Štev. 50. V Ljubljani, dne 16. decembra 1915. Leto XXVIII. Crščanska mati. h C. slitljiva in spoštovanja vredna je m a . /e po naravi. Zaklad ter veselje nebes in zemlje — otrok — je njej izročen. Od r Letka do zadnjega zdihljaja skrbi zani "■ i varuje in neguje, mu izkazuje svojo ljubi. en, Kdo more pojmiti, sešteti in ocenili • c delo, skrbi, trpljenje, pomanjkanje .in sp! ,i vse žrtve, ki so združene z izrejo in \ -jo samo enega otroka! Velika je mati i vse lo daruje za svojega otroka. Št vzvišenejša in častitljivejša je pa krščanska mati, ki sc kot taka izkazuje i ;di pri odgoji otroka. — Najbolj pa obči . uiemo krščansko mater v trpljenji:. saj se nam tudi Marija nikjer ne zdi večja kakor takrat, ko je stala pod križem. Neb' ko-lepa je Marija Devica, ko jo je angei pozdravil in obsenčila moč Sv. Duha v na/.areški hišici; lepa je njena podoba, ko kleči pri jaslicah poleg novorojenega neb,, iiega Deteta, ali ko ga drži v naročju vpričo treh tujih kraljev; častitljiva je. ko jo vidimo, kako oskrbuje gospodinjstvo v na/.aretskem domovanju, kjer božji Sin Siun radevolje izvršuje njene ukaze; ali na ženitnini v Kani, kjer Jezus vsled njene prošnje stori prvi čudež; najbolj občudovanja vredna je pa Marija kot Mati žalostna pod križem svojega Sina na gori Kaloriji. Tako tudi krščanska mati, Zgodovina nam našteva čudovite zglede krščanskih mater, ki so bile velike osobito v trpljenju. Tako n. pr. občudujemo krščansko mater Simforozo, ki je morala gledati, kako so bili mučeni sedmeri sinovi njeni; nato je pa še sama prestala muče-niško smrt. Junaške so se izkazale one ma-| tere, ki so dovolile, da so njih sinovi, da celo dečki šli na križne vojske, da bi rešili in varovali kristjanom sv. kraje in dežele. Častivredne so pa tudi vse naše krščanske matere, na milijone jih je, ki so poslale svoje sinove v sedanji vojski na bojišče, ki so na ta način dospele na goro Kalvarijo, ki posnemajo zgled žalostne Matere božje. Nekoč je junaška makabejska mati pripeljala na morišče svojih 7 sinov ter jih osrčevala, naj se ne vdajo prilizovanju poganskega vladarja, da bi odpadli. Tudi marsikatera slovenska mati je poslala na žrtvenik domovine vse svoje sinove: tri, štiri, pet in tudi šest. Junaško prenašajo vse te velike žrtve, prenašajo jih v pogledu in mislih na žalostno Mater: Kraljico mu-čencev, Če je makabejska mati dala Bogu svojih 7 sinov, jih je darovala neka stara, dobra tirolska mamica vseh svojih deset Bogu in domovini. In ko je izvedela, da so vsi padli, je izpregovorila res krščanske besede: Božja volja naj bo češčena; pa če bi imela še 10 fantov, rada bi jih dala za domovino«. Koliko je mater, ki so izgubile po dva, tri sinove, ali pa vsaj enega, pa se tolažijo prav po krščansko, kakor mati znamenitega dunajskega cerkvenega glasbenika — sedaj vojaka, — ki je rekla: Da bi le vsi v nebesih skupaj prišli, drugo je več ali manj vseeno!« Marsikaj vzvišenega, lepega, občudovanja vrednega se je poleg vsega hude-ga in groznega v sedanji svetovni vojski že pojavilo; toda zraven neprekosljivega junaštva naših vrlih vojakov, zraven neomajnega zaupanja našega vladarja in povelj-nikov do Boga, najbolj občudujemo moč in srčnost naših vrlih krščanskih mater. Vdane v voljo božjo vztrajajo z Marijo pod križem, ki ga je svetovna vojska postavila skoraj v vsako družino. Krščanska vera slavi svojo zmago v krščanskem junaštvu naših vojakov in naših mater. Brez krščanske vere, ki da;e tudi slabotnim moč, bi bilo marsikateri materi ob ranah, ki jih je vsekala sedanja vojska, težko strpeti in vztrajati. »Dajte mi krščanskih mater, pa bom izpreobrnil svet!« Tako je nekoč govori' i papež Pij IX. Kako bi bil vesel toiiko krš-1 čanskih mater, ki so se seda v križih in trpljenju svetovne vojske res kot take izkazale! \ saka taka krščanska mali nam pa obenem daje zagotovilo in upanc. da na.n bo po teh bridkih urah zasiiau b.Miša bodočnost. Zmagi naših za pravično s / ar se boreč ih vojščakov se bo petem pridružila še nič manj slavna in biagenosna zmaga naših krščanskih mater, ki namesio padlih junaških sinov vzgajajo nov. v resnici krščanski rod za Boga in domovino! Pregled po svetu. Iz govora papeža Benedikta XV. Sv. oče je ob otvoritvi tajnega konzisto-rija nagovoril zbrane kardinale, ter jim je med drugim rekel tudi to-le: Naše pisanje na narode v vojni in njihove poglavarje je bilo sicer spoštljivo sprejeto, vendar pa ni imelo pričakovanih dobrotnih posledic. Kot pozemeljski namestnik kneza miru moram samo vedno bolj obžalovati nesrečo tolikih sinov in vedno zopet iznova dvigati roke v prošnji k usmiljenemu Bogu in ga iz vsega srca rotiti, da s svojo močjo sedaj napravi konec temu krvavemu prepiru ... Če premišljujemo neprijetnosti, ki jih je svetovna vojska povzročila sv. stolici in sv. Cerkvi, tedaj vsakdo vidi, kako težke so in kako zelo kršijo dostojanstvo rimskega nadpastirja. Že prej smo se kakor naši predniki pritoževali, da sedanji položaj poglavarju sv. Cerkve ne nudi za vlado brezpogojno potrebne prostosti. V sedanjih razmerah je to postalo očito slehernemu. Gotovo vladajočim v Italiji ni manj-' kalo dobrega namena, da te neprijetnosti odstranijo, toda noben razumen človek ne bo trdil, da je tako negotov in svojevoljno- 11 sti drugih ljudi podvržen položaj primeren za sv. stolico. Častitljivi bratje, zdi se mi, da moje besede dovolj povedo, kako moja bolečina od dne do dne raste in to vsled tega, ker se to človeško klanje, ki je komaj vredno najbolj barbarskih stoletij, širi in ker se obenem slabšajo življenski pogoji apostolske stolice. Prepričan sem, da boste vi, deležniki skrbi in nalog apostolske službe, delili z menoj dvojno žalost, in verujem, da bo moja bolečina našla odmev v vsem krščanskem ljudstvu. Pa zakaj naj bi izgubili pogum, ko je naš Zveličar Jezus Kristus obljubil, da Cerkve nikoli in zlasti v najbolj težkih in viharnih časih ne bo pustil brez svoje pomoči. Svoje zaupne prošnje, katere spremljajo dela ljubezni in pokore, pošiljamo sedaj k nad vse ljubljenemu Zveličarju človeškega rodu, da milostno pospeši konec bolečin, ki danes tarejo človeštvo.« Ogrski državni zbor. V zbornici je bilo zelo živahno, kar je naravno. Poslanci smejo marsikaj na vsa usta povedati, kar časopisom cenzura ne dovoli pisati. Tudi draginja je bila na vrsti. O sklepanju miru je izpregovoril grof Tisza: »K d a j da sklenemo mir, je popolnoma odvisno od naših sovražnikov. Čim poznejše pridejo do prepričanja, da je vsako nadaljnje prelivanje krvi brezuspešno in zločinsko, čim več zmag priborimo in čim večje žrtve doprinesemo, tem težji bodo pogoji za naše sovražnike.« (Živahno pritrjevanje.) Zanimiv je bil govor grofa Julija An-drassy, ki je izvajal: »Ni zgleda v vojni zgodovini vseh časov, kar smo storili skupno s svojimi zavezniki v tej vojski. Hvaležni moramo biti za to vsakemu posamezniku, ki je sodeloval, od prvega do zadnjega moža — najbolj še zadnje-m u (živahno pritrjevanje in ploskanje) — ki so iz čistega domoljubja in izpolnjevaje dol žnost z nadčloveškimi napori tvegali svoje življenje. Govornik nato zelo pohvali Turke, ker so se uspešno uprli francoski in angleški svetovni sili na Galipoliju. Ob Soči in na ostalih bojnih črtah se nam je posrečilo, da smo kos ofenzivi velesile, ki se je pripravila na lo vojsko z vsemi sredstvi. Mogočni in veliki so tudi naši uspehi na Balkanu, kjer smo v malih tednih enega svojih sovražnikov popolnoma premagali. Grški narod pa noče vojske. Zgled Srbije kaže žalostno usodo balkanskega naroda, ki se je pridružil četvero-sporazumu.« Kaj zdaj, ko povsod zmagujemo... V ogrski državni zbornici je poslanec grof Karoly vprašal, kaj se naj sedaj zgodi, ko smo na celi črti zmagoviti. Ni slabost, ampak zavest moči, ako sedaj vsak omikan človek želi, da se naredi konec sovražnemu krvoprelivanju. Na to je odgovoril ministrski predsednik grof Tisza in rekel: Kar je grof Karoly rekel o miru, je zelo resnično. Kljub temu obžalujem, da je to rekel, ker bo pariško-londonsko in rimsko časopisje pisalo, da se je ogrski državni zbor izjavil odločno za mir, čeprav je grof Karoly rekel, da moramo nadaljevati vojsko, da bodo tudi naši sovražniki zaželeli po miru. Na Ogrskem ni nobenega človeka, ki bi želel prej miru, dokler ni naša var-2i nost za bodočnost popolnoma osigurana Kdaj sc bo sklenil mir, to je popolnoma odvisno od naših sovražnikov. Čimprej pridejo do prepričanja, da jc vsako nadaljevanje krvoprelivanjc brez pomena in zločinsko, temboljc zanje. Kdo ima dobiček od vojske? V ogrski državni zbornici je minister Teleszky za vračal očitke, da se vlada ni brigala za in terese malih obrtnikov. Glede vojnega obdavčenja bank pravi minister, da vpraša-šanje obdavčenja vojnih dobičkov ni tako enostavno. Obdavčiti je treba vse zaslužke in dobičke med vojno, ne samo one pri vojnih dobavah. Kdor je zaslužil več kakor v normalnih časih, naj plača poseben davek. Ta davek pa ima na Ogrskem tri težave: ker je Ogrska pred vsem poljedeljska država, pade največji del vojnih dobičkov na poljedelca. Vprašanje pa je, ali so ti večji dohodki res dobiček, kajti poljedelec je samo svoj obratni kapital izpremenil v denar. Tega je več, blaga manj. Z ozirom na tesno vez z Avstrijo je treba davčno breme v obeh državah na enak način razdeliti, da ne bodo preveč trpeli ogrski dobavitelji. Nemški državni zbor. Burno odobra-van je govoril državni kancler Bethmann-Hollweg o uspehih naših skupnih armad ter končal: Nemški narod je nepremagljiv. — Soc. demokrat Scheidemann ie utemeljeval interpelacijo o mirovnih pogojih. Državni kancler mu je takoj odgovarjal. Med drugim je rekel: »Dokler še nismo bili gotovi, da preko Bolgarije dobimo zvezo s Turčijo, nismo mogli pričakovati, da nasprotniki obupajo nad končno zmago. Ali se zdaj ne mora pri naših nasprotnikih vedno bolj utrjevati spoznanje, da je igra zanje izgubljena?,..« Poslanec centra Spahn je v imenu meščanskih strank izjavil, da si tudi oni žele konca te usiljene vojne. Če se naši sovražniki iznova zarotijo za nadaljevanje vojne, tedaj bomo v popolni slogi in z mirno odločnostjo — in naj dostavim: v zaupanju v Boga — čakali na ono uro, ko bodo mogoča mirovna pogajanja, pri katerih bo treba vojaške, gospodarske, finančne in politične interese Nemčije v celem obsegu čuvati, vštevši zato potrebno povečanje ozemlja. (Burno odobravanje pri vseh meščanskih strankah.) Angleži govore o razpoloženju za mir. Zadnji čas je bilo na Angleškem čez 30 zborovanj, na katerih se je razpravljalo vprašanje, koliko je upanja na mir. Poudarjalo se je, da so vse države prišle do neke točke, ko bo treba reči ali — ali. — Lord Derby je pa objavil oklic, ki v njem pravi, da nujno potrebuje vse moške od 19, do 40. leta. Kdor se prostovoljno ne oglasi, bo prisiljen. Jolfre raste. Genc^^l ^pffire je, imenovan za višjega povfiljnikaf.V&e francoske oborožene sile, torej tudi one na vzhodu. Kaj namerava Francija s tem imenovanjem, se bo videlo. Grška vlada — vsem vojskujočim državam: Grška vlada je v sporazumu s kraljem poslala vsem bojujočim se silam sledečo noto, ki določa stališče grške vlade: 1. Srbske čete, katere bodo pribežale na grško ozemlje, se bodo razorožile. 2. Angleško-francosko poveljstvo v So-lunu se bo pozvalo, da čete, kadar bi jih' sovražnik potisnil na grško ozemlje, takoj vkrca na ladje in jih odpelje. 3. Grška vlada prosi osrednji sili in njune zaveznike, da pri zasledovanju sovražnika nc prekoračijo grške meje, ker prevzame grška vlada odgovornost za lo da se bodo angleške in francoske čete odstranile iz Grške. Svetovna vofska. Odločilni uspehi Bolgarov v Srbiji. — Bolgarsko čete zasedle mosta Dibro, Olirido in Resen. — Panika premagane srbske armade.— Poraz Francozov in Angležev na Balkanu. — 20.000 angleških in francoskih ujetnikov. — Av»tro-ogrske čete zasedle Peč in ujele (»500 sovražnikovih vojakov. — Izredno velik plen. — Prodiranje naših čet v Crnogoro. Korito in Božaj v naši posesti. — Uspehi naših čet pri Tolminu. — Lahi omagali. — Topovski boj zahodno od Uardskega jezera. — Manjši spopadi na francoskem in ruskem bojišču. — Napad naših letalcev na Ankono. — Potopljena italijanska križarka. — Poraz Lahov pri Tripolisu v Afriki. SRBIJA V OGNJU. Uspehi Bolgarov. Na zahodnji meji dolenje Srbije so se polastile Bolgarske čete zadnje večje srbske postojanke: mesta Di-bre. Z Dibro vred so zasedli Bolgari zahodno od Bitolja mesto Olirido in Resen. Tako so Srbi ob vse! Panika premagane srbske armade. V kakem razdejanju je ostanek srbskih čet, se vidi iz poročil, ki povedo, da so zahodno od Prizrena zadele bolgarske čete ob vsakem koraku na topove, ki so jih popustili Srbi na potih, ali jih pometali v brez-dna, zakopali v zemljo, ali pa vrgli v reko Drin. Plen v Bitolju. V Bitolju so bili Bolgari sprejeti z velikim navdušenjem. Vse prebivalstvo je bilo na nogah. Plen: dve zalogi pušk, vojni material, ročne granate, zaloge oblek, avtomobili, bencin itd. 70.000 srbskih beguncev trpi lakoto. Anglija jih ne mara rediti, Italija se jih tudi brani. Rusija bi jih prevzela, pa ni najti poti, kako bi jih tja spravili, Koliko je še srbske vojske. Ob svojem umikanju so izgubili Srbi skoraj vso arti-ljerijo ter veliko moštva, tako da je vseli ujetih Srbov gotovo čez 160.000. Mesto Peč zasedeno. Ko so južno ocl Novega Pazarja avstrijske čete ujele še 1300 Srbov, so se polastile po hudih bojih mesta Peč dne 7. dec. Južno od tega mesta so Bolgari vkorakali v mesto Djakovo ter zajeli 18 topov, 15 avtomobilov, 100 voz z municijo .Izredno velik je plen, ki so te ga polastile naše čete na bojišču pri me-;lu Peč, namreč: 80 topov, 160 inunicijskih ,.oZ 40 avtomobilov, 12 peči za peko kruha veliko pušk in vojnega materiala, Steblo ujetnikov presega 2000 mož. Albanci se udeležujejo povsod bojev zoper ostanke srbsK ■ armade. _ Francozi so se morali umakniti iz po-sojank v loku Črna-Vardar. Bili so v nevarnosti, da bi jih bili Bolgari obkolili. Francozi so se zavedli nevarnega položaja, M so se umaknili in ognili katastrofi, ki iim e grozila, Bolgarske čete zasledujejo Francoze. Tuje čete (francoske in angleške) na jugu Srbije se umikajo proti grški meji, Bolgari zbirajo znatno moč proti Francozom, ki jih je veliko izgubilo stik z glavno armado. Bolgarske čete so vzele Angležem južno od Strumice 10 topov. — Dovoz novih čet v Solun traja še vedno dalje. Doslej ji' bilo izkrcanih 172.000 mož, med njimi 66.000 Angležev; tretjina tega moštva spada k trenu. milejšega podnebja; vzrok je pa najbrže vojska in nevarnost, ki mu preti. Prodiranje od Peči proti severni Črni gori je bilo uspešno. Naše čete so došle 10. dec. 12 km zahodno od Peči ter zasedle kraja Korito in Rožaj. — V teh uspešnih bojih je bilo ujetih skupno 6500 sovražnikovih vojakov. Med Pečjo in Rožajem je izgubil sovražnik 40 srbskih topov. ITALIJANSKO BOJIŠČE. Sisifovo delo opravljajo Italijani. Grško bajeslovje pripoveduje o nekem Sisifu, ki je bil za svoje porednosti obsojen v spodnji svet, kjer mora težko skalo valiti na vrh hriba. Ko z nemalim naporom pririne skalo do vrha, se mu pa izmuzne iz rok ter zdrči v dolino. Sisifus mora iznova pričeti isto utrudljivo delo, ki ga ne more in ga ne bo mogel nikdar dovršiti. Tako in podobno je tudi brezuspešno delo italijanskih čet na obsoški fronti. Napad, naval — majhen uspeh, ki se v nekaterih urah razprši v nič, ker naši neupog- Nemške straže v Srbiji. Odločilni porazi Francozov in Angležev v Srbiji. Armada bolgarskega generala Todorova je zadala v zadnjih dneh celo vrsto krepkih in odločilnih udarcev francoskim in angleškim četam, ki se nahajajo v žalostnem položaju in beže proti grški me-ji in na grško ozemlje. Izgube sovražnikov so izredno težke. Ujetih je čez 20.000 Francozov in Angležev, Pri postaji Hudovo so Bolgari uplenili 5000 zabojev patron, veliko prateža in vojnih potrebščin; pri kolodvoru Mirovce 30,000 kg pšenice, veliko iestvin idr, ČRNOGORCI V ŠKRIPCIH. Boji proti Črnogorcem uspešni. Naši oddelki so razpršili črnogorske čete severovzhodno od Plevlja. V ozemlju severno od Berana se je moralo levo črnogorsko krilo umakniti. Zahodno od mesta Peč so bili vrženi srbski zadnji oddelki; ujetih je bilo 1400 mož. Črnogorski kralj Nikita se bo preselil v Italijo. Zdravniki pravijo, da mora iskati Ijivi brambovci ne puste, da bi Lah kaj napredoval. Takorekoč za »špas« in za vabo ga puste, da za nekaj ur zasede kako naše kritje, a ga kmalu nato krvavo zapode nazaj, ali pa ga popolnoma pomikastijo. Dne 7. in 8. t. m. so Lahi opravljali za-stonjsko Sisifovo delo na že tolikrat imenovani gori Sv. Mihaela, kakor tudi na gori Sv. Martina. Posrečilo se jim je enkrat, da so udrli na severnem robu gore Sv. Mihaela v del naše bojne črte; a naše čete so v ročnem metežu pridobile vse jarke zopet nazaj. Enako so s? ponesrečili , vsi napadi Italijanov v odšeku pr? Sv. Martinu. Mesarske mline bi lahko imenovali postojanke, ki vanje pošiljajo Lahi vedno in vedno sveže ter novo človeško meso, da ga naši premikastijo, zmeljejo in potem prepuste gnilobi. Toda — laško poveljstvo je brez srca in brez usmiljenja; hoče novih žrtev, dasi bi moralo izprevideti, da se pravi na ta način samo ljudi goniti v klavnico. Uradno avstrijsko poročilo 9. dec. se je glasilo: Brezuspešni napadalni poizkusi Itali- janov trajajo brez prestanka dalje. Odbili smo napade pri Oslavju, pri Sv, Martinu in pri sv. Mihaelu. Naše čete so dosegle uspeh pri Tolminu. Naši vojaki so si izboljšali postojanke pri Dolju severozahodno od Tolmina, kjer so osvojili kos sovražnega jarka. Omagali so. Italijani so zadnje dni manj napadali. Bilo ni brez manjših nastopov; artiljerija je tudi še nekoliko delovala, a hudi navali so izostali. Pač je bilo večje gibanje sovražnika pred utrjenimi prostori Lardaro in Riva na Tirolskem, — Italijanska pehota je imela težke izgube ob napadih na MonteVies in zahodno od tam. Četrta soška bitka se je bila pričela 9. nov. 26. nov. se je razširila na celo fronto od Tolmina do morja. 29. nov. so Italijani osredotočili svojo moč in ogenj na hrib Sv. Mihaela. Ker so se vsi napadi za Italijane nesrečno končali, se je ofenzivna sila 30. nov. že nekoliko zmanjšala. Dne 2. dec, so se omejili napadi na prostor zahodno od Gorice in do Doberdobske planote. Dne 4, dec. je prišlo do napadalnih poizkusov samo pri Oslavju, ki so se ponavljali še naslednji dan. Z močnimi silami so se 7. dec. vrgli Lahi še enkrat na prostor na obeh straneh Sv. Mihaela. Ponovno so vdrli v naše črte, a bili so vselej v protinapadu poraženi. Poznejše dni se o silovitosti ne more več govoriti. Sodba tujega vojaškega strokovnjaka. Švedski polkovnik Ackermann se je mudil nekaj tednov na avstrijski bojni črti proti Italiji. Ko se je te dni vrnil v Stockholm, je izjavil, da se je po njegovi sodbi italijanska vojska v celem obsegu izjalovila. Nikjer se ni posrečilo Italijanom, da bi dosegli kak vojaško važen uspeh. Avstrijske postojanke so zgrajene kakor trdnjave in so v vseh okolnostih sposobne za odpor. Ker jih vedno izpopolnjujejo, so tudi vedno sil-nejše. Vsak dan morejo Lahi manj upati, da prodro avstrijsko črto. Čete so navdušene, tudi civilno prebivalstvo v obmejnih ozemljih, ne izvzemši italijanskih slojev, napravi najboljši vtis. V Tirolah. Uradno poročilo z dne 11, dec. se glasi: Artiljerijski boji v Judikariji (južnoza-pad. Tirole) so se zdaj razširili tudi na prostor vzhodno od doline Chiese. V odseku med dolinama Chiese in Concei smo umaknili našo naprej potisnjeno postojanko pred premočnimi sovražnimi silami na Monte Vie. Odbili smo slabejše napade Italijanov proti sedlu Sief v Dolomitih in na Goriškem na severni del gore sv. Mihaela ter na jugovzhodni del Sv. Martina. — Dne 10. dec. je bilo na tirolskem bojišču v Judikariji zopet mirno. ITALIJA IN VOJNA V AFRIKI. Izgube Italijanov v Tripolitaniji. Iz zanesljivega vira se poroča, da so bojne sile Senusov in pa tripolitanski domačini, ki so dobro organizirani, zasedli ves vilajet Tripolis. Svoj glavni stan so napravili v Sukel-Džumi, poldrugo uro od mesta Tripolis in so vdrli v Kasa Syrt, V teh bojih so Italijani izgubili 6000 mrtvih in pustih v rokah domačinov vse svoje orožje in mu-nicijo, VOJSKA Z RUSI. Ob bukovinski meji so nekaj dni sem neprestani boji; vendar pa uradno poročilo o njih še ni dalo glasu. Topovi neprestano grme, Rusi pošiljajo nove čete na mejo; tudi avstrijske postojanke so ojačene. Ponesrečeni ruski poizkusi. Z velikimi izgubami se je izjalovil ruski napad severno od železnice Kovel—Sarni pred avstrijsko črto. Severno od Čartorisk? so naši zopet pregnali sovražne poizvedovalne oddelke, ki so prikorakali na zahodni breg Stira. FRANCOSKO BOJIŠČE. Večja razstrelba se je posrečila Nemcem pri Berry au Bac. S posadko vred je zasut francoski jarek. Uničena je skoraj popolnoma dovršena podkopna naprava. Vzhodno od Auberive v Champagni so Francozi izgubili kakih 250 metrov sprednjega jarka. Izjalovili so se poizkusi sovražnika, da bi iztrgal uspeh dosežen pri Auberive, Francozi so izgubili severovzhodno od Souaina postojanko na višini 193 v obsegu kakih 500 metrov. Odbiti so bili štirje protinapadi. Ujetih je 10 častnikov in 120 mož, zaplenjeni 2 strojni puški. Topovski boji na francoskem bojišču so bili te dni zopet živahnejši. Po močni pripravi z ognjem artiljerije so napadli l rancozi 9. dec. nemško postojanko severovzhodno od Souaina. Postojanka je ostala v nemških rokah. NA MORJU. Potopljena italijanska križarka. Uprav v času, ko ,e Sonnino v italijanski zbornici zatrjeval, da Italija pomaga bežeči srbski armadi, je neki naš podmorski čoln zavrtal in potopil pred Valono italijansko križarko. 0,eia albanska moiorna jadrnica. Neki naš podmorski čoln je 7. dec. v zalivu Drina prijel albansko jadrnico, na kateri se je nahajalo 30 srbskih vojaških oboroženih beguncev, 4 topovi in strelivo. Jadrnico z moštvom so odpeljali v Kotor. (Izliv reke Drina je južno od Skadra v istoimenskem zalivu.) Junaško avstrijsko zračno brodovje zopet n&d Ankono. Brodovje naših pomorskih letal je 10. t. m. popoldne v Ankoni uspešno metalo bombe na kolodvor, elektrarno, plinarno in na vojaška poslopja. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana, dasi je streljalo več topov s šrapneli nanje in časi je bilo vreme neugodno, IRAŠKA BOJNA ČRTA. Turške čete so pri zasledovanju Angležev južno od Bagdada ujele marsikak lep plen; tako n. pr. so pri eni bežeči koloni uplenile 300 oboroženih kamel. Najlepie domoljubno »Ido bo izvršila naša mladina na letošnji božični praznik, ko namerava celokupno po veliki večini pristopiti k sv, obhajilu ter ga darovali za našega častitljivega cesarja, za armado in za zmagovit mir. Z veseljem obljublja šolska mladina, da hoče na ta način poka-41 zati, da čuti z domovino, da ljubi vladarja, da hoče po svoje koristiti ožji in širši domovini, Ljubi in dobrotljivi Bog naj usliši prošnje nedolžne naše mladine! Na korist vojnim invalidom in slepcem je priredila »Glas. Matica« v Ljubljani dva koncerta (7. in 8. dec.). Proizvajala je veliko Mozartovo skladbo »Requiem« (petje za črno mašo). Dvorana v hotelu »Union« je bila obakrat prenapolnjena. S posetom se je odlikovalo osobito višje vojaštvo. Dohodki v prid invalidom so gotovo lepi. Umrl je v Ljubljani prof. Luka Pintar, ravnatelj c, kr. študijske knjižnice. Pokojni je bil rodom iz Hotavelj v Poljanski dolini. — V Kranju so pokopali g. Ivano Bajt, zvesto bralko in naročnico »Domoljuba«, Priporoča se v molitev. Zahvala vojaškim duhovnikom. Vojni škof Emerik Bjelik je nadzoroval delovanje vojaških kuratov ob soški, tirolski in koroški fronti. Ob sklepu je izdal posebno poslanico, ki v nji hvali povsem skrbno in obenem junaško dušnopastirsko delovanje vojaške duhovščine na fronti in po lazare-tih. Svoje pohvalno pismo konča z besedami: »Delujte še v bodoče v tem zmislu in v tem duhu ter se še nadalje udeležujte na ta način uspehov naše slavne armade!« t Prof, Anton Bezenšek. V Sofiji na Bolgarskem je 11, dec. umrl profesor Anton Bezenšek, naš rojak, ki je pridno dopisoval za naše katoliške liste. Mir njegovi duši! Dvojno grmenje. V pondeljek, 13. dec., je bil v Ljubljani in menda tudi drugod pravcati poletni vihar: Močnemu pišču je sledil naliv s sodro, vmes se je pa bliskajo in grmelo, kakor poleti. — Čuli smo pa tudi bobnenje topov sem od goriške fronte. Ali je prišel Lah zopet k sapi? Velika zadrega je bila v Ljubljani pretekli teden, ker ni bilo izlepa dobiti ne moke, ne kruha. Ljudje so oblegali pekarne in čakali s krušnimi kartami ure in ure, da so prišli na vrsto. Mnogo jih je pa odšlo tudi brez kruha. Kardinalski klobuk. Dne 13. dec. je v dunajski dvorni župnijski cerkvi prestolonaslednik Karel Franc Jožef kot zastopnik cesarjev izročil papeževemu po-Slaniku Skapinelliju kardinalski klobuk, »Družba sv, Mohorja« v Celovcu pravi, da radi prometnih ovir ne gre pošiljanje knjig izpod rok. Po možnosti se bodo knjige pošiljale po pošti. Prosi potrpljenja. — Uprava »Ilustriranega Glasnika« kot založnica razglednic »Vojska v slikah« je izročila uredništvu »Slovenca« 500 K in sicer za goriške begunce 200 K, za oslepele vojake 100 K in za božičnico sirotam padlih vojakov 200 K. Katoliška Bukvama v Ljubljani je uredila svoje prostore tako, da je mogla osredotočiti v svoji prodajalni (stolno župni-šče zraven škofijske cerkve) vse kupčijske predmete, torej tudi učila ter šolske, županske in župnijske tiskovine, ki so se doslej nahajale v III. nadstropju Katoliške Tiskarne, Radi hudodelstva ve!e'zda;e, oziroma hudodelstva vohunstva je sodišče v Pragi zaplenilo premoženje državnega poslanca dr. Kramara, dalje premoženje državnega poslanca dr. Alojzija Rasin ter tajnika »Narodnih Listov« Vincenca Červinka. Razne novice. -f Nove olajšave za obrtnike. Uradni se razglaša: Vsled vojnih ra; mer je nujno potrebno omiliti razne določbe na obrtnem polju. Cesarska naredba z dne 7. decembra prinaša izredne določbe glede nastopa in nadaljevanja obrtov. Oseba m obrtnega stanu, ki stoje sedaj v vojni službi, se bo ta čas vštel pri nastopu obrti in pri prošnjah za obrtne spreglede. Isto ugodnost bodo imele tudi osebe, katere so služile po zakonu o vojnih dajatvah ali so prostovoljno opravljale vojna dela ali službo. Še vetje ugodnosti pa bodo imeli vojni poškodovanci. Čas v invalidnih šolah se jim bo štel kot zaposlenost v obrti, olajšaj se jim bo nastop kakor tudi prestop iz enega v drugo obrt. Oslepeli invalidi ne bodo potrebovali izpričevala usposobljenosti za pletar-stvo in izdelovanje krtač. Cesarska naredba ima tudi več olajšav za žene in otroke padlih obrtnikov glede nadaljevanja ob' Pod gotovimi pogoji bodo celo starši padlega mogli nadaljevali obrt. Zvišanje poštnih pristojbin. S 1. jan, 1916 je pričakovati, da se povišajo poštne pristojbine za 35 odstotkov in sicer za pisemske, denarne pošiljatve in za poštne zavoje. Vsa tozadevna preddela v trgovinskem ministrstvu so že končana. Avstrijski ujetnik' V Debri so Bolgari zadeli na tabor avstrijskih vojnih ujetnikov, ki že 10 dni niso bili dobili nič kruha. 80 jih je bilo že napol mrtvih. Dobili so takoj hrano in zdravniško pomoč. Pa še ni mrtva. V Gorici je še vedno do 3000 ljudi, dasi je zadnji čas zlasli n<> tranje mesto sila trpelo. Pokončanih jc več zgodovinsko-važnih stavb ter razne vile furlanskih plemičev. Lahi so streljali slepo v kraje, kjer niso bili in niso mogli bili naši topovi. — Okr. glavarstvo ima samo dve varni sobi za svoje urade na razpolago. Najvarnejši prostor je baje »špehkam-ra«. Tukaj uradniki prenočujejo, tu si kuhajo, tudi uradujejo, in dobivajo domačini vsakdanje potrebščine. Preorani in prerojeni Kras. Tam, kjer sedaj mrgoli vojaštva, je bila poprej — rekli bi — deloma puščava brez vode. V načrtu je bila pač vodovodna napeljav;1, toda ne država, ne dežela še manj pa revne občine niso imele potrebne svote, da bi to izpeljale. Vojaška oblast je pa napravila vodovod, ki bo še po vojski dovajal ljudem zdravo pitno vodo, — Kjer so bila prej kolovozna pota, se vidijo sedaj lepe ceste, prejšnje so pa razširjene. Tudi električna razsvetljava je tam napeljana, telefon prenaša ukaze in brzojavni kabel jc položen. — Vse to napravi novodobna vojna tehnika. Zakaj grede nekateri kard:nali v Rim? Turinski list »Slampa« ve zagotovo, da bodo kardinali, ki so poklicani v Rini, dobili navodila, kako naj doma delujejo za mir. Tako: kardinal Mercier (Belgija), kardinal Amette (Pariz), kardinal Hartinan (Kolini, kardinal Fruhwirth (Monakovo), kardinal Skapinelli poslanik dunajski, kardinal Bo-urne v Westmunsiru na Angleškem. _ . Župnijska cerkev na Plačati v Gorici je pogorela dne 24. novembra. Ogenj se je prikradel iz pogorelega župnišča ter uni-'1 vse, kar je bilo lesenega. V italijansko ujetništvo sta prišla: Nadporočnik 17. pp. g. Fr. Korent iz Ljubljane in Fr. Poljanec, osmošolec novomeške gimnazije, doma iz Šmarjete na Dolenjskem. — Na severnem bojišču je padel Lj. Lenič, dijak iz Ljubljane. — Pokopali so v Ljubljani stotnika Morica Sočnik, ki je padel na južnem bojišču. — Na italijanskem bojišču je padel 211etni artiljerijski podočnik Alojzij Jesih, doma iz Trbovelj. / lel ga je šrapnel v vrat. Na Francoskem žele miru. Francoski časnikar Martin piše švicarskemu listu : Journal de Geneve«, da si želi ves francoski narod miru; javno si tega nihče ne upa ziniti, ker bi bil neusmiljeno kaznovan. Ministrski predsednik Briand sam je na glasu, da si želi mirovnih pogajanj. Strašna eksplozija je nastala v smod-nišnih delavnicah belgijske vlade blizu Le Havre. Ogenj je nastal dopoldne ob dese-tiii dne 11. decembra v skladišču smodniki, kjer so polnili granate. Že nabite krogle so se vnele s tako silo, da so se raz-h;le šipe in vrata sosednih hiš. Delavci so večinoma Belgijci. Mrtvih je 110; približno 1000 pa ranjenih. Juanšikaj — kitajski cesar. Iz Pekina sc naznanja, da je predsednik ljudovlade Juanšikaj sprejel dostojanstvo cesarja. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik zn frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4 s/4°/o brez kakega odbitka. Uradne ure od o. M Io i. popoldne. Glej inserat! Naknadno prebiranje crnovojnlkov rojstnih letnikov 1865 do vštevši 1897. Za vse na Kranjskem bivajoče črno-vojnike rojstnih letnikov 1865 do vštevši 1897, kateri iz kateregakoli razloga doslej še niso prišli k prebiranju — ne da bi bili od prihoda k prebiranju po določilih do-tičnih pozivnih razglasov oproščeni, - se vrši naknadno prebiranje pri c. kr. domobranskem dopolnilnem okrajnem poveljstvu v Ljubljani, Ambrožev trg št, 8 naslednje dni: I. Za rojstne letnike 1865 do vštevši 1896: 1. dne 26. decembra 191.5 za politične okraje Ljubljana mesto, Ljubljana okolica in Postojna; 2. dne 27. decembra 1915 za politične okraje Kočevje, Krško in Kranj; 3. dne 28. decembra 1915 za politične okraje Litija, Logatec in Radovljica; 4. dne 29. decembra 1915 za politične okraje Rudolfovo, Kamnik in Črnomelj. II. Za rojstno leto 1897: dne 30. decembra 1915 za vse politične okraje na Kranjskem. Vsi k prihodu k naknadnemu prebiranju zavezani, ki še nimajo od občine izdanega črnovojniškega legitimacijskega lista, se morajo takoj zglasiti pri županstvu (magistratu) svojega bivališča, da se jim list izroči. Dopisi. Gozd (Col pri Vipavi). Za domovino je žrtvoval življenje Janez Lemut. Od pri-četka vojske se je bojeval v Galiciji; avgusta 1915 je prišel na italijansko bojišče, kjer ga je zadelo sovražno orožje. Po njem žalujejo vsi njegovi sorodniki, zlasti pa njegovi domači in njegova mlada žena. Križna gora pri Stari Loki. Žalostno so peli zvonovi v naši podružnici; peli so zadnji pozdrav dvema mladeničema, ki sla dala svoje mlado življenje za domovino. Padla sta v Galiciji. Oba mladeniča iz uglednih Kalanovih družin sta bila dobra in poštena, zato žalujejo za njima domači in vaščani. Vidva pa, ki sta že prejela plačilo pri Bogu, prosita za nas in za našo Avstrijo, in pa da bi si naše orožje kmalu priborilo končno zmago. Iz Križne gore je šlo 15 mož in mlade-ničev branit domovino. Izmed teh sta dva mrtva, trije v ujetništvu, dva se pogrešata, trije so bili ranjeni in se nahajajo v bolnišnici. Žužemberk. Smrt pride kakor tat ponoči in nepričakovano, smo slišali časih s prižnice. Zadnji čas smo se o tem upr~< pri nas temeljito prepričali. — Šc zvečer je obrezovala zdrava ženica na oni strani Žužemberka korenje. Spat gre domov v svojo kočo. Drugi dan noče odgrniti zaves pri oknu, ne odpreti vrat. Kaj neki ji je? Vlomijo vrata in najdejo jo —- mrtvo. — Ni še teden tega. Star mož živi zase v hiši. Ve-selov oče so mu rekli. Imel je navado greti si noge z gorko opeko. Tudi v petek zvečer je tako naredil. Vročo opeko dene pod noge in zaspi. Pa je bila najbrž na opeki še živa iskra; vname se slama pod nogami in mož je zgorel s posteljo vred. Drugo jutro so našli le ožgane kosti. Strašna smrt, kaj ne! — Bodi omenjena še hitra smrt soproge trgovca g. Možeta na Dvoru. V najlepših letih skoro je bila mlada žena, blaga gospodinja; pa je obolela in komaj pre-videna, je že izdihnila. Nagle smrti, pa še neprevidene, reši nas, o Gospod! Usodepolna past. Janko Mlakar. (Dalje.) VI. Med tem je prišel čas, ko so otroci prihajali v šolo. Mimogrede si je eden ali drugi še kaj kupil pri Koruzi. Bili so pa navajeni, da so hodili v prodajalno kar zadaj skozi komptar, če je bilo spredaj slučajno še zaprto. In tako so jeli otroci cepati v klet drug za drugim, včasih tudi kar dva naenkrat, ako sta se slučajno držala za roke. Vedno več in več je bilo tega božjega daru, ki je padal iz neba, kakor svoje dni mana, Go-. spodična Fani, lepi Franc in drugi so imeli dosti opraviti, da so tešili to kričečo »mano« s sladkorčki, katerih je bilo k sreči več škatelj v kleti. Toda rešitev se je že bližala. Županova nadebudna potomca, Cen-ček in Rezika sta jo tudi mahnila h Koruzi po zvezke. »Rezika, teciva, bova videla, kdo bo pred tam,« pravi Cenček in se spusti na vso moč v dir. Rezika je seveda pri svojih šestih letih ostala takoj zadaj. Prisopihala pa je vendar v komptar še ravno prav, da je videla, kako se je njen bratec naenkrat po-greznil v tla. Otrok je najprej šel po sapo, potem je pa na ves glas zatulil, in hitro zapustil kraj nesreče. Glasno jokajoč, da je vse skup letelo, je tekel naravnost domov. »Mama, ata, mama, ata,« je klicala že od daleč Rezika, ko je zagledala župana na pragu, »Cenek je padel v pekel.« Med tem prileti tudi mali županja na prag gledat, kaj se je njeni ljubljenki pripetilo. Ko jo Rezika zagleda, se je oklene krog pasu, skrije kodrolaso glavico v predpasnik in začne še bolj tuliti. »Kaj pa ti je, Rezika mala,« jo skuša županja potolažiti. »Povej, kaj se ti je pripetilo!« > Cencek je padel v pekel,« oglasi se s prclrganim glasom in se spusti zopet v glasen jok Sedaj šele vzame župan pipo iz ust in pravi počasi, komaj zadržujoč smeh: »Torej v pekel je padel? Kdaj pa? Kje pa? Kako pa? Ka- povej Rezika!« Krog županovih se je zbralo kmalu precejšnje število radovednežev, ki jih je privabil otrokov jok, in bi radi iz njegovih ust slišali, »kako je Cencek padel v pekel.« Rezika se je polagoma toliko pomirila, da je mogla govoriti. »Cencek je lekel,« je začela mala v svoji otročji govorici, »naj se gleva skušat, kdo bo pleje pli Koluzi. Pa sva tekla. Cencek je bil pleje tam, ki je ze osem let stal, jaz sem jih pa sele sest. Taklat, k' sem pliletela za Cenckom, je ze padel...« »V pekel?« seže ji eden izmed radovednežev v besedo. »Seveda v pekel. Les, plav les; saj sem sama videla. Plav pled mojimi očmi se je pogleznil« je trdila Rezika trdovratno, ker je videla nekatere neverjetne obraze. »Gotovo sc je tudi pokadilo za njim, kaj ne?« pripomnil je odraščeni županov sin, ki je poznal bujno domišljijo svoje male sestrice. »Seveda se je pokadilo, pa se kako,» hiti mu Rezika pritrjevati vsa vesela, da je dobila vendar enega, ki ji verjame zgodbo o Cenckovem padcu v pekel. »In ogenj je švignil iz pekla?« vprašuje jo dalje hudomušni brat. »Tudi ogenj je švignil, pa se kakšen!« »Morda si videla tudi parkeljna, kako je Cenčka potegnil v pekel?« »Ne palkeljna pa nisem videla,« je zmajevala Rezika z glavico: »taklat sein ga pa videla, ko je plisel Miklavž. Hotel me !e vzeti, pa mu Miklavž ni pustil, k' sem epo molila.« »Le malo pomisli,« začno ji še drugi prigovarjati; »gotovo si videla parkeljna, samo spomniti se ne moreš. Morda si pa videla le njegovo kosmato roko, ki je segla iz pekla po Cenčku?« »Nekaj clnega sem pa videla, mole-biti je bila pa to palkeljnova loka. Seveda je bila; pa take dolge klempeljne je imela.« Pri teh Rezikinih besedah pa bušnejo vsi naenkrat v glasen krohot. Tudi županova zakonska dvojica se ni mogla zdržati smeha. Ko pa Rezika vidi, da se ji vsi smejajo, se spusti zrpet v jok in pravi: »Cencek je pa le padel v pekel, ce se tudi vsi smejate. Zakaj pa ne plide za menoj, ce ni padel v pekel.« Te otrokove besede so pa zbudile županovo pozornost, kajti vedel je, da sta Cenček in Rezika neločljiva tovariša. »Morda je pa res kaj na tem,« pravi važno in spravi svojo ogromno, sto in petdeset kil težko telo v počasen korak proti Koruzi. Za roko je peljal Reziko, in za njim je šlo še nekaj bolj radovednih Kur-jevcev in Kurjevčevk. Ko pridejo do Koruzine kleti, zaslišijo v nji glasno vpitje, otroške, moške in ženske glasove. Vse vprek je kričalo. Župan pritisne za kljuko, ker pa ni mogel odpreti, potolče na vrata s pestjo in pravi: Zakaj pa tako razgrajate? Kaj ste se ga na vse zgodaj navlekli? Pa še otroci so vmes! Je li moj Cenček tudi notri? Kje je pa Koruza, da imate tak semenj?« Tako je stavil župan po svoji navadi celo kopico vprašanj naenkrat. Zato so mu pa menda tudi vsi v kleti hkrati odgovarjali. Nastal je nov šum, ki se je iz njega razločil samo en glas :— klic po svobodi. Odprite!« tako so kričali v vseh mogočih glasovih, visoko, nizko, tenko, debelo, čisto in hripavo, Tuintam so se pa vsi glasovi spojili v en sam mogočen klic: Ood-priiiteee! Župan iz Kurjih čevc se pa ne prenagli rad, in se tudi takrat ni, ko je čakal pred Koruzino kletjo, kdaj bo potihnil šum, Povzel je zopet besedo še le potem, ko so klici vsaj deloma potihnili. »Kako naj odprem, če ste pa zaklenjeni, in nimam ključa? Jeli Koruza tudi notri? Kje je moj Cenček?« »Jaz sem tukaj,« se oglasi Koruza iz kleti. Tiho, babe in otroci, sedaj govorim I'az. Saj samega sebe komaj slišim, če taco kričite. — Tudi vaš Cenček je tukaj. Že celo jutro čakamo, da bi nam kdo odprl. Ključ visi v komptarju nad mizo na »teni. Prosim te, odpri nam!« »Kako ste pa prišli v klet? Pri zaprtih vratih menda vendar ne! Vas je li kdo nalašč zaklenil? Morda ste pa skoz strop popadali noter? Naša Rezika je pripovedovala, da je Cenček padel v pekel. No, se pa potem pogovorimo, kako in kaj.« 61 Tako je popraševal župan in odšel počasnih korakov po ključ. Bilo bi pa veliko pametneje, če bi se bili takoj pogovorili, kako in kaj. Župan bi se bil namreč potem lahko ognil »peklenskih vrat«, ki je skozi nje padel njegov Cenček v pekel. Tudi Koruza se je prepozno spomnil, da mora župana opozoriti na nevarnost, ki ga čaka v komptarju. Sicer jc vpil za njim naj pazi, da ne pade v past, toda župan ga ni več slišal. Ko pride v komptar, mu Rezika takoj pokaže mesto, kjer je izginil Cenček. Župan stopi bližje, da bi si tla natančneje ogledal. Pri tem je pa že stopil na loputni-co, in takoj nato je tičal do pasu v odprtini. Naprej mu ni dovolil njegov trebuh, kajti past je bila narejena samo za ljudi navadnega obsega. Rezika pa ni čakala, kdaj bo ata izginil v peklu, marveč je takoj stekla na dvorišče in začela kričati na ves glas: »Ato palkelj vleče v pekel!« Komptar je bil takoj poln radovednežev. Ko vidijo župana tičati v odprtini in opletati z rokami, se začno glasno kroho-tati. (Dalje.) Slike in črtice z bojišč. V spomin junaku. Ko je padel poročnik Ivo Šusteršič, sin kranjskega deželnega glavarja, je bil navzoč njegov sluga, zvesti Džufer Tah-mar, bosenski rojak. Spremljal je mrtvo truplo pokojnega častnika celo v Ljubljano. S solzami v očeh je pripovedoval, kako je bilo, ko je vpričo njega zadela granata rajnega vrlega častnika. Iz njegovega poročila posnamemo sledeče: Poročnik Ivo Šusteršič je stal v nedeljo dne 28. novembra s svojim moštvom na postojanki ob tolminskem hribu. Isti dan je njegova stotnija dobila povelje, da zasede drugo mesto. Ob treh popoldne zapusti Ivo svoje kritje; kar nenadoma poči v neposredni bližini 15 cm granata ter zadene njega in 14 vojakov. Ivo je dobil dva od-strelka: eden mu je razdrobil levo roko nad komolcem, da mu je del roke obvisel na koži. Ta kos granate mu je odletel nato skozi prsa na desni strani telesa; drug kos mu je zdrobil desno nogo. Zvesti njegov sluga je pa stal tik pri njem. Slugi se ni zgodilo ničesar, marveč je ujel padajočega svojega gospoda z rokama. Težko ranjeni poročnik je povesil glavo slugi v naročje ter rekel z mirnim, močnim glasom: »Dobro si me uhvatil (ujel), a jaz ne morem dalje ostati živ!« Sluga ves potrt zakliče saniteto in prosi, naj privede zdravnika. A poročnik mu z mirnim glasom ukaže, naj to opusti, ker mu nihče ne more pomagati. Sluga, ki glavne rane še ni videl, vzklikne: »Radi roke in noge bi, g. poročnik, še vedno lahko živeli.« Umirajoči pokaže z desno roko na smrtno rano v svoji levi strani in reče še vedno z mirnim, navadnim glasom: »Ovdje (tukaj) sem udarjen!« — To so bile njegove zadnje besede. Naslonil se je višje nazaj na prsi svo- j^so ubogali Moskali ter"se vrnili nazaj; jega zvestega služabnika, zaprl oči in mirno zaspal brez vsakega smrtnega boja. — Sluga mu je obrisal čelo in ga odnesel vun iz ognjene črte. Sama sta bila do poznega večera, ko pride povelje, naj ga tren prenese v Tolmin, da ga odpeljejo potem naprej — nazaj v slovensko domovino ,,. Vedno dobre volje. Bojišče, 6. XII. 1915. Miliael Spruk iz Nevelj pri Kamniku je poslal pismo svojemu prijatelju, ki priča o dobri volji naših brambovcev ob Soči. Glasi se: Dragi prijatelj! Najprej Te lepo pozdravim. Naznanim Ti, da sc nam tukaj godi ponavadi. Polentarje kar naprej zmagujemo. Zdaj jih je padlo na tisoče in tisoče; po nekaterih mestih jih je dva metra na debelo. Če bo šlo tako, bo Laha kmalu zmanjkalo. Strelja pa Italijan rad. Včasih tako bruha iz svojega pihalnika, kakor bi hotel naše hribe ponižati. Morda bi rad po ravnem prišel v Ljubljano! O, Emanuei! Ali se zavedaš, da z vso svojo silo nisi še prišel niti korak naprej? In zakaj ne? Zato, ker stojimo na straži sami pogumni in čvrsti fantje pa izkušeni možje, ki jim nikdar ne bo zmanjkalo korajže . , . 1. Tam yori na svidenje t Pripoveduje Limbarski. »Vendar enkrat!« je vzkliknil v strelnem jarku vojak, prejemši od doma krasno razglednico, ki mu jo je pisala njegova najmlajša sestra. »Dragi brat«, so se glasile priproste vislice: »kdaj boš vendar prišel domov? Oče te že komaj čakajo in mama govore le o Tebi. Najtežje pa te pričakuje Tvoja ljubeča sestra, Micika.« Debela solza je zalesketala v očeh vojaku, kot najdragocenejši spominek jc spravil dopisnico v žepni zapisnik. Še tisto uro mu je sovražna krogla končala mlado življenje. Zadnje besede, ki jih je v poslednji uri polglasno šepetal, so bile: »Oče — mati — Micika, vidimo sc — tam gori...« Tovariš, kateremu jc ves prizor napravil poseben vlis, je pritrdil razglednico na križ, ki so ga pionirji postavili na njegovo gomilo ter sporočil sestri Miciki žalno vest, da je njen brat padel ravno v tisti uri, ko je prejel njeno dopisnico . Zvijača jih je rešila. Trije vojaki, najboljši, kar jili je štela stotnija, so bili poslani na stoječo patruljo, prav ob bregu večje reke v Galiciji. Kar jc začelo pokati nanje od vseh strani: bili so obkoljeni od močne ruske patrulje. Našim trem je že pošlo strelivo, Rusi pa so se bližali vedno hi-trejih korakov. Kazalo ni drugega, kakor: udati se. Veseli so popadli Rusi nepričakovani plen, naši vojaki pa so mislili svoje ... Treba je bilo prebresti reko; že so hiteli rujavci naravnost v vodo, kar se oglasi naš vojak: »Nje pano nie, tu jc voda globoka, tam doli« kažoč s prstom — »je liepše«. Takoj omenjeno klet, kjer sta čakala v trdi term ceh dan. Miha je pripovedoval, da so Srbi ž njim še dokaj uljudno ravnali. Hrane je imel dovolj, le obleka mu je že čisto razcapana. Obute je imel lesene copate. Janez je neljal Miho k našemu poveljniku. Ko sta se srečna brata poslovila, smo šli mi dalje proti jugu za bežečimi Srbi, Miha pa domov na Slovensko. gotovo niso slutili, da je ravno »tam doli zbrana močna avstrijska patrulja, g katero se bo treba poskusiti. Kmalu so dospeli do onega kraja. Kaši so vedeli za okope, kjer je bila patrulja skrita. Kakor bi trenil, so izginili vanje, na Moskale se je pa vsula ploha svinčenk. »Pano, ne streljaj«, so kričali iznenadeni Rusi, dvigajoč roke, »mi vašy, vsi vašy«. — Res so se jih naši usmilili, jih razorožili ter jili odvedli pred vojaško oblast. Tako so se naši le potom zvijače rešili žalostne usode ujetništva. Naši pesniki.,, Lenart Šolar, ranjen ob Dnjestru, sedaj v bolnišnici na Dunaju, opisuje v verzih, kako je bil ranjen: Četrt' september — dan nesrečen; spomin ostal mi nanj bo večen: Zadela v ramo me je ruska krogla, da roka desna mi je onemogla. Na tla sem padel, po trebuhu lazil; po kačje dalje težko sem se plazil. Potem globoko gazil sem vodo, Gorje! Dosegel komaj sem ji dno. Kot dež takrat so krogle švigale, šrapnele ruske so se vžigale, in tresla se je zemlja vsa že od granat prekopana . ,, Zanimivo svidenje. Fcrdo Poznič iz celjske okolice, ki je prideljen Koveszovi armadi na Srbskem, je pisal Vi. novembra: Udeleževal sem se bojev za Belgrad, ki so bili izredno krvavi. Naše prodiranje gre zelo naglo. Niti en dan se ne ustavimo v eni vasi. Srbi neprenehoma bežijo pred nami. Zdi se mi, da manjka Srbom streliva, topov in dobrih poveljnikov. Posamezni srbski oddelki se junaško borijo. Zanimiv slučaj sem doživel v čačku. Mesto leži ob največji I srbski reki Moravi, nekako boli v sre-! dini Srbije. S prijateljem Janezom Podbojem, doma iz Dolenjskega, ki je bil prideljen našemu polku, sva morala preiskati po vhodu v mesto neko klet. Kako se začudiva, ko v izredno globoki kleti naletiva na dva avstrijska vojaka. Bila sta ujetnika izza lanskih bojev. Še večje pa je bilo začudenje, ko jc moj prijatelj v encin ujetniku spoznal svojega brata, katerega so pogrešali že čez leto dni. To vam jc bilo svidenje, da si prisrčnejšega misliti ne morete! Cel četrt ure sta sc Janez in Miha jokala od veselja. Ko smo prišli na prosto, je Miha pripovedoval, da je moral s tovarišem Gornještajercem pomagati Srbom spravljati strelivo na fronto. Ko je slišal, da se Avstrijci vedno bolj bližajo Čačku, sta se s tovarišem skrila v Naznanilo smrti. Lojze N. sporoča sestri smrt svojega prijatelja: »Sporočam Ti, da tukaj vedno dežuje; v strelskih jarkih je skoraj do kolena blata in vode, pa vseeno Italijani ne pridejo nikamor naprej; so še vedno tam, kjer so bili, ko se je vojska začela, dasi njihova artiljerija strelja, da se vsa zemlja trese. Italijanski vojaki so sploh zanič, vsaj veliko slabši kot Rusi. Sedaj ti pa še sporočim, da je PiŠ-kav Jože ubit. Granata ga je zadela 10. novembra, 11. smo šli mi iz strelskih jarkov na oddih. Pa ni treba domačim naglo povedati, ker bi se preveč prestrašili. Bil je v par minutah mrtev. Izrekam iskreno sožalje Piškavim; vem, da bodo silno žalostni, ko bodo izvedeli, da ga nc bodo več videli. Toda njemu lepše solnce sije, lepša zarja rumeni. Prestal je težave in se v nebesih veseli, saj je bil par dni poprej pri spovedi. Bodi mu žemljica lahka. Morda ga bodo domači še lahko obiskali, ko bo enkrat mir, ker na grobnem križu povsod zapišejo, kdo da jc ondi pokopan. Jože Pišek počiva blizu Gorice.« (Omenjeni t Jože Pišek jc iz Ribjcka pri Mokronogu. Op. ur.) Vojnikova pesem. 1, Vedno v strahu nanje mislim, ki sem pustil jih doma: ženi in otrokom milim, Bog naj srečo, varstvo dd. 2, Oh, kako se žena muči; skrb jo tare noč in dan. Zase in za deco dela; njen zdaj tud' težak jc stan, 3, Jaz pa tukaj v bojni črti pred sovražnikom stojim; dokler živ sem jaz — podreti svoj'ga doma ne pustim, 4, Če bi me življenje stalo, se ne umaknem ne za ped; bo orožje pokončalo grd sovražnikov pohlep. 5, Takrat tromba bo zapela in poslala nas na dom; in vojnikom bo velela, da končan je vojni grom. 6, Srca bodo poskakvala, vence pletli bodo z rož; Bogu pela se bo hvala ko čez prag bo stopil mož, Črnovojnik Jožef Žgur iz Po-drage na Vipavskem. Silvin Sardenko: Trikrat enajst vojnih. Po narodnih motivih. XXXII. »Oj, o polnoči, ko vse trdo spi.« Mesec na višini plava med oblaki, mož na straži hodi s težkimi koraki. Onkraj straže včasih' konj vojaški hrzne. Tiho! Komaj glas s« zadoneti drzne, A nekdo se straži skoz drevesa bela tihosmelo bliža, ne boji se strela. »Kdo je?« — Mož nameri z naglimi rokami, »Sveta noč! Umolknil Pusti cev ob rami.« In vojak poklekne, blagoslovljen vstane. Sveta noč izgine tihoma s poljane. XXXIII. »Tri kaplje krvi, tri kaplje lepe . , .« Marija roma. Blažen hod. V naročju Dete — božji cvet; pred njima Jožef tih in svet, nad njimi vroči rajski svod, Priromajo iz dolgih step v pogorski kraj, v pogorski raj pred njimi kot rubinov gaj zablesketa vinograd lep. »Počivajta! Počivajta!« In Jožef stopi grozdje brat prinese jima žlahtni sad: Uživajta! Uživaj ta I« In Dete trga rujni sad; med prsti se izpremeni kipeči sad v žarečo kri. Kdo bi s krvjo utešil glad? »Zakaj to čudo, božji Sin?« Marija praša. — »Ah, bridkosti« Gospod odkrije ji skrivnost iz svojih tajnih globočin. »O pride dan prerokovan, ko križemsvet bo hrib in dol ogrnjen v temno skrb in bol, ko vsa bo zemlja bojna plan, In kdor bo hotel tiste dni tolažbe za nepokoj svoj:_ priroma na vinograd moj pit mojo sveto rešnjo kri.« Prišel nato sem c'lo na Dunaj; kdor pride sem, pusti naj trebuh zunaj. Po mestu hodim zdaj že kot baron, samo premalo v žepu imam kron. Gospodarske vesti. Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 2. decembra 1915, št. 33.667, zadevajoč izključno rabo metriške mere v lesni trgovini. Z zakonom z dne 23. julija 1871, drž. zak. št. 16 ex 1872. so bile vpeljane nove mere in uteži (metriška mera), ki sc imajo od 1. januarja 1876 dalje izključno rabiti v javnem prometu. Kljub temu se porabljajo v lesni trgovini še vedno stare, dunajske, da celo inozemske (bc-nečanske, pariške) mere. Ker povzročajo take, v prometu nedopustne mere razne nedostatke in izkoriščanja kupcev in so bile posebno zadnji čas, ko so cene lesa močno poskočile, povod raznim pritožbam, opozarja c. kr. deželna vlada na obstoječo prepoved, vsled katere se stare, nepostav-ne mere v lesni trgovini in javnem prometu ne smejo rabiti. Merska enota za trgovino z drvmi za kurjavo v metriški meri je določena z naredbo, izdano od mi-nisterstev za notranje stvari, finance, trgovino in poljedelstvo dne 23. decembra 1875, drž. zak. št. 157. Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali ne glede na morebitno postopanje po kazenskem zakonu, od politične oblasti prve stopnje po členu VI. zakona z dne 23. julija 1871, drž. zak. št. 16 ex 1872, z globo od 10 K do 200 K, oziroma z zaporom od 1 do 20 dni. C. kr. deželni predsednik: Baron Schvvarz s. r. K predstoječi klasifikaciji kenj. Ker se klasifikacija konj ne more vršiti neposredno po naznanitvi, so v slučaju menjave posesti po naznanitvi vse pri tem prizadete osebe, tedaj prodajalec kakor tudi kupec, oziroma prodajnik in prejemnik v smislu zakonitih določil dolžni, tudi vse p o naznanitvi nastale spremembe v svojem posestnem stanju do dneva klasifikacije pismeno ali ustmeno naznaniti občinskemu predstojniku. Prodaja brejih krav. Vojaška uprava proda nekaj sto brejih krav in tudi nekaj wakih, ki so pravkar storile, in sicer po prejšnji maksimalni ceni, t. j. po 1 K 80 v. za kilogram žive teže. Kdor hoče eno ali več teh krav kupiti, naj se nemudoma zglasi potom svojega županstva ali pa ustno ali pismeno naravnost pri deželnem odboru v Ljubljani. Krave se bodo oddajale v Ljubljani in bo svoječasno vsakemu zgla-silcu prijavljeno kdaj in kje. Če bo z Gorenjskega ali Dolenjskega priglašenih dovolj kupcev, se utegnejo te krave oddajati tudi na kaki železniški postaji v središču teh pokrajin. Notranjci lahko dobe nekaj teh krav v Postojni ter se morejo zanje zglasiti vsak dan pri intendanci 5. etapnega poveljništva v Postojni. Sadjarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče, ki se hočejo praktično izvežbati v obrezovanju in oskrbovanju drevja, v cepljenju in gojitvi drevja v drevesnici. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 15. maja 1916. Sprejme se 12 vajencev v starosti od 15 let naprej. Sadjarski vajenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa po 10 K na mesec. — •Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali pa domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto na Kranjskem do 5. januarja 1916-52 Viničarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtničar-skih delih. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 31. oktobra 1916, Sprejme se 8 učencev v starosti od 16 let naprej. Viničarski učenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa po 10 K na mesec. — Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali pa domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto na Kranjskem, do 5. januarja 1916. Najvišje cene za predivo so po vladni naredbi (drž. zak. št. 267 z dne 15. septembra 1915) sledeče: Za otrepano predivo, godeno v vodi ali v rosi: I. 270 K, II. 220 K, III. 180 K za 100 kg. Za mikano predivo I. vrste, ki ga v predilnici ni treba več mikati: 270 K, za treno predivo pri-ma: 220 K, I. vrste 200 K, II. 180 K, III. 160 K za 100 kg. Za treno predilno tuljavo (Brechfiachswerg) in za tuljavno predivo (Wergflachs): I. 120 K, II, 90 K, III. 60 K za 100 kg. Za predivove potirke od trenja (Brechabfallvverg), kolikor so še pripravni za prejo, 30 K za 100 kg. Cene se razumejo brez embalaže, franko od prevzemne postaje nakupne centrale, pri direktni pošiljatvi na predilnice franko pre-dilnične postaje. Vezati se sme samo z enakovrednim lanom. Namočiti blago pred odpošiljatvijo je prepovedano. X X X Preskrba vdov in sirot po vojaških osebah. Opazilo se je, da prihaja iz avstrijske državne polovice veliko manj preskrbnin-skih prošenj, kakor z Ogrske. To ima svoj vzrok gotovo v tem, da se v Avstriji prispevki za preživljanje naprej izplačujejo, ter da se potemtakem stranke v takih slučajih ne potezajo za nakazilo vojaške pre-skrbnine. Za preostale vdove in sirote pa zna to imeti neprijetno posledico, da se bo vložilo pri splošni ustavitvi prispevkov za preživljanje po končani vojni naenkrat nešteto preskrbninskih prošenj, ki se — umevno — ne bodo mogle vse takoj rešiti. Če bodo potem radi tega morale tisočere potrebne rodbine ostati manj ali več časa brez vsake preskrbnine, gotovo ne bo to krivda vojaške uprave. V lastno korist preostalih po vojaških osebah je tedaj, da prijavijo čimpreje svojo pravico do vojaške preskrbnine pri politični okrajni oblasti ali pri županstvu, Pravico do te vojaške preskrbe imajo vdove in zakonske sirote vseh pred sovražnikom padlih, na ranah ali vsled vojnih naporov ali na nalezljivih boleznih umrlih, kakor tudi pogrešanih pripadnikov vojske in sicer aktivnega in neaktivnega stanja. Tedenska pratika. 17. decembra. 1. Sv. Lazar, škof, brat Marije in Marte iz Bctanije. Jezus ga je obudil od mrtvih potem, ko je bil že štiri dni v grobu. Umrl leta 75. 2. Sv. Fortunat, škof v Poitiersu na Francoskem. Sestavljal je životopise svetnikov in skladal pobožne pesmi. Umrl leta 609. 3. Sv. Florijan Kalanik in tovariši, umorjen! ob času cesarja Heraklcja v palestinski Elevto. ropoli. 4. Sv. Sturmij, opat v Fuldi, umrl leta 779 5. Sveta Olimpija, vdova, jc bila omožena v nežni mladosti. Mož jc oskrboval cesarska pose. stva v Carigradu. Kmalu je postala vdova in mo' rala veliko pretrpeti. Sv. Janez Zlatoust, takratni carigrajski škof, jo je sprejel med dijakonisinje. 6. Sv. Berta, vdova. 7. Sveta Vivina na Belgijskem. Solnce v. 7. u. 47 m. — z. 4. u. 05 111. Luna v. 1. u. 13 m. — z. 3. u. 53 m. 18. decembra. t. Pričakovanje Gospodovega rojstva. 2. Sv. Gracijan (lat. beseda pomeni: hvaležen, milosti poln), škof v Toursu na Francoskem. 3. Sv. Vunibald, opat, angleški misijonar. 4. Sv. Zosim, Ruf in tovariši, mučeni v Makedoniji. 5. Sv. Bazilijan in Teotim, mučenca v Lao. diceji. 6. Sv. Simplicij in tovariši, mučeni v Afriki 7. Sv. Avksencij, škof v Mali Aziji. Solnce v. 7. u. 47 m. — z. 4. u. 05 m. Luna v. 1. u. 40 m. — z. 5. u. 02 m. 19. decembra. 1. Sv. Nemezij, muč. v Aleksandriji I. 250. 2. Sv. Darij, Pavel in Sekond, mučenci v Niceji. 3. Sv. Cirijak v Nikomediji. 4. Sv. Timotej, ki jc bil v gornjeegiptcu sken, mestu Sarapiji s svojo ženo Mavro tri tedne po poroki zavoljo vere križan leta 305. 5. Sv. Vunibald. 6. Sveta Favsta, vdova, mati rimske mute-nice sv. Anastazije. 7. Sveti Mavra in Teja. Solnce v. 7. u. 48 m. — z. 4. u. 05 m. Luna v. 2. u. 13 m. — z. 6. u. 07 m. 20. decembra. 1. Bilja pred praznikom sv. apost. Tomaža. 2. Sv. Liberat, muč. v Rimu. 3. Sv. Amon in tovariši, mučenci, vojaki. 4. Sveta duhovnika: Evgen in Makarij \ Arabiji. 5. Sv. Dominik de Silos, opat. Umrl 1. 1<»74. V nekaterih krajih se praznuje dne 14. decembra. 6. Blaženi Peter Klnver, misijonar, apostol črnih ameriških sužnjev. Rojen leta 1581. na Španskem jc stopil v jezuitski red, nekaj časa živel v Novi Mcksiki, polem pa jc neprestano deloval v primorskem mestu Kariageni v Kolumbiji. Po očetovsko jc skrbel za tiste uboge sužnje, ki so jih njihovi neusmiljeni gospodarji izpodili brez pomoči, kadar so oboleli, ter jih prepustili žalostni usodi. Nalezljiva kolera ga je zgrabila in končala 1. 165^ Solnce v. 7. u. 49 ni. — z. 4. u. 06 m. Luna v. 2. u. 55 m. — z. 7. u. 08 m. 21. decembra. 1. Sv. Tomaž, apost., imenovan Dvojčič, je bil rodom jud iz Galileje, po svojem stanu ribič in jako vroče krvi. Iz njegovega življenja je najbolj znana dogodba, ki jo je povzročila Tomaževa nc-zaupnost, ko so mu njegovi tovariši pripovedovali, da je Kristus od mrtvih vstal. Odtod je nastal izraz: »neverni Tomaž«. Ko se je Jezus zopet prikazal vsem apostolom, torej tudi Tomažu, je padel Tomaž na kolena in zaklical: Moj Gospod in Bog! Sv. Tomaž je deloval med Parti v sedanji Perziji, slednjič v Indiji, kjer je v mestu Malabaru dosegel mučeniško krono leta 73. p. Kr.; bramini so ga prebodli s sulico in potem s palicami ubili. 2. Sv. Glicerij, mučenec in duhovnik v Nikomediji. 3. Sv. Anastazij, škof v Antijohiji. 4. Sv. Severin. 5. Sveta Janez in Fest, mučenca na Toskan- skem. 6. Sv. Temistokelj, mučen v Liciji. Solnce v. 7. u. 50 m. — z. 4. u. 06 m. Luna v. 3. u. 48 m. — z. 8. u. 02 m. 22. decembra. t. Sv. Flavijan in njegova rodbina. Flavijan j« bil za časa cesarja Konštantina Vel, rimski župan, Ob času cesarja Julijana Odpadnika je bil očrnjen, da podpira sovernike, zato so mu odvzeli plemski naslov in ga oropali premoženja: za kazen mu |e bilo vžgano na čelo znamenje sužnjev, Umrl je * Turinu vsled trpinčenja. Njegova žena sv, Dafroza je umrla na rabeljskem odru s hčerama sv. Deme-trijo in sv. Bibijano. 2. Sv. Demetrij in Honorat. 3. Sv. Servul, patron beračev, umrl 1. 253. 4. Sv. Zenon in tovariši, vojaki, mučeni v Ni-komediji. 5. Sv. Flor. 6. Sv. Ishirijon. 7. Sv. Heremon (Chcre'mon), mučen v Egiptu. 8. Sv. Peter Kalibit. Solnce v. 7. u. 50 m. — z. 4. u. 06 m. Luna v. 5. u. 47 m. — z. 8. u. 44 m. 23. decembra. 1. Sv. Mardonij, Migdonij in tovariši, mučeni ob času cesarja Dioklecijana v Nikomediji. 2. Sv. Teodul in devet tovarišev, ki so bili obglavljeni leta 250. 3. Sv. Marcel. 4. Sveta Viktorija, devica in mučenica v Ti-buru pri Rimu in njena tovarišica sv. Anatolija. Viktorija je podedovala veliko posestvo in se zaročila z rimskim plemenitašem. Obglavljena jc bila leta 253. 5. Sveta Kristina, patrona lbcrijc, Gruzije in Georgije na Kavkazu, kjer jo imenujejo kralkoma »Rina«. Roparji so jo vjeli in prodali v suženjstvo. Ozdravliala je bolnike, uspešno razširjcvala sveto vero in izpreobrnila celo soprogo kralja Miriama. Solnce v. 7. u. 51 m. — z. 4. u. 07 m. Luna v. 5. u. 52 m. — z. 9. u. 19 m. Bolečine na obrazu nastanejo večinoma vsled prehlaj-onja. Treba bi jih bilo tedaj od-etranjati s pomočjo "istih sredstev, kakor revmatične bolečine po udih ali ostalem delu telesa. Pri bolečinah na obrazu je pa stvar nekoliko težja radi tega, ker se obraz ne moro močno masirati, kakor tudi ne gorko zavijati. — Tem priljubljenejši bode vsem, ki jih muči bolečina po obrazu, Fellerjev bol lajšajoči fluid iz rastlinskih esenc z zn. „F,lza-fluid. Ker ta fluid vspešno učinkuje na oživljenje krvnega toka, že navadno vtiranjo prežene bolečine na obrazu. O blagodejnem in bol lajšajočem učinku „Elza-fluida" so najboljši dokaz zahvalna pisma, katerih jo že čez 100.000. 12 steklenic stane poštnine prosto samo (i kron. — Naroča se pristen pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 10 (Hrvatska). — Zajedno se pa lahko naroče tudi Fellerjeve lagodno odvajajoče, tek pospešujoče rabarbara- krogijice z zn. „Elza-krogljice", izborno sredstvo za želodec; 0 škat-ljic poštnine prosto samo 4 K 40 v. — Oboje tu navedenih sredstev naj bode toplo priporočenih, istotako tudi mentolov Crtnik zoper migreno. (-es-) Najnovejše z bojišč. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 13. decembra. (K. ur.) Uradno se razglaša: Nadaljujejo se zasledovalni boji v se-vernovzhodni črnigori. Pri Koriti so privedli 800 ujetnikov, pri Peči pa 12 srbskih topov. Naši Ictalci so metali uspešno bombe na tabor pri Berane. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Veliki Berlin, 13. decembra. (K. ur. glavni stan: Položaj se ni zelo izprcmenll. Pri armadi generala pl. Kovesza so privedli včeraj 900 ujetnikov. Pri Peči s0 zaplenili 12 modernih topov, ki so jih Srbi zakopali. Za našo bojno črto so prijeli zadnje dni nad 1000 razkropljenih Srbov. Armada generala Todorova je vzela v Macedcfniji kraja Doiran in Gevgeli. Na macedonski zemlji se ne nahaja v svobodi noben Anglež in Francoz. V teh bojih sta bili ugonobljeni skoraj dve angleški diviziji. Vrhovno vojno vodstvo. Vprašanja in odgovori. Janez Goričnik — Studenčice. Iste pritožbe se čujejo tudi drugod. Morda je bil naslov na Vaših pismih pomanjkljiv. Sicer pa poskusite, poizvedeti še potom Rdečega križa na Dunaju, Naslov: Auskunfts-bureau der oster. Gesellschaft vom Roten Kreuze in Wien VI. B. Dreihufeisengasse 4. (Kriegsschule). Č. g. A. Kr. — župnik. V št. 45. »Domoljuba« smo med vprašanji navedli določbo o vzdrževalnih podporah, kakor je bila objavljena v drugih listih, V objavah so citirali postavo ddto, 26. dec. 1912, štev, 237 državnega zakonika. Marija Kramar — Bruckhausen (Po-renje). Pri izžrebanih številkah je imenovanih po pet ali več preddobitkov ali za-dobitkov. To je tako umevati: Recimo, da bi bila izžrebana št. 110. Pet predobitkov bi imele številke 105, 106, 107, 108 in 109. Pet zadobitkov pa št. 111, 112, 113, 114 in 115, M. W, — Blagovica: Obrnite se na naslov: Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani. »Zadružna zveza«, M. K. — Renke: V te stvari uredništvo ne more posegati. Vsakdo si lahko išče v tej zadevi pomoči pri okrajnem glavarstvu, če se mu zdi vredno. Št. P. — Ponikve (Videm): Pred postavo smo seveda vsi enaki. V posameznih slučajih pa more županstvo glede porazdelitve ukreniti po razmerah. — Da bi siroto oprostili, je malo upanja. Prošnjo z vsemi podatki pa lahko napravite. M. J. Jesenice-Fužine. Pritožb, da od ujetnikov na Ruskem ni več dobiti glasu, je čedalje več. Morda bi kazalo brzojaviti, ako veste natančen naslov. Kaj pa, če bi poslali na njegov naslov brzojavnim potoni nekaj denarja. Kako — je pojasnjeno med vprašanji v »Domoljub;! 48. J, M, — Dob pri Prerini. V tej za-devi velja besedilo pogodbe. Kcikor ste ss pogodili, tako Vam bodo plačali, o- nimai.0 ničesar v roki, se bo treba obrnil: na poveljstvo, ki oskrbuje taborišče vj&inikov. Listnica ured«»?šžvs, Za to čievilko ja marsikaj dešlo prepozno. PiO,c':.3, da se vpošteva zamuda pri cepzud. — Ako dobi uredništvo pismo šele v lorek doooldne, je za številko, ki se ta dan dogotovi, ž« prepozno. Sprejeti je mogoče v takem slučaju samo kaj malega in zelo nujnega, LOTERIJSKE ŠTEVILKE, Gradec, 7. dec.: 25, 33; 64, 37, 86. Line, 11. dec.: 84, 4, 4C; 30; 54. oivežuinf-c, dobro in žejo goBeco si J a h 1. u VBfll{ sam priredi ■/. nmlimi si rožici. V uri. Jn^ so snovi za r.unur.s, Jafcclčnlk, gre-nadine, mallnovcc, poprovn meto, mu. Hkaif cC, pomcrančn k, (Učeča peria, vlinjevec. pijača su lahko j o!rti na-viiva liliUna. pozimi pa vročil mesto ruma m žganju. Skaziti so no nioru. Snovi y. natančnim navodilom stanejo K 4*50 ^ lranl.o |io povzetju Nu takih poretj dodam ono povrhu. Za gospodarstva, tovarne, delavnico itd. noprecenljivo vrednosti, kor delavce ta pijača osveži in no upijani, vsled cosar no ggubo nič na svoji (1 pluzmožnosti, Jan Grolicli, drogsrija .Pri anoelu', Brno 641, Morava. 259(1 Pavle Dernič Zahvala. Zn vse izkazano sočutje povodom prebridke izgube nnše dobro, iz srca ljubljene soprogo in mamice, sestre, svakinje in tete, gospo roj. Pantar soproga noseslnins, tovarnarja in žugsna na Lat-covem kakor tudi zn mnogobrojno spremstvo pokojnice k večnemu počitku, izrekamo tem potom čast. duhovščini, p reč. g. 1. Piber, poslancu, blag. g. okr. glavarju Župneku, ctn|. gg. uradnikom in učiteljstvu, spoštovanim meščanom, sorodnikom, prijateljem, občinskemu zn-stopstvu in sploh vsem udeležencem pogreba, našo iskreno zahvalo. Lancovo pri Rndoljici, 13. dec. 19i5. 2070 Žalujoči oslali. IROLINwRoche Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, Kdo naj jemlje Sirolin ? influenca. 1. Vsak, ki trpi na frajnem kaslju. lažje je obvarovati se bolezni,nego |0zdraviti. 2. Osebe s kroničnim UaCarom bronki|ev. ki s Sirolinom ozdrave. 3. Vadušljivi,katerim Sirolin mafno olehča naduho , ,•<,.»• n. Skrofuzni ofroci,pri katerih ucinkuieSirolin i ugodnim vSpehom na sr'ošni pocutak. Se dob/ v nehle/tarnan K.i- lili-? +DASCL Schicht-Perilo 'Cenejši in najboljši način pranja : K Dobiva se povsod! Zamoči perilo nekoliko ur ali preko noči s pralnim praškom »Ženska hvala«, Peri tedaj daljše kakor običajno. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka »Jelen« — je še potrebno, da se dobi najlepše perilo. Prihrani delo čas, denar in milo. Ominol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši. Dobre knjige. ZA BOŽIČNA DARILA primerne knjige: Roža sveta. (Haggard.) Povest iz dobe tretje križarske vojske, 2 K 80 v., vezano 3 K 90 v. Ta roman je poln življenja in pre-tresujočih prizorov; odigrava se v času, ko premaga slavni sultan Saladin križarsko vojsko. Skozi pustinje in puščavo. (Sienkiewicz.) Roman iz Mahdijevih časov. 2 K 80 v., vezano 3 K 90 v. Sloveči pisatelj nas s tem romanom popelje v Saharo in njeno divno grozoto. Povest je silno poučna in zanimiva. Dekle z biseri. (Haggard.) Povest iz Nero-nove dobe. 2 K 20 v., vezano 3 K 20 v. Roman, ki vsled svojih interesant-nih prizorov in zgodbe dveh v boj krščanstva s poganstvom zapletenih oseb ohranja bralčevo pozornost do konca. Iz dnevnika malega poredneža. (Dolžan.) Povest za zabavo. 1 K 40 v., vezano 2 K 30 v. Povest hudomušnega otroškega življenja, ki se je vsled svoje ljubkosti splošno priljubila. Zadnja kmečka vojska. (Šenoa.) Zgodovinska povest iz leta 1573. 1 K 60 v., vezano 2 K 60 v. Edini zgodovinski roman Jugoslovanov o boju slovenskih in hrvatskih kmetov zoper grajsko tlačanstvo. Malo življenje. (Detela.) Povest. 1 K, veza-v no 1 K 90 v. Detelove povesti iz domačega živ-< ljenja spadajo vsled svoje šegavosti med ' najbolj prikupljive v slovenskem slov-... stvu. SKRIVALNICA. — da Kje je gospodinja? Fellcrjeve želodec krepčujoče, lagodno odvajajoče rabarbara krogljice z zn. „Elza-Krogljice" odstranilo zaprtje. 6 Škatljic poštnine prosto 4 K 40 v. Lekarnar K. V. Fellor, Stubira. Klsatrg št. lf> (Hrvatska), ("'oz 100.000 zahvalnih |>isem. IZJAVA. Podpisana obžalujem besede, ki sem jih izrekla zoper Marijo Mali iz Kanderš, ter izjavljnm, da je vse to izmišljeno in neresnično; zalo seji zahvaljujem, da mi je odpustila in od nadaljne tožbe odstopila. Kanderše, 28. novembra 1915. 2652 Marija Jerman. Krepkega 2008 ■ dimnikarskega učenca | poštenih starišev sprejme takoj Anon Urbas, dimnikarski mojster, Cerknica. Usnjar in trgovec 2007 FR. BIIBHIK, Sela pri Palicah. naznanja, da ne sprejme v delo nobene zasebne kože v stroj, ker ima preveč vojaških naročil, pač prevzzme še vedno kože v nakup. Za trgovino z mešanim blagom se Išfe krepkega dečka kot učenca Ponudbe naj se pošiljajo na firmo S. Jenko in br. v Podgradu, Istra. 2653 Edino dobri in solidni stroji so samo „Gritzner" in „flfrana" Prednosti: krogljičen tek, biserni ubod (Perlstidi). Pouk o vezenju in krpanju brezplačno v hiši. Edina tovar. zaloga šivalnih strojev Josip Pefeiinc Ljubljana blizu franč. most«, 3. hiša za vodo. 10 letna garancija. Krepak dece iz poštene družine se sprejme kot učenec takoj |.i\ špecerijski tvrdki Ferd. Hlebš, Kranj. 2077 tako se sliši mnogokrat popraševati ljudi, kateri pač imajo uro v žepu nli na steni, ampak svoji lastni uri ne verjamejo, ker je le slabil, netočna, vedno sto*ječa bazar lira. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno jc. Št. 000 Žepna ura z radijem, ki se ponoči sveti......K 8-40 ,, 410 Nikel.-anker Roskopf ura „ 410 „ 705 Roskopf ura, kolesje v kamnih tekoče.......B 5 90 „ 719 Srebrna rem. ura . . . . „ 7-80 „ 720 Srebrna cilinder rem. ura „ 9-70 „1450 Rela kovinasta verižica. . „ 280 nikelnasta.........1- - „ 910 Srebrna verižica.....„ 3'20 „ 89 Double zlata verižica . . . „ 5'90 Velika izbira ur za gospodo in dame, verižice, prstane, broške, obeske, zapestnice, zavratne verižice, uhane, blago v zlatu in srebru, na.nizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem ceniku z mnogimi podobami katerega zahtevajte zastonj in poštnine prostega. Razpošilja sc po povzetju ali pa če se denar vnaprej pošlje. Neugajajoče zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene. Lastna tovarna ur v Švici 1203 Nima nobene podružnice. Proti okuženfu |(. treba neiluj Se poBobno varovati, ker nastopajo vsa-VojakL' nalezljivo bole/.ni, kot SIcrlatica, koze, osepnice, kolera, legar, — V h led tega naj se vporablja povsod, kjer se take bolezni Sinjo, dobro razkuževalno sred-jtvu, katero naj bode v zalogi v vnukom gospiidiujstvu. Naj-boljše razkuževalno sredstvo seduujosti je jrlas-oui ruziskii-,siij prof. I.iiirler, Liobreifh, 1'roskauer, di Vesten, Vas. 1'feifer, Vertun, 1'crtik i. dr. nedvomno LYSOFORM Iti jo brez duha, nestrupen m cenen in kc le na videz, pri vporubi pa zdrži dol^o časa. Cena milu znaša K 1-20. Lysoform s poprovo meto je močno protiseptična ustuu voda, ki odstranja slab duh in beli zobe in iih varuje. Vporablja so tndi lahko pri ku-tanli vratu, kaftlju in nahodu za irrfrranjo po zdravniškem navodilu, Zadofiča par kapl ic na kupico vode. Izvirna steklenica ntane 1 krono 60 vin., na prodai v vsaki lekarni in drožeriji. — Žuniimvo knjigo pod naslovom »/Zdravje in razkuževan e" poAlje zastonj in poštnine prosto Kemik Hubmann, referent Ly«oformwerke, Uuna.i XX., PelraBchgaBse 4. Vaš lastni dobiček |e,