PoStnina plačana ▼ gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo im uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.— Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna cnostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« s« ne frankirajo.
Štev. 36.	Sreda, 6. maja 1931.	Leto VI.
Za ©notnost svobodnih strokovnih organizacij.
Delavstvo, brani enotnost!
Duhovna in organična enotnost svobodnih delavskih strokovnih organizacij po državno-političnih enotah je važno načelo delavskega strokovnega gibanja. Ta enotnost je Mednarodno dogovorjena in sklenjena ter nima, dokler sklep obstoja, nihče pravice, ga kakorkoli kršiti. Sklep je bil napravljen tudi s sodelovanjem naših svobodnih delavskih strokovnih organizacij ter bi pomenila kršitev tega mednarodnega dogovora izdajstvo nad organičnim ustrojem gibanja.
V zadnjem »Delavcu« smo čitali članek, ki prepušča to vprašanje nadaljnjemu razvoju. Tako stališče je po našem mnenju pogrešeno. Če zagrebška Splošna delavska zveza Jugoslavije (ORS) pripravlja razcep v strokovnem gibanju, tedaj za zavednega delavca ne more biti prav nikakršnega dvoma, da je na krivi poti. Delavstvo ne mara razcepa, marveč Zahteva dosledno enotno fronto v Hasem strokovnem gibanju.
7 Ne moremo verjeti, da bi se v -agrebu pripravljal tak atentat na delavsko strokovno gibanje. Vendar aPeliramo že danes na delavstvo, rtasti na zaupnike v strokovnih organizacijah ter funkcionarje v delavskih institucijah, da se poglobe v duha delavstva in mu ohranijo orga-nizačno enotnost. Med delavstvom je razvit čut solidarnosti in kdor bi ta čut motil ali ga hotel varati, je škodljivec delavskega razreda, ker ga slabi iz kakršnihkoli posebnih interesov.
Med delavstvom ni načelnih razlik in ne različnih interesov.
Pred novo orientacijo Francoske.
Zelo ugodno razpoloženje za socija-lizem na Francoskem.
2 ozirom na izredno dobro razpoloženje med francoskimi volilci za socijalistično stranko se predlaga, naj bi se za februar določena mednarodna razorožitvena konferenca Preložila za pol leta kasneje, ker hodo v juniju 1. 1932 splošne volitve na Francoskem, pri katerih upajo socijalisti na veliko zmago, ki bi vplivala zelo močno na izid te konference.
Ponovna volilna zmaga socijali-s ov na Francoskem. V nedeljo se je n°Ee* Vršila nadomestna volitev v ‘ e. em francoskem volilnem okraju, Pn kateri je zmagal socijalistični andidat, s čimer se je povišalo števno socialističnih poslancev na 110.
Macdonald proti lordski zbornici.
Razlogi, zakaj je treba lorde nagnati.
Macdonald je hud na lordsko zbornico. V govoru v Nottinghamu je rekel Macdonald, da je nevzdržno razmerje, če imajo možje, ki šestdeset let niso stopili v zgornjo zbornico in niso nikdar razmišljali o političnih Problemih, ravno toliko odločevati, kakor člani spodnje zbornice. Zgornja zbornica v današnji sestavi ni narodna korporacija, marveč le pododbor konservativne stranke. Delavska stranka bo, dokler bo priznavala zbornico, imenovala delavske lorde, da zasede v njej mesta.
Vatikan se umika fašizmu v Italiji.
Papeževa katoliška akcija ne smatra problema strokovnih organizacij za
resno zadevo.
Vatikan je v političnem boju oster v besedah. Vedno pa se pridružuje končno vodilnim načelom današnje družbe.
Tako je nastal nedavno v Italiji konflikt med Vatikanom in fašizmom, ker je katoliška cerkev hotela snovati pod tvrdko katoliške akcije svoje lastne strokovne organizacije proti monopolnim fašističnim organizacijam, ki niso ne svobodne ne delavske organizacije, ker so absolutno odvisne od režima in delodajalskih korporacij.
Neglede na to, da je imel Vatikan pri tem političen namen, pridobiti vpliv med narodom, bi bila akcija z ozirom na nezdrave razmere v delavskem gibanju v Italiji pomembna, ker bi se z njo pričela uvajati opozicija proti obstoječim razmeram. Toda iz strahu pred fašističnim alarmom je razposlal vodilni odbor katoliške akcije, kakor poroča »Prager
Presse«, posebne instrukcije na svoje organizacije.
V teh instrukcijah pravi odbor katoliške akcije, da se katoliška akcija ne bo brigala za nobene strokovne zadeve in da se smejo pripadniki katoliške akcije strokovno udejstvovati samo v oficielnih in zakonito priznanih strokovnih organizacijah (fašističnih). Poklicne sekcije katolikov ne smejo v bodoče vršiti razen duhovne izobrazbe nikakršnega drugega udejstvovanja.
To je uspeh fašističnega krika proti katoliški akciji, kateri je fašizem očital podzemno rovanje proti
fašizmu.
Papež je še v nedeljo, dne 26. aprila t. 1. zagovarjal namene katoliške akcije. Toda par dni pozneje je katoliška akcija izdala iz oportunističnih razlogov navedeni dekret in s tem kapitulirala pred fašizmom.
1. mai drugod po svetu.
V Parizu so na predvečer 1. maja aretirali 1400 komunistov. Kljub temu so na dan 1. maja skušali prirejati manifestacije, pri čemur je v pariških predmestjih prišlo do spopadov s policijo.
V berlinskem predmestju Moabitu so komunisti povzročili streljanje in je bila 1 oseba ubita. Manifestacije socijalnih demokratov so povsod potekle veličastno in mimo.
V Miinchenu so komunisti hoteli motiti manifestacijo socijalnih demokratov in so se pri tem stepli s policijo.
V Judenburgu so komunisti provocirali pretep.
Na Poljskem je 1. maj v Varšavi in drugih večjih mestih potekel mirno, medtem ko je v manjših mestih, zlasti v Lublinu in v dombrovskem revirju prišlo do krvavih spopadov med komunisti in policijo.
Prvi maj državni praznik v Ru-muniji. Letos se je 1. maj v Rumuniji
prvič praznoval kot državni praznik. Socialnodemokratska stranka je priredila po vseh večjih krajih nad 100 manifestacij. Javne manifestacije so bile dovoljene samo v večjih mestih, kakor v Bukareštu, Cluju, Cernovicah, Resici itd.
V Španiji se je 1. maj praznoval na svečan način kot državni praznik. Socijalistična stranka in strokovne organizacije so priredile v Madridu veličastno manifestacijo, ki se je je udeležilo 300.000 oseb. Posebna de-putacija je izročila ministrskemu predsedniku delavske zahteve o osemurniku, socijalnem zavarovanju itd. Minister je zagotovil, da so te točke že v sporedu vlade.
V Barceloni so med manifestacijo sindikalistov komunisti povzročili paniko s streljanjem; več oseb je bilo ubitih.
V Sawatowu na Kitajskem je vlada dala 2. maja obglaviti 88 komunistov, ker so manifestirali za 1. maj.
Rumunski parlament razpuSten.
Nova romunska vlada je sklicala dne 29. m. m. izredno sejo parlamenta, na kateri je bil prečitan prestolni govor, ki pooblašča vlado, da razvije svoj program. Po prestolnem govoru pa se je zopet oglasil predsednik vlade prof. Jorga ter prečita! odlok o razpustu parlamenta in senata. Nove volitve bodo dne 1. in 4. junija t. 1. Seveda je odlok vzbudil razburjenje med poslanci, od katerih je velik del burno protestiral proti predsedniku vlade. Profesor Jorga računa s politično nezanesljivostjo Romunov ter upa, da dobi pri volitvah s svojimi gesli o edinstvu, z nacionalizmom in terorjem absolutno večino.
Volitve 1. junija. — Sklicanje parlamenta 15. junija.
Romunska vlada bo rezervirala 60 odstotkov mandatov za profesionalne organizacije in svoje pristaše, dočim bo 40 odstotkov mandatov prepustila tistim strankam, ki bodo sklenile z njo volilni kartel. Opozi-cionalne stranke se posvetujejo, kako bi nastopile pri volitvah. Zlasti agilna je narodna kmetiška stranka, ki išče stikov tudi s socialnimi demokrati, Vendar še doslej ni nobenega volilnega dogovora.
Dr. Karl Renner predsednik avstrijskega parlamenta.
Po smrti predsednika avstrijskega parlamenta Matije Elderscha je zbornica volila dne 29. aprila novega predsednika.
Izvoljen je bil socijalni demokrat, znani gospodarski in teoretični pisatelj dr. Karl Renner.
Meščanske stranke so pred sejo sicer kovale načrt, kako bi preprečile izvolitev socijalnega demokrata za predsednika parlamenta, a končno so se le prepričale, da ne dobe v zbornici potrebne večine proti dr. Rennerju. — Dr. Renner je dobil 86 glasov, 61 glasovnic je bilo praznih.
Konec bolgarske vladne krize?
Ljapčev je umaknil demisijo.
Koncentracijske vlade ni mogel sestaviti niti Ljapčev. Zato so merodajni politiki sklenili, da ostane na krmilu dosedanja Ljapčeva vlada. — In morda je ta konec krize, kakor poročajo oficijelno, uvod v hujšo krizo. Med narodom taka odprava krize ne more ugodno vplivati.
IdeoloSki prepiri med krSčanskimi socijalci.
Med dr. Gosarjem in g. Atomom se je vnel hud prepir. Dr. Gosar je spisal veliko knjigo o družabni reformi, ki jo bo izdal v latinici in v cirilici. Posamezna poglavja iz te knjige pa predava sedaj na ljubljanski univerzi. G. Atom kritizira ta predavanja, ker da temelje na kapitalistični ideologiji. Polemika je zavzela že prav osebne forme in je g. dr. Gosar imenoval način kritike g. Atoma — grdobijo. Kot nepristranski opazovalci moramo konstatirati, da je g. dr. Gosar ostal sam sebi zvest in da danes razvija iste nazore, kakor jih je izpovedoval takrat, ko je bil še priznan ideolog in voditelj krščanskih socijalcev.
Nazori g. dr. Gosarja so skupna last vseh krščansko-socijalnih po-kretov, na pr. nemškega centruma, belgijskih in holandskih krščanskih socijalcev in tudi bivše italijanske ljudske stranke. Ti nazori so tudi v popolnem soglasju s papeževo encikliko »rerum novarum«. Resnica je pač ta, da temelji krščanski soci-jalizem v teoriji in praksi na kapitalističnem nazoru. Tisti, ki so izpre-menili svoje mišljenje, so g. Atom in njegovi prijatelji.
V krščansko-socijalnem tedniku se nadaljuje podlistek o Karlu Marxu. Tu beremo med drugim tudi take cvetke: »Srednjeveški nauk ima z naukom današnjih socijalistov veliko sličnost«(!). »Marx se giblje v ekonomiji popolnoma na tradicionalnih potih naj večjih mislecev starodavnosti: Aristotela, cerkvenih očetov, starejše skolastike in kanonistike (cerkvenih pisateljev)«(!). O Marxu piše, da vsi tisti, ki so doslej polemizirali proti njegovi kritiki kapitala, niso ničesar drugega dokazali, kakor lastno pomanjkanje na strokovnem znanju, na globlji miselnosti, na omejenosti in brezkončno znanstveno nad-moč njihovega genijal. nasprotnika Marxa. Karl Marx je bil genij-mislec, miselna moč prvega reda. Mara je brez dvoma največji ekonom vseh časov.
Ko beremo mi socijalisti take slavospeve — posebno tista o Marxu in cerkvenih očakih je dobra — šele spoznamo, da pravzaprav samo mi zastopamo pravo katoliško stališče, ker so z nami cerkveni očetje, starejši skolastiki in kanonisti! Krščanski socijalci pa so na krivem potu, ker nam nasprotujejo in delajo zgago.
Učeni podlistkar je tudi prav lepo razložil marksistični materijalizem. Dokazal je, da je Marxov materijalizem pameten in edino opravičeni realizem, ki se ga je Aristotelova skolastična filozofija vedno držala in ki ga je vedno učila.
To velja zapomniti! Naj le še enkrat poizkusi »Slovenec« ali celo — »Pravica« nam očitati materijalizem!
Iz Španske republike
Ustanovitev državnega sveta.
Provizorična republikanska vlada je ustanovila državni svet, ki ima nalogo nadzorovati in kontrolirati državno upravo. Državni svet se je dne 29. aprila sestal na svoji prvi seji in je podal izjavo lojalnosti republikanskemu režimu.
*
Ekskralj prodaja španske vrednostne papirje.
Iz Londona poročajo, da prodaja ekskralj Alfonz španske vrednostne papirje in delnice španskih podjetij.
Kupuje pa tuje efekte, ki se dobro obrestujejo. Cenijo, da je odnesel iz Španije imovino v vrednosti do 200 milijonov mark.
*
Znižanje stalne vojske.
Vojni minister je izjavil, da se bo vojska znižala na 100.000 mož.
*
Slučaj »gospoda Bourbona«.
V angleški spodnji zbornici je vprašal poslanec delavske stranke notranjega ministra, ali bo dovolil »gospodu Bourbonu«, ki je doslej stanoval v Madridu, naselitev v Angliji. Poslanci konservativne stranke so dvignili proti temu vprašanju glasen protest.
Kongres Zveze rudarjev Jugoslavije.
V boju za pravice rudarjev.
V nedeljo, dne 26. aprila t. 1. se je vršil ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavskega doma v Trbovljah III. redni kongres Zveze rudarjev Jugoslavije z običajnim dnevnim redom.
Kongres je v imenu Delavske zbornice pozdravil s. F. Uratnik, kateri je v dobro zamišljenem govoru podčrtal potrebo močne strokovne organizacije in čestital Zvezi rudarjev Jugoslavije k njenemu lepemu napredku.
Po poročilu uprave, katero je kongres z zadovoljstvom vzel na znanje ter izrekel bivši upravi soglasno zaupnico, se je prešlo na volitev nove uprave, pri čemur je bila stara uprava z malimi spremembami soglasno izvoljena.
V nadaljnji razpravi je kongres zavzel stališče k vsem socialno-go-spodarskim problemom, ki zadevajo interese rudarjev. Istotako je kongres zavzel stališče v vprašanju zedinjenja z ostalimi rudarskimi zvezami. Nadalje se je sklenilo ustanoviti poseben posmrtninski fond za člane.
Po končani razpravi je predsednik s. Ivan Kamnik zaključil kongres, s pozivom na navzoče, da gredo v bodoče še z večjo vnemo na agitacijo za razvoj organizacije.
Podpora TPD rudarjem.
V sredo, dne 29. aprila so posredovali pri Trboveljski premogokopni družbi ss. Čobal in Uratnik za Delavsko zbornico in s. F. Pliberšek pa za II. skupino v zadevi nabavnega prispevka rudarjem.
Družba je pristala na izplačilo zneska Din 250.000.—. Sicer je to nekaj, a vendar z ozirom na veliko pomanjkanje samo kaplja v morje. — Želeti bi bilo, da družba sprevidi, da je to premalo in da še nekaj doda.
Utrinki iz španske zgodovine.
Temna noč in začetek konca.
»Naj žive verige!«
»Naj živi tlačanstvo!«
»Naj živi kralj Ferdinand!« »Naj pogine narod!«
To je bil poulični kuplet, sestavljen od menihov, ki so ga pele sfana-tizirane množice na ulici, ko jih je kralj Ferdinand pozdravljal z besedami:	»Naj	živi	absolutni	kralj!«
Cerkev in njegov kler je začel z novimi krvavimi orgijami, grda reakcija se je obrnila proti liberalcem, katere so smrtno preganjali, pometali v ječe in pomorili.
Nastopila je zopet inkvizicija, ki se je imenovala »Sanctum officium«; zaprla je univerze, prepovedala časopise in kraljevski dekret je oznanil, da je vsakemu hujskaču prevrtati jezik — z razbeljenim železom!
V tej dobi pa so se vršili dogodki, ki so usodno vplivali na zaton — solnčne Španije: izguba ameriških kolonij. Leta 1898 je v špansko-ame-riški vojni doživela Španija popoln polom španskega kolonijalnega gospodarstva, ki je nekoč bilo tako veliko in slavno, četudi je nosilo na sebi pečat groze!
Menjavale so se oficirske zarote in menjavale ustave, dežela je bila v stalnem nemiru in na poti navzdol k popolnemu obubožanju.
Doma in
Dnevi protituberkulozne lige.
Protituberkulozna liga je razvila prve dni majnika veliko propagando za borbo proti tuberkulozi. Idealen je namen. Kuga jetika ali tuberkuloza, ki nastopa v najrazličnejših oblikah, mori neusmiljeno zlasti sla-bejše ali preveč oslabljene organizme. Neopaženo te prične daviti, zavratno te napade in gloda na tvojem življenju, dokler ne podležeš, če si ne znaš ali ne moreš pravočasno pomagati. Velike važnosti je, da se tuberkuloze znamo braniti tehnično, to je, da se znamo obvarovati pred njo, in če že ne to, pa vsaj omiliti ali preprečiti nje razvoj v našem telesu.
V tem oziru utegne propaganda proti tuberkulozi imeti več ali manj ugodne rezultate; v ta namen naj bi tudi služili domovi in ordinacijske postaje za tuberkulozne bolnike. Ni pa s tem še izvršena glavna akcija, glavna propaganda. Protituberkulozna liga ima nalogo študirati socijalne razmere, odkrivati socijalne vzroke in pričeti proti njim propagando. Socijalne razmere so pravzaprav zrcalo tuberkuloze.
Rudarske in rudniške zadeve.
Trboveljska premogokopna družba je dovolila za podporo rudarjem 250 tisoč dinarjev. Znesek je znaten, vendar more le malo žaleči, če rudarji ne bodo polno zaposleni in če ne bodo imeli potrebam odgovarjajočega zaslužka. Take enkratne pomoči so le kapljice v morje, ki delavstva ne morejo rešiti bede. — V Beogradu so pokrenili še eno akcijo.
V ministrstvu za šume in rudnike so ustanovili komisijo, ki naj ustanovi zvezo rudarskih podjetij za trgovino z domačim premogom. Zveza bo imela namen, omejiti uvoz tujega premoga in organizirati domača tržišča. Ako bo imela zveza namen povečati konsum, je prav, ne sme pa postati zveza orodje za eksploatacijo kon-sumentov.
Mala antanta zopet zboruje. Dne 1. maja t. 1. so se sestali zunanji ministri Male antante v Bukarešti ter pričeli s posvetovanji dne 3. t. m. Glavno vprašanje konference je nem-ško-avstrijska carinska unija. V tej stvari je pomembno, da je dr. Beneš izjavil v nekem svojem govoru, da ni proti uniji, pač pa čuti Čehoslovaška sebe ogrožano. Dr. Beneš je izpre-menil svoj gromovni glas. Skoro slično izjavljajo jugoslovanski diplomati, ki pravijo, da utegne naši državi carinska unija koristiti, dočim je Čehoslovaška v negotovosti. No, prav, če se tako križajo interesi držav, potem naj se napravi unija za vso Ev-
Bourbonec Alfonz XII.,
oče pred dnevi odstopivšega kralja Alfonza XIII., je z novo ustavo leta 1876. zasedel zopet španski prestol, ž njim pa je prišla na oblast zopet Cerkev in njen kler.
Dogodki, kakor karlistične vstaje, sežiganje samostanov, zaplemba cerkvenega imetja in posestev v svrho kritja državnih dolgov itd., niso imeli na Cerkev nobenih vplivov, ona je bila vedno na vrhu, na oblasti, Španija pa je ostala napolnjeno grobišče, na katerem triumfirajo kot temne silhuete — kleriki rimske Cerkve.
Z novim kraljem se je dežela zopet odprla duhovščini, tako da je naraslo njih število nad 260.000 klerikov, menihov itd., ki so vršili indirektno oblast nad ljudstvom. Ljudstvo pa se je začelo izseljevati, čeprav je bilo eno tretjino Španije neobdelane. Otvorila se je iznova cerkveno-klerična kupčija, korupcija je cvela v cerkvenih vrhovih, dočim je bil narod brezpravna raja. Zlati tok je bil Cerkvi ponovno otvor-jen, milijoni zlatih pezet so romali v Rim in v mošnje Črne roke. Samostani so se industrijsko organizirali in ta doba je bila za Cerkev in Črno roko doba velike žetve. Železnice, rudniki, tvornice vseh vrst, kreditni in zemljiški posli, skratka vse, kar je vrglo denar, se je združilo v rokah samostanskih zavodov in Cerkve in
po svetu.
ropo. V Parizu se zopet pojavljajo glasovi v tej smeri.
Obsodbe v Ljubljani. V ponde-ljek, dne 27. aprila t. 1. se je pričela pred velikim senatom v Ljubljani obravnava proti 29 obtožencem po zakonu o zaščiti države ter je trajala do sobote, dne 2. maja t. 1. Obsojenih je bilo 13, oproščenih pa 16 obtožencev. Obsojeni so bili:	Peter
Cvek, krojaški pomočnik v Ljubljani, na 14 mesecev strogega zapora; Ivan Gašperšič, delavec v Ljubljani, na 7 mesecev; Franc Gerbic, delavec v Ljubljani, na 1 leto; Anton Žužek, železničar v Ljubljani, na 5 mesecev; Konrad Kovač, delavec v Ljubljani, na 8 mesecev; Anton Črnologar, strojni ključavničar v Ljubljani, na
3 mesece; Alojzij Kusold, ključavničar v Zeleni jami, na 10 mesecev; Josip Nakrst, delavec v Jaršah, na 5 mesecev; Alojzij Stropnik, zidar v Lukovici in Pankracij Krivograd, tovarniški delavec v Kotlah, vsak na
4 mesece; Maks Vitemik, uradnik v Guštanju, na 7 dni pogojno na eno leto; Anton Ivartnik, mesar na Viču, Josip Harum, peresni kovač v Guštanju, vsak na 3 mesece. Oproščeni so bili: Alojzij Konjar, Danijel Opeka, Mirko Trtnik, Ivan Korošec, Anton Ule, Ivan Vihar, Josip Lekš, Leopold Kališnik, Ivan Sevčnikar, Frančiška Lasnik, Bogomir Hribernik, Alojzij Razpet, Anton Štembov, Anton Uran in Marjan Prelc. Večina obsojencev je kazen že prestala, ker so se nahajali eno leto v preiskovalnem zaporu. Obtožba proti Francu Žlebniku, trgovskemu pomočniku v Libeličah, je bila izločena.
Umrl je ban Dunavske banovine general Sv. Matič.
Umrl je v Beogradu Fran Vilfan, ki je sodeloval v raznih mednarodnih komisijah. Udeleževal se je tudi ver-zajlskih mirovnih pogajanj.
Kar gospodinja sama skuha, bolje tekne! Če gospodinja sama pere, bo ravnala s perilom vedno bolj oprezno, kakor perica! Zato je treba pericam vedno ponavljati, da samo Zlatorog milo perilo varuje!
*
Načelstvo Mednarodne zadružne zveze za razorožitev. Na svoji zadnji seji v Bruslju je razpravljal izvrševal-ni odbor Mednarodne zadružne zveze v Londonu o razorožitvi ter je sklenil razširiti zanimanje za njo v obliki pQziva svojim članicam, da se pridružijo pripravljalnemu odboru, ki ga je ustanovila Mednarodna zadružna ženska gilda, z namenom, da se pripravi konferenco mednarodnih delavskih in konzumentskih organi-
gospodarstvo Španije — znači gospodarstvo Črne roke in denarja, izmozganega iz te dežele.
V lastnem ogledalu.
Španija leži politično, gospodarsko in tudi kulturno v krempljih klerikalizma. Šolstvo se nahaja pod absolutnim vplivom Cerkve, kakor skoro ves narod. Z neomejenim vplivom na ženske, družabnim in gospodarskim bojkotom zrušijo vsakogar, kdor bi se jim drznil protiviti. S šolo je duhovno podjarmljena tudi vsa mladina. Sicer ima država nadzor nad šolo, vendar se lahko vsak vaški duhovnik potrka na prsi z besedami: »Država sem jaz!« Šolstvo je na zelo nizki stopnji. Dominira v njih katekizem in sveto pismo in tako vlada duševna moč, ki je seveda potrebna za sjaj španskih cerkvenih zvezd. Le-i ta 1909. je imela Španija od 18 milijonov prebivalcev —	12 milijonov
analfabetov!
Za tuje interese kapitala!
Razvoja naroda pa kljub vsem dejstvom ni mogoče ustaviti — ampak samo zavirati, zavlačevati.
To je dokazala naslednja afrikan-ska pustolovščina, ki lahko služi kot vzor kapitalistične kolonijalne politike in ki vodi tudi v to pustolovščino.
Ko je marokanski kronski pretendent Bu Hamara Rhogi imel na
zacij. Ta naj zagotovi skupno akcijo za podporo predlogov o razorožitvi, ki naj bi bili predloženi svetovni raz-orožitveni konferenci leta 1932. — Glavni tajnik Zveze H. J. May je bil pooblaščen zastopati Zvezo na seji, ki naj razpravlja o akcijskem načrtu.
Kaj je boljševizem? Kaj je boljševizem, je povedal madžarski bramb-ni (honved) minister Gombos. V narodnem klubu je govoril in rekel, da smatra marksistično nevarnost, če se obleče v državno obliko, kakor v Rusiji, za veliko nevarnost. Nevarnost obstoja v tem, da ne vemo, kdaj nas sovjeti napadejo. Sovjeti niso šele takrat nevarni, ko začno delati z vojsko, nego mnogo prej. Pošiljajo namreč na duševnem in gospodarskem polju svoje predstraže. Kot taka predstraža se mora smatrati tudi propaganda za razširjenje splošne voiilne pravice in neomejeno zboro-valno svobodo, kakor tudi za tiskovno svobodo. — Gospod Gombos je pameten mož, ki bo nas že še kaj pametnega naučil. Samo demokracije ne mara!
Rumunski kralj proti diktaturi. Pri sprejemu novinarske Male antante je na vprašanje nekega čeho-slovaškega novinarja, koliko je resnice na vesteh, da se namerava v Rumuniji uvesti diktatura, odgovoril kralj Karol sledeče: »Rad vam odgovorim. Odkar sem zasedel prestol, sem se vedno izražal proti diktaturi in izjavljal, da hočem vladati samo po ustavnih in parlamentarnih načelih. Sicer je pa osebnost Jorga, mojega ministrskega predsednika, najboljše jamstvo, da se ustava ne bo kršila. Prosim gospodje, da vse drugačne vesti zanikate in na gotovo neokusno propagando ne reagirate.«
»Živela Španija« v rumunskem parlamentu. Povodom čitanja vladne izjave, ki jo je podal novi ministrski predsednik Jorga v rumunskem parlamentu, pri stavku, da je treba razpustiti zbornico, so se slišali poklici: »Doli z diktaturo Argetoianu« in »živela Španija«. Med tem so narodni kmeti ostentativno klicali: »živijo kralj!«
Heinmehr razpada. Za nedeljo, dne 3. t. m. so bile najavljene velike heinvvvehrovske vaje na Nižjem Avstrijskem in nato obkrožni pohod skozi dunajsko okolico. Radi predvidoma premajhne udeležbe so pa bile vaje odpovedane. V najboljšem slučaju bi se moglo zbrati iz vse Spodnje Avstrijske 6000—7000 članov, kar je spričo kolosalnega nastopa Schutz-bunda na 1. maja naravnost sramotno malo. Tudi škof v St. Poltemi je odbil prošnjo heimwehrovcev, da bi pri
severnoafriški obali nekaj veljave, sta dve kapitalistični skupini, Čom-pagnia espanola del Rif in Nord Africain izposlovali od njega dovoljenje za pridobivanje svinca in železa v okolici Beni Buifrur v ozemlju Gelaye, to je monopolno dovoljenje, katerega je smel Bu Hamara izdati ravnotako, kakor če bi dal sedaj odstavljeni španski kralj nekomu dovoljenje, da sme prodati Španijo.
Ko se je začelo delo z graditvijo železnice za odvoz železa in svinca, so domačini enostavno s puškami nagnali vsiljive tujce. Sedaj pa je nastopila država kot čuvaj ogroženega kapitala. Poslala je na severnoafriško obalo svoje čete, ki so se v krvavi borbi zagrizle v košček zemlje, ki naj predstavlja kolonijalno silo Španije.
Poleg vseh drugih krivic pa je zbujala največjo nejevoljo med narodom krivica v vojski. Kdor se je z denarjem odkupil, ni služboval v vojski, ampak je to delo ostalo samo sirotinji, to je delavcu in kmetu. Pustolovščine Španije so težile tedaj le ta stanova, vprežena v vojno službovanje, izpostavljena bolezni in vojnim izgubam, invalidi pa so bili prepuščeni lakoti in poginu. Nezadovoljstvo je rodilo mnogoštevilne de-zertacije in napade na železnice, mostove itd., kar je potrjevalo notranji razkroj razmer.
(Dalje prihodnjič.)
Klal bol tudi Ti pridobil »DELAUSKI POLITIKI" novela naročnika?
Cvetko Kristan:
Delavske strokovne organizacije za kon» zumno zadružništvo.
(Nadaljevanje.)
njihovem nastopu čital sv. mašo na prostem, kar je prepovedal tudi vsem drugim duhovnikom svoje škofije. Najbrž bodo temu zgledu sledili tudi drugi škofje. Spričo vsega tega in radi notranjih prepirov se je polastilo Heiimvehra veliko malodušje. Vrhovni vodja, knez Starhemberg, je prijavil svoj odstop v korist Pfrimerja. Med krščanskimi socijalci in heim-tvehrovci je zazijal globok prepad.
Tramvaje! in 1, maj na Dunaju. Mnogo let je že od tega, odkar dunajski tramvaj ne vozi prvega maja predpoldan. To ustavitev dela so si tramvajci že davno priborili in po tena je ista bila vnešena v delovno pogodbo. In do letos ni nikdo imel nič proti temu. Letos pa se je ministrstvo za trgovino ter promet pritožilo na najvišje sodišče, ki je razsodilo, da se mora tramvajski promet tudi na dan 1. maja vršiti v polnem obsegu, in sicer z ozirom na izdano koncesijo. Seveda so si tramvajci, ki s° zelo dobro organizirani, vzeli prvega maja predpoldne prosto, kakor Po navadi. Pravijo, da kar si človek sam vzame, bolj tekne!
Nemčija obubožava. Predsednik državne banke dr. Luther je govoril v Luxemburgu ter povedal, da je bilo pred vojno v Nemčiji 15.500 milijonarjev, leta 1927 jih je pa bilo komaj še 2500. Dohodki nemškega naroda kapitalnega imetja so znašali pred yojno 12 do 13 odstotkov, sedaj znašajo le 4 do 5 odstotkov.
, Gobbels ponovno obsojen. Vodja ha-epkreuzlerjev v Berlinu dr. Gobbels daje ne« 0 pos!a sodniji, ki se je zadnje tedne v . k slučajih bavila z njim ter je bil po-'fto obsojen na denarno in zaporno ka-nh- i'n Vse samo radi obrekovanja, kajti v sivo iu si G5bbels lahko lasti prven-
V saksonskem deželnem zboru je
Pnslo nied socijalnimi demokrati, komunisti in narodnimi socijalisti do Pretepa pri debati o prepovedi praznovanja 1. maja.
_ Monopol na tobak v Nemčiji. V Nemčiji nameravajo uvesti monopol na tobak, da bi država prišla do novih virov. Srečni Nemci, ki niso še do danes vedeli, kaj je to monopol na tobak!
Sloga jači, nesloga tlači. Poslanec angleške delavske stranke Bellamy je umrl. Pri dopolnilnih volitvah za okrožje Ashdon under Lyne je zmagal konservativni kandidat Broab-dent z 12.420 glasovi. — Delavska stranka je dobila 11.005 glasov in odpadnik delavske stranke, Mosleyeva skupina, pa 4472. Pri prejšnjih volit-je dobila delavska stranka 13.170 (oellamy), konservativna samo 9763 in liberalci 6693 glasov. Radikalni odpadnik delavske stranke, bogati Mosley, je s tem povzročil izgubo mandata delavske stranke.
Velikanska mirovna manifestacija v Londonu. 11. julija se bo vršila v londonskem Albert-Hallu največja manifestacija za mir po svetovni vojni. Prvič se bo zgodilo, da bodo nastopili skupno vodje vseh treh angleških političnih strank, to so: Macdonaid, Lloyd-George in Bald-
Trocki pojde v Španijo, Trocki je Poslal španskemu ministrskemu predsedniku Zamori brzojavko, v kateri Prosi, da
mu vlada dovoli naselitev . r°dbino v Španiji. Enako brzojavko *e i ročki poslal tudi Maciu, pred-Sedniku vlade v Barceloni. Vlada mu nnselitev dovoli, s pridržkom, da se politično ne bo uveljavljal.
Revolucija na Madeiri končana. {Jader«, kjer je bil v pregnanstvu bivši avstrijski cesar Karl, je portugalska kolonija. Na otoku je nastal Pred nekaj tedni upor, ki ga je portugalsko vojaštvo te dni zadušilo, dolgotrajnih bojih so se uporniki, i so hoteli izvojevati neodvisnost, udali.
Na posredovanje škofa v Funcha-
‘u SO bile operacije portugalskih vladnih čet pred Madeiro zaenkrat ustavljene.
Strahovita eksplozija v ameriški tovarni. Iz Ri0 de Janeiro poročajo, da je nastala v mornariškem arzenalu v Nicheroyu v kemičnem oddelku strahovita eksplozija, pri kateri je bilo 180 delavcev ubitih, okoli 2000
Sodba v mariborskem komunističnem procesu v Zagrebu potrjena.
Železničarji definitivno oproščeni obtožbe komunizma.
V vsej mariborski javnosti, zlasti pa v železničarskih krogih, je še v živem spominu takozvana komunistična razprava, ki se je vršila dne 5. in 6. septembra 1930 proti 6 mariborskim železničarjem, in sicer Josipu Zupancu, Andreju Čanžeku, Ivanu Pšeničniku, Antonu Lekšu, Henriku Wein-genlu, Filipu Reberniku in brivcu Nikoli Novakoviču radi zločinstva propagande komunizma. Okrožno sodišče v Mariboru je vse obtožence takrat po dolgotrajni dvodnevni razpravi oprostilo krivde in kazni, ker zlasti ni verjelo konfidentu Ivanu Pečniku, ki je bil nastavljen v mariborski kurilnici in je vse obtožence denunciral. Šele pri razpravi se je takrat izkazalo, da ima Pečnik kljub svoji .mladosti za seboj že 3 letno predkazen robije radi nevarne tatvine, katero je izvršil v vojaški službi. Obtožnica se je takrat naslanjala na priznanje nekaterih obtožencev, zlasti Josipa Zupanca, ki pa se je zagovarjal, da mu je bilo to priznanje izsiljeno pred komisarjem železniške policije Staničem, kateri je Zupanca celo noč zasliševal na mariborskem kolodvoru.
Proti oprostilni sodibi je vložilo državno pravdništvo revizijo na Stol sedmorice v Zagreb. Pred par meseci pa ise je raznesla dz prvega vira po Mariboru vest, da je Stol sedmerice reviziji ugodil in mariborsko sodbo razveljavil ter da se bo še vršila ena razprava proti toženim v Mariboru.
Vsi obtoženi železničarji so bili že tretji dan po aretaciji odpuščeni dz službe in živijo od takrat naprej v največji bedi, medtem ko se nahaja konfident Ivan Pečnik še vedno v državni službi v Subotici.
V četrtek pa je dobil branilec obtoženih, odvetnik g, dr. Avg. Reisman od sodišča v Mariboru obvestilo, da je Stol sedmorice v Zagrebu revizijo državnega tožilstva zavrnil kot neutemeljeno in je oprostilna sodba mariborskega okrožnega sodišča potrjena. Vsi obtoženi so torej s tem končnoveljavno oproščeni vsake krivde in kazni.
Sodba Stola sedmorice ugotavlja, da je popolnoma pravilno, če se krivda obtožencev ne smatra za dokazano, ker je mariborsko sodišče odreklo verodostojnost Ivanu Pečniku, ki je ovadil obtožene zato, da bi napredoval v službi, a Zupančevo priznanje je le plod ravnanja z njim pred komisarjem Jakša Staničem.
Kakor znano, je bil komisar Jakša Stanič medtem že tudi premeščen iz Maribora in ravnotako konfident Ivan Pečnik najprej v Zemun, potem pa v Subotico.
Upati je, da bodo dobili sedaj tudi težko prizadeti železničarji zadoščenje v službi, da bodo mogli zopet redno vzdrževati svoje .rodbine in bodo končno oteti svoje nezakrivljene revščine. Tudi v mariborskih pravnih krogih je vzbudila sodba splošno zadoščenje.
pa ranjenih. Pok se je slišal nad 50 kilometrov daleč.
*
27 šolarjev oskrunjenih. Kakor .poroča »Arbeiter-Zeitung« ter za njo drugi dunajski časopisi, so odkrili v St. Valentinu na Nižjeavstrijskem nezaslišan šolski škandal. Oskrunjenih je 27 šolskih otrok obojega spola. Zloraba šolarjev se je dogajala skozi več let, dokler ni eden prizadetih otrok vse izdal. Skrunitelji otrok so sami hrabri krščanski socijalci, med katerimi je nek 63 leten mizarski mojster. Kakor se je sedaj izvedelo, so merodajni činitelji že pred leti vedeli za to nemoralno močvirje, pa niso ničesar ukrenili. Otrokom se je pretilo za slučaj, da bi kaj izpovedali, da dobe slaba spričevala. Tri glavne krivce imajo sicer sedaj že pod ključem, toda krivdo se sedaj zvrača na uboge otroške žrtve in katoliški« starši zahtevajo, da se naj zlostavljene otroke iz šole izključi, sicer da ne bodo pustili svojih otrok v šolo. Dosedaj je znanih 27 slučajev oskrunstva. Koliko pa je v resnici zlorabljenih otrok, pa se najbrž ne bo izvedelo, saj so med tem nekateri že zapustili šolo.
Težka eksplozija, V Magdeburgu, v tovarni za saharin, Fahlberg, List & Co., je v oddelku, kjer so izdelovali strup za podgane, nastala eksplozija, ki je povzročila požar, ki je vpepelil vso tovarno, napolnjeno z lahko gorljivimi kemikalijami. Iz razvalin so potegnili dosedaj osem ženskih in dve moški trupli ter 10 težje ranjenih delavcev. Nadaljne pogrešane še iščejo.
V pariški podzemski železnici sta trčila dva vlaka. 80 oseb je težko ranjenih.
Ljubljana.
Carinarnico zgrade v Ljubljani, V
Ljubljani zgrade veliko carinarnico in pripadajoče objekte. Vlada je načrte odobrila in izdala odlok za gradbo. Z gradbo prične Stavbena družba takoj. Veljala bo 7,218.998.16 Din.
Prej so posebno cenili oni del osvobodilnega boja, ki ima pred seboj samo industrijski kapital in pa po tem povzročeno izžemanje zaposlenih. Šele nekaj_ desetletij sem spoznava tudi delavstvo v češkoslovaški republiki, da se je treba boriti tudi proti trgovskemu kapitalu, ki predstavlja proti-socijalen del današnjega zasebnega gospodarstva.
Zasebna trgovina, ki se predstavlja danes kot edino upravičeni »zakoniti« posredovalec blagovne izmenjave, je zgrajena prav tako na privatno-gospodarskem temelju, pri čemer je glavni cilj ravno tako do-seženje osebnega dobička.
In tako si morajo pustiti stotisoči potrošnikov, ki nosijo svojo* tedensko mezdo ali mesečno plačo v privatne trgovine, do-pasti, da se jim diktirajo cene življenskih potrebščin, njih kakovost, mera in teža, in s tem pritrjujejo ustanovi, ki je usmerjena v vsem svojem temelju proti njihovim interesom in proti njih težnjam za osvoboditev.
Pot izdelka od proizvajalca do potrošnika se brez potrebe podaljšuje, in mnogo zajedalcev živi tako brez dela od podražitve izdelkov ali od različnih vrst ode-ruštva.
Tako kakor je cilj privatne trgovine osebno doseči dobiček, tako je
cilj organizacij konzumentov,
naših konzumnih zadrug, nuditi konzumen-tom nesebične usluge. Konzumne zadruge ne zasledujejo cilja, dosegati trgovske dobičke, marveč lajšajo gospodarski položaj članov
s preskrbovanjem blaga
za dnevno potrebo v dobri kakovosti, v dobri meri in teži in po zmerni ceni. Zado-
Delavska akademija v Mariboru.
Sodelujejo delavska kulturna in športna društva.
Mariborske delavske kulturne in športne organizacije priredijo v soboto, dne 16. maja akademijo z izbranim sporedom. Vstopnina je nizka, in sicer: sedeži po 10, 6, 5 in 4 Din, stojišče 3 Din. Predprodaja vstopnic v upravi »Delavske Politike« in pri zaupnikih strok, organizacij. Noben delavec naj ne manjka pri tej prireditvi!
Maribor.
Krajevni medstrok. odbor sklicuje za dne 8. maja ob 18. uri t. 1. sestanek vseh delavskih obratnih zaupnikov in funkcijonarjev svobodnih strok, organizacij v prostorih Ljudskega doma s sledečim dnevnim redom:	1. Predlog industrijalcev za
uvedbo petdnevnega dela v tednu in poslabšanje zakona o zaščiti delavcev ter stališče delavstva.
Črno-žolta zastava v Mariboru. Prijatelj našega lista nam piše: Ko sem v soboto zvečer slučajno šel po Samostanski ulici, zagledam od daleč viseti visoko na drogu veliko črno-žolto habsburško zastavo, ki se je vila nad vhodom na športno igrišče »slovenskega športnega kluba Maribor'«. Zelo sem se čudil temu in sem čakal, kedaj bodo kakšni manife-stantje zapeli »cesarsko pesem«. Rekli so mi, da visi zastava na čast nogometnemu klubu iz Salzburga. Značilno je že, da naši slovenski klubi tako radi vabijo goste iz sosedne republike, in sicer take, ki se radi ponašajo s svojo »Heimattreue« in se zavijajo v čmo-žolte barve.
Prepovejte dirkanje z motorji. Oddiha potrebni prebivalci, ki po deloptrstu gredo v park ali na kratek sprehod mimo Treh ribnikov, da se nasrkajo svežega zraka, se upravičeno pritožujejo nad brezobzirnimi dirkači z motorji, ki si izberejo 'kakor nalašč za svoje dirke baš ceste, ki vodijo ob mestnem parku, ter s svojim smradom, dviganjem prahu in peklenskim ropotom vznemirjajo celo okolico. Vožnja z motorjem in z avtomobilom po ozki cesti mimo Treh ribnikov, ki je vedno polna šetalcev, bi se morala absolutno prepovedati. Vsaj en kotiček nam pustite, kjer ne ibo ropota in prahu.
Krčevinska in mariborska občina se naprošata, da vendar enkrat uredita Vinarsko ulico. Kupi kamenja, debelega kot 'otročka glava, leže že leta in leta po tej ulici in človek, ki mora ponoči skozi njo, je v resni nevarnosti, da si polomi noge. Poleg tega pa tvori ta ulica edini dohod v porodnišnico ter v sadjarsko in vinarsko šolo, ki jo vsak čas poseča obilo tujcev.
šča že pokazati na to, da so naše konzumne zadruge povsod tank kjer so dovolj razvite, postale resničen regulator cen, ki uveljavlja svoj vpliv na cene privatne trgovine, in da so postale te s tem, da so zasledovale in zatirale oderuštvo, v očeh vseh nasprotnikov zadružnih teženj po samopomoči delovnega ljudstva, najbolj osovražen faktor.
Zadružno gibanje ima kot organizacija gospodarsko šibkih ljudi in kot realizacija velike gospodarske misli po samopomoči veliko tradicijo in bogato zgodovino. Množicam
delovnega ljudstva
bodi v tovarni bodi v uradu kakor tudi malih obrtnikov in malih kmetov izkazuje konzumno zadružno gibanje neprecenljive zasluge. V celem svojem temelju predstavlja nov tip kolektivne, socijalno-zadružne blagovne izmenjave brez vseh parazitskih posredovalcev in ustvarja tako fundamente novega socijalističnega družabnega reda pod devizo: »Od organiziranega konzuma k organizirani proizvodnji.«
To gibanje lahko pokaže v zadnjih letih v Češkoslovaški pomemben razvoj. Obe veliki delavski zadružni zvezi združujeta že 416 konzumnih zadrug s 604.472 člani, s 3504 oddajališči in 1600 milijoni Kč (Din 2700 milijonov) prodanega blaga. Od tega odpade na Osrednjo zvezo češkoslovaških zadrug v Pragi 256 konzumnih zadrug s 367.745 člani, 2125 oddajališči s 5295 zaposlenimi in za preko 1 milijardo Kč (Din 1 milijardo 7C0 milijonov) prodanega blaga. Na Zvezo nemških gospodarskih zadrug odpade 160 zadrug z 236.727 člani, 1379 oddajališči. 4115 nameščenci in s skoro 600 milijoni Kč (Din 1 milijardo) prodanega blaga.
(Konec prihodnjič.)
Kulturni pregled.
Petdesetletnica Jurčičeve smrti.
Dne 3. maja t. 1. je minilo petdeset let, kar je umrl slovenski pisatelj Josip Jurčič. Jurčič je študiral, a zaradi bede ni mogel dovršiti študij ter se je posvetil časnikarstvu. Spisal je lepo število povesti, romanov in novel v preprostem narodnem stilu. Ipak so klerikalci vlivali golide gnojnice na njegove — pohujšljive spise. Jurčič je obolel za jetiko ter umrl še razmeroma mlad. — Sedaj mu pojo slavo, ker zalagajo njegove spise. Godi se njegovemu spominu enako, kakor se godi Ivanu Cankarju.
Prvi nastop delavskih športnikov iz Hrvaške v Mariboru. Prihodnjo nedeljo se bo vršila na igrišču SK Maribora 'prijateljska tekma med 'delavskima športnima kluboma SK »Sloboda« Varaždin in »Svoboda« Maribor. Ker bo torej to pot prvič nastopil zunanji delavski športni klub proti »Svobodi« Maribor, se prijatelji delavskega športa na to opozarjajo in vabijo, dla se prireditve v čim večjem številu udeležijo. Čas nastopa bomo objavili prihodnjič.
SK »Svoboda«. Sestanki moštva se vrše začasno vsak petek v klubovem lokalu na Slomškovem trgu 6. Istotam se sprejemajo tudi novi člani za športni klub in lahko atletiko.
Časopis »Svoboda« bo izšel v par dnevih v povečanem obsegu.
Kolo »Steyr« je bilo ukradeno delavcu Viktorju Žagarju iz veže splošne 'bolnice. Ukradeno kolo je vredno okroglo 1800 Din in ima številko 27/01999.
Zaščitno cepljenje zoper osepnice. Za mesto Maribor bo vršil mestni fizikat brezplačno zaščitno cepljenje zoper osepnice od dne 5. do dne 9. maja t. 1. v svojih uradnih prostorih v Frančiškanski ul. 8, in sicer v času od 9. do 11. ure. Cepljenje je obvezno za vsakega otroka, ki je bil rojen v preteklem letu in razen tega za vse one otroke, ki so rojeni v tekočem letu in so stari najmanj( 3 mesece.
Opozorilo! Gospod Emil Perc je preselil svoj zobni atelje iz Tatten-bachove ul. 18 v Gosposko ulico 20/1.
Pisarne, industrijska podjetja, šolska vodstva, kupujte edino v naši papirnici, Slomškov trg 6.
Pobrežje pri Mariboru
I. delavsko kolesarsko društvo, podružnica Pobrežje, priredi dne 10. maja svojo prvo klubsko dirko na progi Pobrežje—-Sv. Martin—Pobrežje. Start ob 14. uri od trgovine g. Pnechtlerja, cilj istotam. Po dirki se vrši v gost. Simončič vrtna veselica, kjer se razdelijo darila. Tudi za ples in dobro zabavo je preskrbljeno. Začetek ob 16. uri. — Odbor.
Ali sl 2e poravnal naroi-nlno? Ako Se ne, stori tako| svojo dolinostl
Velika akademija
dne 16. nuno 1931 o dvorani pluovnrne „UH101i"
Nastopijo mariborska delavska pevska društva, „Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev", „Tamburaški odsek pekov* in »Delavsko kolesarsko društvo".
Zagorje ob Savi.
1. maj so praznovali pri nas radarji in tudi drugi delavci. Trgovine so bile vse zaprte. Tudi mala oibrt je delno praznovala. Shodov ali manifestacij ni bilo, ker je bilo vse prepovedano, Delavci so napravili izlete na hribe in planine. V Zagorju je bilo vse prazno.
Demagogija »narodnjakarjev« v
revirjih. Že dalje časa zasledujem poročila »narodnjakarjev« v »Jugoslovanu« iz Trbovelj. Ta poročila so ne samo v nasprotju z resnico, temveč taka, da škodujejo tudi delavstvu. Odkar se je pričela ta kriza, jo rešujejo gospodje »narodnjakarji« z demagogijo. Pravijo, da so oni s svojimi intervencijami dosegli pri vladi, da se je odločila za zopetno dobavo trboveljskega premoga, da so njihove intervencije povsod uspešne itd. Vrhunec pa so dosegli s poročilom v »Jugoslovanu« z dne 1. t. m. Trdijo, da bodo dobili na njihovo vlogo in intervencijo rudarji Trboveljske premogokopne družbe zopet znatno podporo, da so poslali k generalnemu ravnatelju Trboveljske premogokopne družbe one sijajne zastopnike, med njimi nekdanjega pše-
ničnega valutarja, ki je po dolgem iskanju iz enega ekstrema zašel v drugega in končno našel pravo mesto, kamor spada, kateri so rudarjem pridobili podporo. Resnici na ljubo naj rečem tole: Dne 29. aprila je bila deputacija Delavske zbornice in pa predsednik II. rudarske skupine s. Pliberšek iz Trbovelj pri Trboveljski premogokopni družbi glede podpore. Do tega dneva še Trboveljska premogokopna družba sama ni ničesar radi podpor ukrenila. Šele po tej intervenciji je družba pristala na to, da bodo dobili vsi rudarji, ki so zaslužili manj kot Din 300.— od 1. do 15. aprila podporo ali pa, če podpora ne bo znašala toliko, pa vsaj predujem, da bo znašal čisti dohodek vsaj najmanj Din 300.—. Pa še za to malenkost je morala zgoraj omenjena deputacija Delavske zbornice iti dvakrat k ravnatelju Heinrichu. Šele, ko je prišla deputacija drugič k njemu, je obljubil, da bo podpora znašala za vse rudnike Din 250.000.—. Znesek, ki ga da Trb. prem, družba za podporo za 6000 delavcev, je tako majhen, da bi bilo celo mene
sram hvaliti se s takim uspehom; zato tudi zgoraj omenjena deputacija, ki je v resnici bila pri TPD, ni poročala o tej pičli podpori. Sedaj pa demagogi v »narodnem« taboru to malenkost na tak nesramen način izrabljajo za svojo agitacijo, da bi nezaveden delavec res mogel misliti, da se da doseči uspehe samo s klečeplazenjem, lažmi in dema-goškimi poročili v listih. Ni moj namen polemizirati s poročili v »Jugoslovanu«, hočem le, da bodo rudarji sami spoznali demagoge v pravi luči in da zve tudi javnost, kakšno de-magogijo uganjajo ravno pristaši lista, ki nas drugače uči državljanske morale. Da, gospodje, naučite se jo. Toda kar se je Jakec naučil, to Jaka zna! — Rudar, ki vidi in misli.
Jesenice.
Kriza v jeseniški občinski upravi
je še vedno nerešena. Kakor znano, je dosedanji župan Andrej Čufar odstopil, oziroma prosil za razrešnico, V občini je marsikaj zelo nerodnega, da ni kar nič prijetno sedeti v tistem odboru. Ker je pa že cel svet v krizi, naj bo še jeseniška občinska uprava. Delavstvo nima v njenem zastopu. ‘nobene besede, dasi je v občini ogromna delavska večina. Za te dni, ko je minul muhasti april in se vrši protituberkulozna propaganda, pa znova zahtevamo, da takoj prične delovati mestni škropilnik — upamo, da ni v krizi — da bomo vsaj brez prahu, če že brez krize ni mogoče biti. Vsaj nekaj napravimo v dnevih protituberkulozne propagande.
kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih.
{Wi £»C*i ^\-'i	£\V1
JtfoS raoJne mišice, mirni živci in ravnotežje v organizmu razvijajo v Človeku ono samozavest in delavno voljo, ki ga usposabljata za izredne napore današnjega natlna živovanja. Izrabljene sile se morajo nadomestiti pri telesnih in duševnih naporih. Če natarete svoje ude pred počitkom s par kapljicami pristnega
,Diana*, franc, žganja
si zagotovite mirno in osvežujoče spanje, zbudili se bote zjutraj odpočiti in bodete opravljali lahko In brei utrujenosti svoje delo. Mnogi ulivajo v vodo za umivanje in kopanje par žlic „DIANA“ francoskega žganja, kar stori dobrodejen občutek.
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah In boljših trgovinah.
Cena: Mala steki. Din 10--, srednja Din 26-, velika Din S2--.
Pazite in prepričajte se, da dobite »DIANA", ker se ponarejal
I
H01AVCU,
ta birmo ure zlatnino in srebrnino pri
urarju, v Mariboru, Kralja Petra trg
(pri mostu). — Oglejte si kvaliteto in ceno.
Ml POTREBA
IHHnmKIHBHnHHBBHBai
skrbeti, kje si boste nabavili oblekef čevlje, sandale, perilo, klobuke, ter vsakdanje potrebStine, ker kupite iste po zelo solidnih cenah pri
iakob lah, Maribor, Glavni trs Z.
Oglejte si izložbe in zalogo!
Kes. Zlatica je gospodinja vzorna je spretna roka ji povsod pokorna. Dopoldne kuka. a popoldne pere. zvečer va knflge. Časopise bere.
Koristnih naukov volne so vse knjige, a Zlatica le zase že brez ortgšt 'dokler le milo Zlatorog * ktihinn s se vzorno in brezskrbno gospodinji.. ■.
Oj zlata Zlatica — glas gre okrov nad vse je terpentinsko milo Zlatorog!
{Nadaljevanje sledi.)
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n
Prvovrstne
poslovodje
za trgovino mešanega blaga iščemo za okolico Maribora. Pogoj kavcija najmanj 15.000 Din in popolna strokovna sposobnost. Ponudbe pod .Kavcija* na upravo lista.
Dovoljujem si naznaniti, da sem se s svojim
zobnim ateljejem
preselil iz Tattenbachove ulice št. 18 v
Gosposko ul. 20/1
(Pirchanova hiša)
Emil Perc, dsnt. tehn.
Maribor
Irti wh&/
PapUmke.
MALA NAZNANILA.
zastonj
Vsi letni naročniki dobe
14 karatno originalno amerikansko
zlato nolim pero
ali pa KOrschnerJev roinl leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ welt“. Naroča se Administration der „Radio-welt“ Wien 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
jati! rokavi
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposki 9-
ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA
M. TRABI
Maribor, Vodnikov trg 3, Tel. 3702
Popravila vseh vrst električniK strojev In aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev Itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup tn prodaja porabljenih motorjev in dynamo-stroiev.
Kolesa, otroške vozičke, gramofone in Šivalne stroje vseh vrat popravlja najc*n»j* meh. del.
Justin Gustinčič
Maribor, Tattenbachova ulica it. 14
Velika zaloga gramofonov in plošč znamke
»Columbia« in več drugih znamk.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi dobro blago za ženske in otročke oblekce po Din 8-—, 10-—, 12-— meter. Oglejte si pred nakupom.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavltelj Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.