I«CtO LXXVM St* 66 SpcdtarioBe t» abbonamento postala PoStnina plačana v gotovini. L; obijana, torek 23. marca 1*J3'XX1 Cena so cent« U KJeuDN La i' V O UN UPKAVA: LAIBUA^A, PUOCLNUKVA ULJ C A • IZKLJUČNO iASi\jp8TVt u ogi&ac is Kraljevine ttaJSje in moaemanra UNION* P1TBB1.ICITA ITAIJANA 8. Mn.AvO — T: :i i;h'UM : 11-22. «1-22. 21-24. 21-» m 21-m — Rakuni pn postno ftekomenj 1 LtuMlana 3tev 10-261 OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita d§ provenfenza ftaiiana ed UNIONe PUBBLICITA ITAIJAN A 8. A~ MIL.A NO. Asuri consbattimeati ,.„„.._____„ NEMŠKO PRODIRANJE PROTI KURSKU lici SfittOri ttinlšifii Na Južnem ods«ku vzhodne fronte so boji pojenjali — Sovjetski przazi M ^ „ _ _ „ pri Vjazmi, Ladoškem jezeru in Petrogradu mico affcitđato nel pirto di Al«?eri da * 7 * ° Un pinscafo ncenfco a££cirtfato nel psrto di Al«?eri acrosiluranti i ta liani, una incendiato, due c sipi ti n Quarierc Generale đelle Forze Arma'e romunca in dafa di 22 maržo i! seguente bollettino no. 1031: Dopo intensa prepararione di artiglieria, il nrmico ha inziato teri una violenla of-fcnafva contro 1 settori centrale e mrridionale del fronte. Aspri com-f'itt'menti sono in eorso. l/aviaziou ti Il*Asse partcr!pa al!a !ctta battcndo le rctrovle avversarie e colonne in movlmento. La caccia germanica ha abbattuto cin-que »Spitfire«. Nostri veJivoli hanno bombardato le at-trczzature portualj di Bona e di B o u -8T i e . provorando sensibili danni. Questa notte una formazione di aero-siluranti del 105 Gruppo coniP~>dato dal Cap tano Manrin5 Urbano da Ccsena h t attaccato navi alla fonda nel porto di lige H: nn pirrccafo da 10 m;?a to~n e statn affrn^fo. un.-> di medio fnnpl^grgio inccnd:ato, altri due risullano colpiti. Sr iti na padi na teniških hmmiik Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. m?frca. Vrhovno poveljniStvo nemške vojske je objavijo danes naslednje poročilo; Na južnem delu vzhodne fronte do Bjel-goroda včeraj ni bilo pomembnih bojev. Nemški napatli južnozap dno in severno-/^pa^no od Kurska nadalje dobro napredujejo. Južnoznpadno od Vj*--me in južno od La. lofikega iezpra so se vč«r*»j zopet p n srp-čili z najtežjim] izgubami sovražni p skus': prodorov. Samo juznozapadno od Vjazme so uničile naše divizije, odlično podpirane od letalstva, "d 18. marca dalje nad 270 oklopnih vezil. Pred tremi dnevi pričeti težki sovjetski napadi južnovzhodno od Petrograda so bili ob odleni obramb? naših čet z zelo visokimi izgubami za sovražnika odbiti. V južni in srednji Tunezt.ii nanadato močne angleške in ameriške sPe italijanske postojanke V teku so hudi boji na kop* nem in v zraka. Letala za dolge polete so poškodovala na Atlantika s težkim bombnim zadetkom večjo trgovsko ladjo. Pri že javljenem napadu nemških boj n?b letal na pristanišče Tripolis v noči na 20. marca so bile potopi ?ene tri trgovske lad>e in ena spremljevalna ladja. Sovražni parrik v alžirskem pristanišču prtsrplje** it ali. insk h turpednlh letal, eden zažgan, dva zadeta IrjalsvSjeni sovjetski v odseku Orel - Ilmensko jezero Napadi so sovražniku kljub njegovi številčni nadmeči prinesli le hude izgube Glavni stan Italijansk'b Oboroženil Sil je oblavi] 22. marca naslednje 1031. volno poroči !o* Po izdatni topniški pripravi je včeraj sovražn:k zaeel silo\:to ofenzivo proti osrednjemu in južnemu odseku fronte. V teku so hudi boji. Olto letaJ tvo se udeležuje borbe in napada sovražnikovo zaledje ter kolone na pohodu. Nemški lovci so sestrelili pet »Sp'tti-rov«. Naša le!afa so ob- tre'feva'a pr* naprave v ^»oni in Boagin ter povzročila zji?*no škrdo. Snoči je oddcl 'k forpedmh letal 10!>. skunine pod povr*" *vorn kanetana W»»n-cini^ri Urban? »z *">sene nanaHH la^Je. 4£cidra"e v a' • ! om pricta":šču. Ena lati; i 10 0°:H t/n ie b'la noionljena. ena irMnje tonaže zažgana, dve drum pa sta zadeti. VojvoJa D'A^sta ob krsti admirala G i o v mere 5pez:'a, 22. marca s. Tu ie umrl di- \nzijsk; general Guido Porsio Giovanola. Rojen je bil v Piacnezi 1885. V divlziiske-admirala je r.spredoval leta 1939 Odlična je bila njegova karera in onravljal je važna poslanst^ na kopnem in važna pov e I i p : š t va na m or j u. Sp^zJii, 27. marca. s. Nj. Vis. princ Ai-mone Savoiski vojvrxia D'Aosta se ie da-ner» poklonil cb krst: admirala Guida Por-zia Glovanole v mornariški vojaški ho'n:cl v Apuan ji. Ob krsti so stali tudi državn* podtajnik momnr:Skega ministrstva admiral Riccardi, in glavn poveljnik pomorskih sil admiral Jachino. Pogreb bo jutn v L'vornu. Divizijski admiral Giovanola. ki se je beril v treh vojnah, je bil cdl'kovan j z vojaškim savojsklm red^m zaradi svojega junašk^era zadržanja V prvi pomorski btki pri Sirti. Svečan pogreb admirala Riccarda Paladiitija TJ\X}tt\o 21 marca s Da\- svečano m> Ija poveljnika Kr. pomorske 9kad z akademke ^ler so i tja straž'!- of cirji *n gojene ^kidemne pre ! nesli v stolnico kier it škof opravil norrcbne j molitve Poprcba so se udeltžil podtajnik v I mornarskem ministrstvu vrfaovui po vet m '** presi podmornicami Gs" Liib^iu., irca. s. Iz L*oniona poro- čajo, da je dopisnik >Đaily Maila« :z New Yarka obvestil, da uspehi podmornic Osi stalno povzročajo skrbi ameriškim oblastem, ki si ne merejo kaj, da ne bi ugotovile, da postaja pođmorn.ska ne\a.nst vedno bolj resna, zlasti po nastopu no\ e^a, še bolj u^inkovitegra in Se str--Jnejšeg-a polmorniškegra orožja. Ameriški tisk z:-hteva. naj se preizkusijo sredstva z? uspešno pobijanje podmornic kajti brez tega je m vazi j a v Evropo nemogoča. Nemci ne gradijo siimo vsak d:n nove podmornice, temveč stalno izpopolnjujejo to strašno napadaJno orožje, zavezniki so pa ost a i p "i metodi spremljanih ladij in letalske zaščite konvojev. Nekrteri angleški mornarji. M so po potopitvi svojih la iij prišli v neko angleško pristanišče, bo pripovedovali o potopitvi zavezniškega konvoja na AtJantiku. Rekli so, da je konvoj utupel zelo hude izgnbe po dvolncvrJ bitki z ogromnim številom so-vTažnih pojrnornic. O tej bitki so tuii drugi mornarji -združenih narodov«, ki so bili rešeni in so prišli v neko drugo rn^r-i-ko pristanišče pripovedov; li strate* s i. Pripovedovali so o veliki pomorski bi.ki. ki je trajala dva polna dneva med zavezniškim konvojem in vel.kim rojem nemških p~d-momic. Izjavili so. J so bile izgube zave 5-niških ladij zelo hude. Nemog« če je rešiti se pred nemškimi p*^mornarami, je rekel eden izmed morn rjcV. Buenos Aires. 22. marca s Ravnatelj ameri- šket, vojaškega poroče\alskega uiada E Davia pise v listu »\\ashington P« st« da bo v po-gltdu ladijskih izgub marec eden najslabših vojnih mesecev. V 20 tfneh ratoplje«"11 67d.co2 ten M°naIAbedzeitung* p'Se o odličnih uspehih nemšk h podmornic, ki so v nrv!b 20 dneh marca rosice n« dnu morja 676,000 tui dragocenega sovražne- t ?a brodvja m prekril? s tem potepitve v narcu 1942 Ivi so sS3s32le 505.CO0 stetov. Med potopi "cn'mi ird^ami sj se nahajle 'ila.*'i*ne in pet-olej^ke !ad;*e katerih - mSines«, ki je rešila 71 brodolrmcev z ameriškega parnika »Keystone-, ki je b 1 torpediran. Re^^nci so poudarili f!ov. čanstvo posadk pcdmcrn:c Osi v primeri z amcriškmv posadkami, ki pokončajo s stroin cami mornarja z na. sprotn kovih ladij. Parnik 3-Sines^ je zaae; toipedo Iz p"dmorn:cp. nakar je parnik Jo-bil pol ure časa, da je lahko rešil posadko. Ko je bila ta rešena, je podmornica ladjo potopila z drug m torpedom. Pomanjkanje mesa v New Yorku Buenos Aire* 22 marca s Preskrba Ne* Vorka 2 mesom ie \ sedmiem ' *u rak*» zelo nazadovala da to veliko ameriške mesto nt kcf ne pomn-. ^ako maihnt pirtrošme mesa Kohčma mesa razpokiž j'vefia v *tbrnajm *e lost-pla koma1 Ma,'» ''ud^kt pftrphe V dnj«err ^ednu marca 'e padla celo na 29 Ve v pretek rr »-edni na kar na l*0/« Fjtrpl^en ansJ^j&i ruiriec Lizbona, 22 marca, s Tz Londona porc čajo. da je admiraliteta objavila izgub* angleškega msiica »Lightning«. ki ie pn. 1 padal razredu ru&iicev novejše gradnja. Monakovo, 22. marca, s. »Miinchner Zel. i .n pASe o položaju ua vzb-dui fronti .n pouoarja, cia skušajo rdeč. zmanjšati nemški pritisk na ironu Harkov—KursK z napad, v odseku Orel-Ilmensko jezero. Največji napor so razvili v zadnjih dneh pre-ickiCga tedna n.. pod.očju Vjazme, kjer je Demfiko fionto, katero drž. en sam arma. dni zbor napa d.o kar šest sovjetskih davi-zij.' Nemška obramb« je pa bila neomajna n sovražnik je bil krvavo odbit, ne da bi •osegcl kak večji uspeh. Rdeči niso n česnr opustili, da bi dosegli uspeli. Tui n stv , tar.ki in letala so bil »rabljem brez štednje kakor tudi razna tehnična srcdst\a. V odseku Ilmenske&a jezera je scvra*nik silovito napadel ob zaščiti umetne megle, tocla vse je bilo znman. Uspeh ni bil dose- •n niti z množ"cami, niti s tehniko, s taktiko. Nevednost al pa morda na no tolmačenje razlogov, zaradi katerih je nemšk j vrhovno poveljn'štvo odredilo u.i.hi reemjih črt na severni in srednj fronti, ali pa oboje skupaj, je pri soyiažniku vzbudilo upanje, da bo lahko motil to kre-z c( cčilim ničnimi napadi, s ka- erimi naj bi se izvedel prebjj nemeke postrojitve na nekateiih točkah. Tako je sovražnik trosil lastnr ofenz vno silo n pr šel bo dan. ko bo moral opustiti na-■ »c tudi v področju O* la in Ilmenskega jezera, petem ko se bo končno prcpiičal, da napadi n so ničemur služili in ne bodo SlužIli namenu zadržati ofenzi/ni zaiet nemških div zij v južnem odseku. Iniciativa ie tzln* v i!£!ti£?clh rskah Berlin, 22. marca. s. V tukajšnjih vojaških kr gih poudarjajo, da so za vojaški pole ž: i j na vzhodu f.onti značilna nepre Ko se je neko področje očiščevalo, se je tretja stotnija bataljona krajevnih prostovoljcev nenajoma spopadla z velk skupijo boljšev.'kov. Po s&oviti borbi, ki je trajala več ur in silovitem ognju med obema strankama, so bili boljšev kj p polnoma obkoljeni in uničen1. Med mrtvimi so našli tudi poveljniki tolpe,, ki se je svoj čas spustil s padalom za nemške črte, di bj orga-niz ral in vodil gverilsko vojn; komunisti;-n'h tolp. Potrtost v Miskvi Stockhnlm, 22. marca s Londonski »5unday Times« piše. da se v Moskvi precei potrt:. Rusi so scer računali da bodo moraT opustiti nekaj postojank ne pa s rem da bi Nemci lahko pričeli s tako hudo ofenzivo. Vel kc Tu-ske rezerve so bile že poslane v boj Nemci ». niti j dosegli svoj prvi cilj. o je zapustitev ruskih apav-- cet ki so bile določene za nadaljevanje ofen- Rim, 22. marca, s Glede položaja na vzhodni fronti morajo sami vo:n>k- kropi \ ^Ofkvl priznati, da so nem:kc sile prodrle v boke ru* >ke postrojitve na več t«.ckuh froi.te sevt Donca. Tis jč novih španskh presto-veljcev na poti v Rusijo San Sebastiaji. 23. miren tin-gent tisoč prostovoljcev S'.n^e diviziie I« odpotoval iz San Scba.niaruj na rusk > fronto. Odhod je bi ob navzočnosti \- < « vojaških in civilnih za>toDnikov. hierar-hov zastopstva stranke in ocromne množice, ki jc navdušeno vzklikala knud lu. Španiji in Osi. Vpfiv nemških zmag na newyoršh3 barzo Lizbona. 22 marca s Iz Ni*w Vorkf poročajo da je zmaao\ ta ntrr:k3 nr< t h-n/ v* na ruski front- zzvib p*eteki' teden affceeiSea padec vrednostnih nan;riev nd ameriški N z i ve. Papež lahn? obolal l^afflkansfco me*to% 22 marca - Papel PIJ XII. je lahko obolel Zdrava k iiavllaje da njegovo stanje ne povsi Ci naemirji i Dj-nes ni bilo običajnih avdienc Nemški velepcsl^nik v Madridu umrl Madrid, 22. in a x:\. s. N«mfikj vel.-p -d - nik Arrolf vo-> Ifottke je umrl 9 Uadri« du p; operac ji a!fjp!6%. Ve?t o njerovl smrti je vzbud la v Midridu žil>.ke2< poržaia na kate . rei>3 lahko gledamo po zmagt»\itm premagan m □a ozemeljska osvajanja nen-š" ih divi- | z mske krize z na I večjo mtrnostK To ie čin Bi-rjm 21 marca s V tukajšnjih polifčn)h | nijo za vedno p'š, »BerffnCf N^chtaiisfiabe*, krogih je napravila velik vtis H t»erwrva ZJiiva j tla jc Httler prikaza] prave namera Stalina ^ je upal, da bo imel dobiček \ pr raci Htm tre- zij južnozapadr.o in se*ernoznpa: no oo Kursa in is < T" č.°n e prrativne- s:a udejstvovanja v področju med Ta^an-rog^ m in Bjelgorodom. To potrjuje, da se Iniciativa nahaja v nemik h rolan. odkar se je pred štirimi tedn v ve'iki zim.sk bi:k 1D42-43 pojavil obra*, in to kl„uo tk : m, a vpii nr brema^sšibm naporom So-vjetov. Položaj se bistveno n spremeni* zaradi p:izkusov boljševiskih napado\ piot nemšklir. četam v severnem oiseku fronte Nasprotno sovražnik je izgubil, ne da b desetre! za^e'joee uspehe pri Vjazmi, t področju L,ndcš':ega lezera in pr' Pe-ro-vradu ogromno število mož m ogromna ':ol čir.e mrteri^la. Pozorn: čitanje nemških vojnih p->roč 1 aže tudi da se v zedn;em ča^u vedno bolj uđejetvuje ne:iiako leta's'.vo in se to r-i"••■'n zaradi tr^n &PT se cd prle tka pomladi na] rej letala r.e bodo mofrla več tako ci sežno uporabljati Glede *cjra pa se ne sme po.-ah f. da se lahko v dobi naj- ečje odjuge eperativno udejetvovanje na laliule v d u ori ob! ki in to še pcaAbno zopetne osvoi'tve Harkova, ki je stratefdčria ž'vl_ien-"ske vpžct ne samo tel j. ki se silno poudarja rako v polmčn h ka I kor voja-kih k^ih Bcrlma Ponosne 't Hitler j nrkaza nemškemu narodu m vse Evrop vr-• hovno va/nost borbe Nemčije m njenih za I vezn kov za rešitev zapadne kol ture pred bolj ;evišk m b-rbarsnum k- oa huisk^ -n podpira anoksa ka plutokrac:ja kat'-ra pn ftm ne upa-Z5 da s s tem kopile svoi 'asm ijrob Tud on-ermev ne^tralcev k sto c n^ pra«u pod pretvezo da presciaio n prisostvujete dogodkom m sicer sam^ zarad- teea tcer ih drut!' t lastni žrtMjo ščitijo prer ^olje- H'tler ie pokaži! ncutemeljencst upjnia ti>t h. ki v nc^-tra'nern taboru stoje ob oknu in čaka'o. da ^0 bo kaj spremen lo Najboljše *il- Evrope so bore prot* bolj:ev zrnu in plutokraciji v 'cj b:tki do skrajnrjsti Darics ke bacile kakor tudi . ne demokratske ;do!e. •Deutsche AUgemcine Ze'tun«« pripomini, da gre za obstoj evropske omike ki je rod t najvišje kulturne m soc.ame vrednote čht-ve^tva Odobravanje na M tdžarskem Budimpešta, 22. marca s. Hitlerjev eo-vor je mogočno odmeval na Madžarskem. odstavke ;n objavitajoč številne slike dogodkov j }e v voaškem muzeju m pred spomtn k m pjd- , J° cilje te vojne omenjajoč n zkotne namene Ki bi jih radi dejansko odgovernj za to drugo svetovno votno ures učil' H t'ei ;t omenil razloge, zaradi kat:rh so s;!e O^i sprejele izzivanje so^ražn ka in z'čc'e tc cgr =mno btko. od za tuzemno vojsko, temveč tudi za le- j cre * odvis'na kakor je rtkel Hitler, usoda tal^t-'o i C cve \ Glede bi;!;"evi: pr'znava da so nem'ke ćele d* »le uspehe v bnk? na pod-ročhi Dunca Kljub srd'tennj nušča sovjetski vojsk' nt naj-mi n:*e^a oddiha Tudi v odseku juž..czapadno id Harkova so se sovjetske čete morale precei imakn^: Pts'ed*ce teh neuspehov so lahko zel* neva-n.e Propi^a^da je cele mesece vbriz«3-vaia prenrćan'e. da so ruske armade nepre maglpve D ;p:snik ki je obokal bo:išča doda.a da so z^ube na sovjetski sttan' ve kc m da ;e tierr^ko letalstvo v premoč Posledice teh porazov zaključuje dopisnik so bile zelo boleče Ur»/če?ta kcmiuni^tisna tolpa v zaledju srednjega o>lseka Bt r]in, 22 marca i Na ozemlju za sred-i -m cdsekom vzltodne fr nte le neki bataljon set vlen iz kra-evnih e'ementov z%*cdel te dnj odločno oč:šče\"^^rv- ^peraeil' '"rot5 po^meznm k mu ist čnim tolpam kj jim je uspelo p^"cn;cnitj skozi frontrK rrrrfre med hortmml v preteklem tednu TuV^-pn** vo-p^ki kroen so rw-dai* naslednje podrobnosti o teb operacijah; uradni Budapesti Ert*»*:to«. so Dokazale vro praznoto proslule an^lonrreriške »atlont-ske listine« in prikazale, da more BviODi napredovati samo. če un č1 boHievi; i • Hitlerjev govor odobrava ves madž&rs i Marod, ki iz izkustva ve. kai znači bolv'c-.izem in kakžna bi bila u-oda Evrorč fo b Sovjeti 7masali. Ena volia Dietinia državo in njene zaveznke volja do zmp!',p nad zakletim sovražnikom evropske orn . '. Scslanak tehnične komisije trejnesa pakta v T^kiu Ug3tovl|sn3 je bilo popolno soglasje stališč Tokio, 22. marca s. Uradno noročilo iav-Ja, da se je danes v Tokiu pod predsedstvom zunanjega ministra Tanija sestala mešana italijansko-japonsko-nemška tehnična komisija. Prisostvovali so veleposlanika Italije in Nemčije, funkcijonarji japonskega zunanjega ministrstva, delegati japonskih oboroženih sil ter italijanski in nemški vojaški, mornar ški in letalsk: atašeji. Poročilo ugotavlja, da so na seji ugotovil1 popolno istovetnost gledišč in razpravljali o važnih vprašanjih ki se tičeio sodelovanja treh zavezniških sil proti ^knon'm sovražn kom Tofcio 23 marca s Zak'jučna seja odbora t< nepa p^k?a v Tok'u ?e bi!a včtraj 22 mir» ca Odbor ie znova -znr ča sodelovanje sil tro» lega nakta m razprav'ja o »"azn r opra^anjih ki se t'čejo eT!otno€l^ akc:i^ vseh treh vlad *V zadnvn- sefitanku kateregs st* ttdefeJH^ talijanski veleposlanik n no\- nemsk- vele inslflnilc na Faponskem Stammer *e bil objav Ijen v Tokiu naslednji uradni komunike: »Od časa dc časa se sestaiajo mtiane ieh-nlčne komisije, predv d.ni. po ital:lansko-*aj>on» sko-nem-kem tro nem pak^u Tt am je o > sklenjeno stati komisijo v Tokiu v kateri c nastalo med član' nekaj sprtmemb V sHa j s tem sklepom so se danes, 22. marca, zbT*di v uradni rezidenci mnstra za zunanje zaieve pod predscd:t\om tksc Tami3. aunistr* n zunanje zadeve, člani generalne kc indije, n sicer sam zunanji mmster Eksc fmbelll vel -~ poslanik Italije n veleposlanik \emč'u Srammer funkcicnarj; zun^njep»' m ntstistva. Razen tega sc se ur'clezi" seštank.- Ji.in- vojake tehnčnt komisne s funkcionar i vojne n mornariškega nvn'Sti«tva lapomlt lei n mor-ari:k a*a:ei Italije n \cin?-ie Ob k» ncu sestanka na ka^e^en ^ b !a im*t'*ene -azna važna vpra:an:a k1 sc r^eir sodelrva-■ia ***** drJav v btjrb- skupn rr sovrai* ikom )e bilo ugotovljen«• popolno »oglas-e stališč.« Stran 2 Trl&rat zspsred v Operi Thais ■ Heyfcal©va, Kimstaaea • Stritarjeva NM Janino In Metka - Gol;? bova žn Mlejnifeova Ljubljana. 23. marca Massenetova velika opera -Thais« se na našem repertoarju pridružuje Massenetovi »Manon«: žanja nenavaden, uprav prc^e. oetljiv uspeh. Zanimanje za Thais« je tako močno in vsesplošno, da je premalo vstopnic In da prihajajo ljudje tudi po trikrat, preden se jim posreči videti to operno senzacijo. Mnogo pa jih je, ki so jo poslušali že večkrat in izjavljajo, da pojdejo k ^ThaVs; še in še. Glede privlačnosti ae torej meri *Thaisc s Hevbalovo % >Manon« in s-Traviator z Gjungjenčevo. 1'oslej smo imeli že šestnajstkrat ^Thaisr! 7 § Valerija Ilevbalova Zakaj Heybalova je resnično velika ln krasna Thays. ž njo je ponovno dokazala, da je močna pevka in igralka, ki se zna do skrajne prepričljivosti vž'veti v svojo partijo in se decela Izpremeniti v žensko, ki jo predstavlja. In zato je njeno učinkovanje v popolni zlitosti petja z igro tako mogočno, tako osvajajoče in očarljivo lepo. Velika in v vsakem pogledu težka partija obseza silne dramatske prizere naj-žarkejše strastnosti, žgoča čustvenosti, blodne zapeljivosti, pa nežne, tragične obup-nosti, skesanosti in odpovedi polne lirične prizore ter celo čisto plesne prntomimične scene. A vse podaja odlično, vseskozi vele-okuano, brez pretiravanja ali komedijant-skega posiljevanja: naravno, čisto umet-n'sko. Viški pa so prizer zapeljevanja v Humperdinckova opera po prastari otro. ski pravljici ae označuje kot nemška: toda njena glasba nam zven: č sto domače ln iz cele vrste otroških melodij slišimo ljudske popevke mednar: dcega, če ne kar naravnost slovanskega značaja. Z melodijami ljudstva, zlasti otrok, se godi pač kakor z ijudsk mi nešami. Last so vseh narodov in razlike jim bistveno6ti ne morejo zabrisati. Niko Štritof se je zavzel tudi za to snovno — preprosto, otroško navoo operno delo z vsem svojim umetniškim tempe, ramen tom in glasbenim poglobljen jem. Saj naloga nikakor ni lahka niti za orkester niti za izvajalce pevskih partij. Uvertura je naravnost baročno bujna na gosto prepletajočih se motivih v silno pestrih instrumentalnih barvali, a tudi nadaljni potek glasbe je težak. g"cst, kar malo skladen z nežn m. sanjarskim pravljičnim dejanjem. Le polagoma se znajdeš v uverturi, a naposled imaš čist užitek ter rad zaploskaš dirigentu, orkestru, predvsem pa avtorju. Predstava je bila prav dobra ali po raz. nih boleznih povzročene izpremembe v zasedbi nekaterih partij se morajo Se docela utrditi. V. Janko je podal z očetom metlarjem novo prikupno vedro osebnost iz ljudstva in bil med vsemi vzgledno umljiv. Bogdana Stritarjeva je bila v igri ugodno razgibana in je ustvarila iz skrbi prestrogo mater dovolj naravno. ženski zbor nastopa v ulogi angelov ln razčaranih dečkov m deklic ter je pevsk-in plesno docela ustrezal. N. Stritofov preved je prijetno domaC-nosten in seveda lepo peven. Vodja zbora Simoni ti in koreograf Gol o vin sta k uspehu opere prispevala prav dobro: odpovedala je edina peč. ki je v nji zagorelo prepozno. Hrusta j babe pa je bilo vendarle krneč, in otroci po parterju so z nami vreo zelo zadovoljno ploskali. Fr. G. Športni pregled V nedeljo: Hermers — Ljubljana Za nedelio 28. t m. je povabil Hermes v f goste enajstorico SK Ljubljane Po uspešnem I nastopu Hermežanov na Jožcfovo prot; Marsu ' kc so moral' Marsovci položiti orožjt m pretrpeti poraz 6:2, je vodstvo klub? sedaj povabilo na prijateljski mejdan SK Ljubljano, ki I je tudi marljivo trtmrala m porazila voja&o moštvo XI. armade 6:1. I Obe moštvi imata, po rezultatih sodeč, -z-il., prizora z zrcalom "in pod Mpom Venere vrstna napada, ki sta zabila svojim nasprotni-v m., prizor s kipcem Erosa v IV. in kom po šest zgoditkov. Ljubitelji so torej pn* smrtni trenotki v VH. sliki. To so nepc- 91 na račun. Kako bo pa v nedcijo. AH bo uspelo Ljubljan. potrditi svojo dosedanjo nad-I moč v slovenskem nogometu? Kaj govore :z-■ idi zadnjib tekem med Liubijano in Herme- gledalcev. ki so se tako navdušili za ta sport, da so proti koncu že vneto navijali za favorite. Tekmovanje je organizirala smučarska zveza, ki je postavila na start tudi svoje moštvo. Razen smučarjev so nastopili tudi boksarji, mnogo moštev na so prijavile razne vojaške šole. Skupno ^e nastopilo 10 moštev. Proga s startom sred domom b vsega Hrvatskoga Sokola ie merila 10 km. Zmagali so smučarji, ki so x>trebovaIi do cilja 40 minut in 50 sekund. Drugi so bili bvksarjr v 40 53. tretji pa gojenci vojaške šole v 42:25 V Maksimirju je bil ob 11. start za tek čez dm in strn. Nastopilo je skupno 20 lahkoa ti eto v. med njim' tudi favoriti Sra-kar. Kotnik. Djurič in Krajcar. Zmagal je Kotnik, ki je pretekel 5 km dolgo progo v 15 minutah in 38 sekundah Drugi 1e pritekel na cilj Djur:č, tretji Krajcar, četrti Srakar, peti Celesnik in šesti Razbor-šek. Dva med temi sta člana Haška, ostali na člani Concordie. Za«?rebšk: tabletonisti so v nedelio za-kliučili državno prvenstvo v vseh disciplinah. Moštveni prvak je postala Uran'a I. za katero so igrali Crmč. Blaži in Kosi Drugo meto ie pripadlo Urani! II. med tem ko je H=*šk zasedel komaj tretie mesto. Hašk je ob zaključku utrpel dva noraza. Tako ga je premagal HSTK 3-5 in Urania II 4:5 Skupno je nastopilo 10 moštev. Med poednei ie postal prvak 2arko Dolinar. drugi je Crnč. Med poedinkami si je pribori a zmago Blar.ka Pečnikova V tekmovaniu mešar/h parov sta bila uspešna Žarko Dolinar in Blanka Pečnikova. Končno so v nedeljo ođ'grali v Zagrebu tudi več nogometnih tekem. Dopoldne sta bili dve tekmi nižjerazrednih klubov na igr'šču Concordie kjer sta se v korist »Pomoči«, pomerila Conco^dia in Gradian-ki. Tekmo je poseko nad 4000 gledaTcev. V predtekmi ie Uskok premagal I/ča-nfna 4:3. Gradianski je nastopil nekom-oleten. med tem ko za Concordio tega ni mogoče trditi. Vendar pa Concord'jin igralni stroi nikakor ni hotel delovati tako. kakor lani V naoadu 1e za Concordio igral tudi njen novi srednji napadalec Ruonik zmagal ie Gradjanski 1:0 (0-) Zmapono-*n: zgodi tek ie zabil v drugem polčasu Reis — V 0*Uekn Je zmagalo Borovo. V nemilo je bila v Osijeku odigrana odločilna tekma za Doljan'nov pokal, za katero sta se po izidih prejšnje nedelje kvalificirali moštvi Borova in Grad j an skesa. V predtekmi je Hajduk premagal OlimpMo 2:1 Pokal si je v glavni tekmi priborilo Bo-rovo ki ie premagalo Gradianskeffa 4:2 Borovo je prejšnji »B^ta«. Borovo poide v kratkem na eostovanie v Bolgarijo Skle-n;Io je doslej dve tekmi v Sofiu pogaia na se še za nastoo v Skooliu. Moštvo bo Ta nastop v ino^em=tvu rečeno z dvema :*b§ke«M Haška in trenv •'^ralcl iz osijeskih klubov. zabne, pretresljive točke. Glasbeno pa nas spominjajo na deset let starejšo »Manon«. Na srečo ima Hevbalova za partnerja Rob. Primožiča, mojstrskega karakternega igralca in dramntskega pevca izredne izrazitosti. Fanatika Atanaela podaja resnično s pravcato asketsko obsedenostjo in Obvladuje ogromno partijo prav do zaključka z neomahujočo močnostio. Za moj okus je ta Atannel celo premočan, skoraj teatralski; toda polblaznega gorečnika p3č ni mogoče poosebljati verjetneje, kakor dela to Primožič Da doseza »Thai's« '.ollK usneh. je ncdvcmnvi tudi njegova zasluga. Palemona p"je daj M Delničar z lepimi glasovnimi, a šibkimi gralskimi sredstvi. Občutek imam. da se ne —ore razmahniti. Bo^d-.na Stritarjeva ie zopet vskočila za Mirti Id: bila ie pevski lepo istre ■ som t Rezultati zadnjih tekem med Hermesom ^i ■ Ljubljano eovore v korist Hermesa, ki se ie v vseh tekmah odlično držal. Jeseni leta 1941 je pn pokalnem tekmovanju prišel v finale z ; Ljubljano in izgubi prvo tekmo z Ljubljano na igrišču Ljubljane pičlo 1:2. Revanžna tekma na Hermesovcm igrišču se je končala 3:3. V naslednji prijateljsk. tekmi pa so Hermežani ! porazili Ljubljančane celo 4:1 na gmču Ljub ! 1 Jane. Ljubljana ma torej s Hermesom še neporavnan račun ter se mu bo skušala gotovo .z-datno revanžirati Vprašanje je le ali ji bo to I uspelo Tekma bo gotovo nudila precej jasno sliko stanja m kondicije obeh moštev tako da zna a igralski medla dočim se zna Mlej- j bodo gledale- zadovohm. Začela se bo na nikova kot Krobila polno uveljaviti Vrlina ,cnšču Hermesa ob 15. V te mlade pevke je da irzdrZuje v svoji ,gm vedno pravo mero. Ne daje niti ^revee, niti premalo. V Mozartovem Eptu 2 seraja* te de. tratirala Nada Stritarjeva. V težki par tiji Konstar.ro. Na produkciji konservs-terstov je bi'a z uvodno irijo odličnfl pn pni predstavi n.i je ^rrnblla tr«?ma po o" in ji delala velike '■pzave Poin^omr" «e je sproščala in dosegla v t siki popolr pevski in igralski uspeh Tudi v irri — kre tanju rok — je po zrtč^nt zvezanost: do sesrla dovolj svobode. T*idno ie. da 1e Nad zunanje ugodnemu dekletu kreba nač ip prakt;čnega vežbanja na >iru Cer pa ie lep. izdaten, pravilno vzgojen °rlas pri jpe ri prvi pogoj, Ud.ko zaupamo v Nad m pevsko bodočnost. ć:e nič dnjjrecra ">ka zala nam je da ima zdrav. Inbnk ?rtnsovn materal naravno muzikalnost tehnične tijrjenoat n sposobnost za izraze čnstveno-sti Občinstvo jo ie soroieio s sbnnatljo r ji v pobudo poklonilo mnosr- cvetta Ivanka Ribičeva je namosto bolne r* lajnarjeve naston la v partiji B1(-mdf» jo je že v prejšnji sezoni s no'nim ispe bom. lahkotno v spevu, priiotno razciban-in šeeravo v igri ter ie da!a or^^osti ^«r»< zdai še rv*vtb ljubeznivih potez. 2e za 20 februarja določena premiera Humperdinckove muz kalne pravljice treh delanjih »Janko in Bfetka* se ie uresničila točno mesec kasneje — v soboto Pravljico smo imeli že pred štirmi desetletji na slovenskem odru ;n kasneje fie parkrat. Ali nikoli še v tako lep- uprizoritvi. Režiser C. Debevec m scenograf JTranz ata ustvarila iz starega materiala orav čedno novo seenerljo za druge ?ozrino. ui za tretje dejanje s e!6 zares novo earov-Bićino kočo iz samih medenjakov m pot'c. In Jeia Vilfanova, k: je kreirala *e za >Thais< in Ta -^Zemlje sniehlj.ua* zelo -»ku-«nie stiske kostume je zamislila tuđi prav lepe obleke reainib in pravi ičmh oseb in prikazni v open »Janko m Metka«. Njene zam'sli je izvršila gledališka erejačni -a deloma pa tudi sama poslikala, s'ov. c razveseljiv napiedek ^e jc ponazal že t*l sodelovanju M. Gerlovičeve m ing. E. Fra ^ za. ko sta inscenirala v Debev'.e'j reV; opero >Thaisc, sodelovanje stroko rt}aatc\»i Jele Vilfanove pa daje kostuttiiriBjn opei ln operet še lepšo n praviln^jjSo. vi*'ser pa novo ooliko Z močno razvitim slikar afcim smislom m čutom za ugedne barvni efekte prinaša \/.lianova zfa Kostu iie nov« Be sablonsK» ideje, njih realizacija "»Dčut no dviga Kakovostnost celokupne mscena elje. Tako maje zda^ Metka tanko. Hru ataj baba in vrsta azočar^nin fantkov :^ deklic deloma prav letne m dražestne deloma Izrazito romant čne oprave fcakršnir včasih nismo poznali a si iih niti ne * bili mogli privoščiti. cnšču tiermesa od is. v predigri ki bo cb 14. se bosta pomeni} mladini Hermesa n ž.abjaka Lahkoatletska zveza pripravka svoj spered Sezona letnih športov je na pragu Za .jgometaš se pripravlja]o sedai tud» la-koatlet: Lahkoatletske sekcije naš.h klubov zbirajo zopei svoje tekmovalce, kj so e med enolem nr >dmt : m precei ooraz-'ubill Akcia za obnovitev moštev napre-uie vendaT bodr moral klubi čez mno-e atlete nanravit kri? Vzjzojtti jim bo eba naslednik* 17 vrst mlad ne r^bkoa^lptc-kp zvr*7? *p w tem že on-•ravila n^čr^ iefo«5^*PCT^ orired tvene^t ooreda Sezona k^ ce bo začela 18 anri a bo trajala do oktobra Določen- so na top 73 iariVr»pt]pte «n t»b>o»t!erln1e Sporen ■r>r^\-Hp^r-, ir aprila tek če/ 4rn -n ctrn v«e mo^Cp n ženske raz "vif- V tri»*n hodr \% ved ene 'zbtrnp tpk1^-a 8*e1!kr *^n«?rpdr na 1 krr do!ff: orog 'untla bodo iabkr>ptlpt- ^arta1' takrat ainre* v OTvensfvil »1i u?*ev za mo^ke t oncirp nstfi v >»*knu»van.tu na vabile tt rončno v oolcrafr^slceih mlad^nsKem ot en^tvu Tt- rjrired:tve bodo tudi v hiMju Maipre* bodo cen ori* temoval v De^ero-">oiu in iun;nri1 ter *en*ke v rroboiu V "uliin bo tudi prvenMvo do društvih t» ■^ioer za ckunino a Končno bo st- mesec *9 žensko orveoptvo Ljubljane V avausti' bo 'zvedpno orvenstvo r>o dru=Knh in si-oer za «kiT:n^ P *er zonsko Dokraiinsk orvensfvo V <*»r»terr»^m bo splošno do krunsko orv**nctvr skunfno a 'dru?r fpVrnovanlo 00 drufHrifil :p *e zakliučn' žensko fpi*mnv3i'P V okfobro bosta se rr>no 7nlc,;Mri: *"rptip »pL-movanie za dru-šH*enn o**vv*n*twi za -kupino B in teV pp^ drn *r» 5trn Zveza "irtfarvzira z^rad: »zponolnitv-codn :čVp^-> irp^rg ^ocpV^^r, tpčal za sodn* ke Kot iid^«?rtnf», Sp jpbVr oriavi^o čla ni 5Dort";b '-r'nhnv ?n titd1 isebe kr nic n;kier vf7nn"f»ne oa fmafo ve^el^e ze orjT-p.vHanie tabTj-nr.+lptikT« codnisk^h funk PrHave *n oroSnle ie treba vložit* dr ?8 marca pri n^ezi Ble:Weisova cest' la H nadstroote Razgibana šoortna nedelja ▼ Zagreba Zagrebški športnik: so ▼ nedelio starta 'e na štirih področjih Pomeri so ae » >ešačenju. v teku na S km knnčal* so dr vno tableteniško prvenstvo nocometa* a so priredil: več pri lateMdrfn »ekem Vs«* ^kmovania slast- oa tekm^vanle v bo*' n nogometne tekme so or*tecnile mnor-ledalcev k^ so na izpostavi lenih omst* ^ uzli tudi mnogo pomladanskega aonra ^kmovanie v hoit" le bflo novost za ^jT^bčane Zato ie tekmovalce 00 vseb •^pstnih ulicah spremljal zelo gost špolir P7rv»tsfre — Predavanje v Evg^no Savojskem. V dvorani tehn čne fakultete v Zagrebu bc predaval drevi predsednik dunajske Akademije znanosti prof. dr. Ritter von Srbik o Evgenu Savojskem v luči novejš h raz-iskavanj. — Predavanje o Italijanskem KnjjiZev. nlkn. V torek je predaval Ivan Frangeš o taijanskem književniku Ungrarettlju m čl. sti poeziji. IgTalka Mia Oremovič in Stjepan Jakševac sta pa recit rala Ungarettl-jeve pesmi v prevodu dr. Iviniševiča. Sloveči italijansk književnik TJngarettl se mu* di že več dni v Zagrebu. — Domovinska straža na Hrvatskem. Vodja nemške skupine na Hrvatskem je odredil, da se ustanovi domovinska straža nemSke nrrodnostne skupine. Njena n«Tlo-ga bo skupno z organi javne varnosti in po njihovih navodilih ščititi nemške naselbine. V domovinski straži bodo služili moški od 16 :o 60 leta. ki niso sposobni za vojaško službo, odnosno, ki niso bili vpo-klicajii k voj kom. — Načrt za povzdigo hrvatskega Kmetijstva. Hrvatsko ministrstvo narodnega gospodarstva in glavno ravnateljstvo zs poljedelstvo je pripravilo načrt za povzdi-go poljedelstva. Načrt obsega velika javna dela, naseljevanje, šolanje kmetovalcev, ustanavljanje vzornih posestev, prireje nje kmetijskih tečajev, ustanavljanje kmetijskih sol in raznih znanstvenih zavodov, in kontrolne službe pri ZelezniSkem ravnateljstvu Visok? komisar za Ljubl:ansko pokrajino ni nodstavi člena 3. kr ukaza z dne 3. maja 1941 » XIX. št 291. dede na ?}§ 5. 65. in 66. naredbe o org3riz-c:jj mnVrstva za premet in prometu? s!u?Se v b:všj lcraTjevn' JvK*osIavip' z dne 30 nwca 1027 in smatrajoč za nor-ebo. !a se vz^or:d: in snravi s potrebami *;lužb" v *lad poslovanfe komerr^!ne ;n kontrolne služ-oe nri ravnateljstvu železnic v Ljubjani. od-r e i a: Člen 1 Tz promerno-komc-c'-dncfia odde*t:a ravnateljstva žclezn:c v Lii-bliatn se izloča komercialni odsek Znto dobi odd^lfk naziv ^Prometni oddcTek« Komerciali odsek je neposredno nodrejen ravnatelju ob kontroli De-'crtaciie vzhodnih Je^znic. Člen 2. Ustanavli^ se »rH<^k za kontno dohodkov« % področjem en«V"rff ur^^a b:v*rh ''u^os^cvan^h /eTezn;c. ki ?e imel svoj sede! v ST»bct:ci Od'c'; i™ iKiHJSiedno n^d'C'e^ nv* n"telju ob kontrol: Delegac;je vzhodnih ielez-n''c. Člen 3. Dosedirja pr'5.to;nost n^č-Inika »Prometno-komercifi'nprta oddcTka« pre:d? j?le-de odsekov iz prednjih e'enov na ravnateba. Člen 4 Vse osebie odsekov iz Členov 1 n 2. te naredbe ie v staležu rrometnea^ oddelka, ki pa unravlia no svojem občem odseku. Člen 5 Ta naredba stop'' v veliavo na dan i>biave v Službenem listu za Ljubljansko pokraj :no. Liubbana. 19 m<* ca 1943-XX1 Visoki komis'1'- 71 LiubM-m^o pokraiino: Emilio Grazioli Nakazila za sfr Prehranjevalni zavod Visokega kom i sanjata za Ljubljansko pokrajino obv^ča trgovce z rax;ionirariimi živili mesta Ljubljan- da dvignejo do 24. marca nakazila za preostanek mehkega sira za marc pri Prevodu Gosposka ulica 12-1. Kdor vključno do 24. marca nakazila ne bo dvignil, mu bo sir zanadel. Razdeljevanje fin«*i a Torek. 23 marca, zaprto. Sreda 24. marca, ob 17.30: Prava ljubezen. Premiera Red Premierski. Četrtek, 25. marca, ob 17.30: V LJubljano jo dajmo. Red Četrtek. OPERA Torek. 24. marca, ob 17.: Travtata, Izven. Gostovanje Zlate Gjungrjenčeve, članica beog. Opere. Cene od 35 lir navzdoL Sreia. 24. marca, ob 17.: Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Četrtek, 25. marc3, ob 17.: EvpenlJ Onjo-gln. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjen-čeve. Petek. 26 marca, ob 17.: Janko In Metk*. Red B. Gostovanje Zlate Gjuiigjcmvve, članice beograjske Opere. Danes bo pela priljubljena pevka eno svojth pogona dognanih partij: Violeto v Verdijevi »Traviatic. S to partijo je postala pri nas posebno popularna. Pevsko čustveno podani lik in igTal*o izčrpno karakteriziran je zapustil v apo-minu gledalcev nrjglobiji dojem. — Alrreda bo pel Čuden, očeta Janko. Ost-iia zasedba: Flora-Poličeva, Anuia-RamSkova, Gaaton-B. Sncin, Douphol-Anžlovai-, Obigny-Dol-ničar, dr. Grenvil-Lupsa. Dirigent: D. zebre; režija in scena: C. Debevec; zboro. vdja: R. Simoniti; koreograf: Inž. P. Go-lovin. CZffiCO KOLEDAR Dan««: Torek, 23, marca: Joief Orlol, Pelagija, Oton. o \ N A s N ie prireditve Kino Matica: Rebeka — Prva žena. Kino Sloga: življenje Schillerja. K>no Union: Barbablu. Retrospektivna razstava a kad. *Ukarj» prof. Saše ftantla v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg S; Ramor, MikIofiiče\'a cesta 20; Muimayer, Sv. Petra cesta 78. Radio Ljubljana SREDA. 24. MARCA 1943-XXI 7.30: Slo\enska glasba 8.00: Napoved časa; poročila v lalijanšcini. 12.20: 1'Iošče. 1230; Poročila v slovenščin- 12.45: Pesmi in napevi. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini 13.10: Poroč lo Vrhovnega poveljmštva Oboroženih sil v slovenščini. 13.12: Klasični orkester vod dirigent Manno. 13.45: Pisana glasba. 14: PcroCila v italijanščini. 14.10: Operna glasba na ploščah. 1430: P;sana glasba. 15.00: Poročila v aloNcnščini 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.15: Koncert pian stke Marte Bizjak-Valjalo. 17.35: Kvartet »11 Giglio« ljud. skega Dopolavora v Firenci 19.00- »Govorimo ttanj msko«. poučuje prof dr Stanko Lebcn-19.30: Poročila v slovenščin . 19.45: Italijanska glasba v narečju 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.30: *La Tnn iata«, opera Giuseppe Verdija. (21 00 pr;b..): Predavanje v slovenščini. (22.10 prbl.): Zanim vosti v slo-venšč ni. Po open (22.50 pr.bl.) pr ročila v alo* venščini. OrOfcfSJ JCflTOO* mi, da unaio •(lasi • »Slovenskem Narodu* velik «soefa fcat koli. •c pualniitc oglasa t »Slo-MamdM. OGLAS V aSL. NAEODU« % mu fllcune detle p!d receoti e tlgniflcative Incitlonl del tenore Nekaj na^bcIjSih in na pomembnejših posnetkov tenorista FERRUCCIO TAGLIAVINI FERRUCCIA TAGLIAV.NfcJA su di8chl • a plošče CETRA L'AMICO FRirZ - (P. lfaaeami) — Dnetto delle Ciliesje — P...ti I—II (col »oprano Magda Olivier©) ((CB 20137) L'AMICO FRITZ — (P Masea*n!) — tEd anehe Boppe nin6> I LOM 13 A RDI ALI 1A PRIMA CROCIATA — (O Verdi) — «La mia letiiia lnfondere» (CB 2014«) LA BOHEMB — (O. Pneeinl) — «Cha »elida mi- L'ARL£SIANA - (T. CUea) — «Lamento di r#-dertco« (CB 20141) L'ELISIR D'AJfORE - (O. Don! m t ti) — «Una furtiTft Lacrima* RIOOLKTTO . (O. Verdi) — € Parmi reder le lacr:me» (CB 20205) i OTATTRO RU8TEGHI - (Woll-Ferrari) — (CB 20170) TOGLIO VIVRBE OOOr — (D'Aasl-afanlio) — _ C anione ritmo ellearo TU NON MI LASCERAl - (TTAaH-Oaldlarf) — _Canron« ritmo lento (AA 101) KUTNA NA NN A GRIGIOVBRDB) — OflUtello-_ M ari) Cancone TTJ NON MI LASCERAl - CD*Ansl-Galdieri) — Canzone ritmo lento (AA 902) MALINCONIA DA M ORE - (rTAnrl) - Cajuo-_ ne del film «La donna A mobile> BO MESSO IL CLORE NE I PASTICCI - (D'Ansi-Panseri) — Canzone ritmo modo rato dal film «La donna e moblle* (AA tU) PRIJATEM PRIČ — rP. HaMcacni) — >Pro«ne« o češnjah* — 7. in II. del (» sopranittkn Magdo Oliviero) (CB M/$7> PRIJATELJ FRIC — (P. Mascogni) — *Tudi Repo je ljubil* lom BARO I V PRVI KRIŽARSKI vojni — (G. Verdi) — >Moja radost* (CB 30146) BO H um s — fO. Pvecirt) — >L*d*n* je ročica* ARLRtAS K A - (P. CUea) — »Fiid»r4Jtora fofbo« i tU 10U1) LJUBAVNI NAPOJ - (O. Doninetti, - >SoUa skrivaj utrla te* RJGOLBTTO - (G. Verdi) - .Vidim $olze* (CB ŠTIRJE GROB J ANI - (Wolf.Pmrrmri) - *Luceta ie lepo ime* ARLKŽAS KA — (P. CUea) — »Ferfao ista »oodba* ri Novem mestu. Zadnja leta le Er*te "taL n živel v L;u^j ni Pred leti je b?1 s!cer iz-nvn 'n mu je bil povr^tok v L nabrane za ioločen deb-^ prepeve^an. Este pa e ni mnc menil za prepoved ln je ob *kal Lrub1 a o kadnr je mogel. Zaraidi rakh nedovoren'h obisk ?v ie bil Šestkrat cbs jen. Njercv kazenski lst m zelo zgovDrno nripovcduie tudi o drugih izvršenih deja-nj:!i. V (i>'"em seznemu le zabeleženih pre-c-f tHI ih krzn' zar?di vle«mov Erste je !z-cžban v'Dn:,r. Dn.s' ve, da mu lahko zaradi pe- tre v'om'1r,ke preteklosti nalm^nlSi ■•'om nrinese večlc*:~o rebijo, se svojemu icn "tenenau m ^,tnr»u^kemu »'vl^nju ne ~rr>re odpovedati. Bržkone sc n~de1a, da 21 bodo ob Mri pl*ČHa razne vfrndne okol'švne -vrezne. Na takih ck\>-iščnah je zasnoval — rr vor tndj tckrn.t. vendn- mu je spod_ 'eftelo ker so s-rtdn:kom za^.ostcvar' v zvezi z -•-^~vo preteklostjo že močni indici za ob-«=»oib-. R-znravo je vodil kot nred ed-* sos Jceip Baričevič. V senatu 5- >1-va!.i sos. Raiko Le^erhns m ^-<*n! r*ri tav Matevž Mohorfč Obtožnica, *'i jo ie na razpravi zajemal državni tož'lec Brank- G^slir, je ErStejr* dolžila. da je 8. ;anuar\i vlom*] v stanoVvn-je Mi'ke Kuliar-ieve. Odncr.el ji ie dve obleki površnik, '.lat poročni prstan in drugo. Vse je bilo- vred-o ckoli 3000 !ir. Državni tožHec ie zahteval kaznovanje po § 317 kz. jn je tako Ešteju grozila večletna robija. Obtoženec se je zagovarjal izmikajoče Zariikail jc. da bi Ml on izvrš'1 vlom. Ker so ga pa zalotili, ko je ukradeno obleko prodajal, je zatrjeval, da mu je rbleko izročil v prodajo neki Ilovar. Da jc bila obleka ukradena, je baje zve>del šele kasne ie. Oškodovana M'Ika Kuhar jeva je izpovedala, da *e bilo v lemljen© v njeno . ts no van je v d opol-danskih urah. Nekaj ukradenih predmet"v je dobila nazaj, trpi pa še vedno okoli 700 lir Škoeie. Kako je obtežer-ec prodajal obleko. Je opf aj R0-Z3 Drame. Se j ste g: a dne popoldne, ko Je bil vlcm izvršen, je prišel v njeno starinarno in zahteval za obleko 700 lir. Ker mu ni hotela dati več kakor 450 lir, je po daljšem obotavljanju pristal ng t: ceno Na njeno zahtevo se ie legitimiral s svojo osebno izkaznico, kar mu je bilo tudi usodno. Prav to pa je obt'ženec ra razprav j ckušai izkor'stiti v svoj prid. češ da bj gotovo ne kaeal svoje legitimacije^ če bi b'I on izvršil vlom. Sodnikom pa se je zdelo čudno, kako je mopel, če je pro/iaial obleko za drugega, pristati na tako nizko ceno. Eršte jim je ccrvrnil. da je Ilovar zahetval za rbleko prav 450 lir. kar pa fe on zahteval več. je hotel zasihižiti zase. Zakaj hi naj b;l Hivar njemu poveri? prodajo obleke, če je sam izvrši vi nem pa obtoženec ni mogel zadovoljivo pojasnili. V preiskavi je Eršte nekaj časa zatrjeval, da porzna Ilovarja .orno na videz. Ko pa je rek3 priča izpovedala, da ga je irska.1 na drmu, je spremenjl zagovor in priznal, da en je poznal natančneje. Značilno je tudi. da so b le vse poizvedbe za Ilovar-iesm med preiskavo proti obtožencu zaman. Ilovar se je izgubil, kakor da bi se v zemljo vdrl. Na e srkovi vsega dokaznega gradiva je senat prišel do p rep ičanja da je vlom izvedel E Ste am al. pa skupno z Ilov rjer 1 Zato ;e Eštc •. spoznal za kr.vega po ob-txA :ci in pustil vpračrnje Ilovarjeve kriv de odprt', d č 83, k n^io sklepalo 5c kasacjsko sodišče. S!eoars!*3 žTca j; ne da V četrtek se je pred ednikom p ed nc--m okrožnega eod ^če dr. Rentom zagovarjala 231etna L'ub'j nčr. ka Marija V. Obtož.nka je stcp!la prerl ao-*n!ka zelo Cedn^ oblečena in bi ji p zur.an*cst» srt-rvo nihče ne pr:-aodil. d-* ^e hUe zaradi rafiniranih s^rT^ari," Že cTvakrat lc"zn*>v-na V zp 'niem nrimeni so j' sodnik ker se je k^ala mi!-ni tn^> prisodil- san: 6 me^.^cev strogega za»>ora, čeprav je os'eprri'n celo vrst ljubljanak|fa čevljarjev zr> čevlje. 35-umai-e jim v popravilo. Sleparija je izvrševala zelo rafnirano tako da j' dolgo ni o mogM priti na slea. Po k nčnni razpravi 'e Mar:ja v solzah zatr jeva1, da se bo poboljšala. Večino kazn ie prestala. Zaradi amne. stije ie bila 3 dni prej izpuščena. Cim pa je prišla znova v svobodo ie '-Hub rirostre-nemu na^7ors*vu «*tar?ev izvrS >a k-^a'u no vo sleparijo. Sredi jrrvnr'a pc je no^-a'a v nekem modnem sa'o^u predi mes*a M -distki je delala, da jo p^š^ia k t -v z na. reč lom neka gospa 7u~a~č*č~va. Ir či n-" ji nekai klobukov na ogled Ke* po se na vedbe Marije strinjale z de'an'k'm jianom m m i*. gurnem nastopu zbndiH v m^i-t'*! **0|>"f-no zaupanje ji je zrrči^a 3 ?enskr> ke, vredne 480 lir. KmaJu 3e ie »z'-^z-'o. da je postala žrtev slep-iiij«* Matijo ^ra- - - "S^ tri klobuke. Škode ni trpela in se tudi ni pr!družila kazenskemu no-t^p^nju. Pred sodnikom je bila Mar:ja zopet vsa ponižna in solzna. Zakaj ie htela os'epa-rlti omenieno mod stke nI mo. S-^d^ik ji je ponudil Se enkrat možnost, da se resnično poboljša. Obsodil jo ie na samo 1 mesec strogega zaoora. 100 lir denarne kazni In 1 leto izgube častnih pravic. j ' - r>ro_ ' sla, če bi jo lahko tak~j nastopila tako, da bo za veliko noč Že na svobodi in bo 1°liko nastopila službo. N^ni nrošnu so ugodili in v spremstvu zapisnikarja je odšla v zapore. klHTEMATOCRAFi «\INO MATICA TELEFON 22-41 Dnevno dva sporeda: Teiko pričakovam velefilm Rebeka — Prva žena Laurenee Oliver, Joan Fontaine Radi izredne dolžine filma ga predvajamo ob 14. uri Dnevno ob 16.30 in 18.30 najnovejš. fihn Kenjamina Gig?Ij3 Bajazzo Film o nastanku slavne Leoneavallove opere. — V glavnih vlogah Alida Valil. Paul Htirhiger ■ KINO SLOGA TELEFON 27-30 Kdo ne pozna Sehillerjevih ^RAZBOJNIKOV* ? Nastanek teh nam krasno predočuje velefilm Zivllzzve Srh *2erja d m/s.\adp:rd od njegovega zadnjega leta v vojni akadem ji do nj?govega hega iz vviir-:ember3ke vojvodine. Interpretaci ja tega veledela je v rokah treh velikih ujetnikov H inrioha fie >r-^ca. Li Dagover in Caspar Horsta Predstave ob običajnih urah DNEVNE VESTI — Minister Bonom! v Milano. V Mila. nu se je mudil minister deviz in valut eksc Orest Bonoma. Na kolodvoru so ga .prejeli milanski Zvezni Podtajnika, poveljnik cone Crnih srajc general Bracci ter drugi odličnilri. Posetil je številne milanske ustanove, med drugim tudi prostore dnevnika >Popolo d'Itaiia«, kjer se je poklonil spominu Amaida Mussolinija. — Grof Piccolomini je daroval milijon lir v počastitev spomina svojega sina. V navzočnosti bolognskega prefekta ter drugih predstavnikov v Florenci je izročil grof Silv:i Piccolomini znesek milijon lir v počastitev spomina svojega sina Nikolaja, poročnika pilota Kr. letalstva, ki je padel na polju slave. Znesek je izročil v roke floarentinskemu županu. Denar jc namenjen za ureditev športnega igrišča in florentinskega zdravstvenega ambulatori-ja. Pokojni Nikolaj Piccolomini ni bil samo vnet in sposoben letalec, ampak tudi piazadeven podpornik gledališča, saj je zapustil vse svoje premoženje raznim italijanskim gledališkim ustanovam ter podpornim, akcijam italijanskih umetnikov. — Smrt znanega admirala. Iz Livorrva poročajo: Tukaj je nenadno umrl admiral R'hard Pala dini. poveljnik Kr. pomorske akademije. Pokcjni admiral ie bil rojen 12. septembra 1879 v Montopoliu Valdamu. Posečal je Kr. pomorsko akademijo v Livornu, ki jo je končal 1893. Nato se je pričela njegova sijajna karijera; L 1933 je postal konti^drniral. h 1935 divizijski admiral, L 193« pa arm. admiral. V aprilu 1941 je prevzel petič poveljstvo Kr. pomorske akademije. — Strankin Podtajnik Farnesi sprejel albanska predstavnika. Strankin Podta1» nik Farnesi je sprejel v odsotnosti Strankinega tajnika Vidussonija albanskega minstrskega predsednika in tajnika albanske fašistične stranke M. Bushatija ter predsednika višjega fašističnega korpora. cijskega sveta Ernesta Kol:q;ja — Prebivalstvo Italije narašča. Redni dopolnilni vestni k rimskega Službenega li-sla objavlja, da je naraslo število prebivalstva na področju stare Italije konec februarja na 45.701.000. — Najmlajši od Črnita srajc je pa de L Na bojišču je žrtvoval svoje ž vljenje najmlajši med Črnimi krajcami Oskar Lu-eangeii. Ker je bil r>rernlad. da bi bil uvrščen v redne bojevniške formacije, se je moral zelo trudit:, da je bil sprejet med Crne srajce. Odrinil je s svojim bataljonom Crnih srajc na vzhodno bojišče, kjer ?e padel. Pokojnik je imel osem bratov, med katerimi je bil najmlajši Vs. njegovi Dratje so ped orož:em. — rp-mrina odlikovanja hrabrim pa-:il m bojevn kom. Zlata svet nia je bila vkIc ena v ?p mm majorja pi'ora Cesara I.->scb.i;a iz Fcrrare ter podoo kovnrku pilotu R bertu L; beri j u iz L'Aqu le. Oba sta r-peTa na -red07em~kem nebu. Srebrno svetinjo pa je prejel v sporr.n odd°lkovn vodja Erio Pelati iz Rubiere pri Regg:u Emiliji, ki je prpsdal 79. bataljonu Crnih srajc. Pokopan je bdi pri Novaji Orlov- ski. Zlata svetinja je bila podeljena tudi kaporaiu Severinu Lesi iz Torreana pri Udinu, pešec Josip Butelli iz Pistoie. pešec Rihard Moj o U iz Brembata di Sopra pri Bergamu ter Crna srajca Al d o Spag-nolo. — Is »Službenega Usta«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« kos 23. z dne 20. marca 1943-XX1. objavlja naredbe Visokega Kom.sarja: določitev časa za zatemnitev; preureditev komercialne in kontrolne službe pri ravnateljstvu železnic v Ljubljani. — Tvega lastno življenje sa rešitev potapljajoče se žene. 25-letna Gina Riccardi se je sprehajala s svojim možem in sinom ob Rio del Arsenale v Benetkah. Po nesrečnem naključju pa se ji je ob nasipu spodrsnilo, padla je v kanal, ki je na do-tičnem mestu precej globok. Njen mož se je takoj pognal v kanal, da reši lastno žena Toda obleka ga je pri plavanju zelo ovirala, tako da se je znašel še sam v smrtni nevarnosti. K sreči pa sta bila v bližini topni čar Alfred Genesio in kurjač Marcel Leofreddi, ki sta oba pri mornarici. Zaplavala sta proti potapljaj očima se zakoncema ter ju reš la. Oba reševalca sta bila deležna iskrenega priznanja vseh. ki so prisostvovali njunemu plemenitemu reševalnemu delu. «— Bolognaka hranilnica za nov dom matere ln dece. V proslavitev rojstva princese Beatrice Savojske je sklenil upravni svet bolognske hran lnice prispevati znesek 100.000 lir kot prvi prispevek v sklad za zgraditev novega doma matere in dece v Bologni. Novj dom bo nosil imel princese Beatrice. Odlična komedija ženske se ne ubraniš V glavmh vlog-ah: Lilia Silvi, Nino Be>ozzi m 1'mbcrto MeJnatl .. . Predstave, ob delavnikih ob 16. in 1S.C0 ur;; ob nedeljah in praznikih ob 10.30 14.30, 16.30 in 1S.30 uri — Oi*. čen uspeh ilaljanskega glasben ka v Si.-^ Lg mu. V Koncertnem domu v Stocliho mu je bil te dni velik koncert, ki ga je vodil ita: jansi maestro A.bcit E.ecie Na spo.edu so bile tudi skladbe Viva.dija :n Petre.s..ia. ki =o b le za stock-hojm.ko gla beno obe nstvo povsem nove. Koncertu, ki je imel prodoren uspeh, so prisostvovali švedska prestolona?lean ca člani šved-ke vlade in d'plomnt-kesa zbora, v katerem je bil tudi italijanski oool-nomreen minister. — Nesreče. Včeraj so biti sprejeti v ljub-Ijanisko bolnico naslednji ponesrečenci: Petletna hčerka posestnika iz Crne vasi. Julka Permetovj, ki jo pes ugriznil v desnico. — Fr. Topolšok, 251etni železničar iz Ljubljane, je prišel med odb.jr.ča vagcr.ov, ki sta ga močno stisnila, da je dobil notranje ranltve. — Janezu Primcu, lSlctnemu sinu posestnika iz Bićja, je p del železni Irog na desnico. — V.ktor PogaCnik, 16-letni dijak iz Ljubljane, si je pri nogometu zlomil desno nogo. — SrečOnosne številke. Dne 20 marca so bi;e izžrebane sledeče siečono ne številke : Bari 64. 3, 62, 53 in 63. Florenca 59. 72, 75, 46 n 40. Genova 8. 73, 90, 84 in 20. Milano 21, 28, 67, 39 in 34. Neapeli 48. 7, 6. 27, 47. Palermo 77. 42. 53, 23 in 3. R"m 75. 24, 60. 29 in 30. Torino 63, 50. 3. 68 in 62. Benetke 67, 80. 50. 2, 27. — £3 let ima, pa prckolesari vsak dan 4C km. Iz Bologne poročajo o nenavadni telesni čilosti in vztrajnosti 93-letncga Alfonza Cottija, ki je po rodu z kraia S. Giovanni in Persicetto, .*si?r ie bil roien 17. novembra 1850. Zanimivo je. da pre-kolesari Cotti vlak dan nad 40 km iz svojega rodnega kraja v Bologno in nazaj. To pot opravi Cotti vsak dan po službenh poslih. Cotti se zelo rad spem nia starodavnih dogodkov, med drugim obiska papeža Pija IX. v njegovem rodnem kraju, otvoritve železnice Bologna—Vercna ter drugih zanimivosti. Cctt: vzbuja s svojo prožnostjo, zdravjem in mjčio občudovanje vseh sovaščar.ov. — Italijanski delavci v >7<*mčrjo. Skozi Milan je odpotovalo v Nemčijo 1000 delavcev z severnih ter srednjih italijanskih pokrajin. Namenjeni so v razne industrijske obrate. IZ LJUBLJANE —Ij Mrzlo jutro. Čeprav je bilo včeraj najlepše vreme, ves dan sjnčno in tudi burja ii pihala več tako m:Jio kakor prejšnje dni, se vendar ni moglo posebno ogreti. Maksimalna temperatura je bila včeraj celo malo nižja kakor v nedeljo: znašaJa ^e 11.2. Današnje jutro je bil; hladnejše od včerajšnjega, saj je m nimalna temperatura znašala — 3.3. Zračni tlak je ostal na isti višini kakor včeraj zjutraj, a davi je kazalo, da b; narasel. Davi je bilo mimo in Smemo pričakovati, da danes burja na bo vsaj t2ko mečna, če bo že začela pihati. Upamo pa, da se b kmalu povsem unesla ter da bo pcalulo topleje. lj— Jože Kclar?č — petdesetletni. Danes pr. znuje v krogu svOje rodbine in prijateljev petdesetletnico svojega življenja g. Jože Kolarič, kletar pivovarne Union in bivši dolgoletni gos-ULničar na Viču. Prod 50 leti se je na d:našnji dan rodil v Selnci cb Dravi pri Mariboru in se po končanem Sol nju posvetil pivovaiski inlus rji v Ma_ riborski pivovarni. Po pivi svetovni vojni je prišel v ljubljansko pivovarno Union, kjer je dolgo let uspešno deloval za napredek pivovarne. V času gospod .rske krize v bivši državi je za. adi ieiul;cije zapu^Ll pivovarno Union in prevzel goitilno na Viču, ki jo je s pomočjo svoje m.rljive soproge Kristine povzdigni] i.a zavi^ljuvo višino. V dobi svoje gosrinlicarske obrti na Viču si je ob šieviin-h prireiitvah z res dobro in s li Ino postrežbo pridobil mnogo prijateljev in zn.ncev ne samo na V.ču, marveč tudi v mestu in c«koici. Pred neka. lati ga je pivovarna spe;, p^lclical^ v svojo službo ter je zato opustil g.otilno na Viču in se preselio v mesto. Ju^.lant Ježe Kola rič, ki je naš dolgoletni naročnik, je mo^. v>ukrite^a in kremenite^-a značaja, ter g vsi visoko cenimo. O j njegovem življcn-skem jUo.icju mu njegovi p.ijaLelji ki če-iiio: se na nmoga s.e.na in ^uiava letal —lj D*r-i;ent bamo llubad bo vociii XI. smif^iu^ar kciiccrt letanje sezone ter izvajal s siTiiioiucmm oikes^rom ^e.a naolel-ajun skladateljev: Beethoven, P.emri, Mas-in Smetan tem koncertu bo eo- ua»i>vaJ koč spii^< . t 3u.*u\j-n Lipovšek ivoxbcart bo v po>i.^____^.jek, dne 29. t. m. oj V. uii v v^-i.ci uiuoiiiki ovciani. Pred-^•^„^j iijt ta k--iicai*l se do aačfiia jutri v oy.^^«j. une 24. L m. oo p^i 9. uri u^p^ldne v kjij 0aiiii txi &oe4ie Aiatice. Iz ozii-^v na obc^ivo 3 j uo .o pi.Gviajim sedeži v c.voian. ui na uii^o...:, v četiteiv pa pridejo v pred-prouajo stoj .a^-a. Občiatvo pres-mo, ua to a^^uceva. Preuprod ja v knjigami Glaa->^ne Ai Uce. —}j ž>^\cn>Ul skLidatflj Saša Aantel je sia\xi v mir^fh dneh 601etnico s\oj^ga rojstva. Ub Le j prdiki jc p:*iredil razstavo svodih alikarsl : del. ulasbena Matica p-mu p^iiedi v^ . njegnvib ciuauD v veliki fiinaj>monIčni .v ^...ru v potek, dne 26. t. m. oPored ^.anUovega aklauateljskcga večera bo dal težen pogled v njegovo gliebeno udejsevovanje in piin-ša klavirske skladbe, rr-mospeve, skladbe za violino in klavir, za violo in klavir, za komorni trlo in dva tri-giasn. ženska zbora s spremljevanjean kla-Virju. Že sam spoied nam kaže liako vse-9~.a~is..o je oil delaven skladatelj Sa.a San-tei, vse iz prave eis^e ljubezni do umeLn-isti Začetek bo točno ob pol 7. url zvečer. ■—lj A.iš».u*ic-je — pr.prava za razredne in pr. v ain^ ^.»te. Novi ( xlurja-»«i*/ trg 5,1^1. Uijpe^no pomoč v vsen šolskih predmetih: Ifii'tilniat.ifi, lattnsčjii, Italijan e ni, slo_ veuačuu, nciii^c^ni, grmenj iUi. za v^e šole m razieue nudijo dijakom d opol 1 ne ali popoldne po uve uri unevn° t honorar ziiaša za eno uro komaj 2 do 4 lire) diplomirani mozofi v prostorni učimici. Pripravljajo tudi pnvatiot« za izpit čez dva r-zreda in ia r^reune izp*te konec leta. Pri glase vanje vsak .an od 8—12 in od 15—18: No\i (A'ur^ti^iii) trg 5,111. Instrukcije. —lj L'metnosina razstava akad. slikarja Frana Klominčlča v Koscvem salonu v pre-hoc;u nebotičnika bo odprta samo do zad-njega marca. Mojater Klemenčlč je s seda-njO razstavo dose^ jpoln uspeh. —lj Ako hečete v . šno vrtnariti si takoj n. ba\K3 Lci vni iiOieSk venski narod« dvakrat objavil noiico o najdenem denarju. Uredn štvu ^S^venskega nar jda.« izreka županstvo naj tople jio zahvalo tudi v imenu podpira-nih. —lj Najnujnejše znanje o sodobnem Kuhanju je zdaia kn.lgorna Tiskovne a.diU-ge kot posebeo odtosek iz Gospodnjskega kolcdr.rja, da bi si ta važen pripomoček loohk. nabavili najširši sloji. Cena 10 lir. „Dabra knjiga" v ::cvcoi čztslletlu V treh k»; gab bosta izZla dva sijajna r:tcic.sr.n Iz pskrsjlne Gsrizia Nadškof v zavodu Umbcrto Maddalena. Gorizijs-IG nadškof mons. Karlo Margotti je pose tu te dni zavol ^Umberto Maddadenai v San Pietru, kjer so nastanjeni sinovi padlih letalcev. Ob prihodu ga je pozdi^avil zavodov ravnatelj podpolkovnik Rossi ter zavod ovo osebje. Po ogledu lepo urejenji pi*o-storov je pedelil nadškof gojencem s\'oj blagoslov, n.kar je razdelil ravnatelju, osebju in gojencem evangelij. Ljudsko gibanje. V Goriziji sta bili dne ^0. marca t. 1. ive rojstvi, 1 srnrten. pri-n^ei ter 1 poroka. Dne 15. marca je bilo 6 rojstev, * smrtni primeri, porok ni >ilo Poročili so se te dni v Goriziji uradnik Gio.daano Leghisa ln gospodinja Antonija MervL električar Robert Torfoletti in fri-zeika Ines Instolin. Ponesrečenci. 431etnl delavec Filip Urslc iz ulice Mon tesan to 22 je p-del z voza ln si pookodoval desno nogo. Desno nogo si je zlomil pri delu delavec Anton Lui« iz CormorLsa, Desnico si je ranil me 1 delom v St^accLs 161etni delavec Alojz Giulisni. A v tokar je povozi na cesti Montesan.o 11. letnega Marija Tudorja iz ulice Carducci, ki se je peljal na kolesu. Obležal je z zlomljeno levo nogo. Levo nogo si je poškodovala 441etna Marija Cobolli iz ulice Offici-ne 29 pri padcu s stola. Levo nogo trna zlomljeno 161ctni Daniel Qualic iz Loče pri AiduasinJ. Padel Je z voza na polju. Poškodbe ima na levi pišeali 41 letna Natalija POllak iz Sante Luc.e. Dobila jih je pri padcu po stopnicah. :>51ctna Marija Bregant je padla tako nesrečno na domačem dvoriaou ^a si je zlomila levo no~0 v gležnju. Vai ponesrečenci so bili prepalj m v gorlzitako ^^mco Begata Pari*, kjer se zlraVijo tudi lbletni AJo> Bratina lz Sella Bivlo v vipaccu, ki ir.ii na desnem komoleu r>o-^co\ibe od udarcev -j Pastirsk, postni list. Gorizljekj rad- ktosnj p^t rx.st!.?ki ilst v knto.mi pra- -r' 2L£ ni k/T- ^'cu- kJ°r bl ™ bila ne bi.cm^ r>otiebni IJobeaen do biiznieca ra ljucezen jc pravi predpogoj „ mi^(; ■Biltje in naravsiveno ter gospodarsko bla- fph^^T0^0 družhc te med. se^jne ljubezni p, je sp štovanje, ki oe tT" iV€ sam° Mttnjsga- ampak tudi celote upciccvaci je treb.i. da je poleg pete znpo-veu:. po katal tu dcvoijtno škodovatj fft--Oemu tura sedma zaPo\vd. po kateri je P*«povadSoo krast; ter sk dovatj bližnjemu na tl^gu. Nedvomno čuti svet potrebo ve.dar pr.speea le malo k temu. h?Čl a KA ta*aJ2 v vere, zatr- ,Jj-J . Oa r.o-i je zipi^ii. zelo kor st- ao pa bi bi o vpraaatL ali nismo mi Bo*s r;po-U i' Saj nam mor> dati Pravi rnir^lp i^V, zdaj morom- B s^ prositi. Tudi m^ ram; au>rlti vse. da r*' bomo nevredn' t t. ko velikega d:nu Iz r>z krajane Trieste — Nagradi za dvojčke. Triestlnski Pre_ fekt je nukas 1 iz Dueejtvoga sklada .U-sipu Cerrucu nagrado bOO lir od rojstvu dvojčkov Bruna in Martam, Dominiku Biamu pa nagi ado 6u0 lir ob rojstvu dvojčkov Pasoue in AIihael3. — Navzcč pod zastavami. V borbi proti upornikom je rxiiel na balkanskem boj.ščn višji naielnik Rinaldo Puzzi. Pokojnik je bd po rodu iz San Canziano d' Isonzo. Bil je meti prvimi, ki je so. Obvladovalec tluho\ ter Verdijevo »Moč usodtv. Te dni pi je bil tretji simfonični koncert, ki ga je drigbaJ Fedinand Previt:ali ob odličnem sole 1 »vanju vlolončellsta Henrika Mainarlija. Na apo-redu so bile simfoni'r.o aklrdbe Mozarta. Haydna., Buscnija, Ravela in Rossmlja. — D'Annunz*jev v«čer. Združenje umetnic ter akademskih izohraženk v Tricstu je organiziral v veliki dvorani Zveze pre-fesionstov ter umetnikov v ul'ci Imbriani št. 5 poseben literarni večer, posvečen D'Anunziu. Na tem večeru bo gospa Viha Longhino čitala pesnikove pesn tvc. Sopra-nistka Alice Folin pa bo odpela nekatere skladbe na besedilo D'Annunzio. — Dirke na Mcntebellu. Dne 4., 10., 11., 17., 18., 25. in 26. aprila bodo na dirkališču na Montebellu konjske dirke. Predvidena skupna vsota nagrad je 225.000 lir. V sedmih dneh bo 10 dirk. za katere so predvidene nagrade po 10.000 lir, pet dirk po 8000 lir, pet dirk po 7000 lir, tri dirke po 6000 lir ln 4 dirke po 3000 lir. L «.«0 IA SCAI01A • i. 07} IA 8 U STA CON 4 DOSi L SKATl A . L t.?S Z Al 0 I C EK J 4 POZAH* LM. 6. MAlfZONI C C. MILANO Vil Vala i Naročnikom »Dobre kr; r*« se pravki* dostavlja ket Sesti roirsn zbirke j>Boroj a bogovi«, delo znanega drnskega p'satelv H. P. Jarobsena v prevodu Rudolfe Krc-aala. S tem romanom je zaključeno dru go četrtletje »Dobre knj ge«. V tretjem cetrtiotju te zbirke edličnu romanov bo tzdto na^prei v dve|i Knji*-*r slovito delo Lousa Bromfielda aDeievJe«. roman tz skrivnostne sodobne Indije, sledil pa bo r man »Nihče *e ne vrne«, rna: Italijanske pisateljice Alnc de Cr*r>ede«» Oba izvrstna romana zaslužita v polni mer me »dobra knjiga« in bosta brez dvom Št| Vse dosi^inii arof'p.-'i u> hi \7 «k. koli rr.riora nndr?lj: ib r • n »* D; e iUi 1 več ,jh jrmat pr i no 1 to »po 'če ob p rev 7 tih n j J —i na mareo il» ojo odpoved aajliaam i- i!r. k ■ n ;»orf-čc urrav raafli Batom Od \ z*i 1*. >1. marca odpovedi n^ bomo prejel jra ^mo sm?*tr^fi za naročnica tuZi *a ae^ •"^♦rtletje naše zbirke. KLOIH CAKNA ePAJK« vam .-troKovno oanaZ) pieoi'iika in prebarva vas Klobuk da izgleda kot nov Lastna de lavnica haloga Klobu kov Se nnporcčp Radon Pajk LjubJia na Sv Petra resta 8^ Miklošičeva cesta 12 nn«prott notela Um >n i sem -v? giace rokavice v od Kreditne ban Ke do Bonaca Pošten nar^Teli se naproša ia iih nroti tepi nagrad tzroči v oglas-->f>rn or*-*?iVu • Slovenskega Naroda«. M a serirajte v Slovenskem Narorlr »SLOVENSKI NAROD«, torek, 33. marca 1»*3-XXL mm*. 66 morali iskati zaslužek drugje, pa so zanemarjali mestno službo. To velja za mesta, med tem ko so na deželi vladale v spi ognem Se vedno takšne zdravstvene razmere kakor v srednjem veku. Ljubljana ▼ letih 1831 in 1836 V prejšnjem stoletju se je kolera razširila v Avctriji prvič 1. 1831, čez nekaj let. 1836, pa zopet V Ljubljani je bila ustanovljena zdravstvena komisija 1. 1831, dela.i je pa začela 1. 1836. Ko so v Ljubljani zvedeli, da se je začela Siriti kolera, je zavladal seveda velik strah, saj so se zavedali, da je bil tedai človek proti nji brez moči in da niso mogli računati na zdravljenje v bolnicah. V mestih so se pač bali kolere še bolj kakor na deželi Kaj so mislili zdravniki o koleri Da zdravstveni ukrepi proti koleri v prejšnjem stoletju niso mogli biti kaj prida, sprevidimo najbolj iz tega. kako so si brezen razlagali zdravniki. Večina zdravnikov si je razlagala nastanek epidemij kolere prav tako kakor kuee s >ko7mično telurskimi« vrnitvi, to se pravi vpliv; neba in zemlje. Uče^iaki so razpravliali o :ut*o pest'le^s* kar bi nai porne-r/kakšno ku£o razšinaioče »stanie«. pa o »gen'us epid —ieus«. Činitelju, ki pospešuje b~'~*ren Mislili «o tudi. da treba izbruhe er> ;emn r>riri-'^ovati webn"mu vplivi sonca in lune. Da pl^n^tov. Tedaj So pač prin;coval' posebno moč n^arietov. ter da le nuhov vnliv se^al med vse ze-me!ivke in človeške 7adeve Zato co rudi rmslili. da imajo lunini in sončni mrki — Će bi m za nalezljivimi boleznimi vpliv na zdravje ljudi. Ce so širili takšne nauke celo učenjaki, si lahko mislimo, kako so bili praznoverni preprosti ljudje. Nekateri učenjaki so gonili svoje ter prodajali svojo modrost kot nenadkriljivo Se celo potem, ko je dr. R. Koch 1. 1833 odkril povzročitelja kolere, bacil. Zdravniki so se še vedno prepirali o izvoru in vzroku bolezni. — »Illvrisches Blatu se je 1. 1832 norčeval iz tega učenjaštva tako: »Mislimo, da bomo cenjemm čitateljem zelo ustregb*. če jim postrežemo z definicijo te bolezni (kolere) kakor so o nji pisali najbolj čitani zdravniki. Po njihovih globoko umnih raziskovanjih je kolera absolutno kontagiozna. napol miazmati-čna, napol nemiazmatična. parcielno epi-denrčna, totalno endemična, kozmično te-lurska, elektnčno-galvanično-ma^netska, siderično-infuziorelna. tifozno- epileptična, acfikt'čno-eksantenvčna. kataralno-kol'čna afekcija živčnega, krvnega, kožnega in črevesnega sistema sploh ali nervi vaei. nervi svmpathici, hrbteničnega živca ali ganglijev soodnie^a de^a teleca posebej Po tei ob^ežnj definiciii bo celo slehernemu la'ku tem, s klorom aH k^frovo n^»*o. z oetovo kislino ali dus kovim ok^idulom.« Bolgarija prideluje mnogo riža Med državami }ugrvzhadne Evrope zavzema v tem pogledu prvo mesto Lfaađ j« fei izumrli zaradi nesnage.. • še v prejšnjem stoletju s* imeli tedne ftzjme o snagi mere ne zb jI j šale v zadnjem stoletju, bi najbrž Ljubljana, 23. marca Človek je veljal seveda že v prejšnjem stoletju za krono stvarstva, kljub temu pa ni mnogo bolj cenii snage kakor pujs; ljudje tedaj nesnage niso sploh opazili, tako so bili vajeni na njo. Temu se tem bolj čudimo, če vemo, da so bila nekatera antična mesta zelo snažna ter dobro urejena: imela so odvodnike (kanale). Tako jc b:ln tudi Emona dobro kanalizirana. C? so imeli že v starem veku kanalizacijo in vodovod, so nedvomno tudi pometal: ulice. Kako je potem prišlo do takšnega n~7.adov.-in.ia v srednjem veku, da so ljudje tonili še do najnovejšega časa v nesnagi? To še tem teže razumemo, ker vemo. da so nalezljive bolezni ugo-nabljn'.e ljudi na debelo ter da je zlasti kuca pomorila množice prebivalstva: za-kai ljudie ni^o spoznali niti med kugo, kako no^rbna je snasa? V prejšnjem sto'etiu jih je rra pomen snaee opozarjala še kolera ki se ie niso mnogo mani bali kpkor vč-^-ih k"«*e, vendar ukrepi za več;o sn-4nos* niso brli prvi In ne najbolj upoštevani. Evropska mesta v prejšnjem stoletju Večia me^ta so bila seveda v prejšnjem stoletju že precej dobro urejena, toda tako snažna kakor dandanes nedvomno še niso bila. Tedaj niso še znali tako ceniti zdravilne vrednosti sonca. V mestih niso še usmerjali h;š po soncu, temveč so se ozirali Dredvsem na njihovo lice ob ulicah. Elektrika še ni izoodrmtta slabih plinskih svetilk in marsikie so še svet'li s petrolejem in svečami. Kopanja n:<^ še tako cenili k^kor dandanes in več;na sta^-novani ie bila še brez kooamic. Strani.-* na SDlakovanie je bilo še malo in mno^a stanovanja n:co n;ti imela svoim ^rnnišč V r^bi so bli tudi še vodnjaki. Ta^o je LiuMiana dohPa vodovod šele ob konci' prejšnie^a stoletja. Ulice po več: ni tud n'co še b;le tlpkcvrme. zato se je pa na nrh ooeo^to red'lo b^ato ali iih je na pokrival nrah Me^trj tudi rv=o še ime^ tako lerrh in obširn*h nasadov. Kanalizacija mar^:kje še n« b;la oopo'na in v n tu ie bilo še mnoco f*i*e7n;c. Vedet' moramo, da v ore;šnjpm stoletni n?eo §e unorabljali tako b°tona kakor d^orr-r^es zato sn na biTe tudi cmoinjčn« iam*» s1ribo Izd^^ne, a tudi vodnjaki niso bili dovolj dobro obzidani Nesnažna LjuVjma Tudi Ljubljana je bila v p/ejšnjem sto letju mnogo bolj nesnažna kakor dandanes (zdaj se lahko ponašamo, da je zelo snažno mesto) Mnogo bolj snažna tedaj pač ni molga bit;, saj novejših okrajev še ni bilo in starinske mestne hiše marsikje še niso bile prključene na odvodno omrežje, niso ime!e kopalnic m stranišč na tlakovanje, urejeno še ni bilo tako vzor-no odvajanje smeti in ceste niso bile tlakovane. U'ice so b:le tesne ;n sorazmerno precej prometne. Ob močnejšem deževju ie narasla voda v ffreznirah da se ie za-čela razlivati gnoiniea ter silila rudi v vodnjake. Tu in tam se je blato vprav pretakalo na cestah. Zato se o?»č ne smemo čuditi, da se ie še v rjreišnjem sto-letUi lahko rr " — rudi v Ljub- ljani. Brez zdravstvene organizacije Avstrija je bila dolgo brez primerne zdravstvene organizacije. Sicer so bde ustanovljene zdravstvene komisije že v dobi, ko je divjala kuga. a te zdravstvene organizacije ne moremo primerjati z dan današnjo zdravstveno službo Naprednega je pa bila Francoska. V Parizu so te l 1802 ustanovili zdravstveni svet. ki le oo-speševal ustanavljanje zdravstvenih za-vodov ter sploh organiziral zdravstveno službo v državi. V Avstriji so bile zdravstvene komisije dodeljene gubernijem 4n okrožnim uradom: toda te komisije so ie. lovale le. ko je izbruhnila epidemija na-lezi j ive bolezni. Sicer so pa bile tudi te daj brez moči. ker so imele le posvetovalno pravico; komisije so le predlagale vladi, kaj naj ukrene. Komisije so bile sestavljene iz deželnega zdravstvenega poročevalca ali deželnega zdravstvenega -vetnika in iz 4 do 6 prisednikov. ki jih je imenovala vlada Ob epidemijah nalezljivih bolezni so včasih izdajali dobre odloke, toda vsi še tako dobri predoisi niso :meli pravega pomena, ker ie primanlko-valo zdravnikov in zdravstven:h zavodov, še bolj so pa pogrešali za zdravstvo de-naria. M^sta so imela že v prejšnjem stoletju svoip — občincke — zdravnike tfl-zike) Plačevali so jih zelo slabo no 300 do 400 gld Zato so si mestni zdravniki Prihod italijanskih letalskih konvojev s Petani la materijalom v Tuni* Nivo madžarske odlikovanje Madžarski državni up^j-vitelj je ustanovil nov red, ki se imenuje Red svete madžarske krone. Ta red lahko dobe samo tuji državljani v priznanje zaslug za Macižr-sko v miru in vojni. Novi red ima 8 stopenj in podel je vrl se bo na predlog zunanjega odnosno vojnega ministra. Gradbena delavnost v Budimpešti V prvih devetih mesecih lanskega leta je bilo zgrajeno v Budimpešti 30 odstotkov več stanovanjskih hiš kakor v prvih devetih mesecih predlanskega teta. Se več in sicer za 73 odnosno 79 odstotkov kakor predlanskim je bilo pa zgrajenih lani novih stanovanj in stanovanjskih prostorov Poleti 1939 je sklenla budimpeštanska ob-čina zgraditi 3000 malih stanovanj. V na-* slednjih treh letih je bilo zgrajenih 1879 malih stanovanj. Ostala bodo pa zgrajena letos. Budimpešta potrebuje letno okrog 7000 novih stanovanj valcev. obrtnikov, industrljcev, delavcev in trgovcev ter kreditnih zavodov in zavarovalnic. Ta vrhovni gospodarski organ bs tudi pazil na to. da se bodo obravnavala in urejevala vsa socialna in gospodarska vprašanja v okviru javne in gospodarske solidarnosti ter dr/avnih in narodn h interesov. Vrhovna gospod^r>k:i zbornica bo stala s svoumi nasveti ob .strani vlade pri vseh sklepih, storjen h na polju gospodarstva, socialne zakonodaje in finančnah dev. Poleg- Italije in fepanije, kjer se prideluje v Evropi največ riža, je znana po pridelovanju riža od prve svetovne vojne tudi Bolgarija. Čeprav so jeli zadnja leta pr delovati i iž tudi v drugih državah jugovzhodne Evrope, je Bolgarija še vedno v tem pog-ledu daleč pred njimi. L. 19o9/40 je bilo v Bolgariji, Grčiji, b vši Jugos.a-viji in RumunJji zasejanega z r ženi 14.500 ha polja in pridelek je znašal 433.000 stoUv. Mnogo riža je Bolgar ja v tem letu izvozila. Precej več kakor Bo-garija pridela na jugovzhodu Evrope riza Turčija, toda njena riževa polja so večinoma v Aziji. Bolgarija je jela pospeševati pridelovanje riža po balkanskih vojnah. Leta 1918. je Imela z rižem zasejanega polja 3000 ha, leta 1934. pa že 7.300 ha. Do leta 1940-41 se je povečalo z rižem zasejano polje v Bolgariji na 12.000 ha. Obenem se je seveda povečal tudi pr delek. ki je bil pa močno odvisen od vremena Od leta 1934 do 1941 je bil največji pridelek nža pred-.anskim. ko je znašal 360.000 stotov. noj-.-nanjši pa leta 1938, ko je pride:ala B:l-garja samo 157 700 stotov riža. Pridelek na hektar je znašal od 22.9 do 38.3 stote. V primeri z drugimi državami jugovzhodne Evrope Je bil oolgarski pridelek riža orecej v-sok. V Grčiji je namreč znašal 1939 40 pridelek na hektar 18.5, v bivši Jugoslaviji 19.9. v Kumumjl 19.9, v Turčiji 34 3, v Bolgar.ji pa 38 3. V drugih državah kjei pi idelujejc riZ, je seveda pridelek mnogo ^ečji V Italiji znaša pov-aiečno 52 8, v Spamj. pa o3.3 stote Vendar je pa Bolgarija r d Betentmj uspem zelo zadovoljna m sicei po pravici Bolgarsko podnebje ji sploh va: naravni oogojj so za pridelovanje nža zelo ugoon« Tudi v Bolgariji sami jede radi r:ž Bol--irsko celinske poOn«bje z vr cimi poletji ;e zelo ugodno za r:ž. Bo ;arskj kmetjt 40 znam po svoji marljivosti in spietnost: oosebno v vrtnarski stroki Odlikujejo se pa tud: v pridelovanju nZa Ker je imela Bolgarija doslej na razpolago dovoli de-iovnih moči nj naietelo pridelovanje riza na neben* težkoče Država ima od pridelovanja nža lepe dohodke. V Bolgariji visoko razvito zadružniStvc dela uspešno tudi na tem polju tn je mnogo pripomoglo k pospeševanju pridelovanja rža. Riž pridelujejo v Bolgariji večinoma mali kmetje ki bi brez zadružne pomoči tega dela ne zmogli ker sami nimajo za to potrebnega denarja Riževa polja mo rajo bit- tudi stainc namakana, sicer jf pridelek slab ali pa ea sploh ni V mnogih krajih je potrebno umetno namakanje, kar je združeno z znatnimi stroški. Zato je bilw ustanovljenih več vodnih zadrug odnosno sindikatov. Ti so poskrbeli za namakalne nap.ave povsod tam, kjer so bile potrebne. Po zasebnem načrtu bodo umetno namakau okrog 134 000 ha. Bolgar ja prideluje več r!ža kakor ga rabi sama. Zato ga zadnja leta izvaža. S priključitvijo Makedonije se je pridelek riža v Bo!gar:ji še povečal, kajti tudi v dolinah makedonskih rek pridelujejo riž. Bolgarska vlada namerava ukreniti vse potrebno, da se z rižem zasejano polje Se poveča. Možnosti pridelovanja rža v B pariji še daleč niso Izčrpane. Bolgarsko narodno gospodarstvo ima velike koristi od pridelovanja riža. po katerem bo tudi po vojni veliko povpraševanje, tako da 'zvoz ne bo delal Bolgariji noben h skrbi. Ves riž. kar ga bo pridelala preko lastne porabe, bo prav lahko v inozemstvu vnovčila. G3sper*?rske v Bolgariji Na zadnji seji sobranja je predložil ministrski predsednik Filov osnutek zakona o gospodarskih zbornicah Vrhovna gospodarska zbornica ;ma svoj sedež v Sofiji, pokrajinske zbornice pa na sedežih upravnih sredšč v poedinih pokrajinah, izvzem-ši gospodarsko zbonvco v Šumenu. ki spada k Banatu. Gospodarske zbornice co podrejene ministrskemu predsedniku Naloga vrhervne gospodarske zbornice je usmerjati in nadzorovati gospodarsko socialno delovanje vseh poklicn.h organizacij kmeto- Letarittška živinoreja Ko so Nemci prevzeli upravo Lotarln-ške so na£ii tam zel o žalostne razmeie Zi-v noreja je bila skoraj povsem zastala Mnogo kmetov je bilo zbežalo. Ko so se začeli v večjih množinah vračati je nastala vprašanje, kako se bodo preživljali Oblasti so morale poskrbeti, da je b lo km» omogočeno vsaj skromno preživljanje. V ta namen ie bilo zlasti treba povzd gnits živinorejo 2ivine je imela Lot: pod francosko upravo zelo malo. Z Odločnimi ukrepi se je ncm*k:m oblastem posTCČ lo v razmeroma kratkem ča^u povzdigniti lotrinško živinorejo. Po zadniih gtatist'čnfh podatkih ma zdaj Zapadna Marka 150.000 ovac. ki dajejo letno 350.000 kT volne. Od tega tx?r>ade na Lotrin.ško 60.000 ovac KAR POTRPJTE. Markič kliče duhove. Kliče in kliče, toda brez uspeha. — Ne vem. kai je to. da se tako dolgo ne javi, — zamrmra in pog'eda vdovo ki je njenega moža klica! iz ono^rarWva. — Kar potrpite. se bo že javil, — odgovori vdova. — Moj mož je bil namreč natakar. Križanka št. 49 H. P. Jacobsen: „BORBA Z BOGOVI" Roman se dogaja pred 3500 leti. ko se je na Egejskih otokih zače!a razvijati prva civilizacija na evropskih tleh. Njegova vsebina je nepretrgana veriga dramatično napetih dogodkov, ki jih je pisatelj naniza) tako mojstrsko, da bo čitatelj rao ponovno posegel po knjigi ln jo vedno na novo a užitkom bral. Roman bo fzSel v zbirki »Dobre knjige« sredi tekočega meseca. 1 2 0 4 5 ■ M 7 8 9 H r 11 12 14 15 16 ■ 18 ?u - 19 ■ SO 21 22 h 23 ■ 25 h HI26 L.LJ ■ 27 H28 H r z 29 31 ■ 32 33 m 34 _ 35 36 ■ 57 ■ 38 39 40 H 41 ■ 42 ■ Bolgarska umetnostna razstava v BufTtnpeSti V nedeljo sta prispela v Budimpešto načelnik kulturnega oddelka v bolgarskem prosvetnem mm.strstvu Štefan Vasiljev Pop in bolgarski slikar Usuhov da pripra-ita vse potrebno za bolgarsko umetnostno azstavo v rumunsk- prestolici Pop je v ^etrtek Dredaval v Budimpešt: o duhovnem » vlienbi poioarile Besede pomenijo Vodoravno: 1 država v USA 6 mlad posajen, rastlinsk: zarod. 10 majhen denar drobiž 14 srbski naredni pies 15 žuželka 17 športni klub 19 okraj'an vezn k 20 prsta! internacionalno usmerjenih strankarskih gbam zgrajen?h na nauku Marxa 23 nabrana vrsta 24 čapkova drama 20 obdelovar zemho, 27 stara naselbina na !jub!iansk-b rleh 28 ast Ise 29 slovit fizik (fon.) 50 zakurim, zažgem povzročim. 32. poljska cvetlica M pr-tok Donove pr Regcnsburgu. 55 otrek 37 de' čet-rcrke. 38 prištevati seštevati 41 prebivalec evropskega glavnega mesta. 42. petelin, 43 šahovska f gura. Navpično: 1. reka ▼ Rusiii. 2- športna ;gra z žogo. 3 španski spotnik 4 mrčes; jasa v gozdu. 5. začetn k pr pravnk. 6 ima vsaka stvar. 7. revež berač S aluminij. 9 hudo razstreliva 10 hig ensko zdravstven* oddeiek uprave mestne občine. II dve v abecedi zaporedni črki. 12. državn* uradnik. 13 iz šib sple- ten bč za tepežkanje 16 oblika pomožne*^ atagela. 18 japonska mera 21 crškj črka 2? prijatelj (franc). 25 reka na Hrvatskem 79 pe*em. 31 atmsk' vezmk 33 pev*&tMk* raa ra «6 kazalm zaimek (množ.). 39 prediog. 40. glej 36. navpično. REŠITEV KRIŽAVKE ftT. 48 Vodoravno: 1. ster k n. 7. pr->nH-r. 14. pozor. 15 kk. 17. okopi. 18. Or. 20. mak. 21. Bara. 23. oni. 24. up. 25. Lot, 27. Kapetanovi, 30 obe. 31. emir. 32 vodovodi. 33 stot. 34. ter, 36. Una. 42 k la, 43 pok. 45 ln 46 oril;, 48. ki, 49 način, 51. Kobilca, 52. povedati. Navpično: 1. stoietnik. 2. ep. 3. Rom, 4. Izak. 5. lokav. 6 Er. S. r:, 9 okovi. 10. poni. 11. epi, 12. li, 13. repetenti. 15 katolik. 16. kravah. 19. Romeo. 21. bedrk 22 anoda 24 uboji. 26 t r. 23. p p. 29 oda, 30. Oto. 35. aral 37. koče. 40 Uri, 41 aM 43. pav, 44. KID, 46. ob, 47. IC 49. no, 50. na. GFORGES OHNET 36 □ @ PRODAJALEC 2 STRUPOV KOM AN Vernier-Mareuil je 8e predobro vedel, da doktor Augagne ni samo znanstvenik, temveč tudi človek popolne iskrenosti in vede. je tor?j, česa se mora bati od njegovega razgovora s Hamovem Vendar je razumel, da mora tako jasno izraženi želji ustreči. Odgovoril je torej navidez brezbrižno, da ne vidi nobene ovire za posvetovanje gospoda Harnova s hišnim zdravnikom Vendar ga je pa iz previdnosti opozoril, da imajo ti znanstveniki svoje ustaljene sisteme in da je treba zato že vnnnrei premisliti, kako daleč jim more človek zaupati. Pripomnil je. da je »ta nas dobri doktor Augagne velik sovražnik opojnih nviač in da mu jc malone štel v z!o?in da je razpošiljal svoje proizvode po svetu Ne bilo bi torej nič čudnega, če bi pr^ne^ei nekaj tega svoie v kabinetu r mladim eospo-dom vi«oke postave, t*gorele polti, strogih pote? *odq nrijpzno žareč'h oči. Moža sta vstM* in zdravnik je brž predstavil Har noyu svojec gosta: — Moi neč^k. ifo*tor .T^*»n *n^a«»ne. rJ?»»-~iov «M» ■»» T*rUrtonii in "i**i^t nnfazno: — Gospod, zelo me veseli, da sem se seznani vami. Potem je pa prešel takoj na namen svojega obiska. — Prihajam k vam doktore, po naročilu gospoda Verniera. Njegovo pismo vam pove. za kaj gre. po-rem boste pa gotovo razumeli naglico, ki sem z njo vdrl k vam. Poku-j Augagne Je vzel iz njegove roke Vernie-rovo p:°mo in ga začel takoj čitati. — Oh, ch! — je vzkliknil te po prvih vrsticah. — Ozrl se je na svojega nečaka in zdelo se je, da ga -ezi. da se mora za nekaj časa ločiti od njega. Konč-10 je pa le dejal: — Jean. stopi zs trenutek v 1f*dilnieo... to je •tro.«™ 7?»Mnna zadeva .. ali pa kar ostani, saj bo ^e bolje tako. Moram k enemu svojih bolnikov in •iKo go«mr»d Harnov, se bova lahko pomenila, če 'reste r menoj. — Kakor 7>*ite doktore. ""isti hip bi bil lahko kdorkoli zVnteval od Harnova in vse bi mu bil obljubil Zapeljan po svojih ^r.i^h n »*»o»ytvu nj poznal nobenih ovir več. Zdrav-• ;k je vzel svoj klobuk in palico, smeje je stisnil Jr-mu nerakr roke in odšel s Harno vem. — Glejte. tznsTJod, — je začel čim sta stonHa iz »£c — moi ne"->k se je prav kar vrn?l iz Indokine. *>r je ? doktorjem Ver^in^m nroučeval učinke nove- rerdiTkntft na doripčinih. ki jih je napadla ku-?> Vio^i