zares pobožnim, bogaboječim dušam deli. In zavno je prav in modro, da ljudi, ki nič kaj pobožno in P°^ eI1 J’ morebiti celo hudobno živč, pa si take posebne in čudne dar prilastujejo, imamo za revne, neumne ali pa celo za očitne e ljufe, kakoršnih naj se vselej ogibamo. Zato vam, preljubi moji 1 svetujem in priporočam, da ^ dar nikoli ne hrepenite po tacih posebnih milostih ali P° ^ nih darovih. Kdor je res, iz serca ponižen imel se bo ^ ^ vrednega, da bi ga Bog s takimi darovi izvolil v to, pripomagal druge zveličati. Prav lahko bi bili taki d ar ° yl ^ te še celo nevarni; lahko bi te zapeljali v napuh, v prevze zat° 1 963 'l Uničevanje družili ali še v kaj h njega. Ne želi in ne hrepeni 0ra J nikdar po tacih posebnostih; prizadevaj si pa, da z na- v ndnimi pripomočki, in z vso močjo Skerbiš za zveličanje svoje ln za zveličanje svojega bližnjega. Zato, na primero, ne stavi Nobenega prederznega zaupanja na moč svoje molitve, ktero Znebiti večkrat skušiš, ako si bolen ali se drugi bolnik tvoji blitvi priporočuje. Prav je, da Boga prosimo, da na njegovo P°nx°č zaupamo; ali vendar, ako za neredno ali posebno ož¬ enjen je kake bolezni nimamo k temu posebnega nagiba od & a > bila bi le gola prederznost, če bi mislili, da sebe ali . 2e £?a bomo ozdravili s samo molitevjo. Sv. apostelj Pavel nnel dar ozdravljanja; vendar pa opominja Timoteja, ki je pa ^ p ^ e en ma ^° Vlua ’ Sl ' želodec okrepča; ni niu svetoval, da naj se na njegovo molitev zanaša, da bo arave l- (I. Tim. 5, 23.) j So pa zraven teh posebnih darov, ki so milosti iz mi- j ’ še drugi darovi, ktere nam Bog v prid naše lastne duše tuch Vel '^ ail J a ^ er ' nas Bogu prijetniši storijo, ako sami niši. se Po dolžnosti ž njimi delamo. Tako bo kristjan Bogu prijet- Ijubeznjivši, ako mu Bog višo stopinjo ljubezni dodeli in ° n tega daru radovoljno poprime. *Jejo Ste' ■ ^ ^ em darovom, ki nas v očeh Božjih prijetniše stord, ■t>Uh ° S6 razne zm °žnosti in ročnosti, ktere v nas vlije sveti ki /i ^ a smo pripravni in zmožni, spolnovati tiste čednosti, st 0r . 6 ^ arove potrebujejo ali zahtevajo. In da to v dejanji Porno^ 0 ’ P0trebu i em() posebnega razsvitljenja Božjega in njegove sebjj ’ a ^ dejanske gnade. Da pa zamore kdo dospeti do po- m}]o st lienava dne čednosti, potrebuje tudi posebno, nenavadno Voljo l ^ era njegov um nenavadno, bolj razsvitljuje, in njegovo Ve ^i ljubezni vnema. 964 Po nauku cerkvenih učenikov je sedem takih posebnih ■ dal darov; namreč: Dar modrosti, dar umnosti, dar svetovanja, u . fe moči, dar učenosti, dar pobožnosti in dar strahu Božjega, sedmere darove svetega Duha našteje že prerok Izaija, ko P re rokuje izhod Mesijev iz rodu Davidovega, in kaže s temi da rovi ozalšanega Odrešenika, na kterega razlije sveti Duh vse darove svoje. On pravi: „InGrospodovDuh ho na i*j e ® počival, Duh modrosti in razumnosti, V u sveta in moči, Duh vednosti in pobožno s ’ Duh strahu Božjega ga bo napolnil." (I 0, ’ 2, 3.) Ti posebni sedmeri darovi so v Kristusu Jezusu, v šem Božjem Zveličarju, kakor v zakladnici v vsi polnosti, tečejo na nas, ako smo ž njim s posvečujočo gnado skMr in živimo v njem, kakor živi mladika na terti in prejema P^ trebni sok iz nje; ti darovi nam dajejo zmožnost in spre D k dobremu. V viši, popolniši meri pa sprejemljejo te da le taki kristjani, ki so v popolnamosti že visoko dospeli i nastopili stopinjo svetega zedinjenja. V čem da so ti da to vam je bilo bolj na tanjko razloženo, ko je bil k er ^ aI1 ^ nauk od svetega Duha v apostoljski veri. Takrat ste sliša 1 štiri teh darov, to je, dar modrosti, umnosti, svetovanja nosti razsvitljujejo posebno naš um, drugi trije pa pobožnosti in strahu Božjega napeljujejo našo voljo k dom' . Kristjani moji! prosimo vedno in stanovitno, da IiaDl ^ Bog v obilnosti deli te darove, ktere vsaki dan, vsak ^ potrebujemo. Ako nam jih Bog tudi v posebno veliki ^ dodelil, vendar jih toliko vsacemu daje, da si ž njimi svoj ^ ličanje pridobiti zamore, ako jih le po svoji moči v do obračati hoče. . . ye<5' m dar u 10 ' 51 ’ Naj vam zdaj to nekoliko pojasnim z enim zgled 0 ®' krat že sem vam kaj v misel vzel od imenitnega P 11, .gčavu iik* 965 SVe tega Makarija. Tega svetnika je Bog s posebnimi gnadami ^aljšal in obdaril. Ena pervih teh posebnih milost je bil dar, J e spoznaval zvijače satanske in jim overal. Eden njegovih Vencev, Paladi, je mislil opustiti vso molitev zavoljo raztrese- ri0, ^b s ktero ga je motil hudobni duh. To je sv. Makarij spo- 2 nal. Posvaril je mladenča in ga zavernil, rekoč: Nikakor ne ^Puščaj molitve, ja le še pomnoži jo; reci hudobnemu duhu, * 1 nastavlja te zanjke: Če tudi mirno moliti ne morem, ven- ‘ lr hočem tu ostati in zavoljo Kristusa vsaj stene moje pušča¬ le varovati. Imel je tudi dar čudodelnosti. Enkrat je bil sam v svoji pavici; levina odpre vrata, in položi mu pred noge svojega a diča, ki je bil slep. Svetnik je spoznal, kaj žival hoče; 11 je k Bogu, pa pljunil je slepemu mladiču v očesa in p re ^ C1 ^' e y htel mladič. Levina ga zopet odnese. Drugi dan 0v c Pride nazaj, pa prinese svetniku v zahvalo kožo velike e ' Svetnik ojstro pogleda levino in pravi: „Ako bi ti ovce ^ er gala in požerla ne bila, ne bila bi mi te kože prinesla. z lega nočem, kar si drugim oropala." Levina pobesi Slavi svojo 27° položi kožo svetniku k nogam. On pa de: „Jaz sem 2a 0a ^° Tec * a ^ n0 ^ em hože. Pa naj bo; ako mi obljubiš, da z °Pet n °b en i uikakoršne škode storila ne boš.“ Levina nji P r lkloni svojo glavo, kakor da bi poterdila, da bo spol¬ ov Njegovo povelje, ter gre nazaj v goščavo. Svetnik vzame (L ktero jo pozneje svetemu Atanaziju dal in ta jo je po- 11 SVe ti Meloniji. Y e ijk Sv ' Makarij je pa imel tudi dar, za sveto vero terpeti. pner^ 0 kristjanov je v njegovem času odstopilo od svete vere; toro 1 ^ Je nesr ečni Arij, ki je tajil Kristusovo Božjo na- v ero r ^ esar Val en s je to krivoverstvo podpiral in sveto pravo ^riral. Makarij je zapeljane in zmočene podučeval in k 966 sveti veri nazaj vodil. Njegova posebna svetost je dajala nje' govim besedam veliko moč, in veliko se jih je nazaj vernih' Krivoverci pa, s tem zdraženi, so ga zatožili pri cesarju, ki J e urno zapoved dal, da so ga iz njegove samote spodili in peljal* na dalni otok, kjer so čisto divji ljudje živeli. Ali ravno to J e pa zoper voljo krivovercev veliko pripomoglo, da se je razšh' jala prava sveta vera. Makarij je bil pravi apostelj temu otoku- Njegove pridige, njegovi čudeži in njegovo sveto življenje ] e pridobilo serca vseh divjakov, da so se zmotnjavi odpovedali *** pravoverni kristjani postali. Arijanci, tako osramočeni, so g a zopet pregnali iz otoka in nazaj v svojo puščavo se je poveril' S temi posebnimi darovi, s kterimi je sveti Makarij kor*' stil le drugim, šobili pa sklenjeni tudi darovi, kteri so ga^ e ’ lali Bogu dopadljivega. Do osem in dvajset let je živel ta svet' nik v Tebajski puščavi v egiptovski deželi. Živel je tako ojstro, da je njegova svetost dalječ na okoli slovela. Veliko učence? se je zbiralo k njemu, ktere je k svetemu življenju napeljeval' Ali preljubi! slišali ste že večkrat in vsi dobro veste, na visoko in stermo goro se le z velikim trudom pride. Tak 0 se tudi visoka stopinja popolnamosti ne doseže brez truda, krit kost in težav. Kakor velika je bila svetost svetega MakariJ a ’ tako je bila pa tudi huda njegova duhovna vojska. Zlasti g a je satan nadlegoval s to sknšnjavo, da bi zapustil samoto, P a se podal v Rimsko mesto, da bi tam bolnikom stregel. To J® bila pa le zvita zanjka lastne ljubezni in prevzetnosti. Sp 05511 ' je to satanovo zvijačo, ter se jej je serčno vstavljal. K er ^ je ta skušnjava le hudo nadlegovala, vlegel se je enk prag svoje puščavice ter je zaklical hudobnim duhovom: „ zite me proč, ako premorete; jaz enkrat od tod ne g reB1 '^ Tako je ležal celo noč. In ker skušnjave le ne odjenjaj 0 akrat *> a Ver' # na' ložil si je dva koša peska na svoj herbet; in ta,ko obložen J 6 967 s ^ozi puščavo. Ko ga znanci poprašujejo, kaj to pomenja, Pravi jim : s Njega mučim, ki mene muči.“ Zvečer pride ves utrujen domu, in ta skušnjava ga za zmiraj zapusti. Drugoč s ° &a napadale hude mesene skušnjave. Da bi jih premagal, Postavil se je slečen na piano, kjer so ga, kakor čebele velike, s ra pene egiptovske muhe grozovito pikale, kar mu je napravilo P re strašne bolečine. Ves zatekel in kervav je ležal, kakor go- v na tleh, da so zginile skušnjave in je bilo meseno želo t )le magano z drugim strupenim želom. — Pa le še mu je mo- ri Bog pripustil drugo skušnjavo; zadela ga je duhovna su- a in zapuščenje; pa tudi to je voljno prenašal, ves vdan v Mjo Božjo. Lepota njegovih čednost se vidi v pravilu, kterega U' sa m napravil in ga na tanko spolnoval. In to pravilo se glasi; po duš e, iz Setuu »Ki hočejo Kristusu služiti, morajo vrediti svoje življenje ria J popolniši ljubezni, tako da Boga ljubijo iz vse svoje vsega svojega serca in iz vseh svojih moči. Eden dru- Ijiv' m ° raj "° ^iti prizanesljivi, mirni, krotki, ne ošabni, ne ža- ^ J ’ ne opravljivci, ne zaničevavci, ne nepotrebni blebetavci; ^ ne smejo nič zidati, se ne sami sebi dopasti, ampak le dob 11 Samemu mora j° želeti dopasti; oni ne smejo psovati, le i a °vitni m v postu veseli. litvi ril 0 ra J 0 govoriti. V pokorščini ne smejo biti leni, k mo- veduo pripravni, v ponižnosti popolni, kot ubogljivi hlapci tvi Uje ° ^ dar vse ^ P ose k n *h darov je dar zamah- Ta ? ° S ^ °d teg' a vam moram nekaj malega povedati. -^ ar obstoji v tem, da-se človeški duh tako povzdigne, Sveti ^ 1U ^°^' e re ^ re ^°^ na M navezan - od v ^ P° Vz digne dušo človeka, kteremu to milost skazuje, svetu 6ga zemel j y keg-a, ter ga pelje proti nebeškemu, ter jo raz¬ vid S ta ^° nenavadno svitlobo, da gleda Božje skrivnosti brez a tru d a , kakor pričujoče, ne sicer s tisto čistostjo, kakor 968 svetniki v nebesih, pa vendar prečudno. To prečudno gledanje večnih reči prevzame dušo popolnoma, tako da nekako pozabi vse drugo; vsa je v Bogu, in v tej vdanosti v Boga ne m° re in ne ve druzega, kakor besede visoke pesmi: »Prijela se® ga, in ga ne izpusti m.“ (3, 4.) Tako močna je duša, ki išče le Jezusa in dospe do te stopinje, da celo premore prij^ 1 in s prošnjami in zdihljeji uderžati Njega, ki ima vso oblast v nebesih in na zemlji. Zato taka duša vsa gori v ljubez® do Boga; ja ljubezen in spoznanje se doveršujeta v taki duši- Kolikor čisteje gleda um Božjo neskončno lepoto in dobroto, toliko bolj je volja do njega vneta; in nasproti, kolikor ljubek' njivši se volja Boga okleplje, toliko bolj sili um, da svoje d«' hovne oči obrača le tje, kjer je njegov zaklad. V tako du»° se z vso močjo zlije radost in zveličanje, tako da ne mara 2a nobeno zemeljsko tolažilo več; ja da se jej vse posvetno studi in gnjusi. Včasih se ta dušna radost celo zunajno pokaže P° besedah psalmista: „Moje serce in moje meso se v seli v živem Bogu! 4 (83, 3.) y . S tem zamaknjenjem pa je vselej sklenjen popolnoma du»u> mir in pokoj. In to drugače biti ne more. V tej popolni vda nosti duše v Bogu, ki je njen edini cilj in konec, je nemo# 0 vsaka nepokojna misel, nemogoča vsaka zbegoča skerb. Spol 11 se prerokov izrek: »Kakor kedar koga mati p 0 H buje, tako bom jaz vas tolažil ali z a t o 1 i 1 > . v Jeruzalemu bote z a tol jeni. (Iz. 66, 13.) ^ vendar taki presrečni trenutki zamaknjenja so kratki, hitr° m nejo; kajti telo človeškega duha zaderžuje, tlači, — . njegovo je tako, da zamore sicer včasih okusiti, kako slad® Gospod, vedno vživati pa ga ne more. ^ Pravo zamaknjenost pa spremljajo vselej najimenitmš® ^ nosti, med kterimi je perva in naj posebniša sveta p onIi! 969 Kajti svitloba zamaknjenosti kaže človeku ne leda je Bog ne¬ zmeren in neskončen, ampak tudi, da je človek slab in popolr n °ma odvisen od Boga. S ponižnostjo se druži to, da tak člo- zatajuje svojo lastno voljo in se rad da podučevati, zlasti Mojemu dušnemu vodniku, in da se popolnoma odterga od vsega Posvetnega. Drugi čednostui sadovi so tudi še: Stanovitno pri¬ zadevanje, svoje pomankljivosti po vsem zatreti, neredne nag- n jenja zadušiti; potem junaška močnodušnost, prenašati bolečine ' u terpljenje, naj si že bodo, kakoršne koli, in pa živo hrepe¬ ni po Bogu in njegovem posestvu. Naj drajši sad zamaknje¬ nci je poslednjič prava ljubezen do bližnjega; kajti kolikor Kij kdo z Bogom občuje in se obbodi, toliko bolj skerben je Za zveličanje svojega bližnjega. Pa spet tukaj ne mislite, ljubi moji! da vživajo samo sla dkost in tolažbo take duše, kterim Bog v svoji modrosti deli Kr zamaknjenosti. Tega ne. Da jih Gospod očisti vsega ma- de ža na duši in na telesu, da jih posveti v svojem strahu, Od¬ arja jim včasih veliko prav hudega terpljenja, na duši ali 11 a telesu, včasih celo tudi obojnega. Take britkosti so: da jim P°šilja dušno suhoto, jim odteguje vso tolažbo, da jim naspro- tu Jejo niže čutila, da jih napadajo hude skušnjave z^per tri ■^°žje čednosti, zoper ponižnost in čistost, da zgubijo prijatele in Ksne dobrote, da jim pošilja bolezni in velike bolečine, zasra- % vanje, zaničevanje in opravljanje, včasih tudi ojstre preiskave ^jih sprednikov in marsikaj hudega. Ali kolikor britkejse so take terpljenja, toliko več ..pripomorejo, da se očiščujejo take Kše, in na toliko višo stopinjo popolnamosti jih pripeljejo. Da bote tudi to nekoliko bolj razumeli, hočem vam z zgle- d ° m malo pojasniti, kar sem v kratkem omenil od zamaknje- J 0sti - Včasih ste že marsikaj čudnega slišali iz življenja svete Magdalene Paciške, ki je bila zares prava nevesta Kristusova. ^»ršauski nauk Y. p. II. 62 970 V njenem življenji se očitno vidi, kako hudo vojsko mora pr 0 ' stajati duša, ktero hoče Gospod ozaljšati s posebnimi darovi. Marija Magdalena je bila žlahtnega rodu, od Pacis ime¬ novanega; zato se jej pravi Marija Magdalena Paciška. Na Laš¬ kem, v mestu Florencu, je bila doma. Že v otročjih letih je l e Boga iskala. Prijazna do vseh ljudi, ni imela nikakoršnega ve¬ selja nad otročarijami; le kaj Božjega je naj raje poslušala. Kedarkoli se je snidla s kakim mašnikom, popraševala ga J e le kaj svetega. Sedem let' stara je začela posebno goreče ®o- liti. Rada se je vmaknila in v kakem kotičku na skrivne® molila. Njena molitev pa je bila, da hoče le Boga iskati, l e njegovo sveto voljo spolnovati. Deset let stari je spovednik njene matere jej dal male bukvice, v kterih je bilo popisan 0 terpljenje Kristusovo; učil jo je tudi, kako naj to britko terp' Ijenje svojega Odrešenika premišljuje. Od zdaj jej je bilo to premišljevanje naj ljubše; zjutraj zgodaj je vstajala, tudi noč 1 je v to obračala, in da je ni spanje premagalo, je k svoj 1 postelji pokleknila, da se je poprej prebudila. Že kakor malo dete jo je posebno gnalo k zakramentu svetega Rešnjega Te¬ lesa ; zato je v cerkvi, ako je le mogla, se bližala tikou® takim, *ki so ravno bili pri svetem Obhajilu. Ko je pa v d 0 ' setem letu smela sama pristopiti k tej angeljski večerji, bila J e vsa vtopljena v sveto veselje, da so jo obilne solze polival 6. In od sedaj je le to hrepenela, da bi, kolikor mogoče, svoje ® 11 Zveličarju enaka postala. Ko je premišljevala nezmerno ljub ®® 11 Jezusovo do ljudi, v kteri se on samega sebe ljudem v dusn° hrano daje, storila je obljubo, da hoče ljubiti le njega sa® e £ a ; Prizadevala si je pa tudi, da je bila in delala, kakor on, n J eI) ! nebeški ženin. Na sami slami je ležala; bičala se je; en* . si je spletla ternjevo krono, in vso noč jo je imela na — v velikih bolečinah na telesu, na duši pa v obilnem ves 0 U u ' 971 da je zamogla tako posnemati svojega Jezusa. Kolikor bolj se je vnemala ljubezen v njenem sercu, toliko veča je bila tudi Njena želja po terpljenji. Vedno bolj se je zatajevala; sedaj si je v jedi pritergovala, sedaj zopet v pokorščini vadila, da je Naj slabše družinče ubogala, ali je kako drugače svojim čutilom Nasprotovala. Z ljubeznijo do Boga je rastla tudi ljubezen do bližnjega. Vsem ljudem bi bila rada pomagala. Krubek, kterega je v zajuterk dobivala, razdelila je ubogim in ko je memo ječe v šolo bodila, podala je svoj krub jetnikom. Vsak ptuji £reh jo je vžalil, zlasti _če se je kdo zoper ljubezen do bliž¬ jega pregrešil. Enkrat je slišala britke besede zoper bližnjega govoriti, in tako budo jej je bilo, da vso noč spati ni mogla. ^ a le, nedolžne otroke je posebno rada moliti učila; so jo pa kot angela radi imeli. Njeni starši so želeli, da bi se bila Magdalena omožila, ^ a bi njibov rod ne odmeri, ker niso imeli nobenega sina; °Na se je pa vsemu svetu odpovedala in v samostan podala. Se demnajst let stara je bila Karmelitarcem prišteta. Ko so jo preoblekli in je iz mašnikovib ust slišala besede sv. Pavla: »^ene paBog varuj, da bi se z drugim bvalil, a k o r s križem Gospoda našega Jezusa Kri- Stusa ,“ (Gal. 6,14.) bila je vsa iz sebe, in ni imela drugih žel i, kakor le iz ljubezni do Jezusa terpeti. Pervo leto, ko je ila Poskušnji bila, je bila tako pokorna, da ni vedla, kaj je ^ a in nerada storila. Vse eno jej je bilo moliti ali pa delati, ar Jj je bilo rečeno. Poseb; je slovesno obljubo storila, skazal jej je Bog dvojno Pism 110 Njen um je bil nebeško razsvitljen, da je sv. 2 0 ' s Prečudno modrostjo razumela; in njeno serce je bilo r>jen' Jetn SVe ^ e ^ u ^ ezn ' prenapolnjeno. Večkrat je bila zamak- ’ ta ko, da je za vse zemeljsko bila popolnoma neobčutljiva; 62* 972 urno pa je po koncu bila in sem ter tje letala iu glasno klicala: „Oj ljubezen, oj ljubezen, ki nisi spoznana!“ prijela je kako sestro za roko, pa jej rekla: „ Pridi vendar, pa teci z menoj, da kličeve ljubezen, združi se z menoj; kajti ne bom se nave¬ ličala, klicati ljubezni. r; 0 moj Jezus, daj mi tak glas, da me po vsem svetu slišijo, da bi vsi ljndje to ljubezen ljubili iu častili!“ V tacih svetih zdihljejih je prelivala svojo ljubezen včasih tri, celo štiri ure zaporedoma brez nehanja. Ko je pa k sebi prišla, bila je vsa zdelana in utrujena, da se je zdelo, da ni več tista Magdalena. Ali brez boja ni roja — brez vojske ni zmage. Čez eno leto je preživela v tacih zamaknjenjih svete ljubezni in Gospod jej je naznanil, da bo pet celih let morala delati ojstro p°' skušnjo ; ali vendar bo njegova milost ž njo, da bo brez vseg a greha prestala. Tisti dan, ko se je ta poskušnja pričela, ob¬ čutila je še veliko tolažbo in po zamaknjenji je dejala: J jl ^ pride, in tema je; temota pride, in svitla je; vidim, da sov¬ ražniki gredč. Tvoja milost, o Gospod, mi je zadosti!“ Svoj 0 roke je razprosterla in britko je jokati jela. Gnada Božja jo J e zapustila, in cela versta grozovitih terpljeuj je prihrumelo ^ ei njo. Hudobni duhovi so jo obsuli, ter jo na duši in na teles 11 hudo terpinčili. Povsodi je vidila peklenske pošasti v ger^] podobah, in slišala je naj nagnjusnejše besede, kakoršnih P°i }1 ^ nikdar ne. Napadel jo je dvom, nevera, da ni Boga, da j e vse le človeško slepljenje, da sveto Obhajilo po nevrednem preje®, lje, da jej ne bodo nikoli njeni grehi odpuščeni. Hud°^ duhovi so jo celo dražili, da naj obupa, iz samostana V° begne in se umori. In v tej prestrašni, notranji nauki ^ imela prav nobenega in nikakoršnega tolažila. Od Bog a _ zapuščena, v grozovito temoto pogreznjena se je mislila. % r ‘ l . _ te notranje vojske so jo pa hudobni duhovi še zunaj no terp 1 973 čili. Nevidna moč jo je na tla vergla in po vsem telesu bila. Večkrat je bila po stopnjicah veržena, po tleh vlačena, za vrat dušena, da jej je obraz obledil ali zarudečel. Po noči je sli¬ šala strahovito tulenje in je terpela naj veče bolečine. Naj huje so jej dele skušnjave zoper sveto čistost, ktere so jo še Posebno v molitvi nadlegovale, in kterih ni pregnati mogla, uiti s postom niti z drugim zatajevanjem ; ja še hujše so pri¬ hajale. V tej dolgi poskušnji je večkrat dejala: »Studenec vseh hudobij sem postala in vzrok vsega hudega , vseh razža¬ ljen j Božjih, tako da ne razumim, kako me Bog in kako me ljudje še terpeti morejo . a Vse te terpljenja pa je prenašala Prečudno poterpežljivo in krotko in popolno vdana v voljo B °žjo. Le v premišljevanji Jezusovega terpljenja je zajemala IQ °č in vdanost, da je zamogla izpiti kelih terpljenja do zad- uje kapljice. Pretekla je ta huda poskušnja in o binkoštih leta petnajst sto in devetdeset. V družbi z drugimi nunami je hvalnice mo¬ lila in potem se je zamaknila in konec je bilo te vojske. Vsa vesela zakliče : »Gospod me je iztergal iz rok mojih sovraž- uikov, in osramočeni so; skozi ogenj in vodo sem šla, pa ti 0 Gospod, si me veselo izpeljal!“ In k sestram pravi: »Ne¬ vihta je odjenjala, hvalite in častite z menoj mojega preljubega stvarnika!“ gnadami. vneto, da te svete lju- Gospod jo je zdaj obdaril z novimi obilnimi Njegovo serce je bilo v ognji svete ljubezni tako včasih notranje vročine premagati ni mogla, hezni vsa prevzeta, je, vsa sama iz se, po samostanu letala in ^cala: »Ljubezen, ljubezen, ljubezen ! O moj Gospod, ne več ljubezni, to je preveč!“ Večkrat se jej je Gospod prikazal ter i e J je odgernil svoje veličastno obličje, tudi jo je vdeležil svojih ter Pljeuj, (i a j e zamaknjeni vtisnil njenemu telesu vse terplje- 974 n ja svoje. Tudi dar čudežev in dar prerokovanja je prejela. Papežu Leonu enajstemu, ko je še kardinal bil, je prerokovala, da bo papež, pa dabokmalo umeri, kar se je vse res zgodilo. Magdalena je bila pa Gospodu za vse darove posebno hvaležna, ter si je z vso močjo prizadevala, biti popolnoma. Čistost njenega serca se jej je na obrazu brala, tako da je še pred svojo smertjo lehko rekla, da ne ve, kaj se pravi, »zoper čistost kaj storiti". Ali tudi z vso skerbjo je čula nad svojo nedolžnostjo, vedno je Boga prosila pomoči, da obrani to prelepo čednost; zato je svoje oči v pravi berzdi imela, se ogibala, kolikor mogoče, vseh ljudi. Ako jo je kdo svetnih ljudi poklical, da bi kaj govorila ž njim, je svojim sestram dejala: „Molite za me, moje hčere, k mreži me kličejo !“ Nune imajo namreč posebno sobo, v kteri s svetnimi ljudmi kaj posebnega govoriti zamorejo; pa so z železno mrežo ločeni od njih. Ravno tako je skerbela za ponižnost in za pokorščino. Nikomur nikoli ni pokazala, kaj bi rada. Vse, kar jej je bilo zapovedano, je vesela in rada storila. Zgubljen se jej je zdel dan, ako ni kaj zatajevala svoje volje. Ako je bila bolna, in so jej prinesli boljše jedila in zdravila, iz ponižnosti jih m vzela; ako jej je bilo pa zapovedano, je dejala: »Češčen bodi Bog!“ in urno je ubogala. Ako ravno jo je Gospod toliko p°' vzdignil, vendar se je za čisti nič imela. Za naj nevednišo se je imela, in v čisto majhnih rečeh je druge za svet popraševala- Ako jej je kdo rekel, da se je kaj pregrešila, verjela mu J e > ako je tudi nedolžna bila. So jej naročili, za kacega bolnika- moliti, povabila je še drugo sestro, da, ako je uslišana bil* 1 ) je lahko rekla, ne njena ampak molitev sestrina je bila uslišana- Njena ponižnost je bila zares prečudna. Imela se je v sra¬ moto celemu samostanu, za izmeček človeštva in vesela J e bila, ako jo je kdo zaničeval, zmerjal ali je bila pozabljen 3 ' 975 Ljubezen do Boga je bila v tej svetnici tako velika , da l e nektere dni pred svojo smertjo dejala, da razuu Boga ni nič ljubila, iu da Bog sam jej je zadosti v življenji in v smerti, tukaj in v večnosti. Ker je neprenehoma z vso gorečnostjo svojega Ser ca Boga ljubila, bila je pa tudi njena ljubezen do bližnjega Prečundno velika. Vsa vneta je bila, da bi Kristusu pripeljala Vse > za ktere je on svojo drago kri prelil; zato je sploh ljudi ljube duše imenovala. Večkrat je bila pripravljena, da bi se debila vseh Božjih darov, da bi bili drugim podeljeni; le to S1 J e prideržala, da zamore Boga ljubiti in njemu pokorščino ukazovati. Pomagala je v kuhinji, je pometala, kruh nosila, P r ala; in preden so druge sestre k delu prišle, večkrat je delo Ze doveršila; in če so jo vprašali, zakaj toliko dela, ko je tako s biba in tega dela ni dolžna, je dejala: »Rada bi, da tudi ( ^uge kaj pokoja imajo pri tolicib opravilih.* In če so jej pri¬ govarjali , naj se bolj varuje, je rekla: ‘»Jaz imam oslovsko u^so, in nič ne čutim.* — Naj večo ljubezen je imela do Obiskovala, tolažila in krepčala jih je, postiljala jim lepo snažila. Ako jej je kdo kaj podaril, dala je že Sestri, ki je slepa in jetična bila, je celo leto noč ] u dan stregla, ter si sebi nobenega pokoja ni privoščila. Deset 'ui dvanajst dni -je prebila pri nevarno bolnih brez vsega Počitka. J' e in jih ^nikom. In kolikor stareja je Magdalena bila, tolik« v^e je bilo “leno hrepenjenje po topljenji. Rl * la je ' ’ n ... “»ns nit torpeti iz ljubezni do Boga; »to o« vse v 1» obračati. In česar je tako serčno želela, podelil M J B »S zadnje tri leta njenega življenja prav obilno K > »- ^ Pljuvati ; napadla jo je huda merilna “, tade bo j e5 “ ‘ '»»la v glavi i„ po zobeli. Trideset mescev je morala na po- biti® Sama koža in kost jo je bila; zob, so jej strohnel,, 976 da so jej vse korenine zdravniki popukati morali. Njena glava je bila tako boleča, da jej je najmanjše šumenje, ja celo g°' vorjenje nezrečeno hudo delo. Pa tudi znotranje terpljenje j e imela. Le vsakdanje sveto Obhajilo jo je ohranilo. Vendar j e bila poterpežljiva, kakor jagnje, in v vseh svojih bolečinah se je ozirala v nebo in hvalne pesmi pela. In ko so bolečine do verha prikipele in je ležala, kakor Kristus na križu, bleda ko smert, se vsa tresla terpljenja, zapuščena vse tolažbe, dejala J e večidel: »Terpeti, ne še umreti.“ Hvalila je Boga za terpljenj 6 in molila je: »Gospod, ako ti je všeč, da sem do sodnjeg* dne na tej postelji, naj se zgodi volja tvoja!" — Dan njenega rešenja je napočil. Pet in dvajsetega maja zjutraj ob treh J 6 prejela zadnjikrat sveto Obhajilo; potem je bila tri ure čisto tiho. Ko se, kakor iz terdnega spanja prebudi, še smehljaj 6 de : „Češčen bodi Bog !“ in ob treh popoldne izdihne svojo dušo mirno in lehko v naročje Jezusovo, kterega je tako n«' zrečeno ljubila, v letu šestnajst sto in sedem. Glejte, preljubi moji kristjani! kako Bog nekterim duša® posebne milosti skazuje; to pa le takim dušam, ki z vso res- nobo in z vso stanovitnostjo hrepenijo po keršanski popolnanaosti in dospejo do naj više stopinje, do zedinjenja z Bogom, kolik° r je to človeku tu na zemlji mogoče. V tem zgledu smo pa tud’ videli, da vse tako posebno obdarovane duše pa pijejo tudi kelih terpljenja, in da brez keliha ne pride nobena duša keršanski popolnamosti, pa tudi nobena brez terpljenja tol ® 1 gnad ne dobi. Kaj nas toraj to uči? Kaj druzega, kakor hočemo višo stopinjo popolnamosti, če hočemo lepše veselje j tukaj vživati in enkrat v nebesih imeti, moramo tudi ke terpljenja piti. Zaslišite le še male prelepe izreke te velik® svetnice, svete Magdalene, kteri naj vas spodbujajo, da vse terp^ Ijenja in britkosti prenašate ne le voljno, ampak s tem 1)3,116 977 n °tn, da bi vas vse terpljenje nagibalo, hrepeneti po popolna- naosti in vedno naprej hoditi proti svojemu cilju in koncu. &U110 tri izreke te svetnice si zapomnite : „Na zemlji moramo trpeti, tam v nebesih ni nič več terpeti!“ — n Bog tirja od , ki hočejo njemu živeti, da sami sebi odmrejo; brez te sinerti ni pravega keršanskega življenja." — „Ako pride terp- *n v čem je keršanska popolnamost; dobro in po- 978 trebilo je, da veste vse njene stopinje; ali to je še vse pr 0 ' malo. Moram vam našteti in opisati še naj imenitniše in naj potrebniše pripomočke, kterib se poslužiti morate, da bote do¬ segli keršansko popoluamost. Ti pripomočki pa so mnogoteri: Eni so za vse kristjan 0 sploh ; eni pa le za nektere posebej. Pervih se mora posluževat 1 vsak, ki hoče keršansko popoluamost doseči; drugi pa so na¬ menjeni le njim, ktere Bog posebej zato odbere in kliče. poprej vam bom razložil: A. Pripomočke h keršanski popoluamost 1 za vse kristjane sploh. Ti pripomočki, kterih se mora posluževati vsak kristjan* naj si bo kakoršnega koli stanu, ako hoče keršansko popoln 0 ' ma biti, so pa zopet dvojni: a) Ene moramo rabiti vsak čas; b) Druge pa o posebnih okolščinah. Oboje hočemo nekoliko premisliti ter jih, akoravno so vam znani, nekoliko ponoviti, da si jih bolj ohranimo v svoj 01 " spominu. Pervo vprašanje, na ktero vam želim danes odgovor dati, j 0, a) Kterih pripomočkov se mora kristj‘ aD vsak čas posluževati, ako hoče k e r š a n s k 0 popolnoma biti? Ti pripomočki so ti-le : 1. Molitev; 2. p r i d 110 poslušanje Božje besede; 3. večkratno P re . jemanje svetih zakramentov; 4. zbranost 11 ^ hoja v s 6 ; 5. čuječnost; 6. zatajevanje sam 0 ga sebe in 7. spolnovanje svojih dolžnost- Od vsega tega ste bili že večkrat podučevani. Ali dobra* ristna in potrebna reč se mora večkrat in od vseh strani o$ dovati, da se nam toliko bolj prikupi in je toliko raje se posluh i 979 1. Molitev. Ta je pervi, naj imenitniši pripomoček, živeti keršansko popolnoma. Človek, uboga, revna stvar ki je, sam iz sebe ne more za nebesa prav nič dobrega storiti; še e ne same zveličavne misli sam obuditi ni v stanu, še presve¬ tega imena »Jezus* ne more vredno izreči brez pomoči sv. Duha. Pri Bogu pa je bogastvo in obilnost vsega dobrega. Ako hočeš tedaj, preljubi kristjan! na potu čednosti stanovitno napredovati, obračaj se v molitvi k svojemu Bogu. Glej, saj on ti ne obeta le, da te bo uslišal, ako ga prosiš; ou ti celo zapoveduje, da ga prosiš, in to za vse, karkoli potrebuješ. »Kliči me, in uslišal te bom." »Čujte in molite, da v skuš¬ njavo ne padete!" »Prosite in bote prejeli; slehern, kdor prosi, prejme." „Iu kar bote Očeta v mojem imenu prosili, vam bo dal." »Komur modrosti manjka, naj jo sprosi pri Bogu, kteri vsem bogato deli in nič ne odreče." »Molite brez nehanja — bo¬ dite stanovitni v molitvi." — Tako nas Bog sam opominja. Je li še kaka dolžnost slajša, kakor je ta, da prosiš dobrot svojega nebeškega Očeta?" Stanovitnost in napredovanje v dobrem do konca ali popol- namost je poseben dar Božji, ki ga nam Bog iz gole ljubezni da, in kterega si ne moremo z nobenimi dobrimi deli prislužiti. Po nauku svete cerkve pa si ga pridobiti zamoremo, in sicer te z molitevjo. Sv. Avguštin pravi: »Nektere gnade nam Bog da, če ga tudi za nje ne prosimo, kot je začetek svete vere ; ne ktere pa, kot je stanovitnost do konca, daje Bog le tistim, ki ga za-nje prosijo." In sv. Tomaž Akvinčan piše: »Kdor je tel z gnado opravičen, ta mora prositi za guado stanovitnosti, da bo obvarovan do konca svojega življenja; kajti mnogim bo guada podeljena; stanovitnost v gnadi pa ne bo dana." Molitev je toraj ključ nebeških vrat; molitev je naj moč- nejše orožje, ki te na potu popolnamosti varuje duhovnih sov- 980 ražnikov, ki te podpira, da ne padeš pred skušnjavami in padom hudega duha. Blagor njemu, kdor ima vedno pri r° cl to imenitno orožje ! Gorje pa mu, kdor to orožje proč verže • Njega lahko premaga satan, ki vedno okoli hodi in išče, kog a m boš bi požerl. Če rad moliš, boš strašen vsemu peklu, gnado Božjo boš napredoval; če pa molitev opustiš, lahko zašel in se pogubil. Vsi cerkveni učeniki učijo, da, kdor J e dalje časa brez molitve, bo obnemogel ali je pa že v smertn«^ grehu. Zato. preljubi in predragi moji! radi molite. Nikar ^ nobenega ne plaši misel, da ne ve, kako bi potožil Bogu s v °J < ! potrebo, ali da ne zna, ga lepo prositi. Pri molitvi f . treba niti učenosti, niti zbranih izrekov; ni treba, gh lVe beliti. K dobri molitvi skeza trenutek časa, pa ginjeno ^ »K e d ar pa molite, pravi Kristus Jezus, veliko ne govorite, kakor malikovavci,^ menijo, da bodo zavoljo svojih veliko b e s uslišani.* (Mat. 6, 7.) En sam zdihljej iz ravnega, da nega serca: Gospod, usmili se me! — Daj mi gnado, ti zvest! — Stori, da te res ljubim ! — ti zamore neskončno dobrobo. Samarijanka je le dejala : »Gospod, <^1 te žive vode!* — Očitni grešnik je molil: »Gospod, milostljiv meni, ubogemu grešniku!* — Razbojnik na je zaprosil: »Gospod, spomni se mene v svojem.kralj eSt — In milost so dosegli. Otu f To, predragi! mi verjemite, da, kdor hoče po P° _ pj polnamosti hoditi, in vedno više prihajati, mora rad mol** 1 reč’' ne? da cvetlica raste in cvetje požene, potrebuje treh ^ Svitlobe, gorkote in vlage. Jej odvzameš solnčno svit^ 0 ^ temen kot, ne bo nič ž njo. Deni jo o nierzh^ ^ ko zmerzuje, na piano, hitro se bo pobesila. Jej postaviš v iei livaš, da vlage nima, ti bo vsahnila, se posušila Kar 1 h j« 981 ^Vetlici svitloba, gorkota in vlaga, to vse je kristjanu molitev. °utev mu je svitloba; ona ga razsvitluje, da spozna, kaj je °§' u dopadljivega, in kteri pot mu je hoditi, da doseže po- P°lnaraost. „Zato sem prosil, in razumnost mi je bij sem klical, in prišel je v me Duh mo- r °sti.“ (Modr. 7, 7.) — Molitev je, ki kristjana ogreje, in ^govo serce v ljubezni do Boga vname. Kdor pobožno moli, B ud, J° se mu svete čutila in vžge se v njem terden sklep, 7 zvesti ljubezni služiti. — Ravno tako zadobi kristjan ' lri °litevjo tudi vlago, to je, moč, da pri vsi svoji slabosti k rei naga vse skušnjave, in se na potu čednosti ne le obderži, tudi vedno napredovati zamore. To trojno moč pobožne stv lt?6 P°P^ su J e sv - Frančišek Salezi, ki pravi: »Nobena ne more tako očistiti našega uma njegove nevednosti in Um To ^ e . njenega slabega nagnjenja, kakor molitev, ktera naš 2 razs vitljuje s svitlobo Božje luči, in našo voljo vnema s 2el Jav ! C0 nebeške ljubezni. Molitev je vlaga blagoslova, v kteri ^ 1 J° in cvetijo cvetlice naših dobrih želj, ktera očiščuje našo se r ° nepopolnamosti in posuši mračne strasti v našem a otr • F V6] ker si za njegove že poprej ti podeljene gnade pre- 60* 988 malo maral, ali si se v premišljevanji preslabo zaderžal, pro¬ stovoljnih raztresenj premalo varoval, se v duhu povzdigoval, napuhnjene misli pasel, ali si svoje sklepe prelomil, pri spo¬ vedi nisi bil dosti odkritoserčen. Včasih bo pa tudi kazen Božja, ker si morebiti čez dan preveč nepotrebnega govoril, v duhu bil premalo zbran, ali si celo prostovoljno male grehe dopri' našal. Pri vsem tein je taka skušnja za te dobra, ter te opo¬ minja, da bodi za naprej bolj previden. Bog te pa zato noče zavreči. On te le malo kaznovati hoče, da mu boš za na¬ prej bolj zvest. Včasih je pa taka merzlota in suhota tudi p°' skušnja božja, kakor smo že slišali, celo znamenje, da Bog taki duši posebne gnade pripravlja in jo na višo stopinjo po- polnamosti pripeljati hoče. Sv. Frančišek Salezi, ta imenitni učenik keršanske popolnamosti pravi: »Dostikrat se zgodi, da Bog sladkost in tolažbo daje novincem v duhovnem življenji, kakor tudi matere malim otrokom sladčice dajejo; poznej pa, ko nekoliko odrastejo dobe otroci černega kruha." Tako vabi Bog duše s svojim’ sladkostmi, da zadobč veselje v notranji molitvi; kajti, ako bi v začetku jim poslal britkost in težavo, naglo bi to molita opustile, ali bi je pa še ne pričele ne. Poznej jim pa te slad' kosti odvzame, da se učč Bogu služiti, ne zavoljo tolažil uh sladkosti, ampak iz čiste ljubezni do Boga. To nas pa uči, da molitev v merzloti, v suhoti opr» v ' Ijena, je bolja, Bogu dopadljivša, kakor je molitev polna u®' beške sladkosti. To pa zato, ker se mora duša bolj trudi®* bolj premagovati, in ker je veča ljubezen do Boga, kjer J e terpljenje, kakor tam, kjer je veselje in radost. Ne pozabit 0 * ljubi moji! da molitev v duhovni suhoti je Bogu večidel P° sebno dopadljiva. „ Kakor so neke cvetlice lepše za oko cvete 00 * suhe pa bolj lepo dišč, tako se mi zdi molitev v pobožno^ lepša, v suhoti pa ima močnejšo, prijetnišo dišavo pri Bog u > 989 zopet sv. Frančišek Salezi. In še pravi ta svetnik: „Edini Molitve v terpljenji, v zapuščenji, je več vreden, kakor poln cent v veselji.“ Kajti, kader moli duša v suhoti — prepuščena Saaia sebi — je ona sama, ki daruje Gospodu; v veselji, v sladkosti pa je Bog, ki duši daruje. Da imamo namreč v mo- 1 Vl tolažilo, sladkost in radost, to ni naše, to je le dar božji, l ri kterern pa mi nimamo nikakoršnega zasluženja; in za to stno Bogu le hvalo dolžni. Čas merzlote, čas suhote, je čas, v erem si lahko zasluženja nabiramo. In kakor vemo iz po- ! ,re jšnih naukov, da nobena duša ni dospela do visoke stopinje l )0 P°lnamosti brez tacih poskušenj. Sv. Frančiška Salezija je nadlegovala grozovita obupnost, 4 J e > ko si ni več pomagati vedel, pokleknil pred podobo jhere Božje ter njej se priporočil in jo milosti prosil; in skuš- n Jave so zginile. — Sv. Angela je imela hude skušnjave zoper ^ e to čistost; hudobni duh jo je na vso moč s tem terpiučil; •škodovati jej ni mogel, ni smel. — Sv. Terezija je v duhu 'ta odpert pekel in tam kraj, za-njo pripravljen, ako bi /Vesto Bogu ne služila. Ako toraj modri Bog svojim svetnikom kaj tacega pri- Ca > da jih poskusi, očisti, v popolnamosti doveršuje, kakor 010 Y 'dili nad Marijo Magdaleno, da je celih pet let tako ^ oto jjj merzloto terpela; ne čudi se, ne pritožuj se, ako °& tudi tebe nekoliko zapusti! Preljubi moji kristjani! jaz vam boljega ne vem svetovati ******* keršanski. Kajti terpljenje Jezusa Kristusa je ^ besedah svetega Krizostoina: „Bramba malim, učenik ne- jj 1]m > modrost priprostim, mleko otrokom, živež mladosti, ' stiti; ali bo tvoja vera zelo pomanjkljiva, zmotljiva, slaba 2 vražami in s praznimi zvijačami oskrunjena. Božje obljube h bodo neznane; namen in moč svetih zakramentov ti bo pt u J a ’ pa tudi ne boš maral za-nje. Tudi moči molitve ne boš pozna* in zanemarjal boš skerb za zveličanje svoje. Če ti je toraj, predragi moj! keršanska popolnamost kaj pri sercu, poslušaj pridno oznanovavce svetih resnic, kterim J e Bog svoje besede na jezik položil; kajti Jezus jih je p° s ^’ da vsemu svetu oznanujejo sveto evangelje, ter jim je obljub’ da hoče pri njih ostati do konca sveta. Ta Božja beseda J e tisto seme, iz kterega požene drevo keršanske popolnamosti, 993 pridno seješ na njivo svojega serca. Ta božji glas ti vse razodeva, karkoli potrebuješ za zveličanje svoje; uči te, spoz- Ilat| Boga, njegove popolnamosti, njegove zapovedi in njegove plesti. Uči te vse, kar ti je storiti in početi v tvojem stanu. dze ti, kako lepa in ljubezujiva je sveta čednost, pa ti tudi opisuje kako gerd in strašen je greh. Stavi ti pred oči plačilo ^ ^zen, ktera te čaka, kakor sv. zapovedi Božje spolnuješ ali P r elo"i]j U ješ. Beseda Božja pritiska na tvojo dušo, da se odpoveš ^ re hu, zatiraš svoje slabo nagnjenje, svoje strasti in Bogu zvesto ■g ^ato pravi sv. apostel Pavel: „Ž i v a je na mr e č s ^ L j a beseda, in ojstrejša, ko vsak na obe ^ r a u i ojster meč, in sega do ločitve duše in . u ha, tudi sklepov in mu zg a, in razsoja misli * kamene serca." (Hebr. 4, 12.) Zato cerkveni učeniki njj? 51 ?^ 0 ' 3e ‘ se( ^° Božjo luči, ki razsvitljuje pot našega življe- > 'fflenujejo je ogenj, ki prežene vso merzloto in da duši S r eh° °’ tro ' 3ei ^° ’ ktera kliče na boj zoper satana in ^ drevo, ki dušno zemljo preorje, ternje hudobij poruje, j r( t°bo serca omehča; tudi jo imenujejo mrežo, v ktero se 1 male in velike ribe. « ^ a k° in koliko pomaga poslušanje besede Božje, da se to Poboljša in pride k viši stopinji keršanske popolnamosti, 113,111 pričuje zgodba vseh časov. Sveti Avguštin se je bil v ^stu zmo ^ n J aTe močll ° zapletel. k. - m mu - V ° Vers ke zmotnjave močno zapletel. Ko je pa v Milanskem f,il P 0s lušal pridige sv. Ambroža, bil je ginjen in spreober- Y 0r J 6, On sam piše: »Moje serce je bilo presunjeno od zgo- r T Vo j a S 1 ^ preljubi moji poslušalci! mar ne hodijo še dandanešni po p° tu čednosti, kfceri besedo Božjo vsako nedeljo in vsak praznik rad* in zvesto poslušajo, ki radi pobožne bukve berejo ? Vsi pa t# 1 veste, kakošno je življenje onih, ki se besedi Božji odteguj#’ je poslušati nočejo; oni iščejo in dirjajo za nečimernim ves«' Ijem tega sveta, zgubč sčasoma vse keršansko obnašanje, l ,il zabredejo v naj veče, naj nagnjusniše hudobije in pregrehe. Nihče naj se ne slepi, da je dovolj podučen. Kako la# 0 ’ kako rado se v posvetnem šumu, pri vsakdanjih delih pozabij 0 vsi nauki, ktere si v mladosti morebiti še vedel, ali se jih silo naučil ? In mar tebi ni treba, da te vedno kdo opo®*# na eno ali drugo dolžnost tvojo. Nikar tudi ne misli, da zadosti bilo, če le doma kaj svetega bereš, ali celo sveto P®# imaš . . . „Ne reci, pravi sv. Tomaž Vilanovčan, da si da imaš doma bukve svetega Avguština, svetega Bernard 8, ‘ druzih učenikov. Cerka je mertva, glas pa živ. Pridigar P 8, živ glas božji." V pismih sv. Ambroža berem: »No# en ’ 995 Že 1 J e že tako imeniten, in tako moder, da bi pod učenja ne Potreboval. 8 In sv. Avguštin pravi : „ Starček sem, škof sem, vendar ne zaničujem pravega nauka mladih." Ako hočeš biti dober, celo popolnoma kristjan, poslušaj ^ pridno, vsako nedeljo, vsak zapovedan praznik besedo J°- Ali ne pozabi tega-le : Kakor se mora očistiti in opleti ^tolja, v ktero hočeš svoje seme vsejati, tako moraš tudi ti o pridigo očistiti svoje serce vsega posvetnega, vsega pre- ^ Slle ga, ter ponižno prosi Boga za razsvitljenje; kajti uebe- tuk m0(1 ‘ ros ^ ne § re v serce > ti je podverženo grehu. Zopet ^ a J je molitev lepa, rodovitna rosa, ki pomaga, da obrodi °d a beseda dobrega sadu. Med pridigo naj ti bo vedno v da Gospod Bog je, ki po svojem namestniku k tebi s odi° ri ' ”^ ziiail0vavc ^ Kristusovi smo", pravi sv. Pavel. Ne gg P ri( iigarja, ne išči lepih, gladkih besed; obračaj vse le na ’ lle na druge; drugi bodo že za-se skerbeli; pomisli opomin ]. e £ a posteljna, ki pravi: „Glej na-se !“ Večkrat premišljuj, ^. Sl slišal in delaj terdne sklepe, po tem nauku tudi živeti, p o * s 0 namreč pravični pri Bogu poslušavci stave; ampak spolnovavci postave bodo n e ! av ^ en, *“ (Rim. 2, 13.) Nič bi ti toraj ne pomagalo, ^uč* 5 ^°^ noma > a t° razodeto postavo imaš ali tudi veš; Av ' v, ^ re ^ a j e j da tudi svoje življenje po njej ravnaš. Sveti r,! inu^ n ^ >raVi ‘ : *>R reV0 ; ti je pri studencu vsajeno, ali kte- tudi ^ ^d' 10 priliva, bo urno prečudno visoko zrastlo; tako ser,. ^ 0Ve t > ki besedo Božjo zvesto posluša in jo v svojem J Cu brani, bi bo kmalo visoko stopinjo popolnamosti dosegel." ne , . ne pomagalo drevesu, ako bi potrebne vlage v se in 0s tj a ° > tato boš tudi ti kristjan! visoko stopinjo popoina- Po ^ e ’ besedo Božjo v svojem sercu ohranjaš in Dje j živiš. 996 3. Večkratno in vredno prejemanje svetih zakramentov je eden naj imenitniših pripomočkov h ker- sanski popolnamosti. To, preljubi moji kristjani! ste že velikral slišali, in vaša lastna skušnja vas uči, da, kdor hoče v popol' namosti napredovati, mora večkrat, ja prav velikrat zakrament 6 svete pokore in presvetega Reš njega Telesa vredno prejemati- V zakramentu svete pokore ne bo le greli zatren, po®' nožena nam bo tudi posvečujoča gnada Božja, pa s to tudi ljubezen do Boga. Zraven tega zadobimo v tem zakramentu tndi še posebne gnade, ktere nam pomagajo, da ne zabredem 0 nazaj v svoje stare pregrehe, da se jih ložej obvarujemo, du svoje neredno nagnjenje ložej zatiramo, si potrebne čednosti n»' biramo; z eno besedo, da vedno boljši prihajamo. Iu vredno prejemanje tega zakramenta že samo na sebi ima veliko P 16 lepih čednost; kakor ponižnost in pokorščino, ki se težko kj e drugod tako lahko iu tako zasluživno pridobiti zamorejo. Tu tu nam sv. Frančišek Salezi daje prelepi nauk, da, kdor ho ki jo vživajo? Kdor toraj velikrat in pobožno to hrano drživa, bobnih raniti pridobi si toliko moč in terdnost, da morivni strup nagnjenj zgubi svojo moč, in njegove duše smertno j e ne more." Večkratno vredno sv. Obhajilo nas ne varuje ^ greha; ampak nas tudi k veči popolnamosti vodi. In saj je P rav natorno. Keršanska popolnamost je ravno v tem, da se g nuno z Bogom; ni pa nobenega boljšega pripomočka, z ** se skleniti, kakor je sv. Obhajilo, v kterem se s Kri- ^ 111 natanko sklenemo, kakor sam pravi: »Kdor jč moje s °) in pije mojo kri, ostane v meni in jazv nje m.« *eko: Podel m. (Jan. 6, 57.) Tu se natančno združi Kristus s člo- ^ato pravi sv. Ciril od sv. Obhajila: »Kristus nam ne nje le svoje ljubezni, ampak tudi svojo natoro. Kakor, če ^topljenemu vosku drug prilije, se potrebama zgodi, da kri p a P°P°inoma zmešata; ravno tako je tisti, kteri meso in prejme, ž njim tako zedinjen, da je Kristus v Se oba r ' Gospodovo njetla in on v Kristusu." Zares prečudno zedinjenje! Kdo bi 116 poznal, da je najboljši pripomoček h keršanski popolna- m ° sti? Sv. Obhajilo je po izreku svetega tridentinskega zbora no zdravilo, ki nas malih grehov očiščuje in smertmh kladiv 998 obvaruje. In saj nas skušnja žalostno uči, da, kdor dalje ^ asa te božje hrane ne prejme, bo težko dovolj močen, da bi vsakdanje skušnjave premagal in v greli ne zabredel. Svetniki so prav dobro spoznali, kako potrebno je, P re ' jemati svete zakramente na potu keršanske popolnamosti. ^ enega ne najdemo med njimi, kteri bi ne bil večkrat prejel svetih zakramentov. Pervi kristjani, sami svetniki, so bili ^ dan pri svetem obhajilu, kakor vemo iz apostoljskega dejaDJ' Ali so tudi vsak dan bili pri spovedi, tega nam ne povč sV®^ pismo; pa gotovo so se spovedovali, ako jim je vest le ^ manjši pregrešek očitala. Tudi v poznejših časih so bili ved«® sveti ljudje, ki so ravno v prejemi svetih zakramentov dobiv^ najboljši, pripomoček za popolnamost svojo. Sv. Janez Fak®® se je vsak dan spovedoval; sv. Fidel vsak teden. Pa tudi da® danešni prejemljejo prav pogosto svete zakramente vse za 2ve ličanje svoje skerbne duše. Le mlačni, leni kristjani zapus ta pripomoček, ter se ga po red koma, ali le enkrat v let« poslužijo. Predragi moji! ako hočete naprej v keršanski P°P°\ namosti, ne glejte na lene ljudi, kterim za zveličanje ni nič glejte na zgled svetnikov iu pobožnih kristjanov, ki se sp dujejo in obhajajo, kedar jim okolščine pripuščajo in ji® 1 ^ vedniki svetujejo. Na potu popolnamosti pa tudi prav dobro dč P. ^ dušam, ki zares ljubijo Jezusa in želijo veduo popoln^ 1 da svojega ljubljenega Boga večkrat obiskujejo v za mentu presvetega Rešnjega Telesa. ^ je naš Zveličar ločil od nas, nas ni samih zapustil; te® 1 hotel do konca sveta pri nas ostati v naj svetejšem zakra® 1 ^ altarja, da zamoremo njegovo presladko pričujočnost ved« 0 vati. »Glejte, nam pravi, jaz sem z vami vse d konca s veta. “ (Mat. 28, 20.) Veliko romarjev se n i d° n# aVl 999 11A P^t, da obiščejo Lavretansko hišico, kjer je Jezus nekoliko ' asa stanoval; ali popotujejo v sveto deželo, in obiščejo ter Počastijo kraje, kjer je bil rojen, kjer je učil, kjer je terpel in jj mer i- Po pravici pa pravi oče Avila, da ne ve med svetimi ra *P nobenega ljubeznjivšega, ne svetejšega kraja, kakor je Cfi rkev, v kteri je shranjeno presveto Bešnje Telo; kajti taka re rkev ni kraj, kjer je Jezus nekdaj stanoval ali terpel, ampak Je ^raj, kjer Jezus še sedaj resnično in bistevno prebiva. Zato P a svetnikom ni bilo večega veselja na zemlji, kakor obiskovati svetejši zakrament v cerkvi. Nekake veličastne nebesa ima poljubna duša že tukaj na zemlji, ko biva pred Jezusom, zagotovlja ljubezni svoje, mu toži reve in nadloge svoje, . r &a prosi potrebnih gnad, in se ž njim po duhovno skleplje 111 zedinuje. Pjubi moji! ne recite, da vam pri vsakdanjih opravilih to g°če m - . Nektero uro po dnevi in po noči marsikdo za- j^ av b da pregrešne kraje obiskuje ali predolgo se razveseljuje; 0 ‘ko časa potratiš le ob nedeljah in praznikih brez vse koristi; e ‘>ega trenutka pa bi ne imel, da bi zapustil hrup in šum ® ter te željno pričakuje kot jetnik, J* ki ga obiskal, se pogovarjal ž njimi O koliko z med vas, 1 hidi lahko vsak dan prišlo k svojemu Bogu le sem v ta 1 khižji hram, zlasti k vsakdanji sveti maši! stava n VeVi • ° reZ V8e S a °k°l*i vogli ( .i. ' Il milost Božjih, da bi se le mervo potrudil, in Jezusa sk -i •’ Ira §' a prosil za-njo ! Ako ste bili dozdaj premalo j , 111 » morebiti celo leni, hodite vsaj odslej prav pridno k Br, Vse h gnad, da obiskujete Jezusa v zakramentu svetega ^8» Telesa. Ako hočete napredovati v keršanski popolna- Marsikdo po¬ ko bi se lahko vdeležil 1000 mosti, ne odlašajte teh pripomočkov. Poskusite vendar ! Kratki čas, k ter ega hote Jezusu darovali, verjemite mi, bo obilno p°' plačan z neizrečenim tolažilom v življenji, v smerti in v večnosti- 4. Še en pripomoček vam moram danes omeniti, da si g 11 k sercu vzamete, ki hočete res pobožni, popolnoma biti. In ^ je : Zbranost ali boja v se. Kristjani moji! dobro si zapomnite : Ako hoče kdo i |il potu popolnamosti napredovati, mora večkrat sam v se iti, t0 je, on mora svoje misli in želje, in kolikor je mogoče, vse zuuajne čutila časnim rečem odtegniti, in jih oberniti v svoj notranji stan pa jih tam nekoliko časa obderžati, da pregib in spoznava, kako je ž njim notre v sercu. To misli kralje' 1 pevec, ko pravi: „V mojem premišljevanji se J e ogenj užgal." (Ps. 38, 4.) To je, po takem premišlja vanji samega sebe, se je užgal ogenj Božje Ijnbezni, ki J e ravno bitstvo keršanske popolnamosti. Ta hoja v se je tort) poseben pripomoček njemu, ki hoče dospeti k popolnamosti- Poslušajte kako in zakaj? Kdor sam v se gre, pregleduje natanko svoj notrajni stali) on ljubi in išče, kolikor mu to njegov stau pripušča, mirno 1,1 tiho samoto; zato malo govori, raji molči, ako ga dolžnost ® veže, da bi govoril; on nima niti oči niti ušes za posvetnot on vidi in pregleduje le bolj sebe. Večkrat se poda v gl°^° čino svojega serca, pa pregleduje in preiskuje pri luči B°^ e gnade s svojim umom vsa kotička svojega serca ter dobro in spozna, kaj je tam še nečistega in pregrešnega skritega kar omazanega najde , urno zapove svoji volji, da vse resničnim in terdnim sklepom izžene in odpravi, da prevzame in napolni ves prostor in sam kraljuje v njem- pa take pomanjkljivosti zapazi, ponižuje se pred Gospodo® vid' in le K o serčno zdihuje k njemu: »Glej, o moj Bog in Gospod, m kak° 1001 nei H kako pregrešen, kako malo prida sem še, oh, očisti me Y seh mojih nepopolnamost!“ — Zlasti paše pregleduje in pre- vdarja namen, kterega pri svojih čednostih in dobrih delih ima; 111 ako zapazi, da ni zadosti čist, ne zadosti dober, poniža se Zo P e t in zdihuje k Bogu: »Gospod, pri vsem, kar mislim, go- v°rim in počnem, naj gledam le na te in na dopadanje tvoje, Pa nikdar več na-se ali na kaj druzega na svetni* Glejte, taka J a v sebe, taka preiskava svojega serca, privleče na dan brez ^ se milosti tudi naj skrivniše in naj manjše pomanjkljivosti, .J'h strebi iz serca in odžene od sebe. Prj, tem pa se človek ^ v podpori vseh čednost, v ponižnosti; in ravno ta poniž- ^ zagotovi, da so zaslužljive vse druge čednosti, ker se ro- -g 12 čistega namena. „0 presrečna ta hoja v se, pravi sv. er nard, ki hudobije moriš, čednosti pa oživiš!* ljub' S ° dobro spoznali vsi svetniki; zato so toliko g di samoto in premišljevanje samega sebe, ali hojo v se. Dominik je že v mladih letih posebno ljubil tihoto in sa¬ moto. ~ s ta^ ^°Je nagnjenja, svoje pregreške, jih zaničeval in jih poboljšati — Sv. Bernard, ako mu je le mogoče bilo, seje d r /? ni ^ °d družili, ter se je zaperl v svojo sobico. Pa tudi v r azt * ^ °^ ran ^ sam °D> svojega serca, ter se je varoval vsega resenja; njegovo dušno oko je bilo vedno obernjeno le na J ? 1 in na serce ^ d Jhno Nikamur ni hodil, razun v cerkev in v šolo. Notrajni ! SVo J" e duše pa je vedno pazljivo pregledoval, da je spoznal svoje. Sv. Katarina Sienska je še čisto slabos a t° d^l 0 , najraji sama bik, ter je na tihem premišljevala joj j.. 1,1 pregreške svoje. Pozneje pa, skoraj bi se reklo, ni 1 ° druzega na misli, kakor le Bog in serce njeno. re s e dragi moji poslušavci! ako tudi se posvetnemu šumu P° 8 iieii ° n0nia ne morete, vendar vsaj po nekoliko _ ll| jte svetnike, in vsaj včasih za nekaj trenutkov poglejte K »auk V. p. II. (14 1002 v se in preiskujte kote svojega serca. Ako vam je le mogoč 0 ' pustite včasih vse posvetno na strani, pa preglejte nekoliko no¬ tranji stan svoje duše, da spoznate pregreške in pomanjkljivo ^ 1 svoje, da sovražite, zaničujete, kar je nečistega, nerednega 1,1 slabega v vas, in da storite terdni sklep, da vse pregreh 0 spravite iz svojega serca. Kedar pa v druščini biti morate, 1)0 govorite nič nepotrebnega, govorite pa toliko bolj sami seboj in z Bogom svojim. Vsaj zvečer preglejte nekoliko svoje sere 0 - pa preiščite, kakošni in kteri pregreški so še v vašem sere« - obžalujte jih seršno s terdnim sklepom, jih zapustiti in v pop n ^' namosti napredovati; ponižujte se pred Bogom, svojim Gosp 0 dom, zavoljo pomanjkljivosti svoje; pa ga vsak večer p roS1 ^ naj vam pomaga in vas prestvari v boljšega človeka. Vsaj 0 nedeljah in praznikih storite to bolj natanko in verjemite da taka hoja v se, tako premišljevanje samega sebe, vam gotov in imeniten pripomoček, da bote sami sebe vedno spoznali, se ložej in bolj skerbno grehov ogibali; v čedno ^ pa bote rastli, in vedno popolniši bote prihajali; in ljubi B°° naj vam da k temu svojo mogočno pomoč! Amen. LXXII. Keršanslti nauk. . . . Sp°‘' 5. Cujočnost. — 6. Zatajevanje samega sebe. — / - novanje svojih dolžnost. Kakor človeško serce nikdar mirovalo ne bo, d 0 ^ er k Bogu počivalo ne bo, tako popolnamost naša nikdar ni, dokler človek v tej solzni zemlji živi. Ker smo P a ^ vedno popolniši, si zato tudi vedno prizadevati in ° r< . ^ kajti, kolikor višo stopinjo popolnamosti bomo dosegli ^' u ^ eS jb -dib zemlji, toliko višo stopinjo zveličanja bomo enkrat ^ imeli; ravno zato moramo pa se posluževati vseh l e ,1|0s 1 1003 P ri pomo(5kov, ki nam pomagajo k vedno viši stopinji keršanske P°Polnainosti. Že sem vam več takih pripomočkov našteval in ^Poročal. Pravil sem vam, kako radi molimo in Boga na po- ni °č kličimo; priporočal sem vam še posebno notranjo molitev ali premišljevanje. Zadnjič sem vam pa opisal, kako imenitni potrebni pripomočki h keršanski popolnamosti so: Poslušanje Se( le Božje; kako dobro je večkratno in vredno prejemanje s 'etih zakramentov; in kako koristno je, da človek večkrat gre sam v se in pregleduje notranji stan svoje duše. Danes vam bi rad priporočil še nektere druge pripomočke, se mora vsak poprijeti, kdorkoli hoče popolnoma biti; in »osti S0; Oujočnost, zatajevanje samega sebe, in spolnovanje dolž- »i . 1 . svojega stanu. Ni to sicer nič novega. Od vsega tega ^ c krat kaj slišite; ali ker je toliko potrebno, zato je prav, Vai, i te pripomočke le še nekoliko razložim. Naj poprej naj ani nekaj povem: O d č u j o č n o s t i. »ud ^ r * s ^' au * mo J’ • kdorkoli hoče popolnoma biti, mora sam leti ?° j čuti; t0 je, skerbno mora paziti, da mu kje ne spod- G 0 ’ , l J'e ne pade. Od te čujočnosti govori Kristus, naš Y ko pravi: „Č u j te in molite, da ne padete bote UŠnjavo - a 26, 41.) Kristus ne reče: da ne s kuš S ' pet tu so nam svetniki v prelep zgled. Oni so s po- 10 Natančnostjo čuli nad seboj in to vse življenje svoje. Sv. ponija je bila neizrečeno pazljiva nad vsem početjem svojim, !! aj boij je še pazila na svoje oči; kajti zmiraj se je bala, ne vidila kaj nevarnega. — Sv. Alojzi je bi toliko ^ bi Berber, Ogledal v svojih pogledih, da še svoje lastne matere v obraz ))e ni, iz strahu, da bi se v njegovi duši kaka nevarnost j e na P r avila. — Sv. Lavrenc Justinijanski je živel v času, ko ra zsajala naj hujša razuzdanost. Veliko tisuč ljudi je očitna ^ >oj v pogubo potegnila. On pa, ki je z vso skerbjo }, U( j ^. Se koj, je neoskrunjenega se ohranil in v sredi med kttdo fiul J škof nmi Prožno, sveto in spodbudljivo živel. — Imeniten Ja, Ue SV \r J e s P ose kno čujočnostjo gledal na svoje de- ’ Sa ^ večer j® prav skerbno premislil, če je bil čez dan ° 1 č njoč nad seboj ali ne. 1006 Ljubi moji! posnemajmo tudi mi svetnike, ako hočemo ž njimi se enkrat veseliti; bodimo tudi mi vedno čujoči nad seboj. ,Dušni zaspanec je hud zaspanec", pravi sv. Krizostom. NiW e se ne vdaj tej zaspanosti, ampak skerbno glejmo na vse svoje dejanje, da po besedah sv. Bernarda nikdar nič ne opustimo, kar je zapovedanega, pa tudi nič ne storimo, kar Bog prep 0 ' veduje. In kogar bo sveta čujočnost tako daleč pripeljala, g°' tovo mu bo h keršanski popolnamosti pripomogla in mu poslednjič tudi nebesa odperla. 6. Šesti pripomoček keršanske popolnamosti je pa zma¬ jevanje samega sebe. Tudi od tega naj vam nekaj malega ponovim. Kajti od zatajevanja sem vam že v poprejšn’ naukih marsikaj povedal. Vsak kristjan, ki hoče popolna® 0 ^ doseči, mora tudi samega sebe zatajevati; to je, on si pritergovati, se premagovati, si odpovedati marsikaj, kar J njegovim čutilom všeč in ljubo ; pa še celo v pripuščenih reč 0 si mora kaj pritergovati, da se v prepovedanih ložej zatajuje „K t e ri so pa Kristusovi, so svoje m e s o k r 1 žali z grehi in željami vred", uči sv. Pavel. (P‘ l ' 5, 24.) Naša spačena natora, naše telo in njegovo hudo P° željenje nas zapeljuje v greh. Ako hočemo po potu P°P° ^ mosti naprej, moramo svoje telo devati v jarm zatajevanju mu moramo odreči ne le vsega tega, kar je pregrešnega, pak ne dajmo mu tudi vsega, kar bi ravno ne bilo greh. ko strežeš svojemu telesu, slabše bo za dušo tvojo, počneš, da živega, razposajenega konja vkrotiš? Kaj ne daš ga. Ali mu pa zdaj pustiš, da skače, kakor hoče iu kamur hoče ? Tega ne. Ti ga ne deržiš samo, da ti ne . j ampak tako ga berzdaš, da ti gre, zdaj urno, zdaj p°^ aS ^ da ti obstoji, ali celo nazaj derži; kakor ti hočeš. ^ aVll °g v0 je moraš ti delati sam seboj, ako hočeš popolnoma Biti. ter J a®' Bolj Kuj 0 W ,/r dirju uide> 1007 s i>ačeuo, k hudemu nagnjeno natoro moraš oberzdati, jo krotiti, hoče kaj hudega, kaj slabega; pa ne le to; ti jo moraš ^ogotero vaditi, da ti bo po vsem ubogljiva in pokorna. In vaja mora biti tako dolga, kakor dolgo bo tvoje življenje; a Jti hudo nagnjenje nikdar popolnoma zatreno, umorjeno ni, £& tudi še tolikokrat krotiš in moriš. Nek cerkven učenik prav h da moramo tu posnemati kuharico, ktera obed pripravi ,lfl lla mizo znosi, pa že zopet za drugi obed skerbi in pri¬ bija. Tako tudi mi ako hočemo popolnoma biti, kedar smo ^jili eno strast, moramo se pa le pripravljati zopet na drugo ^°Jsko. To vedno zatajevanje, to vsakdanjo vojsko tirja naš Ve učar naravnost od nas vseh, ki pravi: „A k o hoče kdo ^ d m e n o j priti, naj zataji sam sebe, i n n a j L a m e svoj križ, in naj hodi za menoj." (Mat. > 24.) Ja on celo terdi, da brez tega zatajevanja še krist- uismo; kako bomo še le popolnamost dosegli ? On pravi: 16 Jani ”Kdor ne nosi križa, in ne hodi za menoj, ne 1110 r e biti moj učenec." (Luk. 14, 27.) Brez vednega zatajevanja nikakor ni mogoče keršanske p0 P°luamosti doseči. Saj smo že večkrat slišali, da keršanska P°Polnamost je v tem, da ljubimo Boga čez vse, vse druge Pa ljubimo le v Bogu in zavoljo Boga. Tisti pa, kteri svojih Rudnih nagnjenj, svojih hudobnih strast ne kroti in ne mori, se toraj vedno ne zatajuje, ne more Boga čez vse ljubiti; ' a J svoje nagnjenja, svoje strasti bolj ljubi, kakor Boga. Kavno ° > ne ljubi druzih reči v Bogu niti zavoljo Boga; kajti on s ^ var l ^voljo Boga;" on jih ljubi le zavoljo samega e ’ k er strežejo njegovemu nagnjenju in njegovim željam, k Bavno to resnico spoznamo, ako pravimo, da popolnamost čed da seskerbno vadimo v stanu primerjenih u °stih ali v tem, da natančno spolnujemo Božje postave. 1008 Saj vsaka čednost tirja zatajevanje, krotenje naše spačene na- tore in morjenje naših slabih nagnjenj; kajti ti se ja vedno vsemu dobremu kolikor toliko ustavljajo. Celo pripomočki h keršanski popolnamosti: molitev, poslušanje Božje besede, p re ' jemanje svetih zakramentov, hoja sam v se in čujočnost, tirjaj 0 veliko zatajevanja, ako jih hočemo skerbno in zvesto rabiti- Kdo bo nekje lepo molil, ako svojih spačenih nagnjenj n« bo berzdal ? Neštevilne raztresenosti, pregrešne misli in želje g' A bodo urno obsule; njegove oči bodo sem ter tje švigale; nje' gova molitev bo le zunajno blebetanje, in še to bo opustil, ako se mu ne prileže. — Kaj mu bo koristila beseda Božjih kaj pomagalo njeno poslušanje, ako se svojemu slabemu nagnj e ' liju prepušča in svojega dejanja in nehanja ne vravnuje P° naukih Božjih ? — Kakošen dobiček mu bo dalo prejemanj 0 svetih zakramentov, ako svojim strastim prepušča vso prostost, jih ne vklene v jarrn svete pokorščine? O nikakoršuega prid* mu ne bo od tega. Ja celo v nevarnost zabrede, da bi svetih zakramentov nevredno ne prejel, in bi si celo Božji rop )iil svojo dušo nakopal. — Prav tako tudi nikakor ni mogoče, da bi neoberzdan, nezatajljiv kristjan sam sebe pregledoval, sa® nad seboj skerbno čul. Saj takemu vetrastemu človeku je vt,e drugo bolj mar, kakor da bi sam na-se mislil; vse drugo bo poprej videl, kakor nevarnost, ki mu od vseh plati proti 111 žuga. Ja njegova nevkrotena, spačena natora ga bo zavlekla razne raztresenosti in mnogo nevarnosti tega sveta. 0 0 lrA Na vsako stran ti je zatajevanje neobhodno potrebno, a hočeš keršansko popolnamost doseči. Po pravici pravi sv. Kempčan : »Toliko v dobrem napreduješ, kolikor sam sebe tajuješ. “ Tudi sv. Frančišek Borgija meri svetost po zatajevanih in pravi: »Kdor sam sebe zatajuje, je svetnik; in kdor jako zatajuje, je velik svetnik .“ Zato kliče sv. Bazilij 1009 s O'jini poslušavcem : „Umrimo, da bomo živeli; zamorimo rne- St ‘ no sladnost, ki se zapovedim Božjim podvreči noče, da v nas tri0 ^ ria prihaja duhovna misel, ktera rodi življenje in mir. S Kristusom, ki je za nas umeri, hodimo pokopani, da tudi vsta- Ue ®° s Kristusom, ki nam je vstajenje pripravil." Ako se ozremo zopet v svete nebesa, pregledujemo v duhu v ° e verste izvoljenih Božjih, videli bomo, da vsi so se zataje¬ ni* tudi celo v pripuščenih rečeh ; ja mnogi so si velike oj- ^trosti nakladali. Poglejmo svetega Janeza Kerstnika. Celo 'Oljenje njegovo je bilo samo zatajevanje. Bival je od mladih v samotni puščavi; obleka mu je bila kameljna dlaka; v ,e ^ kobilice in divji med ; pil je le vodo; terda tla njegova Postelj; prosti nebes pa odeja njegova. — Sv. Bazilij, vedno °^hav in reven, je vžival le malo kruha in soli, pa nekaj j e e njave. Ležal je na terdih tleh. Pri teh dolgoletnih ojstrostih Njegovo telo tako shujšalo, da je sv. Gregor Nacijancenski ^ k° re kel 0 "jem, da je mož brez vsega mesa in brez vsega , fiega. — Večkrat ste že slišali, kako ojstro je živel sveti °J ZI , ta prelepi angelček v človeški podobi. On je le na to Um se g na j ^ kako bi na vse strani nasprotoval svojemu te ; e *u in nedolžnemu telesu. Še majhno dete se je vsak ^. en P° tri dni postil, in to ob suhem kruhu ; pa tudi druge ,^ e tako po malem zavžival, da se lahko reče, njegovo sv. je bilo veden post. V pervih letih, ko še ni rašastega 1 kratenega pasa nosil, terpinčil si je z ostrogami svoje telo. ^ Čas - -------- J e na golih tleh ležal. To mu je njegova dobra mati i e P°vedala, ter mu pripravno postelj odkazala. Ubogal je, ali ■* lin i . tožil lU ^ U -J e krotil svoje telo; terde polena si je pod- Pod rjuho. Skoraj vsak dan se bičal. In v teh ojstrostih ,1« žil ' n "U 111 pila samo vodo; gole tla so jej bile postelj. — Sv. kruh’ 61 d ° k ° nCa - Sv. devica Genovefa je jedla le ječmenov 1010 Peter Alkantara je svoje telo štirideset let tako mučil, da j e bila njegova koža podobna lubju suhega drevesa. — Vsi se moramo čuditi sv. Simonu Stilitesu, ki je sedem in trideset let stal na visokem stebru in to brez nehanja, da ga je solnce pripekalo, mraz prešinjaval, dež močil in sapa prepihovala- Obleka so mu bile suhe kože divjih zverin, in na vratu j e imel veliko železno verigo. Vsaki sedmi dan je povžil eninalo leče ; ker se vleči ni mogel zavoljo majhnega prostora na stebru, je le čepč nekoliko zadremal. Preljubi moji poslušalci! ne mislite pa, da vam pripor 0 ' čam take ojstre zatajevanja, kakoršne so svetniki si nakladah- Tega ne. To pa vendar je gotovo, in to vendar biti mora, da vsak sklene, da se hoče podvreči takemu in tistemu zatajevanja in krotenju, brez kterega nikakor popolnoma biti ne more, J a ktero je potrebno vsacemu človeku, če hoče biti le dober m pobožen kristjan. Pred vsem, ljubi moj! zatiraj vsako neredna nagnjenje, odtergaj in odpovej si resnobno vse, kar brez greh 11 ne moreš niti imeti niti vžiti. Priterguj si pa tudi marsikaj pripuščenega, če je tudi le kaj malega; v Božjih očeh J e morebiti že veliko vredno. Na primero : Ne kaži svoje bistro¬ umnosti, ne svoje prebrisane glave; drugač bi razodeval skrb 111 napuh. Zatajuj se, ko bi rad kaj novega, kaj šaljivega povedal' Eno samo tako majhno zatajevanje ti lahko da več duhovne# 3, dobička, kakor ko bi celi dan v cerkvi tičal. Tudi v jedi in si kaj, če tudi le malega, priterguj. „ Jej, da živiš, ne živi P 3 ’ da bi jedel", te uči sv. Frančišek Salezi. Odreci si vča»J 1 kako jed, ktero raji imaš ; vendar ne, da bi drugi to zap*^ ] da si priterguješ v jedi ali pijači. Ena sama žlica iz Ijubnj^ do Boga pritergana ti bo veliko pomagala. Ena kaplji° a > _ . šam v vicah prihranjena, ne bode pozabljena. Glej evang el P bogatin je prosil, da bi se Lazar le z v vodo pomočenim P e 1011 stom dotaknil njegovega jezika ! Kakor veš in znaš, Sv °jo spačeno natoro, ustavljaj se jej in odreei jej marsikaj; a B da malo poprej vstaneš , malo dalje čuješ, težave svojih opravil, vreme, bolečine ali bolezen s posebno poterpežljivostjo Prenašaš in vse Bogu daruješ. Naj ne preide noben dan, da bi svoji občutljivosti kaj ne pritergal ali svoji lastni ljubezni ne nasprotoval. Tako na primero : Pomeni se prav prijazno z osebo, ki ti ni zavoljo, ktero težko vidiš ali ti je nadležna; opravi radovoljno tako delo, ki ti je zoperno ali zauičljivo ali Cel ° ostudno; bodi urno ubogljiv in hitro stori, kar ti tvoji gospodarji ukažejo, poterpi in se ne zgovarjaj, ako te kdo opo- ,rilrj j 1 ' vila je na tanko opravljal. Ni se mu preslabo zdelo, da j e svojemu redniku pomagal pri teškem tesarskim delu. Pri vseh svojih delih pa je imel svoje serce in svoje misli vedno P rl svojem nebeškem Očetu ; in gotovo se ne motimo, ako terdiuub da je večkrat k Bogu molil, ga hvalil in častil. Po Jezusovih stopinjah so pa tudi svetniki hodili ozirom 3, svojih stanovskih dolžnost. Berem od sv. Friarda, da si J e svoj kruh služil z delom svojih rok, zlasti s tem, da je obde loval svoje polja. Bil je toraj kmet. Posebno radovoljno p il P opravljal svoje delo; kajti vedno mu je bilo pred očmi, da J e veči grešnik, kakor so bili naši pervi starši, kterim je paD°=> sam rekel, da bota v potu svojega obraza morala svoj hi -11 služiti. Med delom pa se je njegov duh vedno mudil pri 1013 kožnih mislili ter je vsako delo vedel na kaj pobožnega, kaj ^ožjega oberniti. Kedar je zemljo kopal, mislil je na svoj grob ^ er je premišljeval opomin Jezusov, ki pravi, da bodimo zrniraj Pripravljeni, ker ne vemo ne ure, ne dneva, kedaj Gospod pride. '* e zeliše sadil ali kaj sejal, mislil je na sveto evangelje, ki pripoveduje od semena besede Božje, pa si je posebno k sercu &nal, da njegovo serce mora biti podobno dobri zemlji, ki bo obrodila stoteri sad pobožnega in čednostnega življenja; varo- Vil| i se pa mora, da ne bo enak skalnati ali ternjevi zemlji ali Pohojenemu potu, ker bo seme Božje Besede zadušeno in za- * reno , ter ne obrodi nobenega sadu. Kedar je žito žel ali ^ s bl, spominjal se je besed sv. Janeza Kerstnika, ktere je go- v °ril o Jezusu, da bo imel vevnico v svoji roči, in počedil ^oje gumno, pleve pa sožgal v nevgasljivem ognji. V takih svetih mislih, v takem pobožnem premišljevanji je večkrat pre¬ sečne zdihljeje in kratke molitivce pošiljal k nebeškemu Očetu, ^ er je bil pri svojih težkih delih večkrat tako zbran, da še ^Pnzil ni, ko ga je kdo nagovoril. Kristjani moji! kaj ne bi mogoče tudi vam, da bi pri svojih vsakdanjih opravilih .ko svoje serce k Bogu povzdigovali, kakor je delal ta svet- ^ik ? _ Ravno tako je delal sv. Filip Benicij. Pri vsakem opravilu je večkrat svoje serce k Bogu povzdigoval, ter ga je Pomoči prosil, ali da bi se njegovo delo dobro izšlo, ali pa 11111 je daroval z delom sklenjene težave. Vsako delo pa je opravil prav natančno in vselej veselo in radovoljno ; nikdar k‘ l n i razodel naj manjše nevolje. Predra gi moj poslušavec ! po prelepem Jezusovem zgledu . P° zgledu Božjih svetnikov tudi ti vravnaj vse svoje dela opravila. Stori vse, kar ti veleva tvoj stan, kakor Jezus in kotniki, natančno, veselo: ne bodi čmeren ali nevoljen ali 0 J°zen, ako imaš tudi težko delo, ali ti tvoj stan marsikaj 1014 težavnega nalaga. Vedi pa, da vsak stan ima svoje pretežnosti. Le Bogu daruj svoje delo ; britkosti pa in težave, ktere ti na¬ pravljajo dolžnosti tvoje ali ktere ti uzrokuje tvoj bližnji, ti skleni z britkim terpljenjem svojega ljubega Zveličarja, in kedar se ti bo prav terda godila, te bodo britkosti osipale, spominjaj se plačila, misli na večne nebesa in reci: Nebesa niso nikdar predrage; kajti več so vredne, kakor celi svet, in vse težave posvetne. Glejte ljubi moji in predragi! tako zamorete vsak dan prav lahko napredovati na potu keršanske popolnamosti in to urno in hitro ter si neprecenjene zaklade za nebesa na¬ birati ; pa si tudi večno zveličanje zagotoviti, kterega va® milostni Bog dodeli ! Amen. LXXIII. Keršanski nauk. C. Nekteri pripomočki h keršanski popolnamosti, kterih se kristjan posluževati zamore v posebnih okoliščinah. 1. Sveto leto. Kdor hoče pred svetom imeniten biti, na vsako stran ^ prizadeva; dela noč in dan na to, da bi si posvetno slavo p 11 dobil. Misel imenitnosti in posvetne slave mu je neprenehon® pred očmi. Marsikaj poterpi in prenese, marsičesa se tveg a ’ da bi le dosegel svoj namen. Posluži se vsacega pripomočki’ morebiti včasih še nepripuščenega, nepoštenega ali celo kri nega. In koliko človek stori za časno srečo ! Le pomislite svoj^ opravila; drevi in davi se trudite, celi Božji dan se potit 6 ! skerbeh celo zaspite in zares občudovati moramo marsikte človeka, koliko vendar stori, da bi srečno preživel te kr ■ dni svojega bivanja v tej solzni dolini! In vsak prav ; ve, da vsa posvetna, vsa časna sreča ne bo nasitila, ne u ul11 njegovega serca in ko bi si pridobil tudi ves svet. 1015 Preljubi moji ! kakor se posvetni človek peha in žene za Časno, negotovo, toliko omahljivo srečo; tako skerbi in dela Pravičen kristjan za svojo večno srečo. Tudi on se poslužuje Vseh pripomočkov, kteri mu kolikanj pripomorejo k popolnamosti njegovi; kajti dobro ve, da, kar bo tukaj sejal, bo v večnosti /j ^ > in kolikor višo stopinjo popolnamosti bo tukaj dosegel, to liko lepše plačilo bo vekomaj vžival. Zraven pripomočkov h er §anski popolnamosti, kterili se kristjan lahko vedno in vsak C * ai1 poslužuje, so pa še nekteri drugi pripomočki, kterili po- s lužiti zamoremo se o posebnih priložnostih. In ti so : Sveto leto; sveti misijon; cerkvene slo- Te sno’sti; kak poseben natoren primerljej; ^navadna velika sreča ali velika nesreča; °^hoja z drugimi ljudmi; tudi celo počitek ali a 2 v e s e 1 j e v a n j e. Vse te okoliščine obrača dobri kristjan v e ^° popolnamost svojo. Premislimo danes nekoliko te posebne prilike. 1- S v e t o 1 e t o je čas posebne gnrde, ktera obilniše e grešniku in pravičnemu v prid, ako ima pripravno serce s P r ejoti jo. Grešnik ima v tacih časih spodbudo in pomoč, da ' s P r eoberne, pravični pa spodbudo in pomoč, da napreduje v SY °ji pravičnosti, da lahko vsak na pot popolnamosti stopi ali J napreduje. Ker vas pa zdaj učim od popolnamosti, poglejmo SVe te čase le oziroma na pravičnega. Kedarkoli je od poglavarja katoliške cerkve, od rimskega jjapeža ; razpisano sveto leto, kakoršuih smo že mi večkrat IYe li 5 vselej si pravični kristjan prizadeva, da napreduje v J 1 popolnamosti. Sveto leto je pobožnemu kristjanu zares čas milosti Božje; on še bolj pogosto in bolj pobožno Sg ’ 7 ‘ večo skerbjo očisti svojo vest, z večo resnobo in vnemo ^ s P° ve svojih grehov ali morebiti ponovi celo življenje z spovedjo, ako že tega poprej ni storil, in za dobro L 1016 spozna. Opravlja razne dobre dela, zlasti dela zatajevanja in usmiljenja, ter si prizadeva, da ves ta sveti čas prav pobožno v svojo korist obrača. Večkrat slišite od svetega leta in več tacih svetili časov smo že mi imeli. Vendar vsak ne ve, kaj je ta sveti čas; zato si mi pri tej priliki potrebno zdi, da vam danes nekoliko bolj natanko opišem sveto leto. Naj poprej naj vam povem : a) K a j j e s v e t o 1 e t o ? Sveto leto s cerkveno besedo imenujemo „Jubileuna; to se po naše pravi: čas veselja, čas radosti. V stari zavezi j® „Jubileum* pomenjala praznik, ki se je ob gotovem času p°' navijal in je bil celo leto. In je bilo tako-le : Gospod Bog j e zapovedal, naj človek šest dni dela, sedmi dan pa naj počiva Na povelje Božje je pa Mojzes tudi leta na tedne razdelil’ tako da je letni teden imel sedem let. Šest let naj bi Izraeli delali, sejali, želi, vinograde obdelovali in brali; sedmo 1®^ pa vsega tega ni bilo; pustili so zemljo in kar je sama n sebi obrodila, naj bi bilo ubogih in revnih. Še je pa Bog ®'P°, vedal, da so vzeli sedem takih letnih tednov in petdeseto al devet in štirdeseto leto je bilo še posebej praznovano; in s ' cer tako-le : Deseti dan sedmega mesca je zapela trobenta, ter J e naznanila vsemu ljudtsvu, da je nastopil čas milosti. Vsi d govi so bili zbrisani, odpuščeni; vsak je svojo prodano stvV nazaj dobil; sužnji so bili izpuščeni iu se vernili nazaj k svoj’® 1 ljudem ; zemlje niso nič obdelovali, kar pa je samo pobrali so ubogi. To leto so imenovali „jobel“ ali sv Sv. leto je imelo marsikaj dobrega. Varovalo se je, da se niso zmešali in da posamezne družine niso zginile; zrasti , leto- rodovi tudi s® ne družina, iz ktere je imel priti Mesija; kajti vsak suženj S tem sf tim je v svetem letu nazaj vernil k svoji družini, letom so se stavile tudi meje skoposti in lakomnosti; to J® 1017 obranilo nekako enakost med prebivalci, ter jih je vedno opo- Ul injalo, da niso gospodarji, ampak le vživalci dežele. Glejte, kristjani moji! po zgledu teh svetih let v stari z avezi napravlja tudi sveta katoliška cerkev v odličnih časih 'z koliko slovesnostjo tako praznovanje ter odpre vse svoje duhovne 2i| klade in deli posebne milosti. Kakor je Bog po Mojzesu za¬ povedal, naj posvečuje petdeseto leto in ga naznani za odpustek, ta ko je „Jubileum“ ali sveto leto nove zaveze popolnoma od¬ pustek s posebnimi pravicami, ako kdo spoluuje nektere dolžnosti, h) Kolikero je sveto leto? Sveto leto je dvojno: Navadno in nenavadno Sv eto leto. Navadno sveto leto je sedaj vsako pet in dvajseto °> ki se v Rimskem mestu obhaja celo leto; pozneje pa s Posebnim papeževim pismom se obhaja po vsem keršaustvu, ^ eiJ dar le krajši čas. Nenavadno sveto leto se obhaja v kakih posebnih Prožnostih; na primero pri zvoljenji novega papeža; ali če v ^ sem kraljestvu prosijo za kako posebno gnado ali za to, Se odverne kaka očitna nesreča , ali se obhaja po vesoljni Zen ‘lji kaka posebna slovesnost. Naj vam nekaj malega povem od navadnega svetega leta, sicer kako se obhaja v Rimu? potem pa kako j ru god? in poslednjič nekoliko od n e n a v a d n i h sveti h * poprej naj omenim: vi . k- Kako šele začelo sveto leto v Rimskem ®e sta , l e t More se za gotovo zvedeti, kdaj je bilo pervo sveto Počil koncu leta dvanajst sto in devet in devetdesetega je obi\< ^ aS v Nimu, da se vdeleži popolnoma odpustka, kdor 6 cerkev sv. Petra in sv. Pavla. Pervi dan prihodnjega keršaaeii ;i nauk V, p. II. 1018 leta se je, kakor na Božje navdihujenje, zbrala velika množica ptujega in domačega ljudstva v cerkvi sv. Petra. Siv starček, sto in sedem let star, je prišel pred papeža Bonifacija osmega, ter je pravil, da mu je njegov oče naročil, da, ako bo živel, ko se bo pisalo trinajst sto, naj popotuje v Rim, pa naj obišče cerkev sv. Petra, da se vdeleži popolnoma odpustka, kakoršnegu se je vdeležil on, ko se je pisalo dvanajst sto. Tudi več drugih starih ljudi, celo iz Francoskega, so pričali to ustno izročilo- Papež Bonifacij osmi se posvetuje s svojimi kardinali in T praznik stola sv. Petra — dve in dvajsetega svečana leta tri¬ najst sto, razglasi posebno pismo, v kterem pravi, da po ver¬ jetnem spričevanju so njegovi spreduiki podelili odpustke njim, ki so cerkev sv. Petra obiskali. Te odpustke on poterdi, m, da bi pravoverni aposteljska pervaka sv. Petra in Pavla še bolj častili, podeli za leto trinajst sto in za vsako poznejše stotero leto popolnoma odpustke vsem, kteri svoje grehe obžalujejo, se čisto spovejo in obiščejo cerkve svetega Petra in sv. P a ^ a in sicer v tridesetih raznih dnevih, ki stanujejo v Rimu; pt n J cl pa naj obiščejo te cerkve petnajstkrat, ali v petnajstih dnevih zaporedoma ali pa v daljnih medčasjih. Naravnost pa zaterdb da moč te guade bo veča ali manja, kakoršna bo pobožno- 15 onih, ki bodo te cerkve obiskovali. Bilo je tisto leto toliko romarjev v sv. mestu, da so jih eden k drugem vsak dan nad dve tisuč šteli, in vendar nikdar ni živeža primanjkovalo, kar so za čudež imeli. Leta trinajst sto in dve in štirideset so Rimljani posluh prošnjo do papeža Klemena šestega, ki je tačas v Avignonu bival ter so ga prosili, naj bi čas svetih let prikrajšal, da bi bilo vsako petdeseto leto sv. leto; kajti le malo ljudi se zamorn vdeležiti te milosti, ako se obhaja še le vsako stotero leto- l u papež je poterdil to prošDjo in določil, naj bo vsako petdeseto Rto, 1019 SV ' l^o po zgledu stare zaveze. In precej leta trinajst sto in Petdeset je bilo sv. leto in le še več romarjev je prihajalo v 1D:i sko mesto. Šteli so jih na milijone. Po vseh keršanskih ^Dlith so se pravoverni vneli za to popi.) to vanje, da so obiskali & r °hove svetih aposteljnov. Vse pota v Rimsko mesto so bile ^ rie keršanskih romarjev. Postavno je bilo določeno, da vsako petdeseto leto bo S;eto Pto; pa tudi tega časa so včakali le nekteri, ter se teh ' e nekteri vdeležiti zamogli. Zato je papež Urban šesti .. 1 čas prikrajšal in ker je naš Zveličar Jezus Kristus . ^ r ' in trideset let na zemlji, je na spomin tega časa po- a ' V| l sveto leto na vsako tri in trideseto leto. časa drugj Tako je tudi o. Ali še ta čas je bil predolg in papež Pavel l e t 0 b - -i e zapovedal, naj bo vsako pet in dvajseto leto sveto de se j- ln P ery ° v l e fc u štirnajst sto in pet in sedem- Vs ,, e ^ a iola. In od takrat je pri tem ostalo, da imamo sedaj 1 0 Pet in dvajseto leto sveto leto. U tf 2 ' Naj vam nekaj povem; kako se obhaja sveto r> $^ a . e oznanjenje svetega leta je v Rimu vselej prav slovesno. °,_ v Himskem mestu? poprej se oznani v praznik vnebohoda Kristusovega pred t^.vratmi cerkve sv. Petra, in sicer le po latinsko in s e "tuiin glasom, kakor so bučale trobente Je Judom lat; ,] Dsko oklicalo sveto leto. To v stari zavezi, ko oznanilo se ponovi po četen " 111 ^Sko pred vratmi papeževega stanovanja Kvirinala p Nedeljo v adventu. Pnp e ; božičem po slovesnih večernicah zapoje sveti oče poda \r ^ a l )e ^ sv * Siksta pesem: Pridi sveti Duh! Potem se Ve liki, veličastni procesiji k svetim vratom prevelike Sy - Petra. Te vrata so ene trojih cerkvenih vrat in so v Ce % e i Zln ' ra j zazidane; le o svetem letu se odprejo. Pred temi 65 * 1020 svetimi vrati se vsede papež na to pripravljen sedež. In 1° J pesem končana, poda mu eden viših mašnikov pozlačeno sre ' berno kladvo; s tem gre do zida, kjer so sveta vrate zazidani ter trikrat močno vdari po zidu, ter odpoje tri predglasja, Da katere pevci odgovarjajo, gre nazaj na svoj sedež ter da znainnj 0 ’ da se poruši zid in odpravi. Med tem poje še več v to °d ločenih preglasij in eno molitev. In duhovni cerkve sv. oblečeni v mašne plajšče, omijejo stopnice in tla z gobami, blagoslovljeno vodo pomočenimi ter vse pobrišejo z belimi rači. Sedaj stopi papež k vratom, s križem v roči se verz 0 kolena, opravi svojo molitev, vstane in zapoje zahvalno P 1 es 0111 dm in gre v cerkev; za njim pa kardinali in škofje in druga hovščina z vso veliko procesijo vred. ^ Ko se to godi v cerkvi sv. Petra, ravno tako slovesa obhajajo trije v to od papeža izvoljeni kardinali pri ce ^ sv. Janeza v Lateranu, sv. Marije imenovane veče in sv. Tudi sklep ali konec svetega leta je ravno tako slovese«* ~ v Po pervih večernicah Božičnega praznika gre zopet papež slovesnim spremstvom in petjem v to odločenih pesem do sV vrat pri cerkvi sv. Petra. Vse spremstvo gre skozi svete ‘ g Papež blagoslovi kamenje in mort, za zazidanje namenj eI j^ sreberno žlico verže malo morta na sredo, desno in 1 0VO ^ položi vanj tri kamenje; tako storč tudi mašniki šentp e 1 . 6 cerkve, oblečeni v mašne oblačila. Vzidajo tudi dvanajst P os raznih zlatih in srebernih svetinc ali medalij, v spomin olnoma ter vesnosti poznejšim časom. Zidarji zdaj zazidajo popo*~- s vterdijo na sredo vrat kupreni križ. Slovesnost je k° n papeževim blagoslovom. In ravno tako sklenejo sveto unih treh cerkvah trije v to odločeni kardinali. 3. Kako se pa obhaja sveto leto po keršanskem svetu? leto dru£° d 1021 Rimski papeži vabijo sicer vse pravoverne, naj bi romali Da grobove svetih aposteljnov, tam svojo vero oživili in se od- P u stka sv. leta vdeležili; vendar na misel jim ni prišlo, da bi a kako zapoved dali. Res so nekaj časa pomišljevali, ali .Pnvolili, da bi se kristjani teh odpustkov tudi drugod vde- l _ Zmogli, da bi ne bilo treba tako daleč popotovati. Leta aa Jst sto in eno in devetdesetega pa je privolil papež Bonifacij _ sveto leto mestu Kolinu na Nemškem; tako, da pravo- Vern b kteri so tisto leto v tem mestu odločene cerkve obiskali So tudi druge zapovedane opravila na tanko opravili, so se e ožili vseh odpustkov, kakor da bi bili popotovali v Rimsko ^ sto in tam odločene cerkve obiskali. Drugo leto je privolil p l )a pež tudi drugim mestom tako sveto leto. Tudi mesto ll g a na Češkem je doseglo to milost in s posebno vnemo so se a 1 bratje Čehi vdeležili teh odpustkov, let Je ^ eta Omajat sto in petdesetega končano sveto k v Rimskem mestu, privolil je papež Nikolaj peti na prošnjo dom -la in škofa Krakovskega Poljakom sveto leto, kterega so a ‘Shajali; vendar so morali polovico stroškov, ktere bi jim v zel pot T ]j; m ^ ^ati takor miloščino v vojskine potrebe ^1 pozneje je bila ta polovica na četertino znižana. Mn \ ° ^' e s * :or ^ P a P ež Aleksander šesti, ki je dovolil leta j e S R vsem pravovernim odpustke svetega leta, ter jih Gostil pota v Rimsko mesto; vendar je moral vsak nekaj
    in za potne stroške niso nobenega daru več tirjali. ■ dr mora vsako sveto leto od škofa oznanjeno biti. Vsak se v 77" ani sveto leto v svoji škofiji, da zamorejo njegovi verni odpustkov; kakor sploh velja od vseh odpustkov, 1022 da jih mora vsak škof poterditi ali privoliti za svojo škofij 0 - Tako tirjajo Lateranski, Vienski in Tridentinski cerkveni zbori. Tako toraj ni zadosti, da bi kdo zvedel po drugem potu, ^ tudi prav zagotovo, da je sveto leto za vesoljni keršanski svet tudi zunaj Rima oklican; ampak počakati mora, da g'd terpi sveto leto, in tega se moramo na tanko deržati. V&tf je pol leta, včasih le tri mesce ali pa še manj časa. 4. K a j' p a j e nenavadno sveto leto? Nenavadno sveto leto je, kterega papeži podelijo iz splosa 1 imenitnih uzrokov ali vsem vernim celega keršanstva ali P a nekterim krajem zavoljo kakih posebnih uzrokov. Pervo tako sveto leto je znano leta petnajst sto in os« 111 najst, kterega je podelil papež Leo deseti Polakom, da jih ^ tako oserčiti hotel zoper naj hujšega sovražnika svete vere, zop er Turke. — Enako sveto leto je oznanil papež Pavel tretji h a petnajst sto šest in štirdesetega, da bi pravorerni klicah ^ milost Božjo, naj odverne veliko nesrečo, ktero je nesrečno kri voverstvo žugalo sveti cerkvi. Tako je papež Pij četerti razpisal sveto leto za vse ^ šaustvo, da bi kristjani sprosili pripoinoč sv. Duha, Tridentinski zbor srečno rešil svojo nalogo. r Leta petnajst sto in pet in osemdesetega je dovolil p il P Sikst peti vesoljno sveto leto preč pri svojem nastopu, kte so se verni v Rimu precej perva dva tedna lahko vdeležilh ^ drugem keršanskem svetu pa pervih petnajst dni, ko je hh° dotičnega škofa oznanjeno. Namen tega svetega leta je 01 ’ ^ so verni Boga prosili nebeškega blagoslova čeznj, da hi & 1023 Cer kev dobro vladati zamogel. Od takrat so večidel vsi papeži 0 Posnemali, da so razpisali vesoljno sveto leto, ktero navadno e Petnajst dni terpi. Sedajni papež Pij deveti so že v več prilikah razpisali Navadno sveto leto, kar ste že sami doživeli. c) Zdaj vam moram odgovoriti na vprašanje: Kaj moramo storiti, da se vdeležimo od- Pustkov svetega leta? Ka se milost svetega leta vdeležimo, moramo dopolniti papeža za to odločene pogoje, in sicer tako, kakor nam ~ v, J e v svojih pastirskih listih naznanijo. Navadno je zapovedano: Procesija, s ktero se sveto Pnčne; spoved; sv. Obhajilo: in obiskovanje K 0 v ali kapel, ktere so v to odločene, da se tam v namen St ' Met. moli. Se Procesijo so tirjali zlasti v pervih časih; v Rimu p Q Se Vse lej obhaja slovesna procesija. Po keršanskem svetu se krajih tudi obhaja, ali navadno v procesiji obisku¬ je v odločene cerkve; vendar je vernim že tudi posamezna odmerjenih cerkev vrajtana za procesijo. O ° P o v e d je potrebna, tako da tudi oni se morajo skesano Sy uati, ki le male grehe imajo; tako da bi teh odpustkov Se e ^ogel vdeležiti, kdor bi se spovedati ne mogel, ali bi bj S | )0Ve dal spovedniku, ki ni od škofa v to pooblaščen , ali če leto °pr' SVe ^ e 0( lveze ne zadobilali če bi neveljavno spoved CgrjJ 1 ^ ali bi pravega obžalovanja ne imel; vendar menijo te j 1 ucemki, da je tudi nepopolnoma čeznatorno obžalovanje u °stno. aij Se mora spoved opraviti? ali v začetku? ali pozneje? 6 * e > ko je že vse drugo opravljeno ? 1024 To je vse eno, kedar kdo hoče; bistevno potrebno je, d 11 je človek v stanu gnade Božje, kedar opravi zadnjo v to od- odločeno dobro delo; kajti popolnoma odpustka se še le vdele- žimo, kedar vse opravimo, kar je za to zapovedanega. Se ve da si prizadevati moramo, da vse opravimo v stanu gnade Božje; toraj tudi papež Benedikt štirnajsti opominja vse verne, da bi se naj poprej v zakramentu svete pokore očistili in v gnadi Božji tudi druge dela opravili. Ako bi kdo tako nesrečen bil, da bi pred na zadnje opravljenim, v to zapovedanim delom smertno se pregrešil, moral bi še enkrat se spovedati; drugače bi se ne mogel vdeležiti popolnoma odpustka. Ako bi pa nezadolženo pozabil kak smerten greh, ne potreboval bi no ' 6 spovedi; kajti njegova spoved je bila veljavna. Zadosti je, da se pozabljenega greha pri pervi spovedi obtoži. Veljala ali za ' dostila bi tudi spoved v velikonočnem času; tako da ne bilo bistevno potrebno, dvakrat k spovedi iti, ako je bil kristjnii vendar čez leto kterikrat pri spovedi. Vselej mora pa ^ 1 opravljena spoved v tistem času, ki je odločen, da se odpus zadobi. Tudi sveto Obhajilo mora biti sprejeto v to odločenem času. In ker je sveto Obhajilo zapovedano, se ve da bi nevredno Obhajilo ne zadostilo. Naj bolje je, da vse popred opravimo^ s sv. Obhajilom končamo; kajti to sveto opravilo nas naj odtegne od vsega greha, nas napolni z večo vnemo in s svet 0 ljubeznijo, ter nas naj pripravniše stori, da si pridobimo svet 0 odpustke. Ako bi pa kdo v to odločenem času ne mogel pnejet sv. Obhajila, to pa brez svojega zadolženja; da bi, na primer 0 ’ zadnji dan, ko misli k svetemu Obhajilu pristopiti, P° P°' zabljivosti se odteščal, ali iz kakošnega druzega veljav uzroka; vendar bi se vdeležiti zamogel odpustkov; Imjh rneg a sp°' 1025 vednik bi smel sv. Obhajilo na drugi dan odložiti, ali pa kaj druzega za sveto Obhajilo naložiti. Da se odpustki svetega leta zadobijo, po nauku cerkvenih učenikov ne zadosti velikonočno Obhajilo, ktero sprejeti jo dolžen vsak kristjan po cerkveni zapovedi. Ko so zastran tega imenitni škofje v Rimu prašali, dobili so odgovor, da veliko¬ nočno Obhajilo in Obhajilo svetega leta ste dve različne dolž¬ nosti, ktere obe se z enim Obhajilom opraviti ne morejo. Tudi je še zapovedano obiskovanje cerkev. V Rimu so za to odločene štiri cerkve, kakor smo že slišali. Kteri v Rimu stanujejo, morajo te vse štiri cerkve v tridesetih raznih dnevih tridesetkrat obiskati; ptujci pa petnajstkrat. Tudi drugod po keršanskem svetu odloči škof štiri cerkve ali pa pri¬ pusti fajmoštrom, da oni odločijo za svoje farmane, ktere cerkve morajo obiskati. Farna cerkev je vselej perva; tudi tam, kjer bi ravno fajmoštra takrat ne bilo. Vse v to odločene cerkve se pa morajo za enkrat v enem dnevu obiskati, tako da bi ne bilo veljavno, ako bi šel danes v farno cerkev, jutre pa še le v drugo. Ako bi tudi še tako truden bil, vendar se vse obiskati morajo v enem dnevu za enkrat. Smeš pa se od ene do druge cerkve peljati ali jezdariti; akoravno bi se ve da, več zasluženja imel, ako le peš greš. Koliko moraš pa, v vsaki cerkvi moliti? Ako papeževo pismo ne odloči posebne molitve, zadosti je vsaka tudi majhna molitev, morebiti le en oče naš in ena češčena si Marija. Vendar ker navadno pravi papeževo pismo, naj verni v cerkvi nekoliko molijo v namen, da se razširja sveta katoliška cerkev, da se zatrejo krivoverstva, da se zedinijo katoliški poglavarji, da so srečne keršanske ljudstva in da se odvernejo vse nadloge ; zato naj se moli vsaj pet očenašev in pet češčena si Marij, ali pa druge pripravne molitve, tem enake. 1026 Se ve da, ako je kdo v ta namen v odločeni cerkvi pri sv. maši, nabere si še več zaslužen ja. Kaj pa po potu od ene do drug - e cerkve? Lepo in dobro je, ako molčč, tiho, v duhu pokore storiš ta pot; še bolje, kakor je po naši ljubi Sloveniji sploh n a ' vadno, če moliš — v procesiji tudi glasno sv. roženkranc ali poješ sv. litanije; vendar, ker to ni zapovedano, tudi ni bistevno potrebno, da se zadobi odpustek. Ako bi bilo toliko ljudi, da bi v cerkev res ne mogel) veljalo bi tudi, da si na pokopališču ali zunaj cerkve v versti ali v družbi drugih, ki tudi ne morejo v premajhno cerkev; kajti ž njimi si zedinjen, iz enega namena zbran. Ako bi bilo pa zapovedano, obiskati oltar ali v cerkvi eno kapele, moral bi pa že skerbeti, da res v cerkev prideš. In ako hi bilo zapovedano, obiskati več oltarjev ali več kapel v ell j cerkvi, moral bi se oberniti s svojim telesom vselej proti kapel 1 ali altarji, preden moliti začneš; in sicer iz tega namena, ha obiščeš oltar in kapelo. Koliko cerkev moraš obiskati? Ker le sam papež podeli milosti svetega leta, zato tudi škofje nič spremeniti iz lastne moči ne morejo in ne smej 0, Ako bi škofje odločili več cerkev, nič bi to vernim ne koristil 0 ! ako bi jih odločili manj, celo bi pa odpustkov se vdeležiti n° mogli. Kjer pa ni več cerkev, sme škof za to odločiti ali kak oltar, ali kapelo ali križ, ki nadomestuje cerkev, ktere ni je predalječ. In kjer škof tako odloči, ne more noben drug teg a spremeniti. Kjer pa škof, kakor je sploh navada, fajmoštrom pripusti, da vsak v svoji fari svojim farmanom odloči cerkve, ktere naj verni obiskujejo; morajo te cerkve iz tega namena obiskati, ako se odpustkov vdeležiti hočejo. — 1027 V posebnih časih, v nenavadnih svetih letih, l e zapovedan tudi post in miloščina. Večidel je zapovedano, se tri dni postiti in sicer tako, kakor je navada sploh v zapovedanih postnih dneh. Ta post toliko ostreji, da ni nihče izvzet; tako da tudi otroci, star- Ce ki, popotni, slabi, ali s teškiin delom obloženi, vsi se postiti “»»rajo, ako hočejo odpustkov se vdeležiti, ali pa jim smejo spovedniki za post kaj druzega dobrega odločiti; kajti ta post “i zapoved, je pogoja. Kdor hoče dobiček imeti, mora dopoluiti Vye pogoje-, ktere so za to postavljene. Tako tudi se mora me¬ dili jedi zderžati v takem postu tisti, kteri bi sicer imel pri- v °tjenje od svojega škofa, da sme vživati mesne jedi ob na- Va dnih postnih dneh. Ako bi kdo nikakor ne mogel vživati le Postnih jedi te poste v svetem času, moral bi zato posebej °d svojega škofa privoljenje imeti, ali pa bi moral po svetu yv °joga spovednika kaj druzega dobrega za to storiti. Že tako naložen ali zapovedan post pa tudi zadostuje za SVe to leto; kar je že iz tega očitno, da večkrat se odpustki ^ e tega leta lahko zadobijo v velikem postu, ali kvaterni teden. 0 P a vendar le takrat velja, kader je ta čas od papeža v to odločen. Kavno taka jo deliti. Tudi z miloščino. Tudi to mora vsak po- ^ revni, žene in otroci, celo menihi niso izvzeti. ei1 nimajo nič svojega, morajo vprašati tiste, kteri imajo ob¬ last čez nje; otroci starše, žene može, menihi in nune svoje prednike, in ubogi take, ki ložej več dajo. Ako bi kdo mč ^1 ne mogel, mora po svetu svojega spovednika kaj druzega °* )re ga za to storiti. . Ni pa bistveno potrebno, da bi z lastno roko dajal mi¬ no; tudi drugi leliko to storč; ali vendar vsak mora za to Tako starši dajo ubogajme za otroke, pa jim to povedati J ošči Ve deti. 1028 morajo; tako mož za ženo, spredniki za svoje podložne. Vselej pa ti vedeti morajo, da tako svoj namen storijo; kajti potreb je, da je podeljena miloščina pred Bogom njihova, kterirn naj koristi. Miloščina naj bo stanu in zmožnosti primerjena; vendar je že veljavna tudi majhna miloščina, da le ni tako nič vredna, da bi delivcu v sramoto bila. Deli naj se njim, ki so je p°' trebni, ali tudi ubogim samostanom ali revnim cerkvam se sin 0 podeliti. Še bi vam zdaj mogel opisati posebne pravice ali sprednosti sv. leta. Te pa niso vselej enake; odvisne so od privoljenj, ktere papeži v svojih pismih za vsako sv. I 0 * 0 posebej podelijo. Navedene sprednosti so, da imajo spovedniki veliko večo oblast ter zamorejo vredno in dobro pripravljen 0 grešnike odvezati tudi od nekaterih sicer zaderžanih grehov 1,1 od cerkveuih kazen ; da zamorejo nektere obljube spremeniti v druge dobre dejanja; kar drugi čas ne morejo storiti. Tudi z« 1 ' morejo spovedniki čas svetega leta podaljšati takim, ki so bih na daljem potu in se še le po času svetega leta domu ver nili. Taki morajo pa vse druge pogoje dopolniti; vendar je zfl dosti, da obiskujejo le domačo farno cerkev. Tudi nevarno bolnim zamorejo kaj druzega odločiti za obiskovanje cerkev. Otrokom, kteri še niso za sv. Obhajilo, smejo kaj drutf 0 £‘ l pobožnega odločiti za to. V času nenavadnih svetih let sm 0 J° po papeževem privoljenji spovedniki tudi post ali miloščino spre meniti v kako drugo dobro delo njim, kterirn bi post ali mil 0!5 čino zares pretežavna bila. Vse druge dobre dela, ki so zapovedan 0 ) da se zadobijo odpustki svetega leta, to je, post, milo&O 11 ^ obiskovanje cerkev in molitev smejo spovedniki spremeniti, ali kakošen hasen jima na zadnje ostane? Ko mislita vži sladčice, občutiti morata le grenkost in britkost. Ako pa, predragi moji! hudobni toliko stori, da bi 1,1 sitel svoje strasti, kterih pa nikdar nikoli nasitel ne bo, m 1031 Ves svoj velik in silen trud večidel že tukaj na zemlji le gren- kost žanje; mar ni veliko bolj moder pobožni kristjan, ki z V ' So skerbjo dela za zveličanje svoje, ki se poslužuje in popri- Jemlje vsake priložnosti, ktera mu pomaga, napredovati na potu P°Polnamosti, da vedno višej stopa proti svetim nebesom ? O a vsi kristjani se toliko trudili za večno srečo, kakor se a nešni svet sploh peha za časno srečo svojo! Danes teden sem popisal nekoliko čas svetega leta, ki je 011a tacih lepih priložnost, kterih se rad poprijemlje popolnoma ž r,s %n, da napreduje v pobožnosti svoji. Naj vam danes naštejem ‘ neka j takih priložnost. In te so: 2. Sveti misijon; ^ cerkvene slovesnosti; 4. kak poseben na- r e n p r i m e r 1 j e j; 5. nenavadna velika sreča; g’ v e 1 i k a nesreča; 7. o b h o j a z drugimi ljudmi; Počitek in razveseljevanje. Dd vsacega vam bom nekaj malega v misel vzel. Naj Poprej ; 2- Sveti misijon. 0( j, ?° naši preljubi domovini so sveti misijoni že pogosti , k Q . r so jih naš nepozabljivi, za vse Slovence toliko vneti, po- žkof Slomšek vpeljali. ^ a j pa je to, sveti misijon? 1 »Misijon* je latinska beseda, iu pomenja, kakor *maša“ Bo? poslanje, in „sveti misijon* pomenja poslanje r °jen ^ ri STeti maši nam Oče pošlje svojega edino- Pov f r^ a ®* na > lf ' J e ž njim ene b a bitja, ene natore; ki je po < 5 j '£° v anji v podobah kruha in vina pričujoč, kakor Bog in dar • S ^ u P a J i i u nu tega Božjega Sina zopet nebeškemu Očetu r(;8 Uj,;,ao > tako rekoč njemu v dar pošljemo; zato je sv. maša s i an .”^ a “ ali poslanje. Iu tako je tudi „ sveti misijon* po- ^ ^°žje. Le poslušajte kako? 1032 Bog je že od nekdaj, že v stari zavezi, pošiljal v svoj vinograd. Izraeljcem je pošiljal preroke, ki so izvoll e ' nemu ljudstvu oznanovali zapovedi njegove, ter ga opominjevalb kako zvesto naj jih spolnnje. Poslednjič je poslal svojega norojenega Sina Jezusa Kristusa, ki je oznanoval ljudem 1,e ' beške resnice, in ko je bil on preveliko delo svojega odreže# doveršil, ukazal je svojini aposteljnom, iti po vsem svetu 111 oznanovati sveto evangelje; in to je imenitno poslanje BočJ e > to je „sveti misijon". Kako skerbno in s kolikim trudom, P‘ l tudi kako koristno so to delo doverševali in še doverš#J 0 > popisujejo nam cerkveni očetje vseh stoletij. Sv. katoliška cerk eT kakor skerbna mati, vedno pošilja svoje duhovne po vsem s'" 6 *' 11 ’ oznanovat zveličanski nauk, in to je zares »sveti misijon*- Po čemu tedaj posebni misijon nam, ki smo v katoh ^ cerkvi izrejeni, ki imamo vedno oznanovavce sv. vere? Tako morebiti marsikdo vprašal. Pa vedite, ljubi moji posluša^ 1 Izvoljeno Izraeljsko ljudstvo je tudi imelo svoje duhovne, ki učili in darovali; pa vendar je Bog od časa do časa P 0&1 '! še posebne može, preroke, ki so Gospodovo zapoved ne 1 ponavljali ali bolj vterdovali. Tako so v novi zavezi vedno P vseh keršanskih rodovih učeniki, duhovni, ki učijo in daruj#’ včasih pa Bog v svoji previdnosti obudi še posebnega učen in celo družbo svetih mož, ki nekako poživijo, vterdijo p oS 1 J da V 0 ', naj ime' Božjo. Tako pridejo tudi misijonarji v keršanske fare, terdujejo nauke svete vere, in vnovič vnamejo vse verne, zvesto spolnujejo svoje dolžnosti. Oni v kratkem času naj ’ a zvelič# a živo P°' jglltoV, nitniše resnice svete vere. razložijo, imenitnost večnega pred oči stavijo, žalostne nasledke človeških hudobij pisujejo, jim molitev in pogosto sprejemo svetih zakranm ^ kakor najimenitniši studenec Božjih gnad, priporočajo, er vse potrebne pripomočke keršanskega življenja 1033 Sveti misiijon je prav gotovo eden naj boljših pripomočkov svetega, pobožnega in popolnoma življenja. Prihod ptujih mi- Sl J°narjev, nove in nenavadne slovesnosti, vsakdanje pridige in Izmišljevanja n;g' tehtnejših resnic svete vere, kterih domači U ' S1U pastir v tako kratkem, času tako na tanko sam dopovedati lle more; potem dolgo spovedovanje, nenavadni shod ljudstva, ares ganljiva in očitna prošnja pred svetim Rešnjim Telesom, ponovljen je kerstne obljube, izročevanje preblaženi Devici Mariji, a goslov in postavljenje misijonskega križa, sveti in obilni toPUstki; — vse to mora giniti serca vseh pričujočih; vse m °ra tudi grešnika prestrašiti in predramiti, mora mlačnega Obuditi; vse to dobrega poterdi in mu na potu popolna- veliko pomore. To očitno uči vsakdanja skušnja. Po- hjerkoli so bili sveti misijoni, so se spreobernili zasta- grešniki , so se poboljšali zanikerni zaničevavci svete ' e ’_ so zapustili hudobni svoje krive pota, so raztergali ne¬ stor' SV °^ e I )re & rešlie zavez e, so popravili pohujšljivci svoje Jene hudobije, so se spravili očitni sovražniki, so porav- ' krivičniki svojo storjeno škodo; z eno besedo, keršansko rinje je vnovič oživelo; ljudje se bolj živo zavedajo svojega eCne ga poklica. da ^ akor j e sveto leto dobremu kristjanu imeniten pripomoček, Sve ^ a P re duje v popoluamosti, ravno tako mu je ljub in koristen obij misij ' 011 ’ kajti vse pobožnosti svetega misijona, zlasti še ob 116 m °k'tve, skesane solze resnične pokore, lepi zgledi spre- )ia n j 6ll ja ’ ki se očitno godijo, vse to močno in dobro dela s ^ Serce dobrega kristjana, ter mu obuja naj svetejše misli in e P e in tako gotovo veliko pripomore k popoluamosti njegovi. ^ Kar sem vam pa govoril od svetega leta, in kar sem Z( taj povedal od svetega misijona, to velja nekako tudi klanski nauk V. p. II. 66 1034 od vseh drugih cerkvenih slovesnost. Vsaka cekvena slovesnost je pobožnemu kristjanu lep nagib, koristno napelj e ' vanje k vedno veči popolnamosti. Božični, velikonočni, binkošti prazniki, zlasti praznik sv. Rešnjega Telesa, o kolika vnem - 1 so vsi ti prazniki pobožnemu kristjanu, da v popolnamosti na¬ preduje ! Ves okrepčan, vterjen s tem, kar je v cerkvi videb slišal in občutil, se poda z novo serčnostjo na svoje delo m služi Bogu z večo zvestobo, z novo natančnostjo. In ako k' kedaj pešala njegova vnema za čast Božjo, urno jo ponovi s tem, da se živo spominja pretečenega praznovanja. Ali kako lepo in veličastno praznovanje je pobožnem 11 kristjanu nova sveta maša! Ves okrepčan in poterjen j e P° taki slovesnosti dober kristjan. Njegovo spoštovanje do cerk v in njenih mašnikov se pomnoži; oživi se v njem veča želj‘» da hoče po naukih in modrem vodstvu Božjih namestnikov predovati od čednosti do čednosti. Kdo zmed vas ne ve, kako ginljivo je pervo sv. Obbajij otrok ? Kako pretresa zastaranega grešnika, ko vidi lepo kar ^ nedolžnih duš, pervikrat skleniti se s svojim včlovečenim Bog Y velm 0 on kolike 111 ter v ,iovi fi v naj svetejšem zakramentu! Pa tudi pobožnemu je novo spodbudo, ter ga spominja na srečni čas, .kedar se J 6 pervikrat zedinil s svojim Bogom; ga opominja kako velike gnade mu je od takrat že mili Bog skazaU ga spodbuja, da se vnovič daruje svojemu Bogu, mu obljubi, da mu bo resnično, zvesto in vdano služil zanapmJ- Kako ginljiva je pobožnemu tudi žalostna slovesnost oJP^ minu vseh vernih duš, ali pogreb skerbnega dušnega p as ali tudi druzega prijatla ali znanca! Vse take cerkvene slovesnosti so pobožnemu novi m ^ nitni pripomočki, napredovati v popolnamosti svoji. Od 1035 teh cerkvenih slovesnost veljajo besede sv. Pavla,, ktere piše Mojemu ljubemu učencu Titu iu ktere slišite brati v listu na novega leta dan; namreč: »Prikazala se je gnada Boga, Zveličarja našega vsem ljudem, ktera 11 a s uči, da se odpovejmo hudobiji in posvet¬ nim željam, ter trezno, pravično in bogabo- J e 6 e živimo na tem svetu, čakajoči zveličan¬ ega upanja in častljivega prihoda velikega &oga in Zveličarja našega J e z u s a Kristusa, kterijesam sebe dal za nas, da bi nas rešil 0 d vse krivice in sebi očistil prijetno 1 j u d- s tvo vneto za dobre dela.“ (Tim. 2, 11—14.) Kristjani moji! tudi vi se s pobožnim sercem vdeležujte ta eih pripomočkov, tudi vi obhajajte ter se vdeležujte radi in VSf dej tacih cerkvenih slovesnost, kakor velike nebeške gnade, v popolnamost svojo, v vedno veče posvečenje svoje. 4. Ja tudi natorne prigodbe služijo pobožnemu kristjanu v napredovanje njegove popolnamosti; zlasti še ne¬ navadne, kakor so: nevihte, blisk in grom, potres ali povodnji in suša. Vse mu koristi v dobro, vse mu pomaga, da v po¬ božnosti raste. V teh natornih prikaznih vidi pobožni kristjan le delo Božje, ter slavi in hvali velikost, mogočnost in veli¬ častvo njegovo ; poniža se pod Božjo vsegamogočno roko, in dela v svojem sercu svete sklepe, da hoče tako velicega, tako Učnega Boga in Gospoda ljubiti in njemu samemu služiti. Ako te natorne nevihte hudo zadenejo njegovega bližnjega, kar Se rado zgodi, ima usmiljenje in sočutje z nesrečnim, ter mu p0ni aga, kolikor premore. Take natorne in grozovite nezgode so mu močen spodbudljej k pobožnosti; kajti so mu poslanci Božji, kl ga kličejo in vabijo k Gospodu svojemu Bogu. 66 * 1036 Kristjani moji! tudi vi kader slišite ali vidite take mo¬ gočne pa grozne oznanovavce Božje vsegamogočnosti, tudi vi, pravim, si jih k sercu jemljite, tudi vam naj bodo klici naj višega Gospoda. Ako vidiš, da se na širokem nebu napravlja velika, prestrašna nevihta, spominjaj se na tisti veliki dan, ko se bo prikazalo znamenje Sinu človekovega — sveti križ na nebu, vsem pravičnim v tolažbo, vsem krivičnim v strah in grozo; pa ponovi terdni sklep, da hočeš pravično in sveto živeti, da bo enkrat prečudno znamnje na nebu tudi tebi v tolažbo. In ko bodo sivo-temne in težke oblake tergali urni in sviti* bliski, se bota tresla nebo in zemlja pred strelo in gromom, misli na večnega sodnika, ki se bo prikazal na nebu, ter bo stopil na zemljo, sodit vse ljudi, žive in mertve; in to naj l 0 navdaja s svetim strahom Božjim, pa naj te spodbuja in vnem« 1 za zveličanje svoje, da te bo enkrat milostljivo sodil večni sodnik. In tako imej vse natorne posebnosti za veliko gnado in močen nagib nebeški, ki naj te v popolnaraosti, v svetost* podpira in krepča. 5. Včasih doživi človek kako posebno srečo, ktere se nič ne nadja. Dober kristjan tudi tako srečo oberne v večo popolnamost svojo. Kedar so Simon in pomagavci njegovi vso noč zastonj lovili in niso nič vjeli, pa so na Gospodovo besedo še enkrat svoje mreže vergli in sedaj so čuda veliko rib vjeli; prestrašili so se, in Peter pade Jezusu k nogam in pravi- »Gospod, pojdi od mene, ker sem grešen čl 0 ' vek!“ (Luk. 5, 8.) Ta posebna sreča je dala Petru prilog' nost, da se je toliko ponižal in se spoznal nevrednega, grešimo 3, in zraven tudi hvaležnega. In tako dela vsak dober kristjan- Ako doživi nenadama kako srečo, ali se mu prigodi kaj P° sebno dobrega, se mu skaže posebno počastenje, vživa velik 0 veselje, vse to pripisuje dobroti Božji; pa si misli, da te sreč 0 1037 111 vreden; zato pa se skazuje hvaležnega Bogu, predobremu Nebeškemu Očetu, ter terdni sklep ponovi, da hoče Bogu, tako usmiljenemu, z vso zvestobo in stanovitnostjo služiti in njegove Spovedi natanko spolnovati. Tako, predragi moj! delaj tudi kedarkoli doživiš kaj dobrega, kaj srečnega, še celo, ako to De aadama pride; in vedi, da brez volje tvojega nebeškega Očeta se čisto nič ne zgodi. In s takimi mislimi navdan boš na potu P°polnamosti vedno naprej šel. 6. Tečkrat pa človeka zadene nesreča, ktere se tudi Morebiti nadjati ni mogel; ali vsaj to je gotovo, da, bolj ko čuti človek britkost in težavo, težej jo pozabi, kakor nenavadno srečo kakoršnokoli dobroto. Ali vendar ravno britkosti in terpljenja tisti viri, v kterih zajema pobožni kristjan naj več nagibov, . a napreduje v popolnamosti svoji. In kako to dela ? Čez vse J e prepričan, da vse britkosti so od Boga; zato jih vdano in ra hoYo]jno sprejemlje iz rok predobrega nebeškega Očeta, ter jih v ® e spet njemu v čast daruje, pa ga prosi pomoči, da bi vse e rniti mogel v zveličanje svoje; pa tudi sam stori in dela £nado Božjo, kolikor le premore. Toraj, preljubi moj kristjan I ako hočeš, da tvoje britkosti ? ^ave bodo podpirale in množile popolnamost tvojo, terdno r/j] se misli: „Moje terpljenje je od Boga!" In saj je tudi Zares l 0 od Boga! On je, ki vlada ves svet; nič, čisto nič, ^ 1 ma jhnega niti velicega, se ne pripeti brez njegove volje, ^ ez njegovega privoljenja. „Je li kaka nesreča v mestu, ^ e r 0 bi ne bil Gospod napravil?" vpraša prerok j e ° 2, ( 3 , 6.) Ravno ta misel, da vse terpljenje je od Boga, P° S0 bno zveličanska misel. Ta misel te bo obvarovala, da Postaneš maloserčen, da ne boš godernjal in tožil, da se J serdil ali še v kak veči greh zabredel. Kajti kako bi lAederzml in bi se zoper Boga vzdignil, ž njim speri ali 1038 pričkal, zakaj ti je nesrečo poslal ? Naj te zadene kakoršna koli nesreča, bodi terdno prepričan: „Moje terpljenje je od Boga." Pojdi pa v tej misli še eno stopinjo naprej in misli si: „Bog mi le dobro hoče s tem mojim terpljenjem. a On hoče, da se znebim vseh napak, vseh nepopolnamosti, da svoje serce odtergam od vsega posvetnega, vsega nečimernega, ter da se le njemu vsega vdam. Ako si te svete misli prevzet, nosil boš vse svoje terpljenje prav gotovo lahko v poterpežljivosti 111 vdanosti v sveto voljo Božjo. Bodi toraj prepričan, da le Bog je, ki ti terpljenje pošlje; le Bog je, ki ti ga v tvoj korist pošlje, zato ga vselej voljno prejmi, njemu zopet daruj, pa o a za pomoč prosi, da ga njemu v čast, sebi v zveličanje vselej obračaš! Potem pa prizadevaj si, da svoje terpljenje res v dobro obračaš, to je vadi se ž njim, kolikor premoreš, v prelepih čednostih. Svetniki, kakor večkrat slišite, so to kaj dobro znali* Naj vam kaj malega povem od sv. Godoleve. S to svetnico J e počenjal njen mož grozovito nečloveško. Spodil jo je od sebe, pa jej odločil posebno stanovanje; postavil je čuvaja, kteri J e J za vsakdanji živež ni smel dati nič druzega, kakor le n' a |° skorje suhega kruha in en požirek vode. Keršanska junakinj 3, pa je to grozovitost prenašala s prečudno poterpežljivoritjo- Nikdar nikoli ni pokazala naj manjše nevolje, ni razodeva nobene zamerze. Boga pa je vsak dan hvalila, njegovo čast J e prepevala, ker jej je tako priložnost dajal, da je tako vel terpeti mogla. In ravno te britkosti pa so bile tista preblažen 3 lestvica, po kteri je od čednosti do čednosti stopala in 3 dosegla verhunec keršanske popolnamosti. . To velja tudi od druzih svetnikov. Ogenj britkosti jih očiščeval, da so dosegli veliko popolnamost in svetost. KristJ 311 1039 b°di moder in obračaj tudi ti vse svoje terpljenje, vse britkosti 'o težave v svoje posvečenje, v svojo popoluamost. Ponižuj se P°d šibo, ako so njeni vdarci ti britki, te bolijo; vedi in spoznaj, da si s svojimi grehi to zaslužil. Zato se odpovej neredni lju¬ bezni do vse posvetne nečimernosti, zboljšaj svoje slabe razvade b' pregreške, bodi zvestejši v službi Božji, čuj bolj skerbno ^ svoje serce in svoje petere čutila; pa bodi prizanesi ji vši in ijubeznjivši do svojega bližnjega. In tako ti bodo križi in težave, britkosti in nadloge naj zdatniši pripomoček h keršanski popol¬ nosti. 7. Tudi obhoja z drugimi ljudmi ti koristiti nore. Obhoja z drugimi nam bo pa k popolnamosti pomagala e > & bo izvoljena, prijazna in previdna. Izvoljena je, ako se pečamo le z dobrimi, z blagimi Jadrni; nikdar pa ne smemo se obhajati s hudobnimi. Hudobnih Se moramo ogibati, vsake nepotrebne obhoje ž njimi se . er bno varovati; kajti občenje s hudobnimi je vselej nevarno ^ je že brez števila ljudi v pogubo zavleklo. Dina, Jakobova h je hudobnežem v roke prišla in zapeljana je bila, nedolž- nost je zgubila. Peter, apostoljski pervak, je šel med hudobne v °jš6ake in drugo slabo derhal in pozabil je svoje sklepe in p^otovljenja, ter je svojega Gospoda in Boga trikrat zatajil. a kaj bi vam pravil in našteval ptujih zgledov; saj nas lastna u ^ n j a žalostno uči, kaj hudobnežev druščina stori. Kje so ^kdanje neveste Jezusove venec nedolžnosti zgubile? Mar ne Ruščini hudobnežev? Kje so se spočele tolike britke solze speljanih rev ? Mar ne v druščini hudobnežev ? Kje se je spridel 1 mladeneč, kinč cele fare, veselje in podpora ljubih staršev n j e r ne v druščini hudobnežev? Ja, vsi vemo: Kdor saje ometa, do) ^ Jev 5 in kdor s spridenimi občuje, zgubi ščasoma vse svoje re pravila ter vso ljubezen do vsega dobrega in prav lahko 1040 se spodtakne in pade. Zato je že neverni modrijan Aristip od¬ govoril na vprašanje, kteri je naj veči čudež na svetu: »Dober človek med hudobnimi." In sv. Pavel pa nam vsem klič 0: »Zapovemo pa vam, bratje! v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa, da se ločite od s 1 e ' h e r n e g a brata, kteri nerodno živi." (II. Tes. 3, 6-) Nasproti pa je obhoja z dobrimi poseben pripomoček, se p°' boljšati, imeniten pripomoček h keršanski popolnamosti, kar tudi vsakdanja skušnja uči. S svetimi boš svet. Glej toraj, P re ' ljubi moj kristjan! da si izvoliš za svojo obhojo le dobre ni blage ljudi, ki te bodo boljšali, te v čednostih, v popolnamosti podpirali; in brez posebne sile s hudobneži nikdar ne občuj- Iu kedar imaš z hudobnim kaj potrebnega opraviti, opravi nagl°> kakor hitro je le mogoče. Naša obhoja z drugimi naj bo prijazna, to je, P rl ' zanesljiva, ne žaliva, ampak dobrodeljna. Naša sveta vera » aS uči, da vsak človek, tudi naj revniši, naj ubožniši, je poBozj 1 podobi vstvarjen, s predrago kervjo Jezusa Kristusa odrešen in namenjen enkrat posesti nebeško kraljestvo. To vse pa Brja od nas, da ljubeznjivo in prizanesljivo občujemo z vsakim člo¬ vekom ; drugače bi ne imeli nobene prave ljubezni; ja P re ' grešili bi se celo zoper čast, ktero smo bližnjemu dolžni. I 11 tako prijazno obnašanje je že zato tudi potrebno, da si ohra¬ nimo mir in slogo med seboj. Ja kristjan! ako hočeš v pop°l' namosti napredovati, bodi z drugimi vselej prijazen; varuj vsega odurnega in razžaljivega obnašanja, ne derži se kislo i 11 čmerno, ne ravnaj z nikomur sirovo, zaničljivo ali ošabno, zlasti se varuj vsega pikanja in zmirjanja. Derži se -vodila; kterega si je napravil in se ga tudi deržal sv. Frančišek Sal 05i j’ ko je še v šolo hodil: »Pred vsem se bom skerbno varova; je rekel, da nikdar nikogar ne razžalim s pikanjem ali z u° r 1041 ^Vanjem; vsacega bom spoštoval, z vsakim spodobno občeval; ^alo in Je 0 d dobrih reči bom govoril." Ako te tedaj dolžnost Veže > da moraš koga resnobno svariti, njegovo obnašanja grajati, Pazi in glej, da predaleč ne stopiš; bodi miren in obnašaj se ako > da se bo tudi pri resnobi in pri svarjenji dobrovoljna Jubezen razodevala. Naša obhoja z drugimi mora biti tudi previdna; to P a bo, ako skerbno pazimo, da nismo nikomur v spodtikljej, ^ se tudi mi nad nikomur ne spodtikamo. Ena sama beseda, 111 Pogled, en sam migi jej, ja vsako še tako majhno dejanje ž aniore slabega človeka v greh zapeljati ali mu v skušnjavo hu^. ^ nismo zac ^ os ^ P az lP v i ua-se. In ravno tako lahko se po- bit' Sam0 ^ na( ^ ^ugimi. Posebno previdni pa še moramo J v 0 bhoji z osebami druzega spola, in če bi tudi še tako po- z ue bile. Taka skerbna previdnost nam je tudi potrebna v obhoji ljudmi, kterih značaji nam niso do dobrega znani. Ako vsa- zaupamo, ki se nam dober zdi, lahko se vjamemo v ne- zanjke in lahko zapletemo v časno in večno škodo. Ne kemu Varne i^ašaj se na vsacega. Tudi tu so nam svetniki zapustili pre- PPe zglede. Sveti Frančišek Salezi se je že v mladih letih ^ r bno ogibal vse obhoje z ženskami; ja tudi z mladenči se Pajdašil, ki so se mu nevarni zdeli. Storil je pa prijatelsko ^Vezo hi evni s šesterimi součenci, kteri so bili pobožni in zares po- ^ed ^ Ž n Fmi je v odločenem času združeno molil, se učil, b^dl " 0 ^ e< ^ 0m P°^°^ ne ? a h ra b le spodobno, potrebno in spod- zakr ‘‘Jivo govoril, vsak večer svojo vest izpraševal, večkrat svete ai uente prejemal, ob nedeljah in praznikih Božjo besedo •» h°slušal 5 se je z malokdaj, pa nikoli brez potrebe, ni iz hiše hodil, ter Tako vso skerbjo ogibal vsake nevarne obhoje. gi^i . preljubi kristjan! naj bo tudi tvoja obhoja z dru- SlCer prijazna in povoljua, pa vselej tudi previdna, da se 1042 ogiblješ zapeljivosti in druge škode. Glej čebelico, ki se * ie dotakne strupa v cvetlicah, iz kterih serka le čisti med. ^ ako bo tvoja obhoja z ljudmi taka, gotov ti bo tudi pripomoček h keršanski popolnamosti. 8. Tudi počitek in razveseljevanje je P rl ' pomoček, da rastemo v čednostih in v keršanski popolnamosti) ako je pošteno času primerjeno, z dobrim namenom posvečen 0 ) nikdar ne prestopa poštene meje in je spodobno. Keršansko razveseljevanje mora biti pred vsem č a s n primerjeno. Človek potrebuje počitka, razvedrenja; ah m°č bil vendar o pravem času. Vedno napeti lok oslabi in svojo zgubi; tako bi tudi človek posebno za imenitne dela ne pripraven, ako bi nikoli vsaj enmalo ne zvedril svojega napetega uma. Tudi sveto evangelje nam ne prepoveduje nedolžnega ra 2 veseljevanja; ja sv. apostel Pavel nam celo prigovarja, da se veselimo, ali vselej v Gospodu. (Fil. 4, 4.) Pobožnost keršanska nikakor ne tirja, da bi se človek brez prenehanja, v enomei vkvarjal le z resnobnimi rečmi, ali da bi čmeren in žalosten hodil s pobešeno glavo klaverno. Tega ne! Bodimo veseli; kaj tudi Gospodu je všeč veseli darivec. Vendar mora naše ra2 veseljevanje biti o pravem času. Ako bi pa kdo vžival Se a nedolžno veselje, pa v času, kedar je po svojem stanu hoj^j delati, bi to, se ve, da ne bilo prav, celo greh bi bil. toraj, ljubi moj kristjan! da z razveseljevanjem ne zamu nobene dolžnosti; naj ti bo počitek, kakor vživanje J e 1 pijače, le pripomoček, da zopet novo veselje imaš do s . opravil. Le tako ti koristiti zamore. Ako pa razveseljevanj**^ o pravem času, ali nezmerno, te v čednosti ne bo p°dp ir te bo le oviralo, in celo v grehe zakopalo. ^ j e> Naše razveseljevanje mora biti pošteno. In P 0 ^ 61 ^^ ako se zraven njega kaj pregrešnega ne počne; tudi cel° 110 1043 Varnosti v greh ne sme imeti. Kdor čednost ljubi, po po¬ lnosti hrepeni, gotovo ne ho iskal vedrila tam, kjer je kaj P re grešnega, ali kjer je velika nevarnost za čednost in nedolž- ^°st. Vsak dober, pobožen kristjan išče le tacih razveseljevanj, ktere ga v dobrem krepčajo, mu priložnost dajejo, da se vadi v bednosti, v zmernosti, spodobnosti in zatajevanji, tedaj, da bi Ve ^o bolje bil. Naše razveseljevanje mora biti tudi z dobrim name- n o m vse še i e niso v j 1 0 ki ga vživali iz slabega namena. Kedar toraj se raduješ Ve seliš ; vselej misli si: Vživam to veselje, pa da bi tudi v ^ _ delal po volji Božji, kteri je človeško natoro tako vstvaril, Je razveseljevanja zmožna in potrebna, da bi mu potem posvečeno. Sv. apostelj Pavel hoče, da, razun greha, storimo le v Božjo čast. Dober namen daje našim delom veljavo v Božjih očeh; brez dobrega namena naše dela resnici dobre; še manj pa bi bilo razveseljevanje dobro, toliko dober kakor novan zvestejši služil. In ako pri svojih zvedrilih vselej tak namen imaš, so v Božjih očeh dopadljive, celo zaslužne čednosti in dobre dela; ker imaš pri vsem tem le spol- 'J e volje Božje pred očmi. Tako so svetniki mislili in delali, duh Boromej se je neko nedeljo večer z drugimi rai2vese lj eva l na biljarji. Eden duhovnov med igro pravi: et(o aj ^ mi pač počeli, če bi nam napovedano bilo, da čez Uro bomo morali stopiti pred sodni stol Božji?" Eden pravi, še ki hitro ni šel in opravil svoj brevir ali duhovno molitev, ktere nru 0 k°P°inoma za tisti večer opravil; drugi misli, da bi si Sy rJ ,01s kal svojega spovednika. Vsak je kaj druzega povedal. k°nčal sme hljaje pravi: „Kar mene tiče, jaz bi to igro kislim kajti pričel sem jo, da bi s tem Bogu dopadel, in ki B J ^ V i' em trenutku ne morem kaj druzega storiti, kar °b u dopadljivšega bilo." 1044 Kdor se razveseljuje iz taeega namena, temu je zvedril 0 gotovo dober pripomoček, da v zaslužen ji in v čednostih raste- Se ve da naše razveseljevanje meje spodobnost nikdar prestopiti ne sme. Zato, preljubi kristjan• skerbno pazi, da pri svojem razveseljevanji ne govoriš ir 1 ue počneš, kar se kristjanu ne spodobi, kar bi druge pohujšab tvojo vest pa vznemiriti zamoglo. Zato že poprej ponovi terdui sklep, da hočeš na se skerbno gledati, da te noben greh prehiti. Med razveseljevanjem pa imej vedno Boga pred oč ® 1 in večkrat ponovi storjene dobre sklepe. Sploh na nobeno zve drilo ne smeš navezati svojega serca; to je, nobeno zvedrilo n° sme tvojega serca prevzeti, in vsako razveseljevanje imej r,l J' za potrebno zlo, kakor za kaj posebno dobrega. »Ker im* 18 ^ svoje veselice za same cvetlice, pravi sv. Gregor, kdo m 1 verjel, ako jih jaz le bodeče ternje imenujem?" Tedaj ne cv lica, ampak bodeče ternje naj ti bo vsako razveseljevanje, tvoje serce se v njem nikdar zgubilo ne bo. — Ako te vo natanko spolnuješ, vselej se boš Bogu dopadljivo razveseljen ’ in v čednosti in popolnamosti boš rasteh — In tako sem vam, preljubi moji in predragi! naštel ° e ktere pripomočke, kterih se ali vsaki čas, ali pa le v nek e^_ okoliščinah svojega življenja poslužiti zamorete, da v keršan popolnamosti napredujete. Poslužujte se jih pridno in stanovi^ Ako tudi včasih kaj težavnega pride, ne obupaj ljubi ^ poprimi se z novo serčnostjo vsacega dobrega pripomočka, ti bo Bog pomagal, da vse dopolniš. Bodi serčen in /l1l \ na Boga, ter bodi stanoviten; saj bo kmalo končano. v ^ je že nagnil, ni več daleč delapust, ko se boš odpočil sv°P^ truda, si obrisal svojega pota, ter boš vekomaj počival. g zakličem s sv. Pavlom ■ T.inhi mnii h r a. t i e ! bo Ljubi moji bratje! stanovitni in nepremakljivi, obilni b o di* e 1045 v Selej v delu Gospodovem, ker veste, da vaše ^ e 1 o ni zastonj v Gospodu." (I. Kor. 15, 58.) Amen. LXXV. Keršansld nauk. k. Pripomočki h keršanski popolnamosti za nektere kristjane posebej. 1. Iladovoljno uboštvo. Popisal in priporočil sem vam pripomočke, kterih naj se Cerkno poslužuje vsak, kdorkoli hoče keršanško popolnamost d °seči. Kdor pa živo veruje v pravega Boga, terdno zaupa VilI 'j in ga iz celega serca ljubi, pa tudi to svojo ljubezen v de janji razodeva in tako stori, kar premore; njemu daje mili v vsi obilnosti svoje mogočne gnade, in človek ž njo Merjen, se bo kakor na perutah ljubezni in pobožnosti vedno povzdigoval v keršanski popolnamosti, da bo dospel k 1'Jeiun, od kterega vse dobro imamo. Takemu, po popolnamosti ll ’ e peuečemu kristjanu bo pa lahko, da ne bo le spolnoval, ar sv. evangelje vsacemu spolnovati zapoveduje, ampak tudi si bo prizadeval, kar je le priporočeno, nasvetovano. Kajti Mj druzega je, kar je zapovedanega, in kaj druzega, kar je le s tetoyanega. Sv. Avguštin od tega tako-le piše: „Kaj druzega je svet; a J druzega je zapoved. Svet je, da ohraniš vedno devištvo, a s e zderžiš vina in mesa, da vse poprodaš in med uboge ^delig. Zapoved pa je, da ohraniš pravico, da se vsak človek l, dega varuje in dobro stori. Od devištva je rečeno: „Kdor 1110 r e u m e t i, naj u m e(Mat. 19, 12.) Od pravice se n e reče: »Kdor jo more storiti, naj jo storiampak, lesano je: »Vsako drevo, ktero ne stori dobrega 1046 sadu, bo posekano in v ogenj ver ženo/ (^' 3, 10.) Kdor radovoljno tudi svet spolnuje, imel bo ve<5e lieastvo, kdor pa zapovedi ne spolnuje, ne bo kazni odšel, a ^° med tem pokore ne stori/ In da poznate tudi te prameni^® pripomočke li keršanski popolnamosti, moram vam naj p p P re ^ odgovoriti na vprašanje: Kaj so evangeljski svet j e? Evangeljski svetje so vodilo, kterega so nam Jezus njegovi aposteljni dali, ktero je toraj zapisano v sv. evang^’ in ktero nam kaže posebno obnašanje, po kterem storimo ’ kakor nas veže zapoved, ter nas vodi k veči popolnamu Imenujejo se svetje, ker nas ne vežejo pod grehom, kakor povedi; ampak ker jih smemo celo opustiti brez greha, d° se v to obljubo nismo zavezali. Kteri so evangeljski svetje? 1. Radovoljno uboštvo. 2. V e d n o d e v i š t v o. • (1 3. Vedna pokorščina pod duhovnim r glavarjem. Poželjenje oči, poželjenje mesa in napuh življenja tiste, bi dejal, posvetne hudobe, ktere nas v greh, v to « p hudobij 0 56in a zapletejo; radovoljno uboštvo, vedno devištvo in vedita P°^ ^ pod duhovnim poglavarjem pa imajo to posebno v sebi, da ^ od pozemeljskega vedno bolj odtergujejo, k nebeškemu P° v ^ t j gujejo, pa nas za veče veličastvo v nebesih zorijo. Sp°i !1 ^ r j te evangeljske svete je tako rekoč visoka šola kristjanu,. je že visoko dospel v svoji sveti popolnamosti. Kdor se J e ^ učil, da se zna odpovedati radovoljno in rad vsemu ^su ^ imetju, svojim nečistim željam in celo svoji lastni v J ’ praznuje že tu na zemlji svoj vnebohod. 1047 Posebno in veliko g mulo ima, kdor zamore ta trojni dar darovati. Nečimerni, v ta svet vsi zatelebani ljudje ne ®P°znajo tega; kajti njihovo persteno, meseno serce je preveč ob- . no > njih um preveč otemnjen; zato celo zametujejo in za- . J e j° evangeljske svete, ter menijo, da jih spolnovati mogoče Mi pa, ljubi moji! moramo še bolj občudovati nje, kterih ^ s P°lnovanja teh svetov ne oplašijo niti zaderžki niti težavnosti. a bomo mi prav ceniti vedeli, koliko vredni in imenitni da ^evangeljski svetje, povedal bom vam od vsacega nekoliko. 11 ^ ane s naj vam precej opišem: P R a d o v o 1 j n o uboštvo. a ) Kaj je radovoljno uboštvo? Radovoljno uboštvo je to, da se kdo odpove posestva ali odpove, po svoji prosti volji rabiti vse časne dobrote ali ^ oasno, da bi se toliko ložej potegoval za večno, in bi j e ri f USU ’ svojemu Gospodu, toliko podobniši prihajal. Dvojno 01e J potrebno k rado voljnemu uboštvu; pervič, da se kdo ve Vs emu časnemu; drugič pa, da ima kdo sveti namen, ■g' Baora pri tej odpovedi biti, da bi namreč toliko ložej &u služil. Da pervo toliko ložej razumite, moram vam po- jj r 1 ’ Kir sem vas v drugih keršanskih naukih učil , da je j 11 1 r o j n o uboštvo. Uboštvo v sili, uboštvo v duhu, čas^'^ 0 prostovoljno. Uboštvo vsili ima oni, ki vsega 1Jlo ^ ega Pomanjkanja terpi, in pri vsem trudu in terpljenji ne s jj. 6 si Pridobiti nikakoršuega premoženja ne. To uboštvo pri- kor : ri0 samo na sebi niti ni dobro niti ni hudo. V dobro, duši vsaj Vse Or ist no 111 tež: si ga lahko storiš, ako si s tem zadovoljen in britkosti ze a ve njegove poterpežljivo in iz ljubezni do Boga pienašas. Uboštvo v duhu ima, kdor sicer premoženje ima, naj bo v *lito ali majhno, pa svojega serca na-nj nič ne navezuje 1048 in pri tem dolžnosti pravice in ljubezni nikdar ne prelomi) 9, To uboštvo v duhu pa je imenitno za vsacega, je zapoved tako, da kdor hoče zveličan biti, mora biti v duhu ubožen? naj že bo bogat ali reven. Saj pravi naš ljubi Jezus od taci h; kteri denar ali drugo posvetno blago neredno ljubijo, da 1°^ pojde kamela .skozi šivankino uho, kakor bogatinec v sv. n^o* (Mat. 19, 24.) Pri zveličauskih čednostih sem vas od tega ^ obširno učil. Radovoljno uboštvo pa ima tisti, kteri svoje# 9 serca na posvetno blago nima le nikakor nič navezanega, amp 9 ^ se mu celo popolnoma odpove. Radovoljno uboštvo obsega to| a J tudi dvojno uboštvo v sili in v duhu; obsega uboštvo v silb ker tak človek se znebi vsega, kar ima, ter vse zapusti m na vselej; obsega tudi uboštvo v duhu, ker radovoljno uboŽ? 11 vse, kar ima, de, celo življenje in noče imeti nikakoršnega P re moženja, niti velicega niti malega. Lep zgled nam je tu sv. Anton puščavnik. Sv. A tar¬ nam od tega imenitnega puščavnika tako le piše : Po sD1( . svojih staršev je moral blizo dvajset let imeti, in prevzel oskerbovanje domovine in svoje še majhne sestre. Ni še pret ( ‘ šest mescev, da je po svoji navadi ravno v cerkev šel; P a ? re mišljeval je, kako so aposteljni vse zapustili, pa za Zveliča J šli, in po apostoljskem spričevanji, je takrat njih veliko P° prodalo vse imetje svoje, ki so prinesli kup aposteljnom, u ‘ ga med uboge razdelili. Premišljeval je tudi plačilo, ktei° zato prejeli v nebesih. V tacih mislih pride v cerkev m " godilo se je, da ravno takrat so pri sveti maši brali tis^ l ' i 1 stavek svetega evangelja, v kterem je Gospod bogatinu ^ f „ A k o hočeš popolnoma biti, idi, prodaj? ^ imaš, in daj ubogim, in boš zaklad imel v besih." (Mat. 19, 21.) Te besede je nase obernil, vernl 1049 J e domu, pa vse poprodal, kar je imel. Imel je tudi tri sto Sa dunosnih, posebno lepih in dobrih palm, ktere je svojim so- Se d°m oddal, da bi ja nobene posvetne skerbi ne imel niti ° n niti kar sestra njegova. Yse drugo je prodal in kar je skupil, ^aleg-. P' a ni bilo malo, je vse med uboge razdelil. Le nekaj Ko 1 » a si je prihranil za sestro, ki je še majhna in slaba bila. P a spet v cerkev pride in sliši v svetem evangelju besede ^ 0s podove: „Ne skerbite za jutri!" (Mat. 6, 34.) je ^ Ula ln med uboge dal, pa ni več v svoji hiši ostal. In J e svojo sestro dobrim, vernim in znanim devicam v izrejo toroeil t er ,' Prost vseh posvetnih vez, ojstro in spokorno živel, si n J e svoje. On je bil pa tudi ubog v duhu, ker je prosto- v /^erbel le za zveličanje svoje. Glejte, sv. Auton je bil ubog liem'’ ^ se i e Tsemu časnemu odpovedal, in to za celo živ- Ve ^° se odpovedal vsemu posestvu časnega blaga in je ubog d „ J ostati hotel. Pa tudi prostovoljno uboštvo si je zvolil, Je toliko ložej le Boga samega ljubil. °dpo ^ ^ >a za d° s ti ? sem rekel, da bi se kdo le prostovoljno iU[i V ^ a l vsemu posestvu, da bi že imel radovoljno uboštvo ; 011 mora zra ven imeti še pravi namen, čeznatorni nagib. Sestv s * e že > da tudi neverniki so se odpovedali vsemu po¬ lt ^ ’ P a so si prostovoljno ali radovoljno uboštvo zvolili; ali svoj e U S ° napeljevali sami natorni nagibi. Znebili so se ^ Ule tja, ter so revno živeli, da niso imeli sitnost in • ktere tudi premoženje napravlja; ali pa so s svojo revš C j ' *T C bUU1 ** 0 druzih nase vlekli, ter so želeli, da je svet ob- pr ed ^ KPhovo uboštvo. Tako uboštvo, če tudi prostovoljno, pop j .°K ot n ni imelo nikakoršne veljave, ter ni bilo pripomoček življenja, ampak je streglo le nasitenju njihovega tPipHdr al ’ n J>hove samopašnosti. Da bo radovoljno uboštvo Bogu d V() in zdaten pripomoček h keršanski popolnamosti, mora inaukv.p. U. 67 1050 izvirati iz svetega namena, mora imeti čeznatorni nagib. pa je le takrat, kedar se človek odpove vsemu posvetu® 11111 imetju za to, da bi toliko ložej Bogu služil, da bi bil tolik 0 bolj podoben Kristusu in za svoje zveličanje toliko bolj skei' ljetl zamogel. Ako ni tega namena, potem radovoljno uboštvo P 1 ' 1 Bogu nič ne velja, pa tudi ni nikakov pripomoček k P°P 0 ^ namosti. 1 O času sv. Tomaža Akvina je živel menih, ki je zajii^ eV ‘ l vse bogastvo, pa ne iz pravega namena; kajti bil je neizrečen 0 jezi podveržen. Ko pride pogovor na tega meniha med bra b pravi sv. Tomaž: ,Uboštvo tacega meniha se mi zdi, kakor veliko izdajati za reven dobiček." — Vse drugače je bilo ubosU 0 sv. Maksimilijana. In ker je ta svetnik naš rojak, naj ra 11 ® nekej malega od njega povem. Bojen Slovenec v Celju na ^ 1 jerskem, je imel pobožne in bogate starše. Sedem let staro? mas- so izročili njegovi dobri starši učenemu in bogaboječemu niku Oraniju v izrejo. Ta je mladenča napolnil s s trahon 1 Božjim ter ga vadil v naj lepših čednostih, posebno v lepo podučeni Maksimilijan, ko mu starši pomerjč in zap uS nosti, v krotkosti in čistosti. Odrastel je prelepi in čisti^ obilno premoženja. Maksimilijan pa, ki je samega sebe ra?" sta 1 "' cilj poprej popolnoma Bogu daroval, je vse svoje premoženje delil med uboge, in oprostil vse sužnje, ki so njegovim ^ šem služili. Kristus mu je bil več, kakor ves sve ^’. C gVO je konec .vsega njegovega hrepenjenja je bil le zveličanje duše. Postal je škof in neizrečeno veliko nevernikov, 1 _ rojakov; je k pravi veri pripeljal. Noriški poglavar EjuI aZI ^ ga je zato prijel in ob glavo djal, dvanajstega oktobra dve sto tri in osemdesetega. e t; 2. Radovoljno uboštvo pa ni zapovedano, je s Q ^ a o kterega spolnovati ni zavezan nihče, dokler se kdo proste' 1051 2 obljubo k temu ue zaveže. To je nauk svetega evangelija. •^ e k mladeneč je prišel k Jezusu in bogat ki je bil, ga je v Prašal: „Dober učenik, kaj naj storim dobrega, da zadobim v ečno življenje?“ Zveličar pa mu je dejal: „Ako hočeš v živ- ^jotije iti, spolnuj zapovedi/ In ko ga mladeneč vpraša, ktere? pUvi mu Jezus: „Ne ubijaj; ne prešestuj; ne kradi; ne pričaj P° krivem. Spoštuj očeta in mater, ljubi svojega bližnjega, kakor ,Sam sebe/ In ko mu mladeneč pravi, da vse to spolnuje že 0< ^ svoje mladosti, in le še vpraša: „Kaj še manjka? pravi mu Uaš Zveličar: „Ako hočeš popolnoma biti, idi, k r °daj, kar imaš, in daj ubogim, in boš zaklad lme l v nebesih; ter pridi in hodi za menoj!* (Mat. Ig—21.) Tu naš Zveličar na tanjko razloži, kar potreba, da bo kdo zveličan, in kar storiti mora, da bo Popolnoma. Spolnovati zapovedi našteje mladenču za bistveno Potrebno pogojo, ako hoče doseči zveličanje; prodati svoje P re uioženje in razdajati med uboge, kar je ravno radovoljno oš tvo, to mu le svetuje, da se tega posluži, kakor pripo¬ nka k popolnamosti, ali pa ga lahko tudi opusti. Akoravno pa prostovoljno uboštvo ni zapoved, vendar je kaj p rav dobrega in Bogu dopadljivega. Saj ga je posvetil ^ Božji s svojim zgledom. Nebo in zemlja sta njegova, in VeiJ dar se vseh posvetnih dohrot naj manjših ni prilastil, ampak ^d° uboštvo si je v delež izvolil. Porodila ga je uboga mati 2a puščenem hlevu; sam ni imel toliko svojega, kamor bi * glavo svojo položiti zamogel; umeri je na križu; še a ®da so mu slekli. Kteri si to prostovoljno uboštvo v delež stopijo zares v stopinje Kristusove, ter se lotijo gotovo g * P°sebnega dobrega in Bogu dopadljivega. — Ravno tako ^ * u di svetniki imeli radovoljno uboštvo za prav imenitno, v 02 n zvestejši Bogu služili. Med njimi so bili tudi knezi in kralji* Uboštvo jim je ljubše bilo, kakor lakomnikom njih bogastvo, in za vse zaklade celega sveta bi ga zamenili ne bili. Sveti Filip Neri je večkrat dejal, da želi tako ubožen biti, da bi potreboval le en sam vinar, pa da bi mu še ,tega nobeden dati ne mogel. Glejte, kako visoko so cenili svetniki radovoljno uboštvo! Se ve da tisti nimajo radovoljnega uboštva, ki se '/, za¬ peljevanjem, z igro, s pijančevanjem, z lenobo znebijo svojega premoženja, svojega imetja in tako z grešnim življenjem na beraško palico pridejo. Taki niso ubogi zavoljo Boga, ampak zavoljo zanikernosti svoje; pa tudi nimajo radovoljnega uboštva, ampak le prisilenega; zato jih pa čaka ne zveličanje, ampak ojster in težek odgovor, ako pokore ne stord. Zato si bote tudi, berž ko ne, mislili, da radovoljnag a uboštva je pač malo na svetu. Pa če ga je tudi malo; vendar prinaša veliko dobička njim, ki Bi ga zvolijo. Poslušajte, vam še povem: 3. Kako imeniten pripomoček h keršanski P° polnamosti je radovoljno uboštvo? A 1053 a) Naš Zveličar Jezus Kristus je obljubil za to n e i z- rečeno veliko plačilo v nebesih. Mladenču je Priporočal radovoljno uboštvo s temi besedami: »Zaklad boš iniel v nebesih. M Aposteljnom je pa rekel: »Resnično vam Povem, da ob prerojen ji, k e d ar bo Sin člove¬ kov sedel na sedežu svojega veličastva, bote tudi vi, kteri ste šli za menoj, sedeli na dva¬ najst sedežih in sodili dvanajstere Izraelove r °dov e. In sleherni, kteri zapusti hišo, ali krata, ali sestro, ali očeta, ali mater, ali ženo a li otroke, ali njive zavoljo mojega imena, stoterno bo prejel, in večno življenje dosegel.* (Mat. 19, 28, 29.) Kdorkoli toraj se eni ali drugi stvari od¬ pove zavoljo Boga, da bi njemu bolje služiti zamogel, stoterno bo Poplačan že tu in večno življenje bo tam dosegel. „ Ako si ti, pravi sv. Janez Križanski, eno samo veselje zavergel in se za- ' dodeli ti Gospod že v tem življenji po duhu in po telesu stokrat toliko. Kdor pa se vsemu posvetnemu odpovd, mar ne 1)0 Prejel neizrečeno velicega plačila ? a Radovoljno ubog je tisti srečni, ki nič nima, pa vendar vse v Bogu poseduje ; ki je sicer ubog, pa je naj bogatejši; ker -> e Jezusovo uboštvo bogatejši, kakor svet z vsem svojim boga¬ stvom in z vsemi zakladi. On vživa v sladkem miru, v no- tra M tolažbi, v obilnih gnadah veliko veče in lepše darove, kakor jib jg jg ljubezni do Boga na svetu zapustil. On se loči ^ tega sveta v terdnem zaupanji, da pojde v kraljestvo Božje, ker je, kakor evangeljski 'kupec vse svoje premoženje dal, da j® ž njim predragi biser nebeškega kraljestva si kupil. „ Ako '° če š vedeti, pravi sv. Avguštin, kako bogato je uboštvo, to Je > koliko ceno pri Bogu ima, ti povem, da se nebesa zanj u Py'°.“ Kako imenitno in drago je radovoljno uboštvo! 1054 b) Kakor pa je radovoljno uboštvo že samo na sebi posebno dobro in Bogu dopadljivo, tako je p a tudi zares imeniten pripomoček h keršanski popolnamosti. Ono odvzame naj veči zaderžek keršanske popolnamosti; ta pa j e neredna ljubezen in brepenjenje po časnih dobrotah. Kajti kdor se prostovoljno, iz ljubezni do Boga vsega svojega znebi, in W terdo sklene ali obljubo stori, da celo svoje življenje noče imeti nikakoršnega premoženja; on očitno kaže, da je prost vsega nerednega nagnjenja do denarja in do druzega blaga, ’ n da mu lakomnost v službi Božji opoverati in ga v razne pr e ' grehe zapeljati ne more. Kajti že neverni modrijan Sokrat pri' merja bogastvo z dolgo obleko, ki nam po petah bije. »Kakor dolga obleka, pravi, se med noge zapleta, in človeku brani, da hitro iti ne more, tako nam zaderžuje bogastvo, da se hitro ne na¬ vadimo lepih čednosti. “ In to nam poterduje vsakdanja skušnja* Koliko zaderžanja v dobrem, koliko skušnjav in dušnih ne ' varnost napravlja človeku skerb za časno blago! Kako lahk° pozabi marsikdo na Boga in na svoj večni namen, ki se trudi in si prizadeva, da bi ohranil in množil časne dobrote! ? l1 tem pehanji za časno ga lahko napadejo, tudi premagajo skuš' njave, da se pregreši zoper ljubezen, ali celo zoper pravic • Kolikokrat in kako močno ga zaderžuje ta skerb za časn° spolnovati službo Božjo in delati za zveličanje svoje! Pri moliti’ pri službi Božji, pri prejemi sv. zakramentov, o koliko ra 2 tresenosti, koliko skušnjav mu moti serce, in koliko skerbi lcU dela nezmerno težo, da še enega očenaša zbrano zmolit’ v stanu ! Naveži prosti tiči kamen na perute, in ne bo iu°& naprej; še manj pa se na kviško povzdigniti zamore. R aVD ^ tako se godi človeku, ki je ves obtežen s skerbmi za 6aš a °’ malo stori dobrega; še manj pa zamore v popolnamosti predovati. — Vse drugačno pa je v radovoljnem uboštv’ 1055 Zadovoljno ubožni si ne beli glave zavoljo Časnih reči •, kajti on nima nič svojega, pa si tudi nič pridobiti ne more, da bi ^govo bilo. On ne pozna nerednih želj po denarju in po¬ letnem blagu ker nič posesti noče. Njega ne moti niti skerb, ka J si pridobiti, niti strah, kaj zgubiti, ker ne more nič pri- d°biti pa tudi nič zgubiti. Njegovo serce je čisto prosto ; r avno zato pa lahko mirno služi svojemu Bogu in sk-eibno Žela za zveličanje svoje; toraj tudi v keršanski popolnamosti lahko napreduje. Sveti Gregor pravi: „Kakor je bogastvo °rodje vsem hudobijam, tako je znebenje njega, to je, uboštvo roditelj in hranivec vseh čednost." In sveti Bernard uči. »Prostovoljno uboštvo je prekrasni pot v zveličanje, je hrana Ponižnosti, korenina popolnamosti; je sad, akoravno skrit, vendar rni| ogoteri. To je tisti zaklad, ki je v njivi skrit." Ker toraj radovoljno uboštvo odpravi naj veči zaderžek v službi Božji, 1° je neredno ljubezen in poželjenje po časnem blagu je zares Poseben pripomoček h' keršanski popolnamosti. c) Radovoljno uboštvo je pa tudi zato poseben pripomoček k keršanski popolnamosti, ker v njem in ž njim človek Bogu, sv °jemu Gospodu vse svoje v dar prinese. Lepo in d °bro j e , a ko človek ubogim rad kaj podeli, ali -sploh s svojim Premoženjem rad drugim pomaga; kajti tako kaže, da nima na ^sno navezanega serca in da se iz ljubezni do Boga odpove Tsi lakomnosti. Kolikor več svojega pa človek dragim daje in iako Bogu daruje, toliko večo ljubezen kaže, toliko pripravniši da napreduje na potu popolnamosti, ki je ravno v ljubezni Bož Ji. Ta dar, in toraj tudi ljubezen do Boga in napredovanje Y P°polnamosti je pa gotovo še veče v njem, ki ne mara za n °l>eno premoženje', ki se je odpovedal vsemu posvetnemu in 151 vi v prostovoljnem uboštvu, pa veselo in poterpežljivo prenaša Vse iz tega izhajajoče težave in britkosti. Mar tak preimeniten 1056 dar ni očitno in resnično znamenje, da je človek na potu P°' polnamosti, in da na tem potu urno napreduje, naj srečno do¬ seže svoj namen, večno življenje? d) Tudi zato je radovoljno uboštvo imeniten pripomoček h keršauski popolnamosti, ker napeljuje človeka k razni® in mnogoterim čednostim. Ono ga vadi v zataje¬ vanji, v ponižnosti, v zmernosti, v zaupanji na Boga, v hva¬ ležnosti in v druzih čednostih. Ono mu zares gladi in k$ a pot v nebesa. Mar ne hodi ložej in hitreje popotnik, ki svoje bale od sebe verže, kakor on, ki težko nese? Mar ne prepih* dereče reke gotovši on, ki vse, celo svoje oblačila od sebe dene kakor kdor oblečen še kako težo na herbtu ima? — Ni čud a toraj, da so svetniki od nekdaj radovoljno uboštvo visoko ceni h in ljubili. Sv. Frančišek Asiski je posebno ljubil uboštvo. Kak" r posvetnjaki množijo svoje imetje, tako je on množil svoje uboštvo- Naj ubožniši bi bil rad. Ko nekdaj sreča napol golega berača? pravi svojim bratom : »Uboštvo tega moža nam dela velik 0 osramotenje; kajti ubožniši je, kakor smo mi.“ In ker je rado voljno uboštvo tako imeniten in zdaten pripomoček h keršanski popolnamosti, zato so ga vsi začetniki duhovnih redov ojstr° tirjali. In kdo ne občuduje še današnih samotarcev, ali p° božnih misijonarjev, ki po zgledu Jezusovih učencev oznanujej 0 sveto evangelje, ter so vse zapustili, karkoli bi jih utegnil 0 njih poklicu’ zaderževati, da toliko ložej spolnujejo svoj i® e . nitni namen. Njihovo edino bogastvo so duše, ktere. s svoji ® 1 pridigami, s svojim opomini in s svojimi zgledi Kristusu P rl dobivajo; so cerkve, šole, bolnišnice in druge zavetnice, kt® v svoji ljubezni do bližnjega stavijo. In ravno radovoljno oho in njihovo priprosto življenje je, s kteriin si pridobivajo serca ljudi, da sprejmejo zveličanske nauke, ktere jih učč. Kristijan moj! jaz ne tirjam, da bi se ti vsemu svoje 1057 ln Mm odpovedal pa radovoljno uboštvo si izvolil; ali vendar na J se vsak vsaj v duhu po tem ravna. Iu to je, kar Bog Za Pove, da nihče svojega bogastva nezmerno, neumno ne ljubi; ^ a vsak svoje imetje obrača v Božjo čast, sebi in bližnjemu V zveličanje; in kdor je pa ubog, naj svoje uboštvo nosi po- er pež]jivu in vdan v voljo Božjo. Vedi in nikar ne pozabi ti °gati in premožni, da je vse le Božji dar, kar imaš, in da- Sl dolžen Bogu biti toliko hvaležniši, toliko zvestejši, kolikor ^ imaš. Vedi in nikdar ne pozabi, da Bog je tisti Gospod, Sv °je darove mnogotero razdeljuje. Enemu da pet talentov, ? nemu dva, enemu enega. In ti talenti so telesne in dušne do- e - Telesnih dobrot perve so zdravje in premoženje; ali vsega nist no mi gospodarji, smo le hišniki. Prej ali pozuej bo sp0( * Bog tirjal ojster odgovor od izročenih talentov. Kolikor pet ^ ^ izročil ’ ^liko ojstrejši bo odgovor. Ako si prejel d v . a ^ en ^ 0V J -moraš si pridobiti več, kakor on, ki je prejel le a a ^ sa mo enega. Mar ne pričakuješ več sadu in pridelka j n Tve, ktero si bolj pognojil? Ako ti je Bog v svoji mo- jjogf ’ 1 ^ Ve ^ premoženja, naložil ti je ž njim tudi sveto dolž- čed ’ 1Jje §' 0V0 dobroto bolj spozuaš, ga bolj častiš, v vseh n °stih bogatiš, in premoženje v Božjo čast, sebi in drugim hvaležen bi bil, ako bi” Bogu svoje serce zaklepal. Gorje ’ abo svoje premoženje nezmerno ljubiš, ga krivično nabiraš, j ti Z? eUčanj e obračaš. Bog ti je svoje zaklade odperl, in hudoben tebi , ako Ha ^ V razuz danost in posvetnost obračaš; ter se ž njim tu P r /etll 'ji v jamo pregreh pogrezuješ, po smerti pa boš v večno gos" ° pahn j ea • A p o P a svoje premoženje tako posedeš, tako P e mt ar ^ ’ bo ^ as ^° tebe ue & os P (, dari, ako denar, kteri d ež(t j 0 lll adeža, tako previdno prejemaš, da tvoje vesti oma- ktg . ne bo ! tedaj boš v duhu tudi ubožen iu čaka te plačilo, J e obljubljeno njim, kteri se bogastvu od po ved A 1058 Ti pa ubogi in revni se sili vdaj, silo v dobro obračaj) pa moli previdnost Božjo, ktera ti, če tudi po malem, vendar zmiraj potrebno deli; glej, da si pa toliko bogatejši v večnih zalogah, kolikor manj časnega imaš. Ne hrepeni po posvetne® blagu, temuč večkrat premišljuj: Kako ubog in reven je bogat® brez Boga; kako bogat in srečen pa je ubožen, ki Boga i® a ' Pomisli tudi, da je še veliko bolj revnih, kakor si ti, in nebeški Oče za te skerbi. Arabski učenjak Lokman je bil prav revnih staršev. ^ svojih mladih letih ni imel toliko, da bi si bil vmislil P® trebno obučo in bos je moral hoditi. Kaj menite, kaj g a tolažilo v lej revščini? To, da se je prepričal, da je marsikd 0 še bolj reven, kakor je on. On sam to-le pripoveduje: ® e mi je še tako hudo godilo, vendar nikdar nisem godernjal 111 nevoljen bil; le enkrat mi je kaj težko delo, ko sem bos bil» in nisem imel s čim si obuče kupiti. V tej svoji britkosti se® žalosten stopil v tempelj. Tu sem pa zadel na človeka, ki nog imel. Ko sem ga videl, bil sem prav zadovoljen s svoji bosimi nogami, in hvalil sem Boga, da hoditi zamorem, če tudi j® obuče nimam. Nesrečni človek bi bil gotovo rad bos hodil, il bi bil noge imel." Ne pozabite, preljubi moji! da kakor bogastvo saiu° ^ sebi ni nobena sreča; tako tudi uboštvo še ni nesreča- ^ pravi sv. Janez Krizostom: „Ako hočemo resnico govoriti, tisti bogat, ki veliko ima; ampak tisti, ki veliko ne potre ^ Tako tudi ni ubog, kteri malo ima; ampak tisti, kten poželi . . . Kdor toraj nič ptujega ne poželi, ampak to fr® 1 ima, kar ima, on je naj bogatejši zmed vseli." In na 01 ^ kraji pravi: „Da uboštvo ne dela nikoga zares nesre » vidimo nad ubogim Lazarjem. Nekdaj je ravno 1 e ^\^o- vratmi skopega bogatina, zdaj ga vidimo v naročji Abra 1059 Vern S nekdaj so psi lizali njegove rane, zdaj ga obdajajo angeli; ^tdaj je bil ubog, zdaj živi v veličastvu; nekdaj je bil lačen, a J ima vsega obilno; nekdaj se je vojskoval, zdaj nosi venec srečne zmage. Vidili ste njegov trud in njegovo terpljenje; po- - 0 , *v**jl» v,v "*r d 7 * In ^ e ]te zdaj, vi bogatini in vi ubožci! njegovo plačilo ! Vi bo- gatini, glejte njegovo plačilo, da ne bote bogastva brez čed- Uosti za kaj velicega imeli! Vi ubogi pa glejte njegovo plačilo, ^ ne bote uboštva za kaj slabega, ali zares budega imeli! ^ azar vam je vsem dober učenik." a ko f. Nihče naj toraj ne navezuje svojega serca na bogastvo, 0 si p a reveu j n ubog, prenašaj voljno in poterpežljivo vse Uf hi, ktere ti uboštvo napravlja; prizadevaj si pa nepre- ijiv ttla ’ S ' Posvojiš s čednostmi in z dobrimi deli nemin- nbo° ^°^ r0 no ^ e ^°* Sv. Hieronim pravi: „Kdor je s Kristusom J e dez vse bogat." Amen. LXXVI. Keršanski nauk. Vedno devištvo. v am ! JrUgi evan § e y s hi sve t J e : V e d n o devištvo. Od tega 0( j nisem govoril; akoravno ste slišali že mnogo naukov čistosti. Že v šesti Božji zapovedi vam je bilo veliko od v. ane & a °d toliko imenitne čistosti. Potem sem vam govoril ° S ^’ knder sem vam razkladal poglavitnim grehom na- l a | e ^dnosti. Poseben nauk od čistosti ste slišali pri raz- Serce * ZVe ^&nskih čednost; kedar sem vam opisoval čisto l e Poto S’' 6 dalo. In ta prelepa čednost, ktera z ako° C ^' e vsein drugim čednostim, je zapovedana vsacemu stanu, dan IlS ^ eaiu hi samičkemu. Čistost pa, od ktere vas hočem P°dučevati, ni zapovedana, je le svetovana, je evangeljski 1060 svet in se imenuje : Vedno keršansko devištvo. In sicer vaD1 bom 1. pokazal, kaj je vedno devištvo? 2. vam 1)0 , dopovedal, da je vedno devištvo e v a n g e I j s ^ 1 svet; in 3. bom skušal vas prepričati, da je v e d n o d e vištvo posebno imeniten pripomoček h k er šanski popolna m osti. 1. Kaj je vedno devištvo? jj Kaj ne? kristjani moji! naj bolj prijazni, naj bolj ves čas celega leta je ljubeznjiva spomlad, čas zelenja in P re žlahtnega, lepo dišečega cvetja; pa tudi srečnejšega v vse01 človeškem življenji na tem svetu ni, kakor je ljuba m lad°s { ; kakor so dnevi čiste nedolžnosti! O da bi jo vsaj mi pravo? 1 eri)' J]$ kristjani prav obrajtovali in je nikoli z nesramnim grehom omadeževali, in kteriin je dano v deviškem stanu živeti, da jo do smerti neoskrunjeno zvesto ohranili! „0 blažena čist > ki si veselje serca, ktero te ima! O čistost, ki duši P er daješ, da se proti nebu povzdiguje ! O čistost, ki pravične * svitljuješ, in kakor cvetlica dušo in telo zalšaš, vse prebival 0 "' z žlahtnim duhom napolnuješ !“ Tako sv. Efrem slavi P re .^ čistost, in ž njim jej ravno tako slavo pojč vsi cerkveni učen Deviška čistost je v katoliški cerkvi žlahtni cvet njenih 0 in šteje v pervih časih toliko svetnikov in svetnic, k° mučencev, ki so raj svojo kri prelili, kakor da bi bili s devištvo zgubili. ^ - e Vedno devištvo je prostovoljno z d e r n a ne le vseh nečistih radost, ampak tudi zderžanje zakona pa zato, da bi človek toliko ložej in toliko zvestejši Bogu Si ^j Ne pozabite, da je razloček med stanovsko čistostjo m vednim devištvom; kajti stanovska čistost ni le svet, j e 01 ’ zapoved, ktero nalaga šesta Božja zapoved vsacemu, naj uu ^ konskega ali samičkega stanu; to je, da se zderžimo m to služi 1 ; yž>0. 1061 ^»enega nasitenja mesenega poželjenja in to v mislih, v 8 6da,h in y dejanji. Kdor nič ne misli in ne želi, ne govori De stori, kar si ne upa poželeti, govoriti ali'storiti vpričo ^ e? > učenikov ali druzih poštenih ljudi, on je čist. In 0 ^ s t je vsak dolžen biti. K temu nas veže že natorna za¬ poved Ki > k ter o je Bog v naše serce zapisal, in ktere tudi stu unišj 2bri Sa j.; . w ne more. Ta dolžnost je pa za nas kristjane toliko ^uitniša naj naj terdovratniši hudobnež iz svojega serca popolnoma re. Ta dol: ^ ~ °J stre J ša > ker smo pri sv. kerstu obljubo ^ 1 > da se odpovemo hudiču in vsemu njegovemu dejanju. p Q ^ ua svetu ni nobena stvar tako popolnoma, da bi še ^ikd 11ne mogla,; ker tu na zemlji vedno raste, pa ^°vek 116 m * ru j e dobro niti slabo, in tako tudi dobri SVo j e Ve dno le še boljši lahko prihaja, tako ima tudi čistost Pušč S *°P ln J e - Ko se veliko čistih duš zderžuje vsega nepri- ^ Z( ierži se tudi pripuščenega on, ki ima naj višo sto- povej. ^Sanske čistosti. In kakor je samičkemu človeku za- i Je an °> da zatajuje svoje meseno poželjenje, da svete čistosti se , rUln ’ Iie z mislimi, ne z besedami, ne z dejanjem, tako vj Ce komur je dano to umeti, da se zakonu odpove, da 1064 bi zamogel naj močnejši človeški nagon — poežljivost "" premagati, in s tem visoko stopinjo svete čistosti in keršansko popolnamost doseči, ter v sebi in zunaj sebe brez zaderžka m brez razdeljeuja dobro delati — ta naj razume, in se poten 1 ravna. S temi besedami naš Zveličar naravnost priča, da bolj 0 stori, kdor ne stopi v zakon, kakor on ali ona, ki se oženi ali omož 1 * da pa vendar ni nikakova zapoved, se zakona zderžati. Kdor se tega ana, dobro stori, in to mu je svetovati, priporočit’ > kdor se pa ne tvega, ne greši, akoravno si slabeje zvoli. Tako uči tudi sveti apostelj Pavel. On piše v pervem pismu do Korinčanov, da zastran devištva nima od Gospoda nobeneg ' 8 povelja; vendar pa svetuje, in pravi, da je boljši, kteri im a J° dar zderžnosti; zato pristavlja : „Menim, da je to dobro z a ' voljo obstoječe naloge; res, dobro je, človeku tako biti. w apostelj hoče reči: Oziroma na zderžanje zakona nam Kog nobene zapovedi ni dal; vsak, kdor zamore, sme zakon sklenit 1 * in zato nima greha; vendar je deviški stan boljši, ker 1111 človek v njem manj pozemeljskih nadlog, in ker zamore kratki čas svojega življenja bolj nerazdeljeno v zveličanje svoje duše obračati. Zato sv. apostelj svetuje, tako ostati, v vednem devištvu živeti. Še bolj razločno pa pristavi: »Kdor tedaj omož 1 svojo devico, prav stori; in kdor je ne o m o ž b bolje stori." (7, 25, 26, 38.) Iz tega že, kar sem zdaj povedal, lahko spoznate, da J e deviški stan imenitniši, kakor zakonski stan. To J e tudi nauk vseh cerkvenih učenikov. Zakon je zavoljo množenj človeškega rodu, za kar je namenjen, le pozemeljska, dasiravn 0 od Boga posvečena zaveza. To zavezo zavoljo višega namen 8, opustiti, da bi človek nerazdeljeno se" le-z Bogom pečal* J_ neizrečeno velika, zaslužljiva reč; zlasti, ker se zamore ^ zunaj zakona doseči dušna zveza, kar ravno zakon zares 1065 laž ,i!u J e - Ima pa tudi zakon, kakor vse pozemeljsko, svojo du¬ hovno podobo; in ta je zveza človeka z nebeškim kraljestvom, P° kteri se človek tako nerazdeljivo nebeškim rečem vda, kakor ^na svojemu možu. Ta duhovni zakon pa je imenitneji, kakor dlesni, kakor je dub imenitneji od telesa. Imenitnost samskega stanu pred zakonskim je razločno izrekel tudi Tridentinski zbor, h’ v štiri in dvaiseti seii pravi , — • in dvajseti seji shi stan višej ceniti od deviškega ali samskega, in Jsi ter zveličavniši, ostati v deviškem ali samskem Kakor ,Ako kdo reče, da je za¬ da ni stanu, v zakon stopiti, bodi izpahnjen." Potem takem je verska 1Ca > da deviški stan je imenitniši, kakor zakonski. Zato ga vVei| i učeniki toliko povzdigujejo in slavijo, ter ga imenujejo ^ J e) ije, ktero človeka angelom enacega dela in mu pripravlja I Ve ^nost naj imenitniše plačilo. Sv. Ambrož pravi: »Začetek j 6 ® žlv ljenja je z nebes. Iz nebes je prišla ta čednost; ker lle najdemo poprej na zemlji, kakor še le, ko je Bog z es h nam prišel in to čednost seboj prinesel." In zopet * Q • • • hod ' P lsmo nas uči, da, ki se ne ženijo in ne možijo, dev° ' {a k° r ail & e H IA°žji v nebesih. Nihče naj se ne čudi, ako ^rof 6 h r ' ,Uf ‘i'jamo angelom; kajti z Gospodom vseh angelov so ° Ue -“ »Ja neomožene in device, so še častitljivše, kakor illl geli v nebesih; kajti angeli so prosti mesene sladnosti, prosti p r Za h >e lJ eva, nja sveta in hudiča. Deviške duše pa tega niso ‘ One bivajo na zemlji, in satan jih zapeljuje, svet jih 'n zelo draži; in vendar neomadežane ostanejo. One ne In se ne poročajo; so kakor angeli in zato njim enake." an aZllij ' U| 0- Sv. Anastazi pa pravi: »Deviška čistost Dnha^ e ^ S ^ a ^ e( ^ os * 'i krona, ki nikdar ne zvene; veselje sv. Sr 'j s k r iti zaklad, za kterega si malokdo zadosti prizadeva." st U8a k r, J a n imenuje deviške duše izvoljeno čedo Jezusa Kri- * Hieronim primerja deviški stau s pšeničnim zernom, ■ N&uuki nauk V. p. II, 68 ^no Sl mbi Sv, Je auff. 1066 ki obrodi stoteri sad za paradiž, ko daje vdovski stan le Šest' deseteri, zakonski le trideseteri sad. In sv. Krizostom kW e ' „Kaj je ljubeznjivšega, kaj lepšega in kaj imenitnišega, kakor je devištvo.“ Ono se bolj blišči kakor solnčni žarki; ono nas sleče vsega svojega pozemeljskega, ter nas stori zmožne, da s čistimi očmi gledamo solnce pravice." In predragi moji kristjani! ako prav premislimo svoj® kratko življenje tu na zemlji, moramo spoznati, ako le ^ poznamo človeško življenje, da le čiste duše naj bolj srečno, naj bolj veselo živijo, naj bolj srečno umerjejo, in naj 1°^ večno zveličanje dosežejo. „Ysaka cvetlica, ktere se čisti mladen - in lepa devica razveseljujeta, jima je podoba prežlahtne čistosti, ktera še lepši v njunem sercu cvete; in kakor se dišeča cvetl ica proti nebu ozira, tako hrepeni čista duša le tje gori, kjer J® čaka pripravljena krona devištva. Vsaka mala pisana tičica, po zelenem gaji veselo prepeva, nedolžne duše opominj 11 Jezusa, ki nedolžne tiče živi, pa še lepši za device, svoje.^ veste, skerbi. Jezus je deviškega serca čisti ljubič; Marija čis . duš preljubeznjiva mati, angelji Božji so jim varhi in tovarni, nič hudega se jim ni bati. In če jih tudi spačeni in hud° svet čerti, saj so jim odperte svete nebesa, kjer bodo čiste spremljevale nedolžno jagnje Božje, in pred njegovim sede’ novo pesem pele, ktere nihče drugi peti ne bo mogel. Kar^ v prihodnosti bomo, to ste ve čiste duše že biti začele; r častvo vstajenja že na tem svetu imate, ker brez posveta®^ madeža greste skozi ta svet, in ker čiste ostanete, ste ang Božjim enake. “ Tako kliče sv. Ciprijan. Zato pravi sv- zolog : „ Angel j biti po vstajenji, to je sreča, ki jo na ^ sebo prinese; devica biti in v umerijivem telesu neumerj 0 čisto živeti, je pa zasluženje, ktero se pridobi le z ve 9 terpljenjem." Ja še več. „ Devica, piše sv. Gregor, j e P 1067 Zato je deviškim dušam že nekdaj rekoč : „N j i m b o m d a 1 »Imeli za Vse gamo lastnim ^gove ae ve,sta Jezusa Kristusa." °S naznanil po preroku Izaiju, ^ s v o ji hiši in Y svojem ozidji prostor, in °Ije ime memo sinov in hčer; večno ime jim )0qi dal, ktero se ne ho zgubilo." (56, 5.) In a '"šno je to ime ? To je tisto presveto ime, od kterega piše • Janez v skrivnem razodenji, ko je vidil veliko trumo; eceno v bele dolge oblačila stati pred sedežem Jagnjeta. so njegovo ime in ime njegovega Očeta Pisano na svojih čelih.“ (14, 1.) Ktere so te Sre čne duše ? Device so, ki se niso nikoli z drugim spolom I )e čale l n ge Yse j e j j n neomadežane ohranile. Zato jih je ogočni Bog od drugih svetnikov odločil ter jih s svojim imenom zaznamoval. Ker so družice Jagnjetove in Ygs t neveste, imajo tudi ono ime ž njim, da, kakor je ne- ‘ a časti svojega ženina deležna, tako se one vdeležujejo časti Ijil Boga. Niso hotle na zemlji imeti imena, v kterem bi zarod za seboj zapustile, tudi niso marale človeka za • j . . . . > zato imajo v nebesih ime Božje, m Boga samega za Una i in ne le imenovane, ampak resnične neveste Božje so. Naj več, kar se od čistosti reči zamore, so besede sv. k samega, ki pravi: »Čistost pripelje naj bliže j je izročil keršanski družini v izrejo. Nektere leta poznej P 0 ^ten mladeneč, lepo zrejen in premožen, snubil to Hilar- . bčer, ktera je bila z vsemi čednostmi ozaljšana. Devica, ^ ra , je vedla na tanko, kaj pravi četerta zapoved, ne svoje besede poprej, dokler ne dobi privoljenja iu blagoslova Jega pregnanega očeta. Piše toraj na kraj njegovega pre- ^oanstva. Stari Hilari jej urno odpiše. Piše jej pa: „Ženin, ^ te snubi, je za te prenizkega stanu; on za te ni dosti lep; e dosti bogat; ne dosti moder; ne dosti ljubeznjiv. Tvoje ženi 6 ** 6 Za * i ° zavezo P re Ptago. Poiskal sem ti jaz druzega nj e , 1Ja ' ta J e kraljev sin; njegova lepota, njegova dobrota, iniq 0Vo bogastvo, njegova mogočnost presega vse, kar si ti boš j 1 Zamoreš ' I >rav dobro vem, da ga boš ljubila, ko ga bom 6 S t )ozna * a j 111 njegova ljubezen te bo osrečila. Upam, da doki Z< ^ 2< * aj uaza J P r ^ e t i u prinesel ti bom podobo njegovo, nlj 6r . 116 P r tde sam in se s teboj ne zaroči. Ako hočeš toraj n/ati svet svojega očeta, odreci se mladenču, ki te snubi, pa D e ^lj 0 Poterpi, da pride ženin, ki je vreden tvoje ljubezni." Se j e Ca ’ ubogljiva hči ki je bila, je počakala; in kmalo potem je ^ ■ Ver,l 't sv - Hilari nazaj v domovino svojo, in svoji hčeri v. Prinesel ' fi lStih s ^lene •n podal podobo križanegn Jezusa, nebeškega ženina duš. In deklica je bila s to volitevjo zadovoljna ter sv °J'e nedolžno serce popolnoma le Jezusu darovati. Ve čn (j mal ° ^ asa j° J 6 njen nebeški ženin k sebi poklical na v Rudnino. Sv. oče je svoji umirajoči hčeri prinesel Jezusa reče : SVete J šem zakramentu in ko jej pokaže Jagnje Božje, žemn 2 Vern ini pa veselim sercem : »Glej, moja hči! tvoj . -U JB tl V * " m u Lt >kaj! ta je tisti kraljevi sin, kteremu sem te zaročil, 1011 s i ti darovala svoje serce in svojo ljubezen. Pojdi 1070 v vesolje svojega Gospoda! pojdi na nebeško ženitovanje, tel bodi srečna na večno v zvezi Božje ljubezni.“ O srečne, presrečne duše, ki so si vedno devištvo v zvolile in ta preimenitni zaklad neoskrunjenega ohranijo! J aii pravim, blagor njim, ki vedno devištvo ohranijo; kajti ve»tO preljube čiste duše! neizrečeno veliko nevarnost proti vaši P 16 lepi nedolžnosti; in prav lahko se zgodi, Bog hotel da hi tako ne ! da padete, da prestrašno padete ! Zatoraj pa, majh^ 0 kerdelice! neveste Kristusove ! k inč svete cerkve ! cele kaže gledajo na vas, nebeški ženin, vaš preljubi Jezus vas iiad vsemu svetu v zgled, nebeški Oča vas imenuje izvoljene kterimi vse svoje dopadanje ima, sv. Duh vas zaljša s sV °h ( gnadami ! Ali predrage čiste duše ! hodite pazljivo, v sti (i Božjem ; varujte se, skerbno se ogibljite vsake nevarnosti san ' e ’ bežite in sovražite lenobo; bodite pokorne svojim napi e JP stavljenim; ne sodite nikdar drugih, ki so padli; vstavite preč vsaki tudi naj manjši skušnjavi; imejte vedno Boga P r očmi; spominjajte se poslednjih reči; spominjajte se svoj e ^ križanega Jezusa; po prestani skušnjavi tvegajte se vsega, ^ bi vas zopet zapeljevati moglo; molite vedno za P 0111 ^ svojemu nebeškemu ženinu; in izročujte se prav pogosto, dan prečisti devici Mariji ! ce»° 3. Vedno devištvo pa ima zato tako visoko 3ČUJ0J 0 ’ in ga zato Kristus in vsi cerkveni učeniki tako pripor 01 ker je posebno imeniten pripomoček h šanski popolna m osti. In zakaj ? Še to vam danes nekoliko dopovedati. blag 11 k«r »or* Poželjenje oči, to je, poželjenje po posvetnem blag ^ s6 opovera ra potu popolnamosti; ravno tako , ali P a \ vil ti človeku opovera poželjenje mesa, to je, poželjenje, Iia ' mesene strasti. To poželjenje je menda, bi jaz reafc! 1071 Ve & zaderžek neizrečeno veliko ljudem, da na potu pobož¬ ati iDe napredujejo. Vedno devištvo je pa naj bolje pri¬ pomoček zoper meneso poželjenje, zoper nečistost. Kajti, kdor J 0 za terdno sklenil, da se odpove zakonu, in hoče v deviški čistosti vse dni svojega življenja svojemu Gospodu služiti,' on vsak nečisti napad prav resnobno zavergel, ter ne bo nič Dlls lil, ne govoril, ne storil, kar bi le kolikanj njegovo čistost skruniti zamoglo. Prav po pravici pravi sv. Ambrož, da vsaka devica je kraljica, ki si novo gospodstvo čez se pridobi, ker v pravi berzdi ima vse slasti, ktere zamorejo človeka vkleniti V n * aa J zaničljivejšo sužnost. Tako kraljevo dušo, kdo vendar jo 0 zaderževal, da bi ne hodila hitro in varno po potu ker- ai iske popolnamosti ? Slišali ste že tudi vsi, kako lepo nam to resnico pojasnuje SV ‘ a Postelj Pavel, ki tako-le piše: „Kdor je brez žene, 6 r b i za to, kar je Gospodovega, kako bi § 11 do padel. Kdor je pa oženjen, skerbi za 'kar je svetovega, kako bi ženi dopadel, ^ e razdeljen. In žena neomožena, in devica ^ 1s 1 i 5 kar je Gospodovega, da bi bila sveta ^ a telesu in na duhu. Kteraje pa omožena, ^ ls li na to, kar je svetovega, kako bi možu ^ 0 P a d 1 a. To pa k vašemu pridu govorim, ne t a bi vam zadergo napravljal, temuč zavoljo ^ ^ a > kar je pošteno, in kar vam da priložnost ^ e 2 z a d e r ž k a G o s.,p o d a m o 1 i t i. “ (I. Kor. 8, ,-35.) Te besede aposteljnove nam kažejo, da zakonski una veliko tacega nad seboj, kar človeka na potu popol- s knš° S \' za ^ eržu J e > in to je resnica, ktero nam vsakdanja z a ;]a dobro in očitno poterduje; kajti zakonski je raztresen 0 J0 velikih skerbi, tako da ne more samo Bogu služiti; Bo in 1072 temuč da mora bolj zase in za svojo družino skerbeti. stan pa nima teh opover; hrepenjenje po Bogu in po čedi-osb mn je polajšano in pospešeno. Predragi moji! mar ni to r eS Poglejmo v zakon. Ako je zakon še tako srečen, vendar J vedno in obilno skerbi in težav, potreb in britkost, skušuj a in strast. Kako britkost dela zakonskim velikrafc britka sker > kako bota svojo družino preživljala. Kako hudo mora J |U1 ‘ biti v času dragine, skerbno poprašujeta: da bi ti jedli? q0 ko pogledata trumo svojih otrok lU „0 d k o d bomo kupili k r u h»' (Jan. 6, 5.) Drugi zopet, ki bi prerejali polno hišo otrok, pa nimajo nobenega. In tudi imajo večkrat velik, velik križ, ker ravno to, da otrok i* 1 ’ večkrat nareja veliko nezastopnosti, krega in prepira. Kolik 0 krat se zgodi, da mož ali žena zboli in dolga bolezen pob 61 ^ veliko premoženja, da hiša veliko škodo terpi. Marsikteri zgubijo svoje otroke v cveteči mladosti, ali pa morebiti vidij ’ kako hirajo uboge stvari Božje. Koliko truda prizadeva i^ otrok ne le ubogim, tudi premožnim staršem! Ako si d° starši tudi z vso skerbjo prizadevajo, da bi svoje btr°k e . besedo in z lepim zgledom v strahu Božjem izrejali, kako doma ali 0 tro^J 6 ’ ali ju tako kako lehko se zgodi, da se vendar le spridi ptujem eno ali drugo dete, ali zavoljo prirojene terme o ali zavoljo prevelike, nespametne ljubezni neumnih tudi zavoljo nezmerne ostrosti; ali bo od drugih zapeljano. Kakor se zatepe v čedo ovec grintova ovca, ^ veliki družini rado ktero dete zavozi, in niti zgled, ni" 1 gj minjevanje nič ne izda, da dela skerbi celi hiši in P°^ jV g e jj f vsem domačim. Kako dobri in skerbni očetje so bih ^ Samuel in David in vendar so imeli hudobne sinove, khD jim neizrečeno grenili življenje. In te skerbi, take DntK° težave so navadno veče in občutljivše, kolikor bolj otroci odr* 1 1073 Ali otroci majhen križ, veliki otroci veliki križ", je prav J es uičiio. Dokler so otroci majhni, še ubogajo, ložej se ukrotijo, luže J pred očmi imajo; komaj odrastejo , hočejo že vse vedeti, vse ol J znati, kakor njihovi stari učeniki, kakor njihovi skerbni s ^rši; se vedč iu znajo opazljivim očem odtegniti in kaj lahko Se spridijo. In, o moj Bog! kako grozno, kako britko mora ' J briui staršem biti, gledati hudobnega zanikernega otroka! °hko skerbi napravljajo odraščene hčere in dozoreli sinovi ^ Vo jiiu staršem, ako so tudi vsi pametni in pošteni? Kako radi 1 Jih starši tudi časno preskerbeli! K tem britkostim zakonskega stanu pa se pridružijo še ru ge okoliščine, ki le še množijo zakonske težave. Neenaki značaji, različne misli, različne nagnjenja, vsak hoče le svojo Uneti . l e svojo terdi; k temu se pridruži kaka neprevidnost, prečna ljubosumnost, nadležna bolehavost, ali potovanje na . J časa. Po pravici je zakonski stan težek jarm; akoravno SVe ij častitljiv od Boga samega postavljen stan, vendar se ^0 ra . ^ u bolj častitljiv in za duhovno službo bolj pripraven. P° r/j0 ^ je pa sveta katoliška cerkev iz modrih uzrokov celo zap° v ^ dala, da se za celo življenje z obljubo zavežejo, vedno zderž«^ ohraniti, ter v vednem devištvu živeti, kteri hočejo Više 1075 '"Hišnikovega posvečevanja sprejeti. Se ve da mora ta obljuba vselej prostovoljna biti. Tudi med ženskim spolom so bile od nekdaj v katoliški cerkvi in so še dan današni čiste duše, ki se vsemu prilizo¬ vanju tega sveta odpovedd, ter čisto deviško živč, da so v raz¬ gledovanje svetu, angeljem iu ljudem, kakor pravi sv. pismo. (I. Kor. 4, 9.) Take močne duše so bile od nekdaj naj lepši kinč, veselje in krona svete cerkve. Take zares junakinje pervili časov, ki so svojim neštevilnim naslednicam bandero vednega .devištva v večno zveličanje naprej nesle, so bile sveta Agata, Lucija, Cecilija, Katarina, Anastazija, Uršula ; in ena naj lepših J e sveta Neža. Naj vam od te prelepe svetnice o tej priliki nekaj povem: Neža je v čisti ljubezni do Jezusa Kristusa se toliko vnela, d" mu je čisto mlada svoje devištvo zaobljubila ter ga ženina svoji duši si izvolila. Trinajst let stara je bila tako lepa, pa še Mi se tako prelepo obnašala, da je oči vseh na se navezala. Ko gre neki dan iz šole domu, zagledajo sin cesarskega namest¬ nika Simfronija. Njen krasen obraz se mladenču tako globoko v serce vtisne, da je noč in dan pozabiti ne more. Ljubi jo °g"jeno in strastno, in jej živo popisuje svoje čutila, ali zato Se ona ne zmeni ne. Radodarno poklada pred čisto devico dragocene darove, odklepa jej bogate zaklade, obeta vso radost Oljenja, pravi raj že tukaj na zemlji. Sveta devica pa je s Poznala, da lepšega blaga na zemlji ni, kakor je deviška čistost; Za to niu pravi: „ Pusti mene; poberi se ti smertna skušnjava! linam že druzega ženina, kteremu sem poklonila svoje serce; 111 °" je, ki ga ljubim, kteremu hočem vdana biti. M In ona Pcpisuje zdaj svojega ženina, ga časti in slavi, kako je njen Zeai " imeniten, kako lep, kako bogat, kako mogočen in Neskončno ljubeznjiv. „Lep je moj ljubi zmed vseh sinov zemlje, 1076 ljubeznjiv je, kakor jutranja zarija; častitljiv, ko v sinje® zraku kopa gore; solnce, luna in zvezde obledč pred žarnati® svitom njegovega obličja. Plemenit je moj ljubič; visoko presega vse kralje in kneze. Kraljeva Devica ga je rodila; nobene žene ni spoznal njegov Oče. Njega ljubim, ki mu služijo angeljsk* in arhangeljski kori, Čigar lepota mesec in solnce občudujeta! njega, ki s samim dikljejem rnertve obuja in s dotikanjem boli® ozdravlja. Če se njega ljubeča oklenem, ostanem čista; če se njemu zaročim, ostanem devica.® Potem našteje petere darove, ktere jej je njen nebeški ženin dal. „ Dal mi je perstan skriv¬ nostne zaveze na.perst;® to je, sveta zveličanska vera; s pr 0 ' častno verižico žlahtnih biserov je ozalšal moj vrat; to je, ' L raznimi čednostmi me je obdaril; oblekel me je z zlatom pr 6 ' vezanim oblačilom, obdaril s kinčem predrazih demantov, to ,l e > z dragimi darovi svoje ljubezni me je obogatil; zaznamnjal ® e je na čelu, da vsak spozna, da sem lastnina njegova in se drugemu udati ne morem, to je, svoje terpljenje in svojo sn®i’t mi je vtisnil; njegova kri je porudečila moje lica, to je, svojo ljubezen mi je vlil; deviška je njegova ljubeznjivost, in ne- številne zaklade mi je v posestvo odkazal, ako mu zvesta osta¬ nem, to je, zaklade nebeške in večno slavo mi je obljubil.* Zavzame se mladeneč čez te besede nedolžne device ® oslepljen njene prečudne lepote, ni odjenjal od svoje ljubezni, le še je silil v njo, da bi se ž njim zaročila. Ona pa je ' L% ' vernila vse te ponudbe z besedami, da Jezus je njen lj ll1)l ’ kteremu je darovala vse svoje serce. Morivna otožnost o®a ® 1 mladenča, tako, da njegovo strastno hrepeneje izserka njegov 0 moči in zgolj ljubezni zboli, da so celo zdravniki spoznali, ^ je nevarna bolezen njegova. Oče njegov zve, odkod ta bolezen, pošlje sam na dom device in pravi: „Grlej, moj sin u ® ira ljubezni do tebe!“ Ona mu pa odgovori: „Zamorem H P re 1077 lomiti Oče zvestobo, ktero sem svojemu pervemu ženinu prisegla ?“ poprašuje, kdo bi bil ta ženin ? In ko zve, da si je Kristusa izvolila, ukaže jo kot sodnik pred se pripeljati. °novi poprejšno ponudbo; napeljuje jo z medenimi besedami, . !l j e joj lepe obljube; ko pa s tem ničesar ne opravi, jame j'1 hl| do protiti. Privlečejo pred njo naj grozovitniše orodje, s , eriIn so kristjane mučili, železne grablje, natezavnico, napra¬ ve veliko germado, na kteri jo živo žgati protijo. Sv. Neža Vse ga nič ne preplaši; vesela stoji v sredi teh prestrašnih Opravljanj, ter se milo nasmehlja. Vlečejo jo pred altar klikov, da bi jim kadila zažgala; ona pa glasno pred veliko n °žico Jezusa spozna in slavi. Pri toliki junaški serčnosti s 'de deklice cesarski namestnik ne ve kaj početi. Proč beži in div"° ^ re P us K drugemu sodniku Aspaziju. In ta je potegnil z • e 1,1111 ljudstvom, ki je le gnalo, da Neža je copernica, ter jo °bsodil, da bi bila na germadi živa sežgana, ku res mora na pripravljeno germado. Na stotine in stotine j^Uvcev je bilo na okoli, ki so stali in gledali, kako bo ta ° bU Posvečen žgavni dar v nekterih trenutkih se vpepelil; ali Se dotaknil ni presvete device; ampak na vse kraje je J iUftaf ~ v x v X v v ° le coperniji pripisovalo; in ker so se vstaje bali, dal švm a ] * ' uu Ijud.’ 5 011 a j* 11 j e uepoškodovana ostala. Ta čudež je zaslepljeno je f V ° C0 P erni Jj pripisovalo ra , fP azi povelje, naj devico z mečem končajo. Ko se pa Uii v treSe 111 boji, jo prebosti, pravi mu sv. Neža : „Kaj se l%f S ^ a j llm erje telo, ktero dopada očem, kterim jaz do- Ve,x„„ ll0 ^ em - Ne boj se, dati mi smerti, ki je začetek boljšega ivljenja. “ Povzdigne tedaj svoje nedolžne oči proti 'u vesela moli • »Sprejmi, o Gospod! mojo dušo, ktero Uebn St tako l - ■ mo], ara ^° °rikupil in jo tako neizrečeno ljubil!" Ko tako let cl Yt)0( * e j°J rabelj uaeč v gerlo, in sv. Neža, še le trinajst nra > je prejela krono devic in mučenk. 1078 Kristjani moji! kdo ne bi visoko cenil in čez vse ljubil deviške čistosti, in ako to razumi, in ga je Bog v to poklical; kdo bi ne hranil in neomadeževano ohranil tega naj drajšega zaklada in naj imenitnišega pripomočka h keršanski popolna- mosti! Zato le še rečem s sv. Cirilom: „Vsi hodimo pot čistosti zavoljo Boga, mladenči in dekleta, stari in mladi. Vsi bodimo zderžljivi in hvalimo ime Gospodovo! Spoznajmo čast devištva; krona je angeljska, in ta popolnamost čeznatorna. Varujmo svojih teles, ki naj se svetijo kot solnce. Ne oskrunjajmo za¬ voljo nevredne sladnosti svojega toliko pomenljivega telesa I trenutek terpi greh, iz tega izhajajoča sramota pa je dolg 0 terpeča. Angeli hodijo po zemlji ter delajo čistost. Device bodo delež imele z Marijo prečisto Devico." Modri pa pravi: sem pa zvedel, dane morem drugače z d e r z- ljiv biti, kakor če da Bog, (in že to je bil° modrost, vedeti, čigav dar daje ta), sera p r e Gospoda stopil, in ga prosil, ter sem govor*! Tako t* 1(il nas p 0( l' d iz vsega svojega serca." (Modr. 8, 21.) mi, preljubi moji in predragi! zdihujmo k Bogu, naj pira s svojo mogočno gnado, da čiste obranimo svoje telesa, ki so tempelj sv. Duha, namenjeni, enkrat vstati iz te solz* 16 doline in se z dušo vred povzdigniti v nebesa, da bi tam 55,1 nebeškim Jagnjetom hodile in slavo Božjo na vse večne prepevale. Amen. O Jezus, pomagaj nam! o Marija, prosi za čase nas 1 LXXVII. Keršanski nauk. 3. Vedna pokorščina pod duhovnim poglavarjem. Ni je tako popolnoma reči na zemlji, da bi še pop°l Jl1 ^ biti ne mogla. Taka je tudi z duhovnim življenjem. Vsaka P° 1079 Polnoma stvar mora pa poprej imeti lastnosti, ktere so jej Potrebne, da se vdeleži lastnost, ktere jo delajo še lepšo in Hišo. Tudi to velja od duhovnega življenja. Kaj hi človeku po- ln agalo, poganjati se za posebne, le svetovane čednosti, ako še ria l potrebniših, zapovedanih nima ? Kaj ti pomaga, če znaš na- P r aviti dober plug, ako pa orati ne znaš ? Je mar tisti /llr J f; n krojač, ki zna suknjo lepo zlikati, vrezati in sošiti Je ne zna? Čemu so zlate ali sreberne posode njemu, ki ^ perstene in lesene nima kaj djati ? Boš mar omival obraz, °^ er imaš blatne in omazane roke! Tako predragi je z evan- Hskimi sveti. Potrebne in zapovedane dolžnosti moramo na- spolnovati, predenj po imenitnišib segati začnemo. Vsak , 0ra poprej spolnovati dolžnosti, ktere ga bolj zadevajo, zavoljo , r| h Po dajal ojster odgovor; potem naj še le misli na ime- lu tiiiše. Kdor pa manjše pa dolžne dobre dela zavoljo imeni t- ^ših v nemar pušča, tudi velike in imenitne mu nič pomagale lle bodo. •Ni pa že evangeljski svet, če enkrat ali nekterekrat ubogaj- le «aš, ali če se za nekaj časa zakonskemu stanu odpoveš; Vojski sveti so dobro premišljene obljube, ktere stori krist- « za celo življenje svoje. Zato pa naj vsak poprej dobro pre- preden prevzame ali stori evangeljske svete, ali bo mogel J° Ponča stanoviten ostati. Velikrat kdo nepremišljeno kaj ob- i u Pi) česar se naglo kesa, da je obljubil. »Obljubo storiti je Prostovoljno, pravi sv. Bonaventura, obljubo deržati pa je po- tre buo.“ V petih Mojzesovih bukvah berem tako -le : »Ako nič * He š obljubiti, brez greha si. Kar je pa en- prišlo iz tvojih ust, spolnuj in stori, , k °r si obljubil Gospodu svojemu Bogu.“ 22, 23.) Velikrat pride človek v take okoliščine, da poprej stor jene, premalo premišljene obljube spolnovati ne more. 1080 Obljuba se stori, da kdo z dobrimi deli Bogu dopadljivi živi, si veče zaslužeuje pridobi. Zaslužeuje pa ni v tem, da se prazno obljubi, temuč obljuba zvesto spolnuje. Sv. pismo pravi: »Si Bogu kaj obljubil, ne odlašaj spolniti; ker nezvesta in nespametna obljuba mu ne d o p a d e.“ (Prid. 5, 3.) Vsak ima prosto voljo, obljube delati; ni mu pa na prosto voljo dano, storjeno obljube opuščati; sle- hern je ojstro zavezan, dopolnovati svoje storjene obljube. Zato vam pa ljubi moji! to-le priporočam : Ako je tudi res dobro delo, 55 obljubo zavezano, Bogu dopadljivše, popolniše in zasluživše, ker izvira iz ljubezni do Boga; vendar ne delajte nepremišljen 0 nobenih' obljub. Vselej se poprej posvetujte s svojim spovedni' kom, zlasti še, ako je obljuba za celo življenje, kar so vsi evangeljski svetje. Popisal sem vam v zadnjih keršanskih naukih perva dva evangeljska sveta: Vedno uboštvo in vedno devištvo. Danes vam bom še pokazal: 1. Kaj je vedna pokorščina pod duhovnim poglavarjem! Vedna pokorščina pod duhovnim poglavarjem je, da s° človek odpove svoji lastni volji, da bi toliko gotovši spolnoval voljo Božjo pod duhovnim poglavarjem, ki je namestnik Božji- To vsi vemo, da pokorščina je velikrat ojstra zapoved. Tak° smo vsi zavezani, na tanko pokorni biti duhovski gosposkb papežu, škofu in dušnim pastirjem v vsem, kar zadeva naš° vero. Tako moramo tudi deželski gosposki v časnih rečeh P 00 ' ložni in pokorni biti. Tako pokorščino so dolžni otroci svojim staršem, posli svojim gospodarjem, pomagači svojim učenikom) sploh vsi podložni svojim naprejpostavljenim. Ta pokorščina j e potrebna, v četerti Božji zapovedi ojstro zapovedana, in nih^ se jej brez greha odpovedati ne more. In vsa taka pokorščin in noben svet,, je ojstra zapoved. 1081 So pa dejanja, kterih spolnovati dolžni nismo, do kterih nas ne veže nobena niti Božja niti človeška postava, ampak P° svoji lastni volji si jih lahko izvolimo; in zapovedi Božje ne prelomimo, če tako dejanje storimo ali opustimo. Tako na Primero, lahko mervo prej ali pa pozneje vstaneš, da pri tem svoje dolžnosti vse eno lahko opraviš; tako lahko kako delo P re j ali pozneje storiš; ali na spodobno razveseljevanje, ali v Pošteno družbo greš ali pa ne. Vse tako in temu enako obna- ® a nje je samo na sebi enako, to ali uno; je pa marsikomu nevarno. Koliko lahkomišljenih zabrede v skušnjave, ter se prevzamejo, svojo prostost v hudo obračajo in v greh padejo, tri bi to raj meje pripuščene prostosti ne prestopili in da bi ne zabredli v nepripuščeno, je gotovo naj bolje, naj bolj gotovo, da se v vsem svojem dejanji in nehanji podveržejo duhovnemu v °dniku, ter se tako tudi v pripuščenih rečeh odpovejo svoji lastui prostosti. In ravno ta odpoved svoje lastne prostosti, ta °ddaja svoje lastne volje je popolnoma ali vedna pokorščina P°d duhovnim poglavarjem. Ta pokorščina se »vedna* imenuje, ^ er ni le za en čas, kedar bi človeku ravno lahka bila, ampak odpoved svoje volje za zmiraj, za celo življenje; in to ne le v malih, prijetnih rečeh, ampak v vseh, tudi težkih opra¬ nih; taleč da se človek popolnoma podverže volji svojih višili tega namena, da bi voljo Božjo toliko gotovši na tanko S P°1 noval. Taka vedna, popolnoma pokorščina pa ni zapovedana; ^ tako pokorščino se človek le prostovoljno zaveže, kakor jo tudi Gospod Jezus Kristus le svetoval, ne pa zapovedal. 2. T a s v e t popolne pokorščine nam je dal ^ Zveličar, ko je rekel: »A k o h o č e kdo za menoj ? r ’ t i, naj zataji sam sebe, in vsakdan svoj t ž z a d e n e, in naj g r e za menoj! (Luk. 9, 23.) s &kenm kristjanu je zapovedano, ne le svetovano, da sam sebe raansklnauk V. p. II. 69 1082 zatajuje in za Kristusom hodi; ali sam sebe tako zatajevati, da bi se človek odpovedal svoji volji tudi v pripuščenih rečeh, in bi nasledoval Kristusa v popolnem zatajevanji samega sebe, ni zapovedano, je le svetovano. Tako pokorščino je hotel Je zU ® od sv. Petra, ko mu je rekel: »Resnično, resnično povem: Dokler si bil mlajši, si sesam opasoval in šel, kamor si hotel; kedar boš pa star, boš svoje roke raztegnil, in drugi te bo opasal, in te popelje, kamor ti nočeš.“ (Jan. 21, 18-) ^ temi besedami je Jezus mislil na smert križa, ktero je Pel er v svoji starosti za njega preterpel. In ravno v tej smerti J e sv. Peter resnično pokazal svojo vedno in zvesto pokorščin 0. Tako so tudi drugi aposteljui v pokorščini do Jezusa rado voljno dali svojo kri in svoje življenje. Tega jim pa J eZUS nikdar ni zapovedal, ampak le svet jim je dal, da so vse <- pustili in za njim hodili. To prostovoljno, vedno in popolnoma pokorščino, ktero J® naš Zveličar Jezus Kristus drugim priporočal, imel je pa tu sam naj bolj na tanko. On, kralj nebes in zemlje, je bil P° koren svoji deviški materi Mariji in svojemu redniku, ubog 011111 • * C XI tesarju Ježefu. Sv. Bazilij, sv. Justin, sv. Hieronim Bonaventura nam pričujejo, kako je včlovečeni Bog sv. J 015 _ pomagal pri težkem tesarskem delu, kolikor je le premogla 11 J® gova človeška natora. Koliko vedno in popolno pokorščino naš mili Jezus na vsaki migljej sv. Jožefa, svojega re . ^j skazoval, razodela je preblažena Devica Marija sv. Brig^ 1 ^^] v skrivnostih Matere Božje zvedeni duši, ki jej je dejala: n Sin je bil tako pokoren, da je na mah vse storil, ako y Jožef rekel: Stori to ali uno.* Nek cerkven učenik pravi- Id J® delavnici Nazaretanski je tesarjeve obrise posnemal on, 0 tako prelepo nebes namalal, ki je solnce pozlatil, in P° 1083 SVe ta obrisal. On, ki je zemljo na nič obesel, jo v zraku vterdil, J e rezal lesene žeblje. In ako se je vrezal, kakor nevajen ^ ei *ec, si je kervaveči perst obezati dal, rekoč: »Mati, nič me ne boli." V Nazaretanski hišici nam je zapustil prelep zgled Pokorščine, kterega bi vsi posnemati mogli. Tam že vsaeemu pray i: »Pojdi, in tudi ti tako stori!« (Luk. 10, 37.) ** °n sam nam zaterduje, da ne išče svoje volje, ampak voljo ^Jega, kteri ga je poslal; (Jan. 5, 30.) in bil je zares pokoren smerti, do smerti na križu. (Fil. 2, 8.) In tako vedno, popolnoma pokorščino imajo vsi menihi in >Se nune, ki jo tudi slepo pokorščino imenujejo ; nad to slepo P°koržčino se pa marsikteri posvetnjaki spodtikajo, ter menijo, da J e za človeka nevredno ako, se odpove preblagi sprednosti, 7,°^ P ros ^ volji, ker je naj popolniša stvar Božja na zemlji. a ko prav premislimo, ne bomo tega mnenja. Saj to pod- Ali Verž, /en je svoje volje volji višega, duhovnega poglavarja ni pri- s ^jeno je le prostovoljno ali radovoljuo. Kakor pa marsiktere le «nice naše svete vere terdno verujemo, akoravno presegajo Daš tako Uu b in sicer jih verujemo, ker jih je Bog razodel, ravno Podveržejo menihi in nune svoje duše poveljem duhovnega r^slavarja, akoravno tudi vselej uzroka taistih ne spoznajo. • Pa ne storijo, kakor da bi popolnoma zavergli svojo pamet • 6 Sv °J° voljo; ampak zato, ker spoznajo, da človekova volja t 0r ‘ s ' a ^ a , nas lahko zapelje in jej zato ne zaupajo. Taka je TaV Ve< ^ na P°korščina prostovoljna in tudi pametna. in Pokorščino morajo tudi- otroci skazovati svojim staršem, ako 116 . Snae J 0 popraševati: zakaj ? Bi bilo mar to prav in dobro, 3 ^ . °t r oci pri vsakem ukazu svojih staršev hotli vedeti, I )la J to ali uuo storijo ? Bi bilo prav in dobro, da bi ob ustavili, svojim staršem pokorščino odrekli, ako 0na to ali uuo povelje ni povoljuo? Kakošna zmešnjava 69* 1084 bi nastala pri vojakih, ako bi vsak prostak hotel vedeti, zakaj mu njegov poveljnik to ali uuo ukaže in bi ubogati ne hotel, dokler bi mu vzroka ne povedal! Vsi rojaki morajo povelje svojih viših na tanko spoluovati; noben zgovor jih od tega e® odveže. Ako pa ni nevredno možem, ki orožje nosijo, da imaj® slepo, to je, zaupljivo pokorščino, ki se stavi na prepričanje modrosti in dobroto druzega; zakaj bi bilo nevredno ali sra¬ motno to njim, ki so se poprijeli orodja Božjega, kakor pravi sv. Pavel, (Ef. 6, 13.) in so s popolnoma prostim sklepom in s častil' Ijivim zaupanjem se podvergli duhovnemu vodniku, od kterega mislijo, da ima več modrosti, več skušnje v duhovnih rečeh, kakor oni sami ? Je mar neumen on, ki pota v daljni neznan 1 kraj ne ve, pa se prepusti ves zaupljivo vdan drugemu, skuš®' nemu vodniku in gre za njim ? V življenji svetnikov berem, da je nek star samotare® videl, kako so v nebesih pravični na štiri verste bili razdeljen’ . l\ ib Na pervi versti so bili svetniki, ki so bili v svojih bolezn 1 ^ poterpežljivi in so Boga še hvalili za poslane bolezni. — drugi versti, ki je bila pa viša, so bili, kteri so uboge in P®, potne sprejemali in prenočevali, bolnike obiskovali; sploh, ^ so opravljali telesne dela usmiljenja. — Na tretji versti b bili, ki so bili zapustili vse posvetno, pa se v puščavo P° a . in samotno živeli, in sicer v uboštvu, v zatajevanji in v ® molitvi. — Na četerti versti, ki je bila še veliko viša. so h 1 in oni, ki so iz ljubezni do Jezusa Kristusa v pokorščini ž ive ^ popolnoma ptuji volji se podvergli. In te je videl, kako so z verižice in drugi predragi kinč imeli ter so na veličastvu druge visoko presegli. ^ Začuden pri takem pogledu bi bil rad zvedel, ka' • dosegli više veličastvo ravno ti, kakor v samoti in v P 11 . živeči menihi in vsi drugi pravični? In razodeto mu je 1 1085 uzrok je: Menihi v svoji samoti, in uni, ki so dela usmi- U e nja opravljali, so delali po svoji volji, karkoli so storili; ne pa tako pokorni, ki so svojo voljo Bogu v dar prinašali, ker človek lastno voljo neizrečeno visoko ceni, zato ima pa darovanje te lastne volje Bogu čez vse veliko zasluženje P f i Bogu. Zlate vratne verižice, kterik drugi nimajo, kažejo, s o nekdaj svoj vrat v jarem pokorščine oklenili. Glejte, kako ^°bra, človeku koristna je vedna ali popolnoma pokorščina! Ze to nam spričuje, da 3- Vedna pokorščina pod duhovnim p o- j^avarjem je eden naj imenitniših pripomoč- ° v h keršanski popolnamosti, kajti že sama na ima veliko veljavo, kakor prostovoljno uboštvo in vedno 'tevištvo. Na pervo je vedna pokorščina pod duhovnim poglavarjem ,la J boljše in naj zdatniši pripomoček zoper razuzdanosti in ?°b er vse grehe, ki iz lastne spridene in spačene natore iz- Jaj°; kajti kdorkoli svojo lastno voljo zataji, se v vseh rečeh Sv °jemu višemu podverže in voditi da, ima gotovo pravo, res- ^ no ponižnost, ter se obvaruje vseh pregreškov, v ktere ^ Ve ka navadno pogreznejo terma, svojoglavnost in oslepljenje. j e ° .^ er< ^ sv - papež Gregor veliki $• da popolnoma pokorščina e dina čistost, ktera druge čednosti sadi v človeško serce in a J ei ie ohranuje. Tako tudi častiti cerkveni učenik oče Alvarec j Vl °d popolnoma pokorščine, da zapopada vso popolnamost keršansko življenje. Nobeno sredstvo, pravi, ni tako Dobeno tako nevarno, nobeno tako gotovo in tako kratko, ^°gateti v vseh čednostih in doseči namen našega poželjenja, vJ eCi Ve čno življenje. „Pokorščina je ladja, ki se proti nebu e ’ je ključ, ki nebesa odpira," pravi sveti Bonaventura. SV ‘ Frančišek Salezi pravi: „Slehern je po natori nagnjen, 1086 da bi rad zapovedoval; pa nobeden, ki bi rad ubogal; in verid ar je gotovo koristniši ubogati, kakor zapovedovati. Zato pa P°' polnoma duše toliko rade ubogajo, in ne poznajo nič ljubek njivšega, kakor je pokorščina." „Zato pa satan, ki dobro ve, da noben pot tako hitro ne pripelje do verhunca popolmtm ^ 1 kakor pot pokorščine, marsikoga odvrača od te čednosti z m n °' goterimi praznimi izgovori," pravi sv. Terezija. Potem je pa popolnoma pokorščina pod duhovnim po»' a ' varjem tudi naj v e č i dar, kterega človek Bogu darova zamore. Kdor svoje časno premoženje iz ljubezni do Jezusa za pusti, ali med uboge razdeli ter si izvoli prostovoljno uboštvo, stori zares veliko zasluživno delo; ali vendar on se znebi teg a ’ kar je zunajuega, kar je pozemeljskega; on si pa ohrani svoj 0 prosto voljo, da dela, kakor hoče, v mnogoterih zadevah, * niso omejene z nobeno postavo. Kdor pa da svojo lastno volj 0 ’ in se prepušča vodstvu prosto izvoljenega višega, da se tudi pripuščenih rečeh vsega njegovim natančnim poveljem podverže, to pa iz tega namena, da bi popolniši Bogu služil; on prine^ Bogu tako rekoč samega sebe v dar ter stori naj veči, zasluživniši dar. Zato pravi sv. Alfonzi Ligvori: »Kdor B°č> U daruje svoje premoženje, ter ga med uboge razdeli; kdor $°o 11 daruje svojo čast in zaničevanje voljno prenaša; kdor daruje svoje telo, ter ga s postom in z drugimi ojstrostu* kroti; ta Bogu daruje en del samega sebe. Kdor mu pa da r J svojo voljo, daruje mu vse, kar ima, da potem lahko zakli^ e Gospod, ko sem ti svojo voljo v dar prinesel, nimam uifi v ’ kar bi ti še darovati zamogel." In sv. Bernard pravi: je teško, zapustiti svojo voljo in služiti volji druzega; ven je naj bolj zasluživno, prostovoljno ubogati." In sveti T°^ Akviučan pravi: »Nič ni Bogu dopadljivšega, kakor če ; zavoljo Gospoda zapusti svojo lastno voljo. In to po P ra 1087 kajti, če je Bogu tako dopadel Abraham, ker je hotel svojega sina mu darovati; koliko dopadljivši mu bo ou, ki ne daruje druzega, ki daruje samega sebe v pravi pokorščini ?“ Ja za- služivši je, slamico iz pokorščine pobrati, kakor pa, če bi kdo Pridigal, se postil, do kervi bičal, pa bi vse to po svoji lastni Volji delal; uči imenitni duhovnik Alfonzi Rodriguec. In sv. Magdalena Pariška pravi: »Edina kapljica popolnoma pokorščine je več vredna, kakor naj veča posoda polna visoke, premišlje- vavne molitve.* Zato je pa ta svetnica, sv. Magdalena Paciška, imela toliko radost v tem, da je drugim pokorna bila, da se je celo bala, da bi jej veselje pri tem ne zmanjšalo zasluženje pokorščine. Mi jej bilo zadosti, da je bila pokorna le svoji sprednici; tudi drugim sestram se je podvergla, tudi ubogala celo nje, ki so Mie pod njeno oblastjo. Preč tisti dan, ko je pervikrat oblekla nunsko obleko, se je vergla pred sprednico svojo, ter jej je svojo voljo popolnoma izročila, rekoč: „0d zdaj naj bom v Vaših rokah, kakor merlič; delajte z menoj, kakor se vam Poljubi. Nikdar se ne bom vstavljala, naj si bo, karkoli hoče. trosim vas, ne bojte se, le ponižujte in krotite me.“ In svet¬ ni je tudi res spolnovala, kar je obljubila, ter je svoji volji lako odmerla, da je lahko rekla, da nima nobene svoje volje. Sv. Feliks, ki je bil kapucin, je z neizrečeno ljubeznijo spolnoval vse povelja svojih poglavarjev, karkoli so mu le uka- Naj manjše znamenje njihove volje je bilo zadostno, da urno ubogal. Ja njegova pokorščina je tolika bila, da so njegovi viši v njegovi pričujočnosti morali paziti, da ne bi s f v °jim obnašanjem kaj razodeli, kar bi svetnik že za povelje "nel in urn0 ne storil. Zato pravi sv. opat Nesteron: »Kdor toče biti dober redovnik, mora se imeti za tovorno živino samo¬ stansko. Taka živina si ne voli sama bremena, kterega bi nesla; 1088 tudi ne gre po potu, kjer hoče; temuč vda se vsemu; kar S 0 ž njo početi hoče. Gre iu , ostane po volji njega, ki jo vodij dela po dnevi, tudi po noči, ako kdo tirja. Nese breme, ka- koršno se jej naloži; pa nič ne vpraša: zakaj? iu po čemu? nič ne pravi, da je preveč ali premalo. “ To misel je imel ta sv. opat, ko je stopil v samostan iu se podvergel vedni P°' korščini svojega duhovnega poglavarja; pa je tudi hitro na¬ predoval v čednostih svojega stana ter dosegel visoko stopinj 0 keršanske popolnamosti. Uzrok, zakaj da je popolnoma pokorščina Bogu tolik 0 dopadljivna in zasluživna, je ta, ker je za človeka naj teža, naj hujša. Kdor svoje premoženje da, stori imenitno, velik 0 dobro delo, ali kakor sem že rekel, tak si prihrani vendar svojo prosto voljo. Kdor pa se odpove celo svoji volji, on da vse; tako da več dati ne more. O blagor tistim kristjanom, ki popolnoma zatajč vso svojo prosto voljo in živijo v vedni pokorščini; oni hodijo pot popolnamosti, toraj naravnost proti nebesom, in čaka jih tam presveta krona, ker so Bogu sebe v dar prinesli in naj teže, naj veče za njega storili! Iu ravno zato, ker je prostost slehernemu človeku naj drajša dobrota, je pa tudi velik iu drag dobiček, kterega prinaša človeku vedua pokorščina pod duhovnim poglavarjem. Tak kristjan ima vedn° pred očmi luč resnice, za ktero moramo hoditi. On varno hodi po pravem potu proti nebesom; in ni se mu bati, da bi na stranske, nevarne pota, kterih konec je padec in poguba- Vse njegove dela se v čednost spreminjajo, vsaka stopinja » a pripelje bližej nebes; ker je Bogu pokorščina ljubša kak° r darovi. Zato imamo od aposteljskih časov sem veliko kristjan° v obojnega spola, ki so jarm pokorščine prostovoljno prevzeli, t el ga vse svoje žive dni z veseljem nosili. Čisto v vsem s0 se 1089 Podvergli volji svojih viši h; ja v pokorščini so bili tako vter- da se je zdelo, da zares nobene svoje volje nimajo več. Ignaci je enkrat dejal: „Ako bi mi papež zapovedali, naj £ re m na barko, ki nima nikakoršnega jadernika, ki je brez Vse hrane podam se na široko morje, ubogal bi in storil." In lSV> Terezija spričuje, da bi zoper povelje svojih viših nikakor ne delala, ako bi je celo angeli oprostili dolžne pokorščine. Imeniten zgled take pokorščine nam pripoveduje sveti Hieronim od- nekega meniha, kteremu je njegov opat zapovedal, da J 0 težek kamen vsak dan šest ur daleč nosil. Ko je to de ^° osem let opravljal, vpraša ga nek dan sv. Hieronim, ali ^ ra d dela? In menih pravi: »Ta kamen sem ravno tako rad kakor bi opravljal naj imenitniše delo.“ „In to me je ko ginilo, pristavi sv. Hieronim, da sem takrat začel pravo llle uiško življenje." Predragi moji kristjani! jaz ne mislim, da bi kdo zmed Vas stopil ^glav-d v samostan in v vedno pokorščino pod duhovnim le arjem z obljubo si zavezal; kajti to bi za vas ne bilo Pretežko, bilo bi skoraj da nemogoče, ker bi ne mogli SVo j'h drugih stanovskih dolžnost opravljati. Vendar pa se lahko Vsa k vadi v popolni pokorščini tudi v svetnem stanu. Ako se v sem naredbam in vsem svetom svojega dušnega pastirja vsega Vdaš ; ako si v vseh zadevah svoje duše in svojega večnega ?Ve »Canja svojemu spovedniku natanko pokoren; svoje starše, Sv °je gospodarje, svojo učenike in tudi deželsko gosposko v vseh j| r 'Puščenih rečeh natanko ubogaš, in to iz ljubezni do Boga, r r v i 0 to njegova sveta volja; glej, se vadiš v popolni po- °rščinj, ter si Bogu ravno tako dopadljiv, kakor on , ki je k °Idjttbo vedne pokorščine. In če tudi vedua pokorščina, sjy .? r ev angeljski svet ne veže po vse, smo pa vendar vsi dolžni, jiin višini ali svojim nadcem pokorščino skazovati v vseh 1090 pravičnih rečeh. K temu nas veže natorna in Božja postava* Dokler sta bila Adam in Eva sama na svetu, bil je Adam samo Bogu pokorščino dolžen, ker ni imel nobenega človeka nad seboj. Eva pa je bila tudi že v stanu nedolžnosti, še v raji, Adamu, svojemu možu, pokorščino dolžna, ker je bil Adam njen poglavar. Od tistihmal pa je bila vedno potrebna pok° r ' ščina tudi ljudem. Saj bi brez pokorščine človeštvo obstati »e moglo. Ako niso prostaki pokorni svojim višim, vojska bo P r ® magana. Ako niso brodniki pokorni svojemu brodnarju, vsa , vihar jih bo v dno morja pogreznil. Ako niso pokorni otroci svojim staršem, služabniki svojim gospodarjem, žena svoje 11111 možu, mora iti vse narobe. Kakošna zmešnjava, če bi vsak P® svoje ravnal! Zato je pa neskončno modri Bog že od nekdaj tako vravnal, da nekteri gospodujejo in zapovedujejo, dr 1 # 1 zopet ubogajo. Marsikteremu se ve da neizrečeno hudo dene, da m° ia ubogati druge; ali predragi moji! ne vstavljajmo se volji B°^! Pokoren biti, če tudi je včasih težko, nemogoče pa vendar Da bote vsaj dolžno pokorščino raje spolnovali, vam bom povedal lep zgled, kako zamoremo vsi v vedni pokorščin 1 vaditi. Mlad novinec je vprašal svojega starega učenika v sa ^ stanu: »Kaj hočem vendar storiti, da mi pokorščina ne bo težko dela v nekterih rečeh, kakor dozdaj ?“ Častitljivi sta 1 pravi: »Naj poprej pomisli vselej: Kdo ti zapoveduje? Viši. ki ti zapoveduje, ni le človek zmotnjavam in revi podver^j ampak je Kristus sam, ki ne more goljufati, ne goljufan t Saj pravi Jezus: ,Kdor vas posluša, mene p o s 1 11 ^ (Luk. 10, 16.) In sv. Bernard uči: »Naj zapoveduje naj zapoveduje človek, kakor namestnik Božji, moraš z el natančnostjo spolnovati, z enako častitljivostjo sprejemati* ^ človek le ne zapove kaj, kar bi Bogu všeč ne bilo. Kaj* 1 1091 v, ši je od Boga postavljen, in vse, kar zapoveduje, zapoved Božja je.« Potem pa, nadaljuje starček, pomisli: Komu zapo- veduje? Kdo si ti? Grešen človek si. Ako je bil Jezus, Sin Božji, pokoren svojim rediteljem , ako zamorejo ubogati angelji 111 svetniki Božji, zakaj bi ne ubogal ti, ki si grešen človek ?* »Poslednjič pa še pomisli, pristavi mu starček: Kaj ti je za¬ povedanega? Ako je kaj lahkega, tudi lahko storiš; ako je kaj težkega, toliko veče bo tvoje zaslužen je, če ubogaš. Kolikor %ša je vojska, toliko slavniša zmaga, toliko veličastneja tvoja krona.« — „Tako, pravi modri učenik, moraš vselej misliti ln pokorščina ti ne bo teška in tvoj pot bo, kakor svetloba Jutrajne zarije, ki vedno napreduje in cela luč postane. Ako si P a Gospodovim poveljem nepokoren, in mu delaš nasproti bo ^ v °j pot, kakor noč in teško boš odšel padcu.“ Mladeneč ubogal natanko in se ravnal po svetu častitega starčeka in Pokorščina pod duhovnim poglavarjem mu je lahka bila. Keršanska duša! Posnemaj ta pametni svet, in kedar ti 0 pokorščina nadležna, težka, misli in poprašaj: Kdo mi za¬ poveduje? In verjemi, da ti bo pokorščina vedno lahka, da boš Sv °je više v vseh rečeh rad ubogal in tvoje življenje ti bo šola Nebeških naukov ,■ v kteri te uči Gospod in te vodi vedno bližej Vo Jemu cilju, večnemu življenju. ^ Zato bodite pokorni duhovski gosposki; »zakaj oni • u J e jo, kakor taki, kteri bodo za vaše duše ogovor dajali, da z veseljem to delajo in ne ^ihovaje; to bi namreč ne bilo za vas dobro.* iHedr. i 3> 17> ) Bodite pokorni cesarju in od njega postavljeni gosposki; Ue samo zavoljo strahu, ampak zavoljo vesti; kajti kdor se s P°ski vstavlja, ta si časno in večno nesrečo nakopava. 1092 Bodite pokorni, vi otroci svojim staršem; to tirja Bog ’ n pravičnost. — Bodite pokorni hlapci in dekle svojim gospo' darjem in gospodinjam v vseh pravičnih rečeh, z vso spoštlji¬ vostjo ne samo dobrim, ampak tudi čmernim. Ubogajte pa v ponižnosti in v ljubezni. Kdor ne uboga zavoljo Boga, nima prave pokorščine. Pokorščina hlapčevska, prisiljena, nevoljna je pokorščina sužnjega, ki nima nobenega zasluženja. Toraj ubogajte z namenom, da storite svojo dolžnost, in dopadete Bogu, ter tako vedno popolniši prihajate. Amem LXXVIII. KeriansM nauk. Samostansko življenje. Razložil in opisal sem vam v zadnjih keršanskih naukih evangeljske svete, kteri, sem rekel, niso dolžnosti za vse krist¬ jane sploh. Vprašali bi me lahko: Kdo pa je d o 1 ž e u spolnovati te toliko imenitne svete? Na to vprašanje vam moram dati ta-le odgovor: Res, nimamo dolžnosti, ker nimamo od Gospoda nobene zapovedi, da bi se vsi posluževali teh posebnih pripomočkov h keršansk 1 popolnamosti; vendar pa nektere veže ojstra dolžnost, da j’h natanko spolnujejo, in ti so vsi, kteri so se sami z obljubo temu zavezali; ti so vsi redovniki ali menihi in nune, ki P° raznih samostanih Bogu služijo. Te evangeljske svete mor# spolnovati pa tudi oni, ki sicer med svetom živijo, pa so se temu tudi sami s prostovoljno obljubo zavezali. Saj mora o spolnjena vsaka obljuba, ako je le prostovoljno storjena m v sebi kaj Bogu dopadljivega; in kdor tako storjeno oblj u prelomi, zameri se Bogu, pregreši se, kakor morate ved > zoper drugo Božjo zapoved. Tako, kdor bi tudi med va 1093 storil obljubo vednega devištva, moral bi jo tudi spolnovati. ^-ko tako obljubo prelomi in se zoper sveto čistost kaj pregreši, stori dvojen greh, ter greši zoper šesto ali deveto zapoved in t u di zoper svojo obljubo, kar mora pri spovedi posebej razodeti. bi človek, ki je storil obljubo vednega devištva, se pozneje 0i!e idti ali omožiti hotel, tega ne more drugače storiti, kakor da 111,1 privoli papež; brez tega privoljenja bi bil zakon nepri- Puščen; in ako je tudi veljaven, vendar nasprotne zakonske Pavice nimajo veljave brez posebnega privoljenja apostoljskega sedeža. Zato pa preljubi moji, zlasti vi mladenči in ve dekleta! da menih ali nuna v drug stan ali drug red prestopiti IJIOrf! brez posebnega privoljenja apostoljskega sedeža. Potem a tudi redovnik nobeden ne sme, brez posebnega privoljenja Sv °jega višcga, nikamor iz samostana; ja posebno odločenega j °stanskega kraja še tudi svetni ljudje prestopiti ne smejo r re< *ovnik iz njega iti ne more. To se imenuje klavzura ali UUje, in to je v nunskih samostanih, v kterih ne sme nuna odločenega praga, pa tudi v samostau svetni človek 8 p Posebnega privoljenja ne sme. Tudi zato se redovniki s j, ' V( ' Su ° obljubo zavežejo. V nekterih redovih sme redovnik Pestiti svoj samostan, ako to tirja prid svete vere ali prid s°vega reda; da bi na primero, postavil nove samostane ali °lj§ a l stare. Tudi sme iz svojega samostana, kedar ga cerkev kar j® za duhovno pastirstvo, ali ako stopi v še ojstrejši red, 'uora biti pa dobro premišljeno. Kaj p a j e namen duhovnih redov? Sestopiti bo ez v - ; astitljivi so ti redovi že v svojem pričetku; še veliko ' ^i^tljivši v svojem namenu. Hudobni svet, ki se vedno vstavlja dobremu, kakor je to že od nekdaj, da se hudo z 1096 dobrim vojskuje, iu se bo do konca sveta vojskovalo, — ^ u ' dobni svet, pravim, psuje duhovne redove z nedelavnostjo, da svetu nič ne koristijo. Da je pa to natolcevanje prazno, J a celo hudobno in krivično, tega nas prepričuje zgodovina vseh časov, to nam očitno kažejo tudi današni redovi. Ne le, da J e pobožnost menihov in nun vsem pravovernim v spodbudo , tudi za č a s n o so vsemu svetu v veliko korist. To u aUl kažejo njihove njive, njihovi travniki in vinogradi. V staro davnih časih, ko so bili celi hribje in široke planjave § e zaraščene, neobljudjene in divje pustote, so deželni knezi podan menihom take kraje, kjer so postavili svoje samostane. CH e ^ e ’ in menihi so podirali stare lesove, kjer je bivala sama divjadma, so rovali debele korenine, poravnali jame in meline, razru in pospravili celo skalovje, in so tako divji kraj spremenil 1 rodovitue doline, napravili lepe travnike in njive, zasadili plodu^ vinograde, pa postavili svoje samostane in cerkve. Veliča stu ostanki tacega velicega truda še dan danešni glasno P rlC ‘^ po naši Sloveniji, kaj vse so storili nekdanji menihi. Po skem in po Koroškem in po vsem 'Kranjskem visoko P° vZ zdaj * gujejo svoj, če tudi mertvi glas zapuščeni samostani ravin 1 ) pa poruščeui ali v svetno rabo premenjeui; glasno vpijejo, P r kaj so storili le po naši domovini toliko slavni samotarci> tudi k nebu povzdigujejo svoj žalostni glas, kaj so ž J1 J počeli preganjavci njihovi, ki so jih spodili iz njihove la st ktero so si s svojimi žuli pridobili, poboljšali in zal šali- tako plačuje hudobni svet. Res da dan danešni pri nas w e več ne kopljejo in ne sejejo; pa tudi nimajo kaj; knjb 1 svetni duh jim je pograbil vse s tolikim trudom prid Q) J ^ Zdaj se pleše in raja po marsikterem gradu, kterega so v potu svojega obraza postavili, kjer so noč in dan Bogu Kr!l terdega dela slavo prepevali. Bogu naj bo to potoženo. 1097 Ti z "■duhom Božjim razsvetljeni možje pa niso sejali samo žitnega semena, ampak posebno še so si prizadevali, da s o s e j a 1 i seme Božje besede v človeške serca. Kamor¬ koli so prišli menihi, in kjerkoli se vdomačijo še dan danešni, P°vsodi zgine divjost, povsodi se kaže obilni sad vsega dobrega 111 oaarsiktero divje ljudstvo je .postalo s trudom pobožnih samo- larcev zares žlahten, sadupoln vinograd Gospodov. Samostani so bili v starodavnih časih edine shrambe v 8 e h vednost. Menihi so vstanovili imenitne šole, So v njih učili svetih resnic odraščeno mladino; menihi so otroke brati, pisati in drugih potrebnih vednost; tudi Tls °ko učene šole so v začetku imeli sami menihi. Ni ga bilo J^njaka, ki bi si ne bil v samostanih nabiral svojih vednost. ol£ ler tiskarija ni bila znajdena, prepisovali so večidel le pridni rJle,| ihi bukve; cele bukvarnice spisanih bukev so imeli po postanih. Neizrečeno so se trudili, da jih pošten človek mora e ^n danešni občudovati, ako pregleduje take starinske roko- in vidi, kako skerbno so risali in na pergament pisali, Piše ka: zlatimi čerkami in prelepo malanimi podobami jih zalšali; r Se še dobi po nekterih samostanih. — Po samostanih je Ve tela vsaka obertnija. Menihi so bili naj imenit¬ ni Ungarji, strugarji, podobarji in malarji. Poglejte, še dan nam kaže marsiktero starinsko delo toliko izurjeno ^nešni Etnijo, da ga danešni umetniki občudovati morajo. Prelepe Podobe p 0 s t ar ih cerkvah, okusno in natančno zdelani altarji, j e °P‘ ali druge zrezarije, naj' lepši altarni kipi, ja toliko pre- veličastnih cerkev po vsem svetu; predragi moji! glejte, j/’; to je večidel delo pobožnih in pridnih samotarskih rok. . lJ Je skoraj ni bolj stare cerkve po Slovenskem že, ki bi ne 6 a kacega lepega spomina nekdanjih umetnih menihov. Klanski nauk V. p. II. ^0 1098 Pa ne le menihi so se toliko trudili, zlasti Še s podufie.' vanjem mladine, tudi veliko pobožnih in svetih devic se je p°' svetilo podučen ju ženske mladine. In še dan da- nešni učijo pri nas Uršulinarice, in imajo svoje prelepe šele j po drugih krajih se tudi druge nune mnogo in z veliki® vspehom pečajo z podučenjem ženske mladine. Drugi duhovni redovi se trudijo z d u š n i m pasti® s t v o m. Neutrudeno oznanujejo besedo Božjo, gredč v i®J daljše kraje, celo med divjake, da le kaj duš pridobijo za večne nebesa; drugi imajo duhovne vaje za duhovne in tud* za svetne. Koliko se trudijo naši toliko vneti misijonarji, te»‘ l ste se lahko že sami prepričali. Spet drugi se pečajo z bolniki. Oni prejemljejo v svoj 0 skerb vse, tudi najbolj zapuščene bolnike brez razločka; ce ^° krivoverne ali neverne; kako lepo jim strežejo po svojih bol¬ nišnicah, jim preskerbujejo potrebnih zdravil ter jih tolažijo z resnicami naše svete vere, in jim tako lajšajo težave hudih bo¬ lečin. Prav veliko ljudem so take blage duše pripomoglo k telesnemu in dušnemu zdravju. Taki redovi so usmiljeni bratje? usmiljene sestre, Elizabetarice, in drugi. Drugi spet imajo premišljevavno življenje. Oni s svoj 1 ® ojstrim zatajevanjem, s pokorjenjem, z vedno molitevjo, s svoj 0 svetostjo kažejo vsemu svetu posebno lepe zglede; ali pi^ e J° zveličanske bukve, v kterih pojasnujejo resnice svete vere. I u tako samotarsko življenje veliko koristi vsemu svetu. Kajtb zasluženje je človeku šteto, ki obdeluje pusto zemljo, da o® 0 stoteri žlahtni sad ; mar bi pa ne bilo zasluživno, obdel° v svojega duha in uriti um svojemu bližnjemu! Saj je P°® !1 . novati človeškega duha gotovo imenitniše kakor požlahtnov« drevesa. In tako požlahtnjen človek zamore tudi drugi® rečeno veliko koristiti. Marsikteri menih, ki se vkvarja z ®° 1099 litevjo in s premišljevanjem svetih resnic, in je v svoje zidovje, ^ rekel, zakopan, je podoben rudarju, ki celo leto v zemlji tiči ln koplje. Kakor pa rudar iz temnih jam zlato in srebro 11 a ^ iul spravlja, tako je že marsikteri menih v svoji skriti in Sv etu neznani puščavici, čujoč v tihi noči čisto zlato svetih le saic znašel, in tako mnogim koristil. Po svetih redovniških ^°žeh pojasnjene resnice so dalječ okoli veliko blagoslova ob- ^dile. Taki menihi so Kartajzarji, Karmeliti, Pasijonisti, ki ttstnsovo terpljenje premišljujejo; ali sestre vednega češčenja ^svetega Rešnjega Telesa, Klarisarice, in drugi. 2 Mislim, kdor ni spridenega in hudobnega duha, prav lahko 12 tega spozna, da redovniki niso svetu nekoristni. Saj ravno Dovniki stani opravljajo naj več del keršanskega usmiljenja. Samo- so bili in so še pribežališča naj bolj blagim dušam; l^/^krat so samostani bili pomoč v velikih potrebah, v hudih , ] na h 1 Samostani so šole prave pobožnosti in čednosti; pri- ^ ahšče od sveta zaverženih in preganjanih. Zato so jih pa 1 Vs i pravični in pošteni ljudje visoko cenili. Pobožni kralji m * °6sarji so jih večkrat obiskovali, bogato obdarovali; kajti so zares pravi dobrotniki človeškemu rodu. Kakor so pa samostani za ves svet veliko dobrega in ^ika korist, tako pa še posebno koristijo njim, kteri iz pra- namena stopijo v ta stan. Oni imajo v redovniškem stanu P°pol H k°ljše napeljevanje pa naj zdatniše pripomočke h keršanski na mosti. Tega se še dan danešni vsak lahko prepriča, p F Poleno in pravično sodi redovnike in njihovo življenje. 0( ‘ I ' v vsakem redu bo dobil mnogo udov, kteri zares po¬ živijo, da so človeku v prelepi zgled občudovanja in SVer maDja - K°hk° jih je sveto živelo, ki se zdaj med svetniki Sko ° * n i n se njihovi priprošnji priporoča vsa voj- YilVlla cerkev na zemlji. Berem, da samo red sv. Benedikta 70 * Pos n 1100 ima štiri in dvajset papežev, nad dve sto kardinalov, dvajse tisuč škofov in nad štirdeset tisuč svetnikov. Celo krivoverci spoznajo imenitnost samostanskega življenja. Ne bom vam popisoval notrajnih naredb samostanskih) kako modro volijo, svoje sprednike, v nekterih redovih na t rl leta, v nekterih na dalj časa. Ne bom pravil, s koliko natan^' nostjo pa tudi z veliko slovesnostjo sprejmejo vsacega novi» ca v svojo družbo. Vsak red ima leta poskušnje, da se novink lahko prepriča, ali bo mogel obstati, ali bo mogel tako ojst*® in spokorno živeti; pa tudi njegovi viši pazijo na novinca, a ' bo zmožen, živeti po vseh postavah samostanskih. Ko preteč 0 celo leto poskušnje, zamore novinec napraviti še le navada® ali malo obljubo, ktera ga pa še popolnoma ne veže. In ‘- e čez tri cela leta pozneje zamore storiti slovesno obljubo, kt e ' a se opravlja zares slovesno med daritevjo svete maše. Tedaj vsa ! štiri cele leta ima čas novinec, pa tudi viši njegovi, da se prepričajo, ali bo zamogel živeti po vseh naredbah samostans Tako tirja posebno pismo sedajnega sv. očeta Pija devetega Slovesna obljuba pa veže za celo življenje. Zato p raV1 sv- Efrem : w Vedi, da sveti angeli so zapisali zavezo. sklenil z Bogom, pa so jo shranili v nebesih, da jo zs pokazati soduji dan,“ Kakor je pa slovesna obljuba z ; ktero Si ainor# ;aV(# z Bogom sklenjena, tako je tudi pogoja, ktero novinec s samostanom. Novi redovnik se z obljubo zaveže, da skleD e bo * s0 dolžnosti svojega stanu natanko spolnoval, da bo tako $$ in koristen ud celemu redu; samostan pa, ali njegovi vi& ^ spoznajo za svojega uda, ter mu obljubijo, ga preskerbov vsem, kar potrebuje za dušo in za telo, ter se zavežejo, da^ tudi ne bodo zapustili, če bi tudi zbolel, se postaral, °P e,Sl ^ bi navadnih opravil spolnovati ne mogel. In tako se re . s to obljubo oprosti in znebi vseh skerbi za časno, 1 1101 koliko srečen, da zamere nerazdeljeno le za večno skerbeti in *klati. — 3. Kako pa danešni svet sodi redove? a) Marsikdo pravi: Saj tudi med svetom se lahko služi ^°8'u ter se človek zveličati zamore; samostani so toraj c e r k v i i n vernim nepotrebni. Na ta ogovor naj Vattl tole povem: cerkev mora celo, nepokvarjeno in popolnoma ^ er šaustvo imeti in ohraniti; toraj mora učiti ne le, kar je ^ ris tus zapovedal, ampak tudi, kar je on le svetoval; zato ln °i'a cerkev spodbudovati, da se spolnujejo ti svetovi, in za to 'uora sv. cerkev sposobne naprave gojiti, podpirati, varovati in ^fliti; drugače bi ne zadostila, bi svoje dolžnosti ne spolnila, | er hi ne bila več prava cerkev. Cerkev mora imeti samostane, lQ imeti kristjane ki po njenih samostanih po evangeljskih SVe tih živijo. Kjerkoli toraj samostane rušijo ter menihe in nune Poganjajo, tani zatirajo sveto katoliško cerkev, ker ne pripustijo s P°lnovati evangeljske svetove v posebnem stanu, v stanu po- P°kamosti; tam branijo sveti cerkvi, se razvijati v svoji celoti. 0 je očitna krivica, ki se dela cerkvi, pa tudi vernim, eri se za redovniški stan odločiti mislijo. ■— Kar pa zadeva Yerue same , je res, da tudi med svetom, zunaj samo- ' Stail °v lehko Bogu služijo in se zveličati zamorejo; ali tu ni P r ašauja, ali je mogoče, ampak tu gre za to, da se spoluu- Je J° vsi od Jezusa Kristusa naznanjeni pripomočki in pota, po er >h se viša stopinja svetosti doseči zamore in to z večo go- . v °stjo. Da pa samotarski ali redovniški stan več pripomočkov llaa *n tudi bolj gotovo pripomore, doseči keršansko popolna- 0s t in večno zveličanje, tega je vsak pošten človek prepričan, 0 se le prepričati hoče. Pri redovih je ojstra zapoved, da ° Se!)e druzega spola ne smejo stopiti v samostansko poslopje; ta modra zapoved odtegne veliko nevarnost in mnogotere pri- 1102 ložnosti v greh. Redovniška obleka zabrani obiskovati nevarne kraje in družbe. Redovniki morajo biti vsi v odločenem času pod svojo streho, sploh po svoji volji ne smejo izpod strehe. Vsak menih in vsaka nuna — to je, vsak redovnik ima v svoji hiši svojega višega, svojega duhovnega očeta, ali svojo duhovno mater, ki ga uči, na pregreške opominja, svari ali tudi kaznuje, če je potreba, da ga k spoznanju in k pobolj' šanju pripravi. In to je pravi pot k ponižnosti, ki je podlaga vsake keršanske čednosti. Samostanske postave in vaje so posebna brarnba, ki redov¬ nike posvetnega duha obvaruje. Kako rado se zgodi, da hudo* bija, slabi zgledi marsikoga za seboj potegnejo; v samostanih P a lepi zgledi tudi slabega in mlačnega za seboj k čednostim P r ’" vabijo. O srečna sila, ktera človeka k dobremu tako rekoč sili! V samostanih so tudi pripomočki obilniši; združena ®°' litev, premišljevanje, služba Božja, prejemanje svetih zakra¬ mentov; vse to je ložej in obilniši v samostanih. Zato je P a tudi vsacemu človeku na voljo dano, da izvoli samostanski sh® in nobena deržava nima pravice, komu braniti, ako mu tega le kaka posebna, poprej storjena zaveza ne brani. Ja tudl starši bi se pregrešili zoper pravico, ako bi svejemu otrok 11 branili, v samostan stopiti iz] neveljavnega uzroka ali zavolj 0 časnega. b) Druge bode časno premoženje n e k t e r i ^ samostanov. Ali taki nevoščljivi grabeži danešnih časov* ki se osrečevavce ljudstva zovejo in vrivajo, pa nočejo slišat’* da samostani, kar imajo lastnine, po pravici imajo. Vse sa®° stansko premoženje so darovi pobožnih ljudi, je sad lastnega truda ali pa pravičen delež ali dediščina redovnikov sa® 1 ^- Samostani niso nikomur nič vkradli, nikogar ogoljufali a kakor si bodi po krivici niso ničesar pridobili. Koliko so P a 1103 samostani potrošili svojega premoženja na šole, bolnišnice in ^ r,1 ge zavode, kar je vse celi deržavi na dobiček ! Njihovi pre- H' samostani, prežale cerkve so že od nekdaj lep kinč celi ^ e želi; njihove velike bukvarnice so zaklad domače učenosti, Njihovi naberki shodnice učenim, njihova služba Božja veselje 111 duhovna povzdiga vsemu ljudstvu. Odkar so samostani ž davki preobloženi, se ve da, toliko več storiti ne morejo; ali Ve ndar bi jaz rekel preganjavcem in hudobnim obrekovalcem ubogih samostanov: Pojdi opoldne na samostanske vrata, pa P°glej koliko lačnim [zatirani in toliko čerteni menihi in uboge 1111116 še dan danešni jesti dajejo; zraven pa vprašaj samega S 0 be, koliko pa med uboge razdeliš ti, ki se štuliš, Bog vedi kakega osrečevalea ljudstva ? c) Nekdaj so posvetnjaki očitali samostanom, da svoje 11 d e m e h k u ž i j o. Ali to so delali zločasti ljudje, kteri o Ilf) trajnih samostanskih zadevah nič vedeli niso. V vseh samo- ®tanih redovniki ojstro, spokorno živijo. Že samostanska obleka ^ares spokorna obleka. Frančiškani imajo dvakrat na leto ° S post, pred Božičem in pred veliko nočjo; Karmeliti, Tra- b lstl in tudi še drugi nikdar nič mesa ne jedč; Kartajzarji ^ e dno molijo. To vse in druge ojstre pokorila pač ne meh- uži Jo samotarcev. Dan danešni je pa svet, prekanjeno hudoben ki je, na¬ sprotno začel černiti samostane, da zlasti z mladimi preojstro neusmiljeno delajo po samostanih, posebno še se gerde in la: 21 e tem trosijo po svetu p ženskih samostanih. Na to naj v da bi si zveličanje svoje duše toliko bolj zagotovil; pa ra5!tle okoliščine mu tega ne pripuščajo. Takim in sploh vsem am ta-le nauk : Vdajte se v voljo Božjo, pa si silo v dobro obračajte. Res je, da v dobro vredenem samostanu človek ložej 1,1 gotovši doseči zamere keršansko popolnamost in da tako tudi 01 J gotovo in višo stopinjo svojega zveličanja si prislužiti za- 111016 i pa vendar je tudi gotovo, da si tudi med svetom evan- . jske svete v prid oberniti zamore. In to bote storili, ako N^ate nobenega posebnega hrepenjenja po bogastvu, se z mno- 1106 ženjem svojega denarja ne pečate preši! no, se s potrebno hrano zadovolite, deviško-nedolžno živite ter se vodstvu modrega spo¬ vednika vdaste. Tako zamorejo duše, ki v samostan stopiti ne morejo, tudi med svetom dospeti k visoki keršanski popolna- mosti, pa tudi svojemu bližnjemu v telesnih in dušnih rečeh veliko koristiti. In tako dobre in pobožne duše imajo že tuka-J na zemlji svoje nebesa; kajti njihovo serce je pri Bogu. I u blagor mu, kdor svoje serce vedno pri Bogu, in Boga v svojem sercu ima ! Amen. IV. Del: Poslednje reči človekove. LXXIX. Keršanski nauk. A. 0*1 štirih poslednjih reči človeških sploh Dobro in koristno je, misliti na štiri poslednje reči. Kristjani moji ! dolgo časa sem vam razlagal keršansko pravico. Na tanko sem vam opisal nesrečni greh, kterega se ogibati moremo, ako hočemo svoj namen doseči. Ker pa 111 nihče že keršansko pravičen, ki se varuje vsega greha, ampak mora delati še dobro; zato sem vam povedal in priporočal tudi vse potrebne čednosti, s kterimi mora ozalšan biti vsak človek, da se zamore enkrat z Bogom, svojim Gospodom, vekomaj skleniti. Poslednjič sem vam še pokazal uektere pripomočka kterih se posluževati moramo, da bomo Bogu vedno dopadljivi in prijetniši. In zdaj vas bom učil le še od štirih poslednjih reči človekovih. Iz teh besed vidite, da keršanska pravica ima štiri del e > ktere si lahko v svojem spominu ohranite v teh le kratkih besedah : Kristjan ! popotnik si, toraj 1107 I. Glej, da ne zaideš, — varuj se hudega ! II. Derži se pravega pota, — stori dobro ! III. Hodi vedno naprej, — bodi popolnoma ! IV. Domu boš prišel, — plačilo boš prejel! Že sem vas učil, kako se moramo vsega hudega — vsega greha varovati, da ne zgrešimo pravega pota, da ne zaidemo; u frl sem, kako moramo varno hoditi le po potu čednosti in Pobožnosti; učil sem pa tudi, da ne smemo postajati na pravem P°tu, da moramo urno naprej hoditi, dokler čas imamo, da ^oramo vedno popolniši biti. In zdaj imam le še to dostaviti, a > ako bomo po teh naukih živeli in tako po pravem potu Ve dno naprej hodili, bomo dosegli svoj namen, bomo prijeli pri¬ trjeno plačo za delo svoje; pa tudi oni bodo dobili prirner- plačilo, kteri se pravega pota deržati nočejo, kteri po r °kem potu proti svojemu pogubljenju naprej derejo. Preden J as k°m učil od tega plačila, kterega bo prejel vsak po svojih . > 11 a j vam danes povem, da kakor je dobro, ako človek svojem delu večkrat misli na dobiček ali zaslužek svoj, ‘, 0 je pa še posebno dobro, da človek prav pogosto in velikrat jtli na to, kar ga čaka po vsem končanem delu njegovem, r čaka po dokončanem življenju. Toraj bom danes od¬ govoril na vprašanje : Jeli dobro in koristno misliti na štiri poslednje reči človekove? Nauk od poslednjih reči človekovih je kakor nameček k !lau kom keršanske popolnamosti; in sicer zato, ker je spomin aa n je poseben močen pripomoček h keršanski popolnamosti, namreč ložej hudega varujemo, dobro delamo in s tem se e 110 napredujemo. Nič nas ni v stanu bolj gotovo obvarovati e< mega greha, kakor misel na poslednje reči; pa ravno tako 110 nas ravno ta misel nagiblje, spolnovati vse dobro. S to 1108 mislijo se je tolažil sv. apostelj Pavel, ker vedel je, da le tisti stavo dobi, kteri se trudi, tako je tudi on z velikim trudom in ojstrim mertvenjem zveličanje dosegel in pogubljenja se ob¬ varoval, kakor piše v pervem pismu do Korinčanov. (9.) Bral sem od imenitnega, bogatega moža, ki je bil sicer v mladosti lepo keršansko izrejen, pa zgodilo se mu je, kar se zgodi marsikteremu mladenču, ki išče po visocih šolah po¬ svetne učenosti, da prav lahko zgubi naj drajši zaklad, sveto edino zveličansko vero, ktero mu je skerbna in pobožna mat 1 s pervo hrano vcepila; in hudobni in sprideni duh našega časa ga prevzame, da zabrede v popolno oterpnjenost za zve¬ ličanje svoje. Tako posvetno moder, pa novošegno neveren J e bil ta mož. Opuščal je in zanemarjal vse dolžnosti pravega kristjana. Več let se ni zmenil za keršanske dolžnosti. Ali do¬ zorel je tudi on ; bližala se je tudi njemu bleda smert, napove- dovavka pravičnega sodnika, ktera se pač nikogar ne ogne, naj že kdo poprej misli na njo ali pa ne. Ta posvetujak, akoravn 0 bolezen vedno huja prihaja, vendar se ne zmeni za keršansko pripravo; od spovedi in sprave z Bogom, od prejeme svetih za¬ kramentov noče nič slišati; ja še tega ne privoli, da bi g a mašni k le obiskati smel. Tako oslepljenje ljubi moji! česar vas mili Bog obvaruj! tako oslepljenje zadnjo uro je večkrat pr a ' vična kazen svetega Boga. Človek, ki je v svojem življeuj 1 Boga zapustil, nanj pozabil, je večkrat ob smertui uri neobčut¬ ljiv, ves oterpujen za večnost; in ako je poprej Božjo gnadm klicanje k pokori leta in leta zametaval, tudi pravični Bog n& zadnje omolkne in to molčanje Božje v sercu umirajočega J 0 grozoviten napovedovavec, da se bode večno ločila taka nesreč duša od svojega Boga. Ta bogati posvetnjak je pa imel v svojo preveliko sreČ° prav pobožno keršansko ženo. O zares blagor mu, kdor tak° 1109 zvesto tovaršico dobi! Nevarnost moževa, strah, da bo vekomaj Pogubljen, ako se z Bogom ne spravi, ta skerb je neznansko težila poterto serce njegove dobre žene. Toda vse prigovarjanje, da bi se spovedal, svete zakramente prejel, je bilo zastonj. Le slišati ni hotel od tega nič. Njegovi ženi ni bilo več ob¬ stati. Prestrašila jej je bila misel, da njen ubogi mož, kogar Uekeršansko življenje jej je znano bilo, bo moral v tako groz- uem stanu stopiti pred Jezusa Kristusa , ki je ojster sodnik živih in mertvih. Šla je dobra žena k svojemu spovedniku, ter ga je za svet uprašala , kako bi vendar mogoče bilo, rešiti dušo njegovo. Zmenila sta se, da bi ga kako pregovorili, da Pašnik vsaj k njemu priti sme. Na veliko in nadležno prošnjo J e privolil, da ga sme mašnik obiskati, pa s tem gotovim pri¬ stavkom, da mu od spovedi nič ne sme ne v misel vzeti. Mašnik Pride k bolniku, ki je bil že prav pri kraju. Blizo njegove P°stelje se vstopi, pa besede ne reče. Ko tako dalje časa res¬ nobno in zamišljeno stoji, vpraša ga bolnik : »Povejte mi, kaj teko mislite Y Mašnik pravi na to: »Ako mi dovolite, da odkritoserčno povem. Tole sem zdaj premišljeval: O moj Bog! tetkošiia sprememba bo zdaj zdaj nastopila s tem bogatinom 1 ^daj je v tako lepi, toliko ozalšani hiši, čez nekaj malega pa, ; teo brez keršanskega znamnja prave pokore umerje, bo v Ve a ^ s P 0C ^ a< l a 111 napeljuje k vsemu dobremu; množi ezfi N in strah Božji in pospešuje gorečnost in zvestobo pra- ,Cllih iu pobožnih. ^ b) Kdo zamore pač prešteti vse dobro, ki ima svoj za* k v premišljevanji štirih poslednjih reči? To nam jasno /,e z g 1 e d toliko svetih mučencev. Ali veste, 1112 ljubi moji! kaj je delalo in obranilo toliko močne, toliko sta¬ novitne in nepremakljive vse svete mučence? Kaj jim je moč dajalo, da so bili, bi dejal, neobčutljivi v najhujšem, v naj grozovitnišem terpljenji, tako da so veseli z nebeško radostjo napolnjeni, sladko prepevaje, svoje življenje nebeškemu Očetu darovali, večkrat celo se ponujali v grozovito mučenje in hudo smert iz ljubezni do presvete vere Jezusove ? Misel na sm er ^ jim je bila, kakor presrečne vrata, v kraljestvo Božje. M |se j na sodbo jih je vzderžala na potu stanovitnosti; zato so se bab Božjega sodnika, niso se pa bali nobenega pozemeljskega tri¬ noga. Misel na pekel, ker so hotli njegovim mukam uiti, ta misel jih je oserčevala, da so bolečine svojega mučenja za M malega imeli proti temu, kar bi morali v peklu terpeti, ako bi nezvesti postali. Mar jim ni serčnosti dajala zveličanska misel na prelepe nebesa, ter so večne nebeške krone, večno veselje za drajši imeli, kakor vse ponujane pozemeljske krone, kakor vse veselje in bogastvo tega sveta? Kaj vam v misel vzamem le en sam zgled take mučenišk 0 serčnosti, kterega ste berž ko ne, tudi že slišali. Žena angl 0 škega ministra Tomaža Mora je tega svojega pobožnega m°^ z vso mogočo in Ijubeznjivo zgovornostjo skušala pregovorit 1 , •V da bi se vdal temu, kar kralj tirja, ter podpisal pismo, kterem bi se bil odpovedal pravi sveti veri in bi tako reS svoje življenje. Ta zvesti mož pa je svoji ženi tako-le odgovoril • „Ljuba žena! kaj meniš, kako dolgo bom še. živel ?“ „Gotov 0 še dvajset ali trideset let“, odgovori mu žena. „In zavolj 0 dvajset ali trideset let, meniš ti, bi jaz potem moral vekomaj v peklu goreti!" pravi jej na to pobožni mož Tomaž. nespametno bi bilo, za dvajset let ali tudi za trideset let o kupiti svoje življenje; za ta kratek čas oditi smerti, ki ure vendar le enkrat gotovo dobila! Kako nespametno bi o ’ 1113 oditi sodbi pozemeljskega, krivičnega kralja, potem pa nesrečno umreti in pasti v roke ojstri sodbi Božji, nebesa zgubiti in nektere leta tega življenja za peklensko večnost zameniti! 1 ^ To premišljevanje štirili poslednjih reči je storilo, da je ostal stanoviten in zvest v sveti veri, ter je umeri kot mučenec, in zadobil krono večnega življenja v nebesih. c) Kdo bo preštel tisto neštevilno trumo presrečnih, ki se zdaj tam v nebesih veselijo, in ktere je spomin na poslednje reči človekove pripeljal na pot pokore, ki zraven pota nedolž¬ nosti edini pelje v svete nebesa. Marsikteremu grešniku ni mogla oči odpreti, ni mogla njegovega serca ganiti nobena druga stvar; spomin na poslednje reči človekove pa so ga pre¬ dramile in na pravo pot pripravile. Marsikdo si je živo pred oči postavil smert, sodbo, pekel in nebesa in ni se mogel več vstavlja ti, gnadi Božji, in spreobernil se je; potem pa mu ni bila nobena pokora pretežka, nobena preojstra, da je le kolikor je premogel, zadostil za poprejšno pregrešno življenje. Slišali ste, saj sem vam o drugi priliki pravil, od sv. Margarite Kor- tonske, ktera je bila z gnado Božjo vsa presunjena pri pogledu mertvega trupla tistega človeka, s kterim je dalje časa v pre¬ grešnem znanji živela; začela je ojstro pokoro, ter se je tako pokorila, da je bila imenitna svetnica, ktero posebno spokor¬ niki častijo, in se njeni prošnji priporočajo. Tako spozna sv. Avguštin sam, da ga od njegovega pregrešnega življenja ni nobena stvar tako odvračevala, kakor ravno misel na smert in sodbo. Berem od mladenča, ki se ni hotel podvreči nobeni po¬ kori, ktero koli mu je nasvetoval in naložil njegov spovednik, da bi se bilo vstavilo pregrešno življenje njegovo in da bi prinesel vreden sad prave pokore. Poslednjič mu reče spovednik, da naj gre, pa se vleže na posteljo svojo, kakor da bi umeri; 71 £$rfoiuki nauk Y. p. II. 1 x 1114 naj položi svoje roke križema čez persi. Nad glavo naj postavi podobo križanega Jezusa; k svojim nogam pa dve goreče sveči z blagoslovljeno vodo. In to je mladeneč vendar le ubogal storil. Premišljuje tako ležeč svojo gotovo smert in svojo gotovo sodbo, pa svojo negotovo večnost in terdovratno serce se omehča, potok solz ga oblije, deloma zavoljo toliko storjenih grehoV) deloma zavoljo strahu pred večnim pogubljenjem in — nastopil je pot pokore, ter je do konca stanoviten ostal. Te dni sem pa bral od neke mlade gospe, ki je vse večere le po veselicah hodila in se radovala. En večer pride že poz u ° domu, ter najde svojo deklo, ktera jo je čakala, pa med t el11 v pobožnih bukvah brala. „Ti uboga, neumna reva, pravi J e h kakošno veselje moraš imeti, da tako dolgo čitaš v teh bukvah • — Gospa se spravi spat, pa ni ga zaspanca, zdihuje in glasu 0 začne jokati. Dekla to zasliši, hitro priteče ter vpraša, kaj h 1 jej bilo ? Cel potok solz polije posestnico, ki pravi: „Oh, 0 ^ v tvojih bukvah sem vidila besedo, ki mi nobenega pokoja ve ne da, in ta beseda je „večnost". Sad tega je bil, da je sl° v ° dala vsemu razveseljevanju, ter je skerbela le za večnost. "" Grešnik ! poslušaj! umeri boš ! sojen boš ! kam ? vprašaj se sam! — d) Pa ne le mučencev je oserčevala misel na štiri P° slednje reči, ni le spokornikov obrodila; ter je tako od nektkd nebeške verste množila; tudi v drugih pobožnih dušah j° 0 rodila prelep in imeniten, zveličansk sad. Zavoljo tega, * niso vedeli telesne smerti, bili so pravični vedno pripravi j 611 ’ kdaj jih bo Gospod poklical iz te solzne doline na pravi J* e beški dom. Podobni modrim devicam so imeli vedno napomJ svetilnice svoje ; vedno je bilo ozaljšano serce njihovo, pr'P raf Ijeno, iti na večno svatovščiuo, kedarkoli Gospod in njihov ^ pride. — Zavoljo tega, ko jih čaka ojstra ueogibljiva s0 ’ 1115 niso se pravični nikdar zadosti pravičnih imeli, ne zadosti čistih šteli, zato so pa s strahom in trepetom delali delo zveličanja svojega. „Kolikorkrat tisti dan sodbe premišljujem, pravi sv. Hieronim, se tresem po vsem životu ; kedarkoli jem ali pijem, ali kaj druzega delam, mislim, da slišim strahoviti trobentni glas: Vstanite, vi me rt vi!“ Sojen bom, in sodil me bo vsega- veden, neskončno svet, in pravičen Bog, ta misel ohrani pra¬ vičnega na potu popolnamosti, da ne zaide, da hodi in na¬ preduje vedno naprej proti svetim nebesom. — Koliko svetih duš se je ojstro pokorilo, da bi odšli peklenskemu terpljenju, kterega so po svoji misli z vsakdanjimi pregreški zadolžili. Ojstro so se postili, cele noči prečuli, spokorne oblačila nosili, neprenehoma molili in pogostoma sv. zakramente prejemali. Vse to je obrodila misel, da bi nesrečno ne umerli, da bi bili milostljivo sojeni, da bi odšli peklenskim mukam in bi dosegli prelepe nebesa. Kdo ne spozna, kako dobro in koristno je, pre¬ mišljevati štiri poslednje reči ? Sv. Janez Klimak nam pripoveduje od meniha, ki je živel na gori Horeb; njegovo življenje pa je bilo bolj mlačno. Hudo je zbolel in dalje časa se ni nič zavedel. Ko pa se zopet zave in mu bolezen pojenja, zaperl je vrata svoje puščavice ter je še dvanajst let prav ojstro in pri prav pičli hrani preživel. Potem je zopet nevarno zbolel. Odperl je svojo puščavico in njegovi somenihi so se zbrali okoli umirajočega ter so ga prosili, naj bi jim za slovo kake zveličanske besede povedal. Samo- tarec pa ne de druzega, kakor samo to: „Bratje, ne zamerite mi! Nihče ne bo storil nobenega greha, ako misli na smert, sodbo, pekel in nebesa." e) Da nam je spomin na štiri poslednje reči ne le koristen, ja c e 1 o’ p o t r e h e n, to nas uči naš Zveličar Jezus Kristus sam z besedo in z zgledom svojim. Lepo nas opominja, ko 71 * 1116 pravi: »Č u j t e tora j, ker ne veste, ktero uro b° vaš Gospod prišel . . . da vas, ko bi p r i Si nanagloma, ne najde spi j oči h. “ (Mark. 13, 35,36-) Tako nas priganja in opominja, skerbeti za nebesa, ko pravi' »Delajte si prijatlov ... da vas, kedar o b n magate, v z a m e j o v večne prebivališča.* (Luk. 16,9-) On nas svari pred peklom, rekoč : »Kaj pomaga človek u> če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi Ali kakošno men j o bo človek dal za svoj 0 dušo?* (Mat. 16,26.) S čim bi si jo pač zamogel odkupi’ ko bi bila enkrat v pekel obsojena? Z nobeno stvarjo ne. naš mili Jezus ni nas le opominjal, misliti na poslednje ^ človekove; on je tudi sam velikrat mislil na svojo smert 11,1 križu, ter se na-njo pripravljal; saj vemo, kolikokrat je od s svojimi učenci govoril. Ubogajmo tudi mi Kristusovo opo#’ njevanje, pa posnemajmo njegov lepi zgled, ter si v pi'id račajmo misel na poslednje reči svoje. f) Kolika je pa tudi škoda takemu, ki nikdar noče m^ 11 na poslednje reči človekove ! Tak človek postane neobčutlj 1 '" pri vseh svojih grehih, on se z naj večimi hudobijami nor^jj in igra; živi tje v en dan, ter greh na greh naklada, pokoro se ne zmeni ne. In ako ga kdaj posebno presune misel, ali mu mili Bog hudo pritiska, vendar on spreobernje le odlaša. Na smert se nikdar ne pripravlja, sodbo si mi^ 1 poveršno in milo, in tako živi v naj veči nevarnosti, umeri nespokorno. Zares merzlo, okamnjeno mora postati da euj e le 1)0 ktero se z večnostjo nič ne peča in mu ni nič mar ger cei ali ‘ mu bo po smerti godilo dobro ali hudo. Zares nekako °^‘ V . tako serce, v kterem misel na smert, sodbo, pekel in D ° nobenega prostora več nima. Ali preljubi moji! kaj 1X100 ^ kakošen bo pa konec tacih ljudi ? Godilo se jim bo, kak° r 1117 J e godilo zaslepljenim in oterpnjenim grešnikom ob Noetovem f asu > v času vesoljnega potopa. Kristus pravi: „So jedli 111 pili; so se ženili in možile do dne, ko je ^ e l Noe v barko; in potop je prišel in jih je Pokončal. Ravno tako seje godilo o dnevih Kotovih: So jedli in pili, kupovali in proda- 3 a H sadili in zidali. Tisti dan pa, ko je Lot | z Sodome šel, je dežilo ogenj in žveplozneba, 111 jih je vse pokončalo." (Luk. 17, 27—29.) Iz vsega tega mislim, da vsi spoznate, kako dobro in 0l 'istno, ja celo potrebno je, da človek večkrat pred očmi ima, } Ve <5krat k sercu jemlje, da bo umeri, da bo po smerti sojen 111 3)0 obsojen, kamor si bo zaslužil; da bo toraj zadobil pri- Iner jeno plačilo za vse dela svoje. Kristjani moji! ker je to Vsacemu silno potrebno, zato vam želim z Božjo pomočjo tudi 6 i e preimenitne resnice nekoliko bolj na drobno opisati. Vi P a me zvesto poslušajte; da bo tudi ta nauk nam vsem v Večno zveličanje. Amen. LXXX. Keršanski nauk. * **d štirih poslednjih reži človekovih posebej. od 1- Od smerti. a) Kaj vemo od smerti? — b) Kaj ne vemo s merti ? Ne pozabimo nikdar, da smo tukaj v tej solzni dolini po- P°tniKi. da iščemo in grenio proti svojemu pravemu domu, Proti da nebesom, kar vam tolikrat povem. Skerbno varujmo se, ne zaidemo s pravega pota, da ne zabredemo v gre , l 36 e dino pravo hudo. Glejmo da hodimo varno po pravem potu, 1118 po potu svetih Čednost; in na tem potu moramo vedno Iia ' predovati, dan na dan Boga bolj ljubiti, da prejmemo od ve¬ komaj pripravljeno plačilo za trud svojih del. Ko pa popotnik po dolgem, trudapolnem potu dospe na svoj očetovski do® nazaj, in stopi čez prag, pred svojega dobrega očeta in svoje predrage brate, začne razkladati, kaj si je pridobil, kaj se na¬ učil.! in blagor mu, ako je sam zadovoljen in ga tudi oča p°' hvali in se ga vsa hiša veseli! Kristjani moji! ravno taka j® z našim popotovanjem. Tudi mi bomo stopili čez prag neznan® večnosti. Tam bomo mogli razložiti, razkazati svojemu nebeške¬ mu Očetu, kaj smo si pridobili na tem pozemeljskem popoto¬ vanji. In o trikrat blagor nam, ako bomo takrat sami seboj zadovoljni, ako nas bo ojster sodnik pohvalil in bomo sprej 6 ^ v družbo vseh izvoljenih Božjih ! Stopiti bomo pa morali čez prečuden prag v neznan® večnost pred sodnika. Ta prag je smert našega telesa. Ako bi mi večkrat mislili na to zadnjo stopinjo, bila bi pač srečna t® naša zadnja stopinja, bi bila srečna naša smert. Da bomo t® ložej storili in se večkrat spominjali svoje smerti; zato va® bom danes povedal: a) Kaj vemo od smerti? in Kaj ne vemo od smerti? potem vam bom c) opi s ^ smert grešnikovo, in d) smert pravičnega, i 11 e) poslednjič bom naznanil še nektere pripomočk® za srečno smert. Naj poprej naj vam povem : a) Kaj vemo gotovega od smerti? Za gotovo vemo : 1. K a j j e s m e r t; 2. D a b o ® 0 vsi um er li; 3. K a k o š n e n a s 1 e d k e i m a smert” 1. Kaj je smert? Neverniki pravijo : Smert je jenjanje življenja. Ti nev® r ' niki, kakoršnih se tudi dan danešni ne manjka, ne delajo no 1119 lenega razločka med smertjo človekovo in poginom živalskim. Oti modrujejo, da moč življenja bo, kakor si že bodi, razru- šena iu kri zastane, sape zmanjka in smert nastopi. Ti po- svetnjaki tajijo, da je neumerjoča človeška duša, in se slepijo, ^ a > ko človek umerje, je vsega konec; ne ostane nič, kakor tru plo, ki pa tudi v prah razpade. Ti neverniki pridejo po sv °jem živinskem modrovanji do tega, da človek izhaja iz živali, ^ a je le bolj olikana ali izurjena opica ali merkovca. Glejte, kam človek zabrede, ko mu v temoti velicih hudobij ugasne svete vere! Ti neverniki pa ne modrujejo od tega tako, kakor da bi bili tega prepričani, ampak to živinsko modrovanje gre le na to, da bi svojemu mesenemu poželjenju, svojim stra¬ ni 111 toliko ložej stregli. Od večnosti ne morejo pričakovati, res ne pričakujejo nič dobrega; zato jo pa tajijo in pra- T| jo, da je ni, da je s smertjo vsega konec. Hudobneži pravijo: »Kedar ugasne, je pepel naše truplo, in duh Se razkadi, kakor tanek h 1 i p, in naše ž i v 1 j e- preide, kakor sled oblakov, in zgine, a kor megla, ki jo sol učni žarki preženejo." (klodr. 2, 3.) Taki neverniki so bili že od nekdaj na svetu; danešni jih pa tudi med kristjani ne manjka, ki so v I* re grešnem življenji zapravili sveto vero in bi radi, da bi Ve čnosti ne bilo. Vse drugače pa ve in misli pravoveren kristjan od smerti. 11 remo in verujemo, da duša naša ne umerje; ona se verne aj5a J k njemu, od kterega je izšla, zato pa zapusti telo, ter Se lofii od njega, kakor od -nepotrebne stvari, ga izsleče, kakor ^nošeno oblačilo. In to ločitev duše od telesa imenujemo smert. e '° se poverne nazaj v zemljo, iz ktere je bilo vzeto in duša gre Pred sodnika svojega. Kedar je Bog telo pervega človeka Uredil i z zemlje, bilo je to telo še merzlo in mertvo, brez 1120 življenja. Bog pa ga je oživel z neumerljivim, Bogu podobni® bitjem , ter „j e vdihnil v njegovo obličje dub a življenja, in bil je človek živa stvar,“ pravi sveto pismo. (I. Mojz. 2, 7.) Kakor je toraj življenje naše v tem, da se zedini duša s telesom, tako je smert v tem, da se loči duša od telesa. Kedar pride smert, kedar se duša loči od telesa, zaden 0 oba različna osoda. Telo iz zemlje vzeto, gre nazaj v zemlj® v grob, kjer strohni , se v prah in pepel spremeni; duša P a > ednovitno, nerazdeljivo, po svoji natori neumerjoče bitje, ko s 0 loči od telesa, stopi pred sodbo Božjo, da odgovor daje od početja svojega in prejme plačilo ali pa kazen. Da je sir® rti človeška v tem, prepriča nas tudi nezmotljiva beseda Božj a ' ,In se poverne prah v svojo perst, iz k t e r e je bil, in se verne duh k Bogu, ki ga je bi 1 dal.“ (Pridig. 12, 7.) Zato, ker je dub človeški od Bog a > ne gre s truplom vred v zemljo, ampak se verne k Bog® svojemu stvarniku in sodniku, ki njegovo daljno osodo po nj e ' govem zasluženji določuje. To govori tudi sv. apostelj, ko pravi ■ »Ljudem je določeno enkrat umreti, pote® pa sodba.* (Hebr. 9, 27.) Ta sodba preč po smerti pa De more biti za telo, ktero trohni v grobu; toraj stopi le človeška preč po smerti pred sodnika, da bo sojena. In rav»° to je smert: Duša se loči od telesa in stopi pred sodbo B<$® kjer bo njena osoda odločena za večnost; telo pa bo zenaiJ 1 darovano. Smert je toraj ločitev duše od telesa. Neverni modri )'® 1 Sokrat je dejal Smert je dolga pot, s ktere se nihče ne P°' verne; in drugi modrijan Sofokles pravi: Smert je zad®) 1 zdravnik, ki na enkrat vse bolezni vniči. — Smert je pa tu pa prav resnobno premišljeval mertvaško glavo. Knez gre p r0 ^ njemu, pa ga zaničevaje vpraša: „Zakaj tako skerbno pregl 6 ' duješ to glavo ? Kaj pa bi rad zvedel nad njo V Samotar ® 6 pogleda resnobno kneza in de : „Rad bi vedel, je li ta Čepina knezova ali beračeva; pa nikakor ne morem tega spoznati ? Ni ga toraj nobenega razločka, in vsak bo umreti moral. Umeri bom tudi jaz, ki to govorim; umeri boš ti, ki t0 poslušaš. Oh, in kar je prestrašno, le enkrat bom umeri! bi dvakrat umeri, zamogel bi drugič popraviti, nadomestit 1 ' kar si pervič pregrešil ali zamudil. Če pri kupčiji enkrat zgubil zamoreš v drugič dobiti; če obleko ponosiš, raztergaš, si drug 0 1123 umisliš; če denar zapraviš, moreš druzega pridobiti, če pa ©ukrat nesrečno nmerješ, na vekomaj si in ostaneš nesrečen. Gotovo je toraj, da boš umeri; gotovo da boš umeri le e nkrat! In vendar, kristjani moji; akoravno je smert kazen za greli vsem ljudem, vendar je velika dobrota za nas, kakor smo 2daj. Kajti smert postavi konec razuzdanostim in krivicam hu¬ dobnežev, ona reši nedolžne stoterih britkost ter jih po storje¬ nem delu pripelje k pokoju v boljše življenje. Pa tudi strah Pred smertjo in britkost njega je koristna za nas; drugače bi je marsikdo željno pričakoval in za svoje zemeljsko življenje bi ne skerbel. Vendar je Jezus Kristus s svojo smertjo naši enierti odvzel zelo, da je smert zdaj za nas zasluživna in nas Pelje k Očetu v nebesa. In tako smo dolžni, Bogu hvaležni biti za-njo. Le živimo tako, da nam smert zamore biti to, kar P° Božjem predobrem namenu je. 3. Tudi to za gotovo vemo : Kakošne nasledke i^a smert? Po Božjem razodenji vemo, da smert nas popelje v več- ^eet, in sicer v večnost, polno veselja, ali pa v večnost, polno terpljenja, kakor tu na zemlji hodimo pot čednosti ali pot pre¬ grehe. Prav jasno nam naš ljubi Zveličar Jezus Kristus °s°do dobrih in hudih po smerti kaže v priliki od bogatina in u božeca. Bogatinec je tu na zemlji imel dobre dni; stregel je ' Sv °jim strastim, imenitno se je gostil vsak dan; dobro se je ' tne l> dokler je živel. Ubogi Lazar pa je ležal poln ran, reven 111 Zapuščen, ter je želel, se nasititi z drobtinami, ktere so Padale z mize bogatina, pa nihče mu jih ni dal. Umeri je U b°gi, umeri je tudi bogati. Ali kakošna osoda jima je bila UQ kraj groba? Poslušajte, kaj pravi Jezus sam: »Ubogi je bil llesei1 od angeljev v naročje Abrahamovo, kjer bo vekomaj po- ol *žen; bogati pa je bil pokopan v pekel, pa ne dobi tam 1124 De kapljice vode, da bi si ohladil svoj goreči jezik." (Luk. 16, 19—31.) Ti so Dasledki človekove smerti : Dobrim večno veselje, hudobnim večno terpljenje. (Mat. 25, 46.) Kaj, ljuLi moji! ima na zemlji tako imenitne, tako dolgo terpeče nasledke* kakoršne ima smert ? Zato pa ne pozabimo tega; vedno naj nam bodo pred očmi ti preimenitni nasledki naše smerti. Okra' nite si v svojem sercu, kar je rekel pobožni kmet: „S®ert ni nič druzega kakor berv, ki me pelje iz tega sveta ali ? nebesa, ali pa v pekel, kakor dobro ali hudo živim. Zato si pa prizadevati hočem, da bom vedno dober, da me sinert nikdar hudobnega ne zasači." Ta misel pobožnega moža naj spremlja vse tvoje dejanja, in nikdar nič ne počni, za kar ki te smert v pekel potisniti zamogla. b) Zdaj naj vam pa še povem : Kaj ne vemo ud naše smerti? Mi od svoje smerti ne vemo : Kdaj? kje? in k a k° bo prišla? Vendar je pa dobro za nas, da vsega tega ne vemo. To se marsikomu čudno zdi; pa le zvesto poslušaj^ in spoznali bote tudi to resnico. 1. Akoravno je gotovo, da smert bo zadela vsacega čl°' veka, je pa ravno tako gotovo, da ne vemo kdaj? Ozri® 0 se na pokopališče ; tam vidimo grobove majhnih otročičev ® grobove odraščenih. Poglejmo in prebirajmo mertvaške bukve i vidili bomo, da le malokdo je umeri v visoki starosti. L‘ e ' računeno je, da tretjina mladine umerje pred dvajsetim l^ 0111 in med stotino komaj eden sedemdeseto leto dočaka. Naj va® v tej priliki povem, da malokje ljudje doživijo tolike starosti* kakor ravno v naši tako visoko ležeči podfari. Naša podt® 11 je dva in sedemdesetega leta bila stara ravno osemdeset 1^' V tem času je umerlo osemnajst sto in dva in štirideset lj u ®' Med temi jih je bilo dve sto in pet in šestdeset čez sedemd° s 1125 l©t starih ; osem in šestdeset čez osemdeset let; in dvanajst oblo čez devedeset; ja trije so bili celo čez sto let stari. Pa Štejte! tudi ti so umerli! Bog jim daj večni mir in večna luč na J jim sveti! Kdaj, predragi moji! bo prišla versta tudi na nas? Lahko je to leto že zadnje; morebiti še ta teden ? lahko že danes ? Kdaj ? tega nič ne vemo. Tudi sveto pismo pravi: »Človek ne ve svojega konca; ampak, kakor I ° v 6 ribe s tern j kom, in kakor sačijo ptice v zanjko; tako se 1 o v č ljudje ob hudemčasu, ko naglo nad nje pride.* (Prid. 9, 12.) Tako tudi J ozus naznanja negotovost smertne ure, ko pravi: „0 u j t e, ker ne veste ne dneva ne ure!" (Mat. 25, 13.) »Lodite pripravljeni, ker ob uri, ko se vam II e zdi, bo Sin človekov prišel." (Luk. 12, 40.) Mladeneč pride k svojemu učeniku pa ga vpraša : „Učenik, kako dolgo smem grešiti?" „Dokler hočeš; le en dan pred svojo smertjo se poboljšaj!“ Vesel gre učenec proč; ali urno Se oberne in vpraša: „Pa kdaj bom umeri?" »Tega ti pa ne Ve ® povedati, reče mu resnobno starček; zato pa tudi nimam dvuzega sveta, kakor da začneš preč pokoro delati." In po čemu druzih dokazov; saj nas skušnja uči, da oihče brez posebnega razodenja Božjega ne ve, ne kdaj ? ne k°d? ne kako ga bo smert zadela? — Toraj tudi kraj, kje? k°mo umerli, nam je neznan. Le malo, malo ljudi tam počiva, k J er .je tekla njihova zibelka. Ene požre nezmerno morje, druge Pobere huda vojska; eni v postelji, drugi na potu pomerjejo, 11 a vsakem kraji, kjerkoli smo, nas lahko zasači; povsod preži Da 11 as, tako da vsak zmed nas z Davidom spoznati mora : ”L e ena stopinja je med menoj in med smer tj o . u Kralj. 20, 3.) Kraja naše smerti ne vemo ; to pa vemo, 1126 da ima naša mati Cerna zemlja prostora dovolj, za naš pokop, in da se bo kdo tudi našel, ki bo zagernil naše telo. Umerli bomo, to vemo; pa kako? tega pa ne vemo* Kakor oborožen sovražnik pride smert nad ubogega človeka, lD kedar ga zgrabi v njegovi ari, jej nihče ne uide, se nobeden n 0 odkupi, ga nobeden zdravnik ne otme. Enega mahoma pobere, druzega dolge leta tlači; enega strela ubije, druzega drevo podere, eni v sušiei dolgo pojemajo, drugi na vodenici umirajo! enim grozovito kosti pokajo, kakor bi se hrast lomil, drugi ugasnejo, kakor bi po luči pihnil. — Kako se bo godilo meh'' kako tebi? — Večidel drugače, kakor si mislimo ali želimo* Ali se bomo pred smertjo mogli še obtožiti svojih grehov? Bomo li sprejeli sveto popotnico v dolgo večnost ? Bomo d umerli v rokah svojih ljubih znancev, ali na ptujem od vseh zapuščeni? Kolikokrat se sliši od nagle, neprevidene smerti! T‘ l je bil Židane volje, na razveselišču, ali celo na plesišču, in mertvega so odnesli. Ta je zvečer mirno in sladko zaspal, nh bledega in merzlega so zjutraj našli. Ta je terden in vesel vstal, pa večera ni več doživel. Zdaj slišimo, da se je kdo v svoji neumnosti vstrelil, zdaj, da so koga ubili. Kako bo naša smert, nam je tako neznana, da si j 0 misliti ne moremo. To je skrivnost, ktero si je gospod Bo 0 sam sebi prihranil; nam pa jo iz modrega namena prikril. L 0 nekterim, posameznim svetnikom jo je razodel, vsem drugih pa je neznana. Nespametnim in nemodrim je to spodtikljej, d a nam je neznana smertna ura, kakor vsi premodri nameni BožJ 1 ; Neumnež ne vidi smerti, ter živi, kakor da bi nikdar umrek ne mogel. Sv. Hilari pravi, da satan moti svoje, ter jim P 11 , kriva gotovo smert. Mladini pravi: „Si terden ali močen, zdrave in korenaške rodovine, nobene nevarnosti ni; tvoj dedek je bil toliko stvar, tvoj oča tudi; tudi ti si tako močen, 1127 ti boš še dolgo živel. Starim zopet prigovarja. Več let še lahko žl ?iš, ako se mraza varuješ, si boljši grižljej, kako kupico vina Pnvoščiš. Tako satan sto in sto ljudi moti, ter jim leta in leta °* )e * ; a, akoravno težko sopejo in jim je smert že za petami. pa, predragi in preljubi moji! ne posnemajmo teh nespa- Ille ti)ih, ter si negotovost svoje smerti v svoj dušni prid ob¬ dajmo. 2. Dobro in zveličavno je za nas, dane Vemo: Kdaj, kje in kako nas bo smert zadela. Na pervo nam ta negotovost manjša strah pred s na e r t j o. Kajti smert je nekaj groznega, nekaj zopernator- mga. že nema živina se boji smerti. Vsa se trese, ako jej gre za življenje. Še veliko bolj strašna se kaže smert •tioveku. In to po vsi pravici. „Med vsemi strašnimi rečmi je Sai ert naj strašnejša*, so že neverniki spoznali. Vsaka živa ^var rada živi; zato pravimo : Življenje je prijetno in smert Je grenka. Vsak pa tudi ve, da smert zruši telo in življenje; P°tem pa nihče ne ve, kaj ga čaka pred sodbo Božjo in kam P° smerti pride. Velike, zares grozovitne so britkosti in težave te ga minljivega življenja, smertnim bolečinam se pa vendar Primerjati ne morejo. Kdor bo terpinčen, mora strašne muke trpeti, pa urnerje vendar ne. Žena na porodu veliko terpi, P 11 ne umerje. človeška natora se brani smerti, kolikoi jej je | e mogoče. Zares težek, pretežek je boj, kteri nas čaka konec Oljenja! V tem boju mora ubogi človek toliko terpeti, da se ,,lu oči uderajo, nos stanči, udje tresejo, serce močneje bije. Nedar smertna sila stiskano dušo od terpečega telesa loči, čuti Umi rajoči človek tako muko, kakor da bi se mu vsi udje vsak- tergali. Meri merliča in videl boš, da je daljši, kakor je bl1 ^v. Zakaj, odkod to? Smert ga je potegnila, terpmčila J “ mučila. V poslednjem trenutku terpi človek, kar si noben 1128 živi misliti ne more. Da nekteri mirni ugasnejo, ali vsaj drugi® se zdi, da brez terpljenja umerjejo, to je od tod, ker je nji; hovo telo že tako oslabelo, da nima več nobene moči, da bi se s smertjo borilo. Smert je toraj že sama na sebi grenka; še grenkejša ® britkejša pa postaja z a v o 1 j o skušnjav, ki jih človek takrat ima. Satan ima takrat veliko oblast s pripuščenjem Božjim, Jie nam v pogubo, ampak da človek še enkrat pokaže svojo ssv e ' stobo do svojega Boga. Ravno zato pa takrat satan divja in si kot rjoveč lev prizadeva, človeka v greh zapeljati, da bi njegovo dušo pogubil in jo v pekel pogreznil. »Gorje zemlj’ in morju, ker je hudič k vam doli šel, in i ® a veliko jezo, ker ve, da ima malo časa!“ pr aV ' sveto pismo. (Skr. raz. 12, 12.) To je, gorje še posebno p°' svetnim ljudem, ki so v morji tega sveta in v posvetnih slad' nostih vsi vtopljeni, gorje jim zadnji čas! Ker satan ve, ak° mu duša zdaj uide, je ne dobi vekomaj ne. Zato pravi s papež Gregor: »Dobro premišljujmo, kako strašna bo naša srn veti ert' na ura. Takrat bodo hudobni duhovi iskali v nas svoje hudobn 6 dela, nam bodo očitali naše grehe, v kiere so nas vabili. Ob, kako bo se nam ubogim takrat godilo ! Kaj bomo odgovor* zopernikom svojim, ko nam bodo naše grehe kazali in J* aS , obupanje skušali ? Vse bodo hudobni duhovi poskušali, z ^ aS še nas bodo napadali s tistimi skušnjavami, v ktere smo življenji naj večkrat privolili. Na primero: Ako si imel v ljenji večkratno ali dalječasno sovraštvo do koga, ti bo sataD tega človeka pred oči stavil, ti vse storjene krivice njeg° ve kazal, da bi zopet sovraštvo v tvojem sercu ponovil. I J1 a . Ako v takem sovraštvu umerješ, na vekomaj si pogubljen. v nečistosti živel, ti bo vrag nečiste podobe in osebe ® a da bi nesramne misli in želje obudil v tvojem sercu; ako 1129 v tacih željah brez kesanja umerješ, na vekomaj si pogubljen. si bil nepoterpežljiv, preklinjevalec, te bo tudi v bolezni hudič dražil z nepoterpežljivostjo, da začneš godenija ti zoper ali celo preklinjati. In ta nevolja, ako je ne obžaljuješ, lahko vekomaj pogubi. In tako se godi z vsemi grehi; saj Vem °, da se terdnjava tam napada, kjer je naj slabejša. Če pa, Predragi moji! zdrav človek le z velikim trudom in z Božjo Pomočjo težko premaguje vse skušnjave hudičeve, ob ! kako bo olovek bolen in slaboten se vstavljal in premagal mogočnega s °vražnika svoje duše ?! To nas zadosti prepriča, da smert je zares strašna, gro- 2 ° v 'ta. Zato so tudi pobožni in sveti pred smertjo trepetali in ‘ Se je močno bali. V kakošnem strahu in v kakošni grozi bi ^ bili, ako bi vedeli dan in uro svoje smerti? Že dolgo po- )|[ GJ T veliki britkosti in neznanski stiski živeli in ta groza 1 bila toliko veča, kolikor bližej smerti bi bili. Slišal sem od g ' Zelnika, ki je bil v smert obsojen, da, ko je zvedel, da X dni bo umorjen, je v teh treh dneh vse sive lase dobil, ^e^htrsikdo bi svojih dolžnost ne opravljal, ali pa le po- sn °; kajti dni in ure bi štel in mislil: ta čas, tukaj in oš ue smerti bom umeri, ta misel bi mu poderla vse veselje :) Yse ga dela. ain ° s t svojo, ker bi ne imeli k temu potrebnega miru in Tudi pobožni bi ne mogli skerbeti za popol- ker bi C? 1 **- ^ato je pač dobro za nas, da ne vemo, kdaj, kje in °^ na smert nas čaka. jj. . drugič nas pa ta negotovost sili, da Boga častimo, kakor Ylše ga Gospoda svojega življenja in svoje smerti. torno. Ker ne uiti kdaj, niti kje, niti kako bomo umerli, moramo spoz- J ati ; da nismo sami svoji, da smo popolnoma od Boga od- Ako se vprašaš : Kdaj bom umeri ? morebiti čez pet ali *** let; morebiti pa že jutre ali že danes? Ali ti prem.š- natiVV. p. II. 1130 1 j uješ: Kje bom umeri? doma, v svoji postelji, pri delu, n ft potu, na ptujem? Ali ti na misel pride: Kako bom umeri? na nagloma, ali po dolgi, hudi bolezni? navadne in siln e srnerti ? Pri vseh teh mislih moramo spoznati: Tega ne vem; to ve Bog sam. Ta negotovost nas toraj sili, da s psalmistom spoznamo : „ V t v o j i h rokah j e m o j e življenje! (Ps. 30, 16.) Poslednjič pa nas ta negotovost spodbuja, da bodimo vsak trenutek pripravljeni na smert. Saj pravi naš Božji Zveličar- „B o d i t e pripravljeni, ker ob uri, ko se vam ne zdi, bo Sin človekov prišel." (Luk. 12 , 40 -) Kaj pač bi nas moglo bolj spodbujati, da smo vedno pripri' Ijeni na svojo smert, kakor misel: Jaz ue vem, kdaj, kje 111 kako bom umeri. Le to vem, da bom umeri enkrat, nekod 111 nekako; pa to vem, da bom po srnerti stopil v večnost n® skončno srečno, ako živim dobro, pa neskončno nesrečno, a 0 živim hudobno. Ako te, preljuba keršanska duša! ta misel 11 pretresa, ako te ta misel k pobožnosti ne spodbuja, potem ,f>L ne vem, kaj bi k popolmirnosti pomoči moglo. Dobro in korist- 1 ’ 0 je toraj, da ne vemo, kdaj, kje in kako bomo umerli! bodimo zmiraj pripravljeni, da nas smert nepripravljenih^, najde. Zdihujmo pa pogosto in preserčno k Bogu, ki je gospodar našega življenja in naše srnerti: Nagle, neprevi srnerti, reši nas o Gospodi Amen. edin 1 videne LXXXI. Keršanski nauk. c. Smert krivičnega. Smert, kratka pa strašna, grozovitna beseda! Smert zogne tudi kraljevih vratne; ona ne poraj ta nobenega boga se gtv*i 1131 °ua ne prizanaša nobeni in nikakoršni mladosti; ona pa tudi Trosti ne pozabi. Vse, vse, kar na svetu živi, vse, vse smert Pomori, pravi sveto pismo. (Sir. 40, 1 konao umerli 9.) To je toraj gotovo, ^ vsi, da nihče smerti odšel ne bo. Ali tudi to gotovo, da ne vemo, kje, kdaj in kako bomo umerli? ■ Kakošna bo toraj smert, o ljubi moj kristjan? Le dvoje Mogoče: Ti boš umeri smerti krivičnih; ali pa smerti pra- lfinih - Kaj ne. kri da bi radi vedeli, kteri bodo umerli smerti Vičnih? kteri pa smerti pravičnih? Naj vam toraj danes koliko opišem smert krivičnega. Naj poprej bom vam povedal: 2 K Kakošna je smert krivičnega? In potem Kdo bo umeri smerti krivičnega? K Kakošna je smert krivičnega? »S m e r t g r e š n i k o v j e silno hud a,“ pravi sv. °- (Ps. 33, 22.) Ona je grešniku konec časnega veselja — j- _ večnega terpljenja. Zares strašna oziroma preteklega ^.Jenja. Grešnik vidi vse grehote svoje od perve mla- 0( j ri 1 j' 0 zadnje ure storjene; duhovne oči se mu do kraja la ^ejo, 6 Valove m on, ki je bil vesel in ljubljen, je prišel v stisko nezmerne žalosti, kakor nekdaj kralj Antijoh. (I. Mak. . K) Za seboj vidi zgubljene leta, zanemarjene pripomočke grakp' 1 . ZVe lKanja, storjene pregrehe; lakomnik vidi ves na- ia ^ U1 rKtmr, od kterega vinarja seboj ne ponese; požrešnik r°pašnik vidi konec svojih dobrih volj. O k Jf 0r .T * r o g sebe vidi prijatle, ki mu pomagati ne morejo. Por H jj., * tll< K duhoven pride, .. za kterega svoje žive dni dosti ni- Spovedati bi se moral v dolgi natančni spovedi; H v e]j he Javnih čaka Pako ho vse poravnal ? kako popravil morebiti veliko ne- spoved? Bolezen pritiska. Duhoven ga opominja, naj Zad tl ;. na i se obtoži svojih grehov; morebiti je ta spoved > m revež tega vajen m A. nikdar se morebiti prav spo- 72* 1132 ved al ni. Mašni k ga le opominja, naj vsaj svoje grehe gerČD 0 iz čeznatornib nagibov popolnoma obžaluje; ali revež ne kaj je pravo čeznatorno popolnoma obžalovanje svojih Žalosten je, ker mora vse zapustiti; da je pa Boga, neskon^ 0 svetost in dobroto samo, razžalil, tega ne obžaluje, obžalo? at | ne zna. In ako mašni k le prigovarja, da naj zaupa na n” Božjo, na zasluženje Jezusovo, naj se izroči v voljo Božjo : vit« je vse prigovarjanje nerazumljivo in grešnik se spominja gr° z ° prihodnosti. Pred seboj vidi ojstrega sodnika, ki je bil P vseh njegovih hudobij, vidi toliko pohujšanih, zapeljanih ki morebiti že gorb v večnem ognji; vidi celo derhal p' škili duhov; vidi odperto peklensko žrelo, strašno, Iies ^ oB 0 ;,. večnost. Zato.se je Judež obesil; zato je hudobni Herod divjal v strahu nesrečne smerti. Ja res ni hujega, kak* 11 smert krivičnega. , ^ Morebiti ste že slišali to-le prigodbo. Hudobnež, ki J® j svoje življenje v pregrehah in v razuzdanosti preživel, " f je nevarno. Obišče ga pobožen, dober mašnik, v mladost) M Jt Bol»' ji' prijatel. Opominja ga, naj bi za dušo kaj preskerbel. - ^ je na to le tiho. Mašnik ga opominja na nevarnost, v ^ ga je bolezen pripravila, ter mu prigovarja, da bi se s P 0l %, „Ja, ja, se bom moral spovedati; bom že, bom že.“ ^ ^d- ki se je bal za njegovo dušo, le še prigovarja, da naj laša. „No, no, pravi bolnik, pa pridite jutre, da se S P° n d» ni" Drugi dan ga mašnik zopet obišče; in ko sta sama, ", w ,e dd 1 P 1 ,ip sveti blagoslov, da bi se spovedal. Bolnik pa le tiho de ne zmeni. Na mali pa z grozovitim glasom pravi strašne besede svetega pisma: »Grešnik bo t 0 in se s e r di1 in" Jči' In urno se zakrije s svojo odejo Spovednik mu odkrije njegov obraz, pa mu pravi: v t: vi ta k( ol it Ue v e< t)r ( hoj §r 1133 Te e časa, odlašati; urno se spovejte!" „Ja, ja, spovedal se in nadaljuje svetopisemske besede: „Z zobmi bo o r 1 P a 1 in kopernel." In zopet se zavije v svojo odejo. P°vednik ga zopet odgerne, ter s solznimi očmi prosi, naj se se)/ 6 ' ”^ a ’ J a ’ s P ove d a ' se bom, reče v tretje, ter divje okrog 2r e in se še enkrat zavpije in zavije: -Želje greš- ^kov e strah, grešnik ima v sebi grozovito pekočo vest, ki ga J/ | u grize. Na eni strani vidi goljufal svet, ki ga zapušča, njega beži; na drugi strani vidi peklenske duhove, ki bodo zginile." (Ps. 111, 10.) Spovednik ga °ma odkrije; ali bil je že mertev. v Po pravici pravi sv. apostelj Pavel: „Strašno je pasti ^ r °ke živega Boga." (Hebr. 10, 31.) In kaj ne bo? ^pokorni grešnik ima v sebi grozovito od tfoj ,f ,re žč in ga hočejo imeti. Nad seboj vidi razžaljenega pod Ule ^ a ®oga, na kterega v svojem življenji ni nič porajtal; h er Sebo J P a odperti pekel, v kterega bo zdaj zdaj šel, in na o jst / a P°P re J še misliti ni hotel. Spozna kako potrebna je u ra 1 Pokora; ali časa več ni. O zares prestrašna je zadnja vite ^Pokerjenega grešnika! To nam kaže smert tistega slo- tajjj a francoskega bogotajca Voltera, ki je v svojem življenji k° a čat-°^ a ' U zau ^ eva l ys0 vero ’ vse P° ž J e in je hotel po- ob n Tse naašnike. Na zadnje pa se je bal in tresel, v h h tako preklinjal in rjul, da je bilo vse pričujoče strah groza. k er ^ r e bom Ve 6idel vam pravil, da smert krivičnega je strašna zato, M p 0l 7 uei nepripravljenega najde; ker svojih storjenih krivic ^ e §'a ** Ile raore ’ ker vidi in spozna, da nima nič do- ni<>: Pobožnega, kar bi mu nebesa obetati zamoglo. Ne ' J otn Šreh 6 ^eč • -! 0 1116 Popadle, J e, ko las na moji glavi, in moje serce - . O- J - - 'J Popisoval, kako bo spoznati moral: „M o j e pre- in nisem mogel gledati. 1134 me je zapustilo." (Ps. 39, 13.) Tudi ue bom p raV *'’ kako lahko bi si bil zaslužil večne nebesa in odšel presta nemu pogubljenju ; in zdaj ga svete resnice več potolažiti " lS ° v stanu. Kaj ne ? predragi moji! da si nobeden zmed nas n® 1 take smerti ? Zato je pa imenitno vprašanje : 2. Kdo bo umeri smerti krivičnega? Kristjani! so nektere znamnja, po kterih soditi zamore* 00 ’ da človeka čaka smert krivičnega. In ker mislimo, da vsac^ zmed nas mora na tem veliko ležeče biti, kakošne smert' umeri, naj vam nekoliko opišem te znamnja. a) Pervo prav nevarno znamnje nesrečne smerti je lem 0 ^, v dobrem. Vsi veste, da »nebeško kraljestvo silo terpi- , pa smo po natori, zavoljo izvirnega greha, k slabemu nag"J ¥° in vse dobro nas le težko stane. Ako toraj v človeški sla^' včasih kaj omagamo, kaj dobrega opustimo, ali premalo ske ^ opravimo; to še ni lenoba; zlasti, ako svoj pregrešek spozm obžalujemo in terdno sklenemo terdnejši biti. Ako vam id' pravim, da lenoba v dobrem je znamnje nesrečne smerti, sD ^ e< grešnikove, ne mislim s tem nektere pomanjkljivosti ah j marnosti; ampak jaz menim dalje terpečo, vsestransko im a ^ v dušnih zadevah. In veste, kdo ima to znamnje? ■"j ^ lenuhi ne počenjajo očitnih, velikih hudobij, ter niso ^ prešestniki, kurbirji, ubijavci ali tolovaji, nečist" da bi svet s p erS ' ;0S" vet"' za njimi kazal. Tega ne. Oni le poveršno opravljajo doh" svoje; ne veseli jih nobena stvar, ki zadeva Boga ali s?. ^ Zato pa ne porajtajo za pridige in keršanske nauke; 111 a mar molitev niti doma niti v cerkvi; po svetih zakra" , nimajo nobenih želj; za popolnamost svojo se ne zmei"J 0 ^ v njihovem persteno-mesenem sercu pobožne misli nimaJ 0 benega prostora. Ako tudi včasih so pri kaki pridig' al' 1135 Molitvi, morebiti celo pristopijo k svetim zakramentom; ali vse se godi tako merzlo, tako nemarno in rastreseno, le zavoljo S1 ' e ali navade, da se jim vidi, da to ni njihovo delo. Vsaka Pobožnost jim je predolga, zato komaj konca čakajo, ako ob Nedeljah in praznikih k službi Božji pridejo, pohajkovajo in po- s *°pajo tam, kamor se smeti mečejo; kajti neko nevoljo, nek s ^d imajo nad vsem Božjim. Da bi včasih kaj pobožnega brali a h premišljevali, se kaj svetega pogovarjali; to jim še na misel 116 pride. Posmehujejo se pa njim, ki s svetom, s hudobnimi Ile vlečejo, ter jih neumneže, prenapete mračnike pitajo. Oni da je človek le za to na svetu, da bi se posvetnih ne¬ zmernost veselil. Zato živijo tje v en dan brez vse skerbi za Mehčanje svoje, ter kertom enaki, rijejo le po tej zemlji. Predragi moji! glejte, to je tista lenoba v dobrem, ter ' ,e hudo znamnje nesrečnega pogubljenja. In zakaj? Le po- sl ušajt e , da se prepričate, da ne terdim preveč. Saj nas tega U Z že zdrava pamet. Kajne? Bog je naš stvarnik, naš Gospod, 1111 vsi smo služabniki njegovi. Ako smo mu zvesti služab¬ niki nam obeta za našo kratko službo plačilo, ,3r ote nezmerno nresee-a in ktero ki vse posvetne nezmerno presega in ktero zamoremo večno vživati. er šanski gospodarji! ste li vi zadovoljni s svojim lenim hlapcem, . Va, n ravno ne napravi nobene škode, pa vam tudi nič ko- nsti n e ? j( ar S (- e zadovoljni s svojimi posli, ki le lenobo pasejo ? b otovo ne. Tako družinče ni vredno, da bi jedlo, še manj, da , 111,1 ka lenobo kako plačo dajali. Zdaj pa, ljubi moji! vpra- ^ tr | : Bo li Bog z nami zadovoljen, če smo v službi njegovi B, °g h°lj leni, kot tako malopridno družinče ? Bo nam li dal kri: presvete nebesa v večno plačilo, če mi zato svoje roke deržimo? Nikakor ne. Kajti ne smemo pozabiti, da ar Jezus Kristus pravi, da »nebeško kraljestvo ' l2 em deržimo? Nikakor ne. Kajti ne smemo pozabiti, da ** beliča o -J -j 10 1 e r p i, in silni g a n a s e potegnejo." (Mat. 1036 11, 12.) In prerok Izaija pravi: »Preklet, kdor Go- spodovo delo nezvesto opravlja." (48, 10.) Kako ostudna je v Božjih očeh taka lenoba, imamo že v sv. pismu svarivni zgled. Škof, v mestu Lavdiceja, ni bil ravno očiten grešnik; ni prelomil nobene imenitne zapovedi Gospodove, kakor marsikteri danešnji nezvesti kristjani. On je le odjenjal od perve svete vneme in zanemarjal je nektere škofovske dolž¬ nosti. In veste, kaj mu je Gospod dejal ? Serdito mu je W žugal: „To reče Amen, zvesta in resnična prič a > kteri je začetek stvari Božje: Vem tvoje del n, da nisi ne merzel ne gorek; o da bi bil merzel ali gorek! ker si pa mlačen, in ne merzel lD ne gorek, te bom izpljunil iz svojih ust. (Skr. raz. 3, 14—16.) Glejte, izplunjenje iz ust, to je večno zaverženje je Jezus zažugal škofu, ki je odjenjal od perve# 6 zvestobe. In ta grozovita kazen je namenjena vsem, ki sice r se pehajo in gonijo, trudijo in potijo, pa le za posvetno, za službo Božjo pa jim ni mar; ki vse leto dirjajo za minljivi® 1 penami, naj imenitniše delo — za svojo dnšo pa v ne® ar puščajo. To je grozovita beseda posvetnjakom, ki živijo le, ^ jedč in pijejo, za Boga in za nebesa pa se ne zmenijo ne- Grozovita beseda omahljivim, ki so prelomili in pozabili sklep 6 ’ pri spovedi ali v druzih prilikah storjene; ki so opustili molita službo Božjo, prejemanje svetih zakramentov in vso skerb za ubogo dušo svojo, ter se zatelebali v veselje in neumnost teg a sveta. To je, pravim, grozovita beseda vsem mlačnim, l ell)D!l kristjanom, ki imajo prazne svetila, ki so svoj talent zakop#’ ki so zares drevesa brez sadu in jih bo zadelo prekletstvo Božje in jim bodo zaklenjene vrata nebeškega ženitovanja. ~ pozabite zgleda, kterega sem vam poprej povedal, kako se f godilo človeku, ki je svojo ubogo dušo popolnoma zaneti®! 1 ■ 1137 Obupal je na zadnjo uro in padel nespokorjen v roke živega a. b) Še hujše znamnje nesrečne smerti ima tisti, ki pri sv °jem hudobnem, razuzdanem življenji ne čuti več svoje z a m o r j e n e vesti. Vsi veste, da Bog v svoji milosti in dobroti nam je vsem dal preimeniten glas, kterega je vsadil v Baše serce in kteri vsacemu pametnemu človeku pravi, kaj je Uae £ a , kaj dobrega storil. Ako se le kaj pregrešimo, urno se VZ( %ne v nas ta prečudni glas, nam očita storjeno krivico, as napolnuje z žalostjo, z britkostjo in s strahom ter nam s kaznijo Božjo. Glejte Adama in Evo. Preč po storjenem & r ehu se je vzdignila vest in polna straha in sramote sta se rivala v germovje. Bratomorivec Kajn nima nobenega miru, er je živ; divje in begoč je taval okoli- do žalostnega konca f Vo jega. Judeža izdajavca je prevzela taka otožnost, da je obupal s e obesil. Tako grizenje zbujene vesti je zares hudo ter greni ne¬ srečnemu grešniku življenje, ali vendar je ravno to grizenje, očitanje velika milost Božja. oranje velika milost Božja. Bog mu s tem pomaga, da strjeno hudo obžaloval, se spokoril in se nazaj podal k J e rnu, ki j e vir vse tolažbe, tirat °^ tai d e ves bi P a postane vedno slabeje, kolikor več- ' Novele kak greh stori, kolikor dalje v grehu živi; in tako in / n .k t e greh na greh naklada, in ta preimenitni glas duši strah 1 • zamor b pojenja, potihne in grešnik ne občuti več U ln groze zavoljo storjenih hudobij. Njegovo pregrešno živ 'f 61 ^ 6 0111 ne dela več tolicega nepokoja in oterpnjeno nekako posm 11 ; .i a celo tako zamori svojo vest, da se svojim hudobijam mole- ehUje ’ Se ž TI J im i ce t° bvali. Ali predragi moji! to nesre ^ 6 T6S ^ j® na ) strašnejši stan, v kterega zamore zabresti 111 grešnik; in to je prežalostno znamnje pogube njegove. 1138 Kako se hoče pač spreoberniti tak revež, ki ne čuti več pre- silne teže svojih pregreh , ki strahu pred večnostjo več nima, ki ga ne presune več misel na smert, sodbo in pekel! O grešnik, o nesrečni grešnik! tvoja zamorjena vest ti napoveduje večno pogubljenje. Pomisli oterpnjeni grešnik! nekdaj si bil nepokojen, ako si se le kaj malega pregrešil; pri svojih spovedih si se vseh malenkost obtožil in vest ti ni dajala miru, ako si se la kolikanj pregrešil. Tudi še pozneje, ako si bil toliko nesrečen in si zabredel v velik, smerten greh; prevzela te je notranja groza, spati nisi mogel, bal si se samega sebe, bal si se nagi 6 ; neprevidene smerti, obžaloval si svoj greh in delal si terdu® sklepe. O srečen si bil pri vsi svoji veliki nesreči; še si upal na spreobernjenje svoje. Ali tudi to se je spremenilo. Ti sli$ naj strašnejše resnice; drugi se tresejo, strah in groza jih p re ' šinja; ti pa si merzel, kot led, terd kot železo, se posmehuje in praviš: To in pa vse vkup ni nič. Zdaj premoreš pri sp°' vedi zamolčati tudi naj veče hudobije, ja z vso obteženo vestj 0 — Judežu enako — se prederzneš pristopiti celo k angelj ^ 1 mizi, k Gospodovi večerji, ter si tako sodbo in pogubljenje sa# sebi ješ. In tudi ta prestrašna hudobija te več ne teži; m° re ’ biti se krohotaje bahaš, kako si spovednika prevaril in iik reš' sveto odvezo ogoljufal. In v takem prestrašnem stanu je g : niku lahko, nakopavati si smertno sovraštvo, lažnjivo obreko vanje, velike goljufije, nesramnost in nespodobnost, da je drug strah in groza. Zdaj počerni tako oslepljeni vsak dan z novi ^ 1 koSb ;el) hudobijami. In če smert tudi okrog njega neusmiljeno in njegovega sogrešnika nanagloma pobere; on ostane m er ^ neobčutljiv. Vleže se, ko ga satan zapleta v mreže svoje pajek ubogo muho, in ko je Božja maščevavna pravica že vzd$ nila svoj pogubivni meč čez njegovo toliko zadolženo gl aV °’ on pa se vleže brez skerbi; vstane brez strahu, ja še le 1139 Suje se njim, kteri še slišijo in poslušajo glas svoje vesti. Mašnike Gospodove, ki si vse prizadevajo, da bi rešili nesrečno dušo njegovo, si šteje med naj veče sovražnike, nasprotnike svoje, jih sovraži v svojem sercu, da jih pogledati ne more, jih černi in pita z mračniki, ki ljudem grenijo veselje posvetno, ti ljudi slepijo in nevedne v temoto tiščijo. O Bog! ne daj, da bi bil kdo zmed vas že tako dalječ zabredel! Pač bi bilo bolje zanj, da bi bil umeri v pervi kopeli; kajti lažnjivi mir zamorjene vesti pri hudobnem življenji, ve¬ soljna vnemarnost za vse sveto in Božje in nepremagljiva terdo- vratnost, to vse napoveduje večno pogubo. Tak je prav podoben umirajočemu bolniku, kterega bolezen toliko prevzame, da se v smertni uri nič ne čuti in umerje. Te dni sem bral od nekega tacega reveža. Veliko let je Mvel, kakor jih dan danešni več živi; zlasti še po mestih. Hudobijo je vsaktero, bi človek dejal, na vse gerlo požiral. V cerkev ni hodil; nihče ga ni videl niti moliti, niti k svetim zakramentom pristopati. V pregrehah je vtopil vso svojo vero. Zasmehoval in zasramoval je svete resnice, černil in blatil cerkev in njene mašnike; pa tudi druge je od vere odvračal; kajti hudobnežu je hudo, ako vidi druge še pošteno živeti. Tako J e leto na leto množil svoje hudobije. In zdajci pride v njegov kr; ‘j huda bolezen, ktera je veliko ljudi na posteljo potlačila, Ve liko tudi pomorila. Veliko ljudi, ki so pregrešno živeli, je Mo v se, ter so se poboljšali; smert jih je oplašila. Nesrečni Nevernik je ostal terdovraten. Bušni pastir preskerbi še sveti misijon. Presunljive resnice so pretresale sive starce in mlade me hkužneže, vse je klicalo: »Gospod, prizanesi, bodi milostljiv Uam ubogim grešnikom ! a Ali ta oterpnež se tudi za sveti mis 'jon nič zmenil ni. Nobene pridige ni slišati hotel; tudi s Povedal se ni; ostal je stari terdovratnež, celo zaničeval in 1140 psoval je misijonarje in tudi druge ljudi, ki so jih zvesto po¬ slušali. Sveti misijon mine, njegovega serca ni omečil, nobene solze mu ni napravil. Pa tudi mera njegovih hudobij je bila napolnjena. Preč po svetem misijonu ga je zadel mertvoud in brez mašnika, brez vseh svetih zakramentov, brez vsega znam- nja poboljšanja je zdihnil svojo ubogo dušo. Tako, preljubi moji poslušavci! se godi njemu, ki zamore miren biti pri vseh hudobijah svojih, ki je zgubil ves strah Božji in se večnosti nič ne boji. Kdor je zaperl svoje serce vsem gnadam nebeškim, on ne bo imel sedeža pri Jezusu, on bo zapadel večni smerti. Od tacih nespokorjenih grešnikov piše sv. Pavel, ko pravi: „Kedar namreč porekč: Mir in varnost je, takrat bo naglo pogubljenje nad nje prišlo; kakor bolečina nad nosečo, in ne bodo ube¬ žali." (I. Tes. 5, 3.) c) Velika nevarnost terdovratnemu grešniku je tretjič tudi vedna časna premožnost. To vidimo včasih, da ne- kteri, očitno hudobni, živijo časno srečni, imajo vsega posvet¬ nega zadosti; človek bi mislil, da ne občutijo nobenih težav pozemeljskega življenja. Morebiti jih svet obrajta, visoko ceni; imajo denarjev, njiv, vinogradov in druzega premoženja obilno. So vedno terdni in zdravi; vedno veseli in bi dejal zares srečni- Kdor bi to tako po verhu pregledoval ali premišljeval; skoraj bi se mu dozdevalo, da Bog bolj obdaruje prederznega grešnika, kakor svojega zvestega služabnika. Kmalo bi kdo nevoščljiv bil tacemu srečnemu grešniku. Ali preljubi moji! poglejmo vse to bolj z očmi svete vere. Ta kratka sreča, ktero taki grešniki tu vživajo, je pa tudi vse, kar jim je pravični Bog odmeril; kajti zavoljo nespokorjene terdovratnosti jih je namenil za večni ogenj. Ker se bodo v peklu vekomaj plakali in z zobmi škripalu jim pravični sodnik pripusti grozovito veselje, da se nektere 1141 trenutke, veseli in smejijo. Kajti, ako so tudi veliki, preveliki grešniki, vendar so v svojem življenji kaj dobrega storili. Tako so nekteri nečistniki prav usmiljenega serca in marsikteremu revežu kaj podelč; nekteri lakomniki radi molijo; pijanci so postrežljivi; jezavi ne terpijo v svoji hiši nobenih napak. Glejte! Bog jim teh dobrih del, zavoljo velicili nespokorjenih hudobij, v večnosti poplačati ne bo mogel; zato jim plačuje zdaj na tem svetu, da se vesoljni sodnji dan ne bodo pritožiti mogli, da njihove dobre dela poplačane niso bile. Sveto pismo nam poterduje v množili zgledih to sveto resnico. Poglejmo gor v Noetove čase. Več ko sto let je Bog Pripustil, da se je hudobnim dobro godilo; ali za to srečo, za tem veseljem je nanagloma prihromel vesoljni potop. So¬ domijam, v naj gerše hudobije zavozlani, so presrečno živeli; ah namali se je vlil žvepljeni ogenj z nebes in celi kraj se je pogreznil v mertvo morje. Holofernes se je radoval in veselil, y es svet se ga je bal in se mu vklanjal. Ko je pa mera nje¬ govih hudobij do verha prikipela, odsekala mu je šibka Judit prešerno glavo. Evangeljski bogatinec je živel v požrešnosti in leseni sladnosti; ali umeri je in je bil v pekel pokopan. Oj vi grešniki! kako nesrečni ste pri vsi svoji pozemeljski sr ^i. Zares podobni ste hudodelnikom, ki so v smert obsojeni. Aeste, takim v smert obsojenim, slajšujejo zadnje ure, kar le 1110 roj o; odvzemjo jim verige, prinesejo jim piti in jesti, kar poželijo, dajo jim mehko postelj, strežejo jim, kakor gospodom. AH hitro pretečejo zadnje ure in ta kratka sreča je s smertjo končana. Tako se godi srečnim grešnikom. Nektere dni, nektere leta preživijo v nečimernem veselji in zavživajo posvetne slad¬ iti ali urno, ko blisk, pride nemila smert, jim pobere vse radosti, eno za drugo, spremeni mehkužno telo v prah in Pepel, pa verze z grehom oskrunjeno dušo v peklensko brezno. 1142 To je konec srečnega grešnika, ki si vedno nakopava serd večnega Boga. Zato pravi kraljevi prerok : r Y i d e 1 sem hudobneža povišanega in visocega, kakor cedra n a L i b a n u. I n s e m m e m o š e 1, i n g 1 e j! ni ga bilo; in iskal sem ga, in ni bilo najti n j e g o v e g a mesta/ (Ps. 36, 35, 36.) Zato vam vsem zakličem z modrim Sirahom: „N e govori: Grešil sem, in kaj žalega se mi je storilo. N a j v i š i j e namreč poterpežljiv povračevavec/ (Sir. 5,4.) Zdaj pa, preljubi moji in predragi! naj vsak dobro pre¬ misi], ali tudi njega čaka smert krivičnega. Kristjan ! ali nimaš morebiti tudi že kako tako znamnje nesrečne smerti nad seboj ? Si li zares skerben za zveličanje svoje duše? ali pa morebiti živiš le za ta svet in za večnost se ne zmeniš ne? — Kaj pa, ali te kaj skerbč tvoji stari grehi? ti morebiti vest nič ne očita, ko stojiš ali bredeš v mlakuži novih hudobij? Se li pri' zadevaš storjeno hudo poravnati, neredne strasti zadušiti in se z Bogom v resnici spraviti? — Kako je; ali kaj občutiš slabe nasledke svojih pregreh ? Te je Bog že kdaj kaznoval za velike hudobije tvoje? — Oj gorje, gorje! ako nosiš znamenja ne¬ srečne smerti nad seboj! kajti čaka te smert krivičnega, ki J e huda in strašna ! Preljubi! varujte se, da vaše življenje ne bo imelo tek prestrašuih znamenj. Zato bodite zvesti in skerbni v spolno- vanji svojih dolžnost; obžaljujte svoje storjene grehe , spovejte se jih in pokorite se za nje, prenašajte voljno vse britkosti m težave, križe in nadloge tega življenja. Ja vsi, da odidemo smerti krivičnega, delajmo pokoro, dokler čas imamo; kajt 1 pride noč, ko delati ne bo več moč. Amen. 1143 LXXXII. Keršanski nauk. d. Smert pravičnega. „Smert grešnikov je silno huda", smo slišali v zadnjem keršanskem nauku; opisal sem pa tudi in povedal nektere kamenja, po kterih soditi smemo, ktere bo zadela nesrečna smert. Vsak si pa želi le srečno smert. Ali pamet nas uči, da, kakoršno je življenje, taka je natorno in navadno tudi smert. Kaj menite, ljubi moji! Ali za more tudi velik greš- 11 i k vendar le umreti s m e r t i pravičnega? Pri Bogu je vse mogoče; ali na to naj se nihče ne za- »aša. „Pokora bolnega grešnika je ž njim vred bolna, pravi Avguštin, in bojim se, da bo ž njim vred umerla.“ Mar zasluži srečno smert grešnik, ki je le grehu služil in vse opo- m ' ri jevanje resnične pokore zamotaval ? In kako bo velik grešnik nanagloma spokornik postal? Telesne bolečine, posvetne skerbi, P^moženje, otroci, pretečeno, sedanje, prihodnje — vse obsuje Sušnika, da skoraj ne ve, kaj misli. Kako se hoče resnično pokoriti? Saj dostikrat edinega Očenaša zmoliti ni vstanu, ter Ue more druzega, kakor zdihovati in ječati. Kako mu bo pa m °goče tako naglo poravnati, kar se je dvajset, morebiti pet- ^eset ali še več let zadolžil pri pravici Božji? Kako, preljubi 1 na enkrat ljubil Boga, on, ki se vse svoje dni ni dosti Zrrif mil zanj? kako bo sovražil greh, kteremu je bil celo svoje ^rvljenje vdan ? Velike, neizrečeno velike gnade potrebuje, da bi ^ares spreobernil; in malokdaj se to zgodi, Bog mu v pra- rično kazen odreče, kar je poprej vedno zametaval. Kristjan ! ako hočeš srečno umreti, glej, da pregrešno ne *? vis - Misli večkrat, kakošna bo tvoja smert. Kako imenujemo e vice, kj so §| e § e le olja kupovati, kedar je bil že ženin 1144 iel prišel in bi mu že svetiti morale? Nespametne, nemodre so bile- O glej, da tudi ti ne boš tako nespameten. In ker je le dvojna smert mogoča , srečna in nesrečna, in smo že pomislili smeri krivičnega, premišljujmo p- Pravičnemu je srnert vesela ženitnina. Kraljevi Sin, Jezus ri stus, obhaja svoje ženitovanje v nebesih; pravični je povab- j Je " v svate, med ktere skozi smertne vrata ves praznično ob- ;‘ e Q stopi. Z veselim zaupanjem, z notrajnim mirom gre pra- Pčni v srečno večnost. Kakor se sveti in gori luč v njegovi r ° c ' > tako se sveti in hrepeni njegova duša po večni luči v Ile ljesih. O presrečna smert pravičnega! Sveti Hieronim je imenoval smert svojo preljubo sestro, sv ojo naj slajšo tolažbo. „Moji duši, pravi, se gnjusi nad tem . - v U tl J X' "Z ' (J—V - 1 ®t°m; koperni viditi tebe, o ljubeznjivi, nebeški Jeruzalem, ez h)’iva, preserčna domačija izvoljenega ljudstva Božjega !“ ljub ^ako Tteri 0 Je zdihoval v hudi merzlici, ki ga je vila in terla in v _ J e umreti upal. Njegovi prijatli so pristopili, da bi mu j ^' e dela usmiljenja skazovali- Z veseljem jih je sprejemal jj.. J1Itl klical: „Moji prijatli, prinesite mi novico, da bo treba . v tečnost! Bog vam poverni tako veselo novico! Glejte, 0 61 J e predragi trenutek, ki me bo rešil iz te solzne doline! prip e ^ na smer ^ na ura • sladko in mirno upanje pravičnega, o y t 1 ln zatisni mi oči ! O smert, kako lepa in prijetna si mi 'Taj se muc iiš $ zakaj te ljudje tako gerdo mala jo ? Le te i " ln . 1 s * strašna; kakor te je pa ljubil Jezus, moj Zveličar, pri\ U .! m tu< T J az , ker mi daješ upanje večnega življenja. O boje J1 , mo Ji! ljubite Jezusa-Kristusa, čujte in molite, in sami živ^ « Us ‘k j kako sladka je smert njim, ki sveto in pravično po teh besedah je zvesti služabnik Božji umeri. Sr eču umer j e pravični. In zakaj bi ne umeri veselo in pre- kri ao ? '‘vice Kajti pravičnemu je smert konec vsega terpljenja, vse Vs eh težav. Premagane so vse skušnjave, premagane kfiržanski nauk V. p, II. 73 1146 vse nevarnosti. Veselo se ozira na preteklo življenje, kakor, ljubo večerno solnce; saj je vsak dan preživel v službi Božji? vsak dan , vsako delo je pričel z Bogom in končal z Bogom- Spominja se vseh svojih dobrih del. — Vesel je, ako se ozira 11 a svoj sedanji stan. Mašjiik Gospodov pride; spove se zadnji' krat; ni mu težko, dobro je vajen tega dela; obhaja še enkrat sveto večerjo s svojim ljubim Zveličarjem; o veselje! sklenj en je s svojim Bogom, kterega je vse življenje toliko preserčn 0 ljubil, za kterega je vedno živel; in ako je Kristus žnjim, bo zoper njega ? — Ravno tako veselo se ozira v pribo d' n j o s t. Kakor jetnik rešitve, kakor bolnik zdravja, kakor P°' potnik očetove hiše, tako se pravični veseli svojega novega večnega doma. In to po pravici. Saj ne gre prazen na sV °*{ pravi dom. Njegove dobre dela ga spremljajo! pokojni znan cl in prijatli mu naproti gredo, kakor mašnik umirajočemu mol’- »Pridite svetniki Božji, pritecite angeli Gospodovi, in sprejmi njegovo dušo v naročje Abrahamovo." — O preserčni, o čast’ ljivi prehod iz časnosti v večnost, iz doline solz v očeto^ 0 hišo večnega veselja, v družbo svetnikov in angelov, v družk 0 Jezusa, Marije in sv. Jožefa! Pravični zasliši besede presladke- ,Dobri inzvesti hlapec! kersi bilvnaa lem Oin zvest, te bom čez veliko postavil; pojd' veselje svojega Gospoda!" (Mat. 25, 21.) O srečen, presrečen, kdor umerje smerti pravičnega- tako smert si mi prav gotovo vsi želimo! Zato je zdaj Z °P zares imenitno vprašanje : 2. Kdo bo umeri smerti pravičnega? ^ To je vprašanje, na ktero nihče gotovega odgovora ne more; kajti sv. Duh sam nam pravi: »Človek a 1 i j e ljubezni ali s e r d a vreden." (Prid To je, nobeden človek za gotovo in brez zmote ne ve, v a? i.) 'ali j' f ne 9, 1147 ^°žji gnadi, in večnega zveličanja si svest ali ne. Vsak, naj Sl ho, kdorkoli hoče, mora delati za srečno večnost v strahu 111 trepetu, kakor pravi sveti apostelj Pavel. (I. Kor. 4, 4.) Vendar, kakor ima vsaka stvar svoje lastnosti, svoje Marnja, po kterih se sodi, kakošna da je, ali koristna, ali ^varjena; tako imamo tudi nektere znamnja, po kterih soditi ^ e mo, ali nas čaka smert krivičnega ali smert pravičnega. er ste danes teden slišali znamnja, ktere napovedujejo smert ličnega, vem, da hi tudi radi slišali, kako smemo soditi na ^ e čno smert pravičnega. Poslušajte me zvesto in potolaženi hodite Kl z vso skerbjo delate za zveličanje svoje; potolaženi hodite Vl .’ hi si celo morebiti delate prevelik strah pred večnim pogubije- ^Jeni. Vi pa, ki tje v en dan živite, za svojo dušo malo ali celo nič 6 skerbite, vi pa, ako me zvesto poslušati hočete, bote spoz- da je zadnji čas, da greste v se z resnobo in se z vso er,3 i° pripravljate na srečno zadnjo uro. ^ Nektere znamnja nam skoraj da zagotovijo srečno smert. 11 h tem jaz štejem: Nedolžnost ali vsaj urno in i 0 CJ v, • v k a 1 c n o spokorjen j e; potem stanovitno po- ^ r 0 in resnobno prizadevanje po keršanski .P°lnamosti; in pa prav otročjo ali preserčno 1 J u b 6 z e n do Boga. Pomislimo nekoliko vse to. beliči . a ) Pervo in naj gotovše znamnje srečne smerti in večnega ', CaB Ja je nedolžno življenje; to je skerbno obvaro tie pi J i m, k . ariJe pred vsem grehom. Naš mili Jezus sam pravi: »Blagor , JI1 > k t e r i so čistega serca, ker oni bodo Boga % a ^- a (Mat. 5, 8.) Ako si vse svoje življenje ohranimo Have . S6rCe ’ ^ rez vse £ a ’ vsa J smer t ne & a greha, in brez vsega au ja na posvetno, smemo upati, da bomo srečno umerli j ^ 0nia i Boga gledali. »Preljubi! ako nam naše serce T ae oč ita, imamo zaupanje k Bogu; u kliče nam ' Jane 2- (I. Jan. 3, 21.) 73* ia 1148 Prelep zgled take sr^ne smerti nam je sv. Alojzi. T il angeljček v človeški podobi se je veselil smerti, kakor trenutka, v kterem bo stopil pred svojega Boga, kterega je tako p re ' serčno ljubil. Ko je zvedel, da je njegova bolezen smertno i’ e ' varna, ni se tega sporočila le nič prestrašil; ampak njega, ki mu je povedal, je veselo prosil, naj ž njim „To Deu m" "j zahvalno pesem zapoje. Po končani pesmi ga obišče drug 1 od mašnik, kteremu radostno pravi: „Moj ljubi oče, šli bomo tod!“ „Kam pa?" ga ta vpraša. „V nebesa! k Bogu v nebesa veselo zažene. In ta misel, da bo skoraj v nebesih pri svojin 1 Bogu, ga je tako prezvela, da je bil vso noč v nebesa zamak njen; in takrat mu je Bog dan in uro njegove smerti razode • Bolj pa, ko se je bližala napovedana smertna ura, bolj hrep® neče se je z molitvami in s spokornimi solzami pripravlja • Zadnji dan svojega nedolžnega življenja je presveto Popotuj prejel s toliko ljubeznijo in s toliko pobožnostjo, da so bili vSl pričujoči do solz ginjeni. Priporočevali so se mu v priprošuJ^ pri Bogu, ko pride v svete nebesa. Večkrat je zdihnil: »Gosp v tvoje roke izročim svojo dušo!" Njegov prelep obraz obl®J merzel pot ga porosi ter naznani smert. Začeli so m 1 olib eč® rab 1 za umirajoče. Alojzi je ležal, v svoji desnici je deržal g 0,( svečo, leva roka je počivala na križcu, kterega je na v nosil. Trenutek pred smertjo je s šibkim glasom še zt ^ „Jezus, Marija!" Le malo je z ustrai ganil in — um(‘G smerti nedolžnega. O kdo bi si ne želel take prelepe In marsikdo zmed nas bo zdihnil: Ja, kdor svojo kerstno dolžnost seboj v grob nese, o pač lahko ima gotovo U P * na svete nebesa ! Kaj bo pa z nami, ki smo morebiti že smertno grešili, ki smo z velikimi grehi si svete nebesa^ plohah? Mar mi smemo misliti, da je tudi nam še prip ra prostor v večnem domu. ■ 1149 Predragi moji! nikar ne obupajmo, saj imamo predobrega ^°ga, preusmiljenega Očeta, ki sam pravi: »Nočem s m er ti k 11 d o b u e g a, t e m u č da se hudobni verne s s v o- i 6 g a pota in živi/ (Eceh. 33, 11.) In mi dobro vemo, 7 »dober je Gospod vsem, in njega usmiljenje J 6 do vseh njegovih del/ (Ps. 143, 9.) On ima s angeli „v nebesih veče veselje nad enim F r - e š n ik o m, kteri se spokori, kakor nad devet j 11 devetdeseterimi pravičnimi, kteri ne p o- r e b u j e j o pokore/ (Luk. 15, 7.) Glejte, ljubi moji! a k° z zgubljenim sinom serčno obžalujemo svoje grehe, in za- Pustimo hudobni pot, nam je Bog premili Oče, ter nas spet Vi5ailie za otroke svoje. Ja, moj kristjan! ako si tudi n, ] G t a hudobno živel, in si svoje grehe nezmerno na- pičil; vendar ne obupaj nad tem, da boš zveličan. Le res- 110 se k Bogu spreoberni in odpustil ti bo vso storjeno -kri- ^ f| i skazal ti bo zopet svojo ljubezen in svojo milost. Glej Vl da, g] e j Magdaleno, glej Caheja, glej Petra, glej razbojnika ll križu ! Vsi ti, in Bog zna koliko družili, so obilno in hudo grešili 8 liči. vendar so s resnično pokoro milost dosegli in zve- ! ican je prejeli. Saj pravi Gospod Bog sam: »Hudobija šobnemu ne bo škodovala, k t e r i k o 1 i dan k o o b e r n i 1 od svoje hudobije/ (Eceh. 33,12.) f to Pa, ne bojte se, vi pravi, resnični spokorniki! tisti dan, '‘^r ste opravili čisto, skesano spoved, in ste se iz vsega %Ca spreobernili, vam je dobri Bog odpustil vse, ter je vas f° p , et zapisal v bukve življenja. Le nikar več ne grešite, ampak stanovitno po potu pravice, in Bog vam bo dodelil pre- Wk° kr0l ‘° s P okornikov tain v nebesih - ]{ajti kakor nedolžnost ’ sinert: tudi urna in resnična pokora dobro znamnje srečne Pravičnega. 1150 b) Drugo dobro znamenje srečne smerti je stanovitna pokora in resnobno prizadevanje za k e r š a m sko popolnamost. To znamnje pa imajo tisti kristjani) kteri greh čez vse sovražijo in zaničujejo, tako da nikakor več Boga žaliti nočejo. Vedno in serčno obžaljujejo, da so ljubega Boga kdaj razžalili. Večkrat zdihujejo: O Bog, kako smo bil* vendar tako nehvaležni, tako nespametni, da smo te kedaj žalil'! o da bi nam mogoče bilo, storjeno hudo nestorjeno napravit'! radi bi zato vse, celo življenje svoje dali. Pa tudi dejansko kažejo to svojo resnično pokoro. Kedarkoli priliko imajo, rado- voljno prevzamejo razne pokorila. Pritergujejo si spanje, jed lD pijačo; skerbno varujejo svoje čutila; celo pripuščenega kaj s ' prikratijo; britkosti in težave svojega stanu voljno prenašaj 0 > in ako jih svet zaničuje ali preganja, z veseljem poterpijo- ^ eno besedo: oni storč vse, kar le premorejo, da bi le nekolik 0 zadostili razžaljeni pravici Božji. Ravno tako skerbno si prizadevajo za vedno večo p°p°i' i 0 namost svojo. »Operi me, če dalje bolj od m o J krivice; in očisti me od moje pregrehe!" (^ s ' 50, 4.) Tako prosijo Boga, da bi njihovo dušo očistil vse£ a ostanka prejšnih grehov, pa zaterl vse hudo nagnjenje, ki f iz greha zrastlo ali se pomnožilo. Zato se pa skerbno vsacega tudi malega greha; ker dobro ved6, da tudi mali g ■reli je razžaljenje toliko dobrega in preljubeznjivega Boga. Ako f zapazijo, da pri vsi svoji skerbi vendar le malo napreduje) 0 keršanski popolnamosti, da se le še kaj malega pregrešijo ter P ra sl' kaj dobrega zamudijo; že so sami seboj nezadovoljni, ;o n so na pravem živo spoznajo, da sami iz sebe ne premorejo čisto nič. sebi si očitajo ter so v ved ni skerbi, ali ali ne. — Sai * 1 pot" 1151 Preljubi moj kristjan! ako si med temi, bodi potolažen, ti si ua pravem potu; ako le ponižen ostaneš, in na Boga zaupaš, te čaka srečna smert in večna krona. Ako si tudi po- prej tako nesrečen bil, da si grešil; saj si se odkritoserčno spovedal in odpuščenje zadobil. Malenkosti pa in človeške sla¬ bosti ti ne zaperajo nebeških vrat za vselej. In ako nisi še zadosti popolnoma, saj z gnado Božjo boš vedno popolniši, in Popolnamost se ne doverši na mah; to je delo celega življenja, be stori, kar premoreš; kar doseči nisi v stanu, nadomestilo bo neskončno zasluženje Kristusovo. Ravno tista sveta nezadovolj¬ nost sam seboj in živo prepričanje, da se moraš vedno še boljšati, ti je dobro in koristno; kajti to te vterduje v poniž¬ nosti, na ktero mora biti zidana vsa popolnamost keršanska. Kodi toraj preljubi moj! potolažen, ako to znamnje imaš ? Ni Mogoče, da bi bil pogubljen, kdor Boga ljubi in radovoljuo ^ori, kar Bogu dopade. c) Naj boljše znamnje srečne smerti pa je p r e s e r č n a 0 ^rošk a ljubezeu do Boga. Ljubezen je krona vsem bednostim »vez popolnamosti", kakor pravi sv. apostelj. (Kol. 3 , 14.) »Kdor ostane v ljubezni, ostane v Kogu, in Bog v n j e m. u (I. Jan. 4, 16.) Ker je to gotova res nica, da, kdor to preserčno ljubezen ima, bo zveličan, toraj b° uiuerl smerti pravičnega. Preglej, ljubi kristjan, ali imaš kl te preimenitno znamnje, ki ti bo zagotovilo srečne smerti. ^oglejmo le dobro dete, ktero preserčno ljubi svoje starše; ono bo učilo, kaj je otroška ljubezen in kako se ona razodeva. Kaj ne ? tako dete gotovo misli večkrat na svoje dobre starše; rado je pri njih; rado se pogovarja ž njimi. Urno jih vse l *b°ga, skerbno pazi, da jih kako ne žali; pa ne, kakor da bi se g ibe balo; o tega ne; le boji se, da bi jih z nepokorščino ka J *e vžalilo. Ako vidi ali zvč, da je starše kdo drugi raz- 1152 žalil, je to dobremu otroku tako hudo, kakor da bi bilo o«° razžaljeno. Z vso močjo se za nje poteguje in vsako krivico jim zabraniti želi. Tako, glejte! dela kristjan, ki Boga preserčno ljubi. Vse misli in želje, vse dejanje in nehanje gre le na Boga. Skerbn° se ogiblje vsacega, še tako malega greha, pa kolikor le P 1 ' 6 ' more, varuje tudi, da drugi ne žalijo njegovega ljubeznivega Gospoda. Pomisli toraj dobro in resnobno, je li taka resnična in preserčna ljubezen do Boga v tvojem sercu! In ako 1° znamnje na sebi imaš, o blagor tebi! srečen si; le hodi p° tem potu in ni se ti smerti bati; kajti čaka te smert p ra ' vičnega, ki te popelje v večno veselje ! d) Tudi še po nekterib druzih znamnjih smemo soditi na srečno smert; in te so, če tudi ne tako gotove, vendar 'fo' nesljive. In te znamnja so: Pridno in skerbno poslušati BožJ° besedo, moliti, večkrat vredno prejemati sv. zakramente, opi' aV ' Ijati dobre dela usmiljenja, voljno prenašati vse pozemeljsl' 0 britkosti in posebno častiti preblaženo Devico Marijo. Beseda Božja je potrebna luč, ki nam razsvitljnJ e pot proti svetim nebesom; je kruh, ki nas vterduje, da svoj 6 delo v Gospodovem vinogradu dostoriti zamoremo. Ako snio v gnadi Božji, nas v dobrem krepča in na potu popolna© 0 ^ 1 podpira; smo pa grešili, kaže nam naj bolje pripomočke, d* 1 se iz greha iztergamo in pravo pokoro delamo. In prav goto' 0 je, vsakdanja skušnja nas uči, da, kteri radi poslušajo besed 0 Božjo, imajo dobro voljo, da hočejo po zapovedih edino čavne svete katoliške cerkve živeti, in to že je znamnje, bodo srečno umerli. Zato že Jezus Kristus pravi: »Resni č J1 ’ resnično vam povem, kdor mojo besedo P s 1 u š a . . . ima večno življenje in n e prid 6 sodbo." (Jan. 5, 24.) To je, on ne pride v pogubljenje- 1153 M o 1 i t e v pa, to vsi vemo, je ključ k vsem zakladom milosti Božje. »Molitev ponižnega človeka oblake predere . . . in ne odstopi, dokler je Naj viši u e pogleda." (Sir. 35, 21.) In naš Zveličar pravi: »Res¬ nično, resnično vam povem: Ako bote Očeta Ir a j prosili v mojem imenu, vam bo d a l.“ (Jan. 16. 23.) V molitvi se ja z Bogom pogovarjamo; molitev po- žlahtnuje našo dušo. Zato vidimo kristjane, ki radi in pobožno molijo, da tudi lepši, svetejši živijo, ter imajo upanje srečne smerti. Ravno to velja od prejemanja sv. zakramentov. Sv. Pokora očiščuje našo dušo vsega grešnega madeža; nas vter- rluje v skušnjavah, slabi in gasi ogenj poželjivosti, poživlja naše dobre sklepe ter nas bi k o varuje novih padcev. — Sv. O b- bajilo pa nas z Jezusom natanko sklene in zedini, nas oboroži z čeznatorno močjo, vse nečisto v nas pokonča, ter vso našo natoro nekako v Božjo spremeni in precepi. — Da je prejemanje svetih zakramentov res dobro zuamnje srečne smerti, tega nas tudi vsakdanja skušnja uči. Saj vidimo, da, kdor večkrat pristopa k tem studencem Božjih gnad, se tudi l°žej in polj skerbno ogiblje vsega greha. Mar oni hodijo k spovedi in k sv. obhajilu, ki živijo po duhu spridenega sveta, po šegi sedanje novošegne nevere? ki, bi dejal, živijo, kot konj in mezeg, ki pameti nimata? O tacih ne vidite pri angelj- ski mizi! O blagor vam, predragi poslušavci! ki imate še veselje v svetih opravilih , ki vas ne oplaši, ne odverne od keršauskili dolžnost niti težava niti zasmehovanje zaslepljenih posvetnjakov! blagor vam, ki še časa zadosti dobite pri vseh svojih delih, besedo Božjo poslušate, svoje molitve opravljate, svete za¬ kramente prejemate; ko drugi, ki se še kristjane mislijo, pa Vel ‘ko časa potratijo v lišpauji svojega kalupa, v lahkomišljenih 1154 veselicah, v igri in plesu; ki Gospodove dni službo hudičevo opravljajo. Blagor vam, ki Jezusa v zakramentu presvetega Rešnjega Telesa molite; Marijo in druge svetnike častite; za svoje pokojne molite; v samoti k Gospodu zdihujete; svojo po- prejšno nezvestobo objokujete in terdne sklepe ponavljate! 0 blagor vam, pravim, ki tako delate! vi nosite nad seboj ime¬ nitno, pravo znamnje, da ste prišteti tistim srečnim, kterim bo rekel Božji sodnik : »Pridite, blagodarjeni mojega Očeta! posedite kraljestvo, ktero vam je pri¬ pravljeno od začetka sveta!* (Mat. 25, 34.) Tudi usmiljeno serce je dobro znamnje; »ker miloščina reši smerti, in ona je, ki grebe zbris uje, in pomaga najti milost in večno življenje.* Tako je rekel sam veliki angelj Rafael pobož¬ nemu in dobroserčnemu Tobiju. (12, 9.) In Jezus Kristus blag' ruje usmiljene, da bodo usmiljenje dosegli. (Mat. 5, 7.) In 1° se bo zgodilo pri sodbi. Takrat bodo naštete vse dela usmi¬ ljenja, zavoljo kterih bodo pravični dosegli večno življenje. To se bo pa zgodilo, ne kakor da bi pravični ne bili poplačani zavoljo druzih dobrih del, ali kakor da bi miloščina sama že skezala za nebesa; ampak to se bo zgodilo zato, da bomo spoznali, da dela usmiljenja imajo sprednost pred vsemi drugimi dobrim' deli. — Lahko bi vam povedal iz lastne skušnje, da mili Bog 1)1 zapustil človeka, ki ni ravno keršansko sveto živel, ja od kte- rega se je znalo in vedelo marsikaj hudega, ki je pa imel p°' sebno usmiljeno serce, in je storil veliko dobrega zlasti ubogi® in revnim. Glejte, zadnje dni svojega življenja mujeBogmil 0 ' sten bil, da je še časa zadosti imel, in se lepo z Bogom spravil- Kolikor je pa duša imenitniša, kakor telo; toliko bolj & so pa tudi duhovne dela usmiljenja memo telesnih del us® 1 ' 1155 Ijenja. »K t e r i jih veliko podučujejo v pravici, svetili se bodo kakor zvezde na vse večne čase.“ (Dan. 12, 3.) Zato pa, preljubi moji in predragi! radi skazujte usmiljenje svojemu bližnjemu, bodi si v telesnih kodi si v dušnih potrebah. Kajti dela usmiljenja bodo naklonile vam Božje serce in vam pripravile srečno zadnjo uro in milost¬ ljivo sodbo. Tudi britkosti in težave so znamnja zveličanja. Saj veste, da le pot križa pelje v svete nebesa. Kristus Jezus je hodil pot križa; pa tudi od nas tirja, da po tem potu za Njim hodimo. In on pravi: »Kdor hoče za menoj ho- d i t i, naj zataji sam sebe, in vzame svoj križ 11 a s e, in naj hodi za m e n o j!“ (Mark. 8, 34.) Ozirajmo Se v duhu v svete nebesa; preglejmo vse verste zveličanih kratov in sester naših, in vidili bomo, da so vsi, brez izjeme, hodili pot križa. Zato preljubi! naj vas ne žali, da imate veliko kritkost in težav; o veseli bodite svojih nadlog. »Blagor žalostnim; ker oni bodo o v e s e 1 j e n i!“ pravi naš ljubi Jezus. (Mat. 5, 5.) »Kogar namreč Gospod ljubi, ga pokori; in tepe vsacega otroka, k ter ega sprejme." (Hebr. 12, 6.) Ako vidimo, pravi s v. Krizostom, da pobožen kristjan je obložen s terpljenjem in 2 brhkostmi, ga zato ne milujmo; ampak se veselimo; kajti sr ečen je pri vseh svojih težavah, ker ima znamnje nad seboj, da bo enkrat z Jezusom, križanim Zveličarjem, v nebesih kra¬ ljeval." Seveda te besede veljajo njim, ki voljno nosijo svoje ^že in nadloge. Še eno znamnje večne smerti naj vam v misel vzamem. In to je posebno češčenje preb! a že n e Device Darije. Marija, prečista devica je naj svetejša stvar Božja; svetejša kakor vsi angeli in svetniki. Gospod Bog jo je obva- 1156 roviil vsega madeža, ter jo je ozaljšal s tolikimi gnadamij da celo Kerubime ne tako. Ker je pa za Bogom uajsvetejša, iuia pa do nas tudi uaj več ljubezni. Marija je zato tudi Jezusu naj bolj podobna. Ker nas je pa Jezus toliko ljubil, da je z a nas na križu umeri; gotovo nas tudi Marija toliko ljubi ter želi, da bi se zveličali vsi. In ker je ona Bogu naj bolj do¬ padljiva, je tudi njena prošnja za nas mogočna. Ja ona je celo Mati Božja. Ako pa Mati prosi svojega Sina, čegar ljubezen ima; ali je mar ne bo rad uslišal? O gotovo. Kar bi Sin more¬ biti ne privolil, pripomogla bo prošnja materna. Ker ima toraj Marija do nas naj večo ljubezen, in ima tudi naj večo moč, da nam v zveličanje pomaga, smem po pravici reči, dačastivci Matere Božje imajo nad seboj dobro znamnje srečne smerti in upati zamorejo, da bodo zveličanje dosegli. Zato pravi sveti Avguštin in Marijo tako nagovori: „Ti si (za Kristusom) edino upanje grešnikom; po tebi pričakujemo odpuščenje svojih pre¬ greh in večno zveličanje." In sv. Alfonzi Ligvori nam tako preserčno kliče: „0 vi grešniki, moji bratje! če smo se Božji pravici zadolžili in če smo s svojimi hudobijami tudi pekel za¬ služili ; vendar nikar ne obupajmo. Pribežimo k Materi Božji; ona nas bo rešila." Kakor Bog skesanega, potertega .serca ne zaverže; tako tudi Marija ne ho zapustila njega, ki se jej s čistim ali vsaj s skesanim sercem priporočuje. In zdaj naj sklenem le še s temi besedami: Res je, da veliko je poklicanih malo pa izvoljenih; pa vendar, preljubi moji poslušavci! imate upanje, da ste v srečnem številu teh malih, ako imate na sebi te znamenja, od kterih sem vam danes govoril. Zdaj pa premislite in prevdarite, ali imate vi te znamnja; in ako jih nimate, ali pa morebiti le enega ah kaj malega, pa še v grehu naprej živite; o potem vas huda, huda čaka,. Ako nas smert prehiti v takem stanu, zavoljo u e ' 1157 ^pokornosti ste na vekomaj pogubljeni. Boljšega za vas ne vem, kakor da vas resnobno opomnim, vas preserčno zaprosim in Pri zveličanji vaše duše zarotim, ter pravim: Prizadevajte si za znamnja srečno smerti, ter smerti pravičnega; živite pobožno in. spokorno ; bodite s pomočjo Božjo stanovitni v dobrem do konca svojega; kajti le potem vas zagotoviti smem, da bote dospeli na svoj pravi dom — v večno zveličanje. Amen. LXXXIII. Keršanski nauk. e) Nehteri pripomočki za srečno smert? Kakošna bo tvoja smert, o kristjan? Umeri boš, to veš? Kako ? tega pa ne veš. Vendar star in resničen pregovor pravi: »Kakoršno življenje, takošna smert." A ko se tora j greha skerbno Varuješ in po svoji moči dobro delaš, lepo keršansko živiš; tudi ll Pati smeš, da tvoja smert bo srečna, bo smert pravičnih, desnično je, kar pravi sv. Ambrož : „Sveto življenje je pot k sr ečni smerti; sveta, srečna smert pa je pot k pravemu, res- ničnemn, večno srečnemu življenju." In sv. Avguštin pravi: »Kako sladko je umreti njemu, ki lepo in sveto živi!" Vsak Pobožen kristjan lahko upa, da dan njegove smerti bo naj sreč- Iie jši dan njegovega življenja. Kakošna bo pa tvoja smert, o človek! ki pregrešno živiš ? »Strašna in velika zmota je, upati, da boš brez pobožnega življenja sveto umeri." Tako kliče učeni Tertulijan. Oj zato jih P a tudi veliko žalosten konec stori. Marsikteri pijanec se v Večnosti prebudi. Strah in groza mora človeka preleteti, ako Premišljuje naglo, neprevideno smert. Koliko ponočnjakov v Km ni noči za zmiraj obleži! O premila domovina naša! kdaj bo zginil s tebe černi madež ponočnih sov in gerdih srak! 1158 Mar ne derejo taki nesrečni smerti nasproti ? Življenje razuzdano, glasovito hudobno, priprave nobene; ali more biti smert srečna ? — Izvolite si, preljubi moji! izvolite smert, kakoršno hočete, srečno ali nesrečno. Opisal sem vam obojo; povedal sem vam tudi znamnja, po kterih lahko spoznate smert krivičnega in smert pravičnega. Izvolite si sami; vendar volite tako, da se vekomaj kesali ne bote. Ker pa vem, da si vsi želimo srečno zadnjo uro; zato vam bom danes naštel nektere pripomočke, kteri nam bodo p°' magali k smerti pravičnih; ako jih bomo le zvesto rabili. P°' slušajte me toraj: Kako se moramo pripravljati na srečn° smert? česar se človak uči, v čemur se dobro vadi, to tudi zna, to tudi dobro stori. Kdor ne orje, ni oratar; kdor ne kuje, ni kovač. Zato so stari dejali: Naj bolja priprava na srečno smert je : V življenji se učiti, dobro umreti. Kdo nas bo pa tega učil? Kajti vsaka veda mora imeti svojega učenika. Nek modrijan, ki je hotel lepo živeti, je vprašal ajdovski orakel, naj mu pove, kako bi mogel vedno v kreposti živeti? In orakel mu pravi: »Vprašaj mertve!“ Tako bi vam jaz rekel: Kristjan! ako hočeš svoje življenje poboljšati, v dobrem stanO' viten biti, ne vem boljšega, ne ložejšega, pa tudi zdatnejšeg a pripomočka, kakor je misel na smert in na večnost. ?°' barajmo svoje pradede, svoje pokojne starše in znance; P°P ra ' šajmo nje, ktere smo vidili umirati, ali ktere smo k gf° lnl spremili; kaj nam bodo dejali? O sveta in sladka nam smert, ako poslušamo nauke pokojnih in živimo po taistih. 1. Naj imenitniši vseh pripomočkov srečne smerti je m bo i s e 1 na smert. Velik grešnik ni maral za nobeno pokoro; v sak a 1159 mu je bila prevelika , prehuda. Papež mu dajo perstan, na kterem ste bile dve besedi: »Memento mori!" Spominjaj se smerti! In to je bilo zadosti, zmodriti starega grešnika. Pre¬ dragi ! tudi jaz bi vam podal tak perstan. In glejte ta perstan vam je vse vstvarjenje. Poglejte cvetlice, kako se osipljejo. Pero za peresom pada; gole bunčice nam velijo : „ Memento mori!“ Spomni se smerti! Vse meso je kakor trava; vse veličastvo, kakor cvetlica. Tudi °troci, mladenči in deklice merjejo. Kakor cvetlica pricveti, in teži kakor senca; tako je človek. Smert se ne zogue nobene starosti, nobene mogočnosti, nobene lepote. Človek! ^spominjaj Se smerti! — Poglejte jesenski čas, čas kako listje z drevja Pada, list listu postilja; pa tudi drevo se posuši, podere, in &a ni. Tako gre človek za človekom, tovarš za tovaršem, sosed Za sosedom. Sivi starček išče verstnikov, pa jih ne najde. V kratkem tudi nas ne bo. Sedemdeset let bo komaj preteklo, ko r, as nobenega več ne bo. »V s i naši dnevi z g i n j a j o • • • . naše leta so misliti kakor p a j č i n a.“ (Ps. 89 , 9.) »Zakaj včerajšni smo, in ne vemo, da s ° kakor senca naši dni na zemlji." (Job 8, 9.) »človek od žene rojen, malo časa živi." (Job l4 > 1.) »Memento mori!“ Spominjaj se smerti! — Kakor vihar drevje lomi, da vse križem leži, tako huda, kužna bolezen po vaseh, mestih in deželah po sto in sto ljudi, da spoz- da niso gospodarji smerti in življenja. Tako huda griža, str ašna kolera pravi: „ Memento mori!" Spominjaj se smerti! "k* ra h si in v prah se boš po vernih" (I. Mojz. 3 ’ 19.) Vsak merlič ti glasno pravi: »Danesmeni, jutretebi!" Sv. Gregor Nisanski pravi: »S smertjo je kakor s stru¬ penim gadom. Ako ga zapaziš, umoriš ga; ako ne, umori te ° n -“ Večkrat ko misliš na smert, bolj jo boš poznal, pa se i 1160 bolj ogibal vsega, kar bi ti smert grenko in strašno storilo. Premišljevanje smerti ogrenuje zapeljivo veselje, premaguje hudo poželjonje in zmodri človeka. Premišljevanje smerti prepriča na- puhneža, da se neumno povišuje; zato pravi sv. Bazi lij: »Pre¬ gleduj grobove, pa skusi razložiti, v kterem so kosti gospodove, v kterem služabnikove." Neverni modrijan Diogen se je vedel, kakor bi med mertvaškimi glavami nekaj iskal. To vidi ime¬ nitni vsemu svetu slavno znani cesar Aleksander, ter ga vpraša, koga da išče? Modrijan odgovori: »Filipa, tvojega očeta glavo iščem, pa je ne morem spoznati; če jo ti najdeš, pokaži mi jo!“ — Kristjani moji! enak je vsem prihod na svet, enak vsem odhod iz tega sveta. Naj si bo gospod ali kmet, bogatin ali berač; ni ga razločka uiti pri rojstvu, niti pri smerti. P fl smerti velicega Aleksandra je dejal nekdo: Lejte, tistemu, ki mu je bila vsa zemlja pretesna, so zdaj dovolj nektere lopate persti. Neštevilne trume vojščakov je vodil, zdaj ga sami štiri v zemljo vtaknejo. Kaj se toraj povzdiguješ prah in pepel? Premišljevanje smerti prepriča lakomnika, da je zastonj, celo neumen njegov veliki trud. Saladin, ki je v Aziji velik 0 kraljestvo premagal, je zadnjo uro ukazal, da so na visok 0 palico nataknili rjuho, v ktero so ga mertvega potem zavili) in to so nosili po velikem mestu ter glasno klicali: To je vs°, kar mogočni Saladin seboj ponese. To premišljevanje prepriča nečistnike, kako nespametno J e > na vekomaj pogubiti svojo dušo zavoljo nasitenja svojega m e ' senega poželjenja; ja to premišljevanje poduči vse grešnik 0 , ter jih vodi po pravem potu k Bogu. Zato pravi sv. Avguštin • »Verjemi, da hudo poželjenje nima moči v človeku, kteri P° gostoma smert premišljuje." Premišljuj keršanska duša! tudi 1 prav pogosto, gotovo pa tako negotovo smert, da si vedno p rl ' pravljen, kader pride in te postavi pred ojstrega sodnika. ^ ilt0 1161 sveto pismo pravi: »Boljši je, iti v hišo žalovanja, kakor v hišo gostije; ker v uni se spomni konca vseh ljudi in živi misli, kaj da hode Prišlo." (Prid. 7, 3.) Zato pa tudi naša skerhna mati sveta katoliška cerkev vse pravoverne tolikokrat opominja, da hi spomin na smert vedno Pred očmi imeli. Vsako leto nam na pepelnično sredo potreša blagoslovljenega pepela na glavo, in nam resnobno pravi: Spo¬ minjaj se o človek, da si prah in da se hoš v prah spremenil! ^ri svetih mašah in drugih očitnih molitvah za pokojne ima Černe oblačila, da nas opominja na smert. V pobožni spomin II a pokojne in da se bolj živo spominjamo tudi svoje smerti Da m odkaže poseben dan »dan vernih duš v vicah", ter nas k e lje že pred ta večer in tisti dan na grobove naših ranjcih; rsak večer nas z malim zvonom kliče, da molimo za uboge Use v vicah; po nekterih krajih vsako nedeljo molimo še po- Se bej za nje, kteri so čez teden umerli; kedar kdo umerje, Urno cerkev kliče z milim mertvaškim zvonom vse verne naj oli j° za dušo, ktera se je ravno ločila iz tega sveta, pa se ®P°minjajo tudi svoje smerti. Kako lepe, presunljive so molitve III pesmi pri pogrebih ! Vsak dan, pri vsaki sveti maši se s P°minja cerkev svojih ranjcih. In kedar nam kaže, kako umet- ai bi slikajo in malajo nevidno smert, ali vidimo doli obernjeno ^§asajočo svečo, ali golo rebrovje s koso in lopato ali staro- av n° uro v roči, ali mertvaško glavo z velikimi kostmi; vselej riam y se ^ . Q.j e j sine ri, ki bo skoraj pobrala tudi tebe, ^ Vze la življenje in te postavila pred sodnika! Oj, in morebiti , e ^es! živi tako, kakor bi bil ta dan zadnji dan tvojega 1Va oja na tem svetu! Zato preljubi moji! mislimo tudi mi vedno na smert, da s °znanimo ž njo in nas ncprevidoma ne napade. Kako bom ft®ržiui8k! ti rutk V. p, JU. n 1162 vedno smert pred očmi imel, ki v posvetnem šumu živeti moram? je dejal posvetnjak. Služabnik Božji pa ga zaverne: Tudi posvetni šum te opominja na smert; kajti povsod lahko vidiš smert. Zjutraj, ko vstaneš, zahvali Boga, ki ti je doživeti dal novi dan; saj ne veš, boš li večera doživel ali ne. Ko se zvečer vležeš, spomni se, da spanje je podoba smerti, tvoja postelj podoba mertvaške truge, v kteri boš kmalo ležal, h 1 trohnoba in červi bo tvoja odeja. Ko se gostiš, spomni se, da je to morebiti zadnji obed ali zadnja večerja. Ko slišiš uro biti, pomisli, da si spet eno uro bližej svoje smerti, in da boš od¬ govor dajal, kako si preživel vse že pretekle ure svojega živ¬ ljenja. Ko je sv. Terezija slišala uro biti, dejela je veselo • „Čast Bogu, da bom spet manj časa nasvetu?* —Cesar Maksi¬ milijan si je štiri leta pred smertjo dal mertvaško trugo na¬ praviti, ter jo je vedno seboj imel, da se je tako spominjal svoje smerti. S svetim Bernardom se pri vsakem delu vprašajmo- „Bi li to storil, ako bi moral koj danes umreti ?“ ■— Se t‘ dobro godi, misli si, da to ne bo dolgo tako; ako ti je hudo, spet misli, saj bo kmalo prešlo. Smert bo vsemu konec storil 3 " 2. Ako hočeš srečno umreti, v a r u j se g r e h a ; ^ e2 vse pa varujmo se smertnega greha; ali delaj vsaj reS' nično in stanovitno pokoro, ako se greha varoval nisi. To je neizrečeno huda zmota, da se ljudje bojč časne, telesne smerti; ne porajtajo pa dosti dušne smerti, ki jih večno nesrečne stori. Ta strašna nesreča, nesrečna smert na se duše je pa pregrešno, nespokorjeno življenje. O moj Bog! ak° bi imeli Božje oko, kaj bi mi vidili? ako bi bilo odkrito n^ 0 serce vsem, kar nas je tukaj, kakor bo odkrito tisti dan g x0,e in trepeta, dan vesoljne sodbe; vidili bi mi, da je veliko ^ tu med nami na truplu živih in zdravih, ki so pa mertvi llil svoji duši! In kdo, oj predragi! se zjoka nad njimi? — ^ 1163 Sanski oča! tvoj sin ti zboli in umerje; kaj ne? tvoje serce kervavo solzi, ker je umerlo prezgodaj telo njegovo; kajti nanj s i stavil vse zaupanje svoje. Kdo bi ti to zameril ? Ali keršanski °fo! kedar pa tvoj sin zajde v slabe tovaršije, zgubi nedolž¬ nost svojo, umori edino dušo svojo ; oh, morebiti ne pretočiš ne ene solze ne ! — Keršanska mati! ako tvojo ljubo hčerko k pogrebu nesd, žalosti ti serce poka; kedar jo pa hudičev P°magač zapelje, jej oblačilo prežale nedolžnosti razterga, jej deviško serce prebode; za vse to malo ali celo nič ne porajtaš! Bh, in kaj moram še reči? Mar niso celo matere, kterim se ^°bro zdi, da njihove nališpane hčere za malovreden časen do- iPcek svojo dušo prodajo, ter si mislijo, da jih bodo tako h kruhu pripravile! — Ko nam odmerjč ljubi bratje, drage sestre, P r, jHtli in znauci, kako milo se solzimo' za njimi! Naj se pa naš i znanci in tovarši v greh zakopljejo, dušno življenje, gnado Božjo zgubijo, nas morebiti za to še serce ne zaboli ? Oj zmota, je ni veče! Mar ni duša več vredna, kakor telo, pa nam 16 v eč za življenje telesno kakor za življenje dušno ! Glejte, koliko skerb imamo za telo in za zdravje njegovo; kako •lob malo pa se brigamo za neumerjočo dušo svojo ! In vendar Prašno r ° vemo. da le smerten greh je, ki dela tudi telesno smert ako se zanj ne spokorimo. »Pravičnih duše so v r o c i Božji, smertno terpljenje se jih ne d o- ta kne.“ (Modr. 3, 1.) Nasproti pa tudi vemo, da „s m e r t grešnikov je silno huda. 8 (Ps. 23, 22.) Ako hočeš, kristjan moj J srečno umreti, le misli na smert, P ;i skerbuo se greha varuj, čez vse pa še se varuj smertnega gre ha. Ako si bil pa tako nesrečen, da si padel v greh, oj J 6 °hlašaj poboljšanja, delaj pokoro; ne čakaj, ne čakaj celo snaertne ure. Smertno uro se težko, težko popravi vsa stor- j e Ua krivica. Ge bi tudi delal pokoro; ali pa smeš ali moreš 7 4 1164 misliti, da bo zdatna, hasnovita pokora, v kteri se nisi nikoli poprej vadil? Lahko, prav naravno je, da boš umeri, kakor boš živel. Berem od menihov Trapistov, da imajo pokopališče poleg obednice, in da od mize gledajo v jamo, ki je skopana. Kakor hitro mertvega zagernejo, urno novo jamo izkopljejo, v Tedni in živ spomin gotove smerti. Njihova postelj je terda, na treh nogah, da se menih nikoli mirno ne naspi. Še le v grobo najde pokoj. Bote dejali: To je prehudo, preojstro! Jaz P a pravim: Mi pa sploh vsi premehko in predobro živimo; in se oni preveč na smert pripravljajo, mi pa se gotovo p re ' malo. Kje, predragi moji! je našim grehom primerjenapokora? Zmed sto ljudi komaj eden za srečno smert prav skerbi; drugi živ d, kakor bi smerti ne bilo ne. Koliko jih si nabira na cente posvetnega blaga za te kratke dni, v dolgo večnost pa prazne roke ponesejo! Ja marsikdo celo prestrašno butn.ro krivičnega blaga na vesti ima, ktera ga pa v pekel vleče. neumnost čez neumnost! Zastarani grešniki, pijanci, nečistnik brez vse pokore živd; kajti pregrešne 'navade so jih oklenil 6 ’ kakor železne mreže, v ktere zapletene jih satan v večno P° gubo seboj pelje. Sovražniki se ne spravijo, preklinjevalci P re ” klinjajo, krivičniki se za britke solze ogoljufajo: „Veliko j e poklicanih, malo pa izvoljenih.“ O smert, ti stara gospodinja, ki že veliko tisuč let zemljo pometaš in ljudi srečno umreti učiš, pa se ti vend^ naučiti ne dajo; vsaj nas poduči, da srečno umremo! Okristj aD ' še je čas; ali kako dolgo bo še ta čas, tega ne vem. D aIieS te Bog še čaka, jutre, ne vem če te bo še čakal. Pom^ 1 ’ kako težko je en sam koš persti; kako boš pa skozi celo n e ' znano večnost nosil težko in veliko breme storjene krivice, a ^° se je ne znebiš, dokler živiš ? Podvizaj se, ako si nesrečno ret° 1165 Za peljal in otroke oskerbeti imaš, da te tam v večnosti tožili ne bodo. Urno se premisli, ako le vinar po krivici imaš, da £ a še danes poverneš in storjeno škodo popraviš. Teci, ako si pohujšal, obrekoval ali opravljal, in ga posvari, besedo &azaj vzemi in laž svojo prekliči. Urno, urno se spravi z raz- ž alnikom svojim, preden solnce zajde. „Ne odlašaj, se k Gospodu spreoberniti, in ne odkladaj od dneva do dneva; zakaj njegova jeza naglo pride, in °k času maščevanja te bo razdjal.* (Sir. 5, 8.) 3. Ako hočeš srečno umreti, ljubi moj kristjan ! odterguj s T o j e serce od ljubezni do življenja, odi j u- ^ 6 z n i do sveta in njegovih minljivih dobrot. ^ presrečen človek, kteri da svoje življenje, kteri se znebi po¬ letnih dobrot, kteri se odpove nečimernemu veselju iz ljubezni , Boga. Smert mu ni smert; mu je le začetek novega živ¬ lja, in kedarkoli pride, mu je ljuba, mu je dobiček, mu je Sre čna. Zato pravi Kristus, naš Gospod: „Kdor ljubi svoje Oljenje, zgubil ga bo; in kdor sovraži svoje ^ | v 1 j e n j e na tem svetu, prihranil ga bo v večno ^ oljenje.* (Jan. 12, 25.) Tako so živeli in se na srečno s ®ert pripravljali aposteljni in svetniki, da so po pravici lahko re kli, da so vse zapustili in šli za Gospodom. (Mat. 19, 27.) 4. Zato nabirajmo si zakladov za nebesa, er ih moli ne snedb in tatje ne pokradejo; kar tukaj sejemo, 0 komo tamkaj želi. »Vsak dan tako živimo, kakor bi danes jttnerli,« pravi sv. Anton puščavnik. Naše dobre dela, kolikor- jih bomo tu v življenji" storili, bodo nas o smertni uri bajale, kakor dobri angeli in nam bodo smert slajšali. Lepo nas opominja sv. Peter, ki pravi: »Bratje, prizadevajte kol j in bolj, da po dobrih delih svoj poklic ln s v o j e izvoljenje ugotovite.* (II. Pet. 1, 10.) 1166 Priložnosti k temu nobenemu ne manjka. Kristjan! vadi se v keršanskih čednostih; spolnuj na tanko vse dolžnosti svojega stanu; stori vse, kar storiš, iz dobrega namena; doprinašaj rad telesne in duhovne dela usmiljenja; pa tudi to vse iz ljubezni do Boga; prenašaj poterpežljivo vse težave svojega stanu; za¬ tajuj svoje slabe nagnjenja; moli, kakor se kristjanu spodobit rad ; hodi pobožno k službi Božji; prejemaj pogosto, kolik 01 ' mogoče vredno, svete zakramente; bodi radodaren ubogim, vse® pa ljubeznjiv in prijazen. Tako si boš nabral velik in drag zaklad dobrih del in zaslužen j za zadnjo uro in večnost ti b° srečna. Oh ljubi moji ! pač je res, da skerbimo za časno večidel preveč, za večno pa gotovo premalo! Stopimo pa na grob bo¬ gatina, pa poprašajmo ga, kaj in koliko je seboj vzel? R eVUl pertič so mu dali, oblanc nekoliko so pod njega vergli, 111 štiri deske so vse bogastvo njegovo. — Vprašajte bogate#® kmeta, ki je toliko zemljišča nakopaval, da mu je, bi dejal* sveta zmanjkovalo; pa kaj mu je ostalo ? Jama sedem čevlj 01 dolga, dva čevlja široka, šest čevljev globoka; vse drugo J e pustil dedičem svojim, ki so že, ali bodo kmalo vse zadega' 1, — Poznal sem moža, ki je v malih letih spravil neizreč eB ° bogastvo skupaj, da se je vse čudilo; ali kedar sem ga vpra^l• No Anton! kako je ? vselej ali vsaj velikrat mi je rekel • „Slabo, ni nič okroglega!* Pa v naj boljših letih, nekaj ^ štirideset, je moral vse zapustiti, in so ga červi snedli- Poprašajte dobrovoljca, pojeduna; kaj ima od svojega dobrega življenja. Nekoliko lopat Černe zemlje in periše červov je D J e govemu zmehkuženemu telesu v delež! oh, in njegovi duši P a večen glad in večna želja! — Zato, predragi moji! delaj 1 ^ 0 dobro kakor utegnemo; kajti pride noč, da ne bode več mog 00 kaj delati. (Jan. 9, 4.) 1167 5. Da bomo srečno umerli, ter smerti pravičnega, že v življenji priporočujmo se Jezusu Kristusu, ti je premagovavec smerti; pa kličimo tudi svetnike u a pomoč. Srečna smert je delo Božje, je sad terpljenja in smerti našega Zveličarja Jezusa Kristusa in je delo sv. Duha. Zato so svetniki pogosto zdihovali k Bogu, da bi jim dodelil srečno zadnjo uro, ter so svojo pomoč in svoje tolažilo iskali le pri Bogu. Sv. Janez od Boga je v svojem življenji sto in stokrat klical na Jezusovo ime za gnado srečne smerti; in kedar se je bližala njegova smert, padel je še na svoje kolena, Pa zdihnil : Jezus, Jezus, v tvoje roke izročim svojo dušo! in srečno je umeri. In ako nam svetniki, ti ljubi prijatli Božji, na naše za¬ upljive prošnje že tukaj v življenji sprosijo od Boga veliko milost za dušo in za telo; gotovo nam bodo sprosili tolažilo v zadnji uri in gnado srečne smerti. In to velja od vseh svet¬ nikov sploh, sosebno pe še od Marije, prečiste Device, od nje¬ nega ženina svetega Jožefa, od sv. Barbare, ki so še posebni Patroni umirajočih. Ti svetniki so mogočni priprošniki in Bog v svoji milosti jim njihove prošnje ne bo odrekel. Zato, ljubi moji! radi zdihujmo k Materi Božji: „Sv. Marija, Mati Božja, Prosi za nas grešnike zdaj in o naši smertni uri ! a Pa tudi svetemu Jožefu in sveti Barbari se večkrat priporočujmo, da nam sprosita srečno zadnjo uro. Nikar pa ne bodimo podobni neumni tiči, štruc ali Štravs imenovani, od ktere pripovedujejo, da, ko lovce zagleda in bi lahko ušla, pa svojo glavo v germ skrije, ter meni, da je l°vci vidili ne bojo, ker jih ona ne vidi. Ali lovci jo lahko Opazijo, ker ima svoj košati život na visocih nogah, zato pri- de Jo, ter jo s kolmi pobijejo. Še bolj neumnih je kristjanov veliko, ki se vse življenje skerbno ogibljejo vsake misli na 1168 smert; še toliko mehkužni se dobč, da še zadnjo uro jim nihče smerti v misel vzeti si ne upa, kakor da jih zato smert zadela ne bo. Neprevidena smert pa naglo poterka, pa jih nepriprav¬ ljene najde in v strašno večnost potisne. O zakaj neki se smerti bojimo ! mar nismo otroci nebe¬ škega Očeta ? niso li nebesa naša prava domovina, naš stano¬ vitni dom ? In potem, ali mar ni ravno smert tista prijatlica, ki nas iz te solzne doline v večno hišo Očetovo popelje? Dobri otroci se ne bojijo iti v hišo svojega Očeta; tudi dobri krist¬ jani ne v svojo pravo domovino, v svete nebesa. Kristjani moji! smert naj bo vesela dekla Božja, ktera naj nas na večer težav¬ nega delavnika zakliče, iti v večno plačilo. In ako se tako pripravljamo na svojo smert, veselo bomo izročili svojo dušo Bogu, ki nam jo je dal; zemlji bomo vernili peščico persti, ktero nam je posodila in premenili bomo to časno in revno življenje z večnim, nebeškim veseljem. Oh kako bo to veselo, kako bo to lepo! Le greha se varujmo; kajti le greh nam nebesa zapira, nam pekel odpira in strašno smert dela. Danes o Bog, naš nebeški Oča! danes te združeno prosimo j Varuj nas, reši nas nagle in neprevidene smerti! daj nam srečno zadnjo uro, da ta vekomaj častimo svojega dobrega Očeta in se s teboj veselimo! Ti pa o Marija! spomni se naše vsakdanje prošnje, s ktero k tebi kličemo : Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike zdaj, in o naši smertni uri! Sveti Jožef! sveta Barbara ! vsi nebeški prebivalci, takrat pomagajt 0 in prosite za nas, in peljite našo dušo v sveti raj! Amen. 1169 LXXXIY. Keršanski nauk. 2. Od posebne sodbe, a) Vsak človek bo posebej sojen. Kristjani! preljubi moji poslušavci! kam pa greste ? kam se vam tako mudi? vendar mi vsaj povejte, kam tako urno greste? Čudno, prečudno! in nihče mi noče povedati, kam tako tečete ? No! ker tudi jaz ravno tisti pot imam, naj vam pa ftz povem, kam tako urno gremo ? Veste kam ? — V smert! K grobu! — Tje v smert gre vse, kar je iz persti in praha Narejenega; tje gre vse od žene rojeno, ki je zagledalo luč sv eta. Poglejmo, da so zraven prebivališč živih veselic hladni grobovi nemile smerti; tu veselje in ukanje, tam žalost in troh- Njenje. Gotovo, prav gotovo vsi gremo proti grobu. Oh, in ako kratek je pot od zibelji do groba! Kako negotov je tre- Nutek, ko bo zadnja ura bila za nas! Morebiti so že deske pri¬ pravljene, žeblji skovani, morebiti že ura zadnjikrat navita! O moj kristjan! kam greš ? ti, ki nosiš vedno seboj kal gotove smerti! O da bi tudi vedno to misel pred očmi unel, vekomaj bi ne grešil! Kaj nihče in nobeden smerti odšel B . e bo; naj p 0 p re( i tem svetom še tako imeniten, še tako Clsj jan. Nekdaj sem videl na pokopališču prav veliko mertvaških glav v kostnjaku, ktere je današni mehkužni, posvetni duh sicer vse pregnal in pokopal. Nad temi kostmi je bilo za- Pisano ; s Ndo bo le odkril, kdo je ta ali uni bil ?“ Nič se ne °, 1 goriva cesarjeva od glave beračeve. Tedaj vsi gremo en pot; ! Sl . gremo proti grobu. Kaj" pa potem, ko ta pot skončamo ? a J bo potem, ko do groba pridemo ? Bo mar vsega konec, aor novošegni neverniki budasto pravijo. Kristjani moji! z * aš0 s mertjo ne bo vsega konec. Telo se bo res nazaj spre- e mlo v prap^ \ z kterega je bilo vzeto. Duša pa bo šla in 1170 stopila pred njega, iz kterega je izšla — pred sodnika. 1° danes vam bom razložil ta preimenitni nauk. Povedal vam bom: Kaj bo z našo dušo po sme rti? In ker vam je bila vesoljna ali poslednja sodba že tanko opisana, kedar je bil nauk od sedmega člena apostoljske vere; zato bom tukaj govoril le od perve sodbe, ktera čaka slehernega človeka preč po srnerti. Na pervo vam bom dokazal 1. dazavsacegačl 0 ' veka posebej je odločena sodba preč po smert 1 ' 2. Potem bote slišali, kje bo ta posebna sodba? 10 3. kakošna bo ta sodba? Kristjani r moji! žalostne čase smo doživeli; čase mil°' vanja vredne slepote, ktera vse dobro vničiti, ves red, yS ° pravico poteptati hoče. Vera je hudobnežu tista terdna skala> ki se ne vda še tolikemu butanju njegovemu. In od nekdaj je satan s svojimi priverženci preganjal in podiral škit sveto vere. Nikdar se pa menda neverni duh tako prederzno, P a tudi tako vesoljno ni vzdigoval zoper Jezusa Kristusa, z°P er oznanovalce te svete vere, kakor se to godi današne čase. posvetni, judovski duh terdi, da vera na večnost, na sodbo u a ' polnuje človeka s strahom ter mu brani uživati posvetno p 10 stost; toraj proč s to zastarelo šaro! Človek naj bo brez v ere j naj streže svojim strastim, kolikor se mu poljubi, saj J e smertjo vsega konec! In ker nas mašniki plašijo s sodbo P° srnerti, proč tudi ž njimi — Tako in temu enako modruj# danešni posvetnjaki, ter napenjajo vse žile, da bi spodkopaj vzeli tudi nam sveto vero, ktero so sami v svojih hudobijah zapravili. Pa predragi! le hudobnež more in mora tako govor 1 » da bi, ako bi mogoče bilo, zadušil sam v sebi strašno griz e1 # svoje vesti. Dober, pravičen človek še nikdar ni tajil niti v 1171 Dosti, niti plačila v večnosti. To dela le hudobnež, ki se sodbe boji. Ali zastonj je njegovo vdelovanje, zastonj njegovo slepenje. Tudi on bo stopil pred ojstrega sodnika Božjega. a) Kaj bo tora j z našo dušo, ko se bo od telesa ločila? Človekovo telo se precej po smerti pokoplje v zemljo, kjer strohni in se spremeni v prah, iz kterega je bilo vzeto; duša Djegova pa je precej po smerti sojena. Tako mi veste vsi od¬ govoriti, ki ste le nekoliko podučeni v svetih resnicah. Naj vam to v priliki razložim. Dober oča je imel veliko otrok. Od doma, v daljuo deželo jih je poslal, da bi bili tam dobro izurjeni, lepo izrejeni in tako pripravljeni za srečo, ktero jim je namenil. Z vsem potrebam jih je previdel, veliko darov jim izročil; dosti mnogoterega veselja jim je privoščil; prav po očetovsko je skerbel za nje tudi na ptujem. Dobro so že smili vedeli, zakaj jih je oča v ptuji kraj poslal; vedeli so, kako naj izročene darove obračajo, kako z brati in sestrami živijo, kaj naj storijo, kaj naj opustijo, da bodo očetu všečni. Ta, da bi se še boljši vedli iu očetovih naukov nikdar ne po¬ zabili, preskerbel jim je posebne učenike, kteri so jih na vse to napeljevali, kar je bila volja očetova, ter so jim v vsem dejanju in nehanju na roke šli in jih podpirali in jim pomagali. Več teh otrok je živelo lepo, prav po očetovi volji. Vse So storili, kar jim je naročil in mu tako veliko veselje delali. Tiugi so sicer tudi storili, kar je oče zahteval, pa ne tako Datančno, ne tako veseli in radi, kakor pervi; marsikterih napak 80 se privadili, da niso bili očetu po vsem všeč. Še drugi pa 80 očetovi volji nasprotovali; postopali so in izročene darove 80 zapravljali; nagajali in vkljubovali so svojim bratom in Astram, ter jih celo zapeljevali in preganjali. Tem ni bilo 1172 mar niti za očeta, niti za srečo, ktero jim je bil oče na¬ menil. — Na enkrat pride glas in povelje od očeta, da naj se otroci iz ptujega domu vernejo. Pridni so veseli tega glasa, hudobni se branijo; ali vsi zaporedoma so poklicani pred očeta; vsi morajo preden stopiti. Oča jih skerbno sprašuje, na tanko pre¬ gleduje, kako in kaj so v ptuji deželi počeli. Pervim, po vse pridnim, je oča dejal: Pridite, predragi moji otroci! in v moji hiši vživajte veselje, ktero sem vam pripravil. Unim, ki so se navzeli nekterih napak, pa jih še niso odložili, reče oča: Vas ne morem še pustiti v veselje, dokler ne odložite vseh nerodnost svojih. Kedar hote prav dobri, pojdete tudi vi v pripravljeno veselje k svojim bratom in sestram. — Hudobnim in spridenim otrokom pa zakliče ves nevoljen: Spravite se spred mojih oči) vi sprideni in nehvaležni otroci! vi niste več moji; nikoli ne bote prišli v mojo hišo; za vselej ste odločeni od sreče mojih dobrih otrok; dal ječ proč od mene bote pahnjeni v kraj, kten je vsem hudobnim namenjen. — Kaj ne ? da vsi že razumite to priliko ? Oča v tej prilik 1 je Bog. Otroci smo vsi ljudje. Ptuja dežela je naša zemlja- Darovi in zakladi nam izročeni so telesne in dušne moči, časne in večne dobrote, ktere smo prejeli od Boga. Dobri otroci so pobožni, pravični ljudje; sprideni in spačeni so hudobni, terdo- vratni grešniki. Glas očetov, ki jih je poklical na dom, J e srnert. Bog, neskončno svet in pravičen ki je, le dobro ljubi m vse hudo sovraži. Jezus nas uči, da bo ta pravični Bog P° smerti vse dobro poplačal, vse hudo kaznoval, kakor si kdo zasluži. Ako je pa kdo po pravici poplačan ali kaznovan, mora zvedeti, zakaj je poplačan ali kaznovan ? Ljudje pa vselej 116 vedč prav natanko vsega hudega, kar so storili. To ve l 0 1173 vsegavedni Bog. Ker pa Bog vse dobro plačuje, vse hudo kaz¬ nuje, natanko po zasluženji, pa tudi ljudem spoznati da, kaj so storili dobrega ali hudega, in potem jim naznani plačilo ali kazen, kar si zaslužijo. In ravno to ravnanje se pravi soditi. Dobro ali hudo, kar je kdo storil, mu naznaniti in mu zato zasluženo plačilo ali kazen napovedati, se pravi soditi. Oča v povedani priliki je svoje otroke pri prihodu domu natanko vprašal in pregledal. Tako bo Jezus slehernega človeka precej Po smerti natanko pregledal ali sodil; to je, on, vsegavedni Dog, bo vsacemu oznanil in povedal, kaj je storil dobrega, kaj hudega in kakošno plačilo ali kazen si je prislužil. To je, on ga bo sodil. In ta sodba se imenuje posebna sodba, ker bo vsak človek posebej sojen. Da čaka slehernega človeka precej po smerti posebna sodba, J 0 resnica, ktere nas uči pamet, sv. pismo, sv. vera in oolo neverniki je ne tajijo. Zdrava pamet nam pravi, da vsako delo bo pri¬ trjeno plačilo imelo. To pa vemo, da tukaj na zemlji se to ue zgodi vselej. In ako premišljujemo človeka, ki je poln pre¬ čudnih notrajnih in zunajnih darov, veli nam pamet, da to ni mogoče, da bi toliko obdarovani človek bil vstvarjen le zato, ha bi po kratkem zemeljskem bivanji umeri in se v nič nazaj P°greznil. Vsak človek nosi v sebi sveto hrepenjenje po pra\i Večni sreči, po zveličanji; in tega hrepenjenja, teh želj mu uobena stvar uničiti ni v stanu. In kdo ne ve, kako dobro nam de verni zaupljivi pogled v zveličansko višino ? Kristjan ! hedar te je terpljenje obsulo, te je nesreča zadela, te je brit- host ali žalost tlačila; pa si se zaupljivo ozerl k nebu; mar uisi občutil v svojem sercu sladkega miru in pokoja? O ja, po- la jšano ti je bilo ! Od kod taki sveti občutljeji ? Prepričanje, 1174 ktero sleherni človek v svojem'sercu nosi, prepričanje, da ho vse poplačano, vse povernjeno, to te tolaži, to te umiri. Ako storiš kaj dobrega, pa skrivej, kjer te ne vidi člo¬ veško oko, kjer te ne sliši nobeno uho, mar ne občutiš v svoji duši sladkega plačila, nebeške tolažbe? In vendar nobena duša ne ve za tvoje dobro delo. Od kod to zveličansko občutenje? Nepokvarjeno, neoslepljeno serce ti daje prepričanje, da boš prejel primerjeno plačilo za vsako dobro delo, če je tudi še tako skrivno. — Nasproti pa, ako se človek tako spozabi, da zabrede v hudobije in pregrehe, če ga tudi nihče ne vidi in ne sliši , in so njegove zločaste dejanja popolnoma skrite vsemu svetu; vendar mu očita grozoviti glas v njegovem sercu. Od kod ta notrajni nepokoj? Tudi to mu kaže prepričanje, kterega hudobnež v svojem sercu nikakor pogasiti ni v stanu, ktero mu vedno le upije, da živi sodnik, ki mu bo vse na¬ tanko po zasluženji poplačal. In človeško serce, kako prečudno je vstvarjeno! Sv. Avgu¬ štin pravi, da naše serce zato ni okroglo, ampak trivoglato, ker ni vstvarjeno za to zemljo, ampak za trojedinega Boga, in da ne bo vmirjeno na tej okrogli zemlji, da bo še le v Bogu nasiteno in večni mir vživalo. In saj vsi vemo, koliko mora pobožen človek velikrat terpite zavoljo čednosti svoje! Nasproti pa hudobnež živ 1 Složno in veselo. Pobožni dela dobro, pa terpi, hudobnež p a greh na greh naklada, pa v sreči in v obilnem veselji živ 1 * In, mar bi ne bilo pravičnega povračila nikoli ne ? Kako bi se strinjalo to z Božjo neskončno pravico ? Bedak bi bil pote® vsak pobožen. Neumnež bi bil, kdor bi ne stregel svoje ® 11 strastnemu poželjenju. — To vse skupaj posneto nas uči, d ;l zdrava pamet mora biti prepričana, da koj po smerti se mora zveršiti pravična sodba, pri kteri bo dobro z dobrim, hudo s hudim na tanko poplačano. Ja Bog bi pravičen ne bil "" bi Bog ne bil, ako bi enako delal ž njimi, kteri ga žalijo, kakor 1175 ž njimi, ki ga ljubijo. Dobri in hudobni mu morajo toraj od¬ govor dati od svojega življenja, da zamore vsacega po zasluženji Poplačati. Tu ta sodba mora biti preč po srnerti; kajti s smertjo jo pretekel čas, kteri je bil odločen človeku, da bi si pridobil ne besa; in nastopi večnost, ki je srečno ali nesrečno plačilo za Pozemeljsko življenje. Kar nas pa uči zdrava pamet, od tega govori tudi sveto Pismo; da bo namreč vsak človek preč po srnerti posebej s °jeu; in takrat bo pravični Bog vsacemu povernil po njegovih ^lih. „Z a k a j Bogu je lahko, smertni dan v s a- Ce mu poverniti po njegovih delih," pravi modri Sirah. (11, 28.) Po teh besedah bo vsak, preč po srnerti prejel Pačilo ali kazen, kar si bo zaslužil. Pred plačilom ali pred kaznijo pa mora biti sodba, preiskovanje dobrega in hudega, ^ato bo vsak ko j sojen, ko bo umeri. To nam pričajo besede beliča rje ve, ki pravi: „P r i g o d i 1 o se je pa, da je "nierl ubogi, in je bil nesen od angelov v na- r °£je Abrahamovo. Umeri je pa tudi bogati, ' n je bil pokopan v pekel." (Luk. 16, 22.) Bogatin P a je bil pokopan v pekel še le, ko je bil prepričan — sojen — ( ^ a je pekel zaslužil; tako je bil tudi pravični Lazar vzet v nar očje Abrahamovo še le, ko je bil te sreče vreden spoznan, ^edaj mora biti preč po srnerti sodba. „V s i se moramo P°kazati pred sodnjim stolom Kristusovim, prejme slehern . . . kakor je storil dobro ali hudo," pravi sv. Pavel. (II. Kor. 5, 10.) Še bolj na- ta nko piše Hebrejcem : „L j ud e m je odločeno, enkrat u tttreti; potem pa sodba/ (9, 27.) Ysak toraj mora Un| reti, in potem bo preč sojen. To je tudi od nekdaj nauk sv. katoliške cerkve. ^ a J slavniši cerkveni učeniki nas tega prepričujejo. Sv. Gregor 1176 Veliki pravi: „Po smerti je sodba; pripognjeni bodo z izrečeno sodbo sodnikovo oni, ki so zamudili ter se v pobožnosti serca niso pripogovali." Sveti Avguštin je za terdno veroval na sodbo Božjo, in nobena stvar ni mogla te vere vzeti njegovemu sercu. In ravno ta vera je bila poseben vzrok njegovega spre- obernjenja. Zato on sam kliče k Bogu, rekoč: „ Gospod, nič ni bolj pomagalo, da sem se izlekel iz globokega prepada, v kterega me je pahnila mesena strast, kakor strah pred tvojo večno sodbo. Akoravno sem s kazni vredno radovednostjo pre- gledaval razne verste modrih in krivovercev, vendar vere na sodbo iz svojega uma pregnati nisem mogel. Preočitno, brez vsega dvoma mi je to pred mojimi očmi. V kakošnem stanu bom šel iz tega življenja in bom stopil pred svojega Boga? tako sem se vpraševal. Kaj bom rekel svojemu Bogu? Se bom li zgovarjal z negotovostjo, z rečjo, ktero bolj kot očitno spoznam ? Ali bom spoznal svojo vero, ki sem živel tako očitno razuzdano, kakor da verujem, da bodo hudobije nekaznovane ostale? Bom li izgovorjen, če bi veroval, kakor verujem, pa bi živel, kakor živim ?“ In k temu še pristavi ta imenitni cerkveni učenik : „Prav in zveličansko je, da verujemo, da bodo sojene duše, ko se ločijo teles, in to še poprej, kakor bodo prišle pred tisto sodbo, pri kteri bodo sojene, sklenjene zopet s svojimi telesi- Celo neverniki so te misli, da bo vsak človek preč po smerti posebej sojen. Po njihovi misli so na unem svetu trije sodniki, kterim so dejali: Radainant, Minos in Aeak. ^ potegnejo vsacega človeka pred sodbo koj po njegovi smerti, ter natanko preiščejo življenje njegovo in kaznujejo po zaslU' žeuji vse hudo, kar je le storil. Neverni modrijan Plato se J® silno bal te sodbe po smerti; sam pravi, da se je branil vse® visokostim in imenitnostim tega sveta, ter si je prizadeval čednost, da bi pred to sodbo ložej in gotovši obstati zamogeb 1177 Imenitni cerkveni učenik Guilois nam pripoveduje od pre¬ čudne sodbe, ktero je imelo starodavno neversko ljudstvo. Ko je človek zadnjikrat zdihnil, preč so prinesli njegovo telo pred ^ sodni stol. Starši in drugi znanci so ga spremili. In tam s ° v to odbrani sodniki preiskali natanko vse življenje umerlega. tu to se je godilo vpričo vsega ljudstva; in vsacemu je bilo Pripuščeno, da je smel merliča tožiti ali pa zagovarjati. Ko je bilo vse preiskano, in za njega in proti njemu vse pretehtano ln natanko pregledano, izrekli so sodniki sodbo. In ta je bila : Sodniki so družino ali znance pokojnega pooblastili, da mu s uiejo čast pokopa skazati; ali pa tega niso pripustili, ampak So njegovo truplo položili na očiten kamen, kamen sramote 'uienovan, in nihče ga pokopati ni smel, da so ga merčesi in r °pne zveri požerle ali pokončale. Ta sodba je bila v velik s trah vsem hudobnim tistega ljudstva. Ali, ljubi moji! kako različna je ta sodba od sodbe Božje, ttera nas vse čaka preč po smerti ? Res, da je bila pri po¬ svetni sodbi izrečena kazen ; ali ta kazen je zadela le neob¬ čutljivo telo; in vendar so se je hudobni bali! O mi nespa- Uuetni! mi pa se ne bojimo vse drugačne sodbe; ja kaj bi rekel? Vstavljamo se, norčujemo in zasmehujemo sodbo, ki bo pogubila ^Ušo in telo obsojenega hudodelnika ! Vsak človek toraj bo preč po smerti posebej sojen, da h r ecej prejme plačilo, kakoršno si je zaslužil s svojimi dobrimi 111 hudobnimi deli. Ko boš zadnjikrat izdihnil, ko bo tvoje Se rce potihnilo, in bo duša tvoja zapustila telo, s kterim je penjena bila; preč, tisti trenutek bo tvoja posebna sodba. ^°g, bodi nam milostljiv takrat! Tvoje telo se ne bo še s ladilo, okrog stoječi bodo še molili za te, da bi ti pravični 11 sveti Bog dodelil milostljivo sodbo; oh! in ti boš že ob- s °jfin; tvoja sodba bo že sklenjena — sklenjena za celo ne- l^riauski nauk V. p. II. ^ 1178 znano večnost! — O preljubi in predragi moji! nikdar ne po - zabite preimenitne resnice, vedno mislite na njo, prav živo si jo pa še pred oči postavljajte, kedar bi mislili kaj storiti, kar bi bilo greh pred Bogom in pred poštenimi ljudmi! I * 1 ker ne vemo ne ure ne dneva , kdaj Gospod pride, bodimo zmiraj pripravljeni. Pobožen in skerben dušni pastir je zadnjo nedeljo po bifl' koštih svojim poslušavcem natanko razložil sveto evangelje, k’ govori od sodbe. Njegove besede so s pomočjo Božjo pretresle serca pričujočih kristjanov in marsikdo si jih je v sporu m 11 obranil. Preč po končani službi Božji pride posvetna Eva, ktera je bila znana velika grešnica. Vsa objokana, polna serčnib britkost začne zdihovati pred častitim mašnikom. » Duhovni oča - pravi, vi ste mi danes povedali grozovite reči; moja duša J e močno zadeta, hudo ranjena. Vse ste povedali od strašneg sodnjega dneva; enega pa niste povedali: Kdaj bo prišel ta grozoviti dan jeze in serda Božjega ? Za vse na svetu vaS prosim, duhovni oče! le to mi še povejte!“ Mirno pa resnobi 10 de pridigar na to čudno vprašanje: »Zakaj bi pa ti to rad‘ l vedela?" »Oh, poboljšala bi se, pravi grešnica; nazaj k svojem 0 Bogu bi se podala, greh bi zapustila, sovražila, noč in dan b 1 spokorne solze pretakala; kakor Magdalena bi se k Jezusovi 10 nogam vergla, jokala bi, britko bi jokala zavoljo brezštevim 1 pregreh svojih; in prosila in silila bi ga, da bi me milosti )’ 103 sodil." — Mašnik je spoznal, da to je delo milosti Božje, za je nagovoril skesano grešnico krotko, v sveti ljubezni in sočuti ’ 0 z besedami svetega Avguština: »Glej moje dete! na tem prav nič ležeče, ali vemo, ali ne vemo, kdaj bo dan sodbe nas; živi tako kakor bi zdaj zdaj prišel; delaj tako, ^ a bi delala , če bi bil že jutrajšni dan; stori, kar si ravno ^ obljubila in bdtli zagotovljena, da se ti ne bo treba bati P 1 * 1179 toda sodnikovega!" — Dobro so dele besede ljubeznjivega mašnika zapeljanemu sercu mladega dekleta, kterega je milost Božja tako presunila. Gre, ter se skerbno pripravi za dolgo ali veliko spoved in tako tudi za dan sodbe. Ni več tavala po temoti pregrehe, ampak skerbno je delala z gnado Božjo in našla je zopet svojega Boga in ž njim tudi mir svojega serca. Kristjan, pojdi in stori tudi ti tako! Kristjan moj! umeri boš. Kdaj ? tega ne veš. Sojen boš ? kdaj ? kader boš umeri. Ker pa ne veš ne ure ne dneva, bodi Vedno pripravljen; kamor drevo pade, tam obleži. Na križevem potu vidimo pri dvanajstem štacijonu tri križe, vidne podobe naše smerti. V sredi umerje Jezus — podoba smer ti nedolž¬ nega. Na desni umerje Dizma — podoba smerti spokorjenega. Na levi umerje terdovratni razbojnik Gezma — podoba smerti grešnika. O ljubi moji! pojdimo, pojdimo v to šolo in učimo se srečno umreti, da bomo imeli milostljivo sodbo. Obernimo se pa že zdaj k milemu Jezusu, našemu prihodnemu sodniku in zdihujmo k njemu: O predobrotljivi Jezus! ki si za nas na lesu svetega križa vso svojo kri prelil, oh, usmili se nas! V svoje presvete rane zakrij nas! Od tebe ločiti se, ne pusti nas! Peklenskega sovražnika obvaruj nas ! Ob smertni uri ne saverzi nas! O Jezus! pri sodbi bodi nam milostljiv ! Zavoljo s voje za nas prelite kervi odpusti nam! V svete nebesa pelji nas! O Marija, naša mati! kedar se bo naša duša od našega telesa ločila, naj jo spremijo vsi svetniki in angelji s Teboj vred pred Jezusa tvojega Sina in našega sodnika, in vsi prosite Za nas! O sv. Marija, Mati Božja! prosi za nas grešnike zdaj ln o naši smertni uri! Amen. 75 * 1180 LXXXV. Keršanski nauk. b) Kje bo posebna sodba? c) KaJcošna bo ta sodba? »Ljudem je odločeno enkrat umreti; potem pa sodba." (Hebr. 9, 29.) To so grozovite, pa ravno tako resnične besede. Tedaj duša se bo od telesa ločila; in če bi bila tudi sto in sto let skupaj živela; ločila se bota, to pride od pervega človekovega greha, to je dediščina naših pervih staršev. Ta ločitev pa, kakor je gotova, pa je ravno tako ne¬ gotovo, kdaj se bo godila. Huda in strašna pa bo; kajti v tesni zvezi sta si duša in telo. Po ločitvi bo telo koj trohnelo, da se bo v prah spremenilo, iz kterega je vzeto bilo. In duša bo ostala sama. In kaj bo ž njo? Telo bo navadno v zemljo zakopano; kajti vse se ga boji, njegovega smradu ogiblje im ako bi se ne zagernilo, še druge bi otrovalo, ker nihče nje¬ govega trohnjenja prenesti ne more. Pustimo danes trohljivo telo in premišljujmo dušo, ktera se je ločila od svojega telesa- b) Tedaj 1. Kaj bo duša p r e c p o s m e r t i ? Duša bo ostala očitno sama, ločena, zapuščena od svojega telesa in zapuščena od vsega, kar je tu na zemlji. Groza jo bo obšla, kedar se bo vidila in spoznala, da je gola, brez telesa, s kterim je bila zmiraj tako natanko in ves čas skle¬ njena, kterega je toliko ljubila in tako nezmerno redila- Kako pusto se jej bo zdelo, ko bo ločena vseh pozemeljskih dobrot, zapuščena vseh ljudi; ko ne bo vidila druzega kakor sodnika samega in sama sebe z vsemi deli svojimi! To zapuščenje j e kralja Ecekija na smertni postelji tako prevzelo in tako vžalilo? da je z mertvaškim potom ves oblit, zavpil: Tedaj „ne bom več vidil človeka!* (Iz. 38, 11.) In ako bi duša š e 1181 tako klicala, še tako vpila po svojem telesu, po svojih ljudeh, po posvetnih dobrotah, po svojem premoženji; vse bo zastonj! Telo, ljudje in vse posvetno ne bo več prišlo k duši. Pred njo je sam sodnik Božji, za njo pa so njene dela, dobre in hu¬ dobne. (Skr. raz. 14, 13.) Kako čudno se jej bo zdelo, kader bo duša stopila na drugi sveti Poprej je bila v času, na enkrat je v večnosti. Poprej v telesu, kakor v temni ječi, sedaj se jej bodo odperle °či, in videla bo vse jasno in čisto. Zdaj bo spoznala, kako svet je Bog, kako veliko zlo je nesrečni greh; zdaj bo spoznala, kako dobra je čistost, koliko vredna je večnost; spoznala, kako dobra je čednost; spoznala bo tudi, kako čudovita stvar je duša sama. Vse to se bo zgodilo v trenutku, ko se bo duša točila od telesa. In na mah bo stala pred ojstro sodbo Božjo. Kristjan! vzemi si k sercu, kako se bo pregrešil ubogi grešnik, kedar bo poklican pred večnega sodnika, da bo dajal odgovor °d vsega življenja svojega! Oh kako se bo revna duša tresla, ko bo morala stopiti pred obličje križanega Jezusa, ki je za 11 jo vso kri prelil! Kakor je nebeškim prebivalcem naj veče veselje, da gledajo preljubeznjivo obličje Božje; tako pogublje¬ nim ni veče muke, kakor viditi serdito obličje Kristusa, sodnika Božjega. Po pravici kliče poterpežljivi Job: *Kdo mi podeli to, da me v peklu varuješ, in me skrivaš, dokler tvoj s e r d ne p r i d e?“ (14, 13.) Tudi mi zdihujmo: Zdaj 0 Božji sodnik nam daj, da se te bojimo, da se pri sodbi ne Ustrašimo tvojega obličja! - Strah in groza bo obdajala ubogo dušo takrat. Kajti vedela 10 spoznala bo, da sodnik je vsegavedoči Bog, kteremu ne utore prav ničesar prikriti. Spoznala in dobro bo vedela, da je °u vsegamogočen, da mu uiti, se ustaviti mogoče ni. Vedela ko, da je pravičen in po svoji pravici in svetosti ne pusti no- 1182 benega greha brez kazni. Tudi bo dobro vedela in spoznala, da je ravno tega sodnika velikokrat in hudo razdražila. Tudi bo vedela, da sodnikova sodba bo nepreklicljiva in koj v trenutku zveršena. To bo delalo ubogi duši tak strah, da bi stiske in sramote obupala in umerla, ako bi umerljiva bila. Oj preljubi moji! zdaj se bojimo, zdaj se sramujmo razjeziti in žaliti tega najvišega sodnika, da se ga na vekomaj bali ne bomo! Po vsi pravici so se zmiraj bali te sodbe vsi pravoverni ljudje; ja celo svetniki so trepetali pred njo. Že kraljevi prerok milo kliče: »Presuni moje meso s svojim strahom! zakaj tvojih sodeb se bojim!* (Ps. 118, 120.) In zopet pravi: „N e hodi v sodbo s svojim hlapcem! ker pred tvojim obličjem ni noben živih pra¬ vičen!" (Ps. 142,2.) In pobožni Job zdihuje: »Kaj bom počel, kedar bo Bog vstal, mene sodit? in ko bo prašal, kaj mu bom odgovoril? (31, 14.) Tako nas tudi aposteljni opominjajo, da v strahu Božjem živimo, da bomo obstali pred obličjem njega, kteri ne gleda na zunajno veljavo, ampak bo vsacega po njegovem delu sodil. Zato uas opominja tudi sv. Pavel, ter pravi: „D e 1 a j t e s strahom in trepetom za svoje zveličanje!" (Fil. 2, 12.) Tako ste že večkrat slišali, kako so svetniki se bali natančne sodbe Božje. Od svetega opata Agatana berem, da se je smertno uro ves tresel in silno bal. Ko so ga njegovi učenci vprašali: »Zakaj se bojiš, oča? Saj nimaš nič, za česar voljo bi se h bilo bati!“ On pa je dejal: »Božje sodbe so vse drugačne) kakor človeške.* In sv. opat Elija je večkrat dejal: „Treh reči se bojim. Pervič se bojim tistega trenutka, ko se bo moja duša od telesa ločila. Drugič tistega trenutka, ko bom postavljen pred sodbo božjo. In tretjič tistega trenutka, ko se bo čez mene sodba izrekla.* 1183 Kristjan moj! kedar se bo tvoja duša od telesa ločila in bo pred ojstrega sodnika stopila, kaj si boš pač takrat želel, da. bi bil storil in kaj si boš želel, da bi ne bil storil ? Ali takrat bodo vse želje prepozne. Zdaj delaj, pa zdaj sovraži, kar bi takrat zastonj želel! 2. Kje bo pa sojena duša? ali kje bo ta p o- s ebna sodba? Tam, ljubi moji! boš sojen, kjer boš umeri. Kajti Božji sodnik je povsod pričujoč, toraj ima tudi povsod svoj sodnji stol pripravljen. Ne bo treba duši dolzega pota, da bi dospela do sodnjega kraja; tam bo sojena, kjer se bo iz svojega telesa točila. V postelji ali zunaj postelje, doma ali na polji, na suhem ali v vodi, ali na kterem kraji koli ? Kje ? tega ne vem. To pa vem, kjer bo človek umeri, tam bo sojen. Predragi moji! tudi to resnico si prav globoko vtisnimo v svoje serce? Glej, kamorkoli stopiš, tam je lahko sodba tvoja. Tvoja sodba je toraj lahko na tistem kraji, kjer si storil kaj dobrega ali kjer si počel kaj hudega, ali kjer ravno kaj delaš; saj te smert povsodi lahko zasači. Zato pa nikjer ne delaj nič hudega; kajti ui ga prostorčka na širokem svetu, kjer bi reči zamogel: „Tu-le sem grešil; pa tu ne bom umeri in tu ne bom sojen!* Zato imej vedno Boga pred očmi in povsodi se obnašaj tako, da se Prihoda Božjega sodnika ti bati ni treba. Vendar navadno naj več ljudi umerje v postelji; toraj je postelja tvoja, berž ko ne kraj, kjer boš umeri in tam boš tudi sojen. Ne pozabi tega, moj kristjan! in stopaj v svojo po¬ steljo, kakor svetniki, s strahom in trepetom, in misli si: Tukaj, kamor se vležem, da bi počival, je, berž ko ne, kraj, kjer me im Bog sodil, kjer bo moja osoda na vekomaj odločena. Ta misel te bo navdajala z zveličanskim, svetim strahom, in ti pripomogla, da svoje postelje z nobenim grehom ne oskruniš, 1184 bodi že stanu zakonskega ali samiškega. Saj bi bilo pač kaj prestrašnega, da bi bil sojen ravno tam, kjer bi svojega Božjega soduika hudo razžalil. Tukaj bi satan tvojo, od Jezusa Kristusa zaverženo dušo vzel iz gorke postelje, ter jo seboj naravnost v pekel vlekel. Bral sem od mladega človeka, ki je svojo postelj s pre- gerdim grehom večkrat oskrunjeval, da je pa popolnoma se po¬ boljšal , ker je po nasvetu svojega spovednika vselej, kader je v posteljo šel, mislil: Mogoče je, da nocoj v svoji postelji nmerjem, in bom koj sojen; kaj bi bilo z menoj, ako bi zopet ta veliki greh storil ? Sveti strah in zveličanska groza je vselej vsega preletela pri tej imenitni misli tega mladenča, in ni ga bilo volja, da bi kaj nespodobnega počel. Tako tudi ti, ljubi moj! zvečer, ko se vležeš, misli si: Morebiti bom še nocoj umeri v postelji, in kaj bo z dušo mojo ? c) Zdaj pa še pomislimo: Kakošna bo ta posebna sodba? 1. Kdo bo sodnik? Sodnik naše duše bo Jezus Kristus; kajti njemu je nebeški Oče prepustil vso sodbo. (Jan. 5, 22.) Pomislimo to nekoliko. Jezus Kristus je naši duši do tod, da se od telesa loči, Bog ljubezni, Bog usmi¬ ljenja; kakor naj boljši pastir jo je vedno ljubil, jo je na naj boljšo pašo vodil, ako se je zgubila, jo je preskerbno iskal, ja za njo je celo svoje življenje dal. Kakor naj boljši oča je po njej stegal svoje roke, jo v svoje naročje vabil, jo z vso ljubeznijo svojega preblazega serca klical, naj k njemu pride, pri njem vedno ostane. Ali kedar se loči od telesa, vse to se na mah spremeni. Ves drugačen je ta preljubeznjivi Jezus od telesa ločeni duši. Njegovo obličje je vse resnobno; beseda milost je zbrisana, in pravica brez usmiljenja je nastopila. Duša sama, gola pred njim urno spozna, da zdaj ne spozna on nobene 1185 posvetne veljave, da tirja od vsake nepotrebne besede ojster r &čun, da moč in voljo ima, nespokorjencga grešnika na vekomaj pogubiti. Ko je egiptovski Jožef svojim bratom se spoznati dal in je dejal: „Jaz sem Jožef, vaš brat, kterega ste prodali", pre¬ vzel jih je tolik strah, da so bili kakor okamnjeni in niso mogli nič odgovoriti. (I. Mojz. 45, 3.) Kristjan! kakošen strah, kakošna groza bo spreletela z grehom obdano dušo, ki bo Pa tudi svojo pregrešnost spoznala, ko bo zapazila razdraženega sodnika svojega! Ta pogled jej bo grozovitnejši, kakor peklensko trpljenje, meni sv. Bazilij. Berem od nekega puščavnika, ki je dalje časa zanemarjal zveličanje svoje ter je le tje v en dan živel, in se za popol- nainost ni kaj zmenil. Zadela ga je huda bolezen; v svoji ne¬ zavednosti je pa videl ojstro sodbo nebeškega sodnika. Ko se zopet zave, je bil tako prevzet vsega tega, kar je videl, da je delal prav ojstro pokoro. Vrata svoje puščavuice si je zazidal, m dvanajst celih let je bil zazidan, ter ni z nikomur govoril m ni vžival druzega, kakor malo kruha in vode, ktero so mu s kozi majhno oknice dajali. Ko se je pa smerti bližal, poderli so njegovi bratje zid; in kakor je poprej vedno premišljeval, kar je videl in nepremakljivo sedel in obilne solze pretakal, tako so ga tudi zdaj našli. Prosili so ga pa, naj jim vendar kaj spodbudljivega za spomin pove. Dolgo nič ne odgovori. Ko pa le silijo vanj, jim de: „Ne zamerite mi bratje, ako vam e diuo to povem: Zares, ako bi ljudje vedeli, kako strašen je Pogled Božjega sodnika, .nikdar bi ga ne žalili!" In po teh besedah je umeri, ter je vse z zveličanskim strahom napolnil. Varujmo se toraj greha; kajti greh in le greh nam dela straš- lle ga sodnika Božjega in strašno sodbo njegovo. 2. Kako se bo ver šila ta sodba? 1186 Jezus Kristus bo sodil dušo po vsem ujenem dejanji in nehanji. To je, človek bo moral odgovor dajati od vsega, kar je z dušo iu telesom sklenjen storil, kar je mislil, govoril, storil, storiti opustil in kakošue gnade in pripomočke je imel in rabil, ali jih rabiti ni hotel. — Nobena misel, nobena želja, noben namen ne bo prikrit, ne bo pozabljen-, kajti sodnik je vsega- veden. — Jezus pravi, da od vsake prazne besede bomo morali odgovor dajati. Kaj bo počel takrat človek, kteri nič ne pazi na govorjenje svoje, ki kolne, laže, opravlja, kvanta in na to nič ne porajta, kakor da bi to nič ne bilo. — Kaj bo počel takrat človek, ko bo na tehtnico dejano vse, kar je storil hudega sam, kar so storili drugi zavoljo njega, ktere je s svojimi slabimi zgledi pohujšal, jih ni svaril , ne odvračeval, akoravno je to njegova dolžnost in skerb bila? Tudi dobro dela bodo preiskane, da se bo vidilo, so li iz dobrega namena in prave ljubezni do Boga storjene ali ne? Tudi zamuda dobrega bo preiskana. Odgovor se bo tirjal od opuščene molitve, zamujene službe Božje, od vsacega opuščenega dobrega dela, od nespolnjene dolžnosti svojega stanu, od vsake lenobe in za- nikernosti; od vseh gnad, ktere je zavergel ali v nemar pustil- Vse to preiskovanje pa , ljubi moji! ne mislite , da bi dolgo terpelo. Jezus Kristus bo sam vse, pa prav vse natanko odkril; duši bo na enkrat pred oči postavil vse, kar je storila, morebiti že davno pozabila ali pa še nikoli za greh ni imela- Odperl jej bo bukve, v kterih so popisani vsi njeni dolgovi, stari in novi, veliki iu mali; in to prav natanko. Gospod pravi po preroku: „1 n zgodilo se bo tisti čas, da bom preiskoval Jeruzalem s svetilnicami.“ (Zof- 1, 12.) To je, naj skrivnejše reči bom pregledal in po svoji pravici poplačal. Ta prečudna luč, ktero bo nažgal večni sodnik) bo tako svetila, da se bodo vse človeške dejauja, tudi najskriv- 1187 nejše in vse skrivnosti njegovega serca razodele ter se pokazale take, kakoršne so. Pristopili bodo tudi tožniki. Satan in angelj varh, vest in druge stvari, ki so bile priče njegovih hudobnih dejanj. Ko bi trenil, bo satan pred sodnjim stolom Jezusovim. V obraz bo slehernemu očital, kar je kdo hudega storil; kteri dan, ktero uro in kje je grešil, mu bo povedal. Sodniku bo dejal: Gospod, za tega hudodelnika jaz nisem nič terpel; nisem tepen, ne za uho bit bil; in vendar je on zapustil tebe, ki si za njegovo odrešenje umeri, in je meni služil; toraj bo tudi zdaj moj! — Angelj varh mu bo očital in ga tožil, koliko let ga je varoval, zanj skerbel in delal, on pa ga je zaničeval in za¬ metoval njegovo svarjenje. — Tožile ga bodo tudi druge stvari; stene, plotovi, pota in germi, ki so bili priča njegovega greha. Kamnji iz ozidja bodo čez-nj upili. Tožila ga bo lastna vest, ter ga bo silila, da bo moral spoznati vse hudobije svoje, ki bodo z enim glasom vpile: Ti si nas storil, tvoje delo smo, na vekomaj te ne zapustimo ne! — Ko bodo odkrite vse hu¬ dobije nesrečne duše, kako se bo tresla, kako trepetala! straha j n groze bi rada vtihnila. Greh sam jej bo usta zaperl. „Vsa budoba pa zapera svoje usta.* (Ps. 106, 42.) Sv. Janez Klimak nam pripoveduje od puščavnika Refana. Ta puščavuik je posebno sveto in spokorno živel. V svoji visoki popolnamosti je postavil svojo puščavico na hrib, kjer je nekdaj Prerok Elija živel. Ker je pa v popolnamosti le še napredovati hotel, podal se je v še bolj samoten kraj, Sideks z imenom. Tukaj dalječ od vseh ljudi, je prav ojstro se pokoril. Oez veliko let, v sivi starosti, je prišel nazaj v svojo puščavico na svetem hribu, kjer je zapustil poprej dva druga meniha iz Palestine, hi sta njegovo malo puščavico med tem ohranila. Ko pa nazaj pride, nevarno zboli. Tisti dan pred smertjo je postal silno 1188 plašen. Semtertje, na desno in na levo svoje postelje se grozno ozira, kakor da bi videl osebe, ki tirjajo odgovor od življenja njegovega. Tako glasno je odgovarjal , da so ga okoli stoječi slišali: „To je res; ti imaš prav; tega ne morem tajiti; pa za to sem se veliko let postil!“ In zopet: „Ja, resnico govoriš; ali zato sem prelil veliko solz in sem svojemu bližnjemu več let služil zato." Potem še pravi: „Zato pa res nimam nobenega zgovora; na milost Božjo pa vendar upam!" — „Prestrašno nam je bilo, pravi sveti Janez Klirnak; vsi prevzeti smo se strahu tresli, ki smo bili priče te nevidne sodbe!" — Oh, oh, kristjani moji! ako svojih nekdaj storjenih malih pregreškov ni zgovoriti mogel sivi starček, ki je samoto ljubil, tako ojstro živel, štirideset let v puščavi se pokoril, — oh, kaj bo z nami! Bog bodi nam milostljiv! O blagor in blagor takrat pravičnemu! S kolikim zaupa¬ njem bo stopila duša pravičnega pred sodnji stol Jezusa Kri¬ stusa ! Njen angelj varh, njena vest stopita ž njo, ne kakor tožnika, ampak kakor zagovarjavca, iu satan bo kakor kriva priča osramoten od nje bežal. Jezus Kristus jej pokaže vse njene zatoževalce, in satan bo kakor kriva priča osramoten od nje bežal. Jezus Kristus jej pokaže vse njene zatajevanja, vse njene čednosti. Z veselim stermenjem vidi nad seboj veliko, veliko dobrega na kar že več mislila ni, ali kar za prav dobro še imela ni; in to vse vidi v prelepi bliščobi pred seboj. Zato pa občuti neizrečeno radost ter sto in stokrat blagoslovlja svoje življenje, ktero je bilo celo iu vedno v službo Božjo posvečeno. 3. Konec tega razodeuja greha in čednosti bo sklep sodbe. Ta sklep pa zamere biti trojni, in sicer kakor je človek živel v tem pozemeljskem življenji, iu kakoršen je bil tisti trenutek, ko se je duša ločila od telesa. Je duša pri ločitvi iz tega sveta v stanu posvečujoče guade Božje, brez 1189 v sega madeža in brez vsega greha, potem je sklep sodbe srečen, Presrečen — obsojena je v svete nebesa — v svoj pravi, večni dom, Božji sodnik sam jej naznani z nebeško radostjo veselo sodbo: „Pridi, blagodarjena mojega Očeta, Posedi kraljestvo, ktero ti je pripravljeno °d začetka sveta !“ (Mat. 25, 34.) Kako se duša vesela ^duje, ko zasliši to presrečno sodbo iz ust Jezusa Kristusa samega! Kdo more to razumeti ? Kako hvali neizrečeno veliko srečo, da je vedno pobožno in sveto živela in Bogu tako zvesto služila ! In kako zveličana se povzdigne z Jezusom in svojim angelom varhom v trikrat svete nebesa, da prevzame sedež njej pripravljenega veličastva! Se je pa duša ločila od svojega telesa sicer v stanu gnade Božjo, pa omadežana še z malimi grehi, ali da za že odpuščene grehe ni zadostne pokore storila, takrat je njena sodba v vice; kajti v nebesa nič nečistega ne more. Resnobno jej pravi Božji sodnik: Pojdi v ogenj očiščevavni; »resnično ti povem, II e po j deš venkaj od ondod, dokler ne plačaš Zadnjega vinarja!* (Mat. 5. 26.) O kako britka žalost Prešine ubogo dušo, ko zasliši to sodbo! Kako hudo jej je! kako zelo obžaljuje, da se je premalo varovala majhnih grehov da se je premalo pokorila za časne kazni svojih grehov. V svojo grozo spozna, da je Bog neskončno pravičen sodnik, III da jej druzega ne ostane, kakor da v vicah terpi tako dolgo 111 toliko, da se popolnoma očisti, da je dolg, pravici Božji storjeni, do zadnjega vinarja poplačan. Samo upanje enkratnega rešenja jo ohrani, v tej britkosti tolaži. Ponižno se podverže s °dbi ojstrega sodnika, ter se poda v gorečo ječo, da se kakor zlato vsega dolga očisti in večnih nebes vredno stori. Je pa duša pri svoji ločitvi iz tega sveta brez gnade Božje, omadežana z enim ali z več smertnimi grehi, potem jej 1190 je sklenjena sodba za pekel. Ves serdit jej poreče večni sodnik: „P oberi se spred mene, ti prekleta! v rečni ogenj, kteri je pripravljen h u d i <5 u in njegovim angelom!" (Mat. 25, 41.) Kdo si more misliti, kako bodo presunile te besede nesrečno dušo; kako se bo zavzela duša, ko bo slišala to prestrašilo obsojen je? Kako bo preklela zdaj svojo razuzdanost, svojo hudobijo, kako se bo jezila in serdila sama čez se, ki časa Božjega obiskovanja spoz¬ nati, v svoj prid oberniti ni hotla; ker je vsem gnadam ne- beškim svoje serce zapirala! Kako se bo v se zgrozila, ko se bo pred njenimi očmi odperlo goreče žrelo peklensko, ktero j° bo zdaj za vso večnost pogoltnilo! In, oropana vsega dobrega vdarjena s prekletstvom, se bo pogreznilo v dno pekla, da bo terpinčena, dokler Bog ostane, zmiraj — na vekomaj zmiraj! O predragi moj kristjan! kakošna bo posebna sodba! kako se bo takrat godilo meni? kako tebi? Ali nas bo poklical Božji sodnik v nebesa? ali nas bo obsodil v vice? ali nas bo zavergel v pekel? Eno teh treh bo nas zadelo; in to kmalo, kajti našo življenje se vedno smerti bliža, in po smerti pa bo sodba. K a J hočemo, da bo naš delež, nebesa, vice ali pekel ? — O le pekla nas Bog obvaruj! kaj ne? tako vsi zdihujemo. Prav tako, ljub* moji! ali če nočemo pekla, ampak nebesa, moramo si pa tudi že zdaj nebesa izvoliti, pa se skerbno vsega ogibati, kar bi nas nebes nevrednih delalo ter storiti, kar nam pravico do nebes zagotovi. Priprosta pa pobožna ženica je nekdaj svojega spo* vednika vprašala, kaj hoče početi, da bi pri sodbi Božji ložej shajala in bila v nebesa vzeta? Mašnik jej pravi: »Zapri si pekel s tem, da za zmiraj proč veržeš peklenski ključ, ki J 6 smertni greh; odpri si pa nebesa s tem, da nikoli iz rok ue spustiš ključa nebeškega, ki je prava resnična pobožnost ! u 1191 Tudi mi, preljubi tako storimo, in posebna sodba bo nas v nebesa poklicala. Zato skerbno živimo po Jezusovem nauku, ne po nauku tega spridenega sveta; kajti Jezus nas bo sodil po svojem sv. evangeliji. »Besedo, ktero sem govoril, pravi Kristus, ona ga bo sodila poslednji dan.“ (Jan. 12, 48.) Varujmo se greha in delajmo dobro, in čaka nas srečna sodba. Večkrat pa mislimo na posebno sodbo, ko bomo morali odgovor dati od vsake misli, želje in besede, od vsega dejanja in nehanja. Premišljevanje natančne sodbe je že marsi- kterega grešnika spreobernilo. Kedar se pa nam kaj hudega godi, ali nas hudobni svet krivo sodi, bodimo potolaženi, da nas bo Bog sodil in da takrat se bo pravica skazala in vsak bo prejel, karkoli je zaslužil. Nikar se pa ne motimo, ako 'vidimo, da se hudobnemu dobro godi, da vživa čast in oblast, vsega v obilnosti ima; nasproti pa pravični in pošteni uboštvo berpi, zaničevanje in pomanjkanje ima. Jezus bo sodil pravične *n krivične, natanko po zasluženji. O le greha varujmo se in dobro pa delajmo, pa nas čaka milostljiva sodba, ki nas po¬ kliče v svete nebesa, kar nam vsem usmiljeni Bog dodeli! Amen. LXXXVI. Keršanski nauk. 3. Od pekla, a) Je pekel? — b ) Kaj je pekel? Kedar se bo naša duša ločila od svojega telesa, stopila bo pred večnega, vsegavednega, neskončno pravičnega, vsega- ^ogočnega sodnika Jezusa Kristusa, ki jo bo sodil natanko po ^služenji. Obsojena bo ali v vice, ali v pekel ali pa v nebesa, kakor si bo zaslužila. Telo pa bo v zemljo zakopano, da se poverne v prah, iz kterega je bilo vzeto. Od te posebne sodbe 1192 sem vam govoril v zadnjem keršanskem nauku. Ne bi bilo pa prav, tako nas zdrava pamet uči, ako bi telo ne vživalo, ne dobilo nobenega plačila, ki je vendar z dušo vred delalo hudo in dobro. Zato nas s sveto vero razsvitljena pamet uči, da se mora telo še enkrat skleniti s svojo dušo, da bo z njo vred tudi zasluženo plačilo prejelo. Kajti mi vidimo tu na zemlji veliko hudobnih, ki vživajo nezasluženo srečo; pa tudi vidimo veliko pravičnih, ki terpijo nezadolženo britkost. Božja čast tirja, da se bo enkrat razodela, nam vsem odkrila ta zdaj ne¬ razumljiva modrost in previdnost Božja. — In ker čednost in hudobija človekova ne jenja že s smertjo njegovo — kajti dobro kar stori pravični, še po njegovi smerti rodi veliko dobrega, kakor delo aposteljnov in druzih imenitnih učenikov ; tako hudo kar stori hudobnež, že po njegovi smerti veliko hudih nasled¬ kov ima — ker toraj čednost ali hudobija človekova se bo vstavila še le konec sveta, zamore človek tudi še le konec sveta po svojem zasluženji na tanko sojen biti. In takrat bota sojena duša in telo, da sprejmeta oba zasluženo plačilo, kakor sta delala oba hudo in dobro. Kdaj pa bo konec sveta? Tega ne vemo. Tudi učenci Jezusovi bi bili radi zvedeli, kdaj bo konec sveta? Pa on jim tega ni razodel. Povedal jim j e znamnja, ktere bodo napovedovale ta prestrašili konec, „ti s tega dneva pa, pravi, in ure nihče ne ve, tudi angelj 1 nebeški ne, ampak sam O č e. “ (Mat. 24, 36.) Konec sveta bodo pomerli vsi ljudje na zemlji. Nebo in zemlja bota spre¬ menjena , prenovljena, kakor že David pravi: »Kakor o b- lačilo jih spreminjaš in so spremenjene. (Ps. 101, 27.) In kakor pravi tudi sv. Peter, da bo prišel dan Gospodov, kakor tat, ob kterem bo nebo z velikim poka¬ njem prešlo, vse pervine se bodo od vročine stopile, in zemlj a M 93 in vse stvari na zemlji, bodo zgorele; in mi čakamo po Kri¬ stusovih obljubah novih nebes in nove zemlje; to je, novega, po ognji popolnoma prenarejenega sveta, na kterem bodo pra¬ vični stanovali. (II. Pet. 3, 10—13.) Takrat in ko bodo se Prikazale vse napovedane zuamnja na zemlji in na nebu in se bo prikazal večni sodnik, sodit žive in mertve, tedaj bo konec sveta in nastopila bo večnost sama, srečna ali nesrečna. Ne bom popisoval vseh teh prečudnih znamenj, ktere nam Napoveduje sveto pismo pred koncem sveta. Ne bom vam pravil, kako se bo takrat prikazal sin pogube, nasprotnik, antekrist, ki se bo povzdignil zoper vse Božje. Sv. Ciril Jeruzalemski pravi, da bo satan sam obudil moža, pred koncem sveta, ki se bo lažnjivo Kristusa imenoval, da bi Jude zapeljeval; ali kakor Pravi sv. Gregor, da bo antekrist, naj veči hinavec, se svet¬ lika hlinil, da bi ložej nevedne v svoje hudobije zapletel. In kakor mislijo nekteri cerkveni učeniki, da bo iz rodu Banovega v Babilonu se prikazal. (Jer. 8, 16.) Tudi ne bom vam po¬ pisoval, kako bodo celi narodi, cele ljudstva se odvernile °d pravega Boga in zapustile vse keršansko, vse pravično živ¬ ljenje. Hudobija se bo množila, kakor o Noetovem času. In to budo znamnje, kdo previdnih in pravičnih ne vidi? se že ne¬ kako današne dni godi. Vse človeštvo, bi se lahko reklo, je ^eso postalo; vse hoče le dobro, složno, mehkužno življenje; Za večnost kdo posvetnih se zmeni? Saj se vse sveto in pra¬ lno očitno zatira, in zaničevanje svete, edino zveličanske, ka- to liške vere, nečistost, goljufija, krive prisege, morije in vse Naj veče hudobije se množijo tako, da, če bo to tako šlo na- b re j, kakor gre ene leta sem, bodo skoraj prav imeli, ki mi- ‘ s bjo, da velik odpadee od Boga in konec sveta ni več dalječ. Ne bom vam natanko pravil, da bota takrat prišla ime- Nitna preroka Henok in Elija, ki nista umerla, ampak bila Korenski nauk V. p. H. ^ ^ 1194 sta prenešena na nam neznani kraj. Ta dva preroka bota učila tri leta in pol. (Skr. raz. 11.) Pa antekrist ju bo umoril, in njune kosti po Jeruzalemu zmetal. Kmalo ju bo pa Gospod zopet obudil in v nebesa vzel, ko bo antekrist na oljsko goro bežal, „k t e r e g a bo pa Gospod Jezus umoril s sapo svojih ust/ (II. Tes. 2, 8.) Po poginu antekrista bo vsegamogočni Bog ponovil svojo sveto cerkev s posebno vnemo. Povsodi se bo oznanovalo sveto evangelje, da bo kakor solnce obsijalo vso zemljo po spričevanji Jezusa samega, ki pravi: „T o evangelje kraljestva bo oznanovano po vsem svetu v pričevanje vsem narodom, in tedaj bo prišel konec/ (Mat. 24, 14.) Vse to vam je bilo bolj natanko in na drobno opisano, kedar je bil nauk od vesoljne sodbe v sedmem členu apostolj- ske vere. Tudi ste takrat slišali, kako se bo pričela in kako veršila tista za grešnike prestrašna, za pravične preslavna sodba. Zato mi zdaj ne ostane druzega, kakor da vam. le še povem, kaj bo po tej vesoljni sodbi? Po vesoljni sodbi nastane večnost; in sicer dvojna, nesrečna in presrečna. Ali z drugo besedo: Po vosoljni sodbi bota l 0 pekel in nebesa. In zdaj vas moram učiti: 3. O d p e k 1 a. a) Je pa li res pekel? Dan danešni je veliko ljudi na svetu, ki bi radi, da hi pekla ne bilo; zato v svoji hudobiji zaslepljeni tudi mislijo, j a celo terdijo, da ni pekla ter sebe in tudi druge s praznin 11 zgovori slepijo. 1. „Saj še nih^e ni prišel iz pekla;" tako pravijo posvetnjaki. Oni mislijo, da ni pekla, ker ni nikog ar 1195 iz pekla, ki bi kaj povedal od njega in kako je tam. To je P&č piškav, nič vreden dokaz. Res je: iz pekla še nobenega T| i bilo nazaj'; kaj bi pa tudi človek zastavil za svojo dušo? (Mark. 8, 37.) S tem pa ni dokazano, da ni pekla, kajti ravno je pekel, ker noben nazaj, iz njega ne more; kakor to naš Zveličar Jezus Kristus naravnost velikrat zaterduje. (Mat. 25, 46; Mark. 9, 44; Luk. 3, 17, 16, 26.) Neumnež, ki bi s svojo nevero pekel tajiti hotel, si odvračuje sicer spomin na Pekel, pa ne pekla samega; on si zavezuje oči, da ne vidi ^zna; pa ravno zato toliko bolj gotovo vanj leti. Iz pekla P a ni rešitve; vrata peklenske so vekomaj zaklenjene, z več¬ ajo zapahnjene. Da je res pekel, imamo ja neoveržljive dokaze. Sveto Pismo nam tolikrat, pa tako natanko govori od pekla, da mora Movek tajiti vso resnico svete vere, ali pa mora verjeti besedam svetega pisma. Vera na prihodnje življenje je toliko stara, kakor SVet ; je tako razširjena kakor človeški rod, pravi cerkveni "reirik Gavme. Celo divjaki imajo to vero, akoravno se pri komaj kako versko znamenje dobi. Neverski pevec Virgil D spoznal večnost pekla in pravico njegovo, ki je v popolni ^gi čez vse hudo. Tudi Plato, nevernik pravi: »Hudobni 0( io pahnjeni v Tartar, od koder jih nikdar več nazaj ne bo . a ^ kod ta vera, ki vsem strastim toliko nasprotuje, ako ne od Prvotnega razodenja? Saduceji bi bili radi pogasili to vero, ter o SO' Judje terdno spoznali; tudi nekteri neverski modrijani So skušali zadušiti to vero pri drugih ljudstvih; zato je bilo P°treba, da jo je Gospod Jezus Kristus poterdil. In zato je P a tudi naravnost rekel, da hudobni bodo pahnjeni v večni j^ en j, kteri je hudiču in njegovim angeljem pripravljen; da v kterih pogubljeni gorijo. David pravi: »Naredil jih boš kakor ognjeno peč ob času-svojega prihoda- Gospod jih bo v svoji jezi prestrašil in o ge d J jih bo požerl." (Ps. 20, 10.) In prerok Ozej pravi: „V S ‘ prešestniki so enaki peči, ki jo je pek ra 2 - 1201 beli]." (7, 4.) In zares prestrašno je žuganje, s kterim Bog pogubljenim proti pri preroku Ecehijelu, ko pravi, da bo hudobneže zbral, kakor se nabere srebro in bron in kositar in železo in svinec v sredi peči, v kteri se ogenj zaneti, da se v se raztopi; tako, pravi Bog, vas bom v svojem serdu in v svoji jezi zbral, ter vas raztopil. Kakor se srebro v sredi Peči raztopi, tako se bote vi v sredi ognja topili; in zvedeli hote, da sem jaz Gospod, kedar bom svoj serd nad vas izlil. (22, 19—22.) Vse to dovolj očitno kaže, da bodo pogubljeni 2 dušo in s telesom v nenatornem ognji večno goreli. Pa tudi naš mili Zveličar, Jezus Kristus, sam pripoveduje, ha so v peklu take strašne, grozovite, ognjene peči, kjer bodo pogubljeni goreli. „S i n človekov bo poslal svoje a a g e 1 j e, in bodo pobrali iz njegovega kra¬ ljestva vse pohujšanje in tiste, kteri kri¬ vico delajo; in jih bodo vergli v peč ognja. Tam bo jok in škripanje z zobmi . . . Kteri ‘®a ušesa za poslušanje naj posluša!" (Mat. 41—43.) In precej še pristavi: »An g el ji bodo od¬ ločili hudobne iz srede pravičnih, in jih bodo vergli v peč ognja; tam bo jok in škri¬ panje z zobmi. Ali ste razumeli vse to?" vpraša še Kristus. (49—51.) Tudi priča sv. pismo, da so v peklu ognjeni grobovi, v hterih bodo oni ležali in se na vekomaj pekli in žgali. »Njih Svobi so njih hiše na večno." Tako pravi David. Ha Kristus, naš Gospod, pravi odbogatinca: „Umerl je pa tu di bogati, in je bil pokopan v pekel." (Luk. hb, 22.) Prerok Ecehijel pripoveduje od veliko grobov v peklu; 011 pravi: »Tam je Asur, in vse njegovo ljudstvo; ° k r 0 g njega njegovi grobi; vsi pobiti in kteri 1202 so pod mečem padli. Njim so grobi o d k a z a n J v naj globoke j šem prepadu; in njegova mno¬ žica je okoli njegovega groba. (Ev. 32, 22, 23.) Te besede večkrat ponavlja prerok in priča, da je v peklu več jam, lukenj in grobov, kjer ležijo in terpijo pogubljeni. I& tega popisovanja se lahko posnema, da je v peklu peklensko pokopališče, kjer morajo nekteri grešniki ležati v tesnih grobeh in goreti, se topiti od strašne vročine, dima, smradu in stru¬ penih parov, kterih so grobovi polno natlačeni. Vendar pa ni po vseh grobeh enaka vročina, gnjusoba in smrad; temuč kakor je kdo več ali manj grešil, dobi bolj ali manj strašen grob- Poslušajte še kaj piše sv. Terezija od prestrašnega pekla- Ona pravi: „Ko sem nek dan molila, spoznala sem, da j 6 Božja volja, da s svojimi očmi vidim mesto, ktero so mi bik hudobni duhovi pripravili zavoljo mojih grehov. Vhod po dolg 1 ozki stezi je bil ves blaten in poln strupenega smradu in gerdih merčesov. Konec tega pota je bila luknja v kamnitem zidu, kamor sem bila s silo potlačena. Kar sem tu terpela* ne morem z besedo dopovedati, in z nobeno rečjo primeriti- Na tem kužnem mestu nisem mogla niti sedeti, niti ležati! ker ni bilo ondi prostora; grozne stene so me neizrečeno sti' skale. Svitlpbe tu ni bilo nobene, temuč prav gosta in temna para; vendar se viditi zamore vse, kar dela strah. Vidila nisem nikogar, ki bi me bil terpinčil; čutila sem pa vendar, da ® e pečejo in meljejo in na kose režejo. Terpela sem na duši tab ogenj, čegar vročine popisati ne morem. Terpela sem tako smertno silo, tako britkost, tako zadavljenje in tako občutij^ 0 tesnobo, s tako obupljivo in pobijajočo maloserčnostjo, kak° r da bi se mi duša vedno iz mene tergala in samo sebe konč 0 ' vala. Če primerjam vse bolečine in bolezni, kar sem jih velik 0 vse svoje žive dni prestala, s tem, kar sem tam terpela, m 0 ' 1203 ram reči, da so tolažba in ohlajenje v primeri k temu terpljenji. Le kratek čas je to terpelo; ali tega ne bom mogla pozabiti, dokler bom živa." — Tako in še več piše ta svetnica iz svoje lastne skušnje, ter nam kaže, da je pekel okoli in okoli obdan s kamnitnimi stenami ali pečinami, in da so v teh pečinah luknje ali jame, v kterih morajo pogubljeni goreti in terpeti. O nesrečni grešnik ! kako ti dopade ta peklenska ječa, ktere grozovitosti iu strahote nihče dosti popisati ne more? Bi h ti hotel eno leto v peklu biti, da bi si pridobil vesoljni svet? Bi li hotel en sam dan v peklenskem ognji goreti zato, da bi ti bilo dopuščeno vživati nesramne slasti ? O jaz mislim, da gotovo ne! Ako pa tega nočeš, moraš spoznati, da je naj veča nespamet, da zavoljo krivičnega dobička, ali da svojim mesenim slastim vstrežeš, pa v greh privoliš in si tako nepre¬ mišljeno peklenski ogenj netiš. O preljubi moji! prosimo milost¬ ljivega Boga, da nas tukaj napolni z zveličavnim strahom pred večnim peklom. O Jezus! varuj nas nesrečnega greha, ki nam pekel odpira! O Marija prosi za nas! Amen. LXXXYII. Keršanski nauk. c) Kdo pride v pelcel? Ko se bo naša duša od telesa ločila, bo stopila pred sodnika, kteri jo bo pri tej priči ojstro sodil in po zasluženji obsodil, kamor si bo zaslužila, ali v vice, ali v pekel ali pa v uebesa. Telo se bo za en čas spremenilo v prah, iz kterega ? e bilo vzeto; pa zopet se bo z dušo sklenilo, da bo ž njo Vre d plačilo vživalo, kakoršnega si je tudi ž njo vred zaslužilo. f 1 * to se bo godilo pri vesoljni sodbi, po kteri bodo vice jenjale 111 bo ostala večnost sama, nesrečna ali srečna. Nesrečna več- 1204 nost, strašen kraj, kjer bodo pogubljeni vekomaj terpeli, se ime¬ nuje pekel. Danes teden sem vam pokazal, da je res pekel; in potem sem vam tudi opisal ta nesrečni kraj, kar nam od tega pove sveto pismo, in kakor nas učijo sveti cerkveni učeniki od te nesrečne večnosti. Zdaj pa nisem še vsega povedal od pekla. Mislim, da se vsi bojimo tega kraja, kjer je jok in škripanje z zobmi; zato vam moram še povedati: c) Kdo pride v pekel? Da bi nobeden zmed vas pogubljen ne bil, Bog daj • Dokler nam mili Bog časa daje, tako dolgo nam je tudi a a voljo dano, ali hočemo pekel ali nebesa. Zberimo si, preljubi! nebesa; saj nas je Bog vse za nebesa vstvaril. Bili so zaslepljeni krivoverci, kot Kalvin in drugi, ki so prestrašim terdili, da je Bog po svojem neoveržljivem sklepu odločil nekaj ljudi za srečno večno zveličanje, nekaj pa jih od- menil za večno pogubljenje, in sicer edino iz tega uzroka, ker je njegova volja, da naj bodo eni zveličani, eni pa pogubljeni- Po tej grozoviti misli bi si pogubljeni ne zadolžili sami svojega pogubljenja; oni bi bili že od vekomaj sem za večno pogub' ljenje odmenjeni, le zato, ker bi Bog tako hotel. In v to pr 0 ' strašno misel so krivoverci njih veliko zapeljali. In vendar ta žalosten nauk nasprotuje popolnoma svetemu pismu, nasprotuj 0 nauku svete katoliške cerkve in tudi zdravi pameti; kajti m 1 verujemo, da vsak bo pogubljen iz lastnega zadolženja. Bog> neskončno dobri Oče, hoče, da bi bili vsi zveličani, da bi s 0 vsi ž njim na vekomaj v nebesih veselili. Sv. pismo nas, bi dejal, na vsaki strani zagotovlja te resnice, da Bog je vsacega človeka za se vstvaril, ter hote’ da bi se vsi ljudje zveličali. Pri preroku Ecehijelu že praD; „N o č e m smerti hudobnega, temuč da se hudoba 1205 Verne s svojega pota in živi.“ (33, 11.) Ravno to učita sveta aposteijna Peter in Pavel. Sv. Peter pravi: »Go¬ spod . . . poterpežljivo ravna zavoljo vas, ker noče, da bi bili nekteri pogubljeni, teinuč da bi se vsi k pokori o b e r n i l i.“ (II. 3, 9.) Sveti Pavel pa uči, da Gospod »hoče, da bi bili vsi ljudje zveličani, in k spoznanju resnice prišli.* (P Tim. 2, 4.) Bog tu naravnost spričuje in nas po svojih Poslancih uči, da nobenega človeka za pogubljenje namenil ni, da vse zveličati hoče; kdo bi iz tega ne spoznal, kako boga- kletno in grozovito krivoverstvo je misel, kakor da Bog hoče uektere pogubljene imeti. Saj tudi naš ljubi nebeški Zveličar naravnost pravi, da je prišel iskat in zveličat, kar je zgublje¬ nega bilo. (Luk. 19, 10.) Ker smo pa zavoljo izvirnega greha Vsi zgubljeni bili, je po teh besedah gotovo resnična njegova volja, da je prišel iskat in zveličat nas vse. Neoveržljiv dokaz, da je Bog vse ljudi za nebesa vstvaril, so nam vsi izreki sv. pisma, kteri nam pravijo, da je Kristus za vse ljudi umeri, da je grehe vsega sveta na se vzel, da je svojo kri za odre¬ šenje vseh ljudi prelil. Po čemu bi se bil Jezus za vse ljudi daroval, ako bi ne bila njegova volja, da bi vsi zveličani kili? In da je sveta volja Božja, da se zveličajo vsi ljudje, spričuje nam tudi to, daje vstanovil sveto cerkev, ki je razširjena Po vsem svetu in bo obstala do konca sveta. — Sam bo toraj kriv vsak, kdor bo pogubljen. Da Bog hoče zveličanje vseh ljudi, to je tudi vedni nauk naše svete, katoliške cerkve. Že sv. Ciril Jeruza¬ lemski pravi: »Ker je Gospod milostljiv, zato ima odperte vrata večnega življenja ne le temu ali unemu, ampak nam Vsem, da se ga, kolikor je na njem ležeče, lahko vdeležijo vsi.« *u sv. Hilari uči: »Bog hoče zveličati vse ljudi, ne le tistih, 1206 kteri bodo svetnikom prišteti, ampak prav vse, da ni nihče iz¬ vzet." Tako učijo vsi cerkveni učeniki; to je od nekdaj nauk svete katoliške cerkve, ki pravi na drugem zboru v mestu Orange: »Da bi kteri z Božjo močjo bili v hudo omenjeni, tega ne le ne verujemo; ampak, če bi bili kteri, ki bi toliko hudo verovati hotli, naj bodo z vsem gnjusenjem iz cerkve pahnjeni." Ravno tako so učili na Kirsenskem zboru zbrani škofje v devetem stoletji, ki pravijo: »Tsegamogočni Bog hoče, da se vsi ljudje brez razločka zveličati zamorejo, akoravno se vsi zveličali ne bodo. Da bodo rešeni, to je dar milosti rešiv- nega Boga, in da bodo drugi pogubljeni, je njihovo lastno za- dolženje." In sv. Tridentinski zbor uči: »Izobčen naj bo, kdor bi terdil, da gnada opravičenja služi v življenje le poprej iz¬ voljenim, vsi drugi poklicani so sicer poklicani, pa ne prejmejo nobene gnade, ker so z Božjo močjo odmenjeni za hudo." Sv. pismo toraj in nezmotljiva cerkev nas uči, da Bog nobenega človeka brez ozira na njegove grehe za pogubljene odločil ni- — Kdo bo toraj pogubljen ? Le on, ki bo sam kriv. Tega nas tudi zdrava pamet prepriča. Ako bi Bog, kar nikakor misliti ne moremo, nektere ljudi brez ozira « a njihove grehe odločil v pogubljenje, za pekel; bi ne bil niti dober niti pravičen; bil bi najgrozovitniši trinog, kakoršnega še nikdar ni bilo. Ali kdo bi zamogel od Boga kaj tacega misliti, kdo ga tako prestrašno psovati ? In ta misel, da je Bog ene za zveličanje, druge za pogubljenje vstvaril in odmenil, ta misel bi nas popolnoma vnemarne storila v vseh rečeh našega zve¬ ličanja; ne vedeli bi, nobenega uzroka bi ne bilo, zakaj bi se hudega — greha ogibali in za dobro — za čednost si pri' zadevali. Kajti spoznati bi morali: »Ako sem za nebesa na¬ menjen, zveličan bom, naj delam, kar hočem; ako sem pa za pekel namenjen , pogubljen bom, če tudi še tako sveto živini' 1207 Vse eno je toraj, naj živim pobožno ali pa hudobno. “ Po vsi Pravici bi potem takem pogubljeni Bogu tožili in mu očitali: »Ker si nas, o Bog za pekel namenil, se pri svoji naj boljši Volji zveličati nisino mogli; tedaj nismo krivi mi, ampak ti 0 Bog! si kriv, da smo vekomaj pogubljeni!* Bi li mogoče Bilo, da bi zdrava pamet take besede na jezik položila kteremu živemu človeku, ali tudi že pogubljeni duši? Zoper našo pamet ) e žares nesrečna misel, da bi pravični Bog nektere brez vsega 0z ira na njihovo obnašanje za pekel namenil. Tega nikakor ne! B°g je vse ljudi, brez razločka za nebesa vstvaril in njegova sveta volja je. da vsi ljudje dosežejo večno zveličanje. Nobeden lle pride v pekel brez svojega zadolženja, in kdorkoli pride v Pekel, bo le za to prišel tje, ker je prelomil Božje zapovedi, ni storil svoje dolžnosti. Vsi pogubljeni bodo prisiljeni skozi Ce k večnost spoznati: r Sam, in le sam sem kriv, da sem tukaj! “ — Tedaj kdo pride v pekel ? Le on, ki si ga sam Prisluži. Sv. Pavel pravi : »Dela mesa pa so znane, 111 to so: k urban j e, nečistost, nesramnost, ra zuzdanost, malikovanje, zavdajanje, s o v- ra §tvo, z dražb e, z a v id, jeza, boji, k regi, raz- P e r t j e, nevoščljivost, boji, pijančevanje, p o- ž rešu 0S t, in kar je temu enacega. Od tacih ^ e 'l vam napovem, kakor sem napovedoval, da, k t e r i take reči delajo, ne bodo kraljestva ^ožjega dosegli." (dal. 5, 19—21.) Sami pa so krivi, kteri take reči počenjajo; toraj sami tudi krivi svoje večne P°gube. Kdor dela hudičeve počenja, mora tudi ž njim kaz- a °ran biti. Jon Tomaž, indijanski misijonar, je neki dan sveto vero u ^il zapuščenim nevernikom. Nek neverski prerok, kteri so se krahmine zvali, de misijonarju : »Moj gospod! ne učite li vi, 1208 da hudič zapeljuje ljudi v greh?" „0 ja!" pravi Tomaž. Na to urno pristavi brahmin: „Nedvomljivo se toraj mora le hu¬ diču pripisovati, ako človek greši; in zato mora le hudobnega duha zadeti vsa kazen, ne pa človeka." Veliko nevernikov s® je razveselilo in na obrazih se jim je notrajna radost brala, da jo je njihov brahmin tako modro zasolil. Pri tej priči za¬ pazi bistroumni misijonar malo barkico, na kteri se več ljudi pelje po reki, pri kteri so stali, oberne se k brahminu, ter pravi: „Vidite li uno barkico le tam?" »Vidim jo." Ako bi jaz nekaj mojih prijatelov podšuntal, jih na to barkico poslal, naj bi vse ljudi v vodo pometali, barko potopili, pa se polastili in mi prinesli vse premoženje njeno; kaj pravite, kdo bi za¬ služil kazen? Jaz, ki bi v to hudodelstvo nadražil, ali oni, ki so to hudo učinili ?“ Brahmin z vso omeno zakliče: vsi skupaj bi si smert zaslužili!" »Prav tako, zaverne ga misi¬ jonar, ako toraj s hudičem skupaj hudo delate, morate tudi ž njim vred kaznovani biti." — Kdo bo toraj šel v pekel? — Le on, kdor bo sam kriv. Kdaj pa bodo pogubljeni šli v pekel? Pogubljeni bodo pogreznjeni v pekel z dušo in telesom pri vesoljni sodbi. Kedar bo Božji sodnik pretehtal vse mish> besede in dela vseh ljudi, in bo razodel vse dobre dela pra¬ vičnih vsemu svetu, in bodo svetniki odeti z dvojno slavo na duši in na telesu, in jim bo podal krone nebeške, palmove veje, kraljevo palico (skr. raz. 4.), kakor znamnja pridobljene zmage; — takrat bodo tudi pogubljeni spoznali slavo svetnikov ter se zavzeli in tarnali, kakor beremo v svetem pismu- »Grešnik bo to videl in se serdil; zzobm 1 bo.škripal, in kopernel; želje grešnikovbodo zginile." (Ps. 111, 10.) 1209 Takrat bodo grešniki žalovali in plakali, milo pa obupno bodo vpili: Oh gorje nam prekletim! kaj smo storili, kaj smo mislili? kam smo prišli? To slavo naših bratov in sester bi bili lahko tudi mi imeli! Oj, kako lahko bi se bili zveličali! Primorani bodo spoznali: Sami smo toliko srečo lahkomišljeno Opravili; zavoljo hitro minljivega veselja smo večno veselje zgubili. Oj zakaj, zakaj smo se tako preslepiti dali! — Takrat bodo hudobni spoznali svojo neumnost, ter se bodo kesali; ali Prepozno bo. To vse nam popisuje Modri v svetem pismu, ki Pripoveduje, da takrat bodo pogubljeni zbegani po groznem strahu in se bodo začudili zavoljo hitre sodbe neupanega zve¬ čanja izvoljenih Božjih. Sami pri sebi bodo v dušni britkosti zdihovali: Ti so, ki smo jih nekdaj imeli v smeh in v za- sramljiv pregovor. Mi neumni smo njihovo življenje imeli za De spamet in njihov konec za nečast! Glej, in zdaj so šteti otroke Božje in njihov del je med svetniki. Oh , mi smo zgrešili pot resnice, bodo tarnali, in luč pravice nam ni svetila; s °luce spoznanja nam ni vshajalo. Utrudili smo se na potu hu¬ dobije in pogubljenja; in smo hodili po težavnih potih, za pot Gospodov pa nismo vedeti hotli. Kaj nam zdaj pomaga pre¬ vzetnost ? kaj nam je prineslo bahanje z blagom? Vse to je Češlo, kakor senca, in kakor ladja, ki po morji plava ! (Modr. 5 > 1—10.) Tako bodo tisti grozovitni dan vsi hudobni spoz¬ ab, kako nepremišljeno so zapravili večno srečo svojo. V obup¬ ati bodo kakor nespametni noreli, divjali in razsajali in červ Vest i jih bo tako grizel, da bi gotovo umerli, ako bi mogoče kč umreti. In ko bodo hudobni v taki obupnosti neusmiljeno tarnali, ^ > kakor nekteri menijo, trobenta zatrobila, da bodo na mah i^ strah vsi obmolknili. In pravični sodnik jih bo serdito po- BČlal, da se jim bo pretresla duša in telo. In zdajci se jim Keršauski na\ik V. p. II, ^ 1210 bo zagrozil: Dokler ste živeli, ste mi lahkomišljeno delali vsakoverstno krivico. Poglejte rane, ktere ste mi vsekali; poglejte stran, ktero ste mi prebodli; poglejte križ, na kte- rega ste me z žeblji pribili; poglejte steber, na kterega ste me terdo privezali in neusmiljeno pretepali! Iz nebes sem prišel po vas, svojo kri sem prelil za vas; vi pa ste zavergl* mojo ljubezen, ste služili hudiču, ne meni, svojemu Bogu- Klical sem vas, pa me niste poslušali; stegoval sem svoj 0 roko, pa ga ni bilo, ki bi se bil ozerl na me ; ves moj sv°l ste zaničevali in moje svarjenje zanemarjali. Zato se bom tudi jaz k vaši pogubi smejal, in posmehoval se bom, kedar v» s zadene, česar se bojite. (Prig. 1, 24—26.) Zavoljo tega, glejte, moji služabniki bodo jedli, vi pa bote stradali; oni bodo ph'; vi pa bote žejo terpeli. Oni bodo srečnega veselja vriskali, vl pa bote žalosti in dušne brhkosti tarnali. (Iz. 65, 13, 1 4> ) Potem jim bo večni sodnik odkril in očital vse njib° ve hudobije od pervega greha do zadnjega in naposled jim ^ izgovoril sodbo s tako grozovitnim , presunljivim in silnih glasom, da naj huje gromenje ni senca proti temu. Rekel j' 01 bo prestrašne besede: »Poberite se spred mene, p kleti! r e- pripravi J 6 ^ 25 , 41 -) (Mat, yečD° kte fi v večni ogenj, kteri je hudiču in njegovim angel jem!* O prestrašne besede, po kterih sledi večna kazen, prekletstvo, večno grozovito terpljenje! Prestrašna sodba, v Bog sam obsodi nesrečne v večni neugasljivi ogenj, jih P r '^ druži neusmiljenim, gerdim hudičem, jih vekomaj prepodi 0 sebe, jim na vekomaj odreče vsako srečo,. jih na vekomaj tegne družbi svojih angel jev in svetnikov! od' Ja prestrašna obsodba bo grešnike na tla treščila, kak° f da bi jih zadele vse strele. Od bolečin bodo v obupnosti za ' tuliti, rjoveti in divjati, da se bodo tresle gore in doline, ze č o11 1211 'n zrak, ljudje in hudobni duhovi. Prav gotovo! to vpitje, kterega bo zagnalo toliko tisuč milijonov ljudi in ž njimi vsi 2 averženi duhovi, bo tako strašno in grozovito, da si ga mi nikakor misliti ne moremo. „0 gorje nam prekletim! gorje nam zaverženim, bodo eden čez druzega vpili. Tedaj smo na Ve komaj ločeni, od svojih staršev! na vekomaj ločeni od svojih °trok! na vekomaj ločeni od svojih bratov in sester! na vekomaj '°čeni od vseh dobrih! na vekomaj ločeni od svojih angeljev! l| a vekomoj ločeni od premile Device Marije! na vekomaj ločeni °d presvetega Boga! Tedaj moramo na vekomaj prebivati pri S er dih pošastih, pri grozovitih hudičih ! na vekomaj goreti v Polenškem ognji! O gorje nam! gorje nam! in tega nikdar, °h nikdar konec ne bo!“ Tako, o pa še vse huje bodo pogubljeni vpili, kričali in ^ tako milo plakali, da bi človek menil, da se morajo smiliti Bi '°§u. Pa nihče več ne bo imel usmiljenja ž njimi! niti Kri- niti Marija, niti noben svetnik ne. „R a z u m e j t e t o, s tu§ ki Pozabite Boga; da kje ne zgrabi in nikogar da bi rešil", nas opominja prerok David. (Ps. 49, 22.) ^ a zumi in vzemi si k sercu to o grešni človek! in glej, da zadene ta neskončna nesreča! Kajti zdaj imaš se čas, ^ a J so še dnevi zveličanja. Ko bo vse to se že godilo, bo vse na nje zastonj, vse plakanje prepozno. Takrat ne bo veljala ena prošnja; takrat ne bo obstal noben izgovor. Pogubljeni bodo še en glas povzdignili, še enkrat bodo , ku sili in govorili bodo, kakor pravi sv. evangelje: »Tedaj r ^rečeni obsodbi) mu bodo oni (pogubljeni) o d g o v o- jj 1 > rekoč: Gospod! kdaj smo te videli la č- j£ a > ali žejnega, ali ptujega, ali nagega, ali ^ 11 e S a, a 1 i v j e č i in ti nismo postregli? (Mat. ’ 4 4.) Alj i U( ij t 0 ;j m ne i) 0 n jg pomagalo; kajti sodba bo 77* 1212 sklenjena in pravični sodnik je ne bo več preklical; on jo bo le še poterdil z grozovitimi besedami: »Poberite se spred nieu^ vi prekleti in pogreznite se z vsemi hudiči doli v peklensk 1 ogenj!“ In ko bodo vidili, da vse nič ne pomaga, da nobeno protig 0 ' varjenje nič ne velja, bodo vnovič zagnali svoje vpitje, tuleuj e in rjovenje. Z enim glasom bodo vpili: Oj gorje, oj gorje n aUJ nesrečnikom! zginilo je vse upanje naše. Zaverženi od. Bog a ’ zaverženi od njegovih izvoljenih in zaverženi od nebeških ar geljev, nimamo ga, ki bi se nas usmilil! In ker ni za nobenega usmiljenja, nobenega upanja, naj bo preklet dan 111 ura ko smo bili spočeti in ko smo bili rojeni! Prekleti sta 1 ’® 1 ’ ki so nas rodili, preklete vse stvari, ki so nas hranile! P re kleti vsi, ki so nam v greh in pogubljenje pomagali! . kaj menite, ljubi moji! bodo vendar morebiti starši in zna aCJ ž njimi usmiljenje imeni? O ne! nikdar nobeden ne! i \es^’ kaj se je godilo, ko je Jezus pred Judovskim zborom sp 1 mo# in pričal, da je on Sin Božji? Kajfež je raztergal svoje lačilo, pa je v svoji slepoti na glas zavpil: »Boga je prekbw slišali ste to preklinjevanje sami; kaj se vam zdi ? 8 Oni P a , odgovorili in zaupili: »Smerti je vreden. 8 (Mat. 26 , b Tako, pa veliko nezmerno strašnejše se bo takraj pogublje 11 ^ godilo. Ko bo Kristus slišal njihovo preklinjevanje, re ^j) na glas: „Boga so preklinjali. 8 (Skr. raz. 16, 1 Preklinjali so mene in svetnike moje; sami ste slišali! ^ * vam zdi? In vsi svetniki bodo enoglasno zaupili: smerti vredni! Proč ž njimi, v pekel ž njimi, proč ž nji 031 hudobnim duhovom v večno pogubljenje! In oni se greznili z vsemi zaverženimi angelji v večni pekel! bodo f Kako bodo šli pogubljeni v pekel? 1213 Vse to se bo hitro, hitro godilo; kajti vsegavednost Božja ima vse v enem trenutku pred seboj. In ko bodo Kristus in svetniki njegovi to grozovito obsodbo izrekli, odperl se bo pekel Pod nogami nesrečno pogubljenih, in požerl bo na mah ne- številno množico ljudi in vse hudobne duhove. To bo strašno, da si bolj strašnega nič misliti ne moremo. Kedar se bo pekel odperl, bodo vsi pogubljeni strahu koperneči zavpili in začeli Padati in se v pekel rušiti, kakor da bi se s strašnim hrupom Poderale vse gore te zemlje. To nam popisuje sveti Janez v skrivnem razodenji, ko pravi: „In en močen angelj je vzdignil kamen, kakor velik mlinsk kamen, I n gaje vergel v morje, rekoč: S tako močjo ko verženo tisto veliko mesto Babilon, in se II e bo nič več našlo." (18, 21.) Babilon, to je gnjezdo Vse h pogubljenih, bo s tako silo in močjo v pekel padlo, kakor Pade mlinski kamen v morje. Ko bodo prederli do pekla, odperl bo pekel svoje žrelo, kakor serdit zmaj, ter jih bo vse požerl, kakor prerokuje prerok Izaija: Zato bo pekel svoj trebuh raztegnil, in s svojim žrelom nezmerno zazijal, da vanj Pojdejo njegovi junaki in njegova množica *n njegovi imenitni in častitljivi." (5, 14.) Oj Irestrašno žrelo! kdor pojde vanj, ne pride na vekomaj nikoli ^ nazaj; vekomaj bo ondi gorel. Ker smo pogubljene spremili do žrela peklenskega, po¬ glejmo v duhu še za njimi v pekel, da bi enkrat pogubljeni ne kili. Ko bodo vsi pogubljeni ‘že v peklu, (in pravici Božji no- keden ne bo odšel) tedaj si mislimo, da bo zaplohana nezmerna lakaja, skozi ktero so padli, pa bo zaperta tako, da na veko- ^ a j nobenega več iz nje ne bo, niti človeka niti hudiča. Kaj kodo počeli pogubljeni, ko bodo vidili pekel zapert in da je 1214 zapert na večno? „Oh bodo vpili in rjoveli, oh duri so zaperte! gorje, gorje! tedaj na vekomaj ne pojdemo od tod! Tedaj na vekemaj bomo zaperti v tej grozoviti, smerdeči in ognjeni ječi! Oj nesreča, oj žalost! zakaj smo bili rojeni! O gorje, gorje! naša nesreča nima konca ne kraja, ne mere ne prestanka! na vekomaj ostanemo pogubljeni! Kamor se obernemo, povsodi je le ogenj, kar vidimo in slišimo, povsod je le groza, terpljenje in muka! Yse prestrašno, vse neprenesljivo ! Gorje nam, oj vekomaj gorje! In po tem strašnem peklenskem kriku bo viši lucifer s pomočjo svojih peklenskih duhov začel pogubljene pregledovati) preiskavati vsacega posebej, da ga potisne vsacega na mesto k muki, ki mu je bila odločena od pravičnega sodnika- Spet novo kričanje, spet novo terpljenje in plakanje. Kajti lucifer bo vsa- čemu tisučere muke odločil, kakor si jih je kdo celo svoje življenje prislužil z dušo in s telesom, da bo terpinčen ž nji© 1 na vse vekov veke. Oh, oh, grešnik! grešnica! kaj bota takrat počela? 0» nas ne zadene ta večna nesreča, vtisnimo si globoko v svoj 0 serce večno resnico, da človek bo sam kriv svojega pogubljenja- Obernimo se preč zdaj k Jezusu in zdihnimo iz dna svojega serca: O milostljivi Jezus! o dobrotljivi Odrešenik! vstvari v nas novo serce! ne zaverzi nas spred svojega obličja; ne z*' verzi nas vekomaj; temuč dodeli nam pravo žalost nad vse© 1 grehi; daj nam svojo pomoč, da se spokorimo in ima© 0 upanje na tvojo neskončno milost! Prizanesi nam; daj, d* spoznamo milost tvojega obiskovanja, da se vsi k tebi spreobe r ' nemo, vreden sad pokore storimo, in enkrat milostljivo sodb 0 pri tebi dobimo! O Jezus, usmili se nas! Amen. 1215 LXXXYIII. Keršanslti nauk. d) Kaj pogubljeni v pehlu terpe? Od pekla, tega prestrašanskega kraja pogubljenih sem vam že v dveh keršanskih naukih govoril. O da bi vam mogel Pekel tako živo popisati, da bi se ga vsi tako bali, da bi no¬ beden nikdar vanj ne prišel! Vsak se ga sicer boji, vsak bi rad v nebesih bil; ali preljubi moji ! v pekel ne pride nihče po Nedolžnem; kajti nedolžni in pravični, tudi pravi spokorniki bodo šli v svete nebesa. V peklensko brezno pridejo le tisti, bi s smertnim grehom obteženi se ločijo iz tega sveta. „A 1 i n e veste, pravi sveti Pavel, da krivični ne bodo božjega kraljestva posedli?" (I. Kor. 6, 9.) Za Velike grešnike in nespekornike je ojstra pravica Božja pripra- v ila peklensko brezno, v kterem se bodo na vekomaj pokorili. ■Kristjan! ki morebiti že dalje časa v velike pregrehe zakopan, Pa brez skerbi živiš, te li ni nič groza, ko slišiš, da te čaka kolensko brezno, da se odpera njegovo žrelo pod tvojimi nogami da si vsaki dan bližej tega večnega prepada; ja da do pekla bnaš le še tako dalječ, kakor do svoje smerti? O ne reci, da ,li maš veliko smertnih grehov! Vedi, da en sam smerten greh Je zadosti močen, da ti zaploha svete nebesa in ti odpre peklenske Vr ata; vedi, da en sam smerten greh je zadosti težek, da se 116 - moreš povzdigniti v sveti raj, in da te potisne v večno J a mo, kjer bo jok in škripanje z zobmi! Oh naš mili Jezus Cel ° pravi, da bo človek že lahko pogubljen, ako nima dobrih del in lepih čednost. „Vsako drevo, ktero ne stori d 0 b r e g a sadu, bo posekano in v ogenj ver- že ao.“ (Mat. 7, 19.) 1216 Da se toliko bolj skerbno varujemo tega prestrašnega kraja, večnega pogubljenja, naj vam danes še opišem, kolikor je mogoče : d) Kaj pogubljeni v peklu terpč? Pogubljeni terpč v peklu kazni toliko velike, tako pre¬ strašile in grozovite, da jih človeški jezik nikakor opisati ni. v stanu. Mislimo si vse, kar je naj hujšega na svetu, vzemimo zraven vse naj ostudniše, naj hujše bolezni, pridenimo vse muke) vse terpljenja, vse bolečine, naj bodo še tako velike in hude; pa vse to skupaj ni senca proti terpljenju, ktero čaka pogub¬ ljene v peklu, ikoravno ni mogoče, da bi vam dopovedal, kaj) koliko in kako terpijo zaverženi -v peklu, vendar vam boi» povedal toliko od teh prestrašnih muk, kolikor in kakor j'b nam popisuje ali naznanja sveto pismo in kar nas od tega cer¬ kveni učeniki učijo. Neštevilne in nam tu na zemlji nezapopadljive peklenske muke delijo učeni na dve versti. 1. Pervo versto imenujej 0 muke zgube, ali zgubivno terpljenje; 2. Drugo versto pa im 0 ' nujejo muke občutkov ali občutivno terpljenje. Naj popr e J naj vam povem: 1. Kaj pogubljeni zgubijo? Pogubljeni bodo zgubili Boga. To bo naj hujše, naj ve ^' e terpljenje, ker pogubljeni ne bodo Boga gledali; to jih bo tak 0 strašno bolelo, da vse, akoravno grozovito terpljenje ne bo proti temu terpljenju. »Neskončna je zguba gledanja obltfJ‘ l Božjega, in misel na to zgubo presega vse terpljenje," uči Lavrenci Justinijanski. Ako bi mi slišali, kako pogubljeni obup Ijivo tarnajo in jokajo, pa bi jih vprašali: Zakaj tako brit 0 jokate? samo to bi nam odgovorili: Oh, mi jokamo, ker s# 0 zgubili Boga in ga nikoli več videli ne bomo. Za Boga yI ° 0 bili vstvarjeni, pa ga nikoli vživali ne bomo; zgubili smo za večno, in ž njim tudi nebesa in vse dobro! 1217 Kaj se pravi, od Boga odločen biti, tega zdaj prav ne spoznamo. To vsi vemo, da vsak človek vedno po srečnosti hrepeni. Te želje po blagru, po sreči, so z našo natoro tako tesno sklenjene, da vedno spremljajo nas, da bodo celo v več¬ nost šle z nami. Edina prava naša sreča pa je le v Bogu, iz kterega smo izšli, in naše serce ne bo poprej nasiteno, ne bo poprej mirovalo, kakor še le, ko bo v Bogu počivalo. Zdaj, dokler živimo, ne maramo še toliko za Boga: malo nas skerbi, ga ne moremo že gledati. To pa je kriva slepota našega Se rea, ker še ne poznamo, kakošua neskončna dobrota da je Bog, 111 ne spoznamo, kako neskončno srečni so, kteri že vživajo dtoga. Ko bomo pa enkrat vsega posvetnega oproščeni, bomo te lo in kar je telesnega odložili, takrat se nam bodo odperle duhovne oči, iii spoznali bomo, kako neskončno lep in dober Je Bog in kako srečen, presrečen je, kdor ga gledati, vživati samore. Zato bo precej po smerti v naši duši se vnela taka Hja, gledati in vživati naj više bitje, da jej bo nemogoče, Se zderžati, temuč bo s sveto silo hrepenela po svojem začetku 111 koncu, po svojem Bogu ter bo hotla gledati in vživati njegovo neskončno lepoto. Če pa od telesa ločeni duši njeni Srehi branijo to gledanje, in ona ostane brez te tolažbe, dela J e j to odtegnjenje, veče terpljenje kakor si človek domišljevati fluore. Le majhno je vse drugo peklensko terpljenje oziroma te muke. Zato priča sv. Bonaventura, da med vsem naj strašnejše J e pogubljenim večno ločenje od naj srečnejšega in naj radost¬ nega gledanja presvete Trojice. In sveti Krizostom pravi: »Jaz vem, da jih je veliko, ki se pekla bojd; rečem pa vam, da zguba nebeške slave je veliko veče terpljenje, kakor pekel. “ 2ato je David toliko goreče in ponižno prosil Boga : »Gtospod, De zaverzi me spred svojega obličja!" (Ps.50,13.) 1218 Kakor je naj veče veselje v nebesih v tem, da svetniki Boga gledajo in vživajo; tako je naj veče terpljenje v peklu, da je pogubljenim odtegnjeno, gledati Božje obličje. Sv. Krizo- stom pravi: „Ako kdo tisuč peklov imenuje, vendar ni še nič rekel proti muki peklenski, da jim je odtegnjeno večno- zveli¬ čanje in gledanje Božjega obličja." Saj to po nekoliko skusimo že tukaj na zemlji. Če Bog človeku še toliko terpljenja ah velike nesreče pošlje, vendar vse zamore prenašati, dokler mu mili Bog pusti le notranji mir in tolažbo. Če mu pa Bog to odvzame, človek pade v nepoterpežljivost, ja labko da celo obupa. Tako je pogubljenim. Ako bi jim Bog le svojega obličja ne odtegnil, in jim dajal znotrajno tolažbo, ne bili bi tolikanj nesrečni. Ker pa tega nimajo, so naj nesrečniše stvari. Zato terpijo z naj večo nepoterpežljivostjo, z obupanjem, kolnejo m preklinjajo sami sebe, ter si tako množijo nesrečo svojo. Kedar premišljujejo neizrečeno veselje svetnikov, kterega so tako ne¬ premišljeno zapravili, jezijo se sami nad seboj, in si pogub¬ ljenje le še veče delajo. — Kdor je kdaj zgubil kaj drazega> posebno ljubljenega in ni te zgube pozabiti mogel, zamore si nekoliko misliti, kako hudo je pogubljenim v peklu, ki so zgU' bili Boga, neskončno dobroto samo. 2. Zraven te nezmerne zgube pa imajo pogubljeni v peklu nepreštete muke, ktere čutijo na svoji duši inna svojem telesu. To nam kaže Bog, ki grešnikom žuga že v stari zavezi, rekoč: „0 g e n j se je vnel v moje 01 serdu, in bo gorel do naj spodnjega pekla-- Nakopičil bom nad nje nadloge, in svoje pši c ® bom v nje postrelil. Za lakoto bodo poginil 1 ’ in ptice jih bodo požerle s pregrenkim grižo©> poslal bom med nje zobe zverin, s serdom P 0 zemlji lazijočih merčesov in kač. Zunaj j** 1 1219 bo pokončal meč, in znotraj strah, mladenča in deklico, dojenca in sivčka." (V. Mojz. 32, 22—25.) Te kazni so podoba peklenskega terpljenja, ki bo zadelo vse prelomi je vavce Božjih postav. Gospod Bog sam na¬ števa vse naj hujše prekletstvo, ktero bo zadelo hudodelnike. Udaril jih bo Gospod z uboštvom, z merzlico in mrazom, z vročino in sušo, s strupenim hlipom in z rijo, ter jih bo pre¬ ganjal, da bodo padali pred sovražniki. Udaril jih bo s turi, 2 norostjo, in s slepoto in z zdivjanostjo. Terpeli bodo sramoto, s silo bodo stiskani; in nikogar ne bo, ki bi jih otel. Trepe¬ taje bodo stermeli nad tem , kar bodo gledale njihove oči. In Gospod bo le še namnožil njihove nadloge, velike in stanovitne Nadloge, in silno hude. Obernil bo v nje vse stiske, kterih se bojd. Verh tega še vse bolezni in nadloge, ki niso popisane, be pripravil Gospod čez nje. Dal jim bo boječe serce in pre¬ padene oči in v žalosti obnemagano dušo. (V. Mojz. 28, 15 '"65.) Vse te nadloge napoveduje Bog sam prelomljevavcem njegovih zapoved. In ko bodo vse te in še druge britkosti, ki Se popisati ne dajo, zadele pogubljene, bo njihovo terpljenje z ares nezmerno in neštevilno. Zato nas uči sv. Bernard, da terpljenje pogubljenih v P e klu je tako neštevilno, da noben človeški jezik vsega dopo- Ve dati ni v stanu. To že kraljevi prerok spozna, ko pravi: »Obdajajo me zlegi, kterih ni števila; moje Pregrehe so me popadle, in nisem mogel gle¬ dati.« (p s . 39 , 13.) To je, kazen za pregrehe so na me Planile, in toliko jih je bilo, da jih zavoljo obilnosti pregledati nisem mogel. Zato so pa vse muke in vse terpljenja tega sveta le senca, komaj podoba peklenskega terpljenja. Kakor toraj sv. piše od nebeškega veselja, da ga ni vidilo nobeno oko, slišalo nobeno uho, ne občutilo nobeno človeško serce; ravno 1220 tako zainoreino reči od peklenskih muk: Oko ni vidilo, uho ni slišalo, in v serce človekovo ni prišlo, kar je Bog hudega pri¬ pravil tem, ki ga žalijo in jezijo. In kakor sem že rekel, ako bi vse terpljenje in vse bolečine, kar so jih ljudje že na tern svetu preterpeli in jih bodo do konca sveta še terpeli, skup vzeli, ne bi se dale primeriti naj manjši peklenski muki. Sv* Avguštin celo pravi, da vse terpljenje tega sveta, v primeri z večnim ognjem, ni le majhno, ampak ni nič proti peklu. Kaj bodo vendar pogubljeni terpeli n & svoji duši? a) Kedar naš ljubi Jezus pripoveduje od peklenskih muk, ktere so pripravljene pogubljenim, trikrat ponavlja te-le besede•' »Njih č e r v ne u m e r j e.“ (Mark. 9, 47.) Kaj je ta červ? Ta červ je huda vest. Vest, ta resnični, notranji glas, že tu na zemlji ne da pokoja ne miru, le z grozo, s strahom 111 bolečino napolnjuje grešnika po storjenem grehu, ter ga neza* dovoljuega dela. In ker ima človek prosto voljo, da lahko štor 1 dobro ali hudo, tako si prostovoljno služi plačilo ali kazen, zato si mora sam sebi pripisati dolg, kterega si napravi 2 grehom, ki ga je storil tudi s svojo lastno prosto voljo. &- er pa to očitanje zavoljo storjenega greha hudo de, skli in P e ^ e ’ N pravimo, da vest človeka peče ali grize. Pogubljeni v peklu bodo pa svoje pregrehe in hudobije večno pred očmi imeli, fla vekomaj pominjali, pa tudi na večno le sami sebi si svojo ne- srečo pripisovali in tako jih bo večno pekla vest. »Njih čer v ne u m e r j e. “ In trojno bo to grizenje prebujene vest 1 - Na pervo bo pogubljene čez vse mučila misel, da so si za prazen nič nakopali večno pogubljenje. ri f0 zovita bolečina jih bo prešinjala, ko bodo premišljevali, da za 111 koristi, ko senca minljive reči, za v trenutku zginljivo vesel) 0 1221 so zgubili Boga in večne nebesa, pa se pogreznili v večno po¬ gubo. Kako bodo zoper sebe divjali in vpili: Mi norci, mi pre¬ slepljeni, kako smo vendar mogli za prazen nič večno nesrečo si nakopati? Kaj smo pa dobrega vžili za to večno terpljenje? Kratko veselje, še to z žolčem namešano, kterega smo se že pred svetom sramovali; veselje — pa saj ni bilo veselje! ki nam je bolezen nakopalo, nas prerano v grob spravilo, dušo pa v pekel potisnilo! Nektere trenutke zdaj z večnostjo plačujemo ! Po časti smo hrepeneli, jo morebiti nezasluženo vjeli, ki nas je pa prevzetne, neusmiljene storila, nas vpijanila in nam za zveličanje skerbeti branila. Prave časti pa, da bi bili otroci Božji, sodeleži Kristusovi, nismo nikoli imeli in je nismo iskali ue. — Bogastvo smo imeli, ktero pa je nas gospodarilo in ne njega; bogastvo, ktero smo drugim nabirali, kterega zdaj ue vidimo, ktero nam je le v pekel pripomoglo. — Vse, pa prav vse, smo nezvestemu svetu zapustili, in za vse tako hitro minljivo zdaj večno terpimo! Drugo pikanje hude vesti bo v misli: Pogubljen se m, Pa bi bil lahko zveličan! Oh, bo kričal zaverženi, da bi se bil le rnervo trudil, da bi bil le toliko za nebesa storil, bar sem za pekel terpel, zdaj bi bil med izvoljenimi v svetih nebesih ! Ali zamujeno je! popraviti se ne da 1 Bog Oča me je vstvaril, da bi me večno srečnega storil; Bog Sin me je odrešil, za me toliko terpel, dahi me bil večno zveličal; sv. buli me je posvetil, ter me je hotel zveličati v veri, v kteri sem živel; tudi sam sem..čutil nagnjenje po sreči, po zveličanji; ~~ in zdaj sem pogubljen! — Veliko zveličanih je pred menoj živelo, njihovo življenje sem bral, sem znal; veliko jih je v uebesih, kteri so z menoj živeli; videl sem jih, pa sem se jim Posmehoval! Kdo in kje so zdaj? Kdo in kje sem jaz? Njihove topljenja, trudi in nevarnosti, vse je jenjalo, jaz pa terpim; 1222 oni so v nezmernem veselji, jaz pa terpim; oni so v večni sreči in zadovoljnosti, jaz pa terpim; srečna večnost je njim v plačilo, jaz pa terpim; Bog sam jim je življenje, jaz pa le terpim! O strah in groza, ki mora prešiniti muzek in kosti! Tretje pikanje hude vesti bo misel: Pogubljen sem pa sam sem kriv! Ako bi pogubljeni ne bili imeli po¬ trebne gnade, ali bi bili pogubljeni zavoljo zaderžkov, kterih se ogniti, jih premagati niso mogli, bi jim vest toliko ne oči¬ tala. Ta misel pa: „Sami smo si krivi svoje večne nesreče*, jim množi terpljenje, jim pekel nesterpljivega dela; in to tem huje, kolikor več gnad so prejeli. Oh, si mora vsak pogubljen očitati, Bog me je za se vstvaril, jaz pa zanj nisem maral! Vest mi je očitala, jaz sem pa nalašč njeno grizenje dušil! Drugi so me opominjevali, jaz sem vse opomine zaničeval! V grehih sem živel, ker sem v grehih sam živeti hotel! Oh sam, in le čisto sam sem kriv ! Kako prestrašno in grozovito mora biti to grizenje vesti, imamo že na zemlji več zgledov. Ljudje, ki so storili velik e hudobije, na primero ubijavci, niso mogli prenašati grizenja m pikanja svoje zbujene vesti; sami so šli pred gosposko, razodeli in spoznali so svoj greh in se podvergli zasluženi kazni. HotU so sami kaznovani biti, da bi le potolažili grizenje svoje vesti- Pogubljene pa bo ta vest vekomaj večno pikala. „Njih čer v ne u m e r.j e.“ b) Druga duhovna muka bo prestrašna nevoščljivost in sovraštvo, ki bo mesarilo serce pogubljenim. Sv. Antonih pravi: »Pogubljeni zavidajo zveličanim njih slavo, ktero sploh spoznajo; oni zavidajo tudi nje, ki so bili v življenji njih znanci in prijatli; njih spridenost je tolika, da želč, da bi bili vsi ž njimi vred pogubljeni." Ta nevoščljivost jih bo vse zbegala* 1223 in v obupnosti si bodo eden drugemu upili: „Ti so, ki smo jih. nekdaj imeli v smeh in v zasTamljiv pre¬ govor. Mi neumni smo njih življenje imeli 2 a nespamet in njih konec za n e č a s t. Glej, kako so zdaj šteti med otroke Božje in njih del je med svetniki.* (Modr. 5, 3—5.) V tej nevošč¬ ljivosti bodo celo Boga sovražili. Neki imeniten pevec popisuje trpljenje pogubljenih in pravi: Le eno kapljico vode mojemu gerlu, ki že milijonov let gaga, kliče pogubljeni, ali odmevalo mu bo: Vekomaj gagaj! Le edino kaplico tolažila moji brhkosti, ktera moje večno obsojeno serce prestrašno oklepa! Zastonj! trenutek zveličanja si zamudil! Pa, bo rekel ojster 'angelj Božji, ljubi Boga in vzdigni se k Bogu! Pogubljen pa Se pogrezne v brezno rjoveč: „ Ljubi ti, če bi tudi mogel, veko¬ maj nočem !“ c) Prestrašnabotovaršija, v kteri bodo po¬ gubljeni v peklu. Oe prederznemu hudobnežu groziš s peklom, h neumnež pravi: Saj ne bom sam v peklu. Ja res ne boš s am, ali kolikor več bo pogubljenih, toliko huje bo pogubljenje Goje. Mar je lepo, mar je prijetno v hiši, ki je polna hudobnih ljudi, ki med seboj v vednern prepiru živd, ki eden druzega, kakor vejo in znajo, pikajo in preganjajo, ki si, kolikor le Korejo, življenje grend? Kaj ne pravimo, da je taka hiša živ Pekel? In vendar je to slaba senca pekla, kjer je cela druhal s *mih hudičev in samih hudobnih ljudi. Tam so černi angelji, Pravi sv. Kasijan, ki iz svojih oči goreče pšice švigajo, ki kažejo, kakor sloni svoje zobovje, kterih pogled le strah in s naert napravlja." Jaz mislim, ako bi v peklu nobene druge ^uke ne bilo; vendar bi pekel bil edino zato, ker je prebi- v ališče hudičev in hudobnih ljudi. 1224 Ti, ki prederzno praviš: Saj ne bom sam v peklu, pomisli nekoliko to prestrašno tovaršijo peklensko. Družba hudičev, ktere tukaj tolikokrat kličeš, verjemi, da ti ne ho prijetna, ne vesela, bo prestrašno grozna. Mi nimamo nobenega hujšega sovražnika, kakor hudiča, kteri nas tako sovraži, da bi nas, ako bi mogel, vsak trenutek na dno pekla pahnil in priklenil- Zavid in sovraštvo, s kterim se je že v začetku zoper Boga spuntal, ki ga na Boga izliti ne more, izliva na pogubljene, da jih muči prestrašno. In ako bi jim ne prizadel čisto nič žalega, že njegova pričujočnost in tovaršija je nesrečno pogub¬ ljenim tolika muka, da samega strahu kopernijo. Grešnik, ki si terdovraten v svoji hudobiji, da se norčuješ s peklom, poslušaj, kako gerd je hudič. Že sveto pismo daje luciferju, poglavarju vseh hudobnih duhov, take imena, ki nje¬ govo hudobnost pomenjajo. Zavoljo neusmiljenosti ga imenuje leva, zavoljo oblasti in moči behemot ali kit, zavoljo hudobnosti kačo, zavoljo goljufije očeta laži, zavoljo velike oblasti vojvoda tega sveta, zavoljo napuha kralja vseh prevzetnih. Poslušajte, naj vam povem, kako pobožni Job popisuje luciferja; on pravi : Kdo bo poveršje njegovega oblačila razkril? Kdo bo šel r sredo žrela njegovega? Okrog njegovih zob je strah. Ena ust¬ nica je z drugo sklenjena, da še sapica skozi nje ne gre. Nje¬ govo kihanje je ognjena svitloba, njegove oči so kakor trepav- niče jutranje zarje. Iz njegovih nosnic se vali dim, kakor i z podkurjenega in vrelega kotla. Njegovo dihanje vnema žerjavico in plamen šviga iz njegovega žrela. Njegovo serce je terdo kakor kamen in zgoščeno, kakor kovaško naklo. Za želez 0 toliko mara, kolikor za slamo, in za bron, kolikor za trohljN 1 les. Za kladvo toliko mara, kolikor za sternje. (Job. 41, 4—25.) Tako opisuje sveto pismo peklenskega poglavarja lu¬ ciferja. Kdo bi si želel družbe njegove ? kdo bi želel le enkrat ga videti? — Kdo bi rad ž njim na vekomaj prebival? 1225 V peklu pa ni sam lucifer, ampak tam je sto in sto tišin': drugih hudičev, ki so ravno tako strašni in gerdi, da človek nobenega pogledati ni v stanu brez smertne groze. Sv. pismo J*h imenuje divje zveri, kače, škorpijone, volke, pse, krastavice ’n hudobne duhove. Dva pa si nista enaka , eden je gerši od druzega, eden hudobniši od druzega; kakor na svetu nista dva človeka popolnoma enaka. Oj terdovratui grešnik, ki praviš, da ne boš sam v peklu, Pomisli, pomisli, kako bodo ti gerdi hudiči vsakoverstne po¬ šasti počeli, da bodo pogubljene plašili in strašili. V prestrašnih Podobah se bodo zverali, da bodo nesrečni pogubljeni straha koper n el i. Kaj strah človeku premore, to skušnja uči. V velikem s Iraku lasje človeku po koncu stopijo, vsi udje se mu tresejo. Ugodilo se je tudi že, da od prevelicega strahu so človeku na niah vsi lasje beli postali; ja da je že kdo samega strahu na nagloma umeri. Kdo bi bil toliko serčen, da bi brez luči spal Pri merliču ? Ysacega je bolj in manj strah. Ker je pa človeka že rado strah tu na zemlji, oh! kaj bo pa v peklu? Kaj boš Počel, ko se bodo peklenske spake v temi okoli plazile, in po¬ gubljene plašile? Zato poslušajte vsi, ki ušesa imate; poslu¬ jte, kaj pravi sv. Pavel: »Ne dajajte prostora hu¬ diču!" (Efež. 4, 27.) In sv. Jakob nam kliče: »Bodite kogu podložni, hudiču se pa ustavljajte*, da e ukrat k njemu, v njegovo druščino ne pridete. (Jak. 4, 7.) Zraven hudičev bo pa v peklu še druga prestrašna tovar¬ na, ia to bodo vsi pogubljeni ljudje. In, o moj pravični Bog! tu di teh bo neštevilna divja jata. Ali ta tovaršija ne bo manj¬ ka, ona bo le še množila in višala terpljenje pogubljenim. kar bo neizrečeno množilo peklenske muke in strahoto pe¬ klenske tovaršije višalo, bo večen kreg in prepir med pogub¬ nimi. Eden druzega bodo kleli, eden druzega psovali, eden Keršanski nauk V. p. IX. ^ 1226 drugemu škodovali iti nagajali, kolikor bodo le premogli. ^ a J .strašnejši kreg in prepir, kletev in ropot bo med njimi, ki si so v pogubljenje, kakor si bodi, pomogli. „Ti, ti si kriv, da sem jaz tukaj, da sem pogubljen! ti si me s svojim slabim zgledom zapeljal! ti si me s svojimi razvzdanimi pogovori, s svojimi sleparskimi obljubami prevaril in v greh premotil! si mi nedolžnost ukradli!" In kaj bodo očitali pogubljeni otroci svojim tudi pogubljenim staršem? „Vi, vi ste krivi, da tu gorim, ker me niste svarili, ne kaznovali, mi celo slabe zgled® dajali!" O kdo bo poslušal ta grozoviti prepir, to prestrašilo očitanje! Kako bodo zope.t starši preklinjali in rotili svojo otroke, kteri so jih s svojo nepokorščino v pekel pripravili • Bog nas varuj, da bi ne bili nikdar priče te grozovite zmeš¬ njave ! d) Zdaj vam pa še nisem opisal vsega peklenskega, terp' Ijenja. Večni sodnik bo rekel pogubljenim na sodnji dan: »P 0 ' • i U berite se od mene, prekleti! v večni ogenj- (Mat. 25, 41.) Da je v peklu resnično ogenj, vemo iz svetega pisma, ki velikrat govori od tega ognja. Le nektere izrek® naj vam omenim. Naš Zveličar Jezus Kristus sam pravi: „Ak° te tvoje oko pohujša, izderi ga in verzi ga ° ( * sebe; bolje ti je z enim očesom iti v življenj 0 * kakor dve očesi imeti, inverženemubiti v peklenski ogenj." (Mat. 18, 9.) V priliki bogatina i 11 ubozega Lazarja kliče zaverženi bogatin, da bi mu Lazar l e 2 v vodo .pomočenim perstom ohladil njegovi jezik, »ker g r °' zovitno terpim v tem plamenu", vpije. (Luk. 24.) Velikrat se pridevljejo peklu priimki, ki naznanjuj e J° njegov ogenj. Imenuje se pekel peklenska peč (Mat. 13, 20-k mlaka, kjer gori ogenj in žveplo; neugasljivi ogenj. Tudi vem 0 da je pravični Bog večkrat že tukaj na zemlji hudobneže 2 1227 ognjem kaznoval. Na Sodomo in Gomoro je deževal žveplo in ogenj od Gospoda i z nebes. (I. Mojz. 19, 24.) Nadaba in Abiuda je požerl ogenj z nebes, ker sta djala ptujega ognja v kadilnico. (III. Mojz. 10, 1, 2.) Petdesetere vojake s povelj¬ niki vred je požgal ogenj z neba, ker so hotli preroka Elija umoriti. (IV. Kralj. 1, 14.) Ker je pravični Bog že tu na zemlji večkrat ognja se poslužil, da je kaznoval hudodeluike, kdo bi mogel dvomiti, da ni podnetil tudi peklenskega ognja, s kterim bo pokoril tudi večno pogubljene? Ravno tako učč tudi cerkveni učeniki. Že sv. Justin pravi, da grešnikom je pripravljen večen ogenj. Sv. Avguštin večkrat pripoveduje od večnega ognja, ki v peklu gori. Sveti Gregor veliki pravi: »Dobro vem, nič ne dvomim, da v peklu je resničen ogenj.“ V peklu je tedaj zares ogenj, v kterem bodo pogubljeni ua vekomaj goreli in terpeli. Zdaj pa, predragi moji! malo pomislimo, kako strašno je goreti? Med vsem časnim ali telesnim terpljenjem ni večega, ne hujega, v kterem bi več terpeli, kakor je ogenj. Ko so mučence Ua tezalnicah pretegovali, ali s kolesi terli, ali jim ud za udom sekali, bilo je to grozovita muka; ali vse to terpljenje se ne uiore primerjati s terpljenjem, kterega terpi človek, ki v sredi °gnja stoji in živ gori. V ognji goreti, je zares nečloveško terpljenje. Dotakni se le razbeljenega železa in kaka bolečina te bo vsega prešinila? V trenutku zgine koža, sirovo meso se prikaže, kri teče in bolečina je prestrašna, ki prevzame mozeg in kosti. Prisiljen boš vpil in kričal, kakor da bi bil obnorel. To se ti že zgodi, če se le en sam trenutek, le dotakneš raz¬ beljenega železa; kaj bi bilo, ako bi moral v roči deržati raz¬ beljeno železo tako dolgo, da bi zmolil en očenaš? Oj, kako bi se zvijal, tresel in trepetal! In kakošna bi bila tvoja roka? Koža zgorela, meso spečeno, žile odperte in kosti bi bile Černe. 1228 Strašna bolečina bi te tergala, da bi obnemogel in se na tla zgrudil. Če je pa pozemeljski ogenj že tako strašen, baj bo delal še le peklenski ogenj? Misli si, da si s svojimi hudobijami zaslužil, da te živega sežgejo. Veržej o te v ogenj, v sredi ognja goriš celi dan in še ne umerješ. Kako bi ti vendar bilo v ognji ? Kričal, vpil, tulil, rjovel in zvijal bi se, da bi se smilil vsacemu, kdorkoli bi te videl. Sežgani bi bili tvoji lasje in obervi; nos in ušesa in usta bi že zgoreli; tvoje meso po vsem životu spečeno, videla bi se ti rebra, vidile vse kosti; ves živ ogelj bi bil in tako opečen, da bi te nihče ne poznal. Oh, in peklenski ogenj je še ves drugačen kakor naš po¬ zemeljski. Pomislimo še to! Kaj ne preljubi! če hiša gori, j e vročina velika; kedar pa gori cela vas na enkrat, čuti se že od dalječ. Peklenski ogenj pa je veči, kakor ves pozemeljski skupaj. — Drugič pa vsi vemo, da v peči zapert ogenj j e veliko bolj vroč, kakor je ogenj, ki gori pod milim nebom! in to zato, ker zaperta vročina ostane skupaj in se shladiti n e more tako lahko. Ako bi bil človek živ veržen v razbeljeno apnenico, kakošna nezmerna bolečina bi- ga na mah prešinila! V enem trenutku bi bil enak razbeljenemu železu, tako bi zgorel, da bi se mu koža in meso od kosti ločila. — Videl sem enkrat, kako so velik sirov hlod v razbeljeno apnenico zavalili, ali v enem trenutku je bil ves v plamenu. Peklenski ogenj pa ni samo zato tako vroč, ker je naj- veči, fn zapert v nezmerno veliki razbeljeni peči, ampak tudi zato ker je čeznatoren, podneten z žveplom in s smolo, kakor pravi prerok Izaija: „P r e m e n i 1 i se bodo njegov’ potoki v smolo, in njegova perst v ž v e p 1 in njegova dežela bo goreča smola.* (34, 9-) In sv. Janez piše v skrivnem razodenji: Grešnik „bo terp e * 1229 v ognji in v žveplu, in dim njih terpljenja se bo od vekomaj do vekomaj k v i š k o kadil; in noč in dan ne bodo pokoja imeli." (14, 9.) Mar niso to prestrašne besede, ker vemo, da ogenj od žvepla in smole je naj huje. Kakošno bo to prestrašno terpljenje, ko se bo grešnik pogreznil čez glavo v kipeči žvepljeni ogenj in bo noč in dan — oh , noč in dan! vekomaj tako ostal ? Kdo bi se tega ne bal? »Med našim ognjem in med peklenskim ognjem je tako velik razloček, pravi sv. Avguštin, da se zdi naš ogenj le na* malan proti peklenskemu. “ Sv. Vincenci pa pravi: »Naš ogenj je merzel proti peklenskemu." Zato ker naš ogenj je natoren, peklenski pa Čeznatoren. „Ves drugi je ogenj, ki služi ljudem, pravi Tertulijan, in ves drugi je ogenj, ki služi Božji pravici." Naš ogenj potrebuje živeža; peklenski ga ne potrebuje, ker vsegamogočna sapa Gospodova ga vžiga, kakor žvepljen potok, pravi prerok Izaija. (30, 33.) Naš ogenj sežge, kar veržeš vanj; peklenski ogenj pa žge in vendar ne sežge. Naš ogenj sežge le telesne reči; peklenski pa žge tudi duhove. Sveti Ligvori piše, da pogubljeni bodo obdani od tega prestrašnega nerazumljivega ognja, kakor poleno v peči. Pogubljen ne bo imel nič druzega ne nad seboj,' ne pod seboj, ne okoli sebe, kakor le ognjeno brezno. Ako stegne svoje roke, zgrabi le ogenj, ako pogleda, vidi le ogenj, ako dihne, diha le ogenj. On bo v ognji, kakor je riba v vodi. Ja ta ogenj ga ne bo le zunajno obdajal, tudi vse znotrajue bo prešinil, da ga bo mučil. Njegovo telo bo vse goreče, tako da bo vrel drob v telesu, bo vrelo serce v persih, bodo vreli možgani v glavi, bo vrela kri po žiljah, vrel bo celo mozeg v kosteh. Vsak pogubljen bo za se, kot razbeljena peč. »Naredil jihboš kakor ognjeno peč", pravi kraljevi prerok. (Ps. 20, 10.) 1230 la kakor bo gorelo telo, tako bo koperoela duša v tem peklen¬ skem ognji. In tudi to muko bo le še množila prestrašDa tovaršija peklenska. Vsi vpijejo, rjovejo in trepetajo, pa nič boljšega jih ne čaka. Vsi divjajo, pa nič ne pomaga. Vsi kli¬ čejo na pomoč, pa nihče se ne oglasi. Vsi po ohladilu tulijo, pa ga nikjer ne najdejo. Vsi z evangeljskim bogatinom vpijejo: Le konec persta v vodo pomočenega! le edino kaplico vode! pa tudi to jim ni dovoljeno. O prestrašno povračilo za tisto mervico grešnega slada, kterega so v svojem življenji okusili! O grozovita pravična roka , ki vedno tepe, vedno mori, pa nikdar ne umori! Kaj ne, da zdaj le zdihuješ z menoj, o keršanska duša ! Bog me varuj peklenskega ognja! Jaz pa ti zakličem: Varuj se le greha, ker te edino le greh pogrezniti zamore v peklen¬ ski ogenj! In ker je pa telo pripomoglo z vsemi svojimi čutili svoji duši v večno pogubljenje, zato bo to peklensko terpljenje še posebno zadelo te čutila. Oči bodo mučene s prestrašno temoto; kajti peklenski ogenj bo žgal, pa ne bo svetil. Gospod Jezus sam imenuje pekel unajno temo. (Mat. 8, 12.) Ušesa bodo morale poslušati vedno tulenje in rjovenje, kletev in vdeljevanje vseh pogubljenih. Šum strahu bo zmeraj po ušesih tulil, pravi pobožni Job. (15, 21.) Duh bo terpinčil neprenesljiv smrad. Sv. Bonaventura meni, da, ako bi bil kteri pogubljen iz pekla na zemljo veržen, bi od njegovega smradu vsi ljudje pomerli. Slad bo kaznovan z lakoto in žejo po besedah Kristusovih : „Gorje vam, ki ste siti, zakaj stradali hote!* (Luk. 6, 25.) Kajti ne bo je tam kapljice vode, da bi si ohladili razbeljeni jezik. (Luk. 16, 24.) Cutje bo terpinčeno s prestrašnim mrazom in z neprenesljivo vročino; zato govori Gospod od škripanja in šklepetanja z zobmi. — 1231 To so muke, ki pekel — pekel delajo. Groza obide človeka, ki le sliši od njih’, kaj še le bo ujenau , ki jih bo terpeti moral, in to brez tolažbe, brez polahčenja! Ako bi mogoče bilo, videti ali občutiti le en sam trenutek to, kar pogubljeni v peklu terpd, mislim, da naj veči hudobnež, naj terdovratniši grešnik, priseženi nevernik bi bil svetega straha prevzet ter bi šel v se in bi vse žive dni delal naj ostrejšo pokoro. Tako pre- strašno je fcerpljenje pogubljenih v peklu. e) In vendar le še nisem vsega povedal ! Kar pekel še le pravi pekel dela, je, da pogubljeni bodo vse to na vekomaj terpeli. Žalostnemu človeku je naj bolja tolažba ta misel, da nje¬ gova nadloga bo le en čas terpela. Ako bi vedel, da nima biti nobenega konca, kmalo bi v nepoterpežljivosti obupal. Človek je že tak, da še veselja in radosti se hitro naveliča, da vedno kaj druzega poželi. Dolge in še tako dobre pojedine, naj boljša in naj meča postelja se mu pristudi, in zopet spre- menjenja hoče. Kaj pa bo v rečeh, ki so naši natori zoperne? Ako bi tebe mala mušica celi teden pikala in nadlegovala, in bi je odpoditi ne mogel; ako bi ti mala živalica po ušesu me- golazila in bi je ves teden ne mogel spraviti vun; ako bi ti bilo za ojstro pokoro dano, da bi nosil mali robasti kamenček v svojem čevlju celi teden; oj, kako hudo bi bilo že to! To nam kaže in vsi vemo, da natora je tako občutljiva, da naj manjše zopernosti terpeti ne more, da si človek vije in pri¬ zadeva prej ko prej se znebiti vsake težave. Kaj bo pa v peklu ? Preglej o grešnik L in poglej v prepad peklenske ječe — v hišo nesrečne večnosti! Poglej, poglej, kako strašno, kako grozno terpd pogubljeni v ognjenih breznih, v vreli smoli, v smerdečem žveplu ! Eni so že dvajset let v teh mukah, drugi sto let, drugi fisuč let, nekteri že čez pet tisuč let. Ali vsi 1232 morajo v teh prestrašnih mukah ostati ne le pet tisuč let, o ne, ampak vso neskončno večnost; in to brez tolažbe, brez olajševanja, brez počitka in konca, brez vse milosti, brez vsega upanja na kedajno odrešenje. Ta prestrašna misel jim množi terpljenje, da kot nori divjajo. Je li res večno terpljenje? Jezus, večni sodnik, bo rekel pogubljenim: »P o b e r i t e se spred mene, prekleti! v večni ogenj!" I n preč potem pravi sveto pismo: »In ti pojdejo v večno terpljenje." (Mat. 25, 42, 46.) In zopet pravi, dajo »pekel neugasljivega ognja, kjer njih č e r v ne um er j e, in ogenj ne ugasne". (Mark. 9, 44, 45.) To je tudi vedni nauk sv. katoliške cerkve in njenih učenikov. V tretjem stoletji je Origenes učil, da bodo pogubljeni enkrat z Bogom spravljeni in rešeni svoje velike kazni; ali vsa cerkev se je vzdignila in zavergla ta krivi nauk. Sveti Gregor pravi: »Pogubljeni imajo smert brez smerti, po' manjkanje brez nehanja, ker smert se tam vedno začenja in nikdar ne odjenja." To učita četerti lateranski in tridentinski zbor. Tega nas tudi pamet prepriča, da pekel in kazni njegove morajo večne biti. Greh, kot razžaljenje Božje je ne¬ skončna hudobija, zato ker je razžaljen Bog neskončno, naj više bitje. Vsaka kazen pa mora grehu primerjena biti, zato grešnik s smertnim grehom zasluži neskončno večno kazen. Kazen pa zamore neskončna biti oziroma na velikost ali P a oziroma na dolgost. Oziroma neskončne velikosti je ne more prenesti grešnik, ker ni neskončno bitje; in zato zamore pre- terpeti in sicer veliko kazen, vendar neskončno velike ne. Zato pa mora biti kazen neskončno dolga, to je večna. Potem p a tudi grešnik, ko se loči iz tega sveta, v svoje spokorjenje nič 1233 več storiti ne more; kajti čas gnade je pretekel zanj. Ker pa nobene gnade več nima, tudi pokoro delati ne more, kakor ^di rešivne cene za svojo dušo nikjer dobiti ne more. Umeri je v smertuem grehu, in v tem grehu ostane; Bog ga pre¬ pusti njegovi oterpnosti in nespokornosti, da se vterdi v grehu, od kterega se ločiti ne more; pa ga tudi ne sovraži, on sovraži le kazen za greh. In ker ga Bog zavoljo ljublje¬ nega greha zaverže, sovraži Boga tako, da bi mu storil vse zlo, ako bi mogel. On ne upa in ne ljubi; on le sovraži, preklinja in je v obupnosti. Zato pa ostane vedno večno v grehu; in ker je pa greh večen, mora biti tudi kazen večna. Zato pa pravi sv. Gregor: »Velika pravičnost Božjega sodnika tirja, da ne ostanejo nikoli brez kazni, kteri v tem življenji niso hotli biti nikoli brez greha." In to, preljubi moji! nam kaže, da Bog nobenemu pogubljenemu krivice ne dela, ko ga večno kaznuje; temuč, da Božja pravica tirja, da je kazen Večna, ker je tudi greh večen. In tako je Bog moral storiti, ker je hotel, da se njegove zapovedi spolnujejo. Ako bi prelomljevalce ne čakala večna kazen, malokdo bi jih spolnoval. In tako uči sveto pismo, sv. cerkev in zdrava pamet, da pogubljeni v peklu morajo terpeti Večne kazni. Ne zamerite mi, predragi moji in preljubi ! da vas danes z °pet tako dolgo učim. Naj vam le še nekoliko povem : Kaj je večnost? Večnost je reč, ki nima niti konca niti kraja. Večnost ostane vedno in nikoli ne preide. Tako poguba zaverženih nima konca, nikoli ne bo prešla. Ko preide tisuč let, pride zopet 'Ivuzib tisuč let. Ko preide sto tisoč let, začne se zopet druzih tisuč let. In tako gre na večno naprej. In ker v peklu niti dni niti let, zato nikdo pogubljenih ne ve, kako dolgo 1234 je že pogubljen; nimajo več časa. Perva noč še vedno terpi, in nikoli ne preide. Kristjani! mislimo si: Bog bi poslal v pekel enega svojib angeljev , ki bi pogubljenim rekel: „ Jen ja j te plakati, bodite potolaženi; prišel bo čas, ko se vas bo Bog usmilil!" — Vsi z enim glasom bi zaupili: „Kdaj? kdaj? Ali bomo še sto let terpeli?" — „To bi bilo premalo." — „Bo li zadosti deset, dvajset ali trideset sto let?" — „To še ni zadosti." „Saj milijon* krat sto let bo zadosti!" »Tudi to ni zadosti; Bog vas bo rešil iz tega terpljenja, ko bo preteklo tolikrat milijonov sto let, kolikor je zvezd na nebu in kapljic v morji . u Ako bi Božji angelj tako pogubljenim govoril, bil bi jim ta prestrašui gl aS vendar v veselje in v tolažbo; kajti ta prestrašna versta mili' jonov let bi vendar le enkrat pretekla, in ko bi pretekla, bili bi rešeni. Pa, o moj Bog! tega veselega glasa noben angelj pogubljenim prinesti ne more. Nad peklenskimi vrati stojč za¬ pisane dve besedi, pravi neki cerkveni učenik. In te dve besedi, ste: „Zmiraj! — Nikoli!" Te dve besedi ste tečaja, na*kterib se obupanje pogubljenih brez prenehanja verti. Ko stiskani ' r prestrašnih mukah rjovejo z glasom, ki mozeg in kosti prešinja rekoč : „Kako dolgo’bo še to mučenje?" razlega se po peklenskih stenah: »Zmiraj!" In se zopet v neizrekljivem hrepenenji ozrejo po svetih nebesih in zvijaje vprašajo: »Kdaj bomo tje pri^ 1 in se prikazali pred obličje Božje?" (Ps. 41, 3.) zašumi in za- gromi jim po ušesih: »Nikoli!" In ko slišijo to večno nikoli) spremeni se upanje v obupnost, prošnja v rotenje in zop*^ preklinjajo nebo, in preklinjajo zemljo, preklinjajo sebe, p re ' klinjajo druge, preklinjajo dan in uro svojega rojstva; želij 0 si stotero smert, pa je ni več! »Njih čer v ne umerj e > in ogenj ne ugasne." (Mark. 9, 45.) Oh, prestraši kraj! pekel, oh ti si res pekel! 1235 Oj preljubi moji! kam vendar sem vas pripeljal danes ? Verni te se nazaj ki ste bili s svojimi mislimi v prestrašnem Peklu! Vam še lahko tako kličem; pogubljenim pa še sam Bog tega ne ukaže. Oh vernite se nazaj, delajte pokoro, dokler še čas imamo. Bojte se pekla, bojte in varujte se še bolj smertnega greha, ki nam pekel odpre. V vsaki skušnjavi spo¬ minjajte se pekla, kjer bo večna kazen za hitro minjočo slast ^srečnega greha. Oh ognimo se naj veče nesreče, dokler še čas imamo. Varujmo se greha, za storjene se pokorimo, da r ešimo svojo dušo. O milostljivi Jezus! saj si tudi za nas svojo rešnjo kri prelil, oh, daj nam svojo pomoč, da si pekla ne Prislužimo, temuč da te vekomaj v nebesih častimo in molimo! Vtnen. LXXXIX. Keršanski nauk. 4. Od nebes, a) Kaj so nebesa? Na svetu vsaka reč le en čas terpi; tako bo tudi mojih keršanskih naukov enkrat konec; to je razlaga keršanskega Nauka se bliža svojemu koncu. Dolgo, morebiti komu že pre¬ dolgo vas učim. Kako dolgo vam govorim že le od keršanske Pravice ! In ko sem na tanko razložil, kako skerbno se moramo Hrovati greha, ki je edino zlo, ktero nam brani v našo pravo domovino, in sem vam tudi natanko opisal pot čednosti, po kt erem hoditi moramo; sem vam še dopovedal, na tem potu Počivati, postajati ne smemo, ampak da moramo vedno popol- Niši biti, da ne zapademo prestrašni kazni, temuč da dosežemo Ve čno plačilo v svetih nebesih. Zadosti černo sem vam popisal v poslednjih keršanskih Naukih grozoviti kraj nesrečnih pogubljenih. Ne bom vam več 1236 od tega govoril. Zdaj vam bi mogel le še natanko opisati pl a ' bilo zvestih, izvoljenih Božjih. Govoriti bi mogel 4. O d n e b e s. Predragi moji poslušavci! Marsikteri nauk je bil natančen; marsiktero pregreho, pa tudi marsiktero čednost sem vam opisal in razkazal na vse strani; ko pa sem zdaj prišel do nauka od nebes, moram vam naprej povedati, da od nebes pa prav malo p°' vedati vem. Saj nisem niti sv. Pavel, niti sv. Janez, ki sta bila že tu na zemlji, še v umerjočem telesu tako srečna, da sta gledala veličanstvo nebeško. Od nebes ne vem nič druzega povedati, kakor le to, kar sem bral v svetem pismu in kar berem P r j cerkvenih učenikih, in to bom pa tudi vam povedal. Pa to malo je zadosti, da toliko spoznate veličastne nebesa, da se bo resnobno za nje trudil vsak, ki ni v nečimernost p°' svetno ves zateleban, ki ni za vse više in popolniše ves oterp' njen in zaspan. Naj poprej bi vam rad dopovedal: a) Kaj so nebesa? O preljubi! tega ne vem! Kakor ni mogoče, da bi mi s svojimi telesnimi očmi gledali solnčno svitlobo, in da bi d® oslepeli; tako nam ni mogoče, da bi videli ali spoznali ž® tukaj na zemlji pravo in popolno veličastvo nebeško! J a še manj. Kedar bo enkrat naša duša očiščena vsega greha, vtef' jena in posvečena z gnado Božjo, pripravna zato, potem še ^ bomo videli in vedeli, kaj so nebesa. Ko sem jaz še čisto majhen bil, morebiti pet ali š® st let star, smo se otroci pogovarjali, kaj so nebesa, in kako iP tam ? In kaj menite, kako smo si nebesa mislili ? Vsi bolj r e?,)1 in večkrat lačni smo ko meseni otročaji v dobri jedi iskali veselje in dejali smo, da v nebesih bomo same žganjce jedli; — To je, se ve da, neumna otročarija! Pa, ljubi moji! zd^J 1237 Se m odrastel, prileten postal, pa vam povem, da poznam prav Veliko odraščenih, priletnih tacih neumnih otrok. So ljudje, Bog hotel, da bi med vami ne bilo nobenega tacega! ki so v ta s ^et tako zaljubljeni, da si v svoji slepoti nebesa mislijo pravo turško gostijo, polno mesenih, pozemeljskih sladnost, kjer bi ]e jedli in pili in vživali vse, kar poželjuje človeško sprideno serce. Od tacih se lahko reče, da si delajo nebesa po svojem kopitu. Ker v svojem življenju druzega ne želč in ne iščejo, stavijo si svoje nebesa v polno nasitenje teh svojih želj. O kako Di zko lazijo taki ljudje! — Drugi zopet z revo in nadlogo °hsuti, si nrslijo nebesa življenje brez skerbi in truda, brez r eve in nadloge, polne veselja in dobrih ljudi, ker bodo le dolili in Boga gledali. Stara ženica je enkrat na smertni Postelji vprašala svojega spovednika, je li res, da imajo duše v nebesih bele oblačila in cvetlične vence na glavi, in da r oženkranc molijo, pa svete pesmi pojejo? Stermeti bi mogli, da So posvetni, bogati in pred svetom imenitni ali, kakor jim pra¬ vimo, žlahtni ali plemeniti, ki menijo, da za nje je Gospod &og postavil posebej nebesa, v ktere noben revež ne bo prišel, tereni od take žlahtne, imenitne gospe, da je na zadnjo uro v prašala: Bodo tudi reveži v nebesih in ko so jej rekli, da, kteri pobožno živijo, bodo vsi v nebesa šli, se je proč obernila, P a dejala: Pa jaz ne grem tje in — je umerla. V kakošne Nebesa je pač šla taka prevzetna duša? Več tacih neumnih nebes si zida in stavi pozemeljski, ves v ta svet zakopani človek. Ja poznam človeka, kar sem že Pravil, ki je dejal, da je zadovoljen, da ne mara za nebesa, ga Bog vedno pusti v takih okoliščinah, kakor je zdaj. O ^uj Bog, kako nizko lazijo taki meseno-persteni ljudje! Kaj so pa vendar nebesa? Neki učen mašnik je pisal cele bukve od nebeškega Jeruzalema, in ta pravi: Poznal sem 1238 starega, prav imenitnega pridigarja, ki je imel marsiktero p re ' lepo pa smešno misel. Ko je govoril od večnega življenja, dejal je : Ako učeni z vso svojo bistroumno umetnostjo popisujej 0 nebeško zveličanje, zdijo se mi, kakor otroci, ki v pesku pe® 1 delajo, pa mislijo, kako slavne palače so postavili. Ali pa se mi zdijo, kakor otroci, ki se vedejo kralje in velike kneze- ali pa, kakor otroci, ki obujejo čevlje svojega deda, pa po br’ 1 kloboštrajo ter si mislijo, kako se jim to pristoji. Kaj so vendar nebesa? Nebesa so srečni kraj, kjer izvoljeni Božji, prosti vseg a zla, neizrečeno veselje vso večnost vživajo. Samo to vem. l u da bote imeli vsaj majhen in slab zaumen od svetih nebeSj ki so namen vseh naših želj, naj vam to nekoliko bolj n a drobno dopovem. Lahko mi porečete: Kdo bo nek vedel in povedal, kaj s ° nebesa, saj ni nobenega iz nebes, ki bi jih opisal; in sžl l vemo, da svetuiki si ne želijo nazaj, kakor pogubljeni n® morejo nazaj. — Ali pa res ni bilo še nobenega iz nebes, b* bi nam kaj povedal, kako in kaj je v nebesih ? Kdo je l 1il bil oni, ki je rekel ljudem : »V hiši mojega O č e t a J e veliko prebivališč: ... grem, vam mesto p rl ' L n pravi j at...in vas bom k sebi vzel, da boi 1 tudi vi, kjer sem jaz?* (Jan. 14,2, 3.) Kdo je rekel’ »Pravični se bodo svetili, kakor solnce v kraljestvu mojega Očeta?* (Mat. 10, 43.) In zopet • »Veselite se in od veselja poskakujte, k e 1 je vaše plačilo obilno v nebesih!* (Mat. 5, In kdo je bil on, od kod je prišel on naj svetejši vseh svetih- ki se je spremenil na gori Tabor v prečudni svitlobi z ^ 0 -J zesom in Elijem? — On Jezus Kristus, z Očetom in svetih Duhom enega bitja, ene natore, on sam je prišel z nebes ter 1239 Dam je sam in po svojih aposteljnih od nebes dopovedal toliko, kolikor nam je vedeti treba in koristno. Ako si k sercu vza¬ memo le to, kar nam je razodetega in kar nas uči zdrava pamet, že skeza, da napolni našo dušo z nepopisljivo radostjo. Nebesa so toraj kraj — gotov kraj, kjer prebivajo svet- Diki. Jezus sam imenuje nebesa hišo svojega Očeta, v kteri je »nogo prebivališč. In Kristus je prišel iz nebes in je zopet šel v nebesa; in on sedi ob desnici nebeškega Očeta in od °ndod bo zopet prišol, sodit žive in rnertve. Vsi ti in taki iz¬ reki sv. pisma nam spričujejo, da nebesa so resničen ne le izmišljen kraj. Kako vam vendar hočem popisati ta pre¬ še r č n i kraj? Sv. Avguština je poprosil njegov prijatel Sever, Daj bi mu vsaj nekoliko povedal ali napisal od nebeškega zve¬ ličanja. Zaperl se je v svojo sobo, vzel je že pero v svojo r °ko, da bi naj poprej še pisal sv. Hieronimu, da bi ga po Svoji navadi tudi v tej preimenitni popisavi v nekterih zadevah za svet vprašal. Na mah pa, kakor sam piše, ga je obdala prečudna svitloba, kakoršne še nikoli ni vidil in ktere dopo¬ vedati ni vstanu, in vso sobo njegovo je napolnila neizrečeno Prijetna dišava. Začuden, ves sam iz se, zasliši čisti glas, ki Mn de: „Kaj počneš Avguštiu? Meniš li, da se more zliti vse Dmrje v malo posodico, ali da se obseže vsa zemlja z eno roko? Boš mar ti gledal, kar nobeno oko ni vidijo; boš li ti razumel, kar nobega človeka serce ni razumelo? hočeš ti pre¬ gledati, kar je neskončno,, nerazumljivo? S kakošno mero boš Meril, kar je nezmerno?" — In to je bil glas sv. Hieronima, k' je tisti dan v Betlehemu umeri , ki je pa s to prikaznijo Pričal, da se dopovedati, opisati ne da nebeški dom, v kterega Se je preselil. Zato pa piše sv. Avguštin: *Ta slava, ta lepota, to veličastvo, ki bo zveličanje naše, presega vse misli, vse 1240 želje in vse besede naše. Kar je Bog pripravil prijatelom svojim, presega vso vero, presega naše upanje in presega našo ljubezen, presega vse naše življenje in hrepenjenje. To zveličanje zamoremo pridobiti, nikakor pa ne zadosti ceniti; ga zamoreuio zaslužiti, pa nikakor ne popisati." Kaj so vendar nebesa? Nebesa so dom Gospodov. Kako lep in častitljiv pa je ta Gospod! Kraljica iz Sabe, tako nam pripoveduje sveto pismo, je prišla gledat Salomona kralja. Ko je videla njegovo modrost in hišo, ktero je zidal, je videla jedila njegove mize, stanovanje hlapcev in opravila njegovih služabnikov in njih oblačila, j e videla daritev, ktere je daroval Gospodu, ostermela je tako, da ni bilo več sape v nji, pravi sveto pismo. In rekla je vsa zavzeta: Nisem verjela, kar so mi pripovedovali od tvojih del in od tvoje modrosti. Blagor tvojim možem, in blagor tvoji® hlapcem, kteri stojijo pred teboj ves čas, in poslušajo tvojo modrost! (II. Kron. 9, 3—7.) Ali, ljubi moji! kaj je Salomon v primeri z Bogom ? In kaj je vsa njegova pozemeljska slava in modrost v primeri z večnim Bogom? »Glej! več kakor S a 1 o m o n j e tukaj!" (Mat. 12, 42.) Tam je hiša Božja, Gospodov dom, nebeški Jeruzalem, po česar tergih in ulica! 1 se večno Aleluja poje. Ta je nebeški Sijon, kterega si je Gospod sam sozidal, da se kaže v svoji časti. (Ps. 101, 17.) Na njegovi nebeški mizi so jedi, ki oživljajo telo in dušo, ju delajo in ohranijo blažena, neumerjoča, častitljiva in slavna- Naj imenitniša jed na tej mizi je gledati Božje obličje, od kterega David pravi: »Nasiten bom, ko se prikaže tvoja slava. (Ps. 16, 15.) To je, zadosti mu bo, ko bo gledal in vžival veličastvo Božje. Druga jed bo gledati Kri' stusa človeško natoro; po tej veliki radosti je zdihoval že p°' terpežljivi Job. »Vem, da moj odrešenik živi, 1 n 2241 Poslednji dan bo vstal iz zemlje; in zopet bom 0 b d a n s svojo kožo, in v svojem mesu bom v 1 d e 1 svojega Boga. Jaz sam ga bom videl in 111 °j e oči ga bodo gledale. (19, 25—27.) Po tej Prani je hrepenel tudi David, ko prosi: „0 Bog, pokaži n a m svoje 1 obličje in o t e t i bomo." (Ps. 79, 4.) je nevstvarjena krasota, nezmerna slava Božja. Tam bomo V) deli in razumeli bitje Božje v Očetu , Sinu in svetem Duhu. ^' ai n bodo se svetile in razveseljevale Kristusove častitljive la,Ile ; tam se bo oživljala slava njegovega častitljivega telesa in %ota njegove duše. Tam bo kraljeval naj lepši red. Vsi prebivavci imajo luč P' 62 prenehanja, veselje brez zdihovanja, želje brez težav, Iju- eze u brez žalosti, nasitenje brez naveličanja, srečo brez pomanj- P ail ja, življenje brez smerti. Vsi gledajo Božjo slavo in so po •hem in v njem slavni in srečni. Tam je Jezus kralj večne f^ti, kralj večne slave. Bil je sicer že tu na zemlji, kot Bog človek lep in ljubeznjiv; ali vse lepši — vse častitljivši je ' dttl v nebesih. Tam je njegov glas sladek, sladek njegov obraz, ' s Prdko njegovo ime. O nebesa, presrečni kraj! Po pravici nam kliče sv. Pavel: „1 š č i t e, k a r j e g o r i, k j e r j e K r i- sedeč od desnici Božji!" (Kološ. 3, 1.) Oh, u h°gajmo ga! Glejte zemlja je grenka, nebo je sladko; zemlja 'l 0 ječa, nebo je sloboda; zemlja je kraj pregnanstva, nebo je °®ovina; zemlja je dolina vednih solz, nebo kraj večnega Oselja. Zato iščite, kar je gori! Mi smo ovčice, tam gori v ^ebesih je naš pastir; mi smo,služabniki, tam gori je naš ° s Pod; mi smo otroci, v nebesih je naš Oča. — Kje je naš Al kl a d ? tam gori v nebesih. Kje je naše prebivališče ? tam gori Nebesih. Kje je naš dom? tam gori v nebesih. Kje je naše ediri ° potrebno? tam gori v nebesih. Kje je naše zveličanje, k«ršs>t)aki nauk V. p. Ii. ^ 1242 naše vse? tam v nebesih, tam v nebesih. — Oh, kaj imamo tukaj v tej solzni dolini? delo, nepokoj, nevarnost in potrebe, revo in nadloge, križe in težave, na zadnje pa nemilo smert. Kaj pa najdemo tam v nebesih? Tam najdemo v Bogu, svojem Zveličarju, mir in pokoj varnost in veselje, slast in življenje. Mi ljubimo in imamo radi, kar je sladkega, lepega, ljubezni¬ vega, prijetnega in dragega. Nebesa nam pa dajo, kar je naj sladkeje, kar je naj bolje, z eno besedo: vse. Saj v Bogu imamo vso vstvarjeno in nevstvarjeno lepoto, vse, kar je raz¬ veseljenega in razžaljivnega. O prav, prav so imeli zvesti služabniki Božji, ki so toliko hrepeneli in zdihovali po svetih nebesih, da jih je zares lep 0 slišati, kako so se, bi dejal, skušali, kdo bo bolj goreče in sil' niše hrepenel po presvetem raji. Sv. Janez, učenec ljubezni, že eno manj ko sto let star, zdihuje preserčno: »Pridi, Gospod J e z u s!“ (Skr. raz. 22, 20.) Sv. Pavel pravi: »Želje imam, razvezan i 11 s Kristusom biti, kar bi bilo veliko bol j 6^ (Fil. 1, 23.) Sv. Bernard večkrat moli: »Kdaj prideš, o Jezus moj ljubi! veliko tisučkrat te želim!“ — Sv. Ignaci se ni bal nobene bolečine, nobene muke, nobene smerti; šele želel J e umreti, rekoč: „Iz serca rad umerjem, da le grem vživat Kri' stusa, svojega Gospoda.* Sv. Avguštin je pripravljen umreti, da bi mu le mogoče bilo, gledati lepo obličje, veličastvo u L slavo Kristusovo. Zato zdihuje: »Kje si skrit, o prelepi! p° kterern tolikanj hrepenim? Morebiti praviš, človek ne mor® mene videti in živeti ? Ge je tako, o Gospod! daj, da umerjem, da te bom videl; daj se mi videti, da tukaj umerjem. J®' 2 110 želim živeti; jaz želim umreti! želim razvezan, in pri Kristus’ biti!“ — Sveti Ciprijan pa vabi in kliče vsem ljudem, obujajo goreče in silne želje po svetih nebesih, ko piše: 1243 in hrepenimo h Kristusu priti; ker nam ho tem večo slavo, tem veče plačilo dal, čem bolj smo po njem hrepeneli." Rekel sem, da nebesa so srečno prebivališče svetnikov. K a k o š n i pa bodo svetniki? Sv. apostelj Pavel pravi: „N a š e prebivanje je pa v nebesih, od koder tudi Zveličarja čakamo, Gospoda našega, Jezusa Kristusa, kteri bo P r e m e n i 1 naše revno telo, in ga bo upodobil Mojemu častitljivemu telesu/ (Fil. 3, 20, 21.) 2daj svetniki nimajo teles; na sodnji dan jih bodo zopet dobili; Pa tako častitljive, tako lepe in krasne, prijetno dišeče in Iju- heznjive, da se ne da nobena reč na tem svetu ž njimi pri¬ merjati. Vsako sveto telo bo sviti o, neterpljivo urno 111 hitro, in prederljivo ali tanko. Telesa svetnikov- se bodo svetile, kakor zvezde, kakor Sol nce, ja nektera sedemkrat bolj, kakor solnce. (Iz. 30, 26.) kolikor svetejši je kdo živel, toliko bolj se bo svetilo njegovo telo. Vsako telo bo skozi in skozi svitlo, tako nezapopadljivo lfi po, da, ako bi kdo zdaj videl tako telo, bi od veselja sko- Pernel, kakor je Mati Božja razodela sv. Brigiti, rekoč: »Svet- mki stojo pred mojim Sinom, kakor neštevilne zvezde; njih s vitloba se ne da primerjati z nobeno časno svitlobo. Še celo te ti rečem: Ako bi se svetniki prikazali v svitlobi, ktero 'majo, ne bi nobeno človeško oko prenašati moglo njih svitlobe, temuč bi oslepelo." Oh, kakošno veselje, ko se bo tvoje telo Netilo kakor solnce! Poglej! solnce vse razveseljuje in oživlja, ^r se giblje in živi, in vse ga gleda z veseljem, karkoli ima Tako bo tvoje telo tebe in nekako vse nebesa razveseljevalo. 2d; besih a J si pa misli neštevilno miljonov takih solne v svetih ne- 0 nezmerno, neskončno veselje. 79 5 1244 Telo svetnikov bo n e t er p Lj i v o; kajti spremenjeno, častit¬ ljivo telo ne more nič več terpeti. Ne more slabeti, ne more se starati ali se pohabiti. Nikdar ne bo terpelo ne lakote ne žeje, ne vročine ne mraza. V ognji ne bo moglo zgoreti, v vodi ne vtoniti, meč ga ne bo mogel prebosti. nobena teža ga ne bo mogla potlačiti. Častitljivo telo vsaeega svetnika bo lepo, zdravo, neumerjoče, nespremenljivo in tako močno, da bi lahko celi svet verglo. Naše telo bo v nebesih n r n o in hitro, hitrejše kot pšica, hitrejše kot veter, hitrejše kot misli. V enem trenutku obide lahko celo zemljo. V enem trenutku lahko stopi z nebes na zemljo. V enem trenutku pride lahko od enega konca nebes do druzega, brez truda, brez zamude. Naše telo bo v nebesih predemo ali tanko, da bo lahko povsodi šlo, kjer in kamor bo hotlo, kakor Jezusovo telo po vstajenji, ki je skozi zaperte duri prišel k svojim učen¬ cem. Noben zid ni tako močen, nobene železne vrata tako terdne, nobeden stolp tako visok, nobena gora tako debela, da bi mogla vderžati sveto telo. Lahko stori, da ga nihče ne vidi, pa zopet, da ga ta ali uni vidi. In kar bo veselje in srečo nebeškega prebivališča le še muožilo, bo' to, da bomo, ako v nebesa pridemo, brez nevar¬ nosti ogledovali toliko sto tisuč prelepih svetnikov, ter se bomo radovali nad njihovo lepoto brez skerbi, da bi obtežili svojo vest. Naj manjši svetnik v nebesih je lepši, kakor vsi naj lepši ljudje na zemlji; o kako lepi bodo pa še le veči svet¬ niki ! Med vsemi bo kraljevala in jih vezala presveta lj 11 ' bežen; kajti v Bogu se vsi ljubijo sto in stokrat bolj, kakor se tu na zemlji zamOrejo ljubiti naj zvestejši prijateli. In ^ se tudi na zemlji niso poznali, nikoli videli, bodo se v ne¬ besih bolj spoznali, bolj ljubili, kakor da bi bili tukaj skupaj 1245 rejeni in zrejeni. Vsak bo vedel, kje in kako je drugi živel, kaj in koliko je dobrega storil. Vsak vidi druzemu v serce ter spozna ljubezen, s ktero ga ljubi. Vsak se veseli slave druzega, kakor bi njegova bila; in naj manjši svetnik se veseli sreče naj večega, kakor on sam. To kaže, da še sence nevoščljivosti ni v nebesih. O kako srečen kraj so nebesa! Velika nebeška ljubezen dela, da si svetniki eden druzemu svojo ljubezen skazujejo. Posebno bo ljubil vsak še tiste, ki so mu kaj v nebesa po- niogli; posebno še tiste svetnike, ktere si je bil na zemlji za svoje patrone, za svoje priprošnike izvolil; pa tudi oni ga bodo posebno ljubili. Pa kaj bi vam pravil 1 Z Davidom bom rekel: »Blagor ljudstu, ki zna hvalo peti! Glos p od! v luči tvojega obličja bodo hodili in v tvojem imenu se bodo radovali vsakdan!* (Ps.88,16,17.) O srečno, presrečno mesto Jeruzalem! o nebeški Sion, ti prebivališče vseh izvoljenih Božjih! V tebi ni nobene noči, no¬ bene teme. Kristus Jezus, kralj časti, Bog od Boga, luč od luči, solnce pravice, te razsvetljuje vekomaj s svojo častitljivo svitlobo. To belo in neomadežano Jagnje je tvoja jasna in lepa luč, je tvoje solnce in tvoja svitloba. O presrečno prebivališče svetnikov, ki se svetijo v tebi, vsak bolj, kakor svitlo solnce naše! 2ares srečno si z vsemi svojimi otroci, kteri vselej in vedno Pred nebeškim Salomonom stojč in poslušajo modrost njegovo. Pomagaj mi, oh pomagaj mi, da bom tudi jaz enkrat gledal 1° večno slavo! Z Mojzesom in z drugimi svetimi možmi bom Ve dno zdihoval in prosil : „ A k o sem našel milost v b v o j i h očeh, pokaži mi svoj obraz; da te spoz¬ nam, pokaži mi svoje veličastvo!" (II. Mojz. 33, 13, 18.) Trikrat — z ustmi, s sercem, in z deli hočem z 1246 Davidom klicati: „0 Bog, pokaži nam svoje obličje, in o t e t i b o m o !“ (Ps. 79, 4.) Gospod, daj da vidimo tebe in slavo tvojo ! Amen. XC. Keršanski nauk. b) V nebesih ni nobenega zla. — c) V nebesih je neizrečeno veselje. — d) Vse to veselje bo večno. Kristjani moji! na preimenitno svatovščino smo povabljeni. Prišel je sam kraljev Sin nas povabit; poslal je tudi svoje poslance na vse kraje, da bi povabili še druge na veliko go¬ stijo. Miza je že pogernjena; gostija je pripravljena; naj boljše jedila, naj slajše pijače nas čakajo, veselje neznano nam je od- menjeno. In mi vsi smo povabljeni; mene in vas vse kliče sam Božji Sin na nebeško svatovščino, kjer nam je odločen od vekomaj prostor večne radosti. Mene in vas kliče mili Jezus na svoj dom, kjer je svojim izvoljenim pripravil nebeško gostijo, večno večerjo. Mene in vas kliče v prebivališče svetnikov, kjer bomo gledali in spoznali veličastvo njegovo, kjer bomo nezmerno veselje eden z drugim vživali. Oj preljubi! pojdimo, pojdimo tje, v naš pravi dom! Zapustimo to ptujo sužnost, zapustimo to solzno dolino, vzdignimo se čez pozemeljske gore, prehodimo in prestopimo nebeško vežo neštetih zvezdnih svetov, in stopimo v kraljevo palačo presvetih nebes! Saj tudi nam je priprav¬ ljena sveta večerja; tudi mi smo povabljeni gostje; tudi nam je odločen zveličanski prostor! Pa, o moj Bog! kdaj bo prišel tisti presrečni, tisti zaželjeni trenutek, da bomo v resnici stopili pred obličje tvoje in začeli vživati večno slavo tvojo? Oh, to nam še ni pripuščeno! 1247 Zato pa, preljubi moji in predragi! zberimo se v duhu in vsaj s svojim duhom podajmo se tudi danes v svete nebesa, ter pregledujmo, kolikor je ubogemu človeku mogoče, lepoto večnega prebivališča, ktero je dobri Bog pripravil izvoljenim svojim. Danes poglejmo da: b) V nebesih ni nobenega zla. — c) V ne¬ besih je le neizrečeno veselje. — in d) Vse to veselje bo večno. b) Kako bo vendar v nebesih? Jaz vam ne vem povedati, kako lepo bo tam. Poslušajte le, kaj je vidil tisti preljubeznjivi učenec, ki je pri zadnji večerji na Jezusovih persih slonil, kterega je Jezus naj bolj ljubil, ker je bil naj bolj čist in svet, ker je bil nedolžen. Ta prelepi apostelj, sv. Janez je bil že tu na zemlji v svete nebesa zamaknjen in videl je nezmerno lepoto nebeško, in zdaj poslušajte, kako on pravi, kaj je tam videl. On pravi: „N e bodo več ne lačni ne žejni; tudi solncejik ne bo več peklo . . . in Bog bo obrisal sleherno solzo od njih oči.“ (Skr. raz. 7, 16, 17.) „1 n smerti ne bo več; tudi ne bo več ne žalovanja, ne vpitja ne bole¬ čine." (21, 4.) O veselje, o tolažba ! poslušajte vi, kristjani! to je glas Božji iz ust poslanca njegovega , sv. Janeza, ki je v svojem zamaknjenji videl veselje nebeško! Tedaj tam ne bo nobene solze več. Revščina in nadloga, britkost in težava, križ in po¬ manjkanje, — jok in stok, vse, vse to ostane tu na zemlji; n o- beno zlo ne more v nebesa. Nobena solza tam ne bo tekla z očesa; noben zdihljej ne bo šel iz potertega serca. O veseli se in raduj, ubogi, zaničevani, preganjani, z revo ob¬ teženi brat; veseli se in raduj nedolžna, zdihujoča sestra; nosita voljno svoj križ za Kristusom; saj sta slišala, da tam, 1248 v nebesih ne bo nobenega žalovanja, nobene bolečine več! Bog sam bo obrisal sleherno solzo od Vaših oči! Le prav kratek čas terpi; zdaj, zdaj bo prišel Gospod, in te popelje na večno svatovšino svojo! Kako bo v nebesih? Nobene s me rti tam ne bo več. O tolaživna misel! Vsi, ki se ljubijo, se bodo vekomaj ljubili, se ne bodo nikoli ločili, bodo vekomaj skupaj ostali. Nič ne bo več P re ' tergalo vezi njihove svete ljubezni. Tam ne bo jokala nobena zapuščena vdova s svojimi nepreskerbljenimi otročiči pri postelj 1 umirajočega očeta; tam ne bo nobena mati s solzami močil 3, obledenega obraza svojega ljubljenega otroka; tam ne bo noben prijatel žaloval zavoljo smerti svojega prijatelja; tam sinert več ne kosi, več ne žanje. O veselje! o radost! starši, vi bot® večno imeli svoje otroke; otroci, nihče vam vaših staršev vzel ne bo. O spominjajte se in premišljujte to srečno radost! Starš 1 živite tako, da bote vredni nebes, izrejajte svoje otroke tako, da za nebesa zgubljeni ne bodo! Skerbite, da bote z vsem 1 svojimi otroci nebeško veselje uživali! Kako bo v nebesih? Tam ne bo nobene tožbe, nobene boleči n m nobene žalosti! Saj ni tam nobenega hudobneža, ki ^ žalil; nobenega nevoščljivca, ki bi nas sovražil in preganjal, nobenega hinavca, ki bi nas prevaril. Angelji in svetniki, P° božni in zveličani bodo tam; kako bi nas zadela kaka tožba- od kod bi prišla kaka bolečina? kdo bi napravil kako žalos tam, kjer kraljuje le resnica in ljubezen, kjer veže in osrečuj 6 vse serca ravno ta resnica in ljubezen? Kako bo v nebesih? le še vprašam. Veselite se! v nebesih ne bo nobene s k u š n j a v e ’ ’ * v Se n o b e n e g a g r e h a v e č. O Bog, kakošno zveličanje . 1249 ve da to nebeško dobroto zarnore razumeti le on, ki je skerben za dušo svojo, ki tudi spozna, kaj hudega je skušnjava, kaj hudega je greh. Naj veča, naj huja nevarnost za nas je skuš¬ njava v greh; kajti tu ne gre za časno dobroto, ne za človeško ljubav, tudi ne za časno življenje, ampak tu gre za dušo in njegovo zveličanje, tu gre za ljubezen in milost Božjo, gre za večno življenje. Naj veče hudo, ki človeka zadeti more, je greh — greh, ki je sinert naši duši; je greh, ki stori dušo nevredno, nezmožno večnega zveličanja, ter že tu na zemlji na¬ pravi človeškemu selcu pekel; kajti vzame mu mir z Bogom, naj večo dušno dobroto. Tam v nebesih pa nobene skušnjave ne bo. Kdor se serčno Vojskuje s skušnjavami, ali kdor je nesrečno padel v skušnjavi, da je z velikim grehom zgubil presladki mir Božji, on bo ob¬ čutil, kako zveličansko veselo bo, biti na vekomaj oprosten vsake skušnjave, vsega greha. — Slehern svetnik je bil na tem svetu, ah zmiraj nedolžen, da nikdar z nobenim grehom ni žalil svo¬ jega nebeškega Očeta; ali pa je bil zvest spokornik. — Vsak nedolžen je videl nevarnost, v kteri je vedno bil, ter je solze ^il ali vsaj britkosti občutil zavoljo skerbi, da bi ne padel. Spokornik je skusil nevarnost in se je jokal in pokoril zato. K nebesih ne bo nobene solze, nobene nevarnosti. Solze nedolžnega so se na vekomaj posušile, ker ne- Varuost je zginila. Nedolžni je večkrat s solzami močil svoj kruh, jokal in zdihoval je po skritih krajih, kamor je bežal Pred zapeljivim svetom; kakor žejen jelen po merzli vodi je h^penel po nebesih; serčno je želel, iz tega sveta rešen in s Kristusom sklenjen biti. In tam je popolnoma prost, nobena skušnjava ne more do njega, dosegel je cilj in konec svojih to'j, dospel je na kraj upanja svojega — sklenjen je z Bogom! nezapopadljivo vesolje! Mislile si ubogega jetnika, kije veliko O 1250 dolgih let po temnih ječah se potikal, kakošno radost ga ob¬ daja, ko zadobi svojo prostost! Mislite si sužnega, ki je veliko let terdno vklenjen služil neusmiljenega trinoga, ko je za zmiraj oproščen ? Mislite si veselje prestrašenega človeka, ki se je dolgo po nevarnem morji vozil, ki je v velikih viharjih večkrat v smertni nevarnosti se tresel; o veselje, ko srečno zopet stopi na suho! Tako in sto in stokrat bolj vesel je nedolžen, ko se loči iz tega pregrešnega sveta, iz te dolge sužnosti, iz tega težavnega popotovanja, ter stopi v deželo živih, kjer vživa ne¬ izrečeno veselje brez vsega straha, da bi ga še kdaj zgubil. Pa tudi za spokornika ni tam nobenih skušnjav več. Veliko je terpel spokornik, preden je raztergal vezi, s kterimi so ga vezale dolge in globoko vkoreninjene pregrešne navade; hudo vojsko je imel, da je premagal nesrečno priliznjeno vab¬ ljenje spridenega sveta. Zdaj je v zavetji, da mu nihče več škodovati ne more. Leta in leta se je pokoril; vendar ni vedel, je li Bog svoj pravični meč v nožnice djal; še ni bil gotov, mu je li greh odpuščen ali ne. Ta strah je njegovi duši težej djal, kakor mertvenje mesa njegovemu telesu. V svojem po- korjenji se je vedno tresel, ker ni vedel, je li ojstrost njegove pokore primerjena velikosti njegovih grehov, ali ne; ker ni vedel je li razžaljeni Bog s poniževanjem njegovim potolažen ali ne. — Zdaj pa ve, pri čem je; zdaj je brez vse skerbi. Zginila je vsa skerb; zbežal je ves strah ; dostal je svoj boj, in Bog mu je že dal zastavo večne sreče v kroni pravice. Napočil mu je dan, v kterem solnce nikoli ne zaide; zdaj mu ni mogoče, zaiti od pravega pota; kajti tam ni nobene skušnjave, nobene temote več.. In od kod bi nek prišla skušnjava? od kod bi le mogel priti kak greh? Moč hudobnega duha je pretergana; v častit¬ ljivem telesu je peželjivost umorjena; volja je z gnado Božjo % 1251 očiščena in okrepčana; hudobnih ljudi nikogar tam ni; kajti nič nečistega ne more v nebeško kraljestvo. Kdo bi mogel nas skušati? koga bi zamogli mi skušati? in kdo je še nagnjen k grehu v deželi samih izvoljenih ? „0 presrečno življenje, pravi sv. Avguštin, kjer ne bo več niti greha niti nevarnosti nobene, ktera bi nas zapeljati mogla; ja ker noben greh več mogoč ne bo!" V nebesih ni nobenega zla, niti dušnega niti telesnega; tam ni nobenega terpljenja, ne notrajnega ne zunajnega; tam ni nobene skušnjave, nobene nevarnosti, nobenega greha več. O zaželjeni o presrečni kraj! kdo bi vsega ne prestal, da bi le tebe dosegel? c) V nebesih je neizrečeno veselje. Pobožni, sveti ljudje že tu na zemlji večkrat uživajo po¬ sebno veselje, ko jim Bog v svoji milosti da okusiti nekoliko nebeške radosti, kakoršno so imeli trije učenci Peter, Jakob in Janez na gori Tabor. Ali vendar vse to veselje bo pa duša občutila, ko bo v nebeškem veselji vsa plavala, ga uživala, kolikor se jej bo le ljubilo? Kaj vse veselega bodo občutile vse dušne moči! U m bo razsvitljevala Božja svitloba. Videla bo duša, kaj se godi v nebesih, na zemlji in v peklu; spoz¬ nala bo vse čudapolne in skrivne sodbe previdnosti Božje. Cisto bo videla največe skrivnosti presvete Trojice in včlovečenja Kristusovega. Spomin bo imel pred seboj vse dobrote Božje. V volji bo iz čistega gledanja Božjega obličja vedno izhajala ljubezen in uživanje veselja; zato zveličani ne bodo nikoli jenjali Boga ljubiti, uživati in hvaliti. Sveti Avguštin pravi: Jz čistega gledanja Božjega obličja izhaja spoznanje, iz hrepenjenja po Bogu izhaja ljubezen, iz posestva pa hvala Božja." 1252 Vse to veselje je neizrečeno veliko, ker je nebeško, nam nerazumljivo, da ga živ človek spoznati, dopovedati ne more. Sv. Pavel, akoravno v nebesa zamaknjen, ne ve in ne more od nebeškega veselja nič druzega povedati, kakor to pravi: »Oko ni vidilo, uho ni slišalo, in v serce člo¬ vekovo ni prišlo, kar je Bog pripravil tem, kteri ga ljubijo." (I. Kor. 2, 9.) Zato pravi sveti Avguštin: »Zveličanje nebeško je tako veliko, da, ako bi naj manjša kapljica njegova padla v pekel, na mah bi bilo pokon¬ čano vse terpljenje njegovo in v paradiž bi se spremenil pekel." Ako ravno pa tega nebeškega zveličanja razumeti in do¬ povedati ne moremo, vendar vemo, v čem da je. To neizrečeno veselje zveličanih je v gledanji Božjega obličja. »O ni bodo Boga gledali", pravi Jezus Kristus sam. (Mat. 5, 8.) Zveličani gledajo Boga v njegovem neskončnem veličastvu, v njegovi neskončni lepoti. Sv. Avguštin zopet pravi: »Boga gledati je naše celo in popolno plačilo." Bog je namreč bitje, v kterem je popolnoma vse, kar le zamoromo ljubiti in želeti- V Bogu je vsa ljubeznjivost, vse zveličanje, vsa prijaznost, vsa lepota, vsa pravičnost, vse usmiljenje, vsa modrost, vse veličastvo, vsa polnost. Ko svetniki to neskončno popolnamost gledajo, uživajo in posedejo, kakošno veselje, kakošuo radost oni občutijo! Oni ga ljubijo s-pregorečo ljubeznijo, so sklenjeni ž njim popolnoma, ter ga vsega posedejo, da je resnična ob¬ ljuba Gospodova, ki pravi: „Jaz sem tvoje veliko plačilo." (I. Mojz. 15, 1.) Kakošno radost! kakošno zve- ličansko veselje bo to gledanje Boga samega obudilo vsem iz¬ voljenim! Ko je sv. Peter na gori Tabor le nektere žarke spremenjenega obličja Kristusovega videl in to še le s. telesnimi očmi, in vendar je bil ves sam iz se, pozabil je ves svet ter je hotel na gori ostati. »Gospod, dobro nam je tukaj 1253 l)iti!“ zakliče. (Mat. 17, 4.) O kakošno veselje, kakošna ra¬ dost bo še le zveličanim, ki bodo Boga v neskončnem veličastvu njegovem vekomaj gledali! Kaj bodo občutili izvoljeni, ko bodo spoznali skrivnost Kristusovega včlovečenja, skrivnost presvetega Rešnjega Telesa, pa skrivnost presvete Trojice. Videli bodo, kako se je Bog Sin vekomaj rodil iz večnega Očeta brez matere; vidili, kako iz Očeta in Sina izhaja osebna večna ljubezen, ki se imenuje sv. Duh. O kako bodo veseli in Boga hvalili, ko bodo s svojimi očmi videli vse, kar mi tukaj verujemo, kakor pravi zopet sv. Avguštin: „Kako neizrečeno veselje bo to, ko bodo spoznali, kako je Bog negibljiv, in vendar vse giblje; kako je nespremenljiv, in vendar vse spreminja; kako je miren in vendar vse dela; kako je vedno prijazen in vendar se hudo jezi; kako je vedno sebi enak, in vendar tako nasprotne reči dela." To gledanje, to zamaknjenje bo vtopilo dušo v neskončno bitje Božje, v kterem bo videla in vedela vse. In ravno v tem zedinjenji z Bogom, do kterega pride duša v svoji ljubezni, je njeno naj veče zveličanje. Vsa v Bogu, v njem, bi dejal, razlita, ima vse, kar želi; kajti ima njega, ki vse ima; zato je potolaženo njeno hrepenjenje, nasiteno njeno poželjenje, in napolnjena z neizrečenim zveličanjem ne more druzega kakor le, da vedno kliče: „0 Bog, ti si moj, in jaz sem tvoja!" Prav ima David, ko pravi: „N a p i 1 i se bodo od obilnosti tvoje hiše, in s potokom svoje radosti jih boš na- p a j a I. Zakaj pri tebi je studenec ž i v 1 j e n j a, in v tvoji svit lobi bomo glodali večno luč." (Ps. 35, 9, 10.) — Zraven gledanja Božjega, ki je bitstvo večnega zveličanja, je v nebesih še drugo preimenitno veselje. Šli bomo v družbo a n g e 1 j e v in svetnikov Božjih- Tam 1254 bomo videli Marijo, kraljico nebes in zemlje, na pervem sedežu, kterega jej je pripravil njen Božji Sin Jezus Kristus; tam bomo vidili vse kore nebeških duhov, svetih angel jev in arhan- geljev, Kerubimov in Sarafimov; tam bomo videli vse svete aposteljne, mučence, spoznovavce in device; z eno besedo: vse verste zveličanih duhov in vse kore svetih angeljev Božjih. Kristjani moji! kaj bi mi počeli, ako bi se nam zdajle, pri tej priči prikazal en sam angelj v svoji nebeški lepoti, in bi tukaj pred nami stal! Kaj bi storili, ako bi se nam zdaj-le prikazala sv. Mati Božja v svoji nebeški bliščavi! Kaj še le bi občutili, ako bi Jezus Kristus sam, naš Bog in Gospod, ki je tam na altarji v podobi kruha pričujoč, zapustil to podobo, in bi v svojem Božjem veličastvu se prikazal na velikem altarji, in angelji, ki ga zdaj nevidni tukaj molijo, bi ležali na svojih obrazih vidoma v nebeški bliščobi, in vsi kori angeljski bi ž njimi zagnali svojo slavno in hvalno pesem! Oh, jaz mislim, tudi nam bi se godilo, kakor aposteljuom na gori Tabor! Tse posvetno bi pozabili, na svoj obraz bi popadali pa bi s svetim Petrom klicali: „Gospod, dobro nam je tukaj bitil tukaj bo¬ dimo, tukaj ostanimo!" Saj je ljubo in prijetno biti že tu na zemlji v družbi dobrih in svetih; kakošna radost bo še le tam v nebesih, biti v družbi vseh svetnikov, v družbi Matere Božje, biti sodeležen Jezusa Kristusa samega! Tam se bomo sošli zgolj z dobrimi ljudmi, ki smo jih tukaj poznali in ne poznali; tam bomo dobili svoje dobre žlahtnike, znance in prijatelje; prišli bomo k vsem svetnikom in svetnicam Božjim; tam bomo z za¬ čudenjem in z nezmernim veseljem videli na visoki stopinji svetnike, ktere je svet zaničeval in preganjal. Tam bomo prišli k svojim kerstniin in birmskim patronom, k patronom naših cerkev. Oj videli bomo vse svoje ljube, ki nas bodo preserčno ljubili, se z nami veselili; pa tudi mi jih bomo ljubili in se 1255 njihove sreče veselili! — Oj srečno, presrečno prebivališče iz¬ voljenih Božjih! kdaj, o kdaj se nam bodo odperle vrata ne¬ beškega, večnega ženitovanja ?! — Kako bo vendar v nebesih? le še vprašam. Poslušajte me, predragi moji! še eno veselje vam bom povedal, kar mi še koj verjeli ne bote. In to veselje je zares prečudno. Spomin na naše storjene grehe, tudi ta spomin bo bogat studenec nebeškega veselja. Kaj ne? si bote mislili, to pa vendar ne more biti, da bi se svetniki v spominu na stor¬ jene grehe celo veselili in radovali! In vendar je resnica. Le pazni bodite ! Kaj ne? grešniki smo vsi; kdo bi rekel, kdo bi tajil, da grešnik ni? Saj vsi grešimo; ja pravični na dan sedemkrat pade. Mi imamo pa spomin in svojo vest, in to seboj na uni svet ponesemo. Ako tudi upamo, da v večnem zveličanji bo zginila misel na to posvetno življenje in bo vest se umirila, vendar tega ne moremo misliti , da bi svetniki povse pozabili na to, kar so na tej zemlji storili. Kakor se spominjajo dobrih del, tako se lahko spominja tudi svojih storjenih pregreškov. Kaj ne ? to se pač ne strinja: Grešil sem, morebiti sem smertno grešil, in zdaj sem pa v nebesih! Ali to videzno na¬ sprotje se kaj lepo poravna oziroma na milostnega Boga, ozi¬ roma na Zveličarja našega in tudi oziroma na -Mater Božjo in druge svetnike. Kajti vsak svetnik, zlasti spokornik, bo moral spoznati tako-le: Jaz sem grešil, s svojim grehom sem zaslužil pekel; zdaj pa sem vendar zveličan; [kajti ti, o dobrotljivi, usmiljeni Bog! si mi prizanesel; milostljivo si se ozerl na moje kesanje, na mojo pokoro; ljubil si me, da si za me, ubozega grešnika, celo svojega edinorojenega Sina v smert dal! Grešil sem, večno pogubo sem zaslužil; pa ti, o moj ljubi Jezus, moj Odrešenik 125G si za me na križu umeri, da si rešil mojo dušo! Grešil sem; pa ti, o sv. Duli, mi nisi odtegnil svoje gnade; klical si me, da sem te slišali Ti si mi pomagala, da sem se spokoril, o Marija, prebižališče grešnikov; brez nehanja si prosila za rešenje moje duše! Vaši prošnji, vi svetniki Božji! tvojemu varstvu, moj angelj varil! zlasti pa tebi, o moj Zveličar moram zahvalo in hvalo dajati za zveličanje svoje! Jaz, ki sem bil peklu zapadel, sem zdaj v nebesih, ter vživam večno zveličanje po tvoji milosti, moj Bog, moj Jezus, moj Zveličar! Glejte, preljubi! tako je rešena duša z vezjo večne hva¬ ležnosti, s ponižno hvalo in hvaležno slavo navezana na očetovsko serce Božje, nevezana na Jezusa, na Marijo in na ljube svet¬ nike. Povejte mi, mar ne bodo svetniki ravno v tej zvezi ob¬ čutile neizrečenega veselja in nebeške radosti? Glejte! tako bo celo spomin na grehe množil veselje izvoljenim. O s koliko slavo častijo in hvalijo Peter, Pavel, Magdalena, Avguštin iii drugi spokorniki, in vsi z Božjo milostjo in s smertjo Jezu¬ sovo odrešeni svetniki, trojedinega Boga in hvalijo in slavijo Marijo, prečisto Devico! Ako pa svetnikom množi nebeško veselje že spomin na njihove pregreške, mar bi spomin na vse dobro storjeno ne bil čisti studenec nebeškega veselja? Saj dobra vest nas že tu na zemlji stori srečne in vesele. Še po dolži h letih se z veseljem spominjamo že davno storjenih dobrih del. Koliko veče veselje pa bo občutilo naše serce tam v nebesih ko se bo spominjalo ubogih in revnih, kterim smo kaj dobrega storili; ko se bomo spominjali žalostnih, ktere smo tolažili; grešnih, kterih duše smo rešili ; sovražnikov, kterim smo odpustili; pokojnih, za ktere smo molili; in druzih dobrih del, ktere smo storili! Ivakošno veselje hote imeli starši, ko bodo duše vaših otrok vas obsule, pred sedež Božji peljale, in za pomnoženje vašega 1256 veselja prosile, kterim ste vi v nebesa pomagali! Vresniki!e se bodo besede sv. pisma, ki pravi: »Blagor m er t vi m, kteri v Gospodu um er jej o! ... zakaj njih dela gredč za njimi!“ (Skr. raz. 14, 13.) Tudi telesu izvol j enih je odmen j eno po¬ sebno veselje. Kakor sta bila Adam in Eva pred stor¬ jenim grehom v prečudno lepem vertu, v paradižu, v raji, ter sta živela polna nedolžnosti in veselja; tako bo v nebesih sv. raj, kjer bodo svetniki po vesoljni sodbi v večni mladosti cveteli, vsega v obilnosti imeli, karkoli bodo poželeli. Sv. Avguštin pravi: „V nebeškem vertu so nezvenljive cvetlice; tam balzam duhti; tam travniki zelenijo; polja cvetijo, in medeni potoki tečejo.“ In opat Rupert piše: »Nebeški vert je vert naj veče prijetnosti, je nebo tacega vremena, da se ne spreminja niti zima niti poletje, niti spomlad niti jesen; ampak je nepreneh- Ijivo veselje, vert poln večne ljubeznjivosti." Kar pa zveličanje naj bolj povišuje je, da: d) bo nebeško veselje večno. Tu na zemlji je vse minljivo, vse spremenljivo; vse veselje, vse dobrote zginejo kot dim in večidel za seboj pustijo le žalosten spomin. In če bi tudi leta in leta terpele, nemila smert jim stori konec. Pomislimo nazaj, na ljudi, ktere je svet naj srečnejše štel, kje so zdaj? kaj jim je ostalo? Kje je presilrio bogati Kroz? kje sloviti premagavec skoraj cele zemlje, Ale¬ ksander veliki? Kje je rimski cesar Avgust, kterega so živega po božje častili? Kje je Salomon, kterega modrost ves svet občuduje? Kaj je s temi srečnimi zemljaki? Oh, vse njihovo veličastvo je zginilo kot senca! Šli so iz sveta, pa so zapečatili resnico, ki pravi, da človek »beži, kakor senca, in ni¬ koli ne ostane v enem stanu." (Job 14, 2.) Vi ste že poznali ljudi, ki so bili bogati, ktere je svet visoko cenil, KeržansM nauk V. p, II. 80 1257 bi so vse veselje vživali, in — baj je zdaj ž njimi? V grobu trohnijo; in, bi so mislili, da svet ne bo obstal brez njih, sboraj nihče se jih več ne spominja. »K a j je namreč naše življenje! Dim je, bteri se za malo časa pribaže, in potlej spet zgine." (Jab. 4, 15.) O babo srečni pa so prebivavci nebešbega Jeruzalema! Svoje veselje vživajo brez bonca, brez nehanja — večno. Iz¬ voljeni bi zveličani ne bili, abo bi njihovo veselje večno ne bilo. Kajti misel: Veselje, to nezmerno veselje, btero zdaj vživam, in če tudi še le čez milijonov let, bo minulo : ta misel bi serce z otožnostjo napolnovala, ter jim nebešbo radost bot pelin grenila, Le prepričanje: Jaz sem zveličan, pa bom vekomaj zveličan, to jih dela resnično in popolnoma srečne. To nas uči tudi večna resnica, Jezus Kristus, bi pravi: »Pravični pojdejo v večno življenje." (Mat. 25, 46.) In sv. apostelj Pavel piše: »Vemo, da, bo se naša pozemelj- sba hiša tega stanovanja podere, imamo pre¬ bivališče od Boga, ne z robami storjeno, ampab večno hišo v nebesih." (II. Kor. 5, 1.) In nek cerkven učenik pravi: Pomisli, o človek! Bog bo svoje svetnike v nebesih vladal toliko let, kolikor je vodenih kapljic v morji, kolikor je listja in trave na zemlji, kolikor je peska ob kraju morja, kolikor je nevidnih prahkov v zraku ... pa le še naprej se bodo svetniki v nebesih z Bogom veselili vedno, brez konca vekomaj. Zato Kliče sv. Avguštin, in ž njim kli¬ čemo tudi mi: „0 studenec večnega življenja! kdaj vendar bom prišel iz te puščave k viru tvoje sladkosti? Kdaj bom svojo žejo pogasil pri izvirku tvojega usmiljenja? Kdaj bom šel v veselje svojega Gospoda, kjer ne bo nobenega reveža, od kodar ne pojde noben srečni? O pravo, o sladko, o preljubez- njivo življenje! O preblaženo življenje brez konca! Tam je naj 1258 viša gotovost, gotovi pokoj, pokojno veselje, vesela sladkost, sladka večnost, večno zveličanje! O preserčna radost! o radostna sreča! O da bi skoraj gledali Boga in ga na vekomaj vživalil Gospod, pokaži nam svoje obličje, in zadosti nam je!“ Amen. XCI. Kersanski nauk. e) Kaj nas nebesa uče. Nebesa so srečen kraj, presrečno prebivališče svetnikov, kjer se Bog svojim izvoljenim, zvestim slažabnikom, obličje v obličje, razodeva in jim je on sam neizrečeno veliko plačilo. O srečen, srečen kraj! kjer ni nobenega zla, kjer je le ne¬ zmerno veliko in večno veselje! Kdaj bomo tudi mi tje prišli ? Tudi nam je pripravljen prostor v svetili nebesih. Ali in kdaj bomo posedali ta prelepi kraj ? Kdaj bomo stopili v zveličansko družbo prijatelov Božjih? kdaj bomo gledali in se čudili angel¬ skim korom ? kdaj bomo videli nebeško kraljico, Marijo prečisto Devico? Kdaj bomo stopili pred sedež Najvišega in gledali, spoznali, vživali Boga samega? Oh, oh! morebiti že stojim na pragu neznane večnosti! Morebiti bo kmalo odločena večna osoda naša! Morebiti je sekira na drevo že zastavljena, in kamor bo drevo padlo, tam bo obležalo! In vendar si želimo vsi večne nebesa! Naj vam daneš še enkrat povem: Kako zamoremo priti v sv. nebesa; ali kaj naj storimo, da dosežemo sveti raj; ali kar je eno: c) Kaj nas nebesa učč? Pravil sem vam danes teden, da veselje v nebesih je ne¬ skončno , neizrečeno veliko in to na vekomaj — večno. Po¬ svetni človek bi morebiti mislil, da se bodo svetniki 80 * 1259 vendar naveličali, ker bo njihova radost večna, ker bodo Boga neprenehoma gledali, hvalili in uživali; kajti tuna zemlji se vsake stvari, naj si bo še tako lepa, kmalo nagle¬ damo, v Božji hvali pa se še poprej utrudimo. Ali ljubi moji! temu ni tako. Da se tu na zemlji vsega hitro naveličamo, je zato, ker je tu vse pomanjkljivo, omejeno, in je naše serce tu nemirno, ker je le za Boga vstvarjeno in poprej ne bo poči¬ valo, da bo v Bogu sklenjeno. Pri gledanji Božjem ni taka. Nad Bogom ni nič pomankljivega, nič omejenega, zato se ga svetniki ne morejo nikoli naveličati. In ker se ga gledati ne naveličajo, in jim je Bog vedno pričujoč, in ga zmiraj gledajo v novi lepoti, zato tudi nikoli ne jenjajo, ga ljubiti in hvaliti. Sv. Avguštin zopet piše od izvoljenih Božjih: »Oni so zmiraj željni, pa zmiraj nasiteni; pa te želje jim ne dajo nobenega nepokoja in nasitenje jim ne napravlja nobenega studa. Tam se mladost ne stara; zdravje ne gubi; tam je veselje zmiraj enako in življenje nima konca." Izvoljenim v nebesih se vsaki trenutek zdi, da se njihova sreča pričenja, pa vsaki trenutek veselje vse večne sreče uživajo. Še to bi morebiti radi vedeli: Bodo ti svetniki v nebesih vsi enako ve¬ selje uživali? Sreča vseh svetnikov je neizrečeno velika, nezmerna in večna. Vsak svetnik je popolnoma srečen; ja sreča vsacega svetnika je veliko obilniša, kakor je zasluženje njegovo; zato bo vsak bolj zadovoljen, kakor si le misliti zamore. Vsi bodo toraj popolnoma srečni; vendar ne bodo vsi z enakimi darmi napolnjeni. Eni bodo imeli veče spoznanje, večo ljubezen; kakor so si tukaj na zemlji prizadevali za večo pobožnost, za večo svetost. »Vsak pa bo lastno plačilo prejel po svojem delu." (I. Kor. 3. 8.) »K a r b o p r a v, v a m 1260 bom dal“, pravi Gospod. (Mat. 20, 4.) Saj tukaj na zemlji nimajo vsi enake ljubezni, ne enacega zasluženja; tako tudi v nebesih ne bodo vsi enacega veličastva deležni. In to po pravici. Bes da so dobre dela pravičnih darovi Božji, z Božjo pomočjo storjene; vendar so tudi zasluge človekove; in ker to zasluženje, ta trud pri vseh enak ni, tudi čast njihova, plačilo njihovo, enako biti ne more. „Pa vendar, pravi sv. Avguštin, za¬ voljo neenacega veličastva med nebeškimi prebivalci nobenega zavida ne bo; kajti v vseh bo sloga svete ljubezni kraljevala.* Vsi bodo popolnoma zadovoljni v svoji časti, ki je ravno tako velika, kolikoršna je mera njihovega zasluženja. Naj vam še povem, kako nam v lepi priliki opisuje raz¬ ličnost nebeškega veselja sv. Frančišek Salezi: „Nek oče, pravi, ima dva sina; eden je še čisto majhen fantiček, drugi je močen korenjak velike postave. Oča pa obadva preserčno ljubi; kajti obadva ljubita tudi svojega očeta. V znamnje svoje ljubezni jima omisli oča nove, prelepe suknje iz prav drage robe. Oba sta zadovoljna, oba imata enako znamenje očetove ljubezni. Suknja starejega je potrebovala trikrat toliko robe in je tudi trikrat toliko vredna, kot suknja malega sinka. Ako pa vpra¬ šamo fantička, bi li svojo suknjo zamenil s suknjo svojega brata? bi tega nikakor ne hotel; saj bi je nositi ne mogel; njegova mu je naj bolj prav, je naj lepša, mu je naj bolj všeč.“ Tako bodo v nebesih izvoljeni obdani z enako obleko veličastva Božjega; pa vendar vsak po meri svojih zaslug, po meri svoje velikosti in svoje zmožnosti; to je, vsi bodo Boga gledali, vsi bodo Boga ljubili, vsi bodo njegovi ljubljeni otroci, vsi enaki, vsi popolnoma srečni, vsi z nebeškim veseljem nasiteni, vsi bodo na pravem kraju, v pravem redu; nihče ne bo druzega zavidal, nihče bi z drugim ne menjal. Vsi se bodo veselili vsacega in vsak se bo veselil z vsemi. — 1261 Kar sem vedel, sem povedal od sv. nebes. In zdaj spoznati moram, da prav za prav nisem nič povedal. Saj tudi nihče, tudi naj bolj učeni ni v stanu povedati, kaj so nebesa. In ako bi prišel angel j z nebes, vendar nam bi s človeškimi besedami dopovedati ne mogel, kaj so v resnici nebesa. Kedar bomo tako srečni in če bomo tako srečni, da enkrat pridemo v nebesa, potem bomo videli, potem bomo okusili, kaj so nebesa in kako veliko je zveličanje nebeško. Dokler smo pa v tej solzni dolini, je za nas naj imenitniše vprašanje, kako bomo prišli v nebesa ? ali: Kaj nas vendar nebesa u č č ? 1. Nebesa so imeniten pridigar, ki nas uči veliko, neiz¬ rečeno imenitno resnico: „S a j nimamo tukaj obsto¬ ječega mesta, temuč prihodnjega iščemo." (Hebr. 13, 14.) Ta zemlja ni naš pravi dom; nebesa so domo¬ vina naša; tu smo le popotniki, ptujci; naš obstanek je tam gori v nebesih. Hvalimo predobrotljivega Boga, ki nas je za nebesa namenil, vstvaril ter nam pomaga, da lahko dosežemo svoj namen. Že Job je začudeno vprašal: Kaj je človek, da ga poveličuješ? (7, 17.) Kaj bi vi rekli, kaj bi mislili od ptujca, kterega v njegovi domačiji čaka kraljev sedež, ki pa za to svojo domačijo nič ne mara, se za njo ne zmeni ne, ter nikdar ne misli in nič se ne pripravlja za odhod na svoj srečni dom ? Kaj ne ? bedaka bi imeli tacega ptujca. Kristjani! nismo pa tudi temu neumnežu podobni, nismo li mi taki bedaki; če, akoravno smo prepričani od nebeške domovine, in vemo, kakošna sreča nam je tam pripravljena, pa vendar se ne zmenimo za nebesa; temuč živimo, kakor da bi zemlja bila kraj našega namena, kakor da bi zemlja bila naša prava do¬ movina. Oh, in vendar je dosti kristjanov, ki so s svojim meseno-perstenim sercem tako zatelebani v to zemljo, da celo razodevajo svojo nečimerno željo, rekoč: Ako bi to ali uno imel, 1262 ako bi dosegel in uživati zamogel to ali uno veselje, po kterem hrepeni serce moje, ne zmenil bi se za nebesa. Kolika nezmerna slepota! Mar se ne pravi to, kakor bi tak oslepljenec dejal: Zemlja mi je ljubša kakor nebo; minejoče cenim više, kakor večno, svet bolj ljubim kakor Boga? — Oj ne bodimo tudi mi tako nespametni! Ozirajmo se proti nebu, hrepenimo po nebesih, kakor je hrepenel očak Jakob po domovini svoji, če se mu je tudi še tako dobro godilo na Mezopotamskem, vendar ga je neugasljivo hrepenjenje vleklo le na očetov dom. In če bi ti tukaj še tako srečen bil, vendar ne pozabi nikdar, da si le ptujec, da živiš dalječ od svojega pravega doma, dalječ od nebes; zato vedno hrepeni z velikimi in stanovitnimi željami po svoji pravi domovini, po svetih ne¬ besih. Nikakor pa ne navezujmo nikdar nikoli svojega serca na nečimerno minljivost tega sveta. Sveta Terezija je enkrat v svojih zamaknjenjih videla prečudne nebeške dvorane. Sama nam pripoveduje to čudno prikazen ter pravi: »Kar sem videla, bilo je tako veliko in tako prečudno, da naj manjše bi zadostilo, da bi bila vsaka duša vsa prevzeta in napolnjena z velikim gnjusenjem do vseh pozemeljskih dobrot, človeški duh si ne more do- mišljevati kaj tacega in ta prikazen me je napolnila s tako nezmernim veseljem ter je moje čutje, bi rekla, vpijanila s tako sladko zadovoljnostjo, da tega nikakor dopovedati ne morem. Ko mi je pa Gospod pokazal te čudne reči, mi je dejal: Glej moja hči, kaj vse zgubijo, ki me žalijo! Po tej prikazni, še pravi, šeni' imela tako veliko zaničevanje do vseh posvetilih reči, da vse dobrote in vse veselje tega sveta se mi je zdelo le nečimernost, prazen dim in laž. Ko me je nek dan napadla navadna serčna bolečina in mi je bilo prav hudo, me je imenitena gospa hotla razvedriti ter mi je pokazala svoje 1263 žlahtne la tmi e in svoj bogati k inč prelepih demantov. Smejati sem se mogla, pa prav milo se mi je storilo pri misli, kakošne reči posvetnjaki visoko cenijo, ko sem se spomnila, da nam je Gospod pripravil vse druge zaklade." 2. Drugič nas nebesa učijo veliko in preimenitno resnico, da na svoj nebeški dom le z velikim in stanovitnim trudom dospeti z a more m o. Nebesa so večno, ne¬ zmerno srečno zveličanje, posestvo Boga samega. Veliko plačilo pa zahteva veliko truda; kajti delo mora plačilu primerjeno biti. Saj naš Zveličar Jezus Kristus sam pravi, da »nebeško kraljestvo silo terpi, in silni ga nase poteg¬ nejo." (Mat. 11, 12.) In le tega nikdar spred oči ne pu¬ stimo, da smo ptujci, popotniki. Moder popotnik pa, ki z daljne ptujine v svojo ljubljeno domovino biti, se ne vstraši težavnega pota, rad prenaša vročino in mraz, lakoto in žejo, ja veselo jo urno maha naprej. Ako vtrujen vidi dolgi in stermi pot pred seboj in mu skoraj da serce vpada, hitro se spominja na vedno bližji dom. Ta misel mu da novo serčnosfc, da ne pre¬ mišljuje, kako dolg ali težaven pot mu je pred njim; ampak oserčen, okrepčan se le še naprej podaja, da prej doseže svoj dom. Tako, predragi moji! delajmo tudi mi na potu proti sv. nebesom! Ne bojmo se niti dela niti truda, bodimo le naprej po poti svete žive vere, terdnega zaupanja in goreče ljubezni, ter spolnujmo natanko zapovedi Božje in zapovedi naše svete matere katoliške cerkve ; premagujmo vse nasprotnosti, prena¬ šajmo serčno vse težave, in, ako bi nam vpadalo serce, le ozrimo se na plačilo, ki nas čaka tam pri Očetu nebeškem. Sv. Efrem prav lepo kliče vsem obteženim dušam, ter pravi: „Vi, ki v britkostih in težavah živite, okrepčujte in tolažite se z oblju¬ bami, kajti vse plačivnega beseda nikdar ni laž, in njegov za¬ klad tudi ni tako majhen, da bi nad njegovo obljubo dvomiti 1264 mogli. Voljno prenašajte svojo butaro vi, ki žal j ujete! vaš je paradiž!“ Mladi vojak, še le osemnajst let stari Adrijan se ni pre- čuditi mogel, ko je videl toliko stanovitnost svetih mučencev, ki so za sveto vero tako prestrašilo mučenje radovoljno in celo veseli terpeli; zato jih enkrat vpraša, kakošen dobiček vendar pričakujejo za te neznanske muke? In sveti mučenci mu dejo: „Mi upamo dobrote, ki vse le mogoče dobro visoko presegajo. In ravno to nam daje serčnost, da naj hujše terpljenje radi in veseli preterpimo. To upanje nam ojstrost našega mučenja tako osladi, da bi radi dali sto in sto življenj, ako bi jih imeli. Hudo, ktero preterpimo, je minljivo:, zveličanje pa, ktero pri¬ čakujemo, ne bo nikdar minulo." Serčni junak je bil na to ves prevzet, je prosil za sveti kerst, ter je kmalo potem dal svoje življenje za sveto vero, in mi ga častimo svetnika v nebesih. 3. P r e 1 j u b i m o j i! nam kliče sv. Pavel, delajte s strahom in trepetom za svoje zveličanje!" Nikdar ne pozabimo, da Kristus Jezus sam pravi: »Veliko je poklicanih, malo pa izvoljenih." In te prestrašne besede on večkrat ponavlja. Ja še hujše pravi: „P o j d i t e noter skozi oske vrata; zakaj široke so vrata in prostorna je pot, ktera pelje v pogublje¬ nje, i n v e 1 i k o jih je, k t e r i po njej hodijo." In zdaj še zakliče: »Kako oske so vrata, in tesna je pot, ktera pelje v življenje, in malo jih je, kteri jo najdejo. (Mat. 7, 13, 14.) Kristjani moji! pomislimo te besede, s kterimi hoče Kristus reči: Pot v nebesa je tako tesen, tako malo pohojen, nevdelan, pa tako skrit, da jih je na stotine ljudi, kteri ga za svoje žive dni ne najdejo ; to je, oni ne verjamejo, da je treba Eogu tako zvesto služiti, kakor Kristus uči. In veliko jih je, ki ga najdejo, spoznajo; 1265 ali kaj lahko se zmotijo ter zaidejo, zapeljani od toliko slabih zgledov; in drugi ga zapustijo, ker se jim pretežaven zdi. In tako jih je zares prav malo, ki bi hodili po oskem potu in bi do konca stanovitni ostali. Zato mm le še kliče naš mili Jezus: »Prizadevajte si, skozi oske vrata noter iti; zakaj povem vam, veliko jih bo iskalo, noter iti, in ne bodo mogli.“ (Luk. 13, 24.) Tu pravi Kri¬ stus, da naj se posilimo, resno si prizadevamo; kajti veliko jih bo iskalo noter iti, pa ne bodo mogli. O moj ljubi Bog! če še tisti ne pridejo v nebesa, kteri bi radi prišli, kteri jjnebes iščejo; kaj bo še le z onimi, kako bodo prišli v nebesa oni, kteri v grehih živijo, ki za nebesa nič ne marajo, se za nje nič ne trudijo ; ampak na vae drugo bolj mislijo, kakor na zveličanje svoje uboge duše? Kedar je Kristus učil, da težko pojdejo v nebesa, kteri imajo bogastvo, to je, kteri imajo svoje serce navezano na ne- čimernosti tega sveta, ostermeli so učenci. Še bolj pa so se čudili in so med seboj rekli: „Kdo tedaj more zveličan biti? Jezus pa jih je pogledal, in jim reče: Pri ljudeh je nemogoče, ne pa pri Bogu; zakaj pri Bogu je vse mogoče." (Mark. 10, 26, 27.) Oj preljubi! odprite svoje ušesa in poslušajte, kaj pravi naš Zve¬ ličar Jezus Kristus sam. On pravi, da je težavno zveličanje doseči in da to presega vse človeške moči. On naravnost zaterdi, da je to pri ljudeh nemogoče, in ako kdo v nebesa pride, je to Božje čeznatorno delo. In zares se čuditi moramo, da kdo pogubljenju uide, ker se nam je vojskovati s tolikimi in s tako hudimi sov¬ ražniki. Cele kardela hudičev zalezujejo ubozega človeka noč in dan, ter si izmišljujejo vsakoverstne naklepe in goljufije, da bi ga v greh vjeli in v pogubljenje pahnili. Ves svet, vsi po¬ svetni ljudje bi dejali, so se zarotili zoper vsacega človeka, da 1266 ga vabijo, se mu prilizujejo, ga zasmehujejo, ga preganjajo in ga hočejo s silo tako dolgo nadlegovati, dokler ga ne pripravijo in ne spravijo od pota pravice, dokler ž njimi ne potegne, in potem ga le še in le še globokeje v pregrehe zapeljujejo. Kaj hočem reči od telesa in čutil njegovih, ki noč in dan prežijo z vsemi močmi, da bi nas spravili od pota pobožnosti in nas v greh pogreznili ? Od zunaj tolike nasprotnosti, znotraj grozoviti vedni boj, ker se poželjivost neprenehoma pameti vstavlja — kdo bo vendar — o moj Bog! kdo bo obstal? To je gotovo, da s tem, da je človek len in nemaren, da leta za posvetnim veseljem in služi grešni slasti, da se s tem nebesa ne dobijo, ampak s tem, da je človek marljiv in skerben, da se trudi in premaguje in zatajuje samega sebe. Če je kdo bogat, če je sit in vesel, če ga ljudje hvalijo; vse to se ne zdi, bi dejal, nobenemu človeku slabo ali celo pre¬ grešno; in vendar celo takim žuga Kristus s strašnim gorje, z večno smertjo, s pogubljenjem. On pravi: - G o r j e vam bogatim! . . . Borje vam, ki ste siti! . . . ki se zdaj smejite! ... Gorje vam, kedarvas bodo ljudje hvalili!* (Luk. 6, 24—26.) To je gorje vsem, kile v tem svetu svoje sreče, svojega zveličanja iščejo! Koliko jih pa je, preljubi moji! ki niso v tej versti? Sveti Krizostom je pridigoval v Antijohiji, kjer je prebivalo veliko tisuč ljudi; pa je svoje poslušavce vprašal: „Kaj se vam zdi, koliko zmed nas se bomo zveličali? Strašno je sicer, kar po¬ rečem, vendar hočem reči: Iz tega z ljudmi napolnjenega mesta, iz med toliko tisuč ljudi se jih čez sto ne more zveličati; in še za sto ne vem. Kako vnemami so namreč stari! kako hu¬ dobni so mladi! in oh, koliko je krivičnih med ljudstvom." Niso to zares strašne besede? Kdo bi jih verjel; in vendar jih je govoril velik svet mož. 1267 Ge pa v pervih časih, ko so bili ljudje dosti bolj goreči iu zvesti, vendar se jih je tako malo zveličalo; kaj bo pa še le v naših nesrečnih časih, ko je svet polu hudobije! Koliko bo iz med nas zveličanih? Kdo zmed nas se ne bi tresil za zveličanje svoje? O ljubi moji! pri nas ni mogoče; to je le Bogu mogoče. Zato pa ne zaupajmo nase; kajti nevarnost je velika, slabost naša tudi velika, sovražnikov nas obdaja tudi veliko. Le na Boga, na njegovo mogočno pomoč, na njegovo milost in dobroto stavimo vse zaupanje svoje. On, ki nas je za se vstvaril, on nas hoče in zamore zveličati. In saj je on obljubil ponižnim svojo pomoč, spokornim svojo milost, vsem večno življenje v Jezusu Kristusu. In Kristus sam nam kliče: „Z a u p a j t e, jaz sem svet premagal?" (Jan. 16, 33.) Jezus nam kliče: Odpri, moj kristjan! oči svoje duše in po¬ glej ! jaz ti pošljem svojega angelja na pomoč; jaz ti pošljem druzih služabnik duhov, vsak njih je toliko močen, da zamore premagati in pregnati vse hudobne duhove; poglej! ti imaš premogočno priprošnieo, mojo preljubo Mater Devico Marijo ; imaš priprošnjo vseh druzih svetnikov; imaš svete zakramente; imaš daritev svete maše in toliko druzih imenitnih pripomočkov k večnemu zveličanju. Toda eno je potrebno od tvoje strani; ti moraš verovati, kar jaz učim, ti moraš pot čednost hoditi ali kar je eno, in kar vedno velja : „A k o pa hočešv življenje iti, spol nuj zapovedi." (Mat. 19, 17.) Stori, ljubi moj kristjan ! kar ti premoreš, drugo bo storil Bog sam. Delaj s strahom in trepetom za zveličanje svoje! Tako so delali vsi svetniki, ter so se pravice Božje bali. Hudobni pa, ki se pravice Božje ne boj d, so govorili, kakor govorijo še danešnji dan: Saj je Gospod Bog dober in usmiljen; saj nas pogubil ne bo. Poslušajte, kaj pa sveto pismo na to pravi: „N e reci: Usmiljenje Gospodovo je veliko, 1268 on se bo usmilil obilnih mojih grehov. Zakaj njegovo usmiljenje se sicer hitro približa, pa tudi njegova jeza; in v grešnike se njegov ser d ozira.* (Sir. 5, 6, 7.) Sv. Katarina Genuanska pravi: „0 vi ubogi grešniki, ne zanašajte se na to, da je Božje usmi¬ ljenje veliko; temuč vedite za gotovo, da se še globokeje v pekel pogubite, ker ljubeznjivega, dobrotljivega in usmiljenega Boga tako nepremišljeno jezite!* — Zato pa si dobro k sercu vzemimo dobri svet sv. Anzelma, ki pravi: „Ako hočeš za gotovo vedeti, da si v številu izvoljenih, prizadevaj si biti v številu tistih, kterih je naj manj. To je, ne potegni z derhalijo, da bi krivico delal;* temuč, hodi za onimi, kteri hodijo po tesnem potu, kteri so svetu slovo dali, pobožno živijo, dobre dela delajo, ter noč in dan skerbd, kako bi se zveličali. In če je število teh zares tudi majhno; vendar ljubi moji! ne bojmo se; Gospod vse k sebi kliče, rekoč: »Pridite k meni vsi!* (Mat. 11, 28.) On nepravi, pridi k meni ta ali uni, ampak vsi. Ja celo tiste kliče, ki so nanj že pozabili, in še do zadnjega trenutka jih kliče, kakor razbojnika Dizma; on kliče tudi tiste, ki se mu celo ustavljajo, kakor Pavla; ali kteri si sami pomagati ne morejo, kakor so vsi grešniki. »In jaz vas bom poživil*, pravi (Mat. 11, 28.), to je, dam vam svojo milost in naposled še večno veselje v nebesih. In kar je naj bolj tolažljivo za vas, moji poslušavci! je to, da Jezus ravno za male in priproste ljudi še posebno skerb ima. Koliko gorje on .žuga njim, kteri bi male pohuj- šali! On ravno malini in priprostim dela naj veče obljube; ter pravi: „Z ah v ali m te, Oča, Gospod nebes in zem¬ lje! da si to skril modrim in razumnim, in si razodel malim.* (Mat. 11, 25.) Vam, preljubi! ki ste pripr.osti in ponižni, vam naš mili Jezus še posebej obeta kra- 1269 ljestvo nebeško, ko pravi: „Ne bojte se, majhna čedica! ker vašemu Očetu je dopadlo, vam dati kra¬ ljestvo!" (Luk. 12, 32.) To je ne pozemeljsko ali časno kraljestvo, ampak večno in naj častitljivše kraljestvo v nebesih. Vsi, prav vsi, smo poklicani v svete nebesa, na večno večerjo. In več potov pelje v nebeško domovino. Cerkveni uče¬ niki pravijo, da eni s silo na se potegnejo nebeško kraljestvo, eni ga kupijo, drugi si ga prikradejo, še drugi so prisiljeni vanj. S silo si ga pridobijo, kteri vse zapustijo pa za Kristusom hodijo; kupijo si ga, kteri svoje časno premoženje iz ljubezni do Kristusa med uboge razdelijo in si s tem zaklade v nebesih nabirajo; drugi si ga prikradejo, kteri svoje dobre dela na skrivnem, na tihem opravljajo; prisiljeni bodo pa vanj prišli, kteri se v revščini, v britkosti in težavi skušajo in čistijo. Nebesa so toraj na ponudbo. Kdo jih hoče imeti? Bog jih vsem ponuja. Ako vprašaš: Za koliko jih da? odgovori ti sv. Avguštin: „Za delo.“ In ker so nebesa večni pokoj, mogla bi biti cena nebeška večno delo; Gospod Bog pa ti da nebesa za prav majhno, kratko in lahko delo. „Naša sedanja, kratka in lahka nadloga nam pripravlja ne¬ zmerno visoko, večno čast." (II. Kor. 4, 17.) — Nebesa so naprodaj! Ako vprašaš, koliko veljajo? pove ti sv. Krizostom v Božjem imenu: „Nobene cene ne postavim, da se s svojo revščino ne zgovarjaš. Daj zemljo in nebesa boš za to dobil; ako vinar imaš, kupi si paradiž; ako še vinarja nimaš, daj kupico vode, daj košček kruha, in kupi si s tem kraljestvo nebeško?" Ako še vprašaš, koliko nebesa veljajo? pove ti sv. Lavrenci Justinijanski: „Toliko, kolikor imaš, kolikor lahko daš. Abraham si jih je pridobil, ker je bil postrežljiv; Job, ker je imel ljubezni do terpečih; Tobija ker je merliče poko¬ paval ; Cahej, ker je polovico svojega premoženja med uboge 1270 razdelil." „In ako te le še straši cena, pravi zopet sv. Avgu¬ štin, potolaži se; uboga vdova si je nebesa pridobila z dvema vinarji; ja še boljši kup so; za požirek merzle vode; ja še boljši kup; za dobro voljo si lahko nebesa pridobiš." 3. Glejte, glejte, preljubi moji in predragi! kako dober kup so nebesa. Storimo, kar premoremo; dajmo, kar imamo; pa le enega varujmo se; le edinega, pravim, varujmo se; to je, le tega, kar nam nebesa zapira, zaploha. In to edino, to nesrečno je — greh. O le greha ne! kajti le greh, in sam greh nam brani v svete nebesa. Nebesa so sveti kraj, kjer se ne terpi noben greh. In le greh je tisti nesrečni ploh, ki nam zaploha vrata nebeške, greh je tista neumna menja večnih dobrot za časne, večnega veselja za nečimerno strast; ta je menja, veliko neumuiša, kakor menja Ezavova, ki je svoje pervo- rojenstvo za malo leče prodal. Slišali ste že od imenitnega moža Tomaža Mor-a, ki je bil angleški kancler. Ni davno kar sem vam pravil od njega. Hudobni kralj je zahteval, da bi ta pravični mož podpisal neko krivično naredbo. Stanovitno pa se je branil ravnati kaj zoper svojo vest. In zato je bil v ječo veržen, celo k smerti obsojen. Njegovi imenitni žlahtniki in prijateli so si veliko, veliko pri¬ zadevali, da bi ga pregovorili, da bi se vdal kraljevi želji. Pa vse je bilo zastonj. Poslednjič pride k njemu v ječo še njegova žena, ki ga je preserčno ljubila; in ona joka in prosi, da bi vsaj se usmilil nje in otročičev svojih, in bi privolil v to, kar zahteva kralj, da bi ..vendar še dalje živel in v časti ostal. Kako lahko bi bil padel, ako bi tako zvest ne bil! In Tomaž vpraša svojo ljubljeno ženo: „Kaj meniš, kako dolgo pač bi užival čast in srečo, ako ubogam krivično povelje kraljevo?" „0 še dvajset, morebiti če več let!" reče urno žena. »Beži, nespametna kupčevavka! jej pravi, večno čast, neskončno srečo 1271 hočeš prodati za revnih dvajset let! Bog me varuj tako ne¬ umne menje! Kaj zgubim vse, kakor zveličanje svoje!" Oj dragi kristjan! ne zamenjaj tudi ti nikdar presvetih nebes za noben greh! O to bi bila nespametna, prestrašna zamenja! Sovraži greh in varuj se ga, kakor peklenskega dra- kona, ki ti edini zamore zaplohati prelepe nebesa! Kaj ti po¬ maga, če ves svet pridobiš; če pa nebesa zgubiš? Ne pozabi kako lepe so nebesa! pa spominjaj se tudi večkrat na prestrašni pekel? Oziraj se proti nebu, kjer je tvoj pravi dom! „Pre- ljubi! zdaj smo otroci Božji, in ni še očitno, kaj da bomo. Temo, da bomo, ko se prikaže, njemu podobni, ker ga bomo videli, k a k o š e n j e. I n v s a k, k t e r i i m a t o upanje, (n a j) s e po¬ svečuje, kakor je tudi on svet! (Jan. 3, 2, 3.) Miza je pogernjena, gostija je pripravljena; čaka tudi nas! Oblecimo urno svatovsko oblačilo, da ne zamudimo, da bomo poklicani svatje tudi izvoljeni Božji! Skerbno varujmo se, da svatovske obleke nikdar ne omadežamo; le naprej, le naprej hodimo po potu keršansko popolnamosti, da skoraj dospemo na svoj pravi dom — v svete nebesa — v večno prebivališče vseh izvoljenih Božjih! — Ti pa o trojedini Bog, Oče, Sin in sv. Duh; po¬ magaj nam. O nebeški Oča! saj si nas za se vstvaril; dodeli, dodeli, da bomo vsi enkrat pri tebi! — O Jezus, naš mili Jezus ! s svojo Kervjo si nas odrešil; oh, naj ne teče zastonj tvoja Rešnja Kri! sprejmi nas za svoje brate in za svoje sestre! — In ti, sv. Duh! ohrani nas, da smo pravi tempeljni tvoji! vedno prebivaj pri nas! — O Marija! prečista devica, nebeška kraljica! bodi nam Mati, bodi nam zvesta pomočnica! — O naši angelji varhi, naši patroni! o vsi nebeški prebivavci! pomagajte nam, da pridemo k vam; da z vami častimo hva¬ limo in uživamo svojega Boga na vekomaj! Amen. — 1272 Zdaj pa, premili moj Jezus! nimam druge besede, kakor le to: Ti blagoslovi to moje revno delce! naj bo vsaj naj manjši prahek v zidanje nebeškega Jeruzalema! naj bo vse v Tvojo čast! — O Marija! o moj angelj varh! o sv. Mihael! o sv. Janez Nepomuk! o sv. Avguštin ! o sv. Alojzi! o sv. Neža! vsi svetniki Božji, prosite za me! Arneu. Čast in hvala Bogu! končano je to dolgo in veliko pisanje, kterega je pričel že 1. 1863. naš toliko delavni pokojni gosp. Janez Škofič, pervi župnik Suhorski. Ktere in kakošne vire je imel moj preserčni in nepozabljivi prijatel, ne morem prav vedeti; ker ga nisem tega nikdar vprašal , akoravno sva se večkrat šalila, da bo meni prepustil to delo, kar se je po pre¬ vidnosti Božji tudi zgodilo. — Bog daj, da bi v nebesih za nas Boga prosil, in se mi vsi enkrat ž njim vred v večnosti veselili! — Viri, iz kterih sem jaz zbiral in zajemal, če tudi more¬ biti nisem vselej naj boljšega zbral, in sem le revno prepisal, bili so mi: Vollstandige und grtiudliche Untenveisung in der christkatholischen Religion, Innsbruck. — Z\vikenpflug’s katho- lische Christenlebre. — Mehler’s Beispiele. — Keršanski nauki rajnega Trebenskega dekana gosp. Jož. Rozman-a. — In več d razih dobrih bukev in spisov. Se ve, da pri tem,' če tudi obširnem delu jaz nobenega in nikakoršnega posebnega zasluženja nimam, ker sem le iz bukev bukve pisal; zato naj bo milostno sojeno! Naj bo vendar vse popolnoma podverženo sodbi sv. matere katoliške cerkve ! Naj bo prečastitim sodelalcem majhen pripomoček v težavnem Keršanski nauk V. p. II, 81 1273 obdelovanji Gospodovega vinograda! Naj bo nekoliko kazalo v svete nebesa vsem ljubim Slovencem! K temu pomozi Bog in Marija! Amen. Podgradom 16. vel. travna 1873. Janez Volčič.