STAROSLOVENSKI GROBOVI V BREZJU PRI ZREČAH Stanko Pahič V povojnih letih so p ri posestniku F rancu G orenjaku v B rezju št. 13 nad Zrečam i pred hišo postavljali ograjo za novourejeni v rt in p ri kopanju ja m za kole naleteli na n ekaj k ra jih na človeške kosti, k i so jih nato zavrgli. D a bi p re ­ v erila stvar, je delovna ekipa P okrajinskega m uzeja v M ariboru, ki je izkopavala ostanke ilirske naselbine n a bližnji B rinjevi gori, septem bra 1954 potegnila ob ju ž n i o g raji izven vrta poskusni ja re k v dolžini 7 m in v njem n aletela n a štiri skeletne grobove z različno orientacijo (priloga 1). Tako je bilo ob upoštevanju p o p rejšn jih naključnih n ajd b dokazano, da gre n a tem k ra ju za grobišče iz staroslovanskega obdobja, ki leži na vzhodnem delu pobočja enega izm ed ju g o ­ vzhodnih pohorskih grebenov v višini 540 m. K er je prostor na vse stran i močno om ejen, grobišče ne m ore biti velikega obsega, am pak se širi le na ozki terasi m ed pobočjem in k rajevno cesto, pri tem pa zavzem a področje pred stanovanjsko hišo in m orebiti še delno pod njo. T anka p last p rsti leži tod neposredno na apnenčastem grušču, ki v debelini do 30 cm p o k riv a apnenčasto skalnato pod­ lago. K akor kažejo preisk an i grobovi, so bile grobne jam e pravokotne oblike, vkopane v ta grušč do skalnih tal, tako da so b ile ob odkopu 0,5 do 0,7 m pod površino um etno izravnane terase. V anje položena tru p la so bila bolj ali m anj dosledno ob straneh obložena s kam ni, v grobu št. 1 p a je kam nitna obloga p re ­ k riv a la celotno oglavje. Izm ed štirih grobov sta bila dva usm erjena od zahoda p ro ti vzhodu, preostala dva p a od juga proti severu, p ri čem er je bil p ri vseh opažen m anjši odklon od navedenih sm eri. T rije grobovi so bili poškodovani od k o p an ja jam za kole v rtn e ograje, od n jih pa je bil grob št. 4 v gornji polovici uničen od kasnejšega pokopa edinega v celoti oh ran jen eg a groba št. 3. K ostni ostanki teh grobov so bili v glavnem slabše o h ran jen i, pom em bne p rid ev k e pa je im el le grob št. 3, m edtem ko je bil v grobu št. 1 n ajd en izlizan novec, v grobu št. 4 p a raztresene črepinje različnih posod. A ntropološka preiskava okostij, ki jo je v A ntropološkem in štitu tu univerze v L ju b lja n i izvršila sodelavka tega inšti­ tu ta Vida B rodar, je pokazala, da prip ad ajo trije grobovi odraslim osebam, m ed k aterim i je bilo okostje groba št. 3 žensko, m edtem ko je bil v grobu št. 2 po­ kopan otrok. G rob št. 1 G robna jam a precej p rav iln e pravokotne oblike je bila 2,2 m dolga, -0,6 m široka in vkopana večinom a 0,5 m globoko v apnenčast grušč pod danes do 0,3 m debelo plastjo prsti. Izrav n an a skalna osnova je u stv a rjala dokaj ravno dno. Do 1,6 m dolgo okostje je bilo položeno v jam o v sm eri od zahoda pro ti vzhodu z odklonom 3° proti jugu. Im elo je precej trh le kosti in je bilo v sredini delno uničeno p ri kopanju jam e za soho v rtn e ograje, tako da sta bili stegnenici v zgornji polovici odsekani, uničena pa je b ila tu d i m edenica, zak lju ček hrbtenice in spodnji del leve roke. G lava je m orala biti p ri pokopu privzdignjena, k e r je lo b an ja ležala na tan k i plasti grušča. B ila je za 90° obrnjena n a levo in po Sl. 1. Pogled na grob št. 1 od jugovzhoda m ed odkopom sred in i počena, tako da je b ila stisnjena v ovalno lečo in je im ela docela uničen obrazni del. Pač pa je b ila spodnja čelju st za 180° p reveznjena n ap re j in je ležala 10 cm oddaljena od lobanje v obrn jen i legi n a slabo ohran jen ih kosteh g o rnjega prsnega dela tru p la . Na n je j je bil o h ran jen le en sam zob. H rbtenica je b ila v zelo slabem sta n ju in skoraj p rile p ljen a ob skalna tla. Od ostalih kosti o p rsja je bila cela le še lev a ključnica. Č lenki prsto v desne roke so bili večinom a raztreseni, prav tako močno p rep erele p a so bile kosti spodnjega dela nog. O kostje na hrb tu ležečega m rtveca z rokam i, iztegnjenim i ob telesu, je pripadalo odraslem u moškemu. Bilo je ob straneh jam e obloženo z apnenčastim i lom ljenci, k i so bili p ri vzglavju in ob južnem robu tudi do 30 cm veliki. Ta obloga je bila posebno skrbna v zglavju, k je r so kam ni sk rajšali jam o za 0,2 m in so segali strn je n o ob južni steni pro ti nogam. Severna stena je bila uničena. P ri nogah ni bilo kam nov, pač pa so ležali lom ljenci v zasipu groba po vsej površini, v strn je n i legi predvsem nad lobanjo. Y jam i ni bilo opaženih nobenih sledov deske ali krste, v vsem nepoškodovanem delu jam e p a je bil najden le en p ri­ devek — močno izlizan zelo tanek bronast novec p rem era 2 cm. Bil je frag ­ m entarno ohranjen in izredno tanek. N a p red n ji stran i so bili vidni sledovi glave s trnatim diademom, m edtem ko je na zad n ji stran i bilo še videti sledove stoječe osebe. Na eni stran i je imel novec dvom ljivo luknjico s prem erom 1 mm. Inv. št. A 1645 (sl. 1—2, T. I, 3). G rob št. 2 G robna jam a je b ila o h ran jen a le v dolžini 1,2 m, v severnem delu p a je b ila uničena od jam e za soho. Širina jam e je m erila 0,55 m, globoka p a je bila večinom a 0,6 m, le pri vzglavju na jugu je bila nekoliko globlja, tako da je tam sicer golo skalno dno po k riv ala tanka p last grušča. K er znaša današnja debelina p rsti 0,4 m, je bil grob nekoč razm erom a plitek. O kostje je ležalo iztegnjeno v h rb tn i legi v sm eri od ju g a pro ti severu z odklonom 15° proti vzhodu. L obanja je b ila nekoliko privzdignjena, vzravnana in v celoti ohranjena. P relom ljene, a do zapestij ohranjene kosti rok so ležale iztegnjeno ob truplu. O stale kosti so b ile razen hrbtenice in zad n jih delov reb e r dokaj dobro ohranjene v hum ozno- gruščnatem zasipu, preraslem s koreninicam i. D olžina okostja spričo delno u n i­ čenega groba ni mogla biti ugotovljena, pripadalo p a je otroku 8—9 le t starosti. O b robovih jam e so m anjši apnenčasti lom ljenci sestavljali nevezano oblogo, ki p ri vzglavju ni bila posebej p rire je n a. Y oh ran jen em delu grobne jam e ni bilo nobenih pridevkov (sl. 3). G rob št. 3 P ravokotna grobna ja m a je bila 2 m dolga in 0,6 m široka. Izkopana je bila 0,78 m globoko, in sicer pod današnjo 0,35 m debelo p last prsti v apnenčast grušč. S kalna podlaga groba je b ila pokrita s 3 cm debelo plastjo grušča, na k aterem je ležalo okostje v iztegnjeni h rb tn i legi v sm eri od zahoda pro ti vzhodu z od­ klonom il° proti jugu. P ri vzglavju je bila stena jam e površno obložena z ap n en ­ častim i lom ljenci do 10 cm velikosti, k i so posam ič ležali tudi ob ostalih stenah. V ečji kam ni pri vznožju, ki so ležali na vrh n jem robu gruščne osnove, so m ore­ biti prip ad ali še grobni ja m i porušenega groba št. 4. V celoti ohranjeno okostje je bilo v zelo slabem sta n ju in do 1,7 m dolgo. P rip ad alo je ženski osebi preko 40 let. Rahlo privzdignjena in n ap re j n agnjena lo b an ja je bila zaradi korenin razpokana, m očneje pa so bile poškodovane tu d i čeljusti, ki so jim zobje veči­ nom a izpadli. Kosti rok so im ele različno lego. T ako je desna roka ležala izteg­ n je n a ob truplu, leva pa je bila v kom olcu zapognjena v krilo. Kosti nog so bile do stopal vzporedno iztegnjene. Sledov deske ali k rste ni bilo. Ob oko stju je bilo več pridevkov. Ob steni jam e pri desni roki so ležali večji kosi sten grobega lonca, ostale črepinje iste posode pa so bile raztresen e m ed zasipom, n ajv eč pri glavi, a tudi v spodnjem delu groba. Ob desnem boku je ležal železen nožič, ki je b il nekoč verjetno p ritrje n ob pas. Ob kosteb leve roke, tik nad komolcem, je b il najden bikoničen vijček. Blizu n jeg a je b il na levi strani trebuha v zasipu nekako v višini m edeničnih kosti najden do 3 cm velik kos oglja (sl. 4, 6, 7). 1. Razbit, a v celoti ohranjen in rek o n stru iran jajčastoovalen lonec iz črno pečene, z grobim apnenčastim peskom m ešane gline. Izdelan je b il prostoročno in precej neskrbno. N o tran ja površina je grobo izglajena, črnosivkaste b arv e in im a v spodnjem delu plitve navpične brazde od m odelirajočih prstov, m edtem Sl. 2. Pogled od ju g a na vzglavje groba št. 1 po odstranitvi kam nov ko kažejo vodoravne p rask e v gornjem delu posode in ob u stju sledove m ode­ lira n ja z nekim m ehaničnim predm etom . G robo oblikovano dno je ravno in neznatno vbočeno, v sredini pa ima znam enje — tr i žigu podobne, približno okrogle ploske odtise, ki se delno p rek riv ajo . O valen tru p nesim etrično dela­ nega lonca im a 2,2 cm širok rahlo izvihan nep ro filiran in pošev odrezan rob. Z unanja površina je črnosivkaste in nekod rd eč erjav k a ste barve, dokaj groba in im a pod obodom sledove neenakom erne izgladitve. Pretežni del te površine je okrašen z grobo vrisanim i valovnicam i, ki so plitvo vrezane s slabo p ri­ ostrenim črtalom in p o te k ajo v štirih neenakom ernih pasovih od desne pro ti levi, tako da se v vsakem pasu po dve črti p rep letata. N ajvišji pas poteka po zunanjem robu*in vratu, n ajn iž ji in h k ra ti n ajširši p a po spodnjem delu veči­ nom a 6 cm nad dnom. V išina lonca 21 cm, prem er oboda 20,5, u stja 19 in dna 13 cm. D ebelina dna do 1 cm, sten od 0,8 spodaj do 0,5 cm na obodu, vendar je zelo neenakom erna in tu pa tam na obodu tudi le 0,3 cm debela. Inv. št. A 1646 (T. I, 1; II, 1—2). 2. Močno od rje n ačet železen nožič, dolg 10,3 cm, z ravnim hrbtom in 3,5 cm dolgim trnom , ki p o u d arjen o p reh a ja v odebeljen h rb e t in oblo, proti konici potekajoče rezilo. D ebelina h rb ta 0,3, širina rezila 1,5 in trn a 0,7cm. Inv. št. A 1647 (T. I, 2). 3. Bikoničen v ijč ek iz dobro prečiščene gline s temnosivo, dobro izglajeno zunanjostjo. Konca sta sploščena. P rem er v ijčk a 2,8, višina 2, prem er luknjice 0,9 cm. Inv. št. A 1648 (T.T, 4). Sl. 3. Pogled na grob št. 2 od severozahoda Grob št. 4 G robna jam a je b ila vkopana 0,66 m globoko v apnenčast grušč. Bila je pravokotne oblike, dolga 2,1 in široka 0,8 m. D no je sestavljala s tan k o plastjo grušča posuta skalna osnova. U porabna širin a jam e je m erila le 0,5 m, k e r je bila na obeh straneh obložena z do 30 cm velikim i kam ni, m ed katerim i niso bili le apnenčasti lom ljenci, tem več tudi prodniki pohorskih kam enin. V ečji del teh kam nov je ležal do 20 cm nad okostjem , ki je bilo iztegnjeno v sm eri od juga proti severu z odklonom 8° proti zahodu. Južna polovica jam e je b ila uničena pri p rip ra v lja n ju groba št. 3, ki leži pravokotno nanjo in je za 10 cm globlji. Tako je bilo okostje odraslega človeka o h ran je n o le od medeifice nizdol in je imelo od gornjega dela le začetke hrbtenice in konce rok. Kosti nog so se približevale do kolen, od tam pa so bile vzporedne do stopal. Od ostalega je bilo v zasipu spodnjega dela grobne jam e št. 3 n ajd en o le n ekaj koscev kosti rok in dvoje koscev lobanje v višjem delu zasipa. V zasipni plasti groba pod današnjo p rstjo je po vsej dolžini groba in v različnih globinah bilo n ajd en ih 20 črepinj različnih posod. Sicer v ohranjenem delu groba ni bilo drugih pridevkov (sl. 5, 6). Č repinje so prip ad ale naslednjim posodam : a) loncu iz črno pečene, s peskom m ešane gline z žlebičkasto površino črne barve, b) skodeli iz rdečečrno- rdeče pečene prečiščene gline z uvihanim robom in izglajeno površino rdečkaste barve, c) m anjši skodeli enakega profila iz črno pečene, s peskom m ešane gline in črnikasto površino, d) vrteni posodi iz rdeče pečene prečiščene gline z rdečo izglajeno površino, e) vrteni posodi neznane oblike iz sivo pečene prečiščene gline z izglajeno površino enake barve in f) neznani posodi iz črno pečene, s peskom m ešane gline z ravnim dnom in porozno površino sivkaste barve. D okler ne bo p reisk an ostali del grobišča in pridobljenih več novih najdb, je mogoče o doslej raziskanih štirih grobovih izreči le začasne zaključke. Po načinu pokopa in n ajd b ah v grobu št. 3 je upravičeno sklepati, da prip ad a gro­ bišče staroslovanskem u obdobju. Zahodno-vzhodna smer je lastna vsem staro­ slovanskim grobiščem, isto pa velja tudi za obliko grobnih jam. G lede na sestavo ta l nudijo najbližjo prim erjavo enako plitvo vkopani grobovi na Bledu, med katerim i so opisanim najsorodnejši »grobovi na terciarni skali«, to je grobovi, ki im ajo dno na skalni podlagi.1 Očitno je, da so bile tudi v B rezju grobne jam e vkopane le tako globoko v preperevajoča gruščnata tla, dokler ni skalna osnova ustvarila trdne ovire. Zelo verjetno je bila p ri tem površina skale grobo izrav­ nana, a tako nepopolno, da je služila ten k a plast grušča nad n jo n ajv erjetn eje za nam erno izravnavo. Stene grobnih jam so bile precej skrbno navpično izko­ pane in so imele večinom a izrazito oblikovane kote. P ri vseh grobovih je bilo ugotovljeno bolj ali m anj skrbno oblaganje sten s kam ni. Ta pojav je znan tudi iz grobišča na Bledu, k je r p ri skupini »grobov v m orenski plasti« ta obloga prav tako ne obdaja vseh grobnih sten, tem več je om ejena prvenstveno na vzglavja.2 Podobne obloge iz prodnikov so bile odkrite tudi v grobišču na T urnišču3 in v n ek aterih grobovih n a P tujskem gradu,4 Panoram i5 in v L ju b ljan i.6 Po dose­ dan jih grobovih še ni moči ugotoviti kakšnega m orebitnega prav ila p ri tem oblaganju. V grobovih št. 2 in 3 je bilo kam en je naloženo na n ek a te rih k ra jih ob stenah zelo neenakom erno, pri vzglavjih pa ni bilo nikakih posebnosti. V grobu št. 3 so ležali večji kam ni zlasti n a desni stran i vznožja, m anjši pa so bili v vseh grobovih raztreseni tudi m ed zasipom. O blaganje m rtvecev s kam ni je pogost pojav tudi na grobiščih izven Slovenije in je na obravnavanem grobišču prav tako izraz nekega danes še ne popolnom a ugotovljenega hotenja.7 N ajbolj izpri­ čuje to grob št. 4 s svojim i velikim i kam ni, izm ed katerih je bilo treb a prodnike pohorskih kam enin prinesti na grobišče od drugod, kolikor niso bili ob času pokopa že tam zarad i m orebitne po p rejšn je rabe. Na staroslovanskih grobiščih običajno oblaganje glave s kam ni ima grob št. 1, pri katerem ni bilo mogoče 1 Jože Kastelic, Slovanska nekropola na Bledu, Dela SAZU 2, L ju b ljan a 1950, str. 15. 2 P rav tam, str. 14—15. 3 Josip K orošec-Paola Korošec, Predzgodovinsko in staroslovansko grobišče pri T urnišču v bližini P tuja, R azprave SAZU III, L ju b ljan a 1953, str. 196. 4 Josip Korošec, Staroslovansko grobišče na P tujskem gradu, D ela SAZU 1, L ju b ljan a 1950, str. 18—20. 5 Paola Korošec, Slovanske najdbe zgodnjega srednjega veka n a Panoram i v P tuju, D ela SAZU 3, L ju b ljan a 1950, str. 80—81. 6 Paola Korošec, Slovanske ostaline na dvorišču SAZU v L ju b ljan i, A rheo­ loški vestnik II/2, L ju b ljan a 1951, str. 158. . 7 Josip Korošec, Uvod v m aterialno k u ltu ro Slovanov zgodnjega srednjega veka, L ju b ljan a 1952, str. 81. govoriti že o neke vrste groblji, kak o r so znane iz n ek aterih grobov n a Bledu.8 Tem u kam enju nad glavo pokopanega m rtveca smemo pripisati izprem em bo lege lo b a n je in nenavadni prem ik spodnje čeljusti, k o t je bilo to v podobnih in celo iz ra zitejših oblikah opaženo na P tujskem gradu.9 O d običajnih grobov s sm erjo zahod—vzhod se v B rezju razločujeta grobova št. 2 in 4. U sm erjena sta od ju g a proti severu, p ri čem er je b il prvi rahlo od­ k lo n je n proti vzhodu, d ru g i p a proti zahodu. N a sosednjih grobiščih so znani grobovi s tako sm erjo le v red k ih prim erih, en grob iz L ju b ljan e s kostm i ptice,1 0 en delno uničen grob b rez pridevkov s P anoram e,1 1 dvoje grobov dvom ljivega izvora iz A bsdorfa v N ižji A v striji1 2 in n ek a te ri grobovi na Bledu.1 3 D a p ri ta k i sm eri grobov ni šlo v selej za posam ezne p rim ere, dokazujejo ravno enako u sm erjen i blejski grobovi, k i so razporejeni v dveh v rstah in sestav ljajo v tem pogledu lastno skupino. G robova v B rezju seveda ne m oreta pojasniti te sicer n enavadne sm eri, ki jo n ek a te ri razlagajo k o t neslovansko ali vsaj kot tu j vpliv.1 4 K er je bil otroški grob št. 2 brez pridevkov in tudi v delno uničenem grobu št. 4 ni bilo zanesljivih najdb, ni mogoče docela razjasniti njihove p ri­ padnosti. N ekatere antične črep in je v poslednjem grobu ne povedo mnogo, k er je očitno, da so prišle v grob z zasipom, antični pred m eti pa so v staroslovanskih grobovih tudi drugod, zlasti tam , k je r so bila grobišča na antičnih n aseljih 1 5 ali v n jih bližini. E naka oblika in isti način izdelave grobnih jam govorita za to, da m ed grobovi obeh sm eri ni občutnih časovnih ali drugih razločkov. G robišče je preskrom no in k ra j prem alo ugoden, da bi bilo moči govoriti o m ožnosti dvojne naselitve, ob k ate rih bi staroslovenski grobovi nasledili starejše. T udi ni mogoče govoriti o vplivu teren sk e oblike tal, saj je m ogla biti n a dokaj zravnani te ra si lega groba docela svobodno izbrana. Y poštev bi to rej prišli m orebitni z u n a n ji vplivi ali pa m orebiti celo posledice neznanih n o tran jih odnosov, kolikor ne gre za neugotovljiva n ak lju čja. M rtvi so bili položeni v grob v docela p rep ro sti h rb tn i legi, pri čem er so bili opaženi nepom em bni razločki v legi nog. Y otroškem grobu št. 2 sta bili roki iz teg n jen i ob telesu, v grobu št. 1 se je dalo to ugotoviti le za desno roko, v grobu št. 4 pa ta del groba ni b il ohranjen. P ri ženskem sk eletu v grobu št. 3 je ležala desna ro k a ob telesu, leva p a je bila v kom olcu zapognjena na krilo, k a r je znan po jav tu d i na drugih grobiščih.1 6 Poleg črepinj v grobu št. 4 im ata le dva grobova pridevne najdbe. Izlizan rim ski novec T. I, 3 pri zap estju desne ro k e v grobu št. 1 je bil n a jv e rje tn e je kot p riv ese k upo rab ljen za okras. Podobno je bilo ugotovljeno v grobu št. 255 na 8 J. Kastelic, Bled, str. 15—16. 9 J. Korošec, P tujski grad, str. 24—25. 1 0 P. Korošec, L ju b ljan a, str. 160, skelet št. 5. 1 1 P. Korošec, Panoram a, str. 95, skelet št. 11. 1 2 R ichard Pittioni, D er frü h m ittelalterlich e G räb erfu n d von K öttlach, W ien 1943, str. 25—26. 1 3 J. Kastelic, Bled, str. 27 in tloris grobišča. 1 4 J. Korošec, Uvod, str. 100. 1 5 Na prim er: J. K astelic, Bled, str. 39; J. Korošec, P tu jsk i grad, str. 107. Za L aško vas pri C elju prim . Schmid, S üdsteierm ark im A ltertum , v H ausm ann, S üdsteierm ark, G raz 1925, str. 24. ^ 1 6 J. Korošec, P tu jsk i grad, str. 27. Prim . tu d i J. Korošec, Staroslovenska gro­ bišča v severni Sloveniji, C elje 1947, str. 51. Sl. 4. Pogled na grob št. 3 od vzhoda Sl. 5. Pogled na delno uničeni grob št. 4 in del groba št. 3 od juga P tujskem gradu,1 7 rim ski novci pa so služili kot okras tudi n a Bledu1 8 in v G ajinali p ri Splitu,1 9 m edtem ko so znani tudi iz drugih grobišč.2 0 Sama po sebi ta n ajdba n ičesar ne prispeva k časovni in k u ltu rn i opredelitvi grobišča. V tem pogledu se je mogoče delno opreti edino n a najdbe v grobu št. 3. Med njim i je je vijček T. I, 4 p rav tako docela atipičen in v grobiščih red ek predm et.2 1 Tudi nožič T. I, 2 z ostro oddeljenim trnom , ravnim odebeljenim h rbtom in p ri konici zapognjenim rezilom ne d aje zadovoljivega odgovora. N ajdbe podobnih nožev Sl. 6. Pogled od severovzhoda na gornji del groba št. 3 s položenim i črep in jam i lonca so znane zlasti iz grobišč na Turnišču, P tu jsk em gradu, Puščavi n ad Slovenjim Gradcem , v L ju b ljan i, na Bledu in v B ohinju.2 2 Lega teh nožev je v grobovih različna,2 3 nožič iz groba št. 3 pa se tu d i po obliki ne loči m nogo od podobnih najdb. Po obliki, velikosti in pripadnosti ženskem u grobu v tem p rim eru njegov pom en kot o ro d je ni dvom ljiv. 1 7 J. Korošec, P tu jsk i grad, str. 189; prim . tudi str. 107. 1 8 J. K astelic, Bled, str. 36. 1 9 Ljubo K aram an, Iskopine društva »Bihaća« u M ravincim a i staro h rv atsk a groblja, RA D Jugoslavenske akadem ije, k n jig a 268, Zagreb 1940, str. 31, sl. 30. 2 0 J. K orošec, Uvod, str. 304. 2 1 P rav tam , str. 220. 2 2 J.-P. Korošec, T urnišče, str. 205, r. 13. — J. Korošec, P tu jsk i grad, str. 103. — Puščava = K. D inklage, D ie frühdeutschen Bodenfunde aus K rain und U n ter­ steierm ark, G erm anen-E rbe 1941, Leipzig, str. 79. — P. Korošec, L ju b lja n a , str. 162. — J. Kastelic, Bled, str. 43. — Bohinj = W. Schm id: A ltslow enische G räb er K rains, C arniola I, 1908, str. 32. 2 3 J. Korošec, P tu jsk i grad, str. 104, k je r so navedene prim erjav e. Lonec T. I, 1 na drugih staroslovanskih grobiščih nim a istovetnih prim erjav. Izdelan je bil prostoročno brez vsakršne uporabe lončarskega kolovrata. Groba in površna izdelava je očitna v lin iji profila, ki kaže na različnih straneh raz­ lične klekaste prehode, v neizglajeni grobi površini in v zelo površno izvedeni ornam entiki. Pošev izvihan rob kaže n a notranji strani sledove šibkega vodo­ ravnega g la jen ja, ki pa ni izravnalo neravnih sten posode. Po izdelavi bi ga lahko vzporejali s slabo pečenim in grobo izdelanim loncem iz groba št. 15 na Sl. 7. Pogled na grobove št. 2—4 od jugovzhoda Turnišču,2 4 m orebiti pa tudi z nekaterim i keram ičnim i najdbam i na Puščavi nad Slovenjim G radcem in na Bledu.2 5 2 6 Po obliki, ki jo označuje neenakom eren ja j- častoovalni profil s širokim , a neizrazitim obodom, nekoliko zoženim dnom in neposredno iz ostenja izhajajočim , pošev izvihanim neprofiliranim robom, bi ga bilo mogoče p rim e rja ti z n ekaterim i lonci n a Turnišču, P tujskem gradu, Puščavi nad Slovenjim G radcem in na Bledu.2 0 V endar pa te p rim e rja v e bolj ustrezajo splošnem u vtisu grobe izvedbe k a k o r pa istovetnim oblikam , saj v navedenih prim erih iz h aja jo poševni robovi u stij iz bolj ali m anj nakazanega in m očneje zoženega v ratu . Redko so mogoče tudi prim erjave ornam entike, ki je na loncu groba št. 3 izvedena izredno neskrbno in z enojnim črtalom . Težišče okrasa je v prim eri z ostalim i najdbam i na Slovenskem pom aknjeno nekoliko nizdol na obod 2 4 J.-P. Korošec, Turnišče, str. 224, r. 14. 2 5 J. Korošec, Staroslovenska grobišča, str. 45, sl. 44. — Bled = W. Schmid, A ltslow enische G räber, str. 26. 2 6 J.-P. Korošec, Turnišče, T. XV, 23; XVI, 25; XXI, 36; XXIII, 33. — J. Korošec, P tujski grad, T. sl. 7, 19. Puščava in Bled — glej opombo 25. in v rh n jo polovico spodnjega dela lonca, s sledovi valovnice na zunanji stran i roba p a zajem a večji del celotnega ostenja. N eskrbna izvedba, neenakom ernost in p rep le tan je sta seveda lahko p re j znam enje površnega dela kot m orebitnih kronološko oprijem ljivih značilnosti. Na podoben način, le z enojno ali dvojno valovnico okrašeni lonci so bili najdeni na Turnišču, P tujskem gradu in Bledu, vendar se oblikovno ne u jem ajo vselej z obravnavanim prim erom .2 7 Skupno z vodoravnim i črtam i po večjem delu ostenja razširjen i okras valovnice je na staroslovanskih grobiščih mnogo pogostejši. P rim erjav e oblike in okrasja bi bilo mogoče razširiti tudi na podobne najdbe iz m oravskih in slovaških najdišč, koder je k eram ik a obilneje zastopana in bolje preučena. V endar to časovni opredelitvi lonca iz groba št. 1 ne bi m nogo koristilo, k e r je k a j lahko le znam enje površne izdelave in konservativnosti oblik. Njegovo k rajev n o om ejeno značilnost po­ u d a rja tudi znam enje na dnu, sestoječe iz treh delno se prekrivajočih ploskih okroglih vdolbinic. Po ostrih robovih, ploskovitosti in p ravilni okroglini je očitno, da niso bile n arejen e s prstom , tem več z nekim drugim predm etom . Z nam enja te oblike im ajo tudi nekatere posode na P tujskem gradu, vendar vselej enojno in v drugačni izvedbi.2 8 2 9 To nam erno izdelano znam enje im a za sedaj — kakor druga znam enja na posodah ostalih najdišč — še neznan pom en. Zanim ivost groba št. 3 je v tem, da je prispel lonec v grob že razbit, pri čem er so bili n ek ateri večji kosi sten položeni p ri desni roki m rtveca tesno ob steno jam e, drugi m anjši pa so bili raztreseni okrog glave in po ostalem delu grobne jam e. To dokazuje, da v tem prim eru ni bila dana v grob posoda s hrano, tem več je bila ta m orebiti u p o rab ljen a na kakršenkoli način p ri pogrebnem obredu, ali pa je bil lonec brez tega nam erno razbit in ta k položen v grob. Med sicer redkim i keram ičnim i pridevki v ostalih staroslovenskih grobovih bi tem u n ajb o lj ustrezala najdba n a približno istem m estu odkritih črepinj razbitega lonca v grobu št. 22 n a Turnišču.2 0 V drugih prim erih so bile najdene v grobovih le posam ezne črepinje ali pa p ri nogah m rtveca položene cele posode, za k a r je T urnišče spet najboljši prim er. O bravnavani grobovi v B rezju nad Zrečami skrom no dopolnjujejo za sedaj še borno število te vrste n ajd b v P odravju. Poleg doslej znanih grobišč n e­ posredno ob D ravi (Središče, P tu jsk i grad, Panoram a, H ajdina, Turnišče) ali Muri (Veržej) se tako pom ika naše poznavanje staroslovenske naselitve na pohorska pobočja. Po višini in naslonitvi na p rej poseljene k ra je jim je n ajb o lj sorodno grobišče na Puščavi nad Slovenjim G radcem . M edtem ko leže tam gro­ bovi neposredno na ostankih prazgodovinske naselbine, tudi tu do pozne an tik e naseljen a B rinjeva gora ni oddaljena več kot 800 m. Rodovitna, verjetno že v predslovenski dobi izkoriščana pohorska pobočja so tod neposredno ob ap n en ­ častem čoku B rinjeve gore zelo zgodaj privabila nove prebivalce Slovenije. O n jih o v i številnosti, k u ltu rn i pripadnosti in času obstoja dosedanje najd b e ne d ajejo zadovoljivih podatkov. Zaradi p o m anjkanja značilnejših kovinskih n ajd b se še ne da ugotoviti, ali p rip ad a grobišče kottlaški ali belobrdski k u ltu rn i sk u ­ pini. O pirajoč se na dvom ljivo kronološko vrednost edinega lonca, je mogoče reči le, da je grobišče v erjetn o p re j starejše kot m lajše. Če bi tako prisodil 2 7 J.-P. Korošec, Turnišče, risba 16 in 22. — J. Korošec, P tujski grad, sl. 3, 21 in 24. — Bled = W. Schmid, A ltslow enische G räber, str. 26. 2 8 J. Korošec, P tujski grad, str. 270, T. sl. 179, 181, 182, 183. 2 9 J.-P. Korošec, Turnišče, str. 208. lonec, po izključno prostoročni izdelavi, neenakom ernem profilu z neprofiliranim robom in po večini ostenja razširjeni grobo izvedeni valovnici spričo odsotnosti vodoravnih črt v srednjo gradiščansko dobo (Eisner: 800—950), potem bi se glasil začasen zaključek, da prip ad a bržčas p re j zgodnjim k o t kasnim časom te dobe in d atira grobišče v 9. stoletje. ZUSAMMENFASSUNG A ltslowenische G räber in B rezje bei Zreče W ährend d er im H erbst 1954 vom M ariborer Provinzialm useum geleiteten A usgrabungen d er illyrischen B ergsiedlung auf der B rinjeva gora bei Zreče w u rd en in der danächst gelegenen O rtschaft B rezje einige V ersuchsgrabungen gem acht. Sie ergaben vier m eistens 0,5 m tief bis a n den anstehenden K alkfelsen angelegte rechteckig geform te flache S kelettgräber, deren G rabw ände m it den B ruchsteinen nachlässig belegt w aren (Beilage 1). Im G rabe Nr. 1 w urde sogar die Bedeckung des Kopfes m it Steinen festgestellt. D as auf diese W eise entdeckte G räberfeld befindet sich in 540 m M eereshöhe auf einem engbegrenzten terassen- förm igen Berghang und sollte nicht viel m ehr als zw anzig G räber enthalten. D ie G räber Nr. 1 und 3 w aren W—O o rien tiert, w obei man die übliche A b­ w eichung von 3° bzw. 15° gegen S fesstellen konnte. D ie übrigen zwrei hatten eine S—N O rientierung mit d er A bw eichung von 15° gegen O beim G rabe Nr. 2 und 8° gegen W beim G rabe Nr. 4. Solchartig o rien tierte G rä b er sind in Slowenien sehr selten und kommen neben den E inzelerscheinungen au f den G räberfeldern am P anoram a bei P tu j und L ju b ljan a n u r noch au f d er grossen altslow enischen N ekropole in Bled vor, wo sie eine eigene G ruppe bilden. Zur A ufklärung der B edeutung solcher O rientierungen tragen auch die beiden G räber von B rezje nichts bei. Es sollte sich jedoch eher um u nbekannte Einflüsse oder innere U rsachen als um die Zugehörigkeit frem der V olksgruppen handeln. A n Beigaben haben das G rab Nr. 1 eine w ahrscheinlich als Schmuck v er­ w endete unbestim m bare Röm erm ünze (T. I, 3), das G rab Nr. 4 aber eine kleinere A nzahl verschiedener S cherben an tik er A rt auf gew iesen. Bedeutendere Funde w urden nur im G rabe Nr. 3 festgestellt. Es sind d o rt ein Spinnw irtel (T. I, 4), ein kleines Eisenm esser (T. I. 2) und die S cherben eines Topfes (T. I, 1) aufgefunden w orden. D ie Scherben w urden teilw eise a n die rec h te B rustseite gelegt, die klein eren Stücke jedoch um den Kopf und in den übrigen Teilen des G rabes zerstreut. D er handgem achte plum p ausgearbeitete Topf ist m it m ehreren B än­ dern unregelm ässig au sg efü h rter W ellenlinien verziert, die sich vom Rande bis zum unteren D rittel des G efässes reihen. D e r Boden trä g t drei flach eingedruckte ru n d e V ertiefungen als K ennzeichen m it u n b ek a n n te r Bedeutung. Eine Entscheidung über die Zugehörigkeit zu einer der bereits ermittelten Kulturgruppen der altslawischen Besiedlung Jugoslawiens ist nach diesen Funden noch nicht möglich. Die Gräber können als altslowenisch betrachtet werden und mögen mit Hinsicht auf den Topf, den man mit den ähnlichen handgemachten Gefässen aus den Gräbern von Turnišče, Schloss Ptuj und Bled vergleichen kann, ungefähr ins IX. Jahrhundert gehören. T. I. PRILOGA 1. B rezje št. 13 nad Zrečam i. O b v rtn i o g raji pred hišo G o ren jak A lojzije izkopani staroslovenski grobovi p ri so n d iran ju le ta 1954