Pri materi. Zložil Silvin Sardenko. ro celem selu luči spe, le v koči naši bdita dve. 1. Iz veznih prva seva lin: Ko bi se morda vrnil sin? Pri drugi mati srčnovdan k nebesom vzdih pošilja zanj. Če prva luč mi dogori, naj sije druga vse noči! Črno me gleda črna noč. — Odpri mi, mati! Kako bi me ne bilo strah pod oknom stati! 2. Ti sin? In zdaj, ko v mirnem snu stvar sniva vsaka ? — A mene, mati, sen in mir pri tebi čaka. Odmeknila zapah od vrat in dom odprla, v ok6 mi je predolg, predrag pogled uprla. Samo da si se vrnil spet, da nisem sama ; kar morem, vse ti rada dam iz tega hrama! — Nobene stvarce, mati, ne, mi ne prinesi! Le k meni sedi kot nekdaj: Ti sama vse si! 3. O, mati! Zlata mati moja, ti misli mojih misel verna, detinskih mojih sanj kraljica, ljubezen moja neizmerna. Le ti umeti moreš sina, ki v dušo prve si besede mu šepetala in vtopila v oko si prve mu poglede. Le ti ga moreš tolažiti in utešiti bol nemilo, saj v tvojem mehkem naročaju srce nekoč je moje bilo. Govori, mati! — - — Ah, slaboten je glas od usten posinelih — pa še je gorek, še iz njega tolažbe tople pijem kelih. Še, moj Alojzij, še ! Postarali me dnovi, pobelili snegovi — toda ljubezni ne. 4. Še vedno v njej živim : Kot reka večnomlada, četudi mlin razpada, še vedno vre nad njim. Kaj jaz sem bolečin nezabnih prebolela! Čas boja, truda, dela poslej pa tvoj bo, sin. Sedaj je Bog s teboj. Ko trnjeve se poti razgrinjajo nasproti, odslej še bolj si moj. Vse se žabi, vse. Ne, pozabi ne, ali preboli, preboli se vse. Brata mojega ni nikoli več, zabil nisem ga a ni boli več. In očeta spet ne pričakam več, zabil nisem ga — a ne plakam več. Mati tudi ti, mati miljena, v grob odromati boš prisiljena. Vedi večni Bog — ako doživim — kdaj izgubo to, kdaj jo prebolim ? 511 6. — Kadar tebe več ne bo, kam se bom zatekal, in komu bom tisti čas svojo bol izrekal ? Kadar mene več ne bo: v hram boš sveti hodil, Njemu tožil brez besed, Večni te bo vodil. Utolažen brez besed hodil spet iz hrama, in kropil boš tisto prst, kjer bo moja jama. — In kropil bom slednjikrat prst na tvoji jami z blagoslovljeno vodo, ali pa s solzami. Ne bodi tožna, da ti tožim! Zakaj si dala mi srce, dovzetno bolj za vse gorje kot za veselje vse ? 7. Če rosni biser jo poljubi, na roži vrednost ena več: na duši čednost ena več, če rada bol sprejme. Obhaja cerkev dvakrat praznik Marije Sedemžalosti, Marije Sedemradosti te pa še enkrat ne ! 8. Moj sin ! — Če hočeš mir, ta rajski med, nikogar ne zahtevaj srčnovnet, da bi v ljubezni ljubil te iskreni, v odpovedih se duh ponižni ceni. Kajneda grenek moj je opomin? Pa te bo čuval mnogih bolečin. Ne bo več duša mučno hrepenela, da bi v ljubezni z drugo se objela. V Gospodovo preblaženo srce vse srčne misli tvoje pribeže, kot grlice pred uro pred viharno zakrijejo se v razpoklino varno. In tisočerno vrne ti Gospod veselje, ki si pustil je drugod. A teh sladkosti ne bi duša pila, ko bolj bi stvar od Stvarnika ljubila. Tako prečisto božja se žari, da vsa tolažba svetna jo skali. Moj sin ! Pa se ne boj, da morebiti nikogar ne bi mogel več ljubiti, ko bi ljubiti Njega smel samo : še bolj gorko boš ljubil, bolj zvesto. Ne bo ljubezen gnala te pogubna, ljubezen gnala bo te bogoljubna : Kar ljubiš, ljubi v Njem, po Njem in z Njim Jaz sem romar in pastir: le počiti smem, a nikjer obstati ne — pridem, pa že grem. Naj si gladek pot je moj, ali skalovit; naj je z žarki pozlačen, ali v mrak zakrit: Pride noč. Na potu grob izkopljite mi, nanj pastirsko palico zasadite mi! Morda vzraste rožni grm ? morda trnov les? morebiti limbar bel vzklije do nebes ? 10. Še ti potoži, mati, o svojih dneh, o bolih svojih, in o skrbeh! Nemara trn na vrtu ne raste več? zasadil že se je v srce skeleč: Li še kdaj sneg na črešnji zacvete zal, mar že je tvoje lase zapal ! Če še zvonovi naši tako pojo, kot šla bi himna nad vso vasjo? 11. Drugače, sin, je marsikaj, odkar te bilo ni nazaj: Na vrtu trn je osivel, za listom list mu odšumel, in črešnje že se starajo, cveteti več ne marajo; da se še bolj tam od grobov razlega tožen glas zvonov. Jaz v oknu slušam jih molče : kdaj tudi meni zazvone ?