Kako smo v Šiški gospodarili?
Gospodarstvo občine Ljubljana Šiška je v bistveno spremenjenih pogojih gospodarjenja doseglo v letu 1986 pomembne rezultate, predvsem na področju zunanjetrgovinske bla-govne menjave. Izvoz blaga na konvertibilno področje v višini 128 mio $ se je povečal za 9,2 %, medtem ko se je v SR Sloveniji in Ljub-Ijani zmanjšal v primerjavi s preteklim letom. Skupni izvoz blaga v višini 197 mio $ je v občini Ljubljana-Šiška za 5,6% večji, njegov delež pa se je povečal v slovenskem in Ijubljanskem merilu.
Skupni uvoz blaga (268 mio $) je za 12,5 % manjši kot leta 1985, na konvertibili (140 mio $) pa večji za 17,6 %, zaradi pospešenega uvoza repromaterialavzadnjihmesecih.sčimersosi organizacije zagotovile nemoteno proizvodnjo v prvih mesecih letošnjega leta.
Stopnja pokritosti uvoza blaga z izvozom je bila v letu 1986 73,4%, če ne upoštevamo uvoza Petrol DO Zemeljski plin, katere uvoz plina je republiškega pomena, je stopnja po-kritja 124,3 %. Na konvertibilnem področju po-kritost znaša 91,5%.
Fizični obseg industrijske proizvodnje v letu 1986 v občini Ljubljana-Šiška je za 2,9 % večji kot leta 1985 in ni dosegel resolucijskega načr-tovanja (4,5% — 5%), vendar je večji kot v Ljubljani (2,0%) in v SR Sloveniji (1,9%).
Po prvih ocenah bo v občini Ljubljana Šiška poslovalo z izgubo 6 organizacij združenega dela: SEL TOZD Elektrarna Medvode, Iskra IEZE TOZD Keramika, Agrostroj TOZD Kme-tijska mehanizacija in TOZD Servis, Stavbenik TOZD Gradbena operativa Ljubljana in Grad-beni finalist TOZD Podi in podloge Gradles v skupni višini 1.000 milijonov din. V primerjavi z letom 1985 se je število organizacij združe-nega dela z izgubo zmanjšalo, znesek izgube se je povečal le za 20 %. Z izgubo bosta poslo-vali tudi organizaciji Integral DO Ljubljanski
potniški promet in Iskra DO Mikroelektronika. Predvidoma bodo izgubo pokrili še pred izde-lavo zaključnega računa v okviru dogovorjenih sistemskih rešitev. SEL TOZD Eiektrarna Medvode je edina organteacija, ki je leto 1985 zaključila z izgubo in je tudi v letu 1986 poslo-vala z izgubo, ki je sistemske narave. Izgubo bodo pokrili v okviru Elektrogospodarstva Slovenije.
Predvideno izgubo v Iskri IEZE TOZD Ke-ramika v višini 320 mio din bodo pokrili iz sred-stev rezen/nega sklada TOZD in DO ter iz lastnih sredstev, združenih v občinskem in re-publiškem rezervnem skladu.
V  DO Agrostroj so devetmesečno bilanco izdelali šele decembra 1986, zaradi neurejene finančne dokumentacije ter ugotovili v obeh TOZD izgubo, ki se bo ob zaključnem računu povečala na cca 250 mio din. Izgubo bodo po-krili s sredstvi SOZD Združeni proizvajalci strojne opreme in z neposrednim združeva-njem sredstev rezerv organizacij združenega dela gospodarstva občine Ljubljana Šiška.
Stavbenik TOZD Gradbena operativa Ljub-Ijana in Gradbeni finalist TOZD Podi in pod-loge Gradles sta vse leto poslovali z izgubo, katero bosta po ZR 1986 pokrili v okviru de-lovne organizacije.
V primerjavi z devetmesečnimi rezultati leta 1986 bo konec leta število organizacij združe-nega dela enako, višina izgube se bo skoraj podvojila. Od organizacij, ki so v devetih me-secih leta 1986 poslovale z izgubo, je edina Iskra Avtomatika TOZD Projektiranje in grad-nja sistemov uspela zaključiti poslovno leto 1986 brez izgube.
Rebeka Furman